* L'ETO XII L, ŠTEy. 20 Tjjubljalrha, četrtek 24. januarja 1952 VALEČ POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN Napetost med Francijo in Tunezijo še ni popustila OB PROMOCIJI PROF. ARH. JOŽETA PLEČNIKA 2.A ČASTNEGA DOKTORJA ARHITEKTONSKIH ZNANOSTI. PREDSEDNIK PREZIDIJA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS JOSIP VIDMAR ČESTITA ČASTNEMU DOKTORJU JOŽETU PLEČNIKU. — NA LEVI REKTOR TEHNIŠKE VISOKE SOLE INŽ. ALOJZ HROVAT. NA DESNI PREDSEDNIK SVETA ZA ZNANOST IN KULTURO MINISTER BORIS ZIHERL IN PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS DR. FERDO KOZAK. AKADEMIK, v UNIVERZITETNI v PROFESOR JOŽE PLEČNIK - ČASTNI DOKTOR Ljubljana, 23. januarja. Danes dopoldne je Svet Tehniške visoke šole v Ljubljani podelil velikemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku ob njegovi osemdesetletnici odlični naslov častnega doktorja arhitektonskih znanosti. K .svečanosti so se v slavnostni dvorani ljubljanske univerze zbrali številni odlični gosti, predstavniki oblasti. zastopniki kulturnih ustanov in ugledni javni delavci: predsednik Prezidi j a Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar, predsednik Ljudske skupščine dr. Ferdo Kozak, predsednik Sveta za znanost in kulturo minister Boris Ziherl, predsednik Mestnega ljudskega odbora Jaka Avšič, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Fran Ramovš, rektor Univerze dr. Gorazd Kušej, številni akademiki, univerzitetni profesorji ter drugi. Zbrali so se tudi mnogi mojstrovi učenci, prijatelj: in drugi občudovalci njegove umetnosti. Uvodoma je spregovoril rektor Tehniške visoke šole Alojzij Horvat, ki je pozdravil navzoče in oznanil sklep Sveta Tehniške visoke šole o podelitvi častnega doktorata akademiku univerzitetnemu profesorju Jožetu Plečniku. Nato je dekan Fakultete za arhitekturo Boris Kobe poročal: Svet Fakultete za arhitekturo je na svoji seji dne 23. novembra leta 1951 sklenil, da predlaga Svetu in Zboru Tehniške visoke šole v Ljubljani, naj se akademiku univerzitetnemu profesorju arhitektu gospodu Jožetu Plečniku podeli naslov častnega doktorja arhitektonskih znanosti Utemeljitev predloga so v zgoščeni obliki sestavili v besedilu častne listine, kjer stoji, da se naslov častnega doktorja podeli akademiku univerzitetnemu profesorju gospodu Jožetu Plečniku zaradi temeljnih zaslug za našo današnjo arhitekturo na splošno, katere si je pridobil s tem, da je z mislijo in delom postavil in utrdil pojme arhitekture v zavesti slovenske skupnosti, da je navezal stik s pretrgano, a pomembno tradicijo domače arhitekture in našel sodobne možnosti za njeno kongenialno nadaljevanje, da je- z vzgojnim delom- pretresel svoje izbrano znanje na obsežen krog mlajših in s tem dal široko In trdno podlago za nadaljevanje svojega dela. Predlog je Svet Tehniške visoke šole osvojil s soglasnim sklepom dne 16. januarja in ga je Zbor Tehniške visoke šole soglasno potrdil 17. januarja leta 1952. Ponsen vi: likih investicij v premogovni industriji in železarstvu Da si zagotovimo energetsko in surovinsko bazo za našo industrijo, kar je osnovni pogoj za povečanje celotne industrijske proizvodnje in uravnoteženje naše plačilne bilance z inozemstvom, določa predlog družbenega plana za letošnje leto največjo investicijsko graditev v naši premogovni industriji in črni metalurgiji. Družbeni plan navaja dvanajst ključnih objektov v industriji premoga —- Kolubara, Kostolac, Aleksinac, senjsko-resavski rudnik, Raša, Velenje, Zagorje, Kakanj. Kreka, Bano-viči. Zenica in Breza. Investicije v navedenih premogovnikih bodo omogočile povečanje proizvodnje premoga za okoli 6 milijonov ton na leto, to je toliko, kolikor je znašala celotna proizvodnja premoga v stari Jugoslaviji. Proizvodnja rudnika Kolubara se bo po izvršenih investicijah povečala za 1,5 milijona ton na leto, proizvodnja rudnika Kreka za 1.2 milijona ton, rudnika v Banovičih za 770.000 ton, rudnika Kakanj za 470.000 ton, velenjskega rudnika za 820.000 ton in rudnika v Zagorju za. 120.000 ton na leto. Najbolj se bo po izvršenih investicijah razvila proizvodnja premoga v Bosni in Hercegovini, kjer gradimo prvi dve veliki 'koksarni in naš največji metalurški kombinat, že za letošnje leto je določeno, da bo proizvodnja premoga v Bosni in Hercegovini dosegla 5.2 milijona ton. to je za 0,7 milijona več kakor lani (leta 1939 je znašala proizvodnja teh rud- VRKIME POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 23. januarja oh 7. uri: Področje viscteesa zračnega pritiska nad Vzhodno Evropo se iwnäka proti vzhodu, tako <$a Srednja Evrcoa prihaja polagoma v območje ciklonalmih moteni Sredozemlja. katere dovajajo toplo južno vreme v naše predele. — Danes je v Sloveniji pretežno ob'ačno vreme z najnižjo t’:n-peraturo —5* C v Planici in na Jezerskem. Snežne razmere v Sloveniji 23. Jan.: Mala Planina 30 cm pršiča na 58 cm potTage. — Komna 42 cm pršiča na 100 cm podlage, temp. —13” c. — Planica 50 cm pršiča, temp. —3” C. — Jezersko 46 cim pršiča, temo. —4* C. — Slovenj Gradec 29 cm nanešenega snega. temo. —2“ C. — Celile 18 cm pršiča, temp. —2* C. — Mair-ibo- 16 cm starega snega, tem,p. —2* C. — Murska Sobota 3 em pršiča na 13 cm ood age. temp. —1’ C. Vremenska napoved za četrtek: Pre- težno oblačno vreme. vendaT brez bistvenih padavin. - Temperatura —5 do .+6 stopinj. nikov le 1.5 milijona ton). Naglo povečanje proizvodnje premoga, zlasti v bazenu Kreka—Banoviči,. je nujno potrebno, ker bo že sredi letošnjega leta začela obratovati nova koksarna v Lukavcu, ki bo imela po izgraditvi letno zmogljivost 300.000 ton koksa, prihodnje leto pa bo začela obratovati še zeniška koksarna, ki bo imela zmogljivost 400.000 ton koksa na leto. Ti dve veliki koksarni nam bosta dali tudi dragocene postranske proizvode, kakor bencol, toluol, naftalin, žveplo in druge surovine, ki so važne zlasti za proizvodnjo anilinskih barv, zdravil, razstreliv itd. - Z razširjenjem železarn v Zenici in Sisku, na Jesenicah, v Guštanju in Štorah bomo dobili novo trdno bazo za razvoj naše težke industrije. Po zgraditvi metalurškega kombinata v Zenici se bo proizvodnja valjanih in drugih proizvodov v Zenici povečala za 220.000 ton na leto. Zgraditev kombinata v Sisku bo omogočila letno proizvodnjo 63.000 ton brezšivnih jeklenih cevi, povečanje železarne na Jesenicah bo dalo 32.000 ton novih valjanih proizvodov, v Guštanju novih 9000 ton jeklene litine in kovanih proizvodov, v Štorah 20.000 ton sivega surovega železa in 6000 ton proizvodov, proizvodna zmogljivost železarne v Smederevu pa se bo povečala za 20.000 ton valjanih proizvodov. Tako bomo z zgraditvijo navedenih objektov dobili nove kapacitete za letno proizvodnjo 350.000 ton jeklenih proizvodov, kar bo omogočilo normalen razvoj ostale industrije, predvsem kovinsko pridelovalne in strojne, kjer danes še ne moremo izkoristiti vseh kapacitet zaradi pomanjkanja surovin. V zvezi s tem razvojem črne metalurgije so tudi velike investicije v rudnikih železne rude v Varešu in Ljubiji. Zlasti v Varešu se bo proizvodna zmogljivost tamošnjega rudnika povečala za letnih 1,45 milijona ton, kar je nujno potrebno, kajti prvi veliki plavž v Zenici bo letos začel obratovati. Velebit izročil poverilnice Rim, 23. jan. (Tanjug):Novi poslanik FLRJ dir. Vladimir Velebit je včeraj izročil poverilnice predsedniku italijanske republike Luigi Binaudiju. Pri izročitvi poverilnic so bili navzoči tudi svetnika jugoslovanskega poslaništva Dalibor Soldatič in Nikola Du-mič. vojaški ataše podpolkovnik Radi Kodrič in trgovinski svetnik Ivo Bar-baiič. Promotor akademik profesor dr. France Stele je nagovoril slavljenca, opisal njegovo delo ter njega edinstveni pomen in mu končno izročil častno diplomo. Od vseh navzočih prisrčno pozdravljen se je nato Jože Plečnik zahvalil za izkazano čast. Slovesnost so zaključile številne iskrene čestitke. Po promociji je Akademija znanosti in umetnosti priredila slavljencu intimen sprejem. Zvečer je bila v veliki filharmonični dvorani slavnostna akademija, ki jo je priredilo Društvo slovenskih arhitektov. Pariz, 23. jan. (Tanjug) Med razpravo o tuniškem vprašanju v Narodni skupščini je predsednik vlade Faure opisal razloge, zaradi katerih so bili deportirani voditelji stranke iNeo Destur« Burgibs in druge tuniške politične osebnosti. Rekel pa je, da. njegova vlada želi, da bi se kar rjajhitreje nadaljevala pogajanja med Francijo in Tunizijo o reformah v tej deželi. P0 njegovih besedah so tuniški 'ministri napravili napako, ker so skuhali vprašanje Tunizije spraviti pred _ KOREJSKI ZGLED BO PREPREČIL NOVO KOREJO Pariz, 23. januarja (AFP). Generalni tajnik OZN Trygve Lie je izrazil upanje, da bo mogoče končati boje in prelivanje krvi v Koreji in da bo zgled, ki ga je dala akcija ZN v tej državi, preprečil novo Korejo. Poudaril je, da so skupni napori v Koreji odločilnega pomena, ker so omogočili, da so bili v okviru ZN ustvarjeni temelji kolektivne varnosti in obrambe pred oboroženo agresijo v prihodnje. Trygve Lie je to izjavil ob objavi poročila OZN o prispevku ZN na Koreji. Rekel je, da je 40 držav članic skupno s štirimi državami, ki niso članice OZN, dalo svoj prispevek za kolektivno akcijo OZN v Koreji. Od teh držav je 17 držav poslalo v Korejo svoje kopne, pomorske in letalske sile. OZN, ukrepi francoske vlade v Tunisu »za ohranitev miru« pa so le začasni in v skladu s potrebami. . Na koncu je predsednik dejjal, da se Francija ne bo ločila od Tunizije in da je tudi ne bo zapustila, politiko reform v tej deželi pa bodo še nadalje izvajali postopoma. Kakor poroča AFP je tuniški pravosodni minister Ben Jusef izjavil da ne vsebuje izjava predsednika francoske vlade Edgara Faura o politiki do Tunizije ničesar novega glede bistva tuniškega vprašanja. Dodal je. da je bil ton Faurove izjave zmeren, čeprav je Faure govoril 0 suverenosti tuniškega beja, medtem ko hoče tuniški narod doseči suverenost Tunizije. Ben Jusef je ržjavli. da se tuniški predstavniki v Parizu še nadalje raz-govarjajo z delegati piri Zdrfdženih narodih in da nameravajo nadaljevati napore, da bi tajništvu OZN predložena tuniška pritožba dosegla svoj namen. Demonstracije v Trstu Trst, 23. jan. (Tanjug). Danes so delavke tobačne tovarne v Trstu demonstrirale pred uradom za delo angloameričke vojaške uprave in zahtevale, naj jim tovarniška uprava plača izgubljene delovne dneve. Tobačna tovarna je bila zaprta zaradi množične zastrupitve s plinom, pri čemer je bilo prizadetih okrog 170 delavk. Delavke izjavljajo, da bodo začele stavkati, če jim tovarniška uprava ne bo povrnila izgubljenega delovnega časa. OZN ZA BALKAN Pariz, 23. jan. (Tanjug): Komisija Združenih narodov za nadzorovanje miru je imela danes v Parizu svoj drugi sestanek, na katerem je razpravljala o ustanovitvi pododbora za Balkan. Generalna skupščina je 7. decembra lani sklenila, da bo pododbor za Balkan štel 5 članov, ki bodo imeli naloge: Madžarski delež pri informbiroiskih obmejnih izgredih Pri informbirojskih izzivanjih in izgredih na naših mejah ima madžarski režim največji delež in se je treba zahvaliti samo naključju, da niso Madžari tudi najuspešnejši ubijalci naših fnbmejnih stražnikov. Pri teh krvavih zločinih so doslej na prvem mestu Albanci, na drugem Romuni, Madžari pa na tretjem. Od junija 1948 do novembra lani je bilo 2.519 obmejnih izgredov, ki so po letih razdeljeni takole: prvo leto jih je bilo 74. naslednje leto 442, leta 1950 že 937, v desetih mesecih lanskega leta pa 1.066. Zanalašč je bilo največ izgredov obmejnih organov naših informbirojskih mejašev lani meseca oktobra med zasedanjem Generalne skupščine OZN. Vseh izgredov je bilo takrat 150 jn Madžari so se potrudili ter se izkazali z visokim številom — 90 izgredov, medtem ko je bilo romunskih 32, bolgarskih 23, albanskih pa 5. Povprečno namesec je bil leta 1948 po en izgred madžarskih obmejnih organov, naslednje leto jih je bilo že po 12, leta 1950 po 24, lani pa po 34. Ta pregled je pripravila naša vlada za Generalno skupščino OZN, ni pa nobenega dvoma,, da so pri obmejnih izgredih tudi do danes obdTžali Madžari prvo mesto. To se da sklepati tudi po divjaškem m zahrbtnem napadu te dni pri Subotici, ko je bil hudo ranjen naš obmejni stražnik Alil Mališevski in je madžarska patrulja nekaj časa streljala tudi na druge naše obmejne stražnike, ki so ranjenemu tovarišu prihiteli na pomoč ter so ga potem v veliki nevarnosti spravili na varno. Na najokrutnejši način So madžarski obmejni organi prav pred letom dni blizu Lendave ubili našega obmejnega stražnika Slavolju-ba Miljkoviča. Zahrbtni ubijalci so se priplazili do njega, ko je stal na straži, da bi ga zavlekli na madžarsko stran. Ker se je upiral, so ga pobili na tla in potem nezavestnega ustrelili- Pri največjem deležu, ki ga imaio Madžari pri vseh obmejnih izgredih, je značilno zlasti to, da je doslej madžarska vlada poslala največ, not, s katerimi podtika Jugoslaviji vse, kar sama z največjo vnemo počenja. Nove penzionske cene za tuje turiste Prvega februarja t. 1. začne veljati odločba Sveta za blagovni promet vlade FLRJ o novih penzionskih cenah za tuje turiste. Naša turistična agencija »Putnik« je poslala danes nove cenike turističnim uradom držav, v katerih se turisti posebno zanimajo za prihod v našo državo. Po omenjeni odločbi bodo imeli tuji turisti in potniki, ki bodo obiskali našo državo s posredovanjem turističnega urada svoje države, enodnevni penzion v vseh hoteli^ kategorije A za ceno 1410 din ali 1270 din, če bodo v hotelu ostali več kot pet dni. V hotelih kategorije B znaša cena penzionu 1010 oziroma 910 din, v hotelih kategorije C pa 780 oziroma 705 din. Vendar pa bodo imeli — kakor pravijo v agenciji »Putnik« — tuji turisti in potniki v glavni turistični sezoni, ki se po navadi začne v začetku junija, 15*(» popusta pri omenjenih cenah. S to odločbo in z uredbo o odpravi turističnih deviznih bonov je v pre- cejšnji meri olajšano celotno delo, ki je v zvezi s prihodom tujih turistov v naše turistične kraje in na izletne točke. Kakor je znano, so bili lani turistični boni za nepoučene tuje turiste in turistične organe večkrat zelo težavno in zapleteno vprašanje, Letos bodo tuji turisti vplačali pri svojih turističnih organih potreben znesek denarja za določeno število dni, ki bi jih radi prebili v naši državi, valuto, ki jo bodo prinesli s seboj, pa bodo zamenjavali za dinarje po novem tečaju pri vseh podružnicah Narodne banke FLRJ in pri poslovalnicah »Putnika«. 1. da na zahtevo prizadete države ali prizadetih držav pošilja svoje opazovalce na področje mednarodne napetosti na Balkanu. Opazovalci lahko odidejo na ozemlje določene države samo s privolitvijo države, za katero gre. 2. da sam pododbor, če misli, da je to potrebno, obišče taka področja, ako to zahteva kaka država- 3. da proučuje vse podatke o med. narodni napetosti na Balkanu, ki bi mu bili dostavljeni, in da o njih obvesti komisijo za nadzorovanje miru in Generalno skupščino ZN, ki jih morata odposlati vsem članicam Zdru. Ženih narodov. Pododbor za Balkan, ki mu je Generalna skupščina naročila, da spremlja razvoj mednarodnih dogodkov na Balkanu, bo na sedežu ZN v New Yorku. Danski poslanik pri maršalu Titu Beograd, 23. jan. Predsednik zvezne vlade maršal Tito je sprejel ob 10. dopoldne novoimenovanega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Danske v FLRJ g. Rolfa Ksera. Sovjetska zveza m Kašmir (Za »Slovenskega poročevalca« napisal Jože Smole, stalni jugoslovanski dopisnik pri OZN.) Pariz, palača Chaillot, 20.-jan. 1952. Vsi so bili presenečeni, ko je g. Malik, predstavnik Sovjetske zveze v Varnostnem svetu, govoril o Kašmiru in pri tem podprl Indijo proti Pakistanu. Zakaj ima ta dogodek poseben pomeni Sovjetska zveza je od leta 1946, ko je kašmirsko vprašanje prišlo na dnevni red VS, pa vse do danes molčala. Celo svojega glasovanja — tega se je vedno vzdržala — ni nikdar pojasnila. Ustvarjala je videz, kot da je pri vsej stvari popolnoma nezainteresirana. Mnogi so bili. prav zaradi tega prepričam, da bo spor med Indijo in Pakistanom razmeroma lahko rešiti. Sedaj pa se je Sovjetska zveza nenadoma postavila na indijsko stališče, o Pakistanu pa je govorila, kot da ga ima za ameriško kolonijo. Ta sprememba v sovjetski taktiki v Varnostnem svetu ima vsekakor svoje ozadje. Vsi so prepričani, da ima Moskva važne razloge zanjo. Seveda je za sedaj še zelo težko govoriti o pravih razlogih te spremembe, govorimo pa lahko o nekaterih elementih: Indija ima mnogo več prebivalcev kot Pakistan. To je vsekakor eden izmed razlogov, ki ga ne gre pozabljati. Indija je bližja Kitajski kot Pakistan. Indijska vlada vodi v nekaterih vprašanjih takšno poüiiko, da se z njo okorišča Sovjetska zveza. V celoti je današnja indijska politika (objektivno vzeto) bliže sovjetskim interesom kot pakistanska. Dosedanji molk Sovjetske zveze si lahko razlagamo s tem, da ima vsako stališče do Pakistana, ki je muslimanska država, nedvomno velik odmev v celem muslimanskem svetu. Negativno stališče do Pakistana mora zato imeti tudi določene negativne posledice v arabsksh državah. Toda Sovjetska zveza se zaveda, da zanima arabske države danes predvsem vprašanje Sueza, ne pa vprašanje Kašmira. Sicer s Pakistanom simpatizirajo, vendar zanje še zdaleč ni tako važen kot Suez. Kaže, da Sovjetska zveza računa, da njeno negativno (Nadaljevanje na 2 str.) Dvanajstletni načrt UNESCO za boj proti nepismenosti na svetu London, 23. jan. (Tanjug) > Organizacija ZN za znanost, prosveto ia kulturo (UNESCO) je objavila 12-letnl načrt za boj proti nepismenosti. V poročilu te organizacije se poudarja, da je na svetu približno ena milijarda in 200 milijonov nepismenih. Največ nepismenih je v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Za izpolnitev tega programa potrebujejo 7 milijonov funtov šterlingov. Kom inf ormovci proti zakonu za zatiranje neefašizma Rim, 23. jan. (Tanjug) V italijanskem senatu je te dni ostra razprava o sprejemu zakona za zatiranje neo-fašizma. Nekateri krščanskodemokrat-ski poslanci, ki so se izjavili za tak zakon, so včeraj v senatu poročali da so prejeli grozilna pisma od neo-fašistov, v katerih jih ti opozarjajo, naj spremene svoje stališče. Krščanskodemokratski poslanec Romano je zahteval, naj dobe sodniki natančnejša pooblastila za sojenje neo-fašistov. Nennijevi socialistični poslanci so proti sprejemu tega zakona in poudarjajo, da bi lahko omenjeni zakon prizadejal tudi druge politične nasprotnike krščanskodemokratske stranke kot KP Italije in Nennijevo socialistično stranko. Neofašistični časopis »Popolo di Ro- Churchill se vrača New York, 23. jan. (Reuter.) Predsed-nikjaritanske vlade Winston Churchill je odpotoval sinoči iz newyorskega pristanišča z ladjo »Queen Mary« v Velijo Britanijo. Pred odhodom je Churchill, ki je bil v ZDA in Kanadi 17 dni, zaradi prehlada odklonil, da bi dal kakršnokoli izjavo novinarjem. Pomoč Svetovne zdravstvene organizacije Jugoslaviji Pod imenom tehnične pomoči Je Svetovna zdravstvena organizacija \ Ženevi določila naši državi 77.000 dolarjev za dodeljevanje štipendij našim zdravnikom, ki se specializirajo v inozemstvu. Določeni znesek bo zadostoval za štipendije okoli 20 zdrav nikov. Določeno je, da bodo naš praktični zdravniki na študiju v ino zemstvu po tri mesece, mlajši zdravniki pa od šest mesecev do enega leta. Doslej se je največ naših zdravnikov javilo za študiranje v Angliji, Franciji in skandinavskih državah. Od Svetovne zdravstvene organizacije smo dobili tudi opremo in razne medicinske instrumente v vrednosti 128.MQ do-' __________________________________ V ladjedelnici »3. maj« na Keki so pravkar uuvrsm in izročili Jadraus»«u svobodni plovbi poslednjo motorno ladjo za prevoz vode iz serije šestih takih ladij. V ladjedelnici so teh šest ladij, ki ima vsaka nosilnost 310 ton, zgradili v kratkem času. Prva taka ladja, ki je bila dovršena lani poleti, Je dobila ime »Izvor«; sledile so ladje »Vrelo«, »Potok«, »Slap« in »Jezero«, zadnja ladja, ki so jo dovršili te dni, pa je dobila ime »Ušče«. Vsaka izmed teh ladij ima Dleselov motor za 300 konjskih moči, ki omogoča vožnjo z brzino 11 morskih milj. Ladje bodo služile predvsem za prevoz Vode na otoke, zlasti v snšni dobi, konstruirane pa so tako, da se kesoni za vodo lahko dvignejo iz ladje, nakar ladja lahko služi za prgvoz drugega blaga. — Slika nam kaže motorno ladjo »Jezero« v zeški luki. '■» ma« poroča, da je bil med neofašističnim italijanskim socialnim gibanjem in monarhisti sklenjen predvolilni sporazum, meni pa, da bo po volitvah prišlo do spora med pristaši bivše Mussolonijeve saloievske republike in monarhisti, ki so se po Mussolinijevem padcu pridružili Bado-glijevi vladi. Drugi časopisi pa poročajo, da je med monarhisti in neo-fašisti prišlo no novih nesoglasij, ker ima več vplivnih monarhističnih osebnosti združitev z neofašisti za zelo škodljivo. Zadnje vesti ) Pariz, 23» jan. Politični odbor OZN je danes zaključil razpravo o sprejemu .novih članic. Sovjetski delegat Malik je še enkrat predlagal, da se skupno sprejme 14 članic in je napovedal, da bo sicer Sovjetska zveza vložila veto proti sprejemu 9 članic, ki jih predlagajo zahodne države. Glasovanje o sprejemu bo jutri. Glasovali bodo o dveh predlogih resolucij — peruanskem in sovjetskem. Posebni politični odbor je razpravljal o položaju Libije. Kot opazovalca sta bila navzoča na seji predsednik libijske vlade in italijanski delegat. Dosedanji visoki komisar je dejal, da bo Libija še dolgo potrebovala pomoč OZN in drugih držav. i Kairo, 23. jan. Britanske čete so nadaljevale s preiskavami v območju Ismailije. Preiskale so dve naselbini v bližini mesta in so pri tem izpraznile več hiš. Egiptovska policija je odklonila, da prisostvuje preiskavam. Egiptovski guverner v Ismailiji je sporočil, da je v mestu pomanjkanje hrane, ker so vsi dostopi v mesto od nedelje' dalje zaprti. New York, 23. jan. Včeraj se je med viharjem na neko predmestje New Torka zrušilo redno potniško letalo Buffalo—New York. Ubitih je bilo vseh 25 potnikov in' članov posadke. Med žrtvami je tudi bivši vojni minister Patterson. Več -hiš je bilo porušenih. Točno število žrtev še ni znano. Uspešno delo skrbstvenega odbora Organizacije Združenih narodov Razgovor dopisnika Tati juga z našim delegatom v tem odboru Ivom Vejvodo Kako obravnava sodišče stanovanjske odpovedi ' Pariz, 23. jan. Ob koncu dela v skrbstvenem odboru OZN je jugoslovanski delegat v tem odboru Ivo Vejvoda v odgovoru na vprašanja dopisnika Tanjuga, katere uspehe je ta odbor dosegel na sedanjem zasedanju Generalne skupščine OZN odgovoril med drugim naslednje: Odbor je z veliko večino glasov sprejel dve resoluciji, ki govorita o možnosti, da bi pri delu skrbstvenega sveta in posebnega odbora za kolonije domače prebivalstvo neposredno sodelovalo. Ta sklep je resen korak OZN pri obrambi koristi in pravic prebivalstva na teh ozemljih. Odbor je dalje sprejel, ne da bi kdo ■glasoval proti, resolucijo o prosvetnem razvoju na ozemljih pod skrbništvom, v kateri Generalna skupščina poziva vse članice OZN, naj dajo študentom s skrbstvenih ozemelj štipendije. Ce upoštevamo, da ima OZN 60 držav članic, ki bi lahko dale določeno število štipendij, je jasno, da bo izpolnitev te resolucije v precejšnjo pomoč za izobraževanje študentov omenjenih ozemelj. Odbor je sprejel tudi pomembno resolucijo o »ustvarjanju neodvisnosti in avtonomije na ozemljih pod varu-štvomu. Vsa ozemlja pod varuštvom, T7im, 23. jan. (Tanjug): Predsednik italijanske vlade Alcide De Gasperi je na tiskovni konferenci ob predložitvi novega italijanskega proračuna r. v tovarni ali kot snažilka, v stanovanju pa je še ostala odnosno hotela ostati kot najemnica. Ker je njeno službeno razmerje h kateremu* spada tudi dajatev stanovanja, prenehalo je izgubila naslov za bivanje v dotičnom stanovanju in je sledila izpraznitvena tožba. Drugi primer fakšne tožbe je na primer tista, ki jo Po izrečeni razvezi zakona en zakonec vioži proti drugemu bivšemu zakoncu, ki je še ostal v. dosedanjem družinskem stanavamoiu. ni pa on nominalno najemnik stanovanja ali pa so prvemu zakoncu bili dodeljeni zakonski otroci v vzgojo in oskrbo in zato ta prejšnje skupno družinsko stanovanje zase potrebuje. ■Vse sodbe v stanovanjskih zadevah izvršuje v praksi stanovanjsko poverjeništvo, kj pa se bori z velikimi objektivnimi težavami •— stanovanj ni! Tako se zgodi, da ostane neka sodba tuđi po več let neizvršena. Na ta način sodba res le »akademsko« reši neko konkretno stanovanjsko vprašanje. Pojavilo se je že vprašanje, da bd sodne odločbe vsaj pri'izpraznitvenih tožbah tudi izvršilo kan sodišče sarr.o. Toda vprašanje sodne deložacije v vseh ali v omejenem številu primerov seve. da tudi družbeno — politično vpraša^ nje in ne samo vprašanja, kdo bo to tehnično iizvršii. Stanovanjsko oblest. vo namreč deložira vedno tako. da čio. veka ne postavi na cesto, ampak mu pre)dihpdlno preskrbi drugo primemo stanovanje. Z reševanjem sodnih odpovedi in iz. praznitvenih tožb udeležba sodišča kot takega pri stanovanjskem vprašanju še vedno ni izčrpana. Stanovanjsko vpra. šanje najde tudi posredni odmev na sodišču. Utesnjenost v stanovanjih po. vzroča prepire, žalitve in celo pretepe med strankami, samolastne deložacije, samolasitne vselitve in tudi zamenjave stanovanj, kjer se jemlje kot legitima. cija za vselitev ključ stanovanja, na. mesto stanovanjske odločbe, kar je edino zakonito. Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani je zaradi svoje zagozdeno s’i še vedno eno iizmed osnovnih vprašanj, ki tudj v naši novi družbeni stvarno, sti še terja direktnega poseganja sta. novaniških oblastvenih organov, tako zvane stanovanjske zaščite. —m.— Zaključek plenarnega zasedanja Zveze filmskih delavcev Plenum Zveze filmskih delavcev Jugoslavije, ki je v Beogradu razpravljal predvsem o socialnem zavarovanju članstva ter o uredbi o proizvodnji filmov, je končal svoje delo. Delegati iz Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine so na zasedanju plenuma predlagali, naj bi o socialnem zavarovanju ter o uredbi razpravljal kongres zveze, plenum pa tega predloga ni sprejel ter je določil samo komisijo, ki bo izdelala spomenico o zahtevah in predlogih filmskih delavcev 428 milrard lir primankFala v ocmn italijanskem proračunu Brezuspešne seje Združeno poveljstvo priznava, da so njegova letala po naključju kršila nevtralnost Kesonga. Severni so dali natančne podatke o krajih, kjer so njihova ujetniška taborišča Korejski in kitajski predstavniki na poganjanjih v Koreji. SPOMENIK SRBSKEMU SOCIALISTIČNEMU PRVAKU p to r; rav tako kakor italijanski uradni in poluradni krogi niso razumeli novega mednarodnega položaja po zadnji vojni, tudi niso doumeli sprememb, ki so nastale v mednarodnem položaju Jugoslavije po njenem spn.ru z Informbiroiem. Računali so, da bo Jugoslavija po resoluciji Informbircja zaradi osamljenosti prisiljena k »popuščanju«, Italija pa bo tista, od katere bo odvisno, kakšno stališče bedo zahodne sile zavzele do Jugoslavije. Toda uračunali so se. Jugoslavija se je razmeroma hitro rešila osamljenosti in si je s svojo odločno borbo za neodvisnost pridobila mnogo simpatij na Zahodu. P0 sporu z inform-birojem je tudi tristranska deklaracija iz leta 1948 izgubila na svoji vrednosti, kajti kakšen interes naj bi še imele zahodne sile na tem, da bi Jugoslavija sprejela rešitev tržaškega vprašanja v smislu tristranske deklaracije. Italijanski krogi tudi tega niso razumeli. Deklaracija; katero so v splošnem imeli za predvolilno geslo, se je v rokah italijanske vlade kasneje spremenila v zastavo, pod katero je italijanski iredentizem vodil srdito protijugoslovansko propagando. ' Res je, da imajo v Italiji mnogo objektivnih težav, ki jim preprečujejo realnejšo politiko do Jugoslavije, toda te težave so ustvarili sami italijanski vladni krogi, ki so tako utrdili svojo iredentistično politično smer, da bi sprememba te politike prav gotovo pripeljala do poraza njihove politične koncepcije, ki pa bo tako ali tako propadla. Italijanska vlada se čuti šibko ne samo proti ko-minformovski in fašistični opoziciji, ampak celo proti svoji lastni večini, zato z levico in desnico tekmuje v iredentizmu in »patriotizmu«, seveda na škodo pametne politike do naše države. več soglašati z napadalno politiko omenjenih režimov. Proti takim našim pripombam je v Italiji še vedno zelo priljubljen argument, da je Italija že plačala svoj račun z izgubo Istre, Pulja, Reke in Zadra ter da ne more več sprejeti novih žrtev. Svojo dobro voljo do sporazuma z Jugoslavijo pa pravijo da so dokazali z raznimi gospodarskimi sporazumi, zaradi česar je sedaj na Gtare metode (Nadaljevanje in konec) ^ tudi v novih pogojih Mi vemo, da je tak položaj škodljiv za obe državi, kajti v interesu obeh je, da iščeta pot za splosm sporazum. Zato pa je potrebna popolna preusmeritev stare italijanske politike do sosednje dežele. To pomeni, da mora Italija doumeti zgrešenost rapallske, iredentistične in napadalne politike predfašističnih in fašističnega režima do Jugoslavije te«- temeljno preučiti svoje gledanje na odgovornost Italije za napad, zasedbo in opustošenje v naši deželi v času vojne, razumeti mora, da se jugoslovanski narodi niso borili proti italijanskim fašistom zato, da bi si podredili Italijo, ampak zato, da osvobode svojo deželo tujih osvajalcev. Ce bi odgovorni italijanski kipgi ta Storili, poten) rs fei gapgli vrsti za popuščanje Jugoslavija. K temu njihovemu argumentu moramo pripomniti, da je Italija v drugi svetovni vojni izgubila le to, kar ni bilo njeno, kar si je z nasiljem pridobila. Zato ne more biti govora o kakih žrtvah. Kar se pa tiče gospodarskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo, šo bili le-ti v interesu obeh držav in je Jugoslavija pokazala vsaj toliko, če ne več dobre volje kot Italija. Prav tako s0 tudi koristi teh sporazumov obojestranske, kajti za italijansko industrijo pTav gotovo jugoslovansko tržišče ne more biti nepomembno. Jugoslavija je pokazala mnogo dobre volje tudi v vprašanju reševanja tržaškega problema, ker je upoštevala rsffličDfi Složnosti \ interesa dobrega sosedstva in razvoja prijateljskih odnosov med obema državama. Se pred nekaj meseci je naš zunanji minister tov. Kardelj izjavil, da se jugoslovanska vlada zaveda, da ne more v popolnosti zadovoljiti svojin zantev glede STO. Mem tem jugoslovanskim stališčem in stališčem italijanske vlade, ki zahteva izvedbo tristranske deklaracije, pa je velik in nepremostljiv jez. ' Želeli bi, da bi o vseh teh vprašanjih na široko razpravljali v tistih italijanskih krogih, ki niso prepojeni s šovinizmom in sovraštvom in ki se zavedajo, da je sporazum z Jugoslavijo v interesu njihove diržave. Na žalost pa so vodstva raznih italijanskih demokratičnih strank in skupin — prav tako kot vlada — pod pritiskom iredentizma in šovinizma, kadar koli se govori o odnosih med’ Jugoslavijo in Italijo, Čeprav se v teh strankah od časa do časa tudi razpravlja o možnosti »nove« politike do Jugoslavije, so vendar vsa ta razpravljanja brezplodna, ker se te stranke in skupine boje, da bi jih iredentisti ali komin-formcvci obtožili, da so »protinarodni« in »nerodoljubni«. Zato se vedno bolj razvija tekmovanje v lažnem patriotizmu med iredentisti in vodstvi omenjenih strank ter skupin. Na drugi strani pa je vrsta demokratičnih političnih ljudi Italije prepričana, da je mogoče odnose med Jugoslavijo in Italijo, kakor tudi teritorialna vprašanja rešiti na pameten način,' s na- sprotju z vsemi dosedanjimi italijanskimi uradnimi in iredentističnimi predlogi. Toda tudi ti ljudje nimajo toliko politične drznosti, da bi to svoje stališče javno zastopali. Pravzaprav ti ljudje nimajo vzroka, da bi se bali obsodbe italijanskih množic, kajti te množice zahtevajo miroljubno in prijateljsko sodelovanje s sosedno deželo. Z iredentizmom je prepojen le najreakcionamejši del klera, italijanski begunci, fašisti in razni zastareli politiki, kakor Orlando in drugi. Seveda pa ima iredentizem tudi zelo poudarjen uradni pečat, Kadar se v Italiji govori o »javnem mnenju« kot iredentističnem, tedaj je treba vedeti, kako se to »javno mnenje« ustvarja. Širokim italijanskim množicam je iredentistično pojmovanje tuje. Iredentizmu je uspelo zastrupiti ozračje le na področju Trsta, nikakor pa ne v notranjosti Italije. To je pozitivno za italijansko ljudstvo, toda toliko bolj so zaradi tega vredni obsojanja italijanski politiki, ki 'vidijo resnični interes svoje dežele v lojalnem in plodnem sodelovanju z Jugoslavijo, niso pa zmožni premagati svojo nedoslednost. Po mnenju najdaljnovidnejših italijanskih demokratičnih krogov je glavna naloga italijanske demokracije razvijanje drznejše politične aktivnosti in spopada ne samo s kominfor-mom, ampak tudi z njegovim zaveznikom iredentizmom, ki je Italiji že do gedaj prinesel toliko gorja. Op. ur. Skoraj istočasno z gornjo razčlenitvijo jugoslovansko - italijanskih odnosov, ki smo jo povzeli po naši »Medjunarodni politiki«, je tudi italijanska tedenska politična revija »Relazioni Internazionali« objavila članek »Italijansko-jugoslovansko premirje«, kjer analizira jugoslovansko stališče do revizije mirovne pogodbe z Italijo in njeno umerjeno stališče do rešitve tržaškega vprašanja. Poudarja, da z italijanske strani ni bilo nobenih novih uradnih izjav, zaradi česar izgleda, da italijanski uradni krogi še vedno smatrajo tristransko deklaracijo o vrnitvi vsega STO Italiji kot osnovo za pogajanja. Med tem ko članek zelo podrobno razčlenja jugoslovansko stališče, se ob italijanskem ustavi le mimogrede in zelo površno, ker verjetno tudi pisec tega članka ne upa odkrito povedati, kdo je kriv za zavlačevanje in stalno napetost v jugoslovansko-italijanskih odnosih. Zato tudi njegova zaključna zelja, da se je po prihodu novega jugoslovanskega poslanika Velebita treba pripraviti na obnovitev pogajanj tako, da se ne bodo zopet končala v trenjih, temveč bodo resnično odstranila vsa obstoječa nasprotja v itali-jansko-jugoslovanskih odnosih, izzveni kot fraza, v iskrenost, katere le težko verjamemo. Le dejanja namreč veljajo. y POMEMBNA POBUDA NAŠE „SEMENARNE“ Do konca I. 1955 hoče vso Slovenijo založiti z dobrim semenskim krompirjem Krompir je naš najvažnejši poljski pridelek. Pred vojno smo ga — po takratnih statistikah — pridelali povprečno po 60 do 70 stotov na ha. To je bil izredno nizek pridelek, ki nam ni bil prav nič v ponos. Prav gotovo «no bili z njim med zadnjimi v Evropi, če ne na svetu. Kakšne pridelke je mogoče do6eči, nam lahko kaže Nizozemska, kjer znaša pridelovalno povprečje v vsej diržavi po 200 stotov na ha. V minulih letih po osvoboditvi se Je ljudska oblast z raznimi ukrepi trudila, da bi povprečni hektarski pridelek krompirja v Sloveniji dvignila vsaj na 100 stotov. Kmetje so sadili nove sorte, ki so rodovitnejše, skrb-neje s0 ga obdelovali in kjer je bilo mogoče tudi skrbeli za dobro seme Bilo je mnogo volje in truda, ki pa ga je pogosto pokvarilo premalo premišljeno odkupovanje. Čeprav se ne moremo opreti na nobene uradne ugotovitve, vendar računamo glede na lepe individualne uspehe v posameznih letih, da nam je dejansko uspelo dvigniti povprečni pridelek krompirja na kakšnih 90 do 110 stotov na hektar. Podrobno proučevanje teh uspehov pa nam pove, da to ni naša zadnja beseda in da lahko ob splošnem prizadevanju dosežemo še več. Vero v take možnosti nam vlivajo sorazmerno številni visoki donosi, ko so posamezni pridelovalci pridelali tudi po 300 stotov in več krompirja na hektar. Ce pogledamo take pridelke pobliže in skusamo dognati, kje je njih vzrok. fcom0 skoraj redn0 ugotovili, da sta jih povzročili ne samo skrbna obdelava. temveč tudi dobro seme. Kakovostno seme je eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnje dviganje hektarskih donosov. Ko bi vsi naši pridelovalci krompirja imeli dober semenski krompir, bi bilo tudi v Sloveniji mogoče doseči povprečni pridelek 150 do 200 stotov na hektar. To ni prav nič pretirano pričako-vanie. To je stvar, ki jo je mogoče Izpeljati, če se je lotimo s primerno zagrizenostjo in voljo. Prav zato je pobuda naše »Semenarne«, ki je začela lani organizirati pridelovanje semenskega krompirja in ki trdi, da je mogoče s primernim trudom do vključno 1. 1955 vso Slovenijo založiti z dobrim semenskim krompirjem, izredno važna in vredna vse podpore. Ce se naš pridelek krompirja zviša povprečno samo za kakšnih 10 kg. pomeni to že 4000 do 5000 vagonov krompirja več, To so visoke številke, ki odpirajo pomembne perspektive za našo prehrano kakor za rejo prašičev in za industrijsko predelovanje krompirja. »Semenarna« je doslej v svojem trudu že precej napredovala. Njeno temeljno seme, ki ga je začela razmnoževati, je bilo 90 vagonov uvoženega semenskega krompirja in 2000 (230), Jubel 232 (340), Woltman 240 (240), Oneida 212 (275). Povprečje vseh sort 196 stotov na hešctar! »Semenarna« sl zamišlja nadaljevanje svoje pobude tako, da bi vsako leto posadili na približno 300 hektarih prvovrsten semenski krompir, ki bi btil nato kot osnova za šinše naz-množevanje. Površine za širše razmnoževanje naj bi merile okoli 2000 ha. Na teh naj bi pridelovalci odbirali najbolj zdrave oziroma» najbolj rodne game izločali bolne in tujesort- Seminarji za funkcionarje osnovnih frontnih organizacij V petek 18. t. m. in v soboto 19. sta bila v Tolminu in Kobaridu celodnevna seminarja za vse predsednike in sekretarje osnovnih frontnih organizacij na Tolminskem. Na teh seminarjih, ki so bili kljub slabemu vremenu še kar dobro obiskani, so se predsedniki in sekretarji osnovnih frontnih organizacij seznanili podrobneje s svojim delom, kot tudi s splošnimi in trenutnimi nalogami Osvobodilne fronte. Ia teh sestankih so obravnavali tudi priprave na volitve v občinske odbore Osvobodilne fronte in o volitvah v sekcijo žena pri frontnih organizacijah. Oba seminarja sta bila celodnevna. V Kobaridu so 'se sestali predsedniki in sekretarji z Bovškega, Kobariškega in Breginjskega kota, v Tolminu pa iz ostalih predelov. Semenski krompir nakladajo v zabojčke na posestvu »Semenarne« v Selu pri St. Vidu stotov priznanih domačih sort krompirja. Lani je razmnoževala 19 sort na površini 328 hektarov. Pridelala je 28.880 stotov dobrega semenskega krompirja. Ker je jeseni »Semenarna« uvozila nadaljnjih 6000 stotov semenskega krompirja, ga bodo letošnjo pomlad lahko posadili že 34.880 stotov na 1489 hektarih. Pri tem razmnoževanju so sodelovala državna posestva, kmečke delovne zadruge in ekonomije ter nekaj zasebnih pridelovalcev. Delo je zadelo ob razne manjše težave, bilo pa je v glavnem kar dobro opravljeno. To dokazujejo tudi doseženi povprečni hektarski donosi (v oklepaju na j višji donosi) pri posameznih sortah: F.riih-mölle 189 (350) stotov na ha, Bintje 159 (211), Deodara 195 (195). Alpha 207 (298), Up to date 167 (180), Di-anella 172 (180). Ackersegen 198 (211), Epicur 100 (100), Böhmov srednje zgodnji 197 (222), Voran 200 ( 220), Karmen 250 (250), Merkur 220 (220), pozni rožnik 201 (275), Kardinal 204 ne grme itd. Treba bi bilo uvesti obvezno škropljenje proti boleznim. Slovenija pa nima samo pogojev, da bi se v pridelovanju semenskega krompirja osamosvojila, lahko bi pridelovala semenski krompir tudi za vso FLRJ. Druge republike bi tako pobudo prav rade sprejele. To je pokazal nedavni sestanek semenarn iz vseh reipublik, kjer so se že dogovorili, da naj bi Slovenija prevzela to nalogo. Po pridelovalnem načrtu, ki je bil napravljen za letošnje leto, računajo, da bodo pridelali 90-640 stotov dobrega semenskega krompirja. Ker bi ga pridelovalci obdržali 18.120 stotov, bi ga ostalo za'prodajo 72.520 stotov. Skupno za 3625 hektarov. Veliko težav pa povzroča pri tem delu vprašanje embalaže. Dognali so, da je za semenski krompir najbolje, če ga vskladiščijo in prevažajo v zabojčkih. Semenarna ima danes že okoli 70.000 takih . zabojčkov. Potrebovala pa bi jih še okoli 200.000. za kar pa bi bilo potrebno precej denarja. Uredba o prepovedi snemana in skiciranja nekaterih obfektov Zastavne pravice za stare terjatve bodo izbrisane Na predlog ministra za pravosodje je vlada LRS izdala uredbo o izbrisu zastavne pravice za stare terjatve. Da se spravi stanje zemljiških knjig v sklad z dejanskim stanjem in se razbremenijo sodišča nepotrebnega dela v zvezi z zastavnimi pravicami, ki dejansko ne obstajajo več, se bodo po uradni dolžnosti izbrisale v zemljiških knjigah na ozemlju Slovenije zastavne pravice za vse terjatve, za katere je bila ta pravica vknjižena do 31. decembra 1920. Po uradni dolžnosti se izbrišejo tudi zastavne pravice za tiste terjatve, za katere je bila ta pravica vknjižena od L januarja 1921 do 8. maja 1945, če današnji znesek zemljiškoknjižno zavarovane terjatve (brez upoštevanja postranskih obveznosti), obračunan po veljavnih predpisih, ne presega vrednosti 1000 din. Ne bodo pa izbrisane tiste terjatve, za katere upniki do 30. junija t. 1. sporoče pristojnemu okrajnemu sodišču, da ne privolijo v izbris zastavne pravice. V tem primeru morajo navesti številko zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je terjatev zavarovana, katastrsko občino, ime dolžnika (zemljiškoknjižnega lastnika) in znesek terjatve. Zemljiškoknjižna sodišča bodo začela izvajati izbris zastavne pravice s 1. julijem t. L, delo pa se mora opraviti do 30. marca prihodnjega leta. IZ NAŠEGA GOSTINSTVA Mariborskemu „Orlu“ ne bo težko varčerati Kakor dragi kolektivi, tako se sestajajo te dni na sestankih tudi naši gostinci, da bi razpravljali o družbenem planu in ugotovili, kakšne so njihove možnosti za izpolnitev nalog, ki so pc tem planu tudi pred njimi, pri tem se je doslej, že pokazalo, da v mnogih primerih ne razumejo, kaj Je treba razumeti kot notranje rezerve podjetja, ln da ne vedo, kje bi se dalo še privarčevati to in ono. Zato naj jim danes na primeru hotela »Orel« v Mariboru pokažemo, kako velike so še te možnosti v tem podjetju. Začnimo kar brez posebnega uvoda s trditvijo, da v »Orlu« ni pravilnega odnosa do splošnega ljudskega premoženja. To velja tako za popolnoma neutemeljeno visoke plače poedincev, kakor tudi za razsipnost v »reprezentančne« namene. Upravnica tega hotela Fan-či Hrovatova Je prejela n. pr. lani oktobra 23.490 din plače v gotovini, poleg industrijskih bonov ta denarne- odškodnine za živilske bene. V mesecu novembru je znašala njena plača 22.925 din. Računovodja Janko Pušenjak je sicer za svojo šefico precej zaostajal, vendar 11.132 din, kolikor je prejel plače v oktobru, tudi ni malenkost, če upoštevamo povprečno p'ačo našega kvalificiranega delovnega človeka. Daleč pred tem Je očitno tudi administratorka Ivanka Mirkovec, ki Je prejela, pač kot »steber podjetja«, v oktobru 7153. v novembru pa 9839 din plače ta nagrad. Kako velike so »zasluge« te administratorke pri preseganju plana, dokazuje dejstvo, da je prejela za oktober še 4232 din na račun gibljivega dela plače. V nasprotju s pričakovanjem, da bo vsaj poverjeništvo za gostinstvo lazu- Preusmeritev izobraževalnih tečajev v Beli kraiini V prejšnjih letih so izobraževalni tečaji v Beli krajini imeli preveč šolski značaj, zato jih mladina ni rada obiskovala. Ze lansko zimo pa je Svet za kulturo in prosveto pri okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju po statističnih podatkih ugotovil, da so izobraževalni tečaji najbolje uspevali v krajih, kjer so bila predavanja združena s praktičnim delom. Med najboljšimi Je bil tečaj v Petrovi vasi, ki je bil gospodinjskega značaja. Zato je Svet za kulturo in prosveto v Črnomlju v polletnih šolskih počitnicah priredil za učitelje strokovni tečaj, ki obravnava belokranjske tehnike, tako vse vrste veziljskih tehnik, teorijo tkalske tehnike, batik tehniko (voskanje in barvanje znanih belokranjskih pisanic), pletenje izdelkov iz ličkanja in pletarstvo. Ta tečaj je namenjen predvsem učiteljicam, ki bodo pridobljeno znanje posredovale na Izobraževalnih tečajih kmečkim ženam in dekletom, vodi ga znani strokovnjak Božo Račič, delegat »Doma«, zavoda za domačo obrt v Ljubljani. Prav tako deluje tudi tečaj za pletarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo. S takšno preusmeritvijo značaja izobraževalnih tečajev za belokranjsko mladino bodo ti gotovo dosegli precej lepše uspehe kakor doslej. —c. Na Goriškem so dob li nove kmetijske stroje Vlad-a LRS je na iprecFog mnnrlstra za notranje zadeve izdaila naslednjo uredbo: Cl. 1. Prepovedano je snemanje z mehaničnimi sredstvi (fotogiraliranje, fttl-mange irtd.) in skiciranje vojaških ob-, jek,tov vseh vrst objektov in ozemlja v obmejni con<1 in drugih, v tej uredbi navedenih objektov. Q. 2. Kot vojašifci objetotd katerih snemanje afll skiciranje je prepovedano, se štejejo vsi objekti, ki jih straži vojaška straža. Cl. 3. V coni vzdolž suhozernne državne meje, ki jo določi minister za notranje zadeve LRS je prepovedano snemanje ali skiciranje katerih ko
  • 5 3.303 din . 43570 20.600 din .. 2550 3.60« din . 50365 20.S00 din ..8581 3.003 din .20390 20.000 din ..9154 3.033 din . 96203 20.000 din ..8354 3.000 din .78731 29.800 din ..0267 3.303 din . 85403 20.000 din ...231 2.603 din .08807 23.6C0 din ...180 2.0.0 din ..8371 10.030 din ....36 1.0 «3 din ..8834 10.9GG din 30 633 din ..7914 7.000 din ....39 330 din ..8865 7.030 din ....24 383 din ..6531 5.000 din 0 103 din Kjer so pike, tam lahko stoji katerakoli številka. Tr-ko je bilo izžrebanih 100.537 dobitkov v vrednosti 34,160.003 din. Dobitke po 109 in po 300 din izplačujejo zastopniki za prodajo srečk, od 600 din do 50.000 din Narodna banka, nad 50.000 din Državna loterija FLRJ. Srečke za novo — 27. kolo so že v prodaji z današnjim dnem. Prodajalnice srečk pošljejo srečke po pošti vsakomur, ki plača vnaprej poštnino in srečke. ___UMRLI Nenadoma sta odšila od nas diva naša naj boljša delavca tov. JUVAN FRANC, prosed. DS, im tov. KOROŠEC ANTON. Zvestima tovarišema bomo obrajnčli trajen spornim. — Sindikalna podružnica Kemične tovarne Domžale. Z žalostjo javljamo, da sta se pri delu smirimo ponesrečila naša dva najboljša delavca tov. JUVAN FRANC, predsednik DS, im tovariš KOROŠEC ANTON. Žrtvama dela trajen spornim! — DS im UO Kemične tovarne Domžale. ZAHVALE Vsem, ki so nam izrekli sožalje, spremili nepozabno ženo, mamo, teto in babico ANTONIJO HLEBS na zadnji poti, darovali vence ter ji zapeli v slovo, iskrena hlava. Posebno priznanje dr. Rupretu za nesebično pomoč. — Vsi žalujoči. 593-a Vsem, ki ste nas tolažili in ki so spremili našo ljubljeno mamo SKOLASTIKO PODGORNIK na njeni zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. — Žalujoči Podgornikovi. 606-a MALI OGLASI IZGUBLJENO sindikalno knjižico številka 17046 na ime Farčnlk Marija proglašam za neveljavno. ELEKTROGOSPODARSKA SOLA CERKNO pri Idriji sprejme takoj v službo elektromonterja ali Inštalaterja ter na-vijalca električnih strojev, oba v zvanju samostojni delavec ali specialist. 999-1 VES BRIVSKI INVENTAR za britje in striženje ter vso opremo v lokalu samem proda ali pa jo odda z lokalom In vso kompletno opremo v najem samostojnemu brivcu z završenim Izpitom. Interesenti naj se pismeno ali osebno obrnejo na Kmetijsko zadrugo Loka pri Zidanem mostu. 998-4 ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, prodam. Drenikova 17, pritličje. 1912-4 AKUMULATOR 4 V, radijski, nov, prodam. Naslov v oglasnem odd, 1028-4 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, mlin za sadje, stiskalnico, brzoparilnik, stara dobro ohranjena okna, vrata, različen stavbni les ter cevi za stranišče (češke) ugodno prodam. Jože Kamičnik, Stopnik, p. Vransko. 1011-4 OSEBA, ki Je dne 18. januarja odnesla iz »Preskrbe« na Vodnikovem trgu 5 zamenja® muf, prosim, da‘ga vrne v izogib posledic, ker je poznana. 1005-10 DEKLE išče prazno sobo 5x4 ali pa gre za hišnico v bližini tramvajske proge. Ponudbe pod »Mirna« na oglasni oddelek SP. 1013-9 MIZARSKI STROJ, debelinski ali dihta-rico, kakršenkoli kupim. Miklavčič Janez, 2abnica. , iooi-5 TOVORNI AVTO 3—4 tone nosilnosti in poltovomi avto do 2 ton nosilnosti kupimo. Ponudbe z navedbo znamke in cene poslati na oglasni odd. pod »Takoj 1952«. 993-5 PRODAJAMO vsake količine sladkega sena po ceni din 8.50 za 1 kg, v balah, franko vagon nakladalna postaja. »Slovenija — Zivinopromet«, baza Prestranek. 992-4 KROJAŠKA POMOČNICA išče Službo. — Naslov v oglasnem oddelku. 991-1 PREKLICUJEM besede, katere sem govorila v Invalidskem domu. Ana Tom, Devinska 11. 1027-11 NEKÄJ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, prednost imajo varilci, sprejme Strojno podjetje Varšek, Domžale. 1025-1 RADIJSKI APARAT »Philips«, petcevni, nov, izdelan 1951, prodam. Interesenti naj se ne javijo v Pražakovl ulici 3, ampak na naslov: T. Ulčar, Spodnje Gorje 114, Bled. 1023-4 POSLOVODKINJA z dobro prakso, želi namestitve: grem tudi kot trgovska pomočnica. Dopise poslati pod »Takoj« na oglasni oddelek. 1022-1 PRODAM BUNDO »Unrra«, novo in debele gume za otroški vozjček. Vprašati: TyrSeva cesta 47-b-I, levo. 1018-4 ZLATO ZAPESTNO URO sem izgubil. Pošten najditelj naj jo odda za veliko nagrado: Mastek, Groharjeva 15. 990-11 DIHOBROSTREPTOMYCIN 50 gr prodam. Naslov v oglasnem odd. 1013-4 NAJDITELJA denarnice, izgubljene od Celja do Drešinje vasi, naprošam, da vrne osebno legitimacijo na naslov v dokumentih 936-10 OSEBNI AVTOMOBIL, majhen,- v dobrem stanju, prodam. Celovška cesta številka 246. 933-4 ZENSKO KOLO., dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled od 14.30 do 18.30. Naslov v ogi. oddelku. 1029-4 RAZNASALCE za Ježico, St. vid, Polje in Vrhniko v popoldanskih urah sprejme uprava »Ljubljanskega dnevnika«. Interesenti naj javijo svoj k naslov pismeno na upravo. OBVESTILO VSEM TRGOVSKIM OBRATOM ŽIVILSKE STROKE! V Celju se je ustanovilo grosistično podjetje z nalogo, da streže trgovsk mreži celjskega bazen« Vsem mestnim in krajevnim trgovskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, gostinskim obratom in ostalim koristnikom se priporočamo! UPRAVA »KOLONIALE - ŽIVILA« GROSISTIČNO PODÄETJE CELJE \ FILM o angleškem kralju Henriku VIII. »Henrik VIII. Je hnel šest žend.« S temi preprostimi, skopimi besedami začenjata scenarista Lajos Biro in Arthur Wimperist filmsko zgodbo o Henriku VIII., angleškem kralju (1509—1547), o katerem so si mnenja zgodovinarjev tako različna, da je iz njih dokaj težko izluščiti njeeovo pravo vladarsko in človeško podobo. Se preden je bil Henrik VIII. iz dinastije Tudorjev leta 1509 kronan za angleškega kralja, se je bil oženil s Katarino Aragonsko, vdovo po svojem bratu in hčerjo kralja Ferdinanda Španskega, Henrikovega sodobnika. »Njena zgodba ni kdo ve kaj zanimiva,« nam pravijo v filmu. Teda zgodovina nas pouči drugače. Slo je namreč za zgolj politično ženitev, ki je imela namen, utrditi britanske vezi s Španijo. Ker pa je bil zakon s s\Takinjo po tedanji cerkveni praksi prepovedan, ga je moral dovoliti sam papež, in sicer na podlagi pričevanja nekaterih zelo »verodostojnih« oseb. da je Katarina ostala ves čas prvega svojega zakona devica in torej dekle. Zares nenavaden začetek zakonske kariere vladarja, ki je Imel šest žeiiä! S Katarino je živel Henrik dvajset let in rodila mu je samo hčer Marijo (1516). Leta 1522 pa je prišla na dvor lepa, komaj šestnajstletna Ana Boleyrova. ki se je Henrik vanjo vroče zaljubil. Kako naj se reši bolehne Katarine «n se oženi z Ano. ki bi mu podila s:na. prestolonaslednika? Ali ne bi mogli snet dokazati, da Katarina ob vstopu v zakon s Henrikom pravzaprav ni bila »nedolžna« in da je torej zakon neveljaven? Kra’j si je zaman prizadeval, da bi dosegel razporoko s Katarino. toda leta 1533 j« canterburyjski nadškof Granmer Henrika skrivno poročil z Ano in kmalu .i° bila ta kronana za kraljico. Komaj dve leti pozneje (1535) pa m dal Henrik zaradi prešuštva obglaviti. Ffi rn o zasebnem življenju Henrika VIII. se začenja z dnevom, ko Ana pod udarcem sekire izgubi glavo (»-kraljica brez glave« so ji pravili potomci), medtem ko se Henrik še isti dan oženi z mlado lepotico Jano Sevmourjevo. Se prej je nadškof Granmer proglasil neveljavnost 7~kona z Ano. ki ga je bil sam posvetil. Jane je rodila Henriku VIII. fina. ki je po smrti očeta vladal Ar g': ji kot Edvard VI.. sama pa je pr porodu umrla. Henrikov brutalni in cmieri minister Cromwell (ne gre ga zamenjati z Oliverjem Crcmwellom. ki je stopetdeseti »let pozneje utemeliil nadvlado Britancev na morju) je skušal ovdovelega kratia pridobiti, da bi se iz političnih razlogov oženil z Ano ejevsko. nemško n-'reeso. Res so jo priipe-Jiati čez »angleški kanal«, toda medtem j se je Henrik že zaljubil v Katarino Howard ovo. svojo dvorjanko. Letu 1540 se je Herrik ri^er z Aro nevsko poročil, a se je zaradi medsebojne antipatije z njo krmaüu tudi r^zrmročli. česar si je ena sama Tako je Katarina Ho- wariova poo_ re’i P'-nri^ ->! c t0 ?7ia\’o zaključujeta •pšrrn srf»r fjJro o to*») vse Z3- ji'njyr’n činv^kn in vladarju. O Henriku VITI. pripovpduiejo zgodo-v:nari;, da je bil v mladosti skorajda lrne*ec. da se je Davil z gimnastiko in aferiko- ra t’-di z umetnostjo in teo-leg m. Leta 15n9. ko je stopil na prestol, so biM vsi v!adaru Evrope ali stari ali strti cd voinä: tako Maksimilijan Nemški. Louis xtt. Francoski in Ferdinand Španski. Henrik pa je po svojem očetu p^ddoT-a1 rc’ik^n'ko boer^-vo, bil je vcs.eriak fn porcdneiž. odličen kavalir in s:?rier» sfTelec. Blesteče je govoril latinsko. fmrtc^«ko. šransko in itaiiian-sko in scdobnild zatrjujejo, da je »bo- žaaisko« igral na lutnjo in na špinet (starovrsten klavir). Zlagal je tudi pesmi in nekatere sam uglasbil. Med svoje prijatelje je štel mnoge umetnike in učenjake v Oxfordu in Cambridgeu. Na njegovem dvoru so se dan za dnem vrstili plesi, gostije, maškarade in turnirji. Seveda pove zgodovina tudi kaj drugega. Zaradi njegove poroke z Ano Boleynovo ga je papež izobčil iz cerkve, angleški parlament pa je na kraljevo zahtevo sprejel izredne ukrepe, s katerimi so cerkev razlastili, uzakonili vse kraljeve razporoke. kralj sam pa je postal »edini in vrhovni poglavar angleške cerkve«. Razko-l z Rimom je rodil novo, narodno, anglikansko cerkev. Henriku VIII. očitajo tudi krutost. Toda kljub temu, da je dal usmrtiti pod sekiro ali na grmadi marsikaterega svojega nasprotnika (tudi škofje in' ministri so bili med njimi), je bil pri ljudstvu priljubljen in mu je ostal v spominu kot »veseli« kralj. Henrik VIII. »Želel sem ga prikazati v resnični podobi, moža z znosnimi in prikupnimi lastnostmi, kakršen je pač prav gotovo bil, če si je pridobil tolikšno priljubljenost.« pravi o svoji vlogi slavni, zdaj že petdesetletni londonski gledališki in filmski igralec Charles Laughton. Težko bi bili našli igralca, ki bi t,:H lahko popolnejši Henrik VIII. od njega. NI se mu bilo treba niti dosti maskirati; pustil si Je rasti brado in si dal striči lase na poseben način, poznavalci umetnosti zatrjujejo, da je njegova podoba v filmski vlogi Henrika VIII. čudovito blizu oni, ki jo je na platnu upodobil vladarjev sodobnik Hans Holbein (1497—1543), za Dürerjem naj-znameuiiitejši nemški slikar. Laughtona poznamo pri nas že iz filmov »Notredamski zvonar« in »Zaradi njega« (ni pa zašel k nam njegov sijajni »Rembrandt«), toda njegov Henrik VIII. je verjetno njegova najpopoinejša umetniška kreacija. V njej je prepričevalen do poslednjega odtenka. Laughtonova silna igralska osebnost obvladiuje dogajanje od začetka do konca in zdi se, kakor da se ob njem zmanjšuje sposobnost in pomen ostalih igralcev, čeprav so med njimi nekateri, ki zaslužijo vso pozornost: Robert Donat (kot dvorjan in ljubimec Thomas Culpeper); Igralca se boste morda spomnili iz filmov »Grof Monte Cristo«, »Goodbye, Mr. Chips«, »Citadela« in »zadeva Winslov«, Lady Tree (Henrikova dojilja, odlično izdelan lik!), Merile Oberon (kot Ana Bo-leyn), Biimnie Barnes (kot Katarina Howard: ostala vam je morda v sipominu iz filma »Trije mušketirji«), Laughtonova žena Elsa Lan ehester (kot Ana Clevska) in drugi. Film je mojstrsko režiral Alexander Korda, po rodu Madžar, a sicer eden najpomembnejših angleških režiserjev in eden najzaslužnejših filmskih producentov. S filmom »Zasebno življenje Henrika VIII.« (že naslov pove. da producenti niso imeli namena posegati v družbeno in politično vlogo vladarja) je že leta 1933 ustvaril umetnino, ks danes, po skoraj petnajstih letih, na zahtevo evropske filmske publike zopet doživlja uspehe na platnu. Film je seveda precej satiričen prikaz Henrikovega »zasebnega« življenja in -predvsem njegovih ženitev; a v njem je tud;i mnogo pretresljive. resnobe, ki nam Henrika VIII. razkriva v vsej njegovi človečnosti in osebni tragiki. Odlično je podan ambient kraljevega dvora: v ta namen so uporabim^ mnoge originalne predmete iiz muzeja, ki v njem brani *■« mVlkrVp dinastije Tudorjev. Pesem. ki jo v filmu poje B’imhie Barnes, je zložil in uglasbil Henrik VIII. sam. Skoda, da je kopija, ki je prišla v Ljubljano, precej slaba in da so zato svetlobni efekti nekoliko zabrisani. Toda vsekakor si je vredno ogledati filmsko umetnino, ki sod-i med najboljše ustvaritve angleške filmske produkcije (film je izdelala družba London Film Productions), ob tem filmu lahko spoznamo, s kakšnim vedrim, zdravim humorjem znajo angleški umetniki obdelati in prikazati nekatera zapletena, marsikdaj precej občutljiva poglavja svoje otoške zgodovine. 2. Zračni most na olimpijske igre Letošnja alimpLada dela udeležencem precej preglavic. Evropske države bolehajo po veöiml za isto boleznijo: po- manjkanje deviz. V Angliji, kjer je štednja z devizami posebno »na višini«, je neka iznajdljiva glava v stiski prišla na odrešilno misel, da bi med Londonom in Helsinki zgradili olimpijski zračni most. Po tej poti bi številni atleti, ki bi jih radi poslali na tekme, lahko vsakokrat dopoldne odleteli čez lužo, popoldne stairtaill in se zvečer vrnili domov. Tako bd prištedild velike izdatke za večtedensko bivanje angleških atletov v finskem glavnem mestu. Seveda ima ta zamisel hude nasprotnike. Edina njena dobra stran je ta, da bd tako znatno povečali število udeležencev na olympiad!. Temnih strani pa je več! Ali imajo ti športniki po poletu čez Severno morje sploh resne možnosti na uspeh? Udeležba na olimpiadd ni zgolj lov za rezultati, ker ima višji 'in za krepitev mednarodnih odnosov dragocenejši pomen. Mnogi mislijo, da bd se pravi športniki neradi odločila za takšno vlogo — statistov. * Iznajdljivi Neme! so bolje rešili ta olimpijski finančni problem, vendar samo za gledalce. Nemška olimpijska zveza namreč želi. da bi šlo poleg 150 zmagovalcev nemških zveznih mladinskih tekem, še čim več dirugih mladincev gledat olimpijske igre. Ena disciplina v tem mladinskem tekmovanju je tudi pismeni sestavek s temo: »Olimpijska misel in Finska«. Finski organizacijski komite potrebuje namreč nujno 150 nemških omnibusov, ki bodo pomagali pri izvedbi velikega tujskega prometa. Ti omnibusi bodo poslani na daljni sever po kopni poti in se bo lahko v vsakem od njih zastonj peljalo 20 turistov. Zelo lepo darilo, ki ga je nemška vlada poklonila nemškim mladincem in dekletom iz vrst najboljših športnikov. Pričetek vožnje bo v Kielu. od koder bo parnik prepeljal omnibuse v Korsör. Odtod bodo krenili čez Dansko do Helsingöra in potem s parnikom v Hälsingborg v južni Švedski. Nadaljnja pot jih bo peljala skozi vso Švedsko do Haparamde na severu. Tu bodo prekoračili finsko mejo pri Tornio in potovali spet skozi vso Finsko naravnost na jug — v Helsinki. 4000 km dolgo pot nameravajo prepotovati v enem tednu. Posebne vrste oiampdjske skrbi imajo pa mestni očetje v Oslu. Težave jim povzroča prepoved pitja alkoholnih pijač Gostje smejo zaužiti ob koncu tedna le razmeroma malo količino alkohola. Oni pa bd le radi, da gostje iz »gosposkih dežel« ne bi med igrami ničesar pogrešali, česar so navajeni doma in med drugim tudi na kozarec vina. likerja in whisky ja. Zvite buče 90 jo uganile: ustanovili bodo »olimpijske nočne klube«. V njih bodo tujci po mili volji jedili in pili. samo ne v družbi norveških prijateljev. Za Norvežane bodo na vratili nabili poznana opozorila: »Off Našim smučarjem manika opreme NOVICE in zanimivosti Za najboljši film v preteklem letu so newyorsi kritiki označili film »A Streetcar named Desöre« — »Zadnja postaja je hrepenenje« po istoimenski drami Tenneseeea WiMiamsa. Vivien' Leigh, ki v tem' filmu igra. so prisodili naziv najboljše igralke. Samo en glas manj je dobili film Jeana Renoira »The River« (Reka). Izmed inozemskih filmov sta dobila najboljšo oceno italijanski film »Miracle in Milam« (Čudež v Milanu) in japonski film »Rasho-mon«. ki je dobil na lanski bienali v Benetkah prvo nagrado_ Naslov najboljšega igralca so kritiki prisodili Arthurju Kennedyjm za igro slepca v filmu »Bright Victory«, za njim je Marlon Brando za igro v filmu »A Streetcar nam ed Desire . Za drugo najbolj u Pred premiero „Nižave v hvbljaOperi V soboto, 26. t. m., ho v opernem' gle-d',,:I-ču premiera d’Albertove opere »Nižava« Sk . ađ a te ! j Euge n d'Alb ert (1864 do 1932) pri nas ni neznan. »Nižava« je h a že vojno na sporedu naše Opere, občinstvo pa se še zanesljivo spominja uprizoritve »Mrtvih oči«. D’A1-bert je komponist velikega formata, posebno v smi-’u erotično zasnovanih melodij. D’Albert vedno osvaja s svojim močfnrm glasbenim izrazom, čeprav je včasih preračunan na neposredni učinek. »Nižava« je eno izmed tistih del, ki sevtav’tako imenovani »železni repertoar« vseh gledališč in le redki so primeri. ko opera mi ime’a popolnega uspeha. Kjer koli pa je bil uspeh slab. tega ni zakrivi» d’Albert, marveč slaba izvedba. »Nižava« ne sodi v ono vrsto eper, ki jih rešujejo b’esteče arije in dabri pevci, temveč zahteva še nekaj več; izredno dobre igralce. D’Albert je vse glavne konflikte v »Nižavi« mojstrsko izoblikoval in s svojo polnokrvno muzVka'no naturo ustvaril karakterje, polne nebrzdanih čustev in pri-sframos‘i. ki slepo zasledujoč svoj cilj, drve v pogubo. »Nižava« obravnava problem zdravega, su.Tbr-dnega človeka, pastirja Pedra, ki zadeve'Juo živi in sanjari v visoki pla-ločen od vseh spon civilizacije in laž! kulture, a ga podli naklep vaškega mc.gotca Sebastiana. ki se ženi z bogato ženo. ker gTozi njegovemu »kraljestvu« fr znčni • polom, spravi v nižavo, kjer drživi sveje tragično razočaranje. Poreče ga z lepo mlinarko Mario, ki je */ resnici zasužnjena ljubica Sebastiana. Pcdrovo hre-peneire po lepi ženkiei. ki ga je nosil v sebi v planinah, se je sicer uresničilo, obenem pa mu je prineslo spoznanje, da je tu v nižavju vse zlagano in gnusno. Ubogi Marti, ki se je v začetku sicer z vsemi silami upirala poroki s Pcdrčm, končno prvič v življenju vzklije ljubezen. Vzljubi Pedra, ko jo že hoče zapustiti, in mu razkrije resnico. Njune vezi ljubezni se strnejo. Pedro v svoji divji pošteni naturi, braneč lastno že-no, zadavi nasilnika Sebastiana. Skupaj z Marto odideta nazaj v planine, proč od vsega zlaganega. Z »Nižavo« bo naša Opera predstavila občinstvu nekaj svojih novih članov. Marto bosta peli izmenoma mlada talentirana sopranistka. Vanda Gerloviče-va. poznana naši publiki iz debuta v »Cavalieri! rusticami«, in novo an gazirana sopranistka Marija Skenderovičeva. Pedra bo-sta pela Drago Čuden in kot debutant Polde Polenec. Polenec se je odločil za pevski poklic komaj pred dvema letoma, zahtevno vlogo Sebastiana bosta kreirala baritonista Vekoslav Janko in novoangazirani dramski bariton Simeon Car. Modrega očaka Tomasa bodo peli mojster Julij Betetto, Friderik Lupša in novi član Svetozar Dra-kulič. Nuri bo Maruška patikova, Pepa 3Iilica Polajnarjeva im Nada Vidmarjeva, Ros ah* a Bogdana Stritarjeva In Sonja Draksllerjeva (debut). Antonijo bosta peli Manja Mlejnikova in Eva Neuber-gerjeva. Mlinarja Moruccio bosta pela Ivo Anžlovar in Andrej Andrejev, pastirja Nanda pa Slavko štrukelj im Gašper Dermota. Ouero bo dirigiral dr. Danilo Švara. Režiser je Ciril Debevec. Sceno je oskrbe’ akad. slikar Bruno Vavpotič. Zborovodja je Jože Hanc, osnutke za kostume pa je napravila Mija Jarčeva. ER z vsega sveta §0 igralko je bila ocenjena Shelley Wönrters za igiro v fiilrou »A Place im the Sum« (Prostor na somcu). Najboljša režija je bila prizmama Eliji Kaizanu za že imenovana film »A Streetcar named Desire» teikioj za njim pa se uvršča George Stevens za »A Place im the Sum». »Seiner Don Cristobal Coon« je novo biografsko delo slovitega španskega kulturnega filozofa Salvadorja de Ma-dariage o Krištofu Kolumbu. Delo. je zanimivo, ker odkriva nove poglede na številna vprašanja in razlage o rodu narodnosti itd. tega slovitega popotnika in človeka, ki mu je zgodovina postavila spomenik kot odkritelju Amerike in njegovo odkritje označila za mejnik dveh zgodovinskih dob. »Old Vic Company«, slavno Shake-spearjevo gledališče iz Londona se odpravlja rta veliko igralsko gostovanje v . gledališčih Niiizozemsike, Zahodne Nemčije in skandinavskih dežel ter Finske. Gledališče bo gostovalo s Shakespearjevo dramo »Kralj Lear«. Crnci v New Yorku. Od 1940. leta se je število črncev, ki žive v New Ynrku. povečalo za 63%, tako da jih živi sedaj itam 1.012.883. Med tem časom se je tudi potrojil povprečni mesečni dohodek črnskih družin in zaslužijo sedaj povprečno 3000 • dolarjev letno. Število prometnih žrtev v ZDA. Državni prometni urad je izdal poročilo. da je bilo v letu 1951 37.500 smrtnih žrtev raznih prometnih nesreč. To je največ v zadnjih desetih letih. Palec kot vzgojno sredstvo. Kraljevski zemljepisni institut v Londonu je priredil nedavno predavanje o vzgoji slonov. Pri tem so prišla na dan zanimiva dejstva. Tako pravijo) da vodič slona ne vodi samo z glasnimi povelji, temveč tudi tako. da vtakne palec sedaj v to, sedaj v ono slonovo uho. Obstaja približno 48 glasnih povelj, ki se jih mora slon naučiti spoznavati, poleg tega pa še vrsta ščegetajočih znakov s palcem. Zato bo menda držalo, da je slon sila prijazna in potrpežljiva žival Bađgastein, 20. Januarja. V soboto Je bila prva preizkušnja naših tekmovalcev. Gotovo ste doma pričakovali večjih uspehov, toda če bi videli položaj naših fantov, potem ne bi nihče mogel upati na več kot je bilo. Tik pred tekmo smo si izposodili tri pare smuči in jih ponoči' montirali. Tako smo šli na tekmovanje v slalomu. Krivda torej ni na naših tekmovalcih, ki imajo ogromno volje in brez dvoma tudi znanja. Slalom je bil postavljen na vznožju Graukogla s 150 m višinske razlike in 40 vraticami v dveh variantah. Tokrat so Avstrijci s svojo fenomenalno vožnjo zasedli vsa vodilna mesta. Edini, ki jih je resno ogrožal, je bil Norvežan Stein Erikson, vendar ga je spremljala smola, da je v prvem teku 2 m pred ciljem padel m izguoil dragoceno sekundo. Italijan Colo ni vzdržal konkurence in je zasedel šele šesto mesto. Tudi Pravda je moral letos ponovno prvo mesto oostopiti svojemu rojaku Spissu. Posebna atrakcija je bil nastop dveh Japoncev, od katerih bi mali Chiharu Igaya s svojo akrobatsko spretnostjo kmalu posegel celo med prvo šestorico. Nastopili so tudi avstralski in novozelandski smučarji, vendar so še začetniki in so bili na tekmi le zaradi imena. Star-talo je 85 tekmovalcev iz 13 držav. Stefe je vozil zelo dobro. Ce ne bi dobil pribitka, bi se s svojim časom 96,9 v tej izredni konkurenci uvrstil na 13. mesto. Tudi Magušar je vozil lepo, toda glede na visoso startno številko 46 in popolnoma nove smuči, ki jih je imel na tekmi prvič na nogah, ni ipoglo biti bolje. Muleja in Cvenklja so nove smuči, ki so posebej izdelane za slalom, položile na belo podlago. Ze v dragem teku se je videlo, da fantje znajo voziti in da je bila glavna krivda neuspehu predvsem oprema. Za primerjavo naj služi, da je imel olimpijski zmagovalec Francoz Oreiller čas 48,2, Stefe 48,5, Cvenkelj 47,7, Mulej 48,6 in Magušar 50,8. Posebnost so bile tekme žensk, med katerimi zavzemajo Američanke s svojo drznostjo in šolo prvo mesto pred Nemkami in Avstrijkami. Pri Avstrijkah se je proti pričakovanju odlikovala Dagmar Kom, ki je še vedno odlična tekmovalka. Lahko pa rečem, da ženske čudovito vozijo in da je pri nas le malo tekmovalcev, ki so jim kos. Brez dvoma je to posledica možnosti treninga z vzpenjačami. V nedeljo popoldne je bil smuk na 3 km dolgi progi z Graukogla. Višinska razlika je znašala 950 m. Proga je bila lepo pripravljena, vendar pa zaradi preozkih izsekov nevarna. Mnogo najboljših tekmovalcev sploh ni prišlo na start. Tako so manjkali Spiss, Schneider, Sollander, Bumann, Nogler, Bierling in dragi. Tudi tu našim fantom sreča ni bila naklonjena. Ne vem, kaj naj vzamem kot objektivni vzrok neuspeha, ali premalo treninga, ali kaj drugega. Magušar res nima smuči in bi lahko rekli, da je njegov padec posledica slabe opreme. Cvenkelj. ki je vozil prvi, je prav tako padel in dosegel čas 3:34.6. Najboljši med našimi je bil Mulej, ki je s časom 3:21.6 zasedel 15. mesto. Stefe se je uvrstil na 29. mesto s časom 3:26.7, Cvenkelj je bil 39, Magušar pa 45. s časom 4:12.2. Na startu je bilo 49 tekmovalcev, ki so z izjemo Novozelandcev in Avstralcev blazno drveli po progi. Kljub sedmim vratom je zmagovalec Kristijan Pravde izboljšal rekord proge za nekaj desetink sekunde. Dosegel je čas 3:05,8. Prvi nastop naših alpskih tekmovalcev, katerih trening je računan predvsem za olimpijske igre, ni treba jemati preveč strogo. Nova oprema in nadaljnji nastopi v inozemski konkurenci bodo gotovo pripomogli k izboljšanju njihove forme. V ponedeljek so tekmovalci odpotovali v Garmisch Partenkirchen, razen Lukan-ca, ki mora mirovati, da bo lahko nastopil v Oslu. —šek. Limite« ali »Out of Bounds«. Kajti bneZ tega se skrbni mestni očetje norveške prestolnice boje. da ne bi bilo v teh lokalih nobenega prostega mesta za tujce. 5000 športnikov na olimpijskih igrah v Helsinkih Pri poletnih olimpijskih igrah v Helsinkih bo letos sodelovalo približno 5000 športnikov iz skoraj 60 držav Doslej Je 55 držav sprejelo vabilo k udeležbi. 35 držav pa je že sporočilo tudi približno število udeležencev ter discipline, v katerih bodo sodelovale. Od 3866 že priglašenih športnikov je 581 žensk. Švedska. ZDA. Danska. Francija in Italija so sporočile, da bodo sodelovale v vseh disciplinan olimpijskega programa. Vstopnice za Oslo razprodane Iz Osla poročajo: da je predsednik prireditvenega odpora zimskih olimpijskih iger Roar Anthonsen izjavil, da je razprodanih vseh 900.000 vstopnic za prire-dittve v Oslu. BELGIJA NE BO SODELOVALA V OSLU Iz Bruslja poročajo, da je belgijska zimsko - športna zveza odpovedala udeležbo na zimskih olimpijskih igrah v Oslu. Za razlog navajajo odsotnost najboljšega belgijskega smučarja Dursela in pa pomanjkanje denarnih sredstev. ITALIJA NE BO IGRALA NA TURNIRJU V HOKEJU Po najnovejših vesteh so Italijani odpovedali! udeležbo na turnirju v hokeju na ledu v okviru zimskih olimpijskih iger v Oslu. To odpoved so sprejeli organizatorji z velikim zadovoljstvom. Doslej je bilo namreč prijavljenih 10 držav, po sklepu mednarodne hokejske zveze pa je največje dovljeno število udeležencev devet. Ce bi deseti udeleženec ne hotel odstopiti, bi morali igrati izločilne tekme, kar bi bilo zvezano z velikimi denarnimi stroški. NEMCI SO ZBRALI DENAR ZA OSLO Njihova olimpijska družba, ki so jo v ta namen ustanovili lani, je pred dnevi sporočila, da je zbrala 125.000 mark, kolikor je potrebno za udeležbo nemških tekmovalcev v Oslu. SMUČARJI IZ VZHODNIH DR2AV TRENIRAJO V ZAKOPANIH Treninga se udeležujejo poljski, češkoslovaški in dirugi smučarji vzhodnih diržav. ki se nameravajo udeležiti olim-p