WOPP PROSVETA Office of Publication t MIT South Lawndala Ara. Talaphons, Rockwall 4004 torek, 5. avgusta (August 5), im ŠTEV,—NUMBER 183 Ljugha People's Lsbèy< K OBSO-V V ZAPOR RADI SLEPARU SOVJETI KUPUJEJO AMERIŠKE LADJE • Norfolk, Vs. — Amtorg, ameriška trgovlnaka agencija ta Sovjetsko unijo, ki je v prošlem letu kupila v Ameriki, blaga v vrednosti «to milijonov dolarjsv, Je iedala od meecca januarja več kot milijon dolarjev sa 25 ladij, katere je kupila od ameriške vlade. Ker aiparlška vlada ie ni pri-snala Sovjetske unije, niso smele ruske avtoritete spremeniti 1-men IsdiJ siti rasvitl aaatav sovjetske republike, dokler so m ladje nahajale v ameriikih vodah. To s# je igodilo iele potem, ko so ladje odplule na ilroko morje. New York—W. Bernard Vau-se, btvii sodnik okraja Kings, je bil obeojen na iest let sapors. Poleg njega je bilo obsojenih ie iest drugih, ki so slepariH ljudi t ničvrednimi delnicami Columbis Finance korporacije. Vause je kot sodnik postal no-toričen, ker je nalagal teike kasni osebsm, ki so prišle radi rasnih prmtopkov pred njegovo so-dišče. Mnogokrat je poudarjal da so sakoni premalo strogi na-prsm sločincem. Med drugim je urgiral sakon, ki bi dovoljeval bičanje oeeb, ki so sakrivile kriminalna dejanja. Starti tikstihlh delav->n FmolJI Od glasovali go aa generahii itrajk. Stotieoč delavcev pri- Obtoženl uaioniaU zahtevajo porotna obravnavo in sodniki nimajo nobenih porotniikih list. Neutmneljena Izjava ddaveke-ga komisarja o vzrokih nemiru med delavci v Severni Ka-rolini. Unije zahtevajo njegov odpoklic Uoji aa, da bi ae sovjetski sistem iskasal učinkovitejšim od do-blčkarakega alaterna in prerokuje, to bo Ruelja isvriils avoj program, da bo Amerika prlel-Ijena adoptlratl sovjetski al- Pravi, da bi morali odpraviti ka-sajenako delo najprej v Ame- Waah|ggton. v (F. P.)—Peo-ple's IdMJa, katera trdi, da so Wollovo ponovne ti rade, ki so naperjene proti scvjctaki Rusiji,, kvečjemu plaič, s katerim ,skuša prikriti zaročeno politiko organisiraneta delavstva v Ze-dinjenih driavah Je pomanjkljivosti in napake ,AmiriMw del. federacije. Je objavila pcaiv na vae "resnične prijatelje poltenih delatasv iS organiziranega delavskega gibanja naj pošljejo Wolla, ki sMlJduilU dvema kom Jtstf sa, da sc rsmii lam katerega ker nikelj Tacóme. Waak, — (F. P.) — Tukajšnji dolatskl list Labor A-dvocate izjavlja, da poetaJa jasno, da driavni aunanji depart-ment ne verjame, da bi bil ruski les produkt kaznjenikega a-U prisilnega dela, ker sicer bi gotovo ne dovolil izkrcanja sovjat-sksga lesa v ameriških pristaniščih kot Je storil pred kratkim, nato pa podaja pametno sugestijo, nal bi ss kasnjensko in priill-no éío zsbranllo najprej v led. diifrah In da naj bi ss ubranilo rsspečavanje produktov ts|n dela v Ameriki. Tekmovanje med kasnjsnakim in prostim delom bi se moralo ustaviti povsoA kjer Se pojavi, izjsvlja urednik oms-njenega lista. On pravi, dablmo-rala Amerika Uvajati taktiko prepoveti kainjensksgs dela In raspečavanja teh produktov predvsem doma. MV Zed. drŽavah Js telko najti sploh ksko mesto, kjer ss v trgovinah ne prodajajo razne potrebščine, ki so produkt kssnjsn. skegs dsla v eni aH drugi formi,M izjavlja urednik John Mc-Givney. "V mnogih driavah Je v praksi uposlevsnje kssnjsnssv po rasnih doblčkarsklh k on trak-torjih, kar ss oglaša kot blngo-slov, ki lajša bremena davko-plačalosm. Edino varstvo proti tem produktom js unljskt mak, ki js zagotovilo, da je vsak produkt, ki Js s nJim opremljen producirán po prostih delavcih." M 1 V ^ v«» — — i iMu^a Epov proces oarvanju Detroit, Mleh. — Okrog dva-najst odstotkov barvarjev sv-tnlh koles v Chryslerjerih sv-tnih delsvnlcah bo ob delo, če m novi proces barvanja, ki fs sdsj preizkušajo, likaAs uspsšnlm. DoadaJ so kolsss najprej obdali • svlnčsno prevleko, katsro je bilo trabs isglsditl s prnkom, nakar aojlh prevleki! s dvojrto prevleko varnlža, medtem ko novi proces zahteva najprvo prevleko ensmsU, ki ns lahtevs no-bensgs glajsajs, nakar ss kolo provisto s varnišem Hi delo Js končano. To pomeni, da bodo postali takosvani "esndars" nepotrebni In da bodo pilili ob delo, to ss novi prpsss Iskale praktičnejiim od stshifs načins barvanja. Ulic, Francije, 4. avg. — Sto-tisoč delavcev v tekstilni industriji je včeraj odglasovalo za generalni štrajk. Ves ceverni del Francije, uključivii Lille, Rou-baix, Tourcoing, Lannoy in Hal-luin, bodo paralizlranl, ko stopi odklok v veljavo. Delavci so odklonili ponudbo delodajalcev, da bodo plačali prispevke v penzijski sklad prihod» nje leto, če sc izrečejo proti stavki. Intervencija delavskega ministra, ki je skušal pridobiti tekstilne delavce, da stopijo v pogajanja-z delodajalci, se je izjalovila. Avtoritete so takoj ojačile armado narodne policije v svrho, da potlači izgrede, ko se bodo vršile demonstracije delavcev v prizadetih krajih. New York. — (F. P.) — Matthew Woll, idaj predsednik Konference ta protekcijo mezdnih delavcev, prerokuje, to «s velikopotezni 5-letnl industrijski program v sovjetski Rusiji uresniči, bo Amerika s tem prisiljena sprejeti nsdobičkarskl industrijski sistem, kakršnega so uvedli sovjeti, sioer bi bila obsojene na industrijsko pro-pact. Da se to prepreči, predlaga Woll kompletno ssbrsno ruskega uvoza v Zed. driave izjavljajoč, da "ves sovjetski sls-tem sloni popolnoms sli deloma ns kasnjenskem, prisilnem in |K)godbSnsm delu." Woll pravi, da govori v imenu 600,000 unlonlstov, ki so potom svojih unij v svesi i njegovo organizacijo, ki Je ssgovar-Jala Grundy Jo vo carinsko predlogo. George Berry, predsednik unije tiskarskih delavoev, je v svoji izjavi, v kateri ishtsvs, ds Woll rssignlrs kot podpredsednik Ameriške delavake federacije, med drugim isjavll tudi naslednje! "Prlmorsn sem reši, ds je ta organises!Ja (Konferenca ss protsksljo mezdnih dslavosv) popoloma nova in ko mm poizvedoval med unionist!, kaj Jim Js znanega o nji, so večinoma izjavili, da Jim Ja popolnoma (■reeneboro, N. C. (F. P.) i — Kakšne razmere vladajo na sodiščih v nekaterih manjših mestih v Severni Karolini, ki stojijo pod neposrednim vplivom ta moin jih tovarnarjev, je razvidno iz poročil, ki javljajo, da ta mošnja sodišča niso mogla ugoditi zahtevi nekaterih obtoženih unionistov, da se jih postavi pita porote, ker niso imeli Tiikekih porotniikih list, katere bi omogočile legalno izbiranje porotnikov. Neki sodnik izjavlja, da ni ie nikoli imel porote v svojem so-diiču, in neki drugi sodnik pravi, da ni bilo nobene, porotne sodbe v njegovem sodiiču zadnjih iest let. Tretji magistratni sodnik pa se poslužuje svojih posebnih metod; on ima listo ducat porotnikov in izmed teh jih kar sam irt>ere šest, kar zadostuje za magistratno poroto v Severni Karolini in teh šest mož je seveda pod njegovim vplivom, kar pomeni, da so porotniki in sodnik pod vplivom tamošnjlh industrijskih magnetov. ». Ta neformalna procedura je ¿la mimo svojo pçt, dokler ni n ihto poskušal pogledati na prête industrijskim nuyiatoB^ ki se smatrajo neomejenim vleear-jem v svojih industrijskih paša-lukih. Toda delavci ao se začeli prebujati, odločili so m za boj proti svojim izkoriščevalcem in začeli pristopati v unije. To ni ostalo brez posledic. Bernard Cone, ki je postal notoričen po svojem delu za 'blagostanje' delavstva, Je odpustil Iz svojih tovarn 87 delavcev, ker so vstopili v unijo. Končno Je obtožil tri delavce, da mu niso hoteli plačati stanarine, kar pa ni res, ker so omenjeni delavci hoteli plačati stanarino, toda Conejeva komparilja nI marala vzeti denarja od njih. Zagovornik obtoženih delavcev Karl R. Mas-sey is Leaksvilla zahteva, da m obtožence postavi pred pravilno izbrano poroto in ker sodlite Še nima na razpolago potrebnih po-rotniikih list ter si mora iste prej preskrbeti, je bil izgon obtožencev iz njihovih stanovanj začasno preklican. Frank D. Grist, driavni delavski komisar, ki Je pred nedavnim svetoval tekstilnim delavcem, da bi morali sprejeti "vssko plečo, ki se jim ponudi" tekom sedanje depresije, je po-dal novo isjevo, ki se glasi, ds je nezadovoljnost med delavstvom v Severni KaroMnl bila povzročena po resnih agitatorjih, ki so prišli i« drugih driav. Ta izjava je bila natisnjena na prvi strani lokalnega časopisa is drugih driav. Ta izjava je bila natisnjene na prvi strani lokalnega časopisa in zaznamovano kopije dotične izdaje tega čsno-Pisa so bile razdeljene v delavskih naedbinah. C. M. Gaskill, poslovni zastopnik Centralne ddevske unije v GreenSboroju In C. W. Bo-lick, organizator Unije tekstilnih delavcev, sta vrnila udarec Gristu. "Gristovs izjeva sloni ns izmišljotinah in ne na rmni-ci," je izjavil GaekM- Boiickpe pravi: "TI delavci niso nilsšnr pričakovali, da bode kdaj pro-zlasiH stavko, toda oni botojo odločil, kate-o slutil in od » in, da bi slutil iJsmal plačo od a krtači «Wölls trditve, da aaato-iavstvo, ko je ko-izmed 47,000,000 ivekv organizira-i dsUvsld federate M Woll vodil ililifsntno delev-a bi ne bilo mo-000,000 delavcev Utf.128,000,000 narodnih dohod- Rlm, 4. avg. —- Medtem ko inanstveniki razlagajo vzroke potresa, ki Je obiskal Italijo in priporočajo rekonstrukcijo poslopij na način, da bodo varna prod potresom, Italijansko časopisje sttgvito napada kardinale v Nfsplju, Milanu in Genevi, ki so naslovili na vernike psstirsks pisma, kjer jim pripovedujejo, ds je Bog poalsl potres, da kaznuje Undi rad! njihovih grehov. Kardinal! kažejo na nemoralnoet italijanskega ljudstva, posebno isnstva, ki se oblači v nedostoj-ns obiske. Kot odgovor kardinalom je "Popolo di Rima" priobčil daljši Članek, v katerem pravi, to je ie Bagbotel kaznovati Uudl rs-, 41 grešnega življenja, tedaj bi Washington. — (F. P.) — U-radnikl Mehiške delavske federacije obtožujejo bivšega predsednike Portes Gils, ds je tekom ivojegs uradovanja podpiral komunistlčns unije, da bi ■ tem spodrinll federacijo, ki Je čls-nioa Panamerlške delavske federacij* Ta njihov protest je bil objavljen po federaciji ob šasu, ko je Fls^ev rdeči komi-tej vodil proiskevo v Dstroitu. Portes Oil Je obdoUen rasdl-ranja enotnosti mshiških unij ln pofkuss aa ustanovitev lsde-rsciji aovrsino unijo mehiških dslavosv v Julni Kaliforniji. Oil as Js sanlmal aa Latinsko-smorilko uniJsko koniederaoijp, katero ao on ln komunisti X meravall organlsifat! pWTPsttV amsriiki federaciji, kateri predseduje WtlUam Green. Mehlšk* delavska federacija ima okrog 1,888,000 članov, kot iajavljajo njeni uradniki; v to itevllo niso ukljutone razne u-nljs, ki ao po priasdevsnju biv-iega predsednika Glla iastoplls Iz federacije. Več unij Je uničila bresposelnost. UJsvo ozna-čujs Generalno dslsvsko konfs-dsracijo v Mehiki kot komunistično orasnizscijo, ki pa ni posebno močna. Tornado aaprsvIMrslIko ikodo v Marshall, Minn., 4. avg. — Močan tdrnado, ki Je pridrvel včeraj nad to okolico, Je prevrnil več farmakih poslopij in napravil veliko Ikodo na polju. Več ljudi Je bilo tudi ranjenih. Brana sec. kandidat aa kengrss-alka New York.—Haywood Broun, sloviti plsstslj, ki Js prod krst-kim postal član soc. stranke, bo kandidiral sa kongrmnlka proti Ruth Prattovl, republikanski kongrcenlcl. RUSKI DIPLOMAT Velika napetost, ki lahko dove-de do menih Izgredov, vlada med pristaši stare In reorganizirane radarske unije Torre Haute, lnd., 4. avg. — Brezposelnost med rudarji In druge neprilijie so dovedle do resnih sporov med Lewisovo unijo in ono v Illinoiiu, ki je bila reorganizirana na konvenciji v Springfieldu, ki se borite sa nad< vlado rudarskega distrikta v juž- foto, de prejelo kot svoj kov 'v k privatni' 000,000 vssh nss ns tek i Bitem ko ao n $88,29«,-ikoro polovico ihodkov. Veči-Je uila v lepe tvs,, nključivii » voditelje. nekateri zirsne rudarske unije sveae s komunisti in premogovnimi o-peratorjl, češ, da .skušajo vstopiti v pogajanja s kompanijami glede mezdne lestvice, ki je nižja kot jo je predlagala stara u-nija s sedežem v Indianapolisu ln je identična z ono v državi Illinois. Pred par dnevi je bil ugrabljen Joseph Claypool, organizator reorganizirane rudarske u-nije. Odpeljan je bil na neko farmo, kjer je bil povaljan v smoli in psrjtL Uradniki reorganizirane unije obdolžujejo Lewi-sove prieUšc ugrabljen ja, ker jim je bil Clsypool trn v peti, ker ae je kot del«at udeležil okrnjene konvencije v Springfieldu. Claypool Je pobegnil is Indla-ng, ker je prejel pismo, v katerem se mu je grozilo s umorom. Odšel je v Marion, 111., da se posvetuje z uradniki reorganizirane unije. Claypool je bil izključen iz Leariaove krajevne unije v Terre Hautu prod par meseci in od tistega časa Je prejel že več anonimnih grozilnih piaem. ml in Gomori kol pa kmstake vasice In mmtsca, ki so bila ras-dajana vsled potresa. "Osssrvatore Romano", ofkrf-•lno glasilo Vatiksna, brani kardinale pred nspadl časopisja in pravi, da js dolžnost duhovščine svarit! ljudi pred pregrešnim 11-vljenjem in v to evrho lahko ka-lejo na potres kot na šibo božjo. Končno pravi list, ds uredniki časopisja bi ns smeli kritizirat! duhovščine, ker niso tsolo-gi. Med ljudstvom, ki js bik) pri-zadeto vsled potrese, ss širijo vesti o čudežih. Ljudje pripore-duis o lesenih ln kemnltlh so-hsh svetnikov In svetnic, ki točijo aolse in ss pots Is žalosti nad lagunami, ki Jih je povzročil po- ln njegovih safctsv," U glavnega stsns federacije as dosnava, da federacija odklanja vsako od-govornost aa Wollove izjave in aahtsve, k! ss titojo uvozne prepovedi. V newyorško pristanišče sta priplula dva ruaka tovorna par-ninka, ki sU natovorjena s lesom, toda pomožni ssklsdnlškl tajnik Lowman nI hotel Isdsti dovoljsnja 'aa iskrosnje tovora in rečeno Js bilo, da ae tudi o-stallm parnlkom, ki ao šs na potu, ns bo dovolilo Iskrcanja tovorov. Trgovski list Journal of Com-mere« Je ob tej priliki isjsvil, ds hoče zaklad miki tajnik ostati dosleden, mora ssbrsnitl tudi uvoz gumija Is Orisnts, ker Js produkt pogodbsnsgs dela ln pravtake uvoz rasnih ladslkov Ig Južns Amerike, ki jih Istota-ko proizvajajo pogodbeni delavci. Ruska manganova ruda Ja tudi edan Izmed produktov, katerih uvoa hI radi ubranil! nekateri ameriški Industrijski magnstjs, ki so si ssk> prizadevali, da bi spravil! težko carinsko postavko na manganovo rudo v novi tarifni aakon, kar pa ata preprečili Betlshem ia B. U. Steel korporaclji, ki porabita največ ruske manganova rude. Ge bi bil prepovedan ali vsaj o-ggmogočen uvos ruske manganove ruds, ki po kvaliteti daleč prekaša ameriško, tedaj bi ameriški proizvaJaM mangana nedvomno prof I tirali, ker bi lahko navili oene svojim produktom. Primerjanje delavskih rga.mer v Rusiji In Ameriki pa bi moglo elednjo spraviti v za-drago, ker mangaaski rudniki m ns nahajajo samo v Montanl tsmvič tudi v driavah, kot Bo-verna Ksrallna, Vlnrinlja In Ogorgvjs, o katerih je aaano, da tolerirsjo najdaljše delovne ura In ns j nižje mssds. ■Mm, York. - Ella Wandel, ki JS/VSS svoje llvljenjs proMvela v kfszdelju, a čemur gotovo nI nIMoristila človelld družbi, Js podedovala po svoji ssstri sto-milijonsko posestvo, ki ssveds prinaša milijone do|)edkov let-no. Premoženje Wcndelaevs bežim na zemljiških posestvih v Manhattanu, ki so bilg kupljena okrog I. 1100 ss nUfco vsoto. Ella Je sUrs SO let ln Šivi zaprta v svoji rssidsnd popolnoma ločena od ostalega srota» kakor ao prej živele tudi njsos umrla esst ra. Cleveland. O. - Tony O^Mttí Js priznal umor evpje žene, k katero še Je poročit pred tramftM-ni, ko je prlsnala, da Una r** J Louisville, Kiu A avg. ~ Amt oeeb, med njimi pst otrok, je vto-rsj utonilo, kose Jo prevrnil čoln, V kslerem so n vozili ps raki O* Hal zahtevajo, de ss odpoklils OrisU In na njegmre mesto postavi drugega. I, , t k* graditi rta«' tU» potreba* Slovenski dom. To bo v nedeljo 17. avgusta na Gazvodovl /ar- Glasovi iz naselbin Kapital Je poetal internacionalen faktor la v svoji porajajoči dobi in Ja upotrebil vsa sredstva. da postane njegova struktura modna. Le delavstvo različnih narodnosti se ne da zdruiiti v eno veliko mednarodno, odločujoče upijo, ker ga od tega odvajajo plačani kapitalistični agentje. Kar Je dobro sa kapitaliste, seveda ne sme biti parola proletarcem, ki producirajo vea dobrine, kar jih je dane« na svetovnih trgih. Sedanji druiebni red, ki sloni ne profilu In IskoriAčanju mas, ima raspreftene svoje interese po vssm svetu, med vsemi narodi; kapl-talisem je amdnaroden. Le ljudskim masam ss prepoveduje, de ne snsijo strmeti po med-nsrodnHi delavskih stikih, ker to je nekaj slo-čftnakega, socialističnega, kar bi upropaatilo delavce. V resnici gre kapitalističnim mogot-oem sa lastno košo, zato pa odvejejo delavske Base vseh narodov od intereadonelnlh gibanj, da se ne bi zbližale in spoznale, da one lahko odločujejo o svoji usodi, da ae prepreči izkoriščanje In beda Poleg direktnih sredstev, de zavaja delavske mesa. Ima kapitalizem tudi druge različne pripomočke in pritikline, ki mu verno in zvesto slutijo v njegove namene. Cerkve so najmočnejše sredstvo zs tlsčenje mas. Potem ao rasne orgaaisscije šovinističnega značaja. Te pritiakajo na narodni čut ljudstsv in brenksjo na struns o pripravljenosti, kajti vsak čas lahko vpada v njih domovino sovražnik. Šovinistični patriotizem js imenitno orožje kapitalizma, kajti neveden človek rad postane sentimentalen. Zato Je ta stran kapitalistične propagande dobra maska, pod katero se skriva rea-nični cilj: stremljenje po bogastvu na račun izkoriščanih. Šovinist js človek s prenapeto narodnjaško menijo, Je fanatičen narodnjak, ki ne more tresno razsojati dejstev, ker je preššt s nesmiselnostmi. Šovinizem in ozkosrčnost sta si brat In sestrs. Kapitalisti verjamejo v inter-nacionalnost, le zavedene mase so bljejo na narodnjaško prsi. Vsak človek pripada gotovi narodni skupini in nespametno je, te ta ali oni taji svojo narodnoet; sleherni semljsn že po rojstvu pri-psds r gotovo grupo ljudi in si ns more pomagati. Tudi je nesmiselno tajiti svoj jeslk. Prsv tako je bedasto, te ss skuša videti v svojem narodu vss osredotočene krepoeti, v ostalih narodih pa vse slabosti. Taka zgrešena In nepoštene mnenja vodijo do šovlnlsms, ki js bolessn v kaotičnem stanju, katera potrebuje skrbne pežnje, da se Jo eadravl, Če ae jO sploh mors. Kapitalisti vseh dežel, ns epak način, is-koriščsjo vse delsvce* ne glede ne nerodnost. Zakaj bi se delavci ozirali na narodnoet, ko pe so vsi izkoriščani? Ker imajo delavci vsi enake težnje, zato je samo po aebl umevno in logično, da se morajo organizirati mednarodno. Razdvojene ne bodo ljudake mase veliko dosegle, združene pa lahko vse, do česar ao upravičene. _ Policijske brutalnosti Kadar gre za stretje delavskih pravic, se pogostoma odlikujejo e svojimi brutalnimi čini možje poeteve, policaji. Krepolel padajo po poglavah izgsranlh delavcev zato, ker vprašajo za drobec pravic, ki Jim gredo. In delavci ee razprte, ker nimajo nikogar, ki b| jih ščitil. Policijske groeote ee pomagali streti le veli-ko stevk in njihova naailja ostanejo vselej nekaznovana, ker tako peetopajo po ukazih podjetniških mogotcev. Pred dnevi je bilo oeem avtnth delaveev, ki eo pomagali voditi stavko v Pllntu, Mleh., pri Fleherjfvi tovarni avtnlh del, odpeljanih v oddaljeni gozd, kjer so jih detektivi Iz Pilata neusmljeno pretepli In mučili. Nnto eo Jih pustili vse okrvevljene v gozdu, de si pomagajo kakor so si peč mogli Par od teh nesrečnikov je bile tako nevarno i><4kodovanlh, da so morali Iskati sdrsvnlžke i »omoči v bolnici. Z X-žarki ao sdravfnki ugotovili obae« poškodb, tadobljenih po udarcih surovih polioa-jev. Poročilo pripoveduje, da Ja eden izmed prizadetih dobil reene not ran,,, poškodbe In Je ekot reč dni bruhel kri. Teko govori poročilo, s««i«j je na delu Unija SS milne svobodščlnr ki želi napraviti konec polldjekemu teroriziran ju. Delava! pa ne emejo zahtevati pravic, ker je pravica v rekah nenasitnih lskorlitevalct\ |a dobičkarjev I Arhivar. HlhffJakeOt W|a. —» V nedelj» IT/Julija Ji bUTsopet .nadvse vroč daJL Ceste o oerčju meata so Mle prašna'In mirne. Vae je bežalo ven la letele hladila se-naj mesU ob JeaMi, parkih in senčnatih gozdičih. Bil Je prav primeren daa tudi Is piknike. Tukajšnja Sloga št 16. je ob-državala na ta daa svoj piknik. Največja privledaoet Je bil lep Durent aeden, ki Je storil srečnega rojaka Joe Marolta. »10 WaBter st. Zabeleftlli so dober uspeh. Za nemi je letos te nekaj piknikov s večjimi bi manjšimi o-spehi. Pred nemi pa Je mod drugimi še eden. m katerega eo amre zanimati olšlierul ■Utrau- Francoska meteorološka postaja naznanja aračai tlak v miliberik — kar je nova mers -dočim za barometer š& nadalje Urala v sn • «etrih. Novine ao zategadelj nedavno i* rek k «djo, naj ae ae nestrokovnjake uporablja ")» no Štetje, staro in novo. General Delcambr*. ravnatelj omenjenega savoda. Je žeto odred da bodo tlakomerl poslej opremljeni s dvojm «Bi saaki- Ne dragi strani pa je priobčilo P»' eflo francoske meteorološke družbe ("la Met' orologle") vzorec s dvojnimi stopnjami Tak« sebo Občinstvo polagoma navadilo ns m'1' " Ur, kakor je svoje dni nedomestilo selenj z s*-tmdf® . W bo to piknik pomagal preosti OMZMiNJá njegova ugibanja Ljubljana, 9. julija 1980. o nesreči na Jadranu pišejo še vsi časopisi zelo obširno. Zanimivi sta pač izjavi obeh kapita-„ov "Koragjorgja". Drugi oficir \ idas,, ki je poveljeval ladji v ¿asu katastrofe, je izpovedal: "Nekoliko po drugi uri ponoči sem opazil "Morosinija" zelo daleč, ker je bila noč krasna in Mirna. Na istem mestu smo se sreča vali s Moroainijem vsak teden. Morosini je že oddaleč kazal zeleno luč, radi česar sem vzel še bolj desno .smer, tako da smo pluli skoroda blizu obale otoka Galje&njaka. Toda kljub temu, da sem krenil po nižjem kurzu, kolikor sem največ mogel, in pri tem pokazal Morosini ju našo rdečo luč, je prihajal on v čudni smeri, tako, da sem le za treno-tek opazil na njem rdečo luč, potem pa takoj spet zeleno. (Rdeča luč je na levi strani ladje!) Vse to se zgodilo v nekaj trenot-kih. Ko sem videl neizgobino nevarnost, sem udaril z nogo ob tla, da bi s tem opozoril kapitana Prodana, ki ae je nahajal pod menoj in nekaj delal. V tem tre-notku se je Morosini že zaletel y nas levi bok in prodrl vanj z brzino 17 milj. Strašni udarec je vrgel mene in krmarja, da sva oba padla na tla. Ta hip je že prihitel na poveljniški most kapitan Prodan ter ukrenil vse potrebno." Kapitan Prodan izjavlja: "Cim ae začul udarec drugega oficirja, sem planil iz kabine. Prav ko sem etopil skozi vrata, nas je zadel Morosini. Le Čudež me je rešil tfotove smrti, kajti prav v trenotku, ko sem skočil iz kabine, se je pričel lomiti železni masiv levega boka parni-ka med peklenskim truščem. A-ko bi ne zgrabil za r6čaj stopnic ter z enim skokom skočil na most ič, bi bil ubit od želesja. Ko je prišlo do karambola, je bilo videti, kot bi poveljnik >iorosinija izgubil vso prevdarnoet. Ustavili je vsako manevriranje, tako, da sem ga moral jas z magafonom opozarjati, naj odpelje nazaj. Ko sem se oprostil Morosinija, sem dal zapeljati na bližnjo plitvino. Potniki in moštvo je pokazalo disciplino ter preudarnost. Sicer bi povečana panika povzročila še večje nesreče. Luči so ugasnile, krmilo je odpovedalo. Ker sem 4-mel dva stroja, aam š njima manevriral in krenil a polno paro k obali, kjer sem nasedel na plitvino. Potem se je začelo Z reševanjem. Zahteval aem od poveljnika Morosinija, naj zapelje potnike in žrtve v bližnje mesto Bi-ojfrad, kar pa je odklonil, češ da mu pamik pušča vodo in da mu je radi tega radi hitrejše reparacije Zader bolj prikladen/' MoroAini je še večkrat povzročil 1 nesreče ^ Tako je lani v splitskem kanalu treščil v dve naši jadrnici ter jih občutno poškodoval ter je moral plačati precejšnjo odškodnino. Kmalu nato Je zadel v neko drugo jadrnico ter jo potopil. Tudi tokraf je bil kriv Mo-r,Hini in j# moral plačati težke "dftkodnine. Neareča v Pašman-«k« m prelivu, kjer ni nikoli me-vU' in je bilo to usodno noč jas-r" i »a je silno razburila pomorske in Primorce. Pripomniti Je t "d,a tudi, da Je bil Karagjorgja vedno poln ter da ao mesta na njem že prav do konca aeptem-»>rM bila že vaa razprodana. Ker sta se ta dva parnika are-'•avala vedno baž v tem ozkem prelivu. Je kapitan Prodan Že večkrat zahteval, da ae vozni red »Pomeni tako. da ae ne bi srečevala baž na najbolj nevarnem meatu. Ceškl tlak ujrotavlja predvsem, da vosljo I-talljaneki parniki ob dalmatinski obali akoro vedno prazni, do-ao jugoalovanakl parniki 7m*rom polni. Tudi pravijo čnao-P*i. da ne gre sa ugotovitev. da >* nesrečo povzročila višja sila, *«rvet je treba zahtevati stro- preiskave! Vea tlak izrača najdenja, kako se Je mogla viti nesreča v mirnem prelivu v jasni noči l Neki list je celo odkrito zapisal "Italijanski pamik se nalašč zaletel v jugosloifi. akega". Drugi spet prikrito na-Oiigavajo: "Ali ni morda direktni vzrok katastrofe skrajna bres-vestnost ali pa celo še kaj več?T Naše jugosL časopisje beleži tudi to, da brodolomci, ki jih je Morosini prepeljal v italijanski Zader, niso mogli is Za-dra poslati ne brzojavov niti ni-ao hoteli jemati dinarskega denarja in je moral posredovati šele jugoslovanski konzul, ki j$ sam sprejemal in oddajal brzojavke. Pet mrtvih, ki so jih prepeljali v Zader, so 7. julija zvečer pokopali na zadrskem pokopališču : so to dva češka državljana, dva Dunajčana (moš in Žena) ter eden Jugoslovan s Hva-ra. Italijansko čaaoplaje ni nič kaj posebno poročalo o strašni katastrofi, marveč je predvsem skušalo lansiratl v svet lažnivo, zadnje radpstno vest, da je naš kapital izvršil samomor. No — to jim ni uspelo. Tudi poročajo o nesreči pristransko, hoteč odvaliti krivdo od Morosinija. ,» v • Zanimivo pa je dejstvo, da je naš parnik opazil nevarnost, se ognil k obali, a ko Morosini le ni spremenil svoje smeri in se naš parnik ni mogel več umakniti še bolj na desno, ker bi sicer nasedel na plitvino, je kapitan Prodan ustavil svoj parnik ter dajal znake s sireno Moresiniju, ki ps je drvel naprej ter se zaletel v Karagjorgja. Kako Moralni ni mogel preprečiti katastrofe — je res zagonetno. In bogve ali se bo mogoče ozirati na Izid preiekave tako gotovo, kakor na mnenja, ki jih te okolnostl zbujajo. Zveze Slovenije z morjem LJubljana, 8. julija 1980. 2e dolga leta se vddijo boji in pogajanja za ustvaritev zveze Slovenije z m"Sne držsve-asdaj ajo "fenajtl, oziroma spopol- _____zračrff torpodo. To se Jim gotovo poitočl dosMi, ker glavni del fhične vede—fliika, inženii-stvo in kemija—«luži v dsnašnji civilizaciji deztrukttvnim namenom. I • ■ • " ^ istnost zračnega torpeda Je t skrivnost angleškega vojnega partmenta. Z vesti Je le toliko razvidno, da bo torpedo gnal motor—elitno kot letsJ?—od katerega bo pdvlana njegova daljava—cll|. In kar Ja motor danes še Jako izpopolnjen, ai ja lahko misliti potencialno možnost te- švi. m o- vbrizgali šapi, vindar>_žeim|^^ kojno ao prepeljali v Tržiš, kjSr je bila pokopana. sovražne Zopet požig v kranjski ffcohci, fOdo, na — Na lesnem skladišču posest- Wjhuj^ — jEšaanem akladiAču nika Žagarja ln leasega trgovca Porente v vasi Breg ja v noči od ponedeljka na torek izbruhali požar. Ogenj Je nastal nekaj po polnoči. Ker J« bil les suh, ¿e J» ogenj hitro širil In zsjel vee skladovnice deik. Kljub pomoči gasilcev so deeke zgorele, zg°re-la je tudi neka eoeedna stanovanjska hiša. Sreča je bila ša. da ni vlekel vet*, sakaj prav v bližini Je vaa vas Breg in bi lahko ogenj objel vse hiše. Ljudje so stali na atrehah ter vaak prileteli ogorek takoj ugasnili. Akoda je velika, posestnik Porenta ima samo na deskah škode nad 160,000 Din. Celokupno škodo pa eenijo na četrt milijona. Ogenj ja bil podtaknjen, kakor že več zadnjih požarov. Za storilcem ugibajo, a ne vedo nič točnega. tomat — - nrnL|ti| rit. KrSii^f pronioicij* I Denver, Colo. — Tony f%i liano. eter 72 let, je varil pivo «I je bil poklican pred sodnike, kjer je izjavil, da Ss Je pivu teko navadil, da ne more biti brez nJega. Kar nI bilo nobenega dokaza, da je pivo prokonšano. • To Je potencialna motnost tega novega gorilnega stroja, krona vseh človeških Izumov. Radi groane slike, ki Jo nudi še eama domišljija, bo mogošs kdo «ps-varjal, da ae ne bo nobene država drznila rabiti tega orožja Strah pred toaledteaai bo *ot<. vo velik fašrtor. Vendar js pa vaakdo vsMk naivnež, ki veruje v človečanstvo v vojno saplete-nih držav. rinssiri najefektivnejše rabe naj-hujšega moriliuga orožja. Zapomniti si je treLa, da je vaaka v vojno zapletena država vlnda-na po vojnem ln mornarlčnem generalnem štabu. vLjudskl sa-atopniki"—od prezidenta do vaškega "dog-oatcherja"—so v< službi vojnega aparate, la čim hujša orožje inugo, čimbolj je "obramba" apopolnjena, temveč "aovragov" je pobitih in tem popolnejša je zmaga. Vaaka država ni je še v vaaki vojni prizadevala nadkrilki auvrašnika v morllnl umetnoati. ln prihodnja vojna ne bo izjema. Razlikovala se bo od prejAnjih la v tem. da bo«o-pojmljivo strašnejša, ker od sud-aje svetovne vojne ee je morilnl aparat in sposobnost sleherne države mnogokrst izboljšal tom novih iznajdb. > * je na dri po- "OI »V.T, m* H In vetjem v gospodarski Od sačetka sem omenil, da prihodnja vojna ne bo za "demo-kraeljo," pač pa vojna za trge, ro je bila sicer še vaaka vojna, vendar pa vprašanje tujih trgov ni bilo Še nikdar toliko v ospredju kot je ravno sedaj. V zadnjem stoletju Anglija ekoraj ai imela nobenega konkurenta. Bila je edina država, ki Je sala-gala svet a produkti svojih to-varan» Sedaj pa Je na posorUšu najmanj šest mošnih induatrial-nih ddav, ki IMejo tujih ti«ov Obaegu nahajajo krizi radi pomanjkanja trgov za njih produkte." S toga vidika je trgovinski boj med Rusijo in Ameriko, ki je v zadnjih par tednih izbuknll na dan, sicer v miniaturi, večjega pomena. Jedro toga boja je ta da Je kapitalistična Amerika pri-pravljena prodajati Rusiji svoja produkte, ne trpi, pa ds bi tudi Rusija prodajala avoje produkte Ameriki. Zabrsnjenje ruskim ladjam, da bi IzloAlla večji tovor lesne kaše (Is katere ae dela papir) ter laaa, pomeni- "Yankee" imperializem v novi oblaki. Argument, da so ta produkte izdelali ruikl kaznjenci, je navadna kamoflaja ameriških džingoi-stičnlh imperiallstov. Država, ki potoni "rollow dog" pogodb, sod-nljsktti prepovedi In s vsem svojim policijskim aparatom drži delavne v mentalni in goapodar-eki odvisnosti, ki je svoje vrste suženjstvo, nims prsvios do mo-rsličnih ugovorov proti raske-ms uvosu blsgs, čeravno bi ga Izdelali kaznjenci. Ta incident poleg drugih značilnosti pokazujs vno hlpokrit-stvo "Vankee" kapltallzms. Medtem ko se sa gospodarsko in sosialno stanje ameriškega delavstva prokleto malo smenl, i-gra v sferi mednarodna trgovine hinavskega moralleta. Odel se Je s protektlvno' carino naj-goroetasneJŠe in gospodarsko samomorilne vrste. Končno js gotovo to, ako ae ameriški narod ne stresni In v dogleditem Času ns trešči kapitalisma na ameti-šče, sa bo na ametiššu snsšlo precej < milijonov Američanov nižjega in srednjega sloja. Ostsli pa beda umirali na bojišču v kaki snnenjl državi, kamor Jih bo pahnil amertAk I Im perlaltzem. In eieer lahko tudi v Rusiji, ker s napredovanjem novega družabnega reda v njenih msjah, bosta* prišla oba sistema do vedno ostrejših konfliktov. In k«o Je današnja Amerika noslteljicu kupit m I i m t krega handere in Ku volj arogantna In a fanatizmom prežeta, ni konflikt med tema državama—noalteljici dveh fun-damentalno nasprotujočih ,ai sistemov—povselk "pips-dream." 1ejvei|a amerlika nwia Dasl letošnje ljudsko štetje (censua)predatevlja doaedaj največji» statistično podjetje ia-vedeno v tejvdeželi, vendarle, kakor se sdl, bo delo dovršeno v rekordnem času. Delo pravega seštevanja je Še dokončano na licu mesta. In da se is ve ss izide v ipoedinih krsjlh, Je bilo dovoljeno poedinim okrajem, da objavijo preliminarna izide ljudake-ga štetja. Zato vemo že aedaj ss isid ljudskega štetja v poedinih krajih in okrajih, dočim pri prejšnjih štetjih je bilo treba počakati meseie in mesece, predno je centralni urad v Washlngtonu objavil končne izide. V ljudskem štetju 1, 1920 amo imeli tri meata. ki so imela prebivalstvo čez mlljon duš, namreč New York« Chicago in Philadelphia. K tem miljpnsklm mestom sta bila sodij dodana Detroit in Los Angeles. Vrsta trldesetorici največjih mest v Združenih Državah se j* spremenila — nekatera mesta io se qmmaknila naprej glede števila preblvalctva, druga so Izgubila zvoj red v vrsti. Loa Angele» jS kar skočil it desetega * peto mesto in Baltimore je pr« skočil Boston. Deseterica največjih mest je pridobila kar 8,000,000 prebivalcev tokom desetih let. Toliko Chicago, kolikor Lok Angeles sta se raa* merno bolj povečali kot New York. Začasni iald pokazuje sledeče številke prebivalstvs: New York t.....,,.,M Chicago ... .3,660,000 Philadelphia . IMS, 000 Detroit. 1,666,000 Los Angelee. 1,212,000 901,600 K 17,000 778,000 770,000 664,000 888,000 678,000 688,000 mm 468,000 488,000 440,000 440,000 400,000 .'1H2.000 strani pa do-,000 prebivalcev, kar 1 H.6 odstotka več kot deset let 1 nazaj. Florida, ki ima skoraj Ipoldrug milijon ljudi, sv. je v de-M tilt letih povečala za 6J%. Dr-tava Missouri imš 3,819,000, kar pomenja le 18% povlška tekom desetih 1st. V tej državi kar 88 o-krajev sssnsmujs zgubo prebivalstvs. Največji poraat v deaetih le-tih so imele sledeče države: California (64.8%), Florida (81.-8%), Michigan (81,8%), Texas (84.6Vh). Georgia ima skoraj isto preblvalatvo (povlžek 0.89%) In Montana Je dejanakl izgubila na prebivalatvu (po-manjkljaj 8.8%). Nlao že znani izidi drtav Pennsylvania, New Jersey, Oklahoma, Louisiana, Mississippi. Oregon in Idaho. Na podlagi objavljenih izidov in cenitve prebivalstva v sgorsj omenjenih držav, katerih isid še ni znan, se Število prebivalstva Zdrušanih držav (t. j. 48 držav (n dlatrlkta Columbia), ceni na 1 £2,462,900. Leta 1920 ja bilo 68 mest, ki so Imela Čez 100,000 prebivalcev, aedaj pa 94 mest. Najnovejše mesto .v tej skupini mest Je Gary. Indiana. V teh 94 mestih Združenih drŽav stanuje 36,498,-970 prebivalcev, kar pomenja 82.76% več kot K 1880, MHIIIMMIHMI I,••«,,«........ t,....,,,»...... ...••t........ ,.,,,,,,„m., ,««#,.I <<<».,,,»« >MH Cleveland St. Louis Baltimore Boeton Plttaburgh . San Franclaoo Buffalo Milwaukee, Washington, D. C....... Minneapolis ..... New Orleans.. tIMIIIIHM Cincinnati It, ««l,M,••««»«»•» Newark , . Kansas City, Mo, • ....... Seattle , Indianapolli,, ............... 864,000 Atlanta . , „ iiiiiMiiinnwi« Rochester, N. Y. «w.ooo Denver,. i.,«.,»,.,.. Portland, C^re,,, Huston. Toledo. Columbus ................. St. Paul. Naselbina «najetih mlUjonov Rea je sicer, da mesto Nsw York ni toliko iraatlo, kolikor se Je pričakovalo* ker iS Js mislilo, ds bo preseglo 7 Milijonov, Treba pa pomisliti, da v metropoli-tanakem okraju mesta New Torka, i J. v okraju, ki tvori kolobar s premerom 40 milj la • are-diščem v Clt» Hali, šivi pribkš-no U milijonov duš. Na liti ni-čin bi ss števSks sa poedina mosta znatno povedale, ako IH všte-II predmeatja dotlčnlh mest. In rsvno predmestja so m povsod znatno povečala. ¡/ Ossadaj imamo le malo podatkov, kar so tifs skupnih števil prabivalatva sa poedina drša-ve. Država New York seveda staje najbolj obljudena dfžava Združenih držav; ima 1*,**,- »20,000 899,000 2! M),$00 290,700 280,000 871,000 Medtem, ka v mnogih Indnatrl. Jak anlžujejo plače delavcem, pa oatejajo cene raznih šiv-benaklh potrebščin na prejšnji višini Waahlngton, D. C. — (F. P,) Modtem, ko rasni ekonomakl izvedenci Izdajajo a varila, da bo depreelja, v kateri ee nahaja dežela še cele mesaee poete la še hujša, de aa bo nakupovalna smošnoat prebivalstva še nadalje nlšala, pa prihajajo v delavski department poročila o nadaljnlh mezdnih redukoljah v raznih industrijsh, kakor je razvidno Is tedenskega poročila delavskega dopartmenta. To pomeni, da tudi nakupna sila prebivalstva še smerom pada, kar vsekakor ne more roditi dobrih posledic In da bo Industrijska kriza, ki Je Itak še dovolj teška In občutna postala še občutnej-šat vkajtl smajnšanje nakupovalne moči delavskih mas pomeni la podaljšanja in poelabšanje industrijskega ssstojs. . Dejstvo Je, da meade padajo hitrejše kakor oane rasnim Šiv-Uonakim potrebššinam. Medtem ko so osne življsnsklm potrebščinam od Junljs 1989 do jsnljs •1080. psdls jsdvs sa 8.1%, pa ■naša mezdno znižanje v rasnih Industrijah od 6 do 10 odstotkov, poleg tegs ps ee uvsjs v in-diistrlj«, prlganjaške metode in dšlovnl, čas se kršiš delavci so iljenl produclratl lato kvan-blaga v krajšam delovnem ■ manjših plačah, kar zmanjšuje njihovo nakupo-zmožnost, kar je eden Izmed glsvnejših vzrokov čedalje hlijšemu zastoju v trgovini. Medtem pa brezposelnost še zmerom narašča. Delavski department prlsnava, da Je brezposelnost v neki reprezentativni Industrijski grupi, ki uposlju-je blizu j>et milijonov delavoev, nHrasls za 1.8% v onem samem msiscu m«l junijem in majem letošnjega lete, Istočasno pa so as anlžall dohodki delavcev, ki ša delajo, sa 8.7%. HfHIvia, prisiljeni p titato blaga č|su In ob Sflo zi valno Ravno od v vojns pokazuje ga je sodnik odpustil domov brez t nih držav ni pričakovati vsake kazni. ga kot mrzftčno stremljenje I , le Mal. T Male S«aiaN -PLAVA KRT In Milijon* Tftév jezike. (Z« PresveU iMféMl Ast Muii.) lOBVlTg "Kaj je z vami?" »em ga vérfhíik v sobo ta "moštvo. Vai Zavila sta v gozd. Pddsolnčnik je pošu-meval v vrhovih, drevje je rdelo, maklen s« je oblisUval, njegovi liati so krožili in cepali liki osti na tla. Po lozlci ob levi je modrel podlesek, nekje vile se je režala loja. Vaekod se je oznanjal prihod jeseni, noseče, medle, Iz-žete žene bosih nog, rszgnljenih, uvelih prsi, i prazno košaro na glavi, proseč milodarov. Kakor bi bila oba enih in istih misli, sta zavila s steze na majhno trati no. Vprašujoče ga je pogledala in Cernič je potrdil. Za iopom razrastlega grmičevja je sedel v travo. Ana je prlvila svilnato krilo in je tudi sedla, toda nekaj korakov stran in niže od njega. Sta se »pomnil* nekdanjih dni? Ana je globoko vzdih-nila, Cernič pa je drezal s palico pred seboj po travi med koreninjem. Nekaj časa sta molčala. S tresočim se glasom je Ana prva prekinila molk: "Kako mineva čas! AH je res že prilično deset let, odkar sva se videla posled- njlčr "Zdi se ml. Mord* je več, morda manj, sam ne vem. — In kaj potem?" "Prav nič! Marsikaj sem premišljevala o vas. Se vedno vas ne morem doumeti, kakor bi bili rebus. No, govorite, poslušam vaa." "Kaj naj povem? Videti sem vas hotel — kar tako." "Kar tako?" ošinlla ga je s zlokobnlm očesom. "Tega pa ne pomislite, da sem jaz omoše-na in da imam otroke?" Hotela se Je dvigniti. "Počakajte!" je zaproell. 'Torej, govorite!" Uprla Je glavo v dlan in jo nagnila proti njemu. "Menil sem, mislil sem ... da me ne bi,na* psčno sodili. . . Saj veste, tedaj . . ." "Se hočete opravičevatiT Porogljivo se "Se ni potreba, je tudi brezpomembno." Namršil Je obrvi in Je govoril trdo: "Nič ae ne bom opravičeval! Bilo bi v resnici ne-zmiselno. Ve ženske hočete, da mora vprav vsako ljubezen venčati zakon. Brez oltarja ln poročnega prstana si ne morete zamisliti lju-bezni, hočem reči, prave, srečne ljubezni. Kako ete nesrečne, kako smešne! Mi moški, recimo —" "Vi moški, recimo, ste sami svetniki I VI ljubite zaradi ljubezni same, — da le ljubite," ga je lasmehljlvo prekinila. "Potrplte, da povem t" Jo je ves osupel zavrnil. "Ml ljtiblmo, a kadar ljubimo, tedaj ljubimo Iskreno, Iz srca, globoko, verno, za vse večne čaee." "Ha, ha!" se je rogala. Ni se dal motiti, nadaljeval Je trdovratno in a povsdignjenlri glasom: "Samo tista ljubezen je v resnici ljubezen, v kateri Je Ideal nedoaegljiv!" "In tako govorite vi ... in vit Ha, ha- ha!" Razdražen je nadaljeval hitro: "Veste, kaj Je prava ljubezen? Morda ne veste, da je raz-tolmačil neki modrsc, k! nI bil vselej strupen, ljubezen takole: Se najbolj srečna ljubeeen Je tista nesrečna ljubesen, ki v njej dva, fant ln dekle, ne zmoreta sreče, da bi ae tudi poročila ..." Iz oči ao se jI uslpall bliski divjega sovraštva. Pritegnila je kolena in s grozečim pogledom nagloma vstala. Stopila Je trdo pred njega. Tudi Cernič Je planil na noge, podzavestno Je dvignil palico. Ana se Je okrenlla In bušnila v zaničevalen zaameh. "TI si mož, ti si Junak! Meniš, da pestmi? Zaslužil p* si in že te nameravala davno." ; _ . . Cernič je stopil sem ln tja, potem Je vrgel palico na tla ln se malomarno zleknll po travi; utrgal Je bilko in Jo žvečil. Ana je mahoma odsekala s hohotanjem, zopet je pri vila krilo in sedla tik njega. Uzrl Je majhna, lakasta čeveljčka, temne, proeojne nogavice in čiste, bele volane spodnjega krila brez vsakršnih čipk In vezenin. Sladek vonj kollnrte vode je vel od nje. Zadregetal je po životu, sklonil se je v sedež ln se nekoliko od-meknil od nje stran. V "Kaj se me bojite? Le sedite nazaj, k menit Tako. Ne bova se prepirala," je govorila mirno, resno, nagnila se Je k njemu in mu pogodila lice. * "Saj res, kaj bi ee prerekavaU!" je pritrdil in glup usmev mu je zaokročil usta. ' "Poljubi me!" Nagnil se je k nji, da bi poljubil, pa se mu Je zmaknila. ^ "Saj ste vendar ošenjeni! Glejte, že bi ee lahko make osvetfla nad vami, — če bi sporočila pregrešno poleljivoet vaši ženi, ali ma-ltar vaši ljubici! Jaz pa se nikogar ne bojim. I zmeden vpraAaL "In kašni ste!" "Pustite me, ^a ee make po-I mirim. Kako srečen sem, da vas vidim! Ta prekleta spiritistična seanaa me Je sptnvila popolnoma iz ravnotežja! Ko sem stopil v svojo sobo, zagledam sredi nje čisto ukazujoč. To je poteza. In izpuščaj, ki obraz j<-vojaška ga razodeva vaša koža na čelu, je doma samo na Bermudlh." Podčastnik je moral priznati, da je vse tako, kakor je povedni dr. Bell in- je dobil pred njim veliko črno krsto! fOotovo je bil gibo spoštovanje, to le privid moje razgrete domi-1 p0 tem Bolhi je skrojil Co-šljije! A vendar, razumeli boste, Lan Doy]« svojega Sherlocka ¡da sem ae grozovito ustrašil!" Holmsea, moža z ostrim, asket-I Obnemel sem in obstal: "Pro-1g^im, bistroumnim in duhovi-| slm vas, povejte ml še enkrat, tim obrazom, ki je združeval vse |kaj ate Videli v svoji sobi?" poteze genialnega detektiva. A "Krsto - veliko razu so ji trepetale mišice. "Jaz te nisem zavrgel, ne, jaz tebe nisem zavrgel!" je svečano izgovarjal. V srcu je me-rfy njeno sovraštvo, pa mu ni našel dna. ?< "Ne moti me!" je kriknila. Nemirno se je oziral, če morda kdo ne posluša. Nikogar nI bilo. r "Nikar ee ne razburjaj, lepo te proelm!" "Res, neepametna sem.--Kako sem zasopla! Človek je smešen, ker se vznemirja za ti$e malenkosti . . . Toda nadaljevati moram, ker sem sklenila, da ti povem vse, prav vse in mirno. Samo ne prekinjaj me, te prosim!" Cernič je vdano molčal in sklonil glavo. Ana se Je pomirila in nadaljevala: "Srečna eem, da nisem dobila takega zmaja, ko si ti, za mola — ln to Je tretja! Hvala, da si me zavrgel... Glej, domislila sem se svoje starejše seetrs. Morda se še spominjal, da se je vprav lati čas, ko Jas, tudi ona ljubila s svojim Karlom. tOsUs jflkntUM) . moj zet trgetino s krstami I ni uepel. Zato se je moral ved-trgovina mu v zadnjem čatii no iznova vračati k svojemu ne-uspeva dobro. Neki upnik ga | gmrfcnemu detektivu, ki ga je ob- zdaj tožil in vsak dan prifik- |činstvo nenasitno poširalo. jemo eksekutorja, da tnu za- ■fiMDt obiMU | robi V»o zalogo krut jem zeta popolnega poloma, sem razposlal vse dragocenejše krste svojim prijateUem. In ker smatram tudi tebe ja evojega dobrega prijatelja» fe proelm, da obdrži! krsto tolike časa, da mine nevarnost rub^nika. Takoj potem bom poslal, delavce po krsto. Tvoj odkritoerčnl Ivan Celju-stin." Za svetovne vojne se je Conan Doyle postavil v službo domovine. Organiziral Je v Crow-boroughu zbor proetovoljcev, ki se je štiri leta boril na francoskem bojišču. Potem je spisal zgodovino angleških čet na francoski fronti. To delo obsega šest zvezkov. Ko mu je na bojišču padel sin edinec, pa se je odmaknil od vsakdanje realnosti ln se vdal spiritizmu. Pred petimi leti je predsedoval mednarodnemu kongresu spiritistov Španski princ Alfons, dedič španskega trona, v Parim. Svetovna bur-šoasila, ki se zbira v te« mestu, se klanja prertolonasledniku, katerega b* , nI tako Bizarna radi naraščajočega republikanskega gibanja t Špt. v Parizu, spisal pa je tudi dve laži. Tako so pokopali apiriti- knjigi débelo zgodovino tega po-kreta. L. 1902. je bil povišan v plemiški stan. Do zadnjega je živel v svoji hiši v Crowt>orou-ghu, kjer je umrl 7. julija, star 71 let o Conana. Doyleja so pokopali med jožami na njegovem vrtu v Crowboroughu. Pogreb je bila pristna spiritistična prireditev. Ženski svet se Je udeležil pogreba v svetlih letnih oblekah. Prav tako njegova žena in hči. Vdova je prečitala ob grobu na naslov duše njenega moža poslanico, v kateri $e je zahvaljevala v imenu vseh prisotnih njegovemu duhu za boj proti sta Conana Dojleja, toda oče flherlocka Holmesa bo Živel ie padalje brez spiritističnih ceremonij. ŽELODČNE NEREDNOSTI ODPRAVLJENE "Junija 14, 1960.—Trpela sem na u-prtnici in glavobolu, nobeno zdravilo ni nič pomagalo. Konečno, ko sen poskusila TRINERJEVO GRENKO VINO se počutim boljše. Zelo aem zadovoljna s to odvajalno toniko. Mre. Anna Croas." Nagle spremembe temperature m vzrok želodčnih narodnosti, katerih se lahko obvarujete ako rabite Tri. nerjevo grenko vina Zdravniki priporočajo, da ga vzamete na mirno žlico pol ure pred jedjo, trikrat dne*, no. V vaeh lekarnah. —(Adv.) A. Cehov: NOČMOZE Glavs mi je bila težka, ko aem i topil nske zimske noči na ulico. Pravkar sem bil pri svojem prijatelju, kjer amo imeli splritlstl-Čno seanso in žalosten sem stopal proti domu. MoJa pot ms Je vodile mimo meatnega pokopallš-ča, zakaj stanoval aem zunaj mesta. Beaede, ki Jih je govoril Es-pinosov duh meni — mi ksr niso hotele is glsve. "Tvoje življenje ss bliža kon cu! Bpokori ae!" Nisem veroval v aplrltlsem. toda temna noč, tuleči vihar, tiho padajoči dež in pošaatnl odmev mojih korakov na samotni ulici — vae to me Je navdajalo a čudnim strahom. Ne da bi se osrl, sem pospešil avoj korak. "Bi»g ve. če nI nocojšnji vihar moj grobni spev?" sem mislil in počasi odklenil hišna vrata. Tisti mah Je potegnil veter; zdelo a« mi Je, da ae je vaa hiša stresla — in glej, okno v moji sobi je bilo odprto, šipa Je padla na cesto in se s ftvenketom razletela ns tisoč drobcev. Poiskal sem vtiga lice 2igica se je vžgala In v plapola jočem avltu aem sagledal . Obšla me je groee.... Zakriča sem. Kakor ukopan ssm obstal na avojem mestu ln saprl oči. Ali sanjam? Morda imam vročico? Ne. v temi sem prav dobro razločil obrise velike krsto. Zlat križ se Je blišča! na rdečem po- krovu. Svetlo rdeča barva je pomenila, da Je krsta namenjena mlademu dekletu la po fini Izvedbi krsto sodeč Je morala biti mladenka iz vlših krogov. Kaj naj pomeni U krsto? Kdo jo je poetov!! v mojo sobo? Ali Je prazna? Ali leži morda mrlič nji? Vrata ao bila sa časa moje odsotnosti vselej taklenjena in le najbližji prijatelji so vedeli za kraj, kamor sem spravljal ključ. Morda ao ml duhovi poela-II krsto, da b| se hitreje pripravil na smrt, ki ml Jo Je duh E*» pinosa tako resno prerokoval. T*ko čudno naključje mora spraviti vsakogar la ravnotežja. Ves zatopljen v to uganko eem taval po ulicah; del ml Je bil v obrez In kljub košuhu sem bil kmalu slo koše premočen. Kam naj grem? Kam? HsaaJ v svojo sobo? Ne, sama mfeel na krste me je ns vdajala s tako gfoso, da so ml stopile potne gfage na čelo. Tods na cesti v*ndfy ne morem ostati vso noč! Zd*Jci sem ee do-mislil, da Imam tod v bližini prijatelja Upokojeva. NJega hotel prositi sa prenočišče. Tekel ssm vso pol do njegovs hiše, a tal, ga nisem aašsl doma. Vsdsl ssm. da Isti ključ njegove »obe pred vrati i*>d preprogo. Vsel .mi trs fn odklenil sobo. Kle- in vžigalico, drg-pogledal okoli Kdo izmed živeče generacije nI o tem gospodu le kaj čital — iz pereea Conana Doyleja ali iz [potvorjenih detektivk? Niste čltali? Potem ga poznate vsaj po Unenn. Menda ni odraslega človeka med nami, ki ne bi poznal tega mojstrskffa detektiva tako aH drugače — vsak pa go-I tovo ne ee, da se Sherlock Holmes ni irodil iz matere, ampak is očela v osebi Conana I Doyleja. Kdo je kil to možt Prišel Je iz Škotske/kjer se je rodil 22. I maja 185» Edinburghu in je študiral nis pravoznanstvo, am-| pek medicino ter je deloval od 1. '1882. do 1890, kpt praktfcni zdravnik v^Southss^ kjer jf bil izvedenec za psihiatrična mnenja pri sodišču. Potem se Je vkrcal na nekega kHolovca, ki | Je odjadral proti tečaju. Poleg zdravniškega pokll* se je bavil! Iz literarnimi deli,1ki pa mu vI začetku niso hoteli prinesti priznanja. Sele ko ee je lotil de-| tektivskih snovi, jš uspel. Nje-| govo Ime je naglo prodrlo v jav-nost, ki je spr*J4a detektivske! ■Utfnov literarni obra-| NI dolgo trajalo, pa je btl Stara in zaupna prijateljica Je ta dobro poznana banka svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga in daje nasvete. Ona izvritaje vseh vrst bančne posle in prodaja pa-robrodniške liste vseh družb. Ne pozabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. \ »SPAR AMERICAN STATE BANK lftS Btm Island Ava, CHICAGO» mi miriti. Vsel eebe... Biloml Je kakor da me ^IfitMní 'dS^M ktvarMMJ prijela ledena roka aa vrat zL,ÄlnA butnil vame. «»Pahe. Zgodilo ee Je n. pr.. de "Bogostov, Bogostov T sem I'** P^šel k nJemu v ordlnacljo| vakllknll. "Kaj ee Je zgoddor vojak. "VI ets podčastnik,' Bogostov Je drhtel po vsem te- J* *** lesu PrlJsI ms je ae roko In ga- ««dih." - **ake Se vseter Je I leeUal: vprašal sačiMftsnl došlec. "Vsto-| "Vi ste Panlhldln? AH ste reel Pi» «t® v "¿o, ne da M ee galije vaš duh r krili. Tako stopi X0DST70 XSKARNK APELOLA NA ČLANSTVO fiLNJPJ^ »A IMOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI dsje rodiva & N. P. J. PRINTER Y t*74» So. Lswaásb Avenue CHICAGO, JUL TAM «i DOBE NA £SUO TT7DI VBA ÜSTMENA POJASNILA