Our Write U* Today Advertising rates are REASONABLE____ List slovenskih delavcev v Ameriki. bosi« mnogo pri- opominih. — Ako if naročnik, pošljite en do-i dvomesečno potkninjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 CftMi Matter Z Lai, 1M it tki Po* Offlco U Htm Iwi N. I, Act mi mi Mank Srd. 1IH. No. 160. — Stev. 160. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 12, 1939 — SREDA, 12 JULIJA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK Volume XL VIL — Letnik XLVIl. CHAMBERLA1N0V0 STALISCE Z OZIROM NA GDANSK Prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarsko Angleški min. predsednic ni predlagal kompromisa in ne bo uvajal pogajanj Tuctf vsled notranje spremembe v Gdantku bo tla Anglija na pomoč Poljski. — Chamberlain je pri-znal nemški značaj Gdansk«. — Mesto pa je neobhodno potrebno za Poljsko. LONDON, Anglija, I I. julija. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je včeraj v poslanski zbornici rekel, da da bo, šla Anglija Poljski na pomoč, ako bi se Nemčija z oboroženo, ali neoLoroženo silo hotela polastiti Gdanska, ali pa če bi prišlo do kake notranje spremembe, ako bi temu Poljska nasprotovala. S sedanjo izjavo, ki jo je odobrila francoska in poljska vlada, je Chamberlain jasno podprl svoio izjavo pred tremi meseci, da bo Anglija pomagala Poljski, ako bo njena neodvisnost ogrožena. Zadnji dogodki v Gdansku," je rekel Chamberlain,*' so dali povod bojazni, da nekateri želijo enostransko urediti svoje bodoče stališče in s tem predložiti Poljski in drugim državam fait accompli (dovršeno dejstvo). 'Ako bi se pa kaj takega zgodilo, potem ta zadeva ni več krajevnega pomeoa, ker se ne tiče pra -vie in svoboščin Gdancev, ki skucajno niso ogroženi, temveč bi takoj nastopila važnejša vprašanja, ki bi se tikala poljskega narodnega obstoja in ne odvisnosti. "Zajamčili amo, da bomo Poljski Ifiudili svojo pomoč v slučaju jasnega ogrožanja njene neodvisnosti in bi smatrala za necibhodno potrebno, da se temu zoperstavi z oboroženo silo, tedaj smo tudi mi trdno odločeni izvesti to podjetje." Chamberlain je rekel, da je Gdansk odločno strategične in gospodarske važnosti za Poljsko in da bi kaka druga država, ki bi se vstanovila v Gdansku, Poljski mogla zapreti dostop do morja in na njo izvajati gospodarski in vojaški pritisk." S tem je hotel Chamberlain reči, da bi vsaka orememba v Gdansku brez privoljenja Poljske bi-la neposredni povod, da Anglija izvede svoje obveznosti do Poljske. Izjava, ki je bila prebrana v poslanski zbornici, je skoro ista, kot je bila sestavljena in jo je odobril kabinet in je bila poslana v potrditev v Varšavo. Poljska vlada je naprosila Chapnberlaina, da naj nekoliko popravi prvotno besedilo, kar je tuni ctoril. Nič ni čudnega, da so Poljaki veseli Chamber-lainove izjave in celo njegovi kritiki so zadovoljni. Chamberlan je svojo izjavo v poslanski zbornici bral hladno, kot je njegova navada. Vsaka beseda je bila dobro premišljena in tako jasno postavljena, da ni nikakega dvoma, kaj "bo Anglija storila, ako bi se hotela Nemčija polastiti Gdanska. Niti Anglija sama po Chamber laino vi izjavi ne more fe enkrat iti v Monakovo. Chamberlain ni predlagal nikakega kompromisa in vsled njegove izjave niso mogoča nikaka pogajanja glede Gdanska. Izjava priznava nemški značaj imesta, toda tudi povdarja veliko važnost mesta za Poljsko. Rekel je, da Nemci v Gdansku niso ogroženi in cla njihovi svobodi ne preti nikaka nevarnost. Poslanci so sedaj prepričani, da bo gdansko vprašanje nekaj tednov počivalo, zlasti še, ker sta nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop in vrhovni poveljnik nemlke vojske general Walter v. Brauchitarh na počitnicah, italijanski vnanji mincer C ano Jae je na obisku na Španskem. u bridges je komunist Tako je izjavil neki vladni pričevalec tekom procesa, č e naj b o Bridges deportiran ali ne. bolgarski premier je obiskal jugoslov. regenta na bledu BEOGRAD, Jugoslavija, I 1. julija. — Knez namestnik Pavle je na Bledu sprejel bolgarskega mi nistrskega predsednika Grigorija Kjosejvanovr.. Popoldne pa je imel dolgo konferenco z vnanjim ministrom Aleksandrom Cincar-Markovičem, nato pa je bilo objavljeno skupno poročilo o konferenci, .f V svojem izročilu oba mi-1 nistra povdarjata, da je med Jugoslavijo in Bolgarsko potrebno se tesnejše prijateljstvo in ožje gospodarsko sodelovanje in da politika neodvisnosti in nevtralnosti najbolj odgovarja interesom Bolgarske in Jugoslavije in interesom miru na Balkanu. Ministra sta se tudi sporazumela, da obe državi utrdite dobre in prijateljske odnosa je z vsemi svojimi sosedami. S tem je rečeno, da je Jugoslavija odločna ?v tem, da ne Ik> I dovolila, da bi bilo njeno prijateljstvo do Bolgarske sredstvo za podporo Bolgarski v njenih teritorijainili zahtevah do Romunske in Grške, temveč da hoče čimprej pripeljati Bolgarsko v balkanski blok. BEOGRAD, Jugoslavija, 11. julija. — Jugoslavija in Bolgarska, na kateri os Rim-Ber-lin z vso silo pritiska, ste so (sinoči združili K> izjavi "neodvisnosti in nevtralnosti." Bolgarski ministrski predsednik Grigori Kjosejvanov, ki se vrača z državnega obiska v Berlinu, je na Bledu kouferi-ral s knezom Pavlom in vnanjim ministrom Aleksandrom Cincar-Ma-rkoviceni. V. skupni izjavi obeh ministrom balkanski diplomati ne vidijo ničesar, kar bi moglo kazati, da bi bil Kjosejvanov v Berlinu sklenil kako pogodbo z Nemčijo. Beograd, Jugoslavija, 11. julija. — Iz Zagreba poročajo o skrivnostne in streljanju v stanovanju dr. VI. Mačka. Dva njegova pribočnika sta bila obstreljena in eden je umrl. Dr.. Mačka ni bilo doma in se nahaja na svojem posestvu blizu Zagreba. Policija noče dati nikakega pojasnila o streljanju. Zagrebški viri so mnenja, da je bilo streljanje posledica privatnega prepira med pribočniki in hrvatskimi ekstremisti. SAX FRANCISCO, C'al., 10. julia. — Tukaj se vrši depor-tacijski proces proti delavskemu voditelju Harry Bridgesu. Danes mu je neki vladni pričevalec očital, da je komunist in da ga je večkrat spremljal na komunistična zborovanja. — Bridges je to odločno zanikal, rekoč, da ni bil nikdar član komunistične stranke. Takoj nato se je oglasil major Lawrence A. Milmer iz Ore-gona ter izjavil, da je Bridges, ki je bil rojen v Avstraliji, član organizacije, katera zagovarja, nasilno strmoglavljenje vlade Združenih držav. Proces proti Bridgesu bo trajal več tednov. sen. borah in nevtralnost Po mnenju senatorja iz Idaho, mora biti narod glede nevtralno«tne postave na jasnem, še pre-dno se razide kongres. WASHINGTON, D C., 10. . r ' » .jtHija. — Izven ]>olitični senatni odsek se bo najbrž že jutri začel baviti z nevtralnostim predlogo. Večina Roo^ivcltovili nasprotnikov zahteva, naj se debata o nevtralnostni predlogi odgodi in naj se nadaljuje šele v prihodnjem kongresnem zasedanju, znanji republikanski senator Borali pa pravi, da je treba zadevo rešiti, še pre dno se podajo kongresniki na počitnice. Včeraj je republikam ki kon-gresnik Jones iz Ohio po ra- izganjanje tujcev iz tirolske za ojačanje ameriške mornarice Iz italijanskega dela Ti- Kongres bo naprošen, da rolske morajo v 48 lirah oditi vsi tujci. — Vzrok za to odredbo ni bil oznanjen. RIM, Italija, 11. julija. — Tujci v italijanski Tirolski so oolicijc dobili povelje, da morajo oditi iz dežele v 48 u-rah. Kolikor je znano, je vsled te odredbe prizadetih 12 Angležev, 15 Francozov, 50 Ho-landcev in nekaj Švicarjev. Poročilo o tej odredbi prihaja iz diplomatskih virov. Ministrstvo narodne kulture in vna-nje ministrstvo zatrjujeta, da jima o odredbi ni ničesar znanega. dovoli dve veliki oklop* niči. -r- Dve bojni ladji po 45,000 ton sta že v delu. WASHINGTON, D. C., 11. julija. — Mornariški department bo v prihodnjem zasedanju prosil kongres, da dovoli dve .veliki oklop niči po 45,000 ton. Dve bojni ladji po 4.">,IHM) ton so pričeli graditi 1. julija in ste bili imenovani Iowa in New Jersey. Mornariški izvedenci so mnenja, da navzlic temu, da velja vsaka nova bojna ladja do $100,000,000, ne bi bilo umest- boji v šansi so se ponovili C'UNG'KING, Kitajska, 10. julija. -— Japonci so pričeli z prodiranjem v Čung- jugoslovan obešen na španskem BARCELONA, Španska, 10. julija. —4 Jugoslovanski arhi *ekt, 38 let stari Alfonz Lavren-•čič, je bil v soboto obešen, ker je zgradil "mučilne celice" in jih fantastično poslikal. Sodišče ga je obdolžilo, da je zgradil celice iz cementa v zelo čudni obliki in jih okrasil z raznimi črtami v živih barvah. Pod močno svetlobo so se podobe izpreminjale in jetniki so ■vsled tega oslepeli in zblazneli. Lavrenčič se je zagovarjal, da so ga'sindikalisti prisilili, da je napravil take celice. Nekateri bivši jetniki, ki so bili poklicani 'kot priče, so izpovedali, da bile celice visoke samo 4 čevlje, v njih je bilo samo po en poševen stol in postelja, ta ko da jetnik ni mogel sedeti ali ležati dalje kot eno minuto. dio zahteval, naj izda predsednik Roosevelt proklamacijo, ki i..... : r- , . A J <•>.}<'. da se izselijo v bo jannnla naso neodvisnost od inozemstva, obenem nas pa tudi navdala z za/vestjo, da se ne bomo zapletli v tujezemsko trgovino. Narod noče ničesar vedeti o "odprtih pismih" raznim tujezernskim vladam, katere nas kot narod popolnoma nič ne brigajo. Nadalje se ameriški nairod ne strinja s protestnimi notami državnega department«, ki večkrat izražajo razne osebne predsodke. Nemcem je bilo pred nekaj no graditi bojnih ladij po 'I-") čudni odmevi držav. vojne na španskem dnevi naročeno, da se naj odlo- Nemči- jo, ali pa naj postanejo dobri italijanski fašisti. Najbolj čudno pri tem je, da vnanje ministrstvo ne ve ničesar o tem. 1'radniki švicarskega poslaništva so šli dvakrat v Chigi palačo, da dobijo k::ko pojasnilo, toda brez nsoeha. Najbrže je izdalo odredbo notranje ministrstvo in je toda i policijskega značaja. Različni diplomatski zastopniki bodo ca'kali, da pride cela zadeva v roko vnanjega ministrstva. Na vsak način pa bo prišlo do več protestov. Največja težava pri tem je, ker za to odreo njihova p<"> «laništva naročila, da naj vprašajo za vzrok. Vsi švicarski državljani so dobili povelje, da se izselijo :v 48 lirah, samo eden se mora izseliti v 24 urah. Švicarsko novim Navzlic temu, da Japoncem pomaga veli»ko število aero-tiao pogorju v jugovzhodnem 1 planov-, zadevajo na močan ki Sansiju. 10,000 Japoncev v j tajski odpor. Po poročilih s treh skupinah prodira proti fronte so rv teku zelo vroči bo-Jfhsijenu in Čanghsijenu. j ji. Nekateri poslanci so se bali, da se bo Tiotel Neville Chamberlain izogniti obveznosti do Poljske v slučaju *'mirne poravnave" v Gdansjtu, po sedanji izjavi pa bo Anglija takoj šla Poljski na pomoč, ako bi se s svojo oboroženo silo zoperstaviia kakoreni koli izpremembi položaja v Gd&nsku . Bivši republikanski vojaki so postali roparji. — Profeisor Besteiro je bil obsojen na 30 let jece. HENDAYE, Francija, 11J poslaništvo je svojim drža julija. — V ograli v Asturiji, Ijanom naročilo, naj ostanejo je še vedno mnogo bivših re-!na svojem mestu in se naj r.c publikanskih vojakov, ki ima- j zmenijo za povelje, dokler ne jo dovolj orožja in municije pride kaka pojasnitev. Med ter žive po duplinah. Da dobe švicarskimi državljani, ki mo- ti soč ton, četudi je sedaj v delu 6 takih ladij. Nove bojne ladje po 4.V*)0 ton bodo grajelle po načrtih, po katerih sedaj grade prvi dve ladji te velikosti in bodo vsled tega stroški manjši, v-led česar je upati, da bo kongres dovolil. S tem, da bo ameriška voj na mornarica imela štiri velike ok I o pii Ice, bo najmočnejša na svetu. Ako se bodo nove ladje pričele v doglednem času graditi, bodo dograjene do leta 1944, ko bo po mnenju diplomatskih veščakcfv mednarodna kriza dosegla svoj višek. Dve bojni ladji po 35,000 ton t>os,t$t Ugotovljeni leta 194J:. ladjo North Caroline grade v ladjedelnici v New Yrtrku, fa-djo Washington pa v Philadei* phiji. . . ;t\-» t Tako ladjo gfade od 49 de "55 niesecev. 1' f Nove bojne ladje bodo opremljene z devetimi 16-palčjiimi topovi, bodo vozile po 35 vozlov na uro in bodo najhitrejše na svetu. potrebni živež, so pričeli ropati in so i »ostali velika nadloga za jwebivalstvo. Vlada rajo oditi, je tudi nekaj benediktincev. Zadnjo ča-p je bilo ofh švi- je poslala proti njim vojaštvo^arsko-Stalijanski meji zaradi in sedaj naznanja, da so bili .vtihotapi janja tujega denaria roparji zatrti. jaretiranih več Švicarjev, toda MADRID, Španska, 11. juli-»nobeden ni prišel pred sodi-ja. — Profesor Julian Bestei- šče. ro, kateremu je bilo pred vo- ------ nemške čete ob poljski ljanstvo vojno/* je bil oibso-jen na 30 let zapora. Besteiro, ki je star 69 let in meji VARŠAVA, Polj-ka, 10. ju lija. — Sinoči so v Varšavo je bil socijalistični voditelj in dospela poročila, po katerih vseučiliški profesor, je bil prihaja na mejo med Poljsko predsednik madridskega o-,in ^eško mnogo nemškega vo-brambnega odbora, ki je od-|ja«tva. stavil ministrskega predsedni-i Nemci postavljajo mejo iz ka Juana Negrina in Madrid bodeče žice 200 jardov od }K>ljske meje in neprestano prihaja »proti poljski meji material za zgradbo utrdb. predal generalu Francu 28. marca, nakar je fašistična armada vkorakala v mesto, ne da j bi oddala le en strel. j 11 Javni obfcožitelj Acedo Co-^nec, je zanj zahteval lunga, ki je bil Beeteirov uče- kazen. smrtno RAZGLEDNICE Newyorske svetovne razstave DOBITI PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WKST 1Mb STREH.'!' NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V RARVAH, PREDSTAVLJAJO-Čin NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c ▼aoto lahko pofljete t makih po 3 oatroma po 8 o—ti 6 NABODA"«NewIoit Wednesday, July 1 2, 1 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY glas tfakoda" (TM9 or COUP ANT j. upm. SM. of above officer*: NSW YORK, N. X. 46th Year nm JUD IfBI DAT II(XP r SUNDATB AND BOLIDAT8 .... - idTCrtlKBMt dtt A*J 1.1 w ul te Ki Za pol leto nljt Ust ■ lwrtt» ...... «*...... tt.00 • M ■••«•••••• leta ........M a SO Za New York u celo leto .. |7 00 Zrn pot ................$3.r-0 Za InoaemetTO aa eelo leto .. $7.30 jpol l^tt • a• • $8>50 IiIIIHIMM Yearly $*— *oua JVABODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZElfdl NEDELJ IN PRAZNIKOV HUfl NAEODA". n« «nr u nunoNii ft 9TKKXT, NIV TOKI. N. 1. CBeleea t—U4I DOWai ha Pwttia la geefcmietl m oe prloMuJeio. Deoar a naročnluo M] M MifwoM poMUatl po Blooey Order. Pri suremembl kraja naročal W, preebee, ee hum todl prejioje Mraltttc ntatut da bltrejk najde-mm auforaUa. botinou. Ogromno škodo so povzročili tudi izlivi iz reke Mo-ravice. Takrat Tco so bili veliki nalivi v okolic Aleksiinca, je pa mel nevihtami okolico Re-kovca v levačkeni srezu pustošila toča. Uničeni so v«i vinogradi in bogati sadonosniki. O 1 IU ■ 1 Peter ITALIJA V SKRBEH Italija je v »velikih skrbeli zaradi Gdanska in pazno gleda na razvoj dogodkov. Ker je zelo oddaljena od Gdanska, nt more storiti nič drugega, kot samo zatrjevati, da bo podpirala Nemčijo. O tem piše ča-opisje zelo obširno, toda niti Mussolini niti grof Ciano ničesar javno ne povesta, kaj mislita o položaju. Po mnenju političnih opazovalcev deluje Mussolini za kulisami in bo skušal pregovoriti Hitlerja, da glede Gdanska postopa previdno, ker Italija ne mara vojne in smatra Gdansk kot izključno nemško-poljsko .vprašanje. Italija je sicer obvezana v vsakem vlueaju pomagati Nemčiji, toda vlada trdovratno molči glede Gdanska. Vatikan dolži Francijo, da je kriva, da Polj-ka ni sprejela papeževega predloga, da bi bila sklicana konferenca pet;li držav brez Rusije, Zato papež s svojim predlogom tudi ni uspel. Ardengo Soffici pa se v svojem članku »v listu "Gazctta del Popolo" obrača na Rusijo in pravi, da ni nikake zapreke, da se ne bi mogla približati osi Rim-Berlin, medtem ko bo h •tela svojo lastno revolucijo, ako se zveze z demokratskin i državami. Soffici pravi v svojem članku, da je fašizem ravno tako kot -komunizem proletarska revolucija proti kapitalizmu. Toda Soffici pravi, da je fašizem sovražnik boljševizma, ni pa sovražnik Rusije in njenega naroda. Rusija, Italija, Nemčija in Španska ho imele socijalno revoJueijo, samo z razliko, da ima ruska revolucija mednarodni pomen, v drugih državah pa jt veljala revolucija za njihov narod. Nato Soffici pravi, da ima fašistično in komunistično gibanje rstejra Rovražnita in zaključuje svoj članek z besedami: "Upam, da Josip Stalin to raztime. Gotovo pa je, da bodo zmaerali oni, ki bodo nastopali v -soglasju z za^>dovino, fo je, « proletarskim poslanstvom, ki vodi v novo civilizacijo." » » * Nova- velika ■,, KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinsek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor Se tako gostobesedna reklama. DRLO, BI GA MAMO NA J* NeMcU Je aBh r UM. U 1» Je V>aka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetmosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenadlti « posebno izbranimi >dili. Za vse to ji bo najboljia vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA. P Naro&its pri k\JIUL|Vl; ^tVEMC PlBLISBi\fc COMPANY Z16 W^ 18th Strmel York, K V. M* iž Ztveza londonskih stavno niso ^osjvodinj je nastopila proti previsokim najemninam. Najemnine eno-hotele plačati, in gospodarji so jo morali znižati. Narednik planinskega polka — operni pevec. Beograjski listi poročajo, da bo narednik 2. planinskega polka Tihomir Kumič kmalu sle-kel vojaško sniknjo ter šel k o»peii, ker je odličen baritoni-t. Doma je iz Mačve v Srbiji. Ve« I n o je lepo pel. vendar mu ni bilo ilano, da bi se bil šel šolat. ker je od doma revež. Vendar ga je petje ta'ko veselilo, da se je nauči1! najtežje partije oper. Nekega dne je ob morju bli^u Kraljeviče na ves gla* prepeval arije iz teh oper. Mis- močnega baritona. Tisti ljubljanski gorspod je celo dejal: "A(ko želite v Ljubljano, samo recite." Hranilne knjižice v peci shranjene. Sarajevski bogataš .lože t' Kampus je pred nekaj dnevi najel tri ljudi, da -mu očistijo hišo. Mož je odšel od doma, pa se je med potjo spomnil, da je v pepelu peri v kopalnici pustil pet hranilnih knjižic, ki so sknjpa.j bile vredne f>00,(X)0, I no m letoviščar- žicami. Pa jih ni več našel, ka, ki je operna pevika v Berli-'pae na le pepel. Oni trije, ki nu. Stopila je k njemu ter ga so »čistili hišo, so rekli, da niso nagovorila: "Od kod paste kol vedeli, 'kaj je V peči, pa *o zalega?*' Kmalu je sporaiala J kurili, zaradi nsir so knjižice kakšen talent je ta smrnuik, ki zgorele. Preiskava pa je do-je o -njem mislila, da je operni gnala, da našli pepel le od pevec. Ponudila mu je službo.dveh knjižic. Zalo so mie tri pri berlinski operi, kar je Ku-jprijeli in zaprli, ker je verjet ZAKON- BROTI ŠMIN- KANJU. z V pariških modnih krogih se bavijo ta čas z vprašanjem, da- , li šminkanje res olepšuje žen-1 dveletni *ncek .je Inl pogolt-ski obraa. Neki iznajdljivi ju- ml nike,J» in mlad«, moderna rist je namreč odkril, da vpra- lllatl Je vsa razburjena pokli-šanje nima samo estetskega, ea'a zdraivnika. temveč tudi juridično ozao naslednjega dne 'rovnijo in grozi ženskam, ki >e,zoj>et prišel pogledat, h vasici Mala Vašica ]elM)ti si tri knjižice med Mlajši na jo je hotel zase. In mjo le svoji domovini. Potem 'seboj razdelili z bankovci vreiu. iin. 500 Din. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za s sac > 12.— f 2».— f B7 — ti 12.60 $107.— > v, ... LAr 100 ... Ur 200 ... Lih MIO ... Ur 1000 ... Ur 2000 ... Ur 3000 KER 8H CENE SEDAJ HITRO MENJAJO «50 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Z* itplaMI« we&k neak«* sgwaJ nsvtdni, Miri v dinarjih mil Urah. dwIJojeaM to NUJNA NAKAZILA IZV^U. ftJKMO ht CABLE ZA PRISTOJBINO $1— S L O VE N I C PUBLISHING C O M P A N Y (TRATIL BORBAU) Bliz.11 hrvatske vasi Vezišče pri Vojnem križu .so se po cesti vračali domov kmetje Tomo Korak z 18-le-tnim si'uom Ivanom ter 9-letnim «inoin Slavkom, dalje knifet Fran jo Strebačič z 18-letni-m sinom Ivom in Stjepan Blagusevič. Naenkrat je izza grmovja na nrje poeil strel iz lovske puške, za njim pa takoj še drugi. Ker je strel prišel čisto od" blizu, je bil v prsi zadet najprej Tomo Ko>akt ki je bil pri priči mrtev. Pri drugem strelu so popadali vsi. -razen 'kmeta Sre-bačiea, ki mi* bil -zadet. Pač pa je b il zadet n ieenov Tvo. Oče je brž. pris'ko'iil k ranjenim po- S;tarokrajsko hla&o. > ■ ___j JflW"*- CCMCM A ZA POZKN POLETNI in JLluiiPIAi JESENSKI PRIDELEK SALATA. največja poletna giavnata SALATA, fiiia rumena trd oglu v ka SALATA, vt-lika ruJava trdo^arka K A LATA. Ijnhljanska iod«ilta SALATA. vMtrajna zimska glarnata ENDIVJA. fina rumena krav£ljana EXDIVJA, pozna zelona kravSljana 'ENDIVJA, zgortna široka rumena ENDIVJA. i»oKiia Široka rumena ENDIVJA. iKizna široka rumena RADIČ ZA SOLATO, pravi "*ori«k. * MOTOVILEČ, (replncelj) veliki KEDKEV, fina č-rna oetra zimska REPA. strniščna l»ela zh kisauje FlfcOL nizek rumeni ati zelen FIŽOL, visok rameni ali zelen GRAH^ sladkorni, visok kasen Cena teh semen je 10c paket. Zopet nova zaloga iz Ljubljane: BAHOYEC "PLANINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA: CENA; 1 iwket $L—, 3 paket« MAR1A-CEL ŽELODČNE KAPLJICE Mala stekl. 5velika ŠVEDSKE KAPLJICE n ienke, — Mala afcekl. Me, velika $L25. HLTBE GOBE, fuflka 56«, 7M STEVE MOBORWW^ 80. M ST^ )dLWAUKEEr WIS. sta se sprla. Y prepiru je mlajši brat Llija |»o«?rabil kol in ž niim tako udaril svojega brata T'rosa tm> glavi, da ga je na uie-tn ubil. Pošastna vožnja gorečega tovornega avta. iz Vrbovea še je ponoči vračal v Zagreb tovorni avtomobil ne«ke zagrebške tvi^dke. Ko je avtomobil vozil skozi vas Ijonjico. so vašeani opažali, da je njegov zailnji del v plamenih. .Šofer pa tega ni videl in tudi na ramimel vzJtlikov prestrašenih vančanov. Šofer je opazil ogeiy žele takrat, ko se je pojavil za njegovim hrbtom. V .smrtni nevarnosti je mož skočil iz drvečega avtomobila, r»e pri padcu precej poškodoval, goreči avtomobil pa je 'brez voznika še mikaj časa drvel naprej sik oz i vas. Izven vasi se je vozMo. ko je zgorel že vpis tovor, zrušilo v jarek ob cesti. Očividci pri f »o ved u je jo, da je 'bila vožnja gorečega avtomobila skozi vas pošastna prjikazen. ... ( Strašno pustosenje hudo-urnikov v okolici Aleksinca. Poročali, ^mo, da je v. vasi, Kubotiweu utonilo 11 va^čanov; v hudourniku,1 ki je ponoči po Violgotrajnih nalivih napravil Kvojo strugo r&oei vas. Vodovje je bik> vi-soko 8 in ,še ve3 nietro;v ter je porušilo mnogo hiš. Nesrečna yas je tzdaj o-jpustoesetia. Nad polovica hi5 je 7>oru.šenife, lepi vrtovi pa <»o! zasuti s peskom, kamenjem in blatom. Hudournik je razoral tudi vaško rpokopalrsce. Va«rani tavajo o&rog porušenih do-inaičij ter razkopavajo: sklade peska in blata, da bi našli fcaj od svoje imovine.' 'fHidi v drugih Wseh okraj« je upu rje po-varožilo veJiko 'škodo^ . Človeške žrtve pa -eod^e ««iho t Su- Ta zakon so leta 1905 za malenkost spremenili, v glavnem ipa velja še tlanes. Res je ipa. da ni v zatinjih desetletjih noben Francoz stekel k sodniku, da bi zatožii svojo ženo »kot čarovnico in zahteval ločitev >amo zato, 'ker se lepo-tiči in parfemira. ' SRECA V NESREČI. V bližini Basla je šestletna deklica sedla na spodnji drog med težkim tovornim avtomobilom in -priključnim vozom bas v trenutku, ko je šofer pognal motor, liišal. Po kakšnih 300 metrov vožnje je deklica na neJkem ovinku padla na tla. Priključni voz jo je zgrabil in vlekel nekaj easa s r*eboj. K sreči deklica ni padla pod kolega, ki bi jo bila takoj zmečkala. Dol bila pa je praske ipo vsem telesu in si zlomila ključniico. Pobral? so jo s cesste ter odpelali v bolfjušmco. Šofer ni bil ničesar opazil, šele ob povratku je zvedel, kaj se jc bilo zgodi-kr'za Tijegm^m-iJrbtoin.-* NAMKRAyATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO - baste sabiji mapo Mesta New, Yorka - -DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE . ., »-j iv * Slovem)cor Amerikanski Koledar ( «A ItS»' Cena Koledarja je: 50 centov 'K. i . 4 r-'-ir.^ (mamo jih se nekaj 1 fTj ^ r. »tečV hi MGU^ (Jagoda11 v 211 ,W«P* W* Str«* . . N«w Xmk. R X. tJofifjite vd doktor.. Iskrena hvala. .Jutri vpin pa ni-treba hoditi k nam, klijti naš mali je srečno prestal svojo finančno krizo. Ravnatelj umobolnice je pojasnjeval slavnemu pisatelju razne slučaje blaznosti. Prideta do postarnega, na videz zelo inteligentnega moža, ki je sedel poleg okna ter vtikal v malo leseno škatljo kole s je stare ure. — Tani sedi od jutra do ve-čerat — je rekel ravnatelj, — in -i prizadeva napraviti peklenski stroj. V glavi se nm ije porodila .fiksna ideja. d:i mora s peklenskim strojem razstreliti davčni urad. — Tejra bi pa veljalo irpu-stiti, — ie pripomnil obiskova-lee. To je zgodba o poslušnem in dosleunem služabniku, ki ga js najel siten gospodar. •Prvo jutro mu reče, uaj mu pripravi zajtrk. Služabnik mu prinee čašo kave, posodico mleka in kos kruha. ' — Ce pravim zajti%— vzroji gospodar, — hočem imeti kavo, presno maslo, d»ve jajci, oranžo in 4cpzarec ,mrzle vode. Služabnik je ubogal. — Pri'pravi mi koj>elj, — za-pove drugo jutro gospodar. Služabnik natoči ban,>o s toplo votlo ter položi na stol milo in brisačo. — rečem, da mi kopeli pripravi, ~ diyja gospodar,— hočem imeti toplomer v vodi, na stolu pa sveže perilo, britev, cigarete in žveptenke. * ■Služabnik je napravil kot mu jje bilo naročeno. Nekega jutra je pa gospodar zbolel. Ni 'bilo lmdej?a t=aino majhen prefhlad, — pa je navzlic temu velel služabniku, naj gre po zdravnika'. Dasi je -stanoval zdravnik -koro preko ceste, se j« služabnik vrnil šele po preteVu dveh ur. * 1 ► — Kje si se klatil f — ga je nahrulil gospodar. . — Zdravnika ni bilo doma, pa sem naročil, naj tae oglasi j bore-»voje ladje izgrešili. AH gli v drugo streljati. 0 zvoki gramofona n toeajske pa *mo plezali 41a. mogočnih Obe mogočni živali sta zt le liz«-, ali >e zadere grohotanjcf ledenih skladali, ki so se kupi- žali tesno druga pri drugi, ko lripavih grl. Le pri mizi v čili pred bližnjo ledeno goro. «0 nas dohiteli sopeči tovariši »tu p«nl nizkim oknom je ti-| Mt*d našimi četveronožnimi in nam čerstitali k dvojni lpvski 1 na. Pravkar nasloni sivo-j tovariši pa je bila tudi p* i ca sreči Precej ča>a sino be>edo-a> Jo-t udobno na stol in po Bela. Kmalu siiio imeli prili-'vali in nato smo hipoma opa-isti 1 »ogleda svoje tovariše za ko spoznati, da je uporabna šejzili. da je Bela izginila. V^i- mizo rekoč: >za kaj drugega ko za vprego "Radi bi »li*ali najcudovi v isa-ni. Vsi smo jo imeli radi. tejšo zgodim mojega življenja? To je j me zgodba o Beli." *4Alh. kako dekle!** se oglasi 0111 ir/je. 44Nikakor, drag' moj; Bela je bila polar>ka psica.M Ko da bi bal Zhsineha. ki •e je že pojavil na nekaterih obrazih, je Jost naglo nadaljeval: 44 Ta k rat m m se vozil z ladjo *na tjulenje. Murno IslamL-ke smo se peljali dalje na sever, dokler ni.-mo zagledali meje vernega ledu. Tam smo vrgli sidro in »*e spravili na svoje d.'lo. Spočetka smo se zaman trudili, ftele Čez tedne nam je delo izplačalo. Potem pa je bil lov tako izdaten, da smo ffpričo svoje vneme kar pozabi* na čas. Zgodaj v jeseni je nastopil num. Led mrs je oInIuI kolobarju, in čhz kale dan ali dva, je bila tudi na>a ozka vozna t»ot zamrzla. Obtičali smo in smio morali preziinit;. To bi še ne bilo tako hudo. Za tak primer smo imeli na ladji dovolj živoža. In če +>i led preveč ne pritiskal na ladijski obod, bi bili kar zadovoljni to u>odo. Spočetka nam ni bilo prav nič doljročas. Pri «»ebi smo imeli štiri polar- ker je znala vaaA&rfoe pasje umetnosti, od odpiranja vra* do raznovrstnih a^iokov. Njeno, skoraj neprijetno in grdo zunanjost so omilile le njene zveste in vdane oči. Ko nas je po koprnečem pričakovanju r>pet pozdravilo sonce. sem se s tovariši odpravil na (prvi- razL-kovalni pokwl i bližnji ledeni gori. Pri prvem snežnem hribu smo se ustavili, ker se je psica začela tako čud i no. grozeče oglašati. V prav toliko časa je bilo še, da smo utegnili pograbiti puške, pa se je že počasi izmotalo runtenka-sto belo- telo mogočnega belega medveda izza ledenega sklada. Le nekaj korakov je bilo med nami, zverina se jez renčanjenf dvignila na zadnjf* noge. Ustrelili sin« brž drug za drugim. Medved >e je zakotalil in tiho obležal. . Na ladji >0 bili zaslišali naše strele. Glasno vzklikajoč os tovariši hiteli proti nam. Že ml da^eč smo jim veselo mahali, a Belino jezno renčanje nas je opozorilo, da smo se ozrli v stran. Prav tam kol poprej je *tal medved — je stala medvedka. To pot je kazalo, da bo zveriina urnejsa kot mi, a Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Driavah Ameriških,. je;.. , ( KRANJŠKa slovenska katoliška jafc jednota Ustanovljena 2. aprila 18M., Inkorporirana 1L januarja 1806 ▼ drlarl Illinois, a aedeiem ▼ atestu Joliet, Illinois rWUUK tB 46. M£TO Ulml urwš v Mata MS Chlcaco 8L, Mirt, fllMs. SKUPNO nUSMOŽENJB ZNAŠA NAD »OLVENTKOST K. S K. JKUNOTK ZNAŠA 119.80% K. S. F *i4m*tm bm* nm* Omam* ta OmaU r mdr—lem ta skupno Število krajevnih drutev ise SKUPNIH PODPOR JE R. & L JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG f7.HS.ttt UESLO K. S. E. JEDNOTE JE: -VSE ZA VERO. DOM In NAROD r Če se bočei saTsrorsti dobri, poitefil In sobrmtnl podporni organizaciji, strata J se prt Kmajsk« BIsmmH KmtaliMd Jedswti, kjer se lahko asTaruJcft sa smrtofoe. rune poškodbe, operacije, proti bolezni In onemoglosti. K a. K Jettaota yrrjT—■- a svojo sreuo dane ln Članice od 16. do tU.'MU ocrakona takoj po rbjutvn In do IS. leta. Zavaruje« ae, latto od tvtft de S86SS posmrtntae. - V ill Jf li i in odmiku K. 8. K. J. se otroci labko tawurtjefa e mntfn -A" sU "B." Mssslnl prU|wvek v mlndtarfrt oddelek je nlssk. smo Ur wm tvned "A" ta SOn «a raaed "P'to sstane stalen, dsst aavamvatataa t eeaMtar dnem uisMu V slučaju smrti otroka as varovanega v rMdt-i" se ptata do S«0.00 ta savatorane^ » rasrada **B" m**čm 4o MSOjOO d«—rtntap. - • * * % ' BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ a* lahke aa 92.00; flJOO ta BOe na dan aH <0.00 na ■«■ i i .(Mk pat najmoderneliih «*at aa^a t i » tea'an m atnii labko orejmejo netaedaJoSo |tn» Žena z dogodi ivscmami bjiii ^mo, kam bi bila pae. šla, in smo slednji«1 uganili, e 74rnetli skupaj in pre-^ne«Vni srno zrli na majhno rudo. Dva majcena me^Jvedka sta ležala vea skrotovicVna dru^ tik ilrug:ee s tovarišem otlpravila k brlofru in sva imela s seboj odeje in kost z mesom. Nikoli ne bom pozabil prizora, ki smo ^a ondi usedali. Zvesta žival je ležala in hranila ljubka medvedka. Hvaležno naju je pogledala, ko sva jo odela. Le njenih dveh medvedkov se nisva smela dotakniti. takoj je zareneala. in je kazalo, ko da hoče planiti ma naju. Ostala je v brlo?plomer -se je dvigal, led se je tajal, in nekega dne je bila maša ladja ^prošeena sredi tekoče vode. A ta veseli dogodek nas le ni enako A*rado-stil. Kapitan je bolj in bolj priganjal, da naj odplujemo. Š (plahto in vrvjo smo *e od-pravili, da ibi dobi:li Belo nazaj. Pa se nam ni bilo treba nu1 boriti ž njo. Mirno se je dala odvesti. Tx» včasih se je ozrla; brez dvoma je bila prepričana,, da je ne bomo ločili od njenib varovaneev m da ju bomo prinesli za njo. Ko ".ie bila psica že lia ladji iai ^tmo že dvignili sidro in razpeli jadra, se je vendarle vznemirila in je strahoma tekala po kTovu sem in tja. Počasi je ladja začela plutj. Tedaj je Bela ko pribita obstala ob kom-cu la«lje. Ko je postajala pro-* ga vode med ledom in ladjo zmeraj bolj sirokaq. je za«Vla milo cvilifci. Kakor na povelje r*mo se vsi ozrli nanjo in hipoma je g-la«no zalajala, se mogočo«! pognala čez ograjo in že je plinMknila h vode., Ysi sino prihiteli k ograji. Zagledali amo f>sico, ki je že priplavala do brega. Planila je kvišku in tefdia dalje, ne da bi se le en-ikrat ozrla. Tiho smo gledali 'za njo, ddkler mam ni za daljno WtO^^W^WHlila izpred oči Kot majkna plesalka 4 zvezdnica' zakotnega kabareta y francoskem pristanišču Le Ha-vruv se je tedaj dvajsetletna Ednvee Nodokim boksarskim šampioiuHn, ki jo je okradel in j<» zapu-til v Parizu. . Tu se je zalju'bila v jnladega zdravnika dr. Tias-tanda. Njegova "žena je z vede la za zakonolom in stvar se je končala z dramatično sceno, v kateri je Owemjva gospo Gas-tandovo ustrelila Obsoilili so jo na t>et let ječe. 'Ko je Še vedno lepa in življenja željna žena odsedela ka-7x>n, je obavila v angleških in francoskih listih svojca pomi-po«l naslovom "Ognjeviti apol." V teh »pominih je bila na.|zanimivejša objava pisem i 1 agenta. smrti'' oboroževalnega kralja Basila Ztvharova. Ta mož se je bil v Owenovo zaljubil na prvi i|M>gled, ko je bila wkega dne v gostih v nje- da se je na ladji oznanila z zelo bogatim možem, ki ji je predlagal, maj 'bi potovala ž njim okrog sve»ta. Odločila, pa se je, da ostane svojemu daljnemu ljubavniku zvesta. Ob robu pragozd a j daleč od "sleparskega, nehvaležnega sveta'* govi hiši. Najbolj so nVu. bile zavnp 20. junija je neznan mo-m oral a zagovarjati pred lon-j m u avtonw,bilom v Curibu donsAcim sodiščem. Razprava |napa(i(,i nek«-ga pismonoso. je spravila na dan zanimive iV a<1 st. ZK<>rrno /.a 'kratek čas. Sviear- dbrat v njeno življenje. Neke-i^ ja ^ ugotovila števi ga dne je prejela pie ni razmišljala dolgt) in je odffw>tovala k svojemu novemu čestilcu preko liuže. Pripoveduje med drugim sle« MI a napadalca. Piše se Weiden. Možakar je s-kušal pobegniti z avtmii. ki je bil tak-| isto ukraden. "Preden se ie razbojnik predal jwliciji, ^e .ie razvila niea. Nad rečati, dokler ne obišče njenega očeta. Navzlic temu pa zelo marljivo slika in ne opazi, da od "fVne ovce" prihaj-i Henrik Stolberg proti njej. Šele, ko stoji tik poleg tije, ga pogleda in se zgame. "A4i se hočete prepričati, ako pridno delam, gospod Stolberg?" ga vpraša smeje . Stolberg pa je ves srečen, da ga Tii kratko odpodila. "Ne, to ne. Samo slučajno sem prišel tu mimo; pri "Črni ovci" sem zajtrkoval in sem hotel iti zopet domov." "Tam pa delo zelo naglo napreduje, da se kar čudim. Kolikor morem videli od zima j, boste main gotovi." Stolberg ji >*mcje prikima . **\r soboto pred Binkošti se hočem preseliti," ji pravi, f4enkrat že moram imeti svoj dom. Življenje v hotelu že kar mrzim." , "Ali v resniei mislite, da boste do Binlkoštih gotovi?" "Ker tako hočem, mora tudi tako biti," pravi mirno, pa odločno. V Sentinem pogledu je nekaj kot občudovanje. "Ali vedno ivipoljete. za kar ste se zavzeli?" "Če je le mogoče, da!" "Toda to "mogoče** raztegnete zelo daleč,*' pravi Senta. Ta odgovor Stolberga razveseli in osreči. "Tako daleč, kjiikor pač gre," pravi Stolberg .e, toda oči mu odločno žare. "Ali smem pogledati, kako daleč oletna io jesenska potovanja ali iz Evrope. Bi van je_omejeno na Štiri Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta aJI 57 BROADWAY NEW YORK, N. Y. UMBUBUMIRICAI LIHE! IVORTR MRMAI LLOTD leno nenadno poslabšalo. Neprestano je bljuval. Zelo redko je zapuščal svoje stanovanjske prostore. Ali se je dogajalo to zavoljo tega, da bi .se razkrila razlika med pravim in napravim Napoleonom? Kam pa je ušel cesar, če ga že ni bilo na Sv. Heleni? Amerika bi bila pač najvarnejše zatočišče zanj. V pogajanjih z Angleži je vendar poreudil, da se odpove prestolu pdd pogojem, da bi ga zasedel njegov sin. Naj se je pobeg z Sv. Helene zgodil 'kakorkoli, vsekako pravijo tisti, ki vanj verjamejo, da je to bilo leta 1818. Tega leta se je naselil v Veroni neki izdelovalec naočnikov, ki je bil star ka'kšnih 50 let in ki je bil cesarju tako (podoben. da so mu pritaknili za šalo ime Napoleon. Leta 1823 je mož zapustil Verono in je svojemu sosedu, nekemu draguljarju, po imenu Petrucoi, zapustil pismo, ki naj bi ga draguljar poslal francoskemu kralju, če bi se izdelovalec naočnikov ne vrnil več v Verono. Vrnil se ni in Pet riiec i je pismo odposlal. Kmalu je prispel neki reditve, opozarjamo na: IGRE ki jih imamo v zalogi, kttjti poslaništvo je polagalo mnogo važnosti na to, da mu, izročimo njegovo truplo." | Društva, ki nameravajo •Potem ee je pojavil še en Na-< • j... i po I eon o v dvojnik, in sieer leta P™*®*"" dramatične pri- 1828 med rusko-turško vojno. Bil je to majhen mož, ki je pri-sipel -z neko ameriško ladjo z J Grške v Turčijo in ponudil sul-tajiu svojo pomoč. Poverili so nifu poveljstvo turške vojske pri Iraški in nosil je ime Hu-sein-paša. Neki nemški zgodovinar Rein je v Lrpskem objavil več razprav v katerih je trdil, da je bil ta turški yjaša sam Napoleon. Ta zgodba je pa najbolj, neverjetna izmed vseh zgodb o Napoleonovih dvojnikih. Toda ra^ki vojaki, ki so se borili pri Iraški, so prisegali, da so in al o pra moža .sivem plašču srečali že nekoč prej. VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence ca stopa: sl0ven1c publ. co. TfTOOHI.AV TRAVKL DEPT ti« W 1Mb 8t., New y*rk. N. V .60 M ŽALOSTNOSMEJŠNA EPI SODA "MISS EIFFF.T," Iz Pariza poročajo dne *25. junija: — Trapasta razvada, ki je po svetovni vojni prišla v modo, da se razpisujejo tekmovanja glede na lepoto poedi-nih žensk, je zlasti v Parizu še zmeraj živa. Ob prilikah, ki (niso v ni kakšni zvezi s kakšnimi lepoti jami, že izberejo kako dekle za kraljico lepote ali mode, ki joij>otenf. najnesramnejše izrabijo za ysako vrstno reklamo. Pravjjo, da. ima v Franciji že v-ako mesto, vsako društvo, vsak kegljarski klub '\kraljico", svojo "Miss." Vladanje take kraljice pa nikoli Edda, drama v 4. dej....... VI art a. Semenj » Kiciimondu, dejanja .................................. Prepeluh. narodna pravljica v 0. dejanjih ....................45 Tončkove sanje na Miklavsev veter, Mladinska l?ra « petjem v 3. uejaujln .......................................SV R. U. K. Drama v 'A dejanjih ■ predigro, (Čapelo. win. .................45 Kevizwr, (V. dejanj, trna Totaua .......75 Vrtiner, drama v U dejanjih ........ .45 Za kris in avobodo. igrukai v 6. drla njih .........................................M Ljudski oder; S. iv. Pa 12 letih. 4. dr Jan J« ..........** 11. 7.v. Zapravljive«............. ,60 12. zv. Skopuh ..................60 Zbirka ljudskih ker: H. itnnpič. Mlin p<>d jcrmljo. Sv. Neia, Sanje .................................M 13. snopi«. Vestalka. Smrt Marije Device. Marijin otrok ..................-SI 14. snopič. Sv. Boštjan. Jnnaftka deklica. Materin blagoslov .........30 15. snopič. Tirrki pi**d Dunajem. Fahjola In Neža :............ ............JO 20. anoplč. Sv. Jnal; Ljubezen Marijineca otroka ..................W KRETAJNJE PAKN1KOV SHIPPING NEW/' ODPLUTJA — Meseca JULIJA 14. juUja: Vulcania v Trst 15. julija: Aquitania v Cherbourg 19. JuUja: Queen Mary v Cherbourg Ueutsobland v Hamburg čl. Julija: Kex v Genoa lie de France ▼ Havre 24. JuUja: Bremen r. Bremen julija: Nieuw Amsterdam v Bolougne 26, Julija: Hamburg ▼ Hamburg 28. : * - r Sat urn ia v Trst 2». julija: Mauretsnla ▼ Cherbourg Champlalu v Havre KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., NKW YORK ne traja delj, ko nekaj tednov polici,jski častnik iz Pariza, od- ali dni, ko je že konoc slave novem dvojniku irovorili leta knpil je obrat izdelovalca na- (Nadaljevanje prihodnjih.) 1840. I jed rušo v i spomini, ki omenjajo nekega vojnega veterana Francoza Evgena Robe-auda. Ta mož se je rodil 1771 v Balevcourtu in je bil Napoleonu podoben kakor jajce jajcu. Po Waterlooju se je Robe-aud vrnil v domačo vas, pa je kmalu *pet iz^timil. Ali'so ga s^pravHi namesto Korzičana na Sv. Heleno! V to domnevo bi Mkoraj verjeli, kajti v uradnem zapisniku balevcourtskih občinarjev beremo beležko: "Francois Eugene Bobeaud ki se je rodil v tej župniji, je umrl na Sv. 'Heleni dne -dat«m je izbrisan. Zakaj? Ali je bil datum Napoleonove smrti 5. maja 1821? Ali morda leži r>e-daj Bobeaud v veličastnem grobu v pariškem Domu invalidov? To teorijo podpira izjava neke Angležinje, M i as Maud Ritchie, ki je cesarja poznala že od prej in ga je obiskala na Sv. MeSeni, Bila je presenečena, ko je našla v pregnancu na atlantskem otoku moža, ki je bil povsem rafclfČen od Napoleona, kakršnega je poznala v Parizu. <o-u, visoka 1.85 Ij*1 še zamorka Sara Lav- ni son je bila za 1 cm večja, a kot zamorko so jo seveda odklonili. Slavnosti za 50 letnioc stolpa pa so bile s bu lo nesresV) neprijetno prekinjene. Medtem ko je bila an terasi stolpa v-sijajno ra^-^etljerti restavraciji slavnostna poie imentu Beneš. Drugi pišejo, da je bil nesrečnež neki časopisni i>orf>čevaleč češkega rodu, ki je po nesreči padel čez ograjo, ko je nastavljal fotografski afparat za slikan ie '"Mins Eiffel". Pravi.io tudi, tla je bil ponesrečenec baje sin neke visdke srednjeevropske o-sebnosti, ki je bila še 'nedavno na vodilnem nwslu. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi 'v "Naši Kraji" Slike so |z vseh delov Slovenije in vemo, dafboste zadovoljni, Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n: KNJIGARNA "GLAS NARODA" X 1 Boblnjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK