Št. 13 (15.115) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.__________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 010/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1 cnfl l/n POŠTNINA PUČANA V GOTOVINI I OUU LIK SP®. IN ABB.POST.GR. 1/50% SOBOTA, 14. JANUARJA 1995 Nihče ni zmagal, zmagali so vsL RIM / SCALFARO SE JE ODLOČIL ZA FINANČNEGA STROKOVNJAKA, KI JE BLIZU DOSEDANJI VEČINI Dini mandatar Vojmir Tavčar ^Kompromis, ki bi lah ' 1° izbral pr Utj -k rePublike Osi za krmiloB uvia Berlusconija. Kompromis je mai j . JJmi minister d in i 8a Kartela svobo i • ,ot zakladni mini kjalen Berlusconijev s vf “■ V lada strokovn ^so veZani na n, predvsem Caso^8 {vseh^: uj^^datar je ome ^ene točke: doda . i-eiormo; ne stev18re 113 podro<: ^Son 5’,2ar uenuscon ^ zavezniki, obt a V od te8a fm ^ali Liga in c zakon proi monopoloi vnluL?3 nova vse hi/Tv ™5110 m S dejstvo, da si vl Jfnenovanju x Tject mandatarja IpH^d.aU bc - r^icmienuj Preuranjeno. V .p^uuusno re uikomur VSeCi EFi 111 da bi se za n C*Z politična s nekoliko mnirila Razvodje b i®letno deželne test, saj lth6r dej itaiij V ~sa panan katero od 1 ^veljavilo.bit P° zopetni kr Tudi to ne ^erajsnja Sci »romis, Sestavil bo vlado strokovnjakov brez posvetovanja s strankami - Gospodarski ukrepi, pokojninska reforma, televizijski mediji in deželni volilni zakon glavne programske točke RIM - Predsednik republike Oscar Lui- petnajstih itabjanskih deželah v maju ali gi Scalfaro je določil 63-letnega zakladne- najkasneje v juniju. Končno pa je Dini naga ministra Lamberta Dinija za manda- povedal ukrepe, s katerimi bi vsem poli-tarja za sestavo nove italijanske vlade. tiCnim gibanjem zajamčili enako možnost Včeraj popoldne mu je poveril zelo jasen dostopa do televizijskih medijev. Za se-mandat: Dini mora ministre izbrati med stavo vlade se Dini ne namerava uradno strokovnjaki, ki niso izrazito politično posvetovati z nobeno stranko. Vlado naj opredeljeni. Ta vlada mora imeti natanc- bi sestavil v sorazmeroma kratkem roku. no določen program: najprej gospodarski Dini je finančnik. 15 let je bil generalni in finančni ukrepi, s katerimi naj bi Italija direktor osrednje državne banke, Se prej premostila krizno gospodarsko stanje, na- pa je bil zaposlen pri Mednarodnem de-to reforma pokojninskega sistema na narnem skladu in je vodil italijanska osnovi že sprejetega dogovora med vlado predstavništva pri nekaterih mednarod-in sindikati, in končno odobritev volilne- nih finančnih ustanovah, ga zakona za deželne, volitve, ki bodo v Na 3. strani Tečaj lire seje okrepil RIM - Vest, da je državni poglavar poveril zakladnemu ministru Lam-bertu Diniju mandat za sestavo nove vlade, je ugodno vplivala na tržišča. Lira se je nasproti marki okrepila, saj je nemški bankovec sinoči veljal le Se 1.054, 85 lire, ravno tako pa milanska borza, katere indeks se je povzpel za 2, 83 odstotka. Na 11. strani O Diniju menijo: • Berlusconi: Premirje je lahko koristno, Ce bo kratko. V tem Času bomo pripravili novo, Se širše zavezništvo za prihodnje volitve • Bossi: To je predsedniška vlada, ni terminska. Trajala bo dolgo, volitev junija ne bo. Sprejete so bile torej naše načelne zahteve. • Buttiglione: To je rešitev, ki smo jo vsi zahtevali. Te programske točke bo treba uresničiti in nato bomo odločali dalje. • D’Alema: Nimamo predsodkov do Dinija. Predlog vlade strokovnjakov priznava dejstvo, da ni veC politične večine. Videli bomo, kakšna bo vlada in po tem sodili. • Bertinotti: Dini je prav nasprotno ot tega, kar smo zahtevali. To je človek Berlusconijeve vlade, ki je pri finančnem zakonu zastopal najostrejša stališča. • Fini: Vsem je jasno, da gre za volilno vlado. V nekaj mesecih bo izpolnila te štiri programske točke in nato bo beseda prepuščena volilcem. Danes v Primorskem dnevniku Da bi bilo manj tragedij pri delu Novi zakonski predpisi o varnosti in higieni na delovnih mestih omogočajo, da sindikalisti in delojemalci tudi neposredno nastopijo, kadar se določila o varnosti v podjetjih in tovarnah ne spoštujejo. Stran 4 Tržič: rahlo nazadovanje luke V tržiskem pristanišču so lani pretovorih 6 odstokov manj blaga kot v letu prej. Pristaniška agencija je kljub temu zadovoljna in pričakuje letos obcutnejsi porast prometa. Stran 9 Ali se začenja era »kiberkulture«? Novi dosežki digitalne tehnike in telekomunikacijskih sistemov vse bolj posegajo oz. pogojujejo tudi kulturno področje Stran 15 Handke: s trga na oder Prvi skupni projekt, ki sta ga Slovensko stalno gledališče in Stalno gledališče FJK oblikovala lani poleti za cedajski Mittelfest, je zaživel tudi v dvorani. Stran 16 V Krtzbiihlu spet odpoved Organizatorji 55. smučarskega pokala Hahnenkamm so morali tudi včeraj odpovedati smuk za svetovni pokal. Stran 26 ČEČENIJA / PRED PADCEM Grozni le še kup ruševin GROZNI, MOSKVA - Ruske enote kljub hudemu odporu nadaljujejo svoj prodor v središče Čečenske prestolnice Grozni, tako da bo mesto v kratkem padlo. V mestu zaradi srditega ruskega obstreljevanja divjajo požari, mestne ulice pa so popolnoma prazne, mesto pa je le Se kup ruševin. Na 19. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Kako je umrl Juljan Kenda in kako se je rodila Elisabetta Kdo je bil Juljan Kenda? Slovenski letalec avstroo-grske vojne, junak sestrelitve italijanskega letala pri Mavhinjah, ki je tudi zam padel v vojni. Doslej neznanega Slovenca je odkril Elio Fornazarič. In kdo je Elisabetta? Novorojena deklica, ki jo je rodila njena teta dve leti potem, ko je njena mati umrla. O znanosti in etiki ob primeru, ki je v središču italijanske pozornosti, razmišljajo Pavel Fonda, Dušan Jakomin in Aldo Rupel. Nedeljske teme pa obravnavajo tudi nekatera »naša« vprašanja. Marko Marinčič na naslovnici poglablja predlog goriškega in novogoriškega župana, da odstranita mrežo na meji pred svetogorsko postajo, Vojmir Tavčar pa ugiba in obenem razlaga zakulisje italijanske politične krize. Marjan Kemperle predstavlja Silva Faturja, nekdanjega svetovalca za slovenske šole, dobitnika nagrade, ki je ne bo več. Bojan Brezigar pa predstavlja novi publikaciji, ki bosta zelo koristni za vsakogar, ki se v Evropi ukvarja z manjšinsko problematiko. Tu je še reportaža o 200-letnici nabrežinske cerkve, o cemerb piše Matej Caharija, Marko Waltritsch pa piše o Tržiču in tzržiški ladjedelnici. Končno pa si boste lahko z izpolnitvijo nalog sami izračunali svoj inteligenčni kvocijent. NOVICE CATANIA / PO DOLGEM ISKANJU RAZISKAVA / KRIMlNAir~}l TV oddaj “Dan na preturi” ne bo RIM - Vodstvo televizijske hiše RAI je vCeraj popoldne sporočilo, da je suspendiralo oddaji iz niza “Dan na preturi" s procesa proti Luigiju Chiattiju; prvo bi morali predvajati sinoCi, drugo pa drevi. Tako odločitev je sprejela predsednica televizijske hiše Letizia Moratti. Na procesu se sodi detomorilcu iz Foligna (ubil je Simo-neja Allegrettija in Lorenza Paoluccija). Moratti jeva je vCeraj v imenu upravnega sveta ustanove pisala direktorju tretje televizijske mreže Luigiju Locatelliju in ga zaprosila, naj posnetkov z omenjenega procesa ne bi predvajali zaradi srhljivih prizorov, ki jih proces vsebuje. V taborišču Romov našli truplo zoglenelega nomada RIM - VCeraj zjutraj so v rulotki v taborišču v Ul. Appia v Rimu odkrili zoglenelo truplo nomada jugoslovanskega porekla Alijaoa Haililovicha. Truplo je odkril Haililovichev sin in nemudoma obvestil policijo. Nomad je v rulotki živel sam, potem ko se je lotil od žene. Bil je alkoholik; v rulotki si je uredil zasilno peC, ki naj bi po vsej verjetnosti povzročila požar; preiskovalci pa ne izključujejo možnosti, da naj bi šlo za namerni požar. Mraz in sneg na Jugu RIM - V južnih in deloma srednjih predelih Italije se val slabega vremena nadaljuje. Mraz in sneg povzročata številne težave prebivalstvu, nemalo težav zaradi poledenelih cest pa imajo predvsem avtomobilisti. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo vreme izboljšalo že jutri in v ponedeljek. Na severu pa so vremenske razmere mnogo boljše; v goratih predelih je sicer vCeraj snežilo, najnižjo temperaturo pa so včeraj izmerili na Marmoladi, in sicer -25 stopinj Celzija. Na sliki AP sneg na Siciliji v okolici Palerma. Umrl igralec Tino Carraro V neki milanski bolnišnici je prejšnjo noč umrl veliki gledališki igralec Tino Carraro, ki pa je bil široki publiki znan tudi po svojih nastopih po televiziji in v filmih. Prejšnji mesec je bil dopolnil 84 let. Zapušča ženo in dve hčeri. Njegov pogreb bo 16. t.m. v Milanu, pogrebni sprevod bo krenil iz znamenitega »Piccolo teatro«, s katerim je pokojni dolga leta sodeloval. Za zapahi »zunanji minister« mafije Eugenio Galeo je imel nalogo investirati mafijske kapitale v vzhodnoevropskih državah Eugenio Galea (levo) takoj po aretaciji (telefoto AP) CATANIA - Policija je zadala catanijski mafiji hud udarec. Na periferiji mesta so vCeraj ob zori aretirali Eugenia Galeo, 51 let, ki je bil nasledil Nitta Santapaola na Čelu »Cose nostre« v Catanii. Galea je še do pred dvema letoma vodil neko podjetje za konzerviranje kmetijskih pridelkov, 29. decembra 1992 pa je preiskovalni sodnik An-tonino Ferrara izdal proti njemu zaporni nalog zaradi mafijskega združevanja, od takrat pa se je Galea skrival. Agenti so ga vCeraj zasačili v neki vili na periferiji Catanie, ko je mimo spal ob ženi. Za zapahi se je znašel tudi lastnik vile, 42-letni Mario Arena pod obtožbo, da je pomagal mafijskemu veljaku. Dejansko je bil Galea pravi »boss«, saj je bilo njegovo ime vpisano v seznam tridesetih najbolj vneto iskanih kriminalcev. Ne samo, da je po aretaciji Nitta Santapaole prevzel nadzorstvo nad mafijsko organizacijo v mestu pod Etno, veljal je tudi za nekakšnega »mafijskega zunanjega ministra«, saj je imel nalogo, da je skrbel za mafijske »interese« v tujini, še posebno v vzhodnoevropskih državah, kjer je Co-sa nostra vlagala velike vsote v nepremičnine in v igralnice, ki se jih je posluževala za pranje umazanega denarja. Galeovo skrivališče so našli po dolgem iskanju. Maria Areno so že imeli na muhi, ker je veljal za Galeovega prijatelja. Njegovo hišo so zaceli kontrolirati in ugotovih, da je Arena vsako jutro hodil ob 8. uri po Časopis, nato se je vraCal domov in šele potem odšel na delo. To se je preiskovalcem zdelo dokaj sumljivo in tako so vCeraj zjutraj vdrli v stanovanje. Galea, ki je še spal, se ni upiral aretaciji. Danes bo upravni svet Raia izbral novega glavnega direktorja RIM - Upravni svet Raia se bo sestal danes zjutraj v Milanu, da bi izbral novega glavnega direktorja državne radiotelevizijske ustanove. Seje upravnega sveta so običajno v Rimu, tokrat pa so jo prenesli v Milan, ker so predsednica upravnega sveta Letizia Moratti in dana Emiio Presutti in Mauro Miccio že od včeraj v glavnem mestu Lombardije zaradi poklicnih obveznosti. Četrti član upravnega sveta Franco Cardini pa bo prišel nalašč v Milan. Izbira novega direktorja s strani upravnega sveta je samo prvi akt v proceduri za imenovanje namestnika Giannija Billie (ta je bil kot znano imenovan za predsednika Inpsa); v ponedeljek se bo v Rimu sestala skupština delničaijev, M mora izreci soglasje s predlogom upraviteljev, morda še istega dne pa se bo spet sestal upravni svet in potrdil imenovanje, ki bo tako postalo polnomocno. Presenečenje: najbolj golj’fivi so v Lombardiji V zadnjih petih letih zabeležili porast mikro kriminala RIM - Neapeljski princ Antonio De Curtis, nepozabni Toto, je znal v svojih filmih komično bičati italijanske napake. V »Toto truffi« se je na svoj način lotil goljufanja, enega od južnjaških protizakonitih konjičkov. Na platnu mu je celo uspelo, da je kot lažni lastnik prodal ameriškemu turistu slavni rimski vodnjak na Trgu Trevi. »Prepričal« ga je, da bo lahko zaslužil mastne denarce, ker mu bodo morali turisti plačati »avtorske pravice« za vsako fotografijo vodnjaka... Se do včeraj je v Italiji prevladovalo stereotipno prepričanje, da sta prav Neapelj in Kampanja tisto italijansko območje, na katerem goljufija najbolj uspešno cvete. Zadnja raziskava zavoda Eurispes o.mikro kriminalu v Italiji pa z močjo statističnih podatkov spodbija tako mišljenje. Največji goljufi niso v Neaplju, pač pa v Milanu, trdijo grafični prikazi Eurispesa. Podatki se nanašajo na leto 1993. V tistem letu so zabeležili največ prijav zaradi goljufij v Lombardiji (19, 3 odstotka). V Kampanji se jih je nabralo »le« za 13, 1 odstotka. Vse pa kaže, da je postalo goljufanje v zadnjih petih letih v Italiji še kar priljubljena protizakonita dejavnost, saj je število prijav naraslo od 34 tisoC v letu 1989 na veC kot 40 tisoč predlanskim. V raziskavi Eurispesa je govor tudi o drugih prestopkih, ki so značilni za mikro kriminal. Povečala se je kraja avtomobilov, padlo pa je število tatvin avtoradiov. Očitno se nova generacija avtomobilskih miši odloča za neposredno krajo vozila, z avtoradiom vred. Občutno se je povečalo število ljudi, ki so jih prijavili sodstvu: od 555 tisoC prijav leta 1989 na 718 tisoC prijav predlanskim. V istem obdobju je prav tako poskočilo število aretiranih (od 94 tisoC na 112 tisoč). Raziskovalni zavod je zabeležil tudi porast prijavljenih ropov (od 29.700 na 31.500). Raziskovalci opozarjajo predvsem na povečanje števila ropov v bančnih zavodih. NajveC so jih zabeležili na Siciliji. Eurispes ugotavlja, da se je od sedemdesetih let sem mikro kriminal največ razširil zaradi razširjanja mamil. Droga sili predvsem mlade v krog kriminala, iz katerega nato zelo težko uidejo. OGLEDALO Potrebna bi bila odgovornost umnimi ■ Ace Mermoua V italijanski komediji zmešnjav desnica in Berlusconi trdita: »Nas je legitimiralo ljudstvo in zato imamo pravico vladati. Katerakoli drugačna vlada je puC proti volji ljudstva. Katerakoli večina, ki ni izšla iz volitev, je neligitimna. Bossi je Judež, ki je izdal volilce«. Predvolilni refren je izdelan (ne glede na izid krize), drugo je vprašanje, koliko je trditev skladna z italijansko ustavo, ki ne predvideva neposredne izvolitve premiera in niti ministrov. Ni moj namen razpravljati o ustavnosti omenjene trditve in ne o Judežih. Zanima me vprašanje legitimnosti in legitimacije. V demokratičnih državah legitimirajo izvoljene predstavnike državljani (izraz je vsekakor primernejši od brezimnega »ljudstva«) s tajnim glasovanjem. Politik se bo med svojim mandatom oziral na svoje volilce in vzporejal svoje delo z željami, razpoloženji in mnenji tistih, ki so mu poverili mandat. V praksi prihaja tudi do »preskokov« in če politik spremeni nekatera stališča, mora o koristnosti sprememb prepričati svoje volilce. Vse to počenja, Ce žeti biti izvoljen. Praksa je povsem normalna, ostrejše pa je vprašanje, Ce je volja »ljudstva« edina legitimacija neke politike, skratka, Ce je njen in edini kategorični imperativ. V preteklosti, a tudi v današnjih Časih so se pisale in se pišejo temne strani zgodovine prav v imenu ljudstva. Habermas je jasno opozoril na problem, ko je očital svojemu nemškemu narodu, da je z glasnim ali tihim privoljenjem »legitimiral« Hitlerja in Auschvvitz. Mussolini je lahko računal na dokaj široko legitimacijo italijanskega naroda. Miloše- vič je ob ideji Velike Srbije združil dobršen del srbskega naroda, začenši z vidnimi intelektualci, in se zapletel v balkansko tragedijo. V ZDA si politik, ki želi zmagati, ne more privoščiti obsodbe smrtne kazni. Ce večinska etika v ZDA zagovarja električni stol, zakaj bi se morati zgražati, Ce muslimanski integrali-zem zagovarja, da je treba tatovom odsekati roko? V obeh primerih si človek jemlje pravico, da sočloveku jemlje življenje ah »del« življenja. Obstaja ob ljudski volji še kaka druga, »višja« legitimacija politike? Vprašanje nam zlahka zdrkne v področje metafizike. Menim pa, da ni prav nic metafizična trditev, da je legitimacija politike in politikov povsem »legitimna«, Ce sloni na cim bolj resničnih predpostavkah in ne na lažeh ali falsifikacijah. Danes imajo pohtiki vsaj tri dolžnosti: a) da Cim natančneje objasnijo pomen besed, s katerimi prepričujejo volilce; b) da predstavijo Cim jasnejše programe, ki niso skregani z doslej poznanimi in veljavnimi družbenimi, gospodarskimi, kulturnimi in drugimi zakonitostmi; c) da se jasno opredelijo do tistih institucij, ki jamčijo državljanom pra- vice (ustava, sodstvo, represivni aparat pa še vrsta uslug, kot so šolstvo, zdravstvo itd.) Trditve bom obrazložil z enostavnimi primeri. Beseda liberalizem pozna različne zgodovinske interpretacije. Kdor ima na primer monopol nad industrijo avtomobilov ati pa nad informacijo, mora povedati, kako si zamišlja svobodno tržišče ati svobodo informacije. Kdor plaši s komunizmom, mora tudi pokazati stranke in skupine, ki imajo v svojih programih sovietizacijo, nacionalizacijo imetja, petletke itd. Podobno velja za politične programe. Ce kdo obljubi dva milijona delovnih mest in nižje davke, mora obrazložiti, kako bo to dosegel in to z argumenti, ki jih ne bo izpodbil študent prvega letnika ekonomije. V tretjem primem lahko politik na primer predlaga spremembo ustave, povedati pa mora, na katere Člene misli. Lahko kritizira sodnike, mora pa se iz- reci o njihovi avtonomiji. Zahteve so na videz naivne, skratka, pobožne zelje, vendar zastavljajo resen problem. Sondaže in ankete dokazujejo, da se danes ogromen del votilcev odloča pod vtisom množičnih občil in še zlasti televizije. V sodobnem komunikacijskem sistemu sta reklama in promocija izdelkov sestavni del kolesja in ne »pritiklina«, saj je reklama bistvena gospodarska osnova informacije. Jezik reklame pa sloni v veliki meri na neresničnih sporočilih in na falsifikacijah. Pred gripo nas lahko ob varaj e le preventivno cepljenje in ne sirup, ki kvečjemu omili posledice bolezni. Šampon ne prepreči izpadanja las. Objektivno kakovost pralnega praška lahko določi le laboratorijski poizkus in ne »količina« reklame. Alkohol ni vedno vezan s srečo, ampak lahko povzroči slabosti in nesrečo itd. Jasno pa je, da ne bo nihče reklamiziral svojega vina s ciroticni-mi bolniki, skratka, s temno resnico alkohola. To so pravila reklame. Nevarno postane, ko se politika polnopravno vključi v sistem neresnic ali polovičnih resnic, ki jih potrebuje jezik reklame. Privoljenje in legitimacijo prične iskati s falsifikati in z neresničnimi ali neuresničljivimi po- stavkami. V sodobnem informacijskem sistemu je ta naCin lahko izjemno učinkovit. Kako lahko preprečimo, da se votilci ne navdušijo za falsificirane resnice? Večstrankarski sistem in politično soočanje omogočata, da tekmec tekmecu izpodbija laži in brezpredmetne obljube. Pogostokrat pa viteški dvoboj ne »zdrži« prakse. Vprašanje je, Ce imajo vsi enake možnosti nastopanja. Ce se tekma spremeni v spopad, se lahko zrušijo racionalne sheme. In končno politika ni le razumski disput med različnimi opcijami. V politiko so vtkani interesi, potrebe, želje in upanja. V kriznih trenutkih kaj lahko zmagajo napeta kolektivna čustva. Tekmecem, poziciji ali opoziciji, se lahko zazdi zmagovita poteza prav žakelj neracionalno utemeljenih obljub. Krik prevlada nad besedo in volilec se znajde v križnem ognju lažnih sporočil. Rahla oporna točka je odgovornost. Rahla je zato, ker želja po moči in oblasti, a tudi zagrizena obramba določenih interesov silita politike, da ne izbirajo sredstev. Problem odgovornosti ostaja bistven. Ni dovolj, da je politik državljanu všeč, odgovoren mora biti zanj; za skupnost in za državo. Beseda »mora« je rahla prav kot odgovornost. Neodgovornosti neke politike se zavedamo le, ko je polom hud in očiten. Takrat postane meglica skala. Kljub rahlosti besede, je danes razumno, da zahtevamo od politikov odgovornost za izrečene besede, programe in za dejanja. Le takšna politika je namreč do kraja legitimna, saj sloni na jasnem sporazumu in ne na ponarejenem proračunu. ITALIJA / PO MANDATU PRESEDNIKA SCALFARA Dini obljublja vlado strokovnjakov z vsebinsko omejenim programom PTA/f . -i -i . ^ --------- RIM - Po noCi premisleka in po opoldanskem (sicer nepotrjenem) Pogovoru s premieram v odstopu iviom Berlusconijem se je pred-oonik republike odločil in izbral, andat za sestavo nove vlade je Poveril bivšemu direktorju tait n^e italijanske banke in zak-,ernu ministru v Berlusconijevi vladi Lambertu Diniju. 22. dan krize se je predsed-tar' rePul3like odločil za manda-Ja, ki je bil od vsega začetka °d možnih kandidatov. Novi-jM. a je Scalfaro povabil Dini ja na ninal so Časopisne agencije javile ob 13. uri, kar JO vzbudilo nemalo iro-. J6, saj se je marsikdo Prašal, ali bo dvojna 13 ^jstica (13. ura in • dan v mesecu) pri- sreco m- mandatarju L°. Mimo vraževerja a tako izbira manda- never s pokojninsko reformo, nova pravila na področju sredstev obveščanja, reforma deželnega volilnega sistema), ki bi lahko nakazoval tudi časovno omejenost (veC od treh mesecev, ki jih je predlagal Berlusconi, manj od enega leta, kot sta zahtevali Liga in opozicija). Ce bo Diniju uspelo uresničiti vsaj del tega programa, bodo dejansko »razvodje« spomladanske deželne volitve. Od njihovega izida bo odvisno, ali bo Dinijevi vladi usojeno daljše ali krajše življenje. Ob kompromisu, ki ga je predlagal predsednik republike, so vse v1!11 k°t program, ki ga predstavil po ie Dini k°t enournem po-A11 s Scalfarom, sprt a-f’ da se je pred-dep) rePublike opre-T . / 2a kompromisno nihceVnob kateri “ bil , G povsem poražen, nbenem pa ni nihce ja_ sno zmagal. nam berto Dini )e bil vlacL^ zakladni minister v sedanji u 1 ln lojalen Berlusconijev sode-nii 6C ^udi morebitni Berlusco-trJ?v kandidat za vodstvo kratko-str^V Vob^ne vlade), obenem pa dav-318^0 vezan ln kot gospo-skl izvedenec uživa precejšen lahvnar°dni u8led, tako da je lig ° sPreiemljiv tudi za Severno izi ln bosedanjo opozicijo (edina Jema je Stranka komunistične tUH°Ve’ ^ mu odločno naspro-obVl! se je obvezal, da bo Za •i°Val vlado strankarsko neve-□rT^d tehnikov in nakazal pro-kmh’.ki vsebuje nekaj veC od tega, bi zeigi Berlusconi, vendar pa in n 0<^ fe8a’ kar sta zahtevali Liga o ^Pozicija. Vsebinsko je torej elen program (gospodarski ma- Program v 4 točkah RIM - V svoji kratki izjavi je mandatar Lam-berto Dini nakazal štiri programske točke: 1. Gospodarski in finančni manever, ki naj popravi sedanje težnje in naj učvrsti gospodarski zagon in zaposlitveno raven. 2. Reforma pokojninskega sistema v skladu z dogovorom med Berlusconijevo vlado in sindikati. 3. Pripraviti bo treba ndva pravila, ki so lahko tudi prehodnega značaja, v uporabi sredstev obveščanja, da se zagotovi vsem enake možnosti. 4. Nujno je pripraviti nov volilni zakon za dežele, da volilni ne bodo spomladi obnavljali deželnih svetov s sedanjim proporčnim sistemom. stranke stopile za korak nazaj, obenem pa je vsaka že takoj skušala povleci mandatarja za rokav in ga pritegniti na svojo stran. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini sta pozitivno ocenila Scalfarovo izbiro, obenem pa podcrtala, da gre za časovno omejeno vlado, v bistvu tisto volilno vlado, ki sta jo želela. Berlusconi se je ob koncu novinarske konference v palači Chigi poslovil od novinarjem z »Na svidenje v kratkem«. Oba sta poudarila, da je predvsem opozicija odstopila od svojih zahtev. Lider Severne lige Umberto Bos-si pa je takoj poudaril, da Dinijeva vlada ne bo predvolilna, ampak povsem opolnomoCena vlada, ki bo živela precej Časa, Tajnik Ljud- ske stranke Rocco Buttiglione je že napovedal podporo, ker »so bile sprejete naše glavne zahteve« in tudi tajnik DSL Massimo D’Alema je nakazal možnost podpore, ker ne gre za terminsko vlado. Skratka v parlamentu bi Dinijeva vlada lahko dobila zelo krepko podporo. Lamberto Dini je napovedal, da bo oblikoval vlado tehnikov in da se pri sestavljanju vlade in programa ne bo posvetoval s strankami. V načrtu ima torej predsedniško vlado, ki bo podobno kot že vlada Carla Azeglia Ciampija imela prav v predsedniku republike svojega glavnega sogovornika. Takoj po sporočilu, da je sicer s pridržkom sprejel Scalfarov mandat, da oblikuje novo vlado, je mandatar obiskal (kot je uveljavljena praksa) predsednika senata Carla Sco-gnamiglia in predsednico poslanske zbornice Irene Pivetti, nato pa se je sestal še s premieram v odstopu Silviom Berlusconijem. Kandidatura Lam-berta Dinija, ki je bil od samega začetka krize eden od kandidatov, je dozorela v noti od Četrtka na petek. Silvio Berlusconi in njegovi zavezniki so še v četrtek zvečer poskušali prepričati predsednika republike, naj spet pošlje sedanjo vlado v parlament ali pa naj razpiše takojšnje predčasne volitve. Na seji, ki je končala pozno ponoči, pa so očitno ocenili, da ne morejo v Čelni spopad s Kvirinalom. In tako so vCeraj stopili za korak nazaj. Ali bo izbira Lamberta Dinija prispevala k umiritvi razgrete italijanske politične scene? To je najbrž najvecja neznanka. Prav umiritev bi bil najvecji Dinijev politični uspeh, dokaz, da mu je sicer običajno neugodna trinajstica prinesla sreCo. In z njim bi prinesla sreCo tudi Italiji. Gospodarstvenik, ki ljubi mondenost RIM - Ko je bila objavljena novica, da ga je predsednik republike Scalfaro poklical na Kviri-nal, sta lira in italijanska borza takoj zadihali bolj sproščeno. Lira je pridobila nekaj točk v odnosu do marke in do ostalih tujih valut, borza pa je v slabi uri pridobila dobro točko v primerjavi z jutrom, ki je minilo v vzdušju pričakovanja. Prvi odmevi bi kazali, da Lamberto Dini uživa zaupanje italijanskih in mednarodnih gospodarskih krov, v katerih se kot priznan izvedenec spretno giblje vse življenje. Lamberto Dini, star 63 let, po rodu iz Firenc, je že drugi gospodarstvenik iz krogov osrednje banke, ki mu predsednik Scalfaro zaupa premierski mandat. Pred njim je v prav tako hudih razmerah poklical za vladno krmilo tedanjega guvernerja emisijskega zavoda Carla Azeglia Ciampija. Lamberto Dini je bil v teh mesecih večkrat označen za »desničarskega Ciampija«. Vprašanje je, ali je bivšemu generalnemu direktorju in zakladnemu ministru primerjava všeč, saj je svojemu nekdanjemu šefu krepko zameril, da ga ni imenoval na Celo emisijskega zavoda in je raje izbral tedanjega tretjega človeka v banki, Antonia Fazia. Toda prav tako kot Ciampi je tudi Dini sklenil, da bo poskusil oblikovati vlado brez formalnih posvetovanj s strankami. To naj bi še podkrepilo vtis, da bo tudi Dinijeva vlada - kot je že bila Ciam-pijeva - vlada, ki bo imela v predsedniku republike enega glavnih sogovornikov in pokroviteljev. Ce je v prvih potezah kot mandatar Dini sledil Ciam-pijevemu zgledu, je kot človek povsem različen. In ne samo po politični usmeritvi. Ciampi je bil rezerviran in se ni rad družil s politiki, medtem ko je Dini zlasti po ženini zaslugi večkratni gost v politični in mondeni družbi. V njegovo strokovnost nihče ne dvomi, mnogi pa so mu zamerili dejstvo, da je med Berlusconijevo vlado udaril po upokojencih, potem ko je šel tudi sam kot uslužbenec emisijskega zavoda predčasno v pokoj po 15 letih službe pri banki. V Berlusconijevo vlado je Lamberto Dini vstopil kot nestrankarski tehnik. Sedaj prevzema krmilo vlade s programom, ki se zdi vsebinsko in Časovno kompromis med zahtevami Silvia Berlusconija in njegovih zaveznikov ter predlogi Lige in dosedanjih opozicijskih sil. Ali bo politično dovolj spreten, da bo znal pomiriti ene in druge in bo ob nujnih gospodarskih ukrepih znal tudi nekoliko pomiriti razgreto italijansko politično sceno? Ce mu bo uspelo, bo opravil pomembno delo in dokazal, da tudi kot državnik ni nic manj spreten od svojega nekdanjega predstojnika. V nasprotnem primeru bo s Ciampijem izgubil še eno tekmo. Berlusconi se že pripravlja na volitve RIM - Silvio Beri Di bo podprl novegi pnera Lamberta D j spoštuje izbire sednika republike i f? P ceni samega D . )e bil doslej zak punister v njegovi \ °da vse to le s pog Pa bo spoštovan »v jzid 27. marca« in i lasno, da bo morala Jajati cim manj Ca vopt treba Cim PI Na srečanju z i Darj'i, na kateri pa je Prebral izjavo, ni p Spvarjal na vprašan Dd videti Berluscor sobno potrt. Dejal je, kratko premirje«, . 8a zajamčila Dinijev a tehnikov, »resi oristna zamisel«, p er je . bil pouc rjetno na besedi 06 'l' Sicer ie Preir otistopu priznaj da lanski pravni ure u mogoče postaviti °ka trajanja, iz poli ga vidika pa bi moralo biti jasno, da je značaj nove vlade prav ta. Ce bo torej vse to jasno, »bomo ponudili aktivno politično in parlamentarno sodelovanje.« Berlusconi je tudi poudaril, da se bo v prihodnjih mesecih posvetil pripravam na volitve: skušal bo namreč ustvariti »široko zavezništvo zmernih sil, in to liberalnih, katoliških in federalističnih ter onih socialne in evropske desnice«. Ko bodo torej Italijani poklicani na volišča, jim bo Berlusconi ponuidil »veliko zavezništvo za svobodo.« Napisani izjavi je Berlusconi dodal še nekaj stavkov, da bi bilo vsem jasno, da njegovo nikakor noče biti slovo od oblasti. Nasprotno, s svojimi besedami je dal jasno razumeti, da se namerava v najkrajšem Času vrniti v palaCo Chigi. Vse politične sile (razen SKR) ugodno ocenjujejo poveritev mandata Lambertu Diniju RIM - Vsi za Dinija. Odločitev predsednika republike Scalfara, da poveri zakladnemu ministru Lambertu Diniju mandat za pripravo nove italijanske vlade, je naletela na skoraj plebiscitno odobravanje italijanskih politikov. 2e nekaj minut potem, ko se je razvedelo, da bo prav Dini novi mandatar, so zaceli predstavniki političnih sil, od najbolj desnih pa tja do skoraj najbolj levih, trositi novinarjem izjave, iz katerih se je dalo razbrati, da so zadovoljni z izbiro. Ta konsenz se je po Dinijevem govoru na Kvirinalu in skojDi predstavitvi štirih temeljnih programskih točk, ki jih namerava uresničiti njegova vlada tehnikov, še povečal. Grobo povedano: Diniju je uspelo v nekaj minutah pomiriti in zediniti stranke, ki so se še nekaj ur prej psovale in gledale druga na drugo kot pes in mačka. A pojdimo po vrsti. Tajnik Demokratične stranke D’Alema je takoj na- povedal, da bo njegova stranka podprla Dinija, ce bo njegova vlada »super par-tes«. Strinjal se je z njegovimi programskimi točkami in dodal, da bi jih lahko kmalu uresničili. O Diniju je povedal, da nima DSL do njega nobenih predsodkov. Priznal je, da je bilo v preteklosti nekaj trenj in nasprotovanj njegovim predlogom, podčrtal pa je njegovo »visoko osebno kakovost« in »demokratično uravnovešenost«. Ugodno je ocenil, da se bo nova vlada lotila zaposlitvenega vprašanja in vprašanja enakopravnega dostopa do medijev. Podporo Diniju je najavil tudi tajnik Ljudske stranke Buttiglione, ker njegova vlada odgovarja zahtevam LS o vladi tehnikov, ki naj bi opravila najnujnejše posle ter tako omogočila, »da bi prej ali kasneje šli na volišča. Na vprašanje o »dialogu« z D’Alemo je Buttiglione dejal, da sta se njuni stranki približali, ker sta hoteli zau- staviti prejšnjo vlado. Sedaj se je položaj spremenil. Iz njegovih besed gre vsekakor razbrati, da sploh ne sili k volitvam. Za koordinatorja Nacionalnega zavezništva Finija pa bo imela Dinijeva vlada nujno predvolilni značaj. To naj bi po njegovem izhajalo že iz predstavitve štirih programskih točk. Imenovanje Dinija za mandatarja je zanj »razumna rešitev.« Ce bo vladi uspelo zajadrati, se bo Italija približala volitvam. Tako je prepričan Fini (ki je še do včeraj ponavljal znani refren: Ali nova Berlusconijeva vlada, ali pa takojšnje volitve...) Za koordinatorja Forze Ita-lia Previtija je Dini »odlična izbira«. Milanski Zupan For-mentini je naznanil, da bo Severna liga enotno podprla Dinija. Segni je obljubil, da ga bo njegova skupina prepričano podprla vlado, Ce se bo lotila najvažnejših italijanskih političnih in gospodarskih vozlov. Vsi za Dinija, torej. Razen Stranke komunistične prenove. Tajnik Bertinotti ga je ocenil kot človeka, ki je najbolj nastrojen proti gibanju upokojencev. Dodal je, da Kvirinal pri izbiri mandatarja ni upošteval zahtev SKP, in da italijanske delavce spet Caka huda preizkušnja: novi ekonomski manever. Predsednik stranke Cossutta je ob Bertinottiju pikro pripomnil, da bo Dinijeva vlada »omogočila Stranki komunistične prenove zelo dobro volilno kampanjo.« O novem mandatarju sta povedala svoje tudi voditelja dveh najvecjih sindikalnih organizacij. Za tajnika CGIL Cofferatija je Dini gotovo sposobna oseba, sindikat pa bo vlado ocenil po dejanjih. Podobno je menil tudi tajnik CISL D’Antoni, za katerega je Dini zelo podkovana oseba. Sindikalista očitno nista pozabila na zelo togo zadržanje zakladnega ministra ob poskusu reševanja pokojninskega vprašanja. -m------ PRIHODNJI TEDEN NAJ BI SE VPRAŠANJE KONČNO RAZREŠILO V VELJAVI NOVI ZAKONSKI PREDPISI Železarna v Skednju pred novim poletom Minister Gnutti trdi, da gre tudi njemu zahvala Odslej res manj nesreč pri delu? Prevencija tudi v rokah delojemalcev Ali veste kaj novega v zvezi z vprašanjem Skedenj ske železarne, smo vprašali vCeraj tajnika FIOM-CGIL Bruna Galan-teja. »Zaenkrat nič, toda prihodnji teden se bomo sešli s komisarji, ki u-pravljajo tovarno, in upamo, da bomo zvedeli, kdo jo bo kupil in kdaj,« nam je odgovoril sindikalist. Kakor je znano, se za obrat potegujeta družba Bolmat, ki je v rokah tra-derjev Bruna Bolfa in Vittoria Malacalze, ter jeklarska grupa Luigija Lucchinija; prva ponuja 33,5 milijarde lir, druga pa 39 milijard, vendar vse kaže, da bo prodrla Bolmatova ponudba, ki je ne glede na ceno ustreznejša, saj se je družba odpovedala predpogoju v zvezi z načrtovano elektrarno. Bolfo in Malacalza sta pred nekaj meseci postavila ultimat: ali se doseže z ustanovo ENEL sporazum, po katerem bo nabavljala električni tok iz škedenjske centrale, ali pa se bomo konec decembra odpovedali kupčiji. Toda potem sta se premislila in na novo odprla na stežaj vrata pogajanjem, kar je vlilo svežega kisika vprašanju delovne sile, ki bi bila morala biti vpisana z januarjem letos v režim mobilnosti. Do tega ni prišlo.in delavcem so podaljšali izredno dopolnilno blagajno do konca tekočega leta. Ne samo, omogočili so jim tudi, da se veljavnost dopolnilne blagajne podaljša za šest mesecev. Medtem pa je bilo tudi rešeno vprašanje upokojitev, ki zade- vajo 250 delovnih moči: 71 do 73 jih bo odšlo v pokoj takoj (1. februarja); 66 železarjev si bo privoščilo počitek po naravni poti, se pravi pod pogojem, da so že stari 50 let oziroma, da imajo 16 let vplačanih socialnih prispevkov; 83 se jih bo upokojilo še letos, 11 v času do 30. junija 1996 in 15 v obdobju do konca decembra 1996. Pri tem bo novi lastnik tovarne upošteval profesionalno stopnjo uslužbencev, kajti obrata ne bo mogoče razvijati brez ustrezne strokovne podlage. Rešitev škedenjske železarne, ki ni zgubarsH, temveč perspektiven obrat, predvideva tudi lanski julijski protokol o soglasju za preporod gospodarstva na Tržaškem, ki so ga pod bistvenim pritiskom sindikalnih organizacij podpisali upravitelji tržaške občinske in deželne uprave na eni strani ter predstavniki osrednje izvršne oblasti v Rimu na drugi strani. O izvajanju te listine ni, žal, ne duha ne sluha, vseeno pa se nekaj vendarle premika, kot menijo v sindikalnih krogih, ki so še prav posebno kritični do predsednice deželne vlade Alessandre Guerra, predvsem pa seveda do pristojnih ministrskih zastopnikov. Minister za industrijo Vito Gnutti, ki je bil v zadnjih časih tarča marsikatere puščice, češ da se bolj zanima za svojo politično kariero kot pa za rešitev problemov, kakršen je problem železarne, za katero se je bil obvezal, se je vendarle oglasil, in to kajpaj s samoobrambo, češ, jaz in kolegi smo ukrenili vse mogoče za premostitev krize v Skednju. Morda ima tudi prav, ko pa bi bila njegova ekipa poprej ukrepala, ne bi bilo treba medtem 45-dnevnega protesta delavcev na Trgu Unita in 5-dnevne zasedbe dvorane deželne skupščine, med katero je prišlo tudi do kakšnega kratkega stika med žele-zarji in pripadniki javno-varstvenih oddelkov na Oberdanovem trgu. Vito Gnutti je skratka naznanil, da se skedenj-ska drama bliža ugodnemu razpletu. Ne samo delavci in sindikalisti, tudi prebivalstvo Trsta in njegove pokrajine želi, da bi bilo res tako. (dg) Med znake, ki potrjujejo zamiranje še tistega, kar je v Italiji ostalo od socialne države, gre uvrstiti zaskrbljujočo pomnožitev smrtnih nesreč pri delu. V zadnjih dveh letih je med opravljanjem poklicnih dolžnosti na Tržaškem umrlo kar 12 oseb, torej povprečno ena vsak drugi mesec. Sindikati CGIL, CISL in UIL so v zadnjih časih vse odločneje opozarjali na tragične primere, vendar zaman. Ali je zdaj vendarle napočil čas, da se tej nezaslišani drami naredi konec? Morda. Pred kratkim je bil izdan zakonski odlok št. 626 o varnosti in higieni na delovnih mestih, ki osvaja osem ustreznih navodil Evropske unije. Odlok se navezuje med drugim na člen št. 2087 civilnega zakonika, na kazenski zakonik in na 9. člen delavskega statuta, najpomembnejše pa je dejstvo, da izenačuje pravice delovnih ljudi ne glede na to, če so zaposleni pri javnem ali zasebnem podjetju. Se važnejša je določba, da je treba varnostne predpise raztegniti tudi na podjetja, ki zaposlujejo manj kot petnajst uslužbencev; doslej so se lastniki o zborna voditelji takšnih podjetij lahko požvižgali na določila o varnosti, zdaj pa ne bo več tako. Ne samo, odslej bo v slehernem podjetju oseba - delegat - ki bo zadolžena za nadzorstvo nad varnostnimi ukrepi in bo imela dokajšnjo težo, saj bo lahko v primeru nevarnosti celo zahtevala začasno ustavitev tovarniških strojev. Za spoštovanje prevencijskih ukrepov proti nezgodam pri delu bo skrbela posebna stalna posvetovalna komisija, v kateri bodo tudi predstavniki osrednjih sindikalnih organizacij. Novica je na moč razveseljiva še posebno spričo dejstva, da smo v zadnjih mesecih prisostvovali grobemu napadu na sindikat in na delavske pravice. Pomislimo samo na to, kako hitro je znala ukrepati roka pravice, ko je šlo za pregon zoper delavce, ki so v boju za lastne pravice za kratek čas protestno ustavili promet na železniški postaji, in kako počasna je vselej bila, ko je bilo treba zaslediti krivca za smrtno nesrečo pri delu. Drago Gašperlin POSL. GUALBERTO NICCOLINI / IZSTOPIL IZ SEVERNE LIGE Rešil nas je prekucije »Sest poslancev Severne lige nas je bilo, ki smo preprečili Bossijevo »preku-cijo«: to je beba vedeti, ko se bo nekega dne pisala zgodovina Italije...« Gualber-to Niccolini tako ocenjuje svojo zadnjo politično »mini-prekucijo« - izstop iz Severne lige, ki ga je izvolila v parlament, in pristop v novo parlamentarno skupino liberal-demokratov in federalistov pod idejnim vodstvom sen. Miglia. Sorazmerno z dolgim imenom nove skupine, ki ima več črk v svojem imenu kot pa poslancev v parlamentu, je Nic-colinijeva tiskovna konferenca bila nenavadno dolga in gostobesedna. Nenavadni in precej skregani z logiko so bili tudi argumenti, s katerimi je bivši pripadnik Lige (pa tudi Liste za Trst, liberalne in demokrščanske stranke) razlagal, zakaj je zapustil Bossija in pristopil k najzvestejšim zagovornikom Berlusco- nija. Glavni argument mu je bilo Bossijevo popuščanje »komunistom« in »izdajstvo« zaveznikov, predvsem ljubljenega vodje, Berlusconija. Prav v zvezi z Berlusconijem je Niccolini nepričakovano in nerazumljivo (za zaveznika, kot je on) povedal, da »čim bi Berlusconi stopil iz palače Chigi, bi pri priči bil mrtev: preganjali bi ga zaradi stikov z mafijo, Mediobanca bi mu preklicala garancije na posojila, šel bi v stečaj. Biti živ ali mrtev, to je problem Berlusconija in okrog tega se vrti tudi os sedanje politične razprave v Italiji.« Zakaj ga torej podpira, če se zaveda, da se politična bitka vodi tudi ali predvsem okrog Berlusconijevih interesov? Kako negativno ocenjujejo Niccoli-nijevo »mini-prekucijo« njegovi volilci, je že pred dnevi povedal za naš dnevnik ligaš Rajmund Carh. NA SKUPŠČINI ČLANOV Center A. De Gasperi potrdil podporo Segniju Italija mora nadaljevati po poti prenove. To je osnovna ugotovitev, ki je izšla z letne skupščine kulturnega središča Alcide De Gasperi. Poudaril jo je v svojem poročilu predsedujoči Giorgio Tom-besi in izrazila jo je velika večina udeležencev, kakor izhaja iz ankete, ki so jo izvedli ob koncu zborovanja. Anketa je pokazala, da se 83 odsto članov ogreva za proces prenove in zavrača vsako opcijo, ki bi težila k restavraciji starega režima takoimenovane pr- ve Republike. Iz ankete je tudi izšlo, da bi se velika večina v primeru takojšnjih političnih volitev opredelila za posamezne kandidate, upoštevajoč njihov prestiž in sposobnosti, in ne za politične sbanke ali tabore. Vsekakor bi 33 odsto anketiranih izbralo desnosredinski tabor, medtem ko ima le 7 odsto raje levosredinsko izbiro. Skupščina kulturnega centra De Gasperi je tudi soglasno potrdila svojo pripadnost Segnijevemu Paktu za Italijo. Primorski dnevnih Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943. Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PREDLOG / ODBOR ZA VARNOST IN PRAVICE PEŠCEV Za promet po meri človeka Celovita rešitev vprašanja javnih prevozov, integrirani načrt in načrt za javne prevoze ter načrt za ureditev prometa v mestu: gre za ukrepe, ki so po mnenju Odbora za varnost in pravice pešcev »Camminatrieste« že »dozoreli« in jih je zato treba začeti izvajati. Ko bodo uresničeni, je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci, bo možno Trst vključiti v seznam mest, v katerih so pešcem zagotovljene njihove pravice, poleg tega pa bo tudi promet v mestu hitrejši in varnejši. Potrebna je torej nujna preureditev prometa, pred uresničitvijo omenjenih ukrepov pa bi bilo treba po mnenju Odbora najprej sprejeti ukrepe za omejitev zasebnega prometa in za okrepitev javnih prevozov, ki jih upravlja Konzorcialno podjetje. Zato se Odbor obrača na vse pristojne oblasti, ker je rešitev teh vprašanj tesno povezana z zdravjem in varnostjo prebivalstva. Mnenja je tudi, da je treba nadaljevati sodelovanje med vsemi občinami pokrajine na tem področju za okrepitev Konzorcialnega pod- jetja za prevoze. Podjetje bi moralo zato takoj nakupiti 50 novih avtobusov in sprejeti v službo 50 šoferjev in 10 delavcev za učinkovito delovanje službe. Ne gre namreč pozabiti, da se avtobusov dnevno poslužuje sto ti- soč prebivalcev, ki morajo večkrat čakati na postajališčih kar precej časa. Nadaljnjih 100 avtobusov pa naj bi Konzorcialno podjetje nakupilo v naslednjih dveh letih. Denar za njihov nakup naj bi črpali iz Sklada za Trst, iz sklada mega-glob, s takso za prihod v mesto z zasebnimi prevoznimi sredstvi, z izkupičkom upravljanja parkirišč in z javno nabirko, svoj delež pa naj bi prispevala tudi deželna uprava; na tak način naj bi zbrali okrog 30 milijard Ib, kar bi zadostovalo za okrepitev avtobusnega parka. Poleg tega pa bi bilo treba iskati tudi druge vire finansiranja, tako od države, kot od Evropske skupnosti. Z vsemi temi ukrepi bi se kakovost prevozov prav gotovo izboljšala, z njo pa tudi varnost prebivalstva, ki se javnih prevozov poslužuje. Treba bi bilo seveda skrbeti za kakovost že obstoječega voznega parka, s katerim razpolaga Konzorcialno podjetje. Dodati gre še, da omenjeni Odbor deluje od leta 1991 in da svoje dosedanje delovanje pozitivno ocenjuje, ker je obrodilo že več pozitivnih rezultatov. _ ŠOLSTVO Srečanje s suplentom Na slovenskih šolah se lahko - poleg običajnega Pouka, sej in sestankov -dogodi tudi sledeče. Ravnatelj slovenske višje ^dnje šole skhče srečanje, oa katerem naj bi govorih o letošnji proslavi 50-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Nanj povabi profesorje vseh višjih srednjih Sol- Srečanja se udeleži le en suplent, en profesor pa )e predhodno opravičil svojo odsotnost. Zgodba je resnična. Dosodila se je lanskega decembra, nekaj dni pred začetkom božičnih počitnic. na liceju Franceta RreSerna. Ravnatelj šole To-Ina2 Simčič je sklical sesta-nek v sklopu priprav na aPrilsko srečanje Evrošole, v okviru katere bo potekala brdi proslava 50-letnice obnovitve slovenskega šolstva 7 Italiji. Od povabljenih se )e popoldanskega srečanja res udeležil le en suplent, en profesor (ah profesorica) Pa se je opravičil(a). Ravnatelj Simčič včeraj 111 želel komentirati dogodka. »Ego taceo et nihil jnco,« je modro povedal po atinsko. Jaz molčim in ničesar ne povem. Namignil )e le, da je bila morda izbira neva za sestanek pone-sreCena, morda pa je šlo le beno obvezen; šolniki niso eni primorani priti nanj, medtem ko se morajo raz-mh popoldanskih šolskih sej in sestankov udeležiti obvezno, ker spadajo v sklop delovnega umika. Kaj zapisati ob takem dogodku? Morda le to, da bi nikoh 116 proslavili 50-letnice obnovitve slovenskega šolstva v daliji, če bi se naši šolniki pred pol stoletja vedli tako, ot so se pred nekaj tedni Jmovi nasledniki. Marjan Kemperle ____RAČUNALNIŠTVO / DRUGA VSTOPNA TOČKA_ Internet: tudi pri nas komercialna vojna? Po Raziskovalnem centru tudi SWG-jev Eurocube Internet se je pojavil pri nas, ko so decembra v Razsikovalnem področju pri Padričah. odprli vstopno točko v svetovno računalniško omrežje. Minilo je le nekaj tednov, in so v Trstu odprli drugo vstopno točko, jasen dokaz hitrega razvoja tega komunikacijskega sredstva. Računajo, da je danes v 140 državah že nad 40 milijonov priključkov in da se število strmoglavo narašča za 100 odst. letno. Predvidevajo, da bo v bližnji prihodnosti povezava z Internetom skoro tako običajna, kot je danes telefonski priključek. Novo vstopno točko v Internet so sinoči predstavili na Združenju in-dustrijcev. Podjetje, ki nudi novo uslugo, je Eurocube Research, ki je povezana z znano tržaško družbo za javnomnenjske raziskave SWG in ima sedež v istem poslopju v Ul. Sv. Frančiška 24. Na predstavitvi so predvsem orisali ugodnosti, ki jih od povezave z Internetom lahko imajo komercialna podjetja n. pr. pri komuniciranju s partnerji, iskanju informacij v podatkovnih bankah, nudenju uslug v oddaljene kraje. Potem, ko so orisali sistem Interneta in vse možnosti, ki jih nudi, so dali na razpolago nekaj računalnikov, prek katerih je številna publika lahko praktično poskusila, kaj pomeni »vstopiti v svet Interneta«. Odkar so decembra odprli vstopno točko pri Padričah in sedaj še drugo v mestu, se je strošek za povezavo z Interne- Sinočnja predstavitev na Združenju industrijcev (Foto Ferrari/KROMA) NOVICE Nov napad na sindikat? Vodstvo tekstilne tovarne SfllP pri Rabojezu, ki zaposluje 320 oseb (pretežno žensk) bo prihodnji teden vpisalo v dopolnilno blagajno 55 delovnih moči, čeprav nima za to po zatrdilu sindikatov CGIL, CISL in UIL nobenega razloga, saj je tekstilna industrija zdaj v razmahu. Sindikalisti se bodo zaradi tega pritožih pri deželnem odborniku za industrijo Gianfrancu Morettonu. Tri dni stavke pri Erdisu Uslužbenci univerzitetne ustanove Erdisu so oklicali 3-dnevno razčlenjeno stavko, ki bo od torka do četrtka. Oklicali so jo po odobritvi pravilnika o juridič-nem statusu in strukturah ustanove; s to akcijo žehjo poudariti, da je sedanje upravljanje ustanove negativno, obenem pa zahtevajo tudi jasne odgovore od deželne uprave, ki mora dejansko zajamčiti primemo službo študentom. . Vodeni obiski v akvariju Z mesecem februarjem bo v akvariju poskrbljeno za vodene obiske. Vodnik bo na razpolago vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, in sicer od 9. do 11. ure. Interesenti morajo obisk v akvariju najaviti tajništvu mestnega muzeja, in sicer na telefonski številki 301-821 in 302-563, ob delavnikih, od 9. do 13. ure. »Ženske in psihiatrija « Na sedežu združenja “Centro Donna“ v Ul. Gambi-ni 8 bo v ponedeljek tretji seminar tečaja o obveznem izobraževanju “Zenske in psihiatrija: kakovost služb", ki je namenjen operaterjem zdravstvene ustanove, odprt pa je tudi širši publiki. Izobraževalni tečaj prirejata zadruga “Agenzia Sociale" in žensko kulturno združenje “Luna e L’Altra". Podrobnejše informacije nudita Anna Esghetta in Marioh-na Brattoni, ki odgovarjata na telefonsko številko 632-140, od 9. do 12. ure, od ponedeljka do petka. tom bistveno zmanjšal: ni več treba dragih medkrajevnih telefonskih povezav, ki so doslej predstavljale največji strošek pri uporabi Internetovih uslug. Seveda je še vedno treba plačati »vstopnico« v sistem, ki je tako pri padriškem raziskovalnem centru kot skozi urade Eurocubeja še vedno sorazmerno visok. Najnižja vstopna tarifa znaša v obeh primerih okrog dva milijona in pol lir letno. Vendar bo konkurenca med dvema ponudnikoma zelo verjetno v kratkem privedla do zmanjšanja cen. Predvidevajo, da bodo že letos tudi pri nas odprli vstopno točko za zasebnike. V primeru posameznikov, ki nimajo komercialnih interesov, naj bi »vstopnica« stala samo 200 tisoč lir letno. Jedrska letalonosilka Eisenhovver od včeraj zasidrana v Tržaškem zalivu Ameriška jedrska letalonosilka Eisenhovver je od včeraj zasidrana v Tržaškem pristanišču. Pomorske velikanke niso privezali ob Sedmi pomol, kot so vse druge tovrstne ladje, ki so prispele z Jadranskega morja na oddih v Trst, prav iz varnostnih razlogov, ker gre za ladjo na jedrski pogon. Ameriške mornarje bodo morali zato s čolni prevažati z ladje na kopno in obratno. Včeraj se je poveljnik ladje, kapitan A. M. Gemmil skupaj z admiralom D.J. Murphyjem srečal na vljudnostnem obisku s tržaškim prefektom Lucianom Canna-rozzom. Na sliki (f. Ferrari): letalonosilka Eisenhovver v Tržaškem zalivu. .nesreča / uhajanje runa na drevoredu 20. septembra Za las preprečili tragedijo Prav malo je manjkalo, da ni vCeraj zjutraj na Drevoredu 20. septembra prišlo do strahotne ‘hrižinske tragedije. Le pravočasni poseg gasilcev in rešilca hitre po-nioči je preprečil, da bi strupeni ogljikov monoksid v snu pokončal hri člane družine Maiellaro. Po prvih izsledkih tržaških ga- silcev kaže, da je za nesrečo krivo slabo delovanje peči v kuhinji stanovanja družine 37-letnega Carmi-neja Maiellara v tretjem nadstropju poslopja na Drevoredu 20. septembra 88. Iz peči naj bi začel v nočnih urah uhajati smrtonosni ogljikov monoksid, zahrbtni plin brez vonja, ki je zato še toliko bolj nevaren. V stanovanju so bili poleg lastnika njegova žena, 30-letna Eleonora Giacovani, in njuna otroka, 7-letna Vanessa in 3-letni Gabriele. V četrtek zvečer so vsi, kot običajno, nič hudega sluteč legli k počitku. Včeraj zjutraj bi bilo gotovo po njih, če se ne bi Carmine Maiellaro malo pred 5. uro zbudil. Verjetno je občutil, da je stanovanje zasičeno s plinom, da v njem ni zraka (ker je zgorel v peči, pri čemer je prišlo do proizvajanja strupenega plina). Kljub temu, da ga je bil plin že omamil, mu je uspelo vstati in poklicati gasilce po telefonu ter odpreti vhodna vrata. Gasilci in osebje Rdečega križa so takoj priskočili na pomoč Maiel-laru in ostalim članom družine. Moškega so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu z intenzivno nego takoj pomagali, da si je opomogel. Njegovo ženo Eleonoro in mala Vanesso in Gabrieleja sp sprejeli v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Zdravstveno stanje vseh članov družine ni zaskrbljujoče. Na sliki (foto Križmančič/KRO -MA): Poslopje na Drevoredu 20. septembra, ki je bilo prizorišče nesreče. NESREČA Francoski avtomobil končal v kanal pri Ponterošu Francoski turist verjetno ne bo več pozabil potegniti ročne zavore, po tistem, kar se mu je pripetilo včeraj pri Ponterošu. Avto je parkiral ob kanalu, brez potegnjene ročne zavore. Malo po njegovem odhodu je vozilo zdrselo na rob ceste in padlo v kanal. Gasilci so ga spet potegnili na kopno, (foto KROMA) Različna mnenja v blagih tonih o pojavu fojb naTeleAntenni Obravnava pojava fojb bi zahtevala veliko obširnejšo razpravo, predvsem pa bi morala poseči v leta prve svetovne vojne. Zgodovinarja Giampaolo Val-devit in Roberto Spazzali, ki sta se včeraj popoldne udeležila-razprave o fojbah v studiu tržaške lokalne televizijske postaje Te-leAntenna, sta menila, da drugačno izhodišče lahko povsem izkrivi tolmačenje tragičnih zgodovinskih dogodkov. V okviru včerajšnje oddaje Trst-Rim so predvajali tudi stare filmske posnetke (gre za nekatere, ki jih je pred kratkim že predstavila ustanova RAI oz. so jih vrteli v Trstu na pobudo NZ). Gostje oddaje so bili še deželni tajnik SSk Martin Brecelj, poslanka gibanja Forza Italia Marucci Vascon in poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Me-nia. Toni so bili zmerni, vendar so bila mnenja -kljub izraženi volji po spravi - precej različna. ______V TRSTU / OD 30 DO 40 »VLT CUMPRA'))_ Z afriškimi kramarji pri nas ni problemov Nikoli vpleteni v prodajo mamil ali v prostitucijo Na sliki (foto KROMA/Ferrari) afriški kramar v Trstu. Pred časom so na italijanskem tržaškem dnevniku objavili članek o »črnih prodajalcih« in ga opremili s sliko, na kateri je bil sicer Afričan, vendar ugledni član raziskovalne skupine fizikov Miramarske-ga centra. Niso vsi črnci »vu cumprd«! BORŠT / PRAZNOVANJE ZAVETNIKA Dramska skupina se vrača na oder Prireditev bo v torek v srenjski hiši Praznovanje sv. Antona je tradicionalno velik dogodek tudi s kultumo-prosvetnega zornega kota: v Borštu je ta dan že običajno zapisan večerni prireditvi v domačem društvu, s petjem, veselico in nato še s prisrčno družabnostjo. Letos bo zavetnik Borštanov in Za-brežanov doživel še posebno prazničen god: po daljšem premoru se namreč na oder dvorane v srenjski hiši vrača domača dramska skupina. Prireditev, ki bo v torek, 17. trn., ob 20.30, bo tako uvedel domači MePZ Slovenec-Slavec pod vodstvom Danijela Grbca. Nastopi-li bodo tudi otroci borštanske osnovne šole, ki so še pred mesecem dni pripravili prisrčno spevoigro z naslovom Prebujanje v gozdu. Pravo pričakovanje večera pa bo "povratek na sceno” društvene dramske skupine, ki se je ponovno oblikovala prav zato, da pripravi primemo tradicionalno predstavo ob patronu, kot so je bili domačini in vaščani sosednjih vasi navajeni še iz prejšnjih časov. Dramsko skupino PD Slovenec se- stavlja skupina desetih mlajših Borštanov in Zabrežanov, poleg igralcev pa so še godci, ki bodo besedo obogatili z glasbeno spremljavo harmonike in kitare. K skupnemu delu jih spodbuja navdušena želja, da bi domačemu občinstvu ob prazniku vaškega zavetnika spet ponudili izvirno avtorsko predstavo. Veseloigro so pred skoraj dvajsetimi leti napisali člani tedanje dramske skupine za isto priložnost, mlajši so jo pred nekaj meseci spet "vzeli v roke”, jo nekoliko priredih in jo pod mentorstvom Bože Hrvatič pri-pravili za letošnje opasilo. Osrednji junak zgodbe je seveda sv. Anton, zavetnik, ki ga v Borštu in Za-brežcu imajo še posebno v čislih. V razpravljanju o njem in njegovem liku se razpreda vsa nit dogajanja, ki je seveda posebno hudomušno in obarvano z namigi na vaško kroniko. Kdo je bil in s čim se je ukvarjal borštanski patron, pa bomo zvedeli ob ogledu narečne igre z naslovom "Huede gor, huede dol, huede če, huede les, u Bueršte je zmjer’n svj’te Antuen! ” (dam) REVIJE Pestra vsebina zadnjega »Škrata« Koristno branje zlasti za vzgojiteljem ljubitelje otrok V primerjavi z drugimi italijanskimi mesti jih je v Trstu zelo malo: na tržaških ulicah je 30 do 40 temnopoltih kramarjev, ki jim pravijo »vu cumpra«. Vzdevek jim ni všeč, spominja jih na prve čase, ko so svojo kramo ponujali v popačeni italijanščini, da so se jim ljudje smejali. Danes jim v glavnem italijanščina ne dela preglavic, pri nas pa so se naučili tudi toliko srbohrvaščine, madžarščine in nemščine, da lahko barantajo s tujimi kupci v Terezijanski četrti, kjer je prisotnost črnih prodajalcev najbolj številna. Ostali so razkropljeni po mestu, predvsem od cerkve sv. Antona do Drevoreda XX. septembra, nekaj pa tudi v bolj ljudskih četrtih, od Sv. Ivana do Sv. Jakoba. Nekateri se v zadnjih časih podajo tudi v kraške vasi. Oni, ki jih videvamo pri nas, so večinoma izšolani mladeniči, morda najboljši in prav gotovo najbolj pogumni, ki so si upali iz svojih afriških vasi v širni svet, v tujino, kjer so si priborili delo, ki je v njihovih očeh bolj ugledno, kot v naših. Velikorat se nam smilijo, ker na cesti pravzaprav prosjačijo, pa ni tako, vsaj ne z njihovega zornega kota: v afriški kulturi je prodaja na cesti resen in tudi ugleden posel. Pravo vprašanje je, koliko zaslužijo in v glavnem iztržijo bolj malo: od 10 tisoč lir navzgor, pravijo. Koliko navzgor? So tudi taki, sicer zelo redki dnevi, ko je od navala kupcev komu ostalo v žepu celo po 300 tisoč lir dobička. »Tržaški« črni kramarji so vsi iz Gane in iz Senegala. Živijo v Vidmu, od koder se pripeljejo v Trst, kjer ostanejo po teden dni, prespijo v cenenih penzionih okrog železniške postaje, doker ne prodajo vse svoje krame. Skoro vsi imajo redno dovoljenje za bivanje v Italiji, nimajo pa dovoljenja za prodajo, zaradi česar se velikokrat na muhi občinskih redarjev, včasih pa tudi finančnih stražnikov: zaplenijo jim kramarijo, ne morejo pa jih izgnati iz Italije, zato se že naslednji dan spet pojavijo na cesti. Večkrat jih preganjajo zaradi dovoljenj za prodajo, drugih problemov pa z Afričani v Trstu ni. Na kvesturi so nam potrdili, da niso zabeležili nobenega primera, da bi bili vpleteni v preprodajo mamil. Tudi s prostitucijo nimajo opravka: samo enkrat se je pred leti v Ul. Trento pojavila črna prostitutka, šlo je za mlado, policisti pravijo tudi lepo Nigerijko. V Ve- netu in drugod po Italiji je nigerijskih prostitutk veliko, pri nas pa se je morala pobrati, še preden je prihitela policija: odgnale so jo »domače«, predvsem vzhodnoevropske prostitutke oz. njihovi zvodniki, ki v Trstu ne dovoljujejo »črne« konkurence. Občasno se pojavljajo tudi priseljenci iz Severne Afrike, Maročani, ki prodajajo preproge ali pa čistijo vetrobrane avtomobilov na križiščih, kjer jim včasih konkurirajo Romi in Albanci. Maročani sicer bolj malo obiskujejo Trst: iz Tavagnacca pri Vidmu, kjer živi večja skupina pripadnikov plemena trgovcev M’safti, se raje posvečajo bolj donosnim poslom v furlanski nižini, predvsem pa v Venetu. Zakaj je v Trstu tako malo Afričanov? Ker so vsa manj ugledna in predvsem slabo plačana delov- na mesta, predvsem v gradbeništvu, že zasedli drugi, v glavnem priseljenci iz Srbije, - največ jih je iz Požarevca - ki jih je v Trstu od 7 do 8 tisoč. Pri nas doslej ni bilo rasističnih izgredov proti Afričanom, kot v številnih drugih italijanskih mestih. Pred tremi leti so v gostilni pri Sv. Jakobu sicer pretepli črnca: neki pijanec, ki bi se vpletel v prepir in pretep s komerkoli, se je po naključju znašel pred črncem in ga je brez razloga napadel. To je edini znani primer nasilja proti Afričanom v Trstu. Smo torej v Trstu bolj strpni kot drugod po Italiji? Verjetno ni tako in navidezno strpnost je treba pripisati dejstvu, da je v Trstu črncev zelo malo. Ce bi črncev bilo 10 odst. prebivalstva, kot jih je v nekaterih krajih južne Italije, bi bili v Trstu še tako strpni? Dva večera blues in rock glasbe z mladimi, pretežno tržaškimi izvajalci, izkupiček prireditve pa bo šel Skladu za preučevanje obolenj jeter. Gre za četrto prireditev VVelcome blues and rock’n’roll, ki jo prireja omenjeni Sklad, tokrat v sodelovanju z zadrugo Bonavventura. Glasbena večera bosta v gledališču Miela, in sicer drevi in jutri, obakrat z začetkom ob 20.30. Tržaški Sklad za preučevanje obolenj jeter je nastal pred 11 leti z osnovnim namenom, da bi spodbudil znanstveno raziskavo na tem specifičnem zdravstvenem področju. Doslej je podelil več 40 štipendij mladim zdravnikom, ki so se želeh posvetiti temu specifičnemu področju. Istočasno pa je Sklad spodbudil številne raziskave in poskrbel za njihovo objavo v strokovnem tisku. Zaradi zaslužnega delovanja so Skladu leta 1989 podelili sta- Medtem ko sodelavci »Škrata«, glasila Sklada M. Cuka že pripravljajo novo številko, smo dolžni poročati na kratko o številki, ki je izšla ob božičnih in novoletnih praznikih. Tokratna številka revije, ki »ni revija za otroke, temveč branje za vzgojitelje in ljubitelje otrok«, kot uredništvo večkrat poudarja v svojih uvodnikih, vsebuje tokrat na prvem mestu nekaj misli za sodobni božič, ki jih je zapisal škofov vikar za slovenske vernike msgr. Franc Vončina. Zanimiv je kar dolg intervju Jelke Cvalbar z tus »moralne ustanove«. Ob študijski dejavnosti pa se Sklad vseskozi posveča tudi konkretnim problemom, in sicer pomoči bolnikom. Sklad se nadalje zavzema, da bi v Trstu ustanovili prvi italijanski Center za preučevanje zakoncema Paolo in Wal-terjem Grudino iz Kočnika na Goriškem o njunih štirih otrocih, ki se jim bo v kratkem pridružil še peti, o problemih številne družine in razmišljanje o tem, ali je številna družina danes anahronizem. Prav tako zanimiv je prispevek Martine Ozbič, ki kot skorajšnji specialni pedagog piše o svojem delu pri Vzgojnozaposlit-venem središču Mitje Cuka. »Naše delo po novih smernicah« je naslov članku, ki govori o delu v tem središču in o novih smernicah, po katerih vz- obolenj jeter, ki bi bil opremljen za hitro pomoč in najsodobnejšo nego bolnikov. Uresničitev takšnega ambicioznega načrta pa zahteva veliko sredstev, zato Sklad prireja tudi takšne glasbene prireditve namenjene mladim. gojitelji in animatorji skušajo svoje varovance vključiti v razne dejavnosti, ki ugodno vplivajo tudi na njihovo zdravstveno počutje in na prijetno bivanje v tem središču. Delu z ljudmi, ki imajo posebne potrebe, je namenjen tudi članek, ki ga je prispevala ravnateljica Delavnic pod posebnimi pogoji iz Kopra Jelka Škerjanc, ki posreduje svoje izkušnje z delom s samopomočno skupino z imenom Sklad »Silva« in ki deluje v domačiji Fije-rogi nad Koprom. O slovenskih šegah in običajih se oglaša v reviji Tanja Tomažič, svetnica Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane, ki je zapisala spomine na blagoslov živine na Stefanovo. V številki je še prispevek kapucinskega provin-ciala Vinka Škafarja iz Ljubljane o spoznavanju raznih verskih sekt in članek osnovnošolske ravnateljice Stanke Cuk o napovedih nove šolske medi tve v obliki managerst-va. Psihoterapevt dr. Viljem Ščuka iz Nove Gorice je prispeval obširno razpravo o gibalnem zorenju otrok, v rubriki za filateliste pa je Peter Suhadolc posvetil pozornost božičnim praznikom in družini. Na koncu vsebuje zadnja številka Se prispevek profesorja telovadbe Maria Čača z naslovom »Postanimo spret-uejsi«. Neva Lukeš Razstava v Rižarni Razstava »Dan v varšavskem getu«, ki so jo postavili v tržaški Rižarni, bo odprta še danes in jutri. Danes ob 16. uri bodo priredih tudi poseben voden ogled razstave. Obiskovalce bo v razstavo uvedla prof. Tulite Catalan. ZGONIK / RAZSVETLJAVA NA IGRIŠČU Rokometaši ne bodo v temi Stroške je občinska uprava pretežno krila s prispevki Dežele Rokometaši športnega krožka Kras bodo štirih drogov, na katerih so aktivirah 16 ža- odslej lahko trenirah in nastopali tudi v rometov s skupno jakostjo 16 kilovatov. Za nočnih urah na odprtem igrišču v šport- to javno delo so potrosih 27 milijonov in nem centru v Zgoniku. Specializirano pol lir: 8 milijonov je namensko prispevala podjetje iz Čedada je pred nekaj dnevi na- Dežela, preostalih 19,5 milijona lir pa so čr- peljalo zunanjo razsvetljavo z namestitvijo pah iz občinskega proračuna. (B) V GLEDALIŠČU MIELA / DREVI IN JUTRI Dobrodelna glasbena večera Prireja ju Sklad za preučevanje obolenj jeter z zadrugo Bonavventura Med nastopajočimi v gledališču Miela bo tudi Jimmy Joe SKD I. GRUDEN - Nabrežina Ihdi ob 200-letnici nabrežinske cerkve BOŽIČNI KONCERT jutri, 15. t. m., ob 16.30 v župnijski cerkvi sv. Roka v Nabrežini Z in MPZ I. GRUDEN, vodi Bojana Kralj, ogelska spremljava Martin Vremec, vezna beseda Igor Tuta m SLOVENSKI ..'Vn.'ilii M/ll vabi v torek, 17.1. ob 2030 v Gregorčičevo dvorano v Trst na pesniSko-glasbeni večer mmmi IN UPAiUi: Ob spremljavi klavirja in kitare bo Jurij Marussig predstavil svoje pesmi VCERAJ-DANES [/] LEKARNE Danes, SOBOTA, 14. januarja 1994 ODON Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.02- Luna vzide ob 14.58 in zatone ob 5.31. Jutri, NEDELJA, 15. januarja 1995 MAVER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,8 stopinje, zračni tlak 1021,8 mb narašča, veter sever 28 km na uro, ylaga 25-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA, smrti in OKLICI RODILI SO SE: Andrea Costanzo, Larissa Gerzelj, Marco Forgione. UMRLI SO: 71-letni Doriano Demenia, 54-let-ni Gianfranco Burigana, 75-letni Antonio Spongia, bO-letna Albina Zottar, 95-letna Ida Sgur, 96-let-na Giuseppina Chierego, 66-letni Antonio Meo, 65-jetna Domenica Fulin, 86-letna Maria Pieri, 73-letni Uiigi Riccobon, 88-letni Giuseppe Strajn, 84-letni Giuseppe Belletich. OKLICI: uradnik Euge-ttio Zapelli in pomočnica v kuhinji Lorena Grenzi, zdravnik Giulio Braini in Asistentka v zobni ambu-lenti Loriana Crosilla, trgovec Paolo Maricchiolo JO uradnica Valentina De Nuzzo, šofer Doriano Le-8°vich in prodajalka Do-OAtella Manzin, podjetnik ^ndrej Stekar in Solnica fjOina Ciani, uradnik Ro-“erto Urbano in v Pričakovanju zaposlitve °°guslava Stochel, trgo-Vec Gianandrea Pipolo in točajka Emanuela Divo, delavec Livio Razza in Prodajalka Daniela Zatte-ra' plektričar Mauro Far-Oeti in frizerka Daniela Ralos, komercialist Pietro Golavitti in gospodinja rrancesca Saponaro, Podjetnik Giuliano Paren-Gn in gospodinja Mara, Meneghelo, uradnik Luciane Scigliuzzo in tehnik Sabrina Blanco, bolničar Salvatore Cimino in bolničarka Franca Carpinteri. Obutve in usnjeni izdelki ALENKA Prosek 111 Vam nudi ugodne popuste Alenka in Tanja vabita na novo cdprtje trgovine BAloo Narodna ul. 24 Opčine danes, 14. t m., ob 17.30 Od ponedeljka, 9., do nedelje, 15. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. dei Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, UL dei Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.40, 22.00 »Sotto il se-gno del pericolo«, i. Har-rison Ford. EXCELSIOR - 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Sirene«, r. John Duingan, i. Hugh Grant. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Mask«, i. Jim Car-rey. NAZIONALE 1- 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »S.P.Q.R.«, i. Leslie Niel-sen, Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »In-tervista col vampiro«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schwar-zenegger, Danny De Vito, Emma Thompson. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrovv. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30-17.00 (razen sobote) Slovensko Stalno Sledališce Marc Camoletti PRIDI GOLA IMA VEČERJO Gostovanje MGL režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 14. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B MIGNON - 16.00 - 22.00 »Con mia moglie si fa tutto«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »II mostro«, r.-i. Roberto Benigni. ALCIONE - 16.30, 19.15, 21.45 »Forrest Gump«, r. Robert Ze-meckis, i. Tom Hanks, Sally Field. Zadnje ponovitve. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Viaggio in Inghilterra«, i. Anthony Hopkins, Debra VVinger. M PRIREDITVE ANSAMBEL MIRA- MAR iz Trsta organizira KONCERT, ki ga bo izvajal svetovno znani har-monikaš iz Ukrajine VVLADIMIR ZUBITSKV. Pričakujemo Vas danes, 14. t. m., ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu ( Ul. Cordaroli 29). SLOVENSKI KULTURNI KLUB, UL Donizetti vabi danes , 14. t. m. na predavanje z naslovom KAVKASKI NARODI IN OSREDNJA RUSKA OBLAST. Govoril bo univerzitetni prof. Jože Pirjevec. Začetek ob 18.30. OB 100-LETNICI dolinske godbe bo danes, 14. t. m., ob 20. uri v Mladinskem domu v Boljun-cu KONCERT. Nastopata pihalni orkester Breg z božičnimi in drugimi skladbami ter ženski cerkveni zbor z božičnimi pesmimi. KD J. RAPOTEC - PRE-BENEG vabi na pokušnjo domačih vin ob praznovanju vaškega patrona, ki bo jutri, 15. t.m., ob 15. uri. Sodelujejo Denis No-vato, tamburaši z Boljun-ca in glasbena skupina Long Slunk. KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled Grimmove pravljice "MESTNI GODCI” (glasba, besedilo in režija B. Hrvatič), ki bo jutri, 15. t.m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Sa-ležu v izvedbi Mladinske skupine in SKD Primorec-Trebče. Vabljeni. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom. V torek, 17. t. m., ob 20. uri nas bo Lojze Abram popeljal z besedo in diapozitivi v SVET VISOKIH ANDOV. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje z diapozitivi V SVETU VISOKIH ANDOV v sredo, 18. t. m., ob 16.30 uri v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Abonmajska koncertna sezona 94/95 v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VASILIJ MELJNIKOV, violina in ALJOŠA STARC, klavir. Spored: Snitke, Šostakovič. PD SLOVENEC priredi ob priliki vaškega praznika v torek, 17. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu KULTURNO PRIREDITEV. Spored: MePZ Slovenec-Slavec, O.Š. Boršt z veseloigro “ Prebujanje v gozdu", dramska skupina PD Slovenec z igro v domačem narečju “Sv. Anton". Vabljeni! □ OBVESTILA DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA vabi vse svoje starejše občane na običajno novoletno srečanje, ki bo jutri , 15. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Po kulturnem programu, ki ga bodo izvajali mladi pevci in glasbeniki iz Domja in Ricmanj ter Vanča in Tonca, bo družabno srečanje. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (pa-tentina) za nakupovanje teh sredstev. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu na Opčinah ali po tel. St. 211119, DEVINSKO - NA-BREŽINSKA OBČINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempo-laju za šolsko leto 1995/96. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca; prošnje za predv-pis je treba predložiti občinskemu Uradu za Šolstvo in kulturo, soba St. 2 do 25. januarja 1995. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. St. 6703111. Zapojmo pesem si veselo, da odmeva prek vasi in do nase zveste pevke Marije Žuljan zadoni, ki danes 70. rojstni dan slavi. Se veliko srečnih in zdravih dni ji želimo tudi mi Ricmanj in Loga ter župnijski svet E3 ČESTITKE Danes slavi v Dolini 85. rojstni dan JOSIP LOVRIHA. Čestitata mu sinova Boris in Mirko z družinama. Privekal je mali KRISTJAN. Z Davidom, mamico in očetom se veselijo tudi otroci in osebje Sempolajskega vrtca. Danes postane polno: letna naša IRENA COLJA. Se na mnoga zdrava leta ji kliče vesela klapa. Danes praznuje naša ALENKA lepih okroglih 20. Vse najboljše in da bi se ji uresničile vse želje ji želijo nona Meri, stric Marjan, teta Bruna, še posebno pa Igor in Katja. OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. H IZLETI KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI-ANPI prireja v nedeljo, 12. februarja avtobusni izlet v Lumezzane (Brescia), kjer se bodo na ta dan spomnili smrti partizanskega komandanta Josipa Verginelle. Cena izleta je 70.000 lir. Vpisuje do 4. februarja Gigi Bogateč (tel. St. 220175). SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. MALI OGLASI IZGUBIL se je dne 6. t. m. v dolinski občini pes, pasme nemški ovčar. Tel. St. 231847 (zjutraj) ali 228260 (popoldne). ODRASEL samski maček, Sissi po imenu, se je izgubil v P e vrni. Kdor ima informacije naj kliče na tel. St. (0481) 30940. VRŠIJO se vpisovanja v poklicne tečaje za estetiko, frizerstvo, draguljar-stvo in optiko. Tel. od 9. do 12. ure vsak dan na tel. St. 364989.. KOVINSKO podjetje v obrtni coni Dolina išče izkušenega delavca. Ponudbe po tel. St. 228563 -delovni urnik. ZADRUGA VIT AL iSče raznaSalce za mestno progo. Tel. št. 383811 od 9. do 12. ure. PRODAM auto fiat tempra z gorisko registracijo, letnik 1991, 45.000 prevoženih km, v odličnem stanju, Tel. po 18. uri na St. (0038665) 54382. PRODAM W Polo GT 1300 coupč, letnik 1991, temno modre metalizirane barve s pomično streho in meglenkami Hella, prevoženih 68.000 km v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. St. (040) 912093 ob uri kosila. PRODAM auto alfa 164 v odličnem stanju, letnik 1989 s klimatsko napravo, lita platišča, metalno zelene barve, po zelo ugodni ceni. Tel. St. (0481) 81113 ali (0481) 419952. PRODAMO fiat uno letnik ’87, prevoženih 7.000 km v odličnem stanju, vedno garažiran, edini lastnik. Tel. St. 228873 od 14. do 16. ure. PRODAM skoraj novo malo rabljeno diatonično harmoniko znamke tolar, uglasbitev CFB. Tel. St. (0481) 81113 ali (0481) 419946. PRODAM Se neuporabljen fotoaparat Nikon F401x AF z objektivoma Nikkor 35-70 AF in Tam-ron 90-300 AF ter flash Nikon SB-23. Tel. v večernih urah na St. 0481/ 537659. ZARADI zamenjave številke prodam skoraj nove smučarske čevlje Tecnica St. 39 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na St. 228562. UGODNO prodam splošno enciklopedijo De Agostini (21 knjig). Tel. št. (0481) 882302 v večernih urah. PRODAM teniške loparje Prestige 600 head. Tel. St. 237240. PRODAM pasje mladiče husky z rodovnikom, cepljeni, brez črevesnih zajedalcev, po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21417. TROSOBNO, sončno, komfortno, opremljeno stanovanje oddam. Izključno pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro “Trst". UNIVERZITETNA Študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. URADNICA z večletno prakso v importu/exportu in menjalnici išče primerno zaposlitev. Tel. št. 229234. SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah išče marljivega/vo vajenca/ko in sposobno prodajalko. Tel. St. 213055. OSAMLJEN upokojenec, vdovec z avtom želi spoznati skromno domačo in pošteno 68/77-letno žensko, vdovo, upokojenko, Slovenko za trajno prijateljstvo, ljubezen in spoštovanje ter skupno življenje na svojem domu - hiSo z vrtom nad Trstom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Osamljen". OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec v Zabrežcu St. 4. MARIO PAHOR je v Jamljah (Župančičeva ul. 8) odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V spomin na nas o drago Heleno Košuta darujeta mama in brat Aleksander z družino 200.000 lir za Sklad Mitja C uk. V spomin na Meri Pe-taros Rojc darujeta Mirko in Ude Hrvatič 40.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI BorSt-Zabrežec. Namesto cvetja na grob Maria Semeza darujeta Adelina in Lučila z družinama 30.000 lir za MPZ Vesna. Skupina nekdanjih soborcev in prijateljev s Tržaškega, zbrana v Ljubljani ob pogrebu tov. Branka Babiča, daruje 500.000 lir za Sklad Štadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Slave Tavčar vd. Vičič darujeta Egon in Romana 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na drage pokojne daruje družina Štoka 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Družina Švagelj daruje 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčina. Anica Kufersin daruje 15.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši. Prijatelji društvenega bara darujejo 130.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na Meri Ostrouska daruje Lidia Sardo 50.000 lir za Dom-spomenik NOB v BriSčikih. V spomin na prijatelja Fausta iz Vicenze daruje Slavko Briščik 50.000 lir za Dom-spomenik NOB v BriSčikih. V spomin na pokojne od družin Guštin in Štrekelj ter na Brunota Birso darujeta Mira in Franc Guštin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin, ob obletnici smrti moža Romana Ka-valiča, daruje žena 100.000 lir za repentabr-sko cerkev. Namesto cvetja na grob Marije Purič-Suc daruje družina Guštin (Repen 76) 30.000 lir za repenta-brsko cerkev. Družina Guštin (Col 5) daruje 70.000 lir za re-pentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Meri Ostrouška darujeta Olga in Janko (Repen 71) 40.000 lir za MarijaniSče. Namesto cvetja na grob Slave Tavčar darujeta Olga in Janko (Repen 71) 40.000 lir za MarijaniSče. V spomin na Ondino KerSevan darujeta Stanka Cuk in Jelka Cvelbar 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Angela Pečenika daruje Marija Žagar 50.000 lir za MPZ Upokojencev z Brega, 50.000 lir za KD France PreSeren in 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Impexport Dušana in Borisa KoSuta daruje: za Meri Petaros Rojc 50.000 lir zs Stalno slovensko gledališče, za Maria Liz-zera - Andrea 50.000 lir za VZPI-ANPI Trst, za Milko Batič 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, za Maria Furlaniča 25.000 lir za Sklad Stadion 1. maj, za Davida Martelanca-Mar-tellani 25.000 lir za SKD BArkovlje, za Avrelijo Kariš vd. Husu 25.000 lir za SKD Barkovlje, za Branka Babiča 25.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Dolini, za Francko Vodopivec vd. Kocijan 25.000 lir za DPZ Valentin Vodnik, za Angela Pečenika 50.000 lir za Sklad albina Bubniča, za Marijo Picek Alberti 25.000 lir za KD France PreSeren, za Vladislava Merviča 25.000 lir za SK Devin, za prof. Nevo Godnič 25.000 lir za Godbo na pihala Nabrežina, za Kristino Gravner por. Primožič 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, za Erminio Sulčič-Sulini 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ, za Marico Košuta roj. Bogateč 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ, za Gra-ziello Vidoni 25.000 lir za SD Vesna, za Marico Dovšak vd. Kocijančič 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, za Johanco Sedmak vd. Tence 25.000 lir za KD Vesna, za Maria Semeca 25.000 lir za ŠD MLadi-na, za Maria Marchija 25.000 lir za Sklad Albina Bubniča, za Maksimiljana Rotha 25.000 lir za SK KRas,. za oskarja Ferluga 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk, za Albo Cepar-Ceppa por. Sudič 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju, za Marijo Pu-rič vd. Suc 25.000 lir za SKD Slavec, za Marijo Verša 25.000 lir za Godbo na pihala Prosek. POPUSTI uSerka POPUSTI do 60% i pri tekstilu visoke mode 8 in konfekciji tradicionalne kakovosti TRST - UL. MAZZINI 26 - TEL. 631358 PRED STAVKO ŽELEZNIČARJEV Železnica naj bo gonilo razmaha v vseh vzhodnih mejnih predelih TRST - V nedeljo, 29., in ponedeljek, 30. januarja, bo v Furlaniji-Julij-ski krajini in Venetu stavka železničarjev. Oklicale so jo njihove stanovske organizacije FILT-CGIL, FIT-CISL, UILT-UIL in FISAFS-CISAL. Zakaj? Zato, da bi podkrepile zahtevo po pomnožitvi števila zaposlenih v okviru državne železniške družbe in po večjih investicijah, brez katerih naj bi se sistem železniških prevozov na sevemo-vzhod-nem območju Italije dokončno izoliral od evropskih prometnih tokov. Pred navedbo podrobnejše utemeljitve za omenjeno prekinitev dela gre poudariti okoliščino, da je niso oklicali samo osrednji trije sindikati, temveč tudi avtonomni sindikat; to ni sicer prvič, je pa vendarle znamenje določene solidarnosti, ki je vpričo vsesplošnih napadov na »trojico« spodbudna, v kolikor omejuje sovražni postopek za njeno razkrojitev. Leto 1994 se je za železniški promet v Trivenetu, torej v Julijski krajini, Furlaniji in Venetu ugodno zaključilo: tovorni promet se je povečal za 13 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom, potniški promet pa je medtem narasel za 5 odstotkov; hkrati s tem sta se povišali kakovost in stopnja zaupanja v železniški transport, saj so se zamude vlakov krepko zredčile. Tega ne trdi železniško podjetje, to trdijo sindikalisti. Kaj je torej narobe? Narobe je to, pravijo, da omenjene boljše ravni železniških storitev ne bo mogoče ohraniti, če ne bo- do pristojne oblasti poskrbele za nujne »popravke«. Za kaj gre? Gre za to, da rti nobenega nacrta širokega zadiha za odpravo ozkih grl, ki označujejo progo Bologna-Verona, za okrepitev proge Videm-Trbiž-Dunaj, za dograditev ranžirne postaje oziroma dokončno ureditev tako imenovanega inter-porta v Cervinjanu, za prilagoditev tovrstnih infrastruktur v Veroni in Padovi, za ponovno uvedbo proge Treviso-Portogruaro in sploh za tehnološko prenovo železniškega omrežja, ki povezuje Veneto in Furlanijo-Julijsko krajino s srednjo in vzhodno Evropo. Ne samo, hudo zamudo beležimo tudi glede programiranja visoke hitrosti železniških zvez na relaciji Milan-Ve-rona-Benetke-Trst in še zlasti na zdaj zagačeni zvezi Mestre-Padova. Vsi ti in drugi načrti predpostavljajo seveda ustrezno število delovnih moči, menijo sindikalisti, toda samo decembra lani se je v vsem Trivenetu upokojilo več kot 750 železničarjev (delavcev, uradnikov in tehnikov), tako da znaša zdaj vrzel v organiku kar dobrih 1.400 ljudi. Sindikati so se pred nekaj meseci dogovorili s krajevnim vodstvom železniškega podjetja za zaposlitev novih 260 oseb: do tega še ni prišlo, tudi sicer pa je to število po njihovem zatrdilu premajhno glede na stvarne potrebe. Toda sindikati protestirajo tudi proti sklepu, da se pomnoži število nadur, kar bi po njihovem mnenju še bistveno zaostrilo problem varnosti. ODDAJA / IZ STUDIA Z VAMI Peterie in Janša po Radiu Trsi A Vž/Vo o osamosvojitvi Slovenije Pričevanja F. Bučarja, I. Bavčarja in J. Kacina TRST - Pet protagonistov slovenske pomladi je včeraj spregovorilo o osamosvojitvi Slovenije po valovih Radia Trst A. Po predsedniku države Milanu Kučanu in nekdanjem zunanjem ministru Dimitriju Ruplu, ki sta bila gosta oddaje Iz studia z vami v četrtek, so obudili spomin na obdobje od leta 1988 do poletja 1991 takratni predsednik vlade Lojze Peterle, obrambni minister Janez Janša, predsednik treh vej parlamenta France BuCar, notranji minister Igor Bavčar in minister za informacije Jelko Kacin. Prva dva sta bila v studiju tržaške radijske postaje in sta tudi v živo odgovarjala na vprašanja poslušalcev, pričevanja Bučarja, Bavčarja in Kacina pa so šla v eter v posnetku. Vprašanja sta postavljala vodja oddaje Marija Brecelj in novinar Ivo Jevnikar. Pričevalci in soustvarjalci samostojne slovenske države so se spomnili obdobja od procesa proti četverici do prve slovenske vlade in osamosvojitve države ter do konca vojne. Iz njihovih pričevanj je bilo razumeti, da so tisti časi neponovljivi. Mogoče bi se lahko kaj takega dogodilo le, če bi spet prišlo do podobne situacije, je bilo njihovo mnenje. Sedanji položaj v Sloveniji je zelo različen od tistega iz junijskih in julijskih dni 1991. leta. Takrat so bili vsi protagonisti med seboj složni, delovali so združeno in enotno, kar pa ne moremo reči o sedanjem političnem stanju v matični domovini. A kljub temu po radiu ni nihče govoril slabo drug o dragemu. Poslušalci so želeli izvedeti, zakaj se je tista tako dobro vpeljana prva državniška ekipa razbila; hoteli so izvedeti za vlogo ZSMS, povprašali pa so tudi o vzrokih za medijsti odnos do Peterleta, ki ni bil vedno najboljši. Protagonisti so pričevanja obogatili z osebnimi doživljaji. Med vsemi je bila verjetno najbolj pretresljiva izpoved nekdanjega ministra za informacije Jelka Kacina. Nekaj mesecev pred osamosvojitvijo se je njegov sin hudo poškodoval. Oče je podnevi skrbno sledil njegovi rehabilitaciji v bolnišnici, zatem pa odhajal na delo. Tako je bilo tudi na dan razglasitve samostojne slovenske države. Jelko Kacin je do 18. ure v bolnišnici negoval sina, zatem pa je odšel na proslavo osamosvojitve. Tudi to se je dogajalo vodilnim možem slovenske samostojnosti v odločilnih junijskih in julijskih dneh 1991. _______TRST / SEJA IZVRŠNEGA ODBORA_______ SS0 o skupnem upravljanju kulturnih ustanov TRST - Nekaj dni pred novim letom je bila na sedežu v Trstu zadnja seja Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij v letu 1994. Predsednica Miarija Ferletič je poročala o tekočih vprašanjih, odborniki so podali svoja poročila in skupno so ocenili zasedanje zadnjega deželnega sveta SSO, ki bo spet zasedal v drugi polovici januarja. Posebno skrb je v razpravi predstavljal problem koordinacije dejavnosti, tako v okviru SSO kot tudi glede na skupne ustanove v sodelovanju z drugo krovno organizacijo. Treba bo narediti vse, da bodo te ustanove (Glasbena matica, Stalno slovensko gledališče, SLORI in NSK) res skupne. Tako mora priti do tega, da bo imela tudi SSO dejansko enakopravno vlogo in besedo pri vodenju in upravljanju teh ustanov, sicer to ne more veljati za skupne, saj se še danes pozna dolgoletna praksa enostranske režije izhajajoče iz idejno-politične delitve in usmeritve politike takratne matične države do Slovencev v zamejstvu. SSO ob prehodu v novo leto želi in upa, da bo prišlo končno do rešitve glavnih vprašanj slovenske manjšine v Italiji, zlasti do pravične zakonske zaščite. Zeli tudi, da bi znotraj manjšine prevladala politična modrost in bi se proces poenotenja in skupnega zastopstva Slovencev dejansko uresničil. V začetku januarja so se v Čedadu srečali predstavniki SSO in Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije. Slednjo sta predstavljala Ferruccio Clavora in Renzo Mattelig, SSO pa Marija Ferletič, Riccardo Ruttar in Andrej Bratuž. Srečanje je bilo na sedežu SSO v Čedadu. Sestanek je imel namen preveriti ob začetku novega leta položaj med beneškimi izseljenci in delovanje Zveze ter možnosti sodelovanja obeh organizacij. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 59. Senator Forza Italia Romoli se je zavzel tudi za »ozdravitev« slovenskega športa v zamejstvu, da ne bi več »kvarno« deloval s svojo »močno etnično oznako« na odnose med našima dvema narodnima skupnosti-ma: »Pravilno je, da naši sodržavljani slovenskega jezika ljubosumno ohranjajo svojo kulturo in svoja izročila. Toda primerno je, da se ostale dejavnosti uresničujejo skupno« (»E’ giusto che i nostri concittadini di lingua slovena custodisca-no gelosamente la loro cultura e le loro tradizioni, ma e anche opportuno che le altre attivita sociali vengano realizzate in comune«), To pomeni, da bi bilo treba razpustiti slovenske športne organizacije in vključiti naše športnike v italijanska društva. Navedeno stališče goriškega senatorja je nespodobno in neresnično, saj je slovenski zamejski šport odprte narave, v katerem se udejstvujejo številni športniki in voditelji italijanskega jezika. Ce pa bi senator Romoli zares želel onesposobiti legla, ki de- lujejo proti kulturi sožitja med Italijani in Slovenci, bi moral najprej pomesti pred lastnim pragom. Ta napad na slovenski šport je sestavni del širšega protislovenskega načrta, v katerem igrajo pomembno vlogo tudi nekateri zasvojeni posamezniki, ki pa so uspeli očarati tudi nekatere vrhunske vladne može v Ljubljani. Sam senator Romoli nas nehote opozarja na ta zahrbten načrt: »Ko sem kandidiral za Senat, so se hoteli vključiti v politično dejavnost Forza Italia številni slovenski podjetniki: na žalost pa so jim močni pritiski slovenskega lobija odvzeli pogum: to pa je zelo huda stvar, ki jo razodevam prvič danes«. (»Quando mi candidai al Se-nato molti imprenditori sloveni avrebbero voluto impegnarsi politicamente in con-creto in Forza Italia: purtroppo, ed e un fatto molto grave che rivelo oggi p er la prima volta, vennero scorraggiati dalle forte pressioni ricevute proprio dalle lobby slo-vene«), 6) DEŽELNO UPRAVNO SODISCE -RAZSODBA ST. 33 Z DNE 15.1.1992-17.2.1992 Izvršni odbor Kraške gorske skupnosti je priznal osebju doklado za dvojezičnost na osnovi člena 60 Zakonskega odloka Predsednika Republike z dne 13. maja 1987 št. 268. Osrednji nadzorni odbor (Comitato Centrale di Controllo) pa je ta sklep razveljavil. Proti razveljavitvi se je pritožila Kraška gorska skupnost (predsednik Marino Pečenik, odv. Federico Rosati) in Deželno upravno sodišče je ugodilo pri- tožbi z obrazložitvijo, ki presega okvir same sodbe in kaže na prepad med možmi postave in določenimi nam nenaklonjenimi politiki. Toda ta razsodba je pomembna tudi zaradi tega, ker utemeljuje rabo besede »dvojezičnost« ali »bilinguismo«. Sami smo se izogibali uporabi te besede, ki je povzročila toliko razburjenja in bojazni tudi pri nam naklonjenih Italijanih. Bali so se namreč, da bi zaščitni zakon slovenske manjšine (»globalna zaščita«) prinesel tudi uzakonitev dvojezičnosti, to je, obvezno znanje slovenščine v službenem razmerju. Zaradi tega smo jih pomirjevali z razlago, da slovenskega jezika v uradnih razmerjih, ki jo zahtevamo, sploh ne dosega južnotirolske-ga vzorca, še manj raven zaščite italijanske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ob bučnem razburjanju z gesli »No al bilinguismo«, »Bilinguismo mai«, smo tudi mi vzeli domovinsko pravico besedi »dvoje-zičnost«-»bilinguismo«. In to ni bilo pravilno. Obravnavani člen 60 določa: »DVOJEZIČNOST. Osebju v službi pri ustanovah navedenih v členu 1 s sedežem v avtonomni deželi s posebnim statutom Dolini Aosta ali pri ustanovah navedenih v členu 1, v katerih vlada institucionalni obvezni sistem dvojezičnosti, ki imajo sedež v drugih deželah s posebnim statutom, se dodeli doklada za dvojezičnost, usklajen s strokovnostjo, in to v enaki meri in z istimi postopki, ko so predvideni za osebje v krajevnih ustanovah avtonomne dežele s posebnim statutom Južne Tirolske«. (Se nadaljuje) ODPRTA VRATA Paraplegik na jadrnici Aldo Rupel Vprašanja oseb z motnjami ne smemo obravnavati kot specialistični problem. Nasprotno potrebuje stalno interdisciplinarno načrtovanje, ki ga mora pripravljati sposobna in usklajena skupina. Terapevt lahko ščiti kakovost življenja prizadete osebe, če mu niso pomembne le rehabilitacijske temveč tudi zaposlitvene terapije in ob tem zasleduje iste smotre. Prizadeta oseba se počuti dejansko invalidna, ko jo strukture postavijo pred ovire, ki jih ne more premostiti in se tako vključiti v družbeno življenje. Nobena novost ni več najti strukture in strategije, ki omogočajo, da se prizadeti športno izživljajo: gotovo pa je mnogo teže uresničiti stvarne priložnosti za integracijo prizadetih oseb z neprizadetimi športniki. V Piediluco, ki leži v temanski kotlini, so uspeli pognati v tek načrt "Piediluco za vse”. Oblikovali so jadralno središče brez arhitektonskih ovir, kjer je omogočeno tudi prizadetim, da se vključujejo v jadralno dejavnost skupaj z zdravimi udeleženci. Jadralni razred 2.4 m. S.I. je dejanska priložnost za doživljanje navdušujoče pustolovščine brez posebnih pomagal, protez ali česa podobnega. Jadralni šport predstavlja privlačnost za vse zaradi nepremagljive Zelje po spoznavanju novih krajev, zaradi želje po pustolovščini in vselej prisotnega izziva med človekom in naravo. Vse to ustvarja potrebo po popolnejši rasti v tej smeri in če umno izrabljamo možnosti, ki se ponujajo, jih lahko izkoristimo kot vzporeden vzgojni dejavnik poleg običajne terapije, ki jo prizadeti itak opravlja in ki navadno ne doprinese mnogo h kakovosti življenja, čeprav je zelo pomembna. Opis plovila 2.4 m. S.L Plovilo 2.4 m. S.L izhaja iz 12-metrskih čolnov Mednarodnega razreda. Take jahte so uporabljali do leta 1987 na tekmovanjih za Ameriški pokal. Potem ko so zgradili nekaj poizkusnih plovil, je ta vrsta čolna našla dokaj sprejemljivo okolje za svoj razvoj na obalah skandinavskega polotoka. Novo plovilo meri 2.4 m, kot določa mednarodni pravilnik. Leta 1986 je pripeljal dr. C. Hulting, telesno prizadeti Šved, dve plovili 2.4 m. S.L v Fremantle na svetovno prvenstvo, kjer je žel velik uspeh in vzbudil pozornost. Tako se je rodil tekmovalni razred, ki ga je bilo potrebno ohraniti in uzakoniti. Prednosti tega plovila omogočajo najboljši izkoristek jader nad lupino iz steklenih vlaken, ki tehta 95 kg. Prenosna obtežitev tehta 100 kg, kar preprečuje, da bi se plovilo prevrnilo. Hkrati ima zelo plitek raz in njegova cena je dokaj dostopna. Načrt "Piediluco za vse” Na vodni gladini v temanski kotlini so oblikovali načrt in poizkusili njegovo uresničitev. Jadralno društvo je pokazalo izredno zanimanje za vprašanje prizadetosti, saj so vsi jadralni tečaji odprti enako za zdrave in prizadete osebe. Društvene prostore so zgradili brez arhitektonskih ovir in s pomoli, ki omogočajo paraplegiku, da se na njih premika s svojim vozičkom in gre na palubo svojega plovila popolnoma neodvisno in varno. Društvo razpolaga s štirimi plovili vrste 2.4 m. S.L Namen delovnega predloga je bil dokazati, da je mogoče vključiti skupino treh paraplegikov v navadno jadralno tekmovalno dejavnost po kratkem pripravljalnem teoretsko-praktičnem tečaju s plovili 2.4 m. S.L Zeleh so tudi dokazati, kako prizadete osebe lahko dosežejo uspešne nastope, enake tistim, ki jih opravijo telesno neprizadeti tekmovalci. Zato ni težko dokazati, da je ta dejavnost dokaj pomembna zaradi izredno blagodejnega vpliva, ki ga lahko ima na psihični in fizični ravni zaradi stalne potrebe po prilagajanju, ki ga športna aktivnost zahteva. Tečaja se je udeležila skupina treh odraslih paraplegikov, ki so samostojni v premikih in znajo plavati ter nimajo posebnih težav pri vključevanju v družbo. Ob koncu tečaja se je trojka vpisala na tekmovanje jadralnega kluba iz Ravenne, kjer se je odvijalo prvo ita-lijansko prvenstvo razreda mini 12. Ce upoštevamo omejene jadralne izkušnje treh udeležencev, so rezultati, ki so jih dosegh, zelo zadovoljivi. Dosegli so enake ah celo boljše uspehe od neprizadetih udeležencev, saj so se odzivali na vsako novo situacijo z rahločutnim zaznavanjem in so s pomočjo opazovanja in pazljivosti reših vse nepredvidene oko-liščine, ki se neprestano pojavljajo v športni panogi, kakršna je jadranje, kjer so spremembe stalno na dnevnem redu. Rezultate lahko razdelimo v dve različni skupini: gre za psihološki in fiziološki vidik. S psihološkega vidika je vzorec dokazal, da so novo izkušnjo sprejemati s prizadevnim prepričanjem, da jo bodo speljati do konca, in z radovednostjo. Na čustveni ravni je to povzročilo, da so presegli tisti komaj zaznaven odtenek odmaknjenosti, ki vselej spremlja prizadete osebe. Neprestana pazljivost, ki jo zahteva jadranje, in posebna vrsta simbioze s plovilom, ki jim je bilo zaupano, sta omogočiti doživljanje pravega in resničnega občutka pustolovščine. S fiziološkega vidika so dosegli opazno izboljšanje telesne zaznave v zvezi s prostorom, ravnotežjem, hitrostjo, smerjo premikanja, ipd., kar je neobhodni pogoj za pravilnejšo telesno držo in boljšo usklajenost mišične dinamike, kar manjka ati izginja posebno pri paraplegikih, ki so prisiljeni živeti na vozičku. RIM / JE MARKA UKROČENA? STROKOVNOST Imenovanje Dinija za mandatarja okrepilo liro in boizo Modigliani: Zvišati davke, okrniti javne izdatke in pospešiti privatizacijo družb SDGZ organizira tečaj za mlade natakarje Zainteresirani se lahko prijavijo do 20. januarja MILAN - Vest, da je državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro poveril mandat za sestavo nove ylade dosedanjemu zakladnemu ministru Lam-bertu Diniju, je vCeraj Usodno vplivala na liro in oorzo. Med peto in šesto Uro popoldne se je vred-uost bankovca bistveno izboljšala, saj je bilo treba tedaj odšteti za marko sa-Uio še 1.054,85 lire, potem Lo je bila vrednost Uernske denarne enote že Poskočila na 1.067 lir. Prav tako si je opomo-§al borzni indeks Mibtel, bi je po Četrti uri vCeraj Popoldne napredoval za 2,83 odstotka, medtem ko je ob 13.30, torej pred določitvijo ministra Dinija za mandatarja, znašal 10.140, to je 1,35 odstotka več. Ob tem so se najbolj okoristile delnice Fiata, ki so se podražile za 4,10 odstotka do vrednosti 6.245 lir, kakor tudi delnice koncerna Montedison in denarne ustanove Danca commerciale italiana. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Franco Modigliani je predlagal novi italijanski vladi naslednji recept: naviti davke, oklestiti javne izdatke in pospešiti privatizacijski postopek. Zamejski gostinci si vse bolj prizadevajo, da bi povzdignili svoje obrate in ponudbo na višjo kakovostno raven. Spoznali so, da ta ambiciozni cilj in uveljavitev na vse bolj zahtevnem tržišču lahko dosežejo le s sistematičnim vzpodbujanjem strokovnosti in profesionalnega pristopa. Na priporočilo gostinskih sekcij Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta in Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice je lani Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organiziral splošni teCaj o gostinstvu, o upravljanju bara in abina-ciji med hrano in vinom. Letos sta se gostinski sekciji dogovorili za poglobitev te problematike in sta se v duhu kontinuitete opredelili za tečaj za strokovno usposobitev natakarjev, ki se bo začel 30. januarja in bo trajal šest tednov vse do prvih pomladanskih dni. Tečajnikom bodo strokovnjaki dvakrat oziroma trikrat na teden, od 15. do 18. ure v eni izmed kraških gostiln posredovali osnove strežbe v jedilnici in pri točilni mizi. Tako bodo imeli priložnost, da spoznajo logistične, strukturne in organizacijske značilnosti oziroma potrebe gostinskih obratov, s posebnim poudarkom na pripravljanju jedilnice, razporeditvi pogrinkov in strežnega inventarja. Veliko pozornost bodo namenili načinu strežbe, sprejemanju individualnih in skupinskih naročil, pri čemer bo prišla do izraža psihologija pristopa do različnih profilov gostov. Mlajši gostinci, sodelavci in drugi zainteresirani operaterji se lahko do 20. januarja prijavijo na tečaj za natakarje v uradih SDGZ v Trstu oziroma SGZ v Gorici. (B) 1629,9 1623,9 16253 16245 1622,4 1045,7 1057,1 1057,6 10=7,8 10573 V ponedeljek tradicionalni gostinski večer V ponedeljek, 16. januarja, z začetkom ob 20. uri, prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje že tradicionalni gostinski večer, ki bo tokrat v znani restavraciji Urdih »Kras« v Mavhinjah (Devin Nabrežina). Večer, ki je nastal na pobudo gostincev, postaja pravo družabno srečanje vseh zamejskih podjetnikov, saj se ga vsako leto več udeležujejo tudi predstavniki ostalih sekcij pri Združenju in ne le iz Tržaškega. Letos bo gostinski večer povsem v znamenju Krasa. Za prijave je vsem interesentom na razpolago organizacijsko tajništvo pri SDGZ v Trstu (tel. 040-362949)._______________________________ [HdAJATVE / NEPLAČANE PRISPEVKE LAHKO PORAVNAMOfi Možnost ugodne poravnave Strošek bo nižji od tistega, ki ga zahtevata INPS in INAIL Kot je bilo že napovedano, je parla-nient vključil v spremni zakon finanč-nega manevra za leto 1995 tudi novo različico skrbstvenega odpusta, ki podaljšuje do 31. marca 1995 možnost dokaj ugodnega plačila neporavnanih socialnih dajatev. Dejansko so tudi tokrat obnovili iste plačilne pogoje za kritje dolgov do zavodov INPS in INAIL, ki so že veljali za prejšnje odpuste, le da je tokrat predvideno plačilo kar v petih obrokih vse tja do novembra. Najpomembnejša novost je, da lahko delodajalci, že vpisani samostojni de-tavci (kmetje, obrtniki in trgovci) in Profesionalci, ki opravljajo prosti pok-bc, plačajo vse pokojninske dolgove, ki so dozoreli do 31. avgusta 1994 in ki jdso se zastarali (redna 10-letna zapad-t°st je razstegnjena na 13 let). Osebe, ki JjOže opravljale določeno samostojno ali odvisno dejavnost, a niso bile prijavljene, pa bodo lahko plačale socialne dajatve vse do vključno 31. marca 1995. Strošek bo nižji od tistega, ki ga INPS oziroma INAIL zahtevata prek prisilnega izterjevalnega postopka. Letna obrestna stopnja znaša 17-odstotkov. Ce pa gre za starejše dolgove, skupna obrestna mera zamudnih obresti ne more presegati 50-odstotkov neplačanih socialnih dajatev. Zavarovanec ima možnost, da konec marca poravna celoten dolg, lahko pa se odloči za plačilo obveznosti kar v petih dvomesečnih obrokih (31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra), katerim mora prišteti še odgovarjajočo vrednost 8-odstotnih letnih obresti (vsaka dva meseca zaračuna še 0,667 % obresti). (B) ______STATISTIKA / PREDVSEM ZARADI ŠIBKOSTI LIRE_ Ugodno turistično leto 1994 Ugodno vreme, socialni mir brez večjih stavk na področju prometa in relativna zmernost cen: vse to je ugodno vplivalo na razvoj italijanskega turizma v lanskem letu 1994. Predvsem pa je na turistično bilanco pozitivno vplivala šibkost lire, zaradi katere so zlasti turisti z onstran Alp ponovno množično izbrali Italijo za svoj letni oddih. Turistični delavci si zato ob prehodu v novo turistično leto zadovoljno manejo roke: skupna vrednost prometa, ustvarjenega na področju turizma, se je namreč do konca leta povzpela - po uradno še nepotrjenih podatkih - na 105.000 milijard lir. To predstavlja napredek za okrog 5000 milijard v primeri z letom 1993, za kar se je treba v prvi vrsti zahvaliti nemški marki. Zveza hotelirjev Federalberghi poudarja, da je število nočitev tujih turistov v lanskem letu doseglo 67 milijonov enot (3, 5 milijona več kakor v letu 1993), medtem ko so pri Italijanih našteli 123 milijonov nočitev, to je le malenkost več kakor leto poprej. Največ tujih turistov je PRISTANIŠČA / UVEDBA NOVEGA REŽIMA V genovskem pristanišču so letos delali tudi na dan novega leta GENOVA - Na novega leta dan so v pristanišču v Genovi delali. Ob dokih in na čakanju je bilo kar dvajset ladij, česar v tem času, na tak dan, v Genovi že dolgo ne pomnijo. Prvi dan teta 1995 niso pristajali in odhajali samo trajekti namenjeni na Korziko ali v bolj pddaljeno Španijo. Delavci so imeli kar veliko opravka z raztovarjanjem in nakladanjem ladij. Mudilo se je. Bilo je tudi Pryič, ko so delavci nekdanje pristaniške kompanije delali Kot člani novega podjetja, kot Predvideva zakon, ki je privatiziral delo v pristaniščih. Celih 12 let je trajala »vojna« med rimskimi vladami in Pristaniškimi kompanijami. V Italiji je namreč veljalo pravite, da so le delavci člani ali uslužbenci teh kompanij imeli pravico nakladati in razkladati na ladjah natovorjeno blago. rugje so to delale in delajo zasebne družbe. V Rimu so oncno prevladali in privatizirali delo v pristaniščih. V Ge- novi so delavci bili najbolj borbeni in iz kronik smo marsikdaj izvedeli, da so demonstrativno blokirali celo mesto in dohode vanj. Sedaj so tudi ti delavci prišli v privatizacijsko poslovanje ter ustanovili svoje podjetje. Seveda bo tudi zanje konkurenca precej huda. Delavci pa so na novega leta dan prav tu dokazali, da se znajo odpovedati počitku na še tako važen praznik, če nanese potreba. Tudi v La Spezii so se delavci nekdanje pristaniške kompanije združili ter ustanovili svoje podjetje, v katerem je kakih 150 članov. Novo podjetje ima nad 100 operativnih strojev, ki so vredni nad 5 milijard lir. V Benetkah so stvari še nejasne. V novo poslovanje prihajajo z zamudo tudi zaradi tega ker je pri njih še vedno precej nejasnosti. Ne verjamejo besedam ministra za prevoze Fiorija, ki je v Genovi govoril kar se da optimistično o novem poslovanju v pristaniščih. Denarja je v vladnem proračunu premalo, pravijo v Benetkah. 350 milijard lir je nakazanih pristaniščem. 100 milijard bodo porabili za to, da poravnajo dolgove pristaniških kompanij. 40 milijard bodo porabili za dopolnilno blagajno pristaniških delavcev v letu 1995. Pristaniških delavcev je namreč preveč, veliko (kar 30 odstotkov, za vsakega naj bi porabili 450 milijonov lir) jih morajo upokojiti predčasno, druge morajo vpisati v dopolnilno blagajno. S tem denarjem morajo plačati tudi predčasno upokojitev mornarjev in osebja državnih ladjarjev grupe Finmare. V Benetkah je treba veliko denarja porabiti tudi, da se očistijo kanali, ki vodijo v pristanišče. Poleg tega je treba urediti tudi bankine in zemljišča za operativno obalo. Vse to terja denar, ki ga ni. Ni torej razlogov za optimizem, pravijo v Benetkah. Nezado- voljni so tudi člani bivše pristaniške kompanije, ki so tu dobili, potem ko so tudi oni postali podjetje, eno najslabših operativnih obal, na katerih naj bi delali. Na tem mestu ni mogoče operirati z velikimi žerjavi. Drugim podjetjem, kakšnim dvajsetim, pa so baje namenili boljše odseke v pristanišču. V Benetkah so lani imeli 22.764.000 ton prometa. Od tega je nekaj nad 5 milijonov bilo trgovskega blaga, 7.560.000 industrijskega blaga, skoro 10 milijonov pa sodi v sektor petroleja. V Porto Mar-ghera je namreč kar precejšnja koncentracija rafinerij. Čeprav so številke o prometu v pristanišču v Benetkah več ali manj podobne že petnajst let nazaj je treba reči, da je lani, od leta 1980 sem, bila zabeležena najnižja številka. Spremenilo se je sicer razmerje med raznimi sektorji: manj je petroleja, več pa trgovskega blaga. Marko VValtritsch lani prišlo v Italijo iz Nemčije, znatno pa se je povečal tudi obisk iz Združenih držav Amerike in iz Japonske. Na italijanskih plažah in v kulturnih središčih so se začele pojavljati tudi večje skupine turistov iz vzhodnoevropskih držav, predvsem iz Poljske, Madžarske, Češke, Slovaške in Bolgarije. Gre pri tem za turiste, pravijo pri Federalberghi, ki niso bogati, a ki vendarle zaslužijo vso pozornost, saj gre za obiskovalce iz turistično močno perspektivnih dežel. V lanskem letu se je znatno povečalo tudi število tujih turistov, ki so se v Italiji poslužili raznih izletov in daljših potovanj v tujino. Takih izletnikov so našteli okrog 500.000, njihova potovanja pa so bila pretežno usmerjena v druge mediteranske dežele, predvsem v Grčijo in v Maroko, niso pa manjkali tudi taki, ki so si za cilj izbrali Karibe. Tudi v tem primeru gre velika zasluga devalvirani liri, saj so ta potovanja iz Italije cenejša kakor iz drugih evropskih držav s čvrsto valuto. Seveda pa tudi lani ni šlo vse brez težav. Poseben odbor za zaščito potrošnikov, ki je pred časom po zgledu drugih turističnih dežel začel delovati tudi v Italiji, je zabeležil številne pritožbe na račun italijanskih turističnih struktur. Tujci se pritožujejo predvsem nad tem, da potovalne agencije pogosto obljubljajo precej več, kot v resnici postrežejo; številni so primeri over-bookinga, še vedno obstajajo težave in zamude s trajekti, itd. Nekoliko manj pritožb je bilo lani kar zadeva nadrobne gostinske cene, še vedno pa razburja tuje turiste postavka »coperto« (pogrinjek) na računih v restavracijah. V tem imajo tujci popolnoma prav, kajti ta postavka - lahko bi jo prevedli tudi kot »naročilo« - je tipični domiselni trik italijanskih gostincev, da izvabijo iz denarnice svojih gostov po nekaj dodatnih tisočakov, ne da bi karkoli ponudili v zameno. Elio Fornazarič ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ jyUBL.IAN£ V pRANKFURT pONDON J^UNCHEN JSTANBUL ]yj0SKV0 J^OPENHAGEN pARIZ piM g KORTE gPLIT 'piRANO QUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 SLOVENIJA Sobota, 14. januarja 1995 BOVEC / TURIZEM Na Kaninu je dobra smuka Pripravljene so vse tri proge Zima ni letos za kaninska smučišča prav nič prijazna. Medtem ko imajo drugod po Slovenskem ravno prav snega, naši severni sosedi Avstrijci pa veliko preveč, ga je na edinem slovenskem visokogorskem smučišču le 20 do 50 cm. V dveh minulih sezonah so uspeli žičničarji pripraviti smuCišCa tako, da se da zelo solidno smučati že pri 20 cm in to na vseh treh progah. V pravem zimskem vzdušnju so včeraj predstavniki hotelov Bovec in ATC Kanin pripravili novinarsko konferenco, na kateri so povedali, kakšna je bila lanska sezona in kaj pričakujejo od letošnje. Žarko Mlekuž, predstavnik hotelov Bovec, je povedal, da se je število gostov v obeh bovških hote- lih Alp in Kanin lani povečalo. To jim vzbuja poseben optimizem, da se za bovški turizem zopet vračajo nekdanji dobri časi; lani je v obeh hotelih prenočevalo 52 tisoč gostov, 52 odstotkov tujcev in 48 odstotkov domačih. Med tujci je bilo sicer manj Italijanov, kar spričo gospodarskih in političnih težav, ki jih imajo naši zahodni sosedje, niti ni tako težko razumeti; standardno število so dosegli nemški turisti, nenavadno pa se je povečalo število gostov iz vzhodnih držav, predvsem iz Madžarske. V Bovcu se pojavljajo tudi turisti iz Ukrajine in iz Litve. Žarko Mlekuž pravi, da se je bovški turizem - s pripojitvijo obeh hotelov k trgovskemu podjetju Alpkomerc Tolmin - konsolidiral tudi Tudi če je snega malo, je lahko smučanje prijetno (Foto: V. Cuder) v tem smislu, da se od prelomnega leta 1991 naprej razvija predvsem- h kakovosti in manj k množičnosti. »Zato imamo vrsto prednosti, od kakovostne hotelske in gostinske ponudbe do številnih športnih, rekreacijskih in drugih aktivnosti.« Pomembno se mu zdi, da so pri novoustanovljeni občini Bovec uspeli zainteresirati vse odbornike, da bo poslej delovala posebna komisija za razvoj turizma. Ta bo aktivna v treh smereh: športno-rekreativnem, zgodovinskem in kultumo-za-bavnem. smislu. Direktor ATC Kanin Aleš Uršič vidi v prihodnosti boljše Čase za kaninske žičnice. V dvajsetih letih so na Kanin prepeljali več kot poldrugi milijon potnikov, to pa je podatek, ki se ga ne bi sramovali tudi v turistično bolj razvitih državah. Nadaljnji razvoj bo po njegovih besedah šel v dveh smereh, k uresničevanju dveh velikih projektov: v povezovanje sistema kaninskih žičnic s tistimi na Nevejskem sedlu v Italiji in v odpiranju novih smučišč na prostranih Kaninskih podih. Ta dva projekta predvidevata, da bi lahko na Kaninu smučalo tudi do 20 tisoč smučarjev hkrati. Vojko Cuder CERKNO / PARTIZANSKE SMUČINE BOVEC / TURIZEM Tradicijo nadaljuje slovenska vojska Ob 50 - letnici partizanskih tekem bodo pripravili pester kuttumi program Pod predsedstvom Rada Jakina se je v Cerknem vCeraj sešel organizacijski odbor Partizanskih smučin '45, tradicionalne smučarske prireditve, ki jo v spomin na prve smučarske tekme v okupirani Evropi letos pripravljajo že dvajsetič. Dvodnevno smučarsko prireditev naj bi ob navzočnosti tujih diplomatskih predstavnikov, vojaških atašejev in vojnih veteranov pripravili 11. in 12. marca v Smučarskem centru Cerkno. Ob 50 - letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom pa bo letošnje praznovanje še posebej slove- sno, saj naj bi se poleg nekdanjih bork in borcev ter tujih vojnih veteranov v veleslalomu in spominskih smučarskih tekih pomerih tudi pripadniki Slovenske vojske in Ppokrajinskega štaba severne Primorske, slovenske policije in cicibani zahodne slovenske regije. Poleg smučarskih tekem organizatorji pripravljajo tudi bogat kulturni program. Tako bodo v Smučarskem centru Cerkno pripravili demonstracijsko tekmo v para-skiju z mednarodno udeležbo ter reševalno vajo vojaške helikopterske enote. Na predvečer tekmovanja bo v Cerknem sprejem za tuje di- plomatske predstavnike, ki si bodo ogledali Partizansko bolnišnico Franjo in položili venec ob grobnici padlih borcev in garibaldrncev v Cerknem. Zvečer bo v osnovni šoli Cerkno kulturni program, v katerem bodo nastopili partizanski pevski zbor iz Trsta, recitatorji Kulturnega društva Cerkno in pihalni orkester. V oddelku Mestnega muzeja v Cerknem pa bo na ogled razstava ob 50-letnici partizanskih smučin, cerkljanske ETE in begunskega podjetja Elan, katerega zametki segajo v partizansko Cerkno, kjer je bila prva Elanova delavnica. Roman Bric Bovčani bodo ostali predani turianu Bovška občina je največja slovenska občina, vendar tudi z zelo majhnim številom prebivalstva. Največji del njene površine je visoko v gorah. Prav to dejstvo pa Bovčani skušajo obrniti sebi v prid: postati in ostati nameravajo občina, katere glavna dejavnost je turizem. Na prvih sejah občinskega sveta so se že opredelili, da bodo nadaljevali politiko nekdanje tolminske občine, ki je sklenila nameniti več pozornosti svojemu gospodarskemu razvoju, katerega center je bil Bovec in pa kaninska smučišča. Predvsem pa bi za razvoj turistične dejavnosti potrebovali boljše cestne in druge povezave z ostalim delom države oziroma naravnim zaledjem, avstrijsko Koroško in Furlanijo-Julij-sko Krajino, urejeno zakonodajo na področju Triglavskega narodnega parka in varovanja Soče ter ureditev nekaterih lokalnih infrastrukturnih objektov, kot so čistilne naprave, servisi za športne dejavnosti - kolesarjenje, planinarjenje, kajakaštvo in rafting. Po mnenju večine, ki sedijo v novem občinskem svetu, se to da narediti z ne tako velikimi naprezanji, le več soglasja je treba najti s tistimi organi v državi, ki za to dajejo denar. Vojko Cuder PORTOROŽ / IGRALNICA Zakon je treba sprejeti DZ noj bi predlog zokono o igroh no srečo sprejel prihodnji teden Koncem decembra je vlada določila besedilo predloga zakona o igrah na srečo in ga poslala državnemu zboru, ki naj bi ga na zasedanju v prihodnjem tednu po tretjem branju sprejel. Da so po dolgotrajnih razpravah o problematki igralnic mnoge stvari še nedorečene, po svoje govori tudi to, da je vlada hkrati s predlogom pripravila kar 43 amandmajev. Nekaj jih je res le redakcijskih, večina pa je bistvenih za bodočo usodo igralništva pri nas. Kako ta zakonski predlog vidijo v portoroškem Casinoju, je povedal direktor Ernest Dobravc: »Seveda so v njem še določila, ki po našem mnenju niso primerna in koristna. Vendar pa je sedaj za nas najbolj pomembno, da zakon končno dobimo, kakršenkoli že je ...« Kot vsako podjetje morajo tudi igralnice opredeliti svojo letno poslovno politiko, tega pa ne morejo storiti, dokler niso jasni zakonski okviri njihovega poslovanja. »Če zakon še ne bo sprejet, se bodo okrog igralništva še naprej spletale različne špekulacije, ne bo se vedelo, kaj lahko kdo reče, sindikati bodo imeli opozorilne stavke, direktor pa bo kriv za vse...« pravi direktor Dobravc. Glede na spolitiziranost razprave o igralništvu se boji, da bo v parlamentu ne glede na to, kdo bo predlagatelj, druga stran apriori proti. Glede besedila zakonskega predloga ima Dobravc pripombo, da pre- več togo določa pogoje poslovanja. Portoroška igralnica namreč deluje v drugačnih pogojih kot na primer goriška ali enota v Lipici. Tam je bližina meje, igralnice pa so naravnane po ameriškem sistemu, na množične goste. V Portorožu pa imajo klasično ponudbo za bolj zahtevne goste, ki niso samo naključni obiskovalci igralnice, ampak prinašajo denar tudi drugi turistični dejavnosti - od hotelov do zasebnih restavracij. Da so takšne goste lahko privabljali v Portorož, so morali vlagati tudi v pogostitve in posebne prireditve zanje, kar je povezano s stroški. »Kljub večji realizaciji so nam lani ti stroški ušli iz rok, vendar ne po naši krivdi,« pravi Dobravc. »Lira je padla za 30 odstotkov, notranja inflacija je dosegla skoraj 20 odstotkov in tako smo ob dobrem delu poslovali s pozitivno ničlo. Poslovne stroške bomo morali omejiti, kako pa bo to vplivalo na obisk in našo realizacijo, še ne vem, gotovo pa se bo poznalo..« Kakšne omejitve bo igralnici postavila Agencija za preprečevanje pranja denarja, tudi še ni jasno. »V klasični igralnici se igra tudi za večje zneske. Zato bomo morali dobiti jasna navodila, kaj je sploh še dovoljeno. Če bodo omejitve prevelike, denarja ne bo sem,« pravi Dobravc. Pričakuje pa, da se bodo po sprejemu zakona in po lastninjenju igralnice njegove skrbi vendarle zmanjšale. Boris Vuk POSTOJNA / HOTELI - TURIZEM Napovedi za letošnje leto so optimistične ioni so nočrtovoli skoroj štirideset tisoč nočitev, kor je enkrot več kot v letu 1993, vendor jih niso dosegli V postojnskem podjetju HOT, hoteli-turizem d.o.o. so za minulo leto predvidevali približno 40 tisoč nočitev, kar je skoraj še enkrat toliko kot v letu 1993. Te njihove napovedi pa se niso uresničile, saj je v hotelih in kampu Pivka jama do konca leta prenočilo le 33 tisoč turistov oziroma 38 odstotkov veC kot leto poprej. Kar 82 odstotkov vseh nočitev pa so opravili tuji turisti. Po tako visokem deležu tujih nočitev je Postojna med redkimi, če ne že edini turistični kraj v Sloveniji. Med tujimi gosti so bili na prvem mestu Nemci, za njimi Italijani in Avstrijci. Največ nočitev, skoraj tretjino, so turistični delavci zabeležili v avgustu. Med turistične objekte, ki so bili v lanskem letu najbolj zasedeni, sodi zagotovo kamp Pivka jama s svojo zaokroženo turistično-rekrecij-sko ponudbo. Nočitve v tem turističnem središču, ki je lani prejelo priznanja za najbolj urejen kamp v Slo- veniji, so v minulem letu porasle kar za 138 odstotkov. V kampu se ponujajo raznovrstne rekreacijske možnosti: od tenisa, odbojke na mivki, košarke, kolesarstva, do balinanja, lokostrelstva in od lani tudi kopanja v odprtih bazenih. Sicer pa je v kampu sredi smrekovega gozda, ob vhodu v Pivko in Crno jamo, prostora za okoli tisoč gostov, na voljo pa je še bungalov in štirje apartmaji. »Letošnji načrt nočitev smo si zastavili dokaj ambiciozno«, je povedal direktor HOT, hoteli-turizem Jerko Čehovin. Pričakujejo namreč, da bo v hotelih Jama, Kras, motelu Preteus in kampu Pivka jama (penzion Erazem so lani prodali podjetju Zagops iz Trzina) prenočilo okoli 52 tisoč gostov, kar bi pomenilo 58 odstotkov več nočitev kot lani. V HOT nameravajo letos izpeljati tudi eno naložbo. Gre za nova športna igrišča, ki jih bodo začeli graditi spomladi na mestu, kjer so zdaj dotrajani paviljoni motela Proteus. Te bodo podrti, tako da bo namesto sedanjih 500 ostalo še 370 ležišč. V HOT se zavedajo, da je zares skrajni čas tudi za obnovo hotela Kras v središču mesta, vendar bo odločitev o financiranju te naložbe in izgradnje diskoteke v Proteusu prišla na vrsto šele po končanem procesu lastninjenja. Mateja Godejša IDRIJA Odprti bodo »avosrebmi« stolp V idrijskem gradu Ge-vverkenegg tudi v letošnjem letu nadaljujejo z urejanjem stalne zbirke, ki je posvečena 500-letnici živosrebme-ga rudnika in mesta Idrije. Tako naj bi ob letošnjem kulturnem prazniku odprli osrednji razstavni prostor v južnem traktu idrijskega gradu, takoimenovani »ži-vosrebmi« stolp, ki bo posvečen rudarjenju. S predstavitvijo rudarskih predmetov, odkopnih orodij, vozičkov za prevoz rude, mnogih drugih pripomočkov in rudarske noše ter ohranjenih dokumentov, bo v njem prikazan razvoj rudarjenja od najzgodnejših časov do današnjih dni. Zbirko rudarske opreme in opravil v rudniku dopolnjuje viseča steklena kocka z ujetimi kapljicami živega srebra in vetrovnica, 500 let Idrije - stalna razstava na gradu Gevverkenegg (Foto: R. Bric) ki simbolizira petstoletno dobo izkopavanja živosre-brnega bogastva, ki je iz Idrije romalo na vse strani sveta. Zivosrebmo kocko je zasnovala idrijska arhitektka Hedvika Petrič, izdelal pa jo je akademski kipar Jože Vrščaj. Med razstavljeno rudarsko opremo bo tudi rudarska noša iz sredine 18. stoletja, ki so jo po besedah etnologinje Ivane Leskovec rekonstruirali po ohranjenih risbah in drugih virih. Takratni rudar je nosil platnene dokolenske hlače in volnene nadkolen-ske nogavice, platneno srajco in jopič s kapuco, obut pa je bil v gležnarje. Rudar je bil opremljen tudi s posebnim predpasnikom, vsi deli oblačil pa so biti brez vsakršnega žepa, s čimer so lastniki rudnika preprečevati krajo rude. Z zgodovinskim prikazom rudarjenja bo dopolnjena dosedanja zbirka v idrijskem Mes- tnem muzeju, v kateri so prikazani najpomembnejši zgodovinski mejniki in dokumenti o njeni poltisočle-tni preteklosti, mineraloška zbirka in pogledi na razvoj mesta Idrije. V nadaljevanju pa bodo k stalni razstavi dodali še prikaz razvoja metalurgije in gozdarstva, znamenitih idrijskih osebnosti in življenjskega utripa v našem najstarejšem rudarskem mestu. Roman Bric Javnost se najbolj ogreva za M.D.M. LJUBLJANA - V naši januarski redni anketi se je kot najbolj cenjena slovenska politična osebnost izkazal državni predsednik Milan Kučan, ki zadnje mesece svoj položaj nenehno utrjuje: novembra je zbral Se 126, 2 točke, decembra 152 in tokrat 163, 4 točke. Z premierom Janezom Drnovškom, ki je tokrat nabral 142, 2 točk, sta nesporna prvaka lestvice, saj ima Janez JanSa, ki je tretji na njej, le tretjino tistih točk, ki jih je zbral KuCan. Zanimivo je, da je tokratno povpraševanje prineslo le malo dodatnih točk, saj sta se med rahlimi rekonvalescenti znašla le Lojze Peterle in Jelko Kacin (pri tem smo kajpada spregledali novinca Jožeta PuCnika). V oči bije tudi padec Dimitrija Ru- pla, na katerega so bralci po decembrskem predvolilnem boju očitno zaceli pozabljati, ki pa se je hkrati kot nov vstop pojavil na desni (negativni) strani tabele in nam s tem pove, da predvolilne bitke v enaki meri obudijo k življenju tako zaveznike kot Ljubljana in Rim obnavljata dialog LJUBLJANA - V torek bo v Ljubljano prispel na uradni obisk predsednik odbora za zunanje zadeve senata italijanske republike senator Giandomenico Migone. Ni še povsem dogovorjeno, Ce ga bosta spremljala tudi dva elana senatnega odbora predstavnika Nacionalnega zavezništva in Severne lige. Obisk bo na uradno vabilo predsednika zunanje-politi-Cnega odbora Zorana Thalera in bo prvi uradni sitk obeh parlamentov po italijanskih spomladanskih političnih vobtvah. Očitno je to tudi prva uradna gesta dobre volje Italije po po-roirljivih izjavah prerniera Drnovška, ki jih je izrekel v sredo o slovenski zunanji politiki. Drnovškovo izjavo so rimski krogi pozitivno ocenili. Nadaljnji razvoj odnosov pa bo odvisen predvsem od splošne italijanske politične usmeritve in razpleta italijanske krize. Rimski opazovalci menijo, da je ključen odgovor na to vprašanje, Ce bo zunanja poltika še vedno prvenstveno v rokah Nacionalnega zavezništva. Italijansko veleposlaništvo v Ljubljani pa opozarja na normalen razvoj reševanja odprtih problemov. Tako bo 25. - 27. januarja v Ljubljani sestanek elanov mešane italijansko-slovenske ko-chsije, ki se ukvarja z odprtimi socialinimi problemi, zlasti s kočljivim problemom pokojnin. Bogo Samsa tudi nasprotnike. Sicer pa na negativnem delu lestvice slej ko prej vodi Lojze Peterle, pri tem pa je treba oceniti tudi povprašane, ki so bili tokrat bistveno mehkejšega srca kot pred mesecem dni in so bolj skopo odmerjali negativne točke; več kot decembra si jih je prislužil le Marjan Podobnik (če spet odštejemo novinca Rupla). Žgoče dogodke zadnjih tednov osvetljuje povpraše- vanje, ki je zajeto v grafikonu, objavljenem na tej strani. Gre za vprašanje, ki že malodane mesec dni razburja slovensko politično prizorišče, vprašanje, koga naj si premier izbere za zunanjega ministra. Skoraj 42 odstotkov konsenza je zbrala Mojca DrCar Murko in Ignac Golob, ki je na drugem mestu, je dobil podporo komaj 14,1 odstotka pov-praSanih. Pri tem velja seve- da povedati, da anketa ne odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri je kdo od kandidatov usposobljen za opravljanje tega odgovornega dela; bolj kot vse drugo anketa pove, da se ljudje laže odločajo takrat, ko je o predmetu anketiranja veliko javnih razprav. Zato anketa v veliki meri pove tudi to, koliko je bil kdo od kandidatov v tem času »v zobeh javnosti«. (M. S.) Najbolj aktualno vprašanje v slovenski vladi je imenovanje novega zunanjega ministra. Kdo bi bil po vašem mnenju izmed naštetih kandidatov najbolj primeren za to funkcijo? 'ODBOR DZ ZA OBRAMBO / VČERAJ ZA ZAPRTIMI VRATI O KADROVANJU V MORS Gradiva v matičnem odboru ubirajo čudna pota LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za obrambo je včeraj za zaprtimi vrati obravnaval poročili o kadrovskih spremembah, ki so nastale na obrambnem ministr-s*vu pod vodstvom Jelka Kacina ter o uresničevanju temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Slovenije. Po seji je predsednik Predlog Jožefa Kopšeta, Ceš odbora Jožef Kopše za Slo- da so zamenjave odvisne vensko tiskovno agencijo od pohtične opcije na MO Povedal, da je bila razprava in da gre torej za posredno 0 kadrovskih spremembah politizacijo, ni dobil večin- Janez Slapar Albin Gutman je ustrezna rešitev! Pred glasovanjem o interpelaciji o delu in odgovornosti ministra Kacina je slišati govorice, da se general Janez Slapar vrača v slovensko vojsko, v zameno pa naj bi poslanci Združene liste podprli obrambnega ministra. Tajnik ZLSD Dušan Kumer je že na četrtkovi tiskovni konferenci zavrnil taksne govorice, včeraj pa nam je tudi general Slapar povedal, da o vrnitvi v generalštab ne razmišlja. »General Gutman je povsem Ustrezna rešitev, sam pa sem se že toliko vključil v politiko, da bi bila moja vrnitev v slovensko vojsko problematična.« V zvezi z možnostjo, da bi opravljal kak-šno drugo, nevojaško dolžnost na MO, za zdaj ni še nič odločenega, Slapar pa je zanikal tudi trditve, da se je sestal s Kacinom. Janez Slapar, ki ga je predsednik Kučan na predlog takratnega ministra Janše razrešil dolžnosti načelnika TO, je zaposlen kot svetovalec v predsedstvu ZLSD. (B. L.) °bsima in zelo polemična, ske podpore. Odbor je na-oabor pa je sprejel priporo- Čelno podprl tudi poročilo u° obrambnemu ministr- o uresničevanju temeljnih nm (MO), da naj bodo pri razvojnih programov slo-spremembah bolj taktni, venskih obrambnih sil, na seji prihodnji teden pa bodo še enkrat obravnavali tisti del, ki govori o t. i. obrambnem tolarju. Zanimiv pa je bil tudi uvodni, za javnost še odprti del seje. Nekaj elanov odbora (Dragan Černetič, Vika Potočnik) je opozarjalo na neskladnje, ki se je pojavilo pri datumih posameznih gradiv, ki jih je MO na zahtevo odbora poslalo v DZ. Poročilo o kadrovskih spremembah je MO prek kurirja v DZ dostavilo že 10. novembra lani, elani odbora pa so ga dobili šele 12. januarja. Podobno je pri poročilu o mesniCevanju temeljnih razvojnih programov obrambnih sil, ki je v DZ prispelo 24. novembra lani, poslanci pa so ga dobili 6. januarja. Dragana Černetiča je zanimalo kje je omenjeno gradivo ticalo ves ta čas, saj sta ravno ti dve poročili tudi predmet obtožbe v interpelaciji zoper ministra Kacina. Predsednik odbora Kopše je pojasnil, da je bilo gradivo ves čas na voljo v pisarni odbora za obrambo, o čemer da so bili poslanci obveščeni, da pa so bile težave zaradi bolniške odsotnosti sekretarja odbora. Dragan Černe- tič in Ivan Sisinger sta zatrdila, da nista bila obveščena, da jima je gradivo na voljo, Vika Potočnik pa je zahtevala podrobnejše poročilo predsednika o tem, kaj se je dogajalo z omenjenim gradivom, da ga poslanci niso dobili v roke. Opozorila je namreč na sejo odbora 15. decembra, ko sta poslanca Hvalica in Ma-tuš kritizirala MO, češ, da ni izpolnilo zahteve in poslalo poročil o kadrovskih spremembah in uresničevanju temeljnih razvojnih programov, zdaj pa se je izkazalo, da sta bili poročili že lep Cas v DZ, le poslancem jih niso dostavili. Razprava se je končala z obljubo Jožefa Kopšeta, da bo pripravil podrobnejše poročilo o tem, sprejeli pa so tudi sklep, da morajo biti poslanci poslej sproti obveščani o gradivih, ki jih dobiva odbor. Boštjan Lajovic Di Pietro ali Polonij? Dimitrij Rupel Vsakdo, ne le vaš kolumnist, se kdaj znajde na razpotju, od koder vodijo poti v nebesa revolucionarne čistosti, v vice tihega zgražanja in pekel konformizma, tj. soodgovornosti za lumparije. Konformizem je najbolje opisal Shakespeare v temle dialogu: »Hamlet: Ali vidite tam gori tisti oblak, skoraj ves podoben kameli? Polonij: Zaboga, res je podoben kameli. Hamlet: Zdi se, da je kakor podlasica. Polonij: Hrbet ima kakor podlasica. Hamlet: Ali kakor kit. Polonij: Cisto kakor kit.« Spominjam se dogodkov v Italiji pred letom ali dvema. V Milanu je začela delovati skupina sodnikov, ki so se resno lotili preganjanja korupcije in vseh mogočih nečednosti tamkajšnjega političnega razreda. Časnikarji so njihovo početje, posebej pa še početje sodnika Di Pietra, imenovali »akcija čista roke«; Milano pa je dobil naslov »Tangentopoli«, po naše Podmažigrad. Stvar se je razmahnila in segla čez meje sosedne države. Letos spomladi sem na Obali, tam, kjer se najbolj zanimajo za italijanske zadeve, opazil nekaj grafitov z naslednjim sporočilom: »Janša = Di Pietro«. Sprašujem se, ali je stvar res takšna, kot se zdi in kot pišejo grafiti? Nekaj mesecev po začetku »čistih rok« so se porušile vse velike stranke koalicije: krščanski demokrati, socialisti, republikanci, liberalci, socialdemokrati. Namesto njih je skupaj z neofašistom Finijem prišel Berlusconi, nakar se je Di Pietro lotil še njega; nakar je Berlusconi odstopil. Potem je odstopil tudi Di Pietro, za katerega so mi (ne-vednežu) politični prijatelji v Italiji pojasnili, da simpatizira s Finijevim Nacionalnim zavezništvom. In zdaj berem, da je Di Pietro ustanovil svojo stranko in da hoče biti predsednik vlade. Domneva številka ena: če si Di Pietro, navsezadnje postaneš predsednik vlade. Domneva številka dve: če hočeš postati predsednik vlade, se kot Di Pietro zaženeš v akcijo »čiste roke«. Poročajo mi, da ljubljanski javni zdravstveni sistem razpada. Zdravnik zdravstvenega doma prosi ministrstvo za privatno prakso, njegovi prošnji ugodijo, nakar odpre (v prostorih zdravstvenega doma) privatno ordinacijo in zdaj zavod za zdravstveno zavarovanje namesto zdravstvenemu domu nakazuje denar privatnemu zdravniku. Načrt: popolna privatizacija zdravstva v mestu. Poročajo mi: po volitvah, recimo za božič ali za dedka Mraza so se v izvršnih svetih občin, ki so z novim letom prenehale obstajati, obdarovali s poračuni (cca en milijon na osebo) in krediti. Poročajo mi: neka (občinska) vlada je leta 1991 dobila račun za več kot dvesto milijonov, vendar ga preprosto ni hotela plačati. Dolga sploh ni vknjižila, nakar je stvar mirovala do tožbe. Decembra 1994 je prišlo do dogovora med upnikom in dolžnikom, da bo račun v letu 1995 plačal nekdo tretji. Dolžnik, ki je z novim letom nehal biti dolžnik, je z roko napisal listek: naj se s tem ukvarja nova oblast! Poročajo mi: (občinska) vlada je kupila stavbo v središču mesta za nekaj več kot štiristo milijonov. Vanjo je naselila nekaj svojih uradov in nekaj svojih prijateljev. Ker ni imela denarja v proračunu, je najela kredit pri svojem lastnem stanovanjskem skladu. Danes je proračun - zaradi obresti - temu skladu dolžan osemsto milijonov. Dobivam desetine pisem. Vsako pismo posebna zgodba, vsaka zgodba tragedija ali vsaj drama slovenskega življenja. Kaj naj storim? Naj dneve in noči berem zgodbe, poskušam uravnavati krive poti in pomagati ljudem? Naj odlagam pisma v predal in čakam, da se na njih nabere prah in se, kot mi je svetoval neki znanec, problemi »rešijo sami od sebe«? Ali naj morda stopim po hodniku in se pridružim veseli družbi konformistov, ki proslavljajo poračune in kredite; ki prelagajo stotine milijonov z računa na račun, kupujejo hiše na kredite, ki jih bodo odplačevali tisti, ki pridejo na položaje leta 1999? NOVICE Snežni kaos v zahodnih predelih Avstrije še traja DUNAJ - V zahodnih predelih Avstrije moCno sneženje tudi po treh dneh Se ni prenahlo - položaj v cestnem, želežniškem in celo letalskem prometu se ni bistveno izboljšal. Slej ko prej so zaradi obilnih padavin - v nekaterih krajih je medtem zapadlo že poldrugega metra snega - ter zaradi nevarnosti plazov Se vedno zaprte številne ceste, predvsem gorski prehodi. Zaostril se je medtem tudi položaj v nekaterih zimskih turističnih centrih na Tirolskem in Predarlskem, kjer je zaradi prekinitve cestnih povezav odrezanih od ostalega sveta več turistov. Na Koroškem, kjer bi že nujno potrebovali novega snega, pa v zadnjih dneh ni snežilo, tako da si v smučarskih centrih pomagajo z umetnim snegom. Letošnji »Kulturni teden koroških Slovencev« v Šentvidu CELOVEC - Letošnji (že tretji) »Kulturni teden koroških Slovencev« bo Biro za koroške Slovence pri Uradu koroške deželne vlade priredil v okrajnem mestu Šentvid ob Glini. To je v pogovoru s kulturnim referentom dežele Koroške Michaelom Aus-senvinklerjem napovedala nova voditeljica biroja Maria Novak-Trampusch. Glavni cilj tedna, katerega so doslej uspešno priredili v Spittalu ob Dravi in v Trgu, je seznaniti nemško govoreče prebivalstvo izven avtohtonega naselitvenega ozemlja koroških Slovencev s kulturo in težnjami slovenske manjšine na Koroškem. Kulturni teden pa naj bi bil tudi doprinos za krepitev sožitja obeh narodnostnih skupin v deželi. Sproščeno vzdušje na 43. Slovenskem plesu CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza je tudi letos v Domu sindikatov v Celovcu uspešno prirejala svoj že 43. Slovenski ples. Gre za najstarejšo družabno prireditev, ki ne združuje le koroških Slovencev, ampak tudi rojake iz Slovenije in od drugod. Zadnja leta je njena privlačnost malo opešala, a letos je privabila toliko plesalcev in obiskovalcev kot že dolgo ne več. Predvsem mladina je bila močno zastopana. Veselje, razposajenost in dobro razpoloženje so družih obiskovalcev vse do jutranjih ur. Kogar pa so srbele pete, se je lahko izdatno na-plesal ob vižah ansamblov »Štajerskih sedem« in »Alpe-Adria-Seksteta«. Med vrhunce slovenske plesne sezone sodijo poleg Slovenskega plesa še Maturantski ples slovenske gimanazije (20. januarja!), Ples »Danice« in Radiški ples, ples Višje šole za gospodarske poklice v Sentpetm pri Šentjakobu ter Maturantski ples Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Informacijski teden Dvojezične trgovske akademije CELOVEC - Dvojezična trgovska akademija v Celovcu, katero bodo letos zapustili prvi maturanti in maturantke, vabi učence srednjih in glavnih šol ter starše na informacijski teden, ki bo od 16. do 21. januarja v šolskem poslopju (Janežičev trg) v Celovcu. V okviru tedna je možna prisotnost pri pouku, možni so pogovori s profesorji ter učenci/učen-kami akademije, interesenti lahko opravijo ti. bisy-test (olajša izbiro poklica). Prijave za šolsko leto 1995/96 so možne od 20. do 27. februarja 1995. AVSTRIJA / PODPISNA AKCIJA PROTI DOGRADNJ NA VIŠKU Nuklearka Mohovce v središču protesta Slovaški zastopniki odpovedali udeležbo na »hearingu« DUNAJ -Avstrijski protesti proti obstoječim oz. načrtovanim jedrskim elektrarnam v sosednjih državah se trenutno koncentrirajo na nuklearko Mohovce na Slovaškem. Proti načrtovani dogradnji te elektrarne starega sovjetskega tipa po vsej Avstriji teče podpisna akcija, predviden pa je tudi javni »hearing«, v okviru katerega naj bi avstrijsko prebivalstvo imelo možnost izraziti svoje pomisleke napram graditeljem slovaške nuklearke. Izvedba tega »hearin-ga« pa je zdaj v nevarnosti. Pristojna avstrijska ministra za okolje Maria Rauch-Kallat je namreč sporočila, da so opravi-telji slovaškega jedrskega projekta v Mohovcih stavili pogoje, ki so zanjo Ivan Lukan Zvezna ministrica za okolje Maria Rauch-Kallat. nesprejemljivi. Tako se hočejo udeležiti »hearin-ga« le, če bo število ude- ležencev omejeno na 200 oseb, strokovnjakom pa naj bi bil dostop do javne tribune sploh onemogočen. Dokončno odločitev, ali bo »hearing« izveden ali odpovedan, je Kalatt napovedala za prihodnji teden, medtem bo skuša-laspremeniti mnenje slovaških zastopnikov Kot smo že večkrat obširno poročali, je dogradnja slovaškega atomskega reaktorja pri Mohovcih možna le s posojili Vzhodnoevropske banke (EBRD). Gradbena dela so bila zaradi finančnih težav ukinjena 1991.leta, slovaška energetska agencija SEP pa je leta 1994 usta- novila - skupno s francoskim energetskim koncernom EdF, ki je pri projektu udeležen z 31 odstotki - novo investicijsko družbo, ki naj bi uresničila dogradnjo povsem sporne nuklearke. Poleg varnostnih pomislekov strokovnjakov (neskladnost kombinacije reaktorja z zapadno varnostno tehnologijo, pomanjkljivosti zaradi varčevanja pri gradnji, itd.) je le dobrih 100 kilometrov od avstrijsko/slovaške meje oddaljena nuklearka Mohovce za avstrijske politike pikantna tudi še iz drugega razloga: Avstrijo je pri Vzhodnoevropski banki (EBRD) udeležena in bi v primeru dogradnje tako rekoč sofinancirala sporno slovaško nuklearko. KOROŠKA / ZBOR »DANICA« V NEDELJO V ŠENTPRIMOŽU: Novoletni koncert v znamenju turneje po ZDA SENTPRIMOŽ - Letošnji novoletni koncert mešanega pevskega zbora SPD »Danica« v kulturnem domu je tako po pevsko-glasbeni plati kot tudi po odmevu pri številnih obiskovalcih zelo dobro uspel. Spored so oblikovali skoraj 60-članski mešani pevski zbor »Danica« pod vodstvom Stanka Polzerja, dvojezični zbor celovške pedagoške akademije pod vodstvom Edija Oražeja in moški pevski zbor SPD »Valentin Polanšek« z Obirske-ga, ki ga vodi Božo Hartman. Prireditev je odlikovala predvsem visoka pevska raven ter dejstvo, da je namenjena prav domačinom in prijateljem. Mešani prevski zbor SPD »Danica« je tudi v preteklem letu dosegel nekaj pomembnih uspehov. Med drugim je kot prvi slovenskokoroški zbor sodeloval pri otvoritvi Celovškega sejma, največje sejemske prireditve na Koroškem, gostila pa je vrhunski ukrajinski zbor »Cantus« iz Užgoroda. Letos se zbor odpravlja na turnejo po Ameriki (ZDA in Canada). Spominska svečanost za Mve nacifašizma CELOVEC - Letošnjih pomembnih obletnic (50-letnica konca 2. svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom, 50-letnica vrnitve slovenskih izseljencev, 40-letnica podpisa Avstrijske državne pogodbe), se bodo koroški Slovenci dostojno spominjali. Prva prireditev je že to nedeljo, 15. januarja, ob 14.30 uri, v kulturnem domu v Sentpri-možu, kjer bo spominska svečanostjo ob 50-letnici obglavljenja Ro-čičjakovih in Mičeje-vih žrtev nacizma. Prireditelja sta SPD »Danica« in »Vinko Poljanec«, svečanost pa je namenjena tudi vsem ostalim številnim žrtvam, ki sta jih je med koroškimi Slovenci terjala nacizem in nacionalizem - od Petra Habihta iz Škofič, ki je v 30-ih letih umrl za posledicami nacionalističnega napada, Vinka Poljanca, ki je kot prva žrtev nacizma med koroškimi Slovenci umrl avgusta 1938, do številnih slovenskih duhovnikov, ki so bili 1941. leta pregnani ali poslani v taborišča. NOVOSTI -j Bogat knjižni darSPZ za 1995 CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza je te dni predstavila knjižni dar za leto 1995. Dar zajema Koroški koledar 1995 (težišča so 50. obletnica osvoboditve izpod nacifašizma, dvojezično šolstvo in vzgoja, spomini na vojna leta in prerez kulturne dejavnosti koroških Slovencev v letu ’94), knjigo »Kult. Koroški govori«, v kateri je časnikar Mirko Bogataj strnil svoja kulturno-poli-tična razmišljanja o koroških Slovencih, knjigo »Na poti v vas - Kultura na Ra-dišah skozi 90 let« z objavo rezultatov dela raziskovalne delavnice mladine s Koroške in Slovenije), ter knjigo »Protifašistični odpor« Bogdana Žolnirja in Mileta Pavlina, ki natančno osvetljuje pogoje, v katerih se je razvil protifašistični odpor na Koroškem. Del knjižnega daru SPZ ’95 je tudi prva zvočna kaseta kvarteta »Rož« z narodnimi pesmimi »To ja nščir kne vi ...«, na izbiro pa ima bralec tudi še prevod Handkejevega dela »Nauk gore Si-ante-Victoire« (prevedel Borut Trekman), ali pa prevod Guttenbrunner j evih »Pesmi« (prevedel Andrej Kokot). Cena knjižnega dara (pet knjig in kaseta) je 450 šilingov. MADŽARSKA / ZARADI NOTRANJIH NESOGLASIJ IN OMAHOVANJA SOCIALISTIČNI VLADI PADA UGLED Načrt lastninjenja ene od največjih verig hotelov je neslavno propadel BUDIMPEŠTA (Reuter) - Na Madžarskem preživlja vlada, Id jo vodijo socialisti, težke trenutke. Pred nedavnim je namreč zelo neslavno propadel načrt lastninjenja ene od največjih verig madžarskih hotelov, zaradi tega pa je država izgubila svoj ugled tudi v očeh tujih investitorjev. Zato je vlada po četrtkovem zasedanju kabineta sporočila, da bo odstopila od pogajanj s skupino ameriških ponudnikov, ki se potegujejo za odkup Hungarhotelov - zadnje verige hotelov v državni lasti. Madžarska vlada se je za tako potezo odločila zato, ker ponudniki niso pristali na pogoje, ki jih je madžarska vlada spremenila tik pred podpisom pogodbe. Na srečanju kabineta so odstavili tudi državnega sekretarja za lastninjenje Ferenca Bartha, saj je bila »njegova funkcija odvisna od uspeha v pogajanjih za prodajo Hungarhotelov«. »Vlada se je znašla v hudih škripcih, saj zaradi neuspešne prodaje Hungarhotelov ne prihaja do napetosti samo med koalicijskimi partnerji,« pojasnjuje tiskovni predstavnik Zveze svobodnih demokratov, ki je ena od partnerjev v vladajoči koaliciji. »Znotraj vlade je veliko nasprotujočih si mnenj glede tega, kako bi se bilo treba lotiti posameznih vprašanj,« dodaja Tamas Bauer. Ameriški ponudniki so se s sekretarjem Barthom o okvirnih pogojih prodaje štirinajstih hotelov pogovarjali že sredi decembra. Deset dni po njihovem srečanju pa je madžarski premier Gyula Horn zahteval, naj Barih znova skliče pogajanja z Američani, ker naj bi bila dogovorjena cena mnogo nižja od dejanske vrednosti razkošnih hotelov, od katerih ima večina po tri zvezdice, eden pa celo štiri. Premierova zahteva je sprožila val protestov znotraj vladajoče koalicije, protestirala pa je tudi opozicija. Homova zahteva je močno razburkala tudi tuje investitorje, ki so premie-rovo odločitev označili za grob poseg države v gospodarstvo. Zanimivo je. da je na Homovo zahtevo nemudoma reagiral tudi ameriški veleposlanik na Madžarskem Donald Blinken, ki je obiskal madžarskega premiera in ga opozoril na to, kakšne posledice ima lahko njegova zahteva na nadaljnji odnos tujih investitorjev do Madžarske. . Tiskovni predstavnik Zveze svobodnih demokratov Tamas Bauer je novinarjem povedal, da je začuden nad'nenadno Barthovo razrešitvijo predvsem zato, ker jo je vlada sprejela v odsotnosti finančnega ministra Las-zla Bekesija, ki upravlja državno agencijo za lastninjenje. Iz dobro obveščenega vira iz madžarskih bančniških krogov se je zvedelo, da je Hom že prejšnji teden »kazal veliko zanimanje za dosedanje lastninjenje največjih državnih podjetij in ustanov« in da je hotel prenesti nadzor nad prodajo državne lastnine, ki je za zdaj še vedno v pristojnosti ministrstva za finance, v vladni resor. »Kot kaže, Hom ne dojema zakonitosti, ki vladajo na vsakem trgu. Madžarska vlada se je namreč že dokončno dogovorila o prodaji Hungarhotelov in zato ne bi smela tik pred podpisom pogodbe odstopiti od posla in trditi, da cena, za katero so se dogovorili s kupci, ni poštena. Kaj takega si ne morejo privoščiti nikjer na svetu in zato velja ta preprosta zakonitost verjetno tudi na Madžarskem,« meni neki zahodni diplomat, ki dodaja, da vsota, za katero naj bi prodali hotele (Američani naj bi ža vseh štirinajst luksuznih hotelov odšteli pribh-žno 57 milijonov dolarjev in pol), ni glavni razlog za to, da se je madžarska vlada odločila odstopiti od posla. »Madžari bodo morali najprej pomesti po svojem parlamentu.« RAČUNALNIŠTVO »Kiberkultura« že prihaja tudi k nam Tudi za računalniški zaslon lahko že rečemo, da ni več to, kar je bil se včeraj. Se pred desetimi leti smo nejeverno zmajevali z glavami spričo razvnetežev, ki so pripovedovali, kaj vse si lahko obetamo od računalniške tehnologije. Večina je vse spremembe, ki naj bi jih prinesli računalniki, odložila v daljno prihodnost in sploh ni pomislila, da bi se morala računalniško opismeniti. Pa je mnoge med temi življenjska nuja medtem prisilila, da so se premislili. In tako smo ta človeku podoben stroj tako tisti, ki ga uporabljamo, kot oni, ki niso posvečeni v njegove skrivnosti, počasi sprejeli medse. Danes je samoumevno, da ga srečamo v pisarnah, na mejnih prehodih, in povsod tam, kjer je treba imeti selektiven dostop do velike količine po- datkov. Družinski član pa računalnik še ni postal. Vsaj v večini primerov ne, še ne, ker se doma običajno še ne gremo manipuliranja s podatki, v njih še ni večinsko zastopan. V dnevnih sobah še vedno kraljuje televizijski zaslon brez računalniške podpore. Prav tu bo prišlo do pomembnih sprememb. Tako nam vsaj zatrjujejo avtorji dveh knjižnih izdaj, namenjenih razmisleku o kulturnih spremembah, ki jih povzroča svetovni pohod novih dosežkov digitalne tehnike in telekomunikacijskih sistemov. Janez Strehovec (Virtualni svetovi, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana) v svoji monografiji raziskuje in premišlja predvsem nove umetniške prakse ob koncu drugega tisočletja, ki, zelo prepro- sto rečeno, izumljajo možne uporabe novih tehnologij robotike, telematike in informatike. Na te prakse, ki so danes napol umetnost napol bizarnost, bomo jutrišnjega dne gledali kot na predhodnike modelov socialnega vedenja, ki so medtem postali prevladujoči. Strehovec je eden od avtorjev tudi v drugi publikaciji na to temo, in sicer gre za najnovejšo številko »Časopisa za kritiko znanosti« z naslovno temo Kiberkultura, ki po zgledu »kibernetika« predlaga slovenjenje angleškega izraza »cyberculture«. V njej sedem slovenskih in trije tuji avtorji odpirajo različne razsežno-sti-in teme orjaškega tehnološkega vala, ki nas že nevidno preplavlja: računalniške knjige brez strani in računalniške knjižnice brez sten, multime-dia, kiberpunk, sveto- vna računalniška komunikacijska mreža INTERNET, pravna ureditev tega novega področja družbenih odnosov (Na fotografiji otvoritev tržaškega okenca, KROMA). Nekaj od tega je že danes resničnost, marsikaj pa to postaja od danes na jutri. Nove možnosti računalniških in komunikacijskih tehnologij tako spreminjajo vse pore življenja, modele razmišljanja, identitete (državne meje in fizična oddaljenost ljudi skupnih interesov bodo z razrastom računalniških komunikacijskih omrežij še manj pomembne kot so že) in mentalitete uporabnikov, da lahko že govorimo o novi vrsti kulture, zgrajene okoli kibernetskega stroja. Njen pravi razmah pa šele pride, ko bodo namesto sedanjih telefonskih v vse domove položeni optični kabli z zmožnostjo hipnega prenosa velike količine podatkov. To je ključen člen, ki bo sedanjo »elitno« kulturo čez noč naredil za prevladujočo množično kulturo. Slovenija se je končno spet, tokrat kaže resno, lotila gradnje avtocest, Italija spet resno razmišlja o hitrih železnicah. Slovenski minister za znanost in tehnologijo je opozoril, da je čas za začetek razmišljanj tudi o gradnji infrastrukture za slovensko računalniško komunikacijsko omrežje. Ko bodo optični kabli - v Italiji in v Sloveniji - nadomestili telefonske in prišli v domove, potem... ZA NAJMLAJŠE Tokratni Pastirček v zimski obleki »Zima je zabavna reč, / sonce zleze v krušno peč, / tam žari, prijetno greje, /v mrzli brk se zimi smeje«. Tako se glasi prva kitica pesmice Vojana Tihomirja Arharja Zimski akvarel, ki jo je urednik uvrstil na prvo stran 5. številke letošnjega letnika revije Pastirček. Izbira je seveda primerna letnemu času, beli zimi pa namenjena tudi ilustracija Na snegu, ki jo objavljamo. Zimi, predvsem njenim številnim zabavnim vidikom, je v tej številki Pastirčka namenjenih več prispevkov. V zelo priljubljeni rubriki Pastirčkova pošta pa je seveda veliko pisemc in sličic uglašenih na temo božiča in komaj minulih praznikov. m §« Igrica Tudi bolhe kašljajo na slovensko-ishski turneji Otroška predstava Tudi bolhe kašljajo, ki je nastala v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in skupino La Contrada, je po začetnih nastopih v tržaški dvorani Cristallo odpotovala na turnejo (foto KROMA). Gre za italijansko verzijo predstave, ki jo je po pravljici Fulvia Tomizze, režiral Boris Kobal. Slovensko »fotokopijo« SSG prav tako pripravlja Boris Kobal. »Italijanske« bolhe bodo nastopile v številnih istrskih mestih, danes popoldne ob 17. uri pa bodo gost ljubljanskega Lutkovnega gledališča. ________________________________LAHKA GLASBA / KONCERTI________________________________ V prvih mesecih leta se nam obeta vrsta zanimivih nastopov Prva večja turneja tujega glasbenika se bo začela že v ponedeljek zvečer v tržiški diskoteki Hippodrome, kjer bo nastopil angleški bobnar Roger Tayior Novo leto prinaša precej novosti tudi na glasbenem področju. V prvih letošnjih mesecih se bo na odrih športnih palač, gledališč in disko klubov severne Italije nastopilo precej za-nimivh skupin. Prva večja turneja tujega glasbenika se bo začela prav v naših krajih. V ponedeljek zvečer bo namreč v disku Hippodrome v Tržiču ob 21. uri Startala italijanska turneja angleškega bobnarja Rogerja Taylorja (na sliki). Britanski glasbenik je začel kariero daljnega leta 1969, ko je z Brianom Mayom ustanovil skupino Smile. S prihodom Fredericka Bulsare (Freddieja Mercuryja) in Johna Deacona so se leta 1972 preimenovali v Queen, skupino, ki je tja do leta 1991 s Stonesi bila morda najbolj uspešna angleška glasbena »industrija«. Roger Taylor je medtem (tako kot ostali člani skupine) začel tudi paralelno solo kariero. Avgusta leta 1977 je izdal malo ploščo I Wanna Testify, štiri leta kasneje prvi album, Fun In Space, ki je v Angliji prišel na 18. mesto top lestvic. Leta 1984 je izdal drugi solo album, Strange Frontier, leta 1987, v obdobju počivanja Queenov, pa je ustanovil skupino The Gross. Z njimi je Taylor izdal tri albume, The Gross, Mad, Bad and Dangerous To Know in Blue Rock. Po daljšem premoru se je Taylor lani ponovno vrnil na glasbeno sceno. Maja meseca je izdal malo ploščo Nazis 1994, s katero obtožuje evropske vlade brezbrižnosti do ponovnega pojavljanja neonacistov na stari celini. Nekaj tednov kasneje je izšel album Happiness?, glavna tema katerega je iskanje sreče v življenju. Album vsebuje 12 skladb, ki jih bomo z nekaterimi starimi Taylorjevimi hiti in z izborom uspešnic Queenov poslušali v ponedeljek zvečer. Pri snemanju zadnjega albuma so se Taylorju pridružili kitarist Jason Falloon, basist Phil Spalding in klaviaturist Mike Crossley, ki bodo z njim tudi na tej turneji. Poleg njih je pri snemanju sodeloval tudi japonski glasbenik Voshiki, med najbolj znanimi v državi vzhajajočega sonca. Skupaj smo jih lahko videli na koncertu za Unesco, ki se je konec maja lani vršil pred budističnem templu Todaji pri Nari na Japonskem in so ga neposredno oddajale skoraj vse televizijske postaje sveta. Poleg Rogerja Taylorja se v teh dneh začenjajo tudi druge turneje znanih glasbenikov, v okviru katerih bodo nekateri nastopi tudi v naši bližini. Massimo Bubola bo npr. nastopil 19. januarja v kraju San Fior pri Trevisu, Chris While 18. januarja v Gorici, Biagio Antonacci bo 31. januarja v Vidmu, Enrico Ruggeri bo fe' bruarja igral v Trstu, These Animals Man bodo 10. februarja v kraju Giais pri Avianu (PN), kjer bodo dan kasneje nastopili Godflesh. UK Subs bodo 16. februarja v Meolu pri Benetkah, Praying for the Rain pa 10. februarja v Buttriju. Negresses Vertes bodo 2., 3. in 4. februarja v Firencah, Modeni in Milanu, medtem ko bo Joe Jackson 24. februarja v Mestrah. R.E.M. bodo skupaj s skupino Grant Lee Buffalo v Italiji od 20. do 27. februarja, aprila bodo prišli še Simple Minds, idoli najstnic Take That (pohitite, ker so vstopnice skoraj pošle!) in Erič Cla-pton. Precej zanimiv začetek leta se obeta na področju jazz glasbe. V petek, 10. februarja bo v Ljubljani nastopil Ari Ensemble of Chicago, v ponedeljek, 13. februarja pa bo slavni pianist Keith Jarrett po dolgem času ponovno igral v Italiji in to kar v milanski Scah. Jarrett bo baje poleti nastopil tudi v veronski Areni, seveda če bo to gledališče ponovno na razpolago tudi za ljubitelje lahke glasbe. Zanimiv pa bo tudi program goriškega jazz festivala, ki se bo kot vedno odvijal februarja. Aleš VValtritseh FRANKFURT Asger Jom - retrospektiva Schim Kimstalle Frankfurt, Am Romer-berg, 60311 Frankfurt am Main, Asger-Jom - Retrospektive, razstava je na ogled do 12. februarja 1995, ob sredah in Četrtkih odprto od 10. do 22. ure, preostale dni v tednu od 10. do 19. ure, ob ponedeljkih zaprto, informacije po tel. 69/ 299 882 - 0. Retrospektivna razstava v frakfurtski galeriji modeme umetnosti je posvečena danskemu abstraktnemu slikarju in umetniku Asgem Jomu (1914-1973), enemu izmed ustanoviteljev skupine Cobra in po mnenju nekaterih likovnih kritikov vodilni osebnosti likovnih tendenc v drugi polovici stoletja. Jomov likovni izraz temelji na izkušnjah ekspresionizma in nadrealizma, saj njegova platna »naseljujejo« mitske figure, grozljive živalske podobe in človeški obrazi. Vsebino del izraža skozi barvo,-manj obliko, njihovi naslovi pa navkljub svoji liricnosti ali izzivalnosti nikoli ne ilustrirajo vsebine. V njegovih delih ni zaslediti premišljene simbolike ali koncepta, temveč »razpoloženja«, ki gradijo obliko z notranjim umetnikovim Čustvovanjem, za zunanjega opazovalca skorajda nerazumljivim. Med več kot stotimi razstavljenimi deli, ki so jih prispevali muzeji in galerije iz New Yorka, Londona, Miinchna, Amsterdama in Hovikod-dena, in ki predstavljajo samo dvajsetino-del Jomovega umetniškega opusa, zasledimo tudi najpomembnejša - Lettre a-mon fils (1956-57), Stalingrad (1956-72) in Hors d’Age (1972) (na sirki). (M. T.) NOISIEL Iluzionist La Ferme du Buisson, Centre d’Art Contem-porain de Mame-la-Vallee, razstava Geor-ges Rousse odprta do 5. marca 1995, ogled v torek med 15. in 21. uro, od srede do nedelje od 14. do 18.30 ure, informacije na naslovu Allee de la Ferme, Noisiel, 77437 Mame-la-Vallee ah po tel. 64 62 77 27. Center sodobne umetnosti v okviru Centra za umetnost in kulturo na področju Mame-la-Vallee posveCa pozornost edinstvenemu umetniku Georgesu Roussu, ki se ga ne da uvrstiti v nobeno od klasifikacij, saj ne pripada nobenemu umetniškemu toku, in ne izhaja iz teoretičnih osnov sodobne umetnosti. V raznovrstnosti sodobnih stvaritev in mnogovrstnih eksperimentalnih praks si Rousse z užitkom utopije utira pot v nasilni vsakdanjosti. Hrani se s prostorom in na skrivaj oblikuje prostore, ki so namenjeni izginotju ali obnovi. V njih išče gibljivo svetlobo. Zase pravi, da je kot vagabund, pesnik, ki se sprehaja med zvezdami. Z neposrednim slikanjem zidov ustvarja scenografijo, ki gradi režijo izgubljene praznine. Podobe, besede, obrazi in geometrijske forme, ki lebdijo sredi prostora, imajo namen vzpostaviti gledalčevo razdaljo, in s tem ohraniti umirajoče prostore. Njegove instalacije, ki so nastale na podstrešjih Ferme du Buisson, so na ogled v fotografski obliki. Obiskovalci razstave so vabljeni, da v navidezni praznini znova najdejo »smisel«. Več o avtorju je možno prebrati tudi v katalogu, ki ga je izdal Center Geoigesa Pompidouja, v zbirki Sodobne fotografije. Na sliki: S. Rousse, Kanazavva - Japon - 1987.(S. D.) STUTTGART Macbeth Staatstheater Stuttgart, Obe-rer Shlossgarten 6, 70137 Stuttgart, G. Verdi: Macbeth, premiera 28. januarja 1995 ob 19.30 (ponovitve 31. januarja, 3:, 5., 8., 11., 16., 22. in 25. februarja 1995), rezervacije in prodaja vstopnic od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure ah na tel. 711/ 2217 95. Verdiju Se ni bilo 34 let, ko so v Firencah (1847) premierno uprizorili njegovo opero Macbeth, ki je nastala po istoimenski Shakespearovi dramski predlogi. Čeprav li-berto zelo poenostavlja izvirnik, jedro zgodbe ostaja nespremenjeno, vendar pa je na mnogih mestih Shakespea-rjeva misel precej spremenjena; pri Verdiju ni nikjer humorja, s katerim je dramatik na trenutke osvetlil temo zgodbe, prav tako pa je Verdijev Macbeth - pri Shakespearu osrednji dramski lik - le Se figura konvencionalnega opernega zlobneža. Verdi je najmočneje upodobil znacaj-Lady Macbeth; mesta, kot sta prizor njene meseCnosti v tretjem dejanju ali duet med Macbethom in njegovo ženo z umorom kralja v prvem dejanju zagotovo sodijo med najvisje dosežke operne literature. V tej, osrednji vlogi, bo v stuttgartski postavitvi-pod dirigentskim vodstvom Gabriela Fena in režijskim vodstvom Ruth Berghaus (po Traviati in »Mahagonyju« je to že tretja njena režija za stuttgartsko operno hišo) nastopila Marylin Zschau iz Chicaga, v vlogi Macbetha baritonist Philippe Rouillon, v vlogi Macduffa pa Jianjy-Zhang. Scenograf predstave j je E. VVonder, kostumograf pa \ P. Schubert. (M T.) LONDON BONN Nizozemsko slikarstvo 18. stoletja The National Gallery, Trafalgar Square, London WC2N 5DN, The Age of Elegance, do 26. marca 1995, odprto od ponedeljka do sobote od 10. do 18. ure, ob sredah do 20. ure, ob nedeljah od 14. do 18. ure, informacije na tel. 171/ 747 2885. Medtem ko je nizozemsko slikarstvo 17. stoletja (imenovano tudi »Zlati vek«) v britanskih galerijah, muzejih in privatnih zbirkah dovolj obsežno zastopano, ostajajo dela, ki so nastala stoletje kasneje, britanski javnosti skorajda neznana. Osrednja londonska galerija je zato v sodelovanju z Rijksmuseumom iz Amsterdama pripravila razstavo šestintridesetih del tistih avtorjev, ki so v Času po prevratnih političnih in ekonomskih dogodkih v zadnji Četrtini 17. stoletja, samo nekaj desetletij kasnje nadaljevali delo znamenitih predhodnikov; med njimi I. Ouavvater, W. Hendrick, Voogd, Moucheron in nenazadnje zadnji Rembrandtov učenec A. de Gelder, ki je delo svojega učitelja nadaljeval globoko v 18. stoletje, in s čigar znamenitim portretom družine zdravnika H. Boerhaavea se pričujoča razstava tudi pričenja. Izmed ostalih avtorjev velja omeniti še krajinarja La Farguea in Cornelisa Troosta in že omenjenega I. Ouvvaterja (na sliki njegova Knjigama in loterijski urad v Kalverstraa-tu), avtorja tihožitij Van Huysuma in Van Osa, slikarko R. Ruysch, portretiste J. Au-gustini-ja, Van der Mijn-a ter van Nijmen-gena in van der VVerffa. (M. T.) Kraljestvo senc Kunst and Ausstehmgshalle der Bunde-srepublik Deutschlarid, Friedrich Ebert Allee 4, 53113 Bonn, Eva Aeppli - instalacije, skulpture in slike, do 25. januarja 1995, odprto od torka do nedelje od 10. do 19. ure, informacije na tel. 228/9171 236. Na razstavi švicarske umetnice Eve Aeppli (1925) si je mogoče ogledati približno trideset instalacij, skulptur in slik iz njenega umetniškega opusa, ki ga zaznamujejo misticizem, astrologija in zavedanje smrti. Dela iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja-Eve Aeppli skorajda v celoti predstavljajo lutke in slike skupin ah posameznikov s poudarjenim izrazom strahu in dvoma, značilnim za sodobnega človeka. Med njena najbolj uspešna dela tega obdobja sodi tudi instalacija z naslovom La Table (na sliki), ki jo sestavlja devet lutk v naravni velikosti, izdelanih iz tekstilij, prikazuje pa gostijo Smrti in podob iz kraljestva senc. Od srede 70. let njeno ustvarjanje zaznamuje nekoliko bolj optimističen pogled na svet; njen interes se preusmeri na astrološke teme, svoj umetniški izraz pa oblikuje v skulpturah iz brona, med katerimi velja omeniti Planete (1975-76) in Zodiak (1979-80). Svoja dela Aepplijeva gradi na ekspresivnih podobah kot ogledalu posameznikove notranjosti, njene skulpture pa gledalca očarajo s perfekcionizmom, z natančnostjo izdelave in izbmšenim smislom za podrobnosti. Privlačnost razstave je prav v napetostih med figurami, katerih izraz je zaznamovan s strahom, in skulpturami, ki obiskovalce navdajajo z optimizmom. (M. T.) TRST / KOPODUKCUA SSG IN STALNEGA GLEDALIŠČA FJK Car drame, v kateri besede le spremljajo dogajanje Sinoči je bila italijanska premiera Handkejeve igre TRST - Trg je zamenjal oder oz. dolga tlakovana pot, na kateri se ljudje srečujejo oz.po kateri hitijo svoji usodi naproti. Handkejeva scenska igra Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem je sinoči v italijanski verziji zaživela v gledališču Rossetti, konec meseca pa bo Se slovenska premiera v tržaškem Kulturnem domu. Tako se že v drugo uresničuje prvi skupni projekt Slovenskega stalnega gledališča in Stalnega gledališča FJK, prvič se je namreč predstavil v svoji poletni verziji na čedajskem trgu na otvoritvenem dnevu tretjega Mittelfesta, ki je bil pobudnik gledališke koprodukcije. V zasnovi igra ostaja ista, vendar je prenos z dolgega mestnega trga terjal marsikateri poseg režiserja Giorgia Pressburgerja in njegovega asistenta Borisa Kobala. Do sprememb je prišlo tudi v igralski zasedbi, poleti je namreč sodelovalo veliko mladih igralcev iz raz- ličnih držav, medtem ko tokrat nastopa več članov ansambla SSG (na sliki v ospredju Vladimir Jurc, foto KROMA). Stalno gledališče FJK je Handkejevo dramo uvrstilo v svojo abonmajsko ponudbo, enako kot SSG, v gledališču Rossetti bo delo na sporedu do 22. januarja, v tržaškem Kulturnem domu pa bo slovenska premiera v soboto, 28. januarja, obe verziji pa se bo Se ta mesec mogoče ogledati v goriskem Kulturnem domu. EVROAGENDA DUNAJ Vopava in Ernst VViener Secession, Friedrickstras.se 12, A -1010 Wien, VValter Vopava in VVolfgang-Emst, razstavi sta na ogled do 21. januarja 1995, odprto od torka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, informacije po tel. 1/ 587 53 07. Konec decembra so v dunajskem razstavnem prostoru VViener Secession odprli razstavo del dveh sodobnih dunajskih slikarjev, VValterja Vopave (1948) in-VVolfganga Ernsta (1942). Vopavinih del, ki so nastala po letu 1990, ne karakterizirajo-več svetle barve, temveč odkloni k temni in hladni barvni paleti, kar mu omogoča raziskovanje odnosov med temo in svetlobo, statičnostjo in dinamiko, prostorom in ploskvijo, končnostjo in neomejenostjo. Umetnikovo umetniško pot in likovni-izraz zaznamuje nenehno eksperimentiranje z barvo in ploskvijo, zato njegove serije slik opazovalcu nikoh ne poskušajo podati definicije; ostajajo nedokončane, saj avtor ne stremi k popolnosti umetniškega dela, temveč išče odprtost, ki je neodvisna od končnega rezultata. Skulpture in instalacije VVolfganga Ernsta, s katerimi se na likovnem prizorišču pojavlja od leta 1968, zaznamuje zanimanje za semiotični pomen objekta, zaradi Cesar reducira uporabo posameznih znakov in pomenov. Njegovo delo je plod več kot desetletja dolgega intenzivnega ukvarjanja s filozofskimi vprašanji in eksperimentiranja z glasbo. (M. T.) MUNCHEN_________________________ Afriški stoli Museum Vitla Stuck, Prinzregentenstras-se 60, D-81675 Miinchen, Afrikanische Sitze, razstava je na ogled od 2. februarja do 23. aprila 1995, odprto od torka do nedelje od 10. do 17. ob četrtkih do 21. ure, informacije na tel. 89/45 55 51 25. V nasprotju s konvencionalnimi razstavami afriške kulture in umetnosti, ki v svoj-izbor večinoma uvrščajo obredne in kultne predmete, nakit, najrazličnejše dragocenosti, orožje ali nenavadne predmete za vsakdanjo uporabo, so se organizatorji razstave v nekdanjem domovanju Franza von Stucka odločili za razstavo morda v vsakdanjem življenju največkrat uporabljenih predmetov - stolov. Afriški stoli, taksen je namreč naslov razstave, prikazuje preko 150 eksponatov, ki pripadajo-vsem pomembnejšim afriškim etničnim skupinam, časovno pa zajemajo obdobje od konca prejšnjega stoletja do danes. Nobena izmed neevropskih kultur ni namreč znotraj posameznega uporabnega predmeta razvila toliko oblikovne raznolikosti kakor prav Afričani z najrazličnejšimi stoli, ki prav zaradi bogastva oblik, načina izdelave in nemalokrat simboličnega pomena izgubljajo svojo zgolj funkcionalno vrednost in pridobivajo status umetniškega predmeta. Razstavljeni eksponati zajemajo tako manjše stole in se-, chšča kot tudi stole vaških poglavarjev in družinskih starešin ter prestižne prestole vladarjev in »kronanihglav«. (M. T.) GLASBA / OBISK PREDSTAV V LJUBLJANSKI OPERI Zvesti pa kar prihajajo LJUBLJANA - Po številnih nesoglasjih med vodstvom in sindikatom zaposlenih v ljubljanski Operi, ki so javnosti Se posebej ostala v spominu zaradi nedavne sobotne stavke, lahko spet vidimo, da so operne predstave, kot je bila med drugim Krpanova kobila L Goloba minuh ponedeljek, razprodane. Ljubljanska operna hiša se ljubiteljem glasbe le ni pokazala v tako negativni luči, kot je sprva kazalo. Igor Švara, v. d. direktorja, pravi, da kljub neljubim dogodkom v hiši obiskovalci še vedno zvesto prihajajo v operni hram umetnosti. »Veliko je zanimanje Sol za mladinske predstave, kot so Netopir, Krpanova kobila, Hrestač in Sneguljčica. Na ostale predstave pa obiskovalce skuSamo privabiti z nastopi tujih in domačih mednarodno uveljavljenih pevcev.« Pogosto je slišati mnenje -Se posebej tistih, ki ljubljanski Operi in baletu niso (najbolj) naklonjeni - da je določeno število sedežev zgolj prodanih zaposlenim v posameznih podjetjih, ki pa ne prihajajo na predstave ne udeležujejo, tako da se zdi, kot da so predstave razprodane. Igor Švara je to zanikal, češ da so običajno kupljene vstopnice tudi izkoriščene, le v primem slabega zimskega vremena ostane marsikateri prodani sedež prazen. »Ljubljanska publika je ena najbolj kritičnih in dejstvo, da so predstave skoraj vedno razprodane, nedvomno kaže na njihovo visoko kvahteto.« Puccinijev labodji spev, ki ga bomo lahko v februarju videli na odru Cankarjevega doma. Igor Švara, ki obenem opravlja tudi dolžnosti umetniškega vodje, je dejal, da je v začetni fazi tehnična priprava odra. »Glasbeno-an-sambelske in rezijske vaje pa se bodo začele naslednji teden, ko bodo prišli dirigent Andre Licate, režiser Pap Halmen in njegov asistent Erick Vigie. Vaje bodo izredno skoncentrirane, tako da Jubilejni Straussov Netopir Na odm SNG Opere in baleta Ljubljana bo nocoj ob 19. mi jubilejna 100. predstava Straussovega Netopirja. Dirigent bo Igor Švara, nastopih pa bodo Milena Morača, Dunja Spruk, Zdenka Gorenc, Karel Jerič, Jaka Jeraša, Ferdinand Radovan, Jurij Reja, Janez Hočevar, Jože Kores, Vlado Lebarič in Matija Wabra. To prvo operetno delo po dragi svetovni vojni v ljubljanski Operi si je od njegove premiere, 23. novembra 1991, ogledalo več kot 50.000 ljubiteljev operete iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Predstave so bile vedno razprodane, obiskalo pa jih je tudi veliko šolarjev. V ljubljanski Operi pa že začenjajo spripravami na največji projekt v letošnji sezoni, koprodukcijsko predstavo z deželnim gledališčem iz Salzburga in Opere iz Nice. Gre za Turandot, IZŠLO JE / KNJIGI Dr. Zdravko Neuman: Viharni valovi življenja Življenjske zgodbe, založil PZI - DAN, Ljubljana 1994, str. 87, trda vezava, 23 x 15 cm, 2.730 SIT. Dr. Zdravko Neuman je ob svojem 26-letnem praktičnem delu v Zavodu za rehabilitacijo objavil več kot dvesto strokovnih člankov, učbenikov in razprav o raziskavah usposabljanja telesno prizadetih ljudi. Tokrat je izdal literarno delo, v katerem je združenih pet kratkih zgodb o življenju retardiranih ljudi. Zgodbe so povzete po resničnih dogodkih, zato so spremenjena imena posameznih akterjev in krajev. Gre za avtobiografsko literarno izpoved človeka, ki je prek soočanja s travmo drugačnosti in z nenavadnimi življenjskimi izkušnjami spoznal temeljne življenjske resnice in mo-ralno-etične vrednote. Kljub pretresljivi in bridki vsebini je refleksivno pisanje avtorja vedro in optimistično, saj opisuje ljudi, ki so se kljub prizadetosti vživeli v življenje. Po besedah iz ocene knjige prof. dr. Leva Milčinskega je soočanje z drugačnostjo in njeno sprejemanje kot perspektivne možnosti in celo nujnosti tudi zase, prva stopnica v »Ars morien-di«, o kateri je bilo v srednjeveški knjigi s takim naslovom zapisano: »Zoper svojo voljo umira, kdor se umreti ni naučil. Nauči se umreti, pa se boš naučil živeti, kajti nihče se ne bo naučil živeti,.kdor se umreti ni naučil.' Pot vseh poti je tista, ki nauči človeka umiranja.« (A. P.) Stanko Janež: Pot v prostost Crtice in drugi spisi, Samozaložba, Ljubljana, 1992,198 strani, trda vezava, 20, 5 x 15cm, 2.430 SIT. Stanko Janež, ki je doslej znan kot literarni zgodovinar, prevajalec in urednik, se to pot bralnemu občinstvu predstavlja tudi kot leposlovec. Crtice, izšle zvečine pred drago vojno, nekatere pa tudi po vojni, so značilne za svoj čas, so izraz avtorjevega osebnega doživljanja dogodkov in ljudi ter predvojnega družbenega življenja v času gospodarske krize, brezposelnosti, negotovosti, tesnobe in pričakovanj. V celoti je zbirka kratkih zgodb Pot v prostost tudi sloves malih ljudi, ki so utemeljeni v tipični govorici. Sele ko razumemo stisko teh malih ljudi, nam postane ob branju dojemljiv njihov jezik, njihova pamet in njihova odprtost za življenje. Avtor je pozornost zbudil s črtico Ljudje v hotelu in nastopom na literarnem večeru v družbi z Ludvikom Mrzelom in Ivom Grahorjem 1. 1933 v Ljubljani. Prof. France Dobrovoljc je ob izidu črtic zapisal, da v tej zbirki zbrana in sodobno literarno odmevna besedila Se danes prijetno dopolnjujejo predvojno slovensko prozo. V njih je najbolj občutno nepomirljivo in usodnostno spopadanje posameznih človečnostnih teženj s ponižujočo vsakdanjostjo in resničnostjo, v slogu, ki deluje z nazorno, pregledno, jasno in razumljivo besedo. (T. F.) bo pripravljalno obdobje trajalo samo dobre tri tedne. Ker smo že v predprodaji prodali veliko število vstopnic, pričakujemo dober obisk, ne samo Turandota, marveč tudi vseh drugih predstav do konca sezone.« Tako si bomo lahko ogledali še premierne postavitve Baletnega večera holandskega koreografa Toera van Schayka, Donizettijevo priljubljeno opero Ljubezenski napoj ter eno najboljših opernih del Leoša Janačka Jenufo. Za otvoritev mednarodnega poletnega festivala v ljubljanskih Križankah pa Se Gluckovo opero Orfej in Evridika. »Prepričan sem, da bodo vsi ljubitelji opemo-ba-letne umetnosti v sezoni 1994/95 našli dovolj zanimivih predstav in nas še naprej obiskovali v polnem številu,« je še dejal Igor Švara. Tanja Fajon LIKOVNA UMETNOST Koledar s tehtanjem mimoidočih LJUBLJANA - Danes ob 12. uri bo v okviru konceptualne razstave Urbana-ria Sorosovega centra za sodobne umetnosti - Ljubljana v parku Zvezda s performansom stekel projekt Ljubljančani - javni celoletni mestni koledar, ki sta ga pripravili Maja Gspan in Petra Varl Simončič s sodelavci. Projekt bo za razstavo vseh prispelih projektov na razpis Urbanarie v NUK in NSK pošto prvi realizirani projekt Urbanarie, obsegal pa bo oglasni steber, katerega podoba se bo vsak mesec spreminjala, in na katerega bosta avtorici vsakič nalepili novo zgodbo dveh junakov - Zvezde in Odeona, verz ali slogan meseca. Ob tem bosta vsakič dolepili koledar tekočega meseca, na katerem bodo označeni do- ločeni dogodki (zlasti tisti ob stebra ali tisti v okviru Urbanarie). Steber bo, kot so sporočili iz SCCA - Ljubljana, informacijska in komunikacijska točka v mestu in bo v interakciji z mimoidočimi pletel zgodbo mesta in meščanov. Prva postavitev stebra bo stekla danes ob 12. uri z otvoritvenim performansom (igralca bosta v vlogi arhitektov tehtala in merila Ljubljančane na veliki tehtnici, pojavil pa se bo tudi Odeon), vsak mesec pa se bo ob njem zgodilo tudi kaj nepričakovanega ali nenapovedanega. Projekt so podprli MSIRKS, Ballanti-nes, Biring fotokopiranje in Metropolis Media. Drage izbrane projekte v okviru Urbanarie bodo realizirali skozi vse leto 1995 (s predvideno koncentracijo v maju in oktobra). (V. U.) Ljubljančani! Pogledamo na. koledar: presneto, spočelo t*e je čutto novo teto! Oglasni napis vabi k ogledu koledarja NA KRATKO Pisatelji potrebujejo mlado vodstvo MARIBOR - »Ze nekaj let je dejavnost mariborske podružnice Društva slovenskih pisateljev precej precej šibka; zadnji dve leti je nastalo pravo mrtvilo,« je med drugim dejal Milan Štancer, tajnik podružnice, ki je za četrtek zvečer sklical sestanek mariborskih pisateljev. Nanj je prišlo le nekaj njegovih kolegov, zaradi Cesar niso mogli izvoliti novega vodstva.Tako se bodo skušali ponovno sestati marca, ko naj bi tudi konkretneje spregovorili o organizaciji letošnjega Statenber-škega srečanja. Milan Štancer je za to srečanje predlagal temo Biti in ustvarjati, lahko pa kakšno drugačno predlagajo še drugi člani. Miroslav Slana je menil, da podružnica ne bo zaživela, dokler bo delovala »na ravni pečenega pujsa in sodčka vina«. Zatrdil je, da bi pisatelji v Maribora potrebovali mlado vodstvo, saj mnogi ne želijo prihajati v društvo, ki deluje kot nekakšno društvo upokojencev. Zato je predlagal, da naj poskuša sklicati sestanek mariborskih pisateljev samo Društvo slovenskih pisateljev. Tudi glede Statenberškega srečanja je Miroslav Slana menil, da ne bi smelo zajadrati samo v regijske okvire. Milan Štancer je še povedal, da bodo mariborski pisatelji spet pripravili literarni večer ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku, slavnostni govornik pa bo eden izmed mariborskih pesnikov. Štancer se je tudi zavzel, da je potrebno revijo Dialogi vrniti pisateljem, saj so bili literarna revija, sedaj pa so postali revija humanističnih ved. (J. S.) Novi Organon gostuje v Chapterju LJUBLJANA - Predstava Novi Organon Emila Hrvatina (produkcija Društva B-51 in koprodukcija CD) je bila 13. in 14. januarja predstavljena občinstvu Chapterja iz Cardiffa (VVales) v okvira predstavitve različnih slovenskih projektov. Chapter je eden večjih neodvisnih sodobnih »artcentrov« v Britaniji. Ustanovljen je bil leta 1971, njegov namen pa je ustvarjanje, produkcija in predstavljanje sodobnih umetniških del. Chapter lahko gosti 40 umetnikov, ima gledališče, dve kinodvorani, galerijo, produkcijski prostor za video, ples, gledališče, film, fotografijo in design. V obliki festivalske predstavitve del posamičnih držav so bila v preteklih letih predstavljena dela iz Nizozemske, Nemčije, Japonske, Združenih držav Amerike in Južne Amerike, pa tudi mnogo individualnih projektov z vseh celin. Emil Hrvatin je sicer pred kratkim sodeloval na delavnici mladih režiserjev v milanskem Piccolo Teatru. Delavnico je organiziralo Združenje evropskih gledališč, ki mu predseduje ustanovitelj Piccolo Teatra Gioralo Stre-hler; v njem je zbranih 14 znamenitih evropskih gledališč. V dveh tednih je deset režiserjev iz različnih držav posamično delalo prizor iz izbranih besedil in sicer z igralci iz Piccola in igralske šole milanskega gledališča. (Hrvatin je za svojo prvo »italijansko« režijo izbral Kvartet Helnerja Miille-rja). Namen delavnice je bil izmenjava idej, pristopov in metod med režiserji in igralci različnih narodnosti in kultur, dvotedensko delo pa je bilo sklenjeno z interno predstavitvijo prizorov. 17. januarja bo Emil Hrvatin predstavil Novi Organon v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju. PR GLEDALIŠČE / RECENZIJA PREDSTAVE CUKRARNA Predstava, ki sintetizira prividno nedotakljivo LJUBLJANA - Predstava Čakrama iz produkcije Instituta Egon March, ki je doživela slovensko premiero 12. januarja, je posvečena devetdesetletnici rojstva Srečka Kosovela.Večle-tni projekt instituta Egon March s skupnim naslovom Opna se je začel julija 1993 v Ljubljani, nadaljeval novembra na festivalu Ostreanenie (Bauhaus Dessaus) in sklenil s Cukrarno (Opna, 3. faza), ki je 22. oktobra lani začela leipziski Medienbienale. Njegovim ustvarjalcem je rabil kot prostor raziskovanja posameznih medijev, spoznavanja njihovih zakonitosti in interaktivne uporabnosti. Končni produkt teh raziskav se skriva v nedokončani simbiozi, v katero se vpisujeta človek in tehnološki mediji. Odrska plesna stvaritev, video film in plesnim zakonitostim podrejena računalniško komponirana skladba, so glavni trije kreativni elementi, ki sestavljajo Cukrarno in se odvijejo v realnem času, krajšem od ene ure. Zasnova, scenarij in režija pred- stave in video ter izvirna glasba so delo Marka Košnika Viranta. Plesal-kin nastop (Mateja Bučar) v živo je splet na pogled preprostih telesnih gibov in konfiguracij. Na projekcijskem platnu si sledijo med seboj prepletajoče se naravne in abstraktne podobe ter daljše sekvence predhodno posnetega plesa iste plesalke. Glasbeni del se oblikuje v globoki, enostavni in zelo nizko zasnovani tonski shemi, ki predstavo z začetka vleče v upočasnjeni in proti koncu v frenetično hitrejši tempo. Interaktivnost poteka pod vplivom svetlobnih signalov na meji, ki jo vzpostavljajo trodimenzionalni odrski prostor, dvodimenzionalna površina videa in dimenzionalno neopredeljivi zvoki. Seveda je mogoče vsakega od njih samostojno zasledovati in z njemu lastnimi sredstvi razlagati. Obstaja pa tudi druga možnost. Tehnično različne tipe predstavljanja je možno dojemati sočasno s celostnim, čutnim zaznavanjem. Ce omenimo manj zanimivi del video zapisa, taleče se sladkorčke in fluidne posnetke znamenite ljubljanske Cukrarne, se lahko bolj posvetimo intrigantno zaznavni novosti. Gre namreč za stapljanje zvoka v gib in giba v podobo ter posebno podvajanje in množenje plesalkinega telesa. Paraliziranje izziva plesalkino živo in video telo, ko z osnim ali diagonalnim težiščem odseva iz materialnega v elektronski svet. Tovrstno zrcaljenje ustvarja nenavadno vidno polje različnih dispozicij ustvarjalnega procesa (stopnje posnetka). Izvozni impulz pripada molku. Tisti, ki ga zna ujeti, verjetno ne nasede luni, ki jo s prstom narišeš po zraku, pač pa gleda prst, ki riše luno. Predstava Cukrarna uspešno sintetizira polne, fizično otipljive in prazne, prividno nedotakljive lunine mene. Je ena od oblik umetniške simbioze, ki se razvija med naravnim in tehnološkim bitjem, odpira nov pogled na proces kreativnega obstajanja. Bodoča obdobja bodo »izumila« tehnološki medij ali »usposobila« človeka, ki bo zmožen spregledati brezmejnost trenutka in željene predstave izraziti v vseh pojavnih oblikah hkrati. Sonja Dular HRVAŠKA DOLOČILA DATUM ZA UMIK MODRIH ČELAD Sobota, 14. januarja 1995 SVET POLITIČNA BOMBA PREDSEDNIKA TUĐMANA Hrvaška bo vztrajala pri umiku modrih čelad Evropske države in ZDA so nezadovoljne s hrvaško odločitvijo, generalni sekretar OZN pa upa, da si bo Tuđman premislil ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Mate Graniti je zagotovil, da odhod mirovnih enot ZN s hrvaškega ozemlja nikakor ne pomeni vojne napovedi upornim Srbom, saj se bo Zagreb še naprej zavzemal za miroljubno rešitev in sporazumno vrni- tev zasedenih ozemelj pod hrvaško okrilje. Graniti je ponovil Tudmanove besede iz Četrtkovega »zgodovinskega govora narodu«. Franjo Tuđman je bil neizprosen: »Sprejel sem odločitev o prenehanju mandata mirovnim silam na ozemlju Re- publike Hrvaške ž 31. marcem letos, ko se izteče zdaj veljavni mandat.« Novica je dodobra razburila hrvaško javnost. Opozicijske stranke so tokrat za spremembo pozdravile odločitev oblasti, obenem pa so njihovi voditelji hiteli dokazovati, da so že zdavnaj predlagali tako potezo. Tudi hrvaški narod je, sodeč po rezultatih javnomnenjskih raziskav, naklonjen odhodu modrih Čelad, vendar je kar nekaj anketirancev priznalo, da jih je strah negotove prihodnosti. Najbolj nezadovoljna z odločitvijo hrvaškega vodstva je mednarodna skupnost. Mediji, ki vseskozi poročajo o množični podpori Tuđmanu na notranjepolitičnem prizorišču, občasno navajajo tudi katero od obsodb, ki jih na Zagreb naslavlja tujina. Nemški zunanji minister Kinkel je dejal, da sicer razume hrvaško nezadovoljstvo zaradi neučinkovitosti Unproforja, vendar je obenem poudaril, da bo morala hrvaška oblast po njegovem mnenju spremeniti odločitev. Menda s Kinklom soglašajo tako v ZDA kot v Parizu in Londonu, najbrž pa je podobnega mnenja tudi Moskva, ki je že napovedala, da bo v primem odhoda mirovnih sil na Hrvaškem vnovič izbruhnila vojna. Povsem razumljivo je, da so Hrvatje z Unproforjem nezadovoljni, saj so modre Čelade izpolnile le eno pomembno obljubo - ustavile so spopade, niso pa ne razorožile srbskih upornikov ne omogočile vrnitve 300 tisoč beguncem pa tudi predpogojev za vnovično priključitev krajine niso ustvarile. Se veC, uradni Zagreb je prepričan, da so se kninski Srbi vselej spretno skrivah za hrbtom pripadnikov ZN, kršili resolucije Varnostnega sveta in v navezi z Beogradom vodih zarotniško politko. Takoj po Tudmanovem nagovoru Hrvatom se je iz Knina oglasil premier samozvane krajinske države Bori-slav Mikeliti, ki je opozoril Zagreb, da dela napako. V Beogradu so prepričani, da gre za novo taktično potezo hrvaškega vodstva, ki želi s »šok terapijo« spodbosti zaspane mednarodne mehani- Uradni Beograd se ne zmeni za Tudmanovo »zgodovinsko« potezo BEOGRAD - ZRJ in Srbija se uradno nista odzvali na odločitev hrvaškega predsednika o prenehanju mandata mirovnih sil. Tudi srbska opozicija se je oglasila precej sramežljivo. Prvi so reagirah voditelji upornih hrvaških Srbov. Predsednik samozvane kninske države Milan Martič samozavestno sporočil, da »bo za Hrvaško, Ce se morebiti spusti v vojno avanturo, to začetek konca«. Premier RSK Borislav MikeliC je poudaril, da je Zagreb naredil »hudo napako, ki postavlja pod vprašaj ves mirovni proces v nekdanji Jugoslaviji«. Iz srbskih opozicijskih vrst je prišla izjava podpredsednika Demokratske stranke Miodraga PerišiCa, ki je opozoril na sočasnost Tudmanove poteze in stodnevnega podaljšanja omilitve ukrepov proti Beogradu. O hrvaški odločitvi je dejal, da je odraz »prikrite Tudmanove želje po vojni«, zato je pozval srbske oblasti, naj ukrepajo v skladu z Vanceovim načrtom. Vsi srbski mediji se medtem, bodisi zaradi pomanjkanja uradnih reakcij bodisi zaradi nacrtne zadržanosti, omejujejo na povzemanje stališč svetovnih diplomacij. Edini srbski Časopis, M je na prvi strani natisnil skoraj ves govor hrvaškega predsednika, je stara, neodvisna Borba. Njen »antipod« - nova Borba, ki jo vodi zvezni minister za informiranje - pa je Tudmanov »zgodovinski« govor preprosto ignoriral. Davor Kriška Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je Združenim narodom povedal, da je določil 31.marec za zaključek mandata silam ZN v svoji državi. Poveljstvo sil ZN bo lahko kljub temu obdržalo svoj sedež v hrvaški prestolnici Zagreb. Tuđmanova odločitev je obnovila strahove o vojni med Hrvati in upornimi Srbi, ki zasedajo skoraj tretjino hrvaškega ozemlja 7 SLOVENIJA SILE ZN NA HRVAŠKEM Argentina 855 Belgija 746 Kanada 789 Češka Republika 967 Danska 875 Jordanija 3262 Kenija 970 Litva 32 Nepal 895 Poland 1180 Rusija 905 Ukrajina 553 SKUPAJ 12029 0 Skopje MAKEDONIJA^ _ jE$^^8s%4N-S!elF £&______ ALBANIJA v GRČIJA SILE ZN NA OZEMLJU " NEKDANJE JUGOSLAVIJE Hrvaška 12,029 Bosna 22,304 Makedonija 1,112 Poveljstvo 2,957 (večinoma Zagreb) SKUPAJ 38,402 zme. Zagreti kritiki Zagreba celo trdijo, da so v ozadju najnovejših dogodkov predvolilni načrti HDZ, ki se v primeru ugodnega razpleta nadeja predčasnih volitev, na katerih bi vnovič slavila. Sicer pa lahko javnost sa- mo ugiba, kakšne so resnične namere političnih vrhov in kaj se ji obeta. Hrvaška je po besedah predsednikovega svetovalca za notranjo politiko Iviča Pašahtia naredila pomembno potezo, ki je ne namerava preklicati. Vojaki Unproforja bodo morali čez dva meseca in pol pripraviti kovčke, Ce pa ne bodo hoteli spoštovati »volje hrvaškega naroda«, bo to uvod v odkrit spopad mirovnih sil s hrvaškimi oblastmi. Darko Pavitič NOVICE POLJSKA / VLADNA KRIZA Alžirske stranke bliže dogovoru RIM - Alžirske opozicijske stranke so včeraj na srečanju v Rimu podpisale sklepni dokument o skupnem in miroljubnem reševanju krize v državi. Petdnevnega srečanja so se udeležili predstavnik Fronte islamske rešitve (FIS) Anwar Haddam, vodja FLN Abdel-hamid Mehri, predsednik Lige za zaščito človekovih pravic Ali Jahia in nekdanji alžirski predsednik Ahmed Ben Bella. Opozicija v omenjenem dokumentu zahteva vzpostavitev prehodnega sveta - Nacionalne konference, v katero naj bi bile vključene vse alžirske pohtiCne sile. Ta organ naj bi predstavljal nekakšno začasno vodstvo, ki bi med drugim določilo datum novih svobodnih volitev. Od vojaškega režima so predstavniki opozicije zahtevali izpustitev voditeljev FIS in vseh drugih političnih zapornikov, prekhc prepovedi delovanja FIS in zagotovitev demokratičnih pravic za vse državljane. Podpisniki sklepnega sporazuma so se tudi zavezah, da bodo opustih teroristično dejavnost in nasilje, kakor tudi vsakršno obliko diktature, (dpa) Britanska kmetija, polna urana LONDON - Britanska policija je včeraj na neki kmetiji v Northamptonshim odkrila približno 50 kilogramov urana. Na to radiokativno snov jih je opozoril kmet, ki je na svojem zemljišču našel kovinske posode. Kot je včeraj sporočila policija, ki že raziskuje ozadje najdbe, je bil kmet najprej prepričan, da gre za odpadke, ki jih je nekdo iz malomarnosti pustil na njegovi zemlji, vendar so strokovnjaki pozneje ugotovili, da gre pravzaprav za uran 238. Za izdelavo jedrskega materiala, uporabnega v vojaške namene, je treba oran 238 oplemenititi še z uranom 235. (dpa) Clinton o Kosovu PRIŠTINA - Iz virov blizu voditelju kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi se je izvedelo, da je ameriški predsednik Bill Clinton v pismu kongresnikoma Eliotu Engelu in Susan Molinari, ki sta znana zagovornika boja za samostojnost kosovskih Albancev, med drugim poudaril, da brez rešitve kosovkega probema ZDA ne bodo pristale na ukinitev sankcij OZN proti Srbiji in Cmi gori ter vnovičnega vključevanja Beograda v mednarodno skupnost. Clinton je obenem poudaril, da je Beogradu ameriško stališče do Kosova znano, in pri tem namignil na že znane grožneje ZDA predsedniku Miloševiču. ZDA naj bi namreč vojaško posredovale, če bo srbski režim začel z etničnim čiščenjem na Kosovu. Vendar pa je Clinton ob koncu pisma vnovič opozoril, da VVashington ne podpira neodvisnosti Kosova, kljub temu pa bo nadaljeval s pritiski na Beograd, vse dokler ta ne bo začel spoštovati človekovih in političnih pravic kosovske večine. Clinton je omenil tudi možnost vrnitve misije O VSE na Kosovo, kar je Beograd pred dnevi že zavrnil. (Blerim Shala) Razočarani zunanji minister odstopa Oiechov/ski obtožuje levosredinsko vlado, da poljskih nacionalnih interesov ne vidi v Evropski zvezi in Natu VARŠAVA - Poljski zunanji minister Andrzej Ole-chovvski (na sliki) je včeraj sporočil, da nepreklicno odstopa s položaja. »Po dolgem premisleku sem sklenil, da ne želim biti več član sedanje vlade. Moji pogledi na poljsko zunanjo pobtiko in na razvoj poljske države se namreč bistveno razlikujejo od zunanjepolitičnih in drugih načrtov Pavvlakove vlade. Občutek imam, da se sedanja vlada ne zavzema za dlje, ki so po mojem globokem prepričanju v poljskem nacionalnem interesu, torej za čimprejšnjo vključitev naše države v Evropsko zvezo in Nato,« je vidno razočaran in utrujen zbranim novinarjem potožil Olechovvski. Poudaril je tudi, da predsednik Ledi VValensa, ki je sicer njegov tesni prijatelj, ne nasprotuje njegovemu odstopu. Pozornejši opazovalci so že septembra opazili, da so odnosi med sredinsko usmerjenim zunanjim ministrom in njegovimi pretežno levičarsko usmerjenimi kolegi močno načeb. Tako je pravosodni minister VVlodzimierz Cimoszevvicz, sicer član Demokratične zveze levice, oktobra Olechovvskega obtožil, češ da s tem, ko je član upravnega odbora neke zasebne banke, krši zakon o vladi, ki članom vlade prepoveduje, da bi se ukvarjab s pridobitni-škimi dejavnostmi. Prejšnji teden je 01echowskega ostro napadel tudi njegov šef, ministrski predsednik VValdemar Pawlak, ki je prepričan, da je Olechovvski med svojim ministrovanjem zanemaril gospodarske vidike poljske zunanje politike. Poznavalci poljskih političnih razmer menijo, da je odstop le logična posledica spopada med poljskim predsednikom VValenso in levosredinsko Pavvlakovo vlado za nadzor nad ključnimi vladnimi resorji. VValensa je novembra lani kljub Pavvlakovemu nasprotovanju odstavil tedanjega obrambnega ministra Piotra Kolodziejczvka, saj naj bi mu to dovoljevala poljska ustava. »V bistvu gre pri vsej stvari za spopad med nekdanjimi pripadniki sindikata Solidarnost in reformiranimi komunisti. Dejstvo pa je, da sta že dva pomembna državotvorna resorja nezasedena, zato me- nim, da sedanje stanje lahko označimo z izrazom vladna kriza,« je položaj komentiral Piotr Novvina Konopka, član izvršnega odbora opozicijske Zveze za svobodo. Anthony Barker / Reuter Ameriški obrambni minister Perry je Indiji ponudil pomoč pri reševanju spora s Pakistanom NEW DELHI - Indijski premier Narasimha Rao je včeraj z odobravnjem sprejel ameriški predlog za ameriško posredovanje v indijsko-pakistanskem sporu zaradi Kašmirja, poudaril pa je, da morata državi sami rešiti nesoglasja. V četrtek je ameriški obrambni minister VVilliam Perry izjavil, da bi tesnejši odnosi z indijsko in pakistansko vlado lahko preprečili novo, že četrto vojno med dolgoletnima sovražnikoma. Rao je ameriško ponudbo za posredovanje komentiral: »Vsakršna pomoč pri razrešitvi spora je dobrodošla, ven- dar pa ga bosta morali doko-čno rešiti državi sami.« Zaradi nerešenega kašmirskega vprašanja se Indija in Pakistan prepirata že od leta 1947, saj obe državi zahtevata priključitev te himalajske pokrajine k svojemu državnemu ozemlju. Pakistan predlaga izvedbo referenduma v Kašmirju, ki naj bi ga nadzorovali Združeni narodi, Indija pa zavrača plebiscit in zagovarja meddržavna pogajanja, o katerih sta se leta 1972 sporazumela predsednika sprtih držav. Indijske oborožene sile iz severne države Jammu in ka- šmirska vojska se že več let borita z muslimanskimi uporniki; v uporu pred štirimi leti je bilo ubitih več kot 17 tisoč ljudi. Indija obotožuje Pakistan, da uri muslimanske separatiste in jih oskrbuje z orožjem, Islamabad pa odgovarja, da muslimanom nudi le politično podporo. Perry je v četrtek izrazil bojazen, da bi spor lahko pripeljal do nove vojne med državama, prav zato so ZDA pripravljene posredovati. Pričakuje, da bo njegov obisk v sprtih državah, pripeljal do večjega zaupanja voditeljev sprtih držav, in prav zato naj bi ZDA skušale pomagati pri reševanju političnih nesoglasij med Pakistanom in Indijo. V svojem pismu, naslovljenem na indijskega premiera, se ameriški predsednik zavzema za tesnejše in-dijsko-ameriško sodelovanje na znanstvenem, vojaškem in obrambnem področju. Perry, prvi ameriški obrambni minister, ki je obiskal Indijo po koncu hladne vojne, si bo pred današnjo vrnitvijo v ZDA ogledal tudi indijsko letalsko oporišče Tadž Mahal v Agri. Pred tem je obiskal še Egipt, Izrael in Pakistan. Nelson Graves / Reuter SVET ČEČENIJA - RUSIJA Grozni tik pred padcem Ameriški predsednik Clinton poziva k ustavitvi spopadov GROZNI (Reuter, STA) -Ruske enote kljub hudemu odporu nadaljujejo prodor v središče čečenske prestolnice- Tuji dopisniki menijo, da bo Grozni v kratkem padel, saj so ruske sile že sklenile obroC okoli središča Čečenskega glavnega mesta. V mestu zaradi srditega ruskega obstreljevanja divjajo požari, mestne ulice pa so popolnoma prazne, saj je večina meščanov že zapustila Grozni. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je izjavil, da bodo ruske sile odločno obračunale s čečenskimi uporniki m zagotovile enotnost Ruske federacije. »Na žalost je pot k enotnosti polna tragedij in krvi,« je novinarju Itar Tassa cinično povedal Kozirjev. Sekretar ruskega Sveta za nacionalno varnost Oleg Lobov pa je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da je rusko vodstvo moralo sprejeti odločitev o vojaškem Posredovanju v separatistični Čečeniji, kajti dejanska odcepitev Čečenije bi pomenila začetek razpada ruske države. »Odločitev je bila boleča, a nujna. Pričakujemo, da bodo nase oborožene sile do konca tega meseca razorožile nezakonite oborožene skupine v Čečeniji in vzpostavile ustavni red,« meni Lobov. Ameriški predsednik Bill Clinton je v syojem govoru na ameriško-vzhodnoevropski trgovinski konferenci, ki se je včeraj začela v Clevelandu, ruske oblasti in čečenske upornike pozval, naj »prenehajo s prelivanjem krvi in si prizadevajo za mir«. Clinton je zbranim poslovnežem zagotovil, da bo njegova administracija še naprej podpirala demokratične in tržno usmerjene reforme v Rusiji. Ameriški obrambni minister VVilliam Perry pa meni, da bi rusko vojaško posredovanje v Čečeniji lahko »destabiliziralo razmere v celotni Ruski federaciji«, zato je sprti strani pozval k ustavitvi spopadov. Generalni sekretar Sveta Evrope Daniel Tarschys je včeraj ostro obsodil »nesorazmerno in slepo uporabo sile v Čečeniji in grobe kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v CeCeniji«. Tarschys je tudi potrdil začasno zamrznitev ruske kandidature za polnopravno članstvo v Svetu Evrope. Čečenski vojaki branijo domovino (Telefoto: AP) Ruski mediji jezijo predsednika Jelcina MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj odstavil Olega Popcova, generalnega direktorja Vseruske televizijske in radijske družbe. Popcov je namreč odkrito nasprotoval ruskemu vojaškemu posredovanju v CeCeniji in novinarje neprestano pozival, naj rusko javnost Se naprej objektivno obveščajo o »genocidu nad Čečenskim ljudstvom, ki ga izvajajo ruski vojaki«. Novinar Aleksander Nevzorov, ki je sicer znan po svojih velikoruskih pogledih in skrajno nacionalističnih stališčih, je izdelal dokumentamo-propagandni film o vojni v Čečeniji, ki slavi heroizem ruskih vojakov. Skrajni nacionalist Nevrozov je med snemanjem dokumentarca dobil za svoje spremstvo polkovnika, dva telesna stražarja in oklepno vozilo, da bi lahko naredil reportažo, ki so jo predvajali v sredo v najbolj gledanem terminu na televizijskem kanalu Ostankino. »Seveda, treba jih je pohoditi, a to moramo narediti preudarno. Ti hribovski divjaki že ne bodo ponižali svete Rusije. Čečenija je bila vedno del Rusije in mora to tudi ostati,« izjavlja neki vojak neposredno v kamero Nevzorova in svojo izjavo pospremi s številnimi kletvicami. »Ce bomo zdaj spustili iz rok Čečenijo, se bo naša Rusija razletela,« pove drug vojak z bledim in okrvavljenim obrazom. Vse te posnetke spremlja svečana glasba, med njenimi zvoki pa vojaki pobirajo ranjence ob topovskih eksplozijah. »V nobeni vojni si drug drugemu v obraz ne mečejo tort,« se glasi komentar avtorja filma. Skupina mladih rekrutov zagotavlja, da so se prostovoljno prijavili za odhod na fronto. Nevzorov ne more skriti svojega navdušenja nad temi »navdušenci, ki pa jih je veliko premalo za tako veliko državo, kot je naša Rusija«. 36-letni Aleksander Nevzorov, ognjevit zagovornik obnove nekdanje ZSSR, je januarja leta 1991 posnel dokumentarec o krvavem zavzetju neodvisne litvanske televizijske postaje v Vilniusu, ki so jo napadle elitne sovjetske čete. V dokumentarcu je šel celo tako daleč, da je skoraj odkrito obtožil baltske prebivalce, da so se sami metali pod gosenice tankov med napadom, ki je terjal trinajst smrtnih žrtev. Marina Lapenkova / AFP Sobota, 14. januarja 1995 Deng Xiao Ring (Telefoto: AP) KITAJSKA Boj za Deng Xiao Pingovo dediščino je že končan PEKING - V zadnjih tednih postaja čedalje bolj očitno, da se kitajskemu komunističnemu voditelju Deng Xiao Pingu, ki sicer že sedemnajst let neomajno vlada državi, v kateri živi ena petina človeštva, iztekajo dnevi. Ostareli komunistični patriarh naj bi namreč hudo topel zaradi Parkinsonove bolezni in deformacije ledvic. Pred dnevi pa je njegova hči, 44-letna Xiao Rong, ki je lansko leto izdala Dengov življenjepis z naslovom Moj oče, Deng Xiao Ping v intervjuju za ameriški dnevnik New York Times med drugim izjavila: »Očetovo zdravstveno stanje je iz dneva v dan slabše. Mislim, da je to razumljivo, saj je star že 90 let. Dan njegove smrti je blizu! Pri hoji mu morata pomagati dva strežnika. Zadnjic mi je z glasom, polnim strahu, zaupal, da sovraži invalidski voziček, s katerim ga strežniki vozijo naokoli, saj se boji, da bo kmalu za vedno priklenjen nanj.« Deng Xiao Ping je edini še živeči sodelavec ustanovitelja Ljudske republike Kitajske Mao Ce Tunga. Kljub dejstvu, da se je že pred petimi leti umaknil z vseh državnih in partijskih funkcij, ostaja nesporno glavna politična avtoriteta na Kitajskem. »Vem, zakaj je tako domača kot svetovna javnost hudo zaskrbljena nad zdravjem mojega očeta. Verjetno bo po njegovi smrti prišlo do hudega spopada za nasledstvo,« je še povedala Xiao Rongova. Nekateri politični analitiki menijo, da bo po Dengovi smrti prišlo do hudega spopada za oblast med reformistično usmerjenimi politiki in partijskimi konservativci. Večina poznavalcev pa optimistično gleda v prihodnost. »Kitajska je v bistvu že v podengovskem obdobju, saj v kitajski politiki vlada trdno ravnotežje moCi. Oblast si namreč delita ministrski predsednik li Peng in generalni sekretar komunistične partije Jiang Ze Min,« meni nekdanji italijanski zunanji minister Gianni de Michelis. Tudi večina zahodnih diplomatov v Pekingu je prepričanih, da je »boj za Dengovo dediščino« v bistvu že konCan, saj se oba njegova politična dediča strinjata, da je treba nadaljevati s postopnim prehodom na tržno gospodarstvo in hkrati ohraniti oblastni monopol komunistične partije. »Pravzaprav ni pomembno, kdo bo Dengov naslednik, saj se vsi sedanji kitajski voditelji zavzemajo za nadaljevanje reform,« nam je zatrdil neki zahodni diplomat. Jane Macartney / Reuter Britanski vojaki se umikajo z ulic Belfasta BELFAST - Velika Britanija je naredila nov korak na poti k miru na Severnem Irskem: sprejela je odločitev, da podnevi vojaške enote ne bodo več patruljirale po ulicah Belfasta in bližnjih večjih krajih. Hkrati je pozvala Iro, naj se znebi zalog orožja in tako dokaže svojo zavezanost pred petimi meseci podpisanemu premirju. Odločitev britanske vlade naj bi pospešila tudi medstranske pogovore v pokrajini. Poveljniki varnostnih sil so poudarili, da o umiku 18.000 vojakov Britanci sicer še ne razmišljajo. Politično krilo tre Sinn Fein je britansko odločitev previdno pozdravilo. Gerry Adams je med obiskom v Dublinu novinarjem izjavil, da so Britanci s to potezo dolgo odlašali. Po njegovih besedah bo mir na Severnem Irskem«zakoreninjen« le, če bo Sinn Fein kmalu povabljen k medstrankarskim pogovorom v pokrajini, vendar pa je potezo opisal kot »majhen, a pomemben korak na poti k popolni demilitarizaciji« Severne Irske. Odločitev je naletela na ostre kritike pri probritanskih Unionistih: proglasili so jo za »noro popuščanje M«. Britanski sekretar za Severno Irsko sir Patrick Mayhew je za dnevnik Belfast Te-legraph izjavil, da pomeni odločitev pomemben korak k normali- zaciji razmer v pokrajini, vendar pa hkrati poudaril, da bo mir dosežen Sele tedaj, ko bodo ekstremisti pokazali pripravljenost, da dokončno položijo orožje. Britanci Sinn Feina ne bodo povabili k medstrankarskim pogovorom o prihodnosti province, dokler se Ira ne bo odpovedala svojim ogromnim zalogam orožja. Mayhew je poudaril, da tisti, ki se zavzema za mir, ne potrebuje eksploziva, detonatorjev in ne strelnega orožja, seveda, Ce je pripravljen spore reševati na demokratičen način. Michel Acram, severnoirski minister za politična vprašanja, je pozdravil in poudaril pomen odločitve britanske vlade, po kateri od jutri vojaška vozila ne bo več spremljala policije v Belfastu. Protestanski politiki se zavzemajo tudi za predčasno izpustitev političnih zapornikov -tudi o tem naj bi tekla beseda med torkovimi pogovori v Belfastu, na katerih pa bodo največ pozornosti namenili vprašanju zalog orožja v pokrajini. V zvezi s tem vprašanjem je irski zunanji minister Dick Spring izjavil:«Pomem-bno je, da se bomo končno dotaknili tega problema, menim pa, da bi o tem vprašajnu morali ra-zpravjati obe vladi kot tudi paravojaške organizacije.* Martin Cowley / Reuter ŠPANSKA VLADNA KRIZA ______— Opozicija zahteva predčasne volitve ^ .iSA^K» ■j I** Claude Casteran / AFP MADRID' - Španski socialisti, ki jih je močno omajal skandal v zvezi s Protiterorističnimi skupinami osvoboditve GAL, skušajo strniti svoje vrste, da bi premagali sedanjo politično krizo. O tem najbolj zgovorno priča srečanje med pre-ntierom Felipejem Gonzalezom, M je znan po svojem pragmatizmu, in Alfonsom Guerro, ki predstavlja levo krilo stranke, do katerega je prišlo po več kot desetih mesecih. Gonzalez in Guerra, nekdanji podpredsednik vlade in dmgi človek španske socialistične stranke PSOE, ki je na oblasti od leta 1982, sta omenila možnost predčasnih parlamentarnih volitev, Ce bo politična nestabilnost ogrozila gospodarsko okrevanje. Dnevnik El Pais je zapisal, da sestanek politikov, ki sta bila sprta več let, predstavlja »korak k spravi, medtem ko je vlada v hudih škripcih« zaradi neda-vnili razkritij. Obtožujejo jo, da je organizirala skupine GAL, eskadrone smrti, ki naj bi povzročili 24 umorov elanov baskovske organizacije Eta. Ljudska stranka (PP), glavna opozicijska sila, in Stranka združene levice zahtevata predčasne volitve. Do nedavnega je Gonzalez takšno možnost zavračal in zanikal kakršnokoli vpletenost pri organiziranju GAL. Poudarjal je dobre gospodarske rezultate v zadnjih mesecih in upad stopnje brezposelnosti. Vlada se skuša za vsako ceno izogniti politični krizi, da ta ne bi vplivala na gospodarski položaj. V finančnih krogih menijo, da je vlada izgubila vso svojo kredibilnost v boju proti korupciji. Vladna kriza je povzročila pretrese na madridski borzi Gospodarski dnevnik Cinco Dias je v četrtek zapisal, da »španska in tuja vlaganja terjajo takojšnje ostre ukrepe, ki bi odpravili sedanjo politično negotovost«. Številni med njimi so prepričani, da so predčasne volitve edini možni izhod. Kljub hudim obtožbam je vrednost pezete v četrtek zjutraj nehala padati. Gonzalez svoje zavračanje predčasnih volitev še zmeraj pojasnjuje s parlamentarno podporo, ki jo njegovi vladi zagotavlja stranka katalonskih nacionalistov Convergencia i Unio (CIU), brez katere . sociahsti nimajo večine v parlamentu. Vlada si je zagotovila tudi podporo Candida Mendeza, generalnega sekretarja mogočnega sindikata UGT. Mendez je izjavil, da predsednik Gonzalez, ko zanika kakršnokoli vpletenost v delovanje GAL, govori resnico, in je hkrati prepričan, da »je položaj tako kočljiv, da sindikati ne nameravajo dohvati olja na ogenj«. Medtem dnevnik El Mundo nenehno objavlja nova razkritja o škandalih v zvezi z delovanjem GAL. Pod velikim naslovom Jose Amedo, eden od obeh poheistov, ki sta glasno obtožila vlado, znova obtožuje najvišje predstavnike oblasti. Zatrjuje, da mu je državni tožilec Eligio Hernandez lota 1993 »v imenu predsednika« Felipeja Gonzaleza sporočil: »Ce ne boste držali jezika za zobmi, dobro veste, kaj vas Caka.« O čem pišejo drugje po svetu O ruskem nacionalizmu »Nobena legitimna ruska vlada ni in ne bo mogla ignorirati ruskega nacionalizma... Ta je na Zahodu izzval negativne reakcije. Rusi imajo sicer možnost realne politične izbire, vendar ne več med proti zahodu usmerjenimi liberalci iz Gajdarjevega tabora in nacionalisti z demokratično ali konservativno preteklostjo. Ostaja pa jim možnost izbire med ruskimi nacionalisti demokratičnega kova in nacionalisti tipa Zirinovskega. Nacionalizem je namreč postal osnova za doseganje konsenza med ruskimi političnimi strankami. Nobena legitimna ruska vlada ne more biti ravnodušna, še posebej ne v trenutnih razmerah in v posovjetskem prostoru. Ppav tako se ne sme zadovoljiti z izpolnjevanjem interesov Zahoda.« (Mlada fronta dnes, Praga) O odločitvi hrvaškega predsednika Tuđmana »Hrvaški predsednik Franjo Tuđman se je odločil, da po 31. marcu ne bo podaljšal mandata mirovnim silam Združenih narodov na Hrvaškem. Ni res, da ta korak pomeni poziv k vojni. Zavrnitev misije ZN je pravzaprav usmerjena proti tistim, ki menijo, da se bodo Hrvatje - ki ne morejo slediti zahodnemu tempu gospodarske rasti in vzponu standarda - odpovedali petini svojega ozemlja... Tuđman ne poziva k vojni... Zavrnitev Unproforja je pravzaprav neka nova mirovna pobuda, ki zagotovo ni všeč tistim, ki so hoteli obdržati status quo. To dokazuje, da Hrvatje niso neumni.« (VeCernji list, Zagreb) O Iraku in Iranu »Svet je podporo Sadama Huseina v boju proti Homeiniju vzel kot nujno zlo. S podobno rešitvijo bi se lahko tudi tokrat približal režimu v Bagdadu... Ker Zahod vidi nevarnost samo v Teheranu, lahko Izrael zagovarja svoje stališče in odklanja podpis sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. To je argument, s katerim je močno užalil Arabce. Toda graja za Iran je dovolj dobra tudi za Irak.« (Der Standard, Drmaj) O čečenski krizi »Po mnenju čečenskega predsednika Džoharja Dudaj e va bodo pogajanja možna šele takrat, ko se bodo iz Groznega umaknile vse ruske enote... Zato lahko sklepamo, da si nobena stran spora ne želi rešiti z miroljubnimi sredstvi. Obe strani menita, da je 'psihična eksistenca’ višja od 'duhovne zmage’. Lastne ambicije so ovrednotene višje kot tuja življenja. Dudajev je ljudstvo pozval, naj se še tesneje poveže in 'mlajše državljane’ odvrne od bojišč. Očitno je to edino, kar mu je padlo na misel in s čimer skuša obdržati naklonjenost naroda.« (Moskovski Komsomolec, Moskva) ZDA / SENCE PRETEKLOSTI Vojne in sovraštvo med črnskimi voditelji MTNNEAPOLIS - Državni tožilec ameriške zvezne države Minnesota David Ullehaug je zoper hčerko umorjenega Črnskega voditelja Malcolma Stuarta, 34-letno Qubilah Bahiyah Shabazz, vložil obtožnico, ki jo obtožuje, da je skušala organizirati umor Louisa Farakhana, voditelja skrajne Črnske organizacije Ljudstvo islama. Njen odvetnik Scott Tilson je na tiskovni konferenci izjavil, da je njegova stranka popolnoma nedolžna. »Qubilah se je jeseni leta 1993 preselila v New York. Ne ukvarja se s politiko, plačuje davke in spoštuje zakone. Obtožnica temelji na dejstvu, da je moja stranka julija lani večkrat telefonirala nekemu moškemu v Minneapolis. V obtožnici piše, da je Qubilah omenjenega moškega, ki se je v preteklosti že ukvarjal s kriminalom, skušala nagovoriti, naj ubije Louisa Farakhana, ki sicer živi in politično deluje v Chicagu. Lahko pa vam povem, da imam dokaze, ki moCno bremenijo državo Minnesoto. Moški je namreč sodeloval s pripadniki FBI,« je še dejal Tilson. Minnesotski državni tožilec Lillehaug je zbranim novinarjem zatrdil, da je Shabazzova že večkrat skušala organizirati Farakhanov umor, saj naj bi bila prepričana, da je Farakhan vpleten v umor njenega oCeta, ki ga je pred tridesetimi leti v Harlemu ustrelil neki pripadnik organizacije Ljudstvo islama. Lillehaug je potrdil domnevo, da je moški, ki naj bi ga Shabbazova skušala nagovoriti k umoru, sodeloval s pripadniki FBI, vendar ni hotel povedati njegovega imena. Legendami Črnski voditelj Malcolm Stuart se je v začetku 60. let sprl z ustanoviteljem skrajnega črnskega muslimanskega gibanja Ljudstvo islama Elijahom Muhamedom, saj naj bi bil Muhamed po njegovem mnenju zadrt črnski rasist in razvratnež, medtem ko se je Stuart zavzemal za sodelovanje s tistimi belci, M so se borih za državljanske pravice Črnih državljanov ZDA. »Res pa je tudi, da se Malcolm ni strinjal z Muhamedovim načinom življenja. Ustanovitelj Ljudstva islama je namreč imel več žena in 21 otrok. Po Malcolmo-vem mnenju naj bi Muhamed tudi kršil in potvarjal nekatera islamska načela,« je dejal neimenovani črnski voditelj. Lotus Farakhan, ki je bil rojen v Bostonu, je svojo kariero zaCel kot glasbenik, vendar je kmalu zaplul v politične vode. Po Muhamedovi smrti leta 1979 je postal nesporni voditelj Ljudstva islama. »Malcolm je bil moj voditelj in brat, toda potem ko je zavrgel prerokovo vero, sem ga zapustil,« je v nekem govoru leta 1993 dejal Farakhan: Kljub vsemu pa še naprej ostro zavrača obtožbe, da je vpleten v umor svojega nekdanjega vzornika. Benno Groeneveld / Reuter Bahiyah Shabazz, hčerka črnskega voditelja Malcolma Stuarta, bolj znanega kot Malcolm X (Telefoto: AP) PARAGVAJ / DEŽELA TIHOTAPCEV IN SKORUMPIRANIH DRŽAVNIH URADNIKOV V Ciudad del Este so zatočišče našli mafijski mogotci Podkupljivi cariniki in varuhi reda politikov ne motijo, saj so tudi sami več ali manj vpleteni v nedovoljene posle CIUDAD DEL ESTE - Paragvajsko obmejno mestece Ciudad del Este je od nekdaj raj za tihotapce. Vrednost pretihotapljenega blaga na leto znaša dobrih dvanajst milijard dolarjev. Na mestnih ulicah prodajalci na svojih stojnicah ponujajo le sadje in govedino, pretihotapljeno blago, med katerim boste lahko izbirati med sodobno elektroniko in kozmetičnimi izdelki, pa vam bodo prodajalci ponudili brž, ko bodo ugotoviti, da ste potencialni kupec. Brez težav boste lahko sklenili tudi kupčijo o nakupu mamil in orožja, kajti Ciudad del Este slovi kot najvecje trgovske križišče, skozi katerega peljejo tihotapske poti v Brazilijo in Argentino. V kraju se počutijo vami predvsem mafijski mogotci, ki po mnenju poznavalcev razmer z orožjem oskrbujejo celo muslimanske skrajneže. Zahodni diplomati so zaskrbljeni prav zaradi slednjih, saj naj bi militantni muslimani dobili razstrelivo, podtaknjeno lani v židovskem centru v Buenos Airesu, prav prek skrivnih poti, ki vodijo iz Paragvaja. Tamkajšnji cariniki so zelo podkupljivi in za 500 dolarjev vas bodo brez pregleda spustili čez mejo, potni list pa po pripovedovanju paragvajskega novinarja Hectorja Carina lahko dobite za pet tisoč dolarjev. Zaradi člankov o ukradenih in pretihotapljenih avtomobilih ter podkupljivih uradnikih mu neznanci že dolgo grozijo s smrtjo. Nedavno so ponoči celo napadli njegovo hišo. »Imam toliko 'občudovalcev’, da bi težko rekel, kdo je odgovoren za ta oborožen napad,« je izjavil Garin. General Alfredo Stroessner, kijev Boliviji vladal polnih 36 let, je državi zapustil celo vojsko podkupljivih uradnikov. Zato ne preseneča podatek, da je vrednost prepovedane trgovine znatno večja od uradne, zunanjetrgovinske menjave. »Ameriški tednik Forbes ocenjuje, da znaša vrednost blaga, ki ga trgovci ilegalno vozijo čez mejo, dvanajst milijard dolarjev, uradni paragvajski viri pa navajajo podatek, po katerem znaša vrednost izvoza in uvoza le tri milijarde dolarjev,« je povedal kongresnik Luis Alberto Mauro. Prav v Ci-udadu del Estu prepovedana trgovina najbolj cveti, zato ne preseneča Garino-va izjava, da naj bi mu malijski šefi ponudili celo denarno nagrado, če ne bo več pisal o prepovedanem trgovanju z računalniki in drugimi sodobnimi napravami, ki jih v Paragvaj največkrat vozijo iz Miamija. »Cariniki so mi ponudili 480 mitijonov dolarjev na leto, da bi me utišali. Vzel sem prvi ček v višini pet tisoč dolarjev in ga nakazal na račun dobrodelne organizacije, potem pa vseeno objavil članek o podkupljivih uradnikih,« se je pohvalil Garin. Oblast ni reagirala: nekega uradnika, ki ga je Garin v svojem članku omenil kot vpletenega v nedovoljene posle, so celo povišali in ga iz Ciudad del Esta postavili na pomemben položaj v Asuncio-nu. Čeprav je uradno dokazano, da se po paragvajskih cestah vozi pol milijona avtomobilov, ukradenih v Braziliji in pozneje pretihotaljenih v Paragvaj, Spopadi med tihotapci in prekupčevalci niso redkost niso oblasti sprejele nobenih odločitev, ki bi presekale tihotapske poti. Spretni trgovci zaslužijo tudi s ponarejanjem predmetov svetovno znanih znamk -očala ray ban lahko sosednji Brazilci, pogosti kupci v obmejnih krajih, dobijo že za deset dolarjev. Neki višji državni uradnik je priznal, da se oblast zaveda razvejane prekupčevalske mreže in jo skuša onemogočiti. Čeprav je moral leta 1989 Stroessner po državnem udaru zapustiti predsedniško palačo, je ostal državni aparat nespremenjen - še vedno je raj za tihotapce, saj je na oblasti stara stranka. Predsednik Juan Carlos Wasmosy, prav tako član stranke Colo-rado, je v boju proti korupciji storil bolj malo. Nedavno je zaradi tihotapljenja odstavil finančnega ministra in vodjo carinske uprave, kar nekateri ocenujejo kot dokaz, da se nekaj vendarle spreminja na bolje. »Neumnost,« meni Garin. »Nič se ni spremenilo, Ciudad del Este je še vedno raj za tihotapce.« V mestu s sto tisoč prebivalci je bilo lani ubitih dvesto ljudi, žrtev mafije. »Mafija se je začela organizirati. Prej je delovala le lokalna, zdaj je organizirana že po vsej državi, postala je še močnejša,« je povedal Garin in poudaril, da gre temu pripisati vpliv sosednje Brazilije, ki bolj ostro nastopa proti brazilski mafiji in jo preganja iz umazanih naselij Ria de Ja-niera. Policija, ki je decembra raziskovala umor nekega mafijskega botra, je ugotovila, da je bil umorjen podobno kot svoje odpadnike kaznuje brazilska mafija: neznanci so ga ustrelelili v glavo in zažgali. Jason Webb / Reuter Beg pred kolumbijskimi marksističnimi gverilci PATIO BONTTO - Marksistični gverilci so Martino Santo Gonzales postaviti pred izbiro; ali jim da svojega najstarejSega sina in kravo iz hleva, ati pa jo bodo ubiti. »Ljudi odvlečejo s seboj v planine. Tam jih najprej mučijo, nato pa jih, če ne privolijo v sodelovanje, zverinsko pobijejo. Zato smo morali pobegniti,« nam je z grozo v glasu povedala 50-letna kmetica. Gonzalesova, njen mož Jose Ignacio in njunih deset otrok so morali zaradi državljanske vojne zapustiti kmetijo v vzhodnem delu province Meta in se pridružiti množici beguncev, ki naj bi štela že več kot 500 tisoč nesrečnežev. »Hvala bogu, da smo vsaj ostali skupaj! Res pa je, da smo morali vse svoje premoženje prepustili brezbožnim zločincem«, je še dodala Gonzalesova. Katoliška cerkev je pred časom izdelala študijo o položaju beguncev. »Večinoma so to revni, nedolžni kmetje, ki nikomur niso storili nič žalega, zdaj pa životarijo v predmestjih velikih mest. Politični konflikti so glavni vzrok človeškega trpljenja v naši državi,« je položaj ocenil katoliški duhovnik Jorge Rojas. Gonzalesovi živijo v Patiu Bonitu, enemu najrevnejših predmestij kolumbijske prestolnice Bogote. V tem zanemarjenem, smrdljivem predelu mesta živi več kot 125 tisoč ljudi, ki nimajo nič drugega kot zasilno streho nad glavo. Večina jih je brezposelnih, zato se preživljajo z zbiranjem in prodajanjem odpadkov. Toda Gonzalesovi so imeli srečo; glava družine, oče Jose Ignacio, je zaposlen kot električar. Zasluži le približno sto ameriških dolarjev na mesec, toda Gonzalesovi so kljub temu zadovoljni. »S tem denarjem se težko prebijamo skozi življenje, toda moramo biti zadovoljni. Tudi prej, ko smo živeli v Meti, nismo bili premožni, res pa je, da smo takrat vsaj lahko obdelovali zemljo,« pravi Jose Ignacio. Po Rojesovih besedah so se življenjske razmere teh ljudi po prisilni, primitivni urbanizaciji občutno poslabšali. »V svojih vaseh so imeli šole, kmetijske zadruge, cerkve, ponekod celo bolnišnice. Tukaj nimajo prihodnosti, saj so odrezani od svojega prvotnega življenjskega okolja,« meni Rojes. Sigifiedo Lora Jimenez stoji v svinjaku in hrani trop sivih, mršavih prašičev. »Srečen sem, saj sem mesec dni po prihodu v Patio Bonito našel človeka, ki mi je za razumno ceno prodal brejo svinjo, ki je pred dvema mesecema povrgla mladiče. Skupaj s svojo družino živim v tem svinjaku. Prašiči sicer smr- dijo, pred nekaj dnevi je eden celo ugriznil mojega najmlajšega sina, toda imeli bomo meso, predvsem pa imamo svoj mir in streho nad glavo,« je prostodušno zatrdil 40-letni Lora, ki prihaja iz obmorskega mesta Uraba. To je mesto na obali Karibskega morja, v neposredni bližini panamske meje. Mesto slovi po nasadih kakovostnih banan, žal pa tudi po nasilju. »Komunistični gverilci in desničarske paravojaške enote se že desetletja koljejo med seboj. Tam smo živeli v večnem strahu, zato smo se odločili, da se bomo preselili v Bogoto. Vse svoje premoženje smo pustili v Urabi. Ne morem povedati, kako si želim, da bi se vsi skupaj lahko vrnili domov! Oh, dom!« je zahlipal nesrečni begunec Lora. Kolumbijski predsednik Emesto Samper je pred nekaj meseci marksistični gverili ponudil začetek pogajanj o mirovnem sporazumu, ki naj bi pomenil konec več kot 30-letne državljanjske vojne. Nekateri voditelji komunistične gverile so z odobravanjem sprejeli predsednikovo ponudbo, večina pa se za mirovne pozive ne zmeni. Mir še naprej ostaja le pobožna želja milijonov beguncev, ki jih je državljanjska vojna spravila na rob preživetja. Gilles Castonguay / Reuter NEKJE EVROPI Kavarniško prerokovanje Branko Somen Nekje v Evropi je kavama v prvem nadstropju. Z velikimi okni, skozi katera se vidi na trg, mestno uro, vodomet, rob tržnice, tramvajsko postajo in mlado državo, njene državljane. Težko je dobiti mizo ob oknu, posebno v soboto opoldne. Meni se je posrečilo. Željko je prišel s veliko plastično vrečko in posodami. Ko bo popil kavo, bo odšel na tržnico k svoji zagorski kmetici in kupil skuto, smetano, motovilec, jajčka, kislo zelje... Bil je živčen, ker že mesec dni poučuje na Akademiji dramskih umetnosti, pa še vedno ni dobil plače. Se tega ne ve, kolikšna bo. »Imam sijajne študente. Osem bodočih igralcev. Z vseh vetrov nekdanje države. Iz Maribora, Prištine, Beograda, Skopja...« »Republika državotvornih državljanov.« »Prepirajo se kot z verige spuščeni psi. Vsak je prepričan, da ima najboljši rodovnik, da je perspektiven, da je najpametnejši.« »Z leti bodo mislili drugače ... če jih bodo preživeli.« Jure je prišel z novim Vjesnikom, v katerem je imela kulturna priloga Danica dvajset strani. »Prebral sem, prebral... Tvoj uvodnik, Tudmanov govor o hrvaški kulturi, članek ob obletnici Histrionov, gledališke skupine, katere član je od vsega začetka Zlatko Vitez, zdaj kulturni minister... Podrepnik!« Jure se je branil. »Ne bodi tako ozek. To so nujni teksti. Si kdaj videl knjigo brez platnic, človeka brez obleke, hrane brez krožnika?!« »Ni pomemben krožnik, temveč tisto, kar je na njem. Posebno če si lačen.« »Vino je vedno boljše, če ga piješ iz kristalnega kozarca. V plastičnem se mi je vedno zagnusilo.« »Ti ne boš več pil niti iz zlate kupe,« me je jezno zavrnil Jure. »Življenjski slog. Nima vsak dom kristalnih kozarcev.« »Nima niti demokracije.« »Moj študent je pred dnevi citiral beograjskega režiserja, ki misli, da ne verjeti v Boga, a verjeti v demokracijo, po- meni narediti iz sebe idiota...« Rom je pristopil k mizi s starejšo žensko in jo predstavil. »Prijateljica moje žene. Najboljša ve-deževalka z dlani. Nagovoril sem jo, naj nam ob kavici pove, kaj nas čaka.« Naredili smo ji prostor, primaknili stol, položili roke na mizo. »Kdo bo prvi?« Segla je po Juretovi levici. Zastrmeli smo se v njegovo novinarsko dlan. »Nimaš ničesar, še dolgov ne. Trmast si kot oven. Rad bi izdajal svoj časopis, mesečnik na P, mogoče Profil, vendar zdaj niso časi za indipendent časopise. Vojna je pred vrati. A ti boš živel do smrti!« Ostali smo brez besed. Jure je potegnil roko k sebi, kot da bi ga kdo zasačil pri kakšnem prepovedanem poslu. »Rom vam je povedal vse o meni,« se je spomnil Jure in se branil. »Nisem policija, da bi vedel vse o tebi, česar niti ti sam ne veš,« mu je odbrusil Rom. Vedeževalka pa je segla po Željkovi roki. »Lepa roka. Umetniška. Polna magi- je. Brez tragedije. Vendar se varuj, da te bo obvarovalo. Pomagaj si, da ti bo pomagano. Nesreča nikoli ne počiva.« »Fraze,« je rekel Željko in se zazrl v vedeževalnike oči. »Morda zate. Jaz občutim posebne vibracije. Okrog nas je polno sovraštva. Vendar ne za to mizo. Tu vam bo vedno prijetno. A samo do leta 2000. Potem bo izbruhnila tretja svetovna vojna. Vi ne boste več sedeli za to mizo.« Brez besed sem ji pomolil svojo dlan. »Sami umetniki. Intelektualci. Fasada politične družbe. Dekoracija. Pišete knjige, scenarije, skripta. Niste od tod. Vendar ste pogumni. Veste, kaj je največji problem danes pri nas?! Preveč je strahopetcev. Toda pazite: če ne boste piti, boste dolgo živeti. Živite v znamenju trikotnika. En krak so vaši otroci, vnuki, drugi krak mati, tretji krak žena.« »Bermudski trikotnik,« se je zarežal Jure, ženska pa je zamahnila z roko. »Dovolj za danes. Hvala za kavo. Rom, pozdravi Vesno.« Vstala je. Odšla. »Tebi ni prerokovala,« sem rekel Romu. »Vem, kaj me čaka. Tako kot beograjski režiser.« »Danes smo ga že omenjati.« »Imel je sijajen intervju. O komunizmu. Trdi, da nam ga niso vsilili. Sprejeti smo ga kot kapo, ki se nam je najbolje prilegala. Pozneje smo jo vrgli na tla, skakati po njej, še zdaj jo mendramo. Pri tem smo si namesto nje povezniti na glavo čelado.« »hi se zagnali drug v drugega kot stekli psi.« »Da bi pes ubežal svoji usodi, potrebuje tace, ne dlani.« »Človek božji...« je hotel nekaj reči Rom, pogledal v dlan, se zamislil in obmolčal. To soboto smo se razšli kot razkrinkani »usodovci«. V naših dlaneh ni bilo nikakršnega velikega optimizma. Povsod je kakšna Bosna, Palestina, Čečenija. Skoraj povsod so po dolgem času našli voditelje, zaradi katerih bodo nekateri narodi izgubljeni. Na mojih dlaneh so se črte namreč začele že neopazno izgubljati. _____FILIPINI / DRUGI DAN PAPEŽEVEGA OBISKA_ Papež skibi predvsem za mlade in Kitajsko Kitajska rodoljubna Cerkev se vrača v katoliške vrste? MANILA - Drugi dan obiska papeža Jenza Pavla 11. je minil s srečanjem s filipinskim predsednikom Fidelom Ramosom in z obiskom cerkvene univerze sv. Tomaža, kjer je spregovoril ogromni množici ljudi. Vsebina pogovora s prvim protestanskim predsednikom katoloskih Filipinov ni znana. Bržkone sta se papež in predsednik Ramos dotaknila tudi kočljivega vprašanja družinskega načrtovanja, ki je toliko prahu dvignilo v vrstah filipinske hierarhije, ki odločno nasprotuje vsaki kontracepciji in se torej ne zadovoljuje z dejstvom, da je na Filipinih splav prepovedan, prav tako razpo-roka. Papež Janez Pavel D. pa je kasneje množici kakih 60 tisoč ljudi pred cerkveno univerzo sv. Tomaža ponovno spregovoril mladini. Povedal ji je, da Cerkev išče v mladih »pomoč za rešitev novih generacij pred malenkostmi, frustracijami in praznino, v kateri živi toliko mladih«. »Ko pomislim na vse tiste fante in dekleta, ki bi morali biti moč, upanje in celo vest družbe, a so jetniki v mreži negotovosti in ki brezupno iščejo srečo po poteh, ki ne peljejo k sreči, še bolj vneto molim, da bi mladi katoličani ob koncu drugega tisočletja še globlje spoznali Jezusa,« je povedal papež Janez Pavel II. Poglavar rimsko-kato-liške cerkve pa ob skrbeh za mlade ima svoje misli uprte predvsem v Kitajsko. Včeraj je namreč prvič po štiridesetih letih prišlo do objema met peti- mi duhovniki tako imenovane rodoljubne kitajske katoliške Cerkve, ki so je po Maovem ukazu ustanovili leta 1954, in tajvanskimi škofi. Papež upa, da se bodo pripadniki te odpadniške Cerkve, ki jih je papež Pij XII. izobčil, vrnili v katoliške vrste. Trenutno so dani vsi pogoji, ker so številni pripadniki rodoljubne cerkve v srcu ostali zvesti Vatikanu, današnje kitajske oblasti pa niso več tako ideološko zadrte. Prav zato bo papež Janez Pavel H. po valovih Radia Veritas »vse« katoliške Kitajce pozval k spravi in odpuščanju. V Vatikanu menijo, da ima rodoljubna katoliška cerkev 4 milijone vernikov, ilegalna in trpeča katoliška Cerkev pa kakih 5 milijonov. r IRAK / TARČA SO TUDI POLITICN! NASPROTNIKI h Sadamovo maščevanje Iraški diktator je ukazal amputirati roke in ušesa na tisočem dezerterjev LONDON - Britanski dnevnik »The hidependent« poroča v svoji zadnji številki, da je iraški diktator Sadam Husein ukazal odrezati roke in ušesa tisočem dezerterjev, političnih nasprotnikov in tudi navadnih kriminalcev. Dnevnik posveča veliko pozornost poročilom iraških beguncev: tako je na primer dezerter, ki je prišel v Kurdistan brez ušes, povedal, da je v taboriščih videl kar 300 pohabljenih ljudi. Nekaterim so z žarečim železom vtisnili črko X na čelo. Neki iraški zudravnik pa je povedal, da so dezerterje in politične nasprotnike najprej peljali v bolnišnice, kjer so jim zdravniki amputirali roke ali ušesa, zadnje čase pa je teh obsodb toliko, da morajo zdravniki operacije opravljati kar v zaporih, kjer so higienske razmere obupne. Operacije je prenašala tudi bagdadska državna televizija, saj Sadam želi, da bi se vsi nasprotniki zavedali, kaj tvegajo. Pepež Janez Pavel II. občasno ni uspel prikriti, da je zanj-sedanji pastoralni obisk v Aziji skrajno naporen. (AP) r VELIKA BRITANIJA / SPOLNO NADLEGOVANJE n Triletni otrok spolni izprijenec? Starši zahtevajo odškodnino od vrtca, iz katerega so ga izključili LONDON - Ali lahko 3-letni otrok spolni izprijenec? Na to vprašanje bo moralo odgovoriti britansko Visoko sodišče, potem ko so starši malega Louisa vložili prijavo zoper ravnatelja otroškega vrtca, iz katerega so fantka izključili. Vse se je začelo konec junija, ko so malega Louisa povabili na dom njegove sošolke Victorie. Otroka sta se igrala v plastični kadi, nakar sta se šla igrat v dnevno sobo, kjer sta ostala sama točno tri minute. Ko je Louisova mati prišla v sobo, je opazila, da Victoria nekoliko potrta, vendar temu ni pripisala posebne pozornosti. Naslednjega dne pa ji je ravnatelj vrtca povedal, da je Louis napadel neko sošolko in da so ga zato izključili iz vrtca (kjer so njegovi starši sicer plačevali 8000 funtov letno). »Nihče mi ni povedal, da je šlo za spolni napad,« pravi Louisova mati Gillian, ki je vso zadevo obnovila po pogovoru z Victoriino ma-tero. Za zadevo so prav kmalu zvedeli vsi njihovi sosedje, tako da je mali Louis bil ob vsa prijateljstva, poleg tega, da ni smel več v vrtec. Za njegov rojstni dan so na proslavo prišli samo odrasli, kar je sodu izbilo dno in starši so sklenili obrniti se na Visoko sodišče in zahtevati odškodnino od ravnatelja vrtca »Rose Hill School« iz VVotton-under Edgeja v Gloucestru. Visoko sodišče je sedaj pred nelahko nalogo: določiti bo moralo, če je triletni otrok lahko spolni izprijenec, britanski časopis pa že nestrpno čakajo, kaj vse se bo Se izvedelo. NOVICE V eksploziji na avtobusu izgubilo življenje 9 oseb PEKING - Devet potnikov je izgubilo življenje, trideset pa jih je bilo lažje in težje ranjenih v siloviti eksploziji, ki se je pripetila v nekem avtobusu pri južnokitajskem mestu Wongyuan. Policija domneva, da je eden od potnikov prevažal smodnik za petarde za praznovanje kitajskega novega leta, ki bo 31. januarja. Potres na Japonskem TOKIO - Srednjemočan potres je včeraj prizadel Otočje Izu pred Sagemskim zalivom (150 kilometrov južno od Tokia). Žarišče potresnega sunka jakosti 4, 9 stopnje po Richterju je bilo 10 kilometrov pod morjem pri otoku Mijake. Predsinočnjim pa so na Hokaidu zabeležili potres 6,1 stopnje po Richterju. Na tem otoku so bili v zadnjih dveh tednih kar trije potresni sunki z jakostjo nad 7° po Richterju, tako da se na Japonskem stopnjuje strah pred »velikim potresom«. Polževa slina izvrstno sredstvo proti gubam KOLUMBIJA / KLJUB NAPOROM ZDRAVNIKOV IN PRIJATELJEV Erika se noče sprijazniti z dejstvom, da je edina preživela nesrečo DC-9 Njen zdravnik se boji komplikacij, ker je izgubila vsako voljo do življenja SANTIAGO DE CHILE - Priznani čilski kozmetik Femando Bacunan je odkril, da je polževa slina izvrstno sredstvo proti gubam na obrazu. Vsak čas bo v prodaji posebna mast, ki jo je Bacunan že patentiral. V Veliki Britaniji zaplenili 250 kilogramov kokaina LONDON - Britanski cariniki so predvčerajšnjim na plaži Pavensey Bay (Sussex) zaplenili 250 kilogramov kokaina, vrednega 25 milijonov funtov. Aretirali so tudi sedem oseb. CARTAGENA (KOLUMBIJA) - Erika Delga-do nepotolažljivo joče v cartagenski bolnišnici in kliče očeta, mater in brata, ki so med 51 mrtvimi v predvčerajšnjem strmoglavljenju kolumbijskega LC-g pri Cartageni. Zdravniki in prijatelji trdijo, da se 9-letna Erika noče sprijazniti z dejstvom, da je edina preživela letalsko nesrečo. S starši in bratom se je Po božičnih in novoletnih praznikih, ki jih je Preživela pri sorodnikih v glavnem mestu Kolumbije, vračala v Carageno. Sedaj je v šoku in v globoki depresiji, tako da to bolj skrbi zdravnike kot zlomi nog in medenice. »Ne bo se vrnila v šo-io, ker so njeni starši umrli,« je povedala nje- na 8-letna prijateljica Diana Carolina Hincapie, ki jo je obiskala v bolnišnici. Erika se je čudežno rešila, ker jo je po padcu letala v močvirje zagnalo iz letala na plavajoče sklade trsja. Sama trdi, da jo je rešila mama, a zdravniki niso v to prepričani, ker je Erika iz svojega spomina izbrisala zadnje najbolj tragične trenutke letalske tragedije, tako da se spominja le tistega, kar se je dogajalo pred nesrečo. Reševalci so jo našli jokajočo na plavajočem skladu trsja in jo takoj odpeljali v cartagensko bolnišnico. Njen zdravnik Luis Oviedo se boji morebitnih dihalnih in ledvičnih komplikacij, ker je otrok izgubil vsako voljo do življenja. Arhivski posnetek Erike Delgado (skrajna desna) s straši in bratom, koje imela 5 let. (AP) V Mehiki nova odkritja predkolumbijskih kultur CIUDAD DE MEXICO - Po odkritju 5000 let starih jamskih slik in 1100 let starih kipcev bodo morali bržkone na novo napisati zgodovino mehiških predkolumbijskih kultur. Do prvega odkritja je prišlo med gradnjo avtoceste med zveznima mehiškima državama Puebla in Oaxaca. Pri Tehouacanu je šest arheologov v raznih jamah odkrilo 170 posameznih in skupinskih slik bojevnikov, poleg teh še slike kač, jelenov in drugih živali. Najstarejše slike so nastale 3500 let pred Kristusovim rojstvom, najmlajše pa leta 1250. Pri Yahualici (zvezna država Hidalgo) pa je neki arheolog našel 200 kamnitih kipcev visokih 70 centimetrov, ki v marsičem spominjajo na kipce chac-moole (ljudje-jaguari) tolteške kulture, le da so ti zravnani in ne čepijo. Finski trajekt nasedel STOCKHOLM - Finski trajekt Silja Europa, ki je z 2.500 potniki plul iz finskega Trnka v Stockholm, je nasedel na plitvinah pred švedsko prestolnico. Trajektu je uspelo nadaljevati plovbo, tako da je v Stockholm prispel s 45-minutno zamudo. TV SPORED Sobota, 14. januarja 1995 SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 08.55 08.30 09.15 09.25 09.40 10.25 10.10 11.45 13.00 13.05 14.05 14.20 15.15 16.45 17.00 17.10 18.00 18.45 19.05 19.20 19.30 19.50 20.10 21.10 21.25 21.50 22.00 22.30 23.15 Radovedni Taeek: PlaSč, pon. Moja enciklopedija živali: Zebra, pon. Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi kljukec, 2/6 del gledališke predstave SLG Celje Učimo se ročnih ustvarjalnosti, ponovitev 2. oddaje Pod klobukom, pon. Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, pon. Zgodbe iz školjke, pon. Pikica in zajček, avstralski risani film Poročila Moški, ženske, ponovitev Videostrani Tednik, pon. Poglej in zadeni, pon. Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Iskanje pustolovščin, 1/6 del ameriške dokumentarne serije RPL - Studio Luvvigana Hugo, igrica Risanka Žrebanje 3x3 Tv dnevnik 2, vreme, šport Utrip Križkraž Za tv kamero Na štirih kolesih, 2/12 am. dokumentarne nadaljevanke Ozare Tv dnevnik, vreme, šport Sova: Severna obzorja, 9/33 ameriška nanizanka Maibritt, nemški film 6" SLOVENIJA 2 08.00 08.10 09.05 09.20 10.10 10.35 11.25 12.25 13.20 13.45 16.30 18.00 18.30 19.00 19.05 20.10 22.30 00.40 Video strani Človek in glasba: London 18. stoletja, 3. del Tmris lična oddaja, pon. Gozdarska hiša Falkenau,‘pon. 8/13 del nem. nadaljevanke Sova, ponovitev: Davov svet, 11/24 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 8/33 del ameriške nanizanke Garmisch - Partenkirchen: Superveleslalom (Z), prenos Kitzbiihel: Smuk (M), prenos Rogla: Slalom (Z), reportaža Engelberg: Smučarski skoki, prenos Kranj: Otvoritev olimpijskega bazena, prenos Festival na ledu, športni film Slovenski magazin Podarim - dobim Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper- Capodistria Havana, ameriški film Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila Stevie Nicks Glasbena lestvica Video strani A KANALA 07.00 Video strani 09.00 09.05 10.00 Spot tedna CMT Teden na borzi 10.10 11.10 11.45 12.15 12.20 Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Dance Session, ponovitev oddaje o plesu Zločini stoletja, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke Spot tedna Video strani 17.20 18.25 20.00 Spot tedna Dvojno Veronikino življenje, ponovitev filma Igrajo: Irene Jacob, Philipe Volter, Jery Gudejko, Sandrine Dumas in drugi Vreme 20.05 20.35 21.30 23.00 Krik, oddaja o stilu Splošna praksa, 4. del avstralske nanizanke Grešiti je človeško Mladi VVerther, francoski film, 1993 Igrajo: Ismael Jole, Marie Rousseau, Thomas Bremond Režija: Michael Winner Vreme 23.05 23.35 23.40 Živeti danes - peščica pekla, ponovitev dokumentarne oddaje Spot tedna CMT 01.00 Video strani MMTV (62. kanal) 17.00 17.30 18.15 21.00 ,22.30 00.00 MMTV shop, televizijska prodaja Popotnik, ponovitev Turistično okno, ponovitev Sport MMTV Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja MMTV shop, televizijska prodaja Slovenec leta 1994, posnetek iz Litije Robotronic, računalniške igrice, vodi Miki Šarec The Hurricane, ameriški pustolovski film Igrajo: Larry Hagman, VVill Geer Video strani in ob 01.00 Deutsche VVelle ©RAM gg RETE 4 7.00 9.00 10.00 10.55 13.25 13.30 14.00 15.15 15.45 17.40 17.55 18.00 18.15 19.35 19.50 20.40 23.25 23.15 0.05 0.15 0.20 2.20 Otroški variete La Banda dello Zecchino Oddaja za najmlajše, risanke Dok.: Velike razstave Srečanje s papežem ob 10.Svetovnem dnevu mladosti Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualna odd. o morju: Linea blu 7 dni v Parlamentu Otroški variete Disney Club, risanke Aktualni tednik TG1 Almanah Izžrebanje lota Dnevnik Oddaja o zdravju in lepoti Piil sani piu belli Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: Caro Bebe (vodi Marisa Laurito) Dnevnik Posebnosti TG 1 Dnevnik 1 in vreme Filmske novosti Film: New York Stories (kom., ZDA '89, r. M. Scorsese, F. Coppol, W. Allen, i. N. Nolte, G. Giannini, W. Allen Opera: Veliki interpreti -Gino Bechi, Nicola Rossi Lemeni RAI 2 6.30 6.55 10.55 11.15 12.00 13.00 14.50 15.40 15.45 16.20 18.00 18.45 19.35 20.20 20.40 22.25 23.15 23.35 1.35 Videocomic Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Tvoj bližnji Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme | Film: Coppia d’assi con | regina (ZDA ’91) Izžrebanje lota Dok.: Dreams Roads, 2. Film: II ritomo del pisto-lero (vestem, ZDA ’67, i. R. Taylor, A. Martin) Aktualno: Sereno varia-bile Nam: La legge di Bird Vreme, dnevnik in šport Kviz: Ko bi bil Sherlock Homes Film: La mente del cri-raine (dram., ZDA ’93, i. J. Bisset, M. Kato) Film: Legge 627 (dram.. Fr. ’92, i. D. Bezace) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o televizijskih progr. Canal Grande laraichevedrai Nočni dnevnik ^ RAI 3 6.35 7.30 9.00 9.30 Pregled tiska, Drobci Film: Diceria deli’ untore (dram., It. ’90, i. F. Nero) Dnevnik o televizijskih progr. Laraichevedrai Film:L’ ostaggio (krim., ZDA ’49, LE. Flvnn) 7.15 8.00 9.00 13.30 14.00 16.00 17.00 18.00 20.30 22.30 1.00 Nam: Love Boat Nad.: Diritto di nascere, 8.30 Pantanal Varietre: Buona giomata, vmes 9.30 nad. Guadalu-pe, 10.30 Catene d'amo-re, 11.35 Febbre d’amor-re, 12,30 Lasciati amare, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Medicine a confronto Nad.: La donna del mi-stero Aktualno: Perdonam (vodi Davide Mengacci) Film:I due marescialli (kom., It. ’61, i. Toto), vmes (19.00) dnevnik Nam: Crimini misteriosi, 21.30 Burk Film: II pianeta delle scimmie (fanbt., ZDA ’68, i. C. Heston), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska 8 CANALE 5 6.30 9.00 10.30 11.45 13.00 13.25 13.40 16.00 17.55 18.00 20.00 20.40 23.00 23.30 1.30 Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, lO.OOAffare fatto Nam: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.25 Anteprima Otroški variete Bim bum bam, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Champagne (vodi Pippo Franco) Variete: Gommapiuma FilnuShining (srh., ZDA ’80, r. S. Kubrick, i. J. Ni-cholson, S. Duvall), vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Aktualno: Village Variete: Non e la RAI Aktualno: Ciak Nan.: Star Trek Variete: Benny Hill Nan.: 11 principe di Bel Air, 17.45 Ultraman, 18.15 Robocop Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Film: Fronti a tutto (krim., ZDA ’89, i. A. Edwards, F. VVhitaker) Nan.: Belle e pericolose Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Dok.: Pred 20 leti SP v smučanju: ženski superveleslalom, 12.20 moški smuk Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Sport: odbojka, vaterpolo, IP v košarki Vreme in dnevnik Deželne vesti, šport Aktualna odd.:Omnibus Dan v preturi Dnevnik S TELE 4 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 nan. Le spie MONTECARLO Aktualni odd.: Harem (vodi C. Spaak), 23.40 Letti gemelli Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario, vmes filma La recita a quattro (J. Rivette ’88), Mon cas (’86) 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik Film: Colpo grosso alla napoletana (kom., ’67) Nogomet Film: I diavoli delle tene-bre (srh., ’64) 8B Koper run Hrvaška 1 15.00 16.00 16.10 17.00 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 21.25 21.45 22.15 22.30 Juke Box, pon. I. dela Euronevvs Juke Box, pon. II. dela Srečanje z zgodovino, avtor: Ezio Giuricin Slovenski program Zamejski program Tv Poper - kabaret Primorska kronika Tv dnevnik Jutri je nedelja - verska oddaja Istrski itinerarji Euronevvs Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 6. oddaja: »Giuseppe Tartini alla Sala della mušica deli ospedaletto« Achtung Baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes - dnevnik Zmenek, francoska kriminalka, 1961 Igrajo: Jean - Claude Pascal, Annie Girardot; režija: Jean Delannoy 08.45 08.55 09.00 10.30 11.30 12.00 12.05 12.50 13.35 14.15 14.40 15.25 15.35 16.30 18.00 18.30 19.15 19.30 20.02 20.10 21.50 22.40 23.20 Tv-koledar Poročila Dobro jutro Sezamova ulica Kapitan Zaspan, risanka Poročila Cesarica, 72/211 del Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Briljantina Risanka Prizma, multinacionalni magazin Poročila Bony, 9/14 del serije Razdrta družina, ameriški film, 1993 Igrajo: Richard Crena, rhea Perlman, Lindy Kelsey in drugi; režija: Sandy Smolan Televizija o televiziji Hrvat tujega rodu, dokumentarna oddaja Na začetku je bila Beseda Dnevnik Sport Malone, ameriški film, 1987 Igrajo: Burt Reynolds, Cliff Robetson, Kenneth McMillan, Cintbia Gibb, Lauren Hutton in drugi; režija: Harley Cockliss V dobri družbi: Meri Ce-tinič, glasbena oddaja Slika na sliko Poročila 23.25 Sanje brez meja (□IMF’Avstrija 1 y Cas v sliki A Poslednjič sem videl Pariz, pon. am. filma r Rocket Man, pon, ameri- škega filma HelloAustria, Hello Vien-na OtO Hrvaška 2 Cas v sliki Gospodar v hiši, nemški- Kitzbiihel: Smuk (M), film prenos Raji živali Risanka Otroški progarm V avtobusu, angleška hu- Beverly Hils 90210 moristična serija Mini čas v sliki Carmina Burana, opera X-Large Ekran brez okvirja Cas v sliki Zagreb: Košarka Ali Zdravnica dr. Quinn Starš, prenos Zlata dekleta Risanka Cas v sliki, vreme Dnevnik, šport Sport »KYTV«, 7/12 del humo- Stavimo da... ristične srije Slepi strah, kanadska Cro Pop Rock psihološka srhljivka, Latinica: Rak 1988 j*! Športna sobota Režija: Tom Berry Nočna izmena: Cas v sliki Severna obzorja, 60/88 Zaklad morskih psov. del ameriške nadaljevan- ameriški pustolovski- ke film,1974 Hale in Pace, 1/12 del Igrajo: Cornel VVilde,- humoristične serije John Neilson Hot Spot, ameriški film, Dempsey in Makepeace 1990 Video strani EIMF1 Avstrija 2 @ Madžarska 11.00 11.20 14.05 15.00 16.30 17.00 17.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.15 22.20 22.30 22.35 22.50 00.15 00.45 01.20 Vreme Garmisch - Partenkirchen: Superveleslalom (Z), prenos KitzBiihel: Smuk (M), prenos Nekoč - da Capo Ščuka v ribniku Slika Avstrije Ozri se po deželi Kdo me hoče, živali iščejo dom Nogomet Avstrija danes Cas v sliki, vreme Kultura Želo, ameriški film, 1973 Igrajo: Paul Nevvman, Robert Redford in drugi Cas v sliki Cas na nabodalu Sport Kottan preiskuje Monthy Pyton's Flying Circus Round Midnight Video strani 06.00 08.00 11.00 11.30 Sončni vzhod Otroški program Po sledeh sončnega žarka, serija Zgodovina madžarske tehnike, serija Zvon, video strani Resna glasba Napovednik programa Natura magazin Prirodoslovni film Bodi dober do smrti, madžarski cb film Cas X 17.15 17.30 18.25 19.05 Storije, Odprta usta Kolo sreče Za otroke 19.30 20.25 Dnevnik Zasebna vojna Lucinde Smith, 1. del tv - filma 22.00 22.05 22.55 Dnevi obleganja, Budimpešta, zima 1944/45 V meni je mir, razgovor Nancy VVilson, ameriški glasbeni film TV SLOVENIJA 1 23.15 MAIBRITT nemški barvnii film Scenarij: Volodja Semitjov Rezija: Boštjan Hladnik Fotografija: Gerhard Kruger Glasba: Christian Bruhn Igrajo: Jane Axell, Gunnar Moller, Karl Schonbock, Coni Henser, Hubert von Meyerinck Slovenski filmski ustvarjalec Boštjan Hladnik je pogosto gostoval na tujem. Bil je asistent francoskega novovalovca Clauda Chabrola, nato pa si je v domovini ustvaril sloves svojevrstnega cineasta, dinamičnega in polnega nenavadnega humorja, ki ga vnaša večinoma v drzne erotične prizore. Ko je nemška družba UFA v pogodbi s Piran filmom zaupala režijo filma MAIBRITT Boštjanu Hladniku, je znova dokazal, da se navdušuje nad temami, ki so obenem humorne in erotične. MAIBRITT je simboličen naslov filma, ki se večinoma dogaja v Stockholmu. Tako kot slavni švedski igralki in nekoč ameriškemu sex simbolu je ime glavni junakinji filma, Švedinji, ki junaku nudi posebne užitke. Johann Mintz je mlad uradnik, ki mora opravljati vsakdanjo tlako v velikem podjetju. Je vesel in prijazen fant, ki mu, seveda na fantovo veliko veselje, direktor naloži pomemben posel, ki naj bi ga opravil v Stockholmu. V Nemčiji je epidemija gripe in prav vsi v podjetju so bolni, tako da se prav Johannu ponudi lepa priložnost. Zaradi gripe tudi sporočila ne prihajajo iz kraja v kraj tako, kot bi morala, in fantovo bivanje se v Stockholmu znatno podaljša. Film prikazuje švedsko prestolnico kot mesto svobode, ne le erotične, kjer vsi dožive še nesluteno sprostitev. Film je bil v Nemčiji prepovedan za mladino pod dvanajstim letom. TV SLOVENIJA 1 17.10 ISKANJE PUSTOLOVŠČIN, ameriška dokumentarna serija Mornarji so več stoletij sanjarili o prehodu čez ledeno puščavo Arktičnega kroga. V tistih varljivih vodah so ostre nazobčane ledene plošče terjale življenja številnih, ki so si drznili podati se v severna morja v lesenih ladjicah. Danes se je odpravil globoko na sever Kanade nov rod raziskovalcev v upanju, da odkrijejo skrivnosti, ki jih pokriva debela ledena preproga, in spoznajo usodo nesrečnih pogumnih raziskovalcev pred sto leti. Na krovu raziskovalne ladje so bili znanstveniki in potapljači, ekipa, ki jo je zbral kanadski zdravnik in podvodni raziskovalec Joe Maclnnis. Iskali so razbitine britanske oskrbovalne ladje Breadalbane, ki so jo leta 1853 zdrobile ledene plošče. Maclnnis jo je iskal kar pet let zapored. Nekajkrat mu sploh ni uspelo prebiti ledene odeje. Našli sojo v petem poskusu, sredi zime. S posebnim sonarjem so določili položaj ladje, pri iskanju so si pomagali z robotsko vodenim plovilom, opremljenim z lučmi in kamerami. Potapljači so morali obleči posebne potapljaške obleke. Ko so ladjo končno našli, so odnesli ladijsko krmilo v jpomin na vse, ki so utonili v ledenem morju.____ • TV SLOVENIJA 2 18.30 A SLOVENSKI MAGAZIN, informativna oddaja Tudi v letu 1995 TV Slovenija načrtuje štirinajst dnevni magazin o Sloveniji, ki ga v angleškem jeziku predvajajo v ZDA (New York in San Francisco), v nemškem pa enkrat mesečno satelit 3SAT (ob 12.30) in ga je videti nad Evropo. V prvi letošnji oddaji - na TVS bomo predvajali nemško verzijo, ki jo povezujeta Urška Valenčič in Primož Žvokelj - bo osem kratkih reportažnih zapisov, med njimi o Dalmatinovi bibliji, o izdelovalcu hokejskih Palic, o slovenskih arhitektih v Sibiriji in še kaj._ 00 Sv TV SLOVENIJA 1 20.10 KRIŽKRAŽ V ogledalu rož Roža je najbolj vsakdanje in najbolj priročno darilo. Ponavadi je to vrtnica. Ena sama. Pri Rimljanih Podoba zmage in ponosa, pri nas znamenje ljubezni. Njen vonj in lepota spominjata na rajske strasti. Verjetno se o simboličnem pomenu rož pri samem nakupu redkokdaj sprašujemo. Ne glede na to, kaj vse njihove barve, vonjave in oblike sporočajo. Slikarji so nanašali na platno besedo za besedo ali bolje, podobo za podobo in cvetlicam včasih celo pridajali spremenjen videz, torej (udi pomen. Kamelije so bile usodne za Dumaso-vo damo, nič bolje se ni godilo črnemu tulipanu. Kaj se danes godi z belo krizantemo in koliko je mamljiv vonj narcis še vedno simbol našega samoljubja, naše samozagledanosti? Morda bomo (udi sami videli rože nekoliko drugače, če bomo poznali tudi njihov malce bolj zapleteni značaj. O tem se bomo pogovarjali z različnimi gosti v stu-_jdiu in na to temo izbrali tudi skritega gosta._ TV SLOVENIJA 1 11.45 PIKICA IN ZAJČEK, avstralski film Kombinacija standardne risbe z dokumentarnimi posnetki pa tudi igranimi prizori je že kar razpoznavni znak Grosove produkcije, še posebej zato, ker v njegovih filmih kombinacija »cenene« Odokumentamo-sti h drage animacije posreduje značilne avstralske Posebnosti. To še posebej velja za sicer sentimentai-no zgodbico o Ftkici in zajčku: resničnost in svet domišljije dajeta smiselno celoto, ki bogati čustveni svet nojmlajših gledalcev. TV SLOVENIJA 2/ NOCOJ OB 20.10 Nemiri v Kubi, vojska in policija Havana, ameriški film, 1990 Scenarij: Judith Rascoe, David Rayfiel Fotografija: Owen Roi-zman Glasba: Dave Grusin Režija: Sydney Pollack Igrajo: Robert Redford, Lena Olin, Alan Arkin, Tomas Milian, Daniel DA-vis, Tony Plana, Betsy Brantley, Rani Julia, Mark Rydell, Lise Cutter Havana v Času božica 1958. Kubo pretresajo nemiri, vojska in policija diktatorja Batiste z zadnjimi močmi vzdržujeta nekakšen privid miru, vsaj v glavnem mestu. Batistov režim, ki temelji na zelo omejeni oligarhiji vojaškega vrha je vse bolj osamljen - tudi ZDA -takšnega kot je, ne podpira veC. Havana je kljub temu še vedno mondeno središče, kjer se zbirajo bogati turisti, pa tudi sleparji, ki bi radi obogateli na njihov račun. Jack Weil (R. Redford) je hazarder, kockar, šarmanten gospod; obrati hoče naivne turiste - Američane, ki ne vedo kam z denarjem. Srečanje s skrivnostnim zdravnikom - revolucionarnim aktivistom (Raul Julia - njegovo ime boste zaman iskali v naja-vni in odjavni špici) sicer ne spremeni njegovega življenja, paC pa začenja videti stvari, ki bi jih sicer ne. Nehote se vse bolj pogreza v zapletene in nevarne odnose, ki bi ga utegnili drago stati, če se Batistov režim ne bi zrušil... RIL 05,20 Za otroke; 11.30 Earie, Indiana; 11.55 Vsi ljubijo Julijo; 12.25 Kdo je Sef?; 13.00 Princ z Bel -Aira, serija; 13.35 Polna hiša; 14.10 Korak za korakom; 14.45 Nogomet; 16,45 Beverly Mills 90210; 17.45 Melrose Place; 18.45 Poročila; 19.10 Mini Raybeck Show; 20.15 Sanjska poroka; 22.00 Kako prosim!; 00.00 Sobotna noč RIL 2 05.40-14.15 Ponovitve; 14.15 Dva bedaka proti Goldfingeiju, it. - špan. film; 16.05 Nina, franc, -nem. film; 18.15 Poročil se bom z družino; 19.05 Samo čez moje truplo; 20.15 James Bond 007 -v službi njenega veličanstva, angleški triler, 1969; 22.30 Poltergeist, ameriška grozljivka SKY MOVIES 15.25 Sirga; 17.00 Wild Gard; 19.00 Hook 21.00 Buffy The Vampire Slayer; 23.00 Passenger 57 MOVIE CHANNEL 13.00 Uonheart: The Children's Crusade; 15.00 Meteor; 17.00 Crooks Anonymous; 19.00 Radio Flyer; 21.00 Cliffhanger; 23.00 In The Copany Of Darkness FILMNET + 14.00 Barbarians At The Gate; 16.00 The VVoman Of VVIndsor, 1 .del; 18.00 The VVoman Of VVmdsor, 2, del; 19.20 Indochine; 22.00 Con-senfiung Adutts SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; McLauglinova skupina; Europa Journal; Video moda; 14.00 Sport; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushua-ia; 21.30 Govorimo o jazzu; 23.30 The Tonight Show, pon.; 23.30 Frame Up blues, ameriška srhljivka, 1989 CNN 12.30 Travel Guide; 13.30 Healtworks; 16.00 Lany King Live; 17.30 Your Money; 19.30 Evans And Novak; 22.30 Style; 23.30 Future watch; 00.30 Shovvbiz Today; 01.00 The VVorld Today; 01.30 Diplomatic Licence; 02.00 Pinnacle MUSIČ TELEVISION 10.30 The Zig & Zag Show; 11.00 The Big Picture; 11.30 Hit Ust U.K.; 13.30 First Look; 14.00 The Hits VVeekend: Take That, REM, Aerosmith; 17.00 Dance; 18.00 The Big Pictue; 18.30 Rockumentary: Janet Jakson; 19.00 European Top 20; 21.00 Unplugged: Herbert Gronemeyer; 22.00 Soul; 23,00 First Look 00.00 Yo! SKY ONE 15.00 Knights And Wamore; 16,00 Družinske vezi; 16.30 Baby Talk; 17.00 VVonder VVoman; 18.00 Parker Lewis Cant loose: Poletje '92; 19.00 Rokoborba; 20.00 M.A.S.H.; 21.00 The Extraordinary, dokum. serija; 22.00 Cops I.; 22.30 Cops II.; 23.00 Comedy Rules; 23.30 Seinfeld PRC7 12.00 Scorch; 12.25 Parker Lewis;12.25 Batman; 13.25 Superboy; 13.50 Potovanje na dno morja; 14.50 Reptide; 16,20 Normani, it. - franc, pustolovski film, 1962; 18.55 Sef policije; 20.00 Poročila; 20.15 Krokodil Dundee II, am. - aus, komedija; 22.25 Smrtonosni vpliv, am. kriminalka, 1990; 00.20 Poročita PREMIERE 16.10 Dragon; The Bruce Lee Story, am. akcijski film; 18.05 Premiere; 18.25 Easy Rider, am. kultni film; 20.15 Dennis, ameriška komedija. 1993; 21.55 Alive, ameriška drama, 1993 SATI 06.00 Za otroke; 10.25 Košarka, vrhunci NBA; 11.40 Denar leži na cesti, am. kom., 1975; 13.20 Nori par, angl. kom.; 15.10 Staylng Alive, am. plesni film; 17.00 Pojdi na vsel; 18.00 Nogomet; 18.30 Gospod Smith, uvodni film k am. seriji; 19.25 Kolo sreče; 20.15 Jekleni Gustav, nem. komedija EUROSPORT 08.30 Rally; 09.00 Nogomet, posnetek iz Ryada; 10.00 Rdly; 11.00 VVrestling; 12.00 Smuk (M), iz Krtzbuhla; 14.00 Smučarski skoki, prenos; 16.00 Superveleslalom (2), iz Garmisch Partenkirchna; 18.00 Smučarski teki. posn. iz Novega mesta Češka; 19.00 Borilni športi; 20.00 Nogomet; 21.30 Rally; 22.00 Boks; 00.00 VVrestling Tok pripovedi močno spominja na mojstrovino -Casablanca Michaela Curti-za. Sicer pa je bil roman -predloga Judith Rascoe napisan že sredi sedemdesetih let - že v času, ko je bil novi revolucionarni Castrov režim na Kubi že dodobra kompromitiran. Avtorji niso hoteli posneti političnega filma, še najmanj proticastrovskega - saj je bil Cas revolucije in njene zmage vendarle pozitivno dejanje - vsaj v odnosu do Batisto ve vojaške diktature. V ospredju je predvsem ljubezenska zgodba, v kateri bi naj šarmantni Robert Redford in lepa Lena Olin očarala gledalce in zagotovila rentabilnost naložbe -35 milijonov dolarjev - kolikor je film stal. Slovenija 1 4.30.5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Govorimo francosko; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12,10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 koncert iz naših krajev; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 SP v smučanju; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih in Glasbene želje; 17.50 Sport; 19,00 Sobotni večer z J. VVebrom; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 izobraževalni program; 15.00 Moteti in šansoni; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 C. Ives; 19.30 Opera: Netopir; 22.55 Znamenite par-titurei; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila: 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila: 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 14.00 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Večerni studio; 20.00 Športni program na Modrem V. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve: 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.: 14.50 Single tedna; 45,00 Redazione te en; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 8.40 Peter Steple; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 111.00 No-tranjsko-kraški mozaik; 11.15 Angleščina; 12,00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15 RGL komentira in obvešča; 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.10 Štiri tačke; 10.40 Informma-cije, zaposlovanje; 11.20 Čestitke; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 19.30 Večerni pr.. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža: 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni program. Radio študent 11.00 Preklopetek-lop; 14.30 RO: Mojstri turške glasbe; 17.45 Co-me together; 19.00 TB: Anthony Braxton; 20.30 DJ Grafflti: Tav Falco. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19,00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Re-vival; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert; 11.30 Soft Musič; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas; 12.30 Glasba za vse okuse; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml In glasba; 18.00 Mala scena: Po galeriji Herodotovih muz (A. Rebula, 5. del); 18.25 Slovenska lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. GOSPODARSTVO IN FINANCE Sobota, 14. januarja 1995 MENJALNIŠKI TEČAJI 13. januar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,50 81,40 11,39 11,59 7,45 7,80 A banka Koper 80,20 81,80 11,30 11,62 7,45 7,79 A banka Nova Gorica 80,65 81,65 11,30 11,64 7,45 7,79 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,80 81,60 11,35 11,65 7,20 7,69 Banka Noricum* d.d., f: 133-40-55 80,50 81,40 11,30 11,60 7,50 7,90 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,72 81,51 11,18 11,65 7,57 7,68 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,70 81,20 11,20 11,50 7,50 7,80 Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 80,70 81,30 11,37 11,53 7,52 7,78 Creditanstalt d. d. 80,50 81,80 11,40 11,70 7,60 8,00 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 - - - - - - Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,05 81,10 11,45 11,50 7,68 7,70 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,00 81,04 11,47 11,48 7,67 7,69 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/ 26515, od 7-19, sob od 7-15 80,80 81,50 11,37 11,50 7,47 7,69 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 80,70 81,40 11,37 11,50 7,47 7,69 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,70 81,40 11,37 11,50 7,47 7,69 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,70 81,40 11,37 11,50 7,47 7,69 Kompas Hertz Bled* Tel:064/741519, od8-12,17-19, sobod7-16 80,70 81,40 11,37 11,50 7,47 7,69 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,70 81,40 11,37 11,50 7,47 7,69 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,70 81,40 11,37 11,50 7,47 7,69 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,00 81,90 11,35 11,65 7,45 7,85 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,75 81,50 11,35 11,58 7,60 7,70 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,65 81,45 11,41 11,65 7,55 7,90 Poštna banka Slovenije* 79,50 81,50 10,90 11,53 7,22 7,70 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,00 81,10 11,50 11,52 7,66 7,70 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,90 81,10 11,46 11,53 7,67 7,68 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,00 81,50 11,50 11,55 7,40 7,85 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,10 81,45 11,53 11,56 7,35 7,85 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,66 81,85 11,30 11,69 7,35 7,85 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,80 81,49 11,40 11,55 7,60 7,67 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,00 81,49 11,41 11,57 7,58 7,85 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,80 81,60 11,45 11,58 7,40 7,80 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,00 81,60 11,47 11,58 7,30 7,85 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,65 81,20 11,41 11,52 7,52 7,79 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 81,00 81,45 11,45 11,60 7,61 7,80 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,80 81,10 11,38 11,60 7,60 7,82 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,60 81,48 11,35 11,60 7,50 7,85 SKB d.d.,*** 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,80 81,20 11,45 11,52 7,60 7,73 SZKB d.d. Ljubljana 80,80 81,30 11,40 11,57 7,56 7,87 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,95 81,80 11,40 11,62 7,65 7,90 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,00 81,10 11,45 11,49 7,68 7,70 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Sedež: tei. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 13. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1595,00 1645,00 nemška marka 1050,00 1075,00 francoski frank 302,00 311,50 holandski gulden 932,50 962,00 belgijski frank 50,80 52,30 funt šterling 2515,00 2590,00 irski šterling 2480,00 2560,00 danska krona 265,00 273,00 grška drahma 6,50 6,95 kanadski dolar 1127,00 1162,00 japonski jen 16,15 16,70 švicarski frank 1248,00 1287,00 avstrijski šiling 148,75 153,25 norveška krona 238,75 246,00 švedska krona 213,50 220,00 portugalski escudo 9,90 10,40 španska pezeta 11,90 12,40 avstralski dolar 1213,00 1253,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 13. JANUAR 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1600,00 1645,00 nemška marka 1051,00 1071,00 francoski frank 302,00 311,00 holandski gulden 933,00 951,00 belgijski frank 50,60 52,00 funt šterling 2516,00 2586,00 irski šterling 2485,00 2570,00 danska krona 265,00 273,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1128,00 1165,00 švicarski frank 1253,00 1280,00 avstrijski šiling 148,70 152,70 slovenski tolar 12,70 13,20 13. JANUAR 1995' dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,70 13,20 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,20 13. JANUAR 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.532 - francoski frank 28.904 - nizozemski gulden 89.179 belgijski frank 4.850 španska peseta - danska krona 25.369 kanadski dolar 1.078 japonski jen 1.554 švicarski frank - avstrijski šiling 14.212 italijanska lira - 0.944 švedska krona -- ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 16.1.1995 1. Redni tečaj m DEM 82.12 2. Tečaj za tenninsko-valutne pogodbe za DEM 80.98 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 12.1.1995 MENJALNICA HIDA 06i/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 009 z dne 13. 1. 1995-Tečaji veljajo od 14. 1. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šilinc šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 95,0599 1159,2012 395,6064 87,9678 2069,2216 2643,9283 2357,5538 8156,4965 7,7054 126,7846 7273,8820 1863,5147 78,9549 1672,0818 9716,4264 196,2371 124,9820 154,4474 93,7998 95,3459 1162,6893 396,7968 88,2325 2075,4479 2651,8840 2364,6477 8181,0396 52,5877 194,5451 7,7286 2200,0000 127,1661 7295,7693 1869,1221 79,1925 1677,1131 9745,6634 196,8276 125,3581 154,9121 94,0820 95,6319 1166,1774 397,9872 88,4972 2081,6742 2659,8397 2371,7416 8205,5827 52,7455 195,1287 7,7518 127,5476 7317,6566 1874,7295 79,4301 1682,1444 9774,9004 197,4181 125,7342 155,3768 94,3642 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14. januarja 1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN tekoča nominalna vrednost za APOEN _____ (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 23. 1. 1995: 1,500,000 808,098 817,072 1,625,171 107.7465% 108.9430% 108.3447% 150,000 80,810 81,707 162,517 LJUBLJANSKA latiGaBA UVSUASA STOCI nCHANCLHC ' Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d,d, Ljubljana št.: 7 Datum: 13. 1.1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.dai(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaS poniiia Max. Min. mar »uf.W.« IKšTilTR trew LEKC 796 (4.5.93) 11.100 10.1 11.48 tj 11.501 r n PUB 1.000 (6.6.94 16.354 ,26 13.1 16.26 j 16.401 16.5« 16.210 1.913 SAL 500 (7)(29.8.94 21.019 ,94- 13.1 20.92 j 21.0« 21.180 20.910 11.350 SKBR 458 (16.5.94.) 38.006 ,01- 13.1 37.85 j 38.051 38.2« 37,900 50.320 ME nirar RS01 8,0 4.(31.12.94 100,3 ,05 13.1 100, 0 100,7 1«), 100,0 27.767 RS02 9,5 8.(1.10.94 106,4 ,10 13.1 106, 4 106,f 106,6 106,4 85.633 RS08 5,0 3.(30.11.94 94,3 ,79- 13.1 96,( 94, 94,3 198 usu •7,0 4,(15.1,95 100,4 9.1 102,t RSUD 8,0 4.(31.12.94 97,7A 1,72- 13.1 97,' E 99,4 97, 97,7 24 RSL2D 9,5 8.(1.10.94, 104,0 28.12 SKB1 10,0 4.(1.11.94) 98,5A ,15- 13.1 97, 2 99,3 98,5 98,5 282 ME STE*!* cfinnrs iHTiff BTBR 13.000 1,37- 13.1 12.801 E 13.001 13.000 13.000 14.300 DAD 10.000 (1.6.94: 181,300 ,45 13.1 180.00 0 181.901 184.900 177.000 42.424 FMD K 22,392 ,17 13.1 22.2« 0 22.401 22.500 22.010 2,978 GPGR 16.700 30.11 17.001 UMEK 17.950 9,34- 13.1 19.700 18.000 17.900 359 MKZ 218 (30.3.93.] 9.766 ,35- 13.1 9,701 : 9.900 9.790 9.750 400 NM 4.000 (8|10,6.94.j 5.774 ,45- 13.1 5.651 : 5.860 5.970 5,600 7.061 TCTR (51 808,3 1,03 13.1 795,1 : 812,0 810,0 790,0 3,716 ME SIEli* tfiiias HTTP 4000 (23.5.94) 44.442 2,64 13.1 42.811 43.800 44.700 43.000 9.733 PFNP 53.768 ,50 13.1 53.751 54,000 54,000 53.500 2.043 KGSP (6) 2.995 3,18- 13.1 2.921 3.100 3.002 2.950 749 U1KP 16.510" 6.1 WP 40.960 30.12 41.201 41.300 ME LEK 12,0 4,(1.11.94) 99,OA 2,33 13,1 97,1 99,0 99,0 116 0ZG 11,0 1(1.1.95) 82,3 11.1 831 88,0 PCE 12,0 6.(1.12.94) 102,9 30,12 98,( 104,0 PLj 12,0 7.(1.1.951 102,1A ,03- 13.1 98/ 102,0 102,1 102,1 9 PG0 10,0 l.(1.6.94) 99,4A ,61 13.1 98,( 100,0 99,4 99,4 1.388 KSGSl 10,0 4.(1.6.94) 97,0 13.1. 90,t 97,5 97,0 97,0 J | ■ GEAR 2.05 5.800 GRDO 119 (8.3.94.) 600, 5.500 mo 3.500A 13.1. 3.55C 3.800 3.500 3.500 11 m . 3.440A ,17 13.1. 3.43C 3.440 3.440 3.440 344 RDRO 18.400 6.1. 19.500 RGSR 906,7 12.1. 840,( 910,0 ms mm. r.viia Esa BESE niocKAj HUPO 3.793A 1,23- 13.1. 3.75C 3.850 3.840 3.790 197 KRPI K1PP 35.000 50.000 UBKC 2.001 IKA'JMOltfl] ms vtHitro Etrem« mra liritTT GORO 10,0 9.(15.1.95) 94,4A 3,77- 13.1. 87,0 98,1 86,0 34 LOK (1.10.94) 75,1 MLJ0 (1,4.94) 96,2A ,52- 13.1. 88,5 95,9 96,7 96,0 110 OSMO (1.10.94) 80,0 OLSO 81.9.94) 83,OA 3,55 13.1. 81,5 87,4 83,0 83,0 2.075 0NM (1.8.94) 81,5 93,0 oro (1,9.94) 81,5 9.1. 80,1 86,0 UH (15.10.94) |VTI0 (1.10.94) 99.5 6.1. EM! Jmtiitil! SLEE mm asm USUD 3EM nEM ima mg* BS2 99,2 14.11 BS1 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10. BN82 91,6A ,69 13.01. 9i,; 92,0 92,0 91,3 2.749 B8M B8MA 107,6 12.1. B8MB B8V B8VA | B8VB ttDftMlBOtfl EM IMMi 5333 H5S asm IZED 3H5D 3523: jas NBl 14.000 11.1 17.0« 23.500 N12 4.222 7,64- 13.1 4.211 4.490 4.230 4.200 376 SBI 13.1.95 prejšnj i 1 d T d% 1.404,71 1.406,71 -2,00 -0,14 | Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolaijih; obveznice kotii^ Im pripisanih obi^ enotni tečaje izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) ■ izkoriščena davčna olajšava; A • aplikacijski tečaj borni posrednik je hkrati loq)0 in prodal isti papir za različni stranki; S-suspcsidirano trgovanje; Z-zadraano trgovanje;‘-dosežena l(k)dstctaa dnevna sprememba tečaja; **-dosežena 30<)dstotna omejitev - treovanje je zadržano. Obveznice z aniritetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - šte- vilka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlo- stjo le^ (4)-dospele obresti od vkljuoio kupona, ki je zapadel 1.3.93 dalje niso bile izplak; (5)-od 114.Mdel-nica kotira brez kupona za L93; (6) - od 2R5S4 delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7}-izplacilo akontacije divi- dende za 194; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (deklice) v STT, ce ni navedeno drugače; max. - na L višji tečaj doloCmega vrednostnega papirja; min. - najnizji teCaj določenega vrednostnega papiija J Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 14. januarja 1995 od 00.00 ure dalje ZA Dl •VIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ot trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih f aoseben 1171,6373 2382,8458 8244,0000 7,7881 198,3424 126,3228 raslih je možno odsl doaovor. 1173,0585 2385,7362 8254,0000 7,7976 198,5830 126,4760 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,90 81,99 panje. 82,15 82,19 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 14. januarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Ausfria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CNF so dolac veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25-oastotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Fti večjih prilivih h nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM -eni na pode utah pa je razi 5čaji veljajo zc upih se tečaj c kupovati in Dogpje nakup 81,85 82,10 81,95 81,90 81,90 igi srednjih tečaje •nerje Banke Slove odkup prilivov Joloči v sporazum irodajati tujo vali a ali prodaje. 82,15 82,15 82,25 82,20 82,20 2V po trenutno Tiije povečano prodajo deviz u ito po objovie- 13. JANUAR 1995 v URAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1622,440 — ECU — 2001,280 — nemška marka — 1057,310 — francoski frank — 305,570 — funt šterling — 2545,120 — holandski gulden — 942,950 — belgijski frank — 51,294 — španska pezeta — 12,146 — danska krona — 268,220 — irski funt — 2516,400 — grška drahma — 6,796 — portugalski escudo — 10,226 — kanadski dolar — 1145,060 — japonski jen — 16,426 — švicarski frank 1259,170 avstrijski šiling — 150,250 — nonzeška krona — 241,490 — švedska krona — 216,480 — finska marka — 342,870 — avstralski dolar — 1233,050 — 14. JANUAR 1995 V ŠILINGIH I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,6000 11,1000 kanadski dolar 7,4500 7,8500 funt šterling 16,6000 17,4000 švicarski frank 821,0000 853,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 199,5000 207,5000 holandski gulden 614,5000 638,5000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,6490 0,6830 danska krona 174,0000 182,0000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 140,2000 146,8000 finska marka 222,0000 232,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,9300 8,3700 japonski jen 10,6000 11,1000 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. GLEDALIŠČA__________ SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 14. januarja, ob 19.30: UGANKA KORAJŽE, za abonma sobota in izven. Predstava bo še v torek, 17. januarja, ob isti uri, za abonma študentski prvi in izven in v Četrtek, 19. januarja, ob isti uri, za abonma Študentski drugi in izven. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za abonma dijaški 7 večerni in izven. Predstava bo še v petek, 20. januarja, ob isti uri, za abonma dijaški 6 večerni. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. Mala DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 14. januara, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri: A. Ni-colaj - DEARLY DEPARTED, DEAR HUSBANDS, za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 14. januarja, ob 19. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. V ponedeljek, 16. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski - HRESTAČ. Predstava bo še v ponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri. V torek, 17. januarja, ob 19. uri: E. Wolf-Ferrari -ŠTIRJE GROBIJANI, za red Četrtek n in izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 14. januarja, ob 11. uri: S. Makarovič -SHOVV STRAHOV, za izven in konto. Ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma vikend. V torek, 17. januarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma študentski B. Predstava bo še v Četrtek, 19. januarja, ob 19.30, za abonma mladinski I in v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za izven in konto. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUČIŠČU, za izven in konto. šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 Danes, 14. januarja, ob 19.30: J. JurCiC-A. Inkret -ZGODBA o DESETEM BRATU, za abonma red sobotni in izven. V nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri: D. Muck - KDO JE UBIL ZMAJA, za izven. LGL, tel.: 314-789 KULTURNICA, Zidovska steza 1 V sredo, 18. januarja, ob 17. uri: A. GoljevšCek -GORNASTENISEDMJHA, za izven. V petek, 20. januarja, ob 17. uri: N. SimonCiC - VELIKI KIKIRIKI, za izven. VELIKI ODER Danes, 14. januarja, ob 11. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. Ob 17. uri: Fulvio Tomizza - TUDI BOLHE KAŠLJAJO, za izven. V nedeljo, 15. januarja, ob 11. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS OGUMIGUS, za izven. Predstava bo še v soboto, 21. januarja, ob 11. in 17. uri, za izven in v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri. V Četrtek, 19. januarja, ob 17. uri: M. Loboda - PE-PELKA, za izven. CEUE SLG.teL: 063/25-332 Danes, 14. januarja, ob 10. uri: A. Wendt - TIČEV JAKA. za abonma mravljica in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 14. januarja, ob 19.30: J. Moitimer/B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA, za abonma sobota 2 in izven. Razprodano! V soboto, 21. januarja, ob 19.30: R. Cooney - ZBEZI OD ŽENE, za izven. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 Do danes, 14. januarja, ob 20. uri: Sean Ocaseya -TAPRSPARANJUR. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 20. januarja, ob 19. uri: N. ProkiC - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. Predstava bo še v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za red sobota 1, sobota 2 in izven. OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 14. januarja, ob 19.30: L. Minkus - DON KI-HOT, za red opera in izven. Predstava bo še v nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri, za red upokojenci, nedelja in izven. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: G. Verdi - RIGOLET-TO, za red zeleni in izven. V četrtek, 19. januarja, ob 19.30: J. Massenet - MA-NON, za red oranžni in izven. LGL, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 15. januarja, ob 10., 11.30 in 15. uri: Svetlana Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. V Četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: ŽOGICA MAROGICA, za zlati abonma. NOVA GORICA PDG, tel: 065/25-326 Danes, 14. januarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: M. Loboda - PEPELKA, za abonma velikega polžka in izven. V Četrtek, 19. januarja, ob 20. uri: B. Brecht - BOBNI V NOČI, za abonma Cetrek in predpremiera. Predstava bo še v petek, 20. januarja, ob isti uri, za abonma petek a in sreda. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trsi Kulturni dom Danes, 14. t. m., ob 20.30 (red A in F) gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z delom Marca Camolettija »Pridi gola na večerjo«. Ponovitve: jutri, 15. t. m., ob 16. uri (red C). Gledališče Rossetti Danes, 14. t. m., ob 20.30 (red 1. sobota) bo na sporedu predstava P. Handke »L’ora in cui non sapevamo niente 1’uno dell’altro«.V abonmaju -predstava 2. Ponovitev jutri, 15. t.m., ob 16. uri (red 1. Nedelja). Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 io 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in Pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Pri blagajni gledališča in v pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Maudi in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3). V gledališču je na ogled razstava »40 stagio- ni in mostra». Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 14 t.m., ob 20.30 ponovitev dela »Come le foglie« G. Giacose v izvedbi S. Fantonija in Carole Stagnaro s sodelovanjem skupine »La Contemporenea 83« iz Rima. Režija Cristina Pezzoli. Jutri, 15. t. m., ob 16.30 zadnja predstava. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«. VIDEM Teatro Contatto Do 15. t. m. bo na sporedu predstava Edoar-da Sanguinetija »Storie naturali« (Naravne zgodbe). KOROŠKA Kuak Studijski oder Beljak (KellertheaterJ: danes, 14. t.m., ob 20. uri »Lift« (Rupert Henning). Šentjanž vrožu Stara šola:danes, 14. t.m., ob 19.30 - Novoletni koncert s slovenskim oktetom. »ACHŠE Kulturni dom: danes, 14. t.m., ob 20.00 - 19. Radiški ples - Igra ansambel Gašperji. GLOBASNICA Pri Soštarju: V soboto, 14. t.m., ob 20.00 -Podjunski ples - Igra ansambel Zasavci. MOČULA Gostilna Športrast: danes, 14. t.m., ob 19.00 -»VeCer pripovednikov - Je vas že kdaj strašilo?«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA Mffla Gspan Vicic in Petra Varl SimonCiC skupaj s sodelovci Jakom Fiirstom, Bogom PeCnikarjem in Miklavžem Komeljem pripravljata zanimiv umetniški projekt LJUBLJANČANI! " parku Zvezda v Ljubljani bosta postavili oglasni steber, katerega podoba se bo vsak mesec spreminjala. Nanj bosta vsakič nalepih novo zgodbo dveh junakov Zvezde in Odeona, verz ali slogan meseca in koledar tekočega meseca, na katerem bodo označeni določeni dogodki v mestu. Prva postavitev projekta z otvoritvenim performasom bo danes, 14. januarja, ob 12. uri. Cankarjev dom, tel.: 061/222-815 v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri: razgovor z uCend profesorja Ivana Vurnika in ob 18. uri: strokovno predavanje s projekcijo diapozitivov o delu in rivljenju velikega slovenskega arhitekta (E7). Ob 18. UP: predstavitev nove kasete pesmic z glasbene stra-tn revije Ciciban. V torek, 17. januarja, ob 19. uri: KAJ HOČE CERKEV v SOU IN ZAKAJ TO HOČE? (E3) MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 sredo, 18. januarja, ob 18. uri: avdiovizualno predavanje ANTONA KOMARJA - Popotovanje v špansko Sevillo. CEUE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, tel: 063/26-731 V ponedeljek, 16. januarja, ob 16. uri: predavanje z naslovom PRIMOŽ TRUBAR IN PROTESTANTJE NA CELJSKEM. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 Danes, 14. januarja: ob 14. uri: filmi študentov Akademije za gledališče, film, radio in tv; ob 16.20: HRIBCI - ZAJTRK; ob 16.30: ZELENI JURIJ; ob 16.45: NEBO NAD ZENAVLJAMI ALI DAN, KO NAM JE EVROPA PADLA NA GLAVO; ob 18. uri: PASJE ŽIVLJENJE; ob 18.20: BREZ; ob 18.55: HRIB-a-TROFEJA; ob 19.05; POGODBE PRETEKLOSTI; ob 20. uri: HAIGATO (premiera). V petek, 20. januarja, ob 19. uri: predavanje PRIMOŽA SKOBERNETA - Kolo življenja - reinkamacija. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: predavanje z diapozitivi in glasbo IBRAHIM NOUHOUM - Mah -moja dežela. V petek, 20. januarja, ob 19.30: glasbeno-satiriCni kabaret BOGOMIR VERAS - Kaj ni eden druzga....!? za izven. V Palmanovi odprta fotografska razstava Mexico Through Foreign Eyes Mehika v očeh tujih fotografov, ki so z vseh vidikov privlačno državo obiskali kot turisti ali kot profesionalni fotoreporterji: na pobudo občinske uprave iz Palmanove, odbora Tina Modotti in združenja Pro Palma so v občinski palači »zvezdnatega mesta-utrdbe« razstavili okrog 180 fotografij, ki jih je posnelo 50 fotografov. Med razstavljale! je tudi furlanska fotografinja Tina Modotti, ki je dolga leta živela v Mehiki, na ogled pa so tudi nekatere zgodovinski posnetki Henrija Cartier-Bressona, Paula Stranda, Edvvarda Steichena, Roberta Cape, Edvvarda VVestona in drugih mojstrov fotografije. Na sliki fotografija Gertrude Blom. SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja. Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja. Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVEHTELJI je na ogled do 30. januarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mati galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. V nedeljo, 15. januarja, bo ob 11, uri po razstavi vodil kustos Igor Kranjc. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ponedeljek, 16. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave madžarskih umetnikov. S slikami in in grafikami se bosta predstavila Arpad Szabados in Andras Markos. Razstava bo na ogled do 4. februarja. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 V torek, 17. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN. Razstava bo na ogled do 7. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik BOJANA GORENCA je na ogled do 25. januarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik elanov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava kipov TONETA DEMŠARJA je na ogled do 23. januarja. GALERIJA LEK, Verovškeva 57 Razstava slik MAGDE in EMILA MARINŠKA je na ogled do 20. januarja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava plastike in akvarelov SONJE RAUTER ZELENKO in KARLA ZELENKA je na ogled do 16. januarja. GALERIJA SKUC, Stari tre 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja. KD ŠPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava grafik SPELE UDOVIČ je na ogled do 31. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. GALERIJA SOU Razstava slik BOJANA BITEŽNIKA je na ogled do 27. januarja. KIC KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava GRADEC - SLIKE MESTA je na ogled do 28. januarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. CEDE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE Pregledna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 20. januarja. NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ulica 30 V torek, 17. januarja, bo ob 21. uri otvoritev razstave grafik iz cikla Muzikanti študenta MATEJA GIDE- MUBSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVA GORICA GORIŠKI MUZEJ Retrospektivna razstave grafik in risb PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 23. februarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ V sredo, 18. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave del DALIBORJA JELAVICA. Razstava bo na ogled do 8. februarja. tlRAN MESTNA GALERIJA PIRAN, Tartinijev trg 3 Razstava grafik MARINA MARINIJA je na ogled do 20. januarja. ZAGORJE KC DELAVSKI DOM Razstava slik VESNE OBID je na ogled do 2. februarja. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wagner« (Ul. Monte 5): v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »La Terra Santa e la sua immagine nella cartografia antica«. PalaCa Costanzi: do 15. t. m. bo na ogled razstava »Trst v 50.letih - skozi kroniko in vsakdanjost«. Urnik 10-13,16-19. Galerija Rettori Tribbio: Do 20. t.m. je na ogled razstava slikarke Silve Fonda. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija. Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Rižarna: do 15. t. m. bo na ogled fotografska razstava »Dan v varšavskem getu«. Gledališče Miela: do 20. t. m. je na ogled razstava »Regiusto« - Andrea Petrone, v organizaciji Skupine 78. GRADttOE V galeriji L. Spazzapan je odprta razstava del Avgusta Černigoja. KOROŠKA CtLOVtC Hiša umetnikov: do 21. t. m. je na ogled razstava »Siisse Dauer Sud«, 80-letnica Hiše umetnikov. Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga Will-roiderja. Galerija Carinthia: do 15. t. m. je na ogled razstava Piera Dorazia. BEUAK Galerija mesta Beljak: do 20. t. m. je na ogled razstava Sabine Hortner. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 16. januarja, ob 18. uri: ROMANA IN CIC. Predstavitev nove kasete pesmic z glasbene strani revije Ciciban (SD). K4, Kersnikova 4 V torek, 17. januarja, ob 21.30: koncert skupine EL-LIOTT SHARP CARBON (-ZDA). KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V četrtek, 19. januarja, ob 22.30: koncert francoske skupine TROMATISM. V nedeljo, 22. januarja, bo ob 21.30: koncert skupin AMBUSH in W AS SERDICHT. GRAD TIVOLI V torek, 24. januarja, bo oli 19. uri: koncert tria ALEŠ KACJAN (flavta), TOMAŽ LORENZ (violina) in JERKO NOVAK (kitara). Program: Teleman, Handl in Kreutz. MARIBOR MKC V sredo, 18. januarja, ob 21. uri: koncert skupine TROMATISM. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 21. januarja, ob 20.30: veCer šansonov BOJAN ADAMIČ & MERI AVSENAK. PIRAN CLUB MAONA Danes, 14. januarja, ob 21.30: nastop ljubljanske skupine TROUBLE MA-KERS. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V torek, 17. januarja, ob 18. uri: ciganska glasba TAMBURAŠI SUKAR, mladinski abonma (4). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V petek, 20. t. m., ob 20.30 koncert violinista Vasilija Melnikova in pianista Aljoše Starca. Naslednji koncert bo 6. februarja - Nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V torek, 17. t. m., ob 20. uri premierska predstava Puccinijeve opere »La Boheme«. Preprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 bo nastopil ansambel London Brass. Gledališče Miela Danes, 14. in jutri, 15. t.m., ob 20.30 - VVelcome Blues and Rock’an’Roll - 4. pregled blues in rock glasbe, ki ga organizira Sklad za Studij bolezni na jetrih v sodelovanju z Zadrugo Bonavventura. Rojan (UL Cordaroli) Marijin dom Danes, 14. t. m., ob 20.30 koncert svetovno znanega harmonikarja iz Ukrajine Vladimira Zubitskega. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 19. t. m., ob 20.30 nastop ansambla The Hilliard Ensamble. ŠPORT Sobota, 14. januarja 1995 NOVICE ALPSKO SMUČANJE / VČERAJ ODPOVED NBA / SENZACIJA V CHICAGU! Dekleta ponovno v Garmisch-Partenkirchnu GARMISCH PARTENKIRCHEN (STA/APA) - Skoraj leto dni je minilo, odkar se je takrat 26-letna avstrijska smučarka Ulrike Maier 26. januarja lani smrtno ponesrečila na smuku v nemškem Garmi-sch-Partenkirchnu. Ta konec tedna pa so na tem smučišču ponovno ženske tekme za svetovni pokal in v glavah organizatorjev in tekmovalk spet oživljajo slike lanskega tragičnega dogodka. »Upam, da se ne bo nič zgodilo. Če pa bi se, potem tukaj -dokler bom jaz odločal o tekmovanju - ne bo več tekem,« je dejal vodja organizacijskega komiteja Hubert Ostler. Tekmovalke so v svojem tekmovalnem vsakdanu na nesrečo kar malo pozabile, že na torkovi tekmi v Hausu pa so jih z svojimi vprašanji o tej občutljivi temi opomnili novinarji. Nekatere reprezentance so pred tekmo predelale dogodke iz preteklega leta s pomočjo psihologov, Avstrijci so temo podrobno obdelati že poleti, vsem pa je jasno, da se z vsakim dnem, ko se bliža tekma, v glavah tekmovalk ponovno pojavljajo spomini in strah. Organizatorji so Mednarodni smučarski zvezi vrniti smuk in se odločili za izvedbo superveleslaloma (danes ob 11.30), večina pa je kljub temu skeptična, saj je tudi to hitra disciplina. Na progi Kandahar, proga je seveda ista, je Maierjeva nesrečno padla pri 110 km/h, po udarcu v kotiček časomerilne naprave zanjo ni bilo več pomoči. Schumacher za Unesco KOLN (dpa) - Svetovni prvak v formuli 1 Nemec Michael Schumacher bo svojo obleko, v kateri je lani nastopal v tekmovanju za svetovno prvenstvo, podaril Unescu. Televizijski program RTE in Unesco bosta to obleko prodala na javni dražbi, izkupiček od prodaje pa bo namenjen akciji Otroci v stiski. Meškijeva v finalu proti Kitajki HOBART (STA/AP) - Gmzinka Leila Meški, ki je peta nosilka teniškega turnirja v Hobartu na Tasmaniji z nagradnim skladom 107.500 ameriških dolarjev, je v polfinalu po 68 minutah premagala Japonko Yone Kamio s 6:2 in 6:3, Kitajka Li Fang pa je presenetljivo po skoraj dveh urah ugnala tretjo nosilko Avstrijko Judith VViesner s 6:4, 1:6, 6:2. Rezultati - polfinale: Leila Meški (Gru/5) - Tone Kamio (Jap) 6:2, 6:3, Li Fang (Kit) - Judith Wie-sner (Avt/3) 6:4,1:6, 6:2. McEnroe in Fromberg v finalu SYDNEY (STA/AP) - V finale teniškega turnirja v Sydneyju z nagradnim skladom 650.000 ameriških dolarjev sta se uvrstila Američan Patrick McEnroe in Avstralec Richard Frombeig, ki nista bila nosilca. McEnroe je v polfinalu premagal sedmega nosilca Italijana Andrea Gaudenzija s 6:3 in 6:4, neuspešen pa je bil tudi drugi Italijan Renzo Furlan, ki je v polfinalu izgubil s Frombergom s 4:6, 3:6. Manj presenetljivo je tekmovanje v ženski konkurenci, so v četrfinalu zmagale še tri nosilke. Druga nosilka Argentinka Gabriela Sabatini je premagala Američanko Patty Fendick z 1:6, 6:3, 6:1, tretja nosilka Japonka BCuniko Date Nizozemko Mi-riam Oremans s 4:6, 6:2, 6:3, prva nosilka Američanka Lindsay Davenport pa Čehinjo Ludmilo Richterovo s 6:1 in 6:3. Rezultati: moški - polfinale: Patrick McEnroe (ZDA) - Andrea Gaudenzi (Ita/7) 6:3, 6:4, Richard Fromberg (Avs) - Renzo Furlan (Ita) 6:4, 6:3; ženske - četrtfinale: Lindsay Davenport (ZDA/l) - Ludmila Richterova (Češ) 6:1, 6:3, Gabriela Sabatini (Arg/2) - Patty Fendick (ZDA) 1:6, 6:3, 6:1, Kimiko Date (Jap/3) - Miriam Oremans (Nizozemska) 4:6, 6:2, 6:3. Sampras v finalu proti Changu MELBOURNE (STA/AP) - Američan Pete Sampras je v polfinalu ekshibicijskega teniškega turnirja v Melbournu premagal Šveda Stefana Edberga s 6:3, 6:7 (4:7), 6:2 in bo v finalu igral proti rojaku Michaelu Changu, ki je bil v četrtek boljši od Nemca Borisa Beckerja. Na turnirju nastopa osem igralcev, med nj-mi nekateri najboljši na svetu, igralci pa se predvsem privajajo na prvi turnir za grand slam v letošnji sezoni, ki se bo v ponedeljek pričel v Melbournu. V tolažilni skupini je Avstralec Jason Stoltenberg vodil proti rojaku Petu Cashu s 6:3 in nato z 1:0, ko je Cash zaradi lažje poškodbe dvoboj predal. Dvoboji v Adelaidi padli v vodo ADELAJDE (dpa) - Včerajšnje dvoboje na teniškem turnirju v Adelaidi so morali zaradi dežja odpovedati in so jih prestaviti na danes, ko se bodo pomeriti Patrick Rafter (Avstralija) - Jim Courier (ZDA) in Todd Martin (ZDA) - Jevgenij Kafelnikov (Rusija). V finale se je že uvrstil Francoz Guy Foiget, Rafter pa mora za uvrstitev v finale dobiti šest iger, saj je v prvem dvoboju presenetljivo premagal Andrea Agassija s 6:3 in 6:2. Tina Križan v prvem krogu Melbourna proti Piercovi MELBOURNE (STA/AP) - Mariborčanka Tina Križan bo v prvem krogu odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu igrala proti četrti nosilki Francozinji Mary Pierce. Križanova se je v glavno tekmovanje uvrstila neposredno, potem ko je Američanka Jennifer Capriati v začetku tega tedna svojo udeležbo odpovedala. V Kilzbiihlu vlada velika zmeda Danes eden ali dva smuka - Kljub 130 cm novega snega organizatorji utrdili progo Nezadovoljni Scottie Pippen zapušča Chicago Bullsov as se protožuje, ker zasluži manj kot Kukoč Kitzbiihel - Muhasto vreme ni prizaneslo niti najelitnejši smučarski prireditvi v svetovnem pokalu. Na Tirolskem že nekaj dni močno sneži, dober meter novo zapadlega snega je paraliziral tudi cestni in železniški promet. Se včeraj zjutraj je v Kitzbuh-lu močno snežilo in organizatorji 55. pokala Hahnenkamm so morati priznati premoč slabemu vremenu. Če so se organizatorji decembrskih tekem pritoževati nad zeleno zimo, se januarski otepajo z obilico novo zapadlega snega. V Kitzbuhlu še pred tednom dni ni bUo dovolj snega za pripravo smukaške proge, v zadnjih treh dneh pa ga je nametlo okrog 130 centimetrov. Kljub raznovrstnim predlogom so se organizatorji odločili, da danes poskusijo izvesti oba smuka, jutri slalom, v ponedeljek pa superveleslalom, ki so ga odpovedali v Flachau. Toda tudi ta program sloni na zelo trhlih nogah. Včeraj je gornji del proge, tik pod startom zasul snežni plaz, zato je bil start treninga na sredini proge. Ker je zgodnji del zelo strm in strojem nedostopen, plaz že ves dan odstranjujejo ročno. V teku noči so skušati pripraviti in utrditi še dva problematične odseka na Streifu. Enega v zgornjem delu, drugi problematični odsek pa je zavoj, ki pelje v ciljno strmino. Start prvega smuka (namesto St. Antona) je predviden ob 10. uri, drugega, veljavnega za kombinacijo, naj bi izvedli ob 12.30. Če razmere na progi ne bodo preveč ugodne, nameravajo odpovedati prvi smuk in izvesti le veljavnega za kombinacijo. Sponsorji so namreč močno pritisnili na organizatorje, potem, ko so se pojavile govorice o prestavitvi slaloma na ponedeljek. V nedeljo bo seveda štartal Alberto Tomba, sponsorji pričakujejo milijonski TV avditorij in dober zaslužek. Čestitke pa si organizatorji zaslužijo za pripravo proge, ki so jo kljub sneženju dokaj dobro utrditi. Najhitrejši na uradnem treningu je bil Francoz Luc Alphand, 29” pred domačinom Petrom Azehako ter 37” pred Norvežanom Atlejem Skardaalom. Po dolgih letih se bo po Streifu spustil tudi slovenski smučar. Velenjčan Miran Ravtar je na treningu dosegel 67. čas ter za hitrejšim zaostal za 6’21”, Startati pa namerava na obeh smukih. Ravtar se legendarne proge ni ustrašil, le smučal je nekoliko zadržano, saj je bil prvič na tej progi. Poleg peterice slalomistov bo tudi on nastopil na nedeljskem slalomu. (Rok Maver) Senzacija v svetu NBA! Scottie Pippen, eden izmed najboljših košarkarjev vseh časov je zaradi nesoglasij z društvenimi odločitvami uradno sporočil, da bo zapustil svoje moštvo, Chicago Bulls, s katerimi je od leta 1990 trikrat zapored osvojil naslov prvaka. Pippen, član »dream teama« v Barcel-loni, najboljši igralec zadnjega Ali Starš Game, večkrat izbran v najboljši peterki prvenstva in eden najboljših branilcev sploh, je pojasnil, da je jabolko spora športni vodja Jerry Krause. »Že večkrat sem izrazil svoje nezadovoljstvo, ker se moštvo ni okrepilo potem, ko je Jordan nehal igrati, tako, da smo lani izpadli celo pred fina- _________________RALLY / PARIZ - DAKAR_________________ Francoz Peterhansel prevzel vodstvo Italijan Edi Orioli na 4. mestu - Med avtomobilisti zanesljiva zmaga Francoza Lartiguea LABE - Včerajšnja, 12. zelo dolga etapa (628 km) je bila v znamenju francoskega pilota Stephanea Pe-terhansla, ki je med motociklisti z yamaho premočno zmagal ter tako na skupni lestvici prehitel Spanca Arcaronsa in rojaka Ma-gnalidja. Na 4. mestu je Italijan Orioli, njegov zaostanek pa je dokajšen (več kot 44 minut). Med avtomobilisti pa Francoz Pierre Lartique na citroenu ni imel nobenih težav in je tudi včeraj zanesljivo zmagal ter tako še povečal svojo prednost nad Sabyjem, ki sedaj znaša skoraj štiri ure. SKUPNI VRSTNI RED Avtomobilisti: 1: Pierre Lartique (Fr) citroen 58.56:08, 0; 2. Bruno Saby (Fr) mitsubishi +4.54:17; 3. Kenjiro Shinozuka (Jap) mitubishi (Jap) +4.20:57; 4. Tirno Salonen (Fin) citroen +7:48:42; 5. Ari Va-tanen (Fin) +17.10:12. Motociklisti: 1. Stepha-ne Peterhansel (Fr) ya-maha 67.07:53; 2. Jordi Arcarons (Spa) cagiva +6:53, 0; 3. Thierry Ma-gnaldi (Fr) yamaha +19:43; 4. Edi Orioli (Ita) cagiva +44:23; 5. Oscar Callardo (Spa) cagiva 2:16:19; 6. Fabrizio Meoni (Ita) honda + 4.59:35. Španec Arcarons v akciji (AP) lom. Pred letošnjo sezono so se stvari še poslabšale. Horace Grant je odšel k Orlandu. Nazadnje pa še absurd. 2e večkrat sem bil imenovan za enega izmed najboljših igralcev NBA prvenstva, kar trije moji soigralci pa so bolje plačani od mene. Tega si res ne znam razložiti. Jaz in Krause ne moreva ostati pod isto streho, ali odide on ali jaz«. Pippen je tako že na spisku igralcev, ki lahko zamenjajo klub, zanj pa se potegujeta zlasti Miami in Wa-shington. Med igralci, ki imajo boljše pogodbe od Pippe-na, je tudi Toni Kukoč, proti kateremu je Scottie že večkrat javno nastopil, češ, da si takih bajnih vsot sploh ne zasluži. Med letošnjim prvenstvom so se odnosi med njima sicer izboljšali. Po zadnjih odličnih nastopih Misterja Evrope je Pippen navdušeno izjavljal: »Toni je izreden košarkar. Z žogo počenja, kar se mu zdi. V dveh letih je ogromno napredoval.«. IZIDI - Četrtek: Phoe-nix - Cleveland 96:107 (Manning 33, Barkley 15; Brandon 30, T.Hill 19); San Antonio - Miami 113:108 (Elliott 32, Del Negro 27-5 trojk; VVillis 30); Denver - Dallas 94:78 (Rogers 16, Mu-tombo 15 točk, 7 blokad; Mashburn 15). Na Vzhodu vodi Orlando (27-7) pred Clevelandom (22-11) in Char-lottom (21-12), na Zahodu pa je na prvem mestu Phoenix (26-8) pred Seattlom (22-9) in Utahom (23-10). (VJ) NOGOMET / BARCELONINA POT NAVZDOL Nekdaj navdušeni Cruyffovi pristaši so zdaj na barikadah BARCELONA (dpa) - Kralj Johan Cruyff je skupaj z Barcelono v hudi krizi. Navijači, ki so bili nizozemskemu trenerju globoko naklonjeni, so sedaj na barikadah; Romario je odšel, Stojčkov je brezvoljen, Barca pa samo še životari. Odkar je Johan Cruyff na krmilu Barcelone, je klub za nakup novih igralcev porabil približno 70 milijonov mark. Finančna investicija se je izplačala. Katalonci so od leta 1991 do leta 1994 štirikrat zapored osvojili špansko prvenstvo, poleg tega še evropski pokal pokalnih zmagovalcev, španski pokal in leta 1992 prvič v 96-letni zgodovini kluba evropski pokal prvakov. Barcelona, ki je s 105 tisoč člani največji nogometni klub na svetu, je s temi uspehi stopila iz sence svojega večnega tekmeca Reala iz Madrida, ki je šestkrat osvojil evropski pokal prvakov. Barcelonina pot navdol se je začela 18. maja 1994, ko so Cruyff in njegovi uspeha vajeni igralci v finalu pokala prvakov v Atenah doživeli polom proti Milanu (0:4). Cruyff je padel v depresijo in je od predsednika Jose-pa Luisa Nuneza zahteval, naj takoj proda Andonija Zubizarre-to, Julia Salinasa in Michaela Laudrupa, tri igralce, ki po njegovem mnenju niso več ustrezali konceptu igre njegovega moštva. Toda to so bili tisti trije igralci, ki so se upali upreti Cruyffovemu diktatorskemu in samovladarske-mu stilu. »Grešniki« so se na novih »delovnih mestih« spet hitro dokazali. Vratar državne reprezentance Zubizarreta se je preselil v Valencio, Salinas je s svojimi zadetki La Coruno pripeljal na tretje mesto, Laupdmp pa je z Realom že nekaj tednov prav tako zelo uspešen. Barca si po zaušnici ob vznožju Akropolisa ni še prav opomogla. V državnem prvenstvu je po 16 krogih, šele na četrtem mestu s petimi točkami zaostanka za vodilnim Realom, v četrtfinale lige prvakov pa se je uvrstila z veliko muke. »Nismo v krizi, čeprav nam jo mediji želijo pripisati,« se glasi kljubovalna izjava Johana Cruvffa. Predsednik kluba Nunez ne ugovarja svojemu glavnemu trenerju in mu je z avtomatičnim, nekoliko pričakovanim podaljšanjem pogodbe do junija 1997, dal tudi veliko psihološko podporo. Toda dejstvo je, da je klub notranje razcepljen. Napadalna dvojica Romario - Stojčkov, ki je v prejšnji sezoni dosegla 46 golov, je v novem prvenstvu zadela samo enajstkrat. Barca se je sedaj dokončno ločila od samovšečnega in egoističnega Romaria, ki se je zaradi domotožja preselil k Flamengu iz Rio de Janeira. Drugi zvezdnik Hristo Stojčkov je ostal, toda Bolgar se ima vse manj v oblasti. V zadnjih štirih letih je moral kar osemkrat zapustiti igrišče pred koncem tekem, nazadnje pa je rdeč karton dobil na tekmi proti Realu, ko je Barcelona doživela popoln polom (0:5). Tudi Cruyff pri Stojčkovu trenutno vidi same neumnosti. Trenerju, ki že tako dolgo vodi Barcelono kot noben trener pred njim in ki je že podaljšal pogodbo do junija 1997, trenutno ne gre zavidati njegove težke naloge. Pri tem ne spremeni ničesar niti njegova letna plača, ki znaša 2.5 milijona mark, kar pomeni, da je 47-letnik najbolje plačani nogometni trener na svetu. Kritike na račun njegovega »veličanstva« so vse hujše. Očitajo mu slabe medčloveške odnose, toda tudi napačno izbiro igralcev. Trdno se oklepa slabega vratarja Carlosa Busquetsa in rojaka Ronalda Koeman, medtem ko genialni organizator igre, Romun Gheorghe Hagi, večinoma sedi na klopi za rezervne igralce. Barca, v kateri se na leto obme več kot 90 milijonov mark, se pogreza. Leta 1993 in 1994 je Barcelona osvojila naslov v zadnjem krogu, začetek leta 1995 pa je nakazal, da bosta tekmeca iz Madrida in La Co-mne končno zružila katalonskega velikana: kljub »kralju Johanu« ati morda prav zaradi njega. SMUČANJE / EVROPSKI POKAL Slovenec Vrhovnik včeraj osvojil drugo mesto Italijan De Crignis četrti - Lep ekipni uspeh Slovencev CHAMPOLUC - Slovenska reprezentanca se je od francosko-italijanske turneje evropskega pokala v alpskem smučanju poslovila z novim velikim uspehom. Po Četrtkovi zmagi se je Matjaž Vrhovnik v drugem slalomu uvrstil na 2. mesto za oblicnim Francozom Seba-stianom Amiezom in pred francoskim reprezentantom Francoisom Simondom. Vrhovnik je tako še povečal vodstvo v slalomski razvrstitvi evopskega pokala. Slovenska reprezentanca pa je dosegla tudi velik ekipni uspeh, saj sta se tudi druga dva uvrstila med deseterico - Matej Jovan na 6. mesto, Rene Mlekuž pa na 9. Najboljši od Italijanov je bil Fabio de Crignis, ki je osvojil 4. mesto. VRSTNI RED: 1. Amiez (Fra) 1:45, 77, 2. Vrhovnik (Slo) 1:46, 71, 3. Simond (Fra) 1:46, 73, 4. De Crignis (Ita) 1:46, 75, 5. Llorach (Fra) 1:47,12, 6. Jovan (Slo) 1:47, 13, 7. Gravier (Fra) 1:47, 27, 8. Staub (Svi) 1:47, 38, 9. Mlekuž (Slo) 1:47, 69, 10. Kleinler-cher (Avs) 1:47, 90. (A. D.) Madigan - Illycaffš (4.2.) tudi po TV TRST - Košarkarji tržaškega Illycaffeja bodo drevi ob 19. uri z Ronk poleteli v Reggio Calabrio, kjer bodo jutri igrali 7. povratno kolo Al lige proti domači ekipi Pfizer. Namesto poškodovanega Claudia Pol Bodetta bo jutri v ekipi mladi Diego Živec (letnik 1976, visok 196 cm). Tekmo 10. povratnega kola Madigan Pistoia -Hlycaffe bo v soboto, 4. februarja s pričetkom ob 15.20 Prenašala italijanska Rai3. V torek, 17. t.m. bo ob 19.30 v telovadnici v Ul. Gin-nastica v Trstu zanimivo tehnično predavanje o ženski košarki s priznanimi italijanskimi in tujimi strokovnjaki. Med drugim bosta predavala tudi Riccar-do Sales in Milan »Cigo« VasojeviC. Stefane! izbral Palmerja Novi ceneter milanskega košarkarskega prvoligaša bo belopolti American Walter Palmer (2,16 m, 26 let). Palmerja je na draftu NBA lige leta 1990 v drugem krogu izbralo moštvo Utah Jazz, nekaj tekem pa je odigral v dresu moštva Dallas Mavericks, v tujini pa se je preizkusil v Španiji in NemCij. Palmer bo danes prispel v Milan, seveda pa ne bo mogel igrati na tekmi Stefanela z veronskim Birexom. Pogodbo bo namreč Podpisal šele po zdravniškem pregledu. Pričakovanje za Manuelo Di Cente TOPLACH - V Topalchu valada veliko pričakovanje za nastop Cez teden dni smučarske tekačice Manuele Di Cente na 30 km za italijansko državno prvenstvo. V konkurenci bo tudi Stefania Belmondo. Tekme ob sobotah: več »proti« kot »za« RIM - Italijanski Radio Rai je izvedel zanimivo anketo med poslušalci, Ce bi želeli, da bi bile tekme italijanskega nogometnega prvenstva opb sobotah ali ob nedeljah. -Vabilu se je odzvalo 3819 poslušalcev: 58 od sto jih je proti tekmam ob sobotah, ostali pa so »za« KOŠARKA / JADRAN NOCOJ DOMA »Prijateljem« ne smemo zaupati V popolni postavi (z dvema A ligašema) pordenonski Amici del basket še nepremagan Z nocojšnjo domačo tekmo proti moštvu Amid del basket iz Pordenona se za našo združeno ekipo Jadran Tkb zaključi prvi del letošnjega košarkarskega prvenstva Cl lige. Med glavnimi cilji našega moštva je nedvomno tudi ta, da bi to fazo sklenili neporaženi, nocojšnji nasprotnik pa je po mnenju številnih poznavalcev tega prvenstva morda najresnejši kandidat za napredovanje, kar tudi potrjujejo izidi Porde-nonCanov v zadnjih kolih. JADRAN: Po 14 zaporednih (in v veliki meri tudi zelo zanesljivih) zmagah vlada v Jadranovem taboru seveda veselo in sproščeno vzdušje, ob tem pa trener Vatovec skrbi, da ne bi prišlo do padca koncentracije in motivacij, kar bi lahko bilo zelo nevarno. K sreči ostaja rožnato tudi poglavje o poškodbah, saj še vedno ni noben posameznik utrpel hujših udarcev ah zvinov, tako da bodo jadranovci tudi nocoj igrali v popolni postavi. Med tednom so vsi redno in dobro trenirali, odigrah so prijateljsko tekmo v Tržiču in po solidni igri zgubili s tremi točkami razlike prod domači peterki, ki nastopa v B2 ligi. Tudi mohvacijski faktor je tokrat visok, saj igrata za Pordenone kar dva bivša A hgaša. AMICI PN: Ob zaključku lanskega prvenstva C hge je pri pordenonskem društvu prišlo do nekaterih nesoglasij med odborniki, predsednikom in spon-sorjem, tako, da je ekipa pričela letošnje prvenstvo v zelo okrnjeni, pomlajeni in nepopolni postavi. Po uvodnih tekmah (in seriji štirih porazov v petih tekmah) je društvo našlo skupni jezik z novim gospodarjem, ki je odprl mošnjiček, kar je omogočilo, da so se lanski starejši igralci spet priključili moštvu, njim pa se je pridružil še bivši A ligaš Marella. Tako se je ekipa iz tekme v tekmo dopolnjevala in v zadnjih petih kolih, v popolni postavi (z izjemo poškodovanega Tar-riconeja), ni več zgubila ter se z novimi desetimi osvojenimi točkami pridružila skupini moštev na Četrtem mestu skupne lestvice. Ekipo vodi hitri in spretni playmaker Cutha, na zunanjih pozicijah igrata Fantin (bivši A ligaš in državni prvak z Bologno) in Di Prampero, pod košem pa se dobro prerivata Zamparo (lani je v povratni tekmi nadigral Rau-berja, na sliki) in že omenjeni Marella. Menjavi za zunanje igralce sta Cecco in Tarricone (bivši mladinec Stefanela), mladi up Piccin (letnik 77) pa večkrat dobro nadomešča visoke soigralce. JADRAN VODI S 3:1: Jadranovci so se v prejšnjih letih štirikrat srečah s porde-nonskim društvom Amici del basket, v skupnem seštevku pa naša združena ekipa vodi s 3:1. Izidi dosedanjih tekem: 90/91 - Cl hga: Jadran Tkb - Cmp Pn 93:90; Grup Pn - Jadran Tkb 85:87. KonC-na uvrstitev: 1. Cmp, 7. Jadran. 93/94 - Cl hga: Jadran Tkb - Fantuzzi Pn 85:74, Fantuzzi Pn - Jadran Tkb 74:73. KonCna uvrstitev: 4. Jadran, 7. Fantuzzi. OSTALI DVOBOJI KOLA: V 15. kolu je na sporedu še nekaj zanimivih tekem. Drugovrščena Servolana (22 točk), ki bo v sredo IS.t.m. tudi odigrala zaostalo tekmo v San Donaju, bo nocoj gostila Digas San Daniele (14), ki si ne sme privošCih novega spodrsljaja, Don Bosco (20) pa bo igral na nevarnem igrišču v Piove di Sac-co (16), ki bi se z zmago približal tretjemu mestu. Zanimivo bo še v Caorlah, kjer se bo domača peterka (10) skušala z zmago proti dttadelh (16) spet vriniti v skupino, ki se bori za četrto mesto, zadnje, ki še pelje v play off za B2 ligo. Vanja Jogan ROKOMET NAMIZNI TENIS / KRASOVE PRVOLIGAŠICE V COCCAGLIU Okrnjenim krasovcem v Stuartu ne bo lahko Rokometaši Krasa Tri-mac bodo danes gostovali pri Quarto d’Altino. Zgonicani so po petnajstdnevnem odmoru odigrali dve prijateljski tekmi, sedaj pa so že cel teden na delu, saj bo srečanje vse prej kot lahko. Quarto d’Altino letos še ni osvojil dosti točk in se nahaja približno na polovici lestvice. Igra pa izredno borbeno, v obrambi pa se poslužuje sheme 2-3-1, ki Preprečuje nasprotniku, da lahko strelja od daleč. Vrh tega bodo krasovci nastopili okrnjeni, brez poškodovanih Kneippa (hrbet) ter Sardoča (ži-yec na rami), kateremu J6 fizioterapist prepovedal trenirati. Kras Tri-mac bo moral zato pošteno stisniti zobe, če bo hotel ostati nepremagan na lestvici. (Iztok) Proti državnemu prvaku zmage ni pričakovati Danes zvečer, ob 20. uri, bodo dekleta Krasa Adria Caravan igrale povratno tekmo s postavo Coccagha v Brescii. Spopad s favoritom in aktualnim ekipnim državnim prvakom za Sercerjeve varovanke, ki v tem dvoboju seveda ne morejo računati na zmago, nikakor ne bo lahek, vendar ne bo enostaven niti za zvezde Coccaglia. V otvoritveni tekmi prve ženske namiznoteniške lige je pomlajena ekipa Krasa Adria Caravan presenetila s svojo udarniško močjo. Izgubiti s Coccaghom s 6:4 je bil enkraten športni dogodek, kajti nobeni drugi ekipi ni uspel tak podvig - le redkim je uspelo osvojiti eno samo suho točko (San Marco Verona, Castellana). Ostale so ostale praznih rok z edino izjemo Angerre, ki je edina nadigrala prvake. Z An-gerro si sedaj delita prvo mesto po končanem prvem delu prvenstva, vendar zgoniških deklet ne zanimajo borbe na vrhovih. Njihovo vodilo ostaja še naprej nespremenjeno: to je posegati po prvenstvenih točkah tam, kjer je to mogoče. V ta izbor prihajata Enigma Messina in A4 Verzuolo, ne pa seveda dre višnje srečanje, kjer so igralke Coccagha izbrane iz same špice italijanskih jakostnih lestvic in torej nedosegljive. Trenutno je Kras Adria Caravan na 5. mestu, takoj pa mu sledita Fiamma Messina in A4 Verzuolo -vse tri ekipe pa beležijo vsaka po dve zmagi. Krasova Kitajka VVang, Ana Bersan (št. 21), Vanja Milic (št. 38) in Katja Milic (št. 39) se bodo drevi v gosteh ponovno srečale z večkratno svetovno prvakinjo Kitajko Dai Lih, Arrisi (št. 2), Merenda (št. 4) in Zampini (št. 7). Uspeh za naše bi bil že, Ce v Brescii dosežejo isti rezultat kot doma. Oba Krasova drugoligaša si bomo drevi ogledali ob 18. uri doma. Moštvo Krasa Activa se bo srečalo z bolonjskim Fortitudo Max, kateremu so že zadah lekcijo v gosteh z zmago z izidom 2:5. V prvem delu so si Krasovi fantje dodobra utrdili svoj položaj na sredini lestvice, Četrto mesto je dobra garancija, da se obdržijo v B-2 ligi. Četudi bodo morah nekatere tekme v bližnji bodočnosti odigrati brez svojega najboljšega igralca in kapetana Igorja Miliča, ki pričakuje poziv na nabor. Mlada ekipa Krasa Corium bo drevi gostila igralke Grancia, Pagliera, Lainate. V gosteh so krasovke požele prepričljivo zmago (2:5). Takrat je bila postava Krasovk nekoliko neobičajna, saj sta Sonja Milič in Sonja Doljak zamenjali Stubljevo in Nino Milič, ker sta bili le-ti zaposleni na mednarodnem turnirju v Avstriji. Sedaj je vrsta na mladi postavi, da pokaže, kaj se je doslej naučila. Lainate zaseda nezavidljivo zadnje mesto, Kras Corium pa z dvema zmagama šesto. Gostje so boljše na papirju, a vseeno gojimo upanje, da za mlado krasovo vrsto niso nepremagljive. V promocijskem delu bo spet vse živo. Dekleta bodo jutri odigrale zadnji krog. Kras A bo gostil Chiadi-no, klubski derbi pa bo med vodilnima postavama Krasa C in Krasom B. Prav to srečanje bo odločalo, katera izmed njiju bo napredovala v državno hgo. Krasova moška postava bo v 3. povratnem krogu Startala na ponovno zmago s Fincantierijem, saj stremi po napredovanju. (J.J.j domači šport Danes Sobota, 14. januarja 1995 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 17.00 v Faenzi, Ul. Bubani: Spem Faenza - Imsa Kmečka banka MOŠKA Cl LIGA 20.30 na Opčinah: koimpex - Motoagricole TN ŽENSKA Cl LIGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Tarcento; 20.30 v Trstu, Suvich: Bor Mercantile - Vivil Viha Vicentina MOŠKA C2 LIGA 18.00 v Maniagu: Volley Maniago - 01ympia CDR; 20.30 v Vihi Vicentini: Vivil - Bor Fortrade; 20.30 v Fojdi: Itely Faedis - Soča Sobema ŽENSKA C2UGA 18.00 v GradišCu: Tomana - Sokol Indules; 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka - Codroipo; 20.00 v Dolini: Breg - Libertas Marhgnacco MOŠKA D LIGA 18.00 v San Giorgiu: S. Giorgio - Espego ZENSKA D LIGA 20.00 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Cerimpex - Oma Trst 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor -Tomana; 18.00 v Moši: Mossa Candolini - 01ympia MLADINKE 18.00 v Nabrežini: Sokol - Pallavolo Trieste NARASCAJNICE 15.30 v goriškem Kulturnem domu: Dom - 01ympia KOŠARKA MOŠKA Cl LIGA 20.30 v Briščkih, dom Ervatti: Jadran Tkb - Fantuzzi MOŠKA C2 LIGA 18.30 v Briščikih: dom Ervatti: Bor Radenska - Por-cia; 18.30 v Miljah: Intemazionale Panauto - Dom Agorest MOŠKA D LIGA 17.30 v Dolini: Cicibona Mingot - Kontovel; 18.00 v Trstu, Ul. Zugnano: Santos - Sokol Warm NARAŠČAJNIKI 16.00 v Briščkih, dom Ervatti: Dom - Don Bosco B NOGOMET MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO 14.30 v Standrežu: Juventina - Portuale POKRAJINSKO PRVENSTVO 14.30 pri Domju: Domio - Vesna; 14.30 v Dolini: Costalunga - Primorje CICIBANI DVORANSKI TURNIR 14.30 v Romansu: nastopata Juventina in Mladost HOKEJ NA KOTALKAH MOŠKA CUGA 21.00 v Trstu, Miramarski drevored: Polet - Breganze NAMIZNI TENIS ZENSKA A UGA 20.00 v Coccaghu: Coccagho - Kras Adria Caravan ZENSKA B UGA 18.00 v Zgoniku: Kras Gorim - Lainate MOŠKA B2 UGA 18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Fortitudo Bologna ROKOMET MOŠKA C UGA 20.30 v Quartu d’Altinu: Quarto - Kras Trimac ŽENSKA C UGA 20.00 v Veroni: Cus Verona - Kras Trimac Jutri Nedelja, 15. januarja 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Cervinjanu: Pro Cervignano - Juventina 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Portuale; 14.30 v Bazovici: Zarja - Aurora; 14.30 v Križu: Vesna - Donatello; 14.30 v Reani Roiale: Reana - Primorje 2. AMATERSKA UGA 14.30 na Padričah: Gaja - Fogliano; 14.30 v Repnu: Kras - Villesse; 14.30 pri Domju: Domio - Primorec 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Dolini: Breg - CUS Trst; 14.30 v Dolini: Dolina - Begliano NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - CGS NAJMLAJSI 8.45 v Trstu, drevored Sanzio: CGS - Bor Farco ODBOJKA MLADINCI 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Pallavolo Trieste -Koimpex MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Bor Friulexport DEKUCE 9.30 na Opčinah. Koimpex - Virtus; 10.00 v Tržiču, Ul. S. Anna: Fincanheri - 01ympia KOŠARKA DRŽAVNI KADETI 11.00 v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - APU DEČKI 9.00 v Briščkih, dom Ervatti: Jadran - Don Bosco B; 10.30 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Ediauto - Don Bosco A PROPAGANDA 10.00 v Gradežu: Grado - Dom La Goriziana NAMIZNI TENIS ZENSKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras A - Chadino, Kras C - Kras B MOŠKA Dl UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Fincanheri MOŠKA B2 LIGA / IMSA KMEČKA BANKA V FAENZ1 Tretja zmaga v gosteh je za Goričane dosegljiva Foenzo imo na lestvici šest točk - Na pot že v jutranjih urah Trener Stera lahko računa na vse igralce - Že ob 17. uri Današnje gostovanje odbojkarjev Imse Kmečke banke v Faenzi proti Spemu je dosti bolj važno, kot bi lahko sklepali na prvi pogled. Goričane ločijo od tretjega mesta štiri točke, prav toliko pa znaša njihova prednost pred moštvi, ki se ta čas gnetejo okrog kritičnega 11. mesta za obstanek v ligi. Med ekipami, ki se borijo za napredovanje, je po mnenju trenerja Goričanov Stere doslej resnično močan vtis zapustil samo Lugo iz Ra-venne (ki je v prejšnjem kolu po štirih setih zmagal prav v Faenzi). Ta šesterka je tudi najbolj organizirana. Pri vseh ostalih so rezultati v dobršni meri odvisni tudi od trenutnega razpoloženja, sreče, forme in drugih spremenljivih činiteljev. Po drugi strani pa velja, da se »dno premika«. Viserba in Porto Ravenna sta z nepričakovanima zmagama dokazali, da se ne mislita sprijazniti s svojim dozdaj klavrnim položajem. Cessalto in Lunazzi sta bolj ali manj že definirana kandidata za izpad, toda v nižjo ligo se selijo tri moštva. Jasno je torej, da bi lahko bilo srečanje v Faenzi za Goričane prelomnega pomena. Poraz ne bi smeli jemati tragično, bi pa verjetno pomenil, da z visoko končno uvrstitvijo letos ne bo nič. Spem ima na lestvici samo šest točk, toda doslej ga je pravzaprav nadigral le Busso-lengo. Na vseh ostalih srečanjih se je Spem srčno upiral svojim nasprotnikom in tudi na izgubljenih srečanjih osvojil najmanj set. Videoposnetki, s katerimi razpolagajo v goriškem taboru, so potrdili, da ima Spem v svojih vrstah enega zelo močnega napadalca, toda iz njih je moč tudi izluščiti, da je nasprotnik vse prej kot nepremagljiv. Igralci Imse Kmečke banke so brez večjih pretresov izvršili svoj tedenski načrt vadbe. Bilo je nekaj manjših poškodb, toda danes naj bi se vsi udeležili tega oddaljenega gostovanja. Srečanje s Spemom ho že ob 17. uri, kar pomeni, da se bo morala šesterka odpraviti na pot v zgodnjih jutranjih urah. Imsa Kmečka banka je v gosteh poleg skromnega Lunazzi j a že premagala tudi nevarnejši Sedico. Cernu ji ne bi uspelo tudi danes v Faenzi? Aleš Feri v napadu (Foto S. Reportage) ____MOŠKA C1 LIGA / NA OPČINAH_ Za Koimpex je drevi proti Motoagricoli zmaga imperativ Koimpex igra danes na Opčinah proti zadnjeuvrščeni ekipi Motoagri-cole iz Trenta. Od štirih ekip iz tega mesta, ki nastopajo v tem prvenstvu, je ta ekipa najslahša, prav gotovo pa spada tudi med najslahše ekipe v ligi sploh. V devetih kolih je namreč doslej zbral le dve točki, ki jih je osvojil v Noventi Radovani. Vse ostale tekme je izgubil, tudi proti neposrednim konkurentom za obstanek v ligi! Na papirju bi torej morala biti za slogaše lahka tekma, toda ninuj-no, da bo tako. Pomožni trener Koimpexa De VValderstein je takoj opozoril: »To bo izredno važna tekma. Trenutno smo namreč v manjši krizi. Izgubili smo že dve zaporedni tekmi, izgubili smo tudi prijateljski tekmi, ki smo ju odigrali med tednom. Ne vem točno, kje so vzroki za slabo igro. Malo so krive poškodbe, nekateri igralci pa niso v formi. Ce pa zgubimo doma proti zadnji na lestvici, se bo situacija precej zakomplicirala.« Verjetno ni nevarnosti, da bi slo- gaši podcenjevali nasprotnika, saj se zavedajo pomembnosti tekme in tudi dejstva, da ekipa ne igra več tako dobro, kot v prvih kolih prvenstva. Nerodna poraza v Pordenonu in Fos-soju sta verjetno pustila tudi posledice s psihološkega vidika, saj so igralci nekako blokirani. Delajo preveč napak, potem pa postanejo nervozni, tako da postane vse skupaj še težje. Vsekakor pa je treba preboleti krizo, najboljše zdravilo pa so verjetno prav zmage, zato pa je današnja zmaga obvezna. Med tednom sta imela še težave s kolenom podajač Rovere in Božič, oba pa bosta danes prisotna. ' O nasprotniku v Sloginem taboru ne vejo pravzaprav ničesar. Kot pravi De VValderstein, pa to ni niti tako pomebno. Vse bo namreč odvisno od tega, kako bodo zaigrali slogaši. Ti so letbs že dokazali, da lahko predvajajo briljantno igro, upamo, da bodo tako igro čimprej ponovili. Po možnosti že danes. ŽENSKA C1 LIGA / DOMA PROTI TARCENTU IN VIVILU Bor Mercantile in Koimpex računata tokrat na točki Oba naša. ženska državna tretjeligaša bosta drevi igrala na domačih tleh proti nasprotnikoma, ki sta na lestvici uvrščena slabše od njiju. Pred navidezno lažjo nalogo je Koimpex. Ob 18. uri se bo na Opčinah pomeril s Tarcentom, M deli zadnje mesto s Kennedyjem, Bor Mercantile pa bo ob 20.30 v telovadnici šole Su-vich igral proti Vivilu, ki ima na lestvici dve točki manj od borovk, a je v zadnjih petih nastopih dosegel štiri zmage proti sicer slabšim ekipam v ligi. Čeprav imata obe naši šesterki na lestvici enako število (10) točk, lahko mirno zapišemo, da so v Sloginem tabora bolje razpoloženi kot v Borovem. Sobotno gostovanje v San Donaju je potrdilo, da so slogašice v dobri formi. Slovenska šesterka je igralkam vodil- ne Heraclie pognala strah v kosti in pred njimi klonila šele po petih setih igre. Na domačih tleh je Koimpex običajno še mnogo bolj učinkovit, zato bi si lahko v letošnji sezoni zadal za cilj, da ostane na Opčinah nepremagan. »Tarčento je ekipa z dobrim podajačem, eno solidno napadalko in dvema centroma-blokerjema. Pomembno bi bilo, da bi mu že od vsega začetka vsilili svojo igro in preprečili, da se razigra. Potem bi bilo lahko za nas lažje,« meni trener slogašic Branko Sain, ki bo tokrat lahko računal na vse svoje igralke, z zmago pa bi njegova šesterka po dveh tesnih zaporednih porazih ohranila stik s skupino vodilnih šesterL Po novem spodrsljaju v Porcii pri Boru raje razmišljajo samo o obstanku v ligi. »Dokler ne bomo dosegli najmanj 24 točk o čem drugem nima smisla razmišljati. Ekipa stalno rase, a primanjkuje nam prava mentaliteta, verjetno pa tudi pravi lider. V tem pogledu je drevišnja tekma zelo pomembna. Vivila se ne bojimo, čeprav ima v svojih vrstah nekaj dobrih igralk, zlasti Stabilejevo in Princijevo. Prepričan sem, da ga bomo nadigrali, če bomo igrali kot zmoremo, če pa bomo igrali kot prejšnji teden, nam bo trda predla tudi tokrat«, pravi trener borovk Kalc, ki je zaradi razsajajoče gripe v šesterki lahko Sele od srede dalje računal na vse igralke. Tokrat naj bi Borov trener lahko računal na širši izbor igralk, še vedno pa bo odsotna Ažmanova, M po operaciji meniskusa še ni pričela vaditi. ŽENSKA C2 LIGA _________MOŠKA C2 LIGE / ITELY FAEDIS NA TRETJEM MESTU LESTVICE______ Izredno važna preizkušnja Soče Sobema v Fojdi Sočanom bi lahko v dvoboju z Vivilom pomagal Bor Fortrade - Olympia CDR v Maniagu, Espego v S. Giorgiu Vse tri moške ekipe v C2 ligi danes igrajo v gosteh. Zelo pomembna bo tekma, ki jo igra Soča Sobema v Fojdi proti tretjeuvrščene-mu Faedisu. Ta ima namreč štiri točke manj od Sočanov. Z zmago bi torej Goričani pridobili že pomembno prednost pred tretjeuvrščeno ekipo. Fae-dis pa mora absolutno zmagati, če hoče ostati v boju za prva mesta. Gostitelji pa imajo s Sočo še odptre račune. Pred dvema letoma si je namreč Faedis v D ligi zapravil napredovanje v zadnjem kolu,.ko je izgubil proti Gradežu. Tako ga je ha lestvici dohitela prav Soča, ki je potem zaradi boljšega količnika v setih napredovala. Domačini verjetno tega niso še pozabili. Tekma bo za Goričane torej težka, morala pa bo tu- di računati na številno in glasno domačo publiko. Pri domači ekipi izstopata predvsem dva igralca, ki sta do lani igrala v B2 ligi, pri Soči pa je še vprašljiv nastop Petejana zaradi poškodbe ramena, odsoten pa bo Mučič zaradi službenih obveznosti. Težka tekma čaka tudi Bor Fortrade (na sliki), ki bo v gosteh igral z drugouvrščenim Vivilom. Vivil je s Sočo glavni favorit za napredovanje, do sedaj pa je tudi izpolnil pričakovanja. Razočaral je le v osmem kolu, ko je nepričakovano izgubil proti skromnemu Pre-venireju, v prejšnjem kolu pa je v Fojdi brez večjih težav premagal domačo ekipo, ki je do tedaj imela enako število točk kot Vivil. Vivil igra precej predvidljivo igro, saj računa na precej močna krilna igralca, medtem ko so centri precej slabi. Borovci bodo zato skušali z blokom zaustaviti njihove napade, obenem pa hočejo popestriti igro z več napadi preko centrov. Med tednom je bil bolan trener Cella, ki pa je zdaj že ozdravil. Vrača pa se tudi Bresi-ch po daljši odsotnosti. V prejšnjem kolu se je borovcem za las izmuznil podvig v Buii, morda bodo tokrat uspešnejši. Ohnypia CDR igra v Maniagu proti ekipi, ki je lani izpadla iz Gl hge, letos pa je doslej igrala spremenljivo in ima sedaj deset točk na lestvici. Za podvig je Maniago poskrbel v prvem kolu, ko je premagal Faedis, medtem ko je presenetljivo izgubil s skromnim Cornom. Pri 01ympii pričakuje trener Petejan reakcijo svojih igralcev po skromni igri Goričanov v prejšnjem kolu. Ta teden so trenirah dobro, upajmo, da bodo igralci čimprej ujeli ritem, ki so ga imeli v končnici lanskega leta. Oljmpia namreč potrebuje zmago, saj se bo drugače lahko spet znašla v slabem položaju. Espego igra danes v kraju San Giorgio di Noga-ro. Domača ekipa ima na lestvici dve točki manj od goriške združene ekipe in je doslej zmagala proti štirim zadnjeuvrščenim ekipam, medtem ko je proti boljšim ekipam vedno izgubila. Espego ima zato dobre možnosti, da iztrže pozitiven rezultat, saj prav gotovo ni slabši od gostiteljev, čeprav je proti njim pred prvenstvom dvakrat izgubil v deželnem pokalu (A.M.) Sokolovke v Gradišču Kmečka banka in Breg morata igrati bolj borbeno Lahka tekma za Olympio Čerimpex Naš najbolje uvrščeni predstavnik v ženski C2 ligi Sokol Indules igra danes v gosteh. V Gradišču se bo namreč srečal z nevarno Torriano, ki ima na lestvici dve točki manj od sokolovk. Do sedaj je izgubila s prvimi tremi ekipami na lestvici, kar ni presenetljivo, razočarala pa je proti čedajskemu Asfjr. Kaže torej, da se Torriana ne more vključiti v boj za prva mesta, čeprav je imela pred prvenstvom velike ambicije, saj je to združena ekipa Torriane in Sagrada. V normalnih okoliščinah bi moral biti Sokol prav gotovo boljši, toda ta teden so imeli v Nabrežini precej težav, tako da treningi niso bili najboljši. Bolni sta namreč bili Marjanka Ban in Lara Masten, Martina Kosmina pa ima še težave s kolenom. Od teh bo danes gotovo prisotna le Lara Masten, vprašljiv pa je tudi nastop Monike Košuta zaradi službenih obveznosti. Tekma bo torej težka, saj trener Jurman nima na razpolago dosti menjav, vseeno pa bi morale izkušene Nabrežinke z dobro igro premagati Torriano. Ostala dva predstavnika, ki se borita za obstanek v ligi pa igrata na domačem igrišču. Stanje obeh ekip pa je že tako, da si ne morejo več dovoliti nobenega spodrsljaja. Kmečka banka igra s Codroipom, ki ima na lestvici deset točk in je igral spremenljivo. Tako je na primer dosegel nepričakovani zmagi proti Sokolu in Fiume Venetu, potegnil pa je krajši konec proti Caffe Ruffo in celo proti Alturi, kjer je bilo za Codroipo verjetno usodno podcenjevanje. Upamo, da se bo to ponovilo tudi danes. Kot je povedal trener Kmečke banke Jerončič, prihaja danes v poštev samo zmaga, vse ostalo je neuspeh. Jerončič meni, da se ekipa ne more več skrivati za mladostjo in neizkušenostjo, saj so v prvi šesterki zdaj že izkušene igralke, razen podajačice Blasizze, ki je v članski ekipi komaj začela igrati. Problem je do sedaj predvsem v pristopu igralk, ki igrajo premalo borbeno, drugače pa bi bili enakovredni ostalim ekipam. Zdaj so vse igralke zdrave, med tednom pa je bila Erika Brisco bolna, tako da ni mogla trenirati. Probleme zaradi pomanjkanja borbenosti ima tudi Breg, saj se zdi da so se igralke že sprijaznile s tem, da so ostale ekipe boljše. Danes igrajo brežanke z Martignaccom, ki ima na lestvici šest točk in je torej tudi še v nevarnih vodah. Ostaja pa neugoden nasprotnik, ki se je dobro upiral tudi boljšim nasprotnikom, kot so Cordenons in Fiume Veneto. V Dolino pa pride po točki, videli bomo, kako se mu bo znala domača ekipa upirati. 01ympia Cerimpex igra na domačem igrišču proti tržaški ekipi Vagaia, ki se nahaja na dnu lestvice z dvema točkama. Goričanke so seveda nesporni favorit srečanja, ne smejo pa si dovoliti nikakršnega podcenjevanja. Pri 01mypii bodo zelo verjetno prisotne vse igralke, ki so med tednom tudi dobro delale. Lahko pričakujemo torej, da bodo Goričanke tudi po desetem kolu ostale nepremagane. TRDNJAVA V CAP-HAITIENU Simbol haitske neodvisnosti Trdnjavo so zgradil ko so se rešili suženjstvo Za dve stoletji staro trdnjavo, ki stoji na vzpetini Pic la Ferriere nad drugim najveCjim haitskim mestom Cap-Haiti-en, večina ljudi Se ni slišala, Čeprav sodi med najvecje zgodovinske spomenike v Ameriki. MogoCna zgradba z zidovi, debelimi tudi štiri metre in visokimi do 43 metrov, je bila zgrajena Po načrtih francoskih arhitektov iz 18. stoletja. Gradnjo so zaceli šele leta ko so prišli na oblast domačini - nekdanji sužnji francoskih kolonialistov. Ker so mislili, da se bodo Francozi vrnili, so v strahu, da bodo izgubili oblast v takrat edini svobodni črnski državi, zaceli graditi močno utrdbo. Francozi se niso na Haiti nikoli vrnili, in tako je trdnjava ostala simbol neodvisnosti. »Trdnjava je simbol haitske odločitve, da ostanejo svobodni,« je povedal arhitekt Frederick Mangones, ki je večino življenja posvetil obnovi trdnjave. Združeni narodi so trdnjavo uvrstili tudi na seznam najvecjih svetovnih zgodovinskih spomenikov in obljubili, da bodo finančno pomagali pri njeni obnovi. Upor sužnjev proti be-nin gospodarjem v prejšnjem stoletju je vodil Je-an-Jacques Dessalines, vendar je že prvi temnopolti vladar Henry Chri-stophe, ki je prišel na oblast po Dessalinesovem nmoru, trdnjavo spremenil v svoje bivališče. Ljudje so morali delati na velikih plantažah, ki so bile v večini njegova last, več tisoč nekdanjih sužnjev je moralo služiti vojsko. Nekateri Haitčani so prepričani, da je gradnja trdnjave in palače Sans-souci, kjer je živel kralj Henry, zahtevala dvajset tisoC življenj. Legenda pravi, da je kralj nekoč pokazal svojo moč tudi tako, da je skupini vojakov ukazal korakati do konca obzidja, s katerega so vsi padli v morje in se ubili, saj stoji trdnjava 900 metrov nad morsko gladino. Delavci so morali na vrh vzpetine z golimi rokami znositi več milijonov skal, ki sestavljajo približno devet tisoč kvadratnih metrov zidu. Pot je bila dolga sedem kilometrov, zaradi vročine ali deževnega vremena pa je bila še bolj naporna. Ker na tem območju pade veliko dežja, so začeli zidovi že davno propadati, se »topiti«, kot se je slikovito izrazil arhitekt. Trdnjava ima 365 topov in lahko sprejme 15 tisoC vojakov. V njej so lahko shranili celoletno zalogo hrane, vodo pa so zbirali v posebnih cister- nah na strehi. Danes je trdnjava zapuščena, med njena obzidja le tu in tam zaide naključni obiskovalec. Med razpokanimi zidovi so shranjeni železni in svinčeni topovi španskih, francoskih in britanskih zavojevalcev. Do trdnjave je mogoCe priti le po ovinkasti in strmi gorski cesti, ki so jo naredili restavratorji, ki skušajo trdnjavo rešiti pred propadom, zadnja dva kilometra pa je treba iti peš, ali pa osedlati mulo. Nekateri verjamejo, da se med ruševinami sprehaja Henryjev duh, med malto, s katero so zidali trdnjavo, pa naj bi bila pomešana kri njegovih žrtev. Mangones je takšne govorice ovrgel, saj je kemijska analiza pokazala, da so pri gradnji trdnjave uporabljali običajna gradbena sredstva, dodali so ji le sladkorni sirup, ker naj bi se malta zato hitreje strdila. Patricia Zengerle, Reuter LABIRINT iMnja Ime in priimek: Telefon in naslov:. Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. MODA Kako skriti napake Videz je najpomembnejši Moda pri oblačenju večkrat ni najpomembnejša, saj jo moramo prilagoditi svojim telesnim značilnostim. Želimo na primer skriti obilni trebušček, preširoke boke, neidealno kožo, noge s celulitom, debel vrat, mastne lase in še kaj. Nekaj naredimo z vodo in dobro kozmetiko, veliko pa tudi z izbranimi oblačili. Močnejše in manjše ženske naj se izogibajo krznenim jaknam z dolgimi dlakami, saj bodo izgledale še bolj »nabite«. Če se Za močnejše postave krznu, naravnemu ali umetnemu, nočete odreci, izberite raje daljši, spodaj širši plašC s kratkimi dlakami v podolžnem vzorcu. Od oblačil so najboljše ravne dolge jope v čistih barvah, skladne z drugimi oblačili, ki ne smejo biti preveč oprijeta. Neprimerni so vzorci z velikimi rožami, idealni pa taki s podolžnimi ozkimi Črtami. Izberite raje lahka, padajoča blaga, daljša in spodaj široka krila ter dolge bluze z razporki. Ženske z naravno poudarjenimi rameni in ozkimi boki naj se izogibajo jaknam s širokimi reverji, primerne so jakne s šal ovratnikom, v pasu stisnjeno in nabrano vzorčasto krilo pa bo poudarilo spodnji del telesa. Zgoraj oblečemo enobarvnen tanek puli. Izberemo lahko puli v kožni barvi, čez katerega oblečemo jopo z globokim izrezom in lepim vzorcem. Kratek vrat optično podaljšamo z globljim, pri strani ožjim izrezom, lase spnemo navzgor ali pa se odločimo za kratko pričesko. Trebušček skrijemo pod ohlapen pulover, noge s celulitom pa v jeans. Skrbimo tudi za dobro telesno in duševno kondicijo. S. Belak Pungartnik PORTUGALSKA V slikoviti ribiški vasici Nazare živijo potomci Feničanov Najlepši pogled na vas se odpira iz mesteca Sitio na skalnem previsu Večji del portugalske obale se postavlja z neskončnimi plažami najfi-Hejsega belega peska, ki pa izven večjih naselij yse leto skorajda samevajo. Hladna voda Atlantskega oceana je premalo vabljiva za osvežitve Zelj-ne kopalce, ki si za počitnice zato raje izbirajo najjužnejši konec dežele -Algarve. Toda tudi na severu je niogoče preživeti nadvse Prijetne dneve v kateri nied ribiškimi vasmi, ki Pa so s prihajajočimi turili močno spremenile tradicionalno podobo. Ena takšnih vasi je Nazare, kjer ribici še lovijo na tradicionalen način. Daljni predniki domačinov naj tn bili Feničani, na kar kažejo ravni ozki nosovi in oči sivih odtenkov. Na slavne prednike naj bi spominjali tudi visoko dvignjeni kljuni čolnov, ki jih z obeh strani krasi po eno oko. Kot v posmeh vaški idili je le nekaj sto metrov od vasi zraslo novo turistično naselje Nazare, polno prodajaln, restavracij, diskotek in igralnic ter peščenih plaž, na katerih namesto lesenih Čolnov počivajo dolge vrste senčnikov. Nazare je bila osnovana pravzaprav šele pred dobrimi tristotimi leti, ko se je morje umaknilo z obale pod skalnim previsom, na katerem se je ugnezdilo mestece Sitio. Staro mesto je z ribiško vasico povezano prek nekakšne gondole na tirih, ki še najbolj spominja na gorsko železnico. Večina obiskovalcev kljub neobičajni gondoli Sitio vseeno obišče po zaviti cesti, ki mesto povezuje z glavno obalno cesto. Središče mesteca je en sam velik trg nad skalnim previsom, ki še najbolj spominja na velikanski balkon, s katerega se odpirajo čudoviti pogledi na razpenjeno obalo in vas Nazare. Okoli trga so nanizane nizke hiše, najkrajšo stran pa zaključuje slikovita cerkvica s kapelo. Tod je še posebno slovesno v Času raznih praznovanj in nedeljah, ko glavni trg napolnijo pisane stojnice s prodajalci oblek, spominkov in vseh mogočih sladkarij. Med njimi še posebno pozornost vzbujajo starejše ženske v slikovitih narodnih nošah. S pisanimi bluzami in nabranimi kratkimi krili so prava vaba za sladkosnede obiskovalce, ki že tako ali tako skorajda ne morejo mimo vabljivih stojnic, ne da bi kaj poizkusili. Mesto se stiska le na najvišjem delu skalnega klifa, tako da so nekdanji graditelji na spodnjem koncu rta lahko postavili spoštljivo utrdbo. Utrdba Slikovite plaže ob hladnem Atlantiku (Foto: I. Fabjan) Sao Miguel Arcanjo je bi- jakov, ki so požgali del la zgrajena na samem ro- mesta in spodaj ležeče bu strmega klifa v 16. sto- pristanišče. Z mogočnega letju za obrambo pred an- obzidja se odpira pogled gleškimi, francoskimi in na besneče valove in dol-nizozemskimi pirati, ki so go peščeno obalo, ki se se-radi plenili tudi ob portu- verno od Nazareja osa-galski obali. Leta 1808 je mijena razprostira kilo-trdnjava preživela tudi metre daleč... napad Napoleonovih vo- Igor Fabjan ZA RAZVEDRILO Sobota, 14. januarja 1995 f X Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.- 20.4: Ker ste trenutno močni in samozavestni, se boste odločili za nov življenjski projekt. Ce boste znali izkoristiti svoje dobre dneve, vam bo brez dvoma uspelo. BIK 21.4 - 20. 5.: Po najboljših močeh boste pomagali bližnjemu v stiski. Ne sprejemajte, plačila, kajti vetrovi usode se zelo naglo obračajo. Pomoč boste potrebovali morda že juti. DVOJČKA 21. 5. ■ 21.6.: Pred kratkim ste se odločili, da boste svoje koristolovske vzgibe nekoliko obrzdah, do bližnjih pa boste nekoliko bolj iskreni in odprti. Nikar ne zatajite. RAK 22. 6. ■ 22. 7.; Zaskrbljeni boste zaradi neke svoje prenagljene odločitve. Omahovah boste vse do večera, ko se bo v vaši notranjosti porodila nepremagljiva avanturistična mrzlica. IEV 23. 7. - 23.8.; Zdelo se vam bo, da se vaše ideje uresničujejo same od sebe, zato boste nekoliko popustih. Čeprav imate morda prav, pa vendarle obdržite v svojih rokah vsaj vajeti. DEVICA 24 8. - 22.9.: Ne bo vam jasno, od kod na lepem tako izrazito zanimanje za vaše načrte. Najbrž se vam nekdo želi pridružiti na potovanju v lepšo prihodnost. Sprejmite ga. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Začeli se boste precenjevati, Že res, da ste uspešni, dobri in bistroumni, vendar je res tudi to, da je skromnost najboljše zagotovilo za resničen uspeh. Torej? ŠKORPIJON 23.10. - 22.11Bližnji bo začel tipati po vaših resničnih nagibih in stališčih. Nekaj časa se boste spretno izmikah, nato pa mu boste razgrnili karte in se zanesli na svoje adute. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Družinske obveznosti vam bodo vzbujale občutek vkleščenosti. Skušali se boste izmazati, vendar vam ne bo uspelo. Zvečer boste kar zadovoljni, da je tako. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Zdelo sevam bo, da ste edini, ki ga tarejo skrbi in bremena življenja. Niste edini, vendar boste svoje breme vendarle morali nositi sami. Dovolj ste močni. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Igrivi in družabni boste, zato se bodo tisti, ki so vas vajeni videti zagrenjene in zaprte vase, na veliko čudili Povejte jim, da ste sredi prijetne notranje revolucije. RIBI 20.2. - 20.3.: Sprejeli boste dobro odločitev: odslej se boste več posvečali tistim, ki se premalo posvečajo sebi. Hvaležni vam bodo, vi pa boste napredovah bolj kot kdajkoli prej. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. avtomobilska oznaka Splita, 3. manjše mesto vzhodno od Padove, 7. katarakt, brzica, 9. starogrški pesnik, 10. deklica, ki ni pridna, 12. božjepotno mesto v Španiji, 13. grški mitološki sodnik v podzemlju, 14. afriška pokrajina, domovina kave, 15. kit ubijalec, 16. prvi predsednik egiptovske republike (Ali Moham-med), 18. del posteljnine, 21. kraj pri Krškem na Dolenjskem, 24. španska ploščinska mera, 26. eden in drugi, 27. vozlišče visokih gorovij v Osrednji Aziji, imenovano tudi streha sveta, 28. pokrajina ob spodnjem toku rek Ganges in Brahmaputra v Aziji, 30. ime slovenske igralke Tkačev, 31. omlaten snop slame, 32. surovina za pivo, 33. začetnici največjega slovenskega pisatelja. Navpično: 1. pripadnik velike skupine evropskih narodov, 2. uradno določen seznam cen, 3. pritok reke Visle na Poljskem, 4. mesto v Nemčiji, rojstni kraj Karla Marxa, 5. samec domače pernate živali, 6. napad, naskok, 7. človek z nenaravnim obrazom, 8. bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina B, 11. pritrdilni-ca, 15. čevelj ali copata, 17. sosednji črki, 19. potomci biblijskega praočaka Hama, 20. pripadnik indoiranske jezikovne veje Indoevropejcev, 21. slovenski alpinist (Roman), 22. danski dramatik (Kjeld), 23. ptica ujeda, mišar, 25. eno od imen kenijskega predsednika Moija, 27. kemijski znak za protaktinij, 29. slovenska strupena kača. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 '31 ‘pnjs ‘da)o ‘e[{y ‘ehjnSuag ‘uineg ‘Bqo ‘biga ‘B5[Bg ‘Eiphi ‘qi8Bjq ‘B5[jo ‘bje)} ‘>[Bg ‘B]1AY ‘BDTUpaiod ‘1BIV ‘dBJS ‘BI1S ‘^g :OUABJOpOyX AHUSira ŠAH Nyman - Haze / Dopisna partija 1968 Kako nadaljevati z napadom, razmišlja beli, ki je žrtvoval figuro, sedaj pa mu je črni zaprl vse pristope do črnega kralja. Z napadom pa beli ne sme odlašati, saj je tudi njegov kralj izpostavljen napadu črnih fi-gur.Beli, ki je na potezi, pa kljub temu odigra zmagovito potezo, ki razrahlja črno obrambo! Rešitev naloge S potezo l.Te7H je beli želel prekiniti obrambo Črnega po sedmi vrsti in diagonali a3 - f8, v kolikor bi črni vzel trdnjavo 1.. .Te7:. V partiji je Crni najprej poizkušal 1.. .Db7+ 2.Le4 De4: Crni ni videl izhoda in žrtvoval damo. 3.Tge4: Le7: 4.Te7: in črni se je vdal! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 184 PRVOUVR- SCENI TEKMOVALEC VEDAO USTNOSTIH KOLIČIN IN PROSTOROV SL. LUTKAR PREDMET, STAR VRSTA ANTILOPE SL. PESNICA MUSER 2AKARSKA TKANINA AVTOR: SIMON BIZJAK STOJAN DASKALOV ORGUR, ORGUVEC NAČELO »ZOB ZA ZOB« ‘ CELJSKA TOVARNA KRAJNA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM, uvamOnd BIVŠI SVEDSKI ALPSKI SMUČAR STRAND KINEMA- TOGRAF ALOTROPSKA OBLIKA KISIKA X PITJE V MAJHNIH POŽIRKIH SLOVENSKO IME IT. MESTA TARANTO OSEBNI ZAIMEK BRINETA sudkisad; DINJA ČLOVEK, KI ZAGOVARJA ZMERNA STALISCA PREDEL OB SOTLI NEM. PESNIK ITHEODORI IZTOK MUKAR PORTUGALSKI OTOK V ATLANTIKU PRIREDBA V DRAMSKO DELO REKA MED AZER BAJD. IN TURČIJO PREBIVALKA ANTIKE PRIPRAVA ZA MERJENJE VODNIH GLOBIN ALUMINIJ IT. SLIKAR (GIOVANNI BATTISTA) DEL TENISKE IGRE NIZ. SLIKAR IPIETERVAN) ANTON INGOLIČ DEL NJIVE MED RAZOROMA MALENKOST, TROHA, TUDI BETVA PEC Z ODPRTIM KURIŠČEM ZENSKO IME SKUPINA? PEVCEV DODATEK JEDEM NASPROTJE KRIVOSTI SOTOCNICA PIVE ALENKA DOVŽAN GRMIČASTA RASTLINA, VRES ION Z NEG. NABOJEM ' EL SADAT VEZBA, TRENING UVOISIERO-VO IME ZA DUŠIK VERNOV KAPITAN PODMORNICE NAUTILUS AM. REŽISER IN PRODUCENT (HERBERTI STRUPEN PAJEK PROSTOR V GLEDALJISCU KOZAŠKI POGLAVAR SAKSONEC POSODA ZA ’RENAS. HRANE PAUL ANKA MARIBORSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA NASPROTJE VOJNE POMOL, MOSTOVZ DADAISTIČNI UMET. (HANSI LIRIČNO RAZPOLO- ŽENJE DELELEKTRO MOTORJA SAKROSANK- TNOST STANKO BLOUDEK NIKOLAJ CERKASOV STROKOVNJAK ZA GOSPODARSTVO JEZIKAVA, PREPIRUIVA ZENSKA SL. PISATELJICA VASTE AMERIŠKA MERA ZA MLEKO PRIPRAVA Z ROČAJEM ZA PRENAŠANJE V ROKI STVARNIK SVETA PRI ST.EGIPC. NIKOLAJ CERKASOV AMERIŠKI JEZIKOSLO- VEC CHOMSKV BRANJE Sobota, 14. januatja 1995 LHASA Mesto sončne svetlobe, polno legend in mitov ^ Prepovedani obredi nebeških pokopov v samostanu Sera Pot naju je vodila mi-1110 stenskih slikarij, ki so govorile o zgodovini Ti-skozi poslikane obo-Ke, mimo ogromnih polic, obloženih z verskimi in zgodovinskimi besedili. Tu in tam naju je pre-SeOetil menih otrok, ki je v odmaknjenem kotu sve-bsCa, pa vendar pod bu-dohn očesom učitelja, na Pamet drdral vsebino sto-jetruh zapiskov. »Kako se 'Zgovori ta stavek?« je ho-vedeti mladenič v rde-ci meniški opravi in kazal j'oCrio zapisano angleško oesedilo v svojem zvezku. “Neodvisni Tibet« je ka-Zal drugi prav tako na za-Pis v zvezku. »Kitajščina s‘aba, angleščina dobra«, )e mrmral tretji. Drugi je zahteval sliko Dalaijame, eden od mnogih. Vse to in verska gore- čnost množic, ki so obiskovale samostane in mesta, kjer je živel in se gibal njihov vladar, živi bog Dalajlama, je govorilo o bolečem nestrinjanju tibetanskega naroda s kitajsko zasedbo dežele, z oblastjo, ki je pregnala, njihovega voditelja, rušila samostane in ki je zato, da bi ohranila grozeči mir na tem odmaknjenem koščku sveta, sem pripeljala prav toliko Kitajcev, kot je Tibetancev, pretežno vojakov. Se vedno je globoka in sveža rana iz Časov kulturne revolucije, ko je skupina starcev na oblasti pustošila po Tibetu in Kitajski. Samostan Sera s 6500 menihi je za Drepungom drugi najveCji samostan v Tibetu. Tu sva v molilnici zalotilg veliko skupino menihov, ki je sede ob spremljavi glasbe v zateglih, zamolklih in neskončnih pesmih ponavljala svete besede - man-tre. V samostan, ki je tri kilometre oddaljen od Lhase, sva prišla zato, ker je znano, da njegovi pre- bivalci kljub prepovedi še vedno opravljajo obred nebeških pokopov. Vendar to pot nisva imela sreče. Zaman sva se potikala med molilnimi zastavicami, med kupi kamenja z vklesanimi svetimi besedami, pod stenami z naslikanimi budami in se ozirala v nebo, da bi uzrla jate krokarjev, ki kažejo na prisotnost človeških trupel. Tibetanski pogrebni obred je res nekaj posebnega. Pokojnik ostane v hiši tri do pet dni. Njegovo truplo obiskujejo sorodniki, sosedje, duhovniki in šamani, ki prebirajo svete tekste, zaklinjajo demone, da bi dušo umrlega Cimprej spravili iz tibetanskih vic in ji omogočili, da se naseb v novem telesu. J. Jaklič (Se nadaljuje) {Ja eh za sme h~\ Judovs ke šale Gost: »Telečja prsa, prosim.« Natakar: »S solato?« Gost: »Menda ne z modrčkom!« M M M ® ® ® Itzik prenočuje pri bratrancu Schmulu. Zjutraj 86 pritožuje: »Fej, saj ni bilo moč spati! Pri tebi vsepovsod plešejo bolhe!« »Menda ne misliš, da bom za tebe naročil oper-ni balet.« M M M ® • ® ® Dva Juda se razvneto pogovarjata. Nepričakovano pade eden od njiju v odprt odtočni kanal. Drugi tega niti ne opazi, koraka naprej in še vedno nehaj pripoveduje. Ko končno opazi, da prijatelja ni vec, se vrne nazaj in ga najde v kanalu:»Kaj, sem noter si padel?« »Menda ne misliš, da sem se semle vselil.« is as is Schmulu v bolnišnici pripravljajo vroče obkladke. Ko vidi, kako se od njih dviguje para, zavpije: »Pa menda ne bodo prevroči?!« »Tisto ne, »mu odvrne strežnik, »pač pa pre- sladki.« V-------------------------------------------y GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH VVilhelm Busch (1832-1908) Ko je Richard VVagner že študiral na leipziški univerzi, se je v VViedensahlu, majhni vasi med Stadthagnom in Luccu-mom v tedanji kraljevini Hannover, 15. aprila 1832 rodil še en slovit Nemec, katerega knjige so na sleherni nemški knjižni polici, ki so ga veliko prevajali in na podlagi njegovih del posneli tudi nekaj filmov in katerega dela v Nemčiji še dandanes veljajo za uspešnice Christian VVilhelm Busch. Med mnogimi, ki so ga hvalili, je bil tudi Albert Einstein, ki je na-pisal:»Wilhelm Busch, predvsem Busch pisatelj, je eden od najvecjih mojstrov slogovne zanesljivosti. Mislim, da - morda je izjema Lichtenberg - mu v nemškem jeziku ni enakega.« Tega VVilhelma Buscha, katerega ljudski humor je zapolnil za celo knjižnico knjig, ki je izumil Maksa in Mori ca, napisal knjige z naslovi Hans Huckebein, Schnurriburr in O svetem Antoniju ter Cednostno Heleno, pa nikoli ne bi bilo, če bi v šoli dojel tisto, kar bi moral dojeti, kar pa mu je ostalo španska vas: matematiko. Ce bi se končalo tako, kot si je želel njegov ambiciozni oče, bi Busch postal strojni inženir. »-Moj oče je bil trgovec, zgovoren in delaven, moja mati, tiha in cednostna, je pridno delala po hiši in v vrtu,« se je kasneje spominjal VVilhelm Busch. Kar zadeva očeta, je bil prepričan, da se mora njegov sm VVilhelm, Id je bil nastarejši od sedmih obok, naučiti veC, kot je nudila vaška šola. Zato - in pa ker je bilo v hiši premalo prostora za toliko otrok - je devetletnega sina poslal k svaku, ki je bil pastor v vasi Ebergotzen pri Gottingenu in ki naj bi fanta poučeval. Se nadaljuje Vsakodnevno podkupovanje ali kako mažejo v Nemčiji (?) Revizor: »Ne vem, kakšna vsota Revizor: »Zasebno nimate nic? Ali vam je na razpolago, da ne bi nihče opazil. To bi moralo biti tudi zame, hm...« Podjetnik: »...to mora biti obema v korist.« Revizor: »Da, torej poizkusiva.« Podjetnik: »Kako naj bi bilo to, ta najina zasebna rešitev?« Revizor: »Nekaj moram podjetju že zaračunati. Reciva šest tisoč nemških mark doplačila.« Podjetnik: »Dobro, bom videl, kako lahko to uredim. Se vedno bolje kot 100 tisqC mark.« Revizor: »Kajne!« Podjetnik: »Kakšen pa bo potem videti drugi del, najina zasebna rešitev? Vi se na to bolj spoznate kot jaz.« Revizor: »Pri rešitvi za podjetje tudi vi zasebno kaj zaslužite, reciva 30 tisoč nemških mark. Te si bova razdelila. Pol-pol? Ali pa reciva: tretjina zame.« Podjetnik: »Potem bi moral zasebno plačati deset tisoC nemških mark in še šest tisoC v imenu podjetja. Pri zasebnem delu moram še razmisliti, kje lahko tako hitro dobim denar.« koga, pri katerem bi lahko najeli posojilo? Kot reCeho, denar bi rad vnaprej.« Podjetnik: »To je jasno. Kako pa mi lahko zagotovite, da bo, kar zadeva podjetje, res ostalo le pri šest tisoč nemških mark doplačila. NoCem se nenadoma zbuditi iz sanj, ko bom dobil vaše zaključno poročilo.« Revizor: »Povsem enostavno. Jutri se bomo na zaključnem sestanku pogovorili o mojem poročilu. Pri tem bo navzoč vaš davčni svetovalec - saj nic ne ve, ali pac? Podjetnik: »Moj bog, ne, tudi nic ne bo izvedel.« Revizor: »In on je potem vaša priča za moje poročilo. Tako ne morem niC veC spremeniti.« Podjetnik: »Dobro. Poskrbel bom za to, da bova ostala sama. In poskrbel bom, da z banko uredim glede 10 tisoC mark.« Revizor: »Potem bova jutri naredila tako. Vse jasno?« Podjetnik: »Jasno! Zdaj se lahko posvetiva hrani. Se eno pivce?« Der Spiegel, prevedla KaS Maurice Leblanc Lupin im Nekaj minut pozneje se je prikazal direktor. Divje je mahal z rokami in bil ^es rdeč od jeze. Arsene se je nasmehnil: »Za nos ste me hoteh potegniti, gospod direktor, kajne? Iz previdnosti me samega posadijo v voz, med potjo poskrbijo za prometno gneCo in mislijo, da bom vzel pot pod noge in stekel naravnost k svojim prijateljem. Lepo! Pa tistih dvajset varnostnih agentov, ki so 016 spremljati peš, z izvoščki in na kolesih? Kako bi me ti obdelati! Živ jim ne hi prišel iz rok. Povejte, gospod dire-htor, je kdo morda računal s tem?« Skomignil je z rameni in dodal: »Prosil bi vas, gospod direktor, naj J*16 pustijo pri miru. Tistega dne, ko h°m ušel, ne bom nikogar potreboval.« Dva dni pozneje je Echo de France, Časopis, ki je očitno postal uradni bilten Za poročanje o bravurah Arsena Lupina govorili so, da je prav on eden glavnih delničarjev Časopisa), objavil poročilo, N je vsebovalo natančne podrobnosti o Poskusu pobega. Časopis je odkril celo ^osedili pisem, ki sta si ju izmenjala za- pornik in njegova skrivnostna prijateljica, način, kako je dopisovanje potekalo, sprehod po bulvarju Saint Michel, pripetljaj v kavarni Soufflot. Javnost je izvedela, da je bila preiskava med natakarji restavracije, ki jo je vodil inšpektor Dieuzv, neuspešna, vrh tega pa še osupljivo podrobnost, ki je dokazovala, da je Lupin človek brezmejnih možnosti: zaporniški voz, v katerem so ga peljati, je bil ponarejen, njegova tolpa ga je zamenjala z enim od šestih pristnih vozil, ki so bila v lasti zapora. Nihče ni dvomil, da bo Arsene Lupin res ušel. Pobeg je odločno napovedoval, tudi v odgovoru gospodu Bouvi-erju dan po pripetljaju z vozom. Ko se je sodnik posmehoval ponesrečenemu poskusu pobega, ga je Arsene Lupin pogledal in hladno rekel: »Dobro me poslušajte, gospod, in mi verjemite na besedo. Ta poskus pobega je sodil v moj nacrt.« »Ne razumem prav dobro,« ga je zbodel sodnik »Saj sploh ni treba, da bi razumeti.« In ko se je sodnik med tem zasliša- njem, ki je bilo izčrpno objavljeno v stolpcih časopisa Echo de France, vrnil k predhodni preiskavi, je Lupin utrujeno vzkliknil: »Mojbog! Mojbog! Cernu vse to? Vsa ta vprašanja so popolnoma nepomembna.« »Kako nepomembna?« »Zato, ker ne mislim priti na svoj proces.« »Ne mislite priti...« »Ne, to je že sklenjeno in odločitve ne bom spremenil. Nic me ne more pripraviti do tega.« Takšne trditve, nerazumljive indi-skretnosti, ki jih je izjavljal dan za dnem, so sodišče jezile in vzbujale zmedo. Bile so skrivnosti, ki jih je poznal samo Arsene Lupin in ki jih je torej lahko objavljal samo on. Toda zakaj jih je odkrival in kako? Arsenu Lupinu so dodeliti drugo celico. Nekega večera so ga preselili za nadstropje niže. Sodnik je zaključil predhodno preiskavo in primer poslal tožilstvu. Potem se je vse umirilo. Mir je trajal dva meseca. Arsene je Cas prebijal leže na postelji, obraz je imel skoraj vedno obrnjen k steni. Zdelo se je, da mu je zamenjava celice vzela pogum. Branil se je sestankov s svojim odvetnikom. S pazniki je spregovoril komaj kako besedo. Štirinajst dni pred začetkom procesa je malo oživel. Pritoževal se je, da mu primanjkuje zraka. Zgodaj zjutraj so ga pod nadzorstvom dveh mož spustiti na dvorišče. Radovednost javnosti se ni prav nic unesla. Ljudje so vsak dan pričakovali vest, da je ušel. Skoraj upali so, da se mu bo posrečilo, tako zelo so jim ugajali njegov polet, njegova veselost, vsestranskost in domiselnost pa skrivnostnost njegovega življenja. Arsene Lupin mora uiti. Zdelo se je neizogibno, nujno. Ljudje so se celo Čuditi, da je treba na pobeg tako dolgo Čakati. Policijski prefekt je vsako jutro vprašal tajnika: »No? Se ni izginil?« »Ne.« »Torej jutri.« Na dan pred začetkom procesa je v uredništvo Časopisa Le Grand Journal prišel neki gospod, vprašal po Časnikarju, ki poroCa s sodišča, mu vrgel v obraz vizitko in hitro odšel. Na vizitki je pisalo: »Arsene Lupin vedno drži besedo.« V takem pričakovanju se je zaCel proces. Ljudje so navaliti v sodno dvorano. Vsak je hotel videti slavnega Arsena Lupina in je že vnaprej užival, kako bo predsednika sodišča vlekel za nos. Na klopeh se je trlo odvetnikov in pravosodnih uradnikov, letopiscev in Časnikarjev pogrošnih listov, umetnikov in svetovljanskih dam, elanov najvišjih pariških rodbin. Zunaj je deževalo, dan je bil mračen. Ko so pazniki privedli Arsena Lupina, se ga je le slabo videlo. Njegova okornost, način, kako je kar padel na sedež, njegova ravnodušna, topa nepremičnost občinstvu niso ugajali. Njegov odvetnik - eden izmed tajnikov odvetnika Danvalsa, ker je Danvals menil, da je vloga, ki mu je bila odkazana, zanj poniževalna - ga je večkrat kaj vprašal. On pa je samo dvignil glavo in molčal. Se nadaljuje Sobota, 14. januarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA /TOPLA FRONTA NAD SREDNJO EVROPO ALPE JADRAN /VEČINOMA SONČNO Vremenska slika: Nad jugozahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi danes priteka k nam v višinah še hladen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. V fronta hiadna okluzija C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 4 * pod 5 44 ** 10-30% 5-10 4*4 30-50% 10-30 ******** 50-80% nad 80% 30-60 *** *** *** *** nad 60 VETER I NEVIHTE t 5-10 m/s t nad 10 m/s MEGLA BIOPROGNOZA 18 SNEŽNE RAZMERE dne 13. l.ob 8. 30uri || PLIMOVANJE Vpliv vremena na počutje ljudi bo dopoldne ugoden, popoldne in zvečer pa bo vreme vplivalo na vremensko občutljive ljudi zmerno obremenilno. RAZMERE NA CESTAH Rogla Kope Krvavec Vogel Kranjska Gora Mariborsko Pohorje Kalic Rog - Črmošnjice cm 70-80 40 do 30 do 45 20-40 do 75 20 do 30 Kanin Straža pri Bledu Kobla Kandrše Zelenica Liboje Cerkno Soriška planina cm do 50 do 30 25-40 do 50 20-50 do 15 40 do 60 do 40 Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč, razen v Dolgi vasi, kjer tovorna vozila čakajo na izstop. Na Kaninu in Krvavcu zaradi motile braje naprave ne delujejo, na Veliki planini obratuje samo nihalka. Na drugih omenjenih smučiščih naprave obratujejo do 16, oziroma do mraka. Na Mariborskem Pohorju, Kopah, v Steni, Libojah in Logarski dolini je motoa tudi nočna smuka. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju. Rogli, Jezerskem, Soriški Planini, Logarski Dolini in Crmosnjicah. Dostop na Maribmsko Pohorje je možen samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje. Kobio, Vogel m v Cerkno. Danes: ob 1.48 najnižje -6 cm, ob 7.33 najvišje 40 cm, ob 14.37 najnižje -55 cm, ob 21.19 najvisje 28 cm. jutri: ob 2.25 najnižje -10 cm, ob 8.07 najvišje 43 cm, ob 15.03 najnižje -60 cm, ob 21.42 najvisje 33 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Vednoma sončno bo. Pihal bo se- V sosednjih pokrajinah bo prev-verovzhodni veter, na Primorskem ladovalo sonCno vreme. Ob Ja-paburja. Dnevne temperature bodo dranu bo pihala burja. od -1 do 4°, naPrimoiskem do 7C V Sloveniji: Obeti: V nedeljo se bo prehodno zmer- V ponedeljek bo precej jasno, no pooblačilo. V višjih legah se bo otoplilo. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... '2/3 TRSI.............. fl CELOVEC...... -"'i BRNIK........... 'Jd. MARIBOR...... OP CELJE............ 0/3 novo mesto"!!! ' ^ NOVA GORICA.. '(/° MUR. SOBOTA.. PORTOROŽ..... 3// POSTOJNA..... -1/2 IURSKA BISTRICA. '2/j KOČEVJE...... j’/' CRNOMEU...... '5/3 SLOV. GRADEC.. '2/2 RATEČE....... -10-1 VOGEL........ -9/;' KREDARICA.... -18/-1/ VIDEM............ 3// GRADEC....... 'I/,2 MONOŠTER..... '1/2 ZAGREB....... 2/4 REKA............. 2/° TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI -51-2 STOCKHOLM -8/-1 MOSKVA -5Z-4 BERLIN -1/1 VARŠAVA -4/1 LONDON 0/6 AMSTERDAM 1/6 BRUSELJ 0/5 PARIZ 1/6 DUNAJ -1/2 ZGRICH -7/1 ŽENEVA -2/2 RIM o/io MILAN 3/10 BEOGRAD -2/2 BARCELONA 6/15 ISTAMBUL 3/12 MADRID -4/13 LIZBONA 9/17 ATENE 9/15 BUCAREST -10/1 MALTA 10/16 PRAGA -3/0 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Wk Jil jm\ NEW YORK - Ob umetnem zalivčku pri Medini na jezeru Washington (le kakih 10 minut od Seattla) dokončujejo novi dom ameriškega multimilijarderja Billa Gatesa, lastnika Microsofta. Gates in gospa se bosta vanj vselila predvidoma prihodnje leto, že sedaj pa se je o njunem domu zaradi neobičajnih tehnoloških izbir razpisal celo ugledni New York Times. To bo prvi primer popolne vsklajenosti tehnologije z naravnim okoljem. Hiša bo grajena v terasah, imela bo ogromno sprejemnico za 150 povabljencev, v poslopju bo tudi 20-metrski bazen z umetnim slapom in hidroma-sažo ter kamnito telovadnico. Največjo novost pa predstavljajo »videostene«, na katerih bodo lahko izmenično predvajali svetovne umetnine. Arhitekta James Cutler in Peter Bohlin sta uresničila domovanje, ki ga lahko primerjamo skoraj živemu organizmu, saj so posamezni paviljoni kot celice med seboj povezani z ožiljem podzemeljskih hodnikov, vse pa urejajo računalniki. Ti bodo omogočali, da bo ob Gatesovi vrnitvi s 16-urnega dela vse po njegovem okusu. Prava temperatura zraka in vode v kopalnici, stene delovne sobe bodo prikazovale Raffaella ali Moneta (glede na Gateso-vo razpoloženje), luči knjižnice pa bodo oddajale najprimernejšo svetlobo. Bill Gates je prepričan naravovarstvenik, zato so in bodo pri gradnji uporabili samo krajevni gradbeni material. V njem bi zaman iskali Američanom tako priljubljeni psevdomediteranski design ali teksaški kič, paviljoni bodo odražali značilnosti lesenih konstrukcij indijancev iz te severozahodne ameriške zvezne države, notranjost pa bo vsebovala prvine tradicionalnega azijskega designa. To pa Se ni vse, poleg kamna so ves uporabljen les dobili iz zapuščenih in porušenih hiš, tako da niso za Gatesov novi dom posekali niti ene samcate smreke. Petintrideset usmrtitev t!« PEKING - Na Kitajskem so usmrtili 35 ljudi zaradi trgovine z belim blagom, medlem ko so 13 na smrt obsojenim za dve leti odgodili eksekucijo. Na procesu, ki je bil v Guang-dongu, so obenem na dosmrtno ječo obsodili 15 ljudi. Kot se je izvedelo so obsojenci novačili po vaseh mlada dekleta, ki so jih nato prisilili v prostitucijo in v razpečevale mamil Pred štirimi dnevi so po nekem drugem procesu usmrtili tri kmete, ki so dekleta z lažnimi obljubami preprodajali samskim kmetom na najbolj zakotnem kitajskem podeželju. Z avtom podrl vrata pred Buckinghamsko palačo LONDON - Včeraj pred zoro je neki avtomobilist s svojim Volkswagnovim sci-roccom podrl ograjna vrata v kovanem železu Buckinghamske palače (na sliki AP). Policija je mnenja, da je šlo za normalno prometno nesrečo. Trg pred Buckinghamsko palačo je navsezadnje zaradi precejšnjega prometa prizorišče številnih nesreč, tako da že načrtujejo omejitve. Zahteva kar 100 milijonov dolarjev LOS ANGELES - Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson (na sliki AP) toži družbo Para-mount Pictures, ki pripravlja bulvarsko informativno televizijsko oddajo »Hardy Copy«, ker je v njej novinarka Diane Di-mont razširila vest o spolnih zlorabah, ki naj bi jih Jackson zagrešil proti nekemu 13-letniku. Pevec sedaj zahteva kar 100 milijonov dolarjev odškodnine, zaradi klevetanja pa toži tudi losangeleško radijsko postajo Kabc-Am, ki je gostila Dimontovo. 2e prešnji teden sta dva britanska bulvarska časopisa (Sun in Today) objavila vest, da baje obstaja videoposnetek spolnega razmerja med Michaelom Jacksonom in nekim 13-letnim dečkom. Kot sta zapisala britanska časopisa, naj bi do tega odnosa prišlo med zadnjimi božičnimi prazniki. V oddaji »Hardy Copy« pa je novinarka Diane Dimont opustila pogojnik in prepričljivo navedla, da so video posnele fiksne telekamere Jacksonove varnostne službe, nekdo pa je videokaseto izročil dečkovi materi, ki sedaj izsiljuje Michela Jacksona in zahteva ogromno vsoto denarja. Dimontova je tudi poudarila, da zgodba ni novinarska raca, da je vso zadevo skrbno raziskala in da ima dokaze o njeni verodostojnosti. ■f