Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze" dobivajo lisi. brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; M vračajo. — Cene inseratom po 20 Ii od cnostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Tslefon štev. 216. V Ljubljani, 25. aprila 1905. C. kr. poštne hran. št. 864.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vscliina; Zadruga: Zadružno delo Mlekarski tečaj v Logatcu Goriška zveza. Pregled. Denarni prometi in bilance. Občni zbori. Gospodarsko berilo: Predolga raba krav. Svinja, ki ima preveč mladih. Preobilno krmljenje konj v praznikih. Navodilo, kako je oskrbovati živino in oddajati mleko v zadružne mlekarne. Prehajanje strupa od rastlin v mleko. Oglas. Inserati. ZADRUGA. Zadružno delo. (Nadaljevanje.) Pojdimo naprej k tretjemu velikemu oddelku: pr odaj a In im zadrugam. Glavne prednosti teh prodajalnili zadrug so pač: 1. Boljše cene, izvirajoče iz neposredne zveze mej producentom in konsumentom, izločivši umazano prekupstvo, ne da bi se konsumentom s tem podražilo življenje; 2. Vspodlmjanje k proizvajanju pridelkov prve kvalitete ali dobrote; 3. Grajanje storjenih napak pri pridelovanji; 4. Posamezni kmet dobi določno sodbo o tem, koliko so vredni njegovi pridelki, dočim ga kupec lahko in rad vodi za nos. V primeri z nakupovalnimi so prodajalne zadruge za kmetijske pridelke precej težavneje; zato jih je bilo pred nekaterimi leti še precej malo in lahko rečem, da je ravno za te zadruge „Gosp. Zveza11 naravnost življenjskega (vitalnega) pomena. Zakaj ? Vodstvo takih zadrug zahteva namreč precej truda, pa tudi strokovnega znanja, treba je tržne cene dobro poznati, treba je iskati potov za oddajo blaga, iskati trgovskih zvez. Pri vsem tem pa še dobiček ni vedno očividcu, mej kmeti je veliko nc-zaupnežev in nergačev, ki jim ni po všeči nobena cena, nastavljena od zadruginega vodstva. Takih prodajalnili zadrug je na Nemškem okrog IGO, pa tudi v Avstriji jih je že precej, dasi datirajo iz novejšega časa. Zadružna prodaja se razteza na: a) prodajo rastlinskih produktov (ali pridelkov), i) prodajo živine in živalskih proizvodov. Mej prve prištevamo zaradi važnosti naj prej e „Žitna skladišča11. Namen njihov je skupno prodajanje in izkoriščanje pridelanega žita, večinoma z lastnimi skladišči. Povod temu so dale grozno nizke cene naših žit vsled tuje konkurence in pa zlorabe velekapitalistične špekulacije v žitni trgovini na borzah. Glavne dežele, ki izvažajo žito in tekmujejo z nami so: severna Amerika, Argentinija, Avstralija in Rusija. Dočim je žitna trgovina v Zjedinjenih državah na primer silno popolno organizirana, je organizacija naše veletrgovine v marsičem pomanjkljiva. Kar cene naših žit še bolj tlači, so prerazlične kvalitete naših pridelkov, premajhne ponudbe, prekupčija in mnogokrat popolna odvisnost kmetova od žitnega trgovca. Gospodarske in tehnične dobre strani žitnih skladišč hi bile posebno te: 1. S tem, da se zbirajo posamezne male zaloge udov večjega okoliša, se skrbno očistijo smeti in plevela, sortirajo po kakovosti in s tem, da se spravi skupaj večja množina enakomernega blaga, dobi žito veliko večjo sposobnost za svetovni trg in lahko tekmuje s tujimi žiti; 2. Skrbno sortiranje in klasifikacija (razvršče-vanje po dobroti) žita pospešuje in vzpodbuja k pridelovanju le posebno dobrih vrst žita; na ta način postane žito celega okraja enakomerno in ne mešano in udje si prizadevajo pridelovati le prve vrste žito; 3. Visoki stroški za prevoz in skladišča po železnicah se večinoma prihranijo in riziko (tveganje) v skladišču (zguba vsled ognja, škoda vsled molja i. t. d.) se zmanjša; 4. Posamezni kmet je neodvisen od prekupeev in zagotovljen, da dobi pošteno poplačan svoj trud; 5. Ker dobijo zadružniki na račun oddanega žita neko vsoto določene višine (60—80°/o tržne cene), pridejo tako do potrebnega denarja, ne da bi morali takoj del svojih pridelkov vreči na trg za vsako ceno, ki se jim ponudi, ker zadruga lahko čaka pripravnega časa in ugodnih cen; 6. Splošno razširjanje žitnih skladišč in njih skupno postopanje ho pripomoglo, da se odpravijo sleparije velekapitalistične žitne špekulacije in da pride kmetijstvo zopet do svoje naravne, a zgubljene pravice: določevati cene svojim pridelkom! 7. Tudi državni upravi, zlasti pa vojaškim, ho po skladiščih omogočeno jemati svoje potrebščine kmetijskih pridelkov (žito, oves, seno, slama itd.) naravnost od kmeta; 8. Zadostno število žitnih skladišč je tudi v slučaju vojske velikega pomena za zakladanje vojaštva s provijantom. Žitna skladišča so zelo različno vravnana. Večinoma slone na omejeni zavezi. V obče so udje zavezani vse žito, ki ga mislijo oddati, prodati po zadrugi. Pripeljano žito se ceni in po dobroti in vrsti loči. Po cenitvi dobi dodavatelj od vodstva poseben listek „varant“ (in pa odpadle smeti). Pripeljano žito ostane navadno last gospodarja. Varant mu daje samo pravico do enake množine enako dobrega žita, ne pa do ravnoistega. Žito se proda na račun dodavatelja, tedaj v „komisijonu“, le redkokrat na lasten račun. Ako dodavatelj želi, mu skladiščna zadruga ali pa kak denarni zavod „lombarduje11 shranjeno žito, to se pravi, da mu vroči proti obrestim gotovo svoto na njegovo žito. Razven žita se lahko pečajo žitna skladišča tudi s prodajo fižola, krompirja, prosa, lanenega semena, hmelja, sadja i. t. d. Svetoval bi celo začetno prodajo teh pridelkov, ker je lažja od žitne trgovine. Navadno taka skladišča preskrbujejo svojim članom tudi konsumno blago, kakor se lahko vidi n. pr. po večini nižjeavstrijskih žitnih skladišč. Poleg tega lahko preskrbujejo te zadruge svojini udom tudi originalno, čisto, dobro seme, da si zboljšajo svoje pridelke, a nasprotno omogoči tudi drugim kmetovalcem nabavo pristnega, čistega semenja. Taka žitna zadruga je n. pr. probštajska zadruga za prodajo semenskega žita na Holštajnskem. Žitnih skladišč je do danes v Avstriji 47 in sicer: na Nižje Avstrijskem 21 na Češkem .... 18 na Moravskem . . 3 v Šleziji .... 1 na Koroškem ... 3 na Štajerskem ... 1 (Rače pod Mariborom, ki je ob enem edina slovenska skladiščna zadruga). Zal, da se v Avstriji žitna skladišča veliko premalo podpirajo, dočim je dala pred kakimi 7 leti pruska vlada 6 milijonov kron za žitna skladišča in je napravila v Berlinu krasno poskusno žitno skladišče. Mlekarski tečaj v Logatcu. Mlekarsko zadružništvo se je na Slovenskem — posebno na Kranjskem — čvrsto razvilo. A mnogo mlekarskih zadrug ni moglo popolnoma vspešno delovati, ker pri nas ni dobiti dobrih mlekarjev. Skrajni čas je tora j bil, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo provzročilo nastavljenje mlekarskega nadzornika i. s. g. Legvar-ta, ki je dodeljen c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.< Gosp. Leg v ar t nastavljen je za m le karsko stroko kot tako, to povdarjamo, k e r ho č e m o preprečiti, da bi d o b i 1 e m loka r s k e zadruge kot zadruge morebiti mnenje o kakem drugem delokrogu g. mlekarskega nadzornika — v zadružnih zadevah morajo sc zadruge oklepati le zveze, ker le zveza je poklicana n pr. za revizijo, oddajo blaga, dovoljevanje potrebnega kredita, navodila v knjigovodstvu itd. — sicer pa bomo ravno o tem še jasneje govorili. V g. Legvartu dobil se je strokovnjak, ki je c. kr. kmetijski družbi in deželnemu odboru omogočil odreditev mlekarskega tečaja. Mlekarski tečaj vršil sc je v Logatcu, kjer obstoji moderno urejena mlekarna in je trajal — samo le — 8 tednov ter se ga je udeležilo — samo le — 12 učencev — za daljši tečaj in za več učencev primanjkovalo je najbrž sredstev, kakor je to na Slovenskem žali bog običajno. Sicer pa je danes slovenska zadružna organizacija že dosti močna, da more sama že tudi kaj žrtvovati za poduk — in bodo mogli prireditelji nadaljnih takih tečajev tudi pri zadružništvu samem — oziroma pri zadružni zvezi potrkati .... Učni red obsegal je sledeče predmete: 1. Mlekarstvo in sirarstvo. 2. Oskrbovanje in krmljenje živine. 3. Nauk o orodju in strojih. 4. Živinozdravstvo. 5. Mlekarsko knjigovodstvo. 6. Računstvo in spisje. Podučevali so: 1. Gosp. mlekarski nadzornik Legvart — predmete — navedene gori pod številkami 1—3, ki je ob enem vodil tečaj. 2. Gosp. živinozdravnik Majdič — predmet pod št. 4. 3. Gosp. mlekarski podjetnik in bivši potovalni učitelj Ivančič — predmet pod št. 5. 4. Gosp. učitelj Gabrovšek — predmet pod št. 6. Tečaja so se udeležili sledeči mladeniči — oziroma možje: 1. Bokavšek Franc iz Brezovice pri Ljubljani. 2. Gregori Josip iz Podkorena. 3. Grželj Miha iz Gorenj pri Postojni. 4. Jane Ivan iz Mošenj pri Radoljici. 5. Korbar Ivan iz Most pri Komendi. G. Kores Ivan iz Tlak pri Rogatcu-Stajersko. 7. Kunstek Anton iz St. Vida pri Zatičini. 8. Rožič Tomaž iz Mengša. !). Sajko Matija iz Studenic pri Poljčanah-Štajarsko. 10. Sever Anton iz Brezovice pri Ljubljani. 11. Tršar Ivan iz Broda pri Logatcu. 12. Vidmar Ivan iz Izlak pri Zagorju. 'Večaj je dovršen in se je vršil preteklo sredo t. j. dne 19. aprila 1905 izpit i. s. na način, ki je dokaz, da se narodno-gospodarski pomen tečaja vsestransko spoznava. Logatec bil je v zastavah. Pri izpitu so bili zastopniki c. kr. vlade (g. c. kr. vladni svetnik pl. Laschan, gosp. c. kr. okr. glavar Kremenšek, gosp. e. kr. komisar Domieelj, gosp. c. kr. višji živinozdravnik Paulin), deželnega odbora (gosp. deželni odbornik Povše), občina Logatec (gosp. župan Mulej z večimi gg. odborniki), c. kr. kmetijske družbe (gosp. podpredsednik Povše in gosp. ravnatelj Pirc) Zadružne zveze (gosp. uradni vodja Rožman), poslanci gg. dr. Žitnik in Arko, odposlanci mlekarskih zadrug in mnogi drugi. Priznati moramo, da so pokazali učenci izborno znanje v pojedinih predmetih in so se posebno odlikovali v predmetih, koje je podučeval g. mlekarski nadzornik Legvart; le v zadružnem knjigovodstvu niso bili vspehi narbolji, kar pa ni krivda g. Ivančiča, ki je radovoljno učil ta predmet, temveč, ker tega predmeta ni učil strokovnjak zadružnega knjigovodstva in se najbrž niso vpoštevala že priznana načela zadružnega knjigovodstva. Vspehi izpita opravičujejo nado, da bodo vsi učenci dobri, zmožni mlekarji, ki bodo lahko mnogo koristili pri mlekarnah ter tako postali opora mlekarskega zadružništva na Slovenskem — in ker se naše mlekarsko zadružništvo ne sme pustiti napeljevati h kakemu cepljenju od drugega zadružništva — porabni sodelavci na polju slovenskega zadružništva sploh. Taki članki, a tudi polemika, pa spadajo samo le v strokoven list, v našem slučaju v naš list „Narodni gospodar11 in to tem bolj, ker goriški poročevalec o zadružni enketi povdarja, da so se izrekli zastopniki vseh slovenskih pokrajin za skupno zadružno glasilo — in se tak sklep vendar ne sme tako hitro kršiti od strani, ki se nanj sklicuje. Kakor smo zvedeli, zaneslo se je pa razpravljanje o naših člankih v goriške politične liste. Politični listi in pa njih bralci pa seveda pre-motrivajo take gospodarske zadeve skozi očali svojega političnega prepričanja. Zadeva, o kateri smo pisali, pa je tako važna, da se mora stvarno dognati. Vabimo toraj goriške zadrugarje, da pišejo o perečem vprašanju v našem kot strokovnem listu, in bodemo radi priobčevali njihove članke. VABILO na OBČIMI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, reg. zadr. z neomejeno zavezo kateri so bode vršil dne 7. maja 1905 ob 3. uri popoludne. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev, vpisana zadruga z omejeno zavezo. (Manki, ki smo jih pisali pod tem naslovom, so strogo strokovni in so se dotikali samo le slovenskega zadružništva i. s. celo notranjih zadev slovenskega zadružništva. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Načelstvo. ZE* B E <3- IL, ZB ID poslovim,ja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec febrnvar li)05. Prejemki Ddntki Denarni Hranilne vloge Posoj ila Število članov I m o promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K v K V K V K V K V K V Badema 11628 12 11120 28 22748 40 2810 1295 9413 49 52 29 78 Beram 8028 92 7128 34 15157 26 3135 — 776 34 6292 — 2264 17 ? Blagovica 4845 75 7296 26 12142 01 4478 38 1196 — — — 300 — 153 Bled za blejski kot . . 14107 03 14848 84 28955 87 9320 — 4644 — 1500 — 4490 — 116 Bloke 7857 04 8755 68 16612 72 1904 55 5357 97 3218 — 2530 — 305 Boh. Bistrica .... 12567 33 12193 11 24760 44 11416 — 3638 49 — — 360 — 56 Borovnica 12240 25 11621 78 23862 03 7919 35 2215 20 4620 — 920 — 246 Buzet 31726 01 30948 76 62674 74 19572 — 11916 — 5744 — 1939 38 -F® Cerklje ..... 30008 09 18811 66 48819 75 17162 — 2307 56 3480 — 410 — 220 Cerknica 59976 50 40403 92 100380 42 8504 — 27786 07 1822 — 9420 — 517 Cerkno ? Col 4444 03 4540 64 8984 67 4308 350 890 10 36 Češnjica 5981 56 6941 34 12922 90 3311 — 3280 81 3570 — — — 163 Čatež 2144 06 2101 77 4245 83 196 — 1160 — 680 — 17 23 65 Crni vrh 41208 90 41222 48 82431 38 35772 59 35671 54 1030 — 650 — 176 D. M. v Polju .... 3868 76 3732 21 7600 97 2063 — 231 01 1900 — — — 24 Dobrepolje 49834 29 48622 23 98456 52 14106 40 17718 07 16905 12 22009 — “P* Dubrovnik 25089 77 26749 53 51839 30 5138 74 1846 53 9641 — 11047 31 385 Dobrunje 2086 58 588 — 2674 58 960 — — 988 — — — 57 Domžale 2257 95 3013 83 5271 78 1523 64 1806 21 1200 — 620 — 180 Draga 2629 68 2587 01 5216 69 2119 26 110 — — — 280 — 29 Frankolovo 2367 14 1209 97 3577 11 1268 11 185 77 942 — 542 17 165 Fara pri Kostelu . . 626 — 962 — 1588 — 610 — 520 — 550 — — — +1 Gojzd 333 36 766 01 1099 37 20 — 424 74 340 — — — 43 Gore 3644 33 1189 22 4833 55 1417 — 1186 29 — — — — 75 Gorica cent. pos. . . . 199762 95 182678 02 382440 97 61481 18 22193 09 8987. 26 21939 34 907 Gorje 19768 64 18975 71 38744 71 5985 — 14071 63 4804 30 1434 63 289 Horjul 32972 94 31149 44 64122 38 9631 58 16136 79 9279 74 8975 80 300 Hrenovice 9749 13 7057 60 16806 73 6416 75 1043 52 4550 — 1480 — +7 Idrija ? Ig 9394 28 9143 37 18537 65 3815 80 5244 94 880 1946 04 191 Izlake 20371 14043 49 35014 49 14891 36 2384 — 2250 — 5060 — 196 Jesenice 17517 71 16662 51 34180 22 6981 50 8279 66 800 — 7600 — 109 Kamnik 40582 63 38056 43 78639 06 17167 62 16331 67 15797 30 21302 40 720 Kanal 8989 25 6058 — 15047 25 7710 20 4030 15 1850 — 526 — + 1 Kandija 40074 93 38058 90 78133 82 25156 99 15422 48 21682 — 4219 30 ? Knežak 25637 29 25311 03 50948 32 21956 — 10500 — 7600 — 1300 — 132 Komenda 13999 76 12938 22 26937 98 13975 86 220 — 700 — — — 31 Košana 8401 30 8305 96 16707 26 6999 50 3263 87 4041 42 1087 79 381 Kranjska gora .... 9218 46 11025 70 20244 10 8131 — 2543 98 600 — 394 — 282 Križevci 23319 67 19970 53 43290 20 17062 12 10343 — 3600 — 3123 — 232 Krka 7319 09 3307 40 10626 49 5247 — 1887 31 1400 — — — 43 Laško 6942 06 23922 87 30864 93 1674 — 5163 21 200 — 2616 76 328 Leskovec 5205 20 4294 12 9499 32 2582 — 2042 12 2252 — 470 — 246 Leskovica 2732 38 3760 52 6492 90 2452 33 1116 52 40 — 200 — 78 Ljubljana — ljud. posoj.. 2101912 45 2108027 57 4209940 02 318863 41 171659 40 112288 38 43089 13 1802 „ — Vzaj. podp. dr. . 227553 93 228838 11 456392 04 60057 73 38020 47 68125 — 27341 — ? Ljubno ? Loškipolok na Taboru . 3147 22 3317 71 6464 93 1510 2012 47 300 500 83 Marenberg 3873 52 3459 38 7332 90 263 83 237 30 700 — 2361 42 338 Medulin 1750 85 1832 17 3583 02 200 — 1258 12 570 — 1319 42 306 Mengeš 12593 86 14023 24 26617 10 8375 5154 34 950 — 3401 — ? Metlika 44864 71 46189 31 91054 02 25946 90 26932 08 13510 — 4808 — 13 Mokronog 4509 79 8910 12 13419 91 3960 — 6549 27 1000 —- 420 — 214 Mošnje 4461 — 3120 22 7581 22 3025 55 1783 75 288 24 400 — 126 Naklo 1052 14 788 54 1840 68 584 — 680 — — — 42 — 49 Oprtalj 1284 92 715 03 1999 95 950 — 300 — 450 — 20 — 256 Pišece ? Planina 1300 64 1920 03 3220 67 1025 112 18 683 200 113 Polhov-Gradec .... 5694 96 5853 54 11548 50 3447 90 4043 11 1170 — 1100 — 146 Poljane 7335 14 14504 68 21839 82 5212 45 8055 75 2400 — 1368 — 802 Preddvor 2780 — 2802 — 5582 — 2701 — 171 — 240 — — — 39 Pulj 106523 01 96086 26 202609 27 66876 18 24153 7(5 32749 11 10828 26 +14 Preska 3954 — 3257 — 7211 — 3850 — 100 — 1230 — — — +8 Pločice-Konavlje . . . 5970 05 1508 74 51237 51 13123 53 22897 89 372 79 Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov I rn o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K | V K I V K I V K 1 V K I V K V Radeče 22769 90 20599 41 43369 31 5419 19 2081 97 18150 33 7647 33 472 Rab 4123 — 9199 84 13322 84 3532 70 4140 — 5033 88 588 70 477 Rečica 34402 70 32653 74 67056 44 12953 59 29119 63 2800 — 1700 — 413 Ribnica Ricmanje ? 30448 45 28726 46 59174 91 16919 31 10292 73 10210 4500 — 299 Roč 8661 01 8959 97 17620 98 6665 66 4601 44 4172 48 1462 15 179 Rob 9416 15 10491 57 19907 72 4455 — 5902 12 1350 — 4790 — 183 Rogoznica 5124 03 5071 89 10195 92 9139 92 378 07 14539 79 1027 68 112 Rova 3753 72 4067 39 7821 11 2058 — 960 54 500 — 900 — 233 Rovte 6681 51 4073 62 10755 13 3946 82 1646 73 2420 — 1680 — 191 Selce 15520 63 13722 13 29242 76 8842 — 8040 31 2600 — 1375 — 1303 Semič 13454 99 10852 29 24307 28 5906 57 8956 68 1800 — 1163 06 277 Senožeče 1690 16 1941 35 3631 51 — — — — 1540 — 1430 — 297 Sevnica Sinčavas ? 27122 45 33314 66 60437 11 12301 66 3639 80 29331 6206 — 1852 Smlednik 2648 23 2648 — 5296 23 1762 70 113 — 960 — 800 — 38 Sorica 1509 31 1268 76 2778 07 1507 31 1215 87 — — — — 31 Srednjavas 14557 34 18949 50 33506 84 10775 — 10430 63 4850 — 3256 75 372 Staraloka 12893 92 14819 96 27713 88 10989 — 6334 61 600 — 1050 — 220 Stari grad 25406 74 20109 36 45516 10 12041 56 15144 99 520 — 1850 — ? Stari trg 25189 34 21092 05 46281 39 13286 — 17274 25 3778 44 2100 — 550 Struge 5036 66 5425 90 10462 56 910 — 5017 23 314 — 80 — 48 Sv. Ema 2283 10 710 71 2993 81 1400 — 60 — 600 — 810 — 107 Sv. Jakob ob Savi . . 7228 65 7207 08 14435 73 2485 — 1689 31 4060 — 2220 — 144 Sv. Križ p. Kostanjevici . 19834 51 18579 11 38413 62 15447 37 4298 57 14247 85 2749 53 18 Sv. Križ pri Litiji . . . 8136 96 9180 71 17317 67 1408 80 1279 37 520 — 5564 36 346 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 11260 16 11568 87 22829 03 8433 — 5261 45 3110 — 83 — 209 Sv. Jurij pod Kumom . 2195 21 1270 — 3465 21 1990 — 30 — 1240 — — — 34 Sv. Jurij pri Kranju . . 14175 13 10543 41 24718 54 6344 40 2307 55 5830 — 1252 — 262 Sv. Kunigunda .... 7225 72 6904 89 14130 61 4595 — 2848 67 — — 480 — 84 „ Lenart 11699 61 20500 67 32200 28 8619 17 10454 34 9910 — 1418 70 ? Šebrelje 4901 90 5415 45 10317 35 917 77 192 45 882 13 3403 03 96 Škocijan 10003 26 8245 75 18249 01 5007 — 4363 46 3850 — 1427 — 595 Škotjaloka 7169 31 8200 80 15370 11 6910 — 4917 74 2100 — — — 56 1 Smarije 6324 83 8913 53 15238 36 5940 — 2600 84 2308 — 200 — 213 Šmartno pri Litiji. . . 7687 08 8081 91 15768 90 3230 37 2216 75 1824 — 1050 — 200 Šturije 8174 94 7056 74 15231 68 3515 98 1187 87 3490 — 3117 25 207 Št. Ilj pod Tur. . . . 5104 48 4525 38 9629 86 3468 — 1805 72 2334 — 806 10 168! Št. Janž 9108 70 9933 62 19042 32 4438 60 3788 40 430 — 882 34 140 Št. Jernej 23843 97 22290 21 46134 18 11116 — 10986 72 10995 — 2867 80 583 Št. Peter 26269 01 26245 24 52514 25 13442 50 6008 80 13330 — 6630 — 403 Št. Rupert 5192 79 5875 57 11068 36 1218 — 2620 — 1740 — 2100 — +3 Št. Vid pri Zatičini . 14271 20 14495 89 28767 09 6634 36 13173 84 1300 — 2880 — 403 Tinjan Tomaj 5410 50 5249 78 10660 28 — — 260 — 3542 50 1319 96 247 7448 50 5622 98 13071 48 4841 76 3512 28 2080 — 360 — Tomišelj Toplice 11579 14 11217 61 22796 75 4178 — 7865 61 3350 — 1856 — 338 5058 67 4552 27 9610 94 4905 — 208 67 1280 — — — +3 Trebelno 9340 70 5613 04 14953 74 3279 08 4228 81 1300 — 70 — 196 Trnovo 26573 65 24291 29 50864 94 17985 61 10293 76 11742 44 2360 04 710 Tržič 36858 05 20287 63 57145 68 7492 — 2611 90 12661 69 438 84 151 Tržišče 308 39 910 — 1218 39 192 — 650 — 260 — 80 — 110 Tunice 2577 51 2320 49 4898 — 1486 59 317 55 — — — — 44 Velike Lašče .... 26402 41 26037 55 52439 96 1721 — 1619 95 23760 — 50 — 140 Vipava 65656 84 67810 63 133467 47 26004 49 17142 20 37645 — 9003 — 1146 Višnjagora 20621 16 20210 86 40832 02 19286 — 2647 61 7842 — 505 78 392 Vodice 17061 55 15365 22 32426 77 15580 -- — — 5850 — — — 21 Vojsko 164 76 187 77 352 53 10 — 100 — — — 102 05 28 Vrhnika 22198 20 18516 58 40714 77 15197 66 5312 18 2040 — 4260 — 9 Zagradec 3369 75 2795 19 6164 94 2990 — 1698 29 1060 — 307 — 119 Zatičina 1125 02 2038 06 3163 08 1039 — 1233 17 600 — — — 65 Zg. Besnica 5900 70 6287 24 12187 94 2577 50 60 — 3200 — 2421 94 50 Zrenj — — — — — — — — — — 41 Zg. Tuhinj 9080 46 9141 26 18221 72 5264 — 3087 08 3960 — 3520 177 Žiri. . 10821 57 14861 39 25682 96 8907 — 5668 70 180 — 1290 252 Župa Raščane .... — — — — — — 1108 57 — — 14504 88 120 82 Žužemberk 12216 47 10633 29 22849 76 7003 — 1749 71 3514 53 | 1535 83 303 o£o8®8oK=--- — 118 - Denarni prometi in bilance. Hranilnica in posojilnica za blejski kot na Bledu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 84, v upravnem letu pristopilo 24, odpadlo 0, koncem leta 1904. 108. Deleži: začetkom leta 1904. 84, v upravnem letu prirastlo 24, izplačano 0, koncem leta 1904. 108; odpovedano: 0. Denarni promet: K 334.087-59. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 48 Vzdig. hran. vloge . 30 735 51 Posojila . . . . 120 144 67 Deleži 216 _ Hran. vloge s kapit. Dana posojila . . 61.747 55 Tekoči račun z zvezo 69 935 34 Hran. vloge s kapit obrestmi . . . 111.389 45 Tekoči račun s zvezo 67 506 33 Inventar premični . 238 34 obrestmi . . . 189.205 77 Vrnjena posojila. . 25.940 88 Inventar premični . 50 12 Zaostale obr. posojil | 517 93 Predpl. obr. posojil , 54 56 Tekoči začun s zvezo 14015 10 Obresti hran. vlog Delež pri „Zadružni ] Rezervni zaklad . . 844 10 Obresti tek. računa. 2.306 33 izplačane . . . 68 55 zvezi" . . . . 200 — čisti dobiček . . . 1.281 08 Plač. obr. od posojil 5.532 68 Obr. hr. vl.kapitaliz. 6.557 46 Delež pri Kmat. za- Upr. in urad. prisp. 52 28 Obr. pos. povrnjene 5 51 drugi na Bledu . 50 — Pristopnine . . . 24 — Upr. in urad. stroški 61 71 Nalož. v c. kr. poštni Got. začetkom 1. 1904 7.942 14 Rentni davek in ne- hranilnici . . . 100 — pesred. pristojbine 56 99 Oaresti deleža kmet. Prehodni .... 50 — zadr. in pošt. hr. 7 10 Gotov. 31 dec. 1904. 408 13 Gotov. 31. dec. 1904 408 13 167 247 86 167.247 86 191.601 51 191.601 51 II II 1 Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 93, v upravnem letu pristopilo 18, odpadlo 2, koncem leta 1904. 109. Deleži: začetkom leta 1904. 93, v upravnem letu prirastlo 18, izplačano 2, koncem leta 1904. 109; odpovedano: 2. Denarni promet: K 302.807-62. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) | K h Imetje (Aktiva) jj K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obresti . Vrnjena posojila Tekoči račun s zvezo Obresti tek. računa Plač. obr. od pos. . Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Izposojila . . Got. začel, leta 1904 90 112.453 25.206 30.057 3704 4.239 166 18 3.940 2.346 74 05 63 13 97 27 14 Deleži Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tek. račun s zvezo Obr hr. vi, izplačane Obr. hran. vlog ka-pitalizovane . . Upr. in urad. stroški Rent. davek in neposredne pristojbine Izposojila .... Gotov. 31. dec. 1904 10 46 573 39.770 83.404 406 5851 574 55 3.940 1.636 41 13 28 75 72 40 24 Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaostale obresti pos. Vrednost tiskovin Vrednost kolekov . Delež pri „Zad. zv.. Delnici pri „Union" Delež pri Ljud. pos. Gotov. 31. dec. 1904 89.588 97.350 289 155 184 11 200 1.000 4 1.636 25 03 26 42 80 24 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi.... Predplač. obr. posojil Rezervni zak. z obr. čisti dobiček . . . 545 187.125 121 1.369 1.256 66 62 85 87 || 182.221 93 182.221 93 190.419 00 j 190.419 | 00 II 1 n ii 1 II 1 Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 991, v upravnem letu prirastlo 312, odpadlo 175, koncem leta 1128. Deleži: stanje začetkom leta 991, v upravnem letu prirastlo 312, odpadlo 175, koncem leta 1.128, odpovedano: 0, Denarni promet: K 1,141.809-13. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Hranilne vloge . . 305.511 19 Vzdiguj, hran. vloge 193.980 83 Gotovina .... 15.009 38 Deleži 73.781 20 Vrnjena posojila 87.641 95 Dana posojila . . 289.629 — Inventar .... 515 05 Hranilne vloge s ka- Vplač. razdelj. deleži 31.701 60 Izpl. razdeljeni deleži 14.437 60 V c. kr. poštni hran. 249 59 pitaliz. obrestmi . 498.172 64 Vplač. enkrat, deleži 268 — Izpl. enkratni deleži 2 — Naložen denar . . 26.360 71 Predpl. obrest, pos. 1 405 84 Vrnjeni nalož denar 105018 95 Naložen denar . . 56.744 67 Delež pri Ljud. pos. 4 — Rez. zaklad . . . 2.715 — Plačane obr. od pos. 26 329 23 Obr. hr. vlog izplač. | 1.469 21 „ „ Zadr. zvezi 1.000 — Zaklad za slučaj, izg. 3.028 58 Iz poštne hr. prejeto 2.604 08 V poštno hranilnico 1 2.038 74 Posojila 544.358 18 Jubilejni zaklad . . :s:so 97 Obresti nal. denarja 2.741 67 Upr. in uradni stroški 2.265 19 Tiskovine .... 1,536 67 Zakl. za obr. zad. del. 6.988 — Zam. takse vplačane 275 94 Tiskovine . . . . 586 80 Zaost. obresti posojil 1.083 10 Zaost. davki in doki. 301 76 Tiskovine .... 314 57 Iz jub. zak. z ul. nam. 630 — Račun eleklov . . 1.000 — Čisti dobiček . . . 4 392 69 Upr. in uradni prisp. 19 95 Na rač. davk in doki. 233 31 Pristopnine . . . 337 20 Za rač. zakl. za obr. Zamudne obresti . 123 83 zadr. deležev izpl. 1894 24 Gotovina začet, leta 16.032 81 Gotov, konec 1. 1904 15.009 38 578.920 97 578 920 97 591 116 68 591.116 68 II 1 Hranilnica in posojilnica v Knežaku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 0, v upravnem letu pristopilo 117, odpadlo 0, koncem leta 1904. 117. Deleži: začetkom leta 1904. 0, v upravnem letu prirastlo 117, izplačano 0, koncem leta 1904. 117, odpovedano: 0. Denarni promet: K 227.070'H. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 234 Vzdig. hranilne vloge 11 599 Posojila 52 770 Deleži 234 Hranilne vloge s ka- Dana posojila. . . | 54.770 — Tekoči račun s zvezo 24 108 11 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obresti . 97.033 58 Tekoči račun s zvezo 39 437 99 Inventar premični . 258 59 pitalizov. obresti . 85.434 58 Vrnjena posojila. . 2 000 — Inventar premični . 287 32 Zaost. obr. posojil . 192 66 Predplač. obr. pos 279 75 Tekoči račun s zvezo 15.329 88 Obr. hran. vlog izpl. 63 67 Vrednost tiskovin 159 62 čisti dobiček . . . 683 20 Obresti tekoč, računa (i32 20 Obr. hran. vlog. kap. 1.720 58 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Plač. obresti od pos. 1.734 48 Obresti pos. povrn. j 26 85 Gotov. 31. dec. 1904 8.142 55 Upr. in uradni prisp. 345 37 Upr. in urad. stroški 35 — Pristopnine . . . 92 70 Koleki 204 12 Koleki 204 12 Tiskovine ... 319 25 Na delež „Zadružni zvezi 1.000 — Gotov. 31. dec. 1904 8.142 55 117.606 33 117.606 33 IJ 86 631 53 86.631 53 Hranilnica in posojilnica za Planino in Studeno s sedežem v Planini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 92, v upravnem letu pristopilo 17, izstopilo 0, koncem leta 109. Deleži: koncem leta 92, v upravnem letu prirastlo 17, izplačani 0, koncem leta 109, odpovedano: 0. Denarni promet: K 91.580 61. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . , Vrnjena posojila. . Tekoči račun s zvezo Plač. obresti od pos Upr. in urad prisp. Pristopnine . . . Obr nalož. denarja Got. začetkom 1.1904 34 21.992 11.319 11 155 1.751 58 17 48 908 46 34 73 85 23 07 70 Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tekoči račun s zvezo Obr. hran. vi. izplač. Obr. hr. vi. kapitaliz. Obresti tek. računa Obresti pos. povrn. Upravni in uradni stroški .... Rentni davek in neposredne pristojb. Rez. zaklad z obresti Gotov. 31. dec. 1904 13.474 8 440 20.200 107 1.176 144 21 116 13 600 2 990 43 82 22 16 60 80 54 66 15 Posojila Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin Delež pri Zadr. zvezi Naložen rez zaklad Got. koncem 1. 1904 32 685 239 146 100 200 1 054 2.990 1 122 Deleži .... Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Tek. račun z zvezo Predpl. obresti pos Rezervni zaklad . . čisti dobiček . . . 218 35 369 255 199 1.035 338 70 51 69 47.285 38 47.285 38 1 37.415 90 37.415 90 1 | Hranilnica in posojilnica v Smledniku, registrovana zadruga v neomejeno zavevo, za drugo upravno leto 1904. Člani: začetkom 1. 1904. 18, v upravnem letu pristopilo 17, odpadlo 1, koncem 1. 1904. 34. Deleži: začetkom I. 1904. 18, v upravnem 1. prirastlo 17, izplačano 1, Koncem 1. 1904. 34; odpovedano: 1, Denarni promet: K 57.150"65. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži Hran. vloge s kap. obrestmi ; . . Vrnjena posojila Tekoči račun s zvezo Obresti tek. računa Plačane obr. od pos. Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Gotovina začet, leta 34 21 540 1.240 4.676 600 432 32 17 1 97 36 72 71 45 25 Deleži Vzdig. hranil, vloge Dana posojila . • Tekoči račun s zvezo Obr. hran. vlog izpl. „ „ „ kap. Obr. pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Ren dav. in nep.pris Gotov. 31. dec. 1904. 2 5.440 7 460 14 770 40 799 4 52 4 81 55 15 88 92 48 40 27 28.575 46 28.575 46 ! II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... Tekoči račun s zvezo Inventar premični . Vrednost kolekov . Delež pri „Zadružni zvezi' .... Gotov. 31. dec, 1904 9.800 18637 285 2 200 04 29 10 27 Deleži . . . Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi . Predplač. obr. posojil Rezervni zaklad . čisli dobiček . . . 08 28.702 32 2 118 97 75 27 71 28.924 70 28.924 70 1 Posojilnega in hranilnega društva pri Sv. Emi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 89, v upravnem letu prirastlo 15, odpadel 1, stanje koncem leta 103. Deleži: začetkom 1. 1904 178, v upravnem letu prirastlo 30, odpadla 2, koncem 1. 1904 206, odpovedano: 3. Denarni promet: K 17.917 04. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 30 Deleži 2 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hran. vloge . 1 424 97 obrestmi.... 2.627 80 Dana posojila 3.527 40 Vrnjena posojila 1 974 92 Tek. račun s zvezo 1.800 — Tek. račun s zvezo 2.196 62 Obresti hran. vlog iz- Plač. obr. od posojil 1 548 40 plačane .... 9 14 Upravni in uradni Obr. hran. vlog ka- prispevki . . . 52 45 pitalizovane . . 366 80 Pristopnine . . . 15 — Obr. tek. računa . 1.696 62 Gotov, začetkom leta 568 12 Upr. in urad. stroški 72 14 Rentni davek in ne- posr. pristojbine . 4 66 Gotov. 31. dec. 1904 109 58 9.013 31 9.013 31 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 31.193 51 Deleži 206 Inventar premični 137 02 Hranilne vloge s ka- Zaostale obr. posojil 263 47 pitalizov. obrestmi 8.686 74 Vrednost tiskovin 81 65 Tekoči račun z zvezo 22,905 27 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Predpl. obr. posojil 161 72 Got. koncem 1 1904 109 58 Rez zaklad z obr. . 623 82 Cisti dobiček . . . 201 68 32.785 23 32.785 23 1 Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatičini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 386, v upravnem letu prirastlo 21, odpadlo 10, koncem leta 397. Deleži: začetkom 1. 1904 386, v upravnem letu prirastlo 21, izplačano 10, koncem 1. 397, odpovedano: 15. Denarni promet: K 501.586 05. Prejemhi (Debet) K ti Izdatki (Kredit) K h - Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s kapi tali z. obrestmi . Vrnjena posojila Tekoči računi . . Obresti tek. računa Plač. obr. od posojil Upr. in a urad. prisp. Pristopnine . . . Gotov, začet. 1. 1904 Rentni davek. . . 42 152 857 16.740 62.881 9.579 6.527 63 8 3.490 87 39 65 09 85 89 56 40 36 67 Deleži Vzpig. hran. vloge . Dana posojila . . Tekoči račun . . . Obr. hran. vlog izpl Obr. hr. vi. kapitaliz. Obresti posojil povrnjene .... Upr. in urad. stroški Rent. dav. in nepos. pristobjbina . . Tiskovine ... Nepovračljivo. . . Got. konec 1. 1904 20 108.463 25 490 100.498 982 12.665 23 77 176 109 800 2 971 70 15 52 25 78 74 82 23 67 Posojila Tekoči račun . . . Inventar premični . Delež pri Zadr. zv. Got. koncem 1. 1904 139.121 240 307 209 1.000 2.971 87 27 67 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . Rezervni zaklad . Obresti rez zaklada čisli dobiček . . . 794 373.875 7.531 301 1.107 SlgSiS 1 1 252.278 86 252.278 86 383 609 81 383.609 81 1 1 1 | Mlekarska zadruga na Rovih, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 94, v upravnem letu pristopilo 15, izstopilo 8, koncem leta 101, z vplačanimi deleži K 752‘70; odpovedano 0. Denarni promet: K 52.044 13. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1903 Vplačani deleži . . Začasna izposojila . Prejemki za blago . Vrnjeno zač. posojilo Za ročke in drugo . 301 96 450 24.574 300 304 96 10 27 51 Delež in pristopnina „Gosp. zvezi* . . Vrnjena začasna izposojila .... Izdatki za blago. . Voznina Začas, posojilo hranilnici na Rovih . Inventar premični . Neposredna pristojb. Upravni stroški . . Obresti izposojil Naložen denar . . Ročke in drugo . . Gotov, konec 1.1904 61 450 20.877 640 300 51 1.848 90 1.540 158 9 10 47 89 20 10 02 51 55 Vred. premič. inven Naložen denar . . Obresti nal. denarja Delež pri Gosp. zvezi Delež pri pos. na Rov. Delež pri Zadr. zvezi Got. koncem 1. 1904 2.631 2.357 59 60 2 200 9 62 61 55 Deleži Izposojila .... Za vred bo mlekarne Rezervni zaklad . . čisti dobiček . . , 752 2.000 1.000 769 797 70 64 44 26 026 84 26 026 84 5.319 78 5.319 78 1 Kmetijska zadruga na Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo za šesto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 1904. 240, v upravnem letu pristopilo 11, izstopilo 67, koncem leta 1904 184. Deleži: stanje začetkom 1. 1904 244, v upravnem 1. prirastlo 11, izplačano 67, koncem I. 1904 188, odpovedano: 3. Denarni promet: K 89.553-50. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1003 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . 925 88 12 560 43.389 93 04 45 11 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Užitnina .... Inventar premični . Pridohninski davek. Neposredna pristoji). Upravni stroški . . Obresti del. in izpos. Gotov, konec 1 1904 319 560 39.425 1.331 175 5 3!) 2.112 610 397 45 35 40 48 65 52 80 23 09 56 j 44.975 53 44 975 53 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 12.560 06 Deleži 3.773 04 Ter na blag. pri zad. 3.535 66 Neizplačane obresti » „ „ » nez 4.000 — deležev .... 706 33 Vred. premič. invent. 1.032 52 Izposojila .... 11.340 — Delež pri Zadr. zvezi 200 — Dolg na blagu nezad 3 021 13 Delež pri posojilnici Dolg na obr. od izp. 157 64 na Bledu . . . 2 — Rezerv, zaklad z obr. 2.521 32 Got. koncem 1. 1904 397 56 čisli dobiček . . . 208 34 21 727 80 21.727 80 || II Kmetijsko društvo v Srednjivasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 343, v upravnem letu prirastlo 13, odpadlo 0, koncem leta 356. Deleži: začetkom 1. 1904 343, v upravnem letu prirastlo 13, odpadlo 0, koncem 1. 356, odpovedano: 3. Denarni promet: K 325.920 13. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1 1903 1.010 48 Vrnjena izposojila . 22.276 Vplačani deleži . 62 — Izdatki za blago . . 128.433 37 Pristopnine . . . 40 — Voznina . . . 6.569 52 Izposojila .... 13.388 28 Užitnina .... 425 61 Prejemki za blago . 148.426 56 Hišni davek . . 39 79 Upravni prispevki . 61 — Neposr. pristojbina. 3 20 Upravni s'roški . . 2.238 92 Obr. del. in izpos. . 2.580 40 Odpl. dolga zid. moj. 365 — Got. koncem 1.1904 56 51 162 988 32 162.988 32 n Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Ter j. na blagu zadr , „ „ nez. Vrcdo. nepretn inv „ premič. „ Delež pri „Zadružni zvezi" .... Got koncem 1 1904 22 960 15.084 1.831 11 818 5.006 200 56 20 46 32 80 52 51 Deleži Neizpjačann obresti deležev .... Izposojila .... Dolg na blagu nez. n n n Zad Rezer. zaklad z obr. čisti dobiček . . . 8 031 307 32.347 8.920 4.515 2.304 532 24 78 42 19 18 1 56.957 81 56.957 81 n Kmetijsko društvo v Vipavi, registr. zadruga z omej. zavezo, za peto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 239, v upravnem letu pristopilo 28, izstopilo 4, koncem 1. 1904 263 z vplačanimi deleži K 2.930 59; odpovedano 10. Denarni promet: K 178.423.83. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1903 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Prehodni Iz c. kr. poštne hr. Za premičnine . . Za nepremičnine Povrnjene voznine . Prejete obresti . . Razni 103 300 56 26086 39.434 24 21.736 327 973 16 168 3 29 76 75 12 83 85 46 53 22 78 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina .... Užitnina . . Inventar nepremični Inventar premični . V c kr. pošt hran. Zemljiški davek . . Delež pri Gosp. zv. 1 obveznica . . • Neposredna pristoji). Upravni stroški . . Obr. del. in izpos. . Prehodni . . . ■ Gotov. 31. dec 1904 58 12.900 34.260 1.883 5 5.280 6.819 22 024 7 20 70 1 2.558 3300 2 39 20 35 52 73 17 53 96 18 74 86 35 Vrednost blaga . . Terjat, na blagu pri zadružnikih . . Terjat, na blagu pri nezadružnikih . . Vred nepretn. in ven » premič. „ 1 obveznica . . . V c. kr. pošt. hran Naložen denar . . Gol koncem 1. 1904 25 351 4.456 4325 8-746 8.549 70 771 246 39 95 80 55 77 77 28 35 Deleži Neizpl. obr. deležev Izposojila .... Dolg na blagu zadr. Dolg na blagu nez Dolg na pot. in nag Rezervni zaklad . . čisti dobiček . . 2.930 313 35.336 8 559 3 668 100 1.157 491 59 92 76 43 13 43 21 89 231 59 j 89 231 59 52 557 47 52 557 47 1 I | VABILO na REDNI OBČNI ZBOR „Posojilnice v Marenbergu, reg. zadruge z neomejeno zavezo11, kateri se bode vršil v četrtek dne 4. maja 1905 ob 10. uri dopoldne v posojilničnih prostorih v Marenbergu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi člane Načelstvo. VABILO na III. redni občni zbor „Mlekarske zadruge pri sv. Mlhehi", registrovane zadruge z omejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dne 7. maja 1905 ob 4. uri popoludne v dvorani posojilničnega poslopja pri sv. Mihelu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računov za 1. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6 Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na III. redni občni zbor „Gospodarskega in konsumnega društva pri sv. Mihelu", registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se bo vršil v nedeljo dne 7. maja 1905 ob 4. uri popoldne v dvorani posojilničnega poslopja pri sv. Mihelu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. VABILO na VI. REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Velikih Laščah, registr. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 7. maja 1905 ob 1ltt 4. uri popoludne v hiši štev. 15 v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev in potrjenje računa za 1. 1904. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ude ODBOR. VABILO k II. OBČNEMU ZBORU Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 7. maja 1905 ob polu 3. uri popoludne v hiši št. 15 v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega račuua za I. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Vabilo k OBČNEMU ZBORU „Mlekarske zadruge v Škofji Loki, reg. zadruge z omejeno zavezo", kateri bode v nedeljo dne 14. maja 1905 ob 3. uri popoludne v mlekarni. V s p o r e d : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o reviziji. 0. Slučajnosti. na REDNI OBČNI ZBOR „Ljudske posojilnice, r*©gistr*ova,Tio st a. drug© st n©om©j©no stavesto64 v Ljubljani, ki se vrši dne 8. maja 1905 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4. Sklepanje o porabi dobička. 5. Volitev nadzorstva petero članov. V Ljubljani, dne 20. aprila 1905. Za načelstvo: Dr. Iv. Šušteršič, Josip Šiška, načelnik. podnačelnik. ,) V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Karol Kauschegg, Ivan Kregar, Karol Pollak, Janez Smrekar. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.* 7. Sprememba §§ 13 in 26 zadružnih opravil. 8. Določitev nemškega teksta pravil in sklepanje o registraciji istega. 9. Slučajnosti. GOSPODARSKO BERILO. Živinoreja. Predolga raba krav. Pogostna napaka naših živinorejcev je predolga raba krav. Nek poljedelec piše o tem: Krmljenje prestarih krav ni pametno iz sledečih vzrokov: 1. Dim starejše so krave, toliko večja je nevarnost, da postanejo tuberkulozne, t. j. da dobijo jetiko. Skušnja uči, da mlade živali dobijo le redko jetiko, da pa je odstotek bolnih živali tim večji, čim starejše so. 2. Starejše krave dajejo tudi vedno manj vžitka. Krave ne plačajo več dobro svoje krme, in mleka je vedno menj, in sicer se zmanjša množina tolsče (najdragocenejše snovi v mleku) preje nego skupna množina mleka. 3. ('im starejše postajajo krave, toliko neraje se dajo izpitati in toliko menj vredno je meso, torej tudi cena, ki se dobi zanje. 4. Mleko stajejšili krav je tudi slabcjše, zgubi prvotni dobri okus. Tudi maslo je slabejše. Ta okolnost se še vse premalo vpoštcva in vendar lahko par starih košev (krav) pokvari mleko celega hleva. Tako se je zgodilo na nekem sicer vzornem veleposestvu : mlekarna, ki je bila vzor lepo urejene in vo-jene mlekarne par let sem ni izdelovala več blaga I. kvalitete, okusu je nekaj manjkalo. Vsa prizadevanja, da bi prišli na sled vzroku te napake so bila zastonj. Slednjič so poskusili živino nekoliko osvežiti in premladiti s tujo krvjo, pri čemer so seveda odstranili najpreje stare krave. Iver se je vsled tega dejstva takoj zboljšala tudi dobrota masla, zato so odpravili takoj vse živali, ki so dosegle neko določeno starost in so jih nadomestili z mlado živino in od tedaj ne more maslu nihče več ničesar očitati. Te štiri točke dovolj dokazujejo, da ni primerno držati krave v hlevu čez neko določeno storost. V obče bi priporočali imeti krave 8 let. Izjemo bomo seveda napravili pri zelo dobrih plemenskih kravali, ki jih bomo obdržali, dokler bo le mogoče. Bistričan. Svinja, ki ima preveč mladih. Večkrat se prigodi, da skoti svinja več mladičev, kot jih more prerediti. V takem slučaju je bolje slabotne pujske koj odstraniti in raje izrediti menj, pa zato krepkejših živalij. Ce pa vrže zdrava, krepka svinja veliko lepih pujskov, ki bi jih ji radi pustili, tedaj je treba pokladati svinji obilno dobre piče, kakor ječmenovega Šrota, pšeničnih otrobij, sladkega in kislega mleka, kuhanega krompirja i. t. d., pujski pa se razdele v 2 skupini, od kojih je vsaka po nekaj ur pri svinji, dočim je drugi oddelek v košu na toplem kraju. Na ta način se pujski menjavajo s sesanjem in ker so ostali ves čas popolnoma mirni, zato tudi hitro rastejo. Tudi pri tej razdelitvi ne dobijo menj močne živalice najslabših zadnjih seskov, kar se sicer zgodi, ako bi eela četa prišla naenkrat do sesanja. Preobilno krmljenje konj o praznikih. Mnogokrat se konji, ki morajo celi teden zelo naporno delati ter se jim komaj pusti opoldne dosti časa za krmljenje, v nedeljo preveč krmijo. Možakarji si namreč mislijo: sedaj ima živina dovolj časa, naj se pa popravi, kar je zamudila mej tednom. Toda stvar ni tako enostavno naivna (otročje-šaljiva), ampak ima svoje resno, nevarno lice. Prvič ne more konj nerazmerno velike množine krme, ki je želodec ni vajen, prebaviti, zato ker želodec ob takih dneh ne izloči tudi večji množini krme primerno večjo množino želodčnega soka, ki krmo prekuha. Pa še ena okoliščina je zelo neprijetna. Kaj ne, ob nedeljah in praznikih živina počiva, manjka ji torej vsakdanjega pregibanja. Skušnja pa uči, da ta mir ovira tudi delovanje želodca in črev. Posledica tega je, da se nabira slabo prebavljena krma tu in tam v črevah v kepe, začne vreti, in vse to se pokaže v obliki bolj ali manj nevarnega klanja (kolike). Malo več krme v nedeljo kot v petek ne škoduje, le varujmo se, da ne damo dobrega preveč! —o— Mlekarstvo in sirarstvo. Navodilo, kako je oskrbovati živino in oddajati mleko v zadružne mlekarne*). 1. Opravila v hlevu. a) Skrbi, da bo v hlevu vedno čist, zdrav zrak in enakomerna toplina, 15—17°C. To je neobhodno potrebno, da živina ostane zdrava in nam daje primerno korist. V mrzlem hlevu porabi živina več te- *) Ta navodila priobčil je v „Kmetovalcu" mlekarski nadzornik gosp. Legvart. lesne toplote, in zato potrebuje več hrane; v pretoplem hlevu se pa živina preveč omehkuži, lehko zboli in oslabi. Primerno hlevsko toplino dosežemo poleti s zračenjem, v hudi vročini poškropimo tla s hladno vodo, po zimi pa zapremo okna in vrata in jih ovijemo s pleteno slamo. b) Imej hlev vedno snažen in zatiraj mrčese, skrbi, da gnojnica odteka iz hleva, da so snažne jasli in istotako tla. c) V hlevu mora biti svetlo; vendar pa škodujejo solnčni žarki, ki svetijo naravnost v oči, in vznemirjajo živino. 2. Oskrbovanje živine. а) Imej živino vedno snažno, skrbi za dovolj stelje, snaži in čisti jo, kajti le tedaj ti ostane zdrava in le od take moreš pričakovati dobička. Ravnaj s živino prijazno in previdno, ne pretepaj je, nalagaj ji na voz, kolikor more lehko vleči. Ce je količkaj mogoče, ji redno daj priliko, da se bo mogla gibati po svežem zraku, tudi pozimi. Skrbi za dobre pašnike; brez njih ni misliti na umno živinorejo. б) Vsa dela v hlevu, kakor krmljenje, kidanje in molžo, je opravljati mirno in vsak dan redno ob določenem času. Prebavila se navadijo na določen čas, in tedaj se s krmo najbolj okoristijo. c) Ljudje z nalezljivimi boleznimi ne smejo k živini in k mleku. d) Zapiši dan, kdaj si kravo pripustil k biku. 3. Krmljenje. a) Najprej pokladaj slabšo krmo, pozneje pa boljšo. b) Krmi, kolikor mogoče enako klajo inv enaki meri. c) Klaja ne sme biti blatna ali pa pomešana s peskom ali s zemljo. Jasli in korita naj bodo vedno snažna in čista. Pokvarjene krme ne pokladaj. d) Ne napajaj pred krmljenjem, ker voda izplakne prebavljajoče sokove. e) Prememba krme se more le polagoma vršiti, ker hitra menjava krme škoduje živini. f) Po krmljenju naj živina počiva, ker počitek pospešuje prebavljanje. g) Kravi, ki daje mnogo mleka, daj tudi več močne krme. h) Ne daj živini nikdar takšnih snovi, ki živino žeja j o. i) Daj živini redno vsak dan 20 g soli na komad* f) Pitna voda naj bo vedno dobra, cista in pozimi ne premrzla. 4. Molža. a) Snaga je glavna stvar pri molži in pri mleku sploh. Imej torej mlečno posodo snažno, na snažnem in zračnem prostoru, nikdar pa ne v hlevu. Umij si dobro roke vselej pred molžo. Obleci snažno obleko pri molži. b) Obrisi dobro vselej pred molžo kravi vime s snažno cunjo in ne umivaj vimena. c) Ne vpij nad kravami in ne pretepaj jih pri molži; le tedaj dobiš vse mleko od njih. d) Molzi čisto, ker se vsled tega mlečna žleza bolj razvije ; dobi se več in boljšega mleka. Zadnje mleko je bolj mastno kakor prvo, zato je izmolsti vsako kapljo. Molzi z vso roko in dobro predelaj vime, pomisli da se mleko dela v vimenu, zato iztiskaj tudi to, ne pa samo zizke. e) Molzi vedno natanko ob določenem času, ne enkraj prej, drugič pozneje. 5. Oddaja mleka v zadružne mlekarne. «) Vsak zadružnik mora mleko svojih krav nepokvarjeno, kakor pride od krave, dobro precejeno oddati naravnost v mlekarno. Zadružniki ne smejo drugam prodajati mleka, masla in sira od onih krav, ki so je zglasili pii zadrugi. b) Oddajati je mleko hitro po molži. Mleko je takoj po molži odstraniti iz hleva, in sicer od vsake krave posebej. Če se mleko le enkrat vsak dan odda zadrugi, tedaj se mora opoldansko in večerno mleko takoj po molži dobro shladiti in postaviti na hladen prostor, ki je samo zato, ne pa v kakšno klet, kamoi se spravljajo vse mogoče reči, ali pa se postavi v svežo vodo. Posoda mora do tedaj, da se odpošlje, ostati odprta, potem se pa dobro zapre. Od vsake molže je mleko oddati v posebni posodi. c) Za mlečno posodo mora vsak zadružnik sam skrbeti. Mlečna posoda se mora po vsaki rabi dobio omiti s toplo vodo in posušiti; najmanj enkrat na teden pa očistiti tudi s sodo. Mlečna posoda se ne sme za nič drugega rabiti kakor edinole za mleko. Mlečni vozovi morajo biti na zmeteh, da se pieveč ne stresajo. d) Prepovedano je, oddajati mleko od krav 4 tedne pred in 5 dni po otelitvi; nadalje od kiav, ki so bolne na vimenu ali sploh, ki dobivajo zdravila in ki iz kakega dela vimena dajejo pokvarjeno mleko. Od novo dokupljenih krav je oddajati mleko šele tedaj, ko je njega dobrota dognana. e) Vodeno, postano, kislo, nesnažno in sploh pokvarjeno mleko se ne sme dajati v mlekarno. Prehajanje strupa od rastlin v mleko. To vprašanje je obširno preiskoval prof. dr. Braun-gart v Mnihovem in razpravljal potem o njem. On trdi naravnost, da mnogo malih gojencev (otrok do 1. leta) v Avstriji in Nemčiji umrje radi tega, ker so uživali mleko od krav, krmljenih z strupenimi rastlinami. Mnogi travniki in pašniki v imenovanih državah so namreč poraščeni z takšnimi travami, zlasti več okrajev v južni Bavarski, kjer na apnenastih tleh posebno mogočno raste strupeni tudi pri nas poznani jesenski podlesek (Herbst-Zeitlose). Njegov strup, al-koloid imenovan, prehaja od rastline do mleka, katero otrova in tako stori za gojence škodljivo. Tudi stropovi na drugih rastlinah prehajajo z svojo kvarlji-vostjo do mleka. Imenovani učenjak kaže na okolnost, da krava katera molze, sme brez škode požreti strupeno rastlino. On razlaga to stem, da ji strup ne zaostane v životu, nego preide z mlekom iz njega. Vsaj je tudi dokazano, da ako mati, ki ima otroka na prsih, uživa zdravila, med katerimi je dostikrat tudi strup primešan, da ta upljiv preide takoj z mlekom do otroka. Iz vsega tega dr. Braungart posnema škodljivost strupenih zelišč na travnikih in logih na zdravje ljudstev. Nujno priporoča zatirati takšne rastline, kolikor mogoče Zalibog da dozdaj še nimamo sredstev, to vspešno storiti. Treba bode najprej preiskovati način razširjanja tega plevela, potem se bodemo mu še le mogli uspešno braniti. Oglas. Izložba vina i vinski sajam u Križevcih (Hrvatska.) Pošto u okolici križevačkoj ima mnogo vina na prodaju a malo kupaca, priredjuje gospodarska podružnica križevačka na dan 4. i 5. svibnja t. g. izložbu vina, rakije, vinogradarskih i pivničarskih sprava i strojeva, nagradjivanje vina i vinski sajam. Prema vinogorju, biti če sva vina razdeljena u 8. skupina, a 9. skupina biti če rakija. Njekoja vina biti če iztražena na jakost, jer je visoka kr. zem. vlada obečala novčanu podporu. Bolja vina biti če nagradjena. Kako čujemo, vinogradari se i vinotržci za ovu izložbu veoma zanimaju. U Križevcih, dne 5. travnja 1905. ODBOR. Priporoča S6 ' ',zaie.m,l,1 zavarovalnica proti požarnim tko- Eiiini limnafi zavod te stroke • I jnhljamt. Medjalova Iliča. lajna 70 Vfllipiiip °d plemenitih kur, kakor 1. PIvrnut-Hoks, jajua ta. VtiljCIljC 2. Hudan z velikim čopom, 3. bele Itakjanke, 4. ZlatoprižrV Viandot, 5, Črni veliki Langshan, 6 Hamburški zlatoprižni Fazan, 7. Srebrnoprižni Fazan, ducend 5 K; Italijanska velika gos 1 jajce 1 K. Velike francoske kunce (zajce) po starosti od 3 do 6 K, oddaja Ivan Kranjc v Št. liju p. Velenje, Štajersko (i—4 Ogrska rožnata paprika Szegedinska l-a, sladka, jamčeno prava, priznano najboljše vrste. Lastni pridelek ii /«/ 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od I kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeli, ogrske salami itd po najniži ceni. Hazpošil.jevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUPT A. RUDOLF, Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22. 24—4 SMii Patentovano In samotvorno orodje za škropljenje „Syplionia“ za vinograde, za limeljske nasade, za pokou-č<‘Vinije škodljivcev na sadnem drevju, v od-Jt? tf . j stran jen jo bolezni na listju, za ])okončevan je grenkuljice in divje gorčice i. t. <1. Samotvorna, iiosljiva brizgalnica tudi z kotlom iz bakra za 10 ali 15 litrov tekočine z ali brez priprave za mešanje s petrolejem in samotvorne vozne brizgalnice s 60 in 100 litrov vsebine izdeluje in prodaja kot špecijaliteta 240 (i—2 PH. MATFARTH & Go. tovarna poljedelskih strojev, posebna tovarna za vinske stiskalnice in strojev za v po rabi j en j e jsad j a. Dunaj II., Taliorstrasse št. 71. Obširni iliistrovani ceniki brezplačno. Zastopniki, prodajalci sv radi sp rej mo .AleKandra' danski posnemalnik za mleko. Prednosti: r Nuj os trejo posnoiiiiiii jo — liihek tok — hitro in pripravno snaženje nevar- tnost izključena — jedno letno jamstvo. Izdeluje na uro: 55 do 500 litrov z ročnim delom, 400 do 2500 litrov z'gonilno silo. Zalogu vzorcev 2 tl ” 12—2 akcijska družba „Titan" Dunaj, I,, Kaiser Ferdinandsplatz 5. Zastopniki se povsod iščejo. Zajamčeno pristno vino zalogi Kmetijsko društvo J ' v Vipavi veliko množino, katero prodaje za mašna vina belo ml 40—60 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Mudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah V zalogi je tudi tropinsko žganje. Badema (V Istri) gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni vv lau kleti 4000 bi črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza11. Proti škodljivcem sadja in vrtnih nasadov. Brizgalnica za sadje in vrle „mali čuciež“ za nositi, peljati, tudi na roko in za vleči Brizgalnica za peronosporo „Austria“ Žvepljaiuik „Vindolmna11 Brizgalnica za žvepleni ogljik „K»l»er“ Samoi vorni prašilniki „Itlcal“. Priprave so z patentom zavarovane in na razstavah in skladih odlikovane 3 prvimi odlikami. Prodaja z popolnim jamstvom! ^rELznc ZbTedE-^ile tovarna za vinogradniške priprave, stroje za v vinske kleti in za kovinsko blago. 239 6—2 Dunaj V/l Margarete n strasse 98-1 V. Patentovane sprave za žveplanje trt jednoslavno i duplo delajoč A ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JG.HELLERnaDUNOJU H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Vse zadruge in trgovce 242 4—2 opozarja se na zalogo u$nja 1 1 Valentina Rihar-ja T v pcll^cvei^ CJradeu usnje se izdeluje v lastni že nad 200 let stari tovarni. 1 1 1 1 1 i T 1 1 1 1 1 1 l 236 12-5 127 — Za spomlad treba je kmetiji raznih strojev, jekleni univerzalni plug to so v prvi vrsti: kojega ni treba nii": držati. Plužne, kakor tudi plug so čisto iz železa in jekla, torej trpežen in tako zboljšan, da živina pri istem manj trpi in lepše orje, kakor naši navadni plugi, — sploh je najboljši, ki se ga more dobiti. Vsak naj poskusi in potem naj sodi IgČe hi|kateremu ne ugajal, ni primoran ga obdržati. V drugi“vrsti so: 243 X—1 železne brane za mah. riSfiSjsss- NjiliJ korist fje pri nas še premalo znana. Ker je pri kmetiji _ živinorei- ' ~ sivo naj. '• plodonos-neje, treba je torej v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le mogoče, če se travniki vsako spomlad z tako brano prevlečejo. Dobra brana se splača v prav kratkem času. Te, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, potem traverze, železnižke šine, cement i. t. d. priporočajo po najnižji ceni Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelj. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno! 11333^303303333333331 lCCCCCCCCC^gg^ccccg^' C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne PF" blagajne -mm prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffei s novih posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Oiiai št, 13. fol 233 24-8 [o] ^CTČAXC3333333333333l [3333333333333333333^ Globe mlekarske naprave kakor tudi vse stroje in orodje za transport mleka, za delanje masla, sira itd. izborno napravljeno prodaja Globe - separator-družba Dunaj XVI/2 Neumayergasse Nr. 17. Zahtevajte iltistrovane cenike. Zastopniki se iščejo. 231 X—10 Izvirni so v trpežnosti, množini in natančnosti posnemanja Alla-laval pe$nemalnil o 1 j š a, in n a j s i g u r n e j š a 1 pr*i Li 1< a xa šteclonjo! Denarni promet 30. nov. 1904: čez 42 milijonov kron Ljud^a posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje 41 q i brez kakega odbitka, tako, da sprejme 2U 0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. novembra 1904: K 10,586.128'71. — Denarni promet do 30. novembra 1904: 42,500.883'08. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrcstovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnoliranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, cine 1. januvarja 1905. Ih-. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezoškofljski kancelar, predsednik. 23*, x—7 Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. OcUoorzilki: , Podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Karol Pollak, Gregor Šlibar, Janez Smrekar, tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Hudniku katehet v Ljubljani. Karol Kauscliegg, veleposestnik v Ljubljani. ff -ir fr fr gf- I- gr r I S- fer b- tT T T I T 1 I T I I 1 1 T T T T I T 1 I T 1 T T. T T 1 T I T T T T I T T T T T Izdajatelj: /“družna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze*. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.