Naslov — Address nova doba 6117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed- note more isto obdržati na častni višini. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION U . —-----------------------------------—- ----------------- ■ ■------------------------------------ , ■■ — —...... -...— ■ — — -- ........ >—_rec* »s Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 5 917, Authorized March 15th, 1925. . 28 — PART T. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JULY 12TH 1933 — SREDA, 12. JULIJA 1933 VOL. IX. — LETNIK IX. DRUŠTVENE in druge mvenske vesti >*»e is 4 ... klo ot 1933 bo pre- VlieL °rlkar Je bila usta' le b Je^nota- Tega ija],( 3 or®J naše Jednota ob-sv°Jo petintridesetletni- asilot0jiriTliko Je Nova Doba’ h. OK \lzdana na 12 stra-3 li-i *28 • 301etnice, leta . 3’Je bila Nova Doba izdana (a ipt!aneh- Glavni °dbor j'e ? >enil * Sej^ v januarju 1933 i'1' je ’ z ozii’om na varčevanje, * : 35] časih potrebno, da lj 'J' lj )1!ca proslavi nekoliko pet ' Sltl'omno. h sk|tn-Gni letni seji Je bil° h°t j sl!klen^no, da se v današ- Ke JHn°stni izdaji priobčijo jn anJ*h glavnih odbornici 13 ^ avn'b porotnikov ter ern 'n konvencije. Ob- Poz sklen-ien°. da ured- &orot°Ve vse člane glavnega t0 , Gya odbora, da pošljejo i]a>fynos^no izdajo kak do- phS ali črti“- Iz razvidCeneffa v številki, Joffjik-110’ da sb se vsi glavni 2iv„ ' ln glavni porotniki U izvali. A itioPte°SlaVo 35letnice J- s- K-ji tien0 's<) Posedaj naznanjene pik®.pril,editve: ’ 4uk Idruštva št- 70 JSKJ v juiii’ I1*ki se b°vršii dne ^ik Summit Grove. >«tva u.angle«ko poslujočega 'Vestern Stars, št. 202 i ^ock Springsu, Wyo., : 0 vrši] 16. julija vrhu j juJ ln Aspen hribov, 16 od Rock Springsa. «4 TV8t-1° ,s“v '°tn oa’ ■’ 1,11 se bo vršil v Vi iuliia- a št n p'esna zabava dru-boto ?a49 JSKJ, ča se v zlet (i' iulija- tsburIU tva 26 JSKJ v v ned ,u’ Pa-, ki se bo vr- 30- i"1«11- t't0nu 'Justva št. 72 JSKJ v ryn 'ivr se bo vr®* *v*U8t HWr parku v nedeljo 'olletn * K. jg ,Se'a glavnega odbora Oslova n°te in revizija knjig 6stu j,j n-la se bosta vršili v ' ^ v tednu med ‘ Mijem. f|)!d g.] finote nadzornik J. S. K. (bar la^ J°hn Balkovec m haja jVZ^ je rja v to itv iasi>. sen1'1 .or. Zg0' i’1 jrel)''1 RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA Pi v PREDSEDNIK ROOSEVELT se je na večer 4. julija vrnil v Washington s svojih parteden-skih počitnic na morju. Stoteri problemi, tikajoči se gospodarskega okrevanja dežele, dali mu bodo dovolj posla vse poletje in najbrž vse do prihodnjega zasedanja kongresa v januarju. PRAZNOVANJE 4. julija je zahtevalo življenje 144 oseb širom Zedinjenih držav. Število žrtev je sicer visoko, vendar znatno manjše kot pred letom dni, ko je nad 300 oseb izgubilo življenje. Največ žrtev gre na račun avtomobilskih nesreč, druge pa se razdelijo na utop-ljenja, razstrelbe in druge nezgode. ODMEV ZLATIH DNI Vsak, kateremu je količkaj znana zgodovina razvoja te dežele, ve, da se ima naš zapad v veliki meri zahvaliti za svoj hiter razvoj navalu zlatoiskalcev leta 1849 in pozneje. Izmed ti-sočev in tisočev zlatoiskalcev so le nekateri imeli srečo, da so na zlatih poljih našli bogastvo. Mnogi so našli dragocene kovine toliko, da so se z izkupičkom pošteno preživljali, mnogi pa še toliko ne. Mnogi razočarani zlatoiskalci so se lotili farmer-stva, živinoreje, raznih obrti in trgovine, in ti so faktično več prispevali k razvoju našega za-pada kot stalni zlatoiskalci. Zlati naval pa je bil v veliki meri vzrok, da so se od vzhoda in srednjega zapada izpeljale na zapad.ceste in železnice, kar je važen pogoj za razvoj vsake nove pokrajine. Iskanje zlata dandanes ni več to, kar je- bilo pred desetletji. Večina bogatih žil in najdišč je izčrpana. V glavnem je iskanje zlata omejeno na velike družbe, katere morejo s pomočjo modernih strojev dobičkonosno izkoriščati tudi manjvredno rudo. Pri vsem tem pa je še vedno nekaj samostojnih prospek-torjev, ki vrtajo za zlato rudo bodisi na najetih zemljiščih ali pa na svojih klejmih (claims). Včasi se jim delo izplača, vča-si pa ne. Nekateri se tudi Se ukvarjajo z izpiranjem peska rek, kjer se je včasi našlo precej zlata. Taka najdišča so po večini že močno izčrpana, toda tu in tam se le še najda nekoliko drage kovine. Depresija zadnjih let je pognala mnogo brezposelnih, da so se lotili izpiranja peska v krajih, kjer se je včasi našlo zlato. Takih krajev je največ v Californiji, precej pa tudi v Oregonu, Washingtonu, Nevadi, Coloradu in drugih zapadnih državah. Pri trdem delu se je marsikateremu posrečilo, da je našel zlatih drobcev za $2 do ?5 na dan, kar je zadostovalo za nujne življenjske potrebe in je bilo vsekakor bolje od stradanja v brezposelnosti. Posamezniki so našli tudi večje komade zlate rude in nekateri so si s tem napravili celo majhna premoženja, toda ti so bili redki. Na vsak način pa je resnica, da je ravno iskanje zlatih zrn v' (Dalje na 4. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE li,-, C£Y Trni' ’viV ,,et» k«« ar"’1 po*" K »o ,4.1® 5# J4.:? ifi 'e"isp it». * it« ’ s4 n yorjy A ;rna-jsk2, nof1 NOV DAVEK, ki znaša 30 centov na bušelj zmlete pšenice, ki je stopil v veljavo 9. julija [in katerega dohodki so name-! njeni v pomoč pridelovalcem j pšenice, so hoteli peki v državi j Iowa takoj izrabiti za pretirano zvišanje cen kruha. Davek bi [opravičeval zvišanje cen za poldrugi cent pri funtu kruha, pe-'ki pa so hoteli ceno zvišati kar za tri cente in razliko pobasati v svoje žepe. Pa se je takoj oglasil zvezni poljedelski tajnik Wallace* da vlada ne bo kaj takega dovolila, ker ima po postavi moč, da tako izkoriščanje prepreči. To kaže, kako potrebna je vladna regulacija industrij. PROHIBICIJA se je tekom svojega dvanajstletnega obstanka postavila z žalostnim rekordom. V tem času so bile samo v federalnih sodiščih naložene kršilcem prohibicije zaporne kazni, ki znašajo skupno nad 105,000 let. Izterjane denarne kazni so znašale nad 71 milijonov dolarjev. V gornjih številkah pa niso vključene zaporne in denarne kazni, ki so jih naložila sodišča posameznih držav,’ countyjev in mest za kršenje prohibicije. Te kazni so gotovo enako visoke ali višje, kot kazni federalnih sodišč. V CHICAGO je prišlo na dan 4. julija nad en milijon zunanjih posetnikov. Posetniki so obiskali svetovno razstavo ali pa prisostovali konjskim dirkam in letalskim tekmam. Najbolj previdnemu avtomobilistu se pri največji pažnj lahko pripeti nesreča. Neizpodbitna resnica pa je, da so za večino avtomobilskih nezgod odgovorni brezbrižni avtomobilisti sami. Organizacija, znana pod imenom National Safety Council, je na podlagi statistike 100,000 avtomobilskih nezgod, tekom 15 let, prišla dc sledečih zaključkov: Ako avtomobilist zapusti vrsto prometa, se prilika za nezgodo poveča za 50 odstotkov. Brezobzirno hitra vožnja poveča možnost nezgode za 25 procentov. Avtomobilist, ki; prehiti voznika pred njim v ovinku, brez dobrega razgleda naprej, zviša možnost nezgode za 21 procentov. Kdor prehiti drugega avtomobilista v klancu' blizu vrha, poveča prilike za nezgodo za 10 procentov. Ako ne da avtomobilist zadaj vozečemu avtomobilistu znamenja, predno se ustavi ali zavije na stran, se -j možnost nezgode zviša za 5/procentov. Navedeni procenti se računajo na podlagi, da je en procent prilike za nezgodo navzoč tudi pri najbolj previdni vožnji. VRTNARSKI NASVETI ----- V juliju je najprimernejši čas za sejanje semen različnih večletnih cvetlic. V septembru j bodo mlade rastlWee že toliko močne, da jih bo mogoče posaditi na stalna mesta. Ta mesec je tudi pravi čas za posetev priljubljene jesenske in zimske salate endivije. Poletnim cvetlicam porežimo cvetje, kakor hitro ovene ali se začne osipati; na ta način jim omogočimo nastavljanje novega cvetja. Isto velja za vrtnice. Ocvetke pustimo le tistim cvetlicam, od katerih želimo dobiti seme. REDILNOST PIVA Na vprašanje, če je pivo redilno, odgovarja Journal of The American Medical Association, da vsebuje kvort 3.2 proc-ent-nega piva najmanj 500 kalorij. Kvort mleka vsebuje 600 kalorij, torej ima pivo 100 kalorij manj, kar pomeni, da ima eno šestino manj redilnosti. Ljubljanske osnovne šole so 16. junija z dobrimi uspehi za-i k 1 j učile šolsko leto. Ljubljana I ima 11 državnih osnovnih šol, ^ned temi je 5 deških, 3 dekliške, lena mešana, ena manjšinska in icna pomožna za manj nadarjeno [cieco. Vse te šole so imele v preteklem šolskem letu 102 razreda ,s 3251 učenci in učenkami. Po I narodnosti je bilo na osnovnih .šolah: 4016 Jugoslovenov, 5 če-,hoslovakov, I Rus, 76 Nemcev in 1 Španec. j Gospodična Anita Mezetova, ki je izšla iz ljubljanskega konservatorija, je na dunajski mednarodni tekmi solopevcev, katere se je udeležilo kakih 300 tek-I mečev obeh spolov, prišla kot i zmagovalka na šesto mesto. Dobila je nagradno štipendijo v znesku 600 šilingov. Vpričo i težkih okoliščin in odlične konkurence pomeni to sijajen uspeh za slovensko pevko. Po vsem severnem Banatu se je pod vodstvom strokovnjaka profesorja Gradojeviča pričela organizirana borba proti kobilicam. Lani so kobilice v tistih krajih napravile za okrog 25 milijonov dinarjev škode. Letos so začeli mrčes uničevati takoj, ko je se pričel pojavljati iz zaleg, ki so ostale v zemlji od lanskega leta. Zemljo orjejo z velikimi pripravami, ki so podobne bra- lozmh scetk. Te brane uničujejo že izležen mrčes in jajca v zgornjih plasteh zemlje. Nasade, ki jih ni mogoče brez velike škode preorati, oblivajo s strupenimi kemičnimi sestavinami. Na delu je stalno okrog 3,000 delavcev in 500 konj, ki so razdeljeni na oddelke in za katere moraj.o skrbeti vse občine. Obrambno delo se vrši na področju 6,000 katastralnih oralov zemljišča. Po streli povzročen požar je \ noči 16. junija uničil del tovarne za vrvi v Grosupljem, ki je last Ljubljanske kreditne banke. Gasilci iz sosednih vasi, katerim so se pridružili tudi ljubljanski poklicni gasilci, so požar lokalizirali samo na pletilnico. škoda, ki znaša okoli pol milijona dinarjev, je krita z zavarovalnino. Pri Ljutomeru je strela uda-(Dalje na 4. strani) Ni je večje pokore kot je prav velika pokora. Tako ja j imel navado filozofirati šegav ! Gorenjec tam daleč v obljubljeni deželi mormoncev. Pokore so lahko velike in majhne, vsaka ima svojo neprijetnost, toda zaprnost pokore se ne ravna vedno po velikosti. I Pokora velike zoprnosti je za-jme, kadar moram nastopiti kot javen govornik. Ne da bi me bilo sram pred slavno avdijenco, pa bila kakršnakoli, saj otroški sramežljivosti sem odrasel. Nerodno mi je.le, ker vem, da so dobri govorniki med nami prav tako redko sejani, kot dobri pisatelji in pesniki, in se zavedam, da nisem ne eno ne drugo ne tretje. Posebno dobro vem, da nisem govornik. Toda slavno občinstvo mojim tozadevnim zatrdilom ne veruje, dokler se o tem na lastna ušesa ne prepriča. To pa je seveda huda pokora zame in za poslušalce. Milijone je takozvanih govornikov, ki res mislijo, da so govorniki, in se počutijo kot v devetiR nebfesih, kadar se jim nudi prilika govoriti pred slavnim občinstvom. Taki namišljeni govorniki se ne zavedajo, kako ga lomijo, zato imajo naravnost božanski užitek s svojimi govorancami, dasi se morda njihovim poslušalcem obračajo želodci. Med Slovenci so sploh dobri govorniki bele vrane; vsi drugi navadne kavke, kar se govorništva tiče. Po mojem mnenju bi se tudi takozvani troimenski narod v Jugoslaviji najprej sporazumel, če bi si razdelil dela po zmožnostih. Srbi naj bi se bojevali za vse, Hrvati naj bi govorili, Slovenci pa peli in pili za vse. Druga moja pokora je iti v brivnico ali ostrižarno. Tej pokori se moram podvreči vsaj enkrat na mesec. Kar se otave na obrazu tiče, jo sam sproti kosim, toda žalostnih ostankov moje grive ne morem sam spraviti v red, dasi imam nekaj vrtnarskih izkušenj in znam prire-zovati navadno grmovje. Zakaj prav za prav mi je brivnica tako zoprna, ne morem razumeti in ne vem povedati. Kože nimam preveč občutljive, kiyti če se človek nahaja desetletja v [javnem življenju, se tozadevno (Dalje na- 4. strani) V* o> y iOfl ° % s* 3 H »is«1 f1 , [Oj ŠTIRINAJSTA KONVENCIJA J. S. K. JEDNOTE, KI SE JE VRŠILA LETA 1932 V INDIANAPOLISU, IND. Q0SLI r * M* te % * 1 k% 3 M § - m ■’ rs b 4 * ** M I4-.K0NVF.NC1 JA . 'V INDtANAPOUS iNO j; Bi ZA AVTOMOBILISTE PLEMENIT POIZKUS . [ Znano je, da je naš bivši pred-iisednik Hoover pri neki priliki . I imenoval prohibicijo plemenit . .[poizkus. Morda je mož resno mi- j .'slil, morda se je tako izrazil le . 11 . zaradi lepšega, toda verjetno je, ^ i cia bo ta izraz ostal med Ameri- j( • ’cani še dolgo potem, ko prohibi-' , . • v „ , it . oje ze vec ne bo. If Noben pameten človek se ne ^ , navdušuje za pijančevanje, ki 11 [škoduje zdravju, morali in na-1 j rodnemu gospodarstvu. Zmer-L . nost v vseh ozirih je najbolj za- j željiva, zato je zaželjiva tudi pri ^ . uživanju opojnih pijač. Abso-, . lutna prohibicija, kakršno smo! imeli zadnjih dvanajst let v Zedi-1^ . njenih državah, pa ne pospešuje, zmernosti, ampak pijančevanje. k Tisoče in tisoče dokazov za to je1 . lahko videl vsak, ki jih je hotel 1 I videti. jr 1 7 I To je dovedlo do drugega ple- ^ menitega poizkusa, namreč do omiljenja prohibicje, ki je izra- ^ ženo v legaliziranju 3.2 procent- 'j nega piva in vina. Nadaljni ple-1 menit poizkus je v glasovanju zal popolno odpravo prohibicije. Šestnajst držav, kjer so imeli vo-j lilci priliko se tozadevno izraziti, J je z veliko večino glasovalo za i ukinjenje prohibicije. Predno se ( bo izjavilo za odpravo prohibici- c je 36 držav, kolikor jih je treba ^ za ratifikacijo tozadevnega,t amendmenta, bo treba še hudih jz bojev. Kljub temu se zdi, da je j i za prohibicijo nastopil začetek,s | konca. ! Vsiljena stroga prohibicija, ki 1 je osrečevala daželo --gadjiji-h 12 •- let, je seveda rodila mnogo po- _ izkusov, ki niso bili vselej ple- z meniti, toda bili so kolikor toli- 1 ko uspešni. Pred vsem so se •' ljudje navadili variti doma razne I opojne pijače, katerih mnoge so ^ bile v najboljših slučajih poča- •’ sen strup. Večina naroda ni ma- 1 rala prohibicije, zato je bilo od- 1 prto široko polje “butlegarjem,” ^ ■ ki so kljub postavni prepovedi c varili opojne pijače in jih proda- ^ jali z velikimi dobički. Razume se, da so se v takih razmerah podjetni ljudje lotili i tudi vtihotapljanja opojnih pi- i ■ jač iz inozemstva, po morju in 1 ! po suhem. Mnogo žganja se je ( > vtihotapilo iz Canade in Mehi- s ■ ke. Kakor hitro so stražniki za- ] • lotili in onemogočili en način 5 • tihotapstva, so se tihotapci po- 1 i služili drugega. Iz Mehike zdaj i > na primer tihotapijo likerje pre- (Dalje na 4. strani) PAUL BARTEL: , Za 351etni jubilej JSKJ « ] Prijetna dolžnost mi nareku- i je, da ob priliki proslave petin- * tridesetletnice J. S. K. Jednote < napišem času primeren članek ] in se tako pridružim veliki dru- . žini JSKJ. Dolžnost nas vseh . je, da skupno proslavimo veliki 1 praznik naše Jednote, da počastimo njene ustanovitelje, ti- . ste, ki so še med nami, in tiste, 1 ki že počivajo pod zeleno rušo, 1 da/pa damo tudi primerno pri- ' znanje tistim, ki so delali za na- > šo dobro organizacijo v poznej- ' ših letih in vse do današnjega '• dne. 1 Smelo trdim, da smo Jugoslovani v Zedinjenih državah lah- : ko upravičeno ponosni na naše največje gospodarske inštitucij, je, na naše bratske podporne1 organizacije. Poleg številnih do-| brot, katere nam naše Jednote nudijo v slučajih nesreč, bolezni in smrti, so te organizacije lepo poskrbele tudi za duševno hrano svojih članov. Vse večje jugoslovanske podporne organizacije imajo svoja lastna glasi-1 la, katera na lep način služijo članstvu v informacijo, izobraz-; bo in razvedrilo. Potom svojih lastnih glasil se pogovorimo kot bratje in sestre in seveda včasi tudi nekoliko pokritiziramo.j Iskrena in utemeljena kritika po mojem mnenju ne škoduje celokupnosti, ker to nam bistri pojme in pomaga k večji agilnosti za organizacijo. 2e od mojih mladih nog sem J ljubil naše podporne organizacije, zavedajoč se, da so nam te organizacije v tujini edine za-| ščitnice v slučajih nesreče. Najljubša med vsemi pa mi je vedno bila naša J. S. K. Jednota. Pred osemnajstimi leti sem postal njen član, vedno sem jej skušal biti lojalen, vedno sem ji j skušal pomagati k ugledu in j napredku in nikoli ji nisem ve-doma in premišljeno škodoval. Bratske organizacije razumem v smislu njih načelnih izjav. Goli materijalizem in sebičnost v teh organizacijah ne bi smela imeti prostora. Petintrideset let obstanka, katerega sedaj obhaja naša Jednota, je že prav lepa doba na polju fraternalizma. Kdo bi mogel našteti vsa humanitarna dela, katera je v polni meri vršila naša “mati” tekom dolgih petintridesetih let! Bolnim in zapuščenim sobratom in sose-stram je bila v mnogih slučajih edina tolažnica in pomočnica v težkih časih; v mnogih slučajih pa je prispevala tudi k našemu razvedrilu. Krajevna društva JSKJ so nam mnogokrat nudila marsikatero zabavno urico, da smo tako začasno pozabili naše gorje in naše skrbi, katere nas dnevno tlačijo v naši borbi za obstanek. Ob priliki različnih jubilejev se nam obujajo razni spomini, zato je ob proslavi tega jubileja popolnoma prav, da se spomnimo dela naših pionirjev, ki so pred petintridesetimi leti uvideli potrebo medsebojnega bratstva in medsebojne pomoči. Prav je, da se hvaležno spomnimo vseh onih, ki so že pred desetletji uvideli potrebo zavarovanja in medsebojne pomoči, ki so videli sad svojega dela v lepem razvoju, niso pa imeli sreče, da bi dočakali 351etnico svo-| je organizacije, ker jih je uso-j da prej poslala k večnemu po-; čitku. Prav je, da se spomni-' mo vseh naših pokojnih glavnih uradnikov, onih neumornih delavcev, ki so vodili našo organizacijo od njenih početkov in v poznejših letih njenega razvoja. Kako prijetno in sladko je biti voditelj bratske organiza-i cije, to okušam že sam zadnjih j par let. Svetovna depresija je ustvarila med nami mnogo nezadovoljstva, mržnje in tudi sebičnosti. Ni v teh časih lahko j delo glavnega uradnika, kljub! temu, da ljubi vse članstvo enako in želi vsemu Članstvu po najboljših možnostih ustreči in1 ugoditi. Prepričan sem pa, da se bližajo boljši časi, ki bodo prinesli tudi več zadovoljstva med naše članstvo. Prepričan sem, da ima naša Jednota po ogromni večini dobro in iskreno misleče članstvo in to mi daje pogum, da pojdem s podvojeno močjo na delo za večjo in boljšo J. S. K. Jednoto. Moja iskrena želja je, da ta jubilej oživi v naših vrstah pravo lojalnost napram naši organizaciji, da oživi pravo bratstvo. To se bo gotovo doseglo, ako v bodoče opustimo razne malenkostne nesporazume, ki niso v korist celokupnosti, ako se otresemo sebičnosti in mržnje, kar ne spada v bratsko organizacijo. Bodimo lojalni in pošteni napram organizaciji, ker ona je lojalna in poštena napram nam vsem. Organizacija ne zahteva od naš nič več, kot je predpisano v pravilih, zato tudi mi ne bi smeli zahtevati od nje več, kot določajo pravila. Lojalnost do organizacije nam narekuje, da po svojih najboljših močeh pomagamo k njenemu napredku, k njeni rasti. Bodimo pravi bratje in sestre. Spoštujmo uradnike, katere smo postavili na vodilna mesta potom svojih zastopnikov. Pomagajmo jim pri njih delu, ki posebno v teh časih ni ; lahko. Ne zmenimo se, ako nas morda obsojajo taki, ki nimajo nesebičnih namenov. Oni nisc naši sodniki; sodnik nam mora biti lastno srce. Ako nas srct j ne obsoja, imamo mirno vest iti 'j ni se nam treba bati obsojanja od katerekoli strani. Moja gorka želja je, da ta jubilej praznujemo kot pravi bratje in sestre. Pojdimo s podvojeno silo na delo za večjo ir boljšo -J. S. K. Jednoto! Naša jorganizacija je na zdravi in trdni podlagi. Ko bo naša Jedno-■ ta obhajala svoj zlati jubilej: nam bo živa priča, da smo ob njeni 351etnici razumeli pravi in čisti fraternalizem. Takrat bomo videli, če dočakamo, da smo verno hodili po poti pravega bratstva, katero so začrtali naši pijonirji, in po načelih, na katerih je bila ustanovljena, katera so izražena v kratkem geslu: Vsi za enega, eden za vse! --------o------- MATT ANZELC: Jubilej J. S. K. Jednote Člani J. S. K. Jednote obhajamo ta mesec 351etnico ustanovitve naše dobre organizacije. Petintrideset let je že precej dolga doba v človeškem življenju, v življenju naroda je kratka, v zgodovini človeštva pa samo kapljica v morju. Za našo Jednoto pa je 35 let že precej častna doba, posebno ako upoštevamo, da se je le malo pred to dobo pričelo številnejše priseljevanje našega naroda v Ameriko. Pionirji, ki so ustanovili J. S. K. Jednoto, so bili deloma sami pionirji med našimi naselniki. Tisti njeni ustanovniki, ki še živijo, so že stari možje. Do- volj trdne volje in železne vztrajnosti so morali imeti ustanovniki naše Jednote, da niso obupali vpričo začetnih potež-koč. Za to svojo požrtvovalnost pa so danes poplačani z zavestjo, da se je od njih ustanovljena in negovana podporna ustanova razvila v tako mogočno in trdno organizacijo, lies je, da kredit za razvoj J. S. K. Jednote ne gre samo njenim ustanovnikom, ampak tudi vsem tistim članom, ki so pozneje pristopili in pomagali širiti našo organizacijo med rojaki, res je pa tudi, da bi brez dobrega in požrtvovalnega dela pionirjev danes najbrž ne imeli močne organizacije, ki je znana ameriški in starokrajski slovenski javnosti pod imenom J. *S. K. Jednota. Težko je bilo orati ledino, posebno v časih, ko zanimanje za podporne organizacije ni še bilo tako splošno, kot leta pozneje. Teda ustanovniki J. S. K. Jednote so si postavili svoj cilj in so ga hoteli doseči. Zato jim gre priznanje od vseh, ki se danes veselimo dobrega dela in lepega napredka naše Jednote. Tisti ustanovniki, katerim je bila usoda toliko naklonjena, da jim je dovolila dočakati 351et-nico J. S. K. Jednote, so nedvomno ponosni na svoje dobro delo. Mi pa jim želimo, da bi z nami vred dočakali tudi častno petdesetletnico organizacije. Pri tem je umestno, da se s hvaležnostjo spomnimo tistih ustanovnikov, katere že krije zelena ruša in jim damo tiho in odkrito priznanje za njihovo dobro delo. Prav je, da se spomnimo pri tej priliki tudi tistih članov, ki sicer niso bili ustanovniki, toda so pristopili v poznejših letih in pomagali dvigati našo Jednoto do sedanje višine. Tudi mnogo teh je že odšlo k večnemu počitku, toda njih delo je ostalo v celoti. Brez njih ne bi bila naša Jednota nikdar to, kar je. Naj jim bo ohranjen blag in hvaležen spomin ! Mi pa, ki smo še tukaj, pomnimo, da z našim delom za J. S. K. Jednoto ne smemo nikdar prenehati. Pomnimo, da Jednota potrebuje novih, zdravih moči, če hočemo, da bo ostala čvrsta in zdrava. Ne zamudimo nobene prilike, ki se nam nudi, da pridobimo novega člana za JSKJ. Res je, da časi za pridobivanje novih članov niso najboljši, res je pa tudi, da še niso vse prilike izčrpane. Ako ne moremo pridobivati članov za odrasli oddelek, pridobivajmo nove moči za naš mladinski oddelek. Ta oddelek postaja z vsakim dnem večje važnosti za našo organizacijo. Vsi skušajmo storiti vsak nekaj, pa se bo v skupnosti mnogo poznalo. Ako se vsi resno zavzamemo, 'bo 35-letnica J. S. K. Jednote odločilna stopnja k nadaljnemu napredku naše organizacije. o------------ ANTON ZBAŠNIK: Kratka zgodovina JSKJ Jugoslovanska Katoliška Jednota je bila ustanovljena dne 18. julija 1898 v malem želez-no-rudniškem mestecu Ely, v okraju St. Louis, država Minnesota. Povod za ustanovitev JSKJ je dal neki nesporazum med delegati Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, katere konvencija se je vršila meseca julija 1898 v Pueblu, Colorado, kjer sta bili zastopani tudi naši društvi štv. 1 in štv. 2, ki sta tedaj spadali h KSKJ. Začetni člani JSKJ so bili torej člani društev štv. 1 in štv. 2, obe v Ely, Minnesota, ki sta tedaj šteli skupno okrog 400 članov. Pri ustanovni seji, ki se je vršila dne 18. julija 1898 v Ely, Minnesota, je bil izvoljen sledeči odbor: Josip Agnič, predsednik ; Jurij Koce, podpredsednik; Ivan Govže, tajnik; Štefan Banovetz, drugi tajnik; Math Agnich, blagajnik; John Ha-bian, predsednik nadzornega odbora ; Joseph Mantel in John Prešeren, nadzornika. Jugoslovanska Katoliška Jednota je bila inkorporirana dne 24. januarja 1901 V. smislu zakonov države Minnesote. Druga konvencija JSKJ se je vršila leta 1899 v Ely, Minnesota. Ravno tam se je vršila tretja konvencija leta 1900. Četrta konvencija se je vršila leta 1901 v Calumetu, Michigan; peta konvencija se je vršila leta 1903 v Omahi, Nebraska; šesta konvencija se je vršila leta 1905 v Clevelandu, Ohio; sedma konvencija se je vršila leta 1907 v La Salle, Illinois; osma konvencija se je vršila leta 1910 v Denverju, Colorado; deveta konvencija se je vršila leta 1913 v Pittsburghu, Pennsylvania; deseta konvencija se je vršila leta 1916 v Evelethu, Minnesota; enajsta konvencija se je vršila leta 1920 v Chicagu, 111., dvanajsta leta 1924 v Lorainu, 0-! trinajsta konvencija se je vršila leta 1928 v Ely, Minnesota, in štirinajsta konvencija se je vršila leta 1932 v Indianapolisu, Indiana. V arhivih naše Jednote ni povedano, kdo je prvi sprožil idejo za ustanovitev samostojne bratske organizacije, smelo se pa lahko trdi, da so idejo sprožili delegatje, ki so na konvenciji KSKJ leta 1898 zastopali naši društvi štv. 1 in 2, ki sta tedaj spadali k omenjeni ustanovi. Poleg začetnikov naše Jednote je imela naša organizacija tudi energičnega in neumornega zagovornika ter agitatorja v osebi sobrata Franka Sakserja, izdajatelja lista “Glas Naroda” v New Yorku, ki je stavil novoustanovljeni organizaciji svoj list na razpolago brezplačno ter ji vedno rad pomagal s svojimi dobrimi in koristnimi nasveti. “Glas Naroda” je bil glasilo JSKJ od ustanovitve pa do 1925, ko je Jednota pričela izdajati svoj lastni organ. Zanimivo je povedat i, da ustanovitelji Jednote niso imeli namena razširiti svoj delokrog izven železnega okrožja v državi Minnesoti, ampak je bil njih prvotni namen omejiti svojo aktivnost na mestece Ely in na sosedne železno-rudniške naselbine v St. Louis okraju. Toda vest o novoustanovljenem samostojnem društvu se je brzo razširila po raznih slovenskih naselbinah v drugih državah in posledica je bila, da so se kmalu za tem pridružila društva št. 3 v La Salle, 111.; štv. 4 v Federal, solutno potrebna za obstanek društva ali jednote, tako se tudi našim prednikom ni moglo dopovedati, da mora Jednota imeti svojo rezervo, ako se hoče obdržati na površju. Poštene slovenske duše so bile mnenja, da ne bo nikdar zmanjkalo ne dela niti denarja in da bodo jed-notine obveznosti lahko sproti pokrivali. Tako smo torej dobili samostojno Jednoto, s čvrstimi in zdravimi člani, polnimi navdušenja in dobre volje, a brez kakega definitivnega načrta za bodočnost. Indiferentnost članov z ozirom na legalno rezervo je kmalu pokazala svoje zle posledice. Ustanovna seja, odnosno prva konvencija je odobrila sledeče podpore: $15.00 mesečno bolniške podpore in $800.00 posmrtnine, za kar je član plačal 50 centov (beri in čitaj: petdeset centov) mesečno asesmenta. Že prvo leto po ustanovitvi nam je umrlo osem članov in Jednota je morala izplačati $6400.00 v posmrtninah. Nastal je primanjkljaj in glavni odbor je razpisal izredni asesment v znesku $7.50 na mesec, katerega so člani brez kakega resnega ugovora plačali. Toda izredni ases-menti niso gradili rezerve. Delno je to spoznala peta konvencija v Omahi, Nebraska, ki je sklenila, da plača vsak član letno po 50 centov v rezervni fond, kar, seveda, tudi ni zadostovalo. Niti redni niti izredni asesmen-ti torej niso zadostovali za kritje naših rednih in bodočih izdatkov in le s težavo in velikimi žrtvami smo se prerinili skozi do leta 1913, ko je bila par mesecev po konvenciji v Pittsburghu potom splošnega glasovanja sprejeta National Fraternal Congress of America plačilna lestvica. Šele s tem se je začelo pri naši Jednoti graditi takozvano legalno rezervo in ako bi bilo takrat zaključeno, da prične 1. januarja 1914 vsak član plačevati po tedanji (1914) starosti, bi ne bilo treba leta 1925 članom zvišati starost. Ker se je torej vsem takratnim članom dovolilo, da so plačali svoje asesmente od 1. januarja 1914 naprej po starosti, v kateri so pristopili k Jednoti, je še vedno v rezervnem fond u eksistiral primanjkljaj, katerega smo na 11. konvenciji leta 1920 v Chi-cagi začasno pokrili s tem, da smo naložili vsakemu članu 15 centov izrednega mesečnega asesmenta na vsakih 500 dolarjev zavarovalnine. Oblasti so tej umetni remeduri ugovarjale, morali smo imeti pravo, bistveno 100-procentno solventnost in prisiljeni smo bili vsled svojih lastnih napak in brezbrižnosti leta 1924 na .12. konvenciji v Lorainu, Ohio, vsem članom zvišati starost. Vzelo nas je torej celih 26 let, da smo končno uvideli, da brez rezerve ne moremo nikamor naprej. Pripomniti pa j moram to, da čeravno smo pred jvsako konvencijo reformam ugovarjali, smd jih kljub temu vsa- • pri oženjenih članih čla®^ tifikat za posmrtnino J ^ oba, moža in njegovo ie ^ ^ sta konvencija let* « f 0 Clevelandu je ta načrt °f, & la in upeljala dva n°v*§ acJ zavarovalnine, za 500 : r. dolarjev. Na tej ko«''® j es bil tudi osvojen zakU^j se sprejema v Jednoto , ske, bodisi poročene al1 j« a Deseta konvencija let* ^ Evelethu, Minnesota, Je ^ la še dve novi polici, i'1 j ‘250 dolarjev in 150® ^ posmrtnine, lorainska |j cija leta 1924 je pa-eno nadaljno polico z8P larjev. Jednota sedaj xt ^ j.” :različnih certifikat0^ ^ smrtnino, in sicer zan(i O1' $500.00, $1000, $15° ’ $2000.00. Odškodnine je olj ljala na sedmi redni ■ ^ v La Salle, 111., leta asesmenti, ki jih jc ' $ odločila, niso zadost®^ kritje izdatkov, vsle.l c ^ je bilo treba poznejc ^jj zvišati. Ti asesment' | daj ne zadostujejo, 111 ^it1 bil odškodninski sklad ^ bolniškim skladom. ^ ba že večkrat razpis* 1 naklade. ... (Dalje na 3. str® lij- te ‘Je enci k iriu »d. 'Jva; 'Urš lovit u ®ke^ ii Jisk je e d£ ir in nih je *ta. aliz; Q$eb in ,edi! Pa.; štv. 5 v Soudan, Minn.; štv. 6 v Lorain, O.; štv. 9 v Ca-lumetu, Mich.; štv. 11 v Omaha, Neb., in štv. 12 v Pittsburghu, Pa. Nekatera izmed teh društev so pred vstopom v JSKJ poslovala na podlagi svo-jfh lastnih čarterjev. V prvih dveh desetletjih se je morala Jednota boriti z velikanskimi financijalnimi potež-kočami. Dotoka 'članov sicer ni manjkalo, ker je bilo polje takrat še široko in neobdelano, toda manjkalo je organizaciji prave finančne podlage. Ustanovitelji Jednote so bili dobri in pošteni slovenski delavci, pravi samaritani, ki so bili vsak čas pripravljeni pomagati svojemu tovarišu so-trpinu, na žalost pa niso imeli potrebnega znanja in izkušnje v zavarovalninskih stvareh. Kakor je bilo težko prepričati člane drugih organizacij, da je legalna rezerva ab- Sedanji glavni odbor Jugoslovanske Katoliške Jednote MATT ANZELC prvi gl. podpreds. PAUL BARTEL clavni predsednik LOUIS M. KOLAR drugi url. podpreds. £ ■ecei Ni ;ak ANTON ZBAŠNIK glavni tajnik LOUIS J. KOMPARE pomožni gl. tajnik LOUIS CHAMPA gl. blaKaJnik DR. F. J. ARCII vrhovni zdravnik AN^ON J. TERBOVEC ui*ednik-upravnik glasila JOHN KUMŠE preds. nadzornega odseka JANKO N. ROGELJ 1. nadzornik JOHN BALKOVEC 2. nadzornik FRANK E. VRANICHAR S. nadzornik JOSEPH MANTEL. 4. nadzornik ua, 'ila n *ca •»lit 8i »a v lij V; Ha <4 ii Ni *1: Sli -1 'A h iti ‘tii ve® 5tlla zgodovina JSKJ vi i'^prvp^i1-6 Z 2' stramJ ije a ustanovne kon- enoi,S° naJ’bol.i važne hu ''L a 1913 v Pitts' ’ . 20 v Chicagu, 1924 v in 1932 v Indianapoli- iSejr zakiJučka na [ 1 konvenciji sta bila ev mladinskega oddel- ^ke»! ,?itev centralnega • ^lada. Koliko kori-rela naša Jednota od je 0fWelka, že do se- tlal članu .znano, im eS skor° edini dotok , . u oddelek za od rasi nih v^^no ena tretjina je C an,ov v odraslem od-ka iz mladinskega fecH?! ,ko,'isti je ,,i!a ta bolniškega odtisi- in ' ZU ma^a društva v izoliranih naselbinah, Če 1 nePotrebno omenja-- _.^i Samo to> da ako bi : bofkako avlizacije. bi bilo balr ,dru«tvo že davno cht'k8istirati- ‘ ^ta j8?') konvenciji je bila Siie*,0 araci.l'a verske in acjje P^iSvtranosti naše or" reg a^a Jednota je bi-, Ustanovljena na stro-i n ,Poclla8'i in se v tem ^ av nič razlikovala od baletka je bila U^i d na ^ Prec*pisane so ^ozne1U^6 verske obvezno-2 las!*2 • S° nek;atera dru-dpig’ n'h nagibov prezrla st,o’ ruga. s« Jih pa še Chi ° 1Zvajala- Konven-vila CU^U obligacije Udi v"! iStočasno prepove-v Su^° Politično propa-te V.a^u Jednote. Izven °Če vsak član to, fto Pri Jednoti trg 1 Zkr°U samo bratje namennVeČeni enemU Sa' e^a ? enim geslom: lor • ’ ° Za vse- 'A ^ > konvenciji leta sk,ela narejena dva vrlo io f fecil*?a’ 'n sicer izenače-3 v'3'# 8kl estvice za posmrt-Hkra+ ^emur smo kon-konv. itj,0 Oosegli pravo 100- 're(L !v 8ai«0lentnost> in usta' z® iP' §ej °Jnega uradnega P° tej konvenciji Postala prava t°' 1 0z-V,na zavarovalnica, iti odgovarja predjed^ %nsk'uVam državnih za-i e,1?: * ■ Vlasti. Od tega rti1'1! J11 bilo treba plače- ^ i anorri nobenih iz- če * Lgov v posmrtnin-je ^ Nnia Sedanji prispevki 1,91 r.^niv^ •ostu je j ° za kritje • Potr i' ^ a t k ° v in za W ne legalne rezer ■° !*■*• V !!fih bodočih ob- la^I^tw Novi Dobi,” na- o Pc' j , Uradnem glasilu, ^cjje nota od lorainske ta ' žit^t0ri^PreJ naj uspešne j-t 0 , 0 sredstvo, brez dV:i ^ehov ? 171 beležiti ta- ® '''i aC’',a im i°^ 'l® naša or- ivO1^ ltles. ela od leta 1925 pa lju“ tinaj o tl'1, !Sap0i; )('(bia konvencija lli Wla v nS’ Indiana, ki se ta J ujgi krizi v zgo- k sprejela iT1 i , y Pla^rience Table of 0 i *' ‘4:,lno '»tvico, na !l J vapl>6j snT 0d 1- januarja (*{,'v i'.'Wtiol e,1erna vse nove ^ 'o30 &risnp' te<* lestvici ii! 9 vAi*ni v , članov, ki so >t ,01naci'tu “B,”’ ki je roO.!1’ 'V,\S l925SP!OŠnega gla- J ’« 1 so ^ ln prispevki .9” in «aAVA?vani v na- bi. ]f ’’ katere je 11 lndianvencija v Indi' > f!pr0rna‘.y omenjene til: tU(jnc.n’-io svojo za- i -s »o-Jaj !hk0 član.i- ki !(■ f* v darovani v 'M Hni , boljše razume-b niso A;’ ,gornjih načr- >p,, Jjat’- tonielji na- ici'S of "a !onal Fraternal 'J r?ani zav'2r’Ca plačilni in- 6u3ojo ai°Vani v tem ^ cerKr.t nierite do likate tega na- Št, J1 jOp^JO. i takoj iz početka in da je vzelo - veliko dela in eksperimentira- - nja, predno smo našo ustanovo, - vsaj v kolikor se tiče posmrt- - n inske zavarovalnine, postavili - na trdno finančno podlago. V - bolniškem oddelku smo imeli, i seveda, že od nekdaj neprilike, - katerih se pa ne bomo mogli po-: polnoma iznebiti, dokler ne bo-) mo podporo sorazmerno znižali, ■ ali asesmente zvišali. 1 V zadnjih desetih letih se je J večkrat slišalo prerokovanje, da bodo naše jednote propadle, ker nimamo pravega dotoka, mi pa počasi izumiramo. Taka prerokovanja so naravnost bedasta in prihajajo navadno od ljudi, ki nimajo nobenega pojma o ustroju naših organizacij in katerim je itak vseeno, če bodo jutri eksistirale ali ne. Naše jednote, posebno pa JSKJ, sploh ne morejo propasti. To bo preprečila legalna rezerva, katero mora graditi in imeti vsaka podporna ustanova. Zato so pa na-iši asesmenti tako urejeni, da ne pokrivajo samo današnjih smrtnih slučajev, ampak gradimo žnjimi tudi rezervo, s katero bomo pokrili vse bodoče slučaje. Lahko se pripeti, da bodo podporne organizacije končno prisiljene opustiti bolniško zavarovalnino, toda poškodninske, odškodninske in posmrtninske bodo ostale. Tudi je možno, da se bodo naše slovenske podporne organizacije v bližnji bodočnosti združile, kar jim bo še bolj zajamčilo njih obstanek. Ni izključeno, da se bo tudi združena slovenska podporna organizacija nekega dne združila s kako drugo ameriško podporno ustanovo, toda tako združenje se ne more označiti za propast. Naše ameriške bratske organizacije imajo danes nad eno miljardo dolarjev premoženja in, dokler bo vladal med njimi pravi bratski duh, se ni treba nikomur bati za obstoj naših jednot in zvez. In tudi če se bodo naše podporne organizacije končno konsolidirale z ameriškimi organizacijami, ne bo mogel nihče reči-, da so popolnoma izumrle. Ostali bodo še vedno naši potomci, ki se bodo s ponosom spominjali vseh plemenitih činov svojih prednikov in ki ne bodo pozabili, da so tudi Slovenci pomagali graditi silo in moč ameriškega fraternaliz-ma, ki bo edini v stanu preprečiti vojne, depresije, lakote in druga današnja zla, katerih današnji sistem ne more ali noče odpraviti. Temelj naših podpornih organizacij je zdrav in trden ; naši 'nameni so čisti in pošteni; naši cilji so enakopravnost bratstvo in sloga, naše geslo je: Vsi za enega, eden za vse. V tem duhu je naša Jednota delovala tekom zadnjih 35 let in v tem duhu bo delovala tudi v bodoče. --------o------- črta ne daje Jednota nobenih posojil. Člani zavarovani v načrtu “AA” tudi plačujejo asesmente do smrti, toda ti certifikati temeljijo na American Experience plačilni lestvici in za-dobijo po preteku štirih, v nekaterih slučajih tudi po preteku treh let, gotovo denarno ali posojilno vrednost, ki postane vsako leto višja in na katero si član lahko dobi posojilo, člani, ki so zavarovani v načrtu “E,” plačujejo svoje asesmente v posmrtninski sklad samo 20 let, ko je polica popolnoma plačana in se zavarovalnina izplača po smrti člana njegovim v certifikatu imenovanim dedičem. Člani zavarovani v načrtu “C” plačujejo asesmente 20 let in ob koncu 20. let lahko dobe vso zavarovalnino v gotovini ali se pa lahko poslužijo dveh drugih izbir, katerih prva je, da vzamejo plačan certifikat za posmrtnino, ki je v nekaterih .slučajih dva- in pol krat slična originalni nominalni vsoti zavarovalnine, ali pa dvignejo o-krog ene tretjine zavarovalnine v gotovini, za preostanek pa dobe plačan certifikat v originalni v.^oti, ki se izplača njihovim dedičem po njih smrti. Upeljava načrta “AA” se je do sedaj izkazala za najbolj koristno starim članom, ki so bili do 1. januarja 1933 zavarovani v načrtu “A.” Ob času, ko izide ta številke Nove Dobe bo najmanj 2000 članov premenilo svojo zavarovalnino iz načrta “A” v načrt “AA.” Neznosne ekonomske razmere so člane k temu prisilile, kajti s pristopom iz načrta “A” v načrt “AA” je bilo vsem tem članom omogočeno dobiti od Jednote posojilo na svoje certifikate, kar jim v načrtu “A” ni bilo mogoče dobiti. V novem načrtu člani sicer plačajo nekoliko višji asesment, a imajo to prednost, da si na nove certifikate lahko dobe posojilo. Jednota je do sedaj izdala približno 1900 posojil v svoti nad $60,000.00. Večina izmed teh 1900 članov bi bila prisiljena pustiti Jednoto, ako bi ne bilo radi gornjih posojil, katera je omogočila 14. konvencija v Indianapolisu, Indiana. Od svoje ustanovitve pa do dne 31. decembra 1932 je naša Jednota izplačala $2,193,627.97 v raznih podporah in $2,316,-838.21 v posmrtninah. Koncem leta 1932 je Jednota štela 12,-593 člar»v v odraslem oddelku in skupno premoženje je znašalo $1,509,865.17. V mladinskem oddelku je naša Jednota štela dne 31. decembra 1932 5780 članov in premoženje je znašalo $106,374.47. V odraslem oddelku je bila Jednota z dnem 31. decembra 1932 okrog 102.50'/ solventna, IllO kd 1# „ to.: ,t0V \ it ! $ iti1 ini' i mladinskem pa nad 2000%. Najsijajnejša doba v zgodovini naše Jednote je bila od leta 1924 pa do leta 1928. V tej dobi smo napredovali v odraslem oddelku za 3095 članov, v mladinskem pa za 2193. Blagajna odraslega oddelka je v tem času narasla za $374,000,00 v mladinskem pa za $31,000.00. Podlago za ta neprecedentni rekord je dala lorainska konvencija leta 1924, ko je ustanovila lastno jednotino glasilo in ko je izvolila odbor, ki je skozi 4 leta neumorno in složno deloval z društvenimi uradniki in s članstvom v splošnem za korist in napredek Jednote. Omenil sem že, da jo imela naša Jednota silne potežkoče že članstva je prišla naša organizacija na solidno podlago,, da spada danes v vrsto na j več jih in najboljših slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. Naša Jednota nam nudi vsestransko dobre pogoje, nas ščiti in nam pomaga v slučajih nezgod, tolaži in briše solze v slučajih smrti, pride na pomoč točno in hitro, se ne vtika ne v verske ne v politične zadeve, torej ta. Zato jo ljubimo in spoštujemo. Vsi vemo, da se ima naša Jednota tudi v teh časih boriti z raznimi težkočami. Te težko-če posebno vidim, odkar sem zaposlen kot glavni uradnik. Toda upam, da kot dobri sinovi in hčere J. S. K. Jednote bomo pomagali naši materi, da bo srečno premagala vse neprilike, kakor so pomagali naši pijo-nirji v njenih začetnih letih. Dragi rojak, ako še nisi član J. S. K. Jednote, pristopi k njej, ne bo ti žal! S tem boš preskrbljen za slučaj nezgode, tvoji dragi pa za slučaj tvoje smrti. Jednota pa bo z večjim številom članstva povečala svojo moč in svoj ugled. Tebi pa, dična naša J. S. K. Jednota, kličem: Rasti in razvijaj se še v bodoče širom Amerike in ostani nam še v bodoče naklonjena kot je dobra mati svojim otrokom! —o ---------- LOUIS CUAMPA: Današnji časi Ind., ko je sprejela načrt “AA.” akoravno ga nekateri člani neopravičeno kritizirajo. Ako ne bi bila zadnja konvencija sprejela tega načrta, bi bilo mogoče več stotin članov in članic primoranih zapustiti našo Jednoto, katere člani so bili in kateri so plačevali asesmente veliko let. Ta načrt jim je bila edina pomoč, katere so se mogli poslu-žiti, da so ostali v društvu in je res samo bratska Jedno- Jednoti. Tudi za našo mladino, to je za člane in članice, ki prestopajo iz mladinskega v odrasli oddelek, je zadnja konvencija nekaj dobrega storila. Nekaterim staršem je bilo težko plačevati asesmente odraslega oddelka za svojo doraslo mladino. Za take slučaje je zadnja konvencija sprejela koristno točko, namreč, da je uveljavila poleg endolarskega sklada tudi sklad SOcentne dnevne bolniške podpore. Na ta način imajo člani, ki ne morejo zmagovati ases-mentov, da bi bili zavarovani v višjih razredih, priliko se zavarovati samo za $250 smrtnine in 50 centov dnevne bolniške podpore. Asesmenti v te razrede so manjši, tako zavarovani člani pa imajo v drugih ozirih vse druge dobrote, ki so jih deležni člani, zavarovani za tisoč dolarjev smrtnine in en dolar dnevne bolniške podpore. Ko proslavljamo 351etnico J. S. K. Jednote, ne mislimo samo na morebitne pomanjkljivosti, ampak tudi na velike ugodnosti, ki nam jih na različne načine nudi naša organizacija. Ako bomo to upoštevali, bomo v bodoče še z večjo vnemo in zanima- j njem delali za njeno rast, ugled in napredek. Naj živi, raste in i procvita naša dobra J. S. K. , Jednota! ( — o------------- DR. F. J. ARCH: j Beseda k jubileju JSKJ i Dne ,18. julija. let.og bo preteklo 35 let od časa, ko se je ■ v mestu Ely, Minnesota, i zbrala mala skupina mož ter : formirala začetek naše sedanje < J. S. K. Jednote. Ti možje nedvomno zaslužijo veliko prizna- ' nje za njih previdnost in dober namen v svrho medsebojne pomoči za slučaje bolezni in smrti. Ustanovniki, ki še danes žive, so gotovo veseli, če pogledajo rezultat njihove ideje, ki se : kaže v poldrugem milijonu dolarjev premoženja organizacije, in če se spomnijo na Vse dobrote, ki jih je JSKJ izkazala svojim članom v potrebi. Za vsako osebo je vsekakor zelo tolažljiva zavest, da ima v dobri podporni organizaciji gotovo protekcijo zase in za svojo družino za slučaje bolezni, onemoglosti in smrti. Res je včasi zelo težko plačevati prispevke za organizacijo, posebno v časih kot so bili zadnjih par let, ko je marsikje še za kruh trda šla. Toda, tisti, ki so poskusili, lahko potrdijo, kakšna ve-j lika pomoč je plačana bolniška ali odškodninska podpora in v nekaterih slučajih tudi smrtni-na, ko je treba plačati gotove obligacije. Najvažnejši faktor, ki je potreben, da obdržimo našo organizacijo na sedanji višini in da ji pomagamo še k večjemu napredku finančno in glede števila članstva, je kooperacija. To se tiče tako članstva kot glavnih odbornikov. Erez kooper i-, cijc, bre:; sodelovanja vseh in LOUIS J. KOMPARE: Lepa starost J. S. K. J. Ta mesec bo preteklo 35 let, odkar je bila na našem severu v prijaznem mestu Ely, Minnesota, ustanovljena dična J. S. K Jednota. Njena zgodovina od začetka meni, ki sem pred osmimi leti prestopil iz mladinskega v odrasli oddelek, seveda ne more biti dosti znana. Toda, prepričan sem, da so bila njena prva leta polna vsakovrstnih tolkoč. S požrtvovalnostjo in energično voljo uradnikov in Današnji časi so nas zaradi slabih delavskih razmer zadnjih par let prignaji tako daleč, da smo izgubili skoro vse zaupanje v bodočnost. Ne verujemo več sami sebi niti svojim najboljšim prijateljem. Vsaj tako bi človek povzel iz naših pogovorov. Toda star pregovor pravi, da za vsakim dežjem je še sonce posijalo, in to nas toVži, da bodo nastopili zopet boljši časi. Seveda, večina nas, ki je prišla iz starega kraja, ni imela tam nič boljšega. Toda to smo pozabili v naši novi domovini, posebno, ker smo imeli v prejšnjih letih lepše in boljše življenje. Ko včasih premišljujem življenje in delovanje zabeleženo v zgodovino J. S. K. Jednote, se mi zdi, da je imela naša Jednota v, svojih začetnih letih take železne ljudi, ki se niso ustrašili ničesar in niso omagali pred velikimi začetnimi težavami. Čudna in velika je povestnica naših pionirjev v Ameriki, in če se bo kdaj pisala zgodovina slovenskih priseljencev v tej deželi, bodo stali v prvih vrstah pionirji naše trdne in napredujoče Jednote, kot bojevniki za svobodo, prosto mišljenje in svetost vsega, kar je svetega, za ljubezen in bratstvo, za pomoč in usmiljenje do vsega, kar dela z rokami in mislijo za vsakdanji kruh. Ko človek vse to premišljuje, dvomi, če je kateri še živečih ustanovnikov mislil, da bo ostal pri življenju toliko časa, da bo jednotina blagajna štela nad poldrugi milijon dolarjev premoženja. Na to so gotovo ponosni ustanovniki in z njimi vsi ostali člani JSKJ. Vsaka konvencija stori kaj dobrega za napredek in nadalj-ni razvoj organizacije in v do-[brobit njenega članstva. Tako je storila tudi zadnja konVenc:-ja, vršeča se v Indianapolisu, I . vsakega, ki je na .kak način v zvezi z organizacijo, ne bo nikoli uspeha. Res je, da dokler se bodo ljudje sestajali v skupinah, se bodo pojavljale razlike v mišljenju. Res je pa tudi, da če se bomo zavedali potrebe sodelovanja, bo vselej mogoče razna nesoglasja izravnati, kar bo v korist organizaciji, kar pomeni, da bo v korist celokupnemu članstvu. Samo v kooperaciji bo ta naša Jugoslovanska Katoliška Jednota uspevala in doživela zrelo visoko starost. Ako se bomo vsi vedno tega zavedali in to upoštevali, sem prepričan, da bo naša organizacija večja in boljša z vsakim letom. o------------- JOHN KUMŠE: Jubilej 351etnice JSKJ Naša Jugoslovanska Katoliška Jednota obhaja ta mesec 351etnjco svojega obstanka. Možje, ki so jo ustanovili pred tolikimi leti, se niso strašili dela, niso se pa tudi strašili stroškov, kateri so bili s tem v zvezi. V zgodnjih letih naše organizacije so morali člani poseči globoko v žepe pri plačevanju asesmentov, da so pokrili sprotne stroške in potrebe. Tako pripovedujejo še med nami živeči ustanovniki, katere imam čast poznati. Vsem še živečim pionirjem pri ustanovitvi J. S. K. Jednote, ki so kot ustanovni člani dočakali 351etnico organizacije, za katero so tako neumorno delali, čestitam na njihovem delu in želim, da skupaj dočakamo 50-letnico ali zlati jubilej naše Jednote. Daleč se jim je zdela 351etnica, ko so zasadili našo “lipico,” J. S. K. Jednoto, in ko so ji prilivali s požrtvovalnostjo in ljubeznijo, da se zakorenini in razkošati. Malo in šibko je bilo to drevesce, toda bilo je zdravo in življenja polno, zato je pri skrbnem negovanju dobro uspevalo in se razvilo v mogočno drevo. Hvala in priznanje zato gre vsem še živečim ustanovnikom in prav tako tudi onim, katerim usoda ni dovolila, da bi bili dočakali proslavo 351etnice. Vsem ustanovnikom JSKJ, ki so že odšli k večnemu počitku, naj bo ohranjen hvaležen spomin in naj jim bo lahka gruda naše nove domovine. Ustanovne zgodovine naše J. S. K. Jednote ne morem opisati. Res se je že oklepam par desetletij, toda ne spadam v vrsto istih, ki so pristopili k nji ob ustanovitvi. Lahko pa do gotove mere izrazim svoje mnenje o razmerah, v katerih se nahaja organizacija sedaj. Jugoslovanska Katoliška Jednota ima po mojem mnenju pred seboj še lepo bodočnost, ker stoji na trdni gospodarski podlagi nad 102^ solventnosti. Glede tega je ne nadkriljuje nobena večja slovenska organizacija. Naša Jednota je najbolj nestrankarska med vsemi slovenskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Nihče nam ne more očitati, da pri nas ne vlada prava enakost. Vsak ima pri organizaciji iste pravice ir dolžnosti, nikomur se ne vsiljuje gotovega verskega ali političnega prepričanja in nikomui se ga ne brani. Organizacija je Ustanovljena le v podporne svr-he in se tega točno in poštene drži. Temeljna ideja organizacije je, da smatra svoje člane Iza dovolj inteligentne, da si svoje prepričanje sami izbirajo ali ustvarjajo, in seveda tudi za dovolj inteligentne, da si po s v o j i h izvoljenih zastopnikih prikrojijo času primerna pravila in izvolijo zmožno vodstvo. Prav vsakega posameznika se-jveda nobena pravila popolnoma j ne zadovoljijo, ker to je nemogoče. Ima pač vsaka glava svo-: jo pamet. Predno pa se pravila izpreminjajo, je pametno, da se članstvo prepriča, če so organizaciji koristna ali ne. Ako se izkaže resnična potreba, je seveda pametno in pošteno, da se gotove točke izpremenijo. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da po sedanjih pravilih bo J. S. K. Jednota v finančnem oziru lepše napredovala, kot je v preteklosti. To pa je vsekakor za vsako organizacijo izredno važno. Naša J. S. K. Jednota je tudi pod pravimi pogoji pripravljena pridružiti se kaki slični slovenski organizaciji ali sprejeti pod svoje okrilje kakšno drugo slično organizacijo. To seveda se .more izvršiti le na podlagi zaključkov, ki jih je sprejela 14. redna konvencija v Indianapolisu. Vsakega dobrega člana J. S. K. Jednote moi’a veseliti, da je organizacija zdrava in polna življenja dočakala 351etnico svojega obstanka. V teku 35 let je storilo mnogo dobrega za svoje člane in njihove sorodnike. Bila je ves čas res prava mati vsem, ki so spadali pod njeno okrilje. Mnogo bede je bilo prihranjene in marsikatera solza je bila posušena potom podpor naše J. S. K. Jednote v tem dolgem času. Vsled tega je priporočljivo, da vsa krajevna društva proslavijo 351etni jubilej na način, ki je za njihove krajevne razmere najbolj prikladen. Vsi upamo in pričakujemo, j da bo naša J. S. K. Jednota živela v prosperiteti in zadovoljstvu še mnogo let; njeni člani Jpa v slogi in bratski ljubezni. Upamo, da bo J. S. K. Jednota ostala tudi v bodoče, kar je bila dosedaj, namreč varno zavetišče vsem, ki se zatekajo pod njeno okrilje za pomoč v potrebah. Končno naj mi bo dovoljeno apelirati na članstvo, da pridno agitira za pridobivanje novih članov. Posebna pozornost naj se posveti tudi našemu mladinskemu oddelku, kajti v mladini je bodočnost naše organizacije. Vsi otroci članov JSKJ in njih , prijateljev, bi morali spadati k :naši organizaciji. Kot vsa zna-, menja kažejo, se splošne gospodarske razmere izboljšujejo in bližajo se časi, ko bo zopet laž-, i je pridobivati nove člane v oba oddelka. Torej, vsi na delo za jboljšo, večjo in močnejšo J. S. K. Jednoto! _ | • --------o------- JANKO N. ROGELJ: . || Naša bodočnost -j Ob petintridesetletnici naše i bratske Jednote se oziramo na i preteklo delo in dosežene vspe-i he, na podlagi katerih skušamo i začrtati nove in potrebne načr- - te, ki so predpogoj in garancija - za vse one, ki so in še postane-r jo člani naše Jednote. Življenje 3 in delo naših bratskih organiza-■ cij v preteklosti je bilo prime-) roma lahko in ugodno. Mladega • življenja je bilo dovolj, pritok s' is starega kraja je naraščal, na- \ravni instinkt je silil ljudi enega jezika v kompaktne skupine, dela in zaslužka je bilo dovolj, s rah pred nesrečami in smrtjo je silil ljudi v sigurnejšo bo-|čiočnost, človek, ki ni bil član nobene bratske organizacije, je es ajal osamljen. Lahko vračem: Bili so vsi pogoji za razvoj podpornih bratskih organizacij, re-jkel bi skoro, da je bilo pogojev i skoro preveč, kajti med nami j Slovenci ce je razvilo več po 1-jpornih organizacij. Vsa ta mlada leta našsja !• > (Nadaljevanje lZ ...\v ko Rio Grande P° , ^ c i jo po konstrukcij1^- ^ re se rabijo za obe* j t' Drug tak “plemen11.^ ^ je baje uspešen, se J hj, način, da naložijo ^ bo prej odpeljali žre^j st k e v Zedinjene dr2** vreče ali košare z 11 ^ jo izpuste, seveda ni mostov in straži11,^ Q hoče slediti žrebet^ ^ ^ reko s tovorom vre ’j,^ tv pa je za tihotapce ® ^ ODMEVI IZ JJr fc KRAJf^J čl (Nadaljevanje s 1) rila v hrast, pod ^ ^ drili štirje delavci ^ ,, mila, vendar so se 14 ^ I ; Na Kamenščaku P • f ,• ru je strela uda1’1 0v{' |i sestnice Jožefe t istočasno sedela llfl :e ^ pragu. Posestnic® priči mrtva. k brat dela včas med šega Poza stor 1, m !>| !j# ■too. C* D, v micrf m««*; »*$] l»n0> D» d v "i'?! (i ik« ilo p * nico -Ul« ,il# Tltf Naša bodočnost bratSkpaial3Ianje 5 3- strani) del- 6ga *n organizacijskega vča ,^rn0 Se *n na žalost, n,J1 ^udi preveč tekmovali ser 0J> V mladih letih na-po2akM^Pornega življenja smo st . 11 *n pokrili marsikatero šla Jen° naPako, dokler ni pri-hodV°J?a’ k* nam je zaprla do-Pov fla^ega človeka v Ameriko, ttato^ C^?*3a Je PriPrla vrata, ja tu svetovna depresi- slti a ° ^a JG danes nov sloveri-Puseljenee redka prikazen ned nami. bo ij^eS s^°^mo Pred novo do-skeiraS^ Plezajočega sloven-^ Oljenja v Ameriki. Uila(j.Sa Prva rešitev je bila v •ni. v njo smo zastavili ]j( jj ase uPanje, ker smo misli-^azor Je .res ^a mladina naših in naših življenjskih žejo T' ^oda Preizkušnje ka-de]/ a sm° mi naseljenci izrojeni in .lačne zeml-ie, presni i/ Skrb]0 težnjo za živ-CS obs^anek, a naša mla-hoSn 'Zr°dek velike in plodo-dinj Zerr>lje, ki nudi naši mla-b ,Z!lanJem jezika široko pot aineris^1108^ in razvoj bogate "»tod-16 Zemlje- otrok -ie lodu h Narišem in našemu napi^’ j_°kler ni stopil čez šolski ka nL Jei’ ga objame pedagogi- Lah6riŠkega Š0lstva' tiled D • Grdini, da imamo tudi ki 8o as° mladino posameznike, 2vez ^ °Prijeli naših Jednot in itnamn °cla zdi se mi> da Jih treba P**nala Več jih bo po-’ a vprašanje med nami je timft ,gov°rjeno: Kaj naj sto-°’ da Jih dobimo. se je pojavilo med na-da združujemo naše ^ rn« organizacije. Naša J. iji sPfejei ’ na zadnji konvenciji ^terea. rez°lucij°, na podlagi Už ,Je g^avni odbor izvolil ®Valni odbor. Pisal sem strigla ||Z(I kdede tega odbora, da ^ seboj težko delo in da Nn« 'k ba mal° Potrpljenja, lie. -j,J 0 mogel pokazati uspehe v Uc,| Povpraševanja so bila ta 0(JbHsi “Novi Dobi,” kaj dela bil p0U°r’ t°da vsak odgovor bi iti jjg. m°jeni mnenju neugoden 8PrejmaSen’ dokler ta odbor ne ali konkretnega predloga i*12akar 'a: .Kako> s kom> kda-i ali 8j)n '. aj se združi, pridruži t*a Sej^' Pred nami je polletji |)Q ^'avnega odbora, na^ka-^°rožafI110ra^ združevalni odbor 0 svojem delu ter tudi Su£estije in načrte, ka-^ odb' '5° P°da'a seja glavne-^satnp0l'a' *z skupnih poročil valneJ^h odbornikov združena ,°dbora boste lahko J »e ’ • se Je napravilo in m napravilo. *^ti j,, aram nadalje razprav-vaitieg 6 e de^a našega združe-^°vorii °^':,ora. ampak bi rajši I0(WtiPl bodočnosti našega Sno? žHienja. Kaj je ecini i nas Priseljencev? Po ii ^ °m° cfstali na tej zem-^esja ?Cakali,' da pride konec N mi ^jenja. Ce bi bili sa- se j ^ Priseij enci vpisani v na. ^atju tn°te in Zveze, bi bil (^C ^ konec naših organi-St^ost ^.je povprečna ■ letna j,naf^ Priseljenih članov t°V° Je \^1-rn° ^et (skoro go-,eV 15,?.°^’ Potem izginemo v ‘zacije f} 20 let. Manjše orga-h 1.izginile še preje, ako ' va, ^ele mlajšega član- !*e’ ^i il Ročnost naše mladi-;a^aci1-Du<:lanJena v naših or-VPrVTeŽk0^ gOVOriti t J nju’ ker časovne se tako hi-0|rebe •j0’ da ustvarjajo nove k- aše v ,okoliščine. JS bi 'l ašanJ'e naj bo danes, v lu'i skupaj današnje jv^ij, a];8^ s*°venskih orga- s? *wi?irih' k“tere ‘no. -j, al1 spojiti v eno n,Jetlcev ° '^e še delo pri- ^ Pa bodei!°itUkaj r0Jenih ci; 30 naših \ 0 aP°ji.i° živ' (lel0ni , rat8kih organiza-ži?/11 "^d-ienjem ame-' J ensko-za varoval ne- go5' isP le 's i« 81 »“i. A in vrt illt f 19$ w lic' si ' ,0$ , m.I)anes jef*1 eiban 8kl, leSa ePali, ga sistema. To še ne bo danes ali jutri, ampak prišlo bo v letih našega nehanja in umiranja. Kakor se bodo naša mladina in njih otroci spojili z ameriškim življenjem, z bodočim narodom bodoče Amerike, tako bo ž njim prešlo tudi naše podporno življenje. To je njih zadeva daljne bodočnosti, prepustimo jo njim. Rekel sem, da je dolžnost nas priseljencev, da zberemo raz-stresene ude ter spojimo v večje in trdnejše telo. Stvar ne bo tako lahka, potrebna bo kooperacija vseh članov, ker v mejah državnih zakonov moremo sklepati le to, kar nam državna postava dovoljuje. Resnica je, da bo združenje nudilo posameznim članom boljše ugodnosti, kakor jih imajo sedaj, resnica pa je tudi, da bodo zopet posamezni člani nejevoljni, če se mu zviša asesment za nekaj centov, za-kar pa bi uživali nove prednosti v slučaju nesreče. Vsaka nova stvar ima dobre in slabe strani, ampak v principu je dobra ter nudi boljšo garancijo v bodočnosti. Naša prva naloga je danes, da ustvarimo pri naših društvih voljo in potrebo po združenju. Članstvo je tisto, ki je opora združevalnemu odboru, v članstvu je sila in moč, da vodi delo združevalnega odbora naše J. S. K. Jednote v plodonosne in vidne uspehe. V združenju in slogi je naša moč. o- JOIIN BALKOVEC: Živela J. S. K. Jednota! Približal se je čas praznovanja 35ietniče J. S. K. Jednote. Ce malo pogledamo v njeno 35-letno zgodovino, vidimo, da je šla skozi velike viharje in boje. Toda vse je srečno prestala, ker je imela dobre uradnike in zveste člane. Iz malega začetka je zrastla v organizacijo, ki šteje 20,000 članov v obeh oddelkih in ima nad poldrugi milijon dolarjev premoženja. Zaradi tega smemo biti ponosni na našo organizacijo, na tiste, ki so jo ustanovili, in tiste, ki so jo vodili in širili v poznejših letih do današnjega dne. Ponosni smemo biti na njeno nestrankarsko stališče in na bratski duh, ki vlada med njenim članstvom. To je glavni vzrok, da je tako lepo napredovala tekom zadnjih 35 let. Ob priliki 351etnice J. S. K. Jednote naj mi bo dovoljeno kot glavnemu odborniku, da pozdravim njene še živeče uStanovnike in da izrečem hvaležno priznanje za dobro delo onim, ki šo že odšli k večnemu počitku. FRANK E. VUANICI1AR: Bodočnost J. S. K. Jednote m V vfv i ol* tp' 1^' ;f vPt jVe' iK i / K K iv -ii ‘te:, t/j ie Primerno bi bilo, da bi se vsak član spomnil matere Jednote ob njenem 351etnem jubileju z darilom vsaj enega novega člana. Pravilno bi bilo, da v tem oziru posnemamo njene u-stanovnike. Ako ne moremo pridobiti nobenega novega člana za odrasli oddelek, vpišimo vsaj vsaki enega novega člana v mladinski oddelek. Res danes niso najboljši časi za pridobivanje novih članov, toda s trdno voljo in dobro besedo se da še marsikaj doseči. Sicer pa se časi polagoma obračajo na boljše in to se bo poznalo tudi pri naši Jednoti in njenem napredku, če vsi storimo vsak svojo dolžnost. Ob priliki petintridesetletnice J. S. K. Jednote želim, da bi vsi njeni člani in članice praznovali ta lep jubilej z veseljem in zadovoljnostjo. Želim, da bi zavladala zopet prava bratska ljubezen in mir med članstvom naše Jednote. Želim in priporočam, da se vsi držimo gesla “vsi za enega, eden za vse,” ker pod temi pogoji je zagotovljen napredek naše organizacije. Kot eden izmed mlajših članov Jednote in glavnega odbora, naj omenim nekaj o mlajšem članstvu. V resnici dolga doba petintrideset let je minila, odkar je bila ustanovljena JSKJ. Priznati moramo, da delo do sedaj je bilo dobro napravljeno. To kaže napredek v številu članstva in gradba močne podporne organizacije. Toda kaj bo v bodočnosti, posebno kar se tiče mlajših članov in članic? Da se obdrži zanimanje mlajših, je neobhodno potrebno, da se jim da prednost, kjer mogoče. Starejši člani zaslužijo hvaležno priznanje in pohvalo za njih preteklo delo, ampak nekateri mnogokrat ideje mlajših nočejo upoštevati in nekako težko oddajo svoja mesta in svoje stare načine poslovanja mlajšim, kateri bodo morali gledati za bodoči obstoj in nadaljevanje organizacije. Vsi vemo, da pride čas v življenju vsakega očeta, ko mora dovoliti svojemu sinu, da začne graditi za svojo lastno bodočnost. Narava mu je dala pravico in naložila dolžnost naprej voditi, s pomočjo in nasveti, katere mu je dal oče v teku mlajših let. Potem gredo sinovi naprej s svojimi lastnimi novejšimi idejami, podprti z izkušenimi nasveti očetov, da zidajo novi in boljši svet. Postava narave, kateri se človek ne more ustavljati, je, da starejši pustijo svoja mesta mlajšim. Zaradi tega je potrebno, da starejši pozabijo' sebičnost ter da sejejo seme, ki bo v pri-hodnjosti najboljši sad rodilo. Na nekoga se moramo zanesti, da bo vodil delo potem, ko več starejših ne bo med živimi, in kdo bo ta nekdo? Mlajši člani, seveda. Potrebno je torej, da starejši člani pomagajo mlajšim in hvaležno upoštevajo njih ideje in trud, rajši, kot da sedijo in kritizirajo, Vsega tega se večina starejših članov pri naši Jednoti v gotovi meri že sedaj zaveda in zato imamo a-meriško sekcijo našega glasila “New Era.” Tudi dokler je bilo mogoče, smo pri društvih podpirali športne in atletične aktivnosti. Nekateri morda mislijo, da je to potrata denarja, ki ga potrebujemo v druge svrhe. To pa ni res, ker denar, katerega potrošimo v te namene, je nam do-bičkanosen v tej obliki, da pridobimo in ohranimo navdušenje mnogih mladih, katerih ne bi že sedaj v mladosti zanimala samo podpora, katere' so deležni kot člani Jednote. Današnji mladi člani in tisti, ki pridejo v prihodnjih letih, bodo tisti člani, ki bodo slavili prihodnje jubileje, zato so oni, ki morajo v kratkem času iti na delo, da obdržijo našo organizacijo in jo peljejo naprej do višjih uspehov. Iskreno čestitam ustanovni-kom in pozdravljam vse starejše in mlajše brate in sestre, člane in članice. o-------------- JOSEPH MANTEL: Početek in rast Jednote Leta 1888 sem prvič stopil na ameriška tla in kot prvi dom sem si izbral Tower-Soudan v Minnesoti. Tam sem že našel prijatelje, poznane mi še iz starega kraja, ki so me kmalu nagovorili, da sem pristopil k tam-kajšnemu društvu KSKJ. Istega leta je začelo rasti tudi sedanje mesto Ely, ki je oddaljeno 22 milj od Towerja. Tu je bil lep začetek in nudilo se je lepo polje Slovencem. Pa so se začeli naseljevati tja naši rojaki iz Gorenjske, Bele Krajine, Štajerske in drugod. Vsi naše gore listi, vsi junaki in večinoma vsi neoženjeni. Mnogo jih je šlo peš na Ely, ker železnice še ni bilo. Dne 1. aprila 1888 so šele začeli graditi železnico, ki je bila v par mesecih dogo tovljena. Videl sem, da ima novoustanovljeno mestece Ely lepo bodočnost, zato sem se z mnogimi drugimi rojaki tja preselil. To je bil začetek slovenske naselbine na Elyju, ki je pozneje pokazala take lepe uspehe. Nekega dne je bila sklicana seja z namenom, da odstopimo od prej imenovanega društva in da si ustanovimo svoje društvo. To se je zgodilo. Ustanovili smo društvo sv. Cirila in Metoda, pri katerem sem bil več let tajnik, in katero društvo je ob ustanovitvi J. s. K. Jednote leta 1898 tvorilo številko 1. no-vy organizirane Jednote. Začetna leta mlade in šibke J. S. K. Jednote so bila težka, ker blagajna je bila majhna, obveznosti pa velike. Toda s trdno voljo in požrtvovalnostjo smo polagoma spravili organizacijo k čvrsti rasti. Kot takratni prvi nadzornik Jednote bi lahko povedal marsikaj iz časa prvotnih potežkoč. Isto bi lahko povedali tudi drugi še živeči ustanovniki. Toda, ta doba je za nami. Desetletnica, dvajsetletnica, petindvajsetletnica in tridesetletnica so za nami ; ta mesec bomo obhajali že 351etnico J. S. K. Jednote. Dobro je, da pogledamo včasi malo nazaj v zgodovino, da tako dobimo novega navdušenja za nadaljno delo. Sicer pa, kar je za nami, je rešeno. Važno je, kako bomo reševali probleme naše organizacije v bodočnosti. Zgodovina je dobra učiteljica, toda živeti moramo v sedanjosti ki se v mnogih ozirih razlikuje od preteklosti. Posebno važno v današnjih časih je, da pridobimo v J. S. K. Jednoto našo tu rojeno mladino. Pred desetletji nismo poznali tega problema. Odrašče-ne mladine je bilo takrat še malo in novi čvrsti naselniki so vsak dan prihajali iz starega kraja. Novih naselnikov ni več in skoro edino gradivo za nadaljno rast J. S. K. Jednote, nam nudi naša mladina. Ne odnehajmo prej, da bo vsa naša mladina v vrstah J. S. K. Jednote. Sem in tja se nekaj govori in piše o združenju. Po mojih mislih je boljše, da to reč za enkrat pustimo na strani. Naša Jednota ne bi vsaj v sedanjih časih imela od združenja nik-a-kih koristi. Kar se dobrega gospodarstva in dobrih investicij tiče, se lahko JSKJ meri z vsako drugo slično organizacijo. Tudi najhujše čase depresije je naša JSKJ prestala tako dobro ali pa boljše kot druge organizacije. Dalje je naša organizacija popolnoma nestrankarska in zato v resnici bratska. Naša J. S. K. Jednota ima dobra in razmeram odgovarjajoča pravila, ima dobro vodstvo in upravo, nadstoprocentno solventnost in dobro članstvo. Posebno razred “AA” se je dobro obnesel, ker je ohranil stotine, morda tisoče članov v organizaciji, katere bi nam bila depresija vzela, da nismo imeli omenjenega razreda. Bratje in sestre, samo korajžo! Naša organizacija stoji trdno in solidno, depresija bo v kratkem za nami, mladina se množi in svet je velik, tako, da bo dovolj življenjskih sredstev in dovolj prostora za vse, torej tudi za J. S. K. Jednoto in njen napredek. -------o-------- ANTON OKOLISH: Dobra investicija Ako vsestransko in dobro premislimo, bodemo sprevideli, da najbolj varila in najbolj sigurna investacija denarja za nas, kateri se, z zelo redkimi izjemami, ne moremo ponašati z velikim premoženjem, je podporna organizacija in to je tudi naša Jednota. Koliko trdo prisluženega denarja so naši ljudje že izgubili pri investaciji v delnice, v razna podjetja in večkrat tudi vsled [poloma kakega bančnega pod- jetja. Nikdo pa ni še kaj izgubil, ako je redno plačeval njegov asesment pri naši Jednoti. Vedno je še naša mati Jednota v teku 35 let njenega obstanka redno izplačevala vse njene obveznosti vsem, kateri so bili do kakega izplačila upravičeni. Ustanova, katera ima za podlago bratstvo, katero nalaga dolžnost vsakemu članu pomagati sočlanu v bolezni, v nesreči in sorodnikom ob času smrti člana, je podlaga, katero ne more' omajati, še manj pa uničiti, še tako huda kužna bolezen in druge nezgode, ko obiščejo človeka. S sprejetjem načrta “C” na zadnji konvenciji pa je postala naša Jednota tudi ne samo podporna organizacija, kot je bila do sedaj, ampak tudi nekaka hranilnica. Ta sistem pri naši Jednoti, katerega je zadnja konvencija izpopolnila s tem, da je sprejela jse načrt “C,” poleg načrta “B,” katerega smo imeli že prej, bode omogočil posebno naši mladini, da ne bode zavarovana samo za bolezen, nesreče in smrt, ampak da si bode ob enem v teku nekaj let prihranila lepo vsoto denarja, katerega bode potem lahko dvignila in porabila za lastne potrebe. Jaz vidim za našo Jednoto lepo prihodnjost in sploh za vse podporne organizacije. Te so se že tako udomačile v tej deželi, da v ž i v a j o ne samo splošen ugled, ampak tudi gotove prednosti in ugodnosti, kar se tiče obdavčevanja in tudi v drugih ozirih. Največja zapreka napredku pri Jednoti so pesimisti. So to neke čudne vrste ljudje. Ko bi šlo po njih prerokovanju, bi naša Jednota ta mesec ne obhajala lep jubilej. Ti črnogledeži niso pričakovali niti 5-letnice ob rojstvu naše Jednote. Ker sem navedel naj večjo zapreko, naj navedem tudi največjo potrebo. Ta največja potreba so agilni Člani, agitatorji. Ti so podobni pridnemu farmer-ju, ki orje neobdelano zemljo. Kot zemlja, ki veliko več rodi, ako se pridno obdeluje, tako bode tudi Jednota veliko več napredovala, ako bodemo pridno agitirali. Ne pozabimo pa, da živimo v dobi, v kateri se gleda le na praktičnost. Pohvala, priznanje, zlate knjige, vse to je sicer nekaj, na kar nekaj gledamo, ni pa praktično. Pohvala, priznanje ' ne more kupiti niti za eno pipo tobaka. Dobrim agitatorjem je treba torej dati kako nagrado. Tako delajo zavarovalne družbe, tako dela vsak pameten trgovec, kateri hoče, da se njegovo blago uvede med ljudi. Imamo sicer glasilo, ali osebni obisk agitatorja, dobrega agitatorja, bode veliko več dosegel, kot pa pisana beseda, pa magari če je še tako dobra, Škoda, da živimo v času velike depresije. Ako bi te ne bilo, bi nam bilo omogočeno bolj primerno obhajati 35-letnico. Veseliti pa nas morajo in nas z upanjem navdajati znamenja, katera kažejo, da bode tudi delavstvo, iz katerega po veliki večini obstoji članstvo naše Jednote, dočakalo v doglednem času in poslalo deležno večjih pravic človeka, katere mu sedaj krati in odreka požrešnost delodajalcev. Potem bomo mogli bolj primerno in z bolj veselim licem obhajati 40-letnico obstanka naše Jednote, take kot je sedaj, ali pa združene v bratskem objemu s slično organizacijo, z istimi lepimi načeli in principi kot jih imamo sedaj o ----------------------- nabrala si je lepo zakladnico življenjskih izkušenj. Z izkušenim očesom motri danes življenjske probleme, ki so v gotovih ozirih sicer novi, toda imajo svoje korenine v preteklosti. Iz tega vzroka ji niso popolnoma tuji. Zgodovina njenega življenja je častna in poštena. Njena pot od prvega začetka do danes in še naprej v bodočnost je začrtana jasno in določno. Vsi jo pa-znajo. To je pot bratstva, človekoljubja in pomoči za potrebne in trpeče. Med svojimi sesh’ami, drugimi sličnimi organizacijami, uživa J. S. K. Jednota ugled in spoštovanje. Njeno posestvo ni največje, toda je vzorno urejeno in njene finance so v dobrem stanju. Vsi njeni otroci, morda z izjemo najbolj nagajivih, se počutijo dobro v njenem varstvu. Saj jim tudi privošča vso svobodo, ki je v mejah dobrega gospodarstva mogoča. Vsi pogoji so torej tukaj, da J. S. K. Jednota vodi svojo dobro in za blagor našega naroda v Ameriki tako koristno gospodarstvo še mnoga desetletja. Od nas pa je odvisno, da te ugodne pogoje vzdržujemo in boljšamo po svojih najboljših močeh in zmožnostih. Imejmo zato pri vsaki priliki dobro besedo za J. S. K. Jednoto, skrbimo za notranji mir in red, spravimo vso našo mladino v njene vrste in branimo njen ugled napram vsem protivni- kom, pa naj se pojavijo od zunaj ali od znotraj. Ako se bomo držali teh pravil, bo naša'J. S. K. Jednota dočakala svoj zlati jubilej, svojo 50-letnico, močnejša, bogatejša in uglednejša kot si moremo danes, o priliki njene 35-letnice, predstavljati. Bratje in sestre, pomnimo, da je vse to odvisno od naše ljubezni do organizacije, naše trdne volje in našega vztrajnega dela! ———o---------- VALENTIN OKEIiEK: Nekaj zgodovine JOHN SCHUTTE: V najboljših letih Navadno pravimo, da je človek petintridesetih let v najboljši življenjski dobi. To pravilo lahko obrnemo tudi na našo J. S. K. Jednoto, ki obhaja ta mesec svojo 35-letnico. Otroške bolezni je prebolela, razposajena deška leta ima za seboj in Člane JSKJ in druge rojake širom Amerike bo morda zanimalo čitati nekaj malega iz zgodovine Slovencev v Velikem New Yorku. Kolikor sem mogel dosedaj dognati so se leta 1891 nahajale tu tri slovenske družine, namreč družine F. G. Tassotti, Joseph Rems in Joseph Rojane. Samski rojaki so takrat že tam bivali sledeči: Kali Adamič, Ignac Starin, Anton Burgar, Frank Starin, Alois Češarek, John Kobe in Joseph Špehar. Potem so rojaki leto za letom prihajali v večjem številu. Tu naseljene Slovenke so bile večinoma zaposlene s šivanjem moških in ženskih slamnikov; nekateri rojaki so bili zaposleni pri “blokanju” istih. Dva rojaka sta bila zaposlena v Fischerjevi trgovini glasbenega orodja, nekaj pa jih je bilo zaposlenih v tovarni “Anso-nia,” ki se je bavila z izdelovanjem stenskih ur. Od leta 1904 do 1906 sem tudi jaz delal v omenjeni tovarni. Leta 1904, začetkom meseca junija sem bil zapustil moje rojstno mesto Ljubljano in iz Antverpna s parnikom “Finland” Red Star proge dospel v New York. Ker nisem imel ni-kakega naslova, sem stanoval v “Leo House” na State St. v New Yorku en teden. Ko sem dobil delo v tovarni “Ansonia” v Brooklynu, sem s tremi drugimi samci stanoval v hiši H. Jermana. Leta 1905 pa smo sami najeli stanovanje v pritličju neke hiše na 16. cesti v Brooklynu, si nabavili pohištva in si iz svoje srede izbrali kuharja Tako sta nas hrana in stanovanje le malo stala. Razume se, da ob sobotah je pela harmonika. — To je nekaj drobcev iz zgodovine slovenskih naseljencev v Velikem New Yorku. I Zdaj pa nekoliko iz društvene zgodovine. Društvo sv. Petra, št. 50 JSKJ, je bilo ustanovljeno leta 1904. Po agitaciji F. G. Tasaotti-ja so se dne 1. junija 1904 zbrali sledeči rojaki: F. G. Tassotti, Ivan Briški, Martin Curl, Peter Klarič, Ivan Murn, Anton Majetič, Anton Štucin, Anton Gorkič, Josip Pleše, Peter Fugina, George Koenig, George Kaj bež, Andrej Štalcar in Josip Tassotti ter ustanovili istega dne slovensko podporno društvo sv. Petra, katero je bilo meseca oktobra 1904 sprejeto v Jugoslovansko Katoliško Jednoto pod vspored-no št. 50. Pri ustanovni seji je bil izvoljen sledeči društveni odbor: Predsednik: Josip Pleše; podpredsednik: Anton Štucin; 1. tajnik in zastopnik: F. G. Tassotti; 2. tajnik: Josip Tassotti; blagajnik: Martin Curl; nadzornika: Anton Gorkič, Andrej Fugina; arhivar: Andrej Štalcar. Meseca oktobra leta 1922 je dobilo društvo dovoljenje za sprejem otrok v mladinski oddelek. Društvu pripadata danes samo še 2. ustanovna člana in sicer: F. G. Tassotti, stanujoč na 130 Scholes Street, Brooklyn, N. Y„ in Anton Štucin, 375 Weser Ave., P. O. Stapleton, Staten Island. Društvo šteje danes 65 enakopravnih članov; 6 neenakopravnih, to je samo za posmrtnino zavarovanih članov, in 5 otrok v mladinskem oddeleku. Sedanji društveni odbor je sledeč: Josip Škrabe, predsednik; Ignac Nakrst, podpredsednik; Valentine Orehek, tajnik; Gabriel Tassotti, blagajnik, in George Stojs, zapisnikar; John Vesel, Vincenc Volkar in John Cvitkovich, nadzorniki; Ignac Nakrst, zastavonoša društvene društvene zastave; John Vesel, zastavonoša ameriške zastave; Gabriel Tassotti, maršal Društvo zboruje vsako 3. soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v dvorani Slov. Doma 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Nadalje omenim Slov. podporno društvo “Orel” št. 90 J. S .K. J. v New Yorku, N. Y„ ki je bilo ustanovljeno 1. marca 1909. Sedanji društveni odbor je sredeč: Luka Cerka, predsed- nik; Louis Palčič, tajnik; John Čekada, blagajnik. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 8. uri zvečer na 62 St. Marks PL, New York, N. Y. Druga slovenska podporna društva v Velikem New Yorku so: št. 46, 57, 105, 184 in 238 KSKJ; št. 56, 140 in 560 SNPJ, in Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York. To zadnje je bilo ustanovljeno leta 1918 in šteje 64 članov. Slovenska kulturna društva v Velikem New Yorku so sledeča: Slovensko pevsko in dramatično društvo “Domovina” v Brooklynu, ustanovljeno leta 1908; (to društvo je leta 1932 ustanovilo mladinski pevski oddelek 60 članov) ; Slovensko pevsko in dramsko društvo “Bled” v New Yorku, ustanovljeno leta 1931; Slovensko pevsko društvo “Slovan,” ustanovljeno leta 1921; leta 1931 je bil ustanovljen mladinski tambura-ški zbor, v katerem igra 25 dečkov in deklic. V primeri z drugimi narodnostmi je nas Slovencev v ogromnem Greater New Yorku le majhno število, toda, da nismo utoniii v tujem morju, dokazuje število naših podpornih in kulturnih društev. o-------------- ROSE SVETICH: Častna zgodovina JSKJ Ob pet in tridesetletnici je vredno, da se nekoliko ozremo v zgodovino J. S. K. Jednote. Pravijo, da čak je zlato, toda pra-(Dalle na 6. BUaul) 1898 RAZDOBJE CASA 1928 DOBRODOŠLI DELEGATJE J.S.K.J ANTON J. TERBOVEC: IZ MLAJŠIH DNI NAŠIH ORGANIZACIJ Zgodovina ameriških Slovencev je tako tesno zvezana in prepletena z zgodovino naših podpornih organizacij, da je nemogoče ločiti eno od druge. Od svojega početka so bile in še danes so slovenske podporne organizacije naše najvažnejše ustanove. To so res ustanove našega naroda in ne posameznikov ali tujcev. Brez teh organizacij bi se širom Zedinjenih držav raztreseni Slovenci nikdar ne bili zavedli svoje moči, nikdar ne bi bili prišli v tako ozko medsebojno zvezo, nikdar se ne bi bili strnili v tako enotno narodnostno skupino. Po zaslugi bivše avstro-ogrske državne tvorbe smo bili Slovenci razdeljeni na Kranjce, Štajerce, Primorce, Korošce, Prekmurce itd. Tu v tej velikanski deželi smo se znašli kot Slovenci, vsi prihajajoči z istega lepega, toda zelo majhnega koščeka sveta, iz Slovenije. Nismo znali jezika, naše nove domovine, nismo poznali in razumeli šeg in običajev te dežele, in to nas je vleklo skupaj. Kmalu smo se zavedli, da smo navezani sami nase in da je edina .pomoč, na katero lahko računamo v slučaju nesreče, le naša lastna medsebojna pomoč. Bili smo mladi, zdravi in močni in nismo se bali starosti, bali pa smo se revščine in pomanjkanja v •slučaju bolezni in težkih poškodb. To pa je ustvarilo ugodno polje za ustanavljanje in razvoj naših podpornih organizacij. Zdi se, da v mladih dneh naših podpornih organizacij se rojaki v velikih naselbinah niso tako zavedali koristi in potrebe teh organizacij kot v malih, osamljenih naselbinah. Večje, število rojak Jv v večjih naselbinah jih je nekako navdajalo z večjo sigurnostjo, četudi je bila ta večja sigurnost bolj namišljena kot resnična. V malih naselbinah, posebno po zapadu, pa so se rojaki čutili mnogo bolj osamljene med tujim življem in to jih je .sililo, da so se z velikim navdušenjem oprijeli vzajemne pomoči v društvih. Ko sem v letih 1906 in 1907 bival v veliki slovenski naselbini srednjega zapada, je bilo zanimanje za podporne organizacije med rojaki primeroma še zelo malo razvito. Res so že obstojala nekatera samostojna podporna društva in nekatera, pripadajoča centraliziranim organizacijam, toda k tem društvom je takrat pripadal le primeroma majhen odstotek naših priseljencev. Ko pa me je kmalu nato pot prinesla v malo slovensko naselbino daleč na zapad, našel sem tam v tem oziru čisto drugačno razpoloženje. Naselbina je bila, kar se je tikalo slovenskih naseljencev, še zelo mlada, vendar je že imela tam ena slovenska organizacija svoje društvo, drugo društvo se je pa prav tisti čas ustanavljalo. Moji novi znanci so mi takoj po mojem prihodu priporočili, da naj pristopim vsaj k enemu podpornemu društvu, in so mi celo ponudili denar za pristop, če bi ga sam ne imel. Tako sem takoj prvi mesec pristopil k novemu podpornemu društvu in kmalu nato še k onemu, ki je že prej obstojalo. Novi slovenski priseljenci so prihajali v naselbino mesec za mesecem, deloma direktno iz stare domovine, deloma iz premogar-skih polj Gornje Štajerske in Nemčije. Kakor hitro je novi prišlec dobil delo, so mu hišni gospodar in “boarderji” takoj povedali, da mora stopiti v društvo. V mali naselbini se vsi rojaki hitro izpoznajo med seboj. Kmalu po mojem prihodu se nas je v dotično naselbino nabi’alo do sto Slovencev, namreč moških, in med temi sem poznal komaj tri ali štiri, ki niso spadali k nobeni slovenski podporni organizaciji. Društvene seje, ki so se vršile ob nedeljah, so bile skoro vedno stoprocetno obiskane. Doma so ostali le morebitni bolniki. Saj to so bile skoro edine prilike, da smo se vsi rojaki sešli. se pokazali v naših boljših oblekah in po seji seveda katero rekli v salunu. Samovlado te republike smo najprej začeli pojmovati potom j uprave naših društev, v katerih* smo bili vsi enaki. Tu ni bilo ukazov, ampak sklepi. Društvene urade smo spoštovali, kajti dobili so jih tisti, ki so jih bili po mnenju članstva vredni in zmožni. Društveni uradi niso pomenili samo delo, ampak tudi čast in odliko. Bratstvo nam ni bilo prazna beseda, ampak častna dolžnost. V slučaju, da je samski društveni član težko obolel, mu je društvo preskrbelo strežnike, posebno za ponoči, ker od gospodinje, ki je imela pol ducata ali več “boarderjev” na hrani, se ni moglo pričakovati take pažnje kot jo potrebuje težko bolan človek. Naša društva smo “ronali” preprosto, toda pošteno, Simu-lanti so nam bili nepoznani tako po imenu kot po akcijah. Kakšni mali nesporazumi so se sicer včasi pojavili pri društvih, toda do resnih sporov ni prišlo. Bratstvo in prijateljstvo, ki se je pričenjalo pri društvih, se je polagoma razpredlo preko vsega slovenskega družabnega življenja naselbine, da smo, nevede kdaj, postali skoro vsi rojaki v naselbini kot ena sama velika družina. Kadar je bila kakšna zabava, javna ali privatna, $mo bili enostavno vsi “tam.” O bodočnosti naših organizacij seveda nismo dosti razmišlje-vali. Bili smo mladi, močni in zdravi, dela se ni manjkalo in novih naseljencev tudi ne, pa se nam je zdelo samo ob sebi umljivo, da pojde kar tako naprej. To so bili časi brezmejnega in brezskrbnega optimizma. Par let pozneje sem po trgovskih potih obiskal skoro vse slovenske naselbine zapadno od reke Mississippi, nekatere tudi po večkrat. Včasi so moja potovanja vključila tudi dober kos srednjega zapada in juga. Društveno življenje naših ljudi, vsaj v manjših mestih in naselbinah, je bilo precej tako kot v prej navedeni zapadni naselbini. Tu in tam so se razcvetala mlada pevska tamburaška in celo dramska društva, toda večina družabnega življenja je bila osredotočena v naših podpornih društvih. Med raznimi jednotami in zvezami je bila tiste čase razvita že precejšna kompeticija, ki ni bila brez slabih strani in posledic, toda je imela tudi svoje dobre strani. Najboljša stran kompeticije je bila ta, da brez nje ne bi bilo nikdar toliko Slovencev zavarovanih pri podpornih organizacijah kot jih je. Po naših listih je bilo tiste čase tu in tam precej “prekljanja” in osebnosti. Sicer še zdaj nismo čisto brez tega, toda naj večji kupi tozadevne slame so že večinoma pogoreli in zdaj švigne le še tu in tam kaka zapoznela iskra v ozračje, kjer mrkne, ne da bi povzročila posebno pozornost in razburjenje. Smo pač odrasli otroški dobi. Razni “problemi” so se začeli pojavljati pri naših podpornih organizacijah že pred petnajstimi leti in še prej. Posamezne države so postale precej “sithe” z zahtevami za solventnost organizacij. To nam ni bilo ljubo, toda bilo je zdravo. Naše slovenske podporne organizacije so bile še primeroma mlade, ko so se morale podvreči državnim regulacijam, in temu dejstvu se imamo Slovenci zahvaliti, da smo na zavarovalninskem polju utrpeli le majhne, skoro neznatne izgube. Lepo je se zamisliti četrt stoletja in več nazaj v mladeniško dobo naših podpornih organizacij in potem pregledati kot na filmskem traku njih razvoj in njih kljubovanje raznim viharjem, nato pa občudovati njih današnjo življenjsko silo, s katero se odlikujejo sredi moreče depresije. Naše podporne organizacije so najlepši spomenik našega dela in naših uspehov v tej deželi. Za svojo starost so čudovito čvrste in zdrave, ker so pač sestavljene iz pripadnikov čvrstega in poštenega naroda. Po prerokbah nekaterih črnogledov so bile naše podporne organizacije že pred dobrim desetletjem zapisane poginu ali vsaj zave-vetišču za betežne in onemogle. Kljub temu kažejo danes komaj zrelo moško starost in še ne mislijo na penzijo ali upokojitev. Nekaj mladeniških muh so izgubile v resnih življenjskih izkušnjah in nekoliko manj verujejo v lepo doneče besede in gesla, zato pa polagajo večjo važnost v realnost. Kakšna bo bodočnost naših podpornih, organizacij v prihodnjih petindvajsetih letih, je težko reči, posebno vpričo velikih in hitrih gospodarskih izprememb današnjih časov. Ni pa, po mojih mislih, vzroka za pesimizem. Dobro delo, ki so ga vršile in ga še vršijo te organizacije, ne bo uničeno in izgubljeno. Ce bodo razmere zahtevale, se bodo organizacije izpremenile in razmeram prilagodile. Da so tega zmožne, so že večkrat dokazale. Dolga desetletja so te organizacije vršile plemenito delo samopomoči med izseljenci, marsikateri tisočak so poslale tudi rodni Sloveniji, seznanjale in medsebojno vezale so raztresene dele našega naroda potom svojih glasil, zbliževale tu rojeno slovensko mladino s starejšo generacijo in nas potom svojega človekoljubnega dela na najlepši način predstavile naši novi domovini Ameriki kot zdrav, razumen, priden, varčen in gospodarsko skrben narod. Ponosni smo lahko na delo naših podpornih organizacij napram materi Sloveniji in napram naši izvoljenki Ameriki. Kadar pride za nas čas, kot je že prišel ali še pride za vse druge naseljence, da se potopimo v morju amerikanizma—saj ameriški narod je nastal iz naseljencev vseh narodov—potopili se bomo z vihrajočimi zastavami, zavedajoč se, da smo prispevali Ameriki in posredno s tem človeštvu primerno svojemu številu toliko ali več plemenitega dela, kot kateri drugi narod. Tudi ko bo že utihnila naša govorica v tej deželi, bo 'ostal med našimi potomci lep in hvaležen spomin na naše podporne organizacije. Do tega pa je še daleč; naše bratsko delo še dolgo ne bo zaključeno. To nam najbolje svedoči čvrsta življenjska sila naših podpornih organizacij. kler si ista ni finančno opomogla. Mr. Sakser, mož visokih let, je še danes član naše organizacije in vsi želimo, da bi ga dobra usoda ohranila v naših vrstah še mnogo let. Ko je J. S. K. Jednota tako srečno prestala prvo in najhujšo krizo, so od vseh strani pričele prihajati prošnje novih društev za pristop. Organizacija se je izkazala v krizi tako dobro, da je dobila vsestransko zaupanje med ameriškimi Slovenci. To pa je bilo mogoče le zato, ker so njeni prvi člani pokazali toliko ljubezni in prave lojalnosti do J. S. K. Jednote. Prava bratska ljubezen in lojalnost sta bili tudi v sledečih letih in desetletjih vodilni sili za rast in napredek naše J. S. K. Jednote. Prav je, da ob priliki praznovanja petintridesetletnice damo iskreno priznanje vsem živečim in že umrlim uStanovnikom in vsem, ki so pred 35 leti započe-to delo lojalno, pošteno in v pravem bratskem in sestrskem duhu vršili naprej. Kriza, v kateri so se zadnja leta nahajale vse slovenske podporne organizacije, seveda tudi J. S. K. Jednoti ni prizanesla. Toda naša organizacija je najhujšo krizo dobro prestala, ker ima času primerno začrtane smernice, zmožno vodstvo in člane, ki so v ogromni večini zvesti in lojalni svoji organizaciji do skrajnih mej. Jugoslovanska Katoliška Jednota je ob svoji 35-letnici ponosna ne samo na svojo trdno gospodarsko podlago in na svoj ugled, ampak ponosna je še bolj na pravo bratstvo in lojalnost, ki vlada v njej. Na tej podlagi ji je zagotovljen nadaljni napredek, ki ga vsi iz globine src želimo. o----------------------- JOHN ŽIGMAN: Častna obletnica Častna zgodovina JSKJ (Nadaljevanje s 5. strani) vilno porabljen čas je še več vreden kot zlato. Cas, ki so ga porabili ustanovitelji J. S. K. Jednote za njeno ustanovitev in negovanje, je bil v resnici več vreden kot suho zlato. Komaj je bila J. S. K. Jednota en mesec stara, je že smrt pobrala enega sobrata. Temu je sledil drugi smrtni slučaj, potem tretji in tako naprej, tako da je imela mlada Jednota za izplačati devet smrtnin, predno je bila šest mesecev stara. To je bil udarec, ki bi ga tako mlada in šibka organizacija ne bila nikoli prenesla, da niso bili njeni člani-ustanovniki do skrajnosti lojalni. Na redni seji organizacije je bilo poročano, da je mlada organizacija v kratkem času svojega obstoja izgubila devet čla-inov. Za tremi so bile izplačane smrtnine, za ostalih šest pa so bile smrtnine na dolgu. V blagajni je samo par centov, ikje vzeti denar za izplačan j e šestih smrtnin? Mučen, skrbi poln molk je nastal v dvorani, nakar se-je oglasil tedanji glavni tajnik John Govže in opomnil navzoče, da so vsi ob priliki ustanovitve obljubili neomajno zvestobo svoji organizaciji, naj jo zadene karkoli. Pozval jih je, naj ponovno obljubijo zvestobo svoji mladi organizaciji in naj ji stojijo na strani v tisti sili, dasi jih je komaj 500. Ko je tajnik svoj govor končal, je zagrmelo po dvorani: “Naložimo naklado! Vse bomo plačali!” In tako se je zgodilo. Mesto, da bi bili člani plačevali po $1.50 mesečnega asesmenta, so plačevali po $7.00 in $8.00 mesečno, toliko časa, da je bil ves dolg plačan. To je bila lojalnost in požrtvovalnost, ki je v čast J. S. K- Jednoti in ki nam vsem članom lahko služi za dober vzgled. Pri tem je prav, da se pohvalno omeni sobrata Franka Sak-serja, ki je bil naši organizaciji naklonjen od vsega začetka. Njegov list Glas Naroda je bil brezplačno za glasilo JSKJ, do- ti, sejejo prepire, nezaupanje in nezadovoljstvo med članstvom, kar škoduje Jednoti na znotraj in na zunaj. To svoje ruvanje navadno skrivajo pod krinko hlinjene ljubezni in skrbi za Jednoto, kar je organizaciji v večjo škodo, kot če bi dotičniki nastopili naravnost. Od takih elementov ne pričakujmo, da bodo storili res kaj dobrega za Jednoto; organizacija bo imela od njih le sitnosti in neprilike, poleg tega pa še veliko škodo na ugledu. Škoda za Jednoto pa pomeni škodo za nas vse sku-kaj, ki smo se kot bratje in sestre sešli pod zastavo J. S. K. Jednote. Bratje in sestre, naše geslo naj bo vztrajno delo za organizacijo, enakopravnost in iskreno bratstvo. V tem geslu naj bo osredotočeno vse naše delovanje za procvit J. S. K. Jednote. V čast si štejem, da zamorem kot glavni porotnik JSKJ pozdraviti ustanovitelje naše Jednote in jim čestitati ob priliki 35-letnice, ki jo od njih ustanovljena organizacija obhaja ta mesec. Ti pionirji so si postavili lep spomenik v zgodovini ameriških Slovencev, ki bo pričal še poznim rodovom o njihovem požrtvovalnem in nesebičnem delu. Cast in priznanje pa gre tudi vsem tistim, ki so pristopili pozneje in so delali ter še delajo vztrajno in nesebično za rast in ugled naše J. S. K .Jednote. Širom Zedinjenih držav so raztreseni ti dobro misleči in nesebični bratje in sestre, in dokler ima naša Jednota za seboj tako veliko, zvesto in lojalno armado, sta ji čvrsta rast in napredek zagotovljena. :—o----------- A. J. TEJIBOVEC: DOBRI LJUDJE in koristno delo ni sramoti'4 V Pennsylvaniji sem P^1 (Nat del premogov rov od z’101 a vpr Ko so me nekateri tou n v t vprašali, če bom upal pri.iet!, ’’ da tako delo, sem odgovoril, ('a' ^ožiši si drugi upajo, si upa01 zi jaz. .. Ir’deš Za en teden sem bil Pr*^ ne g nekemu Poljaku, da me inS ®estu ra v najbolj nujnih prefl10- Niser skih umetnostih. Ta mož nll!t °Prav sam ni dosti znal in tako^ hestu nisem mogel mnogo i*8fl. p; Drugi teden sem že sam deS! Judi. svojem “roomu.” Kako ^ _ odv in nerodno je šlo, si k'lhk0 j( sam predstavlja. V s°se ( v “roomu” je delal neki čan, ki je prišel včasi m*0 ell, vasovat. Ko je videl, ka ® J z ž mučim in kako malo naPr ^ hiši mi je skušal dopovedati Je s naj delam. Pa ga nisem nie mel, torej mu ni Pre°s ^ drugega, kot vzeti orodje' ( in ke in mi pokazati. Tako )e ;azal krat opravil polovico d®8 u>če mene. In jaz se mu TOB& f N niti zahvaliti z besedam*'' ,a8otc hvaležno sem ga pogled' j!° z&< bi ga danes srečal, ne vei11, bi vse storil zanj! ^ s’;t'e V veliko mesto Seattla ob sinjem Pacifiku, sem 11 °f dobil za seboj pošiljate^ \ ^ Sei no nad dva tisoč dolarja ( lf sem imel nikakega stalne^ j slova ih nikogar nisem r ’ d v mestu. Legitimirati se ^ ^ad imel s čim drugim, kot s , 1 5 . , . .. . v zt nek smi, ki sem jih imel v * Na to in na mojo bese ^ ,^ln sem naslovljenec, so mi 11 ^ presnem uradu izročili P^, ( brez nadaljnih ceremonij- ^ ^Se ne vzljubil naroda, ki • na moško besedo in P°^e . S( i ln Nekoč, v zgodnjem P% ^ sem bil prišel v mestece j ville, Illinois. V tamkaj ^ " venski naselbini, ki je D ^ ^ središča mesta nekolik0 .vili ’ srtij- Ijena, sem se po opra'"' (. . mudil pozno v noč. Ko * ^ ^ domislil, da bo treba ne^0vi |p nočiti, so mi rojaki j_ ^ da poskusim bližnji bo ^ ^ house, kjer da bo najini stor. Prijazen, že bolj P .j l\ ^ pečlar se mi je pon« ^ !t) ^ spremljevalca. Trkala i'1 .oh*. T 1 jala sva po vratih, toda ša je spala in nihče se A', iCo ( sil. Nato sva se s spi’eI? 'f • ep ^ cem podala v mesto, t t ^ bila dva mala hotela, se bo že dobil kak Pr°s J V obeh hotelih pa so 11 ^ obžalovanjem povedali- | j j ^ vse polno in da morajo n . Ijj^ gosti spati celo na hodu* ^ Zdaj me je začelo 11 t . ^ skrbeti. Vedel sem, da gega jutra ne dobim ' t vlaka, avtomobilov pa ta ^ j ^ ni bilo tako na ‘ razpojaiy ^a dandanes, da bi se bil * 1 T 0 • odpeljati v večje mesto v ^ ^ iskat prenočišča. Res>Ž |> ^ sem dejal tovarišu, da tj ^ zleknil kar kam v travo 1 (! ^ počakal jutra, to^la on Je ^ da to ne bi bilo varno jj ^ morebitnih trempov a ^ >v ^ Domislil se je, da je P t v , kraju mesta še neka hi6'O imajo včasi za oddati ka g za prenočišče. tij Šla sva tja in dolg0 ^ Končno se odpre okno v (i vf; nadstropju, ven se P0^^ V) mršena glava in zasPa** cl0 'Dalje na 7. strafli^ ^ Dne 18. julija 1898 je bil položen temelj J. S. K. Jednoti po dobro mislečih minnesotskih rojakih, ki niso mislili samo na danes, ampak so z bistrim pogledom zrli tudi v bodočnost. Dvomim, da bi si bili ustanovniki takrat predstavljali, da se bo iz skromnega začetka, katerega so rodile tačasne potrebe, razvila taka močna in ugledna organizacija. Iz malega stebelca se je razvila v močno drevo, ki razteza svoje veje preko vse te velike dežele, katero smo si izbrali za našo novo domovino. Lahko so ustanovniki ponosni na svoje delo, in prav je, da jim mi damo tozadevno priznanje. Letos poteka 35 let neprestanega dela tistih nesebičnih rojakov, ki so na en ali drugi način pomagali J. S. K. Jednoti do sedanje višine. Upajmo, da se bo delo za našo Jednoto tudi v bodoče nadaljevalo z enako vnemo in požrtvovalnostjo. Daneš preživljamo krizo, ki je ena najhujših v zgodovini delavstva in v zgodovini naših podpornih organizacij. In ravno v tej krizi se je JSKJ zelo dobro izkazala z vpeljavo sistema, ki je omogočil stotinam dobrih članov, da so ostali zavarovani v društvu in Jednoti. Kakor drugod, se včasi tudi v aši organizaciji pojavijo neza-ovoljneži, ki iz sebičnih oseb-iih vzrokov rujejo proti Jedno- Tekom mojega sedemletnega potovanja po trgovskih poslih in deloma tudi prej, sem imel priliko, kot jo ima le malokdo, da sem videl več kot dve tretjini držav naše Unije, spoznal neštete naravne krasote te velikanske dežele in se osebno seznanil z desettisoči naših rojakov, spomini na katere še zdaj spadajo med naj lepše v življenju. Neprekosljivo gostoljubnost in poštenost našega priseljenega naroda sem spoznal v vsej lepoti šele tekom mojih potovanj. Od takrat sem prepričan v globino duše, da boljšega naroda ni na svetu kot je naš slovenski. Izjeme, ki ne odgovarjajo temu pravilu, so redke bele vrane. Imel sem pa tudi neštete prilike spoznati rojene Američane, da so gentlemanski, dobri in pošteni napram vsakemu, ki se jim zdi zaupanja vredei^ četudi ga morda govorica izdaja za ino^emca. Mnogokrat so mi samo na moško besedo in pošten obraz zaupali marsikaj, zakar bi bil v stari Evropi potreboval v svrho legitimacije pol ducatai prič. Večkrat sem bil od njih deležen nesebične naklonjenosti tudi v drugih ozirih. Priseljenec, ki pride v to deželo, mora vsaj prva leta prijeti za vsako delo. To je tudi zdravo, kajti na ta način najlažje zapopade ameriški delavski alfabet, in nobeno pošteno 10tJa| D°BRI ljudje znot« B s 6. strani) tovŽnv S ° Sem in kaj ho' •iieti i do Pozni uri. Odgovo-, da* i^iš.Saem Potnik in da želim .m tl 'Pa Z(]ai r k >ride5?-> eni uri P°P°ln°-,ridel» negi:e,Sefčudi mož- “Za’ instf1 hestll!» v hotel> sa.) sta dva e#-*1 'Nisem i n-er oprav,-- m°^el PreJ P«ti,” tak«, hestu st«6”1’./'!11 °ba hotela panj sta ti' natlačeno polna, iz 1 ^ 'Tudi Drienm°rem n°COj” 0 tr! ’ odvrne mmamo pr0st0' 1 A vi 'f- rne mož. ko ^8 jg 4. i jged®* ral v *. ’ bom Pa seveda 0 H iw lavi Prenočiti,” odvr-, iesi&nu'ano nalo' We]]i tinčoi ■’ ifaliO il , v LaKaJ malo, bom go- Kd‘2 zeno!” ipra' hiši Sp j t> ie sledil Zasvetila luč- na' m ^ anje govorjenje in ce- iost*| minut stopnicah- ^ez ne-je v: ta j« Je Sospodar odprl ) ie'' ;azal !!e Povabil. da vstopim. del8 n, £e. 1 Je |ično sobo v pri-;en',: >om , mma nič boljšega, * * < ric"- dal' io Zar, ,em ga, da sem ne -eifl'1 i hvalpJ0 s sobo’ ampak streh2611 in srečen’ da sem tie,; k inQ'Joščili smo si lah-n Il£( e bočim- Sem se izročil v J 4 * sem sanj - jev-' h in Se P°Zn° drugo Jutro ,eHoin Oprostil sem .kili L0 . nad!ežnost> in P°slo-' cPfii ici j,. Prijazno kot stari, p (i> «Siatelii- vet0'1 'P. k0 ,'le Se vsipalo s 0/ ’ Zorec.!em stopal Proti P°“ ■Ž f1 '^ern • Psenica je duhtela °'M lico JUlli.iskem soncu, med d l1 !i u-Je trePetal sladki n l’’J ^ dobri 1 Se mi Je zdel p0' m9' 0brju srcem preprostih 1* < !Utli'. Jf ie to mEcl Aei‘' 6t> in >w ličnih spominov, pŠ * ! ^ed vJazen kot žarnordeči y »e Ra !fnico- In vselej, ka-žal ! ?mislirn’ mi je po-da J. a vil a ''e m°rala maku !. ^Oci t lllln°iških planjav A ^ tih8ga pe^ | dekliških sanj. dt>|>BovPr°'~------------ ^P°nnnjajo pesmi f 3l Pesem i 1 - kar ’,lePa melodija je • Dv; bl Vsak- kdor ni igll'h ik ^irnvf5"1,"' človeški duh v X ?’ •>> 11*** ‘“ko očar-i’11( aVudnih m°S°če opisati e ^ plodila >esedah: le pesem , > .te 1 toaze o to. jj > \ni ^ dayn0 utihnila, ko pffi'. kot |jj c u^i njen odmev, š^j j . tihi l°vili sončni žar-■l^0’ 8ko°Zdni senci, kamor j nreSem nenic!ne špranje 2V rlf. ■', °dmev pesmi ’ ^Uje i Znana po-M ža,u 0Stikrat kot ne-1 ^4? sveti°m,et’ ki nenado-^ %flvljaj v0,.1.^ 11H kakšen few ti. v. znjl ali daljni nS v ,Casi J'e ta slika C »eSmi Jesedilom ali po- 't-rn ;‘J ^Uge^°g°krat pa je i&;i ‘ Dostikrat ti i :>t ®ne osebe, ^jHvn0 kra.ie, včasi pa t^rsiltaw08odbico zraven. 'JCta ^ačin ,Pesmi ima čl°' V’ * iv ■, °jen užitek. : C® Relejno mi G°renj' | vi. §* (law ,nfse‘v doma' elj- doli ob bistri j *Hih ^dostn?1 St0pij° pri' i % ' . let’ tistih '} kf^ija ni let’ ko se H V len;|V mladeniča in Wt bivholeLSanjah devete VeHke , sPomini visi-sladke rože od vsepovsod. Koliko mehkih pomladnih in poletnih noči smo zapravili pohajajoči iz vasi v vas! Od gozdov, gora in vinskih goric pa je odmevalo naše petje, vrisk in smeh. Drugo jutro je bilo seveda težko vstati in ves dan smo delali slovesne obljube, da pojdemo zvečer spat s prvim mrakom. Komaj pa se je zvečerilo in so se pojavili netopirji in kresnice, smo oživeli kot majniški kebri in povsod smo imeli naše nosove, le tam ne, kjer bi bilo treba, namreč v postelji. Deklice naših let so nas smatrale za premlade in preotročje, pa smo jim kljub temu nagajali pod okni, posebno tam, kjer so bili hišni gospodarji sitni in strogi. Neizmerno veselje smo imeli, če smo mogli spraviti “starega” iz postelje, da je metal polena za nami in nas zmerjal. Kakšni posebno domišljavi devojki smo radi privezali slamnatega možica k oknu. Sitnemu kmetu, ki je pozabil, da je bil nekdaj sam mlad in razposajen fant, smo prislonili na vrata staro samokolnico ali butaro polen, da je imel za “dobro jutro,” ko je zjutraj vrata odprl. Včasi smo znosili buče in drva dveh ali treh sosedov na en kup, da so se zjutraj prepirali, kaj spada enemu ali drugemu. Posebho piko smo imeli na starega poštarja, ki je bil izredno siten in godrnjav možiček, poleg tega pa še zagrizen nemškutar. Posebno te zadnje čednosti mu nismo mogli odpustiti. Njega smo si navadno privoščili najbolj pozno, ko je že davno vse spalo. Najrajši smo vpri-zorili pravo indijansko bitko na cesti pred njegovim oknom. Bilo je vpitja in lomastenja, kot da Izraelci ponovno podirajo Jeriho. Manever je vedno trajal tako dolgo, da se je zasvetila luč v oknih. Predno pa je možiček utegnil okno odpreti, je bil mir že podpisan in od drugega konca vasi se je glasila razposajena pesem: “Jaz pa pojdem na Gorenjsko . . .” Špijon, ki smo ga ob takih prilikah pustili v kritju obcestnih kopriv, je potem za nami prinesel izraze poštarjevih srčnih želj in čutil: “Da bi jih vrag pač nesel na Gorenjsko ali pa na Klek k copernicam!” Za nameček je bilo ’ še par nemških kletvic, okno se je zaprlo in domovina je bila rešena za tisto noč. “Terezinka zgodaj vstala,” me vselej povede v sončno Goriško, tja v slikovita Brda. Med bujnozelenimi vinogradi zorijo črešnje, visokorasle deklice, sanjavih oči, jih nosijo v jerba-sih na trg v Gorico. Med griči in preko njih so speljane ceste in rjave kolovozne poti. V idilični soteski, kjer se poti stekajo, stoji gostilna, vsa zasenčena z vinsko trto. Prijazno kmečko ljudstvo se tu zbira ob nedeljah in mnogo lepih Terezink je vmes. Cekinasto vino se i-skri v čašah, strežajke prinašajo “pršut” z radičem. Nižje doli se vije naša Soča kot višnjev trak. Lepi so ti kraji, polni sonca in iskrene prijaznosti. Zakaj je “vojna za demokracijo” vrgla ta biser Slovenije polentarju v malho? No, pa saj ni še vseh dni konec! Na gorato državo Utah se spomnim vselej, kadar čujem znano narodno: “Pa sem fantič urlauber, ‘mam kratke lase.” Zakaj se* pri tej pesmi spomnim ravno na obljubljeno deželo mor-moncev, sam ne vem. Mogoče zato, ker sem jo večkrat slišal }5eti tam. Pa so rojaki peli tudi druge pesmi, katerih melodije me ne ponesejo v tamkajšne oz-!ke doline, stisnjene med visokimi hribi, na katerih vrhovih se blešči sneg vse leto. Kratko je poletje v tamkajšnih gorskih soteskah, zato pa je toliko lepše. Vrh gora sneg, v dolinah na bujno zelenje in cvetje. Beli cveti sladkih kolumbin gledajo kot zvezde iz temnega zelenja. Tovarišijo jim delajo ti-. sočere druge gorske cvetke, be- le, rdeče, rumene, višnjeve. Po grmovju se opleta divji grah; njegovi veliki cvetni grozdi trosijo opojno vonjavo daleč na okoli. V temnem smrečju se preganjajo živahne veverice, med grmovjem smučejo plahe divje kokoši. Vrh jelke žvižga robin pesem ljubezni in pomladi, med cvetjem rojijo godrnjavi čmrlji in nališpani kolibriji. Prav v dolini, skrit nVed vrbjem, pa šumi gorski potok in srebrni studenci hitijo vanj od vseh strani. V dobrih treh mesecih mora tu narava pokazati vso svojo umetnost, zato pa razsiplje svoje krasote s tako naglico in razkošnostjo, da so druga drugi napoti. Naša himna “Star Spangled Banner” me vselej domisli na mesto Philadelphia, kjer je ta-korekoč zibel ameriške svobode in neodvisnosti. “Zvon svobode,” ki je prvi oznanil svetu, da Američani niso in ne bodo več podaniki nikakšnih “veličanstev,” spravljen je tam. Tam stoji “dvorana neodvisnosti,” tam stoje stoli, na katerih so sedeli veliki možje, katerih pogum in odločnost sta nam priborila našo svobodo, tam je tudi miza, na kateri je bila podpisana izjava neodvisnosti, in mnogo drugih predmetov iz tiste burne, toda slavne dobe. Med visokimi poslopji stisnjena stoji borna hišica Mrs. Betsy Ross, ki je po navodilih Georgea Wa-shingtona sešila prvo ameriško zastavo. Samo dve mali, nizki sobici ima hišica in ozko shrambo zraven. V tej neznatni kočici je bil početek naše zvezdnate zastave, v katero so hrepeneče upirali oči milijoni svobo-doljubečih ljudi j in pred katero je upadel pogum milijonskim armadam. Kdo bi si bil mislil kaj takega pred poldrugim stoletjem ! Pred nekaj leti, ko sem se mudil v Philadelphiji, sem si seveda ogledal tudi to znamenito zgodovinsko hišico. S pročelja sta viseli dve veliki zvezdnati zastavi: ena s trinajstimi zvezdami v vencu na modrem polju, kot je bila prvotna, druga 7< oseminštiridesetimi zvezdami, kakršna je v rabi sedaj. Stal sem precej časa na pragu in gledal nevihto, ki je razsajala zunaj. Bliskalo je in grmelo in dež je lil, kot da so vse zatvornice višav odprte. Zastavi sta burno plapolali v vihri, jaz pa sem se, ne vem zakaj, počutil tako varnega, da mi je šlo na smeh, kot bi hotel reči: “Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke!” Ko se je po vihri vreme zjasnilo, sta viseli zastavi tam mirno in ponosno, lepši kot prej. Tudi nad našo svobodo, katere simbol je zvezdnata zastava, se dostikrat zbirajo nevihte raznih laži-re- form. črni oblaki reakcije dostikrat zasenčijo zvezdnato zastavo naše svobode. Viharji krize skušajo razcefrati zvezdnato zastavo človeškega dostojanstva. Toda zvezdnata zastava svobode je premagala že marsikaj in bo tudi to. Cut svobode in človeškega dostojanstva je zapisan v srcih ogromne večine Američanov, kar nam jamči, da bodo končno zmagovito odbiti vsi napadi reakcije in sebičnega izkoriščanja. Pa se bo naša zvezdnata zastava zopet kopala v soncu svobode in blagostanja, lepša kot kdaj prej . . . “Columbia the gem of the ocean” me postavi na južno pa-cifično obal, tam, kjer morski valovi oblivajo najlepšo državo naše Unije, sončno Californijo. Na neizmefnih zelenih vodah se zibljejo sive ladje, nekatere kot da čuvajo in ščitijo ta čaroben kos sveta, nekatere odhajajoče proti deželi cvetečih črešenj in zalih gejš ali v bajne zalive otokov južne poloble, druge prinašajoče pozdrave od tam. Pri ožini Golden Gate sili morje v obliki rogovilastega zaliva v deželo, kot da si hoče ogledati bogate pokrajine v notranjosti. Zlata polja so tam in sončni vinogradi, temni gozdi, bela mesta, nepregledni nasadi hrušek, jablan, orehov, sliv, mandeljev, breskev, marelic, fig, črešenj, oljk, oranž, citron itd. Po vr-tih šuštijo palme in duhtijo vrtnice in tisočere druge cvetke poleti in pozimi. Sneg se vidi le na daljnih, visokih gorah, v dolinah pa se menjujejo le pomlad, poletje in jesen. Za zimo ni časa in prostora v teh bajnih krajih. Na malo mestece sredi kansa-ških planjav me, domisli fantovska popevka: “Ta ko’sca je ru-java, ne reže trav’ce več; ta deva ni taprava, ker me ne ljubi več — pa mi ga žingamo . . Pohlevne hišice se le napol vidijo izmed topoli, platan in košatih katalp, ki so Ovončane z belimi, grozdastimi cveti. Po okoliških poljih valovi pšenica in izmed nje se bliska živordeči mak. Med temnozeleno koruzo se smejejo zlatorumene sončne rože. Pod večer se oglasijo v živih mejah ameriški slavci (mocking birds), v travi večfer-nice tisočerih žuželk, iz belih hišic, napol skritih za zelenjem, pa zvoki klavirjev. Sladka melodija se vije izza belih čipkastih gardin, pomeša se z vonjavo cvetečih katalp, akacij, jaz-mina, vrtnic in svežega sena, nakar se sanjavo izgubi in utone v pšeničnem polju. Kresnice radovedno svetijo po okolici, iz daljave pa odmeva: “Pa mi ga žingamo . . .” Doli proti jugu, tja, kjer se pojavijo prve vedno zelene mag- nolije in nasadi bombaža, me v duhu prestavi narodna popevka: “Pa sem v Šiško v vas hodil, pa strašilo me je . . .” Kan-saška ravan je polagoma prešla v nizke, mestoma kamenite griče države Arkansas. Po planjavah raste bujna koruza, bombaž in sladki krompir. Iz vrtov se smejejo breskve. Griče krije gozd, večinoma hrastje. Kraj lenih, umazanih potokov je mnogo vrst dreves; ponekod so prave goščave, vlažne in vse križem prerasle z divjo vinsko trto in različnimi ovijalkami. Hiše male premogarske naselbine so neredno raztresene po dolini ob potoku. Vmes so skupine dreves in grmičja in zelene trate, presekane s stezicami. Po trudapolnem dnevnem delu se je zbrala gruča rojakov pod košatimi hrasti pred hišo in nastavili so sodček piva. Vročina je v tistih krajih Arkan-sasa občutna, voda pa slaba. Zato Je zvečer toliko prijetnejše leči v travo in prerešetati dnevne dogodke in malo politike, posebno še, če je pri rokah par čaš zdrave, hladilne pijače. Kmalu se oglasijo pesmi. Vrstijo se druga za drugo, a nobena ni lepša in zapeta z večjo svečanostjo, kot gori omenjena. Hrastovo listje trepeče, kresnice pri-svetijo s svojimi žarnicami poslušat večerni koncert, južne zvezdice poredno mežikajo in luna se smeje. Napol v snu še slišim: “A men’ se dekle smili . . .” — Domači ščetinec dobi zjutraj ostanke ječmenovca. Zelo jih ceni in redi se, da mu mast zaliva drobne oči. Nekega večera je bilo skoro pol sodčka rjave tekočine ostalo veselim pevcem. Desetletna domača hčerka je zjutraj vse to znosila žejnemu ščetincu in mu napolnila korito do vrha. Dolgo-usti gentleman je posrebal vse, kot se za neizbirčnega prešička spodobi. Potem pa je zaspal in se ni prebudil ves dan. Spal je še naslednji dan in gospodinjo je že skrbelo, da ne bi bil samovoljno odšel v večna lovišča, hrustat zlate orehe in želod. Tretji dan pa je vse eno vstal, sicer godrnjav, toda na sigurni poti k okrevanju. Od takrat je dobival le določeno merico pivskih ostankov in še tiste razredčene na pol odstotka. Pijanost se ne spodobi za štirinoga-te pivce. Gori na skrajnem severozapa-du Zedinjenih držav, tam, kjer se stekata reki Columbia in Wenatchee, leži čudovito lepa in rodovitna dolina. Nikjer na svetu ne pridelujejo finejših ja-bolj kot tam. Zato je tudi vsak prostorček obsajen s sadnim drevjem, največ z jablanami. Na zapadno stran je dolina zaprta z visokim Cascade gorovjem, katerega najvišji vrhovi so pokriti s snegom pozno v poletje. Dolina je en sam velikanski cvet, dasi je šele prve dni maja. Kaj lepšega bi bilo težko najti celo doli na sončnem jugu. Od daleč je videti, kot da je vsa dolina nalita z mlekom. Ležem v travo pod cvetečo jablano in opazujem cvetje, ki pada z drevja kot duhteče snežinke, pri najmanjšem dihu vetra. Tam poleg hiše se ukvarja s pranjem mlada deklica. Lica ji rdijo kot breskov cvet in prekipevajoči mladostni sreči daje izraza s petjem. Kako bi ne, saj je živa pomlad ona sama*, naokrog pa samo cvetje! Najljubša popevka pa ji je ona znana: “Darling, I am growing old . • •” Tam sem to, pesem prvič slišal in zelo se mi dopad-la, dasi nisem mogel verjeti besedilu. Takrat je bila nova in zelo popularna. Danes je pesem stara, dasi še vedno prilično popularna, in tudi deklica, ki jo je pevala, ni več tako mlada, in mi drugi, ki smo bili takrat mladi, tudi ne. Slika pa, ki mi jo pričara v dušo pesem “Darling, I am growing old,” je vedno ista, večno lepa, večno mlada. Kot mak rdijo lica pojoči deklici in duhteče jabolčno cvetje se vsiplje v travo kot sneg. Župančičeva pesem “Vasovalec” me vselej ponese v svetlo dvorano sredi velike slovenske naselbine. Sokolska koračnica zadoni in v dvorano prikoraka vrsta Sokolov; samozavestni so, čvrsti in krasno razviti kot grški bogovi. Za njimi pride naraščaj, mlajši Sokoliči. Dolga vrta jih je, spredaj večji, zadaj manjši in vedno manjši. Vrsto zaključuje majhen dečko, komaj malo večji kot dober orehov štrukelj. Pa kako trdo vam stopa, kako važno maha z rokami, kako samozavestno gleda! Zdi se ti, da hoče povedati vsemu svetu: “Krepak je duh in čila desna, a v žilah nam slovanska kri!” Potem nastopajo pevci, moški in mešani zbori. brot našega piknika, naj mu torej člani pevskega društva, ki so tvorili skoro polovico naše družbe, zapojo ob zeleni posteljici primerno uspavanko. Kot spretni indijanski vojniki so hitro obkrožili žrtev glavobola in iz goščave je zadonela: “Blagor mu, ki se spočije, v mehki travi pod hrastom spi!” Mož je pogledal z enim očesom, in ko je odprl še drugo, položili so mu na glavo venec, spleten iz orehovega listja, češ, da je to dobro sredstvo proti glavobolu. Res je pomagalo, ne vem, ali spanje ali petje ali orehovo listje, kajti čez malo časa je že rojil v naši družbi kot podjeten hrošč majniškega večera. Ne morem se domisliti, zakaj me popevka: “Kako bom ljubila, k’ me srček boli!” povede v malo mesto ob jezeru Michigan, blizu tam, kjer država Illinois meji na Wisconsin, deželo sladkih deteljic. Zdi se mi, da vidim veliko dvorano, polno luči, petja, vriska, smeha, jasnih oči in konfetija. Prav tako tudi ne vem, zal^aj me pesem: “Ej, ti ljuba mala, s črnimi očmi,” domisli na deželo severnega sija, kjer se vitke jelke in deviške breze ogledujejo v tisočerih jezerih našega bajnega severa. Sanj ne moremo kontrolirati in prav tako ne moremo kontrolirati naših misli. Včasih se kar nenadoma in navidezno brez vsega vzroka pojavi v glavi misel, velika ali malenkostna, lepa, sladka ali otožna. Včasi odide, kakor je prišla, včasi pa zmagoslavno okupira možgane. Posebno zjutraj, ko je najmanj odpora. Zjutraj, ko se zbudim, sem navadno godrnjav, molčeč in zelo malo pristopen za razposajene misli. Pa sem se zbudil nedeljskega jutra sredi maja in prva misel, ki mi je dobro jutro voščila, je bil znana popevka: “Jaz bi rad rudečih rož, jaz bi rožmarina rad, da bi sanjal o V SPOMIN NJIM, KI JIH POGREŠAMO . Mnogo dobrih članov, ki so z nami proslavljali tridesetletnico J. S. K. Jednote, danes, ob petintridesetletni«, ni več med nami. Odzvali so se klicu matere narave in se vrnili v njeno naročje, da se odpočijejo od i življenjskega truda. Dovršili so njim odločeno delo, toda mi jih vendar pogrešamo. Želeli bi, da so še v naših vrstah, kajti delo za organizacijo ni nikdar končano, in dobrih, zmožnih in voljnih delavcev ni nikdar preveč. Toda vse naše želje jih ne prikličejo nazaj in vse, kar moremo storiti, je, da jih chranimo v lepem in hvaležnem spominu in da jih skušamo posnemati v njih dobrem delu za Jednoto. V kratkem razdobju med 30-letnico in 35-letnico smo izgubili tudi dolgoletnega glavnega tajnika Josepha Pishlerja, ki vsled svojega dobrega in uspešnega dela za Jednoto nedvomno zasluži, da se ga pri tej priliki spomnimo kot enega najboljših uradnikov, kar jih je imela Jednota. JOSEPH PISHLER pokojni gl. tajnik Joseph Pishler je bil izvoljen za glavnega tajnika na konvenciji leta 1916. Za časa njegovega tajnikovanja, med leti 1917 in 1931, je bila za J. S. K. Jednoto doba največjega napredka in razmaha. Za ta krasen napredek gre sicer kredit mnogim faktorjem, toda pokojni tajnik Joseph Pishler zavzema med njimi zelo važno in odlično mesto. Naša J. S. K. Jednota ni imela tekom svojega obstoja boljšega, bolj zmožnega, bolj delavnega in med članstvom bolj priljubljenega glavnega uradnika kot je bil pokojni Joseph Pishler. Vse, dokler ga ni začela mučiti težka bolezen, je bilo njegovo vodstvo glavnega urada naravnost vzorno. V najboljši življenjski dobi nas je zapustil, potem ko je Jednoti žrtvoval svoja najlepša leta in tudi svoje zdravje. V svojem delu je zapustil organizaciji dediščino, katere vrednost ostane trajna. Ob priliki proslave 35-letnice je torej naša poštena bratska dolžnost, da se njegovemu spominu skromno oddolžimo vsaj s hvaležnim priznanjem! Koliko ljubezni in žrtvovanja za lepo našo pesem je tu, koliko talentov, za katere ne vemo v vsakdanjem življenju! yrsti se pesem za pesmijo, vsaka sladka in opojna. Toda najbolj globoko v srcu mi je ostala ona, v kateri vasovalec, vprašan, kje da je tak dolgo bil, v odgovor poredno zakroži: “Kje? Tak dolgo sem popival, da sem še klobuk zapil!” Vsakdo bi sodil, da me žalo-stinka “Blagor mu, ki se spočije,” domisli pogreba ali pokopališča, pa ni tako. Zamislim se v senčni gaj gozdne rezervacije v bližini mesteca Willow Springs v državi Illinois. Junijsko sonce pripeka, da kar zrak miglja nad koruznimi polji, pod košatim drevjem, ki je prepre-ženo z divj'o vinsko trto, pa vlada prijeten hlad. Dvajset ali trideset oseb se nas je zbralo na privaten piknik. Vsi smo prijatelji med seboj, zato je zabava res neprisiljena in prisrčna. Opoldne izložijo ženske iz košaric različne dobrote tega sveta, moški pa poskrbijo za hladilno pijačo. In kako vse diši in tekne ljudem, ki so za en dan ušli velikomestni vročini in prahu ven med sveže gozdno zelenje! Potem posedejo ali poležejo nekateri po travi in mahu, drugi stikajo po grmovju za ptičjimi gnezdi, zopet drugi na birajo jagode ali trgajo cvetke po gozdnih jasah, nekateri pa mečejo žogo ali igrajo otroške igre Vsem rdijo obrazi in vsem sije veselje iz oči. Le en sam mučenik je v vsej veseli družbi Malega, debelega in po navadi zelo dobrovoljnega možička je mučil hud glavobol. Kmalu se je izmuzal iz družbe in odšel brez slovesa. Šele čez par ur so ga našli stezosledci spečega v globoki goščavi, nakar so o najdbi prišli poročat na “glavni stan.” Po kratkem posvetovanju je bil stavljen in soglasno sprejet predlog, da mora biti tudi bolnik deležen nekaj do- pomladi . . Napol zaspano jutro, le deloma oživljeno s petjem robinov, me je gledalo skozi okno. V prej omenjeno popevko, ki se je vila v možganih kot kita rožmarina, se je hipoma vmešala misel: kaj če bi šel v Canonsburg! Izletniški vlaki vozijo skoro zastonj in lepo bi bilo se sniti s prijatelji, katerih že dolgo časa nisem videl. Prej kot v eni uri sem bil že na vlaku in kmalu smo pridr-drali iz črnega mesta v sveže zeleno majniško naravo, katero je bil lepo opral nočni dež. Deževne luže so stale tu in tam in lahne meglice so mestoma plavale nad zelenimi gozdovi in cvetečimi sadovnjaki. Celo majniške megle so lepe, ker sličijo belim pajčolanom, ki nagajivo skrivajo in zopet odkrivajo čare in krasote dražestne neveste. Predno sem imel za seboj polovico poti, je začel rositi rahel, gorak dežek. Naj bo, sem si mislil, saj je majniški dež tudi lep! Ko sem prišel v naselbino, sem najprej iznenadil par prijateljev, nakar je sledilo povpraševanje in pogovarjanje, pa seda smeh in gostoljubnost, ki je med našimi rojaki odkrita in brezmejna. Pod strmim gričem ob kalnem potoku je imelo piknik pevsko društvo in, ko se je oglasila lepa slovenska pesem, so se razpršili oblaki in poljubilo nas je sladko majniško sonce. Lepota premaga vse in prepodi tudi deževne oblake. Popevka: “Jaz bi rad rude- čih rož, jaz bi rožmarina rad, da bi sanjal o pomladi,” ki se mi je takoj v zgodnjem jutru navidezno brez vzroka zapletla v misli, pa (ni bila brez pomena. Dobil sem rdečih rož in rožmarina in še drugačnih rož. Opolnoči sem jih utrujene in ovenele, pa še vedno duhteče, ljubeče odložil na mizico v moji sobi, nakar so dobile besedo boginje ^anj, ki so mi prijazno naklonile, da sem sanjal o pomladi . . . (Dali« na 8. strani) Česa me spominjajo pesmi (Nadaljevanje s 7. strani) Ona večnolepa: “Zlata Vesna se v dobravi smeje, v tihem vetru šelestijo veje,” mi pokaže divno sliko severnega pacifične-ga obrežja, ko ga poljubljajo mehke majske sapice. Tam 3em se vozil, ne vem dobro, da-li je bilo v državi Washington ali Oregon, ko sem prvič čital tisti biser Zupančičevih poezij. Vsa pokrajina, griči in doline, je tako bujno in sočno zelena, kot je mogoče le na pacifičnem obrežju. Po tem zelenju so raztreseni beli in rožnati šopki, veliki in mali in čisto majhni: cveteča drevesa, cveteči grmiči in gozdne cvetke. Za trenutek se pokaže zelena morska gladina, pa zopet zavozimo med bujno gozdno zelenje. Skozi odprta okna sili ž i v 1 j e n j a poln pomladni zrak, nasičen z opojnim vonjem planinskega sleča, jazmina in divjih vrtnic. Na škrlatnih perutih domišljije ponese me “My Pretty Red Wing” v srebrni Colorado, v malo mestece ob kalni reki Arkansas. Nebotične gorske vrhunce v^nča beli sneg, v dolini ob reki pa je pomlad, vsa sladka in zelena. Izpod peščenega griča kipi studenec, vije se nekaj časa po livadi, nakar poskakuje preko male, kameni-te strmine v kalno reko. Tam sedimo, v senci košatih topoli in lovimo postrvi. Opazujem dolge vrbove veje, katerih konci se močijo v vodo in nagajivo poskakujejo, ko jih valovi skušajo odnesti predaleč od mate-re-vrbe. Pa zopet mi oči obvisijo v zlatih kodrih, ki jih pomladni zefir hudomušno zanaša preko smehljajočega obrazka brke hčerke teh lepih krajev. Nemirna in nestalna, kot vrbove mladike ali v vetru vihra joči kodri, je ljubezen teh devojk, a lepa je kljub temu. Lahen vetrič zaveje doli ob reki, rožni prstki zaplešejo po belih tipkah in med svilenim mladim listjem vrb in topoli ob vodi splava “My Pretty Red Wing.” Navedel bi lahko še par ducatov melodij, katerih vsaka me spbminja nekaj posebnega, nekaj, kar ni včasi v nikaki zvezi z besedilom pesmi, ampak vselej je to nekaj lepega, prijetnega. Pesem, lepo zapeta, dopa-de se vsakemu, najsibo pevec ali ne, naj razume besedilo ali ne. Kolikokrat sem videl Američane, ki so navdušeno ploskali divni slovenski pesmi, kolikokrat smo mi radostno aplavdi-rali sladki havajski popevki! Lepota najde odziv v vsakem srcu, in odmev ali spomin, ki ga pusti tam, ne more biti druga čen kot lep. Pevci in pevska društva se dostikrat niti ne zavedajo, kako vzvišeno delo vršijo, kako čudežno vpliva pesem na poslušalce. Nele, da jih povzdigne v sončne višine neznane sreče, nele, da jim pusti v srcih sladke odmeve, za marsikaterega ima popevka na skrivnostni nitki privezan sladek spomin, tako čudovito lep, kot zlati sad, ki je privezan s srebrno nitjo na božičnem drevescu. -------o------ RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA 20 procentov na svt>je vloge. Skupna vsota, ki bo na ta n "čin izplačana, znaša 57 milijonov dolarjev. EVROPSKI delegati na mednarodni konferenci v Londonu so nevoljni na predsednika Roosevelta, ki hoče najprej stabilizirati ceno dolarja doma in šele potem na inozemskem trgu. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V drevoredu “Zvezda” v Ljubljani so nedavno mestni delavci odstranili kamenit podstavek, na katerem je do prevrata leta 1918 stal doprsni kip Radeckega. Tako polagoma izginjajo stari avstrijski ostanki. Radecky se je moral umakniti novim časom leta 1918, zdaj so pa odstranili še podstavek, da se stari vojak ne bo imel kam vrniti. Slavku Erznožniku, občinskemu tajniku v žireh, se je nedavno rodil dvanajsti otrok — deklica, ki ji je na prošnjo kumo-vala jugoslovanska kraljica Marija. Botro je zastopal podpolkovnik Markulj, komandant planinskega polka v Škofji Loki. lah, najprej v Stični, nato pa na Zgornjem Avstrijskem. Bil je nekaj let član dunajske dvorne kapele, nato kapelnik v škofijski cerkvi v Olomucu in od leta 1585 dalje kantor pri cerkvi sv. Janeza na Bregu pri Pragi. Tu je urnrl 18. julija 1591. Jakob Petelin-Gallus je bil najslavnejši skladatelj svoje dobe. Bil je izredno plodovit, napisal je veliko število skladb, saj je preko 500 svojih del izdal v tisku po večini pri tiskarju Cernyju v Pragi. --------o------- PROTI RAKU Angleški zdravnik dr. James Watson se poslužuje žaltavega sirovega masla za zdravljenje raka. Kislino žaltavega masla vbrizgava naravnost v tvorbo raka. o------------- premenilo društveni odbor. Sedanji društveni odbor je sledeč: Peter Pečnik, Box 321, predsednik ; Matt Peršin, Box 672, tajnik; Anton Schachl, Box 631, blagajnik; vsi v Springhill, N. S., Canada. — Z bratskim po zdravom, Matt Peršin, tajnik. DOPISI CENE ŽIVIL so se znatno vzdignile tekom zadnjih tednov. Preiskava v 16 večjih mestih ' širom Zedinjenih držav je dokazala, da so se dvignile cene mesa, moke, mleka in mlečnih izdelkov, peciva in drugih živil. Administracija v Washingtonu se boji, da se bodo cene življenjskih potrebščin hitrejše dvigale kot zaslužek prebivalstva, in namerava nastopiti z drastičnimi sredstvi proti profitarjem. V soboto 10. junija dopoldne so se napotili otroči invalida Tomažina iz Studenca pri Sevnici v gozd po jagode. Med njimi je bil tudi komaj triletni slabotni Franček. Otroci so se, dospev-ši na vrh hriba nad vinogradi, ustavili pri pet metrov globokem, nepokritem vodnjaku, ki je bil do vrha poln vode. Tam so se dalje časa motili s tem, da so metali v vodo kamenje in deske. Naposled so se odpravili dalje. Mali Franček, ki se je bil že utrudil, je pričel sitnariti, pa so ga večji otroci nagnali domov. Otročiček se je res vrnil, a je zgrešil smer ter zašel v goščavo, iz katere ni našel več domov. Nastala je noč, zasvetil spet dan in prišla je druga noč, temna in viharna, rešitve pa ni bilo od nikoder. Medtem pa so mati in tudi drugi ljudje pod vodstvom gasilcev; i» Studenca iskali otročiča dva dni in vso noč. Izčrpali so tudi vodo iz vodnjaka vrhu hriba v domnevi, da je otrok padel vanj. Pa vse prizadevanje je bilo zaman. Sredi gozda so našli škatljico s kosom kruha, ki ga je mati odrezala sinčku pred odhodom v gozd. Obupani starši so že izgubili upanje, da bodo sinčka našli še živega. V ponedeljek dopoldne pa se je vračala starejša ženica Lah-r.arjeva iz Sevnice domov na Studenec. Nad bližnjico je zdajci zaslišala slaboten jok. Hitro je odložila kos ter se odpravila v bližnjo hišo gozdarja Pavlenča. Gospa Pavlenčeva se je z več šolarkami nemudoma napotila v hrib, kjer so naposled našli fan tička, že skoro čisto onemoglega in vsega opraskanega sredi najgostejšega trnja. Odnesli so ga na Pavlenčev dom, kjer so ga okrepčali s čajem, ga umili in preoblekli, nato pa so ga šolarke odvedle na' njegov dom na Studencu. Ubogi starši skoro niso verjeli svojim očem, ko so spet dobili izgubljenega otroka. Sreča v nesreči je bila, da se otročiček ni zavedal strašnega položaja, v katerem se je nahajal, sicer bi bil u,mrl od strahu. Pripovedoval je materi, da se je bal ljudi, ki so kričali po gozdu, in da se jim zato ni oglasil. Najbolj pa se je bal šolskega, psa, ki je vso noč stal pri njem ter šele zjutraj zbežal domov. V proslavo Jakoba Petelina-Gallusa je priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v nedeljo 11. junija v ribniški dekanijski cerkvi koncert Gallusovih skladb. Po podatkih glasbenega zgodovinarja dr. Josipa Mantuanija je bil rojen slavni skladatelj Jakob Petelin-Gallus leta 1550 v Ribnici. Še kot mlad deček je zapustil sv(4j rojstni kraj. se šolal v raznih samostanskih šo- Murray, Utah. Zdi se mi primerno, da ob pri-iki 35-le'.nice JSKJ navedem nekoliko zgodovine društva sv. Petra in Pavla, št. 51 JSKJ. Društvo je bilo ustanovljeno 10. oktobra 1904 v mestu Murray, Utah, in pridruženo J. S. K. Jednoti. Ob ustanovitvi je društvo štelo 15 članov. Ustanovitelja sta bila Joseph Šneler in Jernej Kamnikar, katera že mnogo let krije hladna gomila. V začetku je društvo lepo napredovalo in je v kratkem času štelo nad 50 članov in 'članic. Polagoma pa so se člani razšli in ustanovili drugod druga društva. Skozi dolgo dobo 29 let, odkar društvo obstoja, je pomagalo mnogim članom in članicam in mnogim olajšalo gorje. Naša J. S. K. Jednota je kot morska skala, ki je ne omaja noben vihar. Pošteno in točno izplačuje svojim članom vse, do česar so po pravilih upravičeni, zato smo lahko ponosni nanjo. Hvaležni bodimo naši dobri organizaciji, ki tako zvesto skrbi za svoje člane in članice. Upa-mo;’ da 1xf‘tudi v bodoče"tako materinsko in pošteno vršila svoje plemenito delo med ameriškimi Slovenci. Tukaj v mestu Murray je zdaj le malo Slovencev; izselili so se večinoma na farme. Kraji tu v okrožju velikega mesta Salt Lake City so lepi in rodovitni. Industrija pa je v teh krajih oslabela. Rudniki in ru-dotopilnice že par let skoraj počivajo. Bratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Joseph Kastelic. ob 10. uri dopoldne v F. Rosen-steinovi dvorani v Kemmererju, Wyo. Za urediti bomo imeli več važnih zadev. Pri tej priliki opozarjam tudi člane drugih društev JSKJ, ki se nahajajo v Kemmererju ali v bližini istega, da si preskrbe od svojih društev prestopne liste k društvu št. 28, kot zahtevajo pravila Jednote. Vzrok, da se je naše društvo preselilo iz Subleta v Kemmerer, je zaprtje tamkajšnega premogovnika, ki ga je obratovala Kemmerer Coal Co. S tem je usoda Subleta zapečatena in ljudje so se razkropili na vse strani. V Subjetu je bila stara slovenska naselbina, ki je bila znana mnogim rojakom po A-meriki, posebno po zapadu. Tudi uredniku Nove Dobe je dobro znana, ker nas .je pred leti večkrat obiskal po svojih trgovskih poslih. Prvi črni demant so spravili na dan iz subletske-ga rova meseca oktobra 1908, kar kaže, da je rov obratoval malo manj kot 25 let. Meseca septembra 1924 je eksplozija v rovu zahtevala 39 človeških žrtev, med katerimi je bilo tudi nekaj Slovencev. Nekdaj živahna naselbina bo v kratkem čisto zapuščena. Slovenci smo se izselili na Kemmerer,' Frontier in druge okoliške naselbine. — Pozdrav vsem članom našega društva in na svidenje na seji 16. julija! Za društvo št. 28 JSKJ v Kemmererju, Wyo.: Frank Krusich, tajnik. o------------- Eaggaley, Pa. Članstvo društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ obveščam,’ da meseca julija plača vsak član 50 centov in vsaka članica 25 centov v društveno blagajno, kar je potrebno v svrho pokritja društvenih stroškov, ("lani so prošeni, da se julijske seje udeležijo polnoštevilno, ker bo za rešiti več važnih zadev in prečitan bo tudi šestmesečni račun med društvom in Jednoto. — Z bratskirrt pozdravom, Vincent Resnik, tajnik društva št. 13 JSKJ Paul Smith’s, N. Y. Naše glasilo Novo Dobo točno prejemam, dasi sem več sto milj oddaljen. Vselej težko pričakujem Nove Dobe, ki jo dobim vsak četrtek, in jo z zanimanjem čitam. Tam vidim, kako se društva veselijo in zabavajo s pikniki, in tudi jaz bi bil rad deležen katerega, pa premalo služim in sem predaleč od slovenskih naselbin. Posebno rad bi se udeležil piknika, ki ga priredi društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ v Canonsburgu, Pa., na dan 29. julija. Vem, da se bodo dobro imeli in rad bi bil med mojimi društvenimi sobrati. Želim jim tudi, da bi vsaj par stotakov napravili za društveno blagajno. Seveda, če bi na vsakega tako dolgo čakali kot na mene-, bi bila društvena blagajna že davno prazna. K sklepu pozdravljam vse člane društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, posebno pa predsednika Franka Mikca in blagajnika Johna Bobnarja. Pozdrav-vim tudi Petra Zgago, ki se zdaj menda nahaja v Little Fallsu, N. Y., pa tudi vas, sobrat urednik! Anton Cimperman. Iz urada gl. por°’ odbora J. S. K. J 34-33 Pritožba Johna na društva sv. Feliks* JSKJ, v Walsenburgu^ji^ dc, proti njegovemu i Zgoraj omenjeni čl*® • 2f težuje, da njegovo ravnalo z njim bratsk0'^ vilno. Član je bil črta" 1 Q maja t. 1. vsled nepl*Cj I « gcvega asesmenta. G® njeni član pove, da b' ^ govo društvo moralo P, v večji meri. Obtožuje ^ Ijjjj tudi, da ni ravnalo Pr več slučajih pri nak*1 bolniške podpore član®"1 Ilrfli omenjeno društvo zan ravnalo z zgoraj 0(1 članom nepravilno 'tn ( jjive skc. Društvo pove, M] omenjeni član dolguJe^^^ vsoto $39.84, katero društvo plačalo za nje^^^W merit. Glavni porotni sodil soglasno, d a. se omenjenemu članu | bena krivica od strani ga društva, in da rnU JeB vo društvo pomagalo v M ni meri. Kar se pa t,ce zgoraj omenjenega ^ njegovemu društvu, ^ njegovo društvo ravn*^ ^ no pri nakazovanju i i • j:l gl»* 'avo* podpor je razsodil % ^ rotni odbor 3 štirimi K ^ ^ . n.i bilo predloženih ^ 6t dokazov od strani jenega tožitelja Prot1., J m 11 mu društvu, iz kater’ ^ ^ razvidno, da je društv° ll> nepravilno kot se ga °j ^ Eden izmed glavnih P® ^ el se ni glede tega izraz' '°0 razsodil. . es Anton Okolish, Vale ,, hek, Rose Svetich, ^ man, gl. porotniki b( ^ '4 ZA STARI ^yv ,^«5i ' "‘ ft( lol * - — -.-i • POTOVANJE1 ( ^hj Če ste namenjeni v stari ^0 interesu, du se poslužite 0 zanesljive domače tvrdke. j./ Pišite po Vozni red s ccnalTl važne linije in parnike! j j CENE ZA DENARNE p0>!> j Zn S 3.00 130 DinlZo * ./5» j 'bilji Zn 5.00 220 DinjZn i 11 Zn 10:.00 405 DinZu ‘Ut ] Zn 10.GO 500 DinjZu J s. Zn 20.00 050 Din Za s Ib Zn 21.00 1000 DinlZa 0®' Za 50.00 2400 Din|Za 10 f< Pri večjih zneskih soruzrt1^ ^ ij,^ Ker se cene sedaj hitro dene cene podvržene spremern cfj Pošiljamo tudi v dolarjih* ^ ^)j|jj Vse pošiljke naslov^ < 1)^^ LEO ZAKRA® S GENERALTRAVEL ^ ; Cc N K h od naj <>» «$kt' DRUSTJs in posa^ ; 1 izdeluje lično ^ venska linijska Ameriška j« 61 1 7 ST. CL-AlK J .j1' CLEVELANP^> ^ 1 S J) GLAS NARfPj nyl- najstarejSi SLOVENSKI V AMEKlK* y t )*• ii a l b o 1 J jjil- list v Ameriki; don»- rfjj njt svetovne novost*' izvinih . poročil« la ® C/ ; ^ ailiouo »t* Pf rotimnnv rmlbolJSlb ^ ^ Pošljite j* m nlWell Ra bom0 t 1 •ovit« A Jh v»« pismu n**>° -(ir v C.LAS NAP0, ’ * i* / . Iti V\ Ihih '»t.. s‘* J' )l LIKVIDIRANI BANKI Union Trust Co. in Guardian Trust Co. v Clevelandu, O., bosta sredi julija pričeli z izplačili prvih dividend. Vložniki Union Tnn+ Co. bodo debili 35 prooen'.ov, vložniki Guardian Trust Co. pa Braddock, Pa. Tem potom naznanjam članom društva sv. Alojzija,. št. 31 JSKJ, da je bilo na seji 18. junija sklenjeno, da se priredi na dan 16. julija izlet ali piknik na Church Hillu. Dne 1. julija pa je bila sklicana izredna seja, da se vse potrebno uredi za piknik, ker se to ni zgodilo na seji 18. junija. Na izredni seji 1. julija pa smo prišli do zaključka, da se piknik za enkrat odloži, namreč, da ne bo piknika na dan 16. julija. Naša redna seja bo kakor po navadi in v soboto ob dveh popoldne bo pregledovanje knjig. Nadzorniki so vabljeni, da se udeležijo revizije ob navadnem času in v navadnih prostorih. Piknik je bil namenjen v proslavo c|51etnice JSKJ. Zakaj je preklican, bodo člani izvedeli na prihodnji s 3 j i. Pot za prireditev piknika enkrat pozneje je še vedno odprta. Prosim, da člani upoštevajo to naznanilo, da NE BO piknika 16. julija.—Za društvo št. 31 JSKJ: Martin Hudale, tajnik. Kemmerer, Wyo PRESELITEV DRUŠTVA ŠT. 28 JSKJ.—Tem potom obveščam člane in članice društva Marija Danica, št. 28 JSKJ, da je sedež društva premeščen iz Subleta v Kemmerer, Wyo. Prosim vse člane, da se gotovo udeležijo prihodnjo redno seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. julija Tacoma, Wash. Člane in članice društva Slovan, št. ,176 JSKJ obveščam, da je bilo na seji 13. junija sklenjeno, da me za časa moje odsotnosti iz mesta nadomestuje pri tajniškem poslu kot začasna tajnica sosestra Mary Puz, 5317 N. 49th St., Tacoma, Wash. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob sedmi uri zvečer na domu sobrata Jos. Jurancieha. Zadnji čas za plačati asesment je 25. vsaki mesec med 7. in 8. uro zvečer na domu sobrata Ju-rancicha. —- Z bratskim pozdravom, Frank Puz, tajnik. Rockdale, 111. Članom in članicam društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ naznanjam, da je bilo na zadnji redni seji 18. junija sklenjeno, da društvo priredi piknik v Oak Grove. Piknik se bo vršil 3. septerribra. Vsi člani in članice so že zdaj vabljeni, da se piknika udeleže, ker bo prirejen v pomoč društveni blagajni. Vsakemu je znano, kako je ta depresija pokončala vse, kar se je prej leta in leta pripravljalo in prihranjalo. Odbor, ki je v to svrho določen, bo poskrbel, da bodo posetniki piknika s postrežbo zadovoljni. Člane in članice, ki kaj dolgujejo društvu na asesmeniu, opozarjam, da poravnajo, kakor hitro jim je mogoče, ker drugače se jim kaj lahko pripeti kaj, kar jih ne bo veselilo in ne bo po njih volji. — Z bratskim po zdravom, Louis Urbančič, tajnik dr. št. 92 JSKJ Springhill, N. S., Canada. Tem potom 'sporočam članom društva Karavanke, št. 212 J. S. K. J., kakor tudi drugim članom, katere bi morda zanimalo, da je naše društvo nekoliko iz- Duluth, Minn. Iz našega mesta se dosedaj ni veliko čulo, vsled' tega bi lahko človek mislil, da tukaj ne živi veliko Jugoslovanov. To pa ni resnica. Pronašlo se je, da v Duluth-u živi veliko več Jugoslovanov, kot smo celo mi, ki tukaj živimo, poprej mislili. Dne 2. aprila t. 1. smo reorganizirali Duluth Ameriški Jugoslovanski klub, št. 7, spadajoč k Ameriški Jugoslovanski Zvezi v Minnesoti. Takoj pri prvemu sestanku ali seji je pristopilo v naš klub 39 članov in članic. Druga seja kluba in zabava se je vršila dne 5. maja t. 1. Tedaj je pristopilo v naš klub 54 članov in članic. Tretja letna seja in zabava, po reorga-niziranju kluba, se je vršila v nedeljo dne 25. junija v Forester’s dvorani. Na tej seji je pristopilo k našemu klubu zopet 17 članov in članic. Sedaj šteje naš klub 110 članov in članic, izmed katerih je 85% tukaj v Ameriki rojenih. To je naša mladina, cvet jugoslovanskega naroda v naši naselbini. Naj tukaj omenim, da naša zabava s plesom dne 25. juniju je bila velik uspeh. Veselice se je udeležilo čez 115 oseb. Naše seje in zabave so se tudi udeležili sledeči glavni uradniki Zveze: Joseph Kraker, iz Virginije, Minn., predsednik nadzornega odbora Zveze; Peter Kr-hin iz Chisholma, glavni blagajnik Zveze; John Sterle, Frank Tekautz in Toney Rebrovich, vsi iz Chisholma, ki so uradniki Chisholm kluba št. 9. A. J. Z. v Minnesoti; Nick Furjanick, J. Matko in Mike Štimac, uradniki Virginia kluba. Vsi izmed omenjenih so nam napravili lepe govore, zakar jim na tem mestu in v imenu članstva našega kluba izrekam iskreno zahvalo. Na tem mestu naj se v imenu našega članstva zahvalim tudi sledečim tvrdkam, ki so darovale meso in grocerijo, da so nam naše kuharice pripravile dober prigrizek: Vukovan Sausage Co. (Jugoslovansko podjetje v Duluth-u), dvajset (20) funtov klobas; Bridgeman Russell Co., štiri kvorte masla (cream) ; Duluth Paper and Special'y Co., 130 papirnih krožnikov; Anderson Ryan Coffee Co., štiri funte kave. Zahvaliti se moram tudi našim kuharjem in kuharicam, ki so nam napravili okvisrjo večerjo, to je, prigrizek. Kuharji in kuharice so bili: Mrs. Joseph Francel, Mrs. Ignatz Zabukover, Harry Bray in Anton Skubic. Torej lepa vam hvala kuharji in kuharice, ter upam, da na prihodnji seji in zabavi kluba, ne boste pripravili prigrizok samo za sto in deset (110) članov in članic, ampak za najmanj sto in petdeset (150) članov in članic, kajti sedaj pričnemo takoj s kampanjo za nove člane in članice. Naš klub mora šteti v devetdesetih dneh najmanj 150 članov in članic. Ali bomo to dosegli? Gotovo, samo korajžo in dobro voljo je treba imeti, pa bo šlo. Z rojaškim pozdravom, Joseph Tomick, predsednik Duluth Ameriškega Jugoslovanskega kluba, št. 7, A. J. Zveze v Minnesoti. o-------------------- Razprave o iniciativah St. Louis, Mo. Društvo sv. Alojzija, št. 87 JSKJ je na svoji redni mesečni seji v juniju sklenilo, da ne podpira iniciativnega predloga društva št. 132 JSKJ. Razlogi za to so, ker, prvič, je v predlogu več slabih kot dobrih točk in bi izpremembe ne izboljšale, ampak poslabšale že itak pomanjkljiva pravila. Drugič pa je bil čas po konvenciji tako kratek, da sploh ni bilo mogoče preizkusiti pravil in dognati napak. Bratje in sestre! Ni dovolj, da se spiše iniciativni predlog, ampak treba je tudi premisliti, kakšne posledice bodo imela iz-premenjena pravila in da-li bodo prinesla več koristi, kot bi stala članstvo. V kritičnih časih kot so danes, je pač treba paziti, kako se troši jednotin denar. Denar, ki se potroši za splošno glasovanje, ki ni velikega pomena, pač pa kaprica kakšnega društva, bi bil boljše potrošen v skladu izrednih podpor, kateri sklad je danes velika poti-eba. Apeliramo na društva, da ne stavijo iniciativnih predlogov tako lahkomiselno. Pomislimo, kako težko brezposelni delavec plačuje svoje asesmente! Za društvo sv. Alojzija, št. 87 JSKJ: Theresa Speck in Louis Praprotnik. Chicago, IH. Društvo Jugoslovan, št. 104 JSKJ je na svoji redni seji dne 20. junija vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 132 JSKJ. Sklenjeno je bilo, da naše društvo soglasno podpira o-menjeni predlog. — Za društvo Jugoslovan, št. 104 JSKJ: Anton Krapenc, tajnik. Aurora, 111. Društvo sv. Jerneja, št. 81 JSKJ je na zadnji redni seji, ki se je vršila 18. junija, razmo-trivalo o iniciativnem predlogu društva št. 132 JSKJ. Po kratki razpravi je društvo prišlo do zaključka, da iniciativni predlog gori omenjenega društva sedaj tako 'hitro po konvenciji ni na mestu. Nekatere točke sedanjih pravil JSKJ še niso imele priložnosti pokazati svojih vrlin, nekatere v iniciativi navedene točke pa so neizvedljive. Vsled tega je naše društvo od-glasovalo, da predloga ne podpira. — Za društvo sv. Jerneja, št. 81 JSKJ: Anton Verbič, tajnik. > Skupna potovanja s r priredimo S S v prihodnjih treh mesecih -t Ji ^e ste se odločili r.a potovanje v j £ domovino, nam pišite takoj za na- ^ 5 lančna pojasnila. — Naše dolgoletne ^ 5 izkušnje Vam jamčijo najboljšo po- J £ strežbo. £ £ Denarna nakazila izvršujemo toč- £ £ no in zanesljivo po dnevnem kurzu. £ J Cene dinarjem in liram ao zdaj ta- ^ £ ko nestanovitne, da jih tu ne more- v J mo navesti. £ ^ Izvršujemo pa plačilo v ameriških £ > dolarjih; za $6.00 nam je treba posla- ^ + ti $u.76; zu izplačilo $10.00 pa $10.86; £ 5 za izplačilo $‘20.00 nam je pa treba r ^ poslati $21.00 in za izplačilo $5_0.00 i J pa samo $51.50. > £ Nujna nakazila izršujemo po Cable $ J letter za pristojbino $1.00. J J SLOVENIC PUBLISHING CO. > ^ “Glas Naroda” J J 210 Wust 1 filh St.. New York, N. Y. r ?*w\vw\\w\v\wvwv\v\wv\\v\vw'