Političen list za slovenski narod.
f« »nJaMU Z» eel« leto predplkiu 16 fld., u pol leto 8 (Id., » detrt leto
4 fld., M en megee 1 fld. 40 kr. 7 BdMlnlitnelJl Brejeman TelJA: Z« oelo leto 12 fid., u pol leto « fid., n 5etrt leto I fld., la an bomo 1 fld. V Ljubljani na dom poeiljMi velji I fld. 20 kr. več na leto.
PoMmetne itevilke veljajo 7 kr. MaroSnino prajauk opravBlitvo (adminiftraoija) ia akipodicija, Semeniške ulice it. 3, II., 30.
Kainanlla (inserati) le iprejemajo in veljik tristopna petit-rnto: 8 b., de ae tlaka enkrat; 18 ki 5e M tiska dvakrat; 15 kr., oe *e tiika trikrat. Pri večmtnem tiakanji le eena primerno manji«
Sokopiii M ne vračajo, nefrankovana pisma u ne iprejemajo. Tredniitro je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. IihaJa viak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob '/«6. nri popoludne.

7 LjuTjljani, v ponedeljek 27. oktobra 1890.
Letnik XVIII.
^esti shod katol. polit, društva.
v nedeljo dn6 26. oktobra napolnila se je proti '/»6. uri zvečer prostorna dvorana doma katol. rokodelskih pomočnikov v Ljubljani z drufttveniki „Ka-toliškega polit, društva". Predsednik društva gosp. kanonik in poslanec Klun otvori shod, konstatuje za sklepčnost dovoljno število navzočih udov ter omenja v svojem nagovoru, da ima uaše društvo tudi namen svojim udom pojasuovati važna dnevna vprašanja in pomenljive dogodke. Tiiko važno vprašanje za nas vzlasti v Ljubljani je vprašanje o ustanovitvi višje dekliške šole, ki ima vzgojevati naše prihodnje gospodinje, žene in matere. Drug važen dogodek za vse Slovence je bil prvi shod vseh slovenskih poslancev dn6 2. oktobra t. I. v Ljubljani. Odbor „Katol. polit, društva" bil je mnenja, da je njegova dolžnost pojasniti udom te dve važni zadevi; v ta namen ja sklical današnji shod ter postavil na dnevni red poročilo o višji dekliški šoli, katero je prevzel odbornik dr. Ivan Šušteršič in poročilo o shodu slovenskih poslancev, o katerem bo poročal tajnik društva g. A. Kalan.
Gosp. dr. Š u š t e r š i č je v krasno predavauera, temeljitem svojem poročilu pojasnoval v prav poljudni domači besedi, ali je potrebna ustaaovitev novega višjega ženskega izobraževališča, ko imamo že ustanovljeno višjo slovensko gospodinjsko šolo pri uršulinkah v Ljubljani, ali je sploh tak zavod iz-peljiv z ozirom na denarno stanje dežele kranjske in stolnega mesta ljubljanskega ter ali je umesten gled^ na krščansko-pedagogično stališče? Dokazal je gosp. poročevalec jasno, da je ustanovitev tacega zavoda v sedanjih razmerah nepotrebna, težko izvedljiva in z ozirom na krščanska vzgojeslovna načela neumestna. K sklepu svojega poročila, katero 80 poslušalci pazljivo spremljali in pogosto glasno
..... -■p-rtTTrrTt^gBtKKamiBi
LISTEK
Radinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z.
(Dalje.)
Že so posekani skoro vsi samostanski vojniki in razburjeni tabore! še ne nehajo moriti. V tem veli Žižka: „Dosti! Ne mlatite več po njih, ali po-lovite in zvežite še preostale oborožence. Pogledat pojdemo še v samostan, da malo podražimo satanove sinove in malo prestrašimo strastne menihe in bojazljive redovnice."
Že so se valile njegove tolpe k samostanskim vratom in k cerkvenim dverim.
V tem se je odprl hram in iz njega se je vil re.sen duhovniški sprevod, njemu na čelu prošt, za njim pa so stopale redovnice. Vsi so stopali kakor k svojemu pogrebu držeč v rokah goreče voščenice in pevajoč s temnim glasom: „Miserere mei". h cerkvenega stolpa so se oglasili zvonovi, kakor bi peli k pogrebu.
Taborci so se začudili zagledavši ta nenavadni sprevod in ko so videli na obrazih duhovnikov iu nun tako resne poteze. Sam Žižka se je začudil, ko je videl ta čudni sprevod, ki se je bližal ravuo njemu. Prošt že stoji pred njim.
„Jan Žižka iz Trocnova, ni^mo prišli prosit te življenja. Vemo dobro, da bi se naša prošnja ne prijela tvojega kamenitega srca in ue našla v njem
odobravali, predlaga gospod govornik v ime odbora „Katol. polit, društva" to-le resolucijo:
„Šesti shod „Katol. polit, društva" v Ljubljani izjavlja prepričanje, da je za slovenski ženski naraščaj potrebna višja izobražba na versko-narodni podlagi;
vendar pa smatra, da bi bila ustanovitev novega višjega dekliškega izobraževališča v Ljubljani pri sedanjih finančnih razmerah dežele kranjske in vzlasti mesta ljubljanskega neizpeljiva, iz krščansko-pedagogičnih ozirov pa neumestna;
zato pozdravlja z veseljem otvoritev višje slovenske gospodinjske šole pri uršulinkah v Ljubljani kot primeren začetek za višje izobraževanje sloveuske ženske mladine;
slednjič izraža željo, da slavni deželni odbor vsprejme od uršulinskega reda ponudeno mu nadzorstvo nad slednjim zavodom brez prikratbe nad-zorovalne pravice državne šolske oblasti."
Pri razpravi o tej resoluciji omenja g. Kalan, da je vodstvo uršuhnskega samostana pri ustanovitvi višje gospodinjske šole glede na mnoga učenkam te šole potrebna učila določilo 5 gld. kot šolnino za vsak mesec. Z ozirom ua to pa, da mu bo zagotovljena vsakoletna podpora od deželnega zbora iu vzlasti zato, da bo mogoče tudi manj premožnim starišem pošiljati hčerke v ta zavod, je vodstvo te šole naznanilo, da boče popolno brezplačno, brez kake šolnine oskrbovati pouk slovenskih deklic na uovi gospodinjski šoli. Pač bi si vodstvo ne bi bilo moglo dati lepšega spričevala, da mu je edino le vzgoja slovenskih deklic pri srcu, da torej zasluži v obilni meri zaupanje vsacega trezno iu pravično mislečega človeka.
Gosp. Kržič pojasnjuje, da se v zadnjih letih kaže neka mržnja do uršulinskih šol, ki so vendar
najceneje za mesto in za deželo V dokaz temu navaja, da šolsko oblastvo ni dovolilo Uršulinkam ustanovitve vsporednega petega nemškega razreda, ki bi ne bil dežele veljal uiti krajcarja; pač pa je dovolil, da se razširi nemška dekliška šola v petraz-rednico, kar bode seveda prizadevalo novih troškov za učiteljico, šolsko sobo in druge potrebščine. — Natančneje poudarja tudi glede na nameravano ustanovitev meščanske šole, da prav za prav imamo že dve taki šoh v Ljubljani, namreč pri Uršulinkah in v dekhški šoli pri sv. Jakobu, to je, šesti, sedmi in osmi razred; po njegovem mnenji bi bila meščanska šola le novo ime, a šola ista. Po raznih živahnih pojasnilih je bila stavljena resolucija soglasno sprejeta od navzočih društvenikov.
O drugI točki dnevnega reda: ,0 shodu slovenskih poslancev", omenjal je gosp. poročevalec, kako važen je bil shod slovenskih poslancev, da se z4nj niso zanimali le Slovenci, nego tudi vsa Avstrija, da je torej vredno, da ž njim natančneje seznani na shodu tudi ,Katoliško politično društvo" svoje društvenike. V poročilu pojasni: a) zakaj se je osnoval shod slovenskih poslancev, b) kaj so zastopniki slovenskega naroda sklenili na tem shodu, iu c) v kaki razmeri da so ti sklepi z načeli in z delovanjem ,Katoliškega političnega društva. — Ker obe poročili objavimo prilično v celoti, zadostuje naj za danes, da navedemo resolucijo, predloženo v imenu odbora iu soglasno potrjeno od društvenikov.
Resolucija slove:
^Katoliško politično društvo, zbrano na VL društvenem shodu v Ljubljani, izreka svoje soglasje z resolucijami, sklenjenimi dne 2. oktobra t. 1. na shodu slovenskih poslancev v Ljubljani, in izjavlja svojo radost, da so tudi slovenski poslanci s svojimi resolucijami priznali načela, ki vodijo .Katoliško politično društvo", kot prava in slovenskemu narodu
odmeva. Stori z nami, kar ti je ljubo. Položimo svoje življenje kakor žrtev v Gospodove roke. Vendar poslušaj svete umirajočih! Nismo mi poslednji, Ki umiramo na tvoje povelje; z našo krvjo se ne agasi tvoja žeja po ljudski krvi. Ni ..."
Duhovnik ni končal. Nad sivo proštovo glavo je priletel husitski kij in prošt je padel z razbito glavo na zemljo. Diviš z Bora se je zmaščeval nad njim.
Ostali menihi so bili povezani; nav.se niso iz-pregovorili niti besedice; na široko dvorišče so Hu-sitje prinesli drv; v sredo so zasadili toliko kolov, kolikor je bilo menihov. Na njo so privezali menihe, zažgali gromado in v njej so umirali, zamrli menihi hotešovskega samostana.
nKaj hočemo narediti s temi ženskami ?" vprašal je Peter Zmrzlik, jeden izmej Žižkovih podpovelj-nikov. „Mislim, da bi bilo najbolje, da bi je spalili tako, kakor njihove moške svetovalce."
Takoj se je začul ukaz, da bi se tudi za nune pripravila skupna gromada. Z grozo so gledali to divje počenjanje ljudje, ki so iskali v samostanu zavetja.
„Kaj zijate tii, brezdelice?" zaupil je grozen taboreč preplašenim vaščanom. „H»jdi, nosite drva, da bi pogreli one tam; ali ne vidite, kako jih zebe? Pri tem se še mi pogrejemo malo pri tem mrazu."
Tako so nosili vaščani drva na gromado, kjer bodo gorele pobožne samostanske gospe, dobrotnice cele pokrajine.
Nune so gledale miruo na vse grozne priprave za njihovo smrt.
2e so jih privlekli surovi mezdniki ua pripravljeno mesto; že so švigali ognji na vse strani in se vzdigovali vedno više; že se vali črn dim in zakriva postave redovnic v behh oblekah kakor kaka nadzemeljska bitja.
Glej tam od Dobran hiti v najhitrejšem teku nekoliko jezdecev. Jeden izmed njih je prehitel druge in vsak trenotek je večja razdaljava med njim iu njegovimi spremljevalci. Žižka se je obrnil od ugašajoče gromade in pogledal v stran, odkoder so se bližah jezdci.
„Ako se ne motim", zaklical je, ,hiti k nam Jaroslav s Štenovic. Vesel sem, da jezdi, če tudi pozno, že po obedu. Aj pozdravljam, gospod Jaroslav 1" zaklical je mladeniču.
„Nehajte, nehajte!" kliče ta proti samostanu. Ali že je švignil ^plamen iz samostanskih streh, cerkve in zvonika, in predno je prijezdil Jaroslav do raz-sekanih samostanskih vrat, bilo je vže vse v ognji.
„No, požgite že samostan, ali za Boga! prizanesite prebivalcem!"
,Ti imaš, Jaroslav dragi, gotovo še skrbi. Ti 80 že vsi v varnosti."
,Hvala Bogu. Bal sem se, da ne bi bilo prepozno. Zahvaljujem te, Jan, da si se spomnil mojih prošenj, da bi prizanese! menihom in redovnicam lega samostana, ko bi ga premagal." (Dalj« sledi.)
koristna, ter izraža željo, da bi gospodje poslanci prej ko mogoče uresničili te resolucije, in zagotavlja, da bodo pri tem poslu radovoljno podpiralo delovanje slovenskih poslancev."
Shod se je vršil v najlepšem redu; počastili so shod s svojo navzočnostjo nekateri gg. kanoniki, osem gg. deželnih poslancev, več gg. mestnih odbornikov, in vzlasti mnogo udov obrtno-rokodelskih stanov, ki najbritkeje čutijo težko breme mnogih davkov; zastopana je bila po lepem številu vdele-žencev tudi okolica ljubljanska.
G. predsednik zahvali g. predsednika kat. društva rokodelskih pomočnikov, da je drage volje prepustil zborovalcem prelepo dvorano; vdeležnike, da so se v tolikem številu zbrali; priporoča, da naj pridno nabirajo novih udov, ter želeč društvu najboljših vspehov, sklene društveno zborovanje. Vsem vdele-žencem ostane gotovo shod v trajnem spominu.
Imenik podrnziiic
družbe sv. Cirila in Metoda.
(Konec)
III.	Koroško:
1.	Celovec in okolica: 1. Janez Wieser, župnik; 2. Franc Treiber, mestni kapelan; S. K. B. Rosbacher, trgovec. Ustanovnikov 8, letnikov 54, podpornika 2, skupaj 64. Gld. 22 -.
2.	Beljak in okolica: Matija Wutti, posestnik na Vočilu ; 2. Ivan Wucherer, posestnik v Podlurju; .S. Ivan Gajler, posestnik v Ločah. Namestniki: I.Gregor Einspieler in Simon Stoeckl. župnika; 2. Ign. Mikula in Mat. Markovič, kmeta; 3. Valentin Kraut, župnik in Jan. Lapu3, kmet. Ustanovnikov 19, letnikov 43, podpornikov 187, skupaj 249. Gld. ao —.
3.	Podružnica za slovensko Zilsko dolino in faro Vrata-1. Josip Katnik. posestnik v Zilski Bistrici; 2. Luka Bavtižar, župnik; 3. Filip Milonik. posestnik. Nam.:
1.	Janez Šnabl, 2. Marko Kaiser, 3. Janez Hebein. UsUn. 3, letnikov 25, podporn. 62, skupaj 90. Gld. 29 07.
4.	Kotniaraves in okolica: 1. Matija Prosekar, posestnik:
2.	Valentin Štangl, posestnik; .3. Janez Štih. Nam.;
1.	Toma Koban, 2. Miha Pak, 3. Miha Robas in Boštjan Gradičnik. Ustanovnik 1. letnikov 35, podpornikov 182, skupaj 218. Gld. 47-50.
5.	Pliherk in okolica: 1. J. Kraut, posestnik na Bistrici;
2.	—, 3. Andrej Kuhar, posestnik v Cergovicah. Namestniki: 1. Janez Jernej, posestnik v Cergovicah; 2. Miha Hanin; 3. Jan. Krajger, posestnik v Sterpno-vesi. Ustanovnikov 6, letnikov 65, podpornikov 152, skupaj 223. Gld. 40 —.
6.	Apače: 1. Anton Boži«, posestnik; 2. Andrej Butej, posestnik; 3. Jos. Stefinik, trgovec. Namestniki: 1. J. Lužnik, posestnik; 2. Peter Pirfiar, rokodelec; 3. Š. Zakotnik, rentier. Ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 66, skupaj 119. Gld. 47—.
7.	Št. Kancjan in okolica: 1. Janez Silan, posestnik; 2. Karol Silan, kmečki sin; 3. Lorenc Mil ar, posestnik. Namestniki: 1. Simon Temel, kmet; 2. Bošt. Ražun, posestnik; 3. Martin Ročičjak. Ustanovitelja 2, letnikov 58, podpornikov 165, skupaj 225. Gld. 67-—.
8.	Tolstivrh in okolica: 1. Dominik Kotnik, posestnik, 2. Jožef Pogačnik; 3. Franjo Kogelnik. Namestniki:
1.	Fran Ločnik, 2. Lorenc Osojnik, 3. Janez Herman. Ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 31, skupaj 84. Gld. 46-65.
9.	Št. Janz v Eožni dolini: 1. Martin Štih, posestnik;
2.	Janez Simončič, župnik; 3. Mat. Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fr. Co ari«, 2. J. Kuraš; 3. Juri Fajnik. Ustanovnik 1, letnikov 59, podpornikov 85, skupaj 145. Gld. —.—.
X0. V Ilabru pri Medgorjah: 1. Matija Drobivnik, posestnik; 2. Janez Ogriz, župnik: 3. Juri Drobivnik. Namestniki: 1. Zdravko Lužnik; 2. Jože Drobivnik;
3.	Anton Ogriz. Ustanovnik 1, letnikov 36, podporn. 71, skupaj 108. Gld. 49-50.
11.	Črna in okolica: 1. Janez Miiller, posestnik; 2. Prim. Walter; 3. Alojzij Boži«. Namestniki: 1. Tomaž Še-pul; 2. —; 3. Janez Ko nič. Ustanovnikov 6, letnikov 42, podpornikov 86, skupaj 134. Gld. 40--.
12.	Št. Šteben in okolica na Žili: 1. Jernej Leks, pošta v Št. Štebenu na Žili; 2. Gašpar Leks; .3. Pet. Urba-nec. Namestniki: 1. Janez Verlič, 2. Flor. Urbanec, Vinko Jan k. Ustanovnik 1, letnikov 63, podpornikov 126, skupaj 180. Gld. —■—.
13.	Priblaves in okolica: 1. Josip LipuS, posestnik v Pribli-vesi; 2. —, 3. —. L. 10, podp. 120, skupaj 130. Gld.—-—.
IV.	Primorsko: a) OorUko:
1.	Goriška moška: 1. Dr. Ant. Gregorčič, prof. bogosL; 2. Ant. Šantelj, prof.; 3. Valentin Kancler, učitelj. Name.stniki: 1. Franc Furlani, 2. Fr. Leban (poštna uradnika); 3. Josip Ivančič, profe.sor. Ustanovniltov 14, letnikov 82, podpornikov 17, skupaj 113. Gld. lOO'—.
2.	Šempas-. 1. —; 2. Jernej Raj ar, nadučitelj; 3. Josip Riiavec, posestnik. Namestniki: 1. Anton Slokar; 2. Ivan BatiC; 3. Jernej Batič. Ustanovnika 2, letnikov 19, podpornikov 9, skupaj 30. Gld. 18 —.
.3. Ajdovska z okolico: I.Ivan Dugulin, župnik; 2. Fran Petrič; 3. Anton Terčelj. Namestniki; 1. A. Lokar,
2.	Jos. Budihna, 3. Dragotin Kravs. Ustanovnik 1, letnikov 46, podpornikov 7, skupaj 55. Gld. 84-66.
4. Kobarid: 1. Anton Pipan, kaplan v Kobaridu; 2. —;
3.	—. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 18, podpornika 2, skupaj 29. Gld. 49 65.
6. Boleč: 1. Fran Ilovar, dekan; 2. Adolf Komac, učitelj; 3. Gregor Šubic. Namestnik: 1. Alojzij Sorč, c. kr. poStar. Ustanovnikov 6, letnikov 39, podpornikov 10, skupaj 65. Gld. 20 —.
6.	Dornherg, Prvačina in Gradišče: 1. Filip Kramar, župnik; 2. Vinko Gregorič; 3. Josip PoljSak, župnik. Namestniki: 1. Simon Gregorčič, 2. Ign. Križman ml, 3. Josip Orel. Ustanovniki 3, letnikov 27, podpornikov 80, »kupaj 101. Gld. 26--.
7.	CerkljaHski okraj {Cerkno): 1. Jožef Jcram, dck.m; 2. Janez KokoSar, kapelan; 3. Anton Kosmač. I^et-nikov 31, podpornikov 61, skupaj 82. Gld. —•—.
8.	Briška, sedež v Biljani: 1. Lovro Juvančič, župnik;
2.	Andr. Širok, učitelj; 3. Hrabroslav Volarič, učitelj. Ustan. 7, letnikov 19, podp. 26, skupaj 52. Gld. 40-—.
9.	Goriška ženska: 1. Josipina Premrov; 2. Mar, Jug;
3.	Avgusta Pirjevec. Namestnice: 1. Avg, Šantel; 2. N. Seidel; 3. Pavla Leban. Ustaiiovnic 12, letnic 137, podpornic 147, skupaj 296. Gld. 180 —.
10.	Naklo na Krasu: 1. Avgust Praprotnik; 2. J. Kumar; 3. Anton Pakiž. Namestniki: 1. Jan. Štrukelj. Skupaj 80. Gld. 11-—.
11.	Tolmin: 1. Josip Kragelj, dekan; 2. Kr. B r a t i n a, nadučitelj; 3. Ivan Jug, sodnijski sluga. Namestniki:
1.	Josip Ivančič, notar; 2. Andrej Vrtovec, učitelj ; 3. Fran Kavčič. Ustanovnikov 5, letnikov 2-5, skupaj 30. Gld. .
b) Trat:
1.	Trlaška moška: 1. Mate Mandid, dež. poslanec; 2. L. Furlani; 3. Jakob Gorup. Namestniki: 1. Fr. 2itko,
2.	dr. Hinko Turna; 3. F. B a r t e 1. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 40, letnikov 133, skup.ij 176. Gld. 409-59.
2.	Tržaška ženska: 1. Natalija T r u d e n, 2. Mar. N a d-lišek, 3. Ljudmila Man koč. Namestnice: 1. Justina Michelli, 2. Josipina D e 1 k i n, 3. Ana Ščuka. Pokroviteljica 1, ustanovnic 17, letnic 161, skupaj 179. (V svoti moške podružnice.)
3.	Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: 1. Ivan M. Vatovec, trgovec; 2. A^lgn Trobec; 3. Josip Gašperšič. Namestnik: 1. Štefan N a d 1 i š e k. Ustanovnikov 10, letnikov 39, poopornika 2, skupaj 51. Gld. 74-87.
4.	Greta pri Trstu: 1. Dragotin Martelanec .^zasebnik; 2. Vatroslav Počivalnik, kaplan ; 3. Ant. Š k a b a r. Namestniki: 1. Just Piščanec, 2. Andrej Martelanec, 3. Fran Dolenec. Ustanovniki 3, letnikov 75, podpornikov 18, skupaj 96. Gld. 102-—.
o) latra:
1. Podgrad: 1. Anton Rogač, dekan v llrušici; 2. Juraj Dolžan, kapelan; 3. Fran Waišelj, učitelj Namestniki: 1. Slavoj Jenko, nadžupan; 2. Ivan Benedik, župnik; 3. Ivan Makarovič. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podp. 6, skupaj 57. Gld. .32 20.
Družba sv. Cirila lii Metoda torej šteje o V. veliki skupščini 91 podnižnlo.
Družbenikov je naznanjenih:
za Kranjsko (11 pokroviteljev pri vodstvu): Pokroviteljev 28, ustanovnikov 378, letnikov 1495, podpornikov 417, skupaj 2457;
za Štajersko: Pokroviteljev 10, ustanovnikov 193, letnikov 964, podpornikov 667, skupaj 1822;
za Koroško: Ustanovnikov 50, letnikov 604, podpornikov 1335, skupaj 1979;
za Goriško: Pokrovitelj 1, ustanovnikov 58, letnikov 443, podpornikov .350, skupaj 923;
za Tržaško: Pokrovitelji 4, ustanovnikov 70, letnikov 408, podpornikov 20, skupaj 504;
za Istro: Pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podpornikov 6, skupaj 67.
Skupaj: Pokroviteljev 45, ustanovnikov 756, letnikov 3956, podpornikov 2795; vieh družbenikov 7742.
OPOMBA: Pri onih podružnicah, ki svojih udov niso po kategorijah naznanile, privzeli smo jih k zadnji vsoti. — Slavna načelništva so tako natisnena, kakor so bila zadnjič naznanjena.
Politični preg-ied. |
v L j II t) 1 j aii i, 27. oktobra.
Ueselni zbori. V deželnem zboru gornje-avstrijskem so liberalci predlagali, da bi se volitve v veleposestvu zavrgle, ker v njej volijo tudi linški škof in mnogo župnikov, ki nimajo pravice. Ces. namestnik in škof dr. Doppelbauer sta govorila za potrditev volitev, ki so bile tudi potrjene od večine. — Obrtniki v Lincu sklepajo za volitve v trgovsko in kupčijsko zbornico pogodbo z liberalcf; ti pa so jim naznanili, da sklenejo ž njimi kompromis, ako ne bodo obrtniki volili nobene,^a klerikalca. — Gorenje-avstrijski konservativni poslanci nameravajo obiskati v Solnogradu konservativne poslance soinograške; predmet razgovoru bo načrt za prihodnje delovanje katoliških poslancev. — V gališke m deželnem zboru so Rusini izstopili iz skupnega gospodarskega kluba. Poslanec in deželni odboruik Pietruski je odložil poslanstvo in odbor-ništvo; v zahvalo za njegovo SOletno marljivo delovanje v deželnem zboru naklonil mu je zbor dosmrtno dotacijo 5000 gld. — Moravski češki poslanci so predlagali, naj se ne dovoli podpora za nemški gimnazij v mestu Gaya, ker je premalo obiskovana in nepotrebna, seveda so ostali v manjšini s svojim predlogom. — Kiiko taktiko razumejo Nemci, spričuje nam njih ukrep, da hočejo imeti tudi Nemci na Moravskem svoje vseučilišče: ved6 sicer, da se jim ne bo izpolnila ta želja, a vedo tudi, da bodo s tem preprečili tudi češko vseučilišče, ki je potrebno češkim Moravanom.
KatoUiki Hiiofjc na Ogrnkem in sicer, kakor poroča „Budapesti Hirlap", Lor. Schlauch, Koust. Schuster, Emer. Bende, J. Csaska, Ferd. Dulanskj in Sigra. Bubisc, so neki izjavili, da znani ukaz naučnega ministra glede matrik ne nasprotuje dogmatičnim določilom katoliške cerkve. To poročilo gotovo ni zanesljivo, zakaj minister imen onih škofov ne bo objavil, ker vč, kake posledice da iih čakajo. Kardinal Simor namreč v svojem glasilu povdarja, da bi vsacega škofa zadele občutljive cerkvene kazni, ako bi bil v resnici kaj tacega storil; tak nikakor več ne bi mogel opravljati škofovske službe. Kakor se vidi, je na Ogrskem potreben kulturni boj vzlasti, da se razžene soparica, katere ae je posebno mnogo nabralo v višjih cerkvenih krogih.
Fnanje driar«.
Rusija Kakor se poroča iz Peterburga „Pol. Corr.", poslala je ruska vlada policijskim oblastvom ukaz, da naj se z vso natančnostjo izvršujejo postave z ozirom na začasno bivanje tujih Židov v Rusiji. Vsled te naredbe dobivali bodo židovi vsekako še težje privoljenje za začasno bivanje v ruski državi. Lahko si mislimo, kak hrup bodo zdaj zopet zagnali vsi židovski listi.
Nemčija. V seji dunajskega občinskega sveta se je pretekli petek predlagalo, naj bi se poslala maršalu grofu Moltkeju povodom njegovega devet-desetletnega godu čestitka; toda večina je ta predlog odklonila, iu to po vsej pravici. Kako naj bi poslal Dunaj čestitko možu, ki je stal pred leti na čelu sovražni armadi? Ali se ne bi s tako čestitko sramotno ponižal Dunaj io ž njim vsa Avstrija? Moltke je res velik mož naše z:tvezne države, a to ni še vse. — Nemške mornarice uprava se zadnji čas živahno bavi z vprašanjem, kako bi utrdila helgolandski otok. Že prihodnji državni zbor se bodo bavil s proračunom za omeujeuo svrho.
Šviea. Sedaj je v Švici živahno gibanje za prihodnje volitve v narodni svet. Tudi socijalni demokratje so postavili program svojih terjatev. Mej drugim zahtevajo: 1. da se osnuj« zakon, po katerem ue bi smeli delodajalci kaznjevati delavcev. Če se hočejo vdeleževati javnega življenja na podlagi društvene pravice; 2. odstrani uaj se politiška policija; 3. saraotrštvo banknot z zvezno (državno) banko; 4. zvezni svet naj voli ljudstvo; 5. uvede naj se pravična volilna zistema za državne volitve; 6. splošno zavezno zavarovanje za bolezni iu nesreče; 7. razširi naj se tovarniški zakon, kakor ga je predlagal švicarski delavski zbor; 8. podržavijo naj se železnice in trgovina z žitom.
Anglija. Dne 24. t. m. je zopet sedel na zatožni klopi Castioni, ki je obdolžen, da je umoril švicarskega zveznega svetnika Rossija. Priča Revvlin gnac je opomnil, da spozna Castionija za krivega Rossijeve smrti. Tajnik iavnih del v Tesinu je potrdil Rewl.ngnacovo izjavo. Tretja priča, katero je pozval zatožencev zagovornik, je omenil, da je šel še pred Castionijem v vladno poslopje iu videl vže na tleh ležeče truplo zveznega svetnika. Sodnik ni hotel pripoznati, da bi bil to politiški zločin ter poslal za-toženca pred porotno sodišče
Turčija. Turški, v Carjigradu izhajajoči listi objavljajo uradno poročilo, da ui turška vlada, marveč ekumenski patrijarh sam provzročil cerkveni prepir. Ob jednem poročajo zgoraj omenjeni listi, da je srbska vlada zaukazala svojemu zastopniku v Carjigradu, da naj vkupuo postopa gledč na za-tvorjenje grških cerkvi! z ruskim poslanikom.
Izvirni dopisi.
Iz Osilnice, 24. oktobra. »Sloga jači, nesloga tlači." Izvestno vresničuje se ta rek, osobito pri nas, akoravno je tu svet „s plankami zabit". Osamljena občina, vspojena v jedno župo, vedno napreduje, kajti — složna je. Ubožno prebivalstvo ne poseda niti toliko zemlje, da bi si moglo pridelati potrebnega živeža. Vsako jesen poslavljajo se dela sposobni možje in mladeniči od doma, ter odpotujejo jedni v Hrvatsko, Slavonijo in Bosno, drugi pa v Ogrsko in Gališko, nekateri še celo v Rusijo, da si prislužijo čez zimo potrebnih novcev s krošnja-rijo, ali pa z mučnim delom v gozdih, kjer tešejo »doge".
Da se pa tudi v takih^ razmerah s slogo more muogo doseči, znak temu je krasna, — ter smelo trdim, — najlepša župnijska cerkev v sodnijskem okraju kočevskem. Za božjo čast ter olepšanje cerkvfi vneto ljudstvo izdalo je v to svrho mnogo tisočakov, in tako je hram sv. apostolov Petra iu Pavla sedaj popolnoma dodelan; tudi toliko potrebna in zaželjena ura na zvoniku oglasila se je prvikrat te dni. Po neumornem naporu čast. g. župnika in drugih odličnih mož napravil se je tudi ta cerkveni kinč, kojega izvršitelj je gosp. Ivan Brinskole, urar v Vrčicah pri Semiču na Belokranjskem. Delo je jako ličuo in močno, ter se sme pričakovati za gotovo, da bode popolnoma kos svojej nalogi. V zvoniku so kazalci na vse štiri strani in bitje se ponavlja v četrtinkah in urah. Dal Bog, da bi ozna-njevalka časa bila nam v izpodbudo dovoljne priprave v večnost!
Okrajna cesta med pleškim in gašperskim mostom, katera vodi skozi Osilnico, bila je do sedaj v jako slabem stanji. Malokdaj bilo je mogoče izogniti se »večnemu" blatu. Župan g. Jože Ožura je pri okrajnemu cestnemu odboru izposloval, da se ta nedostatek odstrani, in potrebno kamenje za »ba-tudo" se je že napeljalo in stolklo. Občiuarjem bode tedaj lahko cesto nasuti. Stari trije mostovi so se od.strsnili ter nadomestili z novimi. Tudi v tej zadevi napredek!
Iz Prage, 23.
Frič t- — Kako se dfiček. — Bazno.) [Konec.] 70 kupletnih družeb s 300 členi Tse te družbe bavijo dunajske troške. Vir, iz katerega so do ^pesniki" zajemali svoje dovtipe, niso Cehi, temveč tudi Židi. V prospeh Židov
oktobra. (Pisatelj Jos. V. zabava Dunaj. — On-Dunaj broji zdaj obojega spola, in Nemce na češke nedavno dunajski bili samo ' poslednji
dobi menda radi antisemitizma dunajska cenzura strogo pazi na prizorišče, in so torej Židi popolnem obvarovani. Zato je pa planilo vseh 60 družeb samo na Čehe in kratkočasi občinstvo izključno z zasramovanjem češke narodnosti.
Dunajski pevci nimajo zdaj skoro kupleta, in pesmi, v koji bi vsaj jeden stih ne bil naperjen zoper Cehe. Samo »pisatelj" Lorenz je skoval cele kope teh plemenitih „pesmij". In ker je poturčenec huji od Turka, nadkriljuje eelo Dunajčane nek Spazek, koji se jo še le kot spaček na Dunaji priučil nemščine. Vse pesmi brez ovire dovoljuje cenzura in se kol-portujejo kot znameniti plodi dunajske „muze" po svetu. Da, celo pri nas v Pragi so v najživeji ulici izložene te pesmi v oknih. V pesnih se opisuje Ceh kot glupec, lopov in — tat. O častnih nazovih, s katerimi se podeljujejo Cehi in češki sveti deželni patroni, še pisati nečem. Dalje Dunajčani nimajo ni jedine resne pesni, v kateri bi ne imeli parodije s ,češkim tepcem". Da, celo Goethe in Schiller sramotita se s parodijami, kakor n. pr. „Wenzel Od-strzcil der czechische Toggenburg". Ta duševni izvor je celo podpisal »pisatelj" modroslovec Adolf Brechler iz Olomuca. Še češki sirotek ni našel milosti pri Dunajčanih, kajti skovali so pesen „Der bohmische "VVaselbua".
Vse glasbeno življenje pražko je te dni ovladano s senzacijskimi uspehi mojstra O n d f i č k a , ker je v treh koncertih s čarozvokom svojih goslij pretresel in ganil vse do globine duše in tako navdušil, da so bili prostori Narodnega gledišča premajhni za tak ogromni naval občinstva. Odkar stoji »Narodno gledišče", nijeden umeteljnik v njem ni žel tako krasnih uspehov, ko Ondfiček. Nu, igral je pa tudi tako dovršeno, plemenito in vzvišeno, zlasti duhopolni koncert Cajkovskega in skladbe Wieniav-skega 8 takim ognjem, da je kar samega sebe prekosil. Občinstvo je le kopnelo!
V včerajšnjem občnem zboru gledališčnega društva se je po predlogu gosp. dr. Eiegra sklenilo, da se ima graditi za 250.000 gld. še jedno češko gledišče, in sicer na Strelskem otoku, in da se zasnuje še nova glediščna družba, kajti v sedanjem Narodnem gledišči morajo prirejati predstave celo popoldne, torej bode drugo novo gledišče nekaka rezerva za Narodno gledišče.
Ruska vlada je sklenila na leto prispevati, kakor čitamo v „Gra?d.", za bogoslovsko semenišče na Črni Gori in za ruski hram v Pragi po — trideset tisoč rubljev!
Konečuo bodi omenjeno, da je tudi prevzvišeni vladika Strossmajer poslal za ponesrečene po-plavljence 1000 gld. z ganljivim pismom našemu županu. — »Rad bi bil več poslal", piše vladika, ,toda pri sedanjih okoliščinah je i pri nas toli bede i pomanjkanja, da se je človek jedva more ubranili. V obče pa iskreno in toplo želim, naj Bog obilo blagoslovi češki narod in naj ga kmalu v svoji do-brotljivosti in ljubezni privede do onega cilja, kojega mu je določil sam."	_
Občni zbor „Glasbene Matice"
dne 18. oktobra 1890.
(Konec.)
Gospod Zellner je javil odboru, da ima arhiv drnžbe glasbenih prijateljev mnogo Gallusovih del shranjenih, da pa kopije teh glasbotvorov mora izdelavati le menjuralni notni pisavi vešč glasbenik, ker se navadni pisaleo not v dotičnih knjigah ne spozna. Izdaja vseh skladb bi se morala počasi pripravljati, in pač ui pričakovati, da bi se to delo poprej kakor v enem letu končalo.
Z ozirom na to in je dalje odbor tudi po-zvedel, da se filozof Mantuani že več let bavi z raziskavanjem raznih arhivov, v katerih so shranjene Gallus-ove skladbe in da on namerava izdati prihodnje leto Gallusov životopis in nekoliko njegovih, skladb, opustil je prvotno misel, izdati Gallusov album, ter sklenil, dn^ 18. julija 1891 prirediti le črno mašo v stolni cerkvi in koncert, pri katerem se bodo pele Gallusove skladbe.
Odbor se je torej obrnil neposredno do gosp. Mantuanija s prošnjo, da bi mu za nameravani
koncert dal na razpolago potrebne pesmi, in za črno sv. mašo od Gallusa komponirani requiem. Tej prošnji obljubil je g. Mantuani ustreči, in je tudi eno mašo od Gallusa že poslal g. Aut. Foersterju.
Ker g. Mantuani svojega dela še ni končal, prosil je ljubljanski občinski svčt, da bi mu naklonil potrebno denarno podporo za nadaljevanje svojega raziskavanja o Gallusovih glasbotvorih. Ljubljanski občinski svet dovolil mu je vsled tega izdatno denarno pomoč in je o tem obvestil »Glasbene Matice" odbor z nasvetom, da bi tudi »Glasbena Matica", ki je v prvi vrati poklicana, to podjetje podpirati, nedostajajoči znesek 130 gld. iz svojega dodala. Ker pa »Glasbena Matica" nima nikacih denarnih sredstev v take namene na razpolago in je sama navezana na subvencije, vložila je pri kranjskej hranilnici prošnjo, da bi izvolila ona priskočiti g. Mantuaniju na pomoč ter mu podariti znesek 130 gld. Kranjska hranilnica, uverivša se, da ima vsa ta stvar redno podlago, dovolila je gosp. Mantuaniju znesek 130 gld. — ter mu s tem omogočila nadaljevanje za glasbeno zgodovino cele kranjske dežele velezanimivega podjetja.
Odbor »Glasbene Matice" se je po časopisih temu zavodu na tem darilu dostojno zahvalil.
Uvaževaje, da so niirodne pesmi neprecenljivi zaklad, katerega je treba našim potomcem ohraniti, in da take pesmi zlasti po deželi bivajoči narod rad prepeva, sklenil je odbor izdajo ndrodnih pesmi, katerih sta že do zdaj izšla dva snopiča, nadaljevati. V to svrho določil je za vsako odboru poslano narodno pesem, katero bode za pripravno spoznal artistični odsek, dati 1 gld. nagrade, ter prosil g. odbornika Žumra, da o tem obvesti svoje učiteljske kolege ter jih spodbuja k nabiranju nilrodnih pesmi po deželi, čemur je imenovani gospod drage volje vstregel. Vsled tega poslal je učitelj Feliks Malenšek iz Tuhinja več mičnih ndrodnih pesmi, ki so se večinoma odobrile, priredile za tisk in poleg drugih muzikalij razposlale udom.
Za leto 1889/90 izdalo je društvo sledeče muzikalije :
1. Foersterjevo klavirsko šolo, zadnji del. 2. Troje »Ave Maria" od Antona Nedveda, in 3. Ma-lenškove ndrodne pesmi.
Te muzikalije odposlale so se te dni udom »Glasbene Matice".
Glasbena šola dobila je, kakor vsako leto tudi letos od raznih korporacij podpore, in sicer:
1. Od visocega deželnega zbora 500 gld. 2. Od visoke viade 400 gld. redne in 300 gld. izvanredne podpore za napravo raznih instrumentov. 3. Od slavnega mestnega magistrata 500 gld. in 4. Od slavne kranjske hranilnice 400 gld., torej od te 200 gld. več, kakor druga leta.
V glasbeni šoli poučevalo se je: n) v igri na klavirji v 7 oddelkih 112 učencev; b) v igri na goslih 37 učencev; c) v solo-petji 12 učencev; d) v zbornem petji 75 učencev; e) v splošnem petji 88 učencev; f) v teoriji in harmoniji 91 učencev; g) v raznih drugih instrumentih 14 učencev. Vpisanih je bilo skupaj 242 učencev vračunši one moškega zbora.
Šolnine bilo je vplačane nad 1100 gld., šolnine oproščenih je bilo 25 učencev. Učitelji so bili:
1. Gerbic za klavir, solo in splošno petje, za teorijo in harmonijo. 2. Gospa Gerbic-eva in gdč. Šuman ova za klavir. 3. Gosp. Moser za gosli in klavir. 5. Gosp. Haral za godala in trobila. 6. Ža moški zbor pomožno g. Toporiš.
Ker sta gosp. Janušovsky iu gdč. Suman-ova službo odpovedala, engažiral je odbor gosp. Karola Hofmajstra, rodom Ceha, ki je dovršil praški kon-servatorij v vseh predmetih z odliko, kot učitelja za klavir in gosli iu gdč. Elsnerjevo kot učiteljico za klavir. Gosp. Janušovskjju izrekel je odbor povodom njegovega izstopa iz učiteljskega osobja pismeno zahvalo na njegovem dolgoletnem požrtovalnem delovanji.
Dn^ 29. maja priredil je odbor z gojenci na Drenikov vrh običajni majski izlet.
Dud 8., 9. in 10. julija t. 1. vršili glasbeni šoli javni izpiti, ki so privabili ličnega občinstva. Kakor vsako leto obnesli so se ti izpiti tudi letos prav povoljno in povdarjati je, da je posebno vrlo napredovala šola za soliste in so-listinje, a tudi klavirska šola je vspevala dobro, istotako tudi goslarska inštrumentalna šola, katera zadnja pri mladini vzbuja veduo več zanimanja za glasbeno umetnost. Dokaz temo, da se je početkom
tega leta vpisalo r inštrumentalno šolo nad 30 učencev, in da je vsled tega odbor bil primoran, najeti še enega učitelja.
Ker je kranjska hranilnica odboru šolske prostore za termin 1. avgusta t. 1. zarad razširjatve strokovne šole odpovedala, preselila se je glasbena šola pričetkom meseca avgusta t. I. v špitalske ulice v Permetovo hišo, kjer je g. predsednik »Glasbene Matice", uvidevši zadrego, v kateri je bil odbor vsled te odpovedi, drage volje prepustil svojo stanovanje za glasbeno šolo, za kar mu ostane odbor vsigdar hvaležen.
In tako je »Glasbene Matice" odbor zaključil 8. leto svojega šolskega in 18. leto svojega društvenega delovanja in vsestranski napredek našega glasbauega zavoda, ki dobiva vedno širšo podlago, je pač viden dokaz, da njegov trud ni bil brezvspešen. Zaradi tega zastavil bode v prihodnje, če ga bode občni zbor te naloge še dalje spozna! vrednega, vse svoje moči v blaginjo in korist prvega ndrodnega glasbenega zavoda.
so se na mnogo od-
Dnevne novice.
(Deželni zbor kranjski) ima jutri V. sejo. Na dnevnem redu je mej drugim poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o »deželni kulturi", »agrarnih razmerah", »zdravstvenih rečeh", »občilih" in »občinskih rečeh" ; dalje ustno poročilo finančnega odseka o ustanovi za operaterja; poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Goričavas za ločitev od Ribnice; o prošnji okrajnega cestnega odbora v Postojini za uvrstitev ceste iz Šentpetra čez Trnovo med deželne ceste; o prošnji občine jeseniške, da se okrajno sodišče in davčni urad iz Kranjske Goro premestita na Jesenice.
(Štajarski deželni odbor) je predložil zboru obširnejše poročilo o vravnavi Savinje od Mozirja do Celja. Troški so proračunjeni na 150.000 gld., katerih bi dežela prevzela 40 odstotkov, državni melijoracijski zaklad 30 odstotkov, 10 odstotkov iz zaklada za vravnavo rek, 10 odstotkov okraji Gor. Grad, Vransko, Šoštanj in Celje, 10 odstotkov pa davčne občine Pribova, Mozirje, Ljubija, Loke, Ra-čička vas. Male Braslovče, Podvin, Polzela, Dol. Gorče, Orlavas, Latkovsvas, Sv. Peter, Sv. Lovrenc, Žalec, Zabukovce, Pletrovica, Kasaze, Leveč, Medlog, mesto Celje.
(Tržaški deželni zbor) je imel dnd 23. t. m. sejo, v kateri je predsednik naznanil vladni postavni načrt o nadzorovanji šol. Po kratkem razgovoru so Italijani dotični načrt izročili posebnemu odseku devetih članov, med katerimi pa ni nobenega Slovenca. — Poslanec Comboni in tovariši so stavili predlog, da se tržaški deželni zbor pridruži sklepom enkžte v Celovcu na korist gradnje železnice Divača-Loka-Celovec. Predlog se je izročil deželnemu odboru v posvetovanje in poročilo.
(Umrl) jo danes popoldne po dal)ši bolezni g. Henrik Ničman, knjigar, mestni odbornik in hišni posestnik v Ljubljani. Bil je zanesljiv narodnjak in občespoštovan meščan. N. v m. p. I
(Osebna vest.) Gosp. Ignacij Žitnik je toliko okreval, da se je v soboto vrnil zopet v Ljubljano in bode v kratkem zopet mogel prevzeti svoja opravila.
(Imenovanje.) Svetovalec primorskega namest-ništva, dr. Benedikt grof Giovanelli, je imenovan za dvornega svetovalca in vodjo namestniške ekspoziture v Tridentu.
(Iz Trsta) se nam poroča, da se ondi vežbajo namorščaki, koji so namenjeni za križarsko ladijo »Jaroslav", kojo je ruski car podaril črnogorskemu knezu. V Odeso je te dni dospel pobočnik črnogorskega kneza, bivši častnik pri ruski mornarici, D ž u r i č , da prevzame napominano ladijo. — Ruski carjevič-naslednik Nikolaj se bode dn6 10. novembra vkrcal tu v Trstu k svojemu velikemu potovanju.
(Ir Dubice) v Bosni se nam poroča: Po dolgotrajni suši je dn4 16. t. m. dež vendar nekoliko namočil. Ljudje so hitro pričeli sejati, toda sneg, ki je dnč 23. t. m. pobelil tudi naša brda, ustavil je delo na polju. Ljudje so v veliki zadregi, ker ne morejo obdelati polja; nekateri sejejo vkljub snegu in blatu. — Gosi so odletele proti jugu; to je gotovo znamenje bližnje zime. Drva so se jako podražila, ker jih vlada več ne dovoli brezplačno it gozdov, akoravno jih gnije na tisoče v6i. Lesa jo sicer mnogo in po primerni ceni, zato je došlo
mnogo trgovcev z lesom. Za kmeta bode letos trda, ker desetina je veliko breme. Marsikateri bode moral prodati živino, da poplača davke in druge nujne troške. — Dovolite, da se i jaz pridružim onim, ki ne bi bili zadovoljni, ko bi se iz koledarja družbe sv. Mohorja izpustil imenik družabnikov.
(Stara ladija.) Na posestvu dr. Jožefa K o-zlerja mej Črno vasjo in Podpečami so delavci pretekli teden pri rezanju šote zadeli ob ladijo pod šoto ležečo na glini nekdanjega jezera. Deželni muzej je takoj začel ladijo odkopavati in našlo se je, da je čez 5 metrov široka in še ne znane dolgosti. Tla ladije so iz 4 centimetre debelih smrekovih desk, pribitih na hrastovih počeznih rebresih. Stranice 80 mecesnove; tudi nekaj brstovine se je našlo. Šprajne mej deskami so z lipovim ličjem zadelane. Zbita je ladija z drenovimi klini. Gosp. dr. Kozler je drage volje muzeji dovolil kopanje, pri katerem se bode delalo na to, da se odkrije vsa ladija in spravi v deželni muzej. Kar se tiče starosti te ladije, se za zdaj more le toliko soditi, da je iz predrim-skega časa, ker stoji na glini jezera, je sama polna gline in leži pod šoto, mej tem, ko je rimska cesta od Babne gorice proti Igu izpeljana že po šoti. Mlajši, pa je od stavbna koleh, ker je tesana in umetno sostavljena. Prebivalci na koleh pa so rabili za svoje ribarstvo le iz hlodov izdolbljene čolne. Podobna je najbolje ladijam, katere še zdaj rabijo za prevažanje blaga na nekdanjem venecijanskem (sedaj Brudenskem) jezeru, za katere tudi Nemci nimajo druzega imena kakor »Ladine".
(Knjige drnžbe sv. Mohorja) Danes smo prejeli šestero knjig, katere družba sv. Mohorja razpošilja svojim članom za tekoče leto, in te so: 1. »Življenje Marije in sv. Jožefa", IX. snopič; 2. A. M. Slomška: »Pastirski listi"; 3 „Občna zgodoviua^ XIV. snopič; 4. »Domači živinozdravnik"; 5. .Slov. Večernice", 44 zvezek; 6. »Koledar za leto 1891". — O priliki objavimo obširnejšo oceno.
(Koroško.) Presvetli cesar je podaril gasilnemu društvu v Goričah 100 gld. — Posojilnica v Tinjah je potrjena. — Na nižji gimnaziji v Šentpavlu je 150 učencev.
(Proračuni o dohodkih in troških) mestne blagajnice ljubljanske, mestnega ubožnega zaklada, zaklada meščauske boluišnice in ustanovnega zaklada za 1. 1891. I. so že sostavljeni in so od 20. okt. do 3. novembra letos razgrneni v magistratnem eks-peditu občanom na upogled, da vsak liihko uavede o njih svoje opazke.
(Slovenska dekliška šola v Gorici.) Odbor »Sloge" je imenoval na svjji trirazredni dekliški šoli v Gorici kot tretjo učiteljico gspdč. Ano Dov-gan; njeno mesto kot vrtnarica v otroškem vrtu goriškem je dobila g.spdč. Karolina Lašič. dozdaj vrtnarica v otroškem vrtu družbe sv. C rila in Mt-toda v Pevmi. Za društveno šolsko knjižnico je podaril rodoljub v Gorici 35 raznih knjig. Otroškemu Ti°tu in dekliški šoli so goriški loduljubi doslej podpisali 400 gld. letne podpore.
(Gospodarstvo mesta Celja.) Tro&ki so prora-čunjeni na 76.141 gld., dohodki na 56.208 gld., primanjkljej na 19.933 gld., ki se bode pokril z raznimi prikladami.
(V Kobaridu iu okolici) je med otroci hud oslovski kašelj, ki traja po več tednov. Ker je bolezen nalezljiva, je vsled tega šola v Kobaridu zaprta.
(Glavni dobitek) dunajskih razstavnih sreček znaša 50.000 gld. Opozarjamo p. n. občinstvo, da bode zadnje izžrebanje že 30. oktobra
Dunaj, 2(). oktobi-a. ('astniška dojnitacija je Moltkoju ob njegovi devetdesetletnici izročila pisanje, v katerem mn čestita cesar Franc .ložef. — Bivši bolgarski knez, grof Hartenau, je 0(i dragoncev premeščen k pelioti.
Dunaj, 27. oktobra. Nadvojvoda, Oton jo imenovan majorjem dragonskega polka št. 4. Grof Hartenau jo kot polkovnik pri šestem dragonskem polku premeščen k pešjioiku kral.j belgijski; s tem vstopi bivši bolgarski knez v aktivno avstrijsko vojaško službo. Knez Josip Windischgraetz in baron 8zwetenny sta imenovana generaloma konjiče; imenovanih je dalje osem podmaršalov in 15 generalnih majorjev.
Berolin, 26. oktobra. Danes dopoldne jo Moltke sprejemal čestitke vseh častnikov generalnega štaba. Ob 12. nro se je pripeljal cesar, za njim sta prišla stotnija gardnega polka iu eskadron kirazirjev z zastavama. Čestitali so Moltkeju cesar, generali, avstrijska deputacija, ruski general Kutuzov, cesarjevič in mnogi dostojanstveniki. Čestitke so mu poslali ruski car, sultan, švedski kralj, princ Valeški in knez Bismarck : Popoldne je Moltke sprejel deputacije mest. Zvečer je bil v Pots-damu dvorni obed; navzočni so bili cesar s cesarico, knezi in generali, grof Šuvalov in general Kutuzov.
Berolin, 27. oktobra. Povodom devetdesetletnice Moltkejeve čestital je nemški cesar mu ne le kot vodji pruske vojne, marveč kot onemu, ki je pridobil nemški armadi glas nepremagljivosti ter soustanovniku Nemčije. S ponosom se poslužim, nadaljeval jc Viljem II., predpravice vladarjeve, ter počastim hrabrega vojskovodjo z donosom vojnih praporov v njegovo stanovanje, proseč ga, da sprejme zastave gard. Cesar je izročil Moltkeju
v znak spoštovanja in hvaležnosti maršalno palico ter poživljal navzočne, naj izrazijo čustva hvaležnosti onemu, ki jo umel osnovati tako vzgledno šolo za bodoče vojskovodje z navdušenim „hurah"-klicem. — Pri včerajšnjem dvornem obedu v Postdamu je bila prisotna tudi deputacija avstrijskih častnikov.
Novi Jork, 26. oktobra. Strašen viharje v četrtek na vsem obrežju naredil veliko škode.
VroineiiHko Nfioročilo.
a cO a	Oas	Stanje			V re m 0	« t .g S,
opazovanja		zrukumerA T 40m	topiocn^ra p« Celziju			O 'J'' ° Š Cl) C
	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	738:! 73.5-6 734-8	-6-01 4'2 0-4	ti. vžliV 1 '1	jasno oblačno	650 de/,
Srednja ''mperiitura 14", za lO S" pod normalom
l>iiita}.Hk» l>oi*7.a.
(Telegrafirmo poroiiilo.; 27. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gid.
Srebrna „ .5% „ 100 „ „ 16% „	88	„
.5% avstr. zlata renta, davka prosta . .	107	„
Papirna renta, davka prosta......101	,
.\kcije avstr.-ogerske banke......982	„
Kreditne akcije . , , , ....	„
London........ . , .	114	„
Srebro , . , , ....	—	„
Francoski napoleond.........9	„
Cesarski cekini............5	„
Nemške marke ..................56	.
.SO kr. 35 „ 10 .
2,") 80
09'
46
31>
Zahvala.
Vsem, kateri so izkazovali mojemu pre-Ijubljenemu očetu, gospodu
Janezu Sirniku
za časa njegove bolezni milo sočutje, darovali predragemu pokojniku v znak čislanja in prijateljstva toli obilne vence ter ga mnogobrojno spremili dne 23. t. m. k večnemu počitku, izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo. Bog plačaj!
Verba ua Koroškem, 25. okt. 1890.
(1)	Ivan Nep. Sirnik.

Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodont.
Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. 'VS
Neškodljivo celo za najueinej.ie zobe, f V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfumorijali itd. Komad 35 kr.
Žrebanje v Dunajske .
Mrtel! razstavne srečke ^
Glavni dobitek
mm
gld. vrednosti.
11 srežk lo Hi, 1 2291 dobitkoV. i M 5 £l. 5o¥|
•	■ ^ ■ ■m	w ■	I__—
NreeUe po 1 »Icl. pi-i O. O.	v T^jiibljaiii.
(27)