»t sssrisl rato *t PROSVETA ** * ^v'iuvm oí M.» Chief o, III, petek, 22. januarji (January 22), 1926. ÔTEV.—NUMBER 18 *»tt TnrlJ »t». A* 9t OâLi. 191?, astkoriMŠ om Jim 14. MIS. ŽUPNIKIH, KI SoH ■BARONOM PREMOGA jt bdo šestnajst tujerodnih in enajst do-m nuaed«Biindvaj8et. Duhovniki so poka-zali oeitno ■trtejo do organiziranih rudarjev, vsled nidar,i °*iro ob8odili- Celo eden'lastni T^Si^T^ Wiiak* in kapitalistične hlapce. Nekateri baroni premoga so pripravljeni kapitulirati. Mala a Ia tiavld v Forsat diy, Pa. — (Isvirno Prosvsti.) —r K poročilu v Pro-sveti o katoliških župnikih tujih narodnosti, ki ao aa udinjali kapitalistom in nagovarjali stav kujoča rudarja, naj ae *jnejo na delo, naj vam sluiijo ie sledeči podatki: V dotičnem "odprtem pismu duhovnikov, ki je bilo objevlje-no v listih, je podpisan le Geo J. Lucaa, župnik fare St Patricka v Scrantonu, Pa. Ta župnik pa pravi, da je njegov posiv spisan v imenu šestnajstih duhovnikov tujih narodnosti, katerim se je pridružilo enajst angleških. Župniki so ae seAU v župnišču rev. Francisa Kaaaczuje v Sugar Notchu in akovali načrt akcije po navodilu f članov trgovske sborniee v WilkesbArru. ¿upniki so hoteli pridobiti ža akcijo vse katoliško duhovščino v stavkovnih distriktih, toda naleteli so na odpor. Rev. J. S. Fagan, župnik fare St. Gabrieia v Hazletonu in dekan v dotičnem delu sersnton-ske rimsko-katoliške škofije, je dne 27. decembra obžaloval akcijo dotičnih duhovnikov s sledečimi besedami: "Zelo žalostno je, da se je ne-kaj angleško govorečih župnikov serantonske škofije pridružilo neangleškim župnikonj, ki so se postavfli na stran kapitalistov v sedanjem nesrečnem polefrju na duhovnikov v škofiji absolutno In brst pridrška obsojam akcijo ln namen teh duhovniških izdajalcev kot nespametni, nepotrebni in neduhovniški čin." "Odprto piamo", katerega je objavil župnik Lucas, je naredilo med stavkarji veliko razburjenje. Mnoge katoliških rudarjev je izjavilo, da ne pojdejo več v cerkev, dokler bodo tam taki dušni paetirji. , V "pismu" je rečeno, da se naj rudarji podvržejo razsodiščne-mu odboru, katerega naj imenuje predaednik Coolidge. Tak odbor bi bil po mnenju župnikov "najbolj nepristranski". Rudarji ne smejo pričakovati, da se jim Coolidge sam ponudi, pač pa morajo oni prositi, da na j govori zanje. "Pismo" se dalje glasi, ds je Pinchotov načrt preveč pristranski, ker favorizira rudarsko organizacije. Ako rudarji pristanejo na Coolidgevo razsodišče, tedaj se morajo takoj vrniti na delo na podlagi stare mezdne lestvice. Razume se, de niso župniki s tem načrtom dosegli nobenegs uspehe, storili pe so sebi in svojim feram veliko škodo. S tem, de so župniki rekli, da predstavljajo mnenje večine rudarjev, so izrekli veliko laž, kar je potrdil omenjeni rev. Fegan. Rudarji ao zveeti organizaciji do zadnjega moča in organizacija je ostro obsodila omenjene duhovnike med stavkarji. Da so rudarji trdni v boju, dokazujejo neštete resolucije, ki so bile zadnje dni aprejete na krajevnih sejah in javnih shodih. Krajevna unija-v Vandlingu »t. SI U. M. W. of A. je II. januarja sprejele resolucijo sledeče vsebine: PraglaJ »peikcm pridružilo Ae II dragih kaj časa. Odslej Poročevalec NAROČITE SI KNJIGO "iMariUd »otaaaT Turki ebeAejo nesadnjeke. Carigrad, 21. jen. — Sedem reakcijonarjev iz Maraša je bilo včeraj obešenih v An gori. Število eksekutiranih nazadnjakov, ki ao hujskali ljudstvo proti Kerna-lovim reformam, Je od 1. decembra narastlo na 92. Večinoma so' bili Iz Treblzonda, Erzeruma in New York, N. Y. — Probibi Rlze Ur uključujejo mohame-cijonlški detektivi so praiekalI danske duhovne, bivše poslsnce enajst oceanskih pernlkov po o- In druge. Kemelova vlada je s' pojnih pijačah in zaplenik tako tem pokazala, da hoče po vsaki veliko množino opojne pijače, ds ceni zdrobiti opozicijo, katera se se njena vrednost ceni od $60.- P^tivi zakonodajnemu napred-000 do 1100,000. ktt- ____ Avstrijski Nemci jesrf ee IU »Isr bivši suženj emrt Njene. , | Chicago. — Alfred Richard- Dunaj, 21. Jen,—Odredbe its- son, samorec, o katerem pravi-, progresivne- Ujanske vlade, de morejo Nemci jo, de Je bil 106 let ster, je u- ' v sredo na domu svoje hče-18*8 8. Morgan at. Richard-na. je silno raskečfla nemške ne- j son je bil lete 1881., ko jš bil 10 cionaliste < Avstriji in tudi dru- let star, prodan v sužnost nekege Sloje. Nemška šolska organi- mu plantešniku na jugu In po-zarije "ftoedmarke" pozive Nem zneje je delal v solnih jamah v j ce na bojkot Italije. . \ Teaesu kot suženj več ko 80 let. Rasarailtvaaa Ma laka aa NaoMJa Ženeva, 21. Jen.—Prellmlnar-na seja rezorožitvene komisije lige narodov, ki je bile sklicana sa 15. februarja, bo najbrž od-godens ne pozneje. Komisija namerava čakati, da prsj Nemčtjz vstopi v ligo narodov. Svet lige se snide 7. marce in takrat pričakujejo aplikacijo Nemčije sa vstop. ' KAJ JE ZA KAPITAIJHTE IZREDNO VAŽNA REČ? Chicago, «1. — Kdor želi Is-vedetl, kaj je ss kspitallsts najbolj važne vest, naj čfta newyor-ški list "Journal of Commerce". Poglsda nej dnevne vesti. In tam bo čital kot prvo vest: v "William K. Vsndrrbllt se je pridružil ravnateljskemu odboru Metropolitaftsk« operne kom-penije." Washington, D. C. — Salorsa-no, ki je bil izvoljen predsednikom Nikaragve na programu napredne struje, je jetnik starega vojaškega diktatorja Emiliano Chamorra, ki je orodje Wall Streeta. Njegov jetnik Je postal v trenotku, ko Je Chamorro zasedel trdnjavo ln arsenal v mestu s pomočjo čete desperadov v službi semljiščnlh veleposestnikov. To se je sgodllo lani v mesecu oktobru. Zdaj je Chamorro prevzsl še "doišnosti prodsedni-štvs", nflearagvaškemu parlamentu Je pa uailll, da je dal Saloman u počitnice. Tejnik Kellogg je posvaril Chamorra, da ze ne ame polastiti vlade s silo,Kellogg se pa sdaj noče israziti jasno, ako bo odklonil priposnanje Chamorra. Vse, kar reče Kellogg js to, da Chamorrfr-va vlada še ni priznana desdaj. Ali ameriški diplomatičnl saatop-nlk ostane v Managvi, Prav lan-ko Je sanj, da ae anide s Chamor-rom neuradno. To je humorlstlč-na stran sedanjega položaja. Ampak čaaa Je vedno dosti, da se is Washlngtona odpošlje močan protest v Mehiko proti bolj-ševiškim napravam. Ni pa časa. da se pošlje le beseda sa vpo-stavljenje redu v Nlkaragvi. Namilil v iboal akill Zahtevajo referendum glede aa* mera vene odškodnine blvAlm llerlln. 21. Jan. — Socialistična stranke v Nemčiji je včaraJ naslovila apel na Splošno s vašo delavskih strokovnih unij, ki šte-js 6,000,000 člsnov, naj socialistični Člani sodelujejo s komunisti v svrho, da pride vprašanja odškodnine bivšemu kajserju in drugim bivšim nemškim dlnasti-Jsm sa seplenjena premoženja na ljudako glasovanje. BI vil cesar in ostali monarhi sahtevajo več ko milijardo slatih mark odškodnine ss zaplenjene palače, gradove, poseetvs, muzeje, umetniške galerije Itd. In sedanja vlada Je pri volji plačati odškodnino. Socialisti in komunisti se pa odločno proti temu. Komunistično glasilo "Die Kota Pshne" ss strinja, da Je doiš-nost vseh delsvcev, ki čutijo protimonarhlstlčno, da se sdru-žljo In pobijejo nesramni predlog. Geslo delsvcev Je, de nemško ljudstvo ne sms deti niti vt-nsrjs bivšim vladarjem. REViClNA MED IRSKIM DI- LAVHTVOM. New York, N. Y. — (F.P.) — Mornarji, ki prihajajo is Belfast« na Irskem, pripovedujejo, da je v tem mestu izredno velika brezposelnost med delavci. V ladjedelnicah Je za|»oelJenlh malo ljudi, ladjegrsdnlštvo je pa glavna industrija v tem msstu. Neki mmitàt se je ixrasil. da Je vsak drugi človek, ki ga sreče ne ee-sti, brez dsle. 1M l.loyd George senike Sal je like-releev s taboriti. J/mdon, 21 jsn. — Lloyd George je sinoči ne Jsvttem shodu svojih pristešev v Cernervo-nu, South Wsies, pobijel rasne vesti zadnjih tednov, da se na-narava rsxblte liberalna stran- ICksekarije dečke odgodeee. lisrrisburg, Ps. — Odbor — ------------------------------ pomlloščenje je dovolil, da se ks, oz I roms levo krilo te stranke, ekeekucije Willlama Csvallers.¡ksterega vodi on (Uoyd Geor-l g. let nege dečka, ki Je umoril ge), spujiti s delsvako stranke, svojo stero.mater, odr*di sS me George Je dejal, da liberalci ae sec dni. Deček je low 1 biti ob* potrebujejo zsvesnikov in prida-šea 1. februarje. t)u sami aezaj na krmilo. ». JBÊÊÊÊÊÊÊÊfHÊÊKÊ GLASILO SLOVTHftg* NAKOD9IB LasTvma sLovansaa xasooki wsrotsi mmon Pas 06mm se ........ BafcssM sseevneWa aaS HumJ» âw 1 Ohsal^S^^IlfcSMS •ale. S1JS «a trt sMsaea. b ss ieo»« iii mmw% SSSS. sami -VB^OS ?zr -THE ENLIGHTENMENT- Ortea af tSa Slieieh.» atia—l berfh Safety AdvefáeSm f»te« es m i—il. • -*' * xotMrnetM Untt*4 H tat*» lesrtp« Ckksasl mé CaaaSe gK tmmr rhirmr* fSSS uU Infmgm emmtwim SU» ear paar m- UEUHFS rf THF Ft OCDgATZD nUSSS' Difas v okirpeje p»«*«i, Sa *•« |a a tam Sa aa «ta ae eafavt fiaC a. pr (Dar. J1-Z5) VOHUNSTVO IN PROVOKATORSTVO MED DELAVSTVOM. -r V današnji kapitalistični človeški družbi se dramijo povsod tlačeni »loji, t j. delavno ljudstvo. Vae one, k! budijo fn dramijo delavno ljudstvo, pa smatrajo privilegirani sloji za svoje sovražnike.' Iz sobdarnoati izkoriščevalcev, kapitalističnih oderuhov pa izvira skupen boj proti izkoriščani delavski masi. Privilegirani sloji in njih podporniki, ki verjamejo, da ima človek pravico izkoriščati drugega človeka, niso izjema v tem ozirn. Zatiranje delavskih strokovnih organizacij, razbijanje stavk z ilnimi sredstvi, blatenje in obrekovanje delavskih boreev v sprednjih vrstah socialistične Aranke, t j. delavske politične organizacije, razdiraj?je vsake prave delavske or-pranizacije, je najboljii dokaz, da so v Evropi In Ameriki vprežene enake delavcem sovražne sile v službo izkoriščevalcev, da odvzamejo delavcem pridobitve, ki so jih pridobiti v desetletnih bojih. Oznanjevalcem resnice ni postijano na rožicah^ Vsak, ki se bojuje za pravice delavnega ljudstva, mora. pretrpeli vsakovrstne šikane in služiti mora vsenT podpornikom in najemnikom kapitalizma za tarčo njih podlih obrekovanj in laži. V Evropi plačuje vlada vohune in drugo sodrgo, Id razdira delavske organizacije, nosi med organizirane delavce neslogo, obrekuje prave delavske borce. Naloga teh plačanih agentov in provokatorjey je razredčiti vrste pravih delavskih organizacij in če je mogoče spraviti odkritosrčne borce delavstva v zapor. v V Ameriki je*' drugače. Tukaj vlada ne plačuje te vrste ogleduhov in provokatorjev. Tu postoje razne kapitalistične organizacije, ki skrbe, da vohuni in provokatorji med delavstvom ne izginejo. V Ameriki imamo privatne detektivske agencije, ki zaposljijo vohune in provo-katorje. Tem vohunom in provokator jem dajo natančna navodila, kako morajo nastopiti, da uničijo delavake organizacije, prinesejo med nje razdor in z lažmi in podlim obrekovanjem oblatijo značaje borcev v prvih vrstah politično, strokovno in gospodarsko organiziranega delavstva. Ti vohuni in provokatorji včasi svetujejo delavcem, da naj se poslužljo nasilnih sredstev v dosego svojih ciljev. Prave borce, ki avare svoj« tovariše pred takimi sredstvi, ki ne morejo voditi dnj|am kot do katastrofe za delavsko organizacijo, pa obrekajejo, da so "žolti" strahopetci, hlapci buržoazije in kapfcilizmar Ako delavstvo posluša te najete "odrešenike," je delavska organizacija kmalu razredčena. O teh vohunih in provokatorjih nihče rte ve, kdo so in od kje prihajajo,;ampak vsi- imajo eno skupno lastnost. Delavstvu se lažejo, da so bili v nekem oddaljenem kraju "delavski vodje/' ni i da so bili v stoterih bitkah za pravice delavstva. * \M I Ponekod delajo <>« voh«* v tovarn* rudni- ^^^ kih, transportnih podjetjih ali pri plavžih itd. Ob času---- stavke se te vrste vohuni oblačijo tudi v naj radikalnejši plalč in svetujejo delavcem, naj se poslužijo sile, da zmagajo v stavki. Ti vohuni se obnašajo tako, kakor da hočejo v minuti potopiti vse kapitaliste z buržoazijo vred žlici vode. Ako so delavci neprevidfci in jim nasedejo na njih besede, tedaj ti vohuni kasneje pri obravnavah nastopijo kot državne priče proti delavcem. Tretjo vrsto vohunov in provokatorjev tvorijo profesionalni pobojniki. V to vrsto vohunov in provokatorjev spadajo najbolj sirovi ljudje. Nalogo imajo pro-vodratl pretepe in nemire. Tem ljudem ni prav nič ubiti osvojila najbolj radikalne fraze in pleve pro vokatorja ali vohona. Pri tem delu pa provokatorji in vohuni obrekujejo na najgriS način one, ki so v vodstvu organizacije, nazadnjaške sile, jim pa pri tam obrekovanju in laganju zvesto pomagajo. in delavec, ki ne poana sestava današnje človeške družbe in podlosti človeške duše in misli, da so vsi ljudje tako pošlem, kot je on, nasede hitro radikalnim frazam in plevam teh vohunov in provokatorjev, da prične misliti, da so ti vohuni in provokatorji najpoštenejši ljudje pod sofneem. Ali delavec, ki pozna eloveako dušo, se s treznimi vprašanji hitro prepriča, da ima pred sabo vohuna in provokatorja najpodlejše vrste, d^ je to človek z najnižjimi živalskimi instinkti. ¿ % Ljudski izkoriščevalci rabijo vohune le, dokler jih potrebujejo. Kadar jih več ne potrebujejo, jih odslove. Včasi se to zgodi v takih okoliščinah, kakor da so to ve-Hki mučeniki, To se zgodi zaradi tega, da delavci ne pridejo na atod, da jih je varal vohun ali provokator. Taki slučaji so številni posebno po vojni " Vohun in provokator je zmožen prodati svojega sina, brata, sestro, hčar ali svojega očeta m mater. Delavci zato študirajte vsakega, ki pride k vam čez noč in ae vam vsiljuje za voditelja. Ne zaupajte nikomur, ki ga ne poznate. — Nsjnšni strani kake štiri milja ed BeOai- rudnfk, Mine od Cm* brie Colliers Ceal Co. V dotič-asm rudnika dele preko šest sto delavcev rataih narodnosti. To je nnjprostraaejSI rudnik v Ohi-jtt. Gloda rudnika samega govore, da je , „ „,„.,, I jen x mašinerijo in ^rtnlfin materi jalom. PO izjavi državne komisije je za štirideset odstotkov spopoljenejše urejen v pogledu VtkT pa irrteH rudniki V Belmont eountjju. Vendar se je dne 22. decembre 1925 pripe-tila nesreča ob sedmih zvečer, ko se je pisat kamenja zrušila na električno iico, katera je povzročila pošar. Ob istsm času se je v rudniku nshsjalo kakih šestdeset delavcev, kateri so začeli bežati iz dušljivega dima na vas strani. Mislili ao, da je najbolje zateči se kam. kjer je najbližje, kar so v paniki tudi storili. Šli so v novozgrajeni šaht, ki je dve ato čevljev visok. Devet jih je našlo smrt na stopnicah, kjer so ss zadušili v smradu. Med mrtvimi sta tudi dva naša brata, več let člana društva1»o-venski brstje št. 268 8. N. P. J. v Bellairu, O. Imena pokojnii bratov so: Sam Mrkobrada, td-jen 1886 v Dvoru. Bosna; zapušča ženo in petero nedoraslih o-trok; Ivan Previč, rojen 1883 v Samoboru na Hrvaškem. On zapušča ženo s sedmimi nedoraslimi otroci. % Pokojna brata sta bila skromnega značaja, vendar .vplivna člana pri društvu kakor tudi v okolici. Društvo Slovenski brstje št. 268 je v sporazumu z U. M. W. of A. ter s ostalimi podpornimi društvi priredilo pokojnim dostojen sprevod, ki se je vršil dne 26. decembra. Osem Žrtev amo pokopali tistega dne, samo žrtve, nekega K. K. K. ne. Dva orkestra ia pol ducata zastav je korakalo v povesiti, katero je tvorilo nad 1600 Čeprav Je bila strašna do Miner*s Templa. v katerem so se obdržavaie ceremonije pri osmih truplih ponesrečenih delavcev. Prvi je imel obred meto-distovski duhovnik s svojim cerkvenim pevskim zborom, nato pa so storili svoje rudarski voditelji W. F. Robert», Leo Hali in Geo. U. Savage. Prva dva sta tudi držala religijosnemu "etičen govor, dočim je Oeo Savage povedal svoje misli s kritičnega stališča. Pri mrtvih truplih delavcev je apeliral na legialaturo države Oblo, da poekrbl, da se v drugega človeka. Ako se tem vohunom in provokator jem bodoč« ne bo kaj takega pripe-posreči izzvati pretepe, teda nastopijo oblasti in stavka " je navadno izgubljena. . V zadnjo vrsto vohunov in provokatorjev pa spadajo najbolj žalostne osebe, katerih bi se sramoval še celo Judež Jškarijot. Naloga teh Je z radikalnimi frazami speljati delavsko organizacijo na napačno pot, da so njeni člani izrečeni preganjanju in trpljenju. To skušajo doseči z najbolj radikalnimi frazami in sugestijami, ki se takoj spoznajo za neizvedljive, kakor "hitro se prerešatajo in pregledajo v luči razsodnosti. Napad na organizacijo, ki je ljudskim izkoriščevalcem na potu, se izvrši vedno z dveh itrani. In sicer z najbolj radikalne in najbolj na- * produkcije in zadnjaŠke. Provbkatorji in vohtinf skušajo zavesti člane ** i!5T delavske organizacije do osvojenja njih radikalnih fraz tilo. Zs dovoljenje govore so vprašali tudi voditelji protrr^ivncKa bloka U. M. W. of A., ki jim pa nI bilo dovoljeno, da pred tolikim ljudstvom pokažejo pravi vzrok prokletega kapitalističnega pohlepa za prof i tem. ki vedno ponovno zahteva številne delavske žrtve. Tako bo sedanji anarhizem v Industriji tudi v bodoče uničevsl delavce in ugrabijal roditelje družinam, dokler razredno zavedno delavstvo ne bo pri- bratom večna slava in spomin, njih obiteljim pa še soŽatje. — George član dnaštvs Slovenski bratje št. 868. ^ JJtetfait Mich. — Ljubo doma, Kdor ga ni»ne, si želi dom in kdor ga ima, ga ljubi. Ravsota^ ko a| mJeUmo o potrebnem in za- koče. kar vsakdo Vhkft prizna. Veliko mož in fantov je, ki ves dan trudijo in pote po tovarnah. Ko pridejo domov na odpo-čitek, se smislijo, da je treba iti aa novo delo, na delo, da prej pridegm do cilja— do zaželjene-ga narodndga doma. Otresejo se misli na težkoče in trpljenje veseljem in pogumno gredo na delo. Nekateri prodajajo delnice, ne vedo, kaj bi ukrenili da bi bil čim večji uspeh. Da pa se ne bodo trudili samo možje fn fantje smo se-zavzele tudi žene in dekleta, da jim hočemo pomagati. Priredile bomo veaeiise dne SI. januarja v Hrvatskem domu aa 1381 Kirbr ave. f. Začetek veselice je ob dveh popoldne. Začetek programa pa točno ob petih. Cisti dobiček od prireditve je nsmeajen v pomoč S. N. D. Nnrveselico ste vabljeni vsi možje in fantje, žene in dekleta, staro in mlado, skratka vsi, da te dvorano do zadnjega ter daste ženam in de-še več poguma in veselja za daljno delovanje. Pridite da nabor to prva in zadnja veselica, ampak da gremo z delom naprej Na veaelici bo velik in zanimiv program, pri katerem bo igrala naša mladina. Tu boste videli, kako napreduje v delovanju ša mladina, dečki in deklice svojo igro in godbo. Bolj stari tega ne znamo in tudi nismo imeli prilike se naučiti. Bo veliko drugih zanimivih stvari, zato vabimo vsakega Slovenca in Slovenko, da ae udeleži in vidi veeelo zabavo. Za vae najboljše bo poskrbel — odbor. Kdaj pride rešitev! ' , j Zdsd. ko je^Poolidg* izvedel za štorajk rudarjev, pride dolg. dolg MnHfr+i je zlato — za magnete antracita. • a a Kako je "MmžJs ffemsgsj" pri-rimils s Brezi j v fthsbejfa Prošlo poletje je bfl v'starem kraju neki prik* t ni klerikalni s* ljubljenec. Fantu ae Je tskmtsa-čeia kiaati ljubezen; drugi so začeli zahajati v njegov zeljnik. Ker je človek, katerega tare ob-up, navadno zmožen narediti največjo neumnost, tako se je tudi dot ¡¿nem u pripetilo, da je iskal utehe in tolažbe svojemu srcu pri "bresjiški majki božji". In rea, njegov prijatelj, naš fajmošter, nam je zadnjič namenil, da je sedaj po petih mesecih priroma-ia za tem nesrečnim ženinom ma-ti božja z Brezij. Ce bo takoj začela delati čudeže, še ne vemo. Pravijo le, da je a to novo priae-Ijenko težava, ker ji še ne vedo odkazati primernega prostora. Vsekakor pa pravijo, da bo s to figuro zopet "trubeU" in "košta-nje". — Ker ne verujemo v čudeže, smo trdno prepričani, da bo aaše vernike potegnila kakor se je to pripetilo našemu ženinu. Vse iztfeda, da se pripravljamo v Shebof ganu na drugi — Le-mont Ce nam je bila ta roba poslana iz stagega kraja zato, da vidimo in presojamo umetnost ljubljanakega kiparja, je to dobro. Ako se nam pa še ta figura izneveri in začne kuhati žganje, več Se je prvič ves po^Ifl, ko je buh nil strdjalcn kodov nazaj v obraz. Drugo je ostalo vse pri sta rum. Kovzačne Jima zapet ščipa ti. pride z novimi "biseri" ia ts krat si vnovič zapoje: "Slep je, s prosvetarsko politiko e e a Medtem, ko Cerne zbira "bi- se pa g. Trunk wuaß s vprašanjem, kaj ao dopisniki Prosvete. "de ao mandeljci" ali Četrt kolone je porab uganki", da li je sSstrs France» Šinkovec iz Breezy Hflla, lfm., ženaka aH je moški je seveda leljensm Slovenskem narodnem domu. S tem pa so kajpada tež-1 potem je-najboljše, da jo depor- Berton, Oblo. — Ker se tako redkokdaj oglasi dopisnik is naše naselbine, bom jas opisal, kako se nam godi, četudi nisem dosti zmožen v pisanju. Glede dela se ne morem pohvaliti, kar bi tudi ne bilo vredno. Dela še je nekaj, ali zaslužka pa malo, kakor je to menda povsod. Tako se nam delavcem gedi pri mašini, katera nas če-stokrst potegne za nos. Dokler bodo Uudje brezbrižni, tudi ne moremo dobrega pričakovati, ker nikakor si ne moremo misliti. da bodo taki ljudje dobro delali za nas. ki ao pripravljeni m okoristiti ob vsaki priložnosti. Tudi preveč cerkva in duhov Mine imamo. To je sicer čiato umevno, kajti, kjer je dovolj nevednih ljudi, se tudi lenuhov ne bo zmanjkalo, ki so pripravljeni ns račun nevednežev Živeti. V tej naselbini imamo kar tri cerkve in tudi dovolj "ovčic," da zahajajo v cerkve poslušat tiate božje namestnike. Gledam jih takole ob nedeljah, kako stepajo v cerkev. Ravnotnko mi pride aa-prej kakor v starem kraju, kjer aem pase! ovce. Cf je ena skočila čas ograjo v vrt. takoj so bile vse sanjo. Tako "lete" tudi tu ob tirajo nazaj... Mary Sheboy- a e a Gospod Cerne "izebraznje." Gospod Jim Cerne se je te dni zopet zamaknil in poeledica je bila nova "bula" za katoliško pro-sveto. Prejšnja antologija "biserov", radi katere se je mak) mr-dal tudi g. Trunk, je nekoliko obogatela. Srečni katoliški Slovenci so po najnovejši Cernetovi muki pridobili na od njega porojeni prosveti sledeče olikane izraze, ki vsekakor izobrazijo delavca in ga dvignejo iz izkoriščanja: "Krivorepe opi<£ — krivorep-ci — dolgorepci — afnarski repi — kosmata ušesa — ausge-špUt." v Francés Šinkovec v kiklji ali Jila-čah? Moment al no vprašanje! Od rešitve tega vprašanja zavisi vera v sv. tiejko in finančni uspeh evharističnega kongresa! Ako se dokaže — in Trunk bo kajpada dokazal, ker vidi dale*; iz Leatfvflla vidi na mojo m >10 — da je Francés v hlačah, tedaj je za vse večne čase ovsžena trditev Darwiaa o razvoja specij in da je GaMei rekel: "E pour si mouve"! < Tako g. Trunk po dogovora s frančiškani "pobija" svobedomi-selstvo ia rdečkarstvol Bat mu daj srečo! Včasi sem mislfl, da vidim, da je res baba. • a m • Ne bo nič pomagala. Cenjeni K. T. B.I Vprašam | redništvo A. S., če res misU, so njegovi čitatelji in sami tepci. Da misli tfHft. kaz št. U A. S.^kjer o meščanskem časopisju, je tisto meščaneko časopisje? Ker Se večina *f!4 nesreč, kot je bila ona v Oklahomi, pripeti v skebekih rudnikih, vprašam u-rednika A. S., katero unijo en priporoča in h kateri uniji spada on. Toliko časa, dokler nima vaš list' linijskega znaka, ste največji hinavci, ako se ližete unijam in organiziranim delavcem. Organizacija je najboljša garancija proti razstrelbsm v kopih. Ali vam ni znano, ako teri delavec v neunijskih rudnikih in tovarnah na glas zahteva izboljšanje; da mu takoj pokažejo vrata? — Old Moulder, Terte Haute, Ind. » f . , , K. T. B. nedeljah: vsak bi bil rad prvi. Pa vseeno eden mora biti zadnji! < . ^ Vse to nam da razumeti, da ljudje še spe pri nas kakor po drugih naselbinah. In dokler bodo apali, delavci ne moremo doseči nič boljšega. Dobe ne še tako neumni, da bi farju oali do zadnjega centa iz žepa za božji Ion, aami pa hodili lačni in raztrgani a sVojimi otroci vred. Ne rečem, da amo Slovenci taki, kolikor ae tiče naše naselbine. Govorim splošno za delavstvo. Slovenci smo se že precej otresli lenuhov, a kjer sp še nismo, pa ponovim tisto, kot je že zapisalo nekaj dopisovalcev: N Slovenci, proč od duhovščine T Ce bi bili povsod Slovenci taki, kot amo tu na Bartonu, bi morali župniki, ki so tako zagrizeni sovražniki našega delavskega gibanja, kmalu prijeti za pošteno delo, môrda bi morali prijeti prav za kramp in lopato in iti v jamo, paj kakega praktičnega dela tak» niso isučeni. Ko bi ti ljudje videli, lesko si mora delavec služiti kruh, potem bi ne i-meli toliko zabavljanja čez "neverno" delavstvo. Nikdar več bi n^čitali (kakor sem videl v Pro-s*ti), kako so se farji začeli mešati v stavko rudarjev samo da bi delavce izročili kapitalistom kot pohlevne atavkokase. 2e samo taka vest, kot je bila v Proeveti radi nakane združene katoliške duhovščine v okrožju trdega premoga v Penni, bi morala spametovati slehernega delaven. de nekaj is samotarskega šiv-I jen j a "pečlarja". Neke nedelje m prišel v mojo "šendo" že precej pozno popoldne. Začel sem miallti, kaj bom skuhal za večer-fo. Hitro mi je padlo v glavo, da imam še pol kokoši za v lonec. Vnel sem piaker in dal kuhat tiste pol kure. Zakuri! sem kar se je dalo in si mislil, da pridem čez dve ari« ko bo kuhano. Prišel sem domov in našel kuro kuhano in pečeno, pisker pe prežgan. Oprezno sera vlekel mehko kurje meso iz ožganega pis-kra, pa nikakor nisem mogel po- tegniti celega kosa. Ugotovil sem, da se je krempelj, Id ga sem odsekal, prismdlfl k ravno tam, kjer mi je pisker gorel. ' Pozdrav čitateljem Prosvete. zlasti pa pečlarjem v Bartonu.— Fr. Podobnik. Dne U. Smrtna Indianapotta, Ind. januarja je ob eni la naša hčerka Margaret Bolna je bila sedem dni in umrla je v starosti 16 mesecev. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so darovali krasne vence, najlepša hvala pa sosedom Louise Jug in njenemu sdprogu ter Andyju Gabrijelčiču za ureditev mladine pri pogrebu, kakor vsem drugim, ki so nudili evtomobOe pri spremstvu na zadnji poti naše hčerke. Hvala John* Turku za ves trud. — Anton in Anna Mo-har, starša. a na arvsm strstff sre-ima 46 sve- Frančija ima svetovni rekord svijatfci. Pariz, 21. jan. — V svetovni avijatiki je Francija na mestu, poroča minist kopiovs. Francija tovnih rekordov, Amerike H, I-talija 24. USTNICA UREDNIŠTVA. NOss, Oblo. — Naslova Mu-nega ne vemo. Prejeli smo kakoršno smo priobčili, pa nI vključevala slove. — Pozdrav! - m PISMA NA POSTI v Chicagu imajo: Peric Franči- ška, «t 4188; Perm Tony, št. 4182; Andrej Lkhner, «t M»; Franjo Palic, št 60S; John Pribita. št. 611; Anton BeleU. št 616; Justin Rteiaa, št Sli; Josef Celeč, št 884; Je!je Skuba. št 681 In Mary Svete. St 642. Pisma dobite na glavni pošti v veži s Adame ceste pri Wii vilke povejte kraj, odkoder pi-pričakujete. dl srečni, ne samo topli, ker via« 8« pevsroči prehlejenje (roup, canker in chickenpox). Držite kekeftnjek élst in brn * gnoja vedno. — Ob posebno mrslih nočeh, pokladajte s večer nekoliko anliege «Ha. n. pr. H adsobljtje ko-ruse in >4 pšenice. Kdor Ima ko-košnjak opremljen s. umetno gor ko to, naj peti sa «talno gor-koto ponoči do jutra, da ne bi prebledi) kokoèl, ko bi ae menjale toplota. biia čiste in bela, kot aneg v pl«. mnah. Vse njegovo tivljenje je služil in se žrtvoval. Ako ee spominjam, kako je moj oče ljubU Garibaldija in kako je zgodovina o njem mene navduševala, tedaj ne morem glasovati za Mussoli-nija." FsAlatovski dikUtor omodleva. Najbrž ga naaledi triumvirat. Rim, 21. jan. — Vesti, da je premijer Benito Mussolini zopet nevarno bolan, ao danes potrjene. V torek zvečer je Mussolini večkrat omedlel in zdravniki so odredili, da mora počivati tri ali štiri mesece. \ «e Mussolini umakne, ga nadomesti triumvirat, katerega bodo tvorili Luigi Federzoni, notranji minister, Alfredo Rooco, justični minister in Luigi Bado-glio, glava armade. Prva dva predstavljata fašistovsko stranko, zadnji pa kralja. Zagonetka je zakaj ni uključen Roberto Fa-rinacci, tajnik faàistovske sfran-ke in desna roka Mussolinija. AH VM M.U*1> KASEU? Z»4o»«ljanl odjaintlcl prtparalajo . Severa'« Idealno zdravilo sopsr ksšsljt prljstno, uspešno in unssljl vo. Cen» 13 In 10 aantov, TMu vabila aa mOU» Ia Mk vtaltalM, {•mike, knjifa. kabdarja, Maka M. f lo, ki m ilk dobiti mm. Ju v na moj laatnl riaiko, krm dnbi apmJ. Ti krami naodniki m a «Uta najaonjli tlak. vtafc VIDITE NA BUZO IN DA Krasen spomin Je L. N. Aadrojev-J. Vidmar: h tMfttJt kapt- (KONEC) Pred kakimi trmi tedni ja Kukavica srsčal na bazarju ne-, kefa sovalčana, ki mu je pove-dal vte novice is Pasje vaai in ki ga ja a tam potopil v začarani svet vsakih interesov. Ts interese js bil Kukavica le napol pozabil, toda že lahek spomin nanje je razmajal njegovo kmetl-iko kri, ki ga je klicala k težkemu miiičnemu delu — k zemlji in k plugu. Sosed mu js tudi povedal» da ss je njemu. Kukavici, rodila Mi. da pa ja mlŠfta bolna In da na doji otroka sama. Potem aa ja pokazalo, da oče sam z bratom Ivanom, brez delavca ne zmore gospodarstva in da je popolnoma oslabel; manjkalo jim bo kruha in okoli božiča treba vzeti pri Ilijl Ivanoviču na posodo, Is bo hotel dati. "In lepo pro-eUo ljubega sina Petrušo, naj pol!jo kaj denarja, če ne jim bo poginiti" Kukavica js poslal po sosedu rubelj, hkrati ja pa popolnoma obupal Pred njegovo kričeča podoba grenke domača revlčins in čim bližji so bil! prazniki, tam bolj kričeča ln bolj trda je postajala, možgani, ki niso bili vajanl premišljevanja, so sa okorno premikali in so osredotočevali vsa svoje sfls, da bi zapopadli fakt, k! js bfl skrit v preprosti primeri, brez rok in brez kruha, jaz pa pri Hotikinu ku- Imsš stvsri? In denar? Ml«A«aMialfa mIamILa^ 1 SV___• «a _____«i pujem nizozemske slaniks In sadaj je Kukavica razmo-trival ta (akt v vsaj njegovi goloti in ksr premišljevati ni znal, jš pljuval in js brasplodno pro-tsstirsl z vsem svojim bistvom, ksr ga ja samega navdajalo s začudenjem In cslo s neko užs-Ijshoatjo, kajti to stanja ss mu js zdslo neprijetno In kakor da bi mu bilo od nekod zunaj vai-Ijeno. Prva čaae ja mislil na po-beg, toda pobeg bi bil tako ns-spathstan, da je bil Kukavica cela dva dni poiteh mislih posebno js od svojega tovariša, sluge Tutkina, predčasno zahteval, naj[ mu vrne dvojsčo: ko pa mu je U Is formalnih razlogov a! hotel dati, ga js opsoval s kmetavzom in barabo. Kukavica ss Js bližal trgovin!, ko ga js pri epbminu aa denar v notranjosti nekaj silovito prosu-nilo in kakor prepelica ic trava je skočilo predenj vpralanje: — Kaj pa, če bi ukradel 7 "Bog pomagaj I — ss js prestrašil Kukavica in aa prekrižal. — V vsem rodu ni bUo tatov Jaz pa da bi ukradel. 2e za misel zasluži, da bi ga obssili. Kaj vse ne prida človeku na ura," — se je neiskreno nasmehnil Kukavica in js poapelil korak. Toda petin-dvajsetica ja migljala v žepu, V notranjosti ga ja pa nekaj suvalo — in je izdrsgalo odgovor: - — Poročam, da sam izgubil. "Bog pomagaj I" — ja Ša enkrat vzkliknil Kukavica in ja prestralen planil skozi prva vrata, ki jih je našel. To so bik vrata krčme. • % • Eazsrjenl in vznemirjeni Nikolaj Ivanovič ja sporočil častnikom, ki so imeli prit! k njemu d* ja njegov slugs s denarjem izginil in je našel izgubljenega Kukavico, ko ss js vrnil domov, v kuhinji Kukavica je sedel na — Spat ss sprstf, Jutri na raport. hOČStC, fmpf^ jSZ trpim po nedolžnem, j Kapetan ja zatepetal z nogo in ja stopfl Is kuhinje. Kukavica pa sa ja skušal nova lotiti Škornja, kar pa ni pri tam vračunal sile vztrajnosti, ga je vrglo v smeri sa Ičetko in zavalil se ja na klop. Kapatanova jeza je dosegla največje napetost in se vlila v ploho vzklikov. Kmalu pa je uto* nila v Številnih Sikih vodke in ne njenem mestu ss je pojavilo čuv-stvogronke užaljenoatl "Niti praznika ne dajo človeku krSčan-sko prebiti/' — ja tottUapetan in ja s pogledom preletel svetlo sliko veselice, ki je ni bilo, in slika je postala nekake motna. "Toda jaz dokažem, da bi bilo lepot" — je vzkliknil kapatan in js pričel dokazovati. Toda čudo: čim siloviteje js kapatan doka-^ zoval, čim bolj pogoeto ja vlival *"hinje in da se je vss začuden rseburjeno domišljijo je viada klopi, ss majal, motovilil z no- som in z vnemo loščtl kapstanov Škorenj. — Kod ps si se klatil, falot? Slugini All si pUsnT Ali si pUaa? — Nik-kak-kor ns, valbrodje. — Kakor Igp • v» Kako pa se upaš napiti ss? »t — Ssj sem za svojs pti, ne za Kaj? nssrsmnost? Kje pa — Zgubil sem ga. Bog mt je priča . Kapatan je plosknil s rokama k ja molče uprl tvoja šalita očo-sca v slugo. Ce je kapatan ta trenutek spominjal na Napoleona, je bil Kukavica osssn* k! brez strahu prsnala poglede vlsdlke svata. Motna slugins oči ao gl*> dale v kapstana s krotkim mirom po nedolžnem užaljenega človeka. — Si ukradel? Govorit. | — Pame naznanite. Morebiti, sem jih. Krivico storit! človeku js kaj lahko. — Kukavica ss je zjokal. Kapatan je čutil da ga duši jaza in js zasikal skoz zobe: srnam P m vsaj pas, ki jih imajo radi, in ki so jim udani. Po čudnem preseku misli se je kapatan domislil Kukavica. Zakaj pa naj ga ima Kukavica rad? Kukavica... kaj pa je prav za prav ta Kukavica? Kapatan aa ja težko dvignil s stola, vzel svetilko s seboj in se namenil v kuhinjo. Sluga je apel, glava mu ja viaalaf klopi. V levi roki je Se držal Škorenj, talka desnica pa jc visela od njega. Njegov o&raz je bil bled in bo- 6n. Kapetan je prvič videl kako ukavka epi in aluga se mu je zazdel drug človek. Prvič je opazil na tem mladem, brosbradem obrazu gubica in ta obraz z gubicami in z nekoliko dvignjeno obrvjo sa je zdel kapetanu neznan, toda bolj blizek kot tisti, jd ga je videl vsak dan, kajti bil je človeški obraz. Vtis je bil ta. ko nov in nenavaden, da ja Nikolaj Ivanovič po prstih odlel iz fme argument iz steklenice, tem bolj dvomljiva je postajala resnica. "Prijema met — je t grozo pomislil Nikolaj IvanovJČ, toda v istem trsnutku se je ta groza sprsmsnita v radost, — v radost človeka, ki se je vrgel y prepad, da bi sa iznebil vrtoglavosti. Kakor da bi raztrgale verige, v katerih so bila uklenjene, so se prq£ kapetanom zavrtele podobe, mračne, težka In mučno-te-gobne. Podoba mileidekUce, ki bi morala oerečiti kapstana, je vstala prod njim čista, čudovita. "Draga I" — je nežno položil Nikolaj Ivanovič svoji debeli usti niči drugo na drugo. Z* njo so jele vstajati druge. Katfetan je sedel na bregq te reke, ki je odnašala v brezdno njegove nade in sanje o človeški sreči, in postajalo mu je vedno huje in vedno več usmiljenja je imal s samim ssboj. Vodke v steklenici js zmanjkovalo in preverjala se js v čustva, kakršna ji je redko da* no buditi v človeški du|L: v čuv-stva usmiljenja, ljubezni in kosanja. On, kapetan, ni nikomur potreben; nikomur se*e*razjae-nl v duši prf pogledu nainjegov Okrog njegovega debelega, mrtvoudnega vratu se tie ovijajo mshke otroške ročiee, nežno ozrl po sobi: zdelo se mil je, da tudi soba ni njegova. Minilp je pol uro. Po sobah ss je razlega) goat klic: — Kukavica t Toda v hripavem glasu so zveneli novi, neznani zvoki. Kukavica se je premaknil In js po novem klicu stopil previdno ropotajoč a petami v sobo. Obstal je a povešeno glavo na pragu in otrpnil. In na tega ubogega človeka sa je kapatan mogel jeziti I ^ — Kukavica! Slugini prsti so naiahko zami-gotali in spet otrpnili. • % | —Ali si ukradel denar? — Ukradel... ne ... ne... Kukavičin glaa js zatrepetal in prsti so mu zamigUali hitreje. Kapetan je molčal. — To so pravi, zdaj te bomo sodili? — Vale blagorodje ... Ne u-gonobite ms. Kapetan js hitro skočil qa noge, stopil h Kukavici in ga prijel Bedak ti, neumni. *Ali mislil, da zares govorim? Eh, ti! — Kapetan je pahnil Kukavico od sebe, se okranil in stopil k oknu kavka nežno stisne k sebi Škornje, ki sramežljivo glodajo v gvet; s* preluknjanim podplatom, in po Prstih odhaja. — Čakaj .. . Torej praviš, da je hči? — Tako je, valbrodje. Avdo-tja. — No, le pojdi, le. Čudno, da so grente misli, ki so napovedovale začetek popivanja, tojpt lagale: kapetan se ni zapil ne prihodnji darf ne pozneje. \ Skspss potovanje « Jscotlsviio nlkn PAEI8, JU odpluje Is Ne* Torka aa l/s si» liti N U potnike tog o potovanja bodo aa la aa vlel|0 prirejene poaebne teffa bo spremljal prav de Ljubila na la akrfa*) sa asst potnikov, sleeti bo imal aa skrbi sjtt prtljage. Vsak rojak je vabljen, J. u ■■ li.-M DaimlU «---»- ^ o« »e priarui. roini%| ooao avaprii V aaJUpiem Saaa. IsraMte te priliko. Prlglaaita aa Me pee|l , Ze nndnljae pojasnile e skupnem po* toVaaJu, kakorludi gleSo drugih potovanj pišite as: Slovensko banko & ft£SMK 455 W. 42nd St„ N«w York, N. T. Obrnite ao aa nete banko tati: Kadar peVSate deaar v stari kraj Sedfsl v dinarjih, dolarjih ah dragih Tslotab; Kadar hašati dobiti ient Is etsie-gs kraja I ar ate namenjeni dobiti kako is stsregn kraja; aH, Kadar Inuto opravka s kako drag» zadevo v starem kraju. JANUARJA KAD bi JBVEDEI kje se nahaja moj brat J^ Časnik, doma od Palčje pri sj Petru na Krasu. Pred nekaka afhnimi leti jo stanoval pri ni na Carry Avenue. Odšel la tačaa iz CleveUnda neznaj kam. Rojake in Člane S. N. p j proaim, ako kdo vS za njegov nt! slov naj mi to nomadoma nazn*. ni, za kar sem privolji poravnati vse eventualna stroške. Ce bo sam čital ta oglas naj mi piše u naslov: Frank Ceanik, 5709 Prosser Ave., Cleveland, Ohio. FARME NA PRODAJ. "fj.,000 na aker profita za ze-lenjavo, $100 do ¿800 na aker dobička ?a krompir se dobi v Samsula Florida farmah. 10 do 20 akrov kosi zemlje na prodaj, Skulena zemlja. Sedem sloven! skih farmarjev je že tu naselje-nih in vsi (lobro uspevajo". Pj. «te za pojasnila: Sands Realty Company, Daytona Beach, FV rida.—(Adv.) DA 8KUHA8 DOBRO PI. VO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imamo v nalogi slad, hmelj, sladkor la vse drage potrebščino. Poskusite la se prepričajte, da je doma pri na« la najbolj« ln naj«. Orocarijam. stadi&ferjem ln v p*. Šelasnina dano primaren popust pri večjih naročilih. Pilit« po FRANK OGLAR, SSSl Sanarle* Avaaae. CtevaUnd. Si 1 1 m 11 ————ri 1 ii , ,., AfWraJto za mPiwysIo"! tolsti, pijani in umaza^ obraz, kakor da bi v taj temni božiču noči bilo mogoče kaj videti na cesti. Toda kapetan je videl dvignil je roko k obrazu in je (Dalje.) Vsak prlprsvnlk za mašništvo' rlmsko-ka-tollške cerkve mora iti skozi navedeno izobrazbo. Po večjih semeniščih in večjih samostanih je učni spored Izvršen z veliko vestnostjo in odlični sike dijake pošljejo na univsrzo (v Washington, Louvaln, Inomoat, Froiburg in Rim) za daljne študija. Manjša semeniščs in kongrsgaeijs, ki vedno tilče za duhovniltvom, izpuste Is navedenega učnega načrta precej predmetov. Filozofijo snostavno izpuste, dog-matlčno teologijo skrčijo na najnižji minimum, moralno teologijo pa skrbno prooepijo ln izpuste vse sporo, ki so v nji nastali. Pri samostanskih raedovih, katerih naloga aestojl večinoma is mlsijonsksgs ln župnijskega delovanja med ubogimi, cerkev gleda skozi prste na nizki standard izobrazbe. V toliko čialanih konstitucijah frančiškanskega roda predpisujejo tri leto filozofija In štiri Ista teologije. Občudovalci tega reda ssve-da dobijo Informacije od roda samega. V nekaterih samostanih frančJSkanaka«* roda ja več kot pat let posvečenih višjim študijam. Na An-gleškem smo bili ml pijonirji novega učnega sistema In od začetka do konca so bile naša Itu-dije narodne In ovirane. Pet lat smo potrošili kot dijaki v Porest Oatu, od katerih js bilo pot-najet mesecev posvečenih klasikom in govorništvu, pstnsjst mesecev filoaoflj! in dva lati ln pol bogoalovju. Med to dobo se ja naše življenje le malo razlikovalo od življenja, ki sem. ga opisal v poglavju Iz novicijata. Vstali smo ob četrt na peto, premolili skozi dolg program verskih služb in začeli šolo ob osmih. Sast do sedam ur ns dan je bUo posvečenih učenju. osUli Čas pa smo porabili, kakor sem že opisal. Neodvezne zaobljube smo sprejeli Irl leta potem, ko smo zapustili novicljat Nskdo ia-med nas ja sprejel papelko odvseo od "proete" zaobljube, večina izmed nas pa je neetrpno gledala v bodočnost, kdaj postanemo malnlki in Pride "konec študij", kakor emo vsi govorili Nalli smo sredstva, da poživimo topo in neea-nltamo življenje. 8kozi vso dobo nam niao bile dovoljene nobene počitnice, toda enkrat ali dvakrat na teden nam ja bil dovoijan luksus, da smo sa odeli s težkimi haljami in tako Sli na dolge izprehode v navadnih duhovniških obia-čfllh. Po enkrat ali dvakrat na Isto nam ja bil tudi dovoljen celi dan. da smo nSftravill izlet v kako prijazno pokrajino. To Jedilo v poznejših letih. Pri začetku naše učne dobe ao nam ^ en tokrat v prakai ilustrirali, kaj pomeni »aeb ljuba ulmStva, kar je več kakor občuti moderni ličece se ne pritisne k njegovi «tri nekaj, kar mu ni dalo, da h bodeči bradi. Drugi ljudje tipajo!** bolje videl [S*jd msnth. Pbd pt*detojnikom, ki je-bil srednje vrednosti tsr js dobil to službo, da služi y svrhe Jiplomatičnega in ambicijozne-ga viljsgs predstojnika, so bila nala jedila kakor tudi obleke v našo veliko žalost Spremenjene v to, kar v resnici zahteva poklic prosja-Itva. Njegovo skopultvo kakor tudi resnično pomanjkanje denarja sta ss dsjstvsno skrivala za naUm praktidranjem "svetega bsraltva", proti kateremu niso vsa pritožba nič izdale. Vsekakor pa je nala kongrsgacija narasUa kakor so narastM tudi dohodki, tako da so odpravili >rato beraštvo" radi večje človekoljubnoati. Za nas določena jedila so postala bolj zadostna, nsls pivo in vino boljSe kakovosti. Tudi kuriti so nam pričali Skoraj smo dosegli navadno višino modernega samostanskega življenja. Pa vendsr je bilo živijenjs izvanrpdno ne-sdrsvstvsno in veliko bolezni ja bilo msd nami. V treh Istih smo izgubili lest naših mladih fantov. Na! sdravatveni atendant Js vodil neprestano. toda brssuspstno borbo proti našim predstojnikom, da bi nam dovolili sdravo razvedrilo. Na njegovo zahtevo po teleeni vaji so nam dali krampe in lopate ln naa nagnali v vrt. Velik «rič zemlje nsm js dal dovolj telesne vaje sa Itlri leto. Prvi prodatojnik si je vbil v glavo, da bi rad videl grič na arodi posestva; njegov naslednik si je domitljeval, da zopet razvozimo grič in napravimo iz njega nekak rimski cam-pus; tretji nam je ukasal, da sa "vajo" razvozimo zemljo okoli vrta in napravimo nsksk rob. Ampak korenina vsaga tega sla ja bila la glo-boksjla kakor bi bili sami priznali, priralčana v izolacijo topega in duhomornega samostanskega življenja. Bolne so sdrsvil! s veliko uzlužnoetjo» toda v splošnem so trne 1 i zelo malo znanja in umevne tudi na uapehov v zdravljenju, kajti tudi nobeni lanski ni bUo dovoljeno pod tamkajšnjimi okolMinami stopiti v samostan. V težki bo-lesni, ki ss js lotila zsane, sem preživel trpke preiskulnje radi oelibatnega življenja. Mlečnik in goveja juha, ki ju je zdravnik ukazal za moje zdravilo, sto bila skuhana iz koruzne moke in nekakega ekstrakta is govedina. (Kuhar je namreč imal hvalevredne navado, da je pri ku-hanju rad prihranil na lasu. da je lahko šal m wdl tak ptall m tako anolai. da aa kadata kar krvili od ilk kodata mini a II Na koda m na knaJu aopot mSUla taka Ima prilika kot aadaj ■ata akraaita ta aaradtta nI Saai a podko ta potjon. ki van ko olaHa-lo vala Sala ta podaljlak, UvUmJo. Poalullta m ta priliko la naro-llta nI M daam na» fonoemf. kotam raapollljoino no Taa krajo Zdr SaHMBSfinHlBniBBHm^^B^^na^mB^Mmn lavvn Ur W. PAWL MFG. COMPANY, 1217 N. Paulina St Dept. 221 CHICAGO, ILL. 8. N. F. J. knjlgn "AMERIŠKI SLOVENCI" Kniign is llnstrorsna t nad 200 slikami, obsega $92 strani js knano trdo vezana v ptovih platnicah ln Ima zlate* črkf besedilo na hrbtu« ter kraaen zUt znak 8. N. P. I. na sprednji platnici .Sobratfe In Soatro 8. N. P. JH ter drugI rojaki knjiga je pseonsUio delo in na finem Star Engiish papirju tiskana. Naročite takoj t Cen» ]• $5.00 > Naročnino pošljite mi nprnvništro 2657 So. Uwadnle «re, CUenfo, OL Naročite lahko tatfl ZAPISNIK KONVENCIJE 8NPJ«,