poštnina plačana * gotovluL Leto LXTV., št. 144 LJubljana, torek 30. Junija 1931 Cena Din i.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratt do 80 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3-—već ji hrerstl pettt vrsta Din 4._. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica iC 5 Telefon it. 8122, 8128. 8124. 8125 in 8126. PODKD2N10E: MARIBOR, Grajski trg st. 8.---— CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO. Ljubljanska tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. « ~ Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. V PARIZU ŠE NI ODLOČITVE Ameriško-Srancoska pogajanja o Hoovrovem predlogu še niso prišla z mrtve točke — Doslej je sprejelo Hoovrov predlog 16 držav — Odločitev mora pasti do večera Pariz, 30. junija. Težave v pogaja* njih med francosko in ameriško vlado so v naslednjih treh točkah: 1. Francija zahteva, da se prvotna brezpogojna transa, katere izplačilo bo za dobo enega leta ustavljeno, kom cem dotičnega leta izplača, dočim vztraja Amerika na tem, da naj se to povračilo izvrši šele po poteku Youn* govega načrta, torej kot zadnja anu* iteta. Francija je proti temu predlogu stavila drug predlog, da naj bi se to povračilo izvršilo v 10 letnih obrokih, kar pa Amerika dosedaj odklanja. 2. Glede obresti ustavljenih plačil, glede katerih pa bo najbrže mogoče kmalu doseči sporazum. 3. Glede uporabe brezpogojne tran* še anuitet, ki ne bo oddodena. Francija vztraja na tem, naj bi se z majhnim delom te svote okoristila Mala ar.tan* ta, predvsem Jugoslavija, katere pro* račun je zaradi moratorija ogrožen. Tudi o tej točki bo zelo težko doseči sporazum, ker je Amerika absolutno proti francoskemu predlogu. Če tekom večera ne bo mogoče doseči sporazuma, pomeni to končno prekinitev pogajanj. Pariz, 30. junija. A A. Snoči je imel francoski kabinet sejo. Pogajanja z ameriškim zakladnim tajnikom Mello-nom se bodo nadaljevala. Politični krogi pravijo, da je položaj delikaten, vendar upajo, da pride do sporazuma. London, 30. junija. AA. Na vče* rajšnji seji spodnje zbornice je mini* sirski predsednik Macdonald dejal, da so dominjoni toplo pozdravili Hoov* rov načrt. Dalje je ministrski predsed* nik na tozadevno vprašanje odgovoril, da ne more trenutno poročati, koliko bi znašal deficit proračuna, ako bi se uveljavil Hoovrov načrt in črtali do* minjonom dolgovi. Ko je govoril o sve* tovni razorožitveni konferenci je po* udaril važnost poseta nemških mini* strov v Angliji ter dejal, da je to do* ber znak za bodočnost. New York, 30. junija. AA. Državni urad poroča, da sta Češkoslovaška in Poljska sprejeli Hoovrov predlog. Dosedaj je odobrilo Hoovrov načrt 16 držav. Washington, 30. junija. Po dolgem posvetovanju s predsednikom Hoov-rom je izdal državni podtajnik Castle sinoči pozno zvečer komunike, v katerem naglasa, da je francoska vlada edina, ki dosedaj niti v načelu ni pristala na Hoovrov predlog. Vse ilrujre vlade so že dale svoj načelni pristanek. Pri pogajanjih v Parizu so se pojavile težkore. zaradi katerih dosedaj šc ni bilo mogoče spravit? francoskega stališča v sklad z duhom Hoovrovejra predloga. Pogajanja v Parizu se hodo nadaljevala Še do torka zvečer. Do takrat mora pasti končna odločitev. Pariz, 30. junija. Ministrski predsednik Lava) je po nočni konferenci z ameriškim finančnim ministrom Mello-nom in z ameriškim poslanikom Ed-geom izjavil novinarjem, da je francoska vlada pri pogajanjih prišla do skrajnih raei In da ne more več popu- Briining in Curtius povabljena v Rim Mussolinijevo povabilo nemškim državnikom Berlin. 30. junija. Italijanski poslanik v • Berlinu ie v soboto izročil državnemu kan-celarju in zunanjemu ministru Mussolinijevo Dovabilo k poseru v Rimu. Dr. Bru-nine in dr Curtius sta Dovabilo SDrejela. Pričakuje se tudi oficijelno Dovabilo francoske vlade za noset v Parizu, kakor hitro bodo končani razgovori med ameriško m francosko vlado, katerih zaključek se nričakuje za danes. Kakor poroča »Vor-warts«, bi sledil Doset v Rimu neposredno Dosetu v Parizu. Pariz, 30. junija. O sobotnih razgovorih med francosko vlado in ameriškim zakladnim tajnikom Mellonom ter nemškim do-slanikom Hoschem objavljajo francoski listi istovetna Doročila po katerih ie Mellon zahteval, naj se francoske reparacijske vsote uporabijo izključno v korist eosoo-darstva in ne kakor želi Francija, da bi se v glavnem uoorabil* v korist njenim zaveznikom. Glede na dejstvo, da francoski listi o usoehu francosko-amerlšklh razgovorov ničesar DOdrnbnega ne Doročaio. se mora skienat;. da Mellon ni noDustil. Berlinski sestanek Berlin, 30. junija, g. »Berliner Tageblatt« je izvedel, da bo angleški zunanji minister Henderson prispel v Berlin v petek dne 17. julija s pariškim vlakom. Istega dne popoldne bo prispel ministrski predsednik Macdonald s letalom naravnost iz Londona, Angleški državniki bodo gostje državne vlade in nastanjeni v hotelu »Kaiser-hoff«. V petek zvečer bodo povabljen; na oficijelno večerjo pri državnem kancelar-ju, v soboto dopoldne pa jih bo sprejel državni predsednik Hindenburg. Protikomunistični zakon v Rumuniji Bukarešta, 30. junija. Po novem proti-komun i stičnem zakonu se kaznuje pripadnost komunistični stranki z Ječo 6 mesecev do trefa let. Komunistična propaganda, nstmena ali potom tiska, se kaznu ie z ječo 5 do 10 let. Vse osebe, k] se pregrešijo proti temu zakonu, bodo sodila vojaška sodišča. Zračna proga Varšava—Solun Sofija, 30. junija AA. Na letališču v Sofiji je bila včeraj na svečan način v navzočnosti princa Cirila, predstavnikov vlade in ostalih oblasti otvorjena nova letalska proga Varšava—Bukarešta—Sofija— Solun. »Nautihis« na poti na severni tečaj Bergen, 30. junija AA. »Nautilus« bo ostal, kakor trdijo, osem dni v tukajšnji luki, nakar odplove proti Spitzbergom in odtod na severni tečaj. Nov rekord v poletu brez motorja London, 30. junija d. Letalec Kronfeld je včeraj nad ravnino pri Hanworthu (Middlesex) ostal 75 minut v zraku, s čimer je dosegel nov mednarodni rekord v poletu brez motorja. Takoj nato mu j« bilo poslano z aeroplanom sporočilo, da ga pričakuje vojvoda Sutherlandski. da mu iz« roči od »Dailv Maila* razpisano nagrado 1000 funtov šterlingov, ki si jo je pribo* ril s svojim poletom brez motorja preko Rokavskoga preliva tja in nazaj. Skavtskl kongres v Pragi Praga, 30. junija p. AA. Davi so korakali po praških ulicah jugoslovanski gozdovni-ki, ki so prišli na skavtskl kongres. Povsod na ulici so bili deležni burnih aklamacij. Opoldne so priredili skavti delile v čast predsedniku Masarvku, popoldne pa je bilo slavje na praškem stadionu. Dobrota ob vročih dnevih je, če si umijete glavo z Elida Shampoonom. Lasje se Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravil • • • Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1 ELIDA SHAMPOO ščati, ker bi nadaljnega popuščanja v Franciji nihče ne razumel. Če se g. Hoover zabarikadira za ameriški kongres, se lahko francoska vlada skrile za francoski parlament. V ostalem pa bo danes tudi senat izrekel svoje mnenje. Pariz, 30. junija. Kakor se je zvedelo v večernih urah, so pri včerajšnjih tranco-sko - ameriSkih pogajanjih največ razpravljali o amortizaciji in uporabi plačil, ki bodo Nemčiji ustavljena v dobi moratorija. Pri tem ie prišlo baje do znatnih nasprot-stev. Amerika vztraja namreč na tem, da naj bi se povračila brezpogojnih plačil vršila v 25, pogojnih pa v 37 letnih plačilnih obrokih, dočim zahteva Francija plačilo brezpogojnih dajatev že ob koncu morato-rijskega leta, ostalih plačil pa v dobi petih let. Glede uporabe 500 milijonov ?nark, ki bi jih Francija dala Nemčiji, želi Francija, da bi iz te vsote ne dobila posojila samo Nemčija, temveč tudi ostale države v Srednji Evropi in na Balkanu, kar pa \Va-shington in tudi Nemčija odločno odklanjata. Večerni tisk zatrjuje, da ni nevarnosti, da bi se pogajanja prekinila, vendar pa označuje položaj kot kočljiv. VVash'ugton, 30. junija. Predsednik Hoover je imel v soboto n-»r>oldne dveurni razgovor z državnim podtajnikom v za-kladnem uradu Milisom. ki ie namestnik Mellona. kakor tudi z državnim podtajnikom Castleom. ki nadomešča državne'** tainika Stjmsona v času iHrfnve odsotnosti. Med tem razgovorom je bil telefonič-no Dozvan od državnega zakladneea »aj-nika Mellona iz Pariza ki mu je Doročal o uspehu razgovorov s francoskimi ministri-V ameriškb krosih so ODtimisti glede na DariŠka Dosvetovanja. Madžarske volitve Budimpešta, 30. junija. Danes bodo končane parlamentarne volitve, ki se v.."e že tretji dan. Prvega dne so se vršile volitve v podeleželskih okrožjih, kjer je glasovanje javno. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je vlada pri teh volitvah >zma-galac. Skoraj vse opozicijske kandidatne liste so bile razveljavljene in proglašeni za izvoljene vladni kandidati. Včeraj so se vršile volitve v 25 volilnih okrožjih, tako da je dosedaj izvoljenih vsega že 199 poslancev in sicer 137 poslancev stranke edinstva, 20 poslancev krščanske gospodarske stranke, 5 agrarcev in 19 članov opozicije. Danes se vrše volitve v Budimpešti in v nekaterih večjih mestih, kjer je glasovanje tajno. Skupno morajo danes izvoliti še 46 poslancev. Iz diplomatske službe Beograd, 30. junija, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so upokojeni bivši poslaniki na razpoloženju dr. Miljutin Jovanovič, At«nasije ftola, dr. Bogoljub Vošnjak, dr. Stanoje Miha jlovič in Jevrezn Tadič. Iz policijske službe Beograd, 30. junija p. Z ukazom Nj. Vel-kralja je postavljen za predstojnika mestne policije v Mariboru Alojzij Gerzinič, doslej uradnik pri predstojništvu mestne policije v Celju, za predstojnika mestne policije v Celju pa Gustav Tuš, doslej uradnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Hellen Keller v Beogradu Beograd, 30. junija p. Včeraj je prispela semkaj znana ameriška pisateljica Hellen Keller. Slepo pisateljico je pozdravil v imenu vojnih invalidov slepi podpolkovnik Lu-jo Lovrič. Opoldne je bila sprejeta pri ministru socialne politike, popoldne pa je imela na univerzi predavanje, ki so mu prisostvovali najodličnejši predstavniki beograjske družbe. Konferenca o ureditvi avtobusnega prometa Beograd, 30. junija. AA. Za 6. julij ie sklicana v ministrstvu za trgovino in industrijo konferenca interesentov v svrho izdelave pravilnika o delovanju podjetij s motornimi vozili (avtobusi). Pri konferenci bodo sodelovali predstavniki zainteresiranih ministrstev in Zveze avtobusnih podjetij. Osendowsti v Dubrovniku Sarajevo, 30. junija. AA. Snoči je dospel sem poljski književnik in predsednik poljsko - Jugoslovanske lige Osendowskl. Znane so njegove knjige »Ljudje, bogovi in Uvali«, »Šutnji solnca«, razprava o Ljeni-nu in druge. Davi je odpotoval v Dubrovnik, kjer ostane 14 dni. Republikanska zmaga v Španiji Pri nedeljskih volitvah v ustavodajno skupščino ]e zmagala republikansko-socialistična koalicija — Katalonija je avtonomistična Pariz, 30. junija, g. Po tukajšnjih vesteh so volitve v Španiji potekle krvavo. Dosedaj poročajo o 13 smrtnih žrtvah. Približno 100 oseb je bilo ranjenih. Volilna udeležba je znašala do 70%. Zmagala je republikansko-socialistična koalicija, ki je dobila v vseh večjih in manjših mestih veliko večino. Po dosedanjih volilnih izidih bodo dobili socijalisti nad 100, liberalni republikanci najmanj 90 in radikalni socialisti tudi enako število mandatov. Vsi ministri so bili izvoljeni. Monarhisti in katoličani so dosegli samo v provinci Novarri neznatne uspehe. Madrid, 30. junija. AA. Popolni rezultati volitev v ustavodajno skupščino niso še znani. Po poročilih listov je dobila republikanska stranka 100, socijalisti 130. radikali 80, levo krilo radikalno-socijali-stične stranke 60, katalonski avtonomisti 42 poslancev. Razen tega so dobili manjše število poslancev revolucijonarni republikanci, avtonomistični Boski in katoliška stranka. Zavezniki socijalistov so zmagali v večini mest, dočim je opozicija uspela v Barceloni in v nekaterih okrajih na deželi. Sevilla je izvolila vladne kandidate, dočim so prodrli v okolici kandidati Francove revolucijonarne stranke. Po dosedanjih po-iočilib ni bil izvoljen noben komunist. Izvoljeni so bili vsi ministri in major Fran-co. Sanchez Guerra je propadel, grof Roman ones pa je izvoljen. Ko so razglasili izid volitev, je v Malagi neki neiz vol jeni radikalni kandidat skušal pregovoriti delavce, naj proglasijo splošno stavko. Pri tem je prišlo do spopadov med policijo in demonstranti. V borbi je bilo oddanih 400 strelov. Madrid, 30. junija. Po poslednjih vesteh so dobili pri volitvah republikanska kmetska stranka 100 mandatov, socijalisti 130, radikali 80, levičarski radikalni socijalisti 60, katalonski avtonomisti 42. Socijalisti so dobili mandate večinoma v mestih. V Sevilli je zmagala revolucijonarna skupina majorja Franca. Vsi ministri so izvo- ljeni razen Sancheza Guerre, čigar izvolitev je še negotova. Madrid, 30. junija. Notranji minister Maura ie izjavil v razaovoru z novinarji o sestavi bodoče zakonodajne skupščine med drugim naslednje: Liberalna desnica bo z vodio Alcalo Za-moro tvorila v zbornici samo šibko skupino Radikalna stranka z zunanjim strom Lerrouxora na čelu bo imela približno 100. republikanska akciia Azane na okroglo 30 mandatov. Radikalni socijalisti in liberalci bodo najbrže razočarani zaradi izida volitev, ker bo število e'a'ednjem hipu pa je že bil ves v plamenu. Tovariši so slišali eksplozijo in so takoj prihiteli pogledat, kaj se ie zgodilo. Na pomoč pa svojemu nesrečnemu tovarišu niso mosti priti, ker so uhajali iz kotla strupeni pfl-ni, ki so jih omamili, a skozi malo odprtino tudi ni bilo mogoče potegniti nesrečnega Marinella, ki je obupno klical na pomoć. Morali so mirno gledati, kako je zgorel pri živem telesu. Šele pozneje so s plinskimi maskami mogli v kotel hi spraviti vse zognelo truplo iz kotla. Marinetn se je šele pred kratkim poročil. Protifašisti pred izrednim tribunalom Rim, 30. Junija, g. Kot zaupnika proti-fašistične tajne zveze »Pravičnost in svoboda« sta bila pred izrednim tribunalom za zaščito države obsojena sardinskl odvetnik Cesare Pintus in nameščenec Fran-ceaeo Fancello v Rima na 10 let prisilnega dela, ker sta bila baje v zvezi z italijanskimi ubežniki v inozemstvu in sta organizirala prevratno gibanje v Italiji, železniški uradnik Fraqnandl iz Florenoe je bil obsojen na 7 let prisilnega dela, ker je bil v zvezah z zgodovinarjem prof. Salvemlnl-jem,, ki živi v inozemstvo. ^eppelinov" polet na Severni tečaj Berlin, 30. junija, g. O nameravanem polarnem poletu »Grofa Zep«pelina« so ee izvedele naslednje podrobnosti: Ruski ledolomilec »Maligin«, ki ima na* logo poiskati moreb'tne ostanke Amund« s en ove ekspedicije, bo odjplul dne 15. ju» lija proti Franz Jožef ovi deželi. Tamkaj se bosta srečala z zrakoplovom In izme« ijala posto. »Grof Zeppelin« bo startal dne 20. julija ter bo med potjo pristal v Berlinu in v Ljenmgradu, da bo vzel pot* nike s seboj. Pravi polarni polet bo tra* jal 5 do 6 dr*'. Zrakoplov bo v polarnih krajih tudi pristal in vršil tamkaj raz* na znanstvena raziskovanja. Potrebni znanstveni aparati bodo na zrakoplovu. Nov letalski rekord London, 27. junija. AA. Kapetana Ne« ville Stack in Ghaplin sta v&eraj postavila s poštnim angleškim letalom nov rekord. Preletela sta progo iz Londona do Varšave in nazaj v enem dnevu. Pot meri 2SO0 nrirj. 1 Reforme v italijanskih kaznilnicah Rhn, 30. junija AA. Uradni list prinaSa uredbo o velikih reformah režima v kazenskih zavodih. Tako se bodo vršile sa kaz-nence filmske predstave poučne vsebino. Ustanovljeni bodo posebni odbori, ki bodo imeli nalogo skrbeti za rodbine K.iznencev. Vojaška vstaja v Peruju New York, 30. junija g. Po vesteb i« Lime je v garniziji v Cuzri izbruhnil voja-Skl upor, ker je Jun ta dovolila polkovniku Sanchezu Gueri, da se sme zopet vrniti v Peru. Kakor se je izvedelo, je vlada mobilizirala garnizijo v Arequipi, da bi zatrla vojaški upor v Cuzi. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9. 12375. Pariz 20.22, London 25.125, Newyork 516.90, Bruselj 71.95, Milan 27.05, Amsterdam 207.93, Berlin 122.67, Dunaj 72.83, Sofija 3.34, Praga 15.30, Varšava 57-90, Budimpešta 90.18, Bukarešta 3.07. Kdor oglašuje, ta napreduje! Strmu 2 ' >S L O V E N ? K T NAHOD«, dne 30. junija 1931 Ste* »44 Vičani so zadovoljni V prvih treh dneh je ljubljanski tramvaj zvozil po novi progi na Vi* in nazaj skoro 40.OOO ljudi že vso soboto dopoldne je ogledovala komisija novo progo na VW in Sele ob 12. so gospodje, ki so bili v tej Komisiji, v gostilni pri Pavlicu sestavili zapisnik, ki so ga podpisali: za generalno direkcijo državnih železnic Ing. Miiller-Petrič iz Beograda, za ljubljansko železniško direkcijo ing. Petržela, Josip Lušickv, Ing. Honza, dr. Meliva in Verij švajger, za bansko upravo ing. Rudolf Zaje, banski svetnik Fran Mramor, ing. Ciril Ju van, referent za gradbene zadeve dr. Štefan Skubic, sre-ski načelnik dr. Rudolf Andrejka, ing. Avrelij Kobal, za policijsko upravo pol. svetnik Del Linz, za poštno upravo ing. Matko Kolarič in Karel Bano. Kot Izvedenec ing. Josip štolfa, za mestno občino ljubljansko direktor gradbenega urada ing. Matko Prelovšek in mag. svetnik Fran Čehun, za Maloželezniško družbo predsednik dr. Oton Fettich in Ing. Janko ženko, za podjetje Slemen s^Schuc ker t pa ing. Friderik Maverhofer in ing. Pavel Neus-ser. Komisija je ugotovila, da je 2700 m dolga proga popolnoma v redu In da je sposobna sa obrat. Omenjamo, da je vsa proga od Viča skozi Ljubljano do Zgornje SiŠke dolga 4800 m. Ker je bila slavnostna vožnja s prvimi tramvajskimi vozovi iz Ljubljane in njih triumfalen sprejem na Viču kakor tudi blagoslov cestne železnice pred župno cerkvijo sv. Antona na Viču, ki se ga 'e udeležil tudi novi generalni sekretar ZTOI g. Ivan Mohorič, že podrobno opisano v nedeljskih listih, nam preostaja le še opis zakuske v Sokolskem domu, ki jo je pri- Danes premiera ob 4M 3Vi S. in 91 -4 pravil najemnik Sokolskega doma g. Fran-oot tako, kakršnih smo vajeni le pri atu Živili v Zvezdi. Vsa velika dvorana je bila bogato okrašena, med draperijami državnih zastav na odru se je pa v luči reflektorja svetil bronasti kip kralja Aleksandra. Viški župan g. Petrovčič je otvo-ril dolgo vrsto govorov s pozdravom vseh navzočih in 'Ugotovil, da se z napeljavo električne železnice na Vič pričenja za občino novo življneje, ki se bo razvijalo v hitrejšem tempu, kakor se je doslej. Z otvoritvijo nove proge pa proslavljamo tudi Vidovdan In žrtve za domovino, zlasti se pa spominjamo Nj. Vel. kralja, ki so mu zaklicali gostje trikratni »živio«! Predsednik maloželeznlške družbe dr. Oton P e 111 c h se je Vičanom zahvalil za triumfalni pozdrav in splošno mobilizacijo viškega prebivalstva ob sprejemu električne železnice ter izrekel zahvalo vsem javnim in zasebnim delavcem, zlasti pa ročnim delavcem in težakom, ki so ob vseh vremenskih neprilikah noč in dan delali na progi ter pripomogli, da se je dovršila gradba tramvaja v tako kratkem času. Otvoritev cestne železnice na predvečer našega največjega praznika Vidovega dne naj bo simbol gospodarskega napredka našega naroda. Zastopnik banske uprave, načelnik trg. oddelka dr. M a r n je kot rojen Vičan v imenu banske uprave, kakor tudi v imenu Zveze za tujski promet izjavil, da z veseljem pozdravlja napredek viške občine. župan dr. Dinko P u c je ob gromovi-tem odobravanju v svojem govoru ugotovil, da ima razširjenje ljubljanskega tramvaja več očetov. Do lepega uspeha so pripomogli bivši vladni komisar ljubljanske občine, vladni svetnik Mencinger, posebno pa koalicija med strankami spomladi leta 1928 v ljubljanskem občinskem svetu, ki še danes drži. Za tem se je zahvalil svetovalcu univ. prof. dr. Vidmarju (živahno odobravanje), tvrdki Siemens-Schuckert), nato predsedniku Maloželezniške družbe dr. Fettichu, vsem inženjerjem, ki so bili vedno na progi, zlasti pa se je zahvalil Vičanom, ki so uvideli gospodarsko važnost nove tramvajske proge bolje kakor pa mnogi zaslepljeni meščani. Nato Je viški občinski svetnik g. Tri-buč podal nekaj zanimivih podatkov o razvoju viške občine. Sreski načelnik dr. An dre j k a je govoril o razvoju Ljubljane in o njeni sre-dotočni sili, ki bo kmalu kakor Šiško pritegnila tudi Vič v svoje meje. Naglašal je stremljenje Vičanov za napredkom in napil viškemu prebivalstvu, občinskemu svetu in za napredek občine zaslužnemu županu Fetrovčiču. Zlasti simpatično je bil sprejet govor univ. prof. dr. Vidmarja, ki je govoril o tehničnem delu v javnosti In o njegovih težavah, ki so mnogo večje, kakor pri drugih poslih v javnosti. Povdarjal je, da mu je znano, da bo imel še težkoče. a skušal bo premagati vse, ker naš narod mora spoznati tudi praktično korist, svoje univerze (burni vzkliki: živela naša univerza!), četudi bi imel mnogo priložnosti lepše živeti v inozemstvu, vendar ocrtane doma, ker je kakor rastlina tudi on najbolj srečen v domači zemlji, kjer bo kljub težavam In kritikam sodeloval 8e tudi pri drugih težjih problemih, kakor je bil tramvajski, zlasti pa pri elektrifikaciji naše zemlje, ker je Slovenec in ljubi svojo domovino. Ko se je poleglo odobravanje, je govoril toplo pozdravljen vladni svetnik Mencinger, bivši komisar mestne občine, nato pa obe. svetnik Tavčar, ki je poudarjal, koliko koristnih načrtov je že zasnovala koalicija v občinskem sveta in jih tudi izpeljala ter jih še snuje v kor'st občine in okolice. Po tem tehtnem govoru je naglaeil tajnik društva za zgradbo sokolskega doma g. Borštnik, da v sokolskem domu še nikdar ni bilo toliko tako odličnih gostov in jih prav prisTČno pozdravil. Ravnatelj meščanske šole F a k i n je v imenu mladine Izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli do nove proge, naglasajoč. da bo imela od tramvaja velike koristi tudi šolska mladina pri obisku ljubljanskih šol. Naslednji se je dvignil ravnatelj OTJZD dr. Joža Bohinjec in naglašal, da je tudi tramvaj na Vič nov dokaz, da hočemo Slovenci z vedno večjo organizacijsko silo povezati svojo skupnost, da bomo kos velikim nalogam, ki nas čakajo v ie'u za socialne koristi našega naroda. Treba ;e pri tej priliki zlasti poudariti, da je to delo za napredek vseh narodovih plasti. Naj živi solidarnost duševnih in ročnih delavcev, ki so izvršili to delo, naj živi duševna in materijalna socialna solidarnost vseh, ki jim je na gospodarskem dobrobi-tu dravske banovine, centra Slovenije in cele Jugoslavije. Zadnji je govoril ljubljanski podžupo-i prof. J a r c, ki je v nemščini pozdravil direktorja in inženjerje tvrdke Siemens & Schuckert. nato pa v slovenščini nadaVe-val, da je bila zgradba proge sklenjena ž3 od bivše koalicije še pred 6. januarjem in je to delo koalicije našlo priznanje tudi v zgodovinskem činu vladarja. Svoj go. r je zaključil z vzklikom: Na svidenje v ljubljanskem občinskem svetu! — in alu-dirajoč na skorajšnjo združitev Viča z Ljubljano. Ob gromkem pritrjevanju »o bile nato odposlane udanostna brzojavna Nj. Vel. kralju, in pozdravne brzojavke mini siru javnih del ing. Sernecu in prometnemu ministru Radivojeviču. Govorilo je še več gospodov z Viča, ki so vsi povdarjali koristi mestne železnice Božanska žena Marlene Dietrich za najrazličnejše sloje prebivalstva, nato je pa g. Mesec zaključil oficijelni del kot zastopnik Sokola in hišni domačin. Krna lu se je razvila prav prisrčna zabavrt, ki je dosegla svoj višek, ko Je zaplesal ljubljanski župan dr. Dinko Puc z brhko viško mamo v avbi, viški župan Petrovčič je pa korajžno zavrtel ljubljansko županio go. dr. Pucovo. Vse svečanosti ob otvoritvi proge aa Vič so dokazale potrebo te proge :n pa res hvaležno veselje vseh Vičanov, ia je mesto to prepotrebno progo tudi speljalo. Slavnost je bila prava ljudska veselica, Ki je trajala še v nedeljo in včeraj, sai ie z novo železnico obiskalo Vič v soboto, nedeljo in ponedeljek skuraj 40.000 osob. Ker je Maloželezniška družba proslavila otvoritev nove proge z zares posnemanja vredno odločitvijo, ko je namreč n ikioni-la polovico nedeljskega inkasa ne /sen progah svojim voznikom, sprevodnikom in drugim malim uslužbencem, jim bo te dni razdelila 16.000 Din, tako da ho vsakdo dobil okrog 130 Din. Ob otvoritvi je bil imenovan tudi g. ing. Janko ž^nko za direktorja, knjigovodja g. Nečemer pa za komercialnega vodjo, a razen že omenjer-e nagrade dobi vozno osobje ob novem letu redno še 10% vsega letnega inkasa. S tem sklepom je Maloželezniška družba pa.1* na najlepši način otvorila novo progo, ki naj ji čimprej slede še druge nameravan-1 zveze z okolico. Šolski radio in učiteljstvo Ob priliki banovinska skupščina U JU v Ljubljani bodo imeli g", učitelji priliko nazorno si predočiti delovanje šolskega radia, seveda le bolj od tehnične strani. V petek 3. julija ob 11.45 (ne 2. julija, kakor je bilo napačno porocano) bo namreč v dvorani Delavske zbornice zanimivo predavanje g. prof. Niko Kure t a »O bistvu in organizaciji šolskega radia«. Predavatelj pa ne bo predaval v navedeni dvorani, temveč v studiju oddajne postaje, oddajna postaja pa bo postavila v dvorano Delavske zbornice radio-aparat. ki bo to predavanje predvajal. Aparat bo tip močnega kvalitetnega, a zelo cenenega aparata z kvalitetnim elektrodinamičnfm zvočnikom, ki bi prišel za večje šole vpostev. Ob tej priliki se bo vršil tudi ogled studija in oddajne postaje v Domžalah. Da se učiteljstvo čim bolj seznani z radio-tehniko, se bosta vršila v času od 13. junija do 9. avgusta t. 1. dva strokovna tečaja o radio tehniki. En tečaj bo v Ljubljani in ga bo vodil g. prof. Andree, drugi pa bo v Mariboru pod vodstvom g. učitelja Kosa. Učiteljstvo, ki se ne udeleži skupščine, opozarjamo, da posluša predavanje pri svojem domačem radio-aparatu. Stavbno gibanje V letošnji gradbeni sezoni je sprva dež rad nagajal in oviral zidarska dela. Pozneje se je vedro vreme ustanovilo, stavbišča so oživela, sedaj hite z zidanjem na vse kriplje, da bo kar največ hiš in vil že le* tos gotovih in porabnih. Tri velike, trinadstropne stanovanjske hiše, ki jih zida železniška uprava za svoje uradniške družine na levi strani Dunajske ceste, so v giavnem dograjene. Dve sta že pokriti z ravno streho, tretja bo pa kmalu. Stranke se vselijo jeseni. Šestnajst hiš poganja iz gramoznih tal ob Vodovodni, Herbersteinovi ki Žolger« jevi ulici. Sedaj je v delu visoko pritličje. Ob ugodnem vremenu bo tudi prvo nadstropje kmalu gotovo in spravljeno pod streho. V teh hišah bodo stanovali nameščenci Vzajemne zavrovalnice. V Herbersteinovi ulici, ki gre vrpored* no z Dunajsko cesto, je v delu prvo nadstropje hiše. katere lastnik bo Ciril Štar-bek. Stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. Ker stoji temelj v suhih gramoznih tleh. bodo stanovanja tu» di v tleh porabna. Vsa dela bodo v dobrih dveh mesecih gotova in oddana strankam Gasilska slavnost na Vrhniki Vrhnika, 29. junija. Vsak čas zahteva svoje. V današnjem Času se koče vse modernizirati in prav j tako tudi ganilstvo. Za brizgalnami na i ročni pogon so prišle motorne brizgslne. Namesto voz s konjsko pripremo so stopili v ospredje avtomobili. »čas Je zlato«, pravi narodni pregovor, će priđe kje ta pregovor res do veljave, pride gotovo pri požarih. Društvo, ki je navezano le na konjsko pripre go. ne more v potrebi priskočiti takoj na pomoč, večkrat pa je odvisno od prvih minut celo premoženje. Tudi gasilno društvo na Vrhniki se hoče modernizirati. Pod spretnim vod-| stvom načelnika Jakoba Voljča se je za-; čela v jeseni akcija za nabavo nove motorne bnzgalne in tovornega avtomobila. Spomladi letos smo zaprosili občane, zavarovalnice in oblasti, naj nas pri tej akciji finančno podpro. Uspeh te akcije je bol zadovoljiv, čeprav nekateri še niso izpolnili svoje dolžnosti in kljub gospodarski krizi, ki jo čutijo vsi stanovi. Toda odbor vrhniškega gasilskega društva se Je odločil, da izpelje započeto delo do konca. Naročil je v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani motorno brizgal-no za 36 k. s., ki je bila razstavljena že na letošnjem velesejmu. Po zaslugi g. Jos. Jelovška smo prišli tudi do avtomobila. Karoserijo nam je mojstrsko Izdelal in preuredil blagajnik g. Franc ŽAtko, kolar na Vrhniki, potrebna kovaška dela pa je z vso fineso izdelal g. Jakob Leskovec, strojnik pri g. Jos. Jelovšku. Res Je, da delo hvali mojstra, zato se pri tej priliki iskreno zahvaljujemo obema. Slovesna blagoslovitev bo dne 5. julija združena z zletom Vrhniške gasilske župe. Spored je naslednji: ob 1. pop. zbiranje Članov pred Gasilskim domom na Vrhniki, ob 2. litanije v župni cerkvi sv. Pavla, ob 3. slovesen blagoslov novega orodja, ki ga izvrši stolni kanonik dr. Mih. Opeka. Slavnostni govor bo imel naš rojak, bivši zvezni tajnik in soustanovitelj Jugoslovenske gasilske zveze g. Janko Ho-jan. Iz prijaznosti sodelujeta pri svečanosti moški pevski zbor pod vodstvom gosp. pevovodje A. Gruma in pa Godbeno društvo. Vabimo vsa sosednja društva in vse prijatelje gasilske organizacije, naj pohite v nedeljo 5. julija na Vrhniko in tako počaste požrtvovalno, nesebično karitativno delo. Na pomoč in na svidenje! v orijetttalskem Ijubav-nem zvočnem veleSilmu Pomembna delavska svečanost V nedeljo 5. t. m. bo stavbinski odsek Narodne strokovne zveze v Ljubljani na svečan način sprejel od Članov bivše zidarske skupine NDO iz Trsta svoj stari prapor, katerega se je po velikem trudu posrečilo dobiti Prosvetnemu odseku stav-binskih delavcev Narodne strokovne zveze v Ljubljani. Ta prapor ima za seboj devetnajstletno zgodovino, tako zgodovino, kakor malo kateri drugi, saj je pod njegovim okriljem delavstvo v Trstu kot prvo pokazalo svoje slovansko prepričanje 1. 1012, ko se je prvič pokazal na ulicah, spremljan od tiso-čev slovenskih delavcev. Več kakor lepih je preživel trdih dni, dni bojev za pravice in proč vi t delavstva, ki se v tedanjih časih, ko je vladala v Trstu trda pest Italijanov in Nemcev, ni plašilo tudi na zunaj pokazati, da čuti slovansko. Svetovna vojna je prekinila vse delovanje slovenskega delavstva; uresničil se je izrek: Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile na vse strani. Tudi svetovna vojna Je minila in Trst je postal suženj tujca, zastava, ki je tolikokrat plapolala pred vrstami onih, ki so tvorili večino prebivalstva mesta, se je morala žalostno skriti. Delavstvo se je raz-bežalo, vendar pa ni pozabilo svojega prapora. Prisega, ki je bila dana 1. 1912, Je vedno plamtela in v nedeljo, ko bo ta prapor končno doživel svoje vstajenje, mu bo stavtrinsko delavstvo ponovno priseglo zvestobo. Pristopal te k Vodnikovi dražbi v porabo. V Staničevi ulici ob Mestni gramozni jami za Bežigradom, kopdjejo svet za vi-sokopritlično, enonadstropno hišo ge. Marije Pintarič. Tu je odprt svet posebno proti vzhodu. Stanovanja bodo svetla, su* ha, zdrava. Ko se napravi opaž za temeljni betonski zid ter železobetonska plošča, bodo začeli zidati z opeko. Z delom se bodo tako požurili, da bo do zime vse gotovo. Zidanje vodi zidarski mojster Vinko Borec. V isti ulici bliže Bežigrada so začeli ta teden kopati gramozna tla za temelj vi« sokopritlične, enonadstropne hiSe, v kateri bo gospodaril višji sodni oficial Mijo Tavzes. Lepa moderna stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju, v tleh pa drvarnice, pralnica in kopalnica. Kakor je videti iz izkopanega sveta, bo Tavzes ova domačija precej obširna, pa vseeno do zime gotova, če bo vreme ugodno. Zidarska dela je prevzel stavbnik Anton Mavric. V Pleteršnikovi ulici, ki veže Bežigrad in Livarsko ulico, je pognalo iz tal betonsko temeljno zidov je za visoko* pritlično, enonadstropno Šenkovo domačijo. Hiša bo že letos gotova m porabna. Zidanje vodi stavbnik Anton Mavric. Na Dunajski cesti blfou Brinja je na dvorišču tovarne za kis v delu visokoprU tličje gospodarskega poslopja. Podjetje (Produkta) je Last družabnikov Žužka in Sker'epa. Gradnjo gospodarskega poslopja ima v rokah zdarski mojster T. Erj.avec z Jezice. Na Kosovem poi'ju, ki se raz tega med Celovško in Draveljsko cesto, si je postavil svojo domačijo mehanik Knez. Poslop* je je visokopriitlično in enonadstropno, v grobem sezidano in pokrito. Za stanovanje bodo porabni tudi kletni prostori. Vsa dela se izvršijo v dveh mesecih in se stranke vselijo že pced septembrom. Kne» zu znda zidarski mojstr Franc Sršen. Najbližji Knezov sosed bo L. Gor ene, lei bo imel v glavnem tako domačijo kakor Knez. Gotova in porabna bo tudi v istem času. Zidarska dela izvršuje zidar* ski mojster Franc Sršen. Nekoliko najprej proti Draveljski cesti raste iz gramoznih ta! vfeokopritlicna hiša Franca Žirovnika. Za stanovanje se po* rabijo prostori v tleh, visokem pritličju in pa pod streho. ŽmrniSkova hiša bo gotova in porabna v dveh mesecih ali še prej. Zida mu jo zidarski mojster Janez Kos« 'mač iz Gameljnov. Naselje na Kosovem polju se bo še letos razširilo za nekaj ličnih hiš, kar skle» parno te ograj en Si stavbisč m na vožen i h skladanic zidne opeke. Odkar je odprta điscmsktt tramvajska proga, se je Kosovo polje znatno približalo Ljubljani in zato si bo ie marširateri državni in zasebni nameščenec posta v H tam na odprtem, so-mč* nem svetu svoje ognjišče. <:L žrtev kopanja v Kamniku Kamnik, 30. junija Davi okros pol 9. so potegnili iz Nevljice 16 letnesra mizarskega vajenca Franceta Lamprečnika. V ponedeljek se je kopal kakih 150 m nad novim mestnim kopališčem v Kamniku, kjer je kopanje prepovedano. Vse kaže. da ga je med plava- MAROKO njem najbrž prijel krč, kar je bilo razvidno tudi iz lege trupla. Mladenič je ležal na trebuhu v vodi s tesno stisnjenimi ustnicami. Njegov sostanovalec je snoči okrog i 18. videl ob levem bregu Nevljice pri veliki lipi še Lamprečnikovo obleko, fanta samega pa nikjer. Sprva je mislil, da je kam odšel, ko se pa zvečer le ni vrnil domov in ker ga tudi zjutraj ni bilo v delavnico, so takoj sklepali, da se je najbrže ponesrečil. Zato so davi obvestili orožnike. Orožniki so pričeli iskati po strugi, blizu velike lipe je pa g. Petelin iz Kamnika opazil nekaj belega v vodi; skočil je v Nevljico in takoj nato potegnil iz nje nesrečnega vajenca. Lamprečnik je bil doma iz Sv. Lenarta pri Gornjem gradu, mizarske obrti se je učil komaj pol leta pri tvrđki Mejačin In Roje. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Naj bo ta nesreča drznim, včasih tudi neveščim fantom v resen opomin, da naj se ne hodijo kopat na prosto, ko jim ne more nihče na pomoč. Karambol v Selški dolini Skorja Loka, 30. junija. Včeraj popoldne se je v Sv'J'.v. dolini pripetila težka nesreča. V Ježetov avtobus, ki vozi med škofjeloškim kolodvorom iz Železniki, se je zaletelo motorno kolo. i>a katerem sta sedela dva vozača. Kolo se je skoro popolnoma razbilo. Motociklista sta bila lažje poškodovana, trpita pa veliko materijalno Škodo. Kakor zatrjujejo, znaša Škoda 15.000 Din. Oba sta se po nesreči z vlakom odpeljala v Ljubljano. Kakor so ugotovili, sta oba iz št. Vida pri Ljubljani. Kdo je kriv nesreče. Še ni znano. Cirkuška. V neko mestece je prišel majhen cirkus. Glavna privlačna točka je bila kletka s tigrom, poleg katerega se je mirno igralo nedolžno jagnje. — Ali ee nikdar ne spreta, — je vprašal nekdo izmed občinstva. — Zalo redko, če se pa to pripeti, traja samo nekaj minut. — In kaj je potem? -X Potem kupimo pač drugo jagnje, je odgovoril direktor. Spominjajte te slepih! S o Še Sokoli! Bliža se obletnica tragiuie smr t; br. Toneta Maleja. 19. julija 19.il Lurm odkrili na njegovi gomili \ Bohih.ski Bistrici nagrobn; spomenik, krasno ćz'r akad- kiparja g. Lojzeta Doiinarja. V: , k se zavedate veličine pokojnikove žrtve boste prisostvovali tej žaln; sveča:.osti. Sokolska in narodna društva pros.mo, da uvažujejo ta datum. — Odbor za p stavi-te v spomenika br. Tonetu Maleju. Tiumfalen nastop celjske sokolske župe. V nedeljo in včeraj se je vršil *r Celju letošnji župni izlet celjske soki iske /upe. k je uspel tako impozantno, kakor Še nobeden doslej v beli savinjski metropoli. Pc tekmovalnih prireditvah in sijajno uspe' nedeljski večerni akademiji na prostem, jt zapustil včerajšnji silni zmagovalni pohoc Sokolstva po celjskih cestah in uiicah pn vsem prebivalstvu neizbrisen vtis. Tam. kjer so morale rdeče sokolske sra^e še pred dobrimi 12. leti doživljat naj\e: l sramotitve in ponižanja, kjer b| bil tedaj malenkostni poskus prireditve javne sokolske manifestacije že v kali zadušen 2 ognjem in mečem, se ie včeraj tresei kamniti cestni tlak pod trdnimi k>rakj tisočerih krepkih sokolskih bratov in sester Popoldanski javni telovadbi na GiaŽivilski kontroli v dravski banovini v teku lanskega leta-?:. Kemična predavalnica, Vegova ulica 4, pričetek ob 18. uri. —Ij Zunanje lice hiš se obnavlja. Lično obnovljeno in prebeljeno je šestnadstropno tovarniško poslopje (stara ctrftrama WS. štev. 40), last Kunca Josipa & Komp. Na Poljanski cesti ie v delu obnova dvonadstropne hiše (šet 19), ki je lastnina Fran- ca Dolinarja. Renoviranje vodi »Gradi dom«, stavbna družba z o. z. Sedanje lepo vreme ie prav pripravno za obnovu hiš, vil in ostalih poslopij. — V Streliški ulici se temeljito predelava, prezidava in modernizira Ljudski dom. Adaptacijo izvršuje stavbno podjetje Ivan Vižintin. —I] Nova remiza bo najbrže čez 14 dni pod streho. Betoniranje strehe ne gre tako naglo od rok, kakor so prvotno računali. Zbetoniranih je približno polovico železo-betonskih obokov, okrog 50 m dolžine. Drugo polovico strehe bodo betonirali pozneje, ko bodo lahko prestavili opaž cd prve polovice. Prej se pa mora seveda beton dovolj strditi. kopljejo ob strugi svet za temelj betonskega zidu in delajo opaž za opažem Pri frančiškanskem mostu gre delo za tromo-stovje urno od rok, zlasti, ker ,so v rabi razni stroji- Za zgornje most je že napravljena lesena konstrukcija za obok. Na mostu stoje gruče radovednih gledalcev dan za dnem, saj se vidi vedno kaj novega. . —Ij Pripravljalni odbor »Kajak kluba Ljubljana« vabi vse lastnike sklopnih Čolnov ter interesente in prijatelje kajak sporta na sestanek, ki bo jutri v sredo ob 20. v restavraciji hotela »Miklič«. Iz Celja Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 —1} Regulacijiska dela v Ljubljanici. Na Krakovskem nasipu bo oporni betonski zid v kratkem gotov do zatvornic sb izlivu Gradaščice v Ljubljanico. Da voda preveč ne ovira kopanja, so v akciji motorne črpalke. Sedaj je v delu zadnji opaž pred zatvornicami. Pri šentpetrskem .nostu ie gotov 70 m dolgi oporni zid na levem bregu Ljubljanice. Na desnem bregu napravijo letos oporni zid v isti dolžini Zdaj —c Rdeči križ v Celju bo priredil v soboto 11. julija v celjskem mestnem parku koncert vojaške godbe celjskega 39. teš-polka, požrtvovalne gospodične pa bodo po mestu prodajale cvetice. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil ponuđeno cvetko in ki se ne bi tudi zvečer potrudil v park in doprinesel svojega obolusa v korist nesrečnega prebivalstva v Dramljah, Šmartnem in okolici, kjer je toča 15. t. m. popolnoma uničilia ves letošnji poljski pridelek. —c Koncert v mestnem parka. Delavsko pevsko društvo »Svoboda« v Celju je priredilo v soboto zvečer v mestnem parku pevski koncert, ki mu je prisostvovalo nenavadno številno občinstvo, kjei je s svojo Številnostjo in glasnim ploskanjem pokazalo, da so se mu koncerti nasin delavcev zelo priljubili. Koncert, ki je traral dve uri, ie dokazal, da delo agilnega pe-vovodje g Cirila Preglja ni bilo zaman in da fe rodilo uspehe, ki se jim mora čuditi vsak spričo dejstva, da so deiavc- ves dan :n često tudi ponoči zaposleni s težkim, telo in; voHo ubiiajočim delom v tovarnah. Ponovni koncerti »Svobode« bi bili Celjanom zelo ljubi. c— Sreskj gremij trgovcev v Ceijn bo imel svoj VIIT. rednj letni občnf zbor v četrtek 2. julija v restavraciji Narodnegs doma. Pričetek ob 8- zjutraj. Cim šte-.Vneiša udeležba članstva je zažeflena. K 20 letnici Tehniške srednje šole Kaj pravijo absolventi delovodskih šol k pomembnemu inMlein Ljubljana, 30. junija. Sporedno z industrijsko in obrtno naprednejšimi državami se je začelo tudi v bivši Avstriji razvijati obrtno šolstvo. Kakor v vseh pogledih, tako tudi v pro» svetnih zadevah niso bdle vse dežele bivše Avstrije deležne enakih vladnih simpatij. Da se je pa začelo obrtno šolstvo še dovolj zgodaj razvijati tudi pri nas, je zasluga naših narodnih buditeljev. Iz maUh začetnih uspehov so naši prvoboritelji z vztrajnim in pož rtvo va In i m delom dosegli, da smo dobrli obrtno šolo, kakršnih je bilo le malo v državi. Skromna strokovna šola za obdelavo lesa in umetno vezenje se je pod vod* stvom zaslužnega prvega ravnatelja. Iv. šubica, razvila v teku let v sedanjo Tehniško srednjo šolo, ki je ena najuglednejših šol v naši državi. Tehniška srednja šola je dala v svojih 20tih letih ogromno število mladih teoretično m praktično izvežbanih moči. Kako visoko je šola usposobila svoje absolvente, kažejo odgovorna mesta, ki jih zavzemajo v obrtnih in industrijskih obratih, poseb« no še, če pri tem upoštevamo trnjevo pot, ki so jo morali prehoditi, preden so se praktično dovolj usposobili v posameznih specijalnih panogah. Pri tem ne smemo pozabiti, da naša industrija z nekaj izjemami dosledno odklanja praktikante, zahteva pa razne specijaliste. Še pred 10 leti so bili zaposleni v naših tovarnah sami inozemski delovodje. D*mes se je v tem pogledu mnogo izptemenilo, kjer pa še obstojajo prejšnje razmere, se ne morejo več opravičiti s pomanjkanjem strokovnih moči. razen morda v nekaterih specijalnih panogah. Tradicijonalno orna« lovaževanje vsega domačega je še vedno vkoreninjeno, o narodni zavesti nekaterih gospodov je pa bolje, da sploh ne govorimo. Ako imamo dandanes številen kader povsem usposobljenih industrijsko*obrtnih naraScajnikov, se moramo v prvi vrsti spomniti tistih, ki so ta naš naraščaj usposobili in s požrtvovalnostjo odpirali in kazali naši mladm? nova po*a v tako hitro napredujoče tehnično polje. To je naš profesorski zbor z direktorjem prof. Jožefom Refenerjem na čelu. ^Nikjer se tako razločno ne vidi, kakšna čuda zna ustvariti nesebično in vztrajno deto, nego baš na tem zavodu. Zavedati se moramo, da pa tehničnem zavodu ne sme obstojati šablonski pouk desetletja, ampak se mora prilagoditi hitremu, tempu napredka teh* nične stroke, kar se na našem zavodu tudi dosledno izvaja. •m9'.MMS Z naše strani pa bodi posebno povdar-jeno. da so absolventi strojne in elektro del. šole s temeljnimi nauki, " dobljenimi na zavodu, z lahkoto zimtgo>vaAi študij na višjih oddelkih tehničnih šol, odnosno bili dovolj teoretično podkovani za praktično in teoretično izpopolnitev v svoji stroki. Absolventi vseh oddelkov (odsekov) smo vzljubili zavod, ki nas je usposobi! za življenje in smo pri km topu čutili, da ni' kakor ne moremo pretrgati vezi z zavodom, kar nam lahko tudi v poznejšem živ* ljenju samo koristi. Nismo pa tudi hoteli pretrgati medsebojnih vezi, ker smo postali velika druži* na. In da vadržimo vse to, smo si ustanovili svoje stanovske strokovne organiza* cije kot posredovalce med vodstvom zavoda in absolventi. Organizacije so pa tu* di prevzele skrb za zadostno upoštevanje absolventov v državnih in privatnih J tucijah. Dalje imajo organizacije nalogo pospeševati in omogočiti nadaljno strokovno izpopolnitev svojih Članov in sicer z preskrbo mest za prakticiranje, potom predavanj, tečajev, sestankov, ekskurzij in ustanavljanjem posebnih strokovnih knjrž* nic. / 1 WMBWMBBIMfe HJ&čfivJfo ^VCK- £ Med prvimi, ki so si ustanovili organizacijo. So bi'lr absolventi elektro-ddovod* ske šole, ki so se organizirali I. 193$. Nekaj mesecev pozneje- so jim sledili abso! = venti strojne del. šole. Obe orgamzaeiji sta delali nekaj let ločeno. Ker pa sta bili ustanovljeni z istimi cilji m zasledovali isti smoter, sta se 1. 1927. združili v »Organizacijo praktičnih elektro in strojnih tehnikov v ■ Ljubljani« (OPEST). Nov*j»iinans^-,fi. jm knj^j^trk pot L. - 1929. je vstopila v »Zvezo društev pri* vatnih nameščencev Slooenije v Ljubljani« v kflMf veffkfh organizacij. Oofeila je svoj lokal, svojega stalnega strokovnega tajnika in svoj mesečnik. Knjižnica se je izpopolnila ter nudi članstvu možnost na-daljne izobrazbe. Organizacija j$ bila le* tos oproščena plačevanja vseh državnih taks v dopisovanja s drž*vnsni uradi, ka? bo gotovo zopet pripomoglo k uspešnejšemu delu na prosvetao^s^olcivnem poljd za svoje člane. Vsi obsolventi strojne in elektro del. šole se prav radi spommja^mo ha "kratki leti, ki smo jih preživeli na zavodu, nik* dar pa ae pozabamib umrlih iti šc živečih vzgojiteljev ter kličemo k dvajsetletnemu jubileju zavoda, vsemu profesorskemu zboru z g. direktorjem na čelu: Naprej no začrtani poti za napredkom rehtnke, naprej za ideali naših prvoboriteljev! Mi pa obljubljamo pomoč, kar bo v naši moči. Obljubljamo, da bo naše življenj* sko udej^tvovanje v čast in ponos našim vzgojiteljem, zavodu in državi! Absolventi elektro in strojne delovodske šole. Majdica pere za svoje punčke. Malo Majdica jc svojim punčkam dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove obiekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schlchtov Radion. Ona jc že pri svoji mamici videla, da postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro m lahko, kajti SCHICHTOV RADI0N PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Umetna beljakovina iz premoga VelevaZaa iznajdba, ki more prinesti v doglednem času prevrat v prehrani človeštva Na glavni skupščini Društva za tehniko premoga v Dortmundu je poročal poslovodja prof. dr. Glunt o pozornost vzbujajočih izsledkih v kemiji premoga. Povedal je, da se je po desetletnih naporih vendar posrečilo izdelati iz premoga sintetično beljakovino. Že danes moremo iz premoga, iz koksa po nekih novih procesih priti do snovi, ki jih narava uporablja pri graditvi živalskega in človeškega telesa. Posrečilo se je namreč premostiti zev med premogom m tistimi kemičnimi spojinami, ki so gradniki beljakovin. Seveda ie še preuranjeno govoriti kar o umetni prehrani s temi snovmi, ki se dobivajo po novi metodi iz premoga. Povsem gotovo pa je že sedaj, da so podani začetki pridobivanja umetnih hranil iz premoga. To kratko poročilo profesorja Giaunt je izzvalo silno senzacijo ne le pri kemikih, temveč tudi pri biologih. Že zelo stara so prizadevanja kemikov, dobiti v laboratoriju beljakovine in je že pred dobrimi 30 leti dunajsfki kemik Lilienfeld izdelal v laboratoriju snovi, katere so kazale znake beljakovin. Pokazalo pa se je, da so te snovi le nekaki sestavni deli beljakovin. Beljakovinska molekula je namreč silno zamotano sestavljena in sestoji iz 50 odstotkov ogljika, 7 odstotkov vodika, 15 odstotkov dušika 25 odstotkov kisika m 2 fKrstotka žvepla. Vsi poizkusi sintetične izdelave beljakovin so se gradili, na ogljiku. Znameniti poskusi slavnega kemika Emila Fischerja so naposled tudi dognali posamezne gradnike beljakovin. Vendar se pa še ni dalo iz aminokislin, to je 19 dušičnatih ogljiko- vih spojin, ki so gradniki beljakovin, izdelati celo beljakovinsko molekulo. Ce-daj pa se je menda vendar posrečilo v laboratoriju društva za raziskovanje premoga v Dortmundu razne aminokisline tako spojiti, da tvorijo beljakovinsko molekulo. S tem je dosežen pač eden največjih uspehov teoretske kemije, ki bo pokazal raziskovanju be-lakovbn novih poti. Razumljivo je, da se je moral uporabiti ogljik za izdelavo beljakovinastih snovi in da je bilo uprav spojenje žvepla s temi snovmi tisti most, ki je privedel do pravih beljakovin. Sanja biologov in naravoslovcev, da bodo izdelovali živ (iproto-plazmo) v laboratoriju, se je približala iz kraljestva utopije v možno dosegljivost. Prvi korak sintetičnega izdelovanja beljakovin se je posrečil. Čeprav se je izkazalo pred leti uspelo sintetično izdelavanje sladkorja zaenkrat nepraktično, je tudi sintetična izdelava beljakovin zaenkrat še samo ponosno delo človeškega duha, vendar je pa verjetno, da bo praktična uporabljivost umetnega izdelovanja teh dveh važnih snovi v doglednem času prinesla velik preobrat v prehrani človeštva. Seveda je še daleč do tega. da bi človek lahko vso svojo beljakovinsko hrano kar v žepu nosil v obliki tablet. Sintetična izdelava sladkorja ki beljakovin bo imela pa gotovo za posledico, da se bo posrečilo še druge komplicirano sestavljene kemične snovi umetno iizde-lati in bo lahko fiziolog v zvezi s kemikom naposled nemara rudi rešil zad-jo skrb človeštva — skrivnost življenja. Veliki dogodki in prazniki so se končali brez posebnih katastrofi Ljubljana, 30. junija. Vidov dan ni samo praznik velikega spomina naših zgodovinskih herojev, ampak tudi veliki dan naše mladine, ki ta dan privre iz vseh šol s spričevali v rokah in zapušča tesne šolske prostore, da se za par mesecev oddahne in naužije zdravja in veselja ob morju, na gorah, v prirodi. Menda noben narod nima tako lepo združenih dveh praznikov v enem dnevu kakor mi: Vjđov dan in konec šole . . . I Tam smrt. žrtev. Kosovo — tu življenje, mladost, novi rod. Za večino mladine je to najlepši dan v letu; za starše istotako. ako je vse po sreči. Saj ste videli vrvenje in življenje po ulicah pred šolami, pred cerkvami; Vse polno ponosa, zmagoslavja in novih nad! Za one, ki se na prehodu: iz osnovne na srednjo, z nižje na višjo ali a srednje na visoko šolo, se začenja s tem dnem vprašanje, kako in kam naprej? Kam * do- poklica? Nemčija ima danes 300.000 ne-laposlahin I izšolanih ljudi. To je številka, Sreda 1. julija. Opoldanski program odpade; 18: Jože Premror*. Razkol in obnova cerkvenega •dinstva v oglejski patriarhiji; 18.30: Salon- | ki J*™"-. ^r 'SLJ°nLe ^Tfl; "SS h , . , . i . &,rtJ__ v» t* Jr, • ; srednjih soiah. Dasi Dri nas se ni tako cu- •ki kvintet; 19.30: P. dr. R. Tommec: Por- gfc preobilice Hudiranih ljudi, se je ven-treti iz svetovne literature in umetnosti dar bati da nastane. Zato je treba pravo-(John alllton); 20: Koncert »Sloge«, godbe [ {tagn0 misliti na — bodočapst. na pihala; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, j Toda, kaj bj bili črnogledi! Želimo naši dnevne testi, napoved programa za nasled- j mladini zadovoljne počitnice! — V nasled-nii dan i njem nekaj iz dnevne kronike. J ______ .__ Svet se ni podrl, niti solnce se ni usta- Četrtck 2. julija. r-fv.. .v - . - , , , - ^ - + ~*.^ ,«^=1 »i *x io a\ ^ mJSI vilo, še- Uma ni mrknila — ker niso fa*o 12.15* Plošče; 12.45: Dnevne vestif ! .-. x - . .,„V0-1n X_i i • i • * 4. ia m v« t ti i dolgo izšli časopisi, čeprav se je odigralo 18.30: avionski kvintet; 19.30: Drago Ula- J * „___ * ' v ..x „_ T _ firveč »velikih« dogodkov, ga: Gunnastične vaje 20: Jože Premrov; ;;r Ustanovitev ljubljanske škofije; 20.30: Or-gfle-solo, igra prof. Rančigaj; 21.15: Koncert ljubljanskega šramel kvarteta (gg. dr. Ivan Karlin &r. Mirko Karlin, Vladislav Prm-tič, Viktor Dežela) in tenorista g. M. Jela-čina; 22.15: Prenos z Bleda; 23: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. 3TR03KE rtOGAVtCI *ii«ow h* ^ * NajelajSi spomini nas vežejo seveda s tramvajsko svečanostjo. Pisali so "Se, da se je izteklo vse srečno, proga se je otvorila in je bilo pri tem mnogo veselja In pompa, celo top je imel precej oblastno besedo in niti lampijon€kov ni manjkalo. Tramvaj je privozft na Vič kljub ^šrangi«, k ki je niti plačal, radi peve navdušenega občinstva je premagal. VMe je bilo v redu in prav — le bi moralo voziti pri otvoritvi najmanj 50 tramvajskih vozov, da bi - prjšlo navdušenje občinstva bolj do veljave !n teraza. LjTi*! se Je n atlasi Yo * toftko v vsak .voz, da bi ga skoraj razgnali, neka tarfv tO celo silili na stretio Navdušenega občinstva je oflo seveda dovolj ob vsej' pro-gi. Polovica Ljubljančanov je drvea z\ ;ram-va|ein do konca proge ln se zato tudi ni čuditi tako razhojehi cesti na Viču in celim lužam solz na nji, ki j\ih je pretakalo od veselja giujeno občinstvo. Potem smo praznovali vsestransko le- žegnanje po vesoljnem Trnovem, v vseh gostilnah so godli ter bobnali, kakor da se pripravljajo na zeljar9ki pohod proti sovražni Ljubljani. Stvar pa je bila povsem nedolžna, le vrteli so se, kakor da se jim v resnici vrti. K takšnemu žegnanju spadajo seveda tudi stojnice z »odpustki«, zvonenje in še nešteto podobnega ter se razume, da so se Trnovčani izkazali tudi v tem pogledu. Ljubljančani sami so imeli v nedeljo dovolj opravka s prevažanjem s tramvajem na Vič in v Šiško, celo na kopališča so pozabili, češ da je prevroče za kopanje. Seveda je bila strašanska vročina ter ljn-dje lažje prenašajo parne kopeli v tramvaju — iz ekonomskih razlogov, seveda česar noče nihče priznati. Praznovali smo tudi včeraj na vso paro; ponedeljki so sploh kar ustvarjeni za praznovanje, ko so ljudje še takorekoč »v formi«. Tudi včeraj ni šlo brez žegnanja, tokrat ^so se postavljali šentpeterčani, m pa baje niso mogli posekati Trnovčanov, kar bi bil tudi čudež. V ostalem pa smo praznovali oba dneva z malimi izjemami po navadi in brez posebnih pretresljajev — lepo vreme, vročina in splošna suša so storiM svoje, Ljubljančani pa tudi in tako so se prazniki ter praznovanje srečno končali. SPD Srpsko planinsko društvo v Beosradu priredi v dneh od 12. do 24. julija nenavadno zanimivo turo na Prokletije in Komove v Zetski banovini. Tura, ki j„ bo vodil prof. ing. Dušan Podgorski iz Beograda, se bo začela v nedeljo dne 12. juH-ja z odhodom iz Beograda z avtobusom ob 5.45. Turisti se bodo peljali preko Kraljeva, Raške, Kosovske Mitrovkre v Dečane, od tam se povzpnejo na vrhove zaninvvih gora v tamkajšnjem ozemlju. Z gora pridejo Izletniki ha drago stran vPodgonco in na Cetinje, od tam na morje (Kotor). Stroška so fa»mfcrofna nizki. Kdor *e hoče izleta udeležiti/mora priglasiti svojo udeležbo osebno ali plsmco najkasneje do sob:>-te 4. julija ob 20. Kdor se za iziet zanima, naj se zglasi v pisarni Osrednjega odbora S*i ai nati, deževaio^ajtor bi . spo (palača L^Jtred. baok« iv. n^dstrop- prav za prav moralo, saj si ljubljanske elie ne moreš niti misliti brez dežia._ ir*\ v~x^ eju »$®rve**^ Trnovčani imajo protekcijo" š$ celo pri višjih silah. PraonovaM so namreč je), kjer bo lahko prečital obširni n de-witoni program izleta. Planincem iz naše banovine ta krasni izlet najtopitje priperc-čamo. Stran 4 NAROD« 3ne 90. Junija 1931 Stev. 144 Zane Grejr: 58 Skrivnostni jezdec .. Roman. — O, WiIson, svečano II obljubim — prisezem ti! — jc vzkliknila. — Greh bi biL Bila sem neumna, neumna, da sem se dala tako preslepiti. — Ljubiš me. LfribiS me. i p t — Da. da. — Reci mi! Reci mi tako — da ne bom nikoli več dvomu" — nflcott več trpel! — Ljubim te, Wilson. Ljubim te — neizrečeno, — je zacepetala. — Ljubim te tako, da mi bo počilo srce. Brez tebe bi ne mogla živeti. Umrla bi — tako te ljubim. Iztrgala se mu je iz rok, skočila k lovcu m mu položila roko na ramo: — Spremite me domov. Hitro, hitroi mm je dejala z drhtečim glasom. Columbina se je zavihtela v sedlo in pomahala na deblu sedečemu Wilsonu v slovo. Wade je pa iskal stezo. Potem, ko sta se že spuščala počasi po položnem pobočju, je zagledal wade na robu gozdiča, ležečega nad njima, nekaj premikajočega se. Bila je moška postava, ki se je skrila za drevje in izginila. \Va-de je svetoval Columbini. naj požene konja in se požuri domov. Toda Columbina ga ni hotela ubogati. Ko sta bfla že tako daleč, da ju Wilson ni molel več videti, je Wade iznova zagledal moža. Čez rame je imel obešeno puško. Wade je postal nekam nemiren. — Požurite se domov, Coilie, — je dejal strogo. — Zakaj? Pritoževali ste se, da me nikoli ne vidite. Zdaj pa... Ben, kaj pa je? Columbina je čutila, da se je Wade nenadoma čudno izpremenil in smer nje. govega pogleda jo je o tem prepričala. — Moški! Ben, to je... da ... to je Jack! — je vzkliknila razburjeno. — Zdi se mi, da bi bilo bolje, če bi dejali Jack — Neotesanec, — odgovoril Wade z otožnim smeljajem. — Ah! — je zacepetala Cohimbma m se ozrla po pobočju. ~ —'Vrnite se hitro domov, CoHie, pre-pustie Jacka meni, je dejal Wade. — Kaj mislite, Ben, da me je videl? Mislite, da me je videl v Wilsonovem objemu? — Tako gotovo, kakor sije solnce. Skrivaj je vas opazoval. Vse je videl. Ze njegova hoja jasno priča o tem. Zopet stari Jack-Neotesanec. Novi in plemeniti Jack je izginil. Saj sem vam pravil, da bo tako, Coilie. Zdaj pa le hitro domov in prepustite Jacka meni. Wade je čutil, da se je pri njegovih zadnjih besedah obrnila in ga radovedno pogledala. Toda on ni odvrnil pogleda od Jacka Belloundsa. — Prepustiti ga vam? Zakaj pa, prijatelj? — je vprašala. — Dobri mož zdaj kar besni. Nedvomno vas razžali. Prepričan sem, da bo... — Ne grem, — ga je prekinila Co- lumbina, ustavna je konja in skočila iz sedla. Lovceva pozornost je veljala izključno, mlademu Đelloundsu, ki se je naglo bližal; nehote je pomislil, da ga zle slutnje niso varale. Cim sta se s Co-lurrrbino ustavila, je Jack pospešil že itak nagle korake tako, da je skoraj tekel. Puško je držal s cevjo naprej, na zelo zgovoren način. Mračen liki oblaki pred nevihto je bilo njegov obraz. Dohitel ju je. Pene so mu pokrival ustnice. Dvignil je puško in pomeril na lovca. — Prokleti zvodnik! Ce le zinete, vas ustrelim kot psa! — je zarohnel ves iz sebe od jeze. - Wade je vedel, kdaj je bilo njegovo življenje res v nevarnosti. Pogledal je Jacku naravnost v srepe oči. — Ker nimam pri sebi revolverja, Jack, bi se prav dobro ujemalo z drugimi vašimi junaštvi, če bi me zdajle ustrelili. Njegov nežni glas, njegova hladno-krvnost in zaničljivost, s katero je sprejel grožnjo, vse to je bilo kakor orjaške roke, ki so odvrnile Jacka Belloundsa od umora. Povesil je puško in jo postavil na tla, obenem je pa iskal primernih besed, da bi izrazil svoje ogorčenje. — Bom že še obračunal z vami, — je zamrmral m zaškripal z zobmi. Prišel sem vam na sled. Najini računi bodo poravnani pozneje. Toda ne vmešavajte se v to zadevo, sicer vam bo predla slaba. Najslavnejši dijamant na dražbi Iz Londona prihaja zanimiva vest. Dne 16. julija bo v Londonu dražba enega najlepših draguljev na svetu, ki je last Velikega mogula. Zgodovina tega dragocenega kamna je stara 40 let. Njegov prvi lastnik je bil Benve-nuto Cellini, sloviti italijanski umetni kovač. Potem je prešel dijamant v last rodbine Medici, ki je dragoceni dragulj poklonila Velikemu mogulu. Ko so zavzeli Delhi, so odkrili dragulj v zakladnici kralja Udha, pozneje pa je postal last angleškega podkralja v Indiji Canninga. Kakor poročajo, se za dragoceni dragulj poteguje mnogo kupcev. Relikvija Haitija Na mednarodni kolonijalni razstavi y Parizu je razstavljena tudi zgodovinsko znamenita in nazdražja relikvija male republike Haiti, namreč sidro ladje »Santa Mariac, s katero je Krištof Kolumb 1. 1492 odjadral preko Oceana in odkril Ameriko. >Santa Ma-ria« se je vrnila 25. decembra 1. 1492, na povratku pa jo je zalotil vihar in je na zapadnem obrežju otoka Haiti blizu Caracola nasedla. Njeno sidro, ki je dolgo 9 čevljev in dva palca, so pozneje potegnili iz morja. Zgodovinska relikvija je bila že na dveh mednarodnih razstavah v Chicagu in Filadelfiji. Ameriški milijonarji, ki se zelo radi pulijo za take zgodovinske znamenito- sti, so ponujali vladi republike Haiti precejšnje vsote denarja zanj, toda vsaka ponudba je bila zavrnjena, ker je sidro največja narodna in zgodovinska svetinja otoka Haiti. Kitrten zblaznel Iz Diisseldorfa poročajo, da ?e večkratnemu morilcu Petru Kiirtenu zadnje čase blede in vsi znaki kažejo, da bo mož najbrž zblaznel. Zdravniki so ugotovili, da je to posledica strahu pred smrtjo. Če bo Ktirten justificiran, še ni znano, ker pruski pravosodni minister še ni izdal nobenih navodil. 36 milijonov avtomobilov Vodilna ameriška avtomobilska revija >Avtomotive industries< poroča, da je bilo v začetku 1. 1931 358 milijonov avtomobilov, od teh 3 milijone osebnih voz, 55 milijonov tovornih voz, 2-8 milijona motornih koles in 269000 avtobusov. Od tega števila odpade na Zedinjene države 26.7 milijonov voz, napram 26.6 milijona v preteklem letu. Splošni porast avtomobilov je bil letos v Ameriki mnogo manjši nego na ostalem svetu. Lani so [zgotovili v Zedinjenih državah okrog 3.5 milijonov voz in motornih koles, število avtomobilov v Evropi se io zvišalo od 4.8 na 5.3 milijona, kar predstavlja 10% prirastek v enem letu. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli povodom prerane izgube našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Ludvika Wohinza ter za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni če. duhovščini, stanovskim kolegom pokojnikovim, pevskemu društvu >Ljubljanski Zvon« in še posebej njegovemu pevovodji gospodu Zorku Prelovcu, gg. pevcem Matičarjem za v srce segajoče žalno petje, gospodu govorniku Luji Drenovcu za prelep poslovilni govor na grobu in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 27. junija 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Vsaka ta odgovor MLAJŠI ŠOFER vesten in zanesljiv, dobi takoj mesto. Ponudbe na tovarno čevljev L Razborsek, Tržič. 1967 TRGOVSKO HIBO prvovrstno, prodam ev. sprejmem sposobnega najemnika ali družabnika (-co). Zagore, Višnja gora. 1966 j MODROCE vrhne Ia afrUc močno blago i Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, tirno in blago ta preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg it 2 L Mikuš Linbljaiia, Mestni trg IS priporoča svojo zalogo ^""ikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- BUKOVA DRVA PREMOG pri tt »KURIVO« LJUBLJANA, Dima j-esta fttev. SS (na Balkanu) Telefon STANOVANJE lepo, dve sobi, parket, elektrika, takoj oddam. — Mestni trg št. 13, I. nadstr. 1972 POHIŠTVO Politi rane spalnice Din 6500.— pleskane > 2800.— postelje > 250.— omare > 550.— kuhinjske oprave > 1100.— kuhinjske kredence > 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri mizarstva »SAVA« Ljubljana, Kolodvorska al. 18. — — Tudi na obroke!-- 68/L ZA STAVBE vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla — ceno oddaja Fran ŠUŠTAR, Ljubljana, Dolenjska cesta. Telefon 2424. 1956 OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, komfortno, s strogo separiranim vhodom na Miklošičevi cesti oddam boljšemu gospodu takoj. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda« 1968 VELIKO DOBI6KANOSNO podjetje vse leto v obratu v bližini Ljubljane — prodamo, ker prevzamemo istovrstno podjetje v Franciji. — Potrebni kapital 6 milijonov dinarjev, obrestova-nje kapitala do 40 % letno. — Dopise na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Izvanredna prilika rentabilitete«. 1969 Malinovec pristen, naraven, na malo m veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c. 6. DOBAVA ifjjpOLACANJt CELJE LJUBLJANA MARIBOR Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov. V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga dr. Iv. Matico: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno ■ higijenske borbe proti ietiki kot ljudski in kužni bolezni« Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova nlica štev. Inserirajte v »Slovenskem Narodu44 Najlepša ugodnost za najemanje cenenih posojil. Za vloge in vse obveznosti jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Razpis. Pokojninski zavod za Ljubljani razpisuje vodovodno in elektr. inštalacijo sa stanovanjsko hišo v Celju. Razlago va Vsi potrebni pripomočki kot proračun ter razpis se dobe pri podpisanem zavodu od 30. junija dalje med uradnimi urami za Din so. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 8. julija t L do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Oton — Val v Ljubljana, 0675