Leto lix. stevnKa zob.
V Ljubljani, v sredo 15. septembra 19z6.
Ceno Din rso
Vsaj navidezno vsi pozdravljajo fuzijo, — Razočarani so samo radičevci, a g. Pucelj je ž njo kljub temu zadovoljen« — Značilna radikalna izjava.
— Beograd, 14. septembra. Fuzija med demokratsko in muslimansko stranko je izzvala v političnih krogih živahne komentarje. Del radikalne stranke smatra, da je to ujedinjenje koristno, ker bo s tem odpravljena verska stranka, ki ne odgovarja našim političnim razmeram. Drugi del radikalnih poslancev vidi v ujedinjenju obeh strank močan porast Davidovičeve moči v parlamentu, ko je stranka postala na (a način po jakosti in številu svojih poslancev druga za radikalno stranko.
Nesimpatično je bilo sprejeto to ujedinjenje Davidovičeve stranke z muslimansko organizacijo od strani poslancev Radičeve stranke, ki so doslej menili, da je muslimanska organizacija napol hrvatska stranka, ker se na ta način združuje z izrazito srbsko stranko g. Davidoviča. Tem večje je današnje začudenje med poslanci Radičeve stranke, ko so citali tejavo, ki jo je podal član njihove vlade in član njihove stranke minister g. Pucelj, ki je izjavil o fuziji:
«Ujedinjenje lahko samo pozdravim. V trenutku, ko je dr. Spaho uvidel, da je verska osnova v naši državi nehala biti temelj politične stranke, se nadamo,
Dva jugoslovensba tovor a v Ženevi
Laza Markovič o srednjeevropskem paktu in balkanskem lo-carnskem paktu, — Žalostna senzacija g. Radiča, ki napada
predstavnika lastne države.
letala vsak dan popoldne, Uvzemal nadelie In praznike. — inieratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 8 D 50 p, večji fnserati petJt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D S—- _
Značilna priznanja
Klerikalci in njihovi zavezniki so v volilnem boju za Zbornico že neštetokrat zapisali in izjavili, da so se na 'Jelačin-Ogrmovi listi «zbrale vse stranke razun SDS». Ne glede na to, da dokazuje ta trditev strankarsko-politične motive, ki so bili odločilni za razdiralno akcijo SLS in njenih sramežljivih prijateljev, je tudi sama na sebi neresnična. Iz klerikalnih in njihovim ciljem služečih listov samih izhaja, da niti tozadevne navedbe klerikalnih agitatorjev niso bile resnične.
V nižjih kategorijah, zlasti v onih Üveh, kjer kandidirajo klerikalci gg. Jelačina in Ogri-na. je precej veliko Število volilcev, ki pripadajo socijalno-idemokratični in narodno-socijami stranki. Kako veliko važnost so polagali klerikalci tudi na te glasove, je razvidno iz včerajšnjega glasila g. Jelačina, ki !juto napada socijalistično «DelaVsko Politiko* in «Novo Prav do», ker ta lista nočeta podpirati klerikalnih zborničnih kandidatur.
Še bolj interesantno je, da so prišli klerikalci z g. Jelaeinom vred v ostro borbo tudi z narodno-radikalno stranko, dasi so poprej slovesno razglašali, da gre tudi ta stranka ž njimi. Edino službeno glasilo slovenskih radikalov |je v Kočevju izhajajoča <-Ljudska Samouprava*. Ta je v svoji zadnji številki naredila konec konzumarskemu slepomišenju s tem, da je zavzela prav odločno stališče proti Jelačm-Ogrino-vi listi ter se indirektno izrekla za stanovsko listo združenih trgovskih gre-mitev in združenih obrtniških zadrug, češ da smatra odbor NRS volitve v Zbornico za stanovsko in poklicno zadevo. .
«Ljudska Samouprava* Piše med drugim: «V Trgovski in obrtni zbornici se bodo reševala tehtna gospodarska vprašanja in za to je tem bolje, čim manj politike se v nje zanaša. Sicer postane Trgovska in obrtna zbornica le ekspozitura tajništev političnih strank, v danem slučaju tajništva SLS, kj se bo presneto malo oziralo na mišljenje zaveznikov izza volitev, ako doT bi njena lista večino. Naši politični pristaši bi morali zavzeti nasprotno stališče: le dobre in vestne gospodar-ie v Trgovsko in obrtno zbornico, pa naj pripadajo kateri stranki hočejo. In tako listo bi bilo treba sestaviti; ne pa vse vpreči preponderantni in provinci-jelno prepotentni stranki (SLS) za pri-ganjače in okrasek navzsor.»
«Ljudska Samouprava* menda čuti, da se'bliza dan velike polomije konzu-marske liste, pa bi se rada otresla soodgovornosti za samovoljno postopanje par ljudi v Ljubljani, ki so se v imenu NRS pridružili klerikalni kandidatski listi. Glasilo g. Jelačina se huduje nad radikalsko «Ljudsko Samoupravo* in ji očita -napad na interese lastnih pristašev^, «Ljudska Samouprava* pa očivid-no smatra interese NRS za važnejše kakor pa interese instalaterja g. Bab-nika V Ljubljani, brivca g. Blaža Zu-panca v Laškem, veletrgovca g. Str-meckega v Celju ter g. Tavčarja v Mariboru, ki so na konzumarski listi edini reprezentanti slovenske NRS.
Prav hvaležni smo klerikalcem in nrihovim pomočnikom, da so nam že sedaj odkrili svojo slabost. Priznali so s svojimi napadi na radikale, na soci-jalne demokrate in narodne socijaliste, da konzumarska lista ni bila postavljena v sporazumu med SLS in drugimi strankami, ampak da so jo sestavili le klerikalci s pomočjo posameznih kratkovidnih in nestrpnih oseb v Ljubljani. Svojo listo so torej sami razkrinkali kot tako kakršna je, to je kot strankarsko politično listo SLS in njenih pomagačev Dolžnost vseh, ki se zavedajo slabih posledic, ki bi jih rodila eventualna klerikalna zmaga, je podvojeno delo v zadnjih dneh volitev. Zmaga stanovskih list Združenih trgovskih gremijev in združenih obrtniških zadrug mora biti sijajna in popolna!
Nikola Pašic odpotoval iz Montecaria
— Beograd, 14. septembra. Predsedstvo narodno-radikalne stranke je snoči prejelo brzojavko iz Monte Carla, ki naznanja, da je Nikola Pašič včeraj odpotoval s francoske rivijere ter krenil v Trst. Iz Trsta, kamor dospe danes, odpotuje Nikola Pašič v Dalmacijo, kjer bo ostal par dni v krogu svoje rodbine v Cavtatu. Koncem tega tedna se vrne v Beograd.
Predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič ie odpotoval s soprogo v Dubrovnik, kjer ostane do prihoda Nikole Pašiča*
i
Upravnistvo: Knallora ulica stav. 5, pritličje. — Telefon ste9. 304. Uredništvo: Knailova nllca 81. 5, I. nadstropje.   - Telefon sfev. 34
BaT      Poštnina plačana v gotovini.
da bodo končno tudi Slovenci prišli do tega prepričanja. Jaz sem s tem zadovoljen, ker sem spadal med tiste, ki so se borili proti taki politiki. S tem je storjen korak naprej, šele ko bom videl, kakšno politiko bo izvajala nova zajednica, Vam bom lahko kaj več povedal. Zdi se mi in verjamem, da bo njihova bodoča politika mnogo realnejša, ker so pač uvideli, da so storili veliko pogreško v politiki, ki so jo doslej vodili.»
Beograd, 14. septembra. Fuzijo med Davidovičevo stranko in muslimansko organizacijo najživahneje komentirajo predvsem radikalni poslanci iz Bosne in Hercegovine. Značilna je izjava, ki jo je podal državni podtajnik v ministrstvu za agrarno reformo dr. Vlada An-drič:
«Mi bosanski radikali smo od nekdaj neprestano pobijali tezo organizacije muslimanov na verskem temelju, vsled česar je nastopila medsebojna izolacija med prebivalci iste krvi in jezika, kar je škodovalo državi. Sporazum med Davidovičevci in muslimani je korak naprej v političnem razvoju ne samo muslimanov, nego celo Bosne in Hercegovine.*
— Ženeva, 14. septembra. Včeraj se je sestala tretja komisija, na kateri je povzel besedo jugoslovenski dele* gat dr. Laza Markovič. V daljšem go* voru je razvijal misel, naj bi se pred* log o mirnem reševanju mednarodnih sporov udejstvil na ta način, da bi dr* zave sklenile med sabo splošen locarn* ski pakt, kar naj velja zlasti za bal* kanske in srednjeevropske države.
Veliko nevoljo v j ugoslo venskih političnih krogih, ki so zbrani v Žene* vi, je izzval Stjepan Radič, ki je v jav* ni seji komisije Društva narodov na* padel jugoslovenskega poslanika Mi* Ijutina Jovanoviča v Ženevi. Po seji je izjavil Radič jugoslovenskim novinar* jem, da bi bila naša država dosegla
mnogo ugodnejše pogoje, odnosno mnogo dalekosežnejšo kontrolo nad bolgarskim posojilom, da smo imeli v Bernu mesto Jovanoviča Balugdžiča. Naglasil je, da je Jovanovič na posla* niškem mestu v Bernu samo zato, ker je bratranec g. Pašiča.
RAZDELITEV NESTALNIH SEDEŽEV
— Ženeva, 14. septembra. Plenarna skupščina Društva narodov je izvolila za nestalne člane Sveta zastopnike naslednjih držav: Čile, Kolumbija, Urugvaj, Holandi* ja, Rumunska, Belgija, Poljska in Kitajska. Deveti sedež, ki je bil namenjen Španiji, šo ni zaseden.
Zopetno uvedbo smrtne kazni v Italiji
Za atentate in druge zločine p roti družbi in se zopet uzakoni že davno odpravljena smrtna kazen« — Mussolini o božji previdnosti in o svojih ciljih.
— Rini, 14. septembra. V prestolici se je nabralo vedje število fašistovskih poslancev, ki živahno komentirajo atentat na svojega voditelja. Ti poslanci so stavili predlog, naj vlada pri prvi priliki predlaga zopetno uvedbo smrtne kazni za atentate proti članom vladarske hiše, proti šefu vlade in režimu. Enaka kazen naj zadene oborožene upore in take zločine, ki povzročajo razburjenje družbe. K tem atentatom treba prištevati n. pr. evoječasni atentat v gledališču Diana v Milanu, ki so ga organizirali anarhisti in ki je zahteval številne žrtve. Smrtna kazen naj se razširi tudi na oskrunjevalce nedorastle mladine, ki se v zadnjih letih zelo rnnože. Smrtna kazen je bila namreč v Italiji že pred desetletji odpravljena.
Del teh poslancev je obiskal Mussolini-ja, mu izročil zahtevo po smrtni kazni in ga prosil, naj bo bolj pazljiv, da se izogne nevarnosti. Mussolini je smehljaje pozdravil poslance, na kar je Član delegacije izjavil:
? Božja previdnost je na vaši strani, toda vi morate pomagati.c Mussolini je odvrnil: ?Saj ji pomagam. S tem, da uidem nevarnosti, delam za njo veliko reklamo.<
Mussolini se je eestal z justienim ministrom ter se z njim razgovarjal glede smrtne kazni za politične zločine. Parlament se sestane koncem oktobra ali začetkom novembra. Zakonski dekret o smrtni lr«»H bo že prihodnje dni dostavljen ministrskemu svetu.
— Rim, 14. septembra. Mussolini je podal zastopniku »Associated Press« sledeče izjave: »To je tretji atentat proti meni v teku kratkih mesecev. Tudi ta atentat me ni niti najmanj razburil. Smatram, da sem vejak, ki nosi vojaško suknjo in ki je pripravljen, zoperstaviti se vsaki nevarnosti. Moj položaj mi nalaga, da delam z vsemi svojimi energijami in močmi za dobrobit italijanskega naroda.
Težki ukrepi, o katerih sem govoril rimskemu prebivalstvu, niso namenjeni moji osebi, marveč italijanskemu narodu, ki ne sme trpeti, da majejo neodgovorni elementi, kadar se jim zljubi, njegovo čudovito delavnost. Povejte Amerikancem in Italijanom v Ameriki, da me ne bodo niti pištole, niti bombe, niti drugi smrtni instrumenti zrušili ia odvrnili od mojega visokega cilja.«
Poskusen umor Pangalosa
— Atene, 14. septembra. Te dni so se približali vojaškim stražam, ki čuvajo na otoku Kreti interniranega bivšega diktatorja Pangalosa, štirje možje v oficirskih uniformah in zahtevali, naj 6e jim dovoli dostop do Pangalosa, ker mu imajo izročiti važna sporočila vlade. Ker so oblasti bile opozorjene, da se pripravlja umor Pangalosa, so straže prijele oficirje ter jih odvedle na policijo, kjer se je ugotovilo, da so hoteli ubiti Pangalosa.
PRIPRAVE ZA ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE
— Beograd, 14. septembra. Iz okolice predsednika Narodne skupščine Marka- Trif-kovica ee doznava, da se bo na prvi seji Narodne skupščine dne 1. oktobra razpravljalo o davčnem zakonu in o zakonu o občinah, na kar se bo prečrtalo poročilo anketnega odbora, ki bo dokončal »voje delo do konca septembra. V predsedništvu Narodne skupščine se že ureja gradivo za prvo sejo. Razen predsednika se nahajata v Beogradu tudi že oba podpredsednika.
URADNIŠKE DIFERENCE
— Beograd, 14. septembra. Glavna državna blagajna je prejela nalog, da izplača na ime uradniških razlik žandarmerijski komandi v Ljubljani 766.716 Din.
Naprednim industrijcem
Kakor je znano, so klerikalci z g. Jelacinom zanesli razdor tudi v industrijske vrste, ki so po svoji glavni organizaciji «Zvezi industrijcev» postavili enotno listo za volitve v Zbornico. Klerikalci in Jelačinovci so v svoji nestrpnosti nastopili tudi proti tej stanovski listi in so postavili svoje kandidate. Umevno je, da napredni industrijci tega razdiralnega početja niso mogli mirno gledati. Ne marajo združiti s svojo vestjo, da bi pod firmo enotne liste volili prononsirane pristaše SLS, ki baš to enotno listo odklanja. Zato so se sporazumeli, da volijo v III. in IV. industrijski kategoriji te-le kandidate in namestnike:
III. KATEGORIJA Člani
Bonač Fran. tovarnar; Ljubljana. Zadravec   Jakob,   lastnik   parom! i na,
Središče pri Ptuju. Sire   Franjo.   predsednik   PuŠkarne v
Kranju, r. z. z o. z., Kranj. Glaser Julij, stavbenik, Maribor.
Namestniki Ivan Zakotnik, industrijalec, Ljubljana. Pogačnik Hinko. tovarnar, Ruše. Ravnikar Franc, industrijec. Ljubljana. Inž. Tomšič   Dušan,   ravnatelj Mestna plinarno. Maribor.
IV. KATEGORIJA Člani
Dr. Rekar Ernest, poslovodja lesne industrijske družbe  Belca v Ljubljani.
Rebek Ivan, tovarnar, Celje.
Heinrihar Frane, mdustrijec, Trata pn Škof j i Loki.
DiehI Robert, tovarnar. Celic.
Namestniki Stane Mdmar, tovarnar, Ljubljana. Viktor Glaser, industrijalec. Ruše. Roglič Dragotin. tovarnar. Maribor. Emil Lajovic. tovarnar, Ljubljana.
Vse stanovsko zavedne tovariše pozivamo, da se solidarno odzovejo našemu vabilu ter tako odbijejo naskok političiiili špekulantov na našo stanovsko zavednost.
Odbor naprednih industrijcev.
V revirjih TPD zopet normalno delo
Potrjuje se vest o sporazumu med vlado in privatnimi rudniki. — Trboveljski revirji so zopet v normalnem obratu. — Danes je začela železnica vnovič prevzemati premog.
— Ljubljana, 14. septembra. Naša | včerajšnja vest o sporazumu med vla* do in privatnimi rudniki se v polnem obsegu potrjuje. Radi tega se je tudi situacija v premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe od včeraj liß. danes bistveno v toliko spremenila, da je vzpostavljen normalni obrat in je odstranjena nevarnost redukcij in no* ve brezposelnosti.
Včeraj je delo še popolnoma poči= valo v premogokopih v Kočevju in v Hrastniku. Kočevje zaposluje okoli 216 rudarjev in 15 paznikov, Hrastnik pa 827 rudarjev in 33 paznikov. Danes je delo vzpostavljeno v polnem obsegu.
Generalni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe, g. Skubec se je ob 11. dopoldne z beograjskim br* zovlakom povrnil iz Beograda, kjer se je udeleževal konferenc med vlado in zastopniki privatnih rudnikov.
Državne železnice so danes zopet pričele prevzemati premog od Trbo* veljske premogokopne družbe.
Po statističnih podatkih je Trbo« veljska premogokopna družba dobav* ljala državnim železnicam: iz rudnika v Zagorju mesečno okoli 9000 do 9800 ton premoga, \z kočevskega rudnika okoli 3500 ton, z trboveljskega okoli 17.800 ton, z hrastniškega 8500 ton, iz rajhenburškega okoli 2500 in iz hudo* jamskega okoli 2800 ton na mesec.
Sprava med Svetozarjem Pri* bičevičem in dr. Leontičem
— Split, 14. septembra. Vsi politični .ia naciionalni krogi se nahajajo pod vplivom mogočnega govora, ki ga je imel vodja Samostojne demokratske stranke g. Svetozar Pribičevič na nedeljski skupščini v Splitu. V zvezi s to skupščino je tudi pomirjenie, ki je nastopilo med predsednikom direkto-rija Orjune dr. Leontičem in vodjo SDS Svetozarjem Pribičevičem. Kakor znano, Je došlo koncem lanskega leta med obema do jako mučnega spora, na kar je dr. Leontič svojecasno celo pozval Pribičeviča na dvoboj. Predvčerajšnjim pa se je dr. Leontič svečano pomiril s Svetozarjem Pribičevi-čevičem. Na svečanem komersu, ki se je vrši! v počast Pribičeviča in ki so mu prisostvovali najodličnejši predstavniki splitskega mesta in javnosti je povzel besed > tudi dr. Leontič, ki je v ognjevitem govoru proslavljal Svetozarja Pribičeviča koi voditelja jugoslovenskega pokreta in dušo ju-goslovenske nacijonalne ideologije. Vsi nacionalistični krogi v Splitu se nahajajo pod Jakirti dojmom te dnevne senzacije.
Svetozar Pribičevič je izjavil novinarjem, da se raduje svojega velikega uspeha, ki ga je .doživel v Splitu. Nasprotni tisk skuša sicer njegove uspehe omalovaževati. Svetozar Pribičevič pa ne želi nasprotnikom, da bi mogli prirediti tak zbor, kakor ga je imel v nedeljo.
SPREMEMBE V POŠTNI SLUŽBI
— Beograd, 14. septembra. Z ukazom ministrstva pošte in brzojava je premeščen poštni uradnik v Rogaški Slatini g. Valentin Fabian i v Sarajevo. Z istim ukazom sta vpokojena poštni činovnik Josip Gruden v Ljubljani in poštni činovnik Alojzij Karba v Mariboru.
ODŠKODNINA ČRNOGORSKI DINASTIJI
_Beograd, 14. septembra. Vlada bo v
najkrajšem času uredila vprašanje odškodnine bivši črnogorski dinastiji Petrovičev, člje člani se sedaj nahajajo na francoski obali, kjer žive v zelo težkih finančnih razmerah. Vlada je na željo krone pripravila zakonski predlog, ki rešuje finančno vprašanje Petrovičev. Predlog bo najprvo predložen kralju v odobritev, nato pa Narodni skupščini. S tem bi bilo to vprašanje konč-noveJjavno likvidirano.
Pravniki v Rogaški Slatini
V nedeljo zvečer so pri speli udeleženci pravniškega kongresa v Rogaško Slatino, ki se je ?ia sprejem redkih postov svečano pripravila. Ob določeni uri so zagoreli f» vsem zdravilišču nešteti pa vil jonski; po>el>-uo lepo pa je bil iluminirau Zdraviliški dom in Aleksandrov dom, kjer je v naštetih električnih lučkah zalesketala daleč vidna kraljeva krona. Gostje so prispeti 8 posebnim* vlakom še le okrog 22. Na kolodvoru jih je pozdravila velika množica d«>mar >-ga občinstva in kopaliških gostov. Vojaška godba je zasvirala v pozdrav državno himno, nato pa je povorka krenila prod Zdraviliški dom, kjer so bila gostom udUa/.aua stanovanja. Po kratkem odmoru se je vršil v zdraviliški dvorani svečan banket, na katerem se je v imenu gosfo\ . iil xa krasen sprejem načelnik boogradske policije g. Lazič. v imenu zdravilišča pa je pozdravil goste ravnalelj dr. Ster. Za slatinska društva in domučjne je nazdravil gostom kopališki zdravnik dr. Kolterer, govorili pa so tudi še veliki župan dr. Pirkmajer in drugi. Po banketu se je razvila animirana zabava s plesom, pri katerem je neumorno svirala vojaška godba iz Ljubljane. Včeraj so *i gostje ogledali zdraviliško naprave. Žal so radi neugodnega vremena izDStali nameravani izleti v diviio slallnsko okolico. Popoldne so se gostje vračali na domove, prijetno presenečeni nad gostoljubnimi sprejemi ia lepoto Slovenije.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize. Wien 797.—, S01.—, Berlin
13.4428, 13-4828, Budimpešta 788__, 792.—.
Italija 201.40, 202.00, London 274.20, 273.40,
Newyork 50.292. 50.592, Paris 163___ 165.—,
Praga  107.30, 108.30,
Efekti: 7% luvest posoj. 1921 77—7S, 2,,2% drž. rente za ratnu šietu 308—309, Ljubljanska kreditna 165—170, Hrvatska eskomptna banka 100-101, Kreditna banka Zgb. 101—102, Hipotekama banka 55%, Ju-gobaaka 92—93, Praštediona 865—675, S!a-venska banka 50—51, Eksploatacija 10—12, Drava d. d. Osijek 242—250, Šečerana, Osi-jek 365, Isis d. d. 52—o3, Gutman 230— 235, Slavcks 115—120, Slavonija 31—31.50, Trboveljska 340—345, Vevče 105—115.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.1425, Pariz 14.70, London 25.12, Newyork 517.50, Milan 18.50. Praga 15.33, Dunaj 73.0375.
— Trst: Beograd 49.20—49.60, Pariz 79.60—79.S5, London 135.50—136, Newyork 27.90—2S, Curih 538.50—541.50, Dunaj 394 do 395.75.
408844
29096556
Zaključek 10. gospodarskega Kongresa
Drugi dan« — Vprašanje zaščite pred poplavami. — Regulacija naših rek in kanalov za rečno plovbo. — Reforma državnih nabav. — Izvoznfe prognoze* - Resolucije in zaključek kongresa.
Beograd, 13. septembra.
V nedeljo je nadaljeval gospodarski kongres svojar posvetovanja, ki vzbujajo po vsej državi veliko pozornost. Predsednik trgovske zbornice v Novem Sadu g. D. Popovič je podal najprej obširen referat o nevarnosti poplav v naši državi ter o merah, ki so potrebne, da se tako katastrofalne poplave, kakor smo jih doživeli letos, v bodoče preprečijo. Naglasil je, da je letošnja poplava resno ogrožala gospodarsko ravnotežje naše države. Nujno potrebno je, da se to vprašanje končno vzame resno v pretres in izdela točen načrt, kako naj se poplave preprečijo. Za enkrat pa je nujno potrebno, da priskoči država vodnim zadrugam z dolgoročnim posojilom v znesku najmanj 50 milijonov dinarjev na pomoč, da se zamorejo popraviti porušene varnostne naprave. To podporo lahko in mora dati samo država, ker sicer preti resna nevarnost, da voda uniči tudi setve prihodnjega leta, ako ne bo mogoče pravočasno popraviti poškodovanih nasipov in ostalih naprav. Vsa ta dela se morajo izvršiti še tekom letošnjega leta, ker bodo na ta način težko prizadeti prebivalci, ki so oropani vsega svojega premoženja, našli v največji bedi vsaj skromen zaslužek. Istotako naj država nemudoma izplača vse do-klade, namenjene za vzdrževanje vodnih naprav. Ker je od poplav vsakokrat najhujše prizadeta jugoslovenska žitni-ca, Vojvodina, se naj te pokrajini posveča osobita pažnja. Nameravana ukinitev generalne direkcije voda naj se opusti, ker jo je v danih razmerah smatrati za najvažnejšo institucijo poljedelskega ministrstva, ki naj v bodoče vodi akcijo za rešitev tega problema.
Nato je govoril predsednik zagrebške zbornice g. dr. A. Čuvaj, ki je razpravljal o regulaciji naših rek in kanalov za rečno plovbo. Na podlagi statističnih podatkov je dokazal veliko val-nost rečne plovbe za celokupno gospodarstvo. Promet na naših rekah je narasel v zadnjih letih od 2.3 na 3 milijone ton letno. Govornik y naglasi* potrebo regulacije vseh onih rek, ki so količkaj primerne za rečno plovbo, zlasti pa Dunava, Save, Drave. Drine. Kupe, Neretve in Tise ter raznih kanalov. Najnujnejša so sledeča da'a: regulacija Save od Rugvice do Zagreba, kar bi stalo 50 milijonov Din, čiščenje ustja Reke Neretve (15 milijonov Din) ter ureditev bec;ejskega kanala in Tamiša, kar bi stalo 15 milijouov Din. Na ta način bi se naša rečna pTovb:x podvojila. Generalni direktor voda ing. Maksimov je obrazložil dosedanje delo na tem polju ter naglasil, da je najbolj potrebna regulacija Save v svrho vzpostavitve rednega prometa med Zagrebom in Beogradom ter da se bo s icmi deli pričelo takoj, ko bodo na razpolago potrebna sredstva.
Tajnik centrale industrijski'] korpo-racij g. Svetko Gregorič je to razpravljal o reformi državnih nabavk. Naglasil je, da z načinom, kakor se vrše dandanes državne nabavke, niso zadovoljni niti uradni činitelji, niti gospodar-ski krogi. Na eni strani se pritožuje država, da dobavitelji ne izpolnjujejo točno pogojev, na drugi strani pa se morajo dobavitelji boriti s takšnimi težko-čami, da jih v splošnem mineva veselje do državnih dobav. Pritožbe gospodarskih krogov so v glavnem sledeče: Država premalo vpošteva domačo industrijo in obrt. Roki licitacij in roki dobav so običajno prekratki. Komplicirano in birokratsko postopanje državnih uradov pri prevzemanju blaga, zlasti pa pri izplačilu dolžnih vsot otežujejo poslovanje. Posamezne odredbe in predpisi glede dobav so preozkosrčni in cesto v nasprotju s potrebo in interesi države in določili zakona. Kršitve pogodb s strani države so na dnevnem redu. Pobijanje korupcije pri licitacijah in dobavah mora biti ena glavnih nalog t države i gospodarskih krogov. Končno tvori eno glavnih zahtev gospodarskih
krogov razdržavijenje državnih podjetij. Ta podjetja se morajo izločiti iz obče državne uprave ter voditi po koonerci-jalnih načelih. Da se kolikor mogoče ugodi tem zahtevam in odpravijo sedanji nedostatki, naj se ustanove pri vseh delegatih ministrstva financ posebne komisije za oceno nabavk, ki naj odločajo o nabavkah do 1 milijona dinarjev, tako da bo centralni odbor ocenjeval nabavke samo preko 1 milijona, a največ do 10 milijonov dinarjev, vse višje nabavke pa izključno le ministrski svet. V teh odborih se mora povečati število članov ministrstva trgovine in industrije, pritegnejo pa naj se tudi zastopniki ministrstva za šume in rude, za zgradbe in za poljedelstvo. Dejstvo, da gre večina večjih nabavk v inozemstvo, povzroča med domačimi gospodarskimi krogi veliko nezadovoljnost. Zato naj vlada v bodoče poskrbi za to, da se bodo upoštevale zakonske določbe, glasom katerih imajo domači ponudniki prednost, četudi so morda nekoliko dražji od inozemskih.
Zastopnik beogradske trgovske in obrtne zbornice M. Lujanovič je nato poročal o povišanju železniških tarifov. Povišanje tarifov je izzvalo v vseh gospodarskih krogih veliko presenečenje, ker je le še povečalo vladajočo gospodarsko krizo. Izvršilo se je brez tarifnega odbora. Zato zahteva kongres, da se naredba prometnega ministra sistira in zadeva predloži temu odboru v odobritev in izpremembo.
Glasom poročil, ki so jih podale posamezne sekcije, bo znašal izvoz v dobi od 1. septembra 1926 do 1. septembra 1927 približno kakor sledi:
a) zrnate hrane za 2000 milijonov Din, b) sadja za 290 milijonov Din, c) živine in mesnih izdelkov za 1888 milijonov Din, d) drv, lesa in rud za 1400 milijonov, e) industrijskih in obrtniških proizvodov za 701 milijon, f) drugih važnih proizvodov za 646 milijonov, skupaj toraj 6927 milijonov. K temu je treba dodati še okoli 17 % na račun raznih drugih izvoznih predmetov, ki se izvažajo v manjših količinah, tako da bi znašala celokupna vrednost izvoženih predmetov v času od 1. septembra 1926 do 1. septembra 1927 povprečno S milijard 200 milijonov.
Končno so bile sprejete obširne re-zolucije, ki zahtevajo, da država vpošteva predloge, iznešene na kongresu, da državni faktorji čimprej s sodelovanjem gospodarskih krogov izdelajo točen gospodarski program, ki naj velja za daljšo dobo ter da se naj zasigura stalno sodelovanje gospodarskih institucij v vseh vprašanjih, tičočih se naše gospodarske politike.
Po soglasnem sprejemu resolucij je predsednik kongresa g. Radojlovič z daljšim nagovorom zaključil lepo uspeli kongres, naglašajoč potrebo, da pridejo gospodarski krogi v narodni skupščini čimprej do primernega zastopstva, da tako preprečijo neprestano strankar-sko-politično prepiranje in prerivanje, ki škoduje našemu celokupnemu gospodarstvu. Zaključujoč IV. redni kongres, je objavil, da se bo prihodnji kongres vršil najkasneje meseca aprila v Splitu.
Grofica Orlov Grofica Orlov Grofica Orlov Grofica Orlov Grofica Orlov
Pride v
ELITNI KINO MATICA
Darujte ?a sokolski Tabor*
Sodišče
Ljubljanska porota
Pred nabito polno dvorano so se danes nadaljevale porotne razprave. Senatu pred* seduje v. s. s. Mladič, votanta pa sta s. s.
dr. Golja in okr. sodnik Hudnik. Obtožni* co zastopa državni pravdnik Lavrcnčak.
MLAD ROPAR.
Prvi se je danes zagovarjal jedva 18* letni Alojzij Bekšič, samski delavec v 2i» rovskem vrhu. Fant j« bil doslej še neka* znovan, dasi je bil že enkrat osumljen ro* parskega napada. Zločina mu takrat niso mogli dokazati in se še danes ne ve, ali ga je izvršil res on. Kljub temu svarilu pred tremi leti ni krenil na pot poštenja, temveč je postal kljub svoji mladosti zločinec. To* krat se mora ponovno zagovarjati radi po* skušeneg-a ropa, ki ga je zagrešil dne 28. marca t. I.
V Žirovskem vrhu živi 76letni prevžit* kar Lovrenc Kavčič. Starček, ki je bil svoj* čas tudi obtožencev varuh, je letos sporni a* di prodal svoje posestvo za 25.000 Din. O tem je izvedel tudi Bekšič ter se je skušal polastiti denarja. — Dne 28. marca se je napotil k njemu ter mu s sekiro zagrozil, da ga ubije, ako mu ne izroči denarja. Star* ček pa je ostal hladnokrven ter mu izjavil, da denarja nima več, ker ga je posodil ne* kemu prijatelju. Peljal je roparja v sobo ter mu pokazal prazno listnico. Fant se je res dal premotiti ter odšel praznih rok. Za za* devo je kmalu zvedelo orožništvo, ki je ro* parja aretiralo in izročilo sodišču.
Bekšič je v preiskavi brez oklevanja priznal zločin ter cinično pristavil, da bi bil vzel samo 10 Din za cigarete. Odločno pa zanika, da jc imel namen, starčka urno* riti.
Pri današnji razpravi je ubral drugo tak* tiko. Skliceval se je na bedo in pomanjka* nje ki sta ga natirali, da je iskal denarja pri Kavčiču. S sekiro je hotel starčka samo preplašiti, da bi mu sam izročil denar, ni pa imel namena ga oropati, še manj pa umoriti.
Glavni priči, prevžitkar Lorenc Kavčič in osemletno dekletce Julka Jerebova sta potrdili navedbe obtožnice. Zagovornik je rikal dejanje kot poskus izsiljevanja, kljub temu pa je senat stavil porotnikom samo vprašanje glede p-oskušenega ropa. Porotni* ki so to vprašanje soglasno potrdili, nakar je bil obtoženec oHojen na tri leta težke ječe.
POŽIG ALKA. Pri drugi današnji razpravi je stala pred porotniki 28*letna samska delavka iz Litije, Marija Kovačeva, ki je obtožena več pozi* gov. Dne 8. julija 1919 je pogorel mlin po* setnika Jožeta Medvena iz Slavinc. Škoda je büa takrat cenjena na 2250 Din, vendar
Ba bi danes znašala najmanj 25.000 Din. — me 15. avgusta istega leta je nenadoma izbruhnil požar pri mlinarju Mihaelu Sev* šeku v Predlogu. K sreči so domačini og-enj kmalu zapazili in pogasili, tako da ni btlo večje škode. V obeh slučajih je padel sum na razne osebe, ki pa so v preiskavi doka« zale svoje nedolžnost, šele letos meseca fe* bruarja se je današnja obtoženka sama iz* dala. Orožniki so jo takoj aretirali ter oddali sodišču. Prvotno je vsako krivdo zani* kala, končno pa je svoje dejanje priznala. Trdi pa, da je zažgala na prigovarjanje svo* jega brata, ki ima v tamošnji okolici mlin, da bi ga na ta način rešila konkurence in mu pripomgla do večjega zaslužka.
Obtoženka se je danes s tihim glasom in zmedeno zagovarjala, češ da je res pred preiskovalnim sodnikom priznala požig za* to, ker je bila zmedena in brez lastne vo* I je, kar da je posledica španske bolezni. Ne more se spominjati na vse. Na požige se ne spominja. Glede drugega ve to, da je napravila v bližini sosednega mlina ogenj iz listja in dračja. A veter je zanesel og-enj na sosedovo slamnato streho. Priznala je požig zato, ker jo je sodnik tako vprašal. Če je storila, jo je k temu napeljal brat Lojze, ki je mislil, da bo po požigu na svojem mlinu boljše shajal.
Razprava se še nadaljuje.
Mariborska porota
UBOJ V FANTOVSKEM PREPIRU.
Včeraj je bilo v Mariboru otvorjeno jesensko zasedanje porote. Kot prvi je sedel na obtožni klopi 301 et ni ključavničarski pomočnik Mihael Rambacher iz Laporja radi uboja Frana Zorinca. Dne 1. maja je prišlo povodom majske proslave do prepira in krvavega obračunavanja med delavci v neki gostilni radi dveh deklet, ki sta bili tudi v gostilni. Prepir se je še nadaljeval, ko sta okoli polnoči dekleti zapustüi gostilno. Iz prepira Be je razvil pretep, tekom katerega je Rambacher sunil z nožem v roko svojega nasprotnika Avgusta F rasa. Temu je prisko-čil na- pomoč Fran Zorinc. Rambacher pa ga je prehitel in ga z nožem Bunil v vrat. Smrtno ranjen se je Zorinc jedva privlekel domov, a je drugi dan v bolnici radi izkr-
vavljenja umrl. Pri včerajšnji razpravi §o porotniki potrdili vsa tri vprašanja glede uboja, glede težke telesne poškodbe in prekoračenja silobrana, nakar je bil Rambacher obsojen na štiri leta težke ječe.
DVA VLOMILCA.
Popoldne 6ta se zagovarjala pred poroto delavec Josip Hauptman in mesarski p> močnik France Rojs, ki sta dne 24. februarja t. 1. skupno z nekim Mirkom LiSanom vlomila v zaklenjeno skladišče železniške postaje Vuhred — Marenberg. Vlomilska i deteljica je odnesla večjo količino tobaka, cigaret in cigar v vrednosti 14.000 Din. Trojico pa je izdala neprevidnost. S plenom «j namreč odšli h gostilničarju    na Jelenice. : kjer so si ga razdelili. Gostilničar je zadevo ! povedal svojemu svaku,   ta pa je sumljivo j trojico ovadil orožnikom.
Orožniki so prva dva krivca prijeli, tretji je za enkrat odnesel pete. Pri včerajšnji razpravi so porotniki potrdili krivdo obeh obtožencev, kljub tem, da sta oba zanikala svojo udeležbo, in je bil Hauptman { obsojen na pet, Rojs pa na tri leta težke ječe.
Sport
Naša reprezentanca proti Romunski
Oman v levi spojki?
Kakor znano, stoji naša državna reprezentanca prihodnji mesec pred težko nalo-lo. Igrati ima 3. oktobra proti Rumunski, 28. oktobra pa proti Češkoslovaški, ni pa izključeno, da se v oktobru odigra tudi nogometna tekma Avstrija — Jugoslavija. Prvi dve tekmi sta že perfektirani. Postava sa-vezne reprezentance dela mnogo preglavice, i Beogradski Igralci so bili v nedeljski tekmi proti Zagrebu v tako slabi formi, da se jo i savezni kapetan odločil, da pošlje v boj naj-I brž same Zagrebčane.   V nedeljo se vrši v ; Zagrebu trening-tekma med izbirno posta-! vo JNS in dunajskim Slovanom. Proti Slovanu nastopi sledeče moštvo: Sifliš, Vrban-cič, Remec, Marjanovič, Premrl, Kunst. Urbanke, Agič, Leinert, Cindrič, Giller.
Ivkovič igra v nedeljo proti Bukarešti in zato ne prihaja v pošte v. Nastop Cindri-ča ni siguren in bo mesto njega igral v levi ! spojki Oman (Ilirija), ki je trenotno v prav • visoki formi. V slučaju, da se Oman uveljavi, ni izključeno, da pride v državno reprezentanco.
— Službeno iz HP. Jutrišnjo tekmo ili-rija—Primorje sodi g. Sancin S. Ilirija in Primorje se pozivata, da postavita po 3 r -•-ditelje, ki se morajo javiti službujoči odbor-nici gej. Pollakovi ob 16.30 na igrišču, v nasprotnem elučaju se kaznuje klub z globo 50 Din. — Igralke obeh klubov moraio prinesti s seboj uradne dokumente, iz katerih bo razvidno njih rojstno leto, sicer se jim zabrani nastop. — LHO.
— Nove volitTe MO—LNP. V nedeljo so se vršile v botelu >Pri zamorcu« v Mariboru nove volitve funkcijonarjev MO. Za predsednika je bil izvoljen g. Sepec, za blagajnika g. Zelber in za zapisnikarja £. Franke.
— Zopetni poraz Xurmija. V berlinskem štadionu so imeli v nedeljo drugo 6portno senzacijo. Wide, dolgopeti švedski tekač na dolge "proge, je porazil v teku na dve angleški milji Nurmija za celih 30 metrov in s tem postavil nov svetovni rekord v 9 : 01.4 Bila je to gigantska borba med obema svetovnima favoritoma. Od starta dalje je vodil Nurmi pred Wideom, Fincem Katzom in Nemcem Fransenom. Wide jo sprejel tempo, ki ga je diktipal Nurmi in je tekel jedva par metrov za njim. Po 3fl(M) metrih pa je v energičnem spurtu z lahkoto pasiral Ntirmija in zmagal z naskokom 30 metrov. Drugi je bil Nurmi, tretji Katz, četrti pa Fransen, ki je postavil uov nemški rekord v 9 : 43. Proga dveh angleških milj je dolga 3218 m. Vmesi časi, ki jih je
. dosegel Wide, so sledeči: 800 m 2 : 11; 1000 m 2 : 44.S; 1500 m 4 : 14.4; 2000 m 5 : 36. Istega dne je SK Berlin postavil v švedski štafeti nov svetov, rekord v 1 : 57.4.
— Še nekatere nedeljske tekme. Maribor: SD Rapid — B reprezentanca 2 : 2 (1 : 2); Maribor rez. — Svoboda 3 : O (0 : 0); Maribor Old boys — Rapid Old boys
5 : 1 (1 : 0). — Hazena: S. K. Ptuj _ Rapi 1
6 : 0; Rapid ni nastopil in zato izgubi par forfait; Maribor rez. — Ptuj 10 : 1 (5 : 1). — Hazena v Zagrebu: ASK — Uskok 6 : 0, Concordia — Veljna 9 : 4.
— Mladinski pokalni turnir v hazeiii. Jutri popoldne se vrši na prostoru Atene prvo kolo mladinskega pokalnega turnirja za leto 1926. Kot prva nasprotnika se srečata družini Iirija in Primorje. Tekma obeta biti jako zanimiva in napeta, ker nastj-pi v obeh družinah ro več igralk, ki stalno nastopajo za prve družine. Poleg izvrstne forme posameznih igralk bo dvignila te!' rao ua visoko športno stopnjo tudi volja obeh družin do zmage, k čemer bo pripomogla stara športna rivalit^ta, ki vlada med obe-
ma kluboma. Ker so mladinske tekme # pomladni sezoni nudile prvovrsten šport in ker je prirejanje teh tekem za razvoj naSe hazene eminentne važnosti, je upati, da se naša športna publika v velikem številu odzove ter da s svojim posetom naši mladini moralno iporo za nadaljnje vztrajno in uspešno delo. Tekma začne točno ob 17. na prostoru ob glav. tivolskem drevoredu. Cene propagandno nizke.
— Motocikli?tično  dirke  v Vinkorcih.
V Vinkovcih na Hrvatskem so se vrfile včeraj velike motociklistične dirke, katerih *'j se udeležili tudi motociklisti iz Sloveniie.
V dirki motorjev do 175 cem (pet krogov} ie zmagal Rudolf Zalokar iz Ljubljane. Isti dirkač ie bil drugi v dirki motorjev 250 crm. V dirki motorjev od 1000 cem (16 krogov) je zmagal Anton Strban iz Zagreba.
Tragedije življenja, ljubezni in bede
Žalostna usoda naših deklet izven Slovenije. — Od milijonarke na beraško palico. — Krvava rodbinska drama v Beogradu.
Kakor smo že poročali, je v noči od četrtka na petek izvršila v beograjskem hotelu »Podrinje* samomor neka neznana ženska, ki se je vpisala v prijavnico kot Marija Smidt. Ko so jo naslednjega dne našli v njeni sobi mrtvo. — zastrupila se je z Hzolom — je neki slučajno navzoč slovenski orožnik spoznal v njej Nežo Tavčar iz Ljubljane. Na podlagi orožnikove izpovedbe je policija dognala, da gre v resnici za neko Nežo Tavčar. Tavčarjeva je bila svoje dni zelo bogata. Zatrjuje se, da je bila milijunarka. Svojčas je imela v Sloveniji, pozneje pa v Beogradu veliko delavnico in razpečevalnico vezenin. Razne gospodarske in druge neprilike so povzročile, da je izgubila vse svoje premoženje. Zadnja leta se je preživljala z delom lastnih rok. Delala je pri privatnih strankah in zaslužila toliko, da je za silo izhajala. Stanovala je v neki predmestni ulici. Zadnje mesece pa je vsled dolgotrajnega pomanjkanja obolela, tako da ni mogla več delati. Zabredla je v veliko bedo, ki jo je končno pognala v smrt. Usoda nesrečne žena je izzvala v vseh beograjskih krogih, k! se je spominjajo še izza njenih boljših dni. iskreno sočutje.
Na periferiji Beograda se je v soboto zvečer odigrala zopet ena onih povojnih dram, ki se v zadnjem času cesto odigravajo v večjih mestih. Mlad godbenik Cedomir Petrovič je z nožem zabodel svojo ločeno ženo in jo težko ranil. Petrovič se je še le pred dvema letoma poročil z mlado in lepo Ginico. Zakon je bil v začetku srečen, pozneje pa se je začela mlada žena, ki je bila po cele dneve prepuščena sama sebi, odtujevati svojemu možu in se ozirati po drugih. Prihajala je cesto pozno ponoči domov, a mož, ki jo je iskreno ljubil, ji ni hotel ničesar predbacivati, da bi je ne razžalil. Ko pa je doznal, da se shaja z nekim moškim, jo je resno posvaril. Ker tudi sedaj ni nič marala za njegovo svarilo, ji je nekega dne mirno, a odločno povedal, da tega ne more več trpeti ter da se mora ali poboljšati, ali pa zapustiti njegovo stanovanje. Mlada žena se je odloČila za drugo ter takoj odrinila k svojemu novemu obo-ževatelju. Moža jc to silno užalostilo. Udal se je pijači in neprestano je govoril o svoji ženi. V soboto zvečer je zvedel od nekega prijatelja, da je žena ljubimca že zopet menjala. To ga je tako razljutilo, da je odšel na njeno stanovanje in jo počakal. Ko se je vrnila, jo je napadel z nožem v roki in ji zadel sedem težkih ran. Na njene klice so prihiteli sosedje, ki so razjarjenega moža napadli s koli in ga pošteno premika-stili. Orožnikom je jedva uspelo, da so ga rešili. Težko ranjeno ženo so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo, moža pa so obvezali na rešilni postaji ter ga oddali v policijske zapore. Pri zaslišanju je svoje dejanje brez oklevanja priznal ter izjavil, da srčnih muk, ki mu jih je povzročila nezvesta žena, ni mogel več prenašati.
Maurice Boue:
7
ti
Roman
l
41
— Kaj bova storila z njim?
Po kratkem pomišljanju sklene:
— Zaprla ga bova.
To rekši, zavleče Yvona na hodnik in ga pahne po stopnicah dol v podzemlje ter skrbno zaklene vrata za njim.
— Kaka noč! zaječi Noisy, ves drgetajoč od razburjenja.
— Idi se odpočit, prijatelj, in osta-vi me nekaj časa samega, da uredim svoje misli. Solnce bo kmalu vzšlo in tedaj grem pogledat na vrt; radoveden sem, kakšen ie bi uspeh mojega strela ... Ne boj se zame, pazil bom, da se preveč ne oddaljim. Sicer pa imava Yvona pod ključem; ta bo vedel marsikaj povedati.
— Ne verjamem: pretrmast je, meni Noisy.
— Bomo videli, mrmra sam pri sebi Morlon, ki ga ie prijatelj med tem ostavil in šel spat; če ne pojde drugače, doda šaleč se, mu bomo pa s torturo razmajali jezik.
Morlon je dremal na kanapeju, ko
je vzšlo solnce. Vrgel je hitro puško čez ramo in planil k vratom. Vzlic naglici je še utegnil zapaziti, da so vrata le priprta in da tiči ključ na vnanji strani ključavnice.
— Glej, glej, govori s seboj, ti ban-ditje imajo celo ključ naših hišnih vrat!
Vtaknil je ključ v žep ter odšel v tisto smer, kjer so prejšnjo noč neznanci kopali jamo. A glej, danes jame ni bilo več. Kopači so jo zasuli in da bi čimbolj zabrisali sled, so daleč naokrog razkopali vso zemljo. Toda Morlon ni izgubil poguma. In res je bil njegov trud kmalu poplačan: ko se je sklonil, je zagledal na zemlji, med prstjo, kakih stopetdeset metrov od hiše, koščke stekla in madeže krvi. Sklepal je iz tega da je njegov strel razbil banditom svetiljko in enega od njih ranil.
Nekaj časa je sledil krvavim madežem, ki so vodili k morju.
— Bandit je, je razmišljal, so jo gotovo ubrali proti svojemu skrivališču. Zakaj rana, ki jo je povzročil strel iz karabinke, je zahtevala takojšnje nege. Te pa ranjenec ni mogel dobiti v vasi kjer bi vzbudil pozornost prebivalcev Torej so ga odnesli seboj v skrivališče ki se najbrž nahaja kje v bližini.
Tako govoreč je zagledal visoko v zraku divjo raco, ki je krožila nad njim.
Pogled na divjačino ga je razvedril. Prislonil je puško k licu in sprožil, baš ko se je ptica spuščala na skalovje. Ranjena žival je še enkrat zaprhutala in padla kakor kamen na zemljo.
— Ha, evo trofeje za Anino ponev! Že drevi nama mora Hugeta postreči s pečeno raco... Hugeta, Hugeta, je za-mrmral ves zamišljen... Tako se mi zdi, da je Noisy zaljubljen v to krasno dekletce. Nemara da se je baš zavoljo nje za stalno naselil v tej vražji Breta-nji. Počemu bi sicer bival v zakleti hiši in tvegal svoje življenje? Iz golega poželjenja po samoti? Ne, Noisy ni tiste vrste!
Tako razmišljajoč je priplezal do svoje žrtve. Bil je krasen plen, precej težak. Morlon ga je opazoval z zadoščenjem. Usoda mu je bila naklonjena. Videl je v mrtvi divjačini srečno znamenje za uspeh nevarnega podjetja. Je že tako: tudi v najbolj skeptičnem človeku se je na dnu duše ohranil še kos dedščine naših pradedov: poslednji \stanek praznoverja ...
Divje veličastje narave ni zgrešilo - vojega vpliva na Morlona. Neodoljivo ca je prevzela njena neizmerna mogo-ta. Stoječ vrhu čeri, kamor je bil splezal po svoj plen. je sanjavo blodil s i pogledom po oceanu ter se voljno uda- i
jal čarom valov, ki so kakor v ritmu udarjali in se bobneče, odbijali od skalovja. Pogled na brezkončno morsko gladino je v njem pregnal sleherno drugo misel in v blagodejni zamami je pozabil na čas...
Solnce se je že visoko vzpelo na nebesnem svodu, ko je Morlon poiskal Noisyja. Prijatelj je bil že v skrbeh.
— Torej si se vendarle vrnil?
— Menda nisi mislil, odvrne Morlon smeje, da so me roparji ugrabili? Prinašam ti večerjo, nadaljuje z zanosom in pokaže na ubito raco No, kaj praviš?
— Kje si našel ta plen?
— Obljubil sem, da se ne bom preveč oddaljil od hiše, ali zmogla me je radovednost. Bil sem na obali.
In začel je pripovedovati,   kako je nsledoval krvave sledove »duhov«.
— Gotovo si utrujen?
— Ne, ampak lačen.
— Prav, jaz pa sem v tem pripra-I okusen zajtrk.
S slastjo je Morlon usrkaval prijetni ' -h kadeče se kave in je brez odloga 1el za mizo.
— A najin ujetnik?
— Zanj me ni skrb, odvrne Noisy.
— Brez hrane ga ne moreva pusti-
ti___Misel mi je prišla. Veš, kako mu
bova razvezala jezik?
— No?
— Vrlo priprosto sredstvo: čez nekaj ur ga privlečeni iz kleti. Med tem mu bo strah že dodobra oteščil želodec. Posadim ga za obloženo mizo in ga začnem spraševati. Ce bo odgovarjal, mu dovolim, da se napase; Če bo pa tiščal jezik med zobe, si bo lahko zadrgnil pas.
— Torej mu pripravljaš pravcate Tantalove muke ...
— Ne boj se. to sredstvo nikdar ne odpove. Boš videl, kako kmalu se mu bo jezik razmajal.
. Hm, pozabljaš, da je Bretanjec. in Bretanjci so svojeglavi.
Naj bo Bretanjec. Norman ali uaskonec. bogat ali reven, okriljen ali ohlačen. otrok ali starec: vsi so si enaki, kadar trebuh zatrobi alarm, in stavim, da Yvon ni izjema v pravilu... Sicer pa, Če nočeš, saj ti ni treba gledati tega barbarstva!...
— Bogme kakor v srednjem veku! se zgrozi Noisy.
— Mar ni ves ta milje srednjeveški? Duhovi, banditi, zločini, zaklete hiše, kaj hočeš še več?
— No, no, saj ne ugovarjam!
8061
Gospodarstvo
—g Uzance beogradske žitne borze za leto 1926. Beogradska borza je ugotovila sledeče uzance za žitarice letošnje žetve, in sicer: Pšenica, relativna teža 75 kg s 6 odstotki primesi. — Pivovarniški ječmen, relativna teža 64 kg z 1 odstotkom primesi. — Ječmen relativna teža 60 kg s 3 od- I stotki primesi. — Rž, relativna teža 72 kg s | 3 odstotki primesi.. — Oves, relativna teža 40 kg s 3 odstotki primesi.
—g Gospodarska razstava t Arangje-lorcu. V Arangjelovcu se vrši v dneh 26. in *27. septembra večja gospodarska razstava, namenjena pred vsem za poljedelstvo in živinorejo. V zvezi z razstavo se bodo vršile konjake dirke. Ministrstvo saobračaja je dovolilo za udeležence polovično vožnjo.
—g Dobave. Direkciji državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 300 kom. plošč iz plav-ljenega železa, do 17. septembra t. 1. za dobavo 600 kg ležiščne volne iz bele kardira-ne bombaževine ter za dobavo različnega inventarja, kovin in stekla. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 4. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave dvbjnatih žicovodnih koles. Dne 9. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 224500 kom. zavornih kotev. Dne 11. oktobra t. I. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 300 parov izoliranih (lesenih) spojnic oblike juž. žel., pri direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave 1000 košar za oglje iz španjolske trstike.
Obvarujte
svojemu ljubljencu
dehteče svilnate lase otroskeytatere tako radi božamo in poljubljamo! Negujte jih vedno z Elida-Shampoonom, ki temeljito očisti in je popolnoma neškodljiv. Prekrasen sijaj m čarobni prirodni vali so zanesljivi uspeh vsakokratnega umivanja z brezsodni
JUOOS LA VENSKO D. D. (5*0*0 SCHICHT, OSI JE K. OtteUk »■<■!.
Poiljiu ml brcspUtoe originala! »avojeak EL-IDA-SHAMPOO
Ii,' VI
Im« :........
Naslov t.......... .i ii..i»..m«.-..~
PrUspit« prosim, Upoinj«al odre««*
SHAMPOO
linevne vesti.
V Ljubljani, dne 14. septembra 1926*
_ Imenovanja v državni službi. Za še-
fa-geometra pri agrarnih operacijah v mariborski oblasti je imenovan Franc Avčin, agrarni geometer istotam. — Komisar finančne kontr. v Nov. mestu Božidar Radoj-kcvič je premeščen k finančni kontroli v Nišu, v Novo mesto pa je premeščen komisar financ, kontrole v Nišu Vasa Ananič — Za glavnega revizorja, pri carinarnici v Mariboru je imenovan Peter Ubavkič, upravnik carinarnice v Mariboru. — Za upravnika carinarnice v Mariboru je imenovan Dragotin Dogner, upravnik carinarnice v Nišu. — Za revizorja pri carinarnici v Ljubljani je Imenovan Kar] Cergič, upravnik carinarnice v Vinkovcih. — Za višjega agrarnega gradbenega svetnika pri agrarni operaciji v Ljubljani je imenovan inž. Jovan Prešel, bivši agrarni gradbeni svetnik istotam. — Komesar za agrarne operacije ljubljanske oblasti dr. Fran Spilenr-Muys je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije. — Profesor Škofovskega semenišča v Mariboru dr. Anton Jehan je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije.
— Odlikovanje v zandariu« ri.ii. Z zlato medaljo za vzorno službovanje sta bila odlikovana v Ljubljani administrativna oficirja kapetan I. kl. g. Milan Kasparovič in kapetan II. ki. g. Toraislav Tonkovič. Čestitamo!
— Učili na^rt za meščanske šole. Prosvetno ministrstvo je definitivuo izdelalo enotni, za vso državo veljavni učni načrt za meščanske šole. Načrt se sedaj tiska in b:> nato razposlan vsem merodajnim prosvetnim oblastem v izjavo.
— Zatvoritcv sezonskih pošt. Ministrstvo poste in brzojava je odredilo, da se 15. t. m. zapro vse sezonsko pošte in brzojavni uradi po kopališčih in letoviščih v naši državi. Zapro se tudi sezonski poštni uradi ob Jadranu.
— Iz rarinarske službe Upravnik cari namice v Vinkovcih Kari o Grgič je imenovan za revizorja pri carinarnici v Ljubljani.
— upravnik carinarnice v Nišu Dragotin Bogner je premeščen v istem svojstvu v Maribor. — Upravnik v Mariboru Petar Ubakovič* je imenovan za glavnega revizorja.
— Lep uspeh našega šahista. Londonska znana revija >Near East<* prinaša v svojih zadnjih dveh šievilkah zanimivo študijo o reformi šaha. Avtor Članka je g. A. Kaliterna, absolvent ljubljanske univerze. Uredništvo revije še posebej opozarja na zanimivost in aktualnost njegovega članka.
— Srednjeevropski polet jugosloven-skih letalcev. V nedeljo zjutraj ob pol 9. 60 se dvignili na aerodromu v Jasenicah pri Mostam trije naši letalci, ki nameravajo izvršiti že najavljeni srednjeevropski polet. Preleteli bodo sledečo progo: Mostar — Novi Sad — Praga — Varšava — Bukarešta
— Carigrad — Skcplje — Novi Sad — Mostar. Za ta polet sta bila prijavljena tu Ii porocnik-pilot Pajevič in kapetan-opazovaleč Matejič, ki sta se pri zadnjem poletu na i Zagrebom ponesrečila in se ga zato sedaj seveda ne moreta udeležiti.
— Hišne trafike. Srezka uprava finančne kontrole v Ljubljani objavlja: Osebe, ki posedujejo točilne pravice in želijo prodajati gostom kadivo, dobe to dovoljenje direktno od pristojnih srezkih uprav finančne kontrole. Tozadevne prošnje je kolko-kati s 5 Din in 20 Din za dovoljenje. Drugin broško v tozadevno ni.
— Važno za ameriške povratnike. Iz-selieniški komisarijat v Zagrebu je razposlal na merodajne politične oblasti daljšo okrožnico, v kateri tolmači na podlagi ameriškega priseljeniškega zakona pravice takozva-nih ameriških povratnikov. Po tem zakonu se smatra za priseljenca izven kvote vsak priseljenec, ki je bil preje legalno pripuščen v Zedmjene države Severne Amerike ter se vrača z začasnega obiska v inozemstvu. V slučaju izvenkvotnega povratka se pred vsem strogo zahteva dokaz, da je bil priseljenec preje legalno pripuščen. Brez takega dekaza se ne dobi povratnlškega »permita«, niti ne izvenkvotnega priseljeniškega vizuma od strani ameriškega konzula. Ameriški priseljeniški zakon določa tudi gotove izjeme, toda dovolitev je vedno odvisna od državnega urada za delo v Washingtons Ameriške oblast! pred vsem zahtevajo od povratnika, da ima v Zedinjenih državah svoje neopuščeno bivališče (unrellnqulsced i
domicile) in da je imel, ko je odpotoval, namen se vrniti. Za to se zahteva tudi resen dekaz. V ostalem se naj povratniki ravnajo po predpisih ameriških oblasti in zlasti gledajo na to, da si pred odhodom iz Amerike pridobe povratno dovoljenje (permit) in pri povratku obenem izvenkvotni vizum. S tem so obvarovani mnogih sitnosti.
— Koča na Kamniške, i sedlu je od danes naprej med tednom zatvorjena; v slučaju lepega vremena bo odprta v soboto IS. in v nedeljo 19. t. m., eventualno tudi naslednjo soboto in nedeljo.
— Slovensko planinsko društvo (Osrednji odbor) razglaša, da se za t vor i Češka koča na Ravneh v sredo 15. t. m., Alcksan drov dom pod Triglavom pa v torek 21. t. m. V triglavskem pogorju se je našel približno pred 14 dnevi daljnogled. Dobi se v društveni pisarni v Ljubljani, šelenburgova ulica 7, II.
— Omejitev sprejema umobolnih. Ravnateljstvo drž dobrodelnih zavodov v Ljubljani objavlja: Ker se kljub opetova-nim objavam v časopisih, tičočih se omejitve sprejemov v opazovalnico, oz. zavode za limobolne, še vedno ne vpoštevajo določila, podana vsled trajne prenapolnjeno-sti, se Še enkrat, a to zadnjič, naznanja: Sprejeti se morejo le nujni, zavodne oskrbe absolutno potrebni slučaji; nujnost se mora v spričevalu utemeljiti, navedba o nevarnosti za bolnika ali za druge z dejstvi dokazati. Vsi bolniki, ki so primerni za domačo oskrbo, se morajo odklanjati. — Gg. zdrtvniki naj vpoštevajo ta opomin in take bolnike ne pošiljajo ter njim in spremljevalcem ne povzročajo nepotrebnih stroškov. Ker bo prenapolnjenost zavodov trajala, dokler se ne uresniči naše prizadevanje po otvoritvi novega zavoda, bo omejitev sprejemov ostala v veljavi tudi nadalje. Po tolikokratnih časopisnih objavah je umevno, da je brezpredmetno vsako pritoževanje zaradi zavrnitve oz. zaradi stroškov.
— Gradnja železnice Krapin?—Rogatec.
Iz poučenega vira doznavamo, da se vrši 20. t. m. lokalni komisijonalni ogled novo projektirane, le 11 km dolge železniške proge Rogatec — Krapi m, ki bo kot podaljšek proge Grobelno — Rogatec. Lokalnega cgleda se udeleže zastopniki mariborske oblasti, prometnega ministrstva, direkcije državnih železnic v Ljubljani in zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
_ Spor v Rdečem križu. Med glavnim
odborom v Beogradu in oblastnim odborom Rdečega križa v Zagrebu je nastal spor radi denarja, zbranega za poplavljence. Glavni odbor je te dni zahteval od oblastnega odbora, da mu preda ves denar, ki je bil zbran v področju zagrebške oblasti za poplavljence. Tej zahtevi pa se je oblastni odbor uprl, češ da naj se ta denar predvsem porabi za poplavljence v zagrebški oblasti, ki je bila od poplav prav tako hudo prizadeta, kakor ostali kraji. Glavni odbor pa je mnenja, da ima samo on pravico razdeljevali podpore in grozi, da bo podvzel prisilne korake, da pride do tega denarja. Separatistični krogi seveda na obeh straneh podpihujejo, tako da se lahko iz te humanitarne akcije razvije še pravcata afera.
— Podpornemu društvu slepili, Wolfo-va ulica 12, Ljubljana, so darovali: Ivan Jax in sin 23 Din, Ivan Jelačin ml. 100 Din, Ivan Bonač 100 Din, tvrdka Ciuba in Jesih 100 Din, Dolničar in Richter 20 Din, Matej Orehek 20 Din, A. čarabon 20 Din, Olga Biesek Maribor 20 l>in, Josipina in Fran Pretnar 40 Din, Iv. liuzzolini 20 Din, Kaluža M. 10 Din, uslužbenci kavarne in restavracije Krapež 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejsa hvala! — Odbor.
— Nesreče pri kopauju v Zagrebu. Tudi v Zagrebu je izredno topla m ielja zvabila na Savo velikanske množice. Mestno kopališče na Savi Je imelo samo v nedeljo na.l 8000 Din inkasa. Drznost kopalcev pa je povzročila zopet dve večji nesreči. Dijakinja Mila Frkovič je bila ves dan v vodi. Bila je dobra plavalka ter je plavala večkrat daleč po reki gor in dol. Ko jo je krog 16. prišla njena sestra klicat domov, so Se le kopalci zapazili, da je ni nikjer. Našli so samo njeno obleko. V^e iskanje je bilo za-
man. Nihče ni opazil, kdaj je utonila. Bržkone je sredi reke omagala in se potopila, še predno je mogla poklicati na pomoč. — Drugi slučaj se je pripetil v mestnem kopališču. Šivilja Fanika Golub iz Sarajeva je pri skoku v vodo zadela z glavo na dno tlakovanega bazena ter si pretresla možgane. Prepeljana je bila takoj v bolnico, kjer se je šele čez več ur zavedla. Njeno stanje je precej nevarno.
— Strašen zločin IS letnega fanta. Pred par dnevi je privede! v Leskovac v Srbiji neki bogat Turčin iz južne Srbije svojega umoboluega sina na zdravljenje. Spotoma se je spoznal z 13 letnim Dušanom Stefanovičem, znanim kockarjem. Ta se je Turčinu ponudil za vodnika. Najel je nekega iijakerja ter odpeljal Turka z njegovim sinom izven mesta, kjer ga je najprej ustrelil, nato pa ga še s pilo, ki jo je nosil Turčin s seboj mesto orožja, parkrat zabodel, tako da je ostal takoj mrtev. Odvzel mu je ves denar in mnogo zlata, ki ga je imel Turčin pri sebi. Naslednjega dne so našli umorjenega TurčLna in njegovega slaboumnega sina. Zločinca so kmalu na to Izsledili in izročili sooišču.
— Se ena afera. Glasom dunajskih vesti je bil te dni aretiran bivši jugosloven-ski konzul v Varšavi Kajetonovič, ker je na Dunaju neki poljski vdovi izmamil 1000 dolarjev, češ da jih potrebuje za valutne špekulacije. Obljubil ji je polovico dobička. Pozneje je izjavil, da so mu denar na meji carinske oblasti zaplenile. Na ovadbo oškodovane je bil sedaj aretiran in predan sodišču.
— Za letošnjo lesen obnovi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič, v svojih lastnih prodajalnah zopet prodajo čevljev po amerikanskem sistemu, da postreže svoje koozumente za čevlje dvakrat na leto po izredno znižanih cenah. Prodaja se prične 28. t. m. in traja do vžtevš| 15. septembra. Opozarjajo se na to ugodno priliko starši šolske mladine.
Iz Ljubljane
—lj Za rezervne oficirje. Na slavi Udru-ženja rezervnih oficira i ratnika — pododbora v Ljubljani, ki se vrši dne 15. septembra 1926 ob 20. v proslavo osme obletnice prebitja Solunske fronte, bo imel predavanje o Solunski fronti vršilec dolžnosti načelnika štaba komande Dravske divizijske oblasti, generalštabni podpolkovnik g. Kosta J. Adamovič.
—lj Odhod Amerikancev iz Ljubljane. V mesecu avgustu je odpotovalo v Ameriko 228 oseb, od teh v Kanado 77, ostali so bili po večini ameriški povratniki, ki ne potujejo na račun kvote. Potnike so prepeljale naslednje parobrodne družbe: Hamburg-Amerika Linie 13, Cosulich Trst 17, Withe-Star-Line 25, Cunard Line 15, Transatlan-tique 105 in Canadlan Pacific 53.
—tj Na Gremijalni trgovski Soli v Ljubljani se vrši vpisovanje v I. letnik dne 15. in 16. septembra ti. od 9.—12. ure predpol-dne v Gremijalni pisarni, palača Ljubljanske Kreditne banke. Za sprejem v I. letnik se zahtevata dovršena dva razreda srednje aH meščanske šole. Po 15./9. se na sprejemanje vajencev ne bo več oziralo.
—I j Srebrno poroko praznujeta danes g. Leon Lewicki, uradnik hidrotehničn. oddelka pri veliken županu in soproga ga. Miel roj. Rueh.
—lj Vreme. Dne 13. t. m. je ob 21. kazal barometer 766.4, termometer 17.2° C, vlažnost 89%. Danes ob 7. zjutraj barometer 766. termometer 15° C, vlažnost 100%. Opoldne barometer 769.5, termometer 18° C, vlažnost 100%. Zjutraj deževno, opoldne oblačno.
—lj Brezobziren kolesar. Neznan kolesar je včeraj dopoldne divjal po šentpe trski cesti. V brezobzirnem diru je pri Pollakov! tovarni podrl na tla gospo Heleno Brecelj. Gospa je dobila težje poškodbe ter so jo prepeljali v bolnico. Kolesar se ni zmenil za povoženko ter je dirjal dalje.
—lj Smrtna kosa. V drž. splošni bolnici ▼ Ljubljani je umrl 14. t. m. g. France Ur-b a n e c, finančni rač. svetnik. Pogreb se vrši v četrtek ob pol 4. ure popoldne iz mrtvašnice drž. spi. bolnice.
—lj Drobna policijska kronika. Aretirana je bila snoči neka Katarina radi vlaču-garstva. Prijavljenih je več slučajev tatvine perila in obleke. SnočI ie bil v nekem javnem lokalu večji pretep, radi katerega je ovaden neki A. — šest ponočnjakov v družbi vesele Malči je kalilo nočni mir, za
kar bodo morali plačati občutno denarno globo.
—I j Našla se je aktovka (Aktentasche). Lastnik jo dobi v upravi »Slov. Naroda.«
—lj Tatvine. Kronika beleži več slučajev man), tatvin, ker so se veliki tatovi poskrili odn. so spravljeni na varno. Delavcu A. Berniku ie bila v opekarni »Emona« ukradena 100 Din vredna rudarska svetuj* ka. — Natakarju Tomu Džudiču je neznan tat odnesel 400 Din vreden suknjič. — Iz delavske garderobe opernega gledališča ie nekdo odnesel delavcu 2. B. zlato žensko verižico, vredno 700 Din in druge malenkosti. — Delavsko barako pri gradnji frančiškanske cerkve v Šiški je posetil uzmovič in odnesel dvema Bosancema gotovine 230 Din in raznega perila.
—lj Pretep. Musliman Meno je v nedeljo preveč častil vinsko kapljico. Zato je v neki ulici v Trnovem obležal na cesti. Mimo sta prišla dva ponočnjaka ter sta ga začela pietepati. Konec pretepu je napravil neki zidarski mojster, ki je precej poškodovanega muslimana odpeljal na stražnico, kjer so sestavili ovadbo.
— Otroške oblekce: Krištofič-Bučar!
Iz Celja
Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti.
—c Stavba celjske deške okoliške šole
prav lepo napreduje. Tekom tega tedna bo že pod streho in se bodo lahko nadaljevala ostala dela. Krajni šolski svet za Cclje-Okolico je te dni razpisal za zgradbo šolskega poslopja še razna stavna dela.
—c Članska sestanka SDS v sredo za mesto Celje v četrtek za okolico odpadeta ta teden.
—c Celjsko godbeno društvo ima 21. tm.
v prostorih Čitalnice v Narodnem domu ob 20. svoj redni občni zbor.
—c Planinska veselica. Minulo nedeljo se je vršila jesenska planinska veselica pri Celjski koči. Lep solnčni dan je izvabil obilo ljudstva h koči. Zabava ie bila prijetna in razpoloženje dobro.
Iz Maribora
—m Velike gasilne vaje so se vršile minulo nedeljo v Mariboru. Gasilne in reševalne vaje je izvajalo mariborsko gasilno društvo s svoiim modernim orodjem pod poveljstvom svojega kapetana g. Vollerja. Vajam so prisostvovala gasilna društva iz celega mariborskega okrožja pod vodstvom župnega staroste g. Vengusta iz Celja. Vaje so v vsakei-n oziru uspele. Na severni strani gradu so nastopili mariborski gasilci z avtoturbinsko brizgalno, ki ie v štirih mogočnih curkih livala vodo na »goreče« poslopje. Ob enem so se vršile impozantne vaje z raztegljivo lestvico, ki je dvignila gasilca nad 20 m visoko v zrak. Med zbranim občinstvom, ki je z zanimanjem sledilo vajam, je vzbujal presenečenje skok z višine v razpeto mrežo. Po končani vaji so gasilci defilirali pred župnim starosto.
—m Boj za stanovanja postaja v Mariboru vedno hujši. V novi mestni hiši je na razpolago 29 stanovanj, a že sedaj je vloženih 121 prošenj za dodelitev. Občinski svet bo imel težavno stališče, da bo mogel nepristransko in pravično Izbrati najpotrebnejše reflektante. O dodelitvi bo sklepal občinski svet na svoji prihodnji seji.
—m Postavitev spomenika i* dr. Medvedu. Odbor za postavitev spomenika rajnemu dr Medvedu je te dni izdal mariborskemu kiparju g. Sojču nalog, da izdela drugi svoj osnutek v mehkem kamnu. Na vrhu štirioglatega stebra bo pokojnikov relief, pod njim sejalec, v ozadju pa žarki vzhajajočega solnca. Odkritje spomenika se bo vršilo na praznik Vseh svetnikov.
—m Velik promet na mariborskem kolodvoru. Mariborski kolodvor beleži kot obmejni in tranzitni kolodvor v letošnjem letu izredno živahen promet. Glasom statističnih podatkov je v času od 1. januarja do konca avgusta dopotovalo iz inozemstva v Maribor 76.142 potnikov, odpotovalo pa v inozemstvo 75.173 potnikov. V tranzitnem prometu jc potovalo iz Avstrije preko našega ozemlja 25.795 potnikov, vračalo pa se jih je 17.610. Pri tem pa niso všteti potniki, ki potujejo v zaprtih avstrijskih tranzitnih vagonih iz Špilja preko Maribora v Celovec in nazaj
Sokol
sokol na Jadranu. Ob priliki svojega tako lepo uspelega zleta je izdala iupa Spi't slavnostno številko >Sokola na Jadranuc za avgust in september z jako bogato vsebino. Znotraj na naslovni strani jo slika kralja Aleksandra, darovatelja in k uma župnegi prapora. Nato >lede članki: Pozdrav starešinstva župe. — Svečanostni odbor VIL zleta. — E. Gangl: Sokol na Jadranu. — Pozdrav brata dr. Josipa Smodlake župi Spli*.
— Dr. L. Car: J oš jedna zadača Sokolstva.
— Rikard Katalinič-Jeretov: Sokolu na Jadranu. — Dr. Oton Gavnmčic": Sokolovi na Jadranu. — Josip Boko: Sokolov let. — Dr. Ivau Majstorovič: Prigodom VII. sokolskog žup&kog eleta u Splitu. — P likovnik Kneze-vič: Zašto sani Soko? — Dujam MikaČif: Postanak splitskog Sokola. — Dr. B. G.: Angjelinovič: Hrvatski Sokol — Jugosloveii* ski Sokol. — Dr. S. Bulat: Pod jednom za-stavom. — Mirko Grgič: Zbijmo sokolsk^ redove. — Ante Tadič: Značaj Sokola zm Dalmaciju. — S. Vrdoljak: Putevi sokol-skom jedinstvu. — Kratki historijski pregled drustava župe Split. — Raspored so-kolskih svečanosti 4. i 5. IX. — Vi jest i iz župe Split. — Jugoslovensko Sokolstvo. — Slavensko Sokolstvo. — NaSi izvan granira.
— Sokolska stampa. — Iz uredništva. >S v-kol na Jadranu« je v ponos župi splitski in odličnemu njegovemu uredniku br. Vrdo-ljaku.
Sokolsko društvo Jelša na otoku Hvaru išče prednjaka. Po poklicu naj bo lu*ojač, jamčijo mu dober zaslužek. Preskrbe mu stanovanje. Prijave naj pošljejo re-flektanti preko svojih žup na zgoraj imenovano društvo.
Sokelski Glasnik. IzŽla sta 15—i(i številka ; ?okolskega Glasnika, uradnega glasila JSS s sledečo vsebino: Savezni pred-ujački tečaj. — Savez >Slaveneko Sokolstvo-osnovani — Medunarodna utakmica u Lvo-du. — Kako je bilo u Pragu. — Iz starešinstva JSS. — Iz lekarskog oddelenja JS.^. — Iz odseka za sokolske bar Jake. — Iz župa.
— Priloga >Jugoslovenski Sokole pa ima iole zanimivo vsebino: jdr. Franta Mis. — dr. Albin Seiiškar: Dennn-alkohol. — Vladimir Zmeškal: Lužički Srbi i Sokolstvo. — Karel Vaniček. — Dr. Tone Jamar: Referat zdravstvenoga odseka na VII. glavno j skupštini JSS u Dakovu. — Iz Slavenskog Sokolstva. iSokolski Glasnike izhaja v Ljubljani dvakrat mesečno z mesečnima prilogama >Jugoslovenski Sokole in >Prednjak<. Stane letno 50 Din. Dolžnost vsakega Sokola je, da pozna list in da v njem vestno in redno sledi delu jugo?Iovenskega Sokolstva.
Prosveta
Repertoar ljubljanske opere.
Torek, 14.: Zaprto.
Sreda. 15.: «Povratek», «Gianni Schicchi». Red B.
Koneertni program Orkestralnega društva. Agilno Orkestralno društvo Glasbene Matice v -Ljubljani pripravlja za zimsk > in pomladno sezono prav zanimive koncerte. Iz okrožnice Članom posnemamo, da bo društvo letos razpolagalo z dvema dirigentoma, skladateljem Adamičem in konserva-torijskim profesorjem škerjancem. Prvi koncert bo 15. novembra z vzporedoni: Jongen: Pages intimes, Debussy. Childron-Corner, Stravinsky: Mačje pesmi, liorodin: Es dur simfonija. Drugi koncert 7. februarja (»Slovenski koncerte). Skerjanc: Koncert, Adamič: Serenada, ftantel: Godalna silita, Osterc: Povodni mož. Lajovic: Scherz). Tretji koncert bo 2G. marca hBethovnova komemoracija). Uvodni govor, Coriolaa uverture, 1. simfonija, VII. simfonija. Četrti koncert 18. maja. Musorgskij: Slike v razstavi, Honegger: Pastorale d* ete, Stravin-skij: 2ar ptica, Debussy: T/ apres midi d* un faune. — Schumann: Es-dvr simfonija. — Programi bodo torej pestri. Razen tega nastopi orkestralno društvo še pri drugih prilikah, tako n. pr. pri cerkvenih koncertih in priredi končno koncem pomladanske lezone več glasbenih izletov na deželo.
Hatzejeva glasbena drama >Povra-take bo uprizorjena v ljubljanski operi v sredo v popolnoma novi za>edbi. .Telo bo pela Thierry-Kavcnikova, Kato — Potnikova, Marto — Poličeva, Iva — Knittl, Stanka — Mitrovič in berača Daka — Rum pel j. Za »Povratkome ee bo izvajala Puccinijeva opera >Gianni Schiechk, ki spada med najboljše komične opere svetovne literature zadnjega desetletja. Naslovno vlogo poje Janko. Ostala zasedba je: Ribičeva, Poličeva, Ramšakova, Potufkova, Kovač, Zupan, Subelj, Mohoric. Sokola, Perko. Obe deli dirigira Neffat. Režiser >Povratka« je Kralj, režiser >Gianna Schtcehljac Balatka. Predstava se vrši sa abonente reda B.
To in ono
Nova vremenska katastrofa na Japonskem
Japonsko bi zadnja leta po pravici imenovali deželo nesreč in katastrof. Kar vrste se druga za drugo in ne prestanejo niti toliko, da bi se popravila škoda. Enkrat ruši potres, drugič uničuje ogenj, pa zopet ciklon in poplava. Naroda, ki bi ne bil tako žilav kakor je japonski, bi se gotovo že polastila panika in obup. Japonci pa se bore z naravnimi elementi s skoro nadčloveškim mirom in pogumom.
V noči od sobote na nedeljo je zadela del Japonske nova katastrofa. Nad mestom Hirošimo in okolico je divjala strahovita nevihta; na več krajih se je utrgal oblak. Vsa pokrajina je bila hipoma v vodi; okrog 20.000 hiš je poplavljenih, blizu 1000 že porušenih. Mostovi so razdrti, ceste in železnice na mnogih mestih razrušene. Ali in koliko je bilo človeških žrtev, še ni ugotovljeno, ker so prekinjene tudi brzojavne in telefonske zveze in so mogoča le opazovanja z letal. Vlada je alarmirala močne oddelke vojaštva, da so šli ponesrečenim Krajem na pomoč.
Prava slika o Rusiji
Vojna in revolucija sta tako spremenili število prebivalcev v Rusiji in njih razredno razdelitev, da je brez temeljitega popisa odnosno ljudskega štetja sedanja Rusija zagonetka ne le za tujca, temveč tudi za boljševiške voditelje same. Kakšna je Rusija v resnici? Na to vprašanje mora odgovoriti vse-rusko ljudsko štetje prebivalstva in popis, se bo vršil koncem letošnjega leta. V ruskem osrednjem statističnem uradu se že marljivo pripravljajo na ljudsko štetje. Prvotno je hotela sovjetska vlada organizirati poleg splošnega popisovanja tudi gospodarsko, industrijsko, trgovsko in strokovno popisovanje. Ta načrt je bil pa pozneje omejen, ker sovjetska vlada za tako obsežno statističnem pogledu bo leto 1930 izred-Ostala popisovanja so bila odgodena do 1. 1930, ko se bo vršilo v Rusiji novo ljudsko štetje. Istočasno pripravlja ljudsko štetje tudi večina drugih držav. V statističnem pogledu bo leta 1930 izredno važno. To leto obeta pregledno statistično sliko prebivalstva skoraj na vsem svetu.
Glavni dan letošnjega popisovanja v Rusiji bo 21. decembra. Ta dan je izbrala sovjetska vlada zato, da bi moglo biti ljudsko štetje po kmetih končano pred božičnimi prazniki, pa tudi zato, ker imajo ob tem času počitnice pro-vincijalni učitelji, ki bodo igrali pri ljudskem štetju glavno vlogo. Po mestih bo trajalo popisovanje 6 dni, po kmetih pa dva tedna. Prvi rezultati popisovanja v glavnih mestih bodo znani v Moskvi že 24. januarja. Statistični urad je
že pripravil 145,000.000 popisovalnih pol v ruščini. Poleg tega se tiskajo pole tudi v ukrajinskem, tatarskem in drugih manjšinskih jezikih.
Popisovanje prebivalstva v Rusiji je ena največjih akcij te vrste na vsem svetu. Sovjetska vlada se mora boriti z velikimi težkočami. V mnogih guberni-jah bodo morali uradniki hoditi po mestih in vaseh, ki so oddaljene od železnice več sto kilometrov. Pri popisovanju bodo pomagali učitelji ljudskih in srednjih šol, kakor tudi slušatelji vseh univerz. Poleg tega bodo morali pomagati vsi uradniki, ki v uradih nimajo nujnih poslov. Popisovanje bodo vodili uradniki statističnih uradov. Za popisovanje in ljudsko štetje po kmetih bo treba 130.000, po mestih pa 36.000 uradnikov. Od teh bo 15.000 inštruktorjev. Ves statistični materijal mora biti tekom enega leta urejen in obdelan.
Dama v plašču,
ki ga izgotovi atelje tvrdke Drago Schwab, Ljubljana, bo vsled dovršenega, modernega kroja in najfinejšega angleškega sukna, gotovo vzbudila povsod občo pozornost. Moško ročno delo'
Kavalirski vlomilci
Pri Mendonu v Franciji stoji ^poletna vila znane francoske grofice d* Aros, ki pa se nahaja sedaj na potovanju. Nekega jutra je vzbudilo pozornost sosedov dejstvo, da je neko okno široko odprto, dasi ni v vili stanoval nikdo. Obvestili so žandarmerijo, ki je vdrla v vilo in se prepričala, da je bil sum vloma opravičen; v vili ie bilo vse narobe, vse križem razmetano, vse omare izpraznjene. Pri tem pa ni — ničesar manjkalo. Vlomilec si je izbral in odnesel le fotografijo lepe grofičine nečakinje, ki živi skupno z grofico. Vlomilec se je moral počutiti v vili prav domače, ker si je priredil celo večerje; pustil je še pol buteljke vina in nekaj luksuznega peciva. Žandarmerija stoji pred zagonetno uganko, ki ie ne more razrešiti.
O drugem »kavalirskem« vlomu poročajo pariški listi. Mlad Anglež, sin ugledne rodbine, ki je ravnokar absol-viral univerzo, je prišel te dni prvič v Pariz. Zdelo se mu je, da ie z denarjem precej založen, in se je veselo in brezskrbno pognal v vrtinec pariškega življenja. V par dneh. ali bolje v par nočeh, je bil suh. Brzojavil je domu, a dobil ni niti odgovora, kai še le denar. Kaj početi? Nad njim ste stanovali v hotelu 2 mladi Američanki. Pri njih si bo »izposodil< na skrivnem, ko boste spali, kolikor rabi za niačilo dolgov in po-vratek domov potem bo že poravnal.
Rečeno, storjeno. Kot dober športnik ie mladi Anglež ronoči snlezal po zidu v nadstropje nad seboj in skočil
skozi odprto okno -bico obeh dolarskih princes. Imel pa je smolo. Spotaknil se je, zaropotal in vzbudil Američanki. Predno sta mogii klicati na pomoč, se je romantični viomilec zavedel nevarne situacije. P vseh pravilih se jima je predstav, ju potolažil: »Ne bojte se, cenjeni dami. Gre samo za sta\ ki sem io tem dobil. Ugasnita zop. i luč. pa iidem. kakor sem prišel.«
Jeklici sta m:: verjeli ali pa sta se ga bali; ugasnili sta luč in Anglež je res odšel zopet skozi okno. Do jutra pa sta si Američanki le premislili in prijavili nočnega obiskovalca policiji. Ta ga je kmalu našla v malem restavrantu, kjer je prav z angleško hladnokrvnostjo zajtrkoval- Mirno ie odšel na policijo in tam tudi odkrito priznal pravi namen svoje nočne ekspedicije. Niso mu hoteli verjeti, da si je nameraval denar samo izposoditi. Kakor angelj varuh pa je prispel v tem hipu na policijo za amerikancem pismonoša z večjo vsoto denarja, ki so mu jo poslali z doma. S tem je podkrepil svoj zagovor in policija ga je izpustila, zlasti ko sta tudi obe Američanki izjavili, da nima-, ta ničesar proti temu.
Tornado
Naši čitatelji gotovo vedo, kaj je tornado. Čitali so že v našem listu o neverjetnih opustošenjih, ki jih povzroča ta strašni vihar, ki se v svoji grozoti da primerjati le s taifunom in ciklonom. V naslednjem prinašamo pretresljivo poročilo očividca, ki je bil priča nedavnemu tornadu v Ameriki, ki je tekom ene ure uničil večje število ljudi. —
Trgovec L. L. Willians se je nahajal na potu v Kansas City proti St. Louisu, kjer je nameraval prestopiti na new-yorski ekspres. Vlak, v katerem se je vozil, je dospel 18. marca popoldne ob tretji uri v mesto West Frankfort, kjer je imel 15 minut postanka. Williams je izstopil in povedali so mu, da je najavljen od soednega mesta Benton velik vihar — tornado, ki skoraj vsako leto obišče severo-ameriško ravnino. (Ta ravnina je na severu izpostavljena mrzlim, na jugu pa toplim zračnim tokom; velike diference v temperaturi povzročajo zračne vrtince in iz njih se izcimi tornado.)
Williams je mislil, da ne bo hudega. Pihal je sicer veter, toda bilo je jasno in na nebu skoraj ni bilo oblačka. Obrnil se je od vetra, da si zapali cigaro, in ko se je zopet okrenil, je opazil v daljavi ogromen peščeno-siv steber, ki je segal od rumenkastih oblakov doli do zemlje. V naslednjem trenutku je začul že votlo bobnenje, ki je nepopisno hitro naraščalo v oglušujoč vihar. Z enim skokom je bil Williams zopet v vagonu, kjer je radovedno in z grozo zrl preko mesta pod seboj v zračni steber. Kmalu se je slika izpremenila. Počelo se je bliskati in v zelenem soju je opazil neštevilne predmete, ki so plesali po zraku: zidovi, strehe, avtomobili, živina itd. itd.
Potem je nastopil trenutek, ko je zopet vse izginilo za rumenim peskom in
dimom. Bobnenje je postalo neznosno, vlak se je tresel, žene so kričale in se po vrsti onesveščal, v vsem vlaku je zavladala panika. Pet sekund je trajal ta prizor, potem pa se je vnovič zjasnilo. Vihar je v neizmerno veselje potnikov na svojem uničujočem pohodu prizane-sel vlaku. Toda tam doli. kjer je poprej stalo cvetoče mesto, je ostal le še kup razdejanih in porušenih is. Iznad razvalin se je kadil dim, vmes pa so švigali žareči zublji, ki jih je spremljal strašen, v srce segajoč krik in vik nesrečnih prebivalcev ... Pozneje so pripovedovali nesrečniki podrobnosti iz tega tornada. Neki mož se je hotel viharju izogniti z begom v avtombilu, v katerega je posadil svojo ženo in hčerko. Baš je bil pri tem. da zavrti ročico in spravi motor v tek, ko pridrvi tornado. V rokah mu je ostala ročica, avtomobila ni videl nikdar več, ženo in hčerko pa je vihar dvignil v zrak in ju vrgel na tla     mrtvi...
Vlak je imel zamudo. Namesto petnajst minut je ostal štirideset. Dospel je v veselo, živahno mesto, za seboj pa je ostavil kup razvalin ...
NCt,4VMCE
najbolfše^ajirpcžnejse^
zoro ncfcTnc.išc
Žrtve planin
Zadnjo izredno lepo nedeljo so zopet izkoristili številni turisti ter pohiteli v ljubljene gore. Dočim je v naših planinah nedelja minula brez nezgode, so avstrijske Alpe zopet zahtevale dvoje mladih življenj. V nedeljo popoldne se je na takozvanem Technikersteigu na planini Hohe Wand smrtno ponesrečil 24 letni strugar Karl Schwarz z Dunaja. Schwarz je navzlic svarilom prijateljev plezal po opasni in strmi stezi. Radi nepazljivosti je izgubil ravnotežje ter padel z obrazom naprej približno 15 m globoko, od tu pa se je zakotalil še na-daljnih 200 metrov v globino. Obležal je mrtev. Truplo ponesrečenega turista so nato prenesli v bližnjo planinsko kočo, včeraj pa v dolino, kjer je bil lep pogreb.
Tudi lepa, Dunajčanom nadvse priljubljena planina Rax je zahtevala v nedeljo svojo žrtev. Tu se je na povratku z obronka stene Hans von Hardsteig smrtno ponesrečil drugi dunajski turist, ki se slučajno tudi piše Schwarz. Treščil je pred očmi svoje spremljevalke 200 m globoko in z razbito lobanjo ter
polomljenimi udi obležal mrtev. Njegovo truplo so po dveurtiem napornem delu prenesli v mrtvašnico v Prein.
X Silna epidemija lesarja je izbruhnila v Hannovru v Nemčiji. Tekom enesa tedna je obolelo blizu 600 ljudi, od katerih jih je že 12 umrlo, kljub temu da nastopi kriza običajno Še le kasneje. Ker domači zdravniki ne morejo obvladati tako velikeoa števila bolnikov, so priniteli na pomoč drugi zdravniki, skoro polnoštevilno tudi vsi specijalisti z vseučiliških klinik.
X Nov železniški atentat v Nemčiji. V nedeljo ponoči £0 neznani storilci razranlijli tračnice na železniški prosi pri Karlsruhe. Ker je vlak radi bližine postaje vozil že precej počasi, se ni zgodila nikaka nesreča. Zločincem so baje že na sledu. Atentati na vlake se v Nemčiji v zadnjih tednih tako množe. da se polašča občinstva, ki mora potovati, že prava panika. Vedno češce se pojavlja zahteva, naj se proglasi za železniške! atentate preki sod. Zanimivo je, da sc je i»ilno pomnožilo število potnikov na letalih, odkar se ponavjiajo zločinski napadi na železnice.
Samopomoč za obrtno-nadaljevalne šole
Stojimo pred začetkom šolskega leta za obrtne i:i trgovsko-nadaljevalne šole po Sloveniji. Statistika vajencev je pokazala, da imamo nad 13 tisoč vajencev v Sloveniji, to je 20 odstotkov vseh zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev Od 13000 vajencev in vaUnk pa obiskuje samo okrog 6000 vajencev obrtne-nadaljevalne šole, dočim ie ostalo število vajencev sploh brez vsake šole z.i Časa učne dobe Vzroki so v tem, da nekatere občine, čeprav imajo nad 50 V2jeici»v in še celo do 100, niso preskrb sle Mi žrtvovale za to obrtno šolstvo za vaj;uce riti vinarja.
Zato apeliramo v prvi vrsti na tiste občine in kraje, kjer še ni za vajence nobene šole, ali pa kjer je v nevarnosti, da se zapre, da jih ustanovijo ali rešijo. Ako pomislimo na žalostne razmere glede cbttno-nadaljevalnih šol, za katere ie dala vleda smešno nizke podpore, sicer res ni čuda, da hira ta za narodno gospodarstvo tako pomembne institucije po celi Slovcilji, k"ub temu pa jih moramo rešiti za vsako ctiio.
Da vzdržimo te važne šole, je nujno potrebna odpomoč od strani občin samih, obrtnih zadrug, delavske zbornice in trgovske in obrtne zbornice, ki pa že itak prispeva prav lepe zneske. Delavska zbornica se doslej še ni zganila, čeprav mora to vprašanje v odlični meri zanimati tudi rjo. Občine naj oskrbe brezplačno šolske prostore z vsemi potrebščinami, za h>norira-nje učiteljstva pa nai se poskrbi z vu;sna:o in mesečnimi doneski mojstra aii vajenca in vrh tega s prostovoljnimi prispevk- denarnih zavodov in raznih korporajij. —
Le na ta način se naši obrtni mladini in trgovskemu naraščaju cd^re šolski hram za časa učne döbe, kar tudi zskon zahteva. Skrbite za bodočnost naše mladine, to bo tudi v prfd celokupnemu našemu narodm-mu gospodarstvu.
Najboljša kolesa SO
GRITZNER
in
za obrt, dom in industrijo.
Šivalni strop
P linhliorn Pouk šiva-L« LilllJliuflü. nja in umet-
nega vezenja brezp ačen.
Najnižje cene!
Tudi na obroke.
Objava.
Podpisana zadruga objavila, dag. P etri č Ivan, bivši poslovodja ,,Lede', ni več pri njej v službi. Imenovani ni upravičen več zadrugo v kakorsnemkoli pogledu zastopati ter ne prizna zadruga nikakih njegovih sklepov in obvez.
»Leda"
domača tvornica damskega perila in vezenin r. z. z o. z.
LJUBLJANA
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana
Dunajska cesta 15 in Gosposvetska t. i (dvorišče kavarne ..Evropa")
Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. -t78
2660
Narodna tiskarna
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor račune, kuverte, cenike, uradne tiksovine. potn.rtn.ee, hranilne- in zadrui. knjižice, porotna naznanila, etikete, zavitke, časopise In barvotlske od preproste do najfinejše Izvrirtve točno, okusno In ceno :-: Telefon Stav. 30 4 v
Ljubljana, Knafljeva ul. 5
Sobo oddam
takoj. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 2659
Prazna soba
velika, lepa, centralno le* žeča — se odda. — Na* slov pove uprava «SIov. Naroda»,_2639
Blagajničarka
zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče službo v trgovini ali ka* varni. — Ponudbe pod «BIagajničarka/2655» na upravo «SIov. Narod a».
Svilena obleka
(ženska) za srednjo po* stavo ter novi čevlji št. 37, naprodaj. — Ponud* be pod Nizka cena/2657 na upravo «SIov. Nar.».
Tri krasne sobe
(prazne ali meblovane) se oddajo takoj v najem v centrumu mesta; naj* raje boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava «SIov, Naroda*. 2652
Dvokolesa,
motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke. — «TRIBUNA» F. B. L, Ljubljana, Karlovska ce* sta 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
136/T
Stare kovine
vseh vrst plača najbolje Strzalkovsky, Za Qreb, Meduličeva ul. 20
Pozor čevljarji I
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite — dobro in  solidno  izvršene —
rnajnižjih cenah pri: Marchiotti, trgovina z usnjem. Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 128/T
Na stanovanje
in hrano se sprejme soli« den gospod. Električna razsvetljava, 20 minut od glavne pošte. — Ponud* be pod «Čistost/2656» na upravo «S1- Naroda».
Oddam stanovanje
(soba, kuhinja, kabinet) s pritiklinami. Oddaljeno lest minut od postaje Laze. — Naslov pove uprava «Sl. Nar.-». 2653
Učenca
dobrih staršev, kateri je dovršil meščansko šolo, sprejmem takoj \ trgo* vino z mešanim blagom. — Janko Klun, Slovenj* gradeč. 2654
Knjigovodja-
bilancist
ter kalkulant sedaj zapo* slen v velikem industrij* skem podjetju, zmožen samostonega pisarniške* ga vodstva, želi preme* niti mesto. — Cenj. po* nudbe na upravo «SIov. Naroda» pod «Zanesljiv 2658».
Opr. št. 27182/24 ad 12.
Razglas.
Gospod minister sodjalne politike v Belgradu je s svojim odlokom z dne 29. julija 1926 O broj 167/IV znižal počenši s I. avgustom 1926 prispevek za delavske zbornice, določen z odlokom z dne 12. avgusta 1924 S broj 49/IV, od 0.5 % na 0*3 % zavarovane mezde, ki služi za podlago pri odmeri prispevkov za bolniško zavarovanje.
Prispevek za delavske zbornice se predpisuje samo za one osebe, ki so uvrščene v VI. do vštevši XVIII. mezdni razred.
Prispevek za delavske zbornice znaša v mezdnem razredu:
Vi. VII VHI IX. X. XI. XII. X»U. XIV. XV. XVI. XVII. XVIII 0*10 012  0-H   U-17  0 21 U-25 0\iu 036 043 052   0*61  (W2 0*8->
Din na teden.
Prispevek za delavske zbornice je dolžan plačevati delodajalec, ki ga pa sme v celoti odtegniti od nameščen-čevega zaslužka.
Ob priliki znižanja prispevkov za delavske zbornice je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nove tablice prispevkov, ki si jih delodajalci morejo nabaviti pri podpisanem uradu po Din 1*— (en dinar) komad
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
dne 26. septembra 1926 6562 a Ravnatelj:
dr. Bohinjec s. r.
Zadružno hranilnico
reg. Pos. in sosp. zadruga z o. z.
Ljubljana    Sv- Petra cesta 19 Ljubljana
posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih papiriev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih
brez odpovedi.
Poseben oddelek za prodajo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke
•Cupuiemo i"'- driavno investicijsko poselilo ter ostale državne papirle
Urejuje: Josip Zupančič. —r Za .Nerodno tiskarno*: Fran Jezersek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani
JW