N

letnik XI., št. 2
februar 2005
Alojz Erčulj - dobitnik
Jurčičevega priznanja za leto 2005
Jurčičevo priznanje za leto 2005 je dobil Alojz Erčulj iz Zagorice, član Kulturnega društva Dobrepolje, ki že 30 let poje pri moškem pevskem zboru Rafko Fabiani in prav tako dolgo vrsto let pri skupini Zagoriški fantje. Priznanje je prejel 7. februarja na osrednji svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Grosuplju, ki sta jo pripravila ZKD občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter JSKD RS za kulturne dejavnosti, Območna Izpostava Ivančna Gorica. Čestitamo!

'i M-
Lokalna akcijska skupina (LAS) Dobrepolje je sprejela načrt dela za leto 2005
V občini Dobrepolje je s 1. januarja 2005 po sklepu občinskega sveta začela delovati Lokalna akcijska skupina (LAS) za boj proti zlorabi drog. Nastala je po vzoru približno 30 lokalnih akcijskih skupin, ki trenutno delujejo v Sloveniji. 1. februarja so se člani iniciativnega odbora zbrali na prvem sestanku in na njem sprejeli načrt dela za leto 2005. V Našem kraju začenjamo z novo rubriko, ki jo bodo pripravljali v LAS-u.
^ stran: 12
Na fotografiji so letošnji dobitniki Jurčičevih priznanj iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje: Marko Okorn, Alojz Erčulj, Jožica Poderžaj Marija Bregar in Martin Tomažin. (foto: Matej Šteh) Osrednjo prireditev v občini Dobrepolje pa je bila v soboto, 5. februarja, v Jakličevem domu, v organizaciji Kulturnega društva Dobrepolje.
^ stran: 7
Naslednja številka Našega kraja bo
izšla 25. 3. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 3. 2005
februar 2005
Županova stran
2
Na pomoč!
Piše: župan Anton Jakopič
Na pomoč! Ali ne odraža že ta gasilski pozdrav veliko in plemenito misel? Pomagati drug drugemu. Gasilci prihitijo na pomoč brez vprašanja o plačilu, ne glede na to, ali je bližnji, ki potrebuje pomoč, nekomu simpatičen ali ne, ali je bogat ali je reven. Ljudje so že davno ugotovili, da je najhuje, če v nesreči ostaneš sam, zato so se združevali in pomagali med seboj. Gasilska društva imajo že dolgo tradicijo, nekatera so že praznovala stoletnice svojega obstoja druga 80 letnice. Že nekaj generacij se je zvrstilo, vsi ustanovni člani so že davno v grobu, društvo pa še vedno obstaja in nadaljuje s svojim delom. In kar je zelo pozitivno, ta društva se tudi danes vključujejo mladi. Gasilci bodo sicer radi pojamrali, da je mladih premalo. Strinjam se s tem, da bi jih bilo v gasilskih vrstah lahko še več, zato tudi sam ob tej priliki povabim vse mlade, da se vključujte v gasilske vrste. V gasilski dejavnosti, v vajah in osvajanju znanja, v prizadevanjih in vzgoji za pomoč drugim, bo čas mnogo koristneje izrabljen kot pred televizijo z ameriškimi nadaljevankami. Toda če čisto realno pogledam, pa zlepa v nobenem drugem društvu ne vidim toliko mladih obrazov kot ravno pri gasilcih. To pomeni, da ima gasilstvo v naši občini še bodočnost. In združevati se in delovati z namenom pomoči svojemu bližnjemu, je prav gotovo velik izziv za današnji čas, ko se tako zelo poudarja samo to, kaj bo kdo imel in kako si bomo še privoščili. Prostovoljno in udarniško delo, se mnogim zdi popolnoma odveč. Pa vendar ni tako, dejstva kažejo drugače, mnogo srečnejše in bolj polno živijo tisti, ki znajo kaj narediti tudi zastonj in prostovoljno in tudi kakšen tolar od svojega obilja pokloniti za kaj dobrega. Saj ne more biti ves smisel življenja samo to, da imam vse, kar potrebujem in še več tistega, kar ne potrebujem in da skrbim samo zase in svoje udobje.
Prav sedaj, v tem času, potekajo po društvih in v okviru zveze redni letni občni zbori gasilskih društev. Morda
bo kdo rekel, društvo pač, kot vsako drugo društvo, tam se zbirajo somišljeniki, ki jih to veseli in delajo, kar jim paše, vendar ima gasilsko društvo in gasilci druge cilje, ki so več kot zadovoljitev svojih osebnih potreb. Kadarkoli sem v stikih z gasilci, sem prijetno presenečen nad veliko požrtvovalnostjo in pripravljenostjo teh ljudi za pomoč. Tukaj ne gre samo za druženje, čeprav je to, da se ljudje družijo in sodelujejo, v današnjih časih, tudi izjemno pomembno. V vaseh, kjer delujejo gasilska društva, so vasi mnogo bolj povezane, ljudje se več družijo pri skupnih vajah in sestankih, se medsebojno brusijo in mnogokrat tudi izven te dejavnosti sodelujejo in prijateljujejo. Tudi to je zelo pomembno. Glavni namen tega združevanja pa je seveda gašenje in preprečevanje požarov in drugih nesreč, ki nas lahko doletijo, saj nikoli ne vemo, kdaj nesreča pride. Protipožarno varstvo je tudi obvezna javna služba, ki jo mora zagotavljati občina.
Ker so me nekateri gasilci opozorili, da so med nami občani, ki o gasilstvu v občini ne vedo popolnoma nič in si mislijo, da so to zadeve, ki se njih in nas vseh ne tičejo, se mi zdi prav, da se vsi skupaj s to dejavnostjo nekoliko podrobneje seznanimo. V občini deluje 7 gasilskih društev, in to Videm, Ponikve, Zdenska vas, Hočevje, Zagorica, Kompolje in Struge. Vsako društvo ima svoj požarni okoliš, na katerem je zadolženo za požarno varstvo. Vsaka vas v občini torej spada pod varstvo določenega gasilskega društva, tudi če v tej vasi ni samostojnega društva. Prav je, da se iz tega območja v društvo vključujejo tudi novi člani. Vsa društva so združena v Gasilsko zvezo Dobrepolje. Vsako društvo in zveza kot taka ima svoje organe od predsednika dalje, ki skrbijo za organizacijsko plat te dejavnosti. Operativno pa so gasilci dobro organiziran stroj, pri katerem so pravila jasna, to mi je tudi zelo všeč, zlasti v današnjih časih, ko smo skoraj pozabili na pravilne medsebojne odnose in nam ni več jasna niti osnovna hierarhija,
brez katere noben sistem ne more delovati. Torej operativno so gasilci skoraj napol vojaška organizacija, s poveljnikom na čelu, ki mora delovati, kot dobro utečen stroj, saj bi bili drugače popolnoma neučinkoviti. V današnjih časih, ko tudi gasilci že razpolagajo z boljšo tehnologijo in opremo, morajo biti tudi zelo dobro usposobljeni. Zato znotraj gasilskih društev in zveze poteka skoraj neprekinjeno izobraževanje in usposabljanje, saj sicer ne bi mogli opravljati teh del. Občina ima z gasilsko zvezo sklenjeno pogodbo za opravljanje požarnega varstva v občini in za to dejavnost zagotavlja tudi del sredstev. Teh je tako kot povsod vedno premalo, vendar skušamo zagotavljati vsaj najnujnejše. Seveda pa je zelo dobrodošlo in skoraj neizbežno, da gasilcem pomagamo tudi s tem, da damo za to dejavnost kakšen prostovoljni prispevek. Gasilci nas običajno sami obiščejo, ne imejmo jih za vsiljive, saj nihče ne prosi za sebe. Denar, ki ga prostovoljno damo gasilcem, ni proč vržen denar, ampak dobra naložba in velika spodbuda temu plemenitemu delu, saj opravljajo vsa ta mnoga dela prostovoljno in brez plačila, čeprav porabijo za to dejavnost mnogo prostovoljnih ur. Izredno pomembno pa je, da so gasilci opremljeni čim boljše. Vsi si sicer želimo, da bi se gasilci usposabljali in opremljali in bili zelo dobro pripravljeni, pa tega ne bi bilo potrebno nikoli uporabiti. Toda nesreča ne počiva, nihče ni pred njo zaščiten. Včasih si kdo misli, saj ogenj uničuje samo kmečka gospodarska poslopja, hiša pa ne zgori, vendar vidimo, beremo in poslušamo, da tudi stanovanje zelo hitro zagori in vsi ti sodobni materiali, plastika in laki so še bolj vnetljivi kot les in predvsem tudi mnogo bolj strupeni in nevarni, zato morajo biti tudi gasilci zelo dobro izurjeni in izobraženi za gašenje vseh teh nevarnih snovi. Vse več je tudi sušnih let, ko obstaja velika nevarnost požarov v naravi. Škode so lahko zelo velike.
Ob koncu tega pisanja izkoriščam priložnost, da se vsem gasilkam in gasilcem zahvalim za njihovo nesebično delo in požrtvovalnost. Želim, da še naprej vztrajate v tem plemenitem delu, pa tudi v prijateljevanju.
Vaš župan Anton Jakopič
februar 2005
Beseda urednice
3
Deset let izhajanja Našega kraja
Prvega marca 1995, dva meseca po uradnem začetku delovanja nove občine Do-brepolje, je izšla prva številka občinskega glasila Naš kraj, kar pomeni, da prav v tem času praznujemo njegovo 10-letnico izhajanja. Dovolj velik razlog, da temu namenim nekaj prostora.
Ko sem pred nekaj dnevi v arhivu našla prvo številko Našega kraja, se mi je pogled ustavil na naslovnici, kjer se župan obrača na občane z besedami: »Kot vidite, smo dočakali tale Naš kraj, časopis ali informator ali kakorkoli ga že imenujemo. Težko smo ga čakali, manjkal je kontakt z ljudmi, manjkala je informacija iz prve roke.« In še nekaj iz uvodnika urednice: »Naša glavna programska usmeritev je čim bolj objektivna informacija o delovanju občinskih organov, saj imamo pravico zvedeti, kako delujejo in kako uspešni so naši občinski svetniki pri uresničevanju zastavljenih ciljev... Torej pretežno informator za začetek, sčasoma pa naj bi glasilo ne bilo le golo poročanje s sestankov in posredovanje aktualnih dogodkov, ampak naj bi zajelo celoten življenjski utrip naše občine.«
Po desetih letih izhajanja že lahko ocenimo, v kolikšni meri je glasilo uresničilo pričakovanja. Niti malo si ne domišljam, da boste enoglasno pritrdili pozitivni oceni. Že zato ne, ker je ciljna publika celotno prebivalstvo občine in nikoli ni mogoče ustreči vsem zahtevam, okusom, pričakovanjem, izobrazbeni in starostni strukturi bralcev v nekem okolju. Zato je normalno, da so v tem času prihajala v javnost zelo različna mnenja. Poleg številnih pozitivnih ocen je bilo slišati tudi takšne: Saj ni kaj brati. Samo hvali se, treba je opozarjati in pisati o problemih, da se bo kaj izboljšalo. Nekatere menda zanima izključno rubrika pisma bralcev. Če te ni, časopis odložijo in raje sežejo po Slovenskih novicah. Takšen je današnji čas, slabe novice se pač bolje prodajajo. Mnogi ljudje raje gledajo, poslušajo in berejo o grozljivih dogodkih, nesrečah ali senzacijah in še posebej uživajo ob diskreditacijah posameznikov.
Mnenja bralcev so seveda tudi drugačna. Zadnjič mi je nekdo, ki živi v eni od bližnjih občin, dejal: »Vaš časopis je dober, le nekaj me moti v njem - pisma bralcev. Naš župan ne bi nikoli dovolil, da bi nekdo delal razdor med ljudmi, kot to nekateri počno pri vas.« Dve zelo različni mnenji torej in veliko bolj ali manj prizanesljivih pripomb. Tudi takih, ko se zaradi enega, za posameznike ali za določen krog, neustreznega članka razvrednoti celoten časopis ali pa nalepi urednici takšno ali drugačno, pogosto tudi nasprotujočo se, politično ali ideološko oznako, če-
prav je bilo že neštetokrat povedano, da vsak odgovarja za svoje pisanje. Nedvomno drži tudi dejstvo, da je lokalni časopis v marsičem drugačen od nacionalnega medija. Res je tudi to, da imamo do njega drugačen odnos in vsak svoje pričakovanje. Brez dvoma smo do njega tudi bolj kritični. Tako naprimer prihaja do drobnih nerodnosti in napak prav v vseh tiskanih in elektronskih medijih, vendar jih drugje ne opazimo ali pa nas sploh ne motijo. V lokalnem časopisu pa ljudje opazijo vse. Po drugi strani pa me velikokrat preseneča, da občani izjavljajo, da o nečem niso bili obveščeni, čeprav smo v lokalnem glasilu obširno in celo večkrat pisali o kakšni stvari. Še bolj moteče je to, da nekdo razume članek čisto po svoje oziroma ga bere tako, kot mu ustreza. Zanimivo je tudi to, da mnogi ne opazijo pogostega ten-dencioznega, žaljivega in močno subjke-tivno obarvanega poročanja v kakšnih drugih medijih, vendar pa je le lokalni poročevalec izpostavljen neverjetni (upravičeni ali neupravičeni) lahkotnosti obtoževanj. Toda tako je življenje, taki smo ljudje in res je, kar pravijo, da še nihče ni bil prerok v svojem kraju. Pa ne želim, da to sprejmete kot nekakšno nepotrebno tarnanje, ker to ni. So le izkušnje, ki se nabirajo pri delu z ljudmi.
Še o marsičem bi se dalo pisati. Pa bodi dovolj, sicer bo izpadlo vse preveč v slabi luči. To pa ne bi ustrezalo dejanski resnici. Zato naj dodam še to, da je bilo tu-
di moje življenje zadnjih deset let zaznamovano z urejanjem našega lokalnega glasila in neprestanega pisanja člankov, pri čemer sem se ves čas zavedala odgovornosti do bralcev. V nasprotju z mojimi pričakovanji na začetku sem zadovoljna s sodelovanjem z vsemi, s katerimi sem imela stik pri urejanju glasila. Pritožb bralcev skorajda ni, vsaj neposrednih ne, če seveda izvzamem omalovažujoče besede, ki jih je občasno na račun našega glasila slišati na sejah občinskega sveta. Včasih me kdo pokliče, da ni prejel časopisa. Pravzaprav sem tega vesela, ker to vendarle pomeni, da ga ljudje pogrešajo, če ga ne dobijo. V tem desetletju sem spoznala veliko spoštovanja vrednih ljudi in se tudi veliko naučila ter podrobneje spoznala delo na marsikaterem področju, naprimer delovanje občine, društev pa tudi posameznikov, ki se vsak na svojem področju trudijo, zato je pohvalnega pisanja kvečjemu premalo, ne preveč. Res pa je, da ostaja delo mnogih občanov še vedno neopaženo. Nekateri ljudje so preveč skromni, da bi obvestili uredništvo, da bi kaj napisali o njihovem delu ali kakšno zanimivost o njih samih. Škoda.
Če ste redni bralci Našega kraja, ste gotovo opazili tudi določene vsebinske izboljšave. Medtem ko je bilo v začetnem obdobju nekaj težav s sestavo uredniškega odbora, se je postopoma, in še posebej v zadnjem času, kar sam od sebe začel širiti krog rednih dopisnikov s posameznih področij, kar se mi zdi, da je časopis precej obogatilo. Zato zahvala vsem dopisnikom, ki ob vsakodnevnih službenih, družinskih in drugih obveznostih najdete čas in voljo, da pišete za nas časopis. Ta nas ob kakšnem dogodku res razdvaja, večinoma pa nas vendarle povezuje, informira in, upam si trditi, ustvarja pozitivno ozračje v občini.
Še enkrat hvala vsem za sodelovanje in spodbudo. ♦
Kaj smo pričakovali od nove občine pred desetimi leti?
Kot zanimivost ponovno objavljamo mini anketo z naslovom ČE BI BIL OBČINSKI SVETNIK ... Anketo je za prvo številko Našega kraja, v marcu leta 1995, pripravila Tina Šuštar. Podatki o anketirancih so po dogovoru z njimi ostali v uredništvu. Prav tako sedaj. Vprašanje se je glasilo:
ZA KAJ BI SE ZAVZEMAL(A), ČE BI BIL(A) OBČINSKI SVETNIK?
Upokojenci bi morali obdržati svoj prostor, v Dobrepolju pa bi rabili tudi še vrtec in mrliško vežico.
Marija, upokojenka
4
Delo občinskega sveta
februar 2005
Zavzemala bi se za dozidavo prizidka k šoli, da bi pouk potekal samo dopoldne. Mladi bi rabili kakšen klub in športno društvo. Organizirala bi tudi plesne vaje.
Irena, učenka
Za mrliško vežico in vrtec.
Štefka, upokojenka
Za poštenost, spoštovanje in ljubezen med ljudmi.
Stane, mizar
Mislim, da bi bilo treba obnoviti podružnične cerkve.
Uroš, učenec
Ker sem zaposlena v šolstvu, najbolj občutim probleme, ki se tičejo vzgoje in izobraževanja. Zavzemala bi se za razširitev šole na Vidmu, ureditev novih učilnic in prostorov za vrtec.
Dušica, učiteljica
Za nov vrtec in povečanje šole. Tako bi otroci hodili v šolo samo dopoldne.
Cirila, obrtnica
Zavzemal bi se za izboljšanje infrastrukture in cest. Najbolj me moti neasfaltirani del ceste Videm - Grosuplje.
Janko, strojni tehnik
Za izboljšanje cestnih povezav ter pospeševanje kulturnih dejavnosti. Majda, ekonomski tehnik
Poskrbel bi za stalnega zobozdravnika in redno obratovanje splošne ambulante.
Jože, upokojenec
Skušal bi enakopravno upoštevati potrebe vseh ljudi v občini ter zanje skrbeti, kot skrbimo eden za drugega v družini.
Ivan, upokojenec
Nekaj informacij z zadnje seje Občinskega sveta
Potrditev mandata nove članice Občinskega sveta Marije Novak - Imenovanja nadomestnih članov v Statutarno-pravno komisijo in v Odbor za družbene dejavnosti - Sprejet Odlok o Lokacijskem načrtu za izgradnjo doma starejših občanov na Vidmu - Pristop k izdelavi Regijskega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za naslednje obdobje.
M. Steklasa
23. seja Občinskega sveta občine Dobre-polje, z dne 15. 2. 2005, je obsegala enajst točk dnevnega reda, vendar so na pobudo svetniških skupin LDS in NSi Osnutek odloka o proračunu občine in načrt razvojnih programov umaknili z dnevnega reda in ga prestavili na naslednjo sejo.
Občinski svet je sprejel sklep o prenehanju mandata Franciju Žnidaršiču in na predlog Komisije za volitve in imenovanja potrdil, da mandat preide na Marijo Novak. Kot je znano, je Franci Žnidaršič odstopil z mesta člana Občinskega sveta zaradi nove funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo. Na osnovi Zakona o lokalni samoupravi pa v takem primeru mandat preide na naslednjega na volilni listi.
Ker je bil Franci Žnidaršič tudi član in predsednik Statutarno-pravne komisije in Odbora za družbene dejavnosti, je bilo potrebno imenovati nadomestne člane. Občinski svet je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenoval Marijo Novak za članico in Kristino El Shawish za predsednico Statutarno-pravne komisije. Marija Novak je bila imenovana tudi za predsednico Odbora za družbene dejavnosti. Na seji pa so na osnovi dodatnih predlogov sklenili, da se začne postopek o razširitvi Odbora za družbene dejavnosti za enega člana.
Na seji je bil sprejet Odlok o Lokacijskem načrtu za izgradnjo doma starejših občanov v naselju Videm. Odlok določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek,
Marija, Nevenka Novak, nova članica Občinskega sveta Dobrepolje
zmogljivost ter velikost objektov, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, parcelacijo, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka. To je zadnja faza urejanja v predhodnem postopku. Po objavi odoka v Uradnem listu bo možno že dobiti gradbeno dovoljenje.
Občinski svet je bil seznanjen s poročilom o spremljanju in koordinaciji izvajanja regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 do 2006. Občina Dobrepolje je namreč uvrščena v Osred-njoslovensko statistično regijo, v kateri je skupno 25 občin. Vse te občine naj bi zdaj pristopile k izdelavi Regijskega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje od leta 2007 do 2013. Občinski svet je potrdil sklep o pripravljenosti za sodelovanje pri pripravi. Glede na to, da ima priprava regionalnega razvojnega programa finančne posledice, bo potrebno v občinskem proračunu zagotoviti sredstva. Predstavnik občine v regionalnem razvojnem svetu bo župan Anton Jakopič.
Na seji je bil sprejet Sklep o izhodiščni ceni sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. Izhodiščna cena je bila spremenjena na osnovi indeksov razlik v ceni, katere mesečno izdaja GZS Združenja za gradbeništvo in IGM.
Aktivnosti občine v zadnjem obdobju:
^ V Jakličevem domu so zaključena vsa dela, razen del v razstavnih prostorih. Ta se bodo nadaljevala po prejemu ustrezne pro-
februar 2005
Iz občine
5
jektne dokumentacije.
^ Zaradi nizkih temperatur ni bilo mogoče izvesti preizkusa vodotesnosti ins tem tudi zasipa vodohrana na vodovodu Ti-sovec. Sicer pa so dela predvidena v tej fazi, zaključena.
^ Izvajajo se zaključna dela v pomožnem objektu na športnem objketu v Predstrugah.
^ Glede ureditve središča Vidma je dogovorjeno , da prometni del projekta, ceste, pločnike in avtobusno postajališče izdela in financira DRSC. Občina bo financirala ureditev centra Vidma izven območja cest,
pločnikov in ožje lokacije avtobusnega postajališča.
^ Dela na kanalizaciji v Zden-ski vasi so izvedena v obsegu, ki je predviden v pogodbi, dela se bodo nadaljevala, ko bodo vremenske razmere dopuščale.
^ Podpisana je pogodba za izdelavo oglasnih panojev in so že pripravljena za montažo na terenu.
^ Preureditev prostorov v Zdravstvenem domu Videm je končana, razen dobave in polaganja finalnega PVC tlaka v prostorih, kjer je bil potreben poseg v tlake. ♦
Fotografija je z ene od prejšnjih sej: Ivan Grandovec, Brane Brodnik, Janez Pavlin in Marko Marolt
Kaj in kako je z Mobitelovo bazno postajo v Predstrugah?
Anton Jakopič, župan
Fotografija je z zadnje seje OS: Kristina Gregorič (v tem mandatu prvič članica OS) in Brane Brodnik (predsednik OS v prvem in član OS v tem mandatu).
Da ne bi prišlo do različnih tolmačenj v zvezi z nameravano postavitvijo bazne postaje v Predstrugah, dajem kratko razlago v zvezi s to zadevo. Pojavljajo se namreč zelo nasprotujoče se informacije, od teh, da je neumno braniti postavitev, saj signal nujno rabimo, do popolnoma nasprotnih, da te postaje sploh ne potrebujemo.
Znano je dejstvo, da mobilni telefoni v naši občini ne delajo najbolje, saj je edini pretvornik signala antena na Grmadi. Mnogo ljudi me je že opozarjalo, da naj občina nekaj naredi na tem področju. Te naše želje sem osebno pred tremi ali štirimi leti tudi sporočil na Mobitel. Kakšnega otipljivega odgovora ni bilo. V lanskem letu proti koncu leta pa smo od pooblaščene družbe SKY NET, ki za Mobitel izvaja dela pridobivanja dovoljenj za postavitev baznih postaj, prejeli zahtevo po lokacijski informaciji za parcelo, ki je last Slovenskih železnic v Predstrugah. Občina mora v vsakem primeru lokacijsko informacijo izdati. Ker v lokacijsko informacijo ni dovoljeno pisati nič drugega kot tisto, kar piše v prostorskih aktih, smo lokacijski informaciji dodali še dopis, da se nam zdi lokacija sporna in da priporočamo pred začetkom postopka sklic prostorske konference. Na to ni bilo nikakršnega odgovora. Nemalo pa smo se začudili, ko smo 16.12.2004 prejeli v vednost že izdano gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala država, bolje, Ministrstvo za okolje in prostor, s katerim Mobitelu dovoljujejo postavitev 35-metrskega antenskega stolpa na železniški postaji v Predstrugah. Občina je obvestila vaški odbor Predstruge. Zadeva je bila sprožena tudi na Občinskem svetu, ki je sklenil, da občina vloži upravni spor, ki je bil po izdaji gradbenega dovoljenja še edini možen. Ker tudi sprožitev upravnega spora, formalno pravno, ne ustavi gradnje, sem tudi osebno kontaktiral s predstavnikom Mobitela in direktorjem družbe S^CY NET in jim predlagal sestanek v Predstrugah. Ta je bil sklican, na njem smo vsi, sam osebno in vaščani vasi Pred-struge, izrazili nestrinjanje s predlagano lokacijo in zahtevali, da skupaj poiščemo bolj ugodno lokcijo. Jasno smo jim povedali, da ne nasprotujemo gradnji bazne postaje, ampak si jo celo želimo, vendar na bolj primerni lokaciji in z dogovorom, ne pa s pravno prisilo.
V zadnjem osebnem kontaktu s predstavnikom Mobitela po sestanku v Predstrugah sem dobil občutek, da so zadevo vzeli resno, saj so mi zagotovili, da so za sedaj gradnjo tega objekta odložili in bodo zadevo ponovno proučili. Ponudili smo jim tudi pomoč pri iskanju primernejše lokacije. Odločitev še niso sprejeli. Verjamem, da bomo s strpnim dogovorom rešitev skupaj tudi našli v zadovoljstvo vseh nas. ♦
6
Informacije
februar 2005
Podjetniške
informacije
Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/436-233), na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XIV.Divizije 12, 3000 Celje, (tel.: 03 4253 150, E-mail: inforace@irrc.pcmg.si). Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe — povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje ažurnih informacij po e-pošti je brezplačno.
Vavčerski sistem svetovanja: možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 300.000 SIT. Prek vavčerskega sistema svetovanja vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, izdelava poslovnega načrta...).
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah iz seznama C in D, Objavljeno: Uradni list RS št. 10/2005, stran 1019
Predmet razpisa: Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v proizvodne in storitvene objekte ter opremo, ter lahko zajemajo investicije v sledeča osnovna sredstva: stroški nakupa zemljišč, stroški komunalnega in infra-strukturnega opremljanja zemljišč, gradnjo in/ali nakup objektov, nakup novih strojev in nove opreme.
Sredstva se po tem razpisu ne dodelijo za: nakup rabljenih strojev in rabljene opreme, za plačilo carin, stroške promocije, poslovanja, izdelave tehnične dokumentacije ipd. Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.
Financirani investicijski projekti se morajo: uporabljati izključno v proizvodnem obratu, ki je prejemnik pomoči, vključiti v aktivo podjetja, obravnavati, kot sredstva, ki se amortizirajo, kupiti od tretje osebe po tržnih pogojih, ohraniti v regiji vsaj 5 let po zaključku projekta.
Občine iz območij s posebnimi razvojnimi problemi iz regij skupine D so tudi Dobrepolje in Velike Lašče.
Sredstva: 1.000 mio ugodnih posojil in 400 mio SIT ugodnih posojil za mikrokredite, euri-bor+0,35% (ali +1%).
Razpisnik: Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica.
Rok za oddajo prijave: Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do vključno 30.9.2005.
Podrobnosti razpisa: Spletna stran Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG):
http://www.pcmg.si/index.php?id=2366 ♦
OBČINA IVANCNA GORICA:
21. 3. 2005 in 22. 3. 2005 od 8.00 - 18.00 ure v prostorih sejne sobe Občine Ivančna Gorica.
OBČINA VIDEM DOBREPOLJE:
21. 3. 2005 in 22. 3. 2005 od 8.00 - 18.00 ure v prostorih sejne sobe občine Dobrepolje.
OBČINA GROSUPLJE:
od 23. 3. 2005 do 31. 3. 2005 od 8.00 - 18.00 ure na izpostavi Grosuplje
9. 3. 2005, 30. 3. 2005 in 31. 3.2005 od 8.00 - 18.00 ure v prostorih Družbenega doma Grosuplje.
PO POOBLASTILU DIREKTORICE: Anton Žitnik, VODJA IZPOSTAVE Davčna uprava Grosuplje
œ	KD	Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica
O1		Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija T.: +386 1 78 69 070, F.: +386 1 78 69 075 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si
KULTURNE PRIREDITVE V FEBRUARJU IN MARCU
4. - 8. februar 2005
3. marec 2005
Svečanosti pred slovenskim kulturnim
praznikom po društvih in šolah
7. februar 2005_
Grosuplje, Kulturni dom
17.00 Gostovanje MGL s komedijo
M. Gavrana: Vse o ženskah
19.00 Osrednja svečanost pred slovenskim
kulturnim praznikom s podelitvijo Jurčičevih
priznanj
18. februar 2005_
Litija, Kulturni dom
Medobmočno srečanje mladih literatov — Festival Urška
25. februar 2005_
18.00 Videm - Dobrepolje, Kulturni dom
-	medobmočna revija tamburaških skupin
-	medobmočni seminar za tamburaške skupine
MAREC
3. marec 2005_
ob 17.00 Muljava, Jurčičeva domačija
Podoknica rojaku Jurčiču, odprtje likovne razstave
ob 8.30, Ivančna Gorica Območno srečanje mladih literatov in novinarjev (Klasek)
4.	marec 2005_
19.00, Višnja Gora, Čandkova domačija Odprtje likovne razstave
5.	marec 2005_
Višnja Gora — Muljava
12. tradicionalni pohod po Jurčičevi poti
15. marec 2005_
10.00 Kulturni dom Grosuplje 17.00 Šentvid, avla OŠ Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov
22.	marec 2005_
17.00, Račna, Kulturni dom
Območna revija otroških folklornih in plesnih skupin
23.	marec 2005_
8.30, Grosuplje, Kulturni dom Območno srečanje mladih literatov in novinarjev (Vetrnica)
30. in 31. marec 2005_
8.30, Grosuplje, Kulturni dom Območna revija otroških gledaliških in lutkovnih skupin
Pripravili:
Tatjana Lampret in Simona Zorko
Prireditev ob slovenskem
kul
turnem prazniku
Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bila 5. februarja v Jakličevem domu. Posvečena je bila 110-letnici delovanja Kulturnega društva Dobrepolje in 30-letnid smrti župnika in skladatelja Rafka Fabianija.
M. Steklasa
Prireditev, na katero so bili vabljeni tudi sorodniki pokojnega Rafka Fabianija, lahko ocenimo kot kulturni dogodek, ki ni razočaral niti zahtevnejših gledalcev in poslušalcev. Ena od značilnosti je bila množica nastopajočih, saj toliko pevcev in inštrumentalistov naenkrat še ni bilo na odru Jakličevega doma. Prireditev, ki je trajala dobri dve uri je otvoril moški pevski zbor Rafko Fabiani s tremi pesmimi skladatelja Rafka Fabianija.
Sledil je najbolj množičen nastop v sestavi mešanega pevskega zbora Mavrica iz Vrhnike in mešanega zbora župnije
Dobrepolje. Ob spremljavi komornega orkestra iz Vrhnike so zapeli pesem Rafka Fabia-nija Mi smo pomlad in Zbor sužnjev iz Verdijeve opere Na-bucco. Preostali del koncerta je izpolnil komorni orkester Vrhnika pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija, nečaka župnika Rafka, ter mešani zbor Mavrica.
Gostujoči orkester, ki ga sestavlja 50 članov, v slovenskem prostoru nikakor ni neznan, saj ga vabijo na najbolj prestižne in elitne prireditve, najpomembnejša projekta pa sta novoletni koncert s sedmimi gostovanji in vsakoletni pomladni gala koncert, veliko pa snemajo tudi za televizijo. Na kon-
Dirigent Marko Fabiani, nečak Rafka Fabianija
Rafko Fabiani (1911 -1974)
Rafko Fabiani se je rodil 24. oktobra 1911 v Šmarjeti pri Novem mestu, kjer je bil njegov oče organist in priznan glasbenik. Gimnazijske študije je opravil v škofijskem zavodu sv Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Po maturi 1930. leta je stopil v ljubljansko bogoslovje in bil 7. julija 1935 posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko mesto mu je bilo v Sodražici. Leta 1939 je bil premeščen za kaplana v Kranj, kjer mu je bila v pastoracijo dodeljena soseska primskovo, avgusta 1941 pa je bil nastavljen za kaplana v Dobrepolju. Po drugi svetovni vojni je bil imenovan za vikarja namestnika, nato za upravitelja in leta 1967 za pravega župnika.
Rafko Fabiani je bil osebnost z izrazitim talentom za glasbo in petje. Pevsko in glasbeno se je izpopolnjeval v Šentvidu in v semenišču. Zadnja leta je bil tudi član nadškofijskega glasbenega sveta. Gospod Rafko Fabiani je bil zelo dober kate-het, vesten uradnik in goreč dušni pastir.
V nedeljo, 27. januarja 1974, je še opravil dve maši, popoldan je maševal na podružnici v Kompoljah, nato pa se je odpeljal proti rojstni župniji Šmarjeta. Komaj je dobro pripeljal na avtocesto pri Stični, ga je v avtomobilu zadela srčna kap. Pokopali so ga v sredo, 30. januarja v Dobrepolju.
Pri pogrebni maši je pel mešani pevski zbor, ki mu je Rafko posvetil velik del svojega življenja in dela, pred župniščem in na grobu pa je pel žalostinke moški zbor.
certih nastopajo z zborom Mavrica, ki se prav tako lahko pohvali z desetletnim uspešnim delovanjem in nastopanjem. Skupno izvajajo zelo raznolik program vokalnoinstrumental-nih skladb, od ljudskih pesmi do filmske glasbe, mjuziklov in operet ter različnih skladb znanih avtorjev v priredbi dirigenta Marka Fabianija.
Takšen raznovrsten in kva-
liteten program so izvedli tudi na gostovanju v Jakličevem domu. Posebno pa je poslušalce navdušila njihova sopranistka Špela Leben. Izvedli so osem skladb, program pa so zaključili z dodatkom - Straussovo koračnico.
Program je vodil Igor Aha-čevčič, ki je med drugim predstavil zgodovino dobrepoljske kulture, s poudarkom na Jakli-
Komorni orkester iz Vrhnike in zbor Mavrica
Na prireditvi je nastopil tudi Moški pevski zbor Rafko Fabiani, pri katerem že 30 let poje Alojz Erčulj, ki je letos dobil Jurčičevo priznanje. Fotografija je s podelitve Jurčičevih priznanj v Grosup-lju, 7. 2. 2005. (Foto: Matej Šteh)
Kulturno društvo Dobrepolje - 110 let
Začetki organiziranega in načrtnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti segajo v leto 1894, ko je Fran Jaklič ustanovil Bralno društvo.
Da bi dal še večji poudarek pomembnosti znanja, je 1907. leta ustanovil Izobraževalno društvo. Izobraževalno društvo se je po prvi svetovni vojni preimenovalo v prosvetno društvo, ki je delovalo do druge svetovne vojne. Vzporedno je bilo leta 1933 ustanovljeno tudi Glasbeno društvo.
Po drugi svetovni vojni so bili dobrepoljski kulturniki še najbolj dejavni na gledališkem področju, bolj ali manj uspešno je delovala godba, ljubiteljsko petje pa je bilo zaradi poznanih medvojnih razmer (in povojnega maščevanja) v Dobrepo-lju umaknjeno na cerkveni kor.
Ponoven, bolj resen pristop k ljubiteljskemu delu na področju kulture je pomenila ustanovitev Kulturno-umetniškega društva Videm-Dobrepolje, 18. marca 1955. To se je oktobra 1976 preimenovalo v Kulturno-prosvetno društvo, v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja pa v Kulturno društvo Dobrepolje.God-ba Dobrepolje od leta 1999 deluje kot samostojno kulturno društvo.
V letu 2004/2005 v KD Dobrepolje delujejo:
Ženska vokalna skupina MAVRICA, ljudski pevci ZAGORIŠKI FANTJE, mešani pevski zbor ŠKRJANČEK, dramska skupina SCENA, moški pevski zbor RAFKO FABIANI, dekliški sekstet KOMPLET.
KD Dobrepolje dobro sodeluje s šolskim kulturnim društvom, kar mu zagotavlja nadaljnje uspešno delo na področju ljubiteljske kulture.
čevem obdobju, dejal pa je tudi, da bi se spodobilo, da bi Rafko Fabiani dobil svoj spomenik. Eva Ahačevčič je prebrala pomembnejše podatke iz življenja Rafka Fabianija, Vesna Hrovat pa je poslušalcem predstavila gostujoči orkester in zbor.
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pa tudi ni minila brez osrednjega govora. Tokrat ga je organizator, Kulturno društvo Dobrepolje, zaupal Pavlini Novak. Njeno razmišljanje ob kulturnem prazniku je bilo vpeto v recitacijo Prešernove Zdrav-ljice. Posamezne kitice so ji bile izhodišče za razmišljanje o kulturi, pri čemer se je dotaknila tudi aktualnega stanja kulture v občini.
Sobotni večer je poleg izzivov za razmišljanje prinesel lepo kulturno doživetje vsem, ki so si vzeli čas za obisk prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Upam si trditi, da so odhajali z mislijo, da si tako kvalitetnih gostovanj še želijo. ♦
Mešani cerkveni pevski zbor župnije Dobrepolje in zbor Mavrica iz Vrhnike med skupnim nastopom
DRAGI OTROCI! Tudi v marcu Vas vabimo
na igralno-pravljične urice.
PRIČAKUJEMO VAS V SREDO, 2. 3. IN 16. 3. 2005, OB 18. URI, V KNJIŽNICI DOBREPOLJE.
Skupaj se bomo preselili v svet pravljic, kjer bomo srečali princeso grdih besed in ugotovili,
kako lahko v frizerskem salonu preganjamo dolgčas.
T O P L O V A B L J E N I !
Občni zbor Kulturnega društva Dobrepolje
Redni letni občni zbor Kulturnega društva Dobrepolje je bil v soboto, 12. februarja. Po dveh letih, ko je bil sklican v dvorani Jakličevega doma in združen z nastopi posameznih skupin, je bil letos ponovno v sejni sobi občine. V nasprotju s precejšnjo udeležbo v prejšnjih letih pa se je letošnjega zbora udeležilo le 14 članov, torej večinoma po en ali dva predstavnika posamezne skupine.
M. Steklasa
V okviru Kulturnega društva delujejo moški pevski zbor Rafko Fabiani, ženska vokalna skupina Mavrica, skupina Zago-riški fantje, mešani pevski zbor Škrjanček, dekliška vokalna skupina Sekstet Komplet in dramska skupina Scena. Na občnem zboru so njihovi predstavniki poročali o delu v prejšnjem letu in načrtih za letošnje leto.
Moški pevski zbor Rafko Fabiani, je, kot je dejal njegov predstavnik v svojem poročilu, imel v lanskem letu 45 vaj in veliko nastopov, večinoma na pogrebih in nedeljskih mašah. Nastopili so tudi na prireditvah, za največji uspeh pa štejejo bronasto priznanje, ki so ga prejeli na tekmova-
nju zborov na Vrhniki. Tudi v letošnjem letu se bodo odzvali povabilom na nastope, samostojnega koncerta pa za letos ne planirajo.
Dramska skupina Scena je 28. avgusta lani s krajšim gledališkim nastopom zastopala občino Dobrepolje na turistični prireditvi v Idriji, 2. oktobra so se predstavili na občnem zboru in isti nastop ponovili kot uvod k okrogli mizi ob ustanavljanju LAS-a Dobrepolje. Sicer pa so vse napore v letu 2004 vložili v intenzivne priprave za gledališko predstavo Dnevnik Ane Frank, katero so premierno predstavili v mesecu januarju. Enkrat so predstavo že ponovili, zaradi velikega zanimanja pa jo nameravajo še dvakrat. Dogovarjajo pa se tudi za gostovanja.
Literarni večer v knjižnici Dobrepolje
Dobrepolje, torek, 15. februarja Urša Lampret_
Domačinka, slikarka, pisateljica, urednica in kulturna delavka Sandi Zalar je izdala zbirko kratke proze Hana. V 16 črticah je predstavila ženske, ki se vsaka po svoje prebijajo skozi življenje, premagujejo težave, padajo pod udarci usode, pa se vedno znova poberejo, postavijo na noge in čakajo no-
ve priložnosti. Eno od črtic je številnim obiskovalcem večera doživeto prebrala bibliotekarka dobrepoljske knjižnice Tanja Zavašnik.
Svoje pesmi je predstavila tudi njena prijateljica in sodelavka Helena Košir. Za glasbeno spremljavo je poskrbel bivši sodelavec Sandi Zalarjeve Šmar-čan Dušan Mazaj s svojimi citrami.
Damjana Palčar, Igor Ahačevčič in Vesna Hrovat
Upokojenski mešani pevski zbor Škrjanček je na kulturni sceni že peto leto in trenutno šteje 24 članov. V letu 2004 so največ nastopali v domovih za starejše občane, nastopili pa so tudi na koordinaciji upokojencev v Šentvidu pri Stični. Dvakrat so nastopili v zavodu Prizma v Ponikvah, posebno uspešen je bil njihov novoletni nastop. Tudi letos nameravajo nastopati po domovih za starejše občane oz. povsod kamor jih bodo povabili.
Skupina Sekstet Komplet se redno dobiva na vajah, nastopajo pa predvsem na rojstnih dnevih in praznovanjih raznih obletnic. Zapele so tudi ob otvoritvi razstave TD Dobrepolje »Dobrepoljski podobnja-ki«. Letos načrtujejo svoj prvi samostojni koncert, še naprej pa pričakujejo vabila na razna praznovanja.
Zagoriški fantje so imeli lani približno 10 nastopov, najbolj odmevna sta bila zadnja dva, prvi na radiu Ognjišče, drugi pa v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani na razstavi jaslic iz evropskih držav. Intenzivneje vadijo pred nastopi, katerih tudi v letu 2005 ne bo manjkalo.
Pri vokalni skupini Mavrica se je število pevk povečalo na 12. Skupina je bila zelo dejavna skoraj celo leto, odmor so si vzele le dva meseca. V lanskem letu so pevke opravile osem nastopov, od tega pet v lastni režiji, tri pa skupaj z vokalnim kvartetom Stična. Svoj repertoar stalno dopolnjujejo. Zadnja leta izpopolnjujejo pevsko tehniko in tudi letos nameravajo več pozornosti nameniti kvaliteti in nekoliko manj kvantiteti.
S Kulturnim društvom zelo dobro sodeluje Osnovna šola Dobrepolje. Tako je predstavnica šole Sonja Lenarčič naštela celo vrsto dejavnosti, ki jih izvajajo v vrtcu na razredni stopnji, na vseh podružničnih šolah ter prav tako na predmetni stopnji. Največ projektov in nastopov se izvaja za materinski dan, ob tednu otroka in za novoletne praznike na vseh podružničnih šolah in na razredni stopnji. Lani so bile aktivni likovni krožek, dramske skupine, folklorna skupina, pevski zbori, na predmetni stopnji pa novinarski krožek in dramski krožek. Šolska glasila izhajajo na predmetni stopnji na Vidmu in v Stru-
gah ter v vrtcu Ringaraja. Šole izvajajo tudi različne delavnice in predstavitve za starše. Šola in vrtec sta sodelovala tudi na proslavi za občinski praznik, omeniti pa je treba tudi dobro sodelovanje z DPŽ in Turističnim društvom. Skratka, na naših šolah in v vrtcu se vedno kaj dogaja.Tako je zaključila poročilo Sonja Lenarčič.
Poročilo o delu pa je dal tudi Igor Ahačevčič, predsednik Kulturnega društva, ki je tudi sicer vodil občni zbor. Ko je naštel prireditve, ki jih je v lanskem letu organiziralo društvo (srečanje narodnozabavnih ansamblov v januarju, prireditev za kulturni praznik, prireditev Skupaj v maj in pomoč JSKD
OI Ivančna Gorica pri organizaciji srečanja ljudskih pevcev in godcev), je dodal, da je delo društva potekalo po načrtih oz. v okviru finančnih zmožnosti. Vendar pa je izrazil nezadovoljstvo zaradi stanja, kakršno trenutno vlada v društvu. Opaža namreč, da že nekaj časa vlada nekakšna naveličanost in posebno v nekaterih skupinah premajhna aktivnost in disciplina, saj nekateri ne uspejo pripraviti niti poročil o delovanju. Po njegovem mnenju je osnovni pogoj za obstoj neke skupine, da pripravi letni koncer-toz. Vsako leto eno resnejšo prireditev, ki članom daje motiv za delo in pomaga k večji kvaliteti Moti ga tudi odnos po-
OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE
Turistično društvo Dobrepolje
deluje že deset let
Med tistimi, ki so letos najbolj pohiteli z občnim zborom, je bilo Turistično društvo Dobrepolje. Člani društva so se sestali 26. januarja.
M. Steklasa
Na občnem zboru, vodil ga je Stane Škulj, so analizirali opravljeno delo v letu 2004 in pri tem ugotovili, da so program v celoti realizirali, odpadla je le strokovna ekskurzija, ki jo društvo namerava organizirati v letošnjem letu. Predsednik društva Janez Pavlin je poudaril pomen in uspeh akcije Urejena domačija 2004 in pri tem dodal, da pogreša le večje sodelovanje občanov, zaželje-no je namreč, da bi se zainteresirani sami prijavljali na razpise. Od ostalih dejavnosti, ki so bile izvedene v letu 2004, velja še posebej omeniti pripravo razstave »Dobrepoljski podobnja-ki - stari in novi«, ki jo je društvo organiziralo skupaj z DPŽ Dobrepolje - Struge in šolo ter vrtcem.
V letu 2005 bo društvo nadaljevalo z akcijo Urejena domačija. Na pobudo predsednice združenja spominkarjev Slovenije bo društvo še enkrat razpisalo natečaj za dobrepoljski spominek. z njim želi društvo
obogatiti zbirko in izpopolniti spominke iz prejšnjih dveh natečajev. V okviru te akcije je v planu izdelava ponikovske maske (petelina) v naravni velikosti, ki bo na ogled na stalnem mestu v Ponikvah, v miniaturni izvedbi pa v prodaji v turistični pisarni na Vidmu. Društvo namerava nadaljevati tudi z dejavnostmi obujanja ljudskega izročila, in sicer v povezavi s šolo, DPŽ in Kulturnim društvom.
Na osnovi pobude, da bi obeležili 10-letnico delovanja društva, je bil sprejet sklep, da bo praznovanje v okviru zaključne prireditve Urejena domačija 2005 ob koncu leta.
Turistično društvo Dobrepo-lje deluje torej že deset let brez omembe vrednih nesoglasij in pretresov. Številčno društvo ni zelo množično, vendar pa šteje določeno število stalnih in dovolj zavzetih članov., razveseljivo pa je predvsem to, da tudi po desetih letih njihova pripadnost društvu in volja do skupnega delovanja ni popustila. ♦
sameznih članov do društva kot celote in tudi do skupin znotraj društva, kar se kaže med drugim tudi v neobisko-vanju nastopov drugih skupin. Zelo velik problem je pomanjkanje finančnih sredstev, saj trenutno razpoložljiva sredstva omogočajo zgolj životarjenje, ne pa napredka. Pomanjkanje finančnih sredstev so občutili tudi igralci Scene, ko so pripravljali svoj letošnji igralski projekt.
Župan Anton Jakopič je trdil, da namenja naša občina kulturi več denarja kot druge, vendar se s tem nekateri niso strinjali, češ da investicije v kulturne objekte pri tem ne štejejo. Člane društva zanimajo predvsem sredstva, ki so namenjena izvedbi programov dela. Jakličev dom pa še zdaleč ni objekt, ki je namenjen le ljubiteljski kulturi, pač pa številnim drugim dejavnostim (telovadba, politične stranke, gasilci ...). Župan je tudi napovedal spremembe, ki se obetajo na področju organizacijske strukture v ljubiteljski kulturi. Predvidena je ustanovitev Zveze kulturnih društev za našo občino, znotraj katere se bodo posamezna društva sama dogovarjala o razdelitvi sredstev.
Po poročilu blagajnika društva se je nadaljevala kritična razprava, iz katere povzemamo nekaj povzetkov:
^ Za delo kulturnih društev je v občinskem proračunu namenjenega premalo denarja;
^ Delovni načrti posameznih skupin niso dovolj razvojno naravnani;
^ Slaba udeležba občanov in celo članov Kulturnega društva, občinskih svetnikov in drugih na nekaterih prireditvah. Nerazumljivo majhna je udeležba celo na tako kvalitetni prireditvi, kot je bila ob letošnjem kulturnem prazniku;
^ Kritična je bila ocena proslave za občinski praznik. Slišati je bilo mnenje, da bi morala biti sama proslava bolj »uradna«. V okviru praznovanja pa bi lahko pripravili več prireditev. Otroci iz vrtca in osnovne šole bi tako lahko pripravili samostojno prireditev v okviru celotedenskega praznovanja občinskega praznika, ne pa da so pridruženi uradni občinski proslavi. Poleg tega je bila šola o sodelovanju prepozno obveščena;
^ Kritike so bile namenjene tudi predstavniku Občinskega sveta Dobrepolje v Svetu JSKD OI Ivančna Gorica g. Janezu Tomšiču, češ da premalo skrbi za povezavo med skladom in dejavnostjo v kraju;
^ Neurejena je spletna stran Kulturnega društva, kjer bi morali biti zaradi obveščenosti članstva objavljeni tudi zapisniki društva;
^ Kritično so bile ocenjene slovesnosti ob podelitvi Jurčičevih priznanj, češ da so nekvalitetno pripravljene in nevredne prejemnikov priznanj.
^ Pripombe so bile tudi na način izbire Jurčičevih nagrajencev. Gledano z vidika vseh treh občin, so doslej dobivali priznanja tudi taki, ki se s kulturo neposredno sploh ne ukvarjajo; in predvsem, da se je v preteklosti podeljevalo preveč priznanj.
^ Izpostavljeno je bilo vprašanje organiziranja dobre-poljskih »mačkar«, ki bi lahko bile turistično in tržno zanimive;
^ Predlagano je bilo tudi, da je potrebno v Jakličevem domu urediti prostor za garderobo za obiskovalce prireditev;
^ Nekaj kritike se je nanašalo tudi na drugo problematiko v zvezi z Jakličevim domom.
Skratka, celotna razprava je bila kritična in na trenutke burna ter kljub majhni udeležbi članov (ali pa prav zato) dokaj zanimiva. ♦
februar 2005
Ljubljanska urbana regija
11
O
Regionalna razvojna agencija RRA LUR Ljubljanske urbane regije
Kratek povzetek 4. srečanja
predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije
Strateško programiranje in načrtovanje projektov in začetek aktivnosti za oblikovanje Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije
V petek, 21. januarja 2005, je na Igu potekalo 4. redno srečanje predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije. Osrednji predavatelj srečanja je bil Páid McMenamin, nekdanji direktor Irske agencije za industrijski razvoj IDA, trenutno pa je svetovalec Svetovne banke za zasebni sektor. - Drugi del srečanja so udeleženci v celoti namenili pripravam in aktivnostim za oblikovanje prihodnjega Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (RRP LUR) 2007 — 2013. Sprejeli so nekaj pomembnih odločitev.
Osrednji gost srečanja, ugledni irski strokovnjak in svetovalec številnih mednarodnih podjetij, Páid McMenamin, je predstavil predvsem irske izkušnje ob vstopanju v evropsko unijo in njihov pristop k oblikovanju in uresničevanju regionalnih razvojnih programov.
Irska: temeljita prenova in celostni
pristop
Páid McMenamin, ki ga odlikujejo bogate izkušnje s področja regijskega razvoja, je v svoji bogati karieri sodeloval pri razvojnih programih na Irskem (in drugih evropskih državah), Aziji, Afriki, Srednjem Vzhodu in Ameriki. Na srečanju je poudaril, da je Irska potrebovala veliko časa, da je zgradila svojo prepoznavnost in da se je uveljavila na gospodarskem področju. Irska je vstopila v Evropsko unijo leta 1973, v času, ko se je Irska znašla v naftni krizi, kar je povzročilo zelo visoko stopnjo inflacije. Ključni uspeh irskega razvojnega programa pripisuje predvsem dejstvu, da je Irska znala dobro izkoristiti podporo Evropske unije tako, da je temu prilagodila tudi svoj nacionalni in regijski razvojni program. V tem času se je irski razvojni program seveda spreminjal in prilagajal — sprva je bila Irska ena regija, šele leta 1997 so jo razdelili na več regij. Za Irsko je značilno, da študije in analize opravljajo neodvisni zunanji svetovalci in organizacije (in ne le vlada), njihove ugotovitve pa so vedno javno objavljene, kar zagotavlja njihovo transparentnost. To je osnova, da lahko lokal-
na skupnost razpravlja o njih.
Za RRP LUR 2007 - 2013 je Páid McMenamin svetoval, da mora biti dobro usklajen z nacionalnim programom, zaradi česar je treba uravnotežiti in uskladiti nacionalne in regionalne cilje — le-ti pa morajo biti postavljeni tako, da bodo merljivi (merljivost rezultatov je poudaril tudi dr. Rolf Bergs, nemški strokovnjak, ki je gostoval na 3. srečanju RRA LUR). Pravilno pa je treba izkoristiti tudi vse informacije, ki jih imamo na voljo, prav tako pa je k sodelovanju potrebno pritegniti zasebni sektor. Njegov ključni nasvet za nadaljnjo strategijo razvoja Slovenije se je nanašal na usklajenost s procesi Evropske unije. Zavedati se moramo, da smo del naddržavne institucije in da se nima smisla boriti proti njej, ampak jih čim bolj izkoristiti zase — ponovno je poudaril, da je bila Irska pri tem zelo uspešna. Dolgoročni cilj skupnega evropskega delovanja je namreč v tem, da bo Evropa postala najbolj pomembna in razvita regija na svetu.
Páid McMenamin se je srečal tudi s predstavniki Službe Vlade Republike Slovenije za regionalni razvoj in Agencijo za regionalni razvoj. Kljub temu, da podrobno ne pozna slovenske situacije, je ocenil, da v Sloveniji precej težav izhaja iz neusklajenosti pri komuniciranju. Za slovenski razvoj je pomembno, da zastavimo realne in uresničljive cilje.
Pregled RRP LUR 2002 - 2006
Na začetku drugega dela srečanja je Lilija-na Resinovič, direktorica RRA LUR, na kratko predstavila aktivnosti obstoječega RRP LUR 2002 — 2006. Ključne ugotovitve se nanašajo na dejstvo, da so sredstva strukturnih skladov porabljena in da v tem času niso bile ustanovljene pokrajine (kar še vedno kaže na centraliziranost Slovenije). V razpravi je osnutek razvojne strategije Slovenije, pripravlja pa se tudi Državni razvojni program. Z vidika uresničevanja obstoječega RRP LUR je mogoče povzeti, da so vsi nosilci programa (torej tako RRA LUR kot posamezne občine in sodelavci) vanj vložili precej truda. Od 48 projektov, ki jih vključuje RRP LUR, je v izvajanju 22 projektov.
Lilijana Resinovič je poudarila, da smo v tem času pridobili pomembne izkušnje in da
smo se marsikaj naučili: »Zagotovo lahko povzamemo, da smo se sedanjega RRP LUR lotili nadvse ambiciozno, saj smo vanj zajeli kar 48 projektov. Izkušnje v tem času so pokazale, da je to zares veliko za štiriletno obdobje, kar pomeni, da vidimo v svojem okolju veliko priložnosti za uspešen razvoj. Ugotovili smo tudi, da počasneje potekajo tisti projekti, ki niso na državni prioritetni listi. To je za nas še večja spodbuda in dokaz, da so cilji v največji meri odvisni od vseh nas, naših ambicij in sodelovanja med občinami.« Opozorila pa je tudi, da moramo biti kritični tudi do lastnega delovanja: »Pokazalo se je, da nekatere stvari zahtevajo več časa, kot smo vsi skupaj predvidevali. Ponekod se je na ravni občin zataknilo pri hitrosti sprejemanja odločite, kar se je konkretno pokazalo npr. pri projektu Mreža kolesarskih povezav. To je bila pomembna izkušnja za vse sodelujoče, na osnovi katere smo se odločili, da bo odslej potekalo podpisovanje pogodb ločeno, z vsako občino posebej. Pri čemer pa bo še vedno zagotovljena transparentnost predmeta pogodbe in finančnih postavk. Vse te ugotovitve so dragocene in niso značilne le za našo regijo. Drugod so se srečavali z večjimi težavami. Zato z optimizmom in znanjem vstopamo v pripravo novega RRP LUR. Prepričana sem, da bomo dobro nadaljevali zastavljeno delo.«
Program dela za naprej:
RRP LUR 2007 -2013
Zadnji del srečanja pa je bil namenjen razpravi za delo naprej oziroma za aktivnosti o RRP LUR 2007 - 2013. Razprava je potekala v dveh smereh:
-	kako vsebinsko izboljšati oziroma dopolniti program (kateri so torej prioritetni programi) in
-	kako izboljšati strukturno (organizacijsko) učinkovitost.
Glede določanja prioritetnih programov so se udeleženci strinjali, da je vsekakor potrebno nadaljevati z že začetimi projekti oziroma med njimi določiti prioritetne. V tej smeri bo potekala tudi glavnina dela v prihodnjih mesecih, saj bo potrebno precej usklajevanja, preverjanja in koordinacije.
Z vidika strukturnih izboljšav pa so udeleženci sprejeli pomemben sklep, ki se nanaša na ustanovitev novega predstavniškega telesa. Gre za tako imenovani Svet regije, ki bi ga naj sestavljali predstavniki občin — župani ali njihovi pooblaščenci. Svet prevzame in razširi vlogo sedanje koordinacije in se sestaja vsaj štirikrat letno. Med pristojnostmi sveta bi naj bilo tudi sprejemanje letnega načrta izvajanja regionalnega razvojnega programa in »proračuna« regije, odločanje o regijskem sofinanciranju posameznih projektov, spremljanje dela nosilcev posameznih projektov v primerih, ko to ni RRA LUR, in zastopanje regije navzven.
12
LAS Dobrepolje
februar 2005
Lokalna akcijska skupina (LAS) Dobrepolje za
preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Dobrepolje
V občini Dobrepolje je s 1. 1. 2005 po sklepu občinskega sveta začela delovati Lokalna akcijska skupina (LAS) za boj proti zlorabi drog. Nastala je po vzoru približno 30 lokalnih akcijskih skupin, ki trenutno delujejo v Sloveniji. V nadaljevanju vam hočem predstaviti osnovne značilnosti ter cilje, ki si jih je postavila za letošnje leto.
Zasvojen si lahko tudi s hrano
Jelka Samec
Ura je dve zjutraj. Prišla sem s piknika. Prijatelj je praznoval in spekel odojka. Njegovi odojki so nekaj najboljšega. Zame prepovedan sad. Po taki žurki se moj holesterol vrtoglavo dvigne. Tudi tablete ne pomagajo. »Ampak, kaj zato,« si mislim. »Živi se samo enkrat.« Globoko v meni pa se oglasi vest: »Kaj pa tvoje zdravje?« Istočasno
mi v mislih zazvenijo zdravnikove besede: »Gospa, pa se držite diete?« Pa besede moje znanke: »Pa kaj, smo pač zasvojeni s hrano.« O, Bog! Zaradi tega stavka danes ne morem spati. Sama pri sebi dobro vem, da sem ena izmed tistih, ki lahko vsak trenutek zapade v to zasvojenost. Sem velik gurman, to pa pomeni, da zelo rada jem in seveda tudi kuham. Kadar v meni popustijo vse zavore,
Tajnica LAS-a Andreja Babič, predsednica Cvetka Tavželj in podpredsednik Bojan Novak
Bojan Novak
Uporaba oziroma zloraba raznih vrst drog sta po osamosvojitvi v stalnem porastu. Z odpiranjem Slovenije navzven, izboljšanjem gmotnih razmer, po drugi strani pa z odtujevanjem in izgubljanjem tradicionalnih vrednot, so nastali pogoji za razcvet preprodaje in uživanja različnih vrst drog. Alkoholu in tobaku so se tako pridružile številne druge substance. Zaskrbljujočega stanja se nas večina zaveda, vendar je vsak posameznik v boju z zajezitvijo problema večkrat nemočen. Poleg tega je verjetno prisotno med nami tudi mnenje, da bi država morala rešiti ta problem. Vendar se je pokazalo, da
se marsikateri problem veliko lažje in hitreje reši na lokalni ravni. Zato so leta 1992 v Pira-
nu ustanovili prvo lokalno akcijsko skupino in po njenem vzoru so začeli LAS-e ustanavljati tudi drugje. Občine niso obvezane ustanoviti LAS-a, vendar se jih večina zaveda problematike. Tudi v naši občini smo se tako na pobudo Občine 8. 10. 2004 zbrali na okrogli mizi z naslovom »Mladi in manj mladi govorimo o ...drogah«., na katero so bili povabljeni številni strokovnjaki s področja zlorabe drog, med njimi tudi predsednik Urada za droge, dr. Milan Krek, ter predstavniki LAS Grosuplje. Nakazala se je potreba po ustanovitvi LAS Do-brepolje, zato je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki se je nato sestal na svojem prvem sestanku 2. 12. 2004.
Potrebno je poudariti, da
Nekaj udeležencev sestanka
LAS združuje vse posameznike, vladne in nevladne organizacije, ki se želijo prostovoljno priključiti ter storiti nekaj dobrega za občino, predvsem pa za mlade v občini.
Smisel ustanovitve je v tem, da lahko z usklajenim delovanjem različnih organizacij, društev, zvez in posameznikov storimo mnogo več, kot bi lahko kot posamezniki. LAS Dobre-polje tako zaenkrat združuje predstavnike zdravstva, šole, policije, socialne dejavnosti, knjižnice, politike in društev. Poleg tega smo zaenkrat vključeni predstavniki vseh generacij ter tako z izkušnjami in idejami soustvarjamo cilje in dejavnosti.
Iniciativni odbor je za predsednico LAS Dobrepolje imenoval Cvetko Tavželj, za podpredsednika Bojana Novaka, svetovalko Jelko Samec in tajnico Andrejo Babič.
Na tem mestu želim poudariti, da LAS Dobrepolje ni in ne želi biti zaprta skupina, pač pa vabimo vse, ki ste pripravljeni darovati nekaj dragocenega časa in idej za skupno dobro.
LAS Dobrepolje je ustanovljena predvsem z namenom preventivnih dejavnosti v smeri preprečevanja nadaljnjega širjenja in uporabe (zlorabe) drog. Iz tega izhodišča smo si zadali cilje za leto 2005:
^ izvesti anketo o dejanskem stanju uporabe oziroma
februar 2005
Politične stranke sporočajo
13
sem se sposobna v enem tednu zrediti za tri kilograme. To pa je že problem, ali ne? Te moje občasne zasvojenosti dobro pozna mož. Ko opazi, da se meja počasi dviguje, me začne opozarjati na zelo obziren način: »Kaj si še vedno lačna, saj smo imeli ravnokar kosilo.« Seveda to ponavadi ne zaleže, zato uporabi bolj precizne in natančne izraze, ki me pribijejo na realna tla.
Zakaj to pišem? Prepričana sem, da vsakemu izmed nas kdaj zmanjka energije za kontroliranje. Z grozo opaziš, kako požiraš vedno večje količi-
ne hrane, pa ravno tiste, z najbolj rdečim prečrtane. Občutek imaš, da ne moreš ničesar storiti. Počutiš se nemočno, ker sploh ne moreš več odvrniti misli od hrane. Je kot nočna mora, ki se nadaljuje, nadaljuje ... Hrana je lahko tudi droga. S hrano smo lahko zasvojeni.
Zasvojenost pravzaprav sodi med slabe razvade in navade, ki so zelo trdovratne. Poleg zasvojenosti s hrano poznamo tudi zasvojenost z alkoholom. Alkoholizem je med zasvojenostmi še posebej trd oreh. Podobno kot alkoholik
je zasvojen tudi strastni kadilec. Ne morem pa mimo zasvojenosti s trdimi drogami.
Vse te razvade pravzaprav nekontrolirano vstopijo v naše življenje. Tiho in neopazno. Ko se jih zavemo, če se jih, je potrebno storiti prvi korak. Korak, da se tega rešimo, odkrižamo, otresemo. Menim, da je osnovni pogoj za ozdravitev, da se zavemo svojega položaja in seveda, da začutimo močno željo, da bi se spremenili. Brez lastnega angažiranja in vlaganja v lastno zdravje ne bo šlo.
Vendar pa, če vemo, česar
si zares želimo in smo zato pripravljeni tudi kaj storiti, vedi-mo, da imamo v sebi prijatelja, ki nas bo podpiral pri našem prizadevanju, če se bomo le znali obrniti nanj. Ta prijatelj je naš višji jaz!
Pa še nekaj. Imejmo se radi. Predvsem pa imejmo radi sami sebe. Razdajati se, je samo po sebi umevno in se nam zdi zelo preprosto. Imeti rad sebe? To pa je vsaj zame težje. Vendar je v današnjem norem času to nujno potrebno. Kajti če se imaš rad, se tudi zavedaš samega sebe. ♦
zlorabe drog v Občini Dobre-polje,
^ izdelati zgibanko o prepoznavnosti LAS,
^ organizirati dve okrogli mizi s tematiko problematike drog,
^ pripraviti dve predavanji za starše s področja preventive pred zlorabo drog,
^ prepoznavati problematiko uporabe drog, informirati o stanju ter spodbujati javnost, da se konstruktivno odziva.
Na podlagi ankete, ki bo pokazala trenutno stanje, bomo načrtovali naše delo naprej. Predvsem bo treba pripraviti skupen program dejavnosti, s katerimi se lahko mladi ukvarjajo v svojem prostem času.
Naša iskrena želja je, da bi se vsi občani zaved(a)li, da problematika drog ni več stvar zakotnih mestnih ulic, da to ni stvar, »ki se meni in mojim bližnjim ne more zgoditi«, da moramo sami poskrbeti za svoje prijatelje, sosede, sovaščane. Zato bomo v vsaki številki Našega kraja v tej rubriki objavljali prispevke in razmišljanja o problematiki drog. S svojimi mnenji, pobudami, idejami in kritikami se lahko kadarkoli obrnete na tajnico LAS-a, ga. Andrejo Babič in se tudi aktivno priključite skupini.
Predvsem pa poskrbimo vsi skupaj za dober zgled našim odraščajočim. ♦
DESUS
za vse generacije
Že dva mandata smo uspešna parlamentarna stranka. Naši poslanci so gornje geslo in strankin politični program uspešno uresničevali kot samostojna in koalicijska stranka. Veliko obljubljenega smo uresničili. Prizadevali smo si za pravično socialno državo. Usmerjeni smo bili k stabilni gospodarski rasti in največjo možno mero moči smo namenjali boju proti pritiskom, da niso bile načete temeljne pravice socialno ogroženih, invalidov in upokojencev. Po zaslugi poslancev je pokojnina postala ustavna pravica. Brez 4 poslancev v državnem zboru in 152 svetnikov v občinskih svetih in njihovega glasu za socialne pravice, bi bilo danes stanje na socialnem področju slabše. Nenehno se upirajo pritiskom po pokojninski reformi (na slabše). Stranko smo ustanovili pred 15 leti. Demokratično se bomo borili ne le za pokojnine tistih, ki jih že imamo. Teh nam ne bodo vzeli. Skrbi nas za tiste, ki imajo do upokojitve še 5, 10 ali 15 let. Skrbi nas, da ne bo prevladal najbolj grob liberalizem in da bo še nekaj generacij dobivalo zaslužene pokojnine. Za naše sinove in vnuke nam gre. Zanje se je vredno politično boriti.
Pridružite se nam. V DeSUS je več kot 66.000 članov in organizirani smo v 157 občinah v Sloveniji.
Če se želite včlaniti v stranko, so vam vrata široko odprta. Izpolniti priloženi kupon in nam ga pošljite na naslov: DeSUS, Kersnikova 6 , Ljubljana
Ime in priimek: Naslov
(obkrožite)
DA DA
želim se včlaniti v DeSUS
želim prejemati brezplačne novice DeSUS
in ne bom se včlanil(a)
Tudi v občini Dobrepolje želimo ustanoviti občinsko organizacijo. Na ustanovni občni zbor bomo povabili vse, ki nam boste poslali izpolnjeni gornji obrazec. Vabljeni vsi, ne le upokojenci. Med našimi člani je cca 40% članov, ki še niso upokojeni.
Aleš Kardelj
Član Izvršnega odbora DeSUS
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Na jug do Strug
Pred dnevi me je poklical kolega, ki je sicer zdravnik rentgenolog, vendar se poznava še iz gimnazijskih časov . »Zdravko, živijo. Emil tukaj. Kličem te kot tvoj pacient. Že tri tedne imam neke težave z želodcem; a bi se lahko oglasil v sredo okrog desetih v tvoji ambulanti, da me malo pregledaš?« »Lahko, seveda, samo počakal boš do pol enih, da se vrnem iz Strug.« »Kaj pa boš počel tam, kje je to? A greš tja na malico?« »Ne, dragi kolega, tja grem delat. Žal ni nobene šanse, da prideš ob desetih. Bolniki me čakajo in že tako ali tako imam slabo vest, saj vedno zamujam. Pa se noben ne krega name, zato moram priti vsaj takrat ko je le-to mogoče. Daj, pridi rajši v četrtek. Saj bo zdržal tvoj želodček. Če ti povem iskreno, tudi vem, kaj ti je. Slišal sem, da si bil na pogostitvi, ki jo je organiziral Lek in da ste tam jedli neke ribje specialitete in eksotične tortice. Potem pa šampanjec za povrh. Daj, Emil, veš da je normalno, da te boli želodec. Torej, vidiva se v četrtek popoldan.«
To je bilo torej v ponedeljek, danes je pa res sreda in z Robijem se odpravljava v Struge. Končno smo nekako poskrbeli za paciente na Vidmu in ura je že skoraj deset. Ko sem že na vratih, pa še zazvoni telefon. »Dobro jutro, kličem iz Centra za tržne raziskave, bi imeli čas za de-setminutno anketo o tem, kakšen nadstreške bi imele avtobusne postaje v Ljubljani?« »Se opravičujem, vendar trenutno zame ljubljanske avtobusne postaje niso prav nič pomembne, čeprav tam stalno bivam. Grem namreč v Struge, kjer me čaka polna čakalnica bolnikov. Sicer pa lahko poveste šefu, da obstaja tudi tam kakšna avtobusna postaja, kjer, žal, nikoli ni bilo in verjetno še dolgo ne bo kakšnega nadstreška. Kaj šele, da bi se kdo spomnil delati anketo, kakšne barve ali oblike naj bi le-ta bil. Srečno!«
Kar pritisk sem začutil od jeze. Potem sva pa res odrinila proti Strugam. Mimo pekarne, Stolarne in skozi Kompolje do ožine, izza katere se odpre Četež in struš-ka dolina. V tem trenutku sem dobil občutek neke notranje umirjenosti in tišine. Nobenega prometa, ne pločnikov, nobene tovarne, ne štoparjev, ne delovnih strojev in nenazadnje, nobenega vetra. Za-
tišje za dušo in telo. Šele ko sva stopila v Zdravstveni dom, sva zaslišala prijetne glasove pacientov, ki so se v čakalnici odkrito, odprto in brez zadržkov pogovarjali o tem in onem. »Dober dan, oprostite, ker spet zamujamo,« rečeva in namesto mrkih in jeznih obrazov ter mrmranja v odgovor, ki bi ga bila deležna v kakšnem mestu, zaslišiva prijazno gesto: »Dober dan, nič hudega, še dobro da ste prišli«.
Pobereva kartice, zaženeva računalnik in delo se začne. Franc, Jožef, Štefka, Ana, Viljem, Ciril, Amalija, Marija in še in še bi lahko naštevali. Sama lepa sloven-
želju sosedje skregani, v mestih se pa sploh ne poznajo. Potem vstopiva v hišo in bolnica naju prijazno pričaka ob kuhinjski mizi. Ob sebi ima izvide in takoj začne razlagati: »Bila sem pri kardiologu. Zelo me je okregal, ker od lani nisem nič shujšala in ker imam zvišan holesterol. Ko sem mu povedala, da jem v glavnem domačo kmečko hrano, saj si lahko pri tako nizki pokojnini lahko privoščim samo tisto, kar sama pridelam. Potem se je še bolj namršil in rekel, da moram preiti na italijanski tip prehrane, namesto težkega dela pa naj bi prešla na jogging. Nisem upala vprašati, kaj je to, ampak po mojem so to kakšni novi jogiji proti bolečinam v hrbtu in nogah. Prosila bi vas še, če mi lahko po domače razložite tudi to, kar mi je zdravnik povedal na koncu in napisal kot zaključek na izvidu: v primeru perzistiranja hipertenzije, nespecifičnih anomalij repolarizacije ventriklov in simptomov stenoze koronark bo indi-cirana invazivna diagnostika. Saj sem komaj prebrala ta zadnji stavek. Jaz več ne grem v Ljubljano, pa četudi jutri umrem.«
Vsak »normativec«, ki bi bil slučajno drugačnega mnenja, bi moral za zaprtje ambulante priti eno od sred v polno čakalnico, kot je na sliki, in vzeti človeku v sredini ključe od zdravstvenega doma vpričo vseh čakajočih.
ska imena. Delo teče, ura pa tudi. Poleg pogovora merimo pritisk, pišemo recepte, damo kakšno injekcijo, na koncu pa seveda še - obiski na domu. Danes morava do Žvirč. Tudi tam imamo nekaj pacientov. Pot vodi navkreber, kmalu po gozdni cesti se prikaže strnjena vas. Hiša, kamor sva namenjena, leži sredi vasi. Najprej naju seveda pozdravi domač pes, ki se nama s prednjimi šapami vrže v naročje, nato pa gre polulat obe prednji kolesi na avtomobilu.
Čez ograjo zagledava soseda, ki je stopil skozi vhodna vrata. »Dober dan,« ga pozdraviva, »prišla sva pogledat vašo sosedo Manči, a je doma?« »Kaj pa spet stara hoče, sploh ni bolna, danes je cel dopoldan nekaj stikala okrog bajte. Sicer smo pa že osem let skregani.« »A ja, oprostite,« odvrnem in se v tistem hipu spomnim, da smo v Sloveniji, kjer so na pode-
»Gospa Manči, najprej bi vam omenil, da gre za vrhunskega specialista kardiologa, vendar je problem, da se v svoji praksi ni nikoli soočil z zdravstvenimi problemi na terenu, ampak je vedno obravnaval bolnike v bolnici, kjer se upoštevajo le izvidi in meritve. Žal se le po njih ravna tudi pri dajanju nasvetov, zdravil in medicinskih postopkov. Mislim, da imate vso pravico, pa tudi pametne razloge, da rečete: pri osemdesetih letih se ne morem začeti ukvarjati s vsakodnevnim tekom, kar pomeni beseda jogging; pri osemdesetih letih ne bom šla na težke, na pol operativne preiskave srca zaradi nekoliko zvišanega krvnega pritiska ali občasnega tiščanja v prsih, kar je zdravnik opisoval v zadnjem delu izvida. Lahko računate, da bomo za vas v največji meri poskrbeli mi v splošni ambulanti, kjer vam tudi lahko veliko pomaga-
februar 2005
Veterinarski nasveti
15
mo. Zato vas bova sedaj midva s tehnikom pregledala in napisal vam bom ustrezna zdravila.« Lepo smo se zmenili in gospa je bila potolaže-na, ko sva šla od nje. Tudi sosed je bil navsezadnje zadovoljen, saj sva mu porinila avto, ki mu ni hotel vžgati zaradi praznega akumulatorja. Dal nama je tudi pol litra domačega šnopsa.
Midva sva se pa zadovoljna zapeljala nazaj proti Vidmu in zavedala sva se, da žal ni vedno tako, kot je bilo danes. Žal tudi kdaj pa kdaj splošni zdravniki ne ravnamo najbolj ustrezno. Nemogoče je poleg obilice dela narediti vse brez napak in v zadovoljstvo vseh. Je pa mogoče v vsakem primeru ravnati v skladu z moralno etičnimi vrednotami in vse gre potem lažje. Ena teh vrednot se me je dotaknila tudi sedaj, ko se peljeva z Robijem skozi Struge nazaj na Videm in to je ta, da si prebivalci Strug to ambulanto zaslužijo. Res da zaživi le za dve do tri ure na teden, res da bi marsikdo, ki se ukvarja z normativi, rekel da zanjo niso izpolnjeni kriteriji, pa vendar sem prepričan, bo ta obstala vsaj toliko časa, dokler bom jaz odgovoren za zdravstvo v do-
brepoljski občini. Vsak »nor-mativec«, ki bi bil slučajno drugačnega mnenja, bo moral za zaprtje ambulante priti eno od sred v polno čakalnico, kot je na sliki in vzeti človeku v sredini ključe od zdravstvenega doma vpričo vseh čakajočih. Vsem tem in vsem čakajočim ob drugih sredah se iskreno zahvaljujem za potrpežljivost ob čakanju na moj prihod in razumevanje za nekoliko slabše pogoje dela in minimaliziran obseg zdravstvenih storitev. Prav tako pa se zahvaljujem vsem, ki me potrpežljivo čakajo na Vidmu, da pridem iz Strug. Moram reč, da vsi razumejo in nikoli nimajo pripomb glede moje sredine odsotnosti, sicer pa medtem moja pridna sestra Ljuba koordinira in uredi večino stvari. Od sedaj se je pa na Struge navadil tudi rentgenolog Emil, ki mi je v četrtek sporočil, da ga ne bo, saj je želodec že boljši. No, pa je na račun mojega odhoda v Struge prihranil nekaj tolarjev za bencin.
Naj se še dolgo sliši prijetno kramljanje čakajočih pacientov ob sredah dopoldan, ko zaživi naša 'mala klinika', prijetna ambulanta ob prelepi cerkvi. ♦
»Draga Mati Božja! Še vedno je preveč bolnih in trpečih. Kako naj jim pomagam?«
»Vsem, ki so neozdravljivo bolni, pomagaj, kakor te je učila stroka. Tistim, ki jih usoda bolezni še ni doletela, pa vedno znova priporočaj, da v svojih življenjskih navadah prisluhnejo svoji duši in telesu ter upoštevajo sledeče: čim več medsebojne ljubezni, zdravih obrokov hrane, koristne telesne aktivnosti ter sprostitve; pa čim manj sovraštva, nezdravih obrokov hrane (tudi alkohola, cigaret in nepotrebnih tablet), nezdrave telesne aktivnosti in stresa. Za vse ostalo bo poskrbel Bog.«
»Hvala ti, Mati!«
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Koža in kožne bolezni psov
/nadaljevanje/
Pogostokrat se v veterinarskih ambulantah srečujemo s problemom zunanjih zajedav-cev pri psu. Le ti predstavljajo tudi velik delež kožnih obolenj. Pod pojmom zunanji zajedav-ci smatramo predvsem tiste, ki naseljujejo kožuh (kožo in dlako) in so pri psu tudi najpogostejši, to pa so bolhe, klopi in garjavci.
Bolhe
So zagotovo najbolj razširjen zunanji zajedavec pri psu, pa tudi pri drugih domačih živali npr. mački. Bolhe so 2 do 4 mm velike žuželke, svetlo do temno rjave barve, s tremi pari nog, ki so sposobne izredno hitrega gibanja. Kot odrasli za-jedavci se na psu zadržujejo le kratek čas, in sicer v času prehranjevanja s krvjo gostitelja. Značilno za bolhe je, da živijo in se razmnožujejo v okolici, kjer pes prebiva in ne na psu. Dokazano je, da samo 5% bolšje populacije živi na psu, vsa ostala populacija, vključno z razvojnimi oblikami pa v njegovi neposredni okolici (v lesnih špranjah, preprogah, sedežni garnituri idr.). Razvojni krog bolhe poteka prek jajčeca, ličinke in bube do odraslega za-
Slika 1; Razvojni krog bolhe
jedavca. Ena sama bolha v svojem življenjskem obdobju izleže več sto jajčec. Odvisno od temperature in vlage pa celotni razvojni krog bolhe poteka od 14 do 140 dni.
Bolha s pikom izloči v gostitelja hkrati tudi slino, katera vsebuje določene beljakovine, ki lahko pri psu povzročijo preobčutljivostno reakcijo. Le ta pa v veliki meri ni odvisna od števila pikov bolh. Načeloma lahko že pik ene bolhe pri psu povzroči preobčutljivost-no reakcijo, ki se kaže v obliki izrazitega srbeža po celem telesu. Pes se zaradi tega močno praska in grize, kjer se le doseže. Ob tem si poškoduje dlako in vrhnjo plast kože, kar povzroči izpadanje dlake in površinsko vnetje kože. Najpogo-stej so te spremembe najbolj izražene v predelu križca. Bolhe so poleg omenjenega tudi vmesni gostitelj ene izmed pasjih trakulj in tako pomemben vir okužbe s tem zajedavcem. V kolikor je prisotno veliko število bolh, so le te lahko nadležne tudi za človeka.
Iskanja bolh na pasjem kožuhu se lotimo tako, da z raz-mikanjem dlake predvsem v področju križca, pa tudi po trebuhu poskušamo najti zajedavca. V kolikor nam to ne uspe, so zanesljiv znak prisotnosti bolh tudi bolšji iztrebki. Le te najdemo v obliki drobnega črnega prhljaja, prilepljenega na dlako. Slednje lahko odkrijemo tudi na dokaj preprost način, in sicer tako, da psa počešemo s krtačo, ostanek prhljaja na krtači pa raztopimo v vodi. Voda se bo v primeru bolšjih iztrebkov obarvala rdeče.
Za odpravljanje bolh imamo na voljo različne
bolj ali manj učinkovite pripravke, ki so lahko v obliki tablet, praškov, šamponov, pršil, kožnih nanosov, zaščitnih ovratnic itd. Ob uporabi posameznega sredstva moramo imeti pred očmi vedno tudi njegov čas delovanja proti zajedavcem. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da se hkrat z odpravljanjem bolh na psu, moramo lotiti tudi odpravljanja le teh v okolici, kjer pes prebiva.
Klopi
Bolj kot pomen klopa kot zajedavca in njegovo prehranjevanje s krvjo, ima klop pomen pri prenosu nekaterih bolezni. Klopi so najbolj aktivni v spomladanskih in poletnih mesecih, še posebno ob vlažnem vremenu. Najpogosteje se klop prisesa na žival ali pa tudi človeka ob sprehodu po travi ali gozdu, ko se le ta spusti na gostitelja z rastlinja. Znano je, da so nekateri psi bolj dovzetni za klope kot drugi. Najverjetneje gre pri tem za individualni vonj psa, kateri klopom bolj ustreza.
Na mestu vboda klopa nastane običajno lokalna vnetna reakcija v obliki manjše otekline in srbeža. Le v redkih primerih je to vnetje lahko obsežnejše. Od bolezni, ki jih klopi prenašajo, so najpogostejša borelioza, erlihioza in meningoencefa-litis. Vse tri bolezni imajo za psa lahko doživljenjske posledice, niso redki primeri ko pes zaradi omenjenih bolezni pogine. Znano je, da je možnost prenosa bolezni tem večja, čim dlje je klop prisesan na gostitelju. Za to si prizadevamo, da v prvi vrsti z različnimi kemičnimi pripravki poskušamo preprečiti, da bi se klop prisesal. V kolikor se je že prisesal pa se trudimo, da le tega čimprej opazimo in ga odstranimo. Poleg uporabe sredstev se svetuje, da se psa po sprehodu pregleda, po možnosti skrtači in s tem odstrani z dlake še ne prisesane klope. Če je klop že prisesan, le tega odstranjujemo s posebno pinceto za odstranjevanje klopov. Uporaba različnih mazil, olj ali drugih pripravkov se v tem primeru ne izkaže najbolje.
Garjavost
Garjavost je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo zunanji zajedavci, do 0,4 mm velike pršice iz rodu Sarcoptes. Le te živijo in se razmnožujejo v vrhnji plasti kože. Določeno obdobje živijo tudi v okolju, kjer se žival zadržuje.
Pes se najpogostej okuži z neposrednim stikom z obolelo živaljo ali pa tudi s pršicami, ki začasno živijo v okolju zunaj gostitelja. Pri lovskih psih ugotovimo pogosto garjavost pri psih, ki so bili v stiku z garjavo lisico.
Garjavci najpogosteje povzročajo poškodbe, ki se sprva odražajo v obliki rdečkastih izpuščajev in izpadanjem dlake na
obolelih področjih. Pes se ob tem intenzivno praska in liže ali grize. S tem si kožo še dodatno poškoduje ter omogoči vdor bakterij v kožo. Zaradi navedenega je koža pogosto vneta in prekrita z rumeno rdečkastimi krastami. Bolezenske spremembe se običajno najprej pojavijo na koži glave (uhljih), komolcih, prsih, trebuhu in v predelu skočnih sklepov. V kolikor bolezni ne zdravimo lahko preide v t.i. generalizirano obliko, pri čemer je prizadeta celotna koža, lahko pa tudi splošno stanje organizma.
Garjavost je mogoče potrditi le na osnovi kožnega ostružka ter pregledom le tega pod mikroskopom. V praksi je včasih gar-javost težko dokazati. Kljub temu pa ob utemeljen sumu (npr. stik z garjavo živaljo) psa zdravimo. Za zdravljenje so nam v zadnjem času na voljo različni pripravki v obliki kožnih nanosov ali injekcijskih raztopin. Pri tem ne smemo pozabiti na temeljito čiščenje in razkužitev prostora, kjer pes biva.
Slika 2; Garjavec iz rodu Sarcoptes
Poleg omenjenih pršic iz vrst garjavcev poznamo pri psih še dva sorodna povzročitelja in sicer ušesne garje, ki so bolj poznane pri mačkah in pa demodikozo. Slednja naj bi povzročala težave predvsem ob splošnem padcu odpornosti. V začetni fazi se bolezen kaže z omejenim izpadanjem dlak in praskanjem predvsem okoli oči. V nadaljevanju so možne spremembe tudi na drugih delih telesa. Za ugotovitev bolezni je ravno tako potreben kožni ostru-žek, ki ga pregledamo pod mikroskopom. Ker je povzročitelj lahko že pri klinično zdravih psih prisoten na koži, je dokazljivost lažja kot pri zgoraj omenjenemu gar-javcu. Zdravljenje pa je v nasprotju nekoliko zahtevnejše in bolj dolgotrajno.
Slika 3;
Shematski prikaz odraslega zajedavca iz rodu Demodex
Mikrosporija
Povzročitelji le te ne sodijo v skupino zunanjih zajedavcev, vendar pa jo je na tem mestu vseeno potrebno omeniti zaradi svoje pogostosti pri domačih živalih in hkrati tudi pri človeku. Bolezen povzročajo patogene glivice iz rodu Microsporum. Naseljujejo in razmnožujejo se na dlaki in vrhnji plasti kože.
Najpogosteje za to bolezen obolevajo mačke, pri psih je relativno redka. Dokazano je da približno 50 % obolelih mačk ne kaže bolezenskih znakov, vendar bolezen zgolj prenašajo. Bolezen se prenaša z neposrednim stikom z obolelo živaljo.
Bolezenske spremembe pri mikrospori-ji so dokaj značilne. Kažejo se v obliki omejenega krožnega izpadanja dlak. Brezd-lačna mesta okrogle oblike so pogosto rdečkasta in nekoliko privzdignjena. V večini primerov se najpogosteje pojavijo po glavi in so nesrbeča.
Človek se okuži z neposrednim stikom z obolelo živaljo. Bolj rizično skupino predstavljajo otroci. Bolezenska znamenja se kažejo v obliki okroglih, zardelih in nesr-bečih kožnih izpuščajev. Le ti so najpogosteje na vratu in na notranji strani pod-lakti, redkeje na drugih delih telesa.
Za zanesljiv dokaz bolezni je poleg pregleda živali, potreben tudi pregled z UV svetilko (Woodova svetilka). Zanesljivost le te pa je približno 50 %. Bolj kot slednja je večkrat v uporabi laboratorijska preiskava vzorca dlak oziroma vrhnje plasti spremenjene kože. Slaba stran te metode je, da je včasih potrebno na rezultat čakati tudi do 3 tedne.
Zaradi prenosljivosti bolezni na človeka je lastnik živali tudi zakonsko odgovoren. Bolno žival mora zdraviti ali pa jo dati usmrtiti.
Za zdravljenje so na voljo dovolj učinkovita zdravila. Samo zdravljenje lahko traja tudi do 6 tednov. Obvezna je večkratna kontrola po zdravljenju. ♦
februar 2005
RK Dobrepolje
17
Krvodajalci so prejeli značke za svoje
humanitarno dejanje
Območno združenje RK Grosuplje in RKS KO Dobrepolje se vsako leto simbolično zahvalita krvodajalcem za njihova plemenita dejanja s podelitvijo značk. Letošnji sprejem, organiziral ga je RKS KO Dobrepolje, v sestavi Ljuba Laharnar, Tončka Pugelj in Tone Steklasa, je bil v torek, 15. februarja. Značke so podelili za leto 2003 in za leto 2004. Med prejemniki je največkrat daroval kri Janez Erčulj z Vidma. Čestitamo vsem prejemnikom! (M.S.)
dečega križa
Seznam krvodajalcev, ki so prejeli značke za leto 2003		
1 Cimerman Anton	Podpeč 6	25x
2 Erčulj Janez	Mala vas 4	5x
3 Hren Jože	Zagorica 29	10x
4 Hrovat Brigita	Hočevje 18	15x
5 Mesojedec Lucija	Videm 29b	5x
6 Pinosa Jože	Kompolje 25	20x
7 Prijatelj Marjan	Kompolje 120	30x
8 Sevšek Ema	Videm 49	5x
9 Sporar Miro	Videm 33c	20x
10 Zrnec Jože	Podpeč 25	15x
11 Zrnec Martina	Zdenska vas 56	5x
Seznam krvodajalcev, ki so prejeli značke za leto 2004		
1 Adamič Franc	Podgora 17	15x
2 Bukovec Franc	Videm 5	20x
3 Erčulj Janez	Videm 18	40x
4 Gorjup Jože	Hočevje 11,	10x
5 Kaplan Ivan	Videm 14	25x
6 Kastelic Anton	Podgora 13	15x
7 Koritnik Peter	Videm 94	35x
8 Meglen Jožica	Kompolje 54	15x
9 Miklič Franc	Videm 5	20x
10 Strnad Mateja	Videm 36c	5x
11 Volek Dragica	Zagorica 48	5x
12 Žnidaršič Jože	Cesta 12	5x
Iz RKS KO Ponikve je značko prejel Kodelič Branko, Ponikve 58a (25x)		
e finance
Piše: David Jakopič, uni.dipl.econ.
Življenjsko zavarovanje
Zavarovanje, predvsem življenjsko zavarovanje, tudi spada med osebne finance vsakega posameznika. To je finančni produkt, ki je mnogim bolj poznan, precej bolj od recimo delnic ali vzajemnih skladov. Življenjsko zavarovanje se običajno neposredno trži s pomočjo terenskih akviziterjev, ki so v večini zastopniki posamezne zavarovalnice. Zastopniki se običajno trudijo in iščejo potencialne zavarovance, ki bi bili pripravljeni skleniti življenjsko zavarovanje. V nadaljevanju želim v grobem predstaviti dve vrsti življenjskega zavarovanja. Kdaj drugič pa bolj podrobno s številkami.
Kaj je življenjsko zavarovanje?
Življenjsko zavarovanje je vrsta osebnega zavarovanja, pri katerem se zava-rovatelj obveže izplačati zavarovalcu oziroma upravičencu določeno vsoto oziroma izplačevati rento v primeru zavarovančeve smrti ali doživetja.
1. Klasično življenjsko
zavarovanje
Tu gre za zavarovanje tveganja nepričakovane smrti v času trajanja zavarovanja tj. zavarovalne dobe. Zavarovalna doba je običajno 30 let. Premije se plačujejo mesečno (ali letno). Del premije gre za zavarovanje, del pa se nalaga kot posebna rezervacija in obrestuje po vnaprej znani obrestni meri. Ob koncu zavarovalne dobe, doživetju zavarovalnica izplača vnaprej znani znesek. Če pride do zavarovalnega dogodka prej, zavarovalnica v pogodbi določenim osebam izplača dogovorjeno vsoto. Plačevanje premije je pogodbena obveznost. Zavarovalnica ob neplačevanju lahko razdre pogodbo in stroški takega razdrtja so precej visoki. Zavarovalnica zadrži del privarčevanih sredstev.
To zavarovanje je res klasično in tukaj ne moremo govoriti o kakšnem varčevanju. Ta oblika zavarovanja se je večkrat (predvsem v bližnji preteklosti) manipulativno predstavljala tudi kot dobro varčevanje. Izplen iz te vrste »varčevanja« pa je običajno nižji kot v bančnem varčevanju. Velika večina prebivalstva je tako zavarovana v upanju, da bo čez trideset let z privarčevano vsoto dobro živela. Lahko bi rekli, da gre za precej preživet produkt in v sedanjem času se
skoraj več ne uporablja. Je pa verjetno največ prebivalstva zavarovanega ravno po tem modelu. V sedanjem času ne bi priporočal te oblike zavarovanja.
2. Zavarovanje z naložbenim
tveganjem
Življenjsko zavarovanje z naložbami v vzajemne sklade združuje življenjsko zavarovanje z varčevanjem sredstev v vzajemnih skladih. Obsega torej dve funkciji: zavarovalno in varčevalno. Zavarovalni del vključuje življenjsko zavarovanje za primer smrti, varčevalni del premije pa se vse do konca zavarovanja plemeniti v enem ali več vzajemnih skladih in ob koncu zavarovalne dobe izplača v višini vrednosti premoženja v skladih oziroma v obliki rente ali dodatne pokojnine.
Na ta način je zavarovancem posredno omogočen vstop na trg vrednostnih papirjev tudi z relativno nizkimi mesečnimi vplačili, kar v drugih primerih običajno ni dostopno širokemu sloju prebivalstva, saj se z relativno nizkimi mesečnimi vplačili taka vlaganja ne bi izplačala.
V primerjavi z ostalimi življenjskimi, pokojninskimi in rentnimi zavarovanji je pričakovana donosnost za življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem potencialno predvsem pa na dolgi rok lahko višja, vendar pa tudi ni zagotovljena, kot je to pri mešanih življenjskih zavarovanjih.
Zavarovanec torej sam nosi del rizika investiranja na kapitalskem trgu. Premija se deli na dva dela. Nek del pokriva zavarovanje, ki je sploh na začetku zavarovanja višji, drugi del pa se nalaga v izbrani vzajemni sklad za račun zavarovanca. Zavarovalna doba je tudi tu vnaprej določena in dogovorjena. Ob nastanku škodnega dogodka tudi tu zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto, ki je tudi določena. Če je vrednost privarčevanih sredstev višja od zavarovalne vsote, zavarovalnica izplača ta znesek. Ob doživetju zavarovalnica izplača vsa sredstva s kapitalskega računa. Prihodnja vrednost sredstev ob začetku zavarovanja ni znana. V času, recimo trideset let, pa je gotovo višja kot pri bančnem varčevanju ali klasičnem življenjskem zavarovanju. Sredstva se večinoma obrestujejo po povprečni stopnji okoli 10%, če gre za delniški sklad. Nekatere zavarovalnice dopuščajo tudi predplačila. To
pomeni, da si iz sredstev varčevanja lahko pred potekom zavarovanja izplačamo del sredstev.
Zavarovanje je predvsem namenjeno tistim, ki želijo višjo donosnost svojih prihrankov in so za to pripravljene tudi nekoliko tvegati.
Komu je zavarovanje namenjeno?
Obe obliki sta namenjena osebam, ki imajo zadosten razlog, da se zavarujejo. Razlog zavarovanja je skrb za finančno neodvisne osebe. Predvsem gre tu za mlade starše, ki vzdržujejo otroke. Za vse ostale zavarovanje ni primerno. Zavedati se moramo, da se je nesmiselno zavarovati, če ni pravega razloga. Razlog varčevanja pri zavarovalnici je nesmiseln, saj je osnovni namen zavarovalnice zavarovanje in ne varčevanje. Zavarovalni agenti običajno uporabljajo metode prepričevanja z namenom donosnega varčevanja pri zavarovalnici. Žal to zavarovanje niti najmanj ni donosno. Če želimo varčevati, naj izberemo kateri drug produkt. Zavarovanje tudi ni smiselno za osebe z veliko stvarnega premoženja. V teh primerih je bolje neposredno varčevanje na kapitalskem tr-gu.^
MISLI
Kdor z namazanim jezikom stresa lepe parole, ne pove in ne naredi ničesar. Značilno za takšna gobezdala je, da so vedno zraven, kadar se govori.
Ko pa gre za dejanja, so vselej pristojni drugi.
Phil Bosmans: Sreča se skriva v tebi
Delam, kot najbolje znam — kot najbolje zmorem; in to nameravam početi do konca. Če bo konec pokazal, da sem imel prav, bo vse tisto, kar govorijo proti meni, brez pomena. Če pa bi pokazal, da sem se motil, mi ne bi pomagalo niti deset angelov, ki bi prisegli, da sem imel prav.
Abraham Lincoln
februar 2005
Mladinska stran
19
Mladinsko društvo Oobrepolje
&(ttps//k(J(BboJj®8akos]o(§&im
Dolgčas propada
Kaj se je (togajajo na prvih dveh izzivih?
Prvi izziv je bil pohod na sv. Ano in to v nedeljo 21.11.2004 . Že ob 9, uri zjutraj smo se iz Kompolj odpravili na pot, ki nas je vodila preko Grmade in naprej, dokler nismo prišli do cerkvice sv. Ane, tam smo posneli nekaj fotografij, nato pa se kaj kmalu vrnili domov. Bili smo nekoliko v časovni stiski (sv. Ana je presenetljivo daleč), za dobro mero adrenalina smo tudi nekajkrat zgrešili pot. Medvedov (žal?) nismo srečali ... No, več vam bo povedala spodnja slika.
Z drugega izziva: »dirke z nakupovalnimi vozički«, ki je bilo 23.1.2005 pa nekaj vtisov, ene od tekmovalk, Alenke Žnidaršič:
Zbrali smo se na prelepo nedeljo, ob 15. uri pred prostori kluba Sion. Nekaj udeležencev je že tam veselo preizkušalo »freestyle« v nakupovalnih vozičkih. Končno smo se strpali v avtomobile in se odpravili na Vodice, kjer smo se nekaj časa pogovarjali o progi in pravilih, nato pa smo se razdelili v skupine po parih, si nadeli čelade, vzeli rokavice (zaradi hitrosti je zeblo), in se spravili na začetek naše dirke. Dirkanje je bilo zelo napeto, vključevalo pa je vse od sekanja ovinkov, menjave voznikov, do velikega vetra v laseh ... Po končanem dirkanju smo se odpravili v prostore mladinskega društva, kjer smo se okrepčali z čajem
in piškoti. Po pogostitvi smo si ogledali slike, na katerih so bili vidni zadihani tekmovalci. Ponavadi smo videli nekoga, ki je sedel v vozičku in glasno spodbujal drugega, ki je ta voziček peljal. Ta dan smo se zelo nasmejali in vesela sem, da nisem nedelje prebila doma, temveč v tako krasni družbi na mladinskem izzivu.
Naslednji tak »adrenalinski šok« pa bo nočni izlet v nedeljo, 27.2.2005. Začel se bo ob 20.00. uri pred klubom in se končal tam nekje okoli dveh ponoči. Več o tem izveste na spletni strani. Vabljeni!
Razširjeni sestanek MDD
Zaradi neodložljivega dogodka smo morali spremenili datum razširjenega sestanka, ki je po novem v petek, 4. marca ob 19.00 v prostorih kluba. Znova vabimo vse, ki vas zanima mladinska dejavnost v Dobrepolju
Skavti
in zimovanie
Erika Erčulj
7., 8., in 9. januarja smo skavti Dobrepolje 1 preživljali zelo lepe trenutke na zimovanju. Letos smo se odpravili na sveti Jošt nad Kranjem. Rdeča nit zimovanja pa je bila praznik svetih Treh kraljev.
1.	dan
Zbrali smo se v vasi Javornik, kjer smo obnovili pot sv. Treh kraljev. Pot je tokrat vodila do koče pri cerkvi. Tam smo postavili jambor, ki je značilen za skavtske izhode in se nato še pozno v noč zabavali.
2.	dan
K nam je prišel g. kaplan. Skupaj smo imeli sv. mašo, nato pa smo se razdelili v dve skupini in se odpravili v gozd. V gozdu je vsaka skupina iz lesa, kamna, trave in drugih naravnih materialov ter svoje domišljije in spretnosti naredila hlevček za Jožefa, Marijo, in Jezusa. Po večerji smo izbrali ime klana, ki se glasi: Klan t'zgudnga kmpirja u ablicah
(za razlago pomena imena, povprašajte kakšnega od skavtov iz klana).
3.	dan
Že zjutraj, tako po zajtrku, smo odšli na bližnjo vzpetino - Špi-časti vrh. To je bil tudi dan, ko smo pospravili svoje stvari v nahrbtnike in se polni novih vtisov odpravili proti naši Dobrepolj-ski dolini.
20
Iz zgodovine
februar 2005
Iščemo stare fotografije
France Nučič
Naselje Videm se je takrat delilo na Mali in Veliki Videm. Fotografija prikazuje severovzhodni del Malega Vidma, na začetku pri Štehovi kapelici Božjega groba ob makadamski cesti iz Zdenske vasi, kjer se sreča s cesto iz Male vasi in skupaj na-
daljuje proti farni cerkvi sv. Križa in v levo središče vasi. Od kapelice dalje je na levi strani ceste še danes stoječa Štehova hiša, ki jo je zgradil posestnik in podjetnik Josip Šteh iz Male vasi, skupaj s kapelico v letu 1897 in še eno hišo zadaj. Takrat ni bilo še nobenega avtomobilskega prometa. Pri tej kapelici so se ustavljali po-
Stara in delno že propadla fotografija severovzhodnega dela Malega Vidma v Dobrepolju, nastala nekaj let po I. svetovni vojni kot poštna razglednica, odposlana Anici in Zalki Klinčevi v šolski internat v Šmihelu pri Novem mestu s poštnim žigom Videm Dobrepolje v latinici in cirilici.
grebni sprevodi z desne strani iz Zdenske vasi, Male Ilove Gore in Hočevja, z leve strani pa iz Male vasi. Počakali so na duhovnika z ministranti, ki so prišli nasproti s križem. Po krajših molitvah je sprevod krenil v cerkev. Na sliki je viden prizidek k hiši, pod katerim je bila speljana pot, zgoraj pa je bilo stanovanje za Šte-hovega oskrbnika kmetije. Kapelico so porušili domači komunisti nekaj let po vojni. O tej in o drugih ru-šitvah bo napisan poseben članek.
Na levi strani cerkve je takrat nova šola, zgrajena leta 1907, sedanja stavba občine in pošte. Na drugi strani dvorišča pa je stala šola iz leta 1860, pred katero je ob cesti stala kaplanija. Med šolama je šolsko dvorišče z vodnjakom, ki še danes stoji. Čisto na desni strani cerkve se še vidi severni del starega župnišča, ki so ga zažgali Italijani s topovskimi izstrelki iz Velikih Lašč, 3. avgusta 1942.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
TELEFON: 01-786 23 11 FAX: 01 - 786 13 89
Odvoz KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV iz gospodinjstev -pomlad 2005
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan kosovnega odvoza:
Torek, 29.03.2005
Naselja: Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočev-j^_
Sreda, 30.03.2005
Območje Strug, naselje Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč Četrtek, 31.03.2005
Naselja: Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica_
Med kosovne odpadke sodijo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7 ure zjutraj odložiti pri zabojnikih kjer običajno pobiramo odpadke.
Plan zbiranja nevarnih odpadkov:
četrtek, 21.04.2005, Struge
Parkirišče pri gasilskem domu
13.00 - 14.00
četrtek, 21.04.2005, Kompolje
Parkirišče pri gasilskem domu 14.30 - 15.30
četrtek, 21.04.2005, Videm
Parkirišče pri trgovini Tuš
16.00 - 17.30
četrtek, 21.04.2005, Ponikve
Parkirišče pri gasilskem domu 18.00 - 19.00
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
februar 2005
Iz društev; iz šole
21
â
Iz društva upokojencev
Piše: Konrad Piko
Kot veste, smo morali pustovanje, ki je bilo planirano 5. februarja, zaradi kulturne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, ta je bila v počastitev 30-let-nice smrti Rafka Fabianija in 110-letnici delovanja Kulturnega društva, prestaviti na nedeljo, 6. februarja. No, pa smo imeli vseeno lepo in zabavno pustovanje, tokrat prvič na nedeljo zvečer. Udeležba je bila kar lepa, saj je prišlo 41 članov. Harmonikar Jože Zevnik pa je dobil pri igranju pomoč — še enega mlajšega harmonikarja. To pomeni, da imamo tudi mlade talente.
Zdaj se približuje občni zbor. Ta bo v nedeljo, 17. aprila, v naših prostorih v Jakličevem domu ob 15. uri. Volili boste novega predsednika društva.
Tudi na izlet, ki bo 2. 4. 2005 v Doberdob v Italijo, se bo treba prijaviti.
Lepo pozdravljeni!
Razpored tehničnih pregledov traktorjev na območju UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE v letu 2005
VIDEM DOBREPOLJE
(pri Gostilni Majolka)
torek, 8. 3. 2005
od 8. do 16. ure
četrtek, 10. 3. 2005	od 13. do 17. ure	
torek, 6. 9. 2005	od	8. do 11. ure
MULJAVA (pri Trgovini Kmetijska zadruga) torek, 15. 3. 2005 od		8. do 16. ure
ZAGRADEC (pri Trgovini Kmetijska zadruga) četrtek, 17. 3. 2005 od		8. do 16. ure
torek, 6. 9. 2005	od	13. do 16. ure
RADOHOVA VAS (pri gostilni »Johan«) torek, 22. 3. 2005	od	8. do 16. ure
četrtek, 24. 3. 2005	od	8. do 11. ure
torek, 13. 9. 2005	od	8. do 12. ure
VIŠNJA GORA (pri gasilskem domu) četrtek, 24. 3. 2005	od 13. do 17. ure	
STRUGE (pri zbiralnici mleka) torek, 21. 6. 2005	od 15. do 19. ure	
Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav., načelnica		
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE
VIDEM 80,
1312 VIDEM DOBREPOLJE
Tel: (01) 7807-210, Fax: 7807-210 E-mail: o-dobrepolje.lj.@guest.arnes.si
OŠ Pobrepolje
Vpis otrok v vrtec Ringaraja za šolsko leto 2005/2006
V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti.
Ker je povpraševanje po prostih mestih v vrtcu tudi letos veliko, bomo po vsej verjetnosti imeli dve jaslični skupini na Vidmu ter tri oddelke od 3 do 6 let. V vrtcu Ciciban Kompolje bomo imeli predvidoma eno skupino. Oblikovanje skupin je odvisno od novo prijavljenih otrok. Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. V primeru, da je otrok vpisanih preveč za določen oddelek, hkrati pa premalo za odprtje novega oddelka, jih mora Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstiti po kriterijih na listo čakanja za sprejem. Vsi prijavljeni otroci, ki jih bo komisija izbrala, bodo vpisani v vrtec s 1. 9. 2005. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2006, naj omenim, da je prav, da so vpisani že od 1.9. 2005, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku.
POSTOPEK VPISA:
■	Starši naj v tajništvu šole ali v vrtcu na Vidmu dvignejo prošnjo za sprejem v vrtec, vpisni list, oboje izpolnijo in vrnejo šoli do 31. 03. 2005.
■	V primeru, da je preveč prijav, kot je prostih mest, mora komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih — malčkih, ki bodo sprejeti v vrtec. (Pri nas si prizadevamo, da bi bili vsi prijavljeni malčki tudi sprejeti.)
■	Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o obisku pri izbrani zdravnici. Le ta poda tudi mnenje o primernosti otroka za vrtec, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih.
■	Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je šele otrok dokončno sprejet v vrtec. Preden šola nima zdravniškega kartona, ne sme otroka sprejeti v varstvo.
■	Starši oddajo na občino takoj po prejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec, vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. Na občini jim izračunajo, kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina. Trenutno se povprečni delež plačila staršev giblje okoli 23,6% polne cene vrtca, seveda pa je le ta odvisen od višine dohodkov staršev in števila družinskih članov.
VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI.
Lepo pozdravljeni!
Videm, 12. 02. 2005	Ravnatelj: Ivan Grandovec
Pisma bralcev
Nekaj pojasnil bralcem!
Mihaela Steklasa_
Namesto polemiziranja v tej rubriki, želim dati cenjenim bralcem le nekaj splošnih informacij o mojem poročanju.
Kot poročevalka s sej občinskega sveta slišim in vidim celotno sliko poteka seje in da, v nasprotju z marsikom, nisem obremenjena s pristranskimi pogledi na določeno problematiko, zato trdim, da se moja poročila ujemajo z dejanskim stanjem. Povsem pa se strinjam s tistimi, ki pravijo, da poročila s sej niso celotna slika dogajanja. Na peturnih sejah se namreč dogajajo, milo rečeno, tudi nekorektnosti in slišati je marsikaj, kar bi bilo zanimivo za objavo. Pa še branost Našega kraja bi se povečala. Vendar se teh stvari izogibam, ker ne želim nikogar prizadeti ali ga prikazati v slabi luči. Pa tudi brez teh »cvetk« bi se vsega povedanega na peturni seji nabralo toliko, da se nikakor ne bi dalo zapisati v eno poročilo, ker bi zato rabili najmanj polovico časopisa. Za novinarja se mi zdi najbolj pomembno in profesionalno to, da se drži bistva in da se ne zgublja v podrobnostih. In kaj je bistvo na sejah občinskega sveta? Predvsem to, za kaj član občinskega sveta glasuje. In kakor koli že gledamo na stvar, dejstev se ne da zanikati, pa če bi jih še tako radi polepšali. Če pa se svetniku zdi obrazložitev svojega predloga ali glasu pri glasovanju tako pomembna, ima možnost napisati svoj pogled, vizijo ali obrazložitev svojega glasu v časopis, in to brez bojazni, da ne bi bilo objavljeno. V tem primeru bi bil lahko njegov prispevek objavljen celo v isti številki kot poročilo.
Vedno pa obstaja možnost, da pride kdaj pa kdaj tudi do kakšne napake pri citiranju sklepa ali kakšnega podatka. To se dogaja povsod, zato pa je tudi v zakonu o medijih poseben člen, ki govori o pravici do popravka. Če kdo na to opozori in dokaže, da je stvar utemeljena, je popravek objavljen v naslednji številki. Moram pa reči, da so tovrstna javljanja redka. Se pa občasno pojavljajo drugačna, naprimer kaj takega, kar boste morda prebrali v pismih bralcev.
Saj razumem, da je včasih težko sprejeti resnico, poskušam razumeti tudi samo-ljubje kakšnega občinskega svetnika, ki bi rad izpadel pred občani v najboljši luči. Vendar je neizpodbitno dejstvo, da se je vsak svetnik prostovoljno odločil za kandidaturo in od vsega začetka vedel, da bo treba delovati javno, se izpostavljati, sprejemati odgovorne odločitve, predvsem pa delati za vse občane, brez razlik, in konec koncev sprejeti v zakup tudi dejstvo, da drugi lahko vidijo njegovo delovanje in
obnašanje drugače, kot bi si morda sam želel. Postavlja pa se mi vprašanje, koga še lahko prepriča moralna drža kakšnega svetnika, ki je namesto po kvalitetnih člankih in tehtnih razpravah, kot se za svetnika spodobi, prepoznaven po, milo rečeno, polemičnih časopisnih člankih, v katere občasno vpleta tudi poročevalko in jo poučuje o profesionalnosti.
Naj zaključim. Če kdo vidi stvari drugače, kot je napisano v časopisnem poročilu, je njegov problem, prav tako, kot je njegov problem, če se najde v »pritlehnih« komentarjih.
Ponovno želim obvestiti bralce, da prispevkov, ki so podpisani s - krajani te ali one vasi - ne objavljamo. Objavljeni bodo le prispevki s potrebnimi podatki in podpisi.
In še eno obvestilo: Če uredništvo ne dobi vabila na kakšen dogodek ali prireditev, si to razlagam tako, da organizator ni zainteresiran za objavo v časopisu ali pa bo poročilo napisal sam oziroma se bo dogovoril z dopisnikom, kar pa je tudi dobrodošlo. ♦
Ali si iz poročil iz sej občinskega sveta lahko ustvarite sliko o delu občinskega sveta?
Slavc Palčar_
Že več kot deset let lahko na tem mestu prebiramo poročila iz sej in drugih sestankov, katere vztrajno beleži in piše urednica lokalnega glasila. Urednica je pred časom nekje na teh straneh zapisala, da je takšno delo težko, novinarstvo v lokalnem mediju pa najtežje delo. Če pa želi novinar na lokalnem nivoju pisati »korektno« do vseh udeležencev je njegovo delo »verjetno« še težje. Tudi to sem prebral, in da naj bi se poročilo z neke seje, sestanka, druženja ..., ki je napisano takoj po zaključku, lahko razlikovalo od tistega, ki je napisano »po prespanem« dnevu ali dveh. In potem se vprašam: Ali obstaja verjetnost, da o istem dogodku lahko nekdo napiše dve različni poročili, dva različna članka z različno vsebino in da se lahko s pisanjem o nekem dogodku ponareja prava vsebina slišanega in videnega? Seveda, to je mogoče in se tudi dogaja in navedel bi lahko kar nekaj prime-
rov na to temo. In to kljub temu, da nekateri vztrajno zagotavljajo, da podajajo objektivno informacijo.
Do razlike v vsebini poročanja običajno pride, ko novinar v poročilo ali poročanje o nekem dogodku vnese svoje osebno mnenje. Dogaja se tudi, da novinar namerno ne želi ločiti informacije od komentarja, kar je po novinarskem kodeksu nedopustno. Večkrat je tudi nedefinirano in elegantno zabrisano, kaj je poročilo in kaj komentar, vse z namenom, da novinar bralcu posreduje takšno novico, kakršno želi in katera ima v veliki večini pogled na zadevo iz novinarjevimi očmi. Eno prijazno in drugo manj prijazno, ali pa eno resnično in drugo neresnično.
Izhodišče za tole pisanje sem dobil, ko sem v tem časopisu prebral poročilo o dogajanju na 22. seji OS. Pa ne, da ne bi želel razumeti, da novinarsko poročilo ni zapisnik, ampak skrajšana objektivna informacija, toda v prispevku sem zasledil nekaj neresničnih povzetkov in neobjektivnih informacij , kateri ne odražajo dejanskega stanja o dogajanju na seji oziroma so neresnični. Podajanje pomanjkljivih informacij je zavedlo tudi nekatere občane, saj se jim je npr. zdelo nerazumljivo, da občinski svet nasprotuje postavitvi »neke« antene v Predstrugah. Upravičeno je takšno mišljenje posameznih občanov. Če bi urednica želela podati objektivno informacijo, bi namreč zaradi objektivne obveščenosti morala zapisati vzroke in vse podane elelmente za nasprotovanje nekaterih članov OS po postavitvi postaje mobilne antene. Ena od pomembnih dejstev za razpravo in nasprotovanje postavitvi antene je bila tudi velikost antene, saj je namen enega od operaterjev postaviti anteno, katera bi v v višino merila 35 m. Tudi v nadaljevanju je bila bralcem »sporočena« povsem napačna informacija, saj OS ni sprejel sklepa s takšno vsebino kot ga je navedla urednica.
»Sicer sem pa že nekako vajen, da se v povzetkih in zapisnikih o delovanju sej občinskega sveta občasno zadeve nekoliko priredi in vedno ne odražajo dogajanja na seji.« Ta stavek sem napisal v prvi polovici prejšnjega leta. Naivno sem mislil, da bo opozorilo o prirejanju zaleglo. Predvideval sem, da jih bo moja pikra pripomba spodbudila in da bodo pisci in kronisti poročanje kar najbolj približali dejanskemu stanju. Zmota, velika zmota. Učinek je bil ravno nasproten. Stanje poročanja ni na boljšem, bolj profesionalnem nivoju, kvečjemu zaznavam še nekoliko večji poudarek po »diskvalifikaciji« nekaterih članov OS, ki se včasih ne strinjajo z razmišljanjem in delom občinske koalicije. Med vrsticami z lahkoto lahko razberem rdečo nit diskvalifikacije,
katero je mogoče zaznati tudi v nekaterih drugih prispevkih. Nekateri si srčno želijo da bi še naprej z znano retoriko »v nič dajali« vse predloge, pripombe in pobude, katere so podane iz strani opozicijskega dela občinskega sveta.
Rdeča nit komentarjev oz. poročil z sej OS so tudi komentarji o vprašanjih, predlogih in pobudah, zastavljeni oz. podani županu in občinski upravi. V zadnjem poročanju je bilo zapisano le, da je bilo zastavljenih več vprašanj, nič pa, kaj je bil župan vprašan. In večina vprašanj se je nanašala na (ne)de-lo župana in občinske uprave, nekorekten odnos občinske uprave do občanov. Pa ne, da bi poročevalka iz seje navedla vsaj par vprašanj, pobud, predlogov, za katera bi presodila, (objavljati vse, bi bilo verjetno preobširno), da bi morebiti zanimalo tudi določeno število občanov. In kakšna je to informacija, če urednica napiše, da so bila podana vprašanja, ne napiše pa, na kaj so se vprašanja nanašla in s kakšnim namenom so bila zastavljena. In kakšna informacija je to, da poročevalka zapiše, da spodaj podpisani in Jože Samec še vedno nista bila zadovoljna z odgovori, ko odgovorov na zastavljena vprašanja sploh nista prejela, saj župan ne želi dajati odgovorov, čeprav je to njegova dolžnost. Pa tudi olika je, da se na javno zastavljeno vprašanje ali izražen dvom, ki se nanaša na javne zadeve poda verodostojen odgovor.
Ves srd, kateri se zgrinja v obliki »prikritih« in »prit-lehnih« komentarjev sem si spodaj podpisani vzel »na znanje« in me pogreje le občasno. Sistematsko in sukcesivno obdelavo ter prikazovanje v negativni luči pa sem si nakopal verjetno zato, ker sem spraševal in pisal o zadevah, katere so bile nekako povezane tudi z urednico. Ali pa za vsemu temu stoji lokalna politika?
Videm, 12.2.05 ♦
KINOPROGRAM ZA MAREC 2005
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY - DIGITAL ZVOK
PETEK, 4. MAREC, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - drama
KRATKA OZNAKA: Depresivni mladenič Andrew se po desetih letih vrne domov, da bi se udeležil materinega pogreba. Po srečanju s starimi prijatelji, spozna nekoliko čudaško, a prav zato toliko bolj zanimivo Samantho. Toda za njeno ljubezen se bo moral še močno potruditi, čaka pa ga tudi soočenje z dominantnim očetom.
NEDELJA, 6. MAREC, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
JE ©DiEL
KRATKA OZNAKA: Harmony (igra jo Kim Basinger) se je rodila na enem od koncertov Elvisa Presle-ya. Med vožnjo po državi pa se po spletu nesrečnih naključij zaplete v smrt kar nekaj njegovih imita-torjev. Čeprav nedolžna, se Harmony znajde na begu pred roko pravice v podobi FBI agentov, na poti pa naleti na obupanega reklamnega agenta (John Corbett -ženin v Moji obilni grški poroki), ki je prav tako na begu. Skupaj se namenita v razvpiti Las Vegas, kjer bo potekalo veliko srečanje Elvisovih imitatorjev in oboževalcev. Film prihaja izpod režiserske taktirke Joela Zwicka, ki je pred dvema letoma več kot uspešno režiral komedijo Moja obilna grš-
k^gorok^^GLŽINA^Tminui^
PETEK, 11. MAREC, OB 19.30 uri
švedska uspešnica - srhljiva druž. drama
KRATKA OZNAKA: Erika (Andreas Wilson) že vso mladost spremlja nasilje, nič bolje pa se mu ne godi v novem internatu, kjer starejši študentje silijo mlajše v grobe boksarske obračune. Kmalu je na vrsti tudi Erik, ki se mora odločiti, ali se bo nasilnežem postavil po robu, paziti pa mora, da ne bo spet izključen. DOLŽINA: 114 MINUT.
Stanje zamaknjenosti
NEDELJA, 13. MAREC, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
ALFIE
KRATKA OZNAKA: Britanski ženskar Alfie (igra ga Jude Law), ki živi v New Yorku, si je v svojem življenju postavil prav poseben cilj: imeti kratkotrajne, neobvezujoče, površne zveze s čim večjim številom žensk. Ob takšnem početju pa se lahko nekakšni moški različici Seksa v mestu kaj lahko zgodi, da bo zamudil pravo ljubezen, ki naj bi prišla le enkrat v življenju.
DGLŽINAlGSmin^^^^^^
PETEK, 18. MAREC, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - biblijska drama
7 JEZUSOVIH ČUDEŽEV
KRATKA OZNAKA: Sedem Jezusovih čudežev je dobesedna adaptacija Janezovega evangelija, ki govori o Jezusovem delu in učenju v Judeji, njegovih pogovorih z učenci, čudežih in njihovem pomenu, nasprotovanju judovskih duhovnikov in izdajstvu, sojenju pred rimskim upraviteljem Pilatom, križanju in vstajenju od mrtvih.
DOLŽNA^T^NUT^^^^^
NEDELJA, 20. MAREC, OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - glasbeni film
pri šestih letih oslepel, do zvezd pa je prehodil trnovo pot. Poleg slepote se je moral spopadati še revščino, rasizmom, razočaranji v ljubezni in lastno odvisnostjo od heroina. Izvrsten umetnikov portret je pričaral Jamie Foxx.
NEDELJA, 27. MAREC, OB 15. uri
nizozemska uspešnica - dramo
KRATKA OZNAKA: Lotte in Anna sta dvojčici, ki pa ju kruta usoda loči že v otroštvu. Kasneje se Lotte, ki je odrasla na Nizozemskem, in Anna, vzgojena v strogem nacističnem režimu, znova srečata, vendar ne moreta ostati skupaj. Lotte, čigar židovskega moža so nacisti odpeljali v Auschwitz, ne more preboleti dejstva, da je bila Anna poročena z esesovcem. Bosta Anna in Lotte še kdaj uspeli združiti tisto, kar sta ločili njuni ljubezni?
DOLŽINA: 106 MINUT
NEDELJA, 27. MAREC, OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
KRATKA OZNAKA: Ray je filmska biografija enega največjih glasbenikov 20. stoletja. Ray Charles je
KRATKA OZNAKA: V prvem delu je moral Greg premostiti prvo veliko oviro na poti k srečnemu zakonu s svojo izbranko Pam. Njenega dominantnega očeta je moral prepričati, da je dovolj dober zanjo. Sedaj ga čaka še hujša naloga. Staršem izbranke mora predstaviti člane svoje družine. In zabava se lahko začne! DOLŽINA: 95 min.
7 Jezusovih čudežev

Ekipa: SD TABOR JEŽICA, Ljubljana		Mesto: 3
Priimek in ime	Rezultati po serijah	Skupaj
DOVČ Andraž	93 93 94 96	376
DOVČ Žiga	87 84 82 90	343
MUJANOVIČ Emir	78 75 85 85	323
1042		
Ekipa: SD BUKOVEC II., Dobrepolje		Mesto: 4
Priimek in ime	Rezultati po serijah	Skupaj
PETERLIN Robert	87 86 87 94	354
KAPLAN Blaž	85 85 83 88	341
KAPLAN Jože	75 83 84 87	329
1024		
"H©
Strelstvo — Memorialni turnir 2005
Matej Ahačevčič
Strelska družina Bukovec je priredila v soboto, 29. januarja, na strelišču v Jakličevem domu na Vidmu, drugi memorialni turnir v spomin na svojega dolgoletnega in zaslužnega člana B. Smrketa. Memoriala so se udeležile ekipe iz bivše občine Grosuplje in ekipe, s katerimi strelska družina Bukovec tekmuje v regijski ligi.
REZULTATI POSAMEZNO
Kategorija: PIONIRJI
Vodstvo strelske družine Bukovec: Matej Ahačevčič, Robert Peterlin in Jože Kaplan
Mesto Priimek in ime
Strelsko društvo Rezultati po serijah Skupaj
1.	ŠPORAR Matej	Bukovec	67 61	128
2.	JAKIČ Tine	Bukovec	63 59	122
3.	JAKIČ Miha	Bukovec	69 47	116
4.	POLZELNIK Primož	Bukovec	31 40	71
Kategorija: MLAJSi MLADINCI				
Mesto	Priimek in ime	Strelsko društvo	Rezultati po serijah	Skupaj
1.	POLZELNIK Gregor	Bukovec	82 82 76 83	323
2.	PALČAR Žiga	Bukovec	79 84 80 78	321
3.	DOLŠAK Matej	Bukovec	79 76 82 73	310
4.	BLATNIK Gregor	Bukovec	63 73 73 74	283
5.	KAPLAN Janez	Bukovec	64 72 71 75	282
6.	ZAKRAJŠEK Matic	Bukovec	74 70 67 67	278
7.	KASTELIC Blaž	Bukovec	71 66 68 57	262
Kategorija: ČLANI				
Mesto	Priimek in ime	Strelsko društvo	Rezultati po serijah	Skupaj
1.	MOIČEVIČ Željko	Grosuplje	99 97 98 99	393
2.	BARIČ Matic	Grosuplje	96 94 99 97	386
3.	DOVČ Andraž	Tabor Ježica	93 93 94 96	376
4.	GORJANC Jože	Sonja Vesel	92 91 92 93	368
5.	KOŠČAK Luka	Sonja Vesel	84 94 93 91	362
6.	STRNAD Janez	Bukovec I.	90 87 90 90	357
7.	AHAČEVČIČ Matej	Bukovec I.	92 89 88 86	355
8.	PETERLIN Robert	Bukovec II.	87 86 87 94	354
9.	STRAH Matej	Bukovec I.	92 85 87 83	347
10.	DOVČ Žiga	Tabor Ježica	87 84 82 90	343
11.	KAPLAN Blaž	Bukovec II.	85 85 83 88	341
12.	RADIČ Luka	Sonja Vesel	76 85 89 85	335
13.	KAPLAN Jože	Bukovec II.	75 83 84 87	329
14.	MUJANOVIČ Emir	Tabor Ježica	78 75 85 85	323
15.	MEHLE Andraž	Bukovec	74 67 74 73	288
	REZULTATI EKIPNO			
	Ekipa: SD SONJA VESEL, Ivančna gorica Mesto: 1			
	Priimek in ime	Rezultati po serijah Skupaj		
	GORJANC Jože	92 91 92 93	368	
	GORJANC Jože	92 91 92 93	368	
	RADIČ Luka	76 85 89 85	335	
			1065	
	Ekipa: SD BUKOVEC I., Dobrepolje		Mesto: 2	
	Priimek in ime	Rezultati po serijah Skupaj		
	STRNAD Janez	90 87 90 90	357	
	AHAČEVČIČ Matej	92 89 88 86	355	
	STRAH Matej	92 85 87 83	347	
Podmladek strelske družine BUKOVEC
1059
Sodniška miza
Tudi letošnje tekmovanje je bilo v znamenju druženja, spoznavanja, nabiranja izkušenj (naši pionirji so prvič izkusili uradno tekmo), ter dobrih rezultatov. Dosežen je bil namreč rekord strelišča s standardno puško, ki ga je dosegel član SD GROSUPLJE, MOIČEVIČ Željko, z odličnim rezultatom 393 krogov od možnih 400.
Žal se zaradi obveznosti ni moglo udeležiti kar nekaj društev, za katere pa upamo, da se bodo odzvala povabilu naslednje leto. Tako bo konkurenca močnejša, kar bo naredilo tekmo zanimivejšo in tudi promocijsko »širšo«.
Torej, v upanju na snidenje prihodnje leto, lep športni pozdrav od SD BUKOVEC iz Dobrepolja.
SPONZORJI:
PEKARNA BLATNIK, Podgorica KOVINOUSLUGA BUKOVEC, Predstruge ČISTILNI SERVIS GAČNIK, Predstruge OSTRŽEK, Ponikve TRGOJAN, Videm
BISTRO PIZZERIJA ADAM, Ponikve FRIZERSTVO PUGELJ DARJA, Predstruge GRANDOVEC s.p., Cesta LEIS d.o.o., Ponikve DVZ d.o.o., Ponikve
Vsem navedenim sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli prispevali k omogočenju Memoriala, se iskreno zahvaljujemo! Prav tako gre zahvala društvom, ki so se odzvala na turnir.
koliko polegla. Še vedno pa ob večerih odigramo kakšno igro.
Zagotovo je omembe vredna tudi nogometna tekma »STARI : MLADI« na žegnanjsko nedeljo v septembru. Popoldne, ko poteka tekma, je na »igrišču«-(nji-vi) skoraj cela vas, tako da je to res prijeten dogodek.
Potem je tu še sankanje v Zagorici, ki smo ga v lanskem letu s prek 30 nastopajočimi uspešno realizirali. Na žalost nam letos zima (še) ni bila naklonjena, če pa bo sneg, bo tudi sankanje, obljubljamo člani.
V zimskem času poteka tudi rekreacija v telovadnici, kjer poteka vadba košarke ter nogometa.
Pri planu za naslednje leto smo dodali še skupinski obisk kakšne športne prireditve, pohod na Jauhe za člane in vaš-čane ter nato piknik, mogoče tudi izlet v hribe, najraje seveda na Triglav, ki je cilj mnogih, ki ga še niso uspeli obiskati.
Sicer pa smo pogovor nadaljevali z večnim vprašanjem izgradnje igrišča v Zagorici. Ta projekt je potreben in nujen, saj se otroci nimajo kje žogati oziroma se sedaj žogajo po cesti, kar je nevarno, pa tudi starejši si želimo končno eno normalno igrišče. Postopki so v teku, čakamo na ugoden izzid pogovora z županom, tako da bi se končno nekaj premaknilo. Iz Zagorice hoditi na Videm na igrišče, ki je običajno zasedeno, je po našem mnenju za današnji čas nesprejemljivo. Namigovanja o nepotrebnosti igrišč po vaseh za Zagorico gotovo ne veljajo glede na nekajletno sodelovanje ekip v občinskih ligah, turnirjih in zagnanostjo članov. Tudi otroci mlajši od 15 let, ki jih je v Zagorici trenutno 48, bodo potrebovali športni center, kjer se bodo zbirali pri različnih aktivnostih.
Po burni in dolgi razpravi je bila na vrsti jedača in pijača. Prijetno druženje je trajalo pozno v noč. ♦
Občni zbor ŠD Zagorica
Za ŠD Zagorica tajnik Jože Babič
Člani ŠD Zagorica smo imeli občni zbor v ponedeljek, 7. 2.2005. Zbralo se nas je 32 članov, kar je 80% vseh aktivnih članov, tako da sklepčnost ni bila vprašljiva. Seveda pa je to tudi potrditev zanimanja za šport in druženje v Zago-rici, kar je zelo pozitivno.
Poročilo o delu 2004 je podal predsednik društva. Sodelovali smo v ligi malega nogometa ter košarke, kjer smo dosegli solidne uvrstitve. Košarkarska ekipa je sodelovala na turnirjih na Cesti ter v Strugah, kjer je obakrat osvojila turnir. Z organizacijo domačih turnirjev nismo imeli sreče ne z datumi ne z vremenom, tako da jih letos na žalost nismo uspeli organizirati. Je pa to delno tudi razumljivo. Ob takšni natrpanosti koledarja letnih prireditev je težko najti ustrezen termin.
Na vaški ravni smo bili aktivni tudi v namiznem tenisu. Z nabavo mize je nastala prava evforija zanimanja za ta šport, ki pa se je razumljivo sčasoma ne-
Turistično društvo Dobrepolje objavlja
Javni natečaj
za izbiro najbolj izvirnega turističnega spominka občine Dobrepolje
Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Poslane vzorce spominkov bo v skladu s Pravilnikom ocenila posebna komisija. Na natečaj pričakujemo spominke:
❖	ki prepoznavajo in originalno predstavljajo Dobrepoljsko in Struško dolino;
❖	spominki so lahko v naravni ali pomanjšani velikosti;
❖	spominki naj bodo izvedeni tako, da je možna serijska izdelava.
Vzorec spominka naj bo zavit v kartonsko embalažo in označen s šifro avtorja.
V zaprti kuverti, označeni »ZA JAVNI NATEČAJ — TURISTIČNI SPOMINEK«,
naj bo priložen opis izdelka in šifra avtorja.
Vzorce spominkov bo sprejemalo TD Dobrepolje na sedežu Videm 35 do 30. maja 2005.
Komisija bo izdelke ocenila najkasneje v 14-ih dneh po zaključku akcije.
Spominki, ki bodo glede na vse kriterije, dosegli največ točk, bodo prejeli naslednje nagrade: prva nagrada: 50 000 SIT druga nagrada: 30 000 SIT tretja nagrada: 20 000SIT
Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turističnega društva Dobrepolje.
Predsednik: Janez Pavlin
Kako smo gradili »Naš dom« v San Justu
Piše: Stane Mustar, Kompoljski
Za nastanek in ustanovitev Našega doma sta bila vzrok dva dejavnika.
Prvi je bil ta, da je šolski tečaj potekal v baru Dobrepolje v San Justu in se je vse bolj kazala potreba po izgradnji novih prostorov. Pobudo za slovenski dom pa je prinesel sv. Miklavž na Miklavžev leta 1953, ko je Farni oder pripravil predstavo in jo ponovil v letu 1954 v župnijski dvorani San Justu.
Druga pobuda: Farni oder v San Ju-stu je dan za dnem, mesec za mesecem, bolj občutil potrebo po prostorih, kjer bi mogel uspešneje razvijati svojo kulturno dejavnost in pritegniti k delu še več mladih ljudi, povezanih v razne odseke, in jih tako odtegniti potujčevanju. Starejšim pa nuditi v toplem in prijetnem domu vse možnosti srečavanja in udejstvovanja, ki so ga bili vajeni še od doma. Da ne bi čutili domotožja in da bi v skupnem domu našli košček domovine.
Na predlog g. Ivana Ovna je bila dne 9. januarja 1955, pri eni od mizic v baru Tokyo v San Justu, sklicana izredna seja Farnega odra, na kateri je bilo sklenjeno, naj se v nedeljo, 29. januarja 1955, skliče sestanek Slovencev v župnijski dvorani.
Do sestanka je res prišlo. 38 navzočih, kar je bila večina, je potrdila zamisel Farnega odra. Izvoljen je bil pripravljalni odbor. Sestavljali so ga: predsednik Matko Indihar, podpredsednik Herbert Lichtenberg, tajnik Peter Krajnik in odborniki Janez Janežič, Vinko Goršič, kot delegat Farnega odra pa Ivan Oven in Rudi Bras. Ustanovni občni zbor je bil drugo nedeljo v februarju, leta 1955, udeležilo se ga je 88 Slovencev iz San Ju-sta in okolice. Izvoljena sta bila glavni in širši odbor. Kmalu po tistem so kupili staro poslopje z devetimi prostori in ga komaj osem mesecev po ustanovnem sestanku zasilno obnovili. 21. oktobra, leta 1956 je bila v veliko veselje Slovencev otvoritev in blagoslovitev doma.
Da je obnova tako hitro stekla, je bila zasluga Slovencev, ki so pomagali s prostovoljnim delom. Tako je Naš dom v San Justu dal vzgled za povezanost Slovencev in začeli so nas posnemati tudi drugje.
Dom je bil stalno zaseden z najrazličnejšimi prireditvami, sestanki, predavanji, sejami, gledališkimi nastopi, tečaji, svatbami itd. in hitro se je pokazalo, da so prostori premajhni, zato smo začeli
razmišljati o razširitvi. Tako je ravno na peto obletnico odbor začel z gradnjo novih prostorov. Večina odbornikov je bila iz gradbene stroke in so zelo veliko pomagali pri gradnji. Tako so naši otroci že leta 1962 dobili nove, lepe in zračne prostore za slovenski tečaj. Leta 1968 je bila končana glavna dvorana, ki jo je še istega leta blagoslovil direktor izselje-niških duhovnikov Mons. Kunstelj.
Število članstva se je povečalo in pokazala se je potreba po večjem prostoru v pritličju za družabna srečanja. In spet smo se odločili za povečavo. S sodelovanjem vseh aktivnih članov je bil ta del dokončan leta 1973, blagoslovil ga je naš duhovni vodja dr. Starc.
S povečanjem članov se je povečalo tudi število šolskih otrok in spet se je pokazala potreba po povečanju. Začeli smo z novim gibanjem za podporo, da bi dokončali mladinsko dvorano v desnem kotu pritličja. Po precej pozitivni reakciji članov smo z delom res pričeli in dokončali dvorano, stranišča in dvorišče. Kasneje smo se odločili, da naredimo še oder, ki je bil do takrat le nakazan.
Leta 1975 se je meni kot takratnemu predsedniku Novega doma in tajniku Marjanu Bogataju prek poznanstva z ministrom letalstva ponudila možnost organizacije čarterske potovanja v Evropo. Seveda sva priliko izkoristila, saj se je našim članom ponudila možnost potovanja v Evropo po zelo nizki ceni. Istočasno pa se je ponudila še možnost nakupa zemljišča poleg Našega doma. Cena je bila visoka, vendar smo zemljišče uspeli kupiti.
Po nekaj letih smo začeli z gradnjo na novem zemljišču. S prostovoljnim delom smo objekt, v katerem je bila glavna dvorana z odrom, končali ravno ob obisku škofa Alojza Šuštarja iz Slovenije. Najbolj mi je ostalo v spominu, kako smo zadnjih štirinajst dni delali do dveh zjutraj. Dvorana se je povečalo, kar je zelo prav prišlo, saj smo imeli vedno zelo velik obisk na prireditvah. Veliko je bilo pevskih in gledaliških nastopov. Gledališko skupino je vse do svoje prerane smrti vodil Frido Beznik. Hvala Bogu, da je zapustil zelo sposobnega naslednika Blaža Mikliča.
Zdaj življenje v našem domu teče naprej. Hvala Bogu, zidovi niso mrtvi. Na žalost pa je mnogo tistih, s katerimi smo dom gradili in se v njem dobivali, odšlo. Mi pa še vedno uživamo v njem košček Slovenije, kar nam je velika uteha zaradi izgube domovine. ♦
Zgodbe, ki jih ,piše
Življenje
Ledeno srce
Nekoč, že dolgo je tega, je živela majhna deklica z modrimi očmi kot nebo in z zlatimi lasmi, ki so se lesketali v soncu kot suho zlato. Želela si je topline in sreče, a je ni bilo od nikoder. Bila je le žalost in osamljenost. Ljudje je niso razumeli ali pa je niso hoteli razumeti. Vedno so ji govorili, češ saj ti pa nič ne znaš, kaj bi se trudila.
Deklica je ob takšnih in drugačnih besedah sklonila glavo in molčala, a ko je prišla v svojo sobico, je tiho jokala. In ko je deklica z leti odrasla v dekle, so jo ljudje vendarle malo bolj pogledali in se ji približali ter si na tihem priznali, da so se motili o njej, vendar ji tega vseeno niso priznali. Vedno več ljudi je privlačila k sebi in čestokrat postala njihova najboljša prijateljica, ki zna prisluhniti ljudem, jim svetovati in ohraniti njihove skrivnosti samo zase.
A kaj, ko nikogar ni bilo, ki bi njej sami pomagal! Tako je še vedno ostala v srcu sama in kmalu je njeno srce postalo kakor leden kamen. Nihče, prav nihče, ji ni znal pomagati, saj je zaradi nesrečnega otroštva izgubila tisto v srcu, kar se imenuje ljubezen! Ljubezni ne bo nikoli več! Vsaj do ljudi ne!
Ljubiti je začela glasbo, petje in ples. Postala je odlična plesalka, a spet le zase. Nihče ni vedel, le slutil je kdo, ko jo je zagledal na plesišču, ko se je sprostila ob hrupu glasbe. Dobivati je začela vedno nove in nove prijatelje. Tudi kakšnega ljubimca si je poiskala, a le za fizični odnos, brez strasti in ljubezni. Samo za sprostitev. Nič več.
Ko je dekle odraslo v žensko, se je poročila brez ljubezni, samo zato, ker je hotela pobegniti iz ledišča. Ni ji uspelo. Ni ji šlo, pa naj si je še tako trudila, Vse brez uspeha! Tudi, ko je postala mati, ni mogla občutiti tiste prave materinske ljubezni, do otroka je čutila le dolžnost, da ga varnega pripelje skozi zanke tega življenja.
Tudi sedaj, ko je starejša, se ni nič spremenilo na bolje. Še vedno jo pesti v srcu tisti ledeni hlad, pa čeprav si želi, da se led stopi in da v njenem srcu ljubezen zaživi.
Mogoče nekoč, nekje, sreča tisto pravo ljubezen in strast, ki si jo želi vse svoje življenje. Upanje naj ostane, saj z upanjem nič ne zgubiš. Le sam sebe.
Tana
februar 2005
Iz PP Grosuplje; zahvale, oglasi
27
Spoštovani upokojenci in drugi starejši občani!
Naloga policije ni le samo iskanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, temveč tudi preventivna dejavnost, s katero želimo skupaj z vami doseči, da bo takih dejanj čim manj in da se bomo počutili bolj varno.
V ta namen vas opozarjamo na nekatere najbolj pogoste nevarnosti in okoliščine v vsakdanjem življenju, pri katerih lahko postanete žrtev kaznivega dejanja ali prekrška. Storilci poskušajo ta dejanja storiti čim hitreje in s čim manj posledicami zase, zato že vnaprej izberejo najprimernejši kraj za žrtev. Pri tem pa izkoriščajo tudi vašo nepazljivost.
Predvsem je potrebno polagati pozornost na razne »obiskovalce« na vašem domu, ki ponujajo različne predmete, potovanja, zavarovanja ipd. Med neznanimi obiskovalci pa so tudi takšni, katerih edini cilj je, da vas ogoljufajo. Ti storilci praviloma »delujejo« daleč od kraja bivališča in so običajno urejeni, komunikativni in prijazni. Trudili se bodo, da bi na vas naredili čim boljši vtis in če jim bo to uspelo, jih boste tudi povabili v stanovanje. To pa je že začetek zgodbe, ki se lahko za vas slabo konča. Prav tako je potrebno opozoriti na romsko populacijo, ki po domovih prosijo za hrano in druge predmete in pri tem izkoristijo vsako vašo nepazljivost oz. izkoristijo priložnost, da storijo kaznivo dejanje. Taka kazniva dejanja se dogajajo predvsem v dopoldanskem času, ko ste sami doma in s tem tudi manj varni.
Svetujemo vam, da nikogar, ki ga ne poznate, ne spuščate v hišo, po možnosti najprej poglejte skozi okno, ne nasedajte pretirani prijaznosti, lahko se dogovorite za kasnejši obisk, ko bo navzoča še ena oseba, zelo vsiljivim osebam povejte, da boste obvestili policijo, prav tako pa ne sklepajte »ugodnih« pogodb na vratih in ničesar ne podpisujte, saj podpis nikoli ne pomeni le »čista formalnost«
Možnost, da postanete žrtev kaznivega dejanja, lahko zmanjšajo tudi dobri odnosi s sosedi. Zato vam svetujemo, da seznanite soseda, da boste dalj časa odsotni, da prazni vaš nabiralnik, da občasno dvigne rolete, prižge luči, vključi radio, televizijo ipd., ker s tem preslepite morebitnega storilca kaznivega dejanja.
Če pa kljub samozaščitnemu obnašanju postanete žrtev kaznivega dejanja, ne tvegajte, kajti še vedno je bolje, da ste premoženjsko oškodovani, kot pa da izpostavite vaše zdravje ali celo življenje. Veliko bolj pomembno je, da si storilca čim bolj natančno zapomnite, da ga boste znali opisati (višina, starost, oblačila, druge posebnosti), ali da si zapomnite, ali zapišite znamko vozila, barvo in registracijsko številko vozila ter smer pobega s kraja dejanja.
Z vašo pomočjo bomo storilca lažje in hitreje prijeli, s tem pa bomo preprečevali njihova nadaljnja dejanja in zagotovili še boljše varnostne razmere.
Če nas potrebujete, pokličite na telefonsko številko 113 ali na številko 01/7818380, kjer se vam bo oglasil dežurni policist Policijske postaje Grosuplje. V kolikor pa hočete ostati anonimni, pokličite na brezplačno številko 080 1200.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako sem vas ljubila in večni mir zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice
JULIJE VODIČAR
1918 - 2005 Kompolje 7
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in vsem ostalim za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje, posebno pa gospodu Francetu in gospe Mariji za skrbno urejeno vežico, prav tako za lepo mašo, govor in obred gospodu kaplanu in pevcem. Iskrena hvala tudi sosedom in vaškim ženam za darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hčerka Julka in vsi njeni
28
Vabila, oglasi
VABILO
Vabimo vas na
sejem,
ki bo 13. marca -TIHA NEDELJA
ob 10. uri
na ZDENSKI REBRI
Tudi letos bomo postavile stojnice.
Poskrbele bomo, da od tod ne boste šli praznih rok. Prisrčno dobrodošli!
DPŽ DOBREPOLJE - STRUGE
Dramska skupina Velike in Male Loke pri Grosuplju
v a b i
na uprizoritev veseloigre v treh dejanjih
TRIJE VAŠKI SVETNIKI
v soboto, 12. 03. 2005, ob 19. uri, v dvorani Jakličevega doma na Vidmu
Za vaš nasmeh poskrbimo mi, vi pa za naše zadovoljstvo.
Vljudno vabljeni!
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.