Dnnrnnim^rjunmrainnt® лх ADVERTISE IN f THE BEST i SLOVENE NEWSPAPER ' I Conunerical Printing of All Kinds '^"'uaiuiinniiinmmiii|iiniiiiiiiiiiiiniiuitiiiiiiniiiiiiiiimriiiix«i,.a OPRAV N O QUALITY NEODVISEN! DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI I OGLAŠAJTE V I i . NAJBOLJŠEM I I SLOVENSKEM I ČASOPISU i v * I Izvršujemo vsakovrstne I tiskovine | SwiiiiiniiJDiiNiiiiiiiitiniininiiiDimiiijjiiiQiimiimiiaiuniiiiuiaiirinmiil XXXVIII.—LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 18, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 97 ^ГГН GALE Po dolgotrajni in mučni bolez-bolnišnici v Ober-sta •' Gale, star 42 let, snujoč na 1421 E. 52 St. Rojen A У Union City, Pa. Soproga leta°i942^°^^"^ кЈп!^^^ ^^P^išča sinove Richard, J J in James, hčer Mrs. ^ Keipert, sestre Eleanore, jj ' Faux in Carol Adair, ^ Morrel in več sorodnikov, ob^/? se vrši v petek popoldne da T pogrebnega zavo- oseph žele in sinovi, 6502 St. PaSč^^^"' poko- STINČK včeraj poročali, je dol?- T ^ ponedeljek zvečer po boln^x . ^ Highland View ћа Stinčič, stanujoč bil v 7. Ave. Rojenje ^^grebu. žena Anna in sin Tut Pi^Gd leti umrla, las in A sinova Nicho- JaklS . hčer Mrs. Alice 8e sedem vnukov. Pogreb lir; if ^ ^trtek dopoldne ob 11. A Ч-. ^®^^®bnega zavoda Mary "8 K 152 St., »nd Part pokopališče. Evropa je doživela zgodovinske dogodke WASHINGTON, 17. maja—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles se je obrnil na Amerikance s posebnim govorom iz Bele hiše, govor pa so prenašale radijske in televizijske postaje. Tajnik Dulles je označil pretekli teden za teden zgodovinsko važnih dogodkov za Evropo. Ti do godki so bili: Sprejem Zapadne Nemčije v Severno atlantsko zvezo, začetek zapadnoevropske skupnosti, začetek razgovorov s Kitajsko in Indokino, podpis mirovne pogodbe z Avstrijo in dogovor s Sovjetsko zvezo, da se štirje državni poglavarji sestanejo, kar vse kaže, da se v zunanji politiki vendarle dela pozitivno in ni računati z vojno. V Londonu je govoril Winston* ^RY Kot ^ EVANS ]'e poročano včeraj, ^ Cleveland Clinic ^^iop Harry W. Evans, sta-^oien Westport Ave. lal ip J! V Elkhart, Ind. De-£P"N.Y.C. železnici. Tu Pu§, za- se Harry W., ki hčeri ^ ^''Gat Falls, Mont., in \jj. Elizabeth Lamacchia ^niatv^- SirLouis, brata Mrs iJ\^ Missoury, O., sestre VoM,„ Л Feldman ^orkii \r ciuman v JNew -p Elizabeth George v ^оицр-Л"' Coplan v Ml 'bStown A Om in Martha v - »igj vnukov. Pogret iz bo^'popoldne ob dveh Cvetek zavoda Mary A. Lake Pokopališče. ^adui bo zjutraj ob 7.45 uri Y|(j ^ ^ zadušnica v cerkvi ®'^fti M ^ ®P®niin 17. obletnice ^ Sorodniki saica in ^•nerikanci Vv Francije, je %ћо A ® Propagando name-^^setiiQ ,^"cem, da ne samo ®stanejQ "marveč da tudi ? Poslužuip Propaganda ^elevizi-j« L ^^^opisja, radia in ^^riza nn zjutraj so iz je y Podarjali Amerikance, Njihovih že več kot 10,000 V °"^rodnjakov. ^a^odtia je otvorila med-šel v pj^^^ava. Za to priliko Za federalni taj- Je otv°^r° ^^'^'^lair Weeks, posebni ameriški Чбпе tinix ^^erem so razstav-^^■'ijske ameriške stano Churchill, ki se je enako pečal s sestankom "štirih." Churchill je povdarjal, da je upanje, da bo na svetu ohranjen mir, to pa radi tega, ker tudi v Kremlinu v Moskvi sedijo sedaj drugi ljudje, ki imajo drugačne vpoglede na življenje. Churchill teh ljudi ni imenoval po imenih; verjetno je mislil predvsem na vojnega ministra sovjetske vlade maršala Žukova, ki je bil v zadnji svetovni vojni vsekakor pravi zaveznik v orožju. Skrbi tajnika Dullesa Ravno za nastop tajnika Dullesa se je oglasil predsednik kitajske vlade Chou en Lai in je urgiral direktne razgovore med Pekingom in Washingtonom, ko gre za Formozo. Za Dullesa je važno tisto vprašanje, ali bodo ti razgovori uspeli in če ne, kaj pa potem? Ali se bo teh razgo-orov udeleževal tudi Čiang Kaj: šek, to vprašanje ni več važno. Dulles se boji, da če bi razgovori ne bi bili uspešni, da bo komunistična Kitajska skušala dobiti z orožjem v rokah—tudi Formozo. Dulles, kot smo uvodoma trdili, si le nekaj obeta o sestanku "štirih." Za Združene države se bo tega sestanka udeležil predsednik Eisenhower. Dulles se je obširno bavil s položajem sedaj svobodne Zapadne Nemčije. O tem, da hoče Sovjetska zveza Združeno Nemčijo, ta Nemčija pa mora biti nevtralizirana, seveda po vzorcu, kakor si ga bo zamislila Moskva, si je svetovna diplomacija na jasnem. Tako je prišlo tudi do mirovne pogodbe z Avstrijo, Avstrija mora ostati nevtralna, nevtralni Avstrijci pa naj yplivajo na Nemce, da postanejo tudi oni .nevtralni. Ali se je bati, da bo ta propaganda zajela tudi Zapadno Nemčijo, ki je ravnokar pristopila k Severno atlantski zvezi, ki se bo začela oboroževati in postavila na noge armado pol milijona mož? Državni tajnik John Foster Dulles je na to vprašanje odgovoril: Ni pričakovati, da bi misel nevtralne Nemčije po sovjetskem vzoru pridobivala na tleh med zapadnimi Nemci. Nemčija ostane v Severno atlantski zvezi. Eisenhower je pripravljen V zvezi z izvajanji državnega tajnika John Foster Dullesa je važno omeniti kako gleda predsednik Eisenhower sam na bodoč sestanek štirih velesil. Eisenhower je priznal, da se položaj na zunanjepolitičnem polju spreminja iz dneva v dan. Torej zelo hitro. Pogodba z Avstrijo je podpisana. Je en dokaz, da je tudi Sovjetska zveza ubrala drugo pot. Ni računati s točnim programom teh posvetovanj; iskala se bodo pota kako priti do razgovorov o vprašanjih, ki so vsem skupna. Tudi če bi ne bilo uspeha, bi ne bilo razočaranj. Knowland ostane Knowland Proti vsem tem ameriškim in angleškim politikom nastopa republikanski senator Knowland, ki Moskvo dolži verolomstva, ker se ne drži nobenih sklenjenih pogodb, ki svojega končnega cilja, da si osvoji svet, ni opustila. Knowlanda skrbi Jugoslavija, katero zna Sovjetska zveza odvrniti od Zapada. če se bo to zgodilo, bodo sovjetske divizije okrog Jugoslavije postale proste in jih bo Moskva lahko uporabila tam, kjer ji bodo bolj potrebne. VEST GA JE PEKLA Čehoslovak Bruno Klos je pobegnil od doma in mu je uspelo, da je prišel v Združene države. Sicer so bili njegovi potni listi vsi v redu; Klos je prišel v republiko zakonitim potom. Naselil se je v Memphisu, Tenn. Kaj ga je prijelo? Dejstvo je, da je dne 7. maja vlomil v eno izmed kavarn, okradel blagajno in nekaj časa trošil okradeni denar. Klos pa se je končno zavedel v kako deželo je prišel, da je prišel v Ameriko radi svobode, pa se je sam predal policiji in priznal zločin. 89. rojstni dan Danes slavi svoj 89. rojstni dan Mrs. Marie Podpadec, ki biva pri zetu in hčeri Mr. in Mrs. Louis in Marie Pengel na SOM Center Rd., Willoughby Hills, O. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo vrli slavljenki ter ji želijo zdravja in veselja še na mnoga leta! ŠE VEDNO—JUG IN SEVER! Sobe, pa tudi modeli —oLava tu - ^ vso opremo. vzbuja splošno aanje. Vprašanje, da Havajsko otočje in Aljaska jaostanejo prave članice republike, je zopet odloženo. Spodnja zbornica v Wash-ingtonu je odklonila sprejem teh dežel v republiko. Pri glasovanju se je točno pokazalo, da gre še vedno za razliko med ameriškim severom in jugom. To pa brez razlike ali glasujejo republikanci, ali pa demokratje. Južnjaki se bojijo naprednejšega duha, pa naj pride od koderkoli. Paul Butler je novi šef demokratske stranke. Zastavil si je cilj, da demokratski jug zedini s pravo demokratsko stranko. Govemer Texasa je Allan Shivers, vidna osebnost, ki pa je za Eisenhowerja. Med njim in But lerjem se vršijo pogajanja c enotnem nastopu demokratske stranke pri prihodnjih volitvah v letu 1956 in je governer Shivers stavil Butler ju tele pogoje: Adlaia Stevensona bi Shivers podpiral le, če bi se Adlai bistveno spremenil. Kako pa daleč naj gredo te spremembe? Tako daleč, je odgovoril Shivers, da bi Adlai Stevenson, če bi kandidiral in če naj bo Shivers za njega, moral spremeniti celo svoje ime! DEŽELA BLAGOSTANJA, IN MUZEJ BOLEZNI še nam je v spominu ono iz stare domovine, ko so izletniki obžalovali, da je tam razpasena jetika, pa je bil odgovor ta, da vi v Ameriki imate pa raka. Na vse načine se trudimo, da bi prišli raku do živega in ga pobili. Vo ju jemo križarsko vojno zoper polio. Menda bomo zmagali. Poročali smo tudi, da so posledice zadnje vojne na veterane te vojne presenetljivo k\ ame, pa tudi silno številne, ko gre za več ali manj umobolne. Ali pa so umobobii samo veterani? Tajništvo za parodno zdravje v Washingtdnu opozarja Amerikance,! da je umobolnost v republ^i eden od najvažnejših zdravstvenih problemov, pa tudi tak, ki je najbolj zanemarjen. Po ameriških bolnicah se zdravi 750,000 bolnih na umu, ta številka pa pomeni, da je po bolnicah več шпо-bolnih bolnikov, kot pa vseh drugih bolnikov, ki se zdravijo radi ostalih bolezni! Zdravstvena obb^t pa o^rira tudi s številko 400,-000 takih umobolnih, ki bi se morali zdraviti v bolnici, pa ni prostora zanje in s številko 7,000,000 Ameri-kancev in Amerikank, ki so sicer lažje umobolni, bi se morali zdraviti, pa se nihče za njih ne briga. * Ali sta dva slučaja normalna: V Chicagu sta vlomila v brivnico mlada zločinca, dečka stara pet in šest let in odnesla iz blagajne $37.34 . . . V Nashville, Tenn., je 27 letna Sarah Fly v nočnem lokalu s peto svojega čevlja tolkla po glavi 33 letnega Williama Femandeza, menda iz ljubosumnosti. Fernandez je poškodbam kmalu podlegel, Sarah Fly pa je bila od porote obsojena le na en dan zapora.... LUFTHANSA OŽIVLJENA - Lufthansa je nemško ime za nemške letalske družbe. Nemci so začeli s silnim razvojem letalstva kaj кта1ц po prvi svetovni vojni. Hitler je pod civilno Luf-nhanso skril svoja vojna letala. Ko so se v Evropi začele sovražnosti, je bilo teh letal naenkrat kot listja in trave. Ko je posta-a Zapadna Nemčija svobodna, so se že začeli razgovori med USA in Bonnom o rednem letalskem prometu z Nemčijo, promet pa bo oskrbovala Lufthansa. Tržačani si želijo nazaj bivšo upravo Amerikancev in dolarsko pomoč Zadnje vesti Hladno, toda lepo bo prevladovalo danes z najvišjo tempera turo 65 stopinj, najnižjo 40 sto pinj. Sploh je ves ameriški se-verozapad zajel mrzli val, ki je vdrl iz Kanade. Danes zjutraj so poročali iz posameznih krajev severnega Ohio, da so imeli slano. V Clevelandu in PhUadelphiji je prišlo do velikih gospodarskih transakcij pri televizijskih postajah. Gre za dve postaji v Clevelandu in dve v Philadelphi-ji. Nova lastnica je družba West-inghouse. To transakcijo omenjamo radi tega, da povdarimo pomen in moč televizije. Gre namreč za 30 milijonov dolarjev. Uradna demokratska stranka Clevelandu, kateri načel ju je Ray T. Miller, je proti temu, da bi se uradna doba občinskega sveta in župana podaljšala od dveh na štiri leta. New York ima zakon, da se mora dati zasebna telefonska proga tudi drugim na razpolago, če bi jo rabili v potrebi. Neka Mary Kayes je odklonila upora-tK) telefona ognjegascu, ki je ho-1^1 alarmirati postajo, da gori. Res sta zgorela dva poslopja. Porota je spoznala Mary za krivo in bo od sodnika odvisno kakšno kazen do enega leta in v denarju do $500 ji bo naložil. Vile rojenice Zapuščeni hladilnikf imajo svojo zgodovino če se ne odstranijo vrata. V E. St. Louis, 111., sta v takem hladilniku našla smrt triletni fantek in triletna deklica, ko sta se igrala pa so se vrata zaprla, onadva v hladilniku pa zadušila. Mestna občina ima pravilnik, da je zapuščene hladilnike na-[>ra\1ti nenevarne. Ker lastnik hladilnika, neki Julian Gilliam ni tega storil, so ga dali aretirati. Danes zjutraj je prispelo \ New Castle ameriško vojaško letalo, ki je nosilo atomske bombe. Letalo je vzletelo v Toki ju in priletelo v Avstralijo v rekordnem času 12 ur in dve minuti. Danes dopoldne je imel predsednik Eisenhower tiskovno konferenco, na kateri se je bavil med drugim s programom konference štirih velikih. Ko gre za zvišanje plače ameriškim poštarjem in sicer za osem odstotkov, je pričakovati, da bo Eisenhower dal na zakon, ki ga je izglasoval kongres, svoj ugovor—veto. Eisenhower dovoljuje le 7.6 odstotka povišanja plač ameriškim poštarjem. Vile rojenice so se zglaaile v ponedeljek pri Mr. in Mrs. Rudy Brundula na 17818 Delavan Rd. in ju obdarile z zalo deklico, ki ■bo v družbo bratcu. Tako sta postala Mr. in Mrs. Joseph Tisovec iz Delavan Rd. drugič stari oče in stara mama, Mrs. Mary Brundula iz Bishop Rd. pa tretjič stara mama. Čestitamo! VSEMOGOČNA TELEVIZIJA Bela hiša v Washingtonu mora biti enako pripravljena na morebitni napad z atomskimi bombami. Ali naj bo predsednik republike, če ostane pri življenju, odrezan od sveta? Bela hiša ima že svojo lastno televizijsko postajo, njene aparate, seveda tajno, pa razširja vse okrog, da ostanejo zveze tako s člani federalne vlade, z ameriškim vojaškim poveljstvom, pa tudi da ima možnost, da se obrne lahko vsak čas na ameriško ljudstvo. PRISTANIŠČE TRST PROPADA; PREDLOG O NEVTRALNI ZONI Poročilo je ameriškega izvora. Iz poročila izhaja, da si večina Tržačanov želi nazaj tiste čase, ko je bila v Trstu zavezniška vojaška uprava, ko je Trst s svojo okolico dobival ameriško pomoč iz Marshallovega plana, ko so ameriški vojaki trošili svoje dolarje, ki so tržaški družbi mnogo pomagali. V Trstu se pojavljajo od časa do časa govorice, ki so seveda pobožne želje, so pa značilne, da bodo Amerikanci na vsak način prišli nazaj v Trst, ker bo Trst postal ameriška pomorska ali pa vojaška baza. Poročilo, ki ga prinašamo, se' nam zdi objektivno, ker povdar-ja kaj je pravzaprav vsebina to-likrat izražene besede o Trstu in o njegovem zaledju. "Če gledamo stvari do dna, moramo priznati, da je tržaško pristanišče v resnici mrtvo. Tudi v trgovskih središčih mesta ni nobene živahnosti. Zaloge blaga se krčijo. Nočno življenje v Trstu je prenehalo. Nočni lokali, ki so za časa zavezniške vojaške uprave cveteli, so opuščeni. Več kot polovica od njih je itak zaprta. Četrtina delavcev je brez posla. Trgovina je tako slaba, da so tržaški trgovci posegli po radikalnih sredstvih, da zaprejo lokale enkrat na mesec, da opomnijo italijansko vlado, da naj se za Trst pobriga. Meseca marca sp bile trgovine zaprte za eno uro. Meseca aprila že celo popoldne. V Trstu se ponavljajo splošne stavke in delo v tovar-даћ počiva. Ko gre za Trst, ne gre samo za dejstvo, da so iz njega odšle zavezniške čete in prišle italijanske. Vzroki slabega položaja so drugi. Zaledje tržaške luke Trst je bil zgrajen za veliko zaledje, tržaška luka je bila na razpolago do prve svetovne vojne velikemu zaledju kot del av-stroogrske države. Trst je bilo veliko pristanišče za osrednjo in vzhodno Evropo. Ko se je Trst izročil po prvi vojni Italijanom, je promet začel takoj pojenjati. Danes je tržaška luka skoraj odrezana, ker je vzhodna Evropa za železno zaveso. Na drugi strani nekomunistične države kot je avstrijska republika, pa se raje poslužujejo drugih italijanskih pristanišč kot Trsta in prideta v poštev pristanišči v Genovi in v Benetkah. Industrija lenari. Tisti, ki bi sicer lahko v Trstu investirali, tega ne storijo, ker niso gotovi o politični bodočnosti Trsta, ki je znan, da je bil v zadnjem času središče nemirov. Italijanski administratorji, ki so dobili Trst lanskega oktobra, so obljubili Tržačanom vso pomoč, boljše ceste, boljše železnice, nove hiše, javna dela, investicije v industriji. Nekaj malega kot pesek v oči se je sicer storilo. Nobeno glavno gospodarsko 'vprašanje pa ni rešeno. Trgovina s Trstom in njegovim pravim zaledjem, kakor tu di z Italijo, je skoraj izginila. Ko gre za jugoslovanske meje, so te močno zastražene. In kje naj leži rešitev Trsta? Trst nevtralna zona Tržačani kombinirajo vsemo goče. Trst naj sicer ostane pod Italijo, todp, pristanišče naj se proglasi za svobodno. Kakršnje-koli carine naj odpadejo. Če bo Trst nevtralna zona, ga bo obiskalo mnogo tujih interesentov in kupčije se bodo obnovile. Vse tržaške politične stranke sedaj zagovarjajo idejo svobodne zone, najbolj pa komunistična stranka. Komunisti zagovarjajo svobodno zono, pa tudi posebno avtonomno vlado za Trst, sicer v okrilju Italije. Komunisti znajo brenkati na ljudske strune. Pri občinskih volitvah leta 1952 so komunisti odnesli 17 odstotkov oddanih glasov, danes jih imajo več. Njihov vodja Vit-torio Vidali je stari komurtist, ki se je izvežbal v Moskvi, ki je bil tudi v Združenih državah in v Mehiki in ki je dober organizator. Komunisti so gospodarji delavskih unij in se ne more trditi, da bi njihov vpliv padal. V tržaški luki bi morala biti splavljena v morje petrolejska l^dja, t%pri]ožnost je prišel v Trst minister rimske vlade, da bi dogodek proslavil v imenu centralne italijanske vlade. Delavci pa so ravno tega dne odklonili, da pomagajo splaviti v morje petrolejsko ladjo. To pa v znak protesta, ker je rimska vlada najavila znižanje delavskih mest. Komunisti so znali vreči med Tržačane propagando, da gre v trgovini med Vzhodom in Zapa-dom za odpravo vseh omejitev, pri tem pa se na Trst nihče ne ozira. Če bi imeli Italijani glede Trsta pametno politiko, bi si znali pridobiti nazaj odjemalce iz evropskega vzhoda. .. Ameriško poročilo se zaključuje s temle dogodkom: Tržačan mi je zagotavljal, da bodo Amerikanci gotovo prišli zopet v Trst, ne bodo pa šli iz njega. Mi jim bomo polomili noge, da bodo ja gotovo v Trstu ostali . • . SAMOMOR NA FORMOZI Harry Amott je bil v civilnem poklicu inženir v letalski stroki. Star je bil 48 let, poročen, dodeljen k letalskemu poveljstvu na Formozi. Arnott je imel pri sebi svojo ženo, pa je prišlo do družinskih nesporazumov. Baje so bile vmes—druge ženske. Žena Arnotta je celo izposlovala aretacijo svojega moža Harrya, ker da ji je ta grozil ,da jo bo ubil. Ko pa je bila Harry Amott v policijskem zaporu, se je v samomorilnem namenu vrgel iz tretjega nadstropja policijskega poslopja na tla in se tudi ubil. NIČ STIKA Z LJUDSTVOM! Nazaj v Ameriko so se povrnili tisti veterani iz druge svetovne vojne, ki so pred desetimi leti ob reki Labi v Nemčiji kot prvi Amerikanci podali roke ruskim vojakom. Bili so v Moskvi. Tam so si lahko ogledali razne zanimivosti, tam je šlo vse po načrtu, niso pa imeli nobene prilike, da bi se razgovarjali z ruskim ljudstvom. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July Urednikova pošta SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;: For One Year—(Za eno leto)_____ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—ONCNA PEĆ V Zuzarei blizu Al^ira bo za-"iala te dni obratovati sončna ■)eč. Njen glavni sestavni del je veliko parabolično zrcalo s površino 50 kvadratnih metrov. Peč je namenjena predvsem raziskavam na področju sestave umet-lih gnojil. Z njo bodo dosegli temperaturo do 3000 stopinj Сз1 '.ija. Ob Atlantskem oceanu Elektrarna Jablanica obratuje Dne 27. marca so graditelji hidroelektrarne v Jablanici proslavili svoj največji uspeh. Začela sta obratovati prva dva agregata. Te velike zma%e se vesele tudi vsi delovni ljudje Jugoslavije, ki za ustvaritev osnov za naš hitrejši nadaljnji ijospodarski napredek ogromno žrtvujejg. V Jablanici je bilo veliko zborovanje, na katerem se je zbrala ogromna množica delavcev in ljudstva okolice, prišel je tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, predsednik ljudske skupščine BiH Djuro Pucar in drugi ugledni visoki državniki. Elektrarna Jablanica je po zmogljivosti največja hidroelektrarna v Jugoslaviji in spada v deset največjih hidroelek-traren v Evropi. Ko bo začela obratovati z vsemi šestimi agregati, bo dajala samo ta elektrarna toliko električnega toka kot so ga dajale vse predvojne hidroelektrarne v Jugoslaviji. Sredstva za popolno izgradnjo Jablanige bodo znašala 18 in pol milijarde dinarjev. Doslej je vloženih že 10, in pol milijarde. V to pa ni všteta gradnja komunikacij, ureditev brzic in pogozdovanja. Z vsem tpm bodo znašale investicije 32 milijard dinarjev. Predsednik Moša Pijade »e je v svojem govoru spomnil težkih naporov in žrtev pri gradnji hidroelektrarne in poudaril, da smo jih morali dajati zato, kar danes imamo, in kar nam daje močno osnovo za gradnjo socializma v naši državi. Na-glasil je, da se-tu ni gradila samo ena največjih elektraren, temveč, da se je z gradnjo te hidroelekrarne gradila vsa naša industrija, ki je pomagala, da smo to uresničili, zgrajevali 30 se kadri, delavski, tehnični, ki niso imeli izkušenj pri gradnji tako velikih objektov. Odločna volja graditeljev je usposobila naša podjetja in tovarne, da lahko že sprejemajo naloge, da tudi v drugih zaostalih državah gradijo elektrarne. —Primorske Novice hOVJB ^ ашш "S i- K) I LET STAK ZNANSTVENIK Angleški znanstvenik Cecil Waiburton je star že 101 leto. Že od mladih nog je strasten ka-| dilec, kadi pa samo pipo. Vsak j dan popije vrček piva že za zaj-j trk, pred obedom pa eno ali dve čašici žganja. Njegova stroka je proučevanje žuželk in mrčesa. Piše JOHN Beseda "avtomacija" nam je znana ker jo pogostoma čitamo in slišimo! Razprave o tgm silnem tehničnem razvoju so se nam proti naši volji vsilile v taki meri, da so se tudi zelo konservativne ameriške unije zbudile iz spanja, ter pričele resno o tem misliti. Ce zasledujemo angleške kakor tudi slovenske publikacije, dobimo vedno več teh razprav. Nam vsem poznani senator Blatnik, ki v senatu vedno zagovarja predloge, ko se gre za korist delavcev, je imel v tedenski številki Prosvete zelo zani miv članek o bodočnosti ame-rike. Dalekovidni ekonomisti, kateri se opirajo na znanstveno raziskovanje tega vprašanja, trdijo, da bo brezposelnost vedno večja in to zaradi tega ker moderni stroj izpodriva delavce. Ekonomisti starega tipa, kateri so plačani od države in velikega biznesa, pa trdijo obratno, da več strojev pomeni več dela. Ti zadnji trdijo, da vsak novi stroj, ko se tega gradi, zaposluje veliko število' delavcev, in ko je ta stroj zgotovljen, da pa rabi delavca, da ga obratuje. Kaj nam napoveduje doktor Brastel*, direktor Education of the National Ass'n. of Manufac turers, iz New York City? Govoril je tukaj v Daytona Beach, Fla., v Princess Issena dvorani, na letnem banketu te velike organizacije. Kaj doktor Brastel zastopa, že njegov naslov nam vse pove! Prvič naznanja, da se bo standard življenja v U. S. A. mogoče dvignil od sedaj in do leta 1957 za tri procente, nadalje pravi: "Ko se bo ta standard življenja višal v normalnem razvoju pod kapitalistično upravo, bo nam tudi mogoče razviti največje privatno lastnistvo v ameriški industriji, ki bo zmožno narediti več in boljše izdelke za vseh 165 milijonov ameriškega ljudstva in njih otrok od sedaj in do leta 1975 ko bo 200 milijonov ljudi v tej deželi! Ker bo naraščaj v prihodnjih dvajsetih letih 35 milijonov ljudi, bo 35 milijonov novih od je malcev, kateri bodo rabili 35 milijonov oblek, avtomobilov, novih hiš, hladilnikov in več druge posluge. Ta kratkovidni ekonomist pa kritizira državo, ker ta nalaga prevelike davke na podjetja in jim stem prepreči naravni razvoj privatnega lastništva. Pove dal je tudi, da je ekonomski uspeh odvisen od nadaljnega porastka kapitala. Kapital je rastel iz prihrankov, večji davki pa te prihranke izčrpajo, mesto, da bi bili investirani v večjo ter močnejšo industrijo. Njegovi zborovalci so ta njegov govor odobravali s silnim ploskanjem. Kar nam je hotel povedati ta ekonomist dr-. Brastel, kateri je plačan za svoje govore, je to, da naj revno ljudstvo plačuje visoke davke, katere država potrebuje, da stem denarjem brani kapitalistični sistem pred komunistično nevarnostjo, in država pusti veleindustrijce, da v miru razvijajo industrijo, katero bo Amerika rabila v času vojne in stem jim dala še večjo dobičke. Vedno je naglašal, da bo v prihodnjih letih vedno več različne posluge za ameriško ljudstvo, ni pa povedal kako naj ljudstvo to poslugo kupi. Spominjamo se, da so ti učeni ekonomisti v Hooverjevi republikanski administraciji leta 1927, in do velikega ekonomskega poloma leta 1930 govorili eno in isto, da se bo standard življenja dvignil, ko 'bo v vsakem piskru po dve kokoši in v vsaki garaži dva avtomobila. Ta njih napoved se je toliko uresničila, da so bili delavci brez avtomobila in brez kokoši v piskru, ta- GORJANC vali so lačni po deželi, ko so iskali delo, ki ga nikjer ni bilo za dobiti, milijonarji so pa v obupu skakali iz nebotičnikov v samomor. Naj potem kateri reče, da ta njih ekonomija ni pravilna. Če bi šlo tedaj nekoliko globlje, bi ves kapitalistični sistem storil samomor. Spominjam se govora pokojnega Etbina Kristana leta 1916 v Birkovi dvorani, ko je dal tej ekonomiji to primero: Človek je rabil veliko količino vode za čiščenje in ribanje velike sobe. Slišal je ta človek, čarobno besedo, ki če bi jo izgovoril, bi se mu vsaka želja izpolnila. Ko je to besedo izrekel, je čarobna "vila" priletela z ve-hkim škafom in nosila vodo. Bilo je že preveč vode, pa ni vedel čarobne besede, da bi jo ustavil. Voda mu je pričela teči v grlo, on pa je kričal; "Ljudje božji in vsi svetniki, pomagajte, utonil bom!" Nekaj takega se je naredilo našim ekonomistom, kateri vse vedo in znajo, in to leta 1931. Prišel jim je na pomoč "človek," kateri je vedel za čarobno besedo, pokojni predsednik F. D. R., in jih je rešil, da se niso vsi vtopili ali poskakali skozi okna. Za plačilo je potem bil kritiziran, da se preveč vtikava v privaten biznes, v katerega kot predsednik Z. D., nima pravice, pač pa da naj imajo to pravico tisti, kateri lastujejo tovarne in razumejo zdravo ekonomijo. Še se spominjam govora predsednika Roosevelta tekom njegove kampanje za drugi termin, ko je tem kritikom v humorju odgovoril s temi besedami: "Podobni ste človeku, kateri ni znal plavati in se v vodi potapljal. Ko so ga z velikim trudom rešili iz vode in prinesli na suho zemljo, je pričel nanje kričati, zakaj niste dobili iz vode tudi moj cilinder klobuk?!" Kritiziran ni bil samo od kapitalistov, pač pa tudi od radikalov, ki so Rooseveltu očitali, da je imel lepo priliko takrat, "ko so bili kapitalisti na kolenih, da bi vse podržavil, ne samo banke zaprl in potem jih nazaj dal privatnikom." Meni je bilo že rečeno, da preveč hvahm predsednika Roosevelta. Pohvahm ga. le toliko, kolikor je dobrega naredil. Če ni nič drugega naredil, se je zavzel za socialno pokojnino, katero je priporočal kongresu in senatu, naj jo sprejme kot potrebno zakonodajo. To pokojnino sedaj vživajo stari držav Ijani. Bil je prvi predsednik, ki je poživljal delavce naj se organizirajo v delavske unije. Spominjam se leta 1937, ko smo pričeli plačevati za omenjeno socialno zavarovalnino, kako je bila velika večina delavcev proti temu plačevanju. Nergali, so ko se je I'/t odtrgalo od njih plače. Šele sedaj so ti nergači spoznali, da je to dobra stvar, ko dobivajo to podporo! So tudi nekateri, ki so precej premožni in mislili so, da je ta socialna zaščita njim brezpo-trebna in bi bilo skoraj sramotno jo prejemati. Sedaj ko so že v visoki starosti skušajo to pokojnino zaslužiti na ta način, da gredo kam v zaposlitev za eno leto in pol, da bi si s tem zaslužili popolno zavarovalnino. Tako je! Ljudem je treba dokazati predno verjamejo kaj je dobro zanje. Smo pač staroko-pitni in večina ljudi hoče izkori-ščevalni sistem, ker le pod tem sistemom je mogoče eden drugega skoriščati! Tistemu, kateri je pravičen in pošten, in tega sistema ne odobrava, pa pravijb, da je zabit. Zdi se nam, da se je tega tudi F. D. R. zavedal, ko je rekel, "Delavci, združite se!" Priznati moramo, da je Roosevelt več naredil za zaščito ljudi, kakor vsi prejšnji predsedniki in vs^ naše podporne jednote, od katerih nekatere sedaj odklanjajo starim članom bolniško podporo po 65 letih, morajo pa vseeno naprej plačevati v niški sklad. Toraj, tisto kar sami nis® morali izvršiti, naj bi nar Roosevelt! Rooseveltu so meta" polena pod noge in mu očits-li' da je diktator. Kaj bi mu rekli, če bi vse imetje podržavil хл proglasil za ljudsko l^s " VpV-ašanje je: Ali je bilo riško ljudstvo, zrek) za ogromno spremembo ? Ali bi d stala v industrijah in obratih popolna zmešnjava, smo bili gotovi, da ne bi kapitalistične države j. rale in skušale preprečiti črt, da stem ohranijo te liste, kateri so na kolenih P bila w sili pomoči, in če bi Jim ^ pomoč ponudena od tuj ^ ^ žav, bi jo kaj radi spreje^- ^ bi naša največja moc, ■ ^ armada, bila z ljudstvom proti ljudstvu?! , ^ Ne ustvarjajmo si se izkoriščevalni sistem lahko odpravi, in še da bi ga moral odpraviti s eden človek. ^ Pustimo privatne sam naj gradijo v Ameriki ^ ^ avtomacijo, ker prav s ^ stavijo vrv na svoj vrat. so zatopljeni v dobičke, . opazili, da je to tisto naj^^^ neje orožje, katero je P° ^ lo, da so leta 1931 skaka i botičnikov. V prihodnj^ čaju bodo skakali iz ne ° kov s svojim sistemom na ^ ^ katerega bodo skušali res^ Ko bi F.D.R., skusal n^^ ^ to drastične spremembo,^ tovo povzročil revolucijo. lucija, kakor tudi vojna, 3® j, čevalno sredstvo. Narod P noma razdvoji v dva nasp bojujoča se tabora, rita, ubijata in unič^eta^^^^g« je eden drugemu. Ko kOD' doDl ena stranka zmaga m v svoje roke, dobi vse f, in razdejano, razbite to pokvarjeno transportacij" razdvojeno ljudstvo, katef" če vsak na svojo stran. ^ Kjer ni sloge v državi, je napredek пеШ Ce pogledamo v zgodovin^ žav, katere so prišle jz revolucije, vidimo, da ljudstvo ni skoraj nič stem. ^ Rusija je prva država, je prišla zmagovita iz r® jeli je, in sicer pred 37 leti-dolgih letih, ima še vedno lem, kako pridelati tolil^®'^ p pošteno nasitila svoje Ij^ j; ravno zaradi tega probieP Malenko moral zapustita položaj. _ Maršal Stalin je drza ^ јц,; z bolj železno roko. Uka џ je: "delajte tako kakor J®„ jj čem, če ne, pa krepaj^®' pii vkljub temu trdemu niso kmetje hoteli tako, jim je on ukazoval. j^ii' Jugoslavija je še moremo v tem kratkem p čakovati velikih tudi tam, se nam zdi, ^ j(0 vzamejo preveč, me' drugi živijo v velikem P' kanju. d' Bila je nekdaj trdit®^^ ,,y brez revolucije je nemog^^^^jijt' rediti preobrat za boljšega življenja. No^®, f stvene izkušnje nam pr^^„j % ^®®topnici za Klub društev Stwan Tavčar in Josephine тДрт, Vsako prvo sredo v Ckir A ^ št. 1 SND na St. "-iair Avenue, ob 7:30 uri. + TENT" št. 1288 T.M. nar predsednik Thomas Mli-Joseph Babnik, Joseph Sušnik, taj-PiL , • blagajnik Louis tar T ^Pisnikar Ivan Babnik, vra-DrohnioS Sustar, chaplain Joseph ^spremljevalec Anton Sec M Д Ч" Frank Smole, stra^nl^" 1 Anton Debelak, Mesprt Subel, Pet. Frank Skiiir T nadzorni odbor: Joseph Stwan Probnick in Carl Mlin=; bolniški odbor: Thomas 2dratni^°®®P^ Susnik, John Grbec. ^ J- lio^v vršijo vsako četrto nede-nar H ^ dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ■f CLEVELAND" it. 126 SNPJ Louis Smrdel, pod-Bla? Andrew Curry, tajnik HE East 72nd Street, Van ilr ' blagajnik Frank Yako-Riovirh ' Rudolph Abra- niki- ivf John Pirc, nadzor- Anthr^'^ L Victor Gruden, natpli.^ Yuretich, Mladinski rav-dolnh Joseph Gabrovšek in Rusko za Cleveland-za SNPJ Blaž Novak, kova!? ^armo B. Novak in F. Jain % društev SND: A. Smith ski zP rc, zdravnik vsi sloven-okoiici ^vniki ^ Clevelandu in doDolHrf^ ^^se vsako tretjo nedeljo Cll^ ® ob 9. uri v SND na St. 4 p 'clevelandska federacija društev , S.N.P.J. Drv, edsednik Camillus Zarnick, druL podpredsednik John Krebel, Ger^h^ podpredsednik Anthony nik tajnica Josephine Trat- b Bonna Ave., EN 1-0991, Zanfil^M Jennie Gerchman, & Carl Samanich, nad- ^"^"^or: John Kikol, Blaž S m John Strancar ml. to 2 se vršijo vsako četrto sobo-St p, esecu v Slov. nar. domu na ("lair Ave. ' CT ^OLLINWOODSKE SLOVENKE" št. 22 SDZ Fannie Brezovar, niča Rn 59a Stefi Koncilja, taj-kee a, Mickovic, 19612 Chero-ničarko^'^lf' tel- IV 6-0462, blagaj-leoth cf'^omena Sedaj, 713 East Simonn zapisnikarica Rose gol д- nadzorni odbor: M. Cerni-Bokal Grosel in Gertrude v m^i5„se vršijo vsako drugo sredo Avenue ob Holmes OD 7.30 uri zvečer. -f GOSPODINJSKI KLUB NA JUTROVEM" Podprod^BH Angela Magovec, niča Rose Valoveč, taj- in 4 Mahnič, blagajničarka nadzor^fi^^^''^® Mary Taucher, ^olih in f' Roso Vatovec. Antonia Za R]«,, ^^na Kresevič, zastopnica Vec ?el. dvorano: Rose Vato- Seie Rose Bergoč. niesern vsak prvi četrtek v v Slov. del. ' na Prince Avenue. » glasbena matica^' Pred|oHn|^'^'\ Frank Bradach, pod-^apisniki Safred, tajnica in I'rosser Mollie Frank 5919 Carolyn D.^enue, blagajničarka as Gpi-rr, 1 nadzorniki: Thom-tovalni Molite Frank. Posve- Carolvn odbor: B'rank Bradach, dach udan, Josephine Bra- Johne D Lundcr, Molly Frank, bor: Jnt,fi^S"'^evic. Publicijski od-Јапе MirP ^'^e Mišic, Emil Safred, Vodja- A 1^. Robert Widmar. Pevo- Sejo ^"ton Schubel. v rnesom^ vr^o vsak zadnji četrtek nuo. v SND na St. Clair Ave-8. Uri 7,, X vsaje vsak četrtek ob zvečer, soba št. 2 v SND. + KLUB DRUŠTEV AJC ' p 4a Recher Avenue Prcd^ed^^jdnik Frank Rupert, P".d-Johu уУк Andy Ogrin, tajnik Zupančič, 460 East 270th Street, Euclid 23, Ohio, tel. RE 1-4488, blagajnik Fred Martin, za-pisnikarca Frances Julylia, nadzorni odbor: Louis Godec, predsednik, Josephine Henikman in Frances Gorjanc. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Avenue ob 8. uri zvečer, -f "KRAS" št. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19071 Naumann Avenue, podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 East 156th Street, tel. LI 1т3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Drive, zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Ko-porc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Avenue. ■f "LIPA" št. 129 SNPJ Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Road, tel. PO 1-9214, blagajnik John Sivec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in John Cech, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Andy Skerl, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st., za Ameriško jugoslovanski center Joseph Trebeč, John Sivec in John Cech. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Avenue ob 1.30 uri popoldne. KLUB "LJUBLJANA" Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Anton Bokal, tajnica Stefania Koncilja, 15611 Saranac Road, blagajnik Louis Godec, za-pisnikarca Louise Derdich, nadzorni odbor: Frank Fox, Paula Miklavcich in Josephine Simon, kuharica Frances Julylia, stric George Nagode, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman, pevo-vodja Frank Rupert, zastopniki: klub društev AJC: Frances Gorjanc, Paula Miklavcich in Mary Segulin. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. "LOŠKA DOLINA" Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 East 66th Street, HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine Street, Willoughby, Ohio nadzorniki; John Lokar, Frank Turek in Frank Bavec, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Avenue Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.- Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. "LUNDER ADAMIČ" št. 28 SNPJ Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 East 73rd Street, EN 1-0320, blagajnik Frank Plut, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj Jacob Žagar, reditelj mladine Anton Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc, za čitalnico SND William Candon, za Clevelandsko federacijo SNPJ Stanley Dolenc in Anton Wapotich, častni uradnik William Candon. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND. + "MIR" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Jacob Lipovec, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Avenue, LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikar Louis Ka-ferle, nadzorniki: August Svetek, Peter Adam in Anton Srebot, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rot ta r in dr. Urankar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Avenue. "NA JUTROVEM" št. 477 SNPJ Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Avenue, tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Peter Segulin, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika; John Lavrenčič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Per-ko in dr. John Folin. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski. delavski dvorani na Prince Avenue. "NAPREDEK" št. 132 ABZ Predsednik John Korošec, pod-prednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Willoughby, Ohio, tel. Wlloughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik Antonia Tanko in Mary Golob, zastopnik za Klub društev AJC Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter. Sejo se vršijo vsak drugi petek v mcE?cu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. Asesment se po- bira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na soboto ali nedeljo, se pobira na ponedeljek. "NAPREDNE SLOVENKE" šl. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, 4332 West 52nd Street, Cleveland 9, Ohio, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Katie Bradač in Violet Rupena, zastopnici Clevelandske federacije SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za Farmski odbor SNPJ Rose Jurman, namestnica Josephine Tratnik, za Atletični odbor SNPJ Alma Tyler in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu, St. Clair Avenue, ob 7.30 uri zvečer. "NAPREDNI SLOVENCI" št. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 East 169th Street, IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Frank Stefe, Charles Koman in Ladislav Debevec. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Avenue. "NAPREJ" št. 5 SqPJ Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank M^ck, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pirc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9:30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. "PIONEER" št. 158 SNPJ Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Anton Vrh, tajnik Charles Zele, 20970 N. Vine Street, Euclid 19, Ohio, KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikarica Mary Japel; nadzorniki: Fred Martin, Andrew Jerman in Dorothy Zele; zastopnik: za Klub društev AJC Frank Žagar, Fred Martin in Frank Tegel; za delničarsko sejo SJC Frank Podboršek, Andrew Jerman in Frank Misič, za Clevelandsko federacijo SNPJ Frank Podboršek in Anton Vrh. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob pol osmih zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. "PODR. št. 5 SMZ" Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Avenue, IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 6907 St. Clalr Avenue, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni cel, za Klub društev SND Frank odbor: Frank Kuhar, Louis Eršte in Math Velikance, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, Math Velikance, Matt Zaman, Frank Bran-Kuhar. - Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Avenue ob 8. uri zvečer. KROŽEK Št. I PROGRESIVNIH SLOVENK Predsednica Anna Grill, podpredsednica Minka Kramer, tajni-ca-blagajničarka Theresa Gorjanc, 16118 Huntmere Avenue, KE 1-7197, zapisnikarica Eva Coff, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Rose Paulin in Jennie Kapel, prosvetni odbor: Jennie Skerl, Darinka Zavrl, Angela Zavrl in Sophie Yager, poročevalki: Theresa Gorjanc in Eva Coff. Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle in Frances Henikman, za dram. zbor: Anton Verovšek, Ursula Branisel, za AJC: Marion Bashel, Mary Starman in Rose Slejko, za SDD: Ana Zaic. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road. + KROŽEK št. 2 PROGRESIVNIH SLOVENK Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Road, blagajničarka Josephine Ger-lica, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay. Zastopnici za farmo SNPJ: Mary Bozic, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND: Katie Bradach. Seje se vršijo vs&ko tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair AVenue. "KROŽEK št. 3 PROG. SLOVENK" Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 East 2601h Street, RE 1-4588, zapisnikarica Gusti Slejko, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Josephine Henikman in Mary Lokar, poročevalka Vera Potočnik. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. "RIBNICA" št. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 East 168th Street, Cleveland 10, Ohio, tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 East 75th Street, nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Frank Lundcr in Max Želodec st., zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, гџ Ameriško jugoslovanski center John Komatar in Joseph Post, za S. N. čitalnico Louis Mrhar. Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, soba št. 4, staro poslopje. Društvo se priporoča vsem, kateri še niste člani SDZ, da se nam pridružite. -f PODR. ši. 14 SLOV. ŽENSKA ZVEZA Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach od cerkve sv. Kristine, predsednica Mary Zele, podpredsednica Mary Strazisar, tajnica Dorothy Zele, 20970 N. Vine Street, KE 1-4640, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija šuštar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in Frances Gerchman, zastopnici za Klub društev AJC Urška Trtnik in Josephine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 7.30 uri. "SLOVENEC" št. 1 SDZ Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 19219 Southgate Avenue, WY 1-6614, blagajnik John Kostanšek, 6912 Peck Avenue, zapisnikar Frank Kacar, nadzorniki: Frank Smole, Joe Smole in Joe Brodnik. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. "SLOVENSKE SOKOLICE" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Kocjančič, tajnica Cecila Subel, 1107 East 68th Street, blagajničarka Mary Renko, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sadeckas, Florence Zalokar in Catherine Dolan, zastopnica za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za AJC na Recher Avenue Rose Kern in Amalia Božeglav, za Clevelandsko federacijo SNPJ Ivanka Shiffrer in Amalia Božeglav, za Farmo SNPJ Ivanka Shiffrer in Mildred Gornik, za Čitalnico SND Sofia Colarič, za konferenco SND in SDD Frances Legat, društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. + SLOVENSKI DOM na HOLMES AVENUE Predsednik John Habat, 1131 E. 177th Street; podpredsednik Frank Matoh; tajnik Frank Znidar, 15606 Holmes Avenue; blagajnik Krist March, 716 East 160th Street; zapisnikarica Martha Batich, 16006 Holmes Avenue; nadzorniki: Joseph Ferra, Joseph Koporc in Stanley Kozel. Seje direktorija se vršijo vsak tretji petek v mesecu. "SLOVENSKI DOM" št. 6 SDZ Predsednik Anton Potokar ml., podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 East 185th Street, tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: John Barkovich, pred., Jean Marie Cecelič in Mary Kupar; zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 8. uri zvečer. SLOV. NAR. DOM. St. Clair Ave. Predsednik Charles Vertousnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič, nadzorni odbor: Josephine Zakrajšek, John Pollock, Anton Wapotich Leon Poljšak in Frank Eleršič; Gospodarski odbor: Frank Wirant, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Mack, Anthony Zakrajšek, Andy Champa in Joseph Fifolt, častni direktor Andrej Tekauc. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju SND, soba št. 4. + "SV. ANE" št. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 East 51st Street, tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hoffert, rediteljica Mary Pristov, voditeljica mladinskega oddelka Stephania Kasorog. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. "SVOBODA" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Caroline Skocaj, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Avenue, KE 1-7492, zapisnikarica Leopoldine Vozel, nadzorni odbor: Mary Ka-frle. Rose Slejko in Anna Zaic. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Road. ■f "SVOB. SLOVENKE" št. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 East 225th Street, tel. RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 155 E. 220 St. Street, zapisnikarica Albina Brai-dič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev SND Helen Mikuš; za čitalnico SND Mary Somrak. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Pričetek ob 8. uri zvečer. ■f "TRIGLAV," PEVSKI ZBOR Predsednik Jacob Jesenko, podpredsednik John Ivančič, tajnica Margaret Loucha, blagajničarka Ann Fischer, zapisnikarica in po- ročevalka Anna Jesenko, nadzorni odbor: Pauline Stepic, Jennie Skuly in Olga Benco, pevovodja Anton Subel j. Vaje se vršijo vsak ponedeljek večer ob 7.30 uri v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Avenue. "V BOJ" št. 53 SNPJ Predsednik John šorc, podpredsednik Anton Sadar mL, tajnik Jos. F. Durn, 15605 Waterloo Road, tel. KE 1-5800, blagajnik John Zaic, zapisnikar Frank Česen,, nadzorniki: Frank Dacar, John Filipič in Anton Brenčič, vratar Peter Bukov-nik, zastopnika za Clevelandsko federacijo SNPJ Matt Petrovich in Marian Bashel, za Izletniške prostore SNPJ John šorc in Jos. Kurent. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. del. domu na Waterloo Road. "WASHINGTON" št. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Avenue, IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. Seje se. vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Road. "WATERLOO CAMP" št. 281 WOW Predsednik Walter Lampe, podpredsednik Frank Fende, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Puskaric. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road. 'WATERLOO GROVE''št. 110 WC Predsednica Emma Jane, podpredsednica Mary Rogel, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 East 173rd Street, KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda; nadzornici: Mary Yeraj in Pauline Balish. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SDD, Waterloo Road. + "ZDRUŽENI BRATJE" št. 28 SNPJ Predsednik Joseph Godec, pod-predsedpik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 East 224th Street, KE 1-5773, zapisnikar John Kikol, nadzorniki: John Kikol, John Zaman in John Kre-bely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Road. ŽENSKI ODSEK FARME S.N.P.J. Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Jennie Gerchman, tajnica Frances Henikman, 442 E. 156 St., zapisnikarica Viki Poljšak, nadzorni odbor: Mary Zaman, Ana Ogrin in Jennie Leskovec. Seje se vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. DELAVCI Menjajoči šihti Plača od ure Uniforme dobite Prosta zavarovalnina Izkušnja ni potrebna FERRO CORPORATION 4150 EAST 56lh STREET (južno od Harvarda) Brezplačni vzorec pri vašemu lekarnarju SURIN ZA ODPOMOe REVMATIČNE-ARTRrričNE OB ATLANTSKEM OCEANU (Nadaljevanje s 2. strani) tudi on imel preveč. Za prihodnje leto prihraniti, bi bilo neumestno, ker bi zopet dobil toliko ali celo več. Kdor bi hranil, bi bil bedak ali lenuh, in pri-harnek bi šel državi nazaj ob koncu leta. Naj vam dam primero preobilice: Če bi vam poslal košaro oranč, bi gotovo bili zadovolni. če bi pa poslal vam par železniških vozov teh oranč, bi gotovo rekli: "Gorjanc je znorel! Kaj naj sedaj naredimo z to preobilico, ko bo vse 'segni-lo predno moremo to kam pospraviti?" Toraj tako preobilico imamo lahko samo v Ameriki, če bi si znali to urediti! ZA ZDRAVJE KUPITE SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ samo $1.00 za škatljico Tivoli Imports 6407 St. Clair Ave.. Cleveland 3. O. Pokličite HEnderson 1-5296 Pošiljamo tudi po pošti Govorimo slovensko Zakrajšek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 BOLEČINE v To ni zdravilo—SURIN prinaša hitro, blagodejno začasno olajšanje bolečine! SURIN DELUJE HITRO—DIREKTNO! Ne glede kako dolgo sle trpeli na arlilično-revmalični bolečini, poskusite SURIN! Deluje brez vznemirjenje želodca, katero *e lahko povzroči z zau2ivan]em zdravil vi lamo namažite boleče sklepe z SURIN ... ker prične delovati čim ga delete ... prinašajoč olajšanje v nekaj minutah. BREZPLAČNI VZOREC! Poskusite SURIN na naš račun. Dobite brezplačni komad še eanes. pri vašemu lekarnarju. Ako ga še nima. pošljite dopisnico na McKESSSON & ROBBINS INC.. P.O. Box 548, Bridgeport, Conn. ASPINWALL DRUG. 786 East 152nd St. JEPHSON DRUG (Gross Bros.) | 15519 Waterloo Rd. BRODY DRUG, 7533 St. Clair Ave. GORDON PARK PHARMACY, East 79th & St. Clair Ave.' SOLON DRUG CO, EUCLID, OHIO I 21051 Euclid Ave.—21860 Lake Shore Blvd. PRIJATEL PHARMACY I 6728 St. Clair Ave. j CASS DRUG, 797 East 185th Street j PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry) ANDY HOČEVAR in SINOVI TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912 . TRIMS' S№l(#FURNITURE (0. IVanhW Road 9 'p.m. Tue3day-Ša^dayr':St'A.tilrte'.6.^-;№ •— Wedjle8^qy:^A.M.. to 12 Noon — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — THIS BRAND l|:|: THE GRASS JUST THE FLICK OF A FINGER from a speeding automobile. A glowing cigarette lands in a clump of sun-dried grass. In minutes, the roaring blaze of another range fire races across the land. Our open ranges are particularly susceptible to fire because of the quickness with which the flames spread. The term "go like wildfire" is handed down from the pioneers who knew oply too well the dreaded speed and devastation of these holocausts. Each year thousands of acres of valuable range lands are blackened in the U.S. Range fires burn grain, cattle and other livestock—destroy farms and ranches. The tragic part of all this is that range fires can be prevented! Because 9 out of 10 range fires are caused by carelessness—yours and your neighbor's. , Pledge yourself to be extra careful this year with matches, smokes, campfires, clearing hzts—any fire. Make sure every spark is out—dead out! Only you can K«^ei oftrr m« I will BE CARfFUL! PREŽ I HOV VORANC SOLZICE (Nadaljevanje) Ves širni prostor med nebom in zemljo, kolikor sem ga mogel zajeti s svojimi očmi, se je napolnil s pepelnasto, skoraj 'prosojno barvo. Ta praznična svetloba je srkala vase dolinsko meglo, ki se je zmirom bolj stiskala k zemlji in se skrivala med loge in travnike. Nadnaravno velika, orjaška drevesa so začela moleti iz meglenega dna, potem so prišli na vrsto robovi valovite doline, ki so razsekali meglo na nešteto podolgovatih jezikov, dokler se niso pokazale domačije, vsepovsod raztresene, naposled Chicago, Ш. CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT MY MOM and dad need a 5 or 6 room apartment or house on North side. References. UPton 8-8818 P.S. I am 5 months old. , RESPONSIBLE Couple, 2 small children, need 4 room unfurnished apartment. Good location S.W. Moderate rental. VIncennes 6-4774 4 RESPONSIBLE Adults need 3 bedroom unfurnished house. — With option to buy. North, northwest or N.W. suburb. Up to $125. Excellent references. KEystone 9-3994 DOMESTIC HELP HOUSEKEEPER — Reliable middle aged woman to help with housework and assist with school age children. Room, board, salary. Stay. Linden 4-5977 GENERAL HOUSEWORK — Plain cooking, 4 adults. Outside cleaning help. Stay. Phone — Wilmette 562 REAL ESTATE BATAVIA — 2 bedrooms, gas heat, full basement, recreation room. Large lot. $14,000. Batavia 4343R BERWYN — Beautiful corner bungalow. Modern cabinet kitchen, breakfast nook, large living and dining room, 4 bedrooms. No Sunday. Owner — GUnderson 4-2599 OWNER TRANSFERRED — Country like home, 3 bedroom,, breezeway garage, lot 100x150. Price $14,750 for quick sale. Phone — TErrace 2-8469 pa se je prav na dnu doline pokazala mala vas z visokim, gotskim zvonikom. Medtem ko se je spreminjala podoba doline, se je spreminjalo tudi sonce. Ko je vzšlo izza Pohorja, je bilo podobno veliki, žareči krogli, potem pa je postajalo bledejše in manjše. Nazadnje se je obdalo z močnim vencem, ki je bil svetlejši kakor njegova sredina. Iz tega venca so potem začeli štrkati na vse strani daljši in krajši žarki, ki so bili podobni žarečim strelam. Kmalu ni bilo več mogoče pogledati v sončno kroglo. Kakor me je zjutraj, ko sem vstajal, strašno imelo in sem še gredoč na pašo, včasih spal, tako silno rad sem gledal jutro, ki je vstajalo pred mojimi očmi. Tega vstajanja se nisem n;ogel nikoli nagledati. Vedno sem pri njem odkril kaj novega in kaj lepšega. Posebno takrat, kadar sem pasel Na vrhu. Tam me paša ni veliko motila, ker se je žival pasla kakor uš. Pogled z vrha je bil Chicago, m. BUSINESS OPPORTUNITY MEAT and GROCERY on Mannheim Rd., Bellwood, 111. Ideal for couple. Low investment. Call -Linden 4-7040 GROCERY - DELICATESSEN — Good going business. Living quarters and garage. Fixtures plus stock. Reasonable. HUmboldt 6-0334 after 10 a.m. BAKERY — Modern — equipped thru out. Good location. Long established. See to appreciate. Call -Hilltop 5-0822 CONFECTIONERY, school supplies — N.W. near show. Established 15 years. Make offer. 3 room apartment in rear. Selling on account of illness. Dickens 2-5668 after 4 p.m. weekdays Established TAVERN - RESTAURANT and PACKAGE LIQUOR in Downers Grove. Corner 200x 200. Very profitable business. Fully equipped. Must be seen to be appreciated. Priced reasonable. Inspection invited. Contact ownter, 212 Ogden Ave., Downers Grove, 111. Phone Downers Grove 1763 between 11 a.m. and 5 p.m. SNACK SHOP — Good established trade. Selling due to illness. EStebrook 8-9349 CLEANING STORE with route in west suburb. Selling due to other interests. FOrest 9-8936 or FOrest 6-4298 Here is a good chance to buy JEWELRY & WATCH REPAIR SHOP — Excellent repair business. Good location N.W. Selling due to other interests. See to appreciate. Mulberry 5-0408 AUTO SALES NICKEY CHEVROLET 4120 IRVING PARK RD. WE HAVE SOME BRAND NEW 1954 CHEVROLETS & NICKEY CHEVROLET 4120 IRVING PARK RD. I že sam po sebi lep in za oči prava paša. Toda bilo je še nekaj drugega ziaven, kar je delalo vstajanje jutra še lepše. Naš vrh se je ob jutrnjem svitu za nekaj ur potapljal v godbo tisočerih glasov, ki so se zlivali v veličastno, bmečo, prečudeno pesem ali godbo. Ta godba je prihajala iz neštetih ptičjih grl in je doneI& iz brezovega grmovja in z vej visokih macesnov, prihajala je iz vlažne, napo jene zemlje in trave, prihajala je s tankih cesnovih in brezovih vej, ki so bile neslišno napete v jutranjem zraku in se šibile pod razkošno roso, čeznje pa je drgetal nevidni lok prvih jutrnjih vetričev. In ta mogočna godba mi je prevzela srce, da sem nekako onemel strmel raz ta čudni, v roso vtopljeni vrh. Vse te lepote, ki se je razprostirala okrog mene, in vse te godbe, ki je brnela v mojem mladem telesu, pa se nisem zavedal, kakor se tega zaveda kdo, ki jo opazuje ali posluša pri polni zavesti, ampak sem bil tesno zrasel z vsem, kar me je obdajalo in kar sem občutil, ko da je vse to del mojega lastnega bitja. Zdelo se mi je da včasih gledam samega sebe. Iz takih misli me je vedno prebudil sopihajpč, težak glas, ki je prihajal od daleč po zraku in je odmeval po brezovju in macesnovju nad mojo glavo. To je bil glas težkih, parnih kladiv, ki so butale doli v dolini, kjer je stala velika tovarna. V tej tovarni še nisem bil nikdar in sem jo mogel le od daleč gledati. To sem mogel le, če sem se napotil čez brezov pašnik na drugo stran našega vrha. Toda ni me preveč vleklo k njeni podobi, ker zame ni bila lepa. Bila je črna in sajasta, en sam kup zama zanih stavb, iznad katerih je molelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. Iz teh dimnikov se je neprestano valil masten in črnikast dim, ki je zasmrajal celo severno dolino. Vedel sem tudi, da iz teh dimnikov ponoči švigajo plameni, ker sem šel z očetom nekajkrat ponoči v mlin in sem to sam videl. Od tistega časa me je bilo tovarne skoraj strah. Ta črna tovarna je bila tudi še drugače slabo zapisana v mojem srcu. To sem imel od očeta, ki ni maral tovarniških delavcev, čeprav je bil tudi sam delavec. Tovarniški delavci so se ob nedeljah pri cerkvi postavljali s srebrnimi verižicami, z velikimi tolarji na lajbičih, z lepimi oblekami, z zelenimi klobuki, za katerimi so se šibili gamsovi repi. Moj oče teh ljudi ni maral tudi zato, ker so večinoma koj začeli nemškutariti, brž ko so povohali v tovarno. Vse to ga je odbijalo od njih, čeprav je bilo znano, da so fužinarji veliki reveži. Toda moj oče je bil takra' gotovo se večji in še bolj zapuščen revež, kakor so bili fuži-narski delavci, ker je bil poljski delavec. Ko sem tega jutra spet začul butanje tovarniških kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega sveta. Prenehal sem biti del narave, ki me je obdajala, postal sem to, kar sem bil: pastirček, ki je zgodaj zjutraj pasel bicke nekje na zapuščenem vrhu. Lepa, harmonična godba, ki je še malo prej zvenela skozi macesnovje nad mojo glavo, je zdaj prenehala, ker jo je razsekal odmev parnih kladiv. Celo jutrnji zvon, ki se je glasil iz druge doline pod menoj, mi ni mogel več priklicati prejšnje zamaknjenosti. Nenadoma sem od nekod začul človeške glasove. Začel sem oprezati naokrog, toda nikjer nisem mogel opaziti živega bitja razen svojih ovčk, ki so mulile travo tam med brezami. Čez naš hrib je šla gozdna vozna pot, ki je vodila iz doline, kjer je stala tovarna. Ta pot je bila samotna in le redkokdaj so po njej hodili ljudje, nikdar pa še nisem tod videl koga ob tako zgodnji uri. Brez dvoma je sel nekdo na vrh. Kdo je bil, še ni bilo videti, ker so pot zakrivale breze. Meni to ni bilo povšeči. Bil sem samo- tarske narave in sploh nisem rad srečaval ljudi. Na tihem sem se tujih ljudi bal, ali pa sem jih celo sovražil. Kdo bi neki hodil tod ob taki uri, sem si mislil in stegoval vrat proti tisti strani, od koder so prihajali glasovi? Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Šli so počasi, moški in ženske pomešane in celo nekaj otrok je bilo zraven. Vse je bilo praznično oblečeno in vse veselo razpoloženo. To je bilo videti že od daleč. Poznalo se je tudi, da je družba zatopljena v živahen pogovor, ker so nekateri mahali z rokami. Nekateri pa So mrmrali neko pesem. Bili so še tako daleč, da nisem mogel razločiti, kaj in kak jezik govorijo. Toda zdaj jih nisem utegnil več poslušati, ker so se vedno bolj bližali. Zvest svoji nezaupljivosti sem hitro skočil med grmovje in se potuhnil za debeli macesen, ki je zakrival celo mojo postavo. Iz tega skrivališča se je dalo nemoteno gledati na družbo, ki je prihajala vedno bliže. Ovce me niso skrbele, ker so se mirno pasle ne daleč med brezami. Skupina ljudi se je medtem že tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaz sem se prilepil tesno k macesnovem deblu, da bi me nikakor ne mogli odkriti. Sedaj sem že razločil posamezne besede toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nekaj pa me je pri njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnjega in celo tista dva ali trije otroci, ki so šli zraven, so imeli v gumbicah zataknjene lepe rdeče nageljne. Vsi so žareli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav pot ni bUa naporna in je ob tej jutrnji uri na vrhu celo prijetno hladno. Žensike, ki so šle z družbo, so se smejale tako razposajeno, kakor For Your Vacation . . . Welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik and Agnes Krasovec, proprietors Rt. 1, Box 248 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 se smejijo dekleta, kadar gredo ob lepih nedeljah v cerkev. Vse to ni slabo vplivalo name, toda kmalu je padla vsem temna senca, ki je na mah vse pokvarila. Zapazil sem, da imajo moški po vrsti vsi velike, srebrne verižice in svetle tolarje ца lajbičih. To me je prepričalo, da so to ljudje iz tovarne, ki sopiha v dolini, in postal sem slabe volje. Mislil sem, kakor je mislil moj oče, da so to slabi ljudje. Zdaj sem se še tesneje skiil za ma-cesnovo deblo. "Oh, bicke, bicke, kako je to lepo . . .!" Skupina ljudi se je ustavila in nekaj žensk je z iztegnjenimi, golimi rokami, v katerih so držale kruh in zemlje, začelo korakati proti moji majhni čredi. Čreda pa, ki ni bila vajena ljudi, se je odmikala nazaj v goščavo, medtem ko se ženske niso dale odgnati in so še dalje silile za ovcami. Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah in mi je pri PEKARIJA NAPRODAJ Proda se pekarijo na prometnem kraju. Cena zelo poceni. Za podrobnosti pokličite UT 1-2344 tem prišla že za hrbet, pa me še ni opazila. Deklica je bila malo večja od mene in je imela gole, bleščeče lakti. Na prsih je nosila velik rdeč nagelj. Ko sem jo tako videl stati med belimi brezami, se mi je zdela čudno lepa. Tedaj me je deklica nenadoma zapazila. "Poglejte, pastir!" je zaklicala vzradoščena proti skupini, ki je ostala na poti. Na njene besede se - je vsa družba obrnila proti meni in od zadrege mi je udarila vsa kri v glavo. Nekdo je vzkliknil: "Poglejte, tako majhen pobič, pa že pase!" Jaz sem nemo strmel v belo deklico, ki je stala pred menoj. Ker se nisem ganil izza macesna, se mi je dekle začelo približevati. Njen obraz se je veselo smejal in kazala mi je dve vrsti VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega prolf revmatixmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Dva pogrebna lavods Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH. KI ЈШ VI DOLOČITE pokličil« ApKDINAt^SONS wtsmr Kadar nameravate kupiti ali prodati HIŠO . . . TRGOVINO pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 s\'ojih prebelih zob. Napadala me je volja, da bi pobegnil iz-pied nje in se skril v goščavi^ toda neka topla notranja moč me ni pustila z mesta, zato sem ostal, kjer sem bil. Dekle se je tedaj približalo macesnu in obstalo korak pred menoj, strmelo je nekaj časa vame s svojimi velikimi oglje*-mi očmi, potem pa mi je nenadoma reklo: "Zakaj se bojiš . . .?" Hotel sem ji odgovoriti, da se ne bojim in da me je le sraffl mojih bosih nog in moje revščine, , pa nisem mogel spraviti besedice iz ust. (Dalje prihodnjič)_____ HIŠE NAPRODAJ HIŠA NAPRODAJ Za eno družino, 8 sob; 4 spalnic^ beneški zastori, zimska okna vrata; fornez na plin. 3 garaže. Vpraša se po 4. uri popoldne. 914 EAST 75th STREET EX 1-5946 _ 50 ČEVLJEV LOTA, severno od bulevarja se proda-Vam lahko zgradimo bunga'®^ hišo po vaši želji. Dajte, da van^ zgradimo vašo prihodnjo hiso. KOVAČ REALTY 96,0 East 185th St. — KE 1-5030 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi moralo dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti Taking chances may be part of growing up— But when you're a man ITS KID STUFF! This fellow takes chances. He's a crazy driver. Why? For attention! So—people will know he's around. He thinks it makes him stand out. Same as when he was a kid. If he only knew! His friends have him pegged—"strictly Juvenile." They have an expression—"Careless driving is kid stuff." That's him. ' If he only knew. He'd wise up and drive right. An official public $#rvic# m»t«ao« prepared by The Advertising Council In cooperation with the Nationot Safety Council CARELESS DRIVING IS KID STUFF! t