Leto LXXV. gfc m 37« decembra 1943 — Cena 1.— E UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON 8T. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln «1-26. PONCDE1ISKA I1DAIA HJVTRAM IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA >JUTRA<. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 LIRE. NENAROCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO Fortdauernde schwere Abwehrkampf e an der Ostfront Angriff bei Shitomir — Fortdauernde deutsche AngriHc bei Retschica — 102 Sowjetpanzer abgeschossen — Anhaltende schwere Kampfe im Ortona-Abschnitt in Stiditalien Aus dem Fuhrerhauptquartier, 25. Dez. DNB. D as Oberkommando der Wehrmactat giht bekannt: Oestlieh Shitomir trat en die Sowjets mit starken Infanterie- nnd Panzerkraften auf breiter Front z u m Angriff an. Schwere wechseIvolle Kiimpfe, in deren Verlauf bisher 58 feindliche Panzer abgeschossen wurden, sind noch im Gange. Nordwest-lich Retschiza setzten unsere Trup^en i hren Anirriff \vciter fort. Ein Flussab-schnitt \vurdc trotz 7ahen feind'ichen Wl-derstandes ubervvunden und mehrere Ort-sehaften im Sturm gcom^ei. Nardt' t ir' S h I o b i n dauern die harten Ab\vehr-kampfe an. Versuche der So\vjets, ein Ein- bruchsstelle vom Vortage zu ervveitern wurden im Gegrenangriff mit wirksamer eigener Artillerieunterstutzung: vereitelt. Im Raum von W i t e b s k verstarkte der Feind seinen Druck erbeblich. Die ver- di ingenden Angriff skci e der So\vjet« konn-ten aufgefangen und dabei 44 feindliche Panzer vernichtet werden. An der ubrigen Ostfront fanden keine wesentlichen Kampfbandlangen statt. In S ii d i t a 1 i e n setzte der Feind an h gestern seine starken Angriffe im Ab-schnitt von O r t o n a fort. In einigen Einbruchsstel!e.n sind schvvere Kiimrfe im Ganpe. Im Mittel- und Westabschnitt ver-licf der Tag ohne besondere Ereignisse. UfsverKišti^ertc Ksf tlgkeif der VVintersshlacht im Ost en AbwehrerfoIg bei Nikoool und Dn;eprcr>8trowsk — 71 Sovvjetpanzer abgeschossen — Aufgefangene bolschswistiscbe Angrrfta bei Shitomir — Neuer Durchb: uchsversuch der Sovviets bei Witebsk vereitelt Aus dem Fuhrerhauptouartier. 26. Dez. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Die \Vintersch!acht im Osten ging auch am ersten VVeinachtstag mit unverminder-ter Heftigkeit xveiter. Am Briickenkopf von Nikopol und sud-vvestlich Dnjepropetrousk nahmen die Sowjets ihre Angriffe wicder auf. Sie scheiterten in harten Kainpfen. 71 feindliche Panzer \vurden abgeschossen, davon allein 66 im Bereich einer Infanteriedivi-sion. Im Kampfraum von Shitomir dehnte der Feind seine mit uberlegenen Kraften ge-fiihrten Ansrriffe auf \veitere Abschnitte aus. In unsere Stellungen einjredrungene feindliche Angriffsspitzen wurden in er-bitterten Kampfen aufgefangen. Nordvvestlich Retschiza gewann der ei-gene Anprriff weiter Boden. Im Abschnitt von Shlobin bereinigten unsere Grenadiere im Gegenangriff einc feindliche Einbruchsstelle. Nordvvestlich Kritschew trat der Feind mit starkeren Kraften zum Angriff an. Er wurde abceiviesen, ein ortlicher Ein-bruch bereinigt. Im Raum von VVitebsk dauert das sch\ve-re Ringen an, Versuche der Sovvjets, ihre Finbruchsstellen zn ervveitern und einen Durchbruch zu erz\vingen. \vurden durch eingreifende Reserven vereitelt. In Siiditalien gehen die sch\veren Kam-pfe im Abschnitt von Ortona \veiter. Im Gegenangriff \vurde eine uichtige Hohe zuriickerobert. In Ortona selbst sind er-bitterte Strassenkampfe im Gange. An der ubrigen Front vcrlief der Tag bis auf scbwachcre Vorstosse des Feindes nord-vvestlich Mignano ruhig. Am 24. Dezember versuehte ein aus En-glandem und Franzosen be^tehender Kom-mandotrupp sich nnseren Drahthindernis-sen an der Kanalkuste zu nahern. Er vvur-de vernichtet. Bei Ansriffen anglo-amerikanischer Fliegerverbande am ersten Weihnachstag auf die Stadt Boren nnd einipe Orte im oberitalicnischen Raum wurden funf feindliche Flugrzeugre absreschossen. Unterseeboote versenkten in den letzten Tagen im Atlantik und Im Mittelmecr fiinf Schiffe mit 34.500 BRT und torpe-dierten ein weiteres. Ans Geleitsichemngr und TJnterseeboot-Ja^dffTuppen wnrden neun feindl'cbe Zerstoref* und Geleitfahr-zeuRe versenkt. Bordflak der KHe«rsmarine brarhte uber der Biscava ein Flucrboot vom Typ Sun-derland zum Abstnrz. Nadaljevanje težkih obrambnih Mw na vzhodnem bojišču Sovjetski napad pri žitomiru — Nadaljevanje nemških napadov pri Rerlci — 1925 sovjetska oklopnika sestreljena Težki troji v odseku pri Ortoni v južni Itailji Fuhrerjev glavni stan, 25. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Vzhodno od Zitomira so prešle močne sovjetske pehotne in oklopniske sile v napad na široki fronti. Težki, izprememb polni boji. med katerimi je bilo doslej sestreljenih 58 sovražnih oklopnikov, še trajajo. Severnozapadno od Rečice so naše čete nadaljevale svoj napad. Kljub žilavemu sovražnikovemu odporu so naše eete prekoračile neko reko ter zavzele v naskoku več krajev. Severnovzhodno od 2lo-bina se nadaljujejo težki obrambni boji. Sovjetski poizkusi, da bi razširili neki ▼dor. ki so ga napravili prejšnjega dne, so se izjalovili vsled protinapada, ki ga je uspešno podpiralo lastno topništvo. Na področju pri Vitebsku je sovrr>?.nik občutno povečal svoj pritisk. Uspelo je prestreči prodira v-?« stvvjefs1 ce w»T*»».**aIne. kline in pri tem uničiti 44 sovražnih oklopnikov. Na ostalem vzhodnem bojišču niso bili nikaki pomembnejši boji. V južni Italiji je sovražnik tudi včeraj nadaljeval močne napade v odseku pri Ortoni. V nekaterih vdorih se bi je jo ležki boji. V srednjem in zapadnem odseku .je potekel dan brez važnejših dogodkov. Mestrtsinfšana silovitost zimske bitke na vzhodu Obrambni uspeh pri Nikopotju in Dnjepropetrovsku — 71 sovjetskih oklopnikov sestreljenih — Prestreženi boljše* viški napadi pri žitonniru — Ponoven sovjetski poizkus prodora pri Vitebsku se je izjalovil Fflhrer.rev glavni stan. 26. dec. DNB. Vrhovno paveljništvo oboroženih sil objavlja: Zimska bitka na vzhodu se ie tudi na prvi božični praznik nadaljevala, z nezmanjšano silovitostjo. Pri nikopoljjkcm mostišču in južnoza-padno od Dnjcpropetrovska so sovjetske čete zopet cbnovile svoje napade, ki so se izjalovili v hudih bojih. 71 sovražnih oklopnikov je bilo sestreljenih. 66 izmed njih samo v odseku neke nehotne divizije. Na bojišču pri Zitomiru je razširi^ sovražnik svojo z nadmočnimi sHami i7vr-šene napade na nadaljnje rdseke. Sovražni napadalni klini, ki so vdrli v naše postojanke, so bil; prestrržer»i v egortenih bojih. Severnozapadno od Rečice je lastni napad še dalje napredoval. V odseku pri Zlcbinu so očistili naši grcnadir.ji s protinap?do*-> sovražni vdor. Severnozapadno od Kr'čeva je rre'el o-vražnik z močnejšimi silami v napad. Bil jfce odbit, krajevni vdor pa je bil očiščen. Na področ.-u ori Vitebsku se n?.dal.*i! :ejo težki boji. Sovjetske poizkuse, da bi razširili svoje vdore in izsilili prodor, so preprečile nemške rezerve, ki so posegle v boj. V Jtibi Italiji se nadaljujejo težki bo.u v odseku pri Ortoni. S protinapadom je b?la ponovno zavzeta važna višina. V Ortoni so srdite poulične bitke Na ostalem bojišču je razen slabših sovTa*n;kovih sunkov severnozapadno od M i gnana potekel 24. decembrase je skušala približati našim žičnim oviram ob Rokavski o^ali iz Angležev in Francozov sestavljena ■duma skupina. Bila je uničena. Pri napadih ansrloameriških letačkih >at na prvi božični dan. ki so sra hrvršfe na mesto Bclcnn in na neka i krajev rcrnraje-«ra italijanskega n^dročja. je hilc ses'r 1 :e-nih 5 sovražnih letal. Podmornice so v zadnjih dneh potopile na At!ant;ku in Sredf>zemck-»ni morru 5 ladij s 34.5C0 hrt. ter torp^dirLle nadaljnjo ladjo. Iz konvejske spremljav* in iz skupin protipodmorniških lovcev je bi'o »»->-tcp'.'enih 9 sovražnih rašlfcev in spremljevalnih ladij. Mornariško motile*a^fcn topništvo jf nad Biskajskim zalivom sestrelil > vodno 'e'^lo tipa »Sun deri and«. Žrtve terorističnih napadov na Italijo Kim. 24. decembra- V času od sklenitve premirja do konca novembra t. 1. so po trditvah rimskega radiia Anelo-arreričani izvedli skoraj nepretrgano verigo terorističnih napadov na italijanska mesta in vasi. Pri teh napadih so bile uničene neprecenljive vrednosti kriUure in zgodovine. Okoli 3.000 civilnih noslonij s 15.595 stanovanji je bilo uničenih. 6.489 civilnih oseb, po večini žen in otrok ie bilo ubitih in nad 11.000 civilistov več alj manj težko ranjenih. Med novimi italijanskimi oboroženimi silami je bilo 315 mož zadetih. Dr« Gobbels Nemcem za Božič »Trdna vera v Berlin, 25. dec. DNB. Na sveti večer je govoril po radiju nemški propagandni mini si er dr. Goebbels Nemcem v domovini, na bojišču in na vsem svetu, V svojem govoru je dejal med drugim: »Božič, ki je bil prej rodbinski praznik, je postal sedaj ob višku vojne za milijone ljudi takorekoč praznik ločenih. Nešteti Nemci ga morajo letos proslavljati daleč od svoje domovine in svojih ljubljenih, bodisi kot vojaki na bojišču, kot delavci v inozemskih, za vojno važnih obratih, kot ma+ere z otroci, ki morajo opravljati svoje delo v pokrajinah, kamor so se preselile, ali pa na področjih, ogroženih od letalskih napadov, dočim se mude njihovi otroč'Čki. ki so dobro zaščiteni pred strahotami sovražnega le+alskeea terorja, v otroških podeželskih taboriščih. Posamezne člane rodbin bo v tej uri nemško hre-per»enie zvezalo med seboj, kljub daljavam bo poiskalo ljubeča in ljubljena srca in iih združ;lo v eno. Kljub temu pa bo letošnji Božič za nas vse najboli nemški izmed vseh nemških praznikov. Ce tokrat ne more biti praznik miru in sreče, potem na i bo za nas vse prazrvk te?a hrepenenja milijonov. Mi. nemški narod, smo posten v tem težkem boju za svoj obstoj trdi in nesentimentalni, toda poezije življenja, ki se nikjer ne pnkaže tako lepo in tonlo kakor o Božiču, zato nismo izgubili. Danes bi jejo nemška srca vseoovsod, kjer stoje Nemci, čar Bož"ča jih obdaja z vezjo skupne ljubezni in velikega narodnega uoanja. ki bo s to vojno in z zmago, ki bo prišla, končno izoolnjeno V tej vojni smo mnrs;kai izgubili, toda tudi mars'kaj pridob'li. Ce smo postali revnejši na zunanrh dobrinah, se pa je s tem novečalo n-še bogastvo notranjih do^^n. Živimo v dobi svetovnega preporoda. Treba je močneea srca za doiem^nie in za razumevanje tega časa. Vsako novo zgodovinsko rojstvo pr:naša s seboj bo^eč'ne, toda zdrav nagon daje mladim narodom vedno znova moč. da jih premaeaio. Le posrleimo. kake doksze življenjskega junaštva smo današnji Nemci vedno znova doprinesli v preteklem letu. Naš narod je pri tem prekosil ramega sebe in s; zbral toliko slave in časti, da se nam ni treba sramovati pred nobenim stoletjem nr»še 7CTo^ov:ne človeške besede niso zadostne, da bi se z njimi narodu za vse to zahva-Ht. Na§; vojaki so se na vseh boiišč'h borili z junaštvom, ki je že skoraj podobno največii hrabrosti v naši zgodovini, in naše prebivalstvo v polvraiinah. ogrožen "h od vo~kih ppt^?)Hov. sDreiema podli in zahrbtni sovražni letalski teror s heroi-stvom in s preziranjem smrti, ki zaslužita več kakor samo nrizmmie in občudo-vr.nie Zato velia ni;m vsem danes moj prvi pozdrav. Poleg njih vel i a pr>se.bna beseda povezano^i in priznanja našim ranjencem z bojišča in z domovire, ki leže v lazaretih in v bolnišnicah. Stranka je storila vse. da bi bil ta sveti večer zanje nemški praznik, čeprav so ločeni od svo-j'h dragih. Kako radi bi to storili tudi našim ujetnikom v sovrnžnih deželah. Naj bodo pom'rieni. Na le še bolj trde in bolj odločne. Sovražnik STvloh ne ve, kako moč je vsled tega zbudil v nemškem narodu. M^rda b, - 1 rT-^ občutil v prihodnji pomladi pri voi^škem spopadu z našo vojsko na zapadu. Mi bomo nemški Reich braniti, kjer mu bo pre- Znhval* m pčznztije berlinskega Berlin, 24. dec. DNB. V božični poslanici berlinskemu prebivalstvu je izrazil berlinski Gauleiter in državni mini-ter dr. Goebbels svojo zahvalo in piiznanje za zgledno zadržanje v zadnjih tednih. Sovražnik jo, pravi poslanica, v zadnjih tednih zad A Bori inu več težkih udarcev ter s tem lice mesta bistveno izpiemcril. Treba je ramo pogledati škodo, povzročeno po terorističnih napadih, pa človek že ve. kakšen ci!; zasleduje. Hotel je in hoče zadeti vojno moralo in ne vojne industrije ter s tem doseči pri berlinskem prebivalstvu, i:^r n«u je bilo pri bamburškem, essenskem. kocln-skem ter prebivalstvu mnogih drugih most stalno odrečeno, namicč zlom duševnega zadržanja Berlinčanov ter razkroj njihove zvestobe do režima in Fuhrerja. Cez ta račun so Berlinčani potešili sovražniku debelo črto. Celo sovražni tisk mora oriznati. da je vojna morala zaradi terorističnih napadov postala prej trdnejša kakor popust-Ijivejša, za Reich na ie postni Berlin s svojim zadržanjem šele prav državna prestolnica. Če nam je sovražnik nadaljuje dr. Goebbels, vsilil s terorističnimi napadi, kakor pravi, bitko za Berlin in če nam jo še vsiljuje, potem lahko s ponosom trdimo o sebi, da smo to bitko doslej dobili in jo bomo dobili tudi v bodočnosti. V teh tednih so bila izvršena v državni prestolnici naravnost čudežna dejanja organizacije. To ste lahko ugotovili z lastnimi očmi. Vse ustanove in skupine stranke, vojne -ile. države in mesta so pri tem odlično ude'e-žene. S tem so si p-idobile najvišjo hvalo sicer tako kritičnega berlinskega prebivalstva. Glede na napravljeno škodo ie omenil dr. Goebbels. da so bile izvršene vse priprave, da se razdeiani deli mesta obnove in postanejo večii. močnejši in lep.:i. tila nevarnost, ter ga bomo zaupali, ako bomo nekoč stari in trii dni, rokam naše mladine, da ne bo nikoli propadel. To so misli globokega premisi ;evanja, ki so se nam zbudile danes na sveti večer petega vojnega Božiča. Ni to praznik miru, temveč zaradi volje naših sovražnikov praznik vojne, ki pa naj nas vodi k miru. k onemu srečnemu in lepemu miru, ki si ga hočemo priboriti za nas same in za naše otroke.« Propagandni minister je nato Izrekel nemškemu narodu Fiihrerjeve pozdrave. Dejal je: »Naj pozdrav njemu je obenem naša rahvala :n nnša svečana obljuba. Naši sovražniki imajo za n.i -protniku naro-l, ki je našel v svojem političnem prebujenju svojo najmočnejšo narodno silo. To je narod, ki danes misli le še na zrna-: >, ki bo prišla. Za obljubljeni Reichu na življenje in smrt. stojimo v tej tihi svečani uri zvesto in neomajno zbrani okrog Fuhrerja. Z močnim snom nastopamo pohod v bodočnost Kaferi sovražnik si vsled tega ima premagati tak narod, ga z zvijačo prevarati ali zlomiti en s ?:lo S vole« OT zija? Trdna vera v bodočo zmago je orožje naših src. ki nikdar ne omahujejo.« Podli i ie na ulicrh bodo po zmagovitem miru v kratkem i/^.:ni!c. Berlin br> potem res p lavno merto Kcicha in njegovo v najtežjih časih dokazano jekleno src? mu daie tudi moralno p-avico da ima v svojih zidovih vodstvo Nemčije. Z besedami zahvrle in priznanja za dokazano junaštvo ter stalno pripravljenost, k ker tudi n-ainri?rčr: rj&imi pozdravi in željami za Božič in Novo leto zaključuje dr. Goebbels svojo po lrnico. Esžifrta pc^asr.ca češkega predsednika dr, Hache Praga, 24. decembra. Državni predsednik dr. Hacha je o B^2ic»i naslovil češkemu narodu poslanico, v kateri se mu zahvaljuje za di-ciplinirano razumevanje njegove politike in za čestitke ter zaupanje izrečeno ob peti obletnici predsjednikovanja. Dejstvo, da je Češki narod v viharjih te vojne v njenem petem letu lahko nedotaknjen v svojem narodnem obstoju proslavljal božične praznike, je označil kot ponovno potrdilo pravilnosti sedanje poti Češki narod stopa odločen v novo leto ter z zaupanjem, da mu je zajamčena srečnejša bodočnost, če bo tudi nadalje ohranil brezpogojno enotnost in narodno disciplino. B&ži&d gaver slovaškega ittstranjefra ministra Bratislava, 24. decembra. V svoji božični izjavi pravi slrvašk: notranji minister Maeh. da ^bs+r>in zi ^lnvr»*ko rii napadalnih tonov ckcro nadčloveška dejanja. Poleg ter? ie odloga. k: natopila v fem odseku, še bolj ote"knč:la bojevanje, ker so se ceste in nota. k: so z na~*on:vš;m mrazom pos*alo trda. znova izoremen:la v blato tako. da je premikanje čet in dova-žan;e oskrbe zvezano z največjimi težavami. Nad'.lin je rc/:;vV jo h;] nn V:teh*ku. kje «w>vjetsfcc ćete cbnovito, že rTej^ieca i!ne ;rvr"cnc n^izktT^r prodora \Te da h- jih :ted;!i. so ;:h cki?rai 7 nov pripelianHci ee tam pr^n:!- v bo;. Ma sveti večer so WV hoji nr.zno v noč tako da ns<, imel nem:k; grenadir j- n;t: t??9 večen n;kaketw odmora Vedno znova je h;Io t^eha z^iezit' sovražnikove vdore obkoliti sovražp" ski'p:nf k' i m ie na ne-nreclednem ozemlju uspelo prodret' v nemške crte. ter un;čevati sovjetske oklopn-3ce skupine. k: so operirale v zalediu Od vsakega ne-samczn'ka so t* bor zahteva'; ka. največ Kako težke so sovjetske izgube, ie razvidno že z neverietno velikega «tevila v zadnj'h dveh dneh uničenih sovjetskih tankov V 48 urah e b:lo namreč uničenih kar 12f» sovjetskih nk!opn;kov. ' Tudi sevcrnozamdnr, od Rečice je pr?3c med Berezino :n Dn'eprcm do silovt'h bojev Tam je kljub ojačenju sovražnega odpora ie dalje napredoval lasten nemški napad Na težavnem močv rnem in gozdnem ozemlju so S" nem:ke čete vedno znova priborile nova ozemlja Boljševiki so skuhali zaustavit nemški na pad z mnranjem 'n z razstrelje\anjem mostov, teda tudi te ovire niso mogle zadržati nemških jet Nemške čete So s k iub temu 'zsilile prehod preko taktično važnega rečnega korta ter & prdobi!e povrhu se nadaljnje ozemlje. V ostalih severnejših cdsckh bojišča je sovražna; severnovzhodno od /tlobina ojačil sveje napade, da bi raz> ril vdor ki se mu je posrečil prejšnjega dne Najprej mu je uspelo, cb je prodrl do za:čitn;h topni:k h postojank, od tam pa ga je vrgel ncm>k; protinapad, ki je bM zelo uspešne podprt s topniškim ognjem nemških baterij, znova nazaj na njegova izhodišča. V vseh ostalih odsek h bojišča so imeli boji popolnoma krajevni značaj in n'so prešli :a okvira izvidni.:kega delovanja in podjetij udarnih čet Ssmo žrtve zagotavljajo zmago Brezuspešnost ameriške živčne vojne Tokio. 24. dec. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Ameriška vlada še vedno upa doseči z živčno vojno uspehe vi jih njihovo orožje ni moglo, je ugotovil govornik informacijskega uiada K-ponske vlade Iguči v petek na sesetanku z zastopniki inozemskega ttika. Tako je neki poročevalski urad nedavno objavil, da bo ameriška cenzura v bodoče prepovedala razpravljanje o ^rašanju drugega bojišča Neka druga poročevalska agencija svari istočasno, da bodo v prihodnjih 90 dneh ameriške izgube trikral I »ko i e?*ke kakor v prvih dveh vojnih letih Ta cčividna kršitev cenzurne prepovedi, je naglasil inoonski govornik, predstavlja ponoven poizkus, slabiti odporno moč osnih sil. zakaj, če se res pripravlja veliko podjetje in računajo pri tem z velikimi izgubami potem sovražnik ne bi naprej napovedoval časa Anglija in Zedi-njene države odgovarjajo na sovjetske sanje o otvoritvi drugega bojišča in čung-kinško željo po za-sedbi Burme vedno s podobno oropagando. toda sovražnik bo moral uvideti, da je zmago mogoče pridobiti le z žrtvami, ne pa z govoričenjem. Japonski uspehi pri napadu na Bougaliivillu Tokio, 24. dec. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Kakor je bilo sele sedaj objavlje no. so močne japonske čete 13. decembra pred Torokino na Bougainvillu dosegle velike usnehe oroti sovr^žmku Sovra£»>iV je pretrpel izgube ter se je moral umakniti iz ^«tojank. Japonski letalski napad na otok Aravo Tokio, 24. dec. DNB (Vzhodnoazijska služba.) Pri četrtkovem japonskem letalskem napadu na otok Arave so bile na osmih različnih mestih zažgane sovražne vojaške naprave, kakor poroča japonski glavni stan. Razen tega sta bili zažgani dve izkrcevalni ladji Istega dne so Japonci sestrelili 24 sovražnih letal iz oddelf ka približno 70 letal, ki so se pojavila nad japonskim oporiščem Rabaul Štiri sestrelitve še niso megle biti potrjene. Japonci so izgubili 6 letal. Sovražnikove izgube pri Izkrcanju na rtu Merkus Tokjo, 24. dece. DNB (Vzhodnoazijska služba.) Sovražne izgube pri izkrcanjih na rtu Merkus je cenil eovomik vlade na petkovem sestanku s predstavniki tiska po »previdni oen:t"i<~1: i-slic. Lansko leto so b:le ovčke v jezercu!« »Da, ampak tisto nrpako sem potlej popravila — se sr>omnijo, gospod?« >S*e zadovoljni?« Bolnice v en glas odgovarjajo: »Zadovoljne, zadovoljne! Vojna je. me pa smo na toolem in v čistem. Tudi hrane imamo dovolj.« Polona leži v postelji. Slaba ie in človeku -e ob porledu nanjo stisne srce od sočutja. Toda na vprašanje, kako se poen::, odgovori rjogumno: ^Korajža pa šnajt — gospod' župan!« Sni osen smeh vzbudi s tem odgovorom. Polona hoće biti zmerom mlada, četudi ji je že 85 let. Ko so pred kratkim časom sestre poklicale c. kaplana Burjo, naj gre obhajat Polono, je po pomoti prišel k tej ženski Toda v sx>sednii sobi je ležala druca Polona, leto stare i ša. Pa se je naša Polona za-meiala g. kaplanu: »Ah kaj. k men* s+e prišli z obhajilom? Ali vam niso delati, da kliče gospoda «ta stara* Po-lons in ne «ta mlada« Polona?« — Po obisku nri bolnik;h so se gostje podali v leno okrašeno obedn'oo V prazničnem razno1ožeir»itu so pripadniki zavoda sprejeli obiskovalce s petjem božičnih pe- smi. Pri obdaritvi je dobil vsak zavodov obiskovalec četrt kile marmelade, pol kile sladkorja in nekaj jabolk, moški pa so bih* deležni tud: cigaret in tobaka. G. generalni tajnik je pozdravil varovance ter jim poželel zadovoljne praznike. »Ko se bo nocoj oglasilo zvonjenje božičnih zvonov.« je dejal med drugim, »vas bodo ubrani glasovi zvonov v spominih popeljali v vašo mladost, ki ste jo preživeli na raznih straneh sveta. In v družbi svojcev, znancev in prijateljev ste se na ta večer, kakršen je nocojšnji, iz leta v leto veselili rojstva Odrešenikovega. Na večer življenja ste se zbrali v tem tihem domu. Vaši znanci in prijatelji izza mladostnih dni niso več pri vas, le spomin: nanje so vam še ostali. Na ta čudežni večer bi vam bile ko, re hi ne bilo nikoear pri vas* zato ie mestna občina vsako leto na ta večer poslala k vam svojega zastopnika Letos sem jaz, ki sem sin mesta Ljubljane, prišel v vašo sredo, da vam v imenu občine voščim zadovoljne božične praznike in srečo v letu. ki prihaja. In če bom k letu spet prišel k vam. je moja srčna želja, da bi vas prav vse našel zdrave in zadovoljne in rako lepo zbrane v svečanost-nem razpoloženju svetega večera, kakor vas vidim zbrane pred seboj nocoj.« Nagovor je izzval živahno odobravanje. V imenu obdarovan cev se je zahvalil sivo-bradati zavodar g. Kos: »Ob zatonu našega življenja nam je hudo. ko vemo. da je življenie zunaj težko. Se težje pa nam je, ker ne moremo sodelovati pri obnovi naše domovine. Boga bomo prosili, naj skrajša trplienie. ki *e naloženo vsem. ki so v tej vojni izgubili dom in najdražje svojce. Hvaležni smo mestni občini, da nam je omogočila v miru preživeti jesen življenja v tem domu, posebej pa še gg. generalnemu tajniku Jančigaju. \rpravite-liu zavoda, kakor tudi čč. sestram in g. dr. Rusu. ki očetovsko skrb* za nas. Vsem dobrotnikom naj Bog poplača njih skrb. ki jo imajo z nami. In tudi mi jim vsem želimo zadovoljstva za praznike in mnogo sreče v novem letu.« Po obeh govorih so pevci in pevke za-neli »Sveto noč« in druge bož'čne pesmi. Marsikatero oko se ie ob spominu na pretekle dogodke zasolzilo. človek je čutil resnost in ubranost svečanega trenutka, ki ga prinaša v dobra in čuteča srca praznik svetega večera. Gostje so se pomešali med varovance, ki jih je blizu 600. in se z njimi razgo-varjali do odhoda. Teica gledališkega in koncertnega življenja V Drami nas je v predbožičnem in božičnem razpoloženju ogreval in pomirjal Dickensov »Cvrček za pečjo:. V Operi pa je bila v sredo uprizorjena nesmrtna Puc-cinijeva »La Boheme«. Ne bo izumrla izlete v naš h src h podoba uboge, nesrečne Mini. Pela in podoživljala jo je, kakor običajno, z nežnim, toplim občutjem Kse nija Vidalijeva. ki lahko šteje Mirni meo svoje najuspešnejše stvaritve. Skrbna, vestna priprava, polno vživetje sta bistveni oznak: njene pozitivne, kvalitetne in-terpretaciie. Skladno se je razpela ob sentimentalnih dvospevih z Rudolfom, ki je prav gotovo doslej najboljši Lipuščkov lik na našem opernem odru. Poln igralskih in pevski utrip kaže sijajna Musetta M. Polajnarjeve. Svoj razposajeni spev v drugi si ki je odlično odpela. Zrelo posrečeno združuje Muscttine poteze neugnane življenjskost! :n človeške dobrotnosti. V dobri formi je bila tudi ostala montmar-trska bohemska trojica V. Jankov Marcel. M. Dolničarjev Schaunard :n F. Lup-sev Collin. Pripomogli so s svojim učinkovitim spevnim ter igralskim podajanjem k celotnemu uspehu. Kakor pri Betteto-vem Coll'nu, tako nas je tudi pri LupjSe-vem globoko ganil sloveči spev o plašču v sklepni sliki. Omeniti ie še Zupanovega Benoita in Alcmdorja. Predstava je bila organizirana po C. Drbevoevem režiserskem sasnutku in pod pre'zkušenim 2e-bretov'm dirigentskim vodstvom. Vodja zbora je S. Hubad. scenograf inž. Franz. Občinstvo je izražalo vodilnim sodelujočim Svoje toplo priznanje, posameznim tudi pri odprtem odru. Nekatere pomanjkljivosti n:so motile. Božične predstave so bile v drami in opori dobro obiskane. Ni manjkalo aplavzov. Občinstvo je bilo hvaležno igralkam ter igralcem za njihov trud in prizadevno pc±i tvovalnoet. Ponedeljek 20. decembra se je glasbena Ljubljana spet zgrnila k drugemu simfoničnemu koncertu v veliki unionski dvorani, ki so ga počastili s svojo navzočnostjo tudi zastopniki nemške vojske in Ijublian-sk-h oblastev. Občinstvo se je z užitkom nasJajala ob pomembnem Beethovnovem klavirskem koncertu v es-duru, pa tudi ob prelepi Havdnovi simfoniji v d-duru in F. Lisztovi simfonični pesnitvi »Les pre-ludes«. Vse tri skladbe so bile verodostojno podane. Poseben umetnostni in slogovni pečat sta vtisnili drugemu s!mfonične-mu koncertu močni glasbeni osebnosti — nemšk; dirigent Buchholz in naš popularni klavirski virtuoz prof. Anton Trost. Buchholz je temeljit razčlenjevalec part-nih fines in posebnosti, suveren interpret in navzlic razmerno mladim letom preizkušen urejevalec vseh skupin našega povečanega radijskega orkestra. Virtuoz prof. A. Trost pa je. kakor zmerom, sijajno odigral klavirski pa:t Beethovnovega klavirskega koncerta. Globoko znanje, umetnostni zanos, nekakšen mladosten polet so tiste pozitivne in konstruktivne oblike, ki so izstopale tudi ob ponedeljkovem prof. Trostem vrhunskem re-produktivnem podajanju. Dirigent, solist-virtuoz in radiiski orkester so bili deležni hvaležne po-zornosti glasbo ljubečega občinstva. Naj na kratko omenimo še obe javni produkciji gojencev matične glasbene šole, ki sta bili v torek 21 decembra in sredo 22. decembra v polno zasedeni mali filharmonični dvorani. Nastopili so nadarjeni gojenci ter gojenke omenjene šole z mestoma težavnejšimi skladbami. Pokazali so mnogo prizadevnosti in tople ljubezni. Starši so lahko zadovoljni s sadovi skrbne glasbene vzgoje, plemenitih in požrtvovalnih prizadevanj matičnih glasbenih učiteljev in vzgojiteljev. Občinstvo je pogumnim, mladim izvajalcem izražalo svoje iskreno priznanje. Na bsžični knjižni polici? Vkle^Jsna mladost Na letošnji bo/:ćni kn j žn* polici za mlnd'no so sc pojavile letos zanimive novosti Med njim vzbuja posebno pozornost mladinska povest »V k len j c n a mladost« Lojzeta Z u p a n c a. k; je ob tej svoji mičn novost' razodel oblo smisla za sodobne spretno mladinko knjžnr, oblikovanje NTa Pobrežje ob ?roki deroči rek' nas vodi. kjer rasteta v bedi, siromaštva in razočaranju pa tudi v ljubem' in trdoživi volji do nc^tenc^a življenja vzorna dvojčka, bratec in sestrea Temni oblaki zagrinjajo njuno življenje, toda nazadnje predre sence :n S'^eodcjno posije na njuno ž:\ijenjsko pot. Pi=atel? sctet?h iUaientovskih sobicah, po kleteh in dvoriščih nova »Gledališča« kjer osvaja burkež Pavlina hvaležna srca. Ročne lutke 90 danes na pohodu! V njih je našla nasa mladina hvale vredno zaposlitev. Bilo je čedalje nujnejše. da iz de še nekaj ijfrie, dasi je med m!ad;mi lut-fcarj? rud? dokaj pisateljskih talentov ki si pišejo igrice kar sami po vzorcu tigrih treh. ki so objavljene v priročn ku »Pavlihi«. Zdaj je začela izdajati Mladinska založba v uredništvu prof. M. Kureta novo zbirko »Pavl;hov oder«, katere prvi zvezek je pravkar izšel. Zbirka sicer ni tiskana, temveč samo razmnožena, kar pa njene porabnosti ne zmanjša. V prvem zvezku sta 'zil igrici »Kaznovana trdo-srčnost« in »Čudežno zdravilo« Prva spada med najbolj uspele 'gre nekdanjega odra Ku-retove »Pavl:hove druščine« Ignci sta tudi »dramatur;ko«-tehnično predelani do zadnjih poilrobnostir tako da sta takoj uporabni. V tem pogledu prednjači zb rka med vsemi podobnimi zbrrkami tudi tujih narodov V pripravi sta nadaljnja dva zvezka. Prvi zvezek, ki obsega 50 strani, stane 20 lir. Tako se obeta slovenskemu lutkarstvu zlasti med najmlajšim rodom lep razmah, ki ga je samo želet 1 Vodnikova pratika 1944 je pestra, lepo Uustrirana prava ljudska čitanka, ki bo vse leto nasa zvesta poučna in zabavna spremljevalka. Staro in mlado jo bo rado jemalo v roke. Ce ie nisi prejel Vodnikovih knjig, stopi brž ponje v pisarno Vodnikove družbe (Narodna tiskarna), ali pa v knjigarno Tiskovne zalruge, Seflen-burgova 3, oziroma v Učiteljsko knjigarno. Frančiškanska ulica 6, kjer bos za skromno vsoto dobil letošnji Vodnikov knjižni dar. ki zbuja povsod pozornost in je vsem Članom, izredno všeč! Lepi božični prazniki Ljubljana, na Štefanovo Letošnji božičn prazniki s%b;li sicer brez običajnega zimskega čara, brez snega, vendir smo bili z vremenom izredno zadovoljni. Bojimo se lahko samo. da bi se uresmčil stari pregovor, ki prav", da sledi sončnemu n zelenemu beliču snežena vel ka noč. Vsaka družina se je potrudila, da U6tvar" v svojem domu kolikor le mogoče prijetno božično ozračje. Mladina je pridno napravljala jaslice. Drevesca, kolikor jih je letos bilo na ronujo na Kongresnem trgu. K> b la razprodana, marsifcod pa so zadostovala okrašena smrekova vej:ca z gorečo svečko. Verske svečanosti na sveti večer so bile po vseh ljubljarr-kih cerkvah deležne Številnega obiska vernikov. Na pokopališču so svejci pokojnih rudi letos pie-tetno okras'li grobove in v sveto noč so brlele :tcv'!ne lučke. Radijske oddaje so poskrbele za izbrane bož'čne sporede. Z veliko pozornostjo je tudi Ljubljana na sveti večer poslušala nagovor državnega ministra dr Gobbelsa, na sveti dan pa domobransko radijsko oddajo in potem ob- 'rna poročila za vseh boji.^. Naša gledališča so poskrbela za plemenito razvedrilo v obeh dneh n so bile predstave nrav dobro obiskane. Na božičn. dan dopoldne ie nemška vojaška godba prred la v Zvezdi oromenadni koncert, ki je zbudil splošno pokornost. Premnogi Ljubljančani so izkoristili krasno vreme za daljše obiske n sprehode Zlasti na Štefanovo je bilo veliko romanje v okolico. Ohranil se je rud' v vojnem času star S'čaj, da poneso rejci konj in govedi lično zrezljane kipce na Vič ali v Štepanio vas. Kadile so na Štefanovo pridno izpolnjevali prijave po vseh traf kah. da bi za božjo voljo ne bili prikrajšam na svojem deležu ki j:m nripade po novi ureditvi prodaje tobačnih izdelkov. V splošnem so letošnji bož čni prazniki potekli resno :n dostojanstveno * Ce hočete, da bo tudi Vaša srca napolnil mir božji, nikar ne bežite pred zapovedjo: bodite usmiljeni! Novi grobovi Po daljnem bolehanju je umrl v Ljubljani na sveti dan popoldne g. Miroslav Pogorele, šef admin stracijc :n prokurist beograjske rad'jske postaje. Zelo blag in plemenit človek leže v grob. Po rodu je bil iz ugledne dnižine. ki je izvirala iz Dolenje vasi. Po dovršenih gimnaz:jskh študijah v Kranju je šturi ral trgovske vede na Dunaju in v Kolnu, nakar je uveljavil svoje odlične sposobnosti kot ravnatelj špedievie »Balkan« v Ljubljani. Nato je bil dolga leta na odgovornem me^tu kot šef adm'nistracije in prokurist beograjske rad'jske postaje. Med beo-grajskimi Slovenci ie bi splošno znan in marsikateremu izmed ni:h v pomoč. Zato je bM deležen splošne priljubljenosti ;n bo vest o njegovi prerani smrt' — saj je bi star :ele 53 let — zbudila iskreno sežalje v Beogradu prav tafco kakor v rodni Ljubljen'. V svetovni vc'ni je b:l tr leta na fronti, prav tako ie bil takoj vpckl'can. ko st ie oričela sedanja voina Poročen je bil z go Danico iz znane Uršičevc rodbine v Ljubljani, s katero sta živela v n koli skaljen harmoniji Bil je vePk liub'telj pnrode in na giasu idca'nega lovca. Zadnjo pet bo nastopil na Šentjanžcvo cb 16. fz kapelce sv. Nikolaia na Ža'ah. Stev'lni prijatelji toplo sočustvujejo z go, Danico in š"rok:m krogom sorodstva. Komaj 40 let star je umrl v božičnih praz-nkih za pljučnico g Miroslav Bertoncelj. svetnic državnih železnic v L'ubTjani Zapustil je vdovo z dvema snčkoma Njegova prerana smrt je globoko pretresla tovarše 'n prjatelje. Na zadnjo pot bo poromai v torek ob 14. uri iz kapelice sv. Krištofa na Ža'ah. Nadalje je umrla ga. Ivanka N e d o g, roj. Murnikova. Mlado ženo in mater bodo spremili na zadnji poti v ponedeljek ob 15. uri z kapelice sv. Andreja na Ža'ah. Na sveti dan je b'la Ljubljana prča vei'kega žalnega sprevoda, ki sc je razvil za krsto vele-trgovca g Karla P r e 1 o g a Prišli so zlasti mnog predstavniki našega gospodarskega in javnega življenja Po dolgem trpljenju je umrl upokojeni davčni sluga g. Jože H u d e č e k Bil je med najstarejšimi Ljubljančani, star nad 80 let. Kre-menitega moža je žal pred osmimi leti hudo prizadela bolezen, odpovedale so mu nose in odtlej skoraj ni več zapustil postelje. Preb val je dolga leta na Gradu in ga od tam pozna vel'ka množica Ljubljančanov. Pokoj je preživljal v Gradišču 11 Zapustil je vdovo in tri s'nove Pogreb bo v ponedeljek ob pol 6. uri iz kapelice sv. Jožefa na Ža'ah. Pokojnim bedi ohranjen lep spomn. žalujočim naše iskreno sožalje! Za nk si prebrisane glave. • • Obisk v delavnici lesetiili izdelkov in iger Ze dolgo opala človek po raznih izložbah ljubjanskih trgovin ljubke zdelke iz lesa. ki tudi rs-zvajeno oko pogosto opo-zore nase. Začel sem se za stvar zanimati in sem končno izvedel, da znaten del teh skrinjic, Satulj in razne drobnarije 'zvira iz umetno-obrtne delavnice g. I. Vavpet!-č> na Dunajski cesti. Onian sem jo tedaj mahnil v delavnico samo, da si na 1'cu mesta« ogledam nastanek teh izdelkov. I Leči moram, da sem bil prav prijetno prešane čen. Za pokrajino, kakor je n:sa, ki mora v normalnih razmerah s tujskim prometom računati kot z važno narodno gospodarsko postavko, je umetna obrt vei'kega pomena. 2e pred vojno se je lepo razvijala in so *ie-katere delavnice resno stremele po izločitvi kičarstva in vst varit vi pristno narodnih izdelkov. Tolilco bolj je treba pozdraviti tako stremljenje sredi nemirnih vojnih časov. V tem pogledu je imenovana tvrdka, ustanovljena konv-j pred dobrim! štirimi leti, vredna pozornosti. Redno zaposluje po 12 ljudi in je doslej dala na trg že kakih 1500 vzorcev. Pri tem moram naglasiti družinsko vzdušje in prijateljsko sodelovanje med nameščenci in lastništvom. Vsaka pobuda in vsaka dobra zamisel je upoštevana z izrednim razumevanjem. Samo tako je mogoče, da imajo nameščenci poleg" stalnega kruha tudi oseben interes in veliko ljubezen do dela tn vedno novega vstvarjanja. žgano slkarstvo. rez- Samopamoč rejcev malih živali Naše organizirane rejce je zadeia huda nesreča. Hoteli so se založiti z zimsko krmo za prehrano živali, predvsem plemenskih. V ta namen je Splošna železničarska gospodarska zadruga (Zegoza). ki je prevzela gospodarsko stran organ iziranesu dela, preskrbela za rejce na Kočevskem več vagonov sena. Ko bi bilo v?e to seno prepeljano v Ljubljano, bi bili ljubljanski rejci dobro preskrbljeni z najpotrebnejšo krmo in bi ne bilo treba klati plemenskih živali. 2al pa je zadrugo doletela nesreča, da je bilo uničenega za okrog 120.000 lir sena. a stvarna škoda znaša celo nad 200.000 lir. Ta udarec je še tem hujši za naše rejce, ker jim je ♦ani na Muljavi pogorela kunčja farma, tako da so utrpeli za okrog 300.000 Hr škode. Zato je zdaj nujno potrebna samopomoč rejcev samih. Načelstvo zadruge je razpisalo med rejci brezobrestno posojilo. Članom ga nameravajo vrniti, ko bo zadruga prejela vojno odškodnino, odnosno, ko bo v treh letih po vojni toliko prigospodarila, da se bo zopet posta vila na noge. Zavedajo se pa. da rejci nimajo mnogo gotovine. Sleherni rejec, ki je letos prejemal krmilo najmanj za dve enoti, naj bi plačal vsaj za 100 lir posojila do 30. januarja 1944. Kdor pa nima denarja, naj bi dni na račun posojila eno ali dve živali, in si'cer v bruto teži najmanj 1.5. odnosno 2.5 kg Živali je treba oddati že precf božičem, da jih bodo lahko vnovčilj pred prazniki. Na račun posojila pa lahko posame7aiiki. kt so že plačali na račun' krme primerno vsoto, prepuste delno ali ves ta denar. — Upanje je, da bo ta akcija dosegla popoln uspeh, saj so rejci že večkrat pokazali smisel za vzajemnost in so se tudi vedno dobro zavedali pomena skupnega, organizacijskega dela. _ Objava — Interesente °pozarjamo. da je pravkar izšla v kn iigarni Tiskovne zadruge Slovnica angleškega jezika kot II. del prof. dr. J. Kotnikovega Učbenika za angleški jezik. barstvo, slikanje na les in r-zne kombinacije vseh teh tehnik dajejo izdelkom Car posebne svežine in ljubke domačnosti Okrasa7 krožniki z napsi in brez njih. ft&-tulje, skrinje in skrinjice, garniture za kadilce, stojala za slike in servijote m na stotine raznih drug h predmetov so očem prava paia in zlasti nekateri izdelki so pravcate mo*strov:ne. Poleg drugega so zanimive izvirne gre za družino in čružbo, izdelane po zanrsli in načrtih g. R.. ki n'ti neče osebnega poudarka. Dos ej je na trgu več taTvih ;ger: »Zm*-govalec«. »Noč v haremu«, »Namizno kegljišče«. »500 dobi« in »Moj dom«. Vso 80 opremljene z jasnim in kratkm navodilom-Največji aspeb vsega prizadevanja vid m v tehle dejstvih: Dvanajst ljudi si tu s poštenim delom pošteno služ; kruh in -m^i trajno priliko razvjati in izpopolnjevati svoje sposobnosti. Naš les pride v teh izdelkih celo v najmanjših koscih do dostojne cene. naša narodna in umetna ornamentika do ugleda in veljave, ćvprav danes o pravem tujskem prometu ni mogoče govor*ti, vendar opažam, di Nemci in Italijani radi segajo po teh spom n^kih prei-metih, ko prihajajo v Ljubljano. Nedavno sem govoril z akademsko naobraženim neniškm častnikom iz VVorms', k: se je toplo izražal o lepot: sJcvenskih umetno-obrtnih izdelkov iz lesa. Upam, da take pohvale ne bodo nikogar navdale z napuhom, ampak bodo le pobuda z^ trajno izpopolnjevanje posameznih :zdelkov. Za bodoče je tvrdka poskrbela tuii za Izvirne napise? v verz h. ki poudarjajo resnobnost celotnega stremljenja navzgor. Ob teh ugotovitv-h naj 5e povem, da namerava tvrdka uvesti v svoj delokrog tudi izvirno Intarzijo in tako razšir ti svoj delokrog še v to smer. Iz srca bi žolel da na'de tako plemenito prizadevanje kur največ razumevanja med občinstvom. Ako so bo podjetje razvijalo v začeti smeri in bo lastništvo kos svojim nalogam, utegne \ o-la^roma zrast' v tako važno panogo domaČe umetne obrti, da je bomo vsi ve- \ . S j bo tu. ko pride živlfenje spet v normalen tir. cel kader izvežbnih delavcev z velikimi skušnjami in b:strim pogledom v potrebe te stroke. In to je uspeh, ki je že danes vreden pozornosti in pr znan i Ivan Albreht Umrla nam je naša ljubljena žena, dobra mama, gospa NEBOG IVANKA raj. Murstik Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 27. decembra ob 3. uri popoldne z 2al, kapelo sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 26. decembra 1943. 2AL.UJOCI OSTAI.l DAJ želi vsem cenjenim gostom zadovoljno in srečno novo leto! Za praznike prvovrstna vina, tudi Čez ulico! MALI OGLASI JELOV, SMREKOV REZAN IN TESAN LES, kakor tudi brestove, bukove, hrastove, javorjeve, jesenove, lipove in orehove plohe dobite v skladišču zadruge 3>Ma-rad« v živinozdravniški ulici — za Cu-krarno. 535-6 Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, ded, praded, stric in tast, gospod Ježe Hndečefc DAVČNI SLUGA V POK. Pogreb dragega pokojnika bo v ponodeljek 27. t. m. ob pol 4. pop. z 2al, kapelice sv Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 25. decembra 1943. ŽALUJOČI OSTALI V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je na Sveti dan ob 3. popoldne po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustil naš srčno dobri soprog, brat, stric in svak, gospod Miroslav ŠEF ADMINISTRACIJE IN PROKURIST BEOGRAJSKE RADIJSKE POSTAJE, MAJOR V REZERVI, IMEJITELJ VEČ ODLIKOVANJ ZA HRABROST Pogreb srčno dragega pokojnika bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 4. popoldne, iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! LJubljana, Dolenja vas, Ribnica, Kočevje, Zagreb, Beograd, USA, dne 26. decembra 1S43. Globoko žalujoči: DANICA roj. URŠIČ, soproga; ADELA in KAREL, sestra in brat; NINO in VLADO UR5IC, svaka; rodbine: POGORELC, ILC, URŠIČ, KAJFEŽ, PALČIČ in ostalo sorodstvo. I i Sfer. 253 »srOVENSKI NAROD«. Stran 3 Enotna slovenska fronta v boju proti komunizmu itvumiiuuKiH »frviiNuiAMi predstavnikov vsej »avjct mu suinuv 31vvci komunizmu ni politika, ampak naša osnovna človeška in narodna i V četrtek popoldne ob 5. je odposlanstvo zastopnikov slovenskega javnega življenja svečano izročilo šefu pokrajinske uprave g. prezi-dentu generalu Leonu K u p n i k u naslednjo spomenico: SLOVENSKEMU NARODU! Lepa slovenska zemlja, na kateri živimo že 1400 let in ji s svojim znojem in delom vtiskamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odeta v glebeko žalost, ki jo je v svojih hudih posledicah prinesla vojna. Kdo tira danes našo zemljo, naš narod v nesrečo, kdo robja tisoče drag;h rojakov, kdo požiga slovenske domove, kdo tepta vse naše neredne in verske vrednote, kdo uničuje našo čast, kdo nas tira na rob propada, da nam grozi dokončen pogin? To dela največji in najnevarnejši sovražnik vseh krščanskih in kulturnih narcc'ov, komunizem, ki je pri nas z narodn'mi gesli mnoge vre\axe\ in si ped krinko » osvobodili? e fronte« skušal uzurpirati oblast, da vpostavi svojo nasilno diktaturo in da do konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kateri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj zaradi tega. ker hoče živeti v skladu s svojo tradiejo, v sklrdu z narodnimi vrednotami in ker si hoče ohraniti življenje. Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka pol'tika in ne ideologija, amvzk rFjtclj surov barb2r:zem, ustroj nereda, izgrajen zločinski sestav, uničevalec verskih, etičnih in moralnih vrednost, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj poštenih delovni^ »'udi k.?kor cel?h narodov* Zato danes boj proti komunizmu ni politika, ampak osnovra človeška in narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posameznika kakor življenja vseh narodov — še oesebno malega slovenskega naroda, nad katerim zločinski breznarodni komunizem najbolj besni- Vsi nešieni ljudje in vsi narodi se bore oroti zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna večr'na slovenskega naroda je to z!o in nesrečo sama spoznala in odklonila. Pogorišča 200 slovenskih vasi kličejo vse še zaslepljene Slovence, da spregledajo. Nad deset tisoč poznanih in porušenih slovenskih domov vpije po obnovi iz ruševin. Preko sto razdejanih sol, prav toliko prosvetnih in narodn?h domov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komunizma. Nad 70 onečaščenih cerkva, od teh 16 ro-žganih, so kričeč dokaz komunističnega brezboštva. Preko 15-000 grobov ncjbo!;ših mož in žena, fantov in deklet in nsdc'žmh otro-čičev iz vseh stanov in skutrn kliče po oravični kazni. Poleg stotin pornerferih izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov. Tudi nesrečni talci so nemi, toda tem strašnejši tožniki proti nečloveškemu komunizmu. Blizu 10.000 slovenskih družin je razfepe-nih, izgnanih. Na tisoče ubogih sirot brez matere, brez očeta so sad komunističnega nauka o družim! Koliko je pa še obunanih očetov, ki ne vedo ne za svoje žene ne za otroke, koliko objokanih mater, ki ne vedo za otroke in ki niti njihovih grobov ne bodo mogle najti. Na milijarde slovenskega premoženja ie uničenega. Tisočem in tisočem delavcev je odvzet vsakdanji kruh. Žrtev za žrtvijo terja komunizem dan za dnem. In vse to v poldrugem letu komunističnega Dr. ing. Milan Vidmar, prels-^dnlk Slov. akademije znan. in umetn. in dek^n tehniške fakultete Dr. Milko Kos. rektor univerze Dr. Matija Slavio, prorektor univerze Dr. J^nko Poloe, dekan jurid. fakultete Dr. Franc šturm. dekan filoz. fakultete Dr. Friuic S. Luknian. dek. teol. fa'<. Dr. Karel Lušicki, dek. meJic. fakultete Dr. Henrik Stoika, prodek. prava. tak. Dr. Franc Ram°vi, prolek. fLl. fak^lt-te Dr. An dr« j G«>sar, prodek. tehn. f:k. Dr. Frane Hribar, prodek. medic. fak. Betetto Julij, rektor Glasb, akalemije Dr. Josip Fiscliingcr, pravosod. inspekt. Dr. Vladimir G»lia, predsednik an?lacije Adolf Hudnik preds. okrož. BoJŽSča Marko KranJc. bivši poslanec Dr. Otmar pirkmajer. biv. Dom?ć. bana Dr. Adolf Golia, bivši poslanec Dr. Fran Roš, odvetnik Mirko Bitenc, biv. poslanec, profesor Dr. Josip Pučnik, odvetnik Dr. Stojan Bajič. univ. profesor Dr. Stanislav Žitko, odvetnik Dr. Ivo Cesnik, bivši poslanec Ivan Teuerschuh, bivši poslanec Matija Skrbeč, msgr.. dekan In*. Janko Mačkovšek. cradbe-lk Miloš Stare, bivši poslanec Jože Spindler. bivši poslanec Karel Skuli. bivši po«lnnec Andrej I"rši<\ favni delavec, Dr. EmPst Kalan, odvetnik. Ing. Ladislav Bovc. b. predsednik Združenja rezervnih oficirjev. Dr. ž«rovrdk Janko, pređsedn!k odvetniške zbornice. Dr. Kuhar Andrej, pred. notarske zbor Dr. Bajec Oton, predsednik zdravniške zbornice. Inž. pirkmaier Milko. pred. inžen. zbor. Mozetič Josip, direktor finančne d;rekc. Dr. Alojzij Odar, univerzitetni prof. in prersedn k KTD. Dr- Mitavee Anton, preds. P. z. Dr Janko K<>stl. predsednik Borze dela Žemljic- Janko, predsednik TBPD. Jože jonke, urarsk« pom. in biv- predsednik Delavske zbornice. In*. Bogdan Ferlinc. ravnateli kmetijske družbe. Dr. Bran?:o Alujovič. pred- Zveze delo-jemrt !cev. Dr. Ivan Slokar, preds. Zveze delodajal. Franc Heinrihar. preds. Združ. industrii-cev in obrtnikov. Zvonimir Lakti*, preds Združ. trgovcev. Pevec Ignacij, preds Združenia kmeViv Hrovat Jakob, preds Sindikata kemične industr;-e. Bonač Fran. predsednik Sindikata papirne in kartonažne industrije. Ing. Bartl Ivan, preds. Sindikata elektr. industrije, plinarne in vodovoda Hrovat in Maks. predsednik Sindikata hišnih posestnikov. Premrov Vladimir, predsednik Sindikata lesne industrije. Kalin Savel, preds. Sind. usnjarske industrije. Hribar Peter, predsednik Sindikata ob-lpčilne industrije. Jakh Vence, predsednik Sindikata rudarske industrije. Zupan Miroslav, predsednik Sindikata stavbene industrije. Dr. LunaČek Aleksander, preds. Sindikata gradbenega materiala. Ing. Sodja Jože, predsednik Sindikata založniške industrije. Lampe Vilko, predsednik Sindikata z manufakturnim blagom. Asnola Anton, preds. Sindikata s stpeklom in porcelanom. Vcrovšek Jože. preds. Sindikata z želez-ni no. Krek Janko, preds. Sindikata trgovskih zastopnikov. Pogačnik Fran, predsednik Sindikata z živili na debelo. Kane Anton, predsednik Sind. droce- ristov. Pavlin Franc, preds. Sindikata z galanterijskim blagom. Suštersič Peter, preds. Sindikata s Šolskimi potrebščinami. Pieliek Ivan. preds. Sindikata s sadjem in zelenjavo. Klanjšek Josip, preds. Sindikata z usnjem in kožami. Barbič Marin, preds. Sirid. z vinom Marinko Jož«, preds. Sindikata z mešanim blagom Bizjak Ivan, preds. Sind. s kurivom. Jazbec Janko, načelnik skupine zlatarjev in urarjev. Puc Danilo, načelnik skupine tapetnikov in dekoraterjev. Dežman Josip. nač. skupine grafikov Grom Jože. načelnik skupine živilskih obrti. Klein Julij, načelnik skupine steklarjev in urarjev. Mikeš Jože. načelnik skupine tekstilcev in vezilij. Udovič Andrej, načelnik skupine dimnikarjev. Lampič Polde, načelnik skupine pomožnih sanitetskih obrti. VVeibel JulU. načelnik skupine železar-jev in kovinarjev. Gjud Aleksander, načelnik skupine lastil jarjev. Holinskv Karel, načelnik skupine fotografov. divjanja v majhni ljubljanski pokrajfni med 320.000 Sloverci, ne vštevši žrtev v drugih krajih slovenske zemlje. Čemu vse to? Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božjih in človeških postavah smo dolžni na kakršen koli način sebe ohraniti! To nam narekuje ljubezen do naših družin in še v večji meri ljubezen do lastnega naroda. Nihče ne more zahtevati, da naj se pošteni slovenski mrod, ki hoče živeti v skladu s svojo tradicijo in braniti krščansko kulturo, da pobiti zato, da zavladata zločinski red in ustroj komunizma pri nas in v s velu. Nihče na svetu, ne posameznik, ne kak narod nima iz kakršnih koli razlogov pravice žrtvovati slovenskega naroda ca žrtvenik komunizma. Kdor komunistične zločine podpira, pa naj bo rosprreznik ali narod, in komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad uboji slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves svet! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pa bo iz-ginil v morju krvave komunistične revolucije. Čut samoohranitve in koristi naroda so v tej usodni uri naš zakon! Zato dvignimo spričo tolikšne tvarre in moralne škor'e na slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti toliko t'sočev S'ovcncev PROTEST proti vsakemu, doma ali kjer koli v svetu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno živeti v d-užbi evropskih narodov. Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih p"otrn?rrod-re^a komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v kateri bo še bolj povezal vse sveje sile, da zlomi komunistično zlo. SLOVENCI! SLOVENKE! Zavedajmo se svojega stvarnega položaja, zavedajmo se, da le z iztrebljenjem komunizma moremo rešiti sebe in dobiti tisto mesto v svefu, ki si £a želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z IcjsJnim izpričevanjem naiepa slovenstva, brez orimesi vplivov nesrečne tufe nropa^rnde, mogli usoešno voditi boj zoner ko!r»unizer^. In slcverski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem naj nihče ne stoji ob strani. Denes je taka ura, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom. SLOVENCI! SLOVENKE! Podpirsjrro slovensko ob!ast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti korrun'zmu, in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S* tem bomo rešili naro* m p*a ^ovcfl? v novo srečno bodočnost! Ljubljana, dne 23. decembra 1943. Pretnar Ivan. prc?rl;cdn:k Sindikata hranilnic. Brecr»fr*?k Alojzij, predsednik Sindikata rre-arjev. Vcrbič Anfcn. predsednik Sindikata s špe»'er"i?k:m blrsom. Lazn'k Vilko, pred- S;nd. trgovcev s kolesi, nafto, bencinom itd. Vidrrar Kare!, pred?. Sind. rekov. Predovič Janko, nreds. Sind. trgovcev in izvoznikov živine. Skrbeč Franjo, preds. Sindikata trgovcev z le?nm. Pelicon Adolf, preds. Sind. slaščičarjev. Jančirai Franc, š^n tajnik in vršilec dolžnosti župana Krrner Frane. pr^nolkovnik in poveljnik Slov. domobranstva Vizjak Milko. podpolk. S. D. Peterlin Ernest. podpolk S. D. Kregrar Janko, kapetan fregate Dr. neHovič Franc, ravnatelj umobolnice Dr. P"rc Iv°, ravnatelj Higijenrkega zavoda Dr Mf»r5nl Valentin, p!in->ar:i Splošne bolnišnice D. Janžekovič Fran, dir I: o- PTT. In?. Kavćič Rudolf, gen. direktor Železniške d'rekcije Radanovič Anton, ravnateli GZ. Dr. BaSaj Joža, preds. Za dr. £05p. b. Dr. Pehani Joža. generalni ravnate!t Vz. zav. Mlakar Janko, preds. Vz. zav. Jeglič Anton. rava'eli Karitrs Krefta Ha«vš. glavni ravnateli Lj. kreditne banke Biskupskv Vitold, ravn-.t;h TPD-Hercog Ferdo, upravr ik Onere U^mar Vilko, ravnateli Ooere Dcbeve« Ciril, ravnatelj Drame Kante Dan*Io, inspektor P h. T^ti Avgust, ravnatelj Kreditnega zav zavoda Prijatelj Ivan. direktor Učiteljišča Remec Bogomil, predsednik Zavoda za zadružništvo Ovsenik Josip, direktor II. moške realne gimnazije Dr. Capuder Karel, direktor I. realne gimnazije Grafenauer France, profesor in pred sodnik prof. društva Novak Leo, direktor TSS. Dr. Pirjevec Karel, direktor Trgovske akademije , Oogala J°sip. direktor Trgovske šole Stopar Franc, vršilec d. direktorja Dr. Ilc Josip, vršilec dolžnosti direkt ^ I. reabac g:mnazije Osana Josip, direktor II ženske gimnazije Gračnar Ivan. ravnateli Prevoda Ba.iuk Marko, direktor drž- klas. gimnazije Dr. Vlado Valenčič. podravn. Hranilnice Ruda Jurčec. slav. urednik »Slovenca« Mirko JavCrnik. glav. ured. »Si. dnma* Stanko Vrant, dir. listov konz. >^Jutra« Rudolf Oz?m, elav. urednik »Si. naroda« Pavel Masič. bivši poslanec Dr. Tine Debeljak, književnik Severen Sa!i. književnik Stanko Kociper, književnik DemetrJ.i V^ble. bivši poslanec Iva Stukelj, preds. Slomškove družbe Bcž>dar B°rko, kniiže\nik Vladimir Levstik, književnik Rudolf Vagner. iroraviteli mešč. šole Poleg gori navedenih predstavnikov našega kulturnega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja je podpisalo to spomenico še veliko število ostalih javnih delavcev iz Ljubljane in s podeželja. Njihovih imen ne moremo prinesti vseh naenkrat, ker bi zavzela preveč prostora. Objavljena bodo naknadno. Med podpisniki je samo s podeželja okrog 1300 predstavnikov, kmečkih županov in drugih podeželskih javnih delavcev. Ko je odposlanstvo izročalo spomenico prezidentu generalu Rupniku. je njegov govornik poudaril, da je spomenica izraz enotne narodove volje in enotnega narodovega hotenja. Prišel je čas, ko mora vsak pošteno čuteči Slovenec izreči obsodbo nad zločinskim početjem komunizma v naših krajih. Spomenica naj nam bo v bodrilo in v zaupanje, da se bo naša oblast še bolj utrdila in da bomo lahko mirno zrli v prihodnjost. Prezident general Rupnik se je dele-eaciii toplo zahvalil za izročeno spomenico ter poudaril, da bo kot odgovorni činiteli za dobro našega ljudstva storil vse. da se zadosti željam in potrebam naroda PnHčrt^l ie. da nam oosebno naši hrabri r*omobranci jamčiio poooln uspeh prot?VomMT^iqt;fneff^ bola. Ko bo Vnmiinirpni i^froVi^n sp bomo Vo+ rln-bri Slovenci labVo s svoiimi naibolisi-mi silami posvetit stvarnemu in ustvar- stva se Je raz\ril prisrčen razgovor, v — »B©! proti Ljubljana, 26. dec. Protikcmunistična spomenica predstavnikov vsega našega javnega življenja bo zabeležena v naši zgodovini z vso upravičenostjo kot pomembna deklaracija slovenskega naroda. Ona ob odločilni uri na jasen, nedvoumen in stvaren način izraža odločitev Slovencev, da se hočejo vsi enotno in strnjeno boriti proti najhujšem« narodovemu sovražniku, proti mednarodnemu komunizmu. Spomenico so podpisali predstavniki vseh narodovih slojev, stunov in skupin, zastopniki vodiln'h ustanov s kulturnega, gospodarskega in socialnega področja. Dali so na ta način najvidnejšo legitimacijo naši oblasti, da vodi borbo proti komunizmu v *mcnu po nr.logu in s podporo vsega sV.vcrskrgo nrjrnda. Na laž so postavljene s tem ncsmirelnc trditve komunistov, s katerim: so hoteli varati- javnost donia in drugod. kr*.l:nr da je njihova »Osvr.be »lilna fren'n« prcdstr.vnicn s-ovcns-'C^a ljudstva. Slovenci smo kot c*»lf)la s to spomenico pred vsem svetom jasro in o Hotno izpovedali, da nočemo imeti nič skupnega s komunizmom, marveč da mu nnnnve-dujemo neizprosen boj. Spomenica pomeni odlo'Vo zavrnitev in odklonitev vseh korruv.Htirnih nakan in prikazuj© slovrnski narod takšrn kaJkorScn je. to je odločno protfkomunTsffcno usmerjen. Prav posebej je enotna strnjenost vseh Slovencev in S'ovenk v boju proti komunizmu podčrtana >o z okoliščino, ki je dana sama po sebi, ki pa je vendarle pomembna, namreč z okoliščino, da pripadajo pcrTpx--n:ki deklaracije po velikem delu tako zvanim inteligenčnem in meščanskim slojem. Te plnsti so komunisti radi s!.rkiH kot svoj-* vnete podpornike in simpatizerje ter jih na ta način skušali ode!vajati od kmečkega prebivalstva, ki se je že prej odločno postavilo v bran in borbo proti njim. S spomenico je sedaj dokončno razkrinkana tudi ta komunistični laž in je dokumentirano, da naš meščanski Zlvelj v enaki meri in cnal.o ostro odklanja komunizem kakor podeželski kmečki sloj. Kmet in meščan sta danes v isti vrsti, ko se borita za obstoj in napredek slovenske skupnost?. Ves glovonald nnrod je sedaj združen v nepremagljivi proti-komunistični falangi, ki bo zma^nvito nadaljevala in dokončala borbo za izločitev vsega komunističnega strupa. Spomenica predstavnikov s'ovonskcga javnega življenja pa je važna še v enem pogledu: ona predstavlja program, na katerem se bo oblikovalo vse bodoče življenje in delovanje s!ovcnskcfa naroda. Okrog tega jedra se bodo zbrale naše narodne sile tako idejno kakor organizacijsko. V spomenici poudarjena enotna narodova volja se bo izrazila tudi v enotnem, organiziranem nastopu vseh narednih sil. V tem pogledu je deklaracija mogočen apel na vse ljudstvo, da se v narodni in protikomun'st:čni misli združi v eno samo udarno telo. Sedaj je konec vsakosro nadaljnjega o^iot^vlJanja in oklevanja. Narodna volja Je jasno izražena in kdor se ji noče podrediti, se sam izloči ir narodne skunnosti. Odločitev je padla. Poštenim in razsodnim Slovencem, kje? koli bivajo, izbira ni težka, ker je odločitev snmo ena, narekovana po spoznanju resničnih narodnih koristi: neizprosen boj proti protinarodnemu uničujočemu komunizmu! katerem so imeli člani odposlanstva priliko obrazložiti g. prezidentu trenutno najbolj pereče narodove želje in potrebe. Med razgovorom, ki je potekal v vzdušju popolnega soglasja, je g. pre-zident izjavil, da gre vse delo za tem, da se bo naš kmet lahko snomladi zopet vrnil k svojemu delu. Odposlanci so odhajali s popolnim zaupanjem v moža, ki stoji danes na čelu našega naroda, in s trdnim prepričanjem, da mu bo uspelo ustreči narodovim te^niam, kakor so označene v preHloToni spomenici. Da bodo mogli podpisati to za slovenski narod nadvse važno deklaracijo tudi oni zastopniki in iavni delavci, ki je doslei ?e niso mr»Hi bo spomenica do vključno 5. ianur»rjj» 19*4 razpoložena v palači ItafcraiHtalre uprave na Bleiwe?*nvi ce«?*i »ob** 11S v II. nod-stroniu. Vah'^en' so vsi. ki linbiio «voj narod in nf?kJa**i»io ko»ru^?s*»?rio *!o, da Irot nreds***vnMH n«?**rr»» i^vnoTi ziv-li*»ni» »n Vol Ti*«fon^*lr5 «!pv*n*=! iS po- nov spomenico ?e pedmšejo. in ..tovariši Komunistična »snakcst« v besedah komunističnimi voditelji t* dejanjih — Korupcija med Gcspoda in raja Komunisti ln njihovi simpatizerji ^ta-no zatr.ujejo, da se bore za »nov soci ln. r-*i*. za red, v katerem bodo vsi imeli enake pravice in enake do žnosti in v katerem ne bo noben h družabnih razlik. Da pa so te lepe besede samo fraz:, je razvidno :z dejstva, da se je ravno pri komunističnih krdelih pojavila taka korupcija, da ji je težko najti primere. Izkušnje skupine ft&vsraeških študentov Nekaka enakost je med čl. n ko—unistič-nih krdel vladala le v prvih začetkih. Kmalu so se začele pojavljati razlike med posamezniki. Tako ;'e na primer >koli ve'.ke noči 1. 1942 šl Iz Novega mesta -»v hribe* skupina študentov. Med njimi je bil le en pravi part.jec, a tudi za njega ostal, niso vedeli. Znanci so se upirali njegovemu nagovarjanju, naposled pa jih je vendarle spr vil s seboj z zvijačo. Dejal ;'im jc namreč, da bodo vse zaprli, če ostanejo v Nc-vem mestu, ker bodo oblasti seveda izvedele — nam gnil je. da bo po potrcoi sam poskrbel za to — da so bili z nji ni v družbi in da imajo že to in ono na večti. Grožnja jc zalegi in znanci so odšli z nji:n Cm so prišli v hr be — šli so i.ckam na kočevsko stran — jih je doletelo prvo razočaran e. Bili so dodeljeni v delovno četo >na poizkušnjotf če so zanesljivi, njihov tovariš part jec pa je šel takoj v šfa-i'.'. Od takr t ni hotel več govorit: z njimi in njihove pozdrave je le še službeno odvračal. Razočaranje se je vrstilo za razočaranjem, štab ;'e živel življenje zase. z dekle'i. ob dobri jedači in pijači in se dobo z baval. Moštvo pa je garalo, hod lo ropat živila in obleko za štab. ga stražilo, krvavelo in umiraj zanj. Marsikomu se je t? način >enakosti« uprl in izmed teh študentov se danes nahaja v hribih samo še oni partijec, če je še živ, ostali pa se že davno ne puste več izkoriščati o1 različnih »št'bov-s. Vsi so danes goreči nasprotniki komunist' čne »enakosti«. Podobno je šlo veg čas pred letošnjim osmim septembrom. Mnogokrat se ie korupcija razvila do takih vrtoglavih višin, da ;'e na ogorčene pritožbe moralo poveljstvo sem ter tj^ kakega funkcionarja s>za kazen* prestaviti v drug štab, a vedno na enako udobno- če ne še boljše mesto. Lov za poScžaj! Po osmem septembru pa se je koruoc-ja še huje razpasla. Nihče, ki tega ni sam doživel, si ne more predstavljati. k"ke oblike je zavzela in kake ogromne razlike so delali komunisti med ljudmi. Takoj prvi dan se je začel lov za položaji in funkci ami. Na osebne sposobnosti niso prav nič gled li. Odločevalo je samo sorodstvo, ki ga je eventualno imel kdo oa kakem -višjem položaju«, ali pa število dobrih prijateljev istotam. človek bi misli, da bodo kričači. ki so opravljali komun-stčno propagando že po več let. planili po tiuroenin funkcijah. Toda ravno nasprotno! Vsak. prav vsak izmed njih je skušal dobit; čim višjo, a čim bol; varno funkcijo pri kaki terenski ed'nici. Različne komisije so se tako napo'nile z mi jboljš mi.t in »terenski odbori« so jih bili polni. Pa saj ni čuia! Tu se ie dobro je.ilo spal si doma. vedno se je delil kak material in. Če si b:l spreten, si celo marsikaj zaslužil. Nav jamo samo kratek primer, kako so postopal- po načelih enakosti s tistimi, ki niso bi: tako dobro zapisani tam *zgo-ra-'«. Pa niti to ni bi'o potrebno, da ie Ime! kdo kakega sovražnika med funkcionarji. V Novem mestu so postrojili na Glavnem trgu vse. kar so jm nabral' s splošno mobilizacijo«. Komandant tetra oddelka je bil neki »dolgoletni« novomeški visokošolec. Ko je pregledoval moštvo in z gledal jva znanca, ki sta mu bila že prej trn v peti zaradi pridnega studiranja in večjega znanja, ju je poklical iz vrste. Nima je pri-druž 1 še pr sinov premožnejš:h rodbin, katerim je njihov boljši gmotni položni že preje zavidal, čeprav so ga ravno te rodbine podpirale ko je bil v internaeji v Ita-' liji. Nato ;'e odbral še par ljudi in jim povedal, da so odrejeni drugam. Neki njegov kolega s tehnike se je osmeVl in ga vprašal, kaj pomeni ta delitev. Odgovor je ml kratek: ^Ste kompromitirani :n ne morete ostati v Novem mestu«. Ka-i in kako. o tem pa je odklonil vsako poj m lo. Kasneje so izvedeli ti ?>konipromit rancic. da jih je »tovariš komandant« oddeld v * šturm-bata-l;onc, ki je moral odriniti taJkoj na brezupen boj. Še večja korupcija se je pok^zh pri mobPizaciji in razdeljevanju v oddelke na deželi. Komandanti krajev, bili bo večinoma mlad: fantje, so obdržali doma svoje sovrstnike kot »terensko z~ščitotovariš« kak lepši kos obleke, ki je ugajaj kakemu funkcionarju, mu g-- je enostavno vzel. Značilen je prmer ki se je dogodil tudi v Novem mestu ob razsulu badoljevske vojske. Pred sodn:jo. katero so >tovarši« ravno p'enili. je neki moški ki je b;l že dolgo časa v komuni stičnih krdelih oblačil topel italijanski oficirski p!~šč. podložen s kožuhovino. Vzel si ga ie bo* ve iz katerega of'cirskega kovčega. Ravno je nameravaj zadovolien oditi, ko je zasli-gal z- seboj k'ic: »Stoj!« Ozrl se ie in zagledal polit čne ga komisaria svojega bataljona Ta je stonil k nemu. ga prMel za plafič in mu dejal: >Focas\ tovacfS! Ta | plašč je moj. Meni je bolj potreben kakor teti. Daj sem!« Hcčeš nočeš mu ga je moral možak izročiti in oiit[ z dolgim obrazom. — Ni to ed ni primer. Takih je nešteto in vsak prisilni mobiiiziranec bi jih lahko nekaj poved:L G ta t i v skoraj, h, moštvo boso Podobna, a še bo^ kočij va je bila zaue-va s čevlji. Veliko so dobili komunisti badoljevske vojaške obutve, a še vedno je bilo zelo malo za vse nove mobilizirance, ki so pr h jai: po večini besi. Nihče ni maral trgati svoj.h čevljev in vsak, ki je bil mobiliziran- je gledal, da je prinesel s seboj najslabše. rDiv'z;'ski« intendant je zato dodelil v vsako edinico po nekaj usnja. Iz cega naj bi se naredila manjkajoča obutev. Edinice so mobiiiz rale v kraj h, kjer so se pač nahajale, vse čevljarje in ti so morah takoj na delo. Prvi so si dali delati funk-c'cnr"i. Dekiti pa niso dali čevljev, ampak škornje. Tako je šlo polovico več usnja .n ker je bilo mnogo f unkc onarjev, je usnja kmalu zmanjkalo, posebno še, ker »i je marsikdo da! de ati tudi po dva para čevljev in je en par poslal domov zj dobo. ko bo »mir«. Vsi funkc onarji so tako hodili v leph škom ih. moštvo pa je moralo raztrgano in celo boso jurišati po blatu in vodi v dežju in mrazu . . . Zaradi lepšega so v vsaki edinici razdelili tudi po nekoliko italijanskih plaščev. Toda tudi teh ni dobilo moštvo. V nekem oddelku je b:lo za 200 ljudi določenih 6 plaščev. aP sta jih raje, da ne bi bilo prerekanj", vzela vse kar komandant in komisar. Iz njih sta si dala narediti nove obleke, čeprav sta stare dobila šele pred par tedni. Moštvo pa ni dobilo niti enega plašča. Sait?£kresi za priležmee Podobno kakor z obleko, je bilo z orožjem. Ob badoljevskem izdastvu so dobili skoraj vsi pripadniki oboroženih krdel samokrese. Toda že čez par dni so jih vsem spet pobrali češ da jih rabijo za funkcionarje. Najlepše revolverje so si raz ie: ili po št bih. grše n slabše pa so odstopa1! tudi n žjim funkcionoarjem. Z lepimi samekre-l si so gospodje od štaba opremili tudi vse svo e priletn ce. še hujše je biLo z brzostrelkami. Teh je Vilo manj. Namesto da bi jih pr delili onim skupinam, ki so se morale najbolj izpostavljati, so tudi vse brzostrelke pobrali za St be. Pa se je še zgodilo, da jih je zmanjkalo tudi za te. V neki komunist čni bolnici je ni imel ne komandant ne politkomisar. Pomagala sta si na vprav »tovrriški« način. Ko sta nekega dne prišla v bolnico dva ranjena niža komandanta, vsak s svojo brzostrelko, je uprava bolnice, to se pravi njen komandant in politkomisr, izdala dnevno povelje, da morajo vsi ranjenci »iz varnostnih razlogov« oddati vse orožje v skupno skladišče. FtcmaT sta tja tudi obe brzostr?"k\ ki pa sta se takoj nato poj:vili v štabu kot last komandanta bolnice in politčnega komisarja. Nuna pre;šr.ja lastnika sta ju lahko gledala le še od daleč. Korupcija vsepovsod Tud: glede bivališč so vla ia e enako velike r zlike. Cm se je namenila edinica v kak kraj je poslala naprej izvidnico, da ie izbrala hišo, v kater se je namest'1 štaV Po možnosti so morali tam imeti tudi <*a-dio. V štab moštvo ni imelo dostop"!. Tu je spal štab z njemu pripadajoč mi dekleti. Za moštvo pa so določili kak kozolec ali v na"bcljšem primeru kak hlev. Biti so morali zadovoljni, da so sploh pod streho In enaki sta bili »enakest« in »tovarištvo« prav v vsakem pogledu: Za štab vse ugodnosti in udobnosti, vsi pribol ški. -*a moštvo pa le bedni ostanki. Posebno kričeče razlike so bile v prehran:. O tem in o drugem glede korupcije v komunističnih krdelih pa pr h« ^njič k? j več. ;e Chamberlain takrat dejal da strokovne organizacije v Angpj tega nc bedo dopustile. In res »o marksističn list sipali na nas strup in zasmeh. tako da s temi židovskimi ma rksi-sti n b;lo mogoče govoriti 0 izmenjavi delavcev Tako m- je postale jasno, zakaj ladje »KdF« niso smele pr stajati v angleških pri-rtani-čih. Zidjt sovražijo nacionain socializem, ker vid;jo v njem sovražn ka kap tala Zato je nastala rud sedanja voin?. Ker Židom ideja ni zadostovala, da bi premgiH naclonaJm <šr.cia!izem. so morali peseč' k zadnjemu sredstvu, k vojn . To je prv- in glavni vzrok sedanje vojn>\ k; so jo začel: 2idje. Kakšno moč ima mlada revolucionarna 'dela, nam dokazujeta tako boju:cča se fronta kakor delujoča do-mevina. Ne:n?.k delavec zv:-:uje svoj u*r^ch. ker ga je nacionalni socializem za tc usposcb:l. Medtem ko je v Ne-nč j delavec najzvettcj:i sin domovine, za katero se bori in za katero dela. v Angliji stavke nočejo Darujte za Zimsho pomoči Kjer holt govorite o današnjih razmerah — vedno se spomnite tudi Z'msUe po* moči! ponehati. Ta msi delavc zastavljajo s skrbjo ponehati Tam si delavc; zastavljajo s skrbjo Mogoče potem nc bedo dcb'1 kot ru.ukmestilo za »K.dF« niti kromp ijcicgi ž^-inja Iz tega je razvidne, kako velika moč veje iz nagega revolucionarnega idejnega sveta, da liberalizem n bolj:ev:zem zatrepetata, če pridejo njihovi naredi z nami v d t k Nem:ki vo'aki. je končal Jr. Lev. takrat, ko osebno vidijo razmere v tujih deželah, postanejo se bolj navdušeni nacionalh soeialst Kajti oni zastopajo svet pameti, resnee. uspeha, veselja, lepote, zdravja in kra-ne kulture, svet »Kdr«! Tssdi jedilna cra3fe ima svojo zgodovino Jubilejna proslava najg^meiirtaiejše t*e!avske eraasirzadje Minister dr. Ley o ničnem đelu in stala^ah Med od!cčiln:m usodnim bojem nemškega naroda, ki se v svojem b stvu bije zato. da bi pomagal k zrnati novemu redu sec alne pravičnosti, je proslavila narr.dno>-s<.cia':stična organizacija »Kraft durch Freude« desetletnico svojega obstoja. Zaradi te£n ie dobila svečanost, kj je b:la v sebnto dopoldne v dvoran mo7a:kov v palači državnega kancelarja. simbolični pomen Številne ncnfke scc:alne organizacije, kakor na prmer zimski p^moč. na-rcdnosccial;stiena ora^nizac ia za 'iudske skrbstvo in naposled tud' nKrift durch Freude«, niso v toj voin le oddaljevale svojega d la. te-nveč so prevzele >e številne nove naloge Zn ki organ zacije »Kraft durch Freude«, pr.d katerimi so v mru stotsr>či nem^k h de lavcev potovali preko morij tja do norve-'k'h fjrrdov in do sončnega juca. znamenja, ki so milijone delavnih ljudi iztrgala z tesnob vsak-danjostj ter i'm z ^ledali^cimi in koncertnim1 prired-itvami. s športom in z 'grami nnna:a'a prjetne ure odmora in sreče, so tudi tokrat kr:'<;I:T dvorano mozaikm-. Po pozdravu častnih costov. ki so zastonali stranko, državo in vojsko, ie prebral državo tajnik Gutterer poslanice m:n stra dr Gobbel-sa ki pravi, da ie ta resnično socialna tvorba dokazala upravi cen < st svojeea obstoja ter da nma n"kjeT na svetu en'ko\Tedne primere. \>ina ie r-rresla s seboj nove naloge. k; obstoje prcdvcem v «J morju. To je za naše an2lc.;ke delavce nalezli vo. Sedaj s- ho-čejo' tudi on: vc-zV na angle'k^h potniška ladjah na oddih. Des^j je zadostovalo, če smo jim ddi malo žganja, tc je pomenile „moč z vese'jem" « Ko smo predlagali izmenjavo delavcev, mm Kar nam je predobro znano, to če-to preziramo in priznati moramo neeporceno dejstvo, da so nekater predmeti vsakdanjega življenja prav tisti, o kater h vemo najmanj Pre-cej'en del življenjske dobe poteka vsakomur izmed nas ori jedi :n pijač . vendar pa ve le malokd i kaj natančnejšega c našem v?.ikda-njem namznem orediu Dnes si težko pre.lstavljamo svet brez nožev, žlic in vilic, toda človeštvo dolgo n- poznalo teh danes neogibno potrebn h in srlošno rabljenih orodij. Lahko s' misl;mo pračloveka, kaka už;va svojo hrano brez vseh priprav, ki so nam danes potrebne, teže pa se zavedamo dejstva, da ?e razmeroma ni do'go cd tega, odkar uporablja človeštvo omenjene predmete spi no Vnr:\šanje je. kaki je Drlšlo do tcqa? 2!*ca je najstarejše jedilno orodje Prve žlice so morda bile na obrežju najdene školjke, na katere so pritrdih lesene držaje. Našli 60 mnoge starinskih ci> pisk'h žTc iz stekla, lesa. slonovne in kamna in pr mni.> kater h se je še ohranila prvotna školjkasta oblika. Te žlice, ki jih tlatirajc nazai v 17.sto-let c pr. Kr.. so časih zan'mivc zarad; Svojih lcp:h in dragocenih okraskov Običajno pa so jih izdelovali iz rogovtne; spomin na to se je na primer ohranil v angleščini Mnojo žl:c so našli v Vt mpej h. Če rr.mislimo. kako potrebna nam je dandanes /'ca pri vsak tekoči n na pol tekoči jedi. potem se nam mora zdeti čudno, da so jih v Franc;ji začcii šele v 14. stoletju splošno uporabljati, drugod pa še pozneje. Nož je zelo stiro orodje Prve n< / e sto hrano. k: je na;važnejša za našo konstitucijo in ki zahteva za pretvorbo min-mum časa in moči Blo bi smešno, nravi znani znanstvenik A M L6w, če bi si hoteli dom-l j ati. da vemo. kaj je za nas najbo'j;e Na'bo'jša hrana ie razl'čna za ene^a n je ra/l:čna za drusega teT je odvisna od človekovega znača'a m njegovega dela Zato bo jediln: list bodočnosti prilagođen ind'vidua!n:m zahtevam in ne bo smel biti tako tesnogmden n skromen kakoi danes Po^'cjmo nekcrliko v pretek'rjst n pomud:mo se za trenutek pn pojedinah na.;?h prednikov. Opisovanja v zcodo\-inskih romamh n so ni-kak izliv pesn "ke dom.šliije- mizt so se takrat v resnici :ib;le pod težo ogromnih pečenk in ve'ike izbire perutnine Toda naš> prad dje so potrebovali ne:zmernih fiz čnib sil m zato je tudi njihov organizem zahteval prmerne hrme. da si je nabral teh energi* Danes pa smo pametne i ši Spoznali smo. da ni telesna, marveč duševna energ^a važnejši faktor A čeprav to vemo. ravnam« napak in ne jemo skoraj nič manj. kko? *o iedl naš/ prednik- Toda m' se ne ukvaijame več z lovom in natančno vemo. kdar nan bo servirana naslednja južina Zategade i j»e bo zde'a člcveku bodočnosti hrana dvajsetega veka zgoli grozo\ita kompozicija Njegova iuž na — če bo vobče utegnil sesti k njej — bo tehtala kvečjemu nekaj gramov in v njej bodo samo mc^ne, mozeg tvereče sestavine. Čez tisoč h t dujočo c vii:zacijr.. ra iz bakra, brona in po-z'ie:e iz železa Dasi je nož prišel na nvzo davne pred vilicam:, vendar so sc ga pos'u-ževali *-e v nedavni debi v zc'o omejeni meri. Grl ; n Ri:nli-n: so porabljal' namesto- današnjo mnogovrstnih nožev samo enega, s katc-r m sc razrezovali ni mizo pr neseno meso Ti noži so bili časih leno- okrašeni: če jih n'srr rabili, so jih shranjevali v posebnih nož-n cah V Franc:ji jc b la glasovita nožams v Beauvaisu že v 10. stoletju n 400 let po;'neje p r ea anj le'k i pesnik o nekem možu. ki je v hlačnem ženu ncrs-1 nož iz Shefficda. To poročilo je tudi še v drugem pogledu pomembno, ker prča, da jc mesto ShcffeM slovel i že takrat po svojem nežarstvu. Običajno so nos;l nože na pasu: zanimi\ ostaneta te navade se je ohranil med gorskimi Skc/n, ki nosijo nož in v lice v cm noživlci. - ~- . .; bo človeštvo dr?Timelo globlji sm sel dejstva, da ni moč? ž:veti zg .ij od kruha: namesto nicrv. b do takratni ljudje imen za >-h^rs d'oeuvres« masažo, za desert pa viš nsko sonce. Živo s. predstavljam, nadaljuje L6\v svoje razmišljanje sodobnega sladkosneda, ki s kaj mešanimi občutki sprejema te napovedi n je zato zadovoljen, da je problem pemlajanja še vedno z^olj teorija zakaj on ne bo n:kdar mogel pojm:t:. da mu bo bodočnost odrekla slast, ki jo danes občuti, kadar uživa dobro jed. Toda takrat bod > na'li druge slast:. globlje in trajnejše, slasti, ki jih ne bo občutilo samo telo V tem roaledu bo ndividualna p/ehrana nedvomno tvorila največji napredek Nam ;e pomen te vrste prehrane še neznan Spomnimo se le pogosto rabljene besede »dieta« Ta pojem bodo tedaj skušal' uresn:t'iti še v večji meri Kadar se bo rodil otrok ali šc piej, bosta rod;telja skupno z državnim uradom za delo določila njegov poki:c ter bo že od vseoa početka dob val tisto hrano, k bo potrebna za njegov poklic Skušnji bo pokazala da bo na ta na en mcč: pomembneea pesnika pretvorit v :nžen:eria »rc:ene«ia« zdravn:ka pa navdušiti, recimo za novinar ia Prednosti tega sistema n:so majhne: zakij nič več sc ne bo moglo pr merit', da bi kdo ne bi' sposoben za svoje delo. Individualna prehrana bo vplivala tudi na z!oč:nstvo. saj je dokazano, da 'ma v tem vprašanju prehrana ve!:kansko vlogo. Tako se bo tedaj s primerno hrano tat ali ronar izpremenil v korstnega člana človeške družbe Predočimo si zdaj večerjo človeka bodočnosti Z žalost'c bo razmišljal o tem. da so niegov' predn'k klali ž"vali. da so » uteš^li glad. On pa bo enostavno P^užil hrano, ki mu jo bo po cevk? poslala »občnska kuhinja«, in to bo rud: njegova edina jed tisti dan. Za zajtrk in ma!:co mu bo p:lula. ki jo bo pogoltnil v kopel ji al pa kar pri delu. Soč:vje bodo takrat posebno skrbno gojili in paz'li na to. da bo v njem kar največ kemične hranivosti Prpravlianje scčivnatih jec* pa bode nedz-rali veščaki. k se bodo ukvarjali zgolj z dieto in hig:eno Človeku bodoenosti bo malo mar okus jedi in pi?ač. čeprav b< nr rda še •me! čut okusa Preveč bo zaposlen z dogodk:. ki se bodo odigravali na radio-telev zijskem platnu Nad njirn bo veselo emanicijsko platno n njeeovo stanovanje mu bodo stalno osvet jevali ultravijo'etn- žark- Če se mu bo zdelo, da ni dovolj v formi za izvestno delo si bo nabral notrebne en erg je z masažr r v petih m;nutah bo pr^v *ako svež n č:' krkor zjutraj. \io je šel ia delo Stari narodi niso poznali vilic Prsti so seveda starejši od vilic m civil zacija je potrebovala dolgo časa, preden je izumila o danes nepogrešljiv > jedino orodje n :e od tedaj je morala miniti precejšnja doba. preden so jih začeli splc:no uporabljati Stan narodi vilic sploh nso poznal. Sicer so eta 1874 izkopali v asirskh Nin vah dvoOBObe vilice, toda prva poročila datirajo iz 11. in 12. stoletja po Kr. in še ta so zelo redka. Najbrž so jih smatrali za luksus. Pr "povedu je se. da j h je na koncu 11 stoletja prinesla neka grški princesa iz Carigrada v Benetke. Naredi starega veka so sc posluževali prstov, če so jedli trdo hrano :n meso je prihajalo že razrevano na nvzo. Skledica, v kateri so sj po jedi umival: roke, je bla seveda zelo potrebna priprava, V Italiji so se vilice udomačile v 16 stoletju, dniL!i>d so jih smatrali za kurioviteto tet jedli z nj:mi sadje in rezine kruha ali sira in ne me*a. Takrat so imele le dva zoba, nakar se tudi nanaša zraz zanje v nekaterih jezik:h. Francoski kralj Henrk 111 (1574—80) je bil prvi, ki jih je uvedel pri k*a!je\>kem obedu in nova mo la se je na njegovem dvoni nag'o udomačila. Toda satiriki tiste dobe so to novotarijo o-tro obsojal', o čemer rriea nas'cdnje poročilo: »M si s- n so dot;kali s nr>t!. amrak z viHcami is vtkal bo s- lm v usta. medtem Vo s<> se. sedeč na svo iih stolih, sklanjali nad krožniki. Tudi solato so nabadali na v:l ce. zakaj v bsti deželi je prepovedano prijemati jedila z rokami, dasi jih je morda na drug način tc/c11 vrn:l iz Italije, se je d anfl v Angliji posluževal vilic« za kar so ga pošKno zasmehovali. Takrat so bile v:lice običajno iz srebra; ko pa so j h začel-' zdelovati la jekla, so se polagoma razširile, dasi te jc temu — kar je zanimivo — protivila duhovščina, češ »da se s tem orodjem pregrešno žalijo stare, prcrrrvstc šege«. Navada, da so si pt, edi umiva1 i roke. sc je z uporabo vilic pclag< ma cmejla. Krožniki, kozarci in čase Krožmke odnosno neko vrsto skled c s«i sicer posmali ?c Rim!ran:, toda šc v 16 stoletju so upt;rab';ali namesto niih okrogle kruhtve rezine, ki so jih po ve! kih tjostiiah podarjali siromakom Takrat so tudi steklen kozarci in čase b;li zclr, redki, četudi so slednje iz razne snovi poznali že v pamti veku. Tudi tedai. ko se je upoTaba steklen;h ko-zarcev razširi'a. so -T" običajno z kos:trnih posod. Sele v 19. sto-letju se je razvila navada, da postavljajo pred vsakega gr.sta več kozarcev za razno vino, s katerim ga nameravajo po*-;tnv: Poprej so ed:ni kozarec, ki ga jc doibil govr, pri vstiki novi vrsti vina op!ahnil: v mali lončen' posodi, ki je z vodo naoolnieni stala sredi mize tako, da jo jc vsakdo mogel doječi. Solnico so že davno uporabljali Znano stojalec za kis in olje, brez katerega si ne moremo mis'it: bale nobene neveste iz bol i^'h krogov, ni staro več kakor neka i stoletij. Tudi solnica je taki stara, da ne moremo dognati n:cne?a nastanka. Najbrž datir.i ;z dr.be. ko je človek začel svojo hrano soliti. Na gostijah Grkov in Rimljanov je stala na častnem mestu. Izdelana iz zlata al: srebra, je kot dragocena ded:čina prehajala iz roda na rod. Znameniti |tali;anski k:par Benvenuto Celimi jc izdelal za frrmco*kcaa kralja Franca I. nekaj solnic s čudovito lepim okraski Izdelo-vali 60 jih tudi ;z navadne gl:ne in čas h je rabM ljudem kot solnica celo primerno izdolben kos kruha. Tudi Ijudožrci se poslužujejo vilic Reči smemo, da pomeni uporaba noža in vlic pri jedi višjo oliko, pcmsliti pa moramo, da so čiste roke bile vedno šc boljše kakor umazano ieklo. Morda v starih časih umivanje rok n; bilo tako prijetno kakor danes, toda večina današnjih ljudi pazi skrbno na čistost jedlnega orodja Kar se tiče višje olike, naj navedemo na koncu zan miv prmer. kako se noslužujejc vilic divjaki, se pred kakim* 80 leti sc sloveli prebivalci otočja Fidži kot največji ljudožrc: na svetu. Pri ob čajnih obed h so uporabljal- svoje prste, če pa so sc gostili s človeckim mesom, jc imel vsak velike vilice iz trdega lesa! Vzrok rahiflsa O mehčanju kosti sodijo, da ga povzroča pomanjkanje vitaminov v hrani. Tako je dognal s poizkusi fiziolog Mellamby leta 1918. Nemca Vogel in Lascovvitz sta trdila, da rachitis nastaja zaradi pomanjkanja svetlobe. Fiziologi so dognali s poskusi z belimi mišmi, da ima slednja podmena nekaj zase. Crtie miši so zdravili del j časa nego bele in so jih morali tudi daljšo dobo izločiti sončnim žarkom. Nekateri so trdili, da rachitis mine. če bolnega otroka obsevamo z ultravijoličostimi žarki. Tudi to je potrjeno. Mellambv je dokazal, da gre za sov H ost med vitamini in ultraviioliča^timi žarki, ki pospešujejo razvoj vitaminov Ne vemo pa. za katere vitamine gre. Priporočajo oves, češ da ima obilo vitaminov. V resnici pa oves vpliva škodljivo, ker je enostranska hrana. V rodbini, kjer se je pet otrok enako hranilo, enako sončilo in dobivalo enako vitaminsko vsebino, sta dva otroka troela na rachitisu. "Zakaj? Gre za vpliv dedno/1 i iri Še za vplive, ki iih ne poznamo. To kaže, da čaka znsrr^1 na r>r>dročiu Š3 mnogo dela. Stran 5 Matiju %]i6pn. ,Ki fpi v prezgodnim grobi...' Zaključujem spis, posvečen Matiji Copu. Vsem ljubiteljem »Pri-šiTii?j:ine« 44 ves sp.s \ ponatisu. \ samostojni knjižici. Ponatis Ik> popravljen .11 izpopolnjen z objavo prirej novega stUtovne- gu gradiva. Med drugim lx> objavljen kot pr lo^a In redkost (\ jaSno podanem faksimilu črtnega klišeja) I're*'enio\ izviral rokopis — do sedaj m neznan in neobjavljen — |Z ljubljanske Basebne zbirke. To je peanilcov rokopis ca čopov nagrobnik, »K j» i t a f«, katerega j«- Prešeren svojeroeno, kakor običajno zapi-ai na če-trtinko pote. Popisan je na c.!>e strani v bohorieici. Objavljeni tx>sta ob;- plati tega fcagooeaega lističa. To j«* Prešernova prva ■B&nova s popravki, na drugi strani pa je dokončna oblika čistopisa, vse overovljeno S pesnikovim podpisom. Posvetilo knjižne i7x\ spominu Matije ropa In j>r»ch"x ttino t. objavo dveh sonetov Joftta Zbogarja uri dveh grafitnih podobah. Knjižira i/kle v prav majhni nakladi. Podrobnosti še objavim. E. JI STIN. ... 10 njegov obup D^n za dnem, mesec za mescem je ob-Eutil naš pesnik vedno večjo praznoto, in pr 9 I so n 1 koncu prežalestni časi. ko nI imei ne moči m ne volje, d bi .še ustvarjal — zato pa je tembolj olvskaval n:zko obokan 1 prostore, napolnjene s hlapovi vin-skh duhov, in si dajal tam duška v sproščenih in ošiljenih besedah, ki so se bolj redko ohran le, le tu jn tam kak deobec, a še t 2 po okrnjenem ustnem izročilu. P-is i so časi, ko ni več pel. vsaj ne tako blesteče kakor ob trku Čopovega usmerjanja, ia tokrat so se mu pričele v čelo vreza vat i gube in pogrezal se je v mrak žalosti n obupT . .: Ni: več se ni kaj br.gla za telo in obleko. Legal je nemiren in neraznoložen, kar ncrazpravljen na ležišče, fn takšen je tudi vsta.al »n šel na ulico, navadno neprejjpin. pcmečkan.' podplutih oči, z nabreklimi, s krvnimi žilicam: prepletenim- in vnetimi vekami. Njegovi še nedavno, lepi in svilnato mehki dolgi lasje so ostali nerazče-sani. postajali so zamaščeni in lepljivi, — b'l je res kar preveč kuštrav Ln razmršen za. na cesto. Robovi barzunastega ovratnika, rokavov in suknj;ča so se od zasvalka- noati začel; svetlikati, tu pa tam so se pojavljala oguljena in preirgnjena mesta, k; so že k r preveč terjala poprav;la. Razumeti moramo Prešerna; kaj ie hotel sedaj! Odpovedati se ;e moral ^žlahtni roži srčnih bdecm« (Juliji), zgubil je po vsem tem še »uteho duha« (čopa) in tako ostal č sto osamljen na tem božjem svetu. Nesrečni poet se je zapustil in se z^piL In prav gotovo pade v ta čas »njegovega srčnega divjanja^:, žalosti in cbupa, tudi tisti usodn- korak- ki ga je zast~vil, ko se je hotel prvič v življenju (na Bledu) sam posloviti od sveta. In zapel je — Čopu v slavo! Kljub vsem žalostnim prigodam nesrečnega in obupanega človeka mu je še ved-no žarko gorel z velikim plamenom: ^p> min n* nesrečno smrt izgubljenega prijatelja in učenika: zbral je še enkrat vse svoje moči in mu za desetletnico smrti poklonil rove speve, ki so jih r.ajprvo obelodanile B!ei\veisove »Novice« 25. februarja v svojem osmem listu 1S46.. tri dn* pozneje. 28. februarja 1846. pa illlvrisches Blatt« v svoji 17. številki, oba pod enim in istim naslovom: »V spomin (j) Matija Copat.. S tem je sebi in lepi slovenski besedi, ki se imenuje prijateljstvo, postavil neminljiv spomenik, nam vsem. ki smo njegovega rodu. pa v opombo, da ni le Julija, marveč preivsem Čopova smrt t:st< nesrečni mejnik v Prešernovem življenju, ki nas vsevdilj otožno opozara na znrčaj, na poštenje tega visoko nadarjenega moža. na n egov kremenit značaj, kakršnega mu je vdahnil Stvarmk, obrusil in požlahtnil pa njegov nesmrtni prijatelj in ves naš učeni Matija Cop. ★ Zasnova tega spisa je nastala 6. julija L943, oh obletnici Čopove •miti. Nek:tcre odlomke sem posnel in priredil iz svojega objavljenega rokopisa ->Kaj je s Prešernovo literarno zapuščino«, ki čaka objave v temnem predalu nov h čascv. Za marsikatero opombo, nasvet in dragoceno pojasn:lo se na tem mestu zahvalim dragemu vzorniku gospodu dr. Janku s'ebingerju, direktorju univerzitetne knjiž-noe v Ljubljani. Za tiste reči, ki so mi bile za objave ie sedaj na razpolago, se tudi — po želji brez naslova — udano zahvaljujem. E. JVSTIN, slikar-grafik. kopal nnsfli vifokoleteahe, »KKRST PKR S A VIZI« Dvoje bitij se je oklepal Prešeren v svojem življenja in to z vso strastjo svo-jegpa pesniškega srca: -Julije in Copa. Prvi, platonski ljubezni je daroval mladostne vrelce svoje žive poezije v dveh lepili pesniških šopkih Gazel in Sonetnega venca t. več ali manj vidnim imenskim posvetilom. Velikemu prijatelju Matiji na je posvetil mogočen spev v tragediji dveh ljubečih se src, s prekrasnim uvodnim sonetom in z dcbWo tiskanim imenskim posveti'om. Oba je prekmalu izgubil: čopa nenadno, Julijo pa nesrečno, počasi in trjn'če. Ce bi m* bilo teh njegovih »srčnih ran«, bi mj pač ne dobili — vsaj ne v taki obliki — »Kersta«, še manj \k\ »Som tni VO-nesc. Velike umetnine se pač rodč vedno le iz bolečin umetniškega srcci. Po Veliki noči v četrtek 14. aPrila 183«i, V letu J H) Ćupovi smrti, je pesnik izdal m sam založil knji/.i<*o na 3(C straneh v lepem in Jasnem stavku s preprostim naslovom iRerst per Savizic. Takoj za naslovnim listom nji tretji strani jc* pcetovo prežalostno posvetilo, p.'sniš*%i krik l>olesti po izgubljenem prijatelja in učeniku. Iv /ca je izšla v 600 izvodih na bolj"*;m papirju, zaznamovanem kot »ve-lin«. Tuđi ta zvežt'ič kaže št- vSe cdtenke Čopovega okusa, ni pa doživel več onih razkošnih ljubiteljskih primerkov v kaki res izredni nakladi, kakor so bile po Oo-povem okusu obdarovane ljubke »Zhbe&i-zece. Ovitki Izvodov »Kersta« so bili raz- slei ličnih barv: sivi, zeleni in rumeni. Najpogosteje srečamo na knjižnem trgu primerke v sivih ovojih. Notranji papir (velin) je pergamenasto trd, zelo trpežen in precej odporen. Čeprav tiskar Blaznik ni zabeležil v svoji »Knjigi dela« kake posebnosti o papirnih polah za »Rerst«, sem vendar za- Tatfri Zhop: V ▼ aru iM'ozl)in> prijati« Hra"i in.Mii ! Ki fjii » j»r*-.-i:<>JiiiMi groLi. peiem nnlo; L.ozhiivi od njep« Je Lli filatlilo. 11 i a< 111 < > !>!.i ljubesni f\.->n rani. MnilnuH riailUih tves na fvet1 omam. Kak krallto je refelih dni fhtevilo. De frr.-hirt je lr tli, kdor s Bogomilo t*j» frezhc unflran grobo * ])erfih hrani. Pokopal BUlli » ifokoletczhe . Sliclja nefpolnjenih lin« bolezhine. Ko Zhertomir rel op na senilji h-exhe; Dan jafm. dan obliahni v noxhi mine ^cne vefelo. in bolno, terperhe VpokojTe bodo groba globoibinp skov, da se suče število tega lepega primerka »Kersta:< največ okolu 20, če že ne samo v 8 redkih izvodih. Pričujoča pomanjšana posnetka (v faksimilu črtnega klišeja to prvič objavljena) sta povzeta: prvi po naslovnem listu Prešernovega »Kersta«, dragi posnetek — uvodni sonet »Matiju Copu« — po je natisnjen na tretji strani te drobne knjižice. Oba posnetka sta povzeto po izvirniku iz nekdanje lastnine preAernoslovca Toma Zupana. Zdaj je izvirnik v ljubljanski zasebni zbirki. »PISANIZE« Devove »P i s a n i z e«, posnetek treh strani redke pesniške zbirke (knjižice), znane pod tem naslovom. To je bil naš prvi almanah, posvetne pesmi, obenem pa skromni predhodnik »KrajnSfee Zhbelize«. Pisat zalagal ln izdajal ga je — pol veka preje, preden je rojila prva »Zbbeiira« — duhovni mož. pesnik: Feliks D e v (rojen 15. januarja 17S« v Trtičn; umU 1 novembra 1786 v Ljubljani). Imel je svojo družino sotmdnlkov. izmed katerih sta b»-la bolj vidna Marko Pohlln (1735—1801) tn Valentin Vodnik (1758—1819), ki je našel celo pri našem velikem preporoditelju baronu Zoisu (1747—1819) prav po »Pisanl-zah« pokroviteljsko dopadenje. nI »Pisaniz« v jasnem faksimilu črtnega klišeja s ponianjšanlmi posnetki. Prvi posnetek je podoba naslovnega dodatnega lista v zrcalu lepega rokokojske-«ra stavka vseh treh snopičev. Drugi po. snetek je začetna stran tretjega zvešč.ča ^Pisaniz« z Vodnikovo (»V*«) uvodno pesmijo, ki se Konča z njegovim »fhvergn-njem« na naslednji ^t^ni zvešoiča — podoba nagega tretjega pomanjšanega posnetka, Iv Srečolov Srečolov na vas!. Gasilec kliče Stev.lke: »Številka 1S2 — gos!« Katica se oglasi vsa srečna: »To sem pa jaz!« SOdha »V teh pesnvh sem hotel nazorno poka-z ti sliko sveje ljubice« pravi pesnik navdušeno. >Oh, sirota, torej Šepa?« odvrne uredr.ik sočutno. Novoletna darila v starih časih C njih so sklepali cel© v kretskem deželnem odboru »P i s a n i z e« (Cvetke) s0 izhajale v Ljubljani, tiskal pa jih je ljuhljanSUi tiskar J. Fr. E g e r. Izhajale so tri leta Prvi zveščič na 16 straneh je izšH 1. 1779. drugi, že debelejši, na 60 straneh 1. 1780, in tretji, zadnji L 1781. na 56 straneh. Poslednji zvezek je bil tiskan z naslovom, pr\ i in drugi pa ne; najbrže je bil nihov naslovnik podan kar na ovitku (ki sta bila — sklepam — rdečkastorjave b^rve). Zato pa je bil pri skupnem odjemu vseh treh sno-pičev priložen list (debelejš ) z dolgim naslovom, tiskan v starodavni govorici rMš:h P IS A N I Z E OD LEPEH UMETNOx* NA TU cejtu i 7 8 i. P R O S H N A \HAYNSKO MODRi; rufhi sc k*men %T.ske MoJrinad' tb& !e, Jen' fapcjt prov zverftu men" djj povčle; Stvt" s? vredn« v* meni fal*hjari fhele P^sćm pcjr KravnsKo. Al men* friv? — Al je mordej rcrr.iza ? N'ie lery ta modra prut' men' Oiviza , *• ' H i»e bcl.» Jced sr,oq roz!a2 • i't^hvo rodraesie. n 1 k od ranih dedov in krmolin^tih babic t časov, ko je bila moda okusno rezljanih tabatijer, njuhanja in skrivnega šepetanja veselih prigodnic, kakor jih nam ohranjujejo te redke, redke starodavne, domač--: »Plsanize«. Kakor so »Pisanize prejemali razna darila ob drugih prilikah, in sicer ob ženitovanjih, a ne le ob svojih ženit vab. temveč tud', ko so 30 ženili njihovi sorodniki. Ob takšnih prilikah so ob-darovanci prejemali tudi dragocena darila, bodisi zlatnino, prstane, zlate ali sre- brne kozarce itd. Prejeli so pa vsaj sodček sladkega vina. Ped sladkim vinom je treba razumeti vipavsko in sploh primorsko vino. Tedaj so namreč razlikovali med sladkim in kislim vinom. Kislo vino je b lo dolenjsko ln ga niso tako čis'.nh fcakor dandanes, zato je bilo tudi znatno cenejše. Zlasti ob slovesnih prilikah so raje pokušali sladko vino. Običaj novoletnih daril je bil sčasom povsem pozabljen. Posebno zanimivo je, da% so v 18. stoletju dajali novoletna da* r.la le tistim, ki so prosili za nje: napisati je bilo treba prošnjo ter jo vložiti na magistratu. Vrhovec omenja eno takšnih prošenj iz leta 1718. Tudi deželna gosposka je odpravila navado novoletnih daril, in sicer s sklepom na seji deželnega odbora aprila 1717; morali so varčevati na vseh koncih in krajih in nedvomno so bile velike težave z deželnim proračunom, da so morali odpraviti celo nagrade, ki so h le vendar namenje-% ne v odboru srdelujočim uradnikom. Tedaj so odpravili tudi mai-s:katero več ah manj potrebno službo, čeprav ni šlo vselej zgolj za sinekuro. Celo pri plačah so varčevali. Razen tega so bila odpravljena še druga darila ob raznih prilikah. V starih časih je pa bila tudi razširjena navada novoletnih cbdarcvanj med zasebniki. Navada je bila odpravljena med Ljubljančani v začetku 19 st. 1 tja. Podrobnosti o novoletnih obdarovanjih med meščani niso znane. Vrhovec ugotavlja, da so se meščani v začetku 19. stoletja začeli reševati nove letnih voščil z odkupninami; te odkupnine so se zbirale v ubož-ni sklad. L.. 1S17 so nabrali v ubožni sklad 397 gld. 29 kr.. naslednje leto 515 gld. 57 kr. in leta 1S19 913 gld €5 kr. Te odkupnine so bile nekaj podobnega kakor v zadnjih letih, ko se se meščani odkupovali o Vseh svetih s tem. da so namestu dragih vencev kupovali preprosto smrekove vence in sveče z barvami mestne občine. Vendar novoletna darila nso povsem pozabljena niti dandanes. V letih gospo** daiske krize so obiskovali meščane prigodni voščilci, založeni s tiskanimi voščili; voščila so vsiljevali povsem n^nanm ljudem in pričakovali so od nj h za to primerne nagrade, kakor da je to snmo p> sebi umevno 2iva tradicija je pa še vodno, da o novem letu pri na.- prejemajo nagrade dimnikarji, pismonoša, pa tudi perice, mlekar!ce in sploh ljudje, ki so si to pravico pridobili že zdavnaj, dasi zgodovinarji niti ne znajo povedat1, kdaj. rVnrcčite se na romane DOBRE KNJIGE! Gledališki kolsdssrcek |e fzšd Sa dar Tvoj vsa bva!a bod* Teb' Bogir.i, Daj shč spfvoreshlkega pyi* men' vina. T.-- bom fhverglal. dokler ta pishvia dnr.a 5e narestoie^ V. • MIL F POGOVOR med DnnaTo* ino Savo pod W\leni gradam od smerte M A R I E TERESIJE SVTTL£ ZE&AKIZE rir. K, SAVA. .ravhza Nemshkeh ve Mogozhna Dunava! Šakaj je rib rvoj rek' 5 a tU se ru kovni ' 5ak.j vezo oashumv V ti nroj' fikaj on vezi Veselo os jruzbv Sika) rd vene prezh WeiTbv' Oh! o Cikaj O&n te nafaj' in kaj bi tajili — slehernega rednega zbiratelja, knjigo!juba tiho In srčno hrepenenje po posesti in lasti te knjižne dragocenost; Saj je med nami zelo malo takih, ki bi po. znali ali celo prebirali in lahko opazovali potiskane strani tega našega rokokojske-ga pesniškega glasila. Zato objavljam ne tem mesto tri ca nas najbolj zanimive stra- Prijatelje našega gledališča je prijetno presenetil Gledališki kcledurčck, ki ie po presledku' dveh let drugič izšel. Tudi letošnji, ki je namenjen gledališkemu letu 1943—1944 ima pestro in zanimivo vsebino, skrbno zbrano snov iz gledališkega življenja, ki jo poživljajo mnoge slike. Pomočen je petdesetletnici našega gledališča. Lično opremljeno knjižico žepne velikosti ctvnrjajo tri slike: prva prikazuje požar Deželnega gledališča v Ljubljani, druga poslopje Opere in tretja Drame, za petdesetletnico pa nekaj izbranih besed uredništva. Koledar začne z novembrom 1943 in konča z decembrom 1944. Vsak mesec ima tudi zapiske, vsebujoče najzanimivejše dogedke iz eledali^kc-ga življenja in v zvezi z njim. Pregled ima tudi datume važnejših dogodkov. Številni in zanimivi so prispevki nekaterih gledaliških osebnosti. Upravnik državnega gledališča pesnik Oton Zupančič je prispeva! »Pismo o slovenščini na odru*, prof. France Vodnik »Razvoj naše drame in gledališča«. Fran Govekar preišče spominov na prve začetke našerra gledališča. Ost »Pota do teatra ■ Lu.io Drenovec »Delo in stremi i en ie organizacije gledaliških igralcev«. Matija Bravni-čar nekaj besed o opernem orkestru, nlmil Frelih pa prispevek »Ljubljana — *»l?da-liško mesto«, v katerem kratko ^pi^uie odrsko zgodovino našega mesta M-lan Skrbinšek je prispeval nekai zan:m»^ih utrinkov iz gledališke umetnosti nekateri utrinki tujih avtorjev pa izpolajujeio prostor med slikami in besedilo-n Zanimiv je kratek pregled del in predstav od otvoritve Deželnega gledališča- v Ljubljani leta 1892. do zatvorit ve ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 Številke nam povedo, da so v prvi sezoni vprizo-rili 35 del. od teh tri domača. V naslednji sezoni je število padlo na 19. Do višine v prvem letu se ni več povzpelo. Sezone v letih 1894 do 1895. 1895 do 1396. 1902 do 1903 in 1913 do 1914 niso imele na sporedu niti enega domačega dela. Največ domačih del so vprizorili v sezon; 1911/1912, in sicer sedem (tuiih 21). V sezoni 1913/1914 je bila dosežena nainižia številka — 14 del. Po koncu prve svetovne vojne se je naše gledališče z novim zaletom lepo razvijalo. V sezoni 1913/1919 so v Drami vprizorili 37 del in dali 221 predstav V pogledu vprizorienih del pomeni to leto za Dramo rekord. Naheč predstav pa so dajali v sezonah leta 1919/1920 (281) in leta 1942/1943 (285). V pogledu del je za Opero rekordna sezona leta 1930/1931, ko so jih vprizorili 41. v posledu predstav pa sezoni v letih 1926 '1927 in 1938/1939 (obakrat po 249 predstav). Najmanj del in predstav 1e bilo v Operi v sezoni 1918/1919 (13 del in 138 predstav). Skupni pregled nam nove. da so vprizorili najmanj del v sezoni 1920/21. (47). največ pa v sezoni 1939/1940 (73>. Nai-manj predstav so dajali v sezoni 1920/1921 '358). največ 1942/1943 (513). Sledi pregled krstnih predstav sjpvenskih dramskih, opernih in operetnih del dc 1. avgusta leta 1943. Iz tega pregleda razberemo, da so dajali prvo slovensko del \ Vilhar evo spevoigro Jamsko Ivanko 30. marca leta 1871. Največ krstnih predstav je bilo leta 1932 (7). Brez krstnih pred-tav pa so bila leta: 1873 do 1831, 1915 do 1918, 1926 in 1934. Torej 19 na polju domačih gledaliških stvaritev neplodovitih let. Letos je bila ena sama krstni predstava, in sicer Ljuba Prcnnerjeve Veliki mož (20. januarja). Sledi seznam osebja državnega gledališča v Ljubljani v jubilejnem letu, letošnji repertoar Drame in Opere itd. Koledarček ima tudi letos praktične zapi-kc dramskih in opernih predstav. ?a zaključek pa nekaj sledaliških anekdot. Številno so slike pionirjev našega gledališča, režiserjev, igralk in igralcev ter slike posamezmli prizorov važnejših del. V želji, da bi sc doseglo prisrčno zbli-žanje med občin-tvom in sodelujočim na odru. je tudi letos razpisanih 10 lepih nagrad za vse imetnike gledališkega koledarčka. Vsak izvod ima svoio Številko in prvih deset izžrebanih številk bo nagrajenih. Žrebanje bo nepreklicno 2. februarja 1944. V komisiji bodo Frelih. Lr.nša. Drenovec, Nakrst, Zebre, Levarieva in Hey-balova. Izžrebane Številke bodo objavljene v dnevnikih Nagrade so naslednje: 1. nagrada: Polletni brezplačni abonma reda B, par-terni sedež v Drami in Operi od 2. februarja 1944. do kenca sezone; 2. nagrada: Mala plastika akad kiparja Karla Putriha; 3. nagrada: Oljnata podoba akad. slikarja Evgena Sajovica; 4. nagrada: Mala plastika akad. kiparja Zdenka Kalina; 5. nagrada: Pastel akad. slikarja Franceta Godca: 6. nagrada: Dvajset brezplačnih vstopnic za Dramo in Opero; 7 nagrada: Gelč Jontes: Sreča na črepinjah. Rudolf Kresa 1: Nikodemova žena. Emil Frelih: Mlrdoletje, Fran Albreht: Zadnja pravda. Arthur Luthcr: Demon, Moliere: Tartuffe: 8. nagrada: Deset brezplačnih v '• ptlic za Dramo in Opero; 9. nagrada: E. Frelih: Mladoletje. B. Kresal: Nikodemova žena, H. Melvill: Beli kit E. Frelih: Materi: razen navedenih nagrad pre;me vsak nagrajenec še izvod opernega besedila »La Boheme^; 10 nagrada: F Albreht: Zndnja pravda. E. Frelih: Mladoletje, Shakespeare: Macbeth. Zanimivo knjižico je uredil prsatelj in režiser Emil Frelih, izdalo pa jo je Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani. Toplo io priporočamo* Z? smeh Gospodar: »Vbogajme vam nič ne dam. Čvrsti ste, drva mi nasekajte, pa boste zaslužili.« Berač: »Drv ne morem sekati, sem preslab!« Gospodar: »Pojdite, ali pa poklicem stražnika.« Berač: »Saj res, stražnik je močan jn bo lahko drva cepil.« f Suha in debeia leta v Ljubljani ljubljanske letine v zadnjih letih — Koliko smo pridelali Včasih Ljubljančani sploh nso razlikovali med dobrimi in slabimi letinam:. Izjema, s bili pravi kmojtje, ki pa so se v letih gospodarske krze skoraj bolj bali dobrih letin kakor veselili. Po dibrih letinah s»o se pride!k: še bal j pocenili, a najhuje je bilo- da J h sp oh niso mogli prodati, živila so bila tedaj tako pccen:, da meš'ancv ni nkd r skrbelo, ali bo dobra ali slaba letina. Vedeli so, da bo dovolj vsega napredaj. Mehčan n: imel pes br.eri razumevanja za tožbe in skrbi kmetov ter se ie celo večkr t posmehoval kmelonm skrbem. kakšno bo vreme, tožbam kmetov nad sušo ali preve''ko močo: želel si je neprestano lepega vremena, kakor da je vreme zgolj čnitelj izletništva. Zdaj b: pa delali vcl'ko krivico meščanom, če bi j-;h delžili. da so še vedno t ko odtujeni zerolji, kmetovim skrbem »n da ne vodo razi kovati med dobrmi in slabimi letinami. Prav dobro se zavedajo, kal pomeni slaba letina. Ne le risarji, k; skrbno r.egujejo s"dno drevje. Kjerkoli je bilo kaj primerne zemlje za obdelovanje, so -"o me-ščani v zadr i h letih obdelali. Kdor s< -»i mc^el udejstvovati v s: mom mestu kot vrtnar ali priložnostni, začasni kmet, je ^a vsaj skušal najet] zemljo m mestr r o> rebju, na Br'-:. VIČU, Po^avju ali Barja. Vsi pa so obdelovali zemljo zaradi te: da hi mu kaj daj la. ne zgolj iz spartn h nagibov, to se pravi, zanimali so se. ali ho ^etir.a dobra ali slal,a. Izgovor lis slabo Iztmo Priložnostni obdelvalci zemlje v Ljubljani so prvsvet 1: vse svoje sile in sposobnosti zemlji. Toda vreme je bilo često več. ko sposobnosti. Vsaj v primeri s trudom je zemlja skopo plačevala mehčana. Naši obde'ovalei zemlje na vrtičkih in dvoriščih, na njivicah in aah so se učil' kmetijske in vrtnarsl- iz čason:sia. knjig-, pred-vaij. pa od zn v. poslušali so tudi radijska preda * i.ia. obračali so se z vprašanji na strok?vnjake. DomiVjali so s*, da so rojeni vinarji. |n nenadno so odkrili' d- se jim v žilah vendar pretaka kmečka kri. Ponosni so bili na svoje gredice in vodili se» znance in prijatelje na njivice Ter jim razkazovali svoje ustvaritve — k' ko je zelenel krompir in kako se je ov'jal fižol po prekljah. Toda ko so jeseni pospravljali pridelke, so dož : razočaranje: le-t;- fe bila slaba. T dela in skrbi so posvel li skoraj slehci tj rastlin:ci posebej, da so pričakovali kakor buče debel krom-j r. Toda namestu buč jle bilo nekaj piši ver * komaj za oreh velikega drobiža. C*e ;e kdo vprašal meščana, kako je-zadovoljen s pridelkom, se je pridelovalce nejevoljno obregnil, češ. kaj vprašuješ, saj vendar veš. da je tila lrtina ze^o slaba. Kdo je pa mogci vedet*, da bo tako slaba letina! čudno ;e bilo samo, da so nekateri drugi pride'ovalci bili k~r zadovoljni «n se niso izgov ' na slabo vreme, škodljivce in druge šibe božje. Večja povTifns — več pridelkov? Preprosta matematika naših obdelovalcev zemlje je, da je } ^dedkov tem vaS. č:m večja je obdelana p:vršim zemlje. Rp-šitev prehranjevalnega vprašanja se "jim je zdela zato zgolj v tem, da s~ obdela vsa prosta zemlj . kolikor je pač še r: c.dela-ne. Premnogi niso pomislili, da je količno pridelkov :n:goče tudi povečati z bolj in-tenz'vnim, ui mi "m obdelovanjem, gnoje-njpm. z izbiro semena itd. EUi so meščanski »kmetje . ki sploh niso graojHL Vladalo fe na pr. splošno prepr*čanje, da kronapirju iv treba gnojiti, češ cia je zemlja sp C ta in mor; roditi, če jo }e prekop-, ljcš. Lotili so se torej prekopavanja ledin. Te le:'ine so pa b'le zelo različne. V nekaterih prmerih so bile prave groblja, t-1 se prav," zemljišče, nr.suto z na.sipnim gradivom, z ostani:- oock<\ peska in rz- h anorganskih sncvl Tu samo prekopavanje seveda ni zaleglo. Zemlja nikakor ni bla primerna za pridelovanje brez gnojenja, če-pr v je bila 3 spočita«. Menda ni sp'oh noben oh lekrvalec pognal last-osti sveje zemlje ter ni vedel, katerih hran "nih snovi zemlji pimanjkuje. Z to je tur'; od onih. ki so gnoji i. le redko kdo pravilno srncj'1. Tako je bila torej res? znatno povečana rv ana površina »rodovitne« zemlje v i stni a k lie' a pride1 kov *e n; temu -smerno povečala. Seveda "ie pa tu "i v tev,i apredek; vsekakor je bolje, da so b!ia ob-delana zemljišča. 5epr~Ar np p^vsnm primerno, ko da bi ostala neizkoriščena. Dokler je pridelka vsai nekaj več kaor semena, je tukšno ^bdelovanje zem'je v me- r stu kjer prm.'- kuje rod vitnih zemlTšČ, še vedno donosno. Največ smo pridelovali kron^^Ja Medcanski kmetje - so se -ajbolj navduševali za pridelovanje kro; pirja. Krompir se wim je pač upravičeno zdel najpotrebnejše živilo. Pridelovali so ga skoraj vsi začetnki. kdor kol- je moTel dob1'ti kaj se-menskeg krompirja. Na kakovost semena se niso ozirali — kromn-ir je krompir! — kakor tudi ne na lastnost1 in kakevest zemlje. Obdeana površ:na zem!jfšč se je v zadnjih let h ne-avadno povečala zaradi pridelov nja krompri? Tako ie bila na ozemlju ljubi anske občine 1. 19 tO cenjena 7r, zgodnji krompir na 7-5 hektarjev, za pozni pa na 125 ha a lanj pa je znašala 140 h za zg dnji in 500 ha za pozni kromp:r- ... in iTolIko rmo pr'd-ilali si pa oglejmo številke 0 kollčir.i pridelan _a kro.r.pirja. Sicer nso povsem za-r jive, so pa vsaj približne 'n nekoliko r kujejo značaj meščanskega obdelova-'hja zemlje v z -dnjih letih. Leta 1936 je la rbde1or.?. površina zemlje za zgodnji kromp r 5» ha in za pozni 350 ha. Prilega je bilo 5336 stntov zgod-jega in 3* 100 poznega kromp rj . Leta 1910 se je površina obdelane zemlje za krompir v Ljubljani ce'o malo zman šala (75 ha za zgodnji in 125 ha za p~zni krompir>, pridelanega p je bilo 3750 stotov zgodn ega in 6250 poznega krompi-ja. Leta 1941 je znašala obdelana površna za zgodnji krompir 74 i»n za poziv 430 ha, pridelek pa je bil ocenjen n 3700 stot'v za zgodnji in na 21 500 za pozni krompir. Lani, ko je bila obdelana površma zemlje za krompir v Ljubljani največja v zadnjem desetletju, odnosno sploh največja, je bil pride ek ocenjen n; 4450 stote v za zgodnji in na 21.500 za pozni krompir. Lanska letina je bila sorazmerno dobra za krompir, toda ljubljanske njivice so po večini zelo slabo rodile, kjer niso pridelovali krompirja res umno. Tudi fižol je v čislih Nič manj k kor krompir, č.siarno tudi fižol. Tuda tudi za fižol zadnje letine niso bile dobre. Lani je bila obdelala površ na } zemlje za fižol največja v zadnjem desetletju. Tako je znaš 1 a 1. 1936 (po priključitvi okol.ških občin) 28 ha, leta 1939 36 ha, leta 1940 32 ha, leta 1941 76 in iaai SO ha (za f;žol v zrnju). Največ fižola je bilo pridelanega v z:dajem desetletju 1. 1934. in sicer 4C0 stotov. Tedaj je obdelana površina znašala 40 ha. Leta 1936 je znašal pridelek fižola 270 stotov, leta 1939 192 stote v, leta 1941 380 in lani 200 stotov. Največji pridelek stročjega fižola je pa lan* in predlanskim. Vsaj ocenjen je na 200 stotov. V resnici je bila obdelana površina tudi zelo povečana, približno za 100 odst. L" ni je b la obdelana p.vrš-ina za stročji fižol v Ljubljani ocenjena na 10 ha. Leta 1936 je bilo pridelanega 73.5 stotov stroč-jega fižola. Precej več ga je bilo prideTa-nega 1. 1939- in sicer 110 stotov. Leta 1940 je znašal ocenjeni pridelek 132 stotov, leta 1911 pa, kakor rečeno 200 stotov. Ni še ugotovljena količna letošnjih pridelkov v Ljubljani, vsekakor pa je bilo letos vsaj toliko kakor lani stročjega fižola, kajti lanski pridelek je bil precej zmanjšan zaredi škodlj:vcev. Fižcla v zrnju pa je bilo menda letos pridelanega precej manj. ker je letos poleti napravila veliKO škodo suša. Pride:ek pšenice in koruze Marsikdo ne ve. da je v Ljubljani vsako leto pridelane sorazmerno precej pšenice in tudi koruze. Obdelana površna zemlje za pšenico se v z:dnjih letih ni povečala, temveč je bila celo malo manjša- Največja je bila v z-dnjem desetletju 1. 1936. ko je znašala 150 ha, L 1940 (152 ha). Lani pa je bila pšenica posejana samo na po vršiči 136 ha. Leta 1941 je bila posejana površ na še manjša, znašala je 114 ha. Zato se je pa silno povečala pevršna obdelane zemlje za koruzo. Lsni je znašala 130 ha, medtem ko se je prejšnja leta gibala od 50 do 60 ha. Vendar pridelek koruze ni bil naj večji, kar nazorno kaže, kako zelo različne so letine. Največji pridelek koruze je b;l 1. 1936, ko je znaš~l 2300 stotov, medtem ko je zbasal leta 1939 1100. leta 1940 1200, leta 1941 1100 in lani 1500 stotov. Pšenice je pa bilo pridelane največ leta 1938 ko je znašala posejana površina 150 ha, pridelana količina je pa znašala 2395 stotov. Leta 1939 je znašala pr del s na količina 2324 stotov, leta 1940 1817, leta 1941 1254 in lani 1616 stotev. Letošnja let!ca za pšenco in koruzo je bila kakor kaže. boljša tudi v Ljubljani, obdelana površina se pa ni bistveno spremenila. Po vsem tem lahko sprev'dimo, da se količina pridelanih pridelkov zelo spreminja v posameznih letih glede na letino; toda pri r.as je treba tudi upoštevati, da je prdel:nih nekaterih pridelkov manj ne le zaradi slabe letine, temveč tudi zaradi nepravilnega obdelovanja; tako so nekateri prdelovalci pridelovali krompir že tretje* leto na isti zemlji, a niso rtiti gnojili niti menj~vali semena. Mnogi meščanki obdelovalci vrtov in njivic so v zadnjih letih precej izčrpali zemljo. Lam so sicer precej gnojili z umetnimi gnojili, vendar niso zemlji vrnili vsega, kar so izčrpali iz ije. Upoštevati je pa tudi treba, da vrste umetnih gnojil niso povsem ustrezale zemljam v Ljubljana in da zlasti primanjkuje hlevskega gnoja. To bo treba vsekakor upo-števati pri obdelovanju prihodnje leto, na kar moramo misliti že zdaj. Ali fe temeljito žvečenje potrebno? P?avl2&& žvečenje je pol zdravja! Higiena je sistem zdravju koristnih zapovedi in prepovedi. Higienski pouk je nteme-ljen poziv, da živiš po dognanjih znanosti. O temeljitem prežvečeniu ljudi trde, da je neobhoden pogoj za življenje po zdravstvenih naeclii. Otrcke karaJG, češ da jede prenaglo, in kdo se izza mlad h let ne epnminja večnih opominov: Zc spet prehitro jed! Posebno aktualno je bilo vpra-anje žvečenja 7a časa vojne. Za vzor je tedaj veljal Američan Horace Fletcher, ki je v 90 letih minulega stoletja propagiral v svoji knjigi »Umetnost vživa-nja« intenzivno žvečenje in eslinjenje kot prvi del prebave. Pisec teh vrst je prišel v prvi sve-tovni vojni na italijanski fronti nekoč m'mo ; ;-Jske beterijc, ko je bil ravno premor n d streljanjem. Tcpničarji so stu'i lepo v vrsti in so morali pod j>trogim nadzorstvom »fle- tehirati« suh kruh. Tcda z obrazov sem jim čitali da bi, če bi le mrgli, najrajši obrnili svejc t.vpove p"j*t- Mri P'etchcrju . . A htrli še po vojni so hotel p dognati, zakaj se dado bolje prebaviti one jedi, k: so bile dobro prežvečene. Napravili so mnogoštevilne poskve na živalih, pa tudi na Ijjdeh Na univerzi v Kiclu sta se podvrgla dva mlada zdrav-pika z lo težavnim žvečilnim poskusom. Eden cd njiju je šel celo tako daleč, da si je dal zobovje začasno umetno pokvarti tako. da je bil prisiljen slabo žvečiti. Vsi poskusi so pokazali, da je dobro prežvečen je daleko boljše od površnega, ker pride tako hrana zelo fino zdrebijena in s slino oni jčena v želodec Na vse to pa pr haja zdaj finski zdravnik dr. K^rttu Sepp-ii z dclgo. skeraj 100 strani cbseeajcčo in z vsemi potrebnimi argumenti podkrepi i eno ra ■'ravo s fiziološkega instuuta hc'-int?iV.T:ke univerze, ki prevrača vse dosedanje nazere o žvečeniu. Po njegovi ;nic;at'vi se je mnoge mo.:kih in žensk podvrglo razim prehranjevalnim poskusom, ki so se vršili pod kar najstrožjim nadzorstvom. Poskuse so napravili z raznimi vrstami hranil, in sicer za slabo, navadno in defero žvečenje. Dr. Seppa je že prej domneval, da so se morale pri vseh prejšnjih poskusih vtihotapiti neke netočnosti; in zdaj se je v resnici izkazalo, da želodčni podaljšek (želndcno-črevesru kanal) enako popolno izsesa hraniva (od tega je namreč odvisna prebava), naj jih je človek prežvečil izredno površno, normalno ali kar moči dobro. Le pri eni sami vrsti hraniv so opazili, da temeljito žvečenje znatno zviša resorpcije (iz-sesanjc), to je prekajena slanina. Dr. Seppa, ki je po poklicu zebni zdravnik :n mu torej ni moći oč'tati predsodkov, prihaja uVj zaključka, da intenzivnost žvečenja za stopnjo prebave 2e lz tega preprostega razloga vebče ne pride v po.:tev ali pa le v neznatni meri. ker je hrana, ki jo vživajo civilizirani narodi, že tako dobro predelana in pripravljena, da jo prebavilni soki naglo načno. Vrhu tega umejo prebavila svoje delovanje tako urediti, da jih pomanjkljivo žvečenje pri tem delu ne moti. Resorpcijo povečujoči efekt žvečenja, ki so ga ugotovili pri sianini, je izvirni odtod, ker je bila slanina zelo slabo pripravljena in prebavilni soki niso mogli dovoljno obdelati slabo prežvečene hrane. Dr. Seppa nagla.-a, da je izvedel svoje poskuse na zdravih ljudeh in v razmeroma kratki poskusni dobi. Rezultati, ki jih je dosegel, pa ne izključujejo možnosti, da bi utegnilo nedostatno žvečenje pri izvestnih bolnih iz-premembah v delovanju želodčnega podaljška red ti poslabšanje izsesa van ia in s tem kake bc'ezni. Zatorej bo še zmerom najboljše ravnat' se po načelu: nikakega fanatčnega pro-povedc/vanja žvečenja, toda zaradi vamo&ti tudi ne prchlastnega poziran ja! Za smeh in dobro voljo Kzk® §9 ž&ažellce tanijo ps?eđ cevarnostfo N&rava je tali nnj&alj nezsiatro bitje cfrc'r^Ja s primer* niml chrsmtmitm sredstvi Ne moremo si akoraj niti zamislit:, kako žuželke čutijo ali mislijo, saj se njih organi preveč razlikujejo od naših, ven-dar na naše domneve r.imajo znanstvene podlage. Vs?. kar lahko siorj prh odo. 1 ^~ vce, ne da bi zapustil svoje pravo področje, je to. da proučuje, kako žuželke leagirajo mi nekatere dane okoliščine. Toda znano je. da so te reakcije ali odzivi neprostovoljni, ker nastajajo reflck-ivno (tudi človek ima včasj refleksivne gibe ali kretnje, ki se lih ne zaveda) oziroma ^o posledica podedovanih nagonov, kj so se razvi uli v žuželkah s čut.li. ki ga prenesejo k živčnim centrom. V^aka zaznava pa je združena z gibanjem cd centra k \manjim organom, iri se n.a mah prilagode nevarnosti ali položaju. Vse kaže. da se to degaja povsem nezavestno in da zavest nima potem takem nebene vloge v tistem delu živlienja žuželk, ki je pri višjih vr-s+ah živali in pri člc*\-ckv. duševen. Pravega čula in smisla teh dejanj ne poznamo; mislimo samo. da gre za način ohrombe. ki ga je sama priroda vs^idila žuželkam, da zavrruje prsmeznika pred nevarnost o. Oglejmo si nekatere nrt.iboii značnne reflekse ali odboje. Teko ima neka vrsta nočnih metuljev peruti, čijih reb je po barvi in čriah podoben skori i dreves, na katerih se najrajši mudi. Kadar ga nič ne vznemirja ima peruti zložene. Ko pa se mu približa nevarnost zavzame brž čisto avtomatično drug položaj: obrne peruti tako, da se pokaže notranja atran z dvema modrima očesoma. Ko rjava gosenica svilopreike miruje, ima jako čudno obliko. Kakor hitro na cb-čuti nevarnost, se takoj izpremeri vna-njest njenih dveh udov. kar ji daje nenavaden videz. Nenadema povsem otrpne in postane trda kakor les. Vsakemu otroku na kmetih znan rogač se takoj obrne, kakor hitro se s slami^o dotakneš njegovega hrbta in brž preteče izproži svoje škarje. Zanimivo pa je, da ne bo prijel slamice ali prsta, če ga vtak- neš med rogove, ne da bi se do.aknil hrbta. Gotenice, ki se hranijo z listi^m alj z drevesnimi iglicami, takoj skrčijo zadek, kakor hitro .^e oiibliža človek drevesni veji, kjer so >e spravile k jedi. Obstoja pa poleg obrambnih odbojev tudi napadalni. Tako ima goseniea metulja Iastavičar;a zadaj za glavo dve vrsti mehkih, žoltih rogov, ki izbnk^aja zoprno- . mrdečo tekočino, kadar žuželka občuti bližino kakega soviužnika. Sorodna vrrta gosenice ima taki^o v zadku dve majhni sžvfcastoheti cevki, iz katerih se rrziiie v tre "»liku nevarnosti smrdeča tekočina, hkrati pa postavi v bran svoje ude. Vse to se tedaj dogaja povsem refleksivno: sproži se telo samo in nobena misel, nobeno zavestno- občutje najbrž r.e ravna teh gibov. Najbal] zllmv psklic Danski zdravnik,: so na podlagi statstič-nih podatkov dognali, da je dubovnifiki pe-klic najbolj zdrav med vsemi poklici. Z -rad- teira živijo duhovnik: deij nego vsi erugi ljudje. Duhovriku se nudi prilika, da živi ure'eno življenje in ker ne doživlja velikLh duševmh pretresov, je tudi v tem f pogledu imun pred katastrofami, k: zalezu- j jejo druge ljudi, ter uč;ka visoke starost, i Statističm pregled kaže- da priie na 100 smrtnih primerov med duhovniki 166 smrtnih primerov v vrstah čevljarjev in jer-mcn.vijov. 226 smrtnih primerov rudarjev in 3S5 smrtn h primerov natakarjev. Statistike kažejo, da učak3Jo najvišjo starost duhovniki, dčim žanje smrt najbolj v na-takarskem poklicu. Učitelj: >Jurček, povej mi, katere zl-vali so ljudem podobne.« Jurček: »Osel. bik :n kozel!cr Učitelj: »Kako moraš to trditi?« Jurček: »Zato. ker me vi a temi tremi vedno zamenjate.« Prestopno leto. Služkinja: »Saj nisem neumna, da hi letos en dan več delala. Rekla bom. da sem bolna in dan bom preležala.«. Da ga bodo spoznali. Ali ste že kdaj sTšali, kako kruli prašič, pravi prašič? Moj prijatelj Tone Ocepek si je kupil za svoj avto trobilo, ki spušča prav t:ke glasove kakor prašič Ker mi ni bilo to glasbilo prav nč všeč. sem ga vprašal, zakaj si ga je prav za prav kupil. »I, saj je čisto razumljive! Da me bodo moji zzunci že od daleč spoznali«. šilo za ognjfco Pred poroto je zaspal eden 'zmed porotnikov. Branilec reče predsedniku: »Oprostite, gc-spod predsein-k. bom pa počakal, da se gospod porotnik naspi..« Toda sodnik ga zafrkne: Morebiti pa on čaka, da se bo zbudil, kadar boste vi končali!« Nerodno vprašanje »Oče, kdo pa so to — predniki?« »No, jaz sem na primer tvoj prednik« »In zakaj naj bomo na svoje prednike rx>nosiii?« Jeza »Zakaj se pa Jera t:ko jezi na svojega ženina?« »Prosila ga je, naj ugane, kol'ko je stara.« »No. in?« »In on je ugibal.« Pred sodnikom »Kateri budi nagon vas je zmotil, da ste obdržali denarnico?« »To ni bil hud nagon, gospod sodnik, ampak nagon samoohrane.« DušeSlovec Nekemu vojvoii so svoje dni sporočili, da sta se dve dvorjanki sporekli in obsipali s psovkami. »Ali sta se imenovali »grda«?*; >Ne, gesped.« »No, potem ju bom že pomiril.« V gostilni -Kako? To naj bi b:la srnina? Saj to )• govedina.« »Nekaj vam moram pevedati, gospod, ta srnica je bila udomačena.« Gos Smolec si peče gos-Veliko, debelo gos. Pride nekdo r.a cb'sk. Sprejem? Prec?j neprijazen. Ob skevalcu se nabirajo sline. >Koliko vas bo pri kosilu?« vpraša laA-no. »Dva.« Obiskovalec se pogladi po trebuhu. »,Dv:.\ si rekel?« Smolec prik:ma. »Da, dva. Jaz in gos.« Dober jrost Natakar tovarišu: »Zakaj pa ne vržeš tega -dedca ven?« »Zakaj pa?« »No, saj spi že ves popoldan- Samo trikrat se je zbudil.« »Naj siromak spi! Vselej, kadar se zbudi, me pokliče in mi plača.« Tombola »Ubogi Jerko je imel hudo smolo s svojimi srečkami. Zadel je p tano gos, sto cigaret in steklenico konjaka. »In temu pravite sniola?« »No, seveda . . . mož je vegetarijanec, abstinent in ne kadi.« Dober lovec Gospod Pokovec je malo predivje streljal in je ubil nekemu kmetu kezo. Nejevoljen je potem odštel odškodn no za ustreljeno žival. Kmet se mu je prav lepo zahvalil :n dodal: »Kaj pa, gospod, ali ne bi vsaj rogovja vzeli s seboj?« Nagrobni napis Na majhnem pokopališču v Torontu v Ameriki je nagrobnik s temle napis:m: »Tu leži John Dixco.v. Pr žgal je vžlgal'co, da bi videl, ali je še kaj bencina v tanku avtomobila. Bencin je bil. Starost 50 let.« Križarska št. 137 Vodoravno: 1. trpeč, izražajoč bolečino, 8. fizikalni aparat, 15. začetek, priprava. 16. stara oblika slovenskegi veznika, 17. žensko ime (mori.), 18. oblika pomožnega glagola. 19. prebivalci dela Istre, 20. najvišje bitje, 21. zver, 22. oseba iz grškega bajeslovja, 23. pristar.išče v Arbiji, 24. moli (lat.), 25. ruska reka (množina), 26. posla, opravki, 27. podzemeljska hodnik, 2S. težka bolezen. 29. denar. 34. oz rami zaimek, 35. veznik, 36. vrsta našega starega denarja, 41. nevljuden, robat, 43. zelo sladka, 44. žensko ime, 45. otok ob severni obali Južne Amerike. 46. v doti, 47. italijanski spolnik- 48. opojno sredstvo, vaba. 53. gora V Julijskih Alpah. 58. mesto v It:lij: blizu Saler-a, 59. človek umetniškega okusa (množina), 60. grška muza, 61. mesto na BkrvaSkeni. 62. neroUon. nespreten, 63. ped- j redm* veznik, 65. začetek vasi, 66. velik plazilec, 72. mesto v Rusiji (v Ukrajin). 77. smoter. rt" men. 78. običaj, šega, 79. turški državn:k, 80. kratica za označbo plemstva, 81. v situ, 83. današnji dan, S4. švicarski ka-ton, 85. oaebni praznik- 87. cerkveni dostojanstvenik. 91. turški uradnik, 92. letovišče v Podlžju (množ.), 93. osnova računanja, 97. ime- ki so ga naSi meščani včas h zelo radi dajali svojim otrokom, 98. del glave (množina), 99. nedoločena množin- celote, 100. nepokorščvr.a, prevrat. 101. grški bog vojne. 102. peziv, ki mu sedaj vsak rad ugodi, 103. dnevi rimskega koledarja, 104. moško ime, 105. očiščen: kostni klej. 106. simbol devistva. Navpično: 1. poljski pridelek, 2. rimski pesnik, 3. kraj na Štajerskem pri Poljča-D h. 4. samo ta, 5. madžarsko meško krstno ime, 6. invaliden, brez važnega telesnega dela- 7. del žerskega a'i moškega perila, 8. naslnež. politični prevratnik, ki se ne ustraši nobenega sredstva z\i dosego svojega cilja, 9. kulturen. 10. ćrobno kamenje. 11. obrok hrane, 12. okusi časa (mn žna), 13 starorimski uradnik, 14. poljski pridelek. 29. prebivalci slovenskega mesV. 30. bodeča rastlina. 31. domača ž-val, 32. dobe, obdobja (množi-.-.a), 33. gora v severni Srbiji. 36. evropska reka. 37. okra šano moško ime. 38. naravna merska en ta. 39. letopis, 40. vas in postaja na Dolenjskem, 42. nikalna oblika pomožnega glagola, 43. osebni zaimek (množ'na). 48. predstavlja močnejši spol, 49. veznik, 50. ljub. drag, 51. T.erazpoložen za delo, 52. nadležna žuželka. 53. število, 54. poleg, zraven, 55. pritok Varte. 56. predplačila, 57. zgeden, 64. vnema, navdušenje, gorečnost, 65. reke. potoki, morja. 67. naziv, 68. okraj-šva za latinsko ime roa'iln'ka. 69. enote ploskovne mere. 70. kazalni zaimek, 71. vera, 72. vojaški poveljnik, 73. romanski ne-dolocr.i zaimek. 74. pl-cd, rastlinski pr'delek, 75. žensko ime. 76. industrijska rastlina, SO. poprek ležeč in vodeč, 82. mesto v Španiji, 84. zločin'. 86. kvota, pripadajoči del, 87. obloga zidu, 88. domače živali, 89. svetopisemska oseba, 90. prit- k Dunava, 93. pritok Drave, 94. grška pokrajina, 95. termini, 96. svetopsemska oseba. Božična zlogovitica a — bi — bis — br — ca — ci — da — de — c — c — er — glu — gna — i — i —Ja — ka — kar — ko — li — Ijac — !jo — m a — mi — mla — mo — na — na — nas — ni — njak — o — o — or — pic —• plc — pro — ran — re — ri — ro — sa — ekač — sliv — spe — sčak — šče — tc — tu s — van — vec — v o — vr* — zem — zve Iz teh zlogov sestavi 18 besed & pomenom: 1. de! Ljubljane; 2. oseba v Jurčičevem Desetem bratu. 3. obor za divje živali, 4. pritok Bofioe; 5. ilovenskJ pisatelj (r. 1887): 6. umetni jez k; 7. umetnica in literarna smer; 8. ameriška opica; 9. gora na Notranjskem; D. glavno mesto afrcke pc-krajine (ob ekvatorju); 11. stovenskj nlannski pVatelj; 12. pokrajina v južni Franciji; 13. gledališka itfra; 14. mesto T pornj: I tal ji; 15. ^pis Komenskega; 16. zaduž-bina v Srb;ji; 17. 5e (v prckmurščfni); 18. moko im- (Oijnjeslav). Prve in tretje črke vsake besede, zvrstoma brane, povedo citat iz Zupančičeve Zdravice. (Ij velja za cn glasnik.) 11 12 13 118 [22 |26 .63 6'i ;66 67 68 69 j 77 i i 179 i Schriftleiter - Urejuje: Rudolf Ozim__Fur »Narodna tiskarna A. G.« als DrucksteUe - Za »Narodno tiskarno đ. d.« kot tis Ljubomir VoKfcfi ran. — Far den Inseratentetl verantnortlich - Za Inseratnl oddelek odgovarja: