s*l i£tvo J® I,a Starem trgn štev. 1». Telefon -—■** ^P* “ UpravniStvo je na Marijinem trgu ====; 8tev. 8. — Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frinklrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
157. štev.	V	Ljubljani,	torek	1.	julija	1919.	II.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . . K 84 — Pol leta . . .	„ 42 —
četrt leta . . .	„21-—
*» mesec ... „7-—
inozemstvo:
leto naprej K 95 — »	„50-
leta „	„26—
„	.	9—
Na pismene narofibe bres pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino ~
SKF" po nakaznici.
'jižaica
cer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Pariz in Slovani.
Praga, 27. jnnija 1919.
V svetu ietvorice, ki odločuje o naaalint usodi narodov, ni zastopana nobena slovanska sila. Rusije ki ie zadala germansko-madžarski koaliciji najtežje udarce, ni v Parizu One Rusije, pred katero je trepetal celo pruski militarizem, katere seL S tudi sedaj tako mogočni pJ* n
milo2 sT8'3 UVeljav^ svojo moč v
se hLb 1N0Čem tr^iti. da bi Odločno	nekdanJa caristična Rusija
talim?,	P1? ,taliianskemu imperi-
in ISaj Je ravno Rusiia g™f°v n , Cc‘tsk|h podrepnikov podpisana
frad londonsko pogodbo — toda
terl ?niem> da bi bilo v marsika-,crem oziru drugače.
mir Svetovna vojna, o kateri je prd-rokoval nemški Michl, da bo uničila rušijo in zlomila slovansko moč, je Pokazala, da je sila slovanstva večja °d najzlobnejših nakan in najmodernejših iznajdb vojne tehnike. Še nikdar ni pokazalo slovanstvo toliko moči, kakor ravno v svetovni vojni, čeprav se zvija velika Rusija v bolečinah socijalnega prevrata in dasiravno nove slovanske eržave vsled sovražnih spletk še niso konsolidirane.
Cilj nemške politike je bil uni čiti slovanstvo v srednji Evropi. Slo-va.jd *?ai k* bili le opora nemškemu militarizmu. Hoteli so razkosati Rusijo v male države, ustanavljali so vazalsko Poljsko, Srbiia naj bi izginila s površja zemlje, Cehi bi se morali najstrožje pokoriti za svoje naredno-politično dolu, Slovenci in Hrvati pa naj bi bili stavbišče mosta, po kate rem bi se pomikalo nemštvo proti vzhodu.
Nasprotno pa je ententa pi oglasila pravice malih narodov, se zavzela *a Wilsonova načela in se hlinila slovanstvu. Prostovoljne slovanske ®gije so služile v ententinih vrstah Jt pripomogle Parizu do končne ki \Č' Doma Pa se je vršil razkroj, vsem,- v°d'1 do razsula starih in z držo, nasilnimi sredstvi oboroženih ria. *ki so okIePale Slovane v ve-
duševnega in telesnega suženstva.
Vidov dan.
Slavnostni govor pisatelja Fr. S. Finžgarja v dramskem gledališču.
Oospodje in gospe 1
Ta hip je veliko prekratek da hi bilo v njem mogoče podati današnje mu spominu vraj nekoliko dostojen zgodovinski vpogled. Dejstvo pa je da bo bodoča zgodovina morala be’ ležiti v večni spomin, kdaj smo Slovenci kot čian troimenega naroda * m e 1 i praznovti prvič Vidov 51 a n.
r Vidov dan! V kolikor je mogoče .bfati jz povestničarjev, so podrobna janja tega dne zavjta v mrak. Zgo-sv(vnsko dejstvo je, da je imel Srb v * slavno carstvo, ki je sijajno o.cvetelo pod velikim duhom Dušana Q aega, carja Srbov, Bolgarov in nie ' Tedaj so slekle bele ceste po telfil0vem carstvu, tedaj je Prizren neškVal z Bizancem, tedaj so be nika • karavar*e potovale od Dubrov-a • m Skadra v carstvo Dušanovo bilo s®nče8a Carigrada. Blagostanje je nist J°. kc!> da piše carigrajski kro-srebrn”^ oluS: »Na Kosovem polju eDr° in zlato kar orjejo iz zemlje.-
Tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Nemštvo je premagano, slovanstvo pa slavi zmago skupno z amerikansko demokracijo. Ta zmaga slovanstva se zdi na prvi pogled malenkostna v primeri imperialistične zmage zapadne Evrope nad pruskim militarizmom in avstrijsko-madžarsko hegemonijo nad Slovani. Toda zmaga zapadnega imperijalizma je le navidezna, kt>jti nasilja ni mogoče premagati z nasiljem. Še tako ponižan, nekdaj mogočen sovražnik, se ne da zatreti, dokler je v njem le še iskrica narodne zavesti in domovinske ljubezni. Nov ogenj se bo vžgal v srcih premagancev, ogenj maščevanja in nasilnega ponižanja. Tako bo šlo naprej, dokler ne prevlada v č'oveŠtvu gnus nad prelivanjem človeške krvi za trenutne interese.	.	_
Od novih slovanskih držav so danes priznane Čehoslovaška, Poljska in Jugoslavija. Rusija še ne more stopiti v svetovno politiko, ker se njen notranji preobrat še jni končal. Brez velike Rusije pa je slovanstvo takorekoč mrtvo. Nove slovanske države vkljub priznanju še ne morejo živeti, ker so še ved ;0 ogrožene od zunanj h sovražnikov. Tudi notranje razmere so ponekod take, da je moč slovanstva še vedno odvisna od kompleksa vseh slovanskih držav.
Dejstvo, da so se posamezne slovanske države ustanovile iz svoje lastne moči, iz narodove volje, priča o sili slovanstva, ki ima bodočnost. Ena izmed usodepolnih pomot enten-tine politike je tudi nerazumevanje slovanstva. V Parizu se pač zavedajo, da brez Slovanov ni mogoče vladati v Evropi, toda ta zavest je le strah pred bodočimi dogodki, ki se morajo razviti vsled slepote gospodov na mirovni konferenci. Ko bi se v Parizu resnično zavedali odgovornosti na-pram bodočemu političnemu razvoju, bi morali storiti vse, da pride slovanstvo kar najhitreje do veljave. Premagano nemštvo skupno z uničenim madžarskim gospodstvom se zdi ententnim politikom večje važnosti nego prebujeno in močno slovanstvo,
katerega se boje radi njegovega demokratičnega duha. V Parizu ustvarjajo protislovanski blok. Zlasti se trudi Italija, da si zasigura prijateljstvo Nemcev in Madžarov. Naravno, da simpatizirajo Nemci in Madžari z Italijani, ki hočejo imeti absolutno go-spodstvo na Jadranskem morju. Jadransko vprašanje je v najtesnejši zvezi s problemom Nemške Avstrije, ki je odtrgana od morja. Upliv toza devne italijanske politike se kaže jasno v raznih življenskih vprašanjih jugoslovanske države.
Jugoslovani smo obdani od vseh strani s sovražniki, ki se ne ibodo mogl* nikdar poravnati z nami. Nobena slovanska država se ne nahaja v tako kočljivem obmejnem položaju. Res, da ne smemo pričakovati pomoči izven nas, toda treba je, da se slovanske države združijo v gospodarsko-trgovskem oziru in medsebojni diplo-matični zvezi. Slovani moramo ustvariti močan slovanski blok napram za-padu, ki smatra naš obstoj za potrebno zlo, s katerim je treba računati. Zapadna demokracija je le navidezna in oportunistična. Slovani pa smo demokratje po naravi in duhu. Pariz t j. gospoda, ki danes odločuje o naši usodi, bo spoznala, da se njeni računi križajo z našimi pravicami
Kakšna bo svetovna politika v dogledni bodočnosti, še ni mogoče vedeti. Tolitto pa je gotovo, da se nahaja slovanstvo med panlatmsko zapadno imperialistično ekspanziv nostjo in med žolto vzhodno plemensko nevarnostjo. Kakor vedno, bodo morali tudi tu Slovani braniti Evropo pred Azijo. Zato je treba, da se slovanstvo konsolidira na zdravi podlagi medsebojne vzajemnosti, ki izključuje možnost medsebojnih prepirov. Slovani se moramo zbližati v vsakem oziru. Stare, nesrečne slovanske nesloge mora biti konec. Dolžnost vsa kega posameznika je, da se upozna s svojimi slovanskimi brati, saj ni več nikogar, ki bi nam branil izvendržavno občevanje z brati Slovani. V prvi vrsti pa morajo skrbeti poklicani faktorji, da se izvrši predvsem gospo-
darsko in kulturno zbližanje. Slovanstvo ima dovolj etične moči, da si zgradimo brez tuje pomoči novo demo zratično državno življenje.
Par z je daleč od nas. Vanj ne smemo zaupati, dasiravno nas bo še potreboval. Ni vsak prijatelj, ki se imenuje prijatelji V politiki pa še celo ne. Sanjač je, kdor veruje v slo-vansko-romansko prijateljstvo. Svetovna vojna nam je pokazala, da smo Slovani dovolj močni, če smo složni. Mirovna konferenca pa je za nas jasen dokaz, da je potreboval ententa Slovane samo za uničenje nemštva. To je dejstvo, ki ga ne smemo pozabiti v nobenem slučaju. V Parizu delajo brez Slovanov, toda Slovani bodo delali brez Pariza. Ni več daleč čas, ko bo vstala mova velika demokratična Rusija. Slovanske dižave na severu in naše kraljestvo skupno z majko Rusijo bodo dale kapitalisič-nemu Parizu svojo mirovno pogodbo v podpis. Pridružili se bodo spokorjeni in nasilno ponižani narodi ter zahtevali svtje pravice. Tedaj bo konec zapadnega imperijalizma, kateremu se klanja danes kulturni svet zapadne Evrope.	x	y.
Nemčija podpisala mirovno pogodbo.
Pariz, 28. junija JDanes, v soboto ob 16. je Nemčija podpisala mirovno pogodbo po svojlb pooblaščencih Miillerju, Bella in Lehnertn.
Svečanosti in podrobnosti.
P a r i z, 28. junija. Podpis mirovne pogodbe z Nemčijo se je izvršil v veliki zrcalni dvorani Versajskega gradu na bronastozlati mizi Ludovika XV. Zgodovinski trenotek, kateremu je prisostvovalo tudi mnogo povabljenih francoskih, angleških in ameriških politikov. Med njimi je bil general Foch. „Temps* poroča nekatere podrobnosti: »Svečanost podpisa miru se je izvršila na zelo prlprost način. Na versajskem dvorcu ni bilo okraskov. Zjutraj so overovili pooblastilo na novo došlih nemškh delegatov. Ob polu 5. je dospel Clemenceau in zasedel ob
Kaj bi potem še naštevaj pridelke, ki jih je carstvo izvažalo: živino, sir, suhe ribe, dragoceno krzno, volno in med, carstvo Dušanovo je b>l paradiž, ki se je resnično cedil medu in mleka. In vendar nam legenda piipo-veduje, da se je taistega silnega carstva silni gospodar tik pred smrtjo h?-HL?°inem P°bodu proti Carigradu tn razjokal nad tem carstvom.
. 8,a je kraljevič Marko vprašal, ker tJ* «a,Je °dgovoril: „Ne jokam, ce intim3 i nad rnenoj smrtne sen-’ ‘ S ,ker vidim Carigrad in v
nišo domovino "S1 4, ^ f^Sov prerok. Srbsk ‘ j^nTlIi Dušanovega silnega duha ni bilo več nad njimi. Prerok je prerokoval ištino. Knezi so knezovali na svojo pewt in edini car Lazar je ge enkrat hlinil cvet srbskih junakov na Kosovem polju, da bi uorani' carstvo in Srbstvo pred Muratovim imperijalizmom. Završala je trodnevna strast nitka, car je padel, padla je srbska vojska, raz palo srbsko carstvo. 1 o je bil us dni Vidov dan 1389. Verige suženj za o okovale narod, kn\.zi so vrr. dajali sebe in svoje v urŠko sVrbu, nssioli'
so vilajeti in nastala je bedna srbska raja. Srbska mati je morala roditi v solzah in bolečinah Osmanom janičarje, toda presilna je b:la ljubezen sibske žene do svoje strte domovine in zato ni rodila samo janičarjev Turkom, rodila je domovini tudi hajduke in narodne pevce. In prav ti, v strašnem toda ljubenzni-polnem trpljenju porojen1, ti pevci in hajduki so za narod in njegovo dušo, za misel svobode, za neugasli spomin nekdanje slave pa tudi kot klicarji svojemn narodu, da je bil greh ne-edinosti in sareopašnosti kriv suženjstva nj hove domovine. Prav ti možje so vse večji kot kronisti in zapisnikarji Niso paberkovali za suhimi dejstvi in dogodki, zgrabili so narodovo dušo in vodili s pesm jo in mečem od roda do roda. Meč hajduški in in pesem guslarja sta rodila Vidov danak — dan osvete, dan večno se ponavljajočega hiepene.ija po svobodi, Vidov dan — žalno oblet lico junakom v spomin, ki so dali življenje za krst častni in svobodo zlato. Iz te narodove duše, ki je uklenjena prepevala, ki je sužnja — živela dušno svobodo — iz te je vstajala svoboda
narodu. Nad 400 let je sicer trajalo to trpljenje, ta strašni križevi pot ponižanja, zaničevanja, umorov in stisk nad 400 let toda v vseh teh letih ni ugasnil krvavi žar Vidovega dne, ni ugasnil plamen s Kosovega polja, paljen in kurjen od narodne pesmi, od hajduške in četaške krvi neten ta kres osvete in svobode. Kakor čudo stoji srbsko pleme med vsemi narodi prvi in edini narod s svojo epopejo — zato ker je bilo njegovo trpljenje tako velikansko in iz trpljenja porojena ljubezen tako neizmerna. Ta ljubezen je poklicala — ne kakega vojvodo, ne kneza, poklicala je rajo-kmeta od pluga, da je zbral krog sebe vse hajduke, ki so ga izvolili za narodnega duhovnika in starejšino vseh hajdusov moža Karad|orgijevega imena, da je začel veliki boj za osvoboditev domovine 1804. In usoda je hotela, da je mož njegove krvi — kraljič na jugu — kot govori o njem slovenska prerokba, potegnil meč, da brani svobodo svoje domovine, ne več pred jugom, pred Osmani, marveč pred severom, pred Germani. Potegnil je meč z živo vero v pravičnost, s irdmm upanjem v svoje ljudstvo, ki je bilo
glavni mizi mesto kot predsednik. WiIsona so pozdravljali navzoči z diskretnim ploskanjem. Stisnil je roko Clemenceauju in drugim uglednim članom raznih delegacij ter se vsedel ob desni strani francoskega predsednika. Ob 1610 je ob napeti tišini vstopila petorica nemških pooblaščencev, katero je uvedel v dvorano starosta podvornikov ministrstva za zunanje stvari, in ki so zasedli svoja mesta ob koncu mize poleg japonskih delegatov.
Btlo je ob 1610, ko je predsednik Clemenceau vstal in otvoril sejo. Nato je imel kratek nagovor, kjer je izvajal v glavnem naslednje:
Med vladami alliranih in aso-ciiranlh držav tsr nemško vlado je dosežen sporazum. Besedilo, katero se Vam bo predložilo v podpis, je popolnoma enako onemu, ki je bilo izročeno nemškim gg. delegatom. Prišel je trenotek, ko je treba izmenjati podpise. Iz teh podpisov izvira nepreklicna obveznost, izpolniti pošteno, zvesto in brez pridržka vse dolžnosti, ki jih nalaga mirovna pogodba. Čast mi je torej, pozvati gg. delegate, ki predstavljajo vlado nem-fikega cesarstva, da blagovolijo podpisati.
Tedaj so se nemški pooblaščenci dvignili s svojih sedežev, pristopili k mali mizici sredi dvorane, na kateri je ležal izvod mirovne pogodbe ter podpisali dokument drug za drugim. To se je izvršilo brez najmanjšega pripetljaja. Nato so podpisale pogodbo posamezne delegacije vseh aliiranih in asociiranih držav po vnaprej določenem redu.
Podpisovanje je bilo končano ob 16 uri 45 minut. V tem trenotku so se začuti prvi streli salve iz topov; 101 strel je oznanil, daje mir sklenjen. Nato je povzel besedo zopet Clemenceau, ki je slovesno proglasil, da je mir med 'aliiranimi in asociira-niml državami sklenjen ter zaključil sejo. (Po LDU).
Pariz, 28. junija. Nemškim delegatom so predložili štiri listine v podpis: 1. mirovno pogodbo, 2. pogodbeni zapisnik, 3. dogovor o levem renskem bregu In 4. o priznanju nove poljske države.
Zgodovinska reminiscenca.
Pariz v slavju zmage.
Lyon, 28. junija. (Brezžično.) Povodom podpisa miru z Nemčijo je bil v soboto zvečer ves Pariz na nogah. Devet vojaških godb *z bakljaml je korakalo skozi glavne ulice mesta. (DDU)
Lyon, 28. junija. (Brezžično.) Francoska poslanska zbornica je v petek popoldne votirala kredit v znesku 4,300.000 frankov za proslavo zmage, ki jo bodo priredili dne 14 julija povodom francoskega narodnega praznika. Na sporedu slavlja je med drugim velika vojaška parada. Na čelu čet, ki bodo defillrale v vojni opremi skozi pariške ulice, bodo jezdili vsi trije najzaslužnejši francoski maršali: Foch, Joffre in Petain. (LDU)
Sedanja Nemčija je podpisala mir v onem starem versaiilskem dvorcu, kjer je leta 1871. zmagovita Nemčija svečano diktirala poraženi Franciji svoje mirovne zahteve. V soboto se je istotam odigral zadnji akt velike in krvave drame. Pariz, zahrepenjeni cilj nemških vojskovodii. je postal Canossa nemški diplomaciji. Še pred enim letom so se Nemci za trdno nadejali, da zmagovito vkorakajo v Pšriz In so bili ponosni na čudeže ..debele Berte", ki je iz oddaljenosti 120 km bruhala pogin Parizu in njega prebivalstvu. Iz vrst zmagopojne nemške diplomacije so se čule besede o „trdem miru meča". Predstavniki tedanje Nemčije tedanjega svetovnega nemškega imperija so izginili v morju pozablje-nosti, a na njih mesto stopajo v Parizu na pozornico drugi glumači, ki naj odločajo usodo narodov.
N a ue n, 29 junija. (Brezžično.) Nemško časopisje ugotavlja, da je 28. junij 1919, ko se je podpisala mirovna pogodba, dan obletnice umora avstr, prestolonaslednika in soproge v Sarajevu. (LDU)
Iz osvobojenega Korotana.
Nepopisno je bilo naše veselje, ko so jugoslovanske čete zasedle Ko rotan. V slovenskem Rožu so vsak večer goreli kresovi, razlegalo se ve-veselo petje, streljanje in ukanje na čast tako dolgo in tako težko in željno pričakovanemu prihodu majke Jugoslavije. Jugoslaviia naj živi, naj živi, naj živi na vekel
Težko je ležala trda nemška pest nad nami. Naši ljudje izgnani in zaprti , slovenski domovi izropani, v vedni negotovosti in nevarnosti za premoženje in življenje, brez vsake zveze z jugoslovanskimi brati, brez slovenskega časopisja smo živeli v nestrpnem pričakovanju, v vednem strahu in nemiru smo upali in se bali. Organizirani roparji so vladali nad nami. Tisti, ki bi morali skrbeti za red in varnost, so bili sami roparji in razbojniki. Kradli, ropali in zapirali so civiliste, v boju pa niso poznali nobenega usmiljenja ne z jetniki, ne z ranjenci. Sami so se hvalili, da delajo kakor Turki. Ljudstvo jih je imenovalo, ne Volksvvehr, ampak Volks-ršuber in Volksplage. To so v resnici. Celo Nemci sami se jih boje. Govoril sem z Nemci v Celovcu, ne želijo si več nazaj svoje Volksvvehr, ki zdaj v nemški Koroški nadaljuje svoje roparsko delo. Nemci sami želijo, da bi ententa zasedla celo, tudi nemško Koroško, da bi bili varni pred svojo lastno »Volksvvehr".
Žalostni smo bili, ker Jugoslovani niso zasedli vse slovenske zemlje. Žalostni, ko smo slišali, da so se ustavili kmalu za Vrbo in pred Baškim jezerom, v razdalji 2 uri pred Baškim jezerom, v razdalji 2 uri pred Beljakom. To je sama lepa
slovenska zemlja in tudi nemško pobarvani Beljak spada v Jugoslavijo. Nemec dr. K, v Beljaku je sam rekel, da polovic :> prebivalstva v Beljaku tvorijo po nemškem sistemu im-portirani nemški uradniki, od druge polovice pa večina zna slovensko. Beljak je odprt proti slovenskemu delu dežele. Pretežni del priseljencev tvorijo slovenski okoličani inZilani. Mesto živi od dežele, kamor dežela, tja spada tudi mesto. A zdaj naj izgubimo celd popolnoma slovensko beljaško okolico, Marija na Zili, Bače z jezerom, Loče, Šteben, Halovšče, Brnica, Št. Lenard, prelepa slovenska Ziljska dolina in slovenska beljaška okolica v smeri proti Vrbi naj postane nemška! To bi bil nezaslišan rop slovenske zemlje! To bi biia samoodločba nasilnikov, ne samoodločba narodovi Wilson je rekel 23. aprila t. L: »Zdaj ne gre za interese, marveč za pravice narodov in držav", a naša pravica je,
da se uresniči zahteva »Slovensko
zemljo Slovencem, ves slovenski Korotan Jugoslaviji."
Politični pregled.
p „Klagenfurter Nachrichten'*
so začele izhajati v Celovcu. List se tiska v tiskarni Mohorjeve družbe in zastopa stališče onih Nemcev, ki želijo sporazuma z Jugoslavijo. Uredništvo in upravništvo se nahaja Feldpost Klagenfurt, Viktringerring No 3, Postfach.
p Izdajalci domovine. »Pravda" poroča, da se bo obrnila osrednja vlada do entente s prošnjo za posredovanje, da izroči bolgarska vlada vse tiste, ki so za časa okupacije Srbije pomagali sovražniku kot konfidenti in denuncijanti. Kakor znano, je naša vlada zahtevala isto od Nemške Avstrije in Madžarske, ki ste obljubili, da iz ročite takoj vse te politične zločince, ki so sedaj po pristojnosti jugoslovanski državljani. Bolgarska vlada do sedaj še ni odgovorila na tozadevno noto.
p Velike demonstracije proti novi italijanski vladi. »II Popolo d’ Italia" poroča, da so se vršile v Tu rinu velike demonstracije proti Giolit-tiju in Nittiju. Demonstracij se je udeležilo več tisoč meščanov. Karabini jerji so nastopili z nasiljem in tolkli z golimi sabljami invalide in patrijote. Demonstracije so se končale pozno ponoči. Tako razumevajo v Italiji sporazum z Jugoslovani. Nova italijanska vlada bo morala ali slediti Orlandu ali pa odstopiti. Zaslepljenost italijanske javnosti je velika.
p- Orlando zapušča Italijo.
Bern, 29 junija. (Pos. por.) Iz Milana poročajo „Daily Expressu“, da se namerava bivši ministrski pred sednik Orlando odpovedati vsem javnim funkcijam in se Izseliti s celo svojo družino iz Italije.
p Sar&jevskl atentat. »Morning Post“ priobčuje iz Berlina sledečo brzojavko: Maksimilijan Harden je v svojem spisu o krivdi nemške vlade priobčil v »Zukunft" brzojavko, ki jo je poslal iz Sarajeva von W esner notranjem ministrstvu na Dunaj Wies-ner je bil poslan v Sarajevo, da preišče sarajevski atentat. Brzojavka se glasi: »NI nobenega dokaza ne o vednosti, ne o udeležbi, ne o pomoči za pripravo atentata s strani srbske vlade. To je brez vsakega dvoma. Nasprotno so razlogi, ki pobijajo to domnevo." Brzojavka je datirana z dne 13. julija 1914 in je ostala tajna. Deset dni potem, ko je bil ovržen vsak sum o udeležbi belgrajske vlade, je bil predan ultimat. Sedem dni pred prihodom Wiesnerjeve brzojavke pa je vojni svet v Potsdamu sklenil priprave za vojno, kjer se je računalo tudi z Rusijo. Nemška vlada je zakrivila svetovno vojno in prevarila svet z izmišljenimi vestmi.
Pokrajinske vesti.
kr »Deutsches Haus" t Celjn se imenuje po poročilu »Cillier Zeitung* odslej »Hotel Union", ki naj se vodi po internacijah novih lastnikov v internaci-joualnem smislu.
kr V koncertu g. Cirila Ličarja'
klavirskega virtuoza in gdč. Jelice Sadarjeve, pevke, v sredo, dne 2. julija v Nar. domu v Celju, ob 20. uri se bo proizvajal sledeči program : Ggč. Sadarjeva bo pela pesmi: Zakaj ? — Kdor hrepeni kot jaz! — Zapoj mi pesem, o mati! od Čajkovskega, nadalje po eno arijo iz Pucciuijeve opere Toska in Dvo-fakove opere Rusalka, Zajčevo pesem: Vir in novi skladbi Josipa Pavčiča: Dve uspavanki. Gdč. Sadarjeva je ena izmed najodličnejših učenk mojstra Hubada, vrhutega razpolaga z zelo obsežnim, jako izrazitim organom. G. Ciril Ličar bode igral: Rachmaninoff, Prelude in Polchinclle, V. Novaka dve Eklogi v narod, tonu, Dvofakov Bachanale in Chopinov Scherzojv B-mollu. Torej prvovrsten umetniški program. Vstopnice v predprodaji Goričar & Leskovšek v Celju.
kr Celje. V listih smo čitali te dni odlok deželne vlade, poverjeništva za uk in bogočastje, s katerim se zje-senskim tečajem opuščajo nem. gimnazijske paralelke v Mariboru in v Ptuju, v Celju so oficijelno že razpuščene ustanovi se pa za vse nemške dijake nemška realna gimnazija v Ljubljani. Nočemo se lotevati vprašanja ali humatistična ali realna gimuazija,
kaj je boljše za vzgojo, ni nam pa vse-jeduo, kaj je za nas v Celju praktič-nejše. Celje ima satao jedno srednje golo, dosedaj bumatično gimnazijo, mi
tudi na kaj več v doglednem času ni misliti. Treba nam torej gledati, da Celje kot središče obsežnega okrožja šolsko ne zaostane. V smislu imaus eventuelno preosnovo obstoječe humanistične gimuazije v realno gimnazijo
uverjeno do prislovice: da Bog čuva Srbijo. Kot povodenj sta planili dve velesili nad ta narod, da pomandrata v prah njega In njegove otroke. Strašno je bilo gorje ali to gorje je bila tudi zadnja postaja križevega pota. Upanje naroda ni bilo varano: Pravica praznuje zmago, krivična sila je ponižna. Duh Dušanov in Lazarjev je zavel s Kosovega polja in pritegnil k sebi Še dva brata: pleme hrvatsko in slovensko. — Vidov dan ni več dan žalne smrtne obletnice — Vidov dan je dan vstajenja in življenja.
Vprašamo sedaj: Ali imamo tudi ml Slovenci, ki danes prvič praznujemo Vidov dan, ko so ga prej praznovale samo duše tiho skrivaj, same v sebi, hrepenjenja polno — ali ima mo mi kaj dolžnosti in, ali imamo mi 'kaj pravice praznovati Vidov dat?
Naše pleme ima dolžnost, da praznuje Vidov dan — dolžnost hvaležnosti do bratov Srbov. Zlepa ne moreta biti dva brata tako kruto ločena, kot smo bili Slovenci od Srbov. Politika razdvoja, politika imperialističnega zusužnjevanja-vse nas je trgalo, vse ločilo. Da ni bilo v srb-
skem narodu take silne vere v zmago in svobodo, nikoli bi mi ne bili oteci. Ko je padlo jezero junakov na Kosovem — so padli tudi za nas, ko so hajdukovali stoletja po bal kanskih gorah in šumah, so stradali, trpeli in mrli tudi za nas. Brez Vidovdanske večro žive misli bi nam ne bila nikoli prisvetila zarja svobode. Za 50 morda za 100 let bi zgodovina morda že pisala: Bili so Slovenci in jih ni več. Dolžnost hvaležnosti nas torej veže, da se pridružimo bratom Srbom in jim časti-tamo: Konec je žalostne sedmine, konec turškega jarma, konec germanskih krivic. Na Kosovem žari solnce svobode, njegovi žarki segajo do nas in svetijo tudi nam. Kam svetijo? V naše duše svetijo, da se osvetijo in spoznajo Vidov dan nad seboj.
Zakaj tudi mi smo imeli svoje Vidove dni le žal, da se jih naša na rodna duša — ali iz obupa ali je bila prešibka — niti z eno vrstico svoje pesmi ne spominja. Ali ni bil naš Vidov dan, ko je razpalo Samovo kraljestvo? Ali ni bil naš Vidov dan, ko se je Mažar zaril kot zagoz-
da med nas in severne brate ter je razpalo. Velikomoravska država? Ali ni bil strašen Vidov dan, ko je na Moravskem polju Nemec Habsburg premagal Pfemysla Otokarja, kralja Cthov in Slovencev ter nam podrl most do njih? Ali ni bil Vidov dan, ko smo bili poslej pravo barantavsko blago med vel kaši in potentati? V tej barantiji pa se nam ni godilo kot junakom na Kosovem, ki so padli hrupoma in kupoma kot junaki za domovino. Slovenci so padali kot otrovanci. Ud za udom s<? zastrupljali sovražniki, kos za kosom so trgali z našega telesa, vas za vasjo je grabil tujec.
Vsi smo bili priča, kaj se je godilo zadnja desetletja. Vsako važno in odgovorno mesto nam je izvil ,lz rok tujec — leto za letom sami po razi in bodimo le odkritosrčni — nočem soditi, če! je bilo to iz obupa ali vsled sile — in vsakdanjega kruha izdajavsta — resnica je, da je začel kliti med nami duh hlapčevstva. Kak duh? NI to duh svobodnega gospodarja, ki iz ljubezni do zemlje, do grude in do zšroda tudi
smo brez^ realke in brez učiteljišč ter
strada, prenaša žrtve in živi v samo-idpovedi ne to je bil duh hlapčevi ki ne pozna domovine, ne pozna naroda in išče samo polno skledo: Uoi bene ibi patrla — polna skleda ti si moja domovina — to je geaio hlapčevstva. Srbi so bili sužnji, Hlapci mso bili nikoli. Pri nas je višja sila dognala, da se |e hlapčevalo v uradu in soli, na leči in v kasarni. Že so začele prve kapljice tega strupa prodirati v široke ljudske plasti, ko je izbruhnila svetovna vojna, ki je v strašnih krivicah probudila narodovo dušo, da je izbruhnilo kot vulkan, ko je udarila med nas majniška deklaracija in se je narod v svojem zdravem jedru takoj zavedel in se pravilno ori-jentiral, da mu sije svoboda od juga, od severa pa da mu žuga smrt. Naš narod je pahnil od sebe hlapčevsko skledo in -segel po obleki svobode.
Toda na našo žalost ni še povsem jasno nebo naše svobode. Kot je MuJ raiova kriva sablja žugala Kosovemu, žuga sedaj diplomatsko per« iz Paiiza, da nam ustvari novo Kosovo v Korotanu in ob Jadranu. Ni Se to dovršeno dejanje, ali upanje se krči — toda do
in razširjenje obstoječe deške meščanske trirazrednice v št Irt ra k redno meščansko solo. O vsem tem treba, da poklicani činitelji pravočasno razmišljajo. Nemške meščanskošolske sporednice so zdravemu razvoju šolstva pri nas kar r napotje, njih neopravičeni nadaljnji obstoj bi bil predragocen laksus, ki bi po nepotrebnem obremenjeval našo blagajno, gojencem in gojenkam pa, ki hočejo pri nas živeti in delati, bi bile nemške paralelke samo v škodo. Za tu-10 državo pa pri nas šolstva ne bomo rzdrževali.
Celje. Hvaležni smo Jugoslaviji", “n je podrezala vlado, zakaj nam tako nolgo ne pošlje novoimenovanega okraj-ttega glavarja. Notica v Jugoslaviji" je miela takoj uspeh, kajti že 26. junija je aV •' /jU*ek nastopil svoje mesto.
hrajni glavar je v Celju, kjer so še zmeraj vroča tla, nujno potreben da bo z odločnostjo in jekleno voljo skrbel za “•»gor naroda in okrepitev državne misli.
k Celje. Na kralja Petra cesti, našproti trgovine g. Anton Kolenca, (preje podružnica Adlerjeve Daniine Je otvoril papirno trgovino
finštvn « a 2 Ce,ja- Slavnemu občinstvu ga toplo priporočamo.
so	tekajšnji	gimnaziji
!ra i 2 odliko: Ahtik Ivan, p ? o3n’ PraProtnik Stanko, Rojnik Ivan, Salmič Rafko, Sancin Savo, lurk Fortunat. Enoglasno: Ferlež Iv., rlajs J., Ouzej Jurij, Kamovšek Vinko, Lesjak Jurij, Modic Slavo, Modic St., "\iciak Niko, Ravter Franjo, Rovan J-lhifevit, Sernčar Franjo, Sparhakl L., 1 robej Jože.
kr Celje. Slovenski napisi morajo povsod na svetlo do 1. julija 1919. Nemčurska zagrizenost pa Se vseeno živi, kar naj nam priča sledeče: Hotel »Stadt Wien* je bil dolgo časa brez vsacega napisa in sedaj, ko se približuje postavno določeni čas, za slovenske napise, si pusti naslikati posestnik hotela, gotovo trmoglav zaslepljenec, da ga ne imenujemo drugače, francosti napis „Grand hotel de 1’Europe". Slovenski napis ga očividno bode v oči. Pristojne oblasti, prosimo, da se ozrejo malo na takšne ljudi ter jim dopovejo, da smo v Jugoslaviji in se ne puste dalje smešiti od zaostalih ptičev, germanskih naseljencev in od nemčurčkov.
kr Celje. 4. julija zvečer priredi podružnica CMD kres na Stardm gradu. Poleg kresa bo tudi umetni ogenj, petje in godba. Ker je dobiček namenjen prepotrebni CMD, pridite v obilnem številu.
kr Celje. Magistrat je izdal na redbo, da morajo imeti od 1. julija naprej vsi trgovci in obrtniki pr merne napise. Rok je z današnjim dnem potekel, ali bo znal magistrat z vso nergijo varovati svojo avtoriteto na-S^onltn, ki hočejo z renitenco kaj
yP|sovanje v I. razred nrzavne gimnazije bo dne 5 julija in 16. septembra.
kr Ptuj. Sprejemni izpit za pivi razred diž. gimnazije se vrši dne 5 julija.
kr Celovec. Tukajšnje okiajno glavarstvo vodi Slovenec okr. glavar dr. Ferjančič.
kr Maribor. Vpisovanje na žen sko učiteljišče šolskih sester za prvi letnik se vrši 4 julija od 8. do 12. Popoldne istega dne ob 14. se pa začne sprejemni izpit.
kr Maribor. Glasbena Matica. Pripravljalni odbor vabi vljudno vse dosedanje pevce k zelo važni skupni seji, katera se vrši v sredo, dne 2. julija 1919 ob 20. uri v restavracijskih prostorih »Narodnega doma". Nikdo naj ne izostane.
Je »čiščenje" potrebno?
„Obmejni Branik" priobčuje sledeči dopis: V zadnjem času so se pojavili različni poskusi, delati opozicijo v javnem mnenju zoper takozvano čiščenje, to se pravi, iztrebljenje nem-čurstva, posebno odslovitev nemških in nemčurskih elementov, iz javnih u-radov. Navajajo se z vso zgovornostjo in gostobesednostjo nemškega kapitala vsi mogoči razlogi zoper ta ,.barbarizem". V dokaz, da. smo še veliko prepočasi in prebojazljivo postopali proti tujim elementom, hočem podati samo en zgled. V Marberku je uradoval notar dr. Konrad Štbcklinger. Imam pred seboj različne pogodbe, katere je napravil v mesecih januarju, februarju in marcu tega leta s slovenskimi strankami. Sestavit je vse v nemškem jeziku in napisal v klavzuli: „. •. deutsch verlesen, dann wort- und sinngetreu slcvvenisch Ubersetzt, die Parteien haben ihn besfhtigt" itd.
Torej še v svobodni Jugoslaviji naj ubogi slovenski kmet podpisuje listine, katere ne razume in se mora zadovoljiti s tem, da mu notar tolmači v maternem jeziku, ki je vendar državni jezik.
In take ljudi naj po mnenju nekaterih »zastarelih" gospodov menda zopet nastavljamo? — Pritrdimo popolnoma našemu dopisniku in pii-pomnimo, da naj bi pustili krmiiarji stare Avstrije, sedaj krmilo onim, ki so vzrasli v novem duhu. To kar so delali Nemci in Madžari na tuji zemlji, bode sedaj vendar dovoljeno delati nam na lastni zemlji. Ako nočemo do živeti Avstrije v drugi izdaji, mora biti naša zemlja čista in naš človek mora imeti na lastni zemlji vse pravice in predpravice in naj bode to kmet, delavec ali kdo drngi.
Po^or
Naročnikom, katerim z današnjim dnem poteče naročnina, smo priložiti tej številki položnice in prosimo, da takoj obnovijo naročnino.
Jugoslavija“ stane za celo leto 84 K, pol leta 42 K, četrt leta 21 K in za en mesec 7 K.
Jugoslavija“ se je s svojim neustrašenim narodno radikalnim pisanjem vsepovsod zelo priljubila ter bo svojo nalogo vedno zvesto izpolnjevala. O-stanite ji zvesti vsi dosedanji naročniki ter pridobivajte še novih !
Dnevne vesti.
dn Regentovo potovanje v Slovenijo. Kakor poročajo iz Belgrada, bi moral regent Aleksander te dni nastopiti službeno potovanje v Zagreb in Ljubljano. Potovanje se je preložilo na poznejši čas.
dn Zagreb brez plina. Vsled pomanjkanja premoga je Zagreb od sobote naprej brez plina. Sobotni večerni listi niso mogli iziti. Premog iz Čehoslovaške pričakujejo v 14 dneh.
dn Finančno Mpravno sodišče v Zagrebu. Za Hrvatsko, Slavonijo, Medžimurje in Reko je ustanovljeno začasno finančno upravno sodišče s sedežem v Zagrebu.
dn Grozen zločin. Iz Splita poročajo: Jožo Stankovič iz Trebinjase je sprl s svojimi domačimi radi razdelitve volne. Vzel je sekiro in začel udrihati na desno in levo. Na mestu sta ostala mrtva oba njegova strica in žena, ki je bila tik pred porodom. Po umoru je Stankovič zmetal trupla pred hišna vrata, jih pokril in se javil
orožnikom.
dn Žalostno, toda resnično.
V Hamburgu je prišlo 25. t. m. do velikih nemirov, ki so nastali vsled razkritja, ker izdeluje tovarnar Jakob Heil konzerve iz pasjih in mačj h ostankov. Množica je udrla v tovarno in pretepla lastnica in druge nameščence v tovarni. Razb”ijeno ljudstvo je prisiMo tovarnarja, da je moral jesti surovo meso, nakar so ga vrgli v reko, iz katere se je rešil s pomočjo policije. Medtem so se nemiri v mestu razširili. Množica je izropala trgovine z jestvinami. Vladne čete niso mogle napraviti reda.
dn Novi člani belgrajskega narodnega gledališča. Za belgrajsko narodno gledališče so angažirani A. Gavrilovič, dosedanji člani gledališča v Osijeku Iv. Mirjev, član zagrebškega gledališča in Vesnič, ki je nedavno gostoval v Zagrebu in Novem Sadu.
Ljubljanske vesti.
1 Dr. Brejc odpotuje v Belgrad.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc odpotuje v nujnih poslih v Belgrad, vsled česar odpadejo v torek običajni sprejemi.
1 Poslovilni večer Hinka Nučiča se vrši danes 1. julija v Ljudskem Domu ob 20. uri. Za ta večer sl je izbral Nučič Heyermanusov K i 11 ch e n-bum (Amnestija); igro, ki jo je spisal pisaelj, ki ima Noblovo literarno nagrado. V živem in resničnem dialogu se vrste pred nami zločinci in Nučič igra nar pet ulog. V maski, v igri, v
govoru in glasu, v karakterizaciji in kretnjah je to pet različnih figur, ki so povsem nepodobne druga drugi. Največji nemški karakterni igralec Schild-kraut je s to igro prepotoval pol Evrope in žel triumfe kot umetnik. Ako stori to Nučič po Jugoslaviji, bi zaslovelo njegovo ime v zadnjo gorsko vas. Ženske uloge igra ga. Borštnik-Zvonarjeva, naša prva umetnica. Izkažimo s polnoštevilnim obiskom Nučiču piiznanje, ki mu gre. Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarni L.SchvVent-nerja in na večer predstave ob 19. uri v Ljudskem doinu.
1 Gremlj trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane, da ima v svoji pisarni Gradišče 17/1 nekaj vzorcev Plumetis vezenin in tkanin. Kdor se za te vzorce zanima, jih lahko pogleda v uradnih urah.
1 Nesramna verižnika. Ne prerekamo se z g Milanom Hočevarjem, lastnikom protokolirane tvrdke in trgovine z milom na debelo. Njegov značaj pojasni razsodba kazenskega senata tukajšnjega deželnega sodišča, ki bo v kratkem objavljena v vseh slivenskih dnevnikih. Dovoljl
Narodno gledišče.
Opcruo gledišče:
1. julija, torek, .Postiljon ii Lonju-neau“. Abonem. A 70.
2. julija, greda, »Madame Butterfiy“. Abon. C2/67.
3. julija, četrtek, „Boheme“. Izven abonma.
4. julija, petek, »Postiljon iz Lonju-meau“. Abon. B 70.
6. julija, sobota, »Madame Bulterfly“. Izven abonma.
«. julija, nedelja, »Prodana nevesta'1. Izven abonma. (Slavnostna predstava je bila odigrana 25-krat v tej sezoni.)
Proslava Vidovega dne v dramskem gledališču. Po krasnem nagovoru pisatelja Fr. S. Finžgarja je sledila za našo proslavo Vidovega dne primerna Meškova dramatska slika „Na smrt obsojeni" ?. Igrali so jo po prvem rokopisu, črtanem zelo po avstrijski cenzuri, da je drugo dejanje skoro čisto odpadlo. Igrali so splošno dobro. Gelbg. Danila je bil naraven prevzetnež, njegov pisar g. Ločnik pa razmeroma zelo dober izraževalec ne-značajneža, ki se pusti zapeljati iz osebnih koristi. Ga. Juvanova je podala Kristino, kakoršno si je zamislil pisatelj. Dr e no v če v Ivan je bil dober. Plutov kečar pristen in zasluži posebno pohvalo. Seljanka ge. Bukšekave primerna Gregorinov kaplan inPre-kov nadzornik sta bila v redu Gosp. Železnik v vlogi učiteljaje bil menda brez potrebe malo preveč žalosten, drugače pa je nastopal, kakor vedno, z njemu lastno rutino v primernih vlogah. Prekov pastir zelo dober. Režija uzadovcljiva. Po drugem dejanju je občinstvo dolgo ploskalo navzočemu avtorju in ga pozdravljalo. —t—
Pridobivajte novih naročnikov/
?etb soPSrhie S.k,r č 111 n e 8 m e- Petsto trLn in splakovali Kosovo, pa tudi
ljubiti naSe Ko«"1’ Učim° 88 *“d' “ ijuDiu nase Kosovo — zani troetl znni
se žrtvovati in zaupati v prlvico k
se bo skozi trpljenje po ljudski duš
prerila do zmage. Pride dan in priše
bo gotovo, če ga bomo vredni, ko bo
današnji praznik, Vidov dan, praznovan
brez sence in brez žalosti. Zato proč
vsako sled hlapčevskega duha In zde-
hanje po polnih loncih egiptovske suž-
aosti in bodimo, kot poje srbska
pt8em o Kosovem:
Da iz neba plaha kiša padne
nigdje ne bi na zemljicu pala
Več na dobre konje in junake — 6a torej tudi kapljica najdrobnejšega ae*ja ne izsledi med niti enega neza-vednega moža s hlapčevskim duhom, a,npak najde v nas samo dobre, domovini zveste junake-poštenjake.
Milan Skrbinšek:
Slovensko gledališče v Trstu v sezoni 1918/19.
Posebno, ko sem imel v Martin cjču, mladem izvanredno nadarjenem Hrvatu, ki sem ga zasledil na varaždinskem odiu, izvrstnega zastopnika, n ker sem imel vrhutega priliko ravno rtan«?eIilvii° teh ulog skrbeti za na-oIirnn.?*V,«k teS* Igralca. Le najtežje,
Sl!! ?11081' dolgočasiti, če ni zmožen še zadosti finega diferenciranja
r'n pa Lesovina, ki je, rekel bi podčrtana sudermanska figura, uave, igralca kaj rada v vsiljivo, puhlo teatraliko.
Kakor rečeno, sem torej v splošnem mogel uresničiti svoj program Ali sezona bi bila mogla biti še vse drugačna, če bi ne bile nastale ovire, povzročene po svetovno političnih razmerah, ki so sprva otežkočile in pozneje celo čisto onemogočile tržaškemu odru se naslanjati v izbiri repertoarja na arhiv in garderobo ljubljanskega
gledališča. Posledica tega je bila, da se mnogo dramskih del, ki sem jih imel na svojem programu ni moglo spraviti na tržaški oder. Manjkalo je na ta način predvsem zadostne raznoličnosti, kajti navezan na reven tržaški arhiv in garderobo nisem mogel vpri zoriti n. pr. iger kakor Jurčičevega »Tugomera", Gogoljevega »Revizorja", Shakespareja. ne Volierja in ne Sofo-kleja ter druge. In tako so morala izostati med drugim predvsem sledeča dela: »Hamlet", »Beneški trgovec', »Otello", Tartufe", »Namišljeni bolnik", »Georges Dandin", „Edip", »Antigona", itd. Ali tudi v modernem repertorarju ni bila mogoča tista pestrobarvnost, ki je pri vsej njegovi sistematični sestavi potrebna. Opomogel sem si ne koliko z lastnimi prevodi, ki sem jih izvrševal sproti, tako Petrovičev »Mrak", Hrenove »Strahove", SchOnherrjevega »Ženo vraga" in Wildganovo »Uboštvo". Zelo rad bi bil seznanil tržaško občinstvo, ki je s takim razumevanjem sledilo predstavam, Strahov" in,Očeta', intenzivnejše z Hrenom, Strindbergom in Wedekindom. Od Francozov sta mi
bila pri srcu z gotovimi deli posebno Musset in Courteline.
Velika škoda za naša gledališča je bilo od nekdaj dejstvo, da se je našel le redkokdaj človek, ki bi bil prevajal iz nenemske, predvsem slovanske in tu v prvi vrsti ruska literature. A to bo zdaj gotova drugače, saj je bilo precej takšnih ljudi v večletnem ruskem ujetništvu, ki so se tam zanimali za rusko literaturo vobče in za drnmatično še posebej, in znano mi je, da so nekateri prinesli fz ujetništva že zvršane prevode s seboj, in ti bodo gotovo prevedli še marsikaj. Potreba je velika. Ali tudi iz srbo-hrvatske, poljske in češke dramatične literature je bilo dosedaj vse premalo del na naših odrih. Naslanjali smo sa vse preveč ne repertoar nemških gledališč. Vprizoritev kakšnega slovanskega, posebno pa slovenskega dela je bilo že dogodek. To je postalo vsaj v hotenju že tekom prve sezone med vojno d ugače. V Trstu sem storil v tem oziru, kar je bilo mogoče. Ali radi onih gori omenjenih težkoč se je igrala marsikatera stvar, ki ja rajši ne bi bil videl na našam odru. (»atje.)
Roparski umor na Jesenicah.
Ljubljanska porota.
Pred ljubljansko poroto se je včeraj pričela na dva dni določena ob ravnava proti Antonu Završniku zaradi roparskega umora na Jesenicah, ki je bil dne 10/2. 1019 izvršen na prekupčevalcu Josipu Omejcu, kar je vzbudilo med Jeseničani veliko, napeto senzacijo. Poslušalske klopi so nabito polne vsled reklame in senzacije. Predsednik porotnega dvora g. Fran Regal^ je v svrho razumevanja zelo zamotanega položaja dal izgotoviti dva situacijska krajevna načrta, enega splošnega glede Jesenic in enega podrobnega glede jeseniškega kolodvora. Obtoženec je srednje-velik mladenič, bledega obraza, kostanjevih, lepo počesanih las, v sivi vojaški bluzi z železničarskim kolesom na ovratniku in v črnih hlačah. Pri zaslišavanju nepremakljivo stoji, držeč roke ob Šivih.
Sodni dvor je sestavljen: predsednik Fran Regally, prisednika: Andolšek in Anton Nagodč, dež. sodna svetnika. Državni pravdnik: dr. Ogorevc, zagovornik: dr. Fran Ažman.
Osebni podatki. Na zadevna vprašanja predsednikova odgovarja obtoženec: Rojen 1. 1893. v Pasjem pri Skati (Štajersko), sam ne ve, kam je pristojen, t. k., samski, zakonski sin, klepar, ima ljudsko šolo. Premoženja nima. Oče f Josip, Mati Neža. Predsednik: Kako seje mati preje pisala? — Obt.: Ne verni — Predsednik: „Zapomnite si, da se je pisala mati Jezernik." Kaznovan je bil večkrat, enkrat na 3 leta in pol zaradi ropa pred celovško poroto. Kazen je prestal 6. junija 1916, nakar je odšel k vojakom. Pred polomom je vstopil na svet svojega brata kotkle-par v kurilnico jesentškega državnega kolodvora. Na Jesenicah je imel svojo ljubo Nežiko Šlibar, s katero se je nameraval poročiti.
Po navedbi teh podatkov prečita zapisnikar obširno
obtožnico:
Josip Omejc je živel že več let na Jesenicah, kjer se je bavil s prekupčevanjem. Bil je dobrodušen in splošno spoštovan. Imel je to slabost, da se je rad pobahal z denaijem, kadar ga je nosil v večjih svotah pri sebi. Na večer 10. februarja 1919 je v Tavčerjevi gostilni, kjer je stanoval In obedoval, čakal, da je prišla 7. ura, na kar je odšel, ko je poprej domačim povedal, da čaka nekoga radi kupčije. Pri odhodu je še naročil, da ga naj njegova ljuba, katero je pričakoval radi perila, počaka, ker se bo kmalu vrnil. Toda ni ga bilo več nazaj.
Drugo jutro pa je našel Vladimir Rožič okoli pol 10. dopoldne na občinski cesti za Kurjovasjo na Jesenicah truplo moškega, ki se je pozneje agnosciralo kot Omejčevo. Bilo je od treh krogel zadeto in že popolnoma mrzlo. Listnice so ležale poleg njega brez vsacega denarja Brezdvomno je bil torej na njem iz-• vršen roparski umor.
Ob pol 8. zvečer je videl železniški uslužbenec Janko Jensterle, prihajajoč iz službe, obdolženca v družbi Omejca, ko sta šla ravno čez tir Železniške postaje na Jesenicah v smeri proti Humrovi gostilni na drugo stran kolodvora, kjer se prične ob činska cesta za Kurjovasjo. Kakih 10 minut pred osmo pa sta Josip Svetlin in Fran Pernuš, stoječa ob mostu, vodečem čez Savo, videla prihajati v temi dve osebi, od katerih je Svetlin spoznal Omejca in ga pozdravil, do-čim je druga oseba v temi ostala ne-spoznana.
Pernuš, ki se je od Svetlina takoj petem ločil, a je ostal potem še nekaj časa na prostem, je slišal kmalu potem, in sicer še pred osmo uro dva strela zaporedoma, tretjega pa v presledku kakih Štirih sekund. Ker se je takrat mnogo streljalo s puškami, se mu to ni zdelo sumljivo. Nadpoštar Robert Tominc je okoli osme ure čul po strelu urno prihajati po omenjeni občinski cesti in sicer na mestu, kjer
vodi med vrtovi za savskim mostom, vsled česar jo imenujejo „ulico", neko osebo, katero je le spoznal kot moškega in ki je končno pričel teči, kakor da bi hotel še večerni vlak proti Ljubljani v zadnjem hipu dohiteti, kar se mu je tudi lat ko posrečilo, ker se je Tominc drugi dan prepričal, da je vlak mesto ob 8. uri 22 min. ob 8. uri 32 min. odšel.
Završnika je železniški uslužbenec Ivan Gašperlin videt isti večer ob 8. uri 20 min. pri blagajni za listke, na kar se že radi tega dobro spominja, ker je bila blagajna že zaprta in je tudi pogledal na uro nad blagajno, misleč si, da je že zadnji čas. Završnika je iudi ogovoril, pa ni dobil odgovora.
Glasom izpovedbe Ivane Tavčer je Josip Omejc njo pri odhodu okoli pol 8. zvečer naprosil, naj naroči njegovi ljubi, ko pride po perilo, da ga počaka, ker pride tekom pol ure nazaj. Ker se pa to ni zgodilo in ker splošno znanega Omejca po istem času, ko so ga videli Jensterle, Pernuš in Svetlin, v isti smeri, kjer so ga našli drugo jutro mrtvega, v spremstvu obdolženca, ni nihče več videl, pač ne more biti dvoma o tem, da se je na njem ifvršil umor, kmalu po njfgovem odhodu.
Kdo je izvršil umor?
Dejstvo, da je bil Anton Završnik njegov spremljevalec za kraj umora, jasno spričuje, da je dejanje zamogel le on izvršiti.
Obdolženec odločno taji, da bi bil on Omejca umoril. Toda njegov zagovor se preminja pri vsakem zaslišanju, nikoli pa se ne vjema z izpovedbami prič. V glavnih potezah se zagovarja, da se je z Omejcem sešel kritičen večer na kolodvoru na Jesenicah, ko je kupoval listek za vtržnjo na Javornik, na kar je isti odšel, on sam pa odšel na peron, kjer se je mudil v družbi četovodje Mihe Vojske, neposredno pred odhodom vlaka pa se je pogovarjal še s strojevodjo Jankom Urhom, na kar je vstrpil v vlak in se odpeljal na Javornik. Miha Vojska pa je izpovedal, da je na večer 10. februarja 1919 sicer parkrat videl obdolženca pri kolodvoru, da pa se je okoli pol osme ure zvečer izgubil neznano kam, in da ga je potem šele vnovič videl, ko je prihitel od bla-gajnice v trenotku, ko se je vlak že pričel prem kati proti Javorniku. Janko Urh istotako potrdi, da je zagledal obdolženca kako minuto pred odhodom vlaka, kar mu je dobro v spominu, ker mu je vzel celo dozo, proseč ga za eno cigareto, in vstopil na vlak, da on sam ni imel ničesar kaditi. Kje da se je nahajal ob času, ko je zapustil Vojsko ne more pojasniti. Odločno pa zanikuje izpovedbo priče Jensterla, da bi bil šel v družbi Omejca čez tir proti Humrovi gostilni.
Koliko gre vere obdolženčevem za-govoiu sledi iz njegovih navedb, da on sploh ni imel nikdar z orožjem opraviti in da se na isto ne spozna. Albin Slamnik pa potrdi, da je ob času demobilizacije pri njemu na domu v Žirovnici razkazoval ustroj pištole repetirke, s katero je tudi streljal. Prvotno je tudi taji Ravno priča Janez Erbežnik pa je tudi potrdil, da je imela dotična pištola 9 mm kaliber, In so se glasom izvedeniškega mnenja oddali iz takega orožja streli proti Omejcu, v kojega bližini sta se našli še dne 11. februarja 1919 dve stročnici, s katerimi se ujema tudi krogla, katero so orožniki izkopali na lici mesta Da je postala ta izpovedba Janeza Erbežnik za obdolženca po gubna je tudi on takoj spoznal, vsled česar taji, da bi bil kritičen večer samokres nazaj prejel. Pričel je tudi simulirati blaznost, in l:o je spoznal, da se ta poizkus ne obnese pričel je ra koncu preizkave zavračati sum na neko popolnoma neznano osebo po Imenu Raindl, češ da ga je ta zvabil in ustrelil v bližini dveh koč na ob činski cesti. Suml.ivo je tudi, da je obdolženec po novem letu brez vsakega povoda nalagal Franceta Ogrizek,
da mu je bilo 3500 kron ukrademh iz kovčega, in da ni izključeno, da ie hotel po umoru plačilo dolga po 1200 kron in eventuelno druge izdatke od vropanega denarja na ta način opravičiti, češ da je ukradeni denar našel, ker je bil le založen.
Ker vsi dokazi jasno kažejo na obdolženca kot storilca, ki ne more izkazati, kje da se je nahajal v kritičnem času ko se je izvršil umor, do-čim je njegov zagovor, da se je nahajal tedaj na kolodvoru ovržen.
Zaslišanje obtoženca.
Po prečitani obtožbi opozarja predsednik R e g a 11 obtoženca :
,,Opozarjam Vas, obtoženec, da govorite resnico, k*r Vam olajša položaj. Če pa se ne čutite krivega, govorite tudi popolno resnico, kako se je godilo.
Obtoženec: „Prosim, jaz nisem izvršil!
Zagovor obtoženčev traja nad poldrugo uro. Obširno pripoveduje vse podatke o svojem delovanju in nehanju, o svojem predživljenju, kleparstva se je naučil v ječi. — Predsednik: „Kako je bilo tisti dan, ko je bil Omejc ustreljen?" — Obtoženec podaja obširne podatke o vseh svojih korakih kritičnega dne. Ob 5. uri popoldne je zapustil delo v kurilnici, omenja vse osebe, s kateiimPje prišel v dotiko zvečer in kritični tre-notek, nanovo in jasno omenja se s-tanek z nekim Reindlom iz Celovca, kateremu je prodal revolver isti večer pred dogodkom; revolver je imel shranjen pri gospej Erbežnik na Savi, kamor ga je šel iskat. Potem se | je pri tovarni razstal z Reindlom, ki je šel proti Kurji vasi, oni pa po | glavni cesti proti kolodvoru. Reindl mu je omenil, če vidi Omejca, naj mu i pove, da naj pride na dogovorjeno n.esto, kjer sta zadnjič spravila tobak in da mu bo dal kamašne in usnje, kakor obljubljeno. Reindlu je izročil obtoženec nenabasan revolver brez municije.	j
Obtoženec se je sestal z Omejcem ha kolodvoru in je Omejca spremljal do prvega tira. Odločno zanika izpovedbo priče Jensterle, da bi bil šel z njim preko tira proti Humrovi gos tilni. — Diugi dan je odšel s sanmi po pohištvo, katero je dal naročiti pri mizarju Gogoli na Bledu, ker se je v kratkem nameraval poročiti. — Zagovornik: Govorite resnico l Ali ste ta dan rabili denar za pohištvo? — Obtoženec: Nel — Zag.: Kako ste bili oblečeni? — Obt.: Tako kot se- j daj 1 In še kratko suknjo. Na glavi kapo I
Protokolarično se slednjič ugotovi, da je današnji obtoženčevgo-vor povsem nov in da se bistveno razlikuje od obtoženčevega zagovora v preiskavi. Na zadevno vprašanje predsednikovo obtoženec jasno in krepko odgovarja: ,,Jaz sem mislil, da me izpuste. Obljubil in dal sem besedo Reindlu, da ne povem glede Reindla nikomur. Nisem hotel prelomiti besede!"
Pri hišni preiskavi na obtožen-Cevem domu in v stanovanju njegove ljube niso našli ničesar sumljivega in tudi ne, kar bi bila Omejčeva last.
Izvedeniško mnenje.
Izvedenec dr. Kogoj, zdravnik na Jesenicah poda svoje izvedeniško mnenje glede umorjenega Omejca. Z dr. Pečnikom sta truplo obducirala, koliko časa je bilo truplo ležalo, sklepa, da noč in dan. Zjutraj ob 9. so bili že znaki mrliških lis. Ustreljen je bil iz neposredne bližine. Prvi strel je šel skozi srebrni ročaj palice, katero je moral Omejc držati visoko ob desni rami, prešla je skozi desno stran in skozi srce, kar je moralo imeti za posledico takojšnjo smrt. Isto mnenje odda dr. Pečnik.
Besedni dvoboj.
Med predsednikom in državnim pravdnikom pride do živahnega besednega dvoboja. Državni pravdnik predlaga, da se takoj zasliši preiskovalni sodnik dr. Stojkovič kot priča, da je obtoženec simuliral biaznost. Predsednik odkloni ta predlog. Državni pravdnik: „Priglašam ničnostno
pritožbo." Predsednik: ,,Riz;ravljali bomo po vrsti." — Državni pravdnik: „PiiglaŠam takoj ničnostno pritožbo 1" — Predsednik: „Lahko takoj sestavite pritožbo 1"
Zasliševanle prič.
Kot prva priča stopi v d orano 18 letni France Ogrizek, ko je z obtožencem skupno delal v kurilnici, blok št. 1. V bistvu potrdi izpovedbe obtoženčeie o vseh njemu znanih | okolnostih, omenja, da je obtoženec | moral nesti Mozetiču popravljene štampilje, na katerih so bili Izklesani nemški naslovi. Glede cbtoženčeveg« značaja omenja, da je obtoženec rai „laga'.“. — Obtoženec: „Sva v ,,špa* sih" drug drugemu lagala!"
Prečitajo se zapisniki o izpovedbah prič Marije Mesar, Marte Hiti in Franceta Mesar, ki ne izpovedo za cbtoženca ničesar obtožilnega, nasprotno ga hvalijo kot mirnega, tihega : in priljubljenega človeka.
(Ob 12. predsednik prekine obravnavo.)
Popoldanska obravnava.
Opoldne prekinjena obravnava se je nadaljevala ob polu 4. popoldne z zaslišanjem prič odnosno čitanjem iz* povednih zapisnikov s pričami. Prečitajo se izpovedbe prič Biček Marije, Klinar Katarine, Romšek Elizabete in Jerovšek Ane. Omenjajo okolnosti, tikajoče se osebnosti umorjenega Omejca in njegovih premoženjskih razmef' Isto navaja pred preiskovalnim sod* nikom zaslišana priča Lovro H«' mer, gostilničar in omenjB, da se/* Omejc pri njem dopoldne bahal z narjem, kazal mu je srebrne krone, več zlatov in zlat prstan. Priča tin Tancer ne omenja ničesar vaz‘ nega.	.	,
Priča Ivana Tancer prip0'® ..u'® vse okolnosti o dogodku, ko |e o'1 njeni gostilni Jos. Omejc med o. in 7. uro. Bistveno je izpovedala, da je ob 7. zapustil Omejc njeno gostilno in odšel po „kšefth‘, o katerih pa ji ni povedal natančneje. Pri odhodu je naročil, naj ga njegova zaročenka, dekle, počaka, če pride po umazano perilo. Dekle ga je čakala tričetrt ure, a Omejc se ni več vrnil. — ,.Omejc je bil v kuhinji zelo dobre volje, vesel."
Priča Ivanka Ferjan omožetja Praprotnik izpove slično kot pri** Ivana Tancer. Blia je natakarica pfl Tancerju. Omejc je bil ve^el, dobr* vo^e in proti koncu bolj raztresem Pri cdhodu ji je Omejc dejal, d® ima važen opravek ... Odhajal je okoli 7."
Priča Anton Čebulj, bivši rent in bivši župan jeseniški izpove, da je poznal dalj časa Omejca, pozn» tudi Nežiko Šlibar, natakarico pf> Peklarju. Med njegovo izpovedbo pride v dve rani do precejšnje živalj' | nosti. Z gromkim patosom deklamira gospodu predsedniku: „Po moji vesti je to grozen umor!... Jaz obžalujem tega, ki tukaj sedi!... To je bilo grozno, videti človeka tam ležati, mit- | vega, vsega denarja oropanega I"
Za te besede je žel priča gospod Anton Čebulj med občinstvom značilno odobravanje. Predsednik ga nat« J vpraša: „Ali veste kake konkretn' [ dokaze?" ... Priča molči...
Ana Biček, sestra Marije, zaročenke Omejčeve, omenja, da s« | spominja na oni večer. S prijateljico Pavlo Družnik se je šetala po glavm ; jeseniški cesti. Okoli 7. je srečala pn . kolodvorski pošti Ornega in mu dejala, naj g e ž njo, a on ji odvrne1 „Imam se s tem gospodom o važni« stvareh zgovoriti!" ... Gospod je im«1 črno obleko.
Ptedsednik obtožencu: ..Oblecit* suknjo! Pokrite kapo!“ — Priča nato ogleduje obtoženca. Priča obtožene® ogleduje in nadaljuje: Da je obtožene« izpregovoril z Družnik par besedi P« pošti. Pri konfrontaciji omeni obtoženec, da je res, da je bila o, a P» pošti, ni pa slišal besedi Omejčevi* — Obe sta odšli na kolodvor m » odpeljali na Javornik, kjer so seje zopet ona in obtoženec, ki je .a, JBii „Sedaj sem pa za Vami prišel i je vesel in dobre volje.	.
(Nadaljevanje J««™
Prve knjige slovenskih pisateljev in pesnikov v Braillovem črkopisu za slepe.
.. Knjige so razstavljene te dni po ljubljanskih knjigarnah in uredništvih, 111 so kot založništvu poleg autorjev samih dovolila pretisk slovenskih knjig, Roženih v črnem tisku in pri tvrdki onač, je prevZela vezavo. Napisale .0 Jih naše žene, ki so se udeležile ^nskega tečaja za priučitev čitanja in pisanja po Braille-u. Lani započeta . eija, ustanovitev prve slovenske knjiž->ce za slepce se je vrlo obnesla s po-m°Sjo našega ženstva. xi , ara avstrijska vlada tudi temu ovekoljubnemu in kulturnemu podjetju 1 prizanesla, odredila je razna pogubna Poizvedovanja ter obdolžila voditeljico [ecaja in knjižničarko te nove knjižnice pspo profesorico Minko Skabernetovo Kot širiteljico „skrivne" pisave, veleizdajstva.	’
U8Pah Pr,ei8kave Je bila ~ blamaža bivšega deželnega predsednika erofa
Attemsa ki je iskal in tudi našel uri
Afiir u™r."“\.4‘Je a,‘
at'"T’^m **£
■' ^°,Va slovenska kulturna na-J . ic bl*a avstrijski vladi zaradi »vO)ega slovenskega izvora nevšečna. £aman j0 je poskusila udušiti v kali;
; ,u. lej gonji in vsem težavam, kijih ie a'a_nemška avstrijska vlada, se J posrečilo spraviti težavno delo v P avi tir, tako da je po preteku enega a skončana dobra tretjina prvega nameravanega dela po zaslugi našega marljivega in požrtvovalnega ženstva predvsem pa vsled neumornega in nesebičnega delovanja g. profesorice Ska-bernetovc.
Razstavljene knjige so sami rokopisi. Vsak, ki hoče pisati knjige, se mora užiti poprej čitanja in pisanja po j Braillovi metodi.
Skrb za prosveto je tudi med slepci zelo napredovala. Ni jim zados- , tovalo, da jim je čital videc glasno iz kake knjige. Oni so hoteli biti neodvisni, hoteli so čitati sami knjige, pisane s črkami, ki jih oni najlažje zaznavajo, to so črke sestavljene iz izbočenih pik.
Ker si slepci ne napravljajo zasebnih knjižnic, jim rabijo le javne S knjižnice. Številna izdaja je torej izključena. Zato se navadne knjige ne tiskajo. Ako pa gre za šolske knjige ali pa za knjige, ki jih mora imeti ▼sak slepec, tedaj se založe v tisku.
Temelj naši novi knjižnici hoče postaviti naše ženstvo s sto najpopu-arnejšimi slovenskimi deli beletristične, abožne in poučne vsebine.
»em ^eznam leposlovnih del je po skrb-Amn pretehtanju določil g. profesor ▼en L* untek- Oziral se je na one slo-
Sel , 8pUe’ ki naJbolJ Prijajo duši na-ega slovenskega kmeta in obrtnika, in apošteval dosedanjo in nadaljno izo-u naŠ\h 8lePcev- Za izbiranje po-SSSfl; aaakov o gospodarstvu je prehitel g. Lah, tajnik kmetijske družbe na pomoč. G. Humek, deželni sadjarski nadzornik, )e kot vešč sadjar preiSa ▼ njegovo stroko spadajoča JE? z? stopana so torej tudi ona dela v kniiž-mci, za katere se utegne zanimati slepi kmetovalec kot gospodar. Gospod profesor dr. Alojzij Mrhar je izbiral z največjo natančnostjo nabožno berili, ki naj blaži in povzdiguje slepčevo dušo. Gospod profesor Pečjak je preuredil *v°j molitvenik za može in mladeniče molitvenik za slepe vojake.
zal v^.°8P0(li avtorji in založniki, ki so » °zili posamezna slovenska dela v tisku so dovolili brezplačen pre-knjig v Braillov črkopis, del Prepi80vanje vseh slovenskih . *» oziroma napisovanje rokopisov se jgnPre8krbelo 450 kg in poleg tega še pol primernega ovojnega papirja k. Poravnalo stroške za to iz sklada, Ve ^ P°darila javnost v ta namen. tex2avo knJ'& Je izdelala prav lično in n° tvrdka Bonač.
Žev lepega kulturnega dela, poinno-slen« *a ,8fovenskib knjig z rokopisi za •Kobra* *e ^abko udeležila vsaka -ena žena, ki razpolaga z neko-
liko prostim časom. Ako bi žrtvovala le po eno uro svojega prostega časa na dan za to delo, napisala bi 10 do 12 knjig na leto. Tolike požrtvovalnosti pa niti ne bi bilo potreba! Zelo lepo bi pa bilo, ako bi vsaka izobražena Slovenka prevzela vsaj en rokopis. Tudi mladeničem bi pristalo tako delo. Drugod so se že oglasili za pretisk tudi uradniki, ki žive v pokoju. Prepisovanje na tak način jim je bilo v lepo zabavo.
Knjižnica bi hitro obogatela na številu knjig, kar bi bilo v posebno korist učeči se slepi deci, ki pride letošnjo jesen iz tujine v slovensko domovino, v Ljubljano, kjer se otvori novo kulturno torišče, šola za slepe.
Doslej so delovale pri knjižnici z največjo vnemo in požrtvovalnostjo gospa Marjanca Lindtnerjeva, Zofija Peterlinova, Meta dr. Meglerjeva ter gospodične Anica, Ivanka in Minka Jeglič, Slava Milavec, Darinka pl. Trn-koczy, Albina Suyerjeva, Ana, Melanija, Mimi in Palmira Fajdiga, Ivica Rupnik, Franja Lunder, Anica Lebar, Josipina in Pavla &rne, Adela Planinec, Božena Čermak, Fini Hribernik, Anica Jeraj, Ivanka Kalin, Olga Knez, Danica Le-derhasova, Jožica Likozar, Alfonza Lindtner, Marija Markizeti, Maca Matkovič, Minka Pavlin, Tonica Pavlin, Vladimira Perhavec, Pavla Petelin, Vera Petrič, Slavica Vencajz.
Oddale so že svoje spisane knjige njihovemu lepemu namenu. Kar jih je pregledanih in vezanih, so izpostavljene v izložbenih oknih.
Konstituiral se je med imenovanimi še poseben odsek, ki se peča s pregledovanjem in popravljanjem izgotovljenih rokopisov.
Članice tega odseka so:	gospa
Marjanca Lindtnerjeva, ki je z neumorno vztrajnostjo izdelala tudi napise v Braillu na platnicah in hrbtih knjig ter gospa Zofija Peterlin in gospodična Lundrova, Milavčeva, Petričeva, Planinčeva in Perhavčeva.
Financijelna stran knjižnice je bila v oskrbi drugega odseka, kateremu je ’ načelovala gospa dr. Majaronova in gospa Meta dr. Meglerjeva roj. Pollak z gospodičnami Ivankp in Anko Jeglič, Danico Skale in g. Krekovo. Nabirale 80 z lepiro uspehom prispevke za knjižnico v javnosti in tudi v tečaju, ki se je priredil za priučitev čitanja in pisanja po Braillu.
Tedenski izkaz nalezljivih bolezni|
v ozemlju dež. vlade za SlovenijOj ! od 8. do 14. junija 1919.
Listnica uredništva.
Slovensko dijaštro v Ljubljani. Poslano, ki ste ga nam poslali in podpisali „Sloven-8ko dijaštvo" smo vrgli v koš, ker podpis ni bil čitljiv. Principijelno gre vse anonimno v koš, to si naj vsi blagovolijo zapomniti.
Zahtevajta »Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah l
jy[ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 f(, vsa/ca nadaljna beseda 30 vin. • Dopisovanje In ženitne ponvdbe pa vsaka beseda 1 jf.
jfc Proda se:
Gornjega nsnja v večji množini, črne teletne, lepe, okoli 2 kg težke, se po primerni ceni razprodajo. Resni kupci naj pošljejo pismene ponudbe pod „Kalbo“ na upravništvo.	902
Naprodaj je velika plahta in velik kurnik. Gradaška ulica št. 8/11.	1557
Naprodaj je dobro ohranjeno moško kolo. Naslov v upravništvu.	1556
Motor na olje 9 HP. in par mlinskih kamnov, marka in patent »Heller* se proda. Poizve se v podružnici »Jugoslavije* v Celju.
Kolo in harmoniko prodam. Gajeva ulica 4/1.	880
Lasne mreže vsake velikosti, enostavne in dvojnate nudi M. Podkrajšek, brivec v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
853
g Ku
pi se:
'S
Okraj
Občina
=3 A
> zs
Škrlatica (Skarlatina) Ljubljana mes. |	|	l	|	—
Davica (Diptheria)
Ljubljana mes. |	j	j	—
Radovljica (	Jesenice	|	2	|	—
Trebušni tifus (Typhus abdominalls)
Ljubljana mes. Novomesto Ptuj, mesto
Šmihel Stopiče
Brežice
Krško
Kranj
Brežice
Celje
(
Krško
Kranj
Litija
Ljubljana mes. Ljubljana '
Ljutomer Maribor mesto Ptuj
Griža (Disenterlja) Mrčna sela Krško Cerklje
Koze (Variola) Kapele Kozje Sv. Peter Videm Sv Krištof Roginska gora Teharje * Cerklje Krško Trata Zmlnec Šmartno 'z zunanje obč. l omišelj Verbljenje Vrhnike Malanedelja zun. občine Pokrež Pervenci ' Sv. Tomaž Sela Ternovci Pasja steklina
Ljutomer, trg
2 | -
Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubljan .
Vinske sode 60—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi*.
Kupujem smrekov les,
jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNET1, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
H" Službe: a
Trgovski pomočnik Išče mesta v mestu alt na deželi. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Trgovski pomočnik".	901
Monter, Jugoslovan, sedaj v Nemški Avstriji, Izvežban v stavb, stroki ter centralnem vlaganju plina in vodovodov išče primernega mesta. — Event. ponudbe na upravo. ________________________900
Prodajalko izvežbano v manufakturni In špecerijski stroki sprejmem. Sprejmem tudi kuharico, ki bi opravljala vse gospodinjske posle. Ponud >e na Petra Sitar, trgovca, Jesenice, Gorenjsko. ________________________899
Bivši trgovec želi mesta potnika. Stroka se ne izbira. Naslov pove upravništvo. 888
& Razno:
Išče se manjše usnjarsko podjetje v najem ali zakup. Ponudbe na upravo lista pod „Usnjarna“.	698
»Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
ijvržvje tiskovine vseh vrst, ka-kor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vijitke, naslovnice, računske jakUučke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno In ceno.
pozo
r!
Cunje
vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše, Kranj, štev. 119.
Pisalni stroj
popolnoma nov se proda. Vpraša se pri gosp.
Frideriku Jakoviču Celje.
Poslano.*
G. Milanu Hočevarju na njegov« »Poslano"	ne bodem odgovarjal v
časopisju,	marveč prejle	odgovor
pri sodišču.
V Ljubljani, 30. junija 1919.
Valentin Urbančič.
• Uredništvo ne prevzame za »Poslana* nobene odgovornosti.
O I vI	ivv
Službe	isce
mlad, inteligenten, trgovsko naobražen mladenič, vešč slovenskega, srbo-hrvatskega, laškega in nemškega jezika. Izvežban v špece ijski in delikatesni stroki. Rad bi vstopil k večji tvrdki kot skladiščnik, sotrudnik ali pomik. Prijazne ponudbe pod Jiner-gičen" postno ležeče Žirovnica, Gorenjsko.
Angleška čudatvorna mast
hladi, čisti, mehča ievlači tnje tvarine, prepreči zastrupljanje krvi tn operacije.
Vpoštlja samo proti predplačilu franko K 8-8o za I dozo. Lekarna Thierryja v Pregrada, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štev. 5
in vse druge lekarne.
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin. Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser
Šelcnburgova ulica št. G.
JosIp Jug
stavbeni In pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena.
Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
Banatska
moka.
Komisija „Balkan“
prodaja,
dokler traja zaloga,
lepo, belo muko
za kuho in kruh.
Oddaja samo cele vreče.
S Služba! S
Kirurg dr. Jovanovič v Belgradu išče za svoj privatni sanatorij eno kuharico,eno hišno in eno bolniško strežnico. Pogoji jako ug dn*. Poprašati je vsak> dan od 1—2. uri v Ljubljam, Sv. Petra cesta štev. 16, prvo nadstropje.
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Lastna
vina
na drobno in debelo prodaja
Vinko Pirnat
gostilničar in veleposestnik pri Sv. Vidu nižje Ptuja.
„BALKAN"
v Ljubljani
ima naprodaj' partijo
hrastovih sodov
po 40 vinarjev liter.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6ozy v Ljubljani, zraven rotovža.
Čevlje
na debelo!
Priporoča tvrdka Aleks. Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Velika zaloga vsake vrste čevljev lastnega izdelka. Razpošiljam s poštnim povzetjem po celem kraljestvu.
Meseca julija dobim večjo množino vžigalic za prosto prodajo ter nudim iste brezobvezno po 32 vinarjev škatljica fian<o Ljubljana pri odjemu celega zaboja 5000 škatljic. Monopolna taksa je pri tem že vpoštevana. ‘
Kdor na vžigalice reflektira, prosim cenjene naročbe
Ivan Perdan.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(16 nadaljevanje.)
Nastal je silen hrušč in voda je pljuskala do najvišjega vrhunca Himalaje, a gospica je ostala do vratu v jezeru, čegar vode niso bile tako globoke, kakor je bilo videti. »Reši, reši me, Lohen-grinl« je vpila razburjena pevka, kralj pa se ni niti najmanj zmenil za njen poziv.
Pozvonil je. „Vzemite to žensko iz jezera in jo pošljite domov,€ je zaukazal, in Josipina je vsa mokra, pa bolj žalostna in modra, prišla iz vode in iz dvora za vedno.
Neki dan, ko sem imela kakih petnajst let, sta se Ludovik in moj cče razgovarjala o godbi, in ko je oče slučajno omenil, da imam kaj prijeten glas, je kralj takoj dejal, da bi me rad slišal. »Škoda, da je zimski vrt v neredu, kajti Marija bi mi lahko tamkaj pela,« je rekel Ludovik d30, dva pozneje, ko se je milostno izrazil zadovoljnega z mojimi napori.
»Pa res,« sem »odgovorila,“ kajti vedno sem si že!e'a videti krasni vrt.«
Kralj ni rekel ničesar, pač pa je dan pred svojim odhodom iz Mohakovega poslal po papana ter mu sporočil, da so zimski vrt zopet uredili, in to edino radi mene, in da si ga bomo lahko šli tisti večer vsi ogledat. Bil je v resnici lep prizor; jezero je bilo kaj romantično; mesec je brez za-stajanja izhajal za gorami iz lepenke, in ko smo se vrnili domov, mi je prvi vrtnar podaril v kraljevem imenu velik šopek cvetlic.
Ludovik je imel malo obzirnosti do čustev drugih, in spominjam se zgodbe o slovitem igralcu Jožefu Kainzu, ki je dobil ukaz, da čita kralju. Gospod Kainz je deklamiral razne stvari, sčasoma pa je poslal lačen in navsezadnje ga je pogled na kralja pri večerji naredil malone blaznega.
Ludovik, ki nimalo ni gledal na prelačnega človeka, je samo .poslušal prekrasni pevčevi glas, ko mu je pel pesem, ki jo je jako rad imel, ter ni bil pripravljen na to, kar je sledilo prihodu krožnika reberc.
Kainz je iznenada prenehal peti ter pohitel na mesto, kjer je kralj sedel. »Za božjo voljo, dajte mi eno reberce. veličanstvo!« je zaprosil pevec s tragičnim glasom, »od lakote ginem.«
Kralj je skočil po konci, ne da bi izpregovoril besedico, in je zbežal Iz sobe. Ne vem, ali je Kainz imel kaj dobička od njegove odsotnosti, al je pojedel reberca, vem pa, da ga niso nikdar več pozvali na dvor »da bi čital in pel.
Marsikaj se je govorilo o smrli kralja Ludo-vika in pravili so iudi, da je bil umorjen po Bis-markovem maščevanju. Kod čianica rodbine pa morem z vsem poudarkom izjaviti, da temu ni bilo tako. Kraljeva blaznost je navzela tako resne mere, da je postalo docela potrebno omejiti mu svobodo. Bil pa je toliko pri pameti, da je razumel, kaj pomeni izguba svobode človeku, kakor je bil on, ki se je dotle	gibal prosto kakor	zrak,	in
izvolil si je smrt kot	rešilno sredstvo;	in	nemara
e bilo to najbolje zanj. Nikdo ne ve prav, kaj se e zgodilo na tistem poslednjem izprehodu, ki sta >a on in njegov zdravnik imela ob Starnberškem ezeru; a ko so zjutraj našli njeni mrtvi trupli, je rralj držal zdravnika	pod vodo, in ni	dvoma,	da
se je vršil med njima	hud boj.
Ludovik II. je umrl 13. junija 1886; nasledoval mu je njegov brat Oton, ki se ga spominjam iz Monakovega kot dobre dušnega, čudnega mladeniča, ki je zahajal v našo ložo v operi. Duševne njegove neprilike so se pričele, ko se je bil povrnil iz iztoka, kjer je nalezel jako hudo bolezen. Dobival je jako hude krčne napade, in silno mučno ga je bilo gledati v gledišču, ko ga je njegova bolezen često prisilila, da se je praskal po roki, da mu je kri tekla.
Oton je imel pogosto napade in v Nymphen-burgu, kjer ga je pa pa po navadi obiskal, je ostajal vedno v ozadju. Neki dan sem spremljala očeta, pa sem sedla v majhnem zasebnem vrtu na klop, da počakam konca obiska. Iznenada sem začula glasove stopinj in v veliko svojo grozo sem ugledala Otona pred seboj; bil je videti silno bolan in je bil tako izpremenjen, da ga malone ni bilo mogeče spoznati; lasje so bili jako dolgi, nohti pa kakor kremplji. V veliko moje začudenje me je spoznal in tekel prijazno: »Ali imaš rada cvetlic;, Marija?«
»Prav zelo,« sem odgovorila radovedna, kaj se bo zatem zgodilo.
Zdajci je Oton začel izruvati vse rastline, ki so mu prišle v roke, in jih je nalagal pied menoj na klop. Bila sem silno nervozna in se prestrašena ozirala okrog sebe, da bi našla kakšno rešilno pot, in na srečo je v istem hipu prišel nek služabnik ter ga je odpeljal sebe
'Dal pr.hodnjlč.)
OPEKO s
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek, Celje.
cs £
a
JU
£ An
SI&ŽNix
klUP,
H.
-V £
Ia
> 'c -S
K*
d c
Jds
M
-v £ ■O f> c o o
Q V. C*
•Sc c g
5
-•§
■o
flnfnn DomiF trgovina s špecerijskim
nillUII I ClIlILj in kolonijalnim blagom; CEL]E; Samostanska ulica;
se priporoča občinstvu za nakup vseh špecerijskih in kolonijalnih predmetov. Vedno sveža moka -in pristna namizna vina. — Postrežba točna in solidna.
Slivovko, rum,
brinjevec, fino jedilno olje, vžigalice, sveče stearinske v z* vitkih, poper itd. nudiva od tukajšnjega najinega skladišč4,
Samo na debelo.
Gregorc & Verlič, Ljubljana,
Cesta na Rudolfovo železnico 7.
Nudim
izvrstno staro in novo =====
vina
Odvetnik.
dr. Rudolf Ravnik
naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarkove ceste št. 11 v Mariboru v Sodnijsko ulico št. 14, I. nadstropje (pred sodnijo).
Celjskemu občinstvu
uradom in pisarnam naznanjam, da sem otvoril
trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami.
Zadovolj 1 bodem odjemalce z solidno postrežbo z veliko zalego blaga in z nizkimi cenami.
Za obilen nakup se priporoča
JANKO BOVHA, Celje, Kralja Petra cesta.
Kupim vsako množino starih slovenskih knjig.
NAZNANILO.
Tvrdka G. TSnnies, stavbno podjetje v Ljubljani, naznanja, da sta iz tvrdke izstopila gospoda Gustav in Viljem Tbnnies, na novo pa je vstopil kot javni družabnik gradbeni svetnik gosp Rudolf Toinies, uradno poverjeni arhitekt in stavbni mojster v Ljubljani, do sedaj gradbeni ravnatelj bosansko-hercegovskega gradbenega delniškega društva v S ara j c v u.
Tvrdko vodita od 1. maja 1919 naprej gospoda
Emil Tonnies in Rudolf Tonnies
kot javna družabnika.
Tvrdka prevzema v izvršbo napravo projektov, načrtov !n stavb vsake vrste, v vrhutalm stavbi pa kot posebnost moderna Industrijska po*slopja.
Vršila bode, kakor doslej, vsa prevzeta dela strogo solidno ter se priporoča za nadaljna naročila.
Stavbno podjetje G. Tonnies.
m
Konfekcijska tvrdka
IVAN MASTNAK i
v Celju, Graška ulica §t. 15.
Velika zulogn vsakovrstnih oblek za goBpode in dečke, kostumov za otroke in vseh krojaških potrebščin. Postrežba in blago solidno.
BS====	=......
po najnižjih cenah v sodih od 300 1 naprej
Leopold Fon stari trgst|
delikatesna trgovina in razno* vrstno špecerijsko blago.
VINO NA DEBELO'
  —_________________________________________
POZOR!
Cenjenim trgovcem, občinstvu in drugim odjemalc*jJ priporočam zalogo bri nšviških salam, kakor tudi salaffl “ gnjati po najnižjih cenah.
Pri tej priliki opozarjam, da je moja tvornica za \v lavo različnih salam, klobas in klobasic
prvo in fdim Jugoslovansko podjetje na Kranjskem^
Moja tvornica je bila že 1. 1904 na mednarodni ra**taV' v Parizu najvišje odlikovana.	.a
Pričakujoč mnogobrojnih naročil jamčim za točno solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Golob, v Sp. Šiški pri Ljubljani-
Lastna z električnim obratom vpeljana delavnica.
NAZNANILO.
Pcdpi;ani naznanja slav. občinstvu, da
otvorl
v četrtek, dne 3. julija 1.1. na Starem štev. 19 svojo dobro znano trgovino s prekajeni^1
mesom, kjer = HrkRtieir*** vseh vf5t « bodem izdeloval AitJUftSILC prekajeneg3
mesa po praškem načinu.
Za dob o postrežbo jamčim, ter se slav. občinstvu najudaneje priporočam
Jan Chalupnik, prekajevaiec, Ljubljana.
  ------------------------------------------
Mestni magistrat Maribor.,#
Razpis mesta inženirja-
Mesto Maribor vzame enega, event. več in*f nirjev v službo.
Pogoji za sprejem so:
a. jugoslovansko državljanstvo
b. zadovoljivo zdravstveno stanje
c. popolna zhanost slovenskega jezika
d. absoiviranje inženirske stroke na kaki viso^j tehnični šoli z obemi državnimi izpiti
e. starost ne čez 40 let
f. primerna praksa.
Plača in pokojnina kakor pri državnih uradi kih. Prosilci, ki niso bili do sedaj nastavljeni v javni službi, se sprejmejo definitivno še le po e letnem zadovoljivem službovanju.
V drugi javni službi izvršena leta se račun#! po dogovoru.
Plača oziroma uvrstenje v gotovini čino razred je odvisna od dosedanje prakse prosilca.
Dobro kvalificirane moči lahko računajo hitrim napreddovnjem.	'	*
Določene ponudbe je predložiti najpozneje* 10. julija 1919 mestnemu magistratu v Maribof1'’ ki daje tudi vsa eventuelno zaželjena bližnja pojasni Maribor, dne 24. junija 1919.
dr. Pfeifer s. r. I
--------------------------------------
Drago vam plačam
lepo, suho
lipovo cvetje!
zbirajtega ga in javite, koje množino ga imate. Vreče V0111 pošljem in prevzamem blago proti povzetju 1 Vinko Vabič, Žalec pri Celju.
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cen!