, AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN V-. ; IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 0. 159 CLEVELAND, 0. MONDAY MORNING, JULY 8, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. ingleži bombardirali italijansko vojno Vodovje. Mobilizacija se nadaljuje E! NAJNOVEJŠEVESTI MEXICO CITY, 7. julija.—Kolikor je dozdaj znanega, je bilo več kot 100 oseb ubitih in na tisoče ranjenih pri volitvah za predsednika, ki so se vršile danes. V nekaterih krajih je druhal navalila na volivne koče in jih zažgala. Vojaštvo, civilisti in policija je porabljala strojnice, puške, pištole in ročne granate. Največ žrtev je bilo v Mexico City, iz podeželskih krajev pa še niso došla poročila. S štetjem glasov bodo pričeli šele v četrtek, toda izid volitev bo vlada najbrže naznanila šele 1. septembra, ko se snide kongres. CAIRO, Egipt, 7. jul.—Poročila zatrjujejo, da se je demobilizirala francoska bojna mornarica v Sredozemlju. Tisti francoski mornarji, ki se ne marajo več vojskovati, bodo odšli lahko domov, drugi pa bodo lahko vstopili v angleško mornarico s plačo kot angleški mornarji. LONDON", 8. julija.— Nemški bombniki so ves dan v nedeljo in vso noč do pondeljka zjutraj bombardirali angleško otočje. Najmanj pet oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Angleški letalci so se spustili z Nemci v boj in sklatili štiri nemške bombnike. -o-r-r Rusi strašijo Budapešta, 6. julija. — Poročila o neprestanem vojaškem gibanju v Besarabiji in ob celi meji Perzije vodijo do sklepanja, da ima Rusija zopet nove načrte in namene. Vojaški krogi ugibajo, da Rusija mogoče namerava prodirati proti Dardanelam in da je gibanje na perzijski meji samo pretveza, da obrne pozornost od pravega namena. Ogrski viri tudi poročajo, da Rusi z mrzlično hitrostjo spreminjajo v Besarabiji normalne železniške tire v širokotirne ruske, kajti kot znano je razdalja med tračnicama na ruskih progah večja kot v drugih evropskih državah, tako, da je bilo treba na ruski meji vedno prekladati železniške tovore. Na ta način bo Rusija mogla pošiljati svoje vlake naravnost do rumun-ske meje. -o- Trije nacijski voditelji aretirani Andover, N. J., 4. julija. — Deputiji šerifovega urada so prekinili proslavo Dneva neodvisnosti v taborišču Nordland in aretirali Wiljema Kunze, ki vodi posle nemško-ameriške zveze in še dva druga voditelja, ker so kršili državno postavo, ki prepoveduje shode, ki' pospešujejo sovraštvo. Kunze je naslednik Frica Kuhn-a, ki je bil lansko leto obsojen na štiri leta ječe radi poneverbe. --o- Varnostna odredba clevelandske policije Z ozirom na tragično usodo dveh njujorških detektivov, ko je policija odstranila podtaknjeno bombo iz angleškega pa*' vilijona na svetovni razstavi, je šef clevelandske policije odredil, da morajo rabiti s peskom napolnjene vreče, da pokrijejo bombe, ako bi slučajno naleteli nanje, da bi se tako zmanjša nevarnost eksplozije. Hitler je določil dan za napad na Anglijo Zračni napad se prične tekom devetih dni. Morda že jutri ali prihodnji torek bo tri tisoč letal vsak dan sipalo smrt na Anglijo. Novo smrtno orožje prvič v rabi. SMRTNA KOSA John Frančič V soboto zjutraj je umrl v St. Lukes bolnišnici John Frančič, poznan tudi kot Princ. V bolnišnico je bil odpeljan šele zadnjo sredo. Stanoval je na 5125 Luther Ave. Rojen je bil v selu Longari pred 48 leti. V Ameriko je prišel leta 1910. Bil je barten'der pri George Kavranu. Zapušča ženo Elizabeto, pastorka Nicholas Rescica, v stari domovini pa enega brata in starše, v Argentini pa dva brata. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Pogreb se bo vršil v to-rek zjutraj ob 8:3® iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla no 40. cesti. Michael Strmae V nedeljo zjutraj je umrl v Mestni bolnišnici Michael Strmae, star 68 let. Rojen je bil na Hrvatskem in je prišel v Am o* riko leta 1905. Zapušča ženo Elo in 10 otrok: Mary, Alice, John, Mike, Nick, Martha, Joseph, Julia in Catherine. Pa-greb ima v oskrbi zavod Anton Grdina in Sinovi. John čampa V nedeljo zjutraj je umrl v visoki starosti 81 let znani John Čampa, stanujoč na 15717 Sa-ranac Rd. Tukaj zapušča hčer Mary, omoženo Lavrič ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v vasi Krčala, fara Gora pri So-dražici, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival nad 40 let in je bil dolgo let zaposlen pri NYC železnici. Zdaj je že več let dobival pokojnino. Bil je član podružnice št. 6 SMZ in društva Najsvetejšega Imena fare Marije Vnebovzete, katerega društva je bil tudi ustanovitelj. Pogreb se bo vršil v sredo ob 8:15 iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete in po-j tem na pokopališče sv. Pavla pod oskrbo pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi. Bodi mu j ohranjen blag spomin, preosta-i lim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Bernice Huth Po enotedenski bolezni je pre-mjnila Bernice Huth, rojena Lewocz, stanujoča na 10203 Benham Ave. Stara je bila šele 23 let. Tukaj zapušča soproga Alfreda. Pogreb ima v oskrbi Louis L. Ferfolia. Bullit v Vichy Poslanik Zedinjenih držav v Franciji, William C. Bullit, ki se je dolgo mudil v Parizu, je sedaj končno prišel v Vichy, kjer se sedaj nahaja sedež Pe-tainove vlade, ki se je preselila iz Clairmont-Ferrand sem. Celih deset dni poslanik ni bil v stiku z Washingtonom in ne ve še, koliko njegovih kabeljskih brzojavk je' srečno prišlo v Ze-dinjene države. Ne ve še, kako dolgo bo ostal v Vichyu, ker čaka navodil od doma. --o-:— K molitvi Člani društva Najsvetejšega Imena fare Marije Vnebovzete se prosijo, da pridejo jutri zvečer ob osmih k molitvi za pokojnim sobratom John Čampatom na 15717 Saranac Rd. • Na počitnice Na enotedenske počitnice v Delphi, Ind. se je podala družina James Kozel in teta Mrs. Mary Kraje. Mnogo zabave jim želimo. Stric Sam želi vedeti mnenje Washington, 6. julija. — Pri registraciji nedržavljanov bodo iskoro gotovo stavl'jena vprašanja, katerim organizacijam pripadajo in njihovo splošno mne-:nje glede demokracije, j Priselniški urad sestavlja talka vprašanja, da bo iz njih mo-jgoče zvedeti temeljne misli z ozi-irom na Združene države in njih j ustavo in pa tudi informacije, ki j bi služile narodni obrambi. .Zakon, ki je bil sprejet zadnji mesec, predvideva, da se bodo morali do 1. januarja prihodnjega leta vsi tujci, ki bivajo na ozemlju Združenih držav pustiti tudi svoje odtise prstov. Nahaja se tu nekako 3 milijone šest stoti-soč tujcev. Vprašanja bodo zelo enostavna in se bodo tikala časa in kraja prihoda, koliko časa se namerava kdo muditi v Združenih državah, kakšne posle opravlja in ako je bil kdaj kaznovan in zakaj. Za dotične, ki se ne bi registrirali ali pa dali napačne informacije, so predvidene denarne kazni do tisoč dolarjev in šest mesecev ječe. -o- Hitler pripeljal s seboj železniški vagon Berlin, 6. julija. — Obenem s zmagoslavnim povratkom Hitlerja v Berlin danes, je prispel v Berlin tudi glasoviti železniški vagon iz gozda Compiegne, v katerem je bilo podpisano premirje 1918, ko je ponižana Nemčija pila grenko kupo in tudi sedanje premirje je bilo podpisano v istem vozu, ko je morala Francija na kolena. Hitler je zaenkrat zadostil svoji osveti, da je vsaj zaenkrat zbrisal madež nemškega ponižanja. -o- Velik napredek v industriji Velikanskega pomena v današnji industrijski produkciji zlasti kar se tiče vojnega materiala je električna barvna fotografija. Nova metoda je na eni strani zelo enostavna a poleg tega nič manj uspešna. Občutljivost j a tako velika, da lahko med tisoč delci odkrije samo enega, ako bi ne bil popolen. Tako je na primer mogoče preiskati v par minutah vsak sestavni del motorja za letala in ugotoviti najmanjši defekt, ki bi zamogel škoditi v delovanju. Predmet, ki ga hočejo fotografirati, polože na fotografski papir in na vrh polože ploščo iz platine ter spuste skozi šibek električni tok iz male baterije. Električni tok vtisne na papir negativen odtis, v katerem je lahko potem preiskati, ako je predmet popolen ali ne. -o- Nemci dolže Holandce izdajstva Berlin, 6. julija. — Nemški komi poveljnik, general Christiansen, ki poveljuje vojaštvu na Holandskem, dolži holandsko prebivalstvo, da preciznost angleških zračnih napadov potrjuje sumnjo, da špijonaža daje Angliji vse potrebne informacije. Med delavci vlada velika ne-volja, ker morajo neprestano zapuščati delo in se skrivati, kadar se oglasijo svarilni signali. Pospešen korak "napada na živce" od strani Nemčije in Italije v dnevnih zračnih napadov na Anglijo predstavlja predigro za veliko "Blitzkrieg" zračno ofenzivo, ki se bo pričela morda že jutri ali pa prihodnji teden; tako govori precej zanesljivo poročilo iz Stockholma. Tamošnji nacijski krogi trdijo, da je Hitler odobril načrt, ki predvideva neprestan šestdnevni napad na Anglijo, v katerem bo sodelovalo kar tri tisoč letal obenem. Nemška tehnika je pripravila nove vrste orožje v obliki nekakega letala brez motorja, na katero bodo naložili večje število bomb. To letalo bo pritrjeno na bombnike, ki bodo lahko poljubno s posebnimi pripravami povzročili, da bodo ta letala zaprla svoja krila in tako padla s celim tovorom bomb, ki bodo naenkrat eksplodirale. Bodisi da je stockholmsko poročilo vzgled nemške odkritosti, katere smo bili navajeni v preteklosti ali ne, nikakor nejnore-mo dvomiti, da so Nemci in Italijani dali svoj propagandni stroj in "boj na živce" v zelo hiter pogon, ker se vrše zračni na- padi na angleške otoke dosledno vsak dan z namenom, da vlijejo v srca angleškega prebivalstva strah in trepet pred bodočim razdejanjem. Italijanski zunanji minister grof Ciano je šel v Berlin, kjer se je vršila včeraj konferenca visokih nacijskih glav. Verjetno je, da bo spremljal Hitlerja na fronto, ki bo tam vodil vso akcijo. Izredno važnost je pripisovati dejstvu, da je švedska dovolila Nemčiji prevoz vojnega materiala preko svojega ozemlja na Norveško, da bodo Nemci obenem napadali Anglijo tudi od vzhoda. Angleška ima kakih pet milijonov mož pripravi j enih za obrambo in je odredila 20 milj širok vojni pas na južni in vzhodni oblali. Razen tega angleški bombniki sejejo vojne grozote med nemškim prebivalstvom, ki doslej še ni občutilo vojne drugače kot v želodcu. Zlasti veliko škode so povzročile angleške bombe v Kiel-u in Wil-helmshaven-u, kjer se nahaja .nemška. mornarica .in pa velike ladjedelnice ter skladišča gaso-lina. Velika nemška gospodarska izguba v Rumuniji Iz Bukarešta poročajo, da se je vrnil tja Otto Neubacher, eden izmed dveh nemških poslanikov, kateremu so poverjene gospodarske zadeve. Mudil se je v Galati in se je takoj zopet i vrnil nazaj v Besarabijo. Tru-I di se na vse načine, da bi izpo-sloval ugodno rešitev vprašanja narodnih manjšin, ki so nasta-j la radi izročitve Besarabi.je In j jBukovine Rusiji. Ni še gotovo, ali ga bodo Ru-| si pustili na svoje ozemlje ali! ne, kajti že parkrat je prosil za | dovoljenje, toda ga ni dobil. Nemčija trpi radi te hitre iz-[ menjave oblasti veliko gospo-j darsko škodo, ker Hitler niti i najmanj ni pričakoval, da; bo Rusija "rešila" Besarabijo] tako naglo. Tako so na primer nemške f-irme sklenile pogodbe za novo letino "soya" fižola, katerega nasadi so približno en milijon akrov veliki in so plačale kot predujem 10 tisoč dolarjev. Seda.f pa ni gotovo, da bo mogla Nemčija res spraviti v svoje shrambe to letino, ki igra veliko vlogo v industriji. Besa-rabija je kot nalašč za ta sadež in zato so Nemci skušali navajati prebivalstvo k vedno večji produkciji. Ravno tako Besa-rabija predstavlja 70 odstotkov pridelka semena sončnic, iz katerega izdelujejo namizno olje, krite so bile vse domače potrebe in velike količine olja so pro-idali Nemcem. In sedaj sta obenem odrezani Rumunija in | Nemčija od tega vira. I Poleg tega hoče Herr Neubacher še doseči, da bo Rusija j vrnila množino pšenice, ki čaka |v Reni in Chiliji. Poleg te dejanske škode, ob-i stoja še vedno nevarnost, da bo 1 Rusija zasedla celo delto Dona-• ve, kar bi uničilo nemške načrte, da uresničijo idejo nemškega kanala, ki bi vezal Ren, Main in Donavo s Črnim morjem. Mesti Galac in Braile sta na razpolago Nemcem, toda vse trgovanje počiva. Največ preglavice pa bo delalo manjšinsko vprašanje, kajti okrog 130 Nemcev živi sedaj v zasedenem ozemlju, katerih j družine sq. bivale tam že 200 let. lin so ziasti v zadnjih letih uži-j vale velike ugodnosti od strani i umunske vlade. Hitler zahfe-i va, da se preselijo in jim bo dal I najbrž na razpolago zemljišča I na Poljskem. j Rumunska letina bo letos zelo slaba, ker je dežela trpela I silno zimo in pomladne povod-jiiji, na drugi strani pa je pri-Jman.jkovalo delavcev, ker je moral vsak, kdor je bil le kolie-jkaj pri moči, da je lahko nosil puško, k vojakom. Nasprotno se Besarabija hvali, da bo imela eno najboljših letin v zadnjih 20 letih. Kot vse kaže, Nemčija ne more pričakovati letos nika-kega žita iz Rumunija. DOMOVINA Uspešen napad ob libijski obali. Angleži bombardirajo poškodovane francoske bojne ladje. Italijansko letališče v Cataniji na Sicily v raz-1 valinah. Spanje pravičnega New Orleans, 4. julija. — "Mislite si, kako veliko je bilo moje presenečenje, ko sem hotel vzeti drobiž iz blagajne in je nisem našel," tako je izjavil policiji lastnik gasolinske postaje, Bruce Earns. Zaspal je bil in med tem časom so prišli roparji in so na tihem odnesli železno blagajno, v kateri je bilo $97.17. Toda blagajno so kmalu potem našli v bližini še zaprto, ker tatovi najbrž niso imeli pripravnega orodja, da bi jo bili odprli. --.-G-- Seja škrjanekov Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja staršev mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ^London, 6. julija. — Angleška Mpčna armada si je izbrala dva jja obenem. Napadla je italijansko in francosko mornarico v jikopoteznih napadih. jAdmiraliteta poroča o prav 'Pesnem napadu na italijanske fjne ladje v Tobruku v Libiji f5( na francosko pristanišče •e*un. da uniči še ostanek fran-jipkega brodovja, da mu popol-nfna onemogoči vsako akcijo, fP bi slučajno padlo v roke so-Ifžnika. Druga angleška zra-armada se je obrnila na veli-o italijansko letališče pri Cata-'ifi na otoku Siciliji, kjer je pu-sila za seboj le razvaline in po-Jrišče. [Napad se je izvršil tako nena-'|na, da zlasti Italijani niso spi časa, da bi poslali v akcijo ;rambna sredstva. Iz tega vi-W°> da je angleško zračno /stvo dobro izvežbano in je ottično vodstvo res v 'pravih i:jtah. Va Vichy, sedeža francoske ;'de poročajo, da je šest bomb Ujelo zadnjo sredo poškodova-if bojno ladjo Dunkerque in jo Ja.i uait'il<> popolnoma. , Anglija stavi svoje zadnje na-' de za uspešno obrambo pred pretečo nemško invazijo rta angleške otoke le na velikansko armado, katero sedaj vežba. Pozvala je pod orožje rojstni letnik 1909 in pred koncem meseca bodo poklicana še trije prihodnji letniki, kar bo zvišalo stanje armade za nadaljne štiri milijone. Churchill je izjavil, da ni mogoče kupiti varnosti z opeko in ometom temveč le z armado. Te besede so se nanašale na francosko Maginotovo črto, ki je padla Nemcem v roke, dasi jo je cel svet smatral za nepremagljivo radi silnih železo-betonskih utrdb. Angleški vojaški zastopnik pri francoski armadi v Siriji je izjavil po radiu iz Cairo, da se je demobilizacija francoskih bojnih ladij v Aleksandriji izvršila v najlepšem redu in da je pripisovati to prijateljstvo, ki veže mornarje obeh narodov. Potrjena so poročila, da je Anglija "placirala" velika naročila za vojni material v Združenih državah in Canadi, ki znašajo več. milijonov funtov šter-lingov. |lija in Nemčija bosta razpravljali o zunanji politiki p-'m, b. julija. — Uradni kro-(•ppro^ajo, da bo konferenca v I hnu, katere se bo udeležil ju-»tudi italijanski zunanji mini-i1' grof Ciano, razpravljala fe stališča, katero bo osišče Jzelo in pa druge mednarodne ( feve. Domnevajo, da bo tudi Na Podprla nemško izjavo j odgovor na noto.Združenih iav> katera je bila poslana dr- i Inemu department v Wash-! fonu zadnji četrtek. ipbe državi namreč smatrata I jnroe doktrino kot najbolj va-1 ;f Problem, ki bo nastal, ako bi J angleška vlada preselila v Ca-fo. Poleg tega je še odprto' II balkansko vprašanje z ozi-n na Ogrsko in Bulgarijo, ki 5 stavita svoje zahteve na t Rumunijo. Veliko skrbi dela Hitlerju in Mussoliniju spor med Anglijo in Francijo radi vojne mornarice. Velike važnosti je tudi stališče, katero bosta sedaj družabnika osišča zavzela napram Rusiji. V Afriki je težaven problem Egipt in angleško-egiptovski Sudan, odkoder- Angleži ogrožajo Italijane v severni Afriki. Rim poroča v svojem uradnem poročilu o vojni akciji v Libiji; prizna da so Angleži jako "delavni," toda zanika, da bi bili napravili kaj škode. Toda mi verjamemo lahko to, da angleški bombniki niso metali ljubezenskih pisem na italijanska taborišča. Senator Wheeler predsedniški kandidat Bojeviti demokratski senator Burton K. Wheeler je v svojem dramatičnem nastopu na konvenciji "Townsendovcev" izjavil, da je kandidat za predsednika, četudi bi Roosevelt želel tretji termin. Izjavil je, da bo podpiral samo dotičnega kandidata, ki se bo izjavil proti vojni. Na tej konvenciji je bil tudi vodja C. I. O., John L. Lewis, ki je zatrjeval, da je senator iz Montane edini, ki bi mogel premagati Willkie-ja. -o- Važna seja V torek zvečer sklicuje važno sejo Zveza davkoplačevalcev v Euclidu. Seja se vrši v Shore High šoli in je vsak yabljen, da se udeleži. Na seji se bo razmo-trivalo glede hišnega projekta in druge važne zadeve. Radi tega se je prestavila seja Slovenskega demokratskega kluba od torka na sredo v Slovenskem društvenem, domu na Recher Ave. -- demokrati bodo volili { Willkie-ja Washington, 6. julija. — De-Jkratski senator E. D. Smith aJužne Caroline je dahes pro rVal. da bodo milijoni "pra-|' demokratov glasovali za re-Jfl i krnskega kandidata. Trdil |da je on sam "pravi' 'demo-in se je že naveličal biti pri ?Vern dealu." "fenator Smith je gromovit Jprotnik tretjega termina in Y> da je republikanska stranka jrdila prav bistroumno potezo niladelphiji, da je imenovala ?SGga demokrata za svojega "ndidata. Argentinija odslovila ji nacije 'ithienos* Aires, 4. julija. — ^Jni department je naznanil, da /nemški inštruktorji dovršili nalogo pri armadi in da i*hove pogodbe ne bodo obnov-— Očividno se država za-|a nevarnosti pete kolone* °.ii armadi. 4 Polomijada angleške diplomacije Kolikor se more soditi iz pisanja ameriškega časopisja in raznih tozadevnih poskusnih glasovanj med narodom po deželi, je brez ugovora resnica, da je včlika večina ameriškega naroda za to, da se pomaga Angliji v njenem boju proti Hitlerju. Toda ogromna večina ameriškega naroda izrecno izjavlja, da vojakov ne bomo poslali preko morja. Sodimo pa, da sentiment amerikšega naroda ni toliko na strani Anglije kot take, ampak ameriški narod želi in upa, da bo Hitler s pomočjo Anglije ustavljen na njegovem zmagoslavnem pohodu proti zapadu, ki se ne bo ustavil na angleškem otočju, če pade Anglija v njegovo pest, ampak bo začel stegati svoje dolge prste tudi proti ameriškemu kontinentu. To je pribit in neovrgljiv. fakt. Kajti če zagospoduje Hitler nad Evropo, ne bo mogel mirno spati, niti popolnoma razviti svojega programa, dokler bo obstojal ameriški kontinent, zlasti severni, ki bi bil po padcu Anglije edini manjkujoči člen v totalitarni verigi, ki jo ovijajo danes čez ves svet štiri diktatorske velesile: Nemčija, Rusija, Italija in Japonska. Angliji bije danes zadnja ura in nihče ne more reči, če se bo vzdržala pred nemškim napadom ali ne bo. Pri vsem tem, da želimo pomagati Angliji zaustavljati Hitlerja, pa naša pomoč nazadnje ne šteje dosti, ker je dosti dati ne moremo in to iz enostavnega vzroka, ker je nimamo. Kar Anglija potrebuje so samo letala. To je danes njeno glavno obrambeno orožje. In teh pa mi sami nimamo. Torej moramo gledati skoro prekrižanih rok, kako se bo zaključila evropska žaloigra in samo upati, da se Anglija ubrani. Pri tem pa moramo gledati, da se noč in dan i sami pripravljamo za približno enak napad in upati, da bomo pripravljeni prej, predno bodo evropski in azijski diktatorji pripravljeni za pohod preko morja. Če pogledamo nazaj in analiziramo evropsko politiko in diplomacijo, pa bomo morali končno priznati, da si je Anglija (če že ne govorimo o Franciji, ki je več ni) sama kriva vsega, kar je danes prišlo na njeno glavo. Anglija se ni in-tezivno pripravljala in oboroževala zato, ker je upala, da se ji bo posrečilo z diplomatsko ofenzivo, ki je služila izvedbi njenih političnih načrtov, v spor in vojno zaplesti druge narode, kar bi bilo zelo dobrodošlo celokupni angleški industriji, ki bi doživljala zlate čase. To trditev nam pojasnjuje in potrjuje med drugim tudi dejstvo, da se je istočasno ko je vodila v Moskvi pogajanja za vojaško zvezo z Moskvo proti Nemčiji, v Berlinu pogajala z Nemčijo za nastop proti Rusiji. Zato so pa tudi pogajanja v Moskvi padla v vodo, ker so Sovjeti spregledali dvojno igro in se naglo sami pogodili z Nemčijo. Hitler je dobil v Londonu dovoljenje za oborožitev, da ustavi boljševizem, da se ne razširi proti zapadu. Ko je bil dovolj močan, se je zvezal s svojim starim sovražnikom, Stalinom in udaril naprej in nazaj, na sever in na jug. Na ta način se je podrla spretno zasnovana stavba načrtov angleške diplomacije in razočaranje je bilo tem večje, ker niso bili pripravljeni za zvezo med Nemčijo in Rusijo'. Poglejmo še malo dlje nazaj. Navzlic staremu sovraštvu in nasprotstvu ter navzlic eventuelnim bodočim za-pletljajem in vojnam, si nenasitni angleški kapital ni pomi-šljal osvajati nemški trg v želji za dobičkom in tako indi-rektno pomagati Nemčiji v gospodarskem pogledu k vstajenju, ki politični in vojaški moči. 'Kapital pač ne pozna zaprek glede narodnosti in izbire držav, če gre za ugoden namen. Omenimo naj poleg angleških posojil Nemčiji'udeležbo bivšega angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v veliki nemški industriji za barve. Da bi bil ta angleški kapital krit in varen, so bili Angleži vedno pripravljeni dajati koncesije, seveda na račun drugih narodov. Mislili so, da bodo s tako politiko rešili svoje investicije v Nemčiji, s svojo diplomatsko igro pa da bodo odvrnili razširjajočo Nemčijo od svojih meja, od svoje zemlje in jo v slučaju sporov in vojnih obračunov usmerili drugim sovražnikom. To bo tore} vzrok, da se je angleška vlada s Chamber-lainom na čelu vedno toliko trudila za ohranitev miru in za odgoditev vojne. To bo vzfok, zakaj je Chamberlain dovolil Hitlerju okupacijo Avstrije in Češke. To bo vzrok, zakaj ni Anglija udarila takoj na pomoč svojim zaveznicam, ki so na podlagi danih obljub pričakovale njene pomoči. Misleč, da bodo z spretno diplomacijo odvrnili even-tuelno vojno od svoje zemlje, se Angleži niso pripravljali na vojno, enako tudi ne Francozi, ki so spali spanje pravičnega v senci Maginot linije in uživajoč sadove versajskega miru. Katerikoli francoski državnik je hotel narodu naložiti kakršnekoli žrtve za vojaške namene in svrhe, je hitro izgubil na svojem ugledu, na priljubljenosti in popularnosti. To je bil vzrok, daje Nemčija naletela v Franciji na tako šibkega, neorientiranega in neodpornega nasprotnika, katerega nepripravljenost je začudila ves svet. Hitler je vse to opazoval in delal načrte. Ko je videl, da je čas, je udaril. Tako je današnja Nemčija, ki se je okoristila z angleškim kapitalom in ga porabila v vojaške namene, napovedala presenečeni Angliji boj za končno oblast v Evropi. Kako se bo ta boj končal, danes še ne moremo soditi. BESEDA IZ UMOM V Lemontu se vidimo Torej za izletnike v Lemont je vse urejeno. Iz Clevelanda se odpeljemo v soboto ob 8:40 po Nickle Plate železnici. Ob 3:30 bomo že v Chicagi, potem nas prepeljejo v Lemont na ameriško-gorenjske Brezje. Ko sem pisal gospodu komisarju v Lemont če imajo tam kakšne jasli, da bi se lahko malo zadremalo, so mi odpisali takole: "Bodite brez skrbi radi prenočišč, nanesli smo v staro samostansko hišo precej po-postelj, sicer imamo na razpolago tudi veliko sena, tako tudi drugod romarji prenočujejo, kar po domače v kopicah." Tako vidite romarji, je domovina rešena. Sicer ni treba računati preveč na spanje, ker bomo zaposleni z enim in drugim opravilom. V soboto, ko se bo naredil mrak, se bo pričela slikovna predstava. Veliko je rojakov, ki bodo dospeli od blizu in daleč na Brezje, ki še slik iz njihovega kraja videli niso. Predstava na ta večer se bo vršila iz sledečih slik: Prvič več slik iz božje poti na Brezjah iz leta, ko. se je vršilo ogromno zborovanje za Baragovo beatifikacijo, k temu še druge brezijske slike, potem pa slika, ko je bila podoba Matere božje z Brezij pripeljana v Ljubljano na Evharistični kongres in glavni del kongresa. Dalje: nova slika iz Notranjske, ki je dospela iz stare domovine lansko leto. Notranjci bodo lahko videli svoje rojstne kraje od Vrhnike preko Logatca, Planine, Unca, Rakeka, Cerknice in vse doli do Sodražice, končno še Ribničana s suho robo. Še več drugih slik bom imel s seboj na željo romarjev, ki jih še niso videli. Torej bo v soboto večer v Lemontu zelo živahen večer, zato je dobro da pridete. Če bo suho in vedro jih boste lahko, gledali na hribu, ko boste ležali na travi. Na veselo in srečno svidenje! Anton Grdina —--o- Na božjo pot Kdor misli potovati 14. avgusta na božjo pot v Carey, Ohio z busom, naj se zglasi čimprej pri meni, da dobi potrebni vozni listek. Saj smo tudi v starem kraju z veseljem pohajali na božja pota in to je bilo nekaj imenitnega. Naročen imam prvovrstni bus Gray Hound Line kompanije in imam še nekaj voznih listkov na razpolago, a vas prosim, da se priglasite še ta teden. Vožnja na teh busih je zelo ugodna, zato se potrudite in ne zamudite te prilike. Želim, da bi imeli si'ečno in veselo potovanje.. Torej ne odlašajte, zglasite se takoj pri Mary Novak. 3623 E. 82nd St. -o- HVALA LEPA Na tem mestu izrekava svojo zahvalo sorodnikom in prijateljem, ki so nama priredili tako lep večer z banketom v Slovenskem narodnem domu ob priliki najine 25 letnice poroke, Istalo nama bo v trajnem spominu. Prisrčna hvala za številne čestitke in darila. Upava, da nama bo Bog dal priliko vsaj malo vam povrniti, kar ste storili za naju. Hvala tudi pevskemu zboru Planina, ki nama je ob tej priliki zapel dve krasni pesmi. Še enkrat vsem skupaj prav lepa hvala in vam ostaneva hvaležna, Mr. in Mrs. J'oe Legan Maple Heights Zagonetni otoki Morje ima svoje skrivnosti, ki jih človek nikdar ne bo mogel docela pojasniti. Tako je skrivnost tudi to, kaj je z raznimi otoki, ki so jih nekateri pomorščaki videli in odkrili, ko pa so drugi prišli za njimi v tiste vode, otokov niso več našli. Večkrat se dogaja, da po vulkanskih silah kak otok naenkrat vstane iz morja. Po drugem potresu pa zopet izgine v globo-čino. Kadar so hudi potresi, izginjajo celo veliki otoki. To je zlasti v južnem delu Tihega morja. Tam kaj takega ni nič nenavadnega. Dogajajo pa se take in podobne stvari tudi v bolj severnih morjih. Pred kakimi 200 leti je ho-landski kapitan Gilis odkril na svojih potovanjih nov »otok, ki ga je imenoval po sebi Gilisovo deželo. Na zemljevidu ga je zaznamoval na 80. stopnji severne širine in na 75. stopnji vzhodne dolžine. Leta 1899 in pozneje še leta 1925 so tisti otok jasno videli mornarji dveh eks-pedicij, seveda le od daleč. Ker je vsakokrat bilo preveč viharno in ledeno, se mornarji niso izkrcali na tistem otoku. Leta 1935 pa je odplul švedski ledo-lomilec, da bi prišel do istega .otoka in ga zasedel ali vsaj pregledal. Ko je ladja priplula tjakaj, kjer naj bi bil otok, ni bilo nikjer nobenega sledu. Povsod sam polarni led. Te uganke doslej še nihče ni razvozlal. Morda je le "fata morgana" trapila vse mornarje, ki so v teku 200 let tisti otok gledali. Pred kratkim se je nekaj podobnega zgodilo nekemu čilen-skemu kapitanu v Južni Ameriki. Indijanski ribiči so mu pripovedovali o otoku, ki leži blizu čilenske obale. Indijanci so mu povedali, da so na tistem njihovi davnli pradedi sirili svoje zlate zaklade, ko so tjakaj prišli beli ljudje. Kapitanu so se začele sline cediti po tistih zakladih. Na svoje stroške je spravil skupaj ekspedicijo, ki naj poišče tisti otok ter naj ga preišče. Kapitan je s svojo ladjo odplul in v daljavi res zagledal tisti otok. Drugi dan bi bil moral pripluti bliže ter izkrcati svoje mornarje. Ko pa je drugega dne priplul bliže, otoka ni bilo nikjer več videti. Kapitan, ki je vse svoje premoženje vtaknil v to ekspedicijo, je bil tako potrt, da je znorel in se ustrelil. Otoka pa od tedaj do danes še nihče ni več videl. Angleška vojna ladja pa je leta 1762 v južnem delu Atlantskega morja odkrila celo veliko otočje. Največji otok tega otočja je bil krog 7 milj širok. Nekaj let kasneje se je tamkaj vozila druga vojna ladja "Alre-vida," ki je prihajala od Falk-landskih otokov. Ta vojna ladja je tisto otočje, ki so ga imenovali "Aurora" po prvi ladji, ki ga je odkrila, tudi dobro videla. Ne le kapitan in častniki, marveč vse moštvo je jasno videlo otoke pred seboj. Na velikem otoku se je dvigala celo visoka gora, ki je imela vrh s snegom pokrit. Ker pa ladja ni našla niti najmanjšega zaliva, ni mogla pristati, da bi se bi It) moštvo izkrcalo. Ko pa je leta 1820 angleški kapitan WedeU hotel za vsako ceno preiskati tisto otočje in tamkaj izkrcati svoje ljudi, teh otokov ni več našel. In nihče ne ve, ali je otoke pogoltnilo morje ob kakem potresu, ali pa sploh niso bili otoki, marveč le velika skupina visokih ledenih gora, ki so plavale po morju, pa so jih mornarji imeli za otoke. Uganka ni razvozlana in najbrž tudi nikdar ne bo. Tako otoki straše in plaše mornarje po širnem morju še dandanes. Pogonski stroji V gradnji strojev stremi tehnika za tem, da bi čim bolj razumljivo iz več razlogov. Za zmanjšala težo stroja. To je lažji stroj se je porabilo manj materjala, torej bo cena stroja manjša. Tudi montaža in demontaža stroja bosta šli naj-brže lažje od rok. Vendar prihajajo pri tem v poštev še mnogi drugi s tehničnega stališča veliko važnejši vidiki, ki odločajo o tem, kako naj bo dimen-zioniran stroj, da bo izpolnil nalogo, za katero je bil izbran in v mnogih primerih je teža odločilna za vso izdelo in gradnjo motorja. Stremljenju za lahkimi stroji je dal še poseben povdarek gradnja avtomobilov in letal. Velika letala imajo vgrajene motorje ki imajo skupni učinek več tisoč konjskih sil, ki bi kril potrošnjo električne energije vsega mesta. Jasno je, da si ne moremo misliti, da bi na letalo postavili težke stroje, ki ženejo generatorje v elektrarni. Avi-jonski motorji se izdelujejo danes že v tako majhni teži, da odpade pri velikih motorjih manj kod 1 in pol kg teže na konjsko silo moči. Razumljivo je, da si pri današnjem stanju tehnike ne moremo niti misliti avijona, ki bi imel vgrajene parne stroje ali pa parne turbine s kotli itd. Napačno pa bi bilo iz tega sklepati, da bi avijon-ski motorji zaradi svoje majhne teže in majhne porabe goriva lahko nadomestili masivne stabilne pogonske stroje. Današnji lahki motorji, zaradi katerih moramo priznati tehniki ogromen napredek, imajo recimo tisoč ur življenjske dobe. če se to na prvi pogled komu zelo malo zdi, moramo povedati, da tudi dober avtomobilski motor ne živi več kot tisoč ur. Seveda je tu računan samo čas ki je potreben do generalnega popravila motorja. Kakor kaže izkušnja, je tisoč ur za vozilo ali avi-jon tako dolga doba, da preteče ponavadi nekaj let in to če vozilo ali letalo veliko rabimo preden je tako izrabljeno, da je potrebno popravila. Za obrate pa, kjer tečejo stroji vse dneve, ali celo nepretrgano noč in dan, bi tisoč ur kmalu preteklo in stroj bi moral v popravilo. Ce hočemo, da bo stroj dolgo časa uporaben brez posebnih popravil, moramo pač njegove posamezne dele tako izdelati, da se v obratu ne bodo kmalu izrabili, na ta način pa dobimo veliko lažji stroj. V zadnjih desetletjih so tehniki vložili največ ttuda v razvoj eksplozijskega motorja. To je razumljivo, saj smo z iznajdbo eksplozijskega motorja dojili ogromno panogo industrije, od katere obstoja in uspevanja je odvisna eksistenca milijonov ljudi. Pa tudi v vsem ostalem življenju je avtomobilizem vtisnil nov pečat. Tako se je razvil eksplozijski motor do precejšnje stopnje popolnosti. Pri tem pa malo kdo pomisli, da eksplozijski motor poleg svojih dobrih lastnosti zaradi katerih si je osvojil v gradnji lahkih vozil prvenstvo, tudi mnogo lastnosti zaradi katerih daleč zaostaja recimo za parnim strojem, ki je danes potisnjen kar nekam v ozadje. Tako je n. pr. pri eksplozijskem motorju poraba goriva pri različnih hitrostih vrtenja zelo neenaka. Pri počasnih obratih n. pr. porabi več goriva za proizvajanje iste moči kot pri .hitrih obratih. Pa tudi moč motorja hitro pade, kakor hitro se ne vrti več dovolj hitro. Zato pa morajo imeti motorna vozila prestave, to je pred-ležja zaprtih koles, s pomočjo katerih doseže vozač, da se giblje hitrost vrtenja motorja v primernih mejah^ pa naj vozi vozilo hitro ali počasi. V tem pogledu predstavlja parni stroj veliko bolj primerno rešitev. Lokomotivi ni treba nič prestav. Čisto mirno spelje z mesta, ne da bi moral strojevodja paziti na sklopko, in se da brez posebnih priprav naravnati na hitro ali pa poljubno počasno vožnjo, kakor pač zahteva potreba. Pri tem je tudi poraba goriva pri velikih in pri majhnih obremenitvah veliko bolj enakomerna kot pri eksplozijskem stroju. Danes imamo tudi nekatera cestna vozila urejena že na parni pogon. So to nekateri težki tovorni avtomobili. Njihovi vozači pravijo, da je upravljanje parnega stroja neprimerno bolj preprosto in veliko prijetnejše kot upravljanje bencinskega ali dieselovega motorja. -o- Kaj dobivata Francija in Anglija v kolonijah V enem letu dobi Francija iz svojih kolonij 1 milijon 600,000 ton žita (večinoma iz Indokine), 1 milijon ton nafte in njenih derivatov (severna Afrika), 800,-000 ton kave, čaja in kakava, 300,000 ton lesa, 350,000 ton premoga in drugih rudnin, 600,000 ton kavčuka in 40,000 ton raznih tekstilij. Kolonije dajejo Franciji toliko koruze, kopre, banan, kave, bombaža, konzerviranega mesa in cina, da so pokrite vse njene potrebe. Poleg tega dobiva Francija od svojih kolonij riža, kakava, čaja, ruma, palmovega olja, ebenovine, niklja, grafita, soli itd. toliko, da te produkte lahko izvaža. Britanski imperij je neizčrpen rezervoar surovin. V njegovih mejah se pridela v primeri s celokupno svetovno produkcijo 99 odst. jute, 90 odst. niklja, 65 odst. čaja, 55 odst. zlata, 50 odst. kakava, riža in kavčuka, 45 odst. volne, 45 odst. cina in kroma ter 35 odst. kosita in mangana. V zvezi s tem je treba pripomniti, da angleške ekspedicijske čete v Franci j i dobivajo vso hrano, razen svežega mesa in sve^ zelenjave, od doma in iz angleških kolonij. Dnevno prepeljejo iz Anglije v Francijo okrog 500 ton živeža. Vojna je ogrofnen konzument. To se vidi tudi po tem, da Anglija n. pr. izdela za svoje vojake vsak mesec pol milijona uniform in 130,000 parov čevljev. V sedanji vojni so do-minijoni odstopili Angliji vso svojo produkcijo. Tako ji n. pr. samo Kanada dobavlja letno 190,000 ton bakra, dalje vsak teden 2,000 ton slanine in šunke. Vse to prihaja v Anglijo v konvojih. -o- Hrana nemških vojakov Iz Berlina poročajo: Nemški vojaški strokovnjaki se ne bavi-jo skrbno samo s strateškimi in taktičnimi vprašanji, nego posvečajo mnogo 'brige tudi prehrani nemških vojakov. V nemških vojaških kuhinjah delajo najrazličnejše poskuse glede hi-gienične in racionalne vojaške hrane. Namen teh poskusov je, da se na jedilnem listu nemških vojakov opuste vsa jedila, ki se jih zaradi njihove preprostosti utegnejo vojaki naveličati. Ta jedila so predvsem konzerve in prepečenec. Nemški kuharski strokovnjaki se zaradi tega trudijo, da bi ustvarili zameno za ta jedila, da bi tako vojaška hrana odgovarjala vsem predpisom moderne prehrane. V zadnjem času prejemajo nemški vojaki v večjih količinah suho, sprešano zelenjavo, katere teža znaša v odnosu do sveže zelenjave komaj 5 do 10 odstotkov. Precejšnjo vlogo ima v prehrani nemških vojakov tudi kemija. Tako dobivajo vojaki razne kuhinjske praške, iz katerih je mogoče zelo hitro in na preprost način skuhati okusno juho, mesno ali zelenjadno. Zelo priljubljena je pri nemških vojakih pijača "citrin," ki je zelo osvežujoča ter ne vsebuje nič alkohola. Poleg tega imajo vojaki zelo radi tako imenovt "nemški riž," ki ga naprav iz krompirja, dalje mehak' okusen sir v tubah, ki so podot tubam za zobne paste izvlečelj mesa "pemikan," suho saf marmelado iz paradižnikov tako imenovani "lecitin," ki ? je vsebuje zelo hranljive si), ter je precej okusen. Izdeluj' ga v vidu klobase ter ga daj-, vojakom pri večjih operacij maneverskega značaja, ko p(;, ske kuhinje ne morejo dovoljj' tro slediti. IZ DOMOVINE —Roparski napad na mlinS in njegovo ženo. Nedavno so, znanci ponoči izvršili ropal; napad na 69 letnega mlinarji posestnika Franca Vučeja in< govo ženo v Draži vasi pričah. Ropotanje mlinskega k sa je preprečilo, da niso do? čini, ki spijo v spodnjem š domačije, čuli klicev na pol ki so prihajali z zgornega kjer sta spala Vučej in nje/' žena. S poslednimi močmi privlekel stari Vučej ves M do hčerke in ji povedal, kil je zgodilo. Domači so brž p( teli v gorno izbo. Vučejeva^ ti je bila v nezavesti in v3 krvi. Sledovi so pokazali, d* drzni roparji pretaknili vse 3 pri iskanju denarja. Vučejf njegovo ženo so prepeljali v1 riborsko bolnišnico. Oro?' baje že imajo sled za roparji] —Sirovež je ubil svojo žeC Veliki Vanici, občina Sv. Atfj v Halozah, se je pripetil žaH dogodek, ki je razburil vso^ lico. Pavel Drvenšek se jf, priženil k vdovi Katarini £] čevi, ki je imela iz prvega ^ na troje otrok. Zakon ni bilj, čen, ker je Drvenšek zelo si>j ravnal s svojo ženo. Večkf«c bila tepena kakor sita. Usf Sa dne je bila Drvenškova Sj jo hčerko Pavlo na dnini p% sednem posestniku. Obe stf) tali do večera, nato pa se tili proti domu. Kmalu nat.: je prišel k sosednemu pos^z ku Drvenšek in ga vprašaj je njegova žena. Ko je dol^l ?ovor, da je šla s hčerko h domu, je hitel za njima. Dfi ju je v bližnjem gozdiču P< začel pretepati s palico. Pfco ka je pobegnila, mater pa j'e venšek prijel za roko, in joia proti domu, med potjo pa i^'I stano pretepal. Ko je sfl privlekel domov ženo že mrtvo, je tudi svojega pa?f'I Martina Babiča nekajkrat" ril ter mu zagrozil, da ga b" Fant je zaradi tega pobegi'8 n ni upal domov. Poznejef povedal, da je imel očim v debel kol, s katerim je udri''1 materi. Kaj se je potem v Drvenškovi hiši, se ne d^ toviti. Vsekakor je moral ' ski mož nečloveško pi"e'a( svojo ženo, saj so jo druge/( našli mrtvo v postelji. # prišli orožniki, se je Drveli govarjal, da je bila žena P'a da je med potjo domov par se tako pobila, da je umrla; da zdravniško raztelese|P pokazalo, da alkohola spl| zaužila in da izvirajo vse p3!1 be, ki so bile smrtnega zm od udarcev. Morilca so zal'j —S 14 leti dvakrat po'"-Hasan Mustafič iz bosans^ si Babič šteje šele 14 let, { je te dni drugič poročil. » je postavil rekord, ki ne Ws hitro potolčen. Po smrti s^f očeta je bil Hasan "najsfj mož" v družini. Da bi ugleda je sklenil, da se bo 0 Poročil se je z deklico enaty rosti, vendar pa ta otroški H ni bil srečen. Po dveh #>§ pa je bil Hasan že sit svojJi de žene in se je dal ločiti Ker mu pa samevanje ni v^ jalo, je kmalu začel gledal drugi ženi. Te dni se je 1' Irugič poročil z neko 1*> ' deklico. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto. $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers. $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___ Single copies, 3c. Entered as second clasb matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ No. 159 Mon., July 8, 1940 1940 JULY 1940 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje-vi farmi. 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 14.—Wickliffe Fire Dept. piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 21.—Društvo sv. Družine, št. 207 KSKJ priredi izlet v Madison, O. 21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. 27.—Slovenski društveni dom na Recher Ave. bo kazal premikajoče slike od zadnje prireditve bele Ljubljane. 28.—Piknik mlad. p§v. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave. AVGUST 4.—Piknik fare Marije vne-bovzete na Pintarjevi farmi. 4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah. 4.—Skupni piknik vseh podružnic Slovenske moške zveze na Novakovih prostorih, Bar-berton, O. 11.—Na Pintarjevi farmi se vrši 7. Olimpiada Slovenske dobrodelne zveze. 11.—Godba Bled priredi pik-> nik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-ktiUfie, obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnih domav priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 18.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ (mladinski oddelek) piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. 25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve. ' 14.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND. 22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. 28.—Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND. OKTOBER 5—Clairwoods št. 40 SDZ plesna veselica v SND. 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. plesna veselica v SND. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Dr, Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 17.—Koncert mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 24.—Pevsko društvo Cvet priredi koncert v Slov. nar. domu na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. -o- —Najmlajši zakonski par v Zagrebu. Te dni je bila v zagrebški cerkvi sv. Blaža nenavadna' poroka. Poročila sta se bivša dijakinja 4. razreda, ki je stara 15 let, in ženin, ki je star 18 let. £oxoka,bi morala biti že pred dnevi, pa je bila odložena, ker je bilo potrebno dovoljenje višjih cerkvenih oblasti. To je gotovo najmlajši par v Zagrebu. Češka narodna cerkev se nagiblje k protestantom Ko je po razsulu avstro-ogr-ske monarhije nastopil češki nacionalizem svojo zmagovito pot, je prišlo na češkem tudi do ustanovitve nove češke "nacionalne cerkve," ki se je ločila od Rima. Češka duhovniška organizacija "Jednota," ki je bila že dolgo priključena češkemu narodnoso-cialističnemu gibanju, je leta 1920, potem ko je njene zahteve tkaratni papež Benedikt XV. odklonil, sklenila ustanoviti češkoslovaško "nacionalno cerkev." Ta se je povsem odcepila od Rima, odpravila celibat in uvedla češki jezik v bogoslužje. Bivši katehet Karl Farsky, znan svo-bodomislec, je bil v Plznu izvoljen za patriarha. Sekta je zaradi svojih zvez s češkimi narodnimi socialisti prejemala od vlade velikanske podpore, zaradi česar je število njenih pripadnikov naraščalo in doseglo že milijon. Sekta je čedalje bolj izgubljala krščanski značaj. Po smrti "patriarha" Farskega leta 1927 je prišel na njegovo mesto bivši katoliški duhovnik* Gustav Pro-hazka,ki je svoječasno pripadal modernističnemu gibanju in je z vso svojo cerkveno občino odpadel od katoliške vere. Pod njegovim vodstvom je sekta za svoje pripadnike odpravila celo vero v božanstvo Kristusovo. Danes šteje češka "nacionalna cerkev" okrog 750,000 pripadnikov, ki so razdeljeni v 275 cerkvenih občin in imajo 306 svojih duhovnikov. Prizor v zgodovinskem železniškem vozu, v katerem se je sklepal mir tucli l. 1918, je sedaj nemška delegacija z 'isto brezobzirnostjo stavila pogoje Franciji kakor jih je ista leta 191S Nemčiji. Eden izmed sedmih nemških bombnikov, ki-so bili zbiti rut tla v napadu na južno-vzhodni Angliji. Slika je bila poslana iz Londona. V tem napadu je bila nemška zračna sila precej prizadeta. IZ DOMOVINE —Tihotapstvo s tujimi valutami. Pred dvema tednoma smo I poročali, da so v Zagrebu prišli na sled tihotapstvu s tujimi valutami. Takrat policija v interesu preiskave ni izdala imen prizadetih. Sedaj se je izvedelo, da sta to češka državljana Viteslav Lapert in Siergfried Tauber. Oba sta se izselila iz Češke in se nastanila v Zagrebu. Lapert je ogoljufal nekega našega državljana, ki mu je dal 600,000 din. Lapet je obljubil Zagrebčanu, da mu bo dal ček za 11,000 dolarjev, tako da bi imel svoj denar naložen v neki ameriški banki. Lapert pa ni držal besede. Sledila je ovadba in tako je prišlo do aretacije vse tihotapske družbe. —Tudi iz Zagreba bodo izgnali tujce, ki niso prijavljeni. Zagrebška policija pripravlja revizijo dovljenj za prebivanje vsem tujcem, ki se mude v Zagrebu. Kakor se je izvedelo, bodo vsi tujci, ki bivajo v Zagrebu, pa niso zaposleni, izgnani iz države ali pa jih bodo internirali. Ker je v Zagrebu več tisoč tujcev, bo revizija dovoljenj težko delo. Ta odredba bo prav zadela tiste tujce, ki niso prijavljeni in so se krili po raznih hišah. Zagovarjati se bodo morali tudi vsi tisti, ki so ščitili te ljudi in jih niso prijavili policiji. —Avtomobilska nesreča pred sodiščem. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila razprava zaradi avtomobilske nesreče, ki se je pripetila dne 3. avgusta 1938 na državni cesti v Košakih in pri kateri je zado-bil znani mariborski trgovec g. Alojz Kovač zelo nevarne poškodbe. Zagovarjati se je moral zaradi neprevidne vožnje zasebni uradnik Ciril Zifpančič, ki je šo-firal avto, v katerem je sedel Kovač. Zupančič je bil obsojen na 15 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. MALI OGLASI Prodam električno prešo in vse, kar spada zraven. Vprašajte pri Jer-neiu Knausu, 1052 E. 62nd St. -4(161) Delo iŠče Dekle, ki je prišlo iz stare domovine želi dobiti delo pri slovenski družini. Vprašajte na 392 E. 161stSt. _(160) Proda se moderna hiša za 2 družini, nahaja se na Pepper Ave., blizu Fisher Body tovarne v slovenski naselbini, blizu poulične železnice in trgovin. 5 sob zgoraj in 5 sob spodaj, "fireplace," 4 garaže, donaša $64.00 mesečno. Hiša je vredna $10,000, a se proda sedaj za samo $4,-800. Takoj rabite $1000, ostalo po bančnih pogojih. Pokličite J. Rogers,'i^glefon Michigan 5759, POtomac 6614. _(164) Odda se soba za enega ali dva fanta, s hrano ali brez hrane. Vprašajte na 9501 Yale Ave. _(159) Stanovanje obstoječe iz 7 sob se odda v najem. Vprašajte na 6217 St. Clair Ave. (159) 3,000 galonov ohijskega Konkord VINA galon 59^ (davek plačan) Mandels Winery 821 E. 222nd. St. KEnmore 3445. (x) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. RGGEL DRY CLEANING 6526 ST. CLAIR AVE. Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo. Kljub temu, da se ima ta sekta zahvaliti za svoj nastanek in procvit češkemu nacionalizmu in kljub temu, da so jo smatrali kot nadaljevanje protinemškega hu-sitskega gibanja, se vendarle, odkar so Nemci zasedli češko, čedalje bolj približuje nemškemu protestantizmu. Nedavno so praznovali 20 letnico ustanovitve sekte, pri čemer je smel patriarh Prohazka celo govoriti v praškem radiu. Pri tem je bila prebrana poslanica, v kateri stoji med drugim, da "se češka nacionalna cerkev čedalje močneje zaveda svoje povezanosti z nemško reformacijo." Da bi to povezanost pokazali tudi na zunaj, so sklenili, da svojih dijakov ne bodo več pošiljali študirat bogoslovje v Oxford na Angleško nego na nemške protestanske fakultete. -u- Mesto najstarejših ljudi Lepo italijansko mesto Varga v toskanski provinci, ki ima 12,-500 prebivalcev, spada prav gotovo v vrsto onih človeških naselij, v katerih živi največ starih ljudi. V Vargi živi danes 25 ljudi, ki so stari nad 100 let, 180, ki imajo nad 90 let, 276, ki so že prekoračili 80 let, in 710, ki so starejši od 70 let. Velika večina teh starcev in stark je zdravih ter še ne mislijo na smrt. Neki italijanski časnikar je povprašal več teh ljudi za recept njihove visoke starosti. Povedali so približno tole: "Vse življenje je treba delati, nikdar lenariti, umerjeno jesti in piti, ne kaditi in vdihavati čim več zraka iz mesta Varge." -u———■ žalni gost — tat že pred časom je zasebnim osebam in pokopališkemu osebju v Rigi padlo v oči, da se mlad moški udeležuje večine žalnih svečanosti v imovitih družinah. Ugotovili so tudi to, da v mnogih primernih na skrivnosten način izginjajo razne dragocenosti. i Po sistematičnem opazovanju so ugotovili, da neki žalni gost, ki je svojo bolečino kazal še posebno očitno, po navadi nikomur ni znan. Po nekem pogrebu so te dni tega gosta, mladega moža, preiskali in so potegnili iz njegovih žepov cel ducat sre-bnih žlic. Bolečina in strah na j njegovem licu sta bila tedaj ne-,ponarejena. ■Jako natančen zemljevid, aa Elvira!" f'Da! Me dame, veste, se se-j tudi bavimo z vedo. Pa tu-z umetnostjo. Poglejte si ti-dve sliki! Neprekosljivi sta ieličini predmeta! Kaka fi-,ia v črtah, kake globine v sen-'i, kaki kontrasti v razsvetlja-| Strokovnjak ste, zato vas n vprašala za mnenje. Kaj tole?" pokazala je sliko, ki sem prej ljej dvomil, ali predstavlja iroskopičnega kita ali pove-*ega črva. "zpitov kar ni bilo konca —! tej al bi se bil najrajši, pa ifrio in resno sem odgovoril: ^Morska kača." Prav! Res se razumete tufa umetnost! In tole?" pokazala je risbo, o kateri 4 dvomil, ali je glava mačka m starke brez peče. Spet sem dno povedal: ^Gorila." fPrav! Res ste učenjak! 4če še ni spoznal tele morske a-e in tegale gorile. Zreli ste ^doktorja!" lojena pohvala je delovala na vijo dušo kakor pred nekaj dni česen in čebula dobre do-fEulalije na moj želodec. Pa i »jfomno sem povesil oči. Vfi nato je "duhovita" sestra 0j>e Eulalije pokazala na mi-•jiki je stala pri vratih: Jlzvolite, senor! Tamle je '„jiga za tujce! Vpišite se!" ]f>toril sem tako in vprašal: 0'Ali smem vpisati tudi kar jSia svojih tovarišev?" jV družbi potujete?" 'Da." JKdo so vaši tovariši?" '^ačel sem s črncem, i^ob, moj črni sluga." jSeveda! Kajti mož, ki spo-"} morsko kačo na prvi po- "Ne." "Kako dolgo je že, kar je odšel?" "Tri mesece bo že." "Kam je odšel?" "V digginge — rudnike — ob Sacramentu." "Ali ste morebiti dobili od njega kako poročilo?" "Da, enkrat. Sporočil mi je naslov, kamor paj pošiljam za njim njegovo pošto." "Ali se še spominjate tistega naslova?" "Zelo dobro. Imenoval mi je moža, ki je naš dober znanec, master Holfey, Yellow water ground, trgovec, ki pri njem digger j i vse dobijo, kar potrebujejo." "Ali so prispela pisma za Al-lana, odkar je odpotoval?" "Da." "Ste jih poslali za njim?" "Da. In čisto pred kratkim sta poizvedovala za njim dva človeka, njegova dobra znanca da sta, sta pravila, v trgovskih zvezah da sta z njim in nujno da morata govoriti z njim." "In kaj ste jima rekli?" "Dala se mjima Allanov naslov." "Kedaj sta odšla?" "Počakajte —! Da, včeraj zjutraj je bilo." "Ali ni bil eden starejši, drugi mlajši?" "Da! oče in sin sta bila, se je zdelo. Moja sestra mi ju je priporočila. Oglasila sta se pri njej." Pokimal sem. "Vaša sestra je dona Eulalia in njen soprog je don Fernando de Venango e Colona de Moli-nares de Guajalpa y Rostredo, ranchero v Sierra Nevadi." Začudena me je gledala. "Kaj —? Poznatevju —?" "Zelo dobro." "Odkod?" "Bil sem pred nekaj tedni njun gost." "Res —? Pripovedujte, pripovedujte !" Pripovedoval sem, pa seveda na preveč odkritosrčno, le to, kar je smela zvedeti. Napeto me je poslušala. "Hvala vam, senor! Prvi Nemec ste, ki zna občevati s špansko dono.! Veselim se že na večerjo, o pravem času vas bom dala obvestiti. A dios!" Spet sem se globoko in spoštljivo priklonil. Moji pokloni se pač niso čisto nič ujemali z mojo zunanjo osebnostjo, ki je bila vse drugo prej ko salonska. Ko sem stopil v gostilniško sobo, so me različni "službujoči" duhovi z vidnim spoštovanjem gledali. Gusti je prihitela odnekod. "Ne, ampak, čujte, gospod sosed," je pravila, "srečo imate ! Tako dolgo še noben človek ni bil na obisku pri doni Elviri, niti pol tako dolgo ne! Zelo ste ji ugajali, da je tako dolgo govorila z vami!" "Nasprotno!" sem se smejal. "Le s tem pogojem me sprejme pod' streho, da se poboljšam. Dejala je, da sem pravi pristni medved." "Hm—! Tako čisto narobe ravno ni povedala! Pa pomagala vam bom". Peljala vaš bom v svojo sobo in vam vse poskrbela, kar potrebujete, britev, milo, vodo, krtače, glavnik, vse—." "Ne bo treba, mislim." "Zakaj ne?" "Ker nam bo dona Elvira kmalu dala odkazati naše sobe." "Ne domišljujte si preveč! Naročila glede oseb dobim šele ob osmih in nikdar prej !v "Najboljšo spalnico bomo j dobili, je dejala dona. Kje je !tista spalnica? Ali pa jih bo morebiti več, za vsakega ena?" "Sobe za goste so vse pod j streho. Dobili boste pač tisti j predel, 'zaboj' pravimo pri nas, i ki ima še kolikortoliko največ | svežega zraka. Seveda vsi skupaj enega." % potuje, s,služabnikom! Pa zmčadi ne vpisujemo. tDalje!" ^'Winnetou, poglavar Apa- %nenadena je dvignila glavo. f.Slavni Winnetou_ •pa." ^Videti ga moram! Predsta-*mi sa morate! Vpišite ga!" jodvomil sem, ali se bo Win-J>u prav tako veselil done El-yP kakor dona Elvira Winne-0la' Pa ga vpisal. rfDalje!" neki' Sans ear, Tri—." "' fans ear, slavni westman?" t^ Da." • t "Vpišite ga! Vpišite ga! Tu-3°;nJega moram videti. Res v omeniti družbi potujete!" 3 Dalje!" ■"f'pf , • v, v'ecrti je neki master Ber-iffd 'Marshal, draguljar iz f 'svilla, Kentucky." If «oraj bi bila s stola padla. C Kaj pravite —? Draguljar jtirshai iz Louisvilla —?" /Da." f lme mi je znano —." ,š> Brata ima, Allan mu je ime. ?t . je Pri vas stanovati, dona ipra de Gonzalez." iM'Sem le prav slutila! Zapiši-ol-Sa, senor! Najboljši spalni-#odete dobili! Sob seve v ho-o|u Valladolid nimamo, toda A*0 zadovoljni bodete pri me-.!'{. za nocoj vas povabim na )&JO k svoji mizi." j. Hvala lepa, dona Elvira! I&otavljam vam, da bomo zna- ■/ bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih ■- —~ V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Barbare Grimšič ki je zatisnila svoje mile oči dne 8. julija 1938 V grobu tam spavaš sladko, nam je pa v srcu hudo; veseli v nebeški se slavi, kjer enkrat se združimo vsi, žalujoči ostali: MARTIN GRIMŠIČ, soprog FRANK, sin Celveland, O., 8. julija 1940. Z vso silo bi zgrabila Rožo-m ari j o in jo iztrgala i z njene ubranosti v besedah in gibih, ranila L»i jo rada, da bi jo slišala vsaj zakričali od bolečine — toda ta stvarca bi bila najbrž celo v trpljenju ljubka. Sicer pa, mar Rožam arij a nič ne opazi? Ali pa si morda domišlja, da jo bo spodrinila? Toda Ivona je zmajala z glavo pri tej misli. Ostati je hote'la stvarna in si priznala: Takim ženskam ta reč ni prirojena. Rožamarija pač ni sumila nič med Volbenkom in njo, verjela je v čisto prijateljstvo. Ce bi vedela, kaj bi storila? Potem bi bija Ivona v njenih očeh izgubljena in kdo ve, če bi Rožamarija hotela še z njo na sprehod? Ivan si je pač že svoje mislil, a je mnogo previteški, da bi kaj zinil. Jutri odpotuje in Rožamarija ostane tu — z Volbenkom. Igra med njima se bo pletla dalje. Igra? Srce jo je zabolelo in sama ni vedela zakaj. Rožamarija je stopala nekaj korakov stran od prijateljev in tiho vase zatopljena uživala večer, ki se je rahlo in mehko spuščal nad sanjavi park. Volbenk se ji je približal, a v strahu, da bi jo motil, je obstal nekaj korakov pred njo. Ivona je, krami j a je z Ivanom, kakor brez namena zavila proti njima. Iznanada je položila Volbenku roko na rame, zakrila mu z dlanmi oči in rekla v šali: "Dečko moj, prepovedujem ti, gledati drugo žensko." Malce zmeden in brezobzirno se je otresel njenih rok. Ivoni se je stemnilo pred očmi in za hip je izgubila razsodnost. Tjavendan, kakor za šalo, je dejala: "Rožamarija, varujte se Volbenka, njegove oči obljubljajo, česar on ne more več dati." Rožamarija ni razumela. Vprašala je preprosto: "Zakaj?" "Ker je moj, ali vam ni povedal?" Smejala se je, segla mu pod pazduho in menila brezbrižno: "Pojdi, dragec!" Rožamarija in Volbenk nista zmogla nobene besede.. V njima se je nekaj zrušilo, kar se*ne bo dalo več uravnati. Rožamarija je v tem trenotku trpela bolj zaradi svojega ponosa kakor zaradi svoje razočarane ljubezni. Urno je stopila k Ivanu in brez premisleka, samo da bi se oprala žalitve in poplačala Volbenku bolečino, s katero jo je ranil, se je obrnila k Francozu ih dejala: "Ivan, ne smeva biti manj odkrita kakor gospodična Ivona." Naravnost in mrzlo je pogledala Volbenku v obraz: "Tudi I-van in jaz spadava skupaj." Ivan je pobledel do ustnic. Da ga bo obiskala sreča tako, ni bil nikoli sanjal in predobro se je zavedal, kakšnemu občutku se mora zanjo zahvaliti. Vendar je segel po ponujeni roki Rože-m a rije in se globoko sklonil nad njo, a poljubil je ni. Volbenk je obstal, kakor bi bil na mestu prirasel. Potem je pa iz bojazni, da se bo osmešil pred obema ženskama, zbral vse svoje moči. Posilil se je v nasmeh, segel obema v roko in menil, da sta oba, Ivan in Rtfža-marija, zadela najlepše in najboljše na zemlji. Zdaj Ivona ni vedela kaj početi s svojo zma-ko. Rožamarije kot tekmovalke se ji ni bilo več treba bati, a medse in Volbenka je postavila ledeno steno. Žalostni so se vračali. Rožamarija Volbenka niti pogledala ni, hodila je ob Ivanu in se trudila, da ne bi zaostajala. Volbenk je spremljal Ivono, ki se je na vso moč trudila, da bi ga raztresla. Odgovarjal je vljudno, skoro prevljudno in ni prikrival slabe volje, a če so njegove svetle oči zadele njene, jo je zamrazilo prav v dno du-i še. [žela je ono samo koprnenje. Komaj je Ivona zapustila vas,; že jo je sprejela tista čudna, težka in skrivnostna ravan, ki se čudovito ujema s tem resnim morjem in žalobnim nebom. Tu in tam se? je pojavila iz oblaka jablanovega cvetja ubožna ribiška vas iti spet. utonila v globeli. Tu in tam se je odražal na nebu visok in mračen križ s prav majhnim Bogom. Včasi je srečala vrsto čudnih, prastarih kamenitih spomenikov, imenovanih menhiri, ki so bili baje grobovi nekdanjih keltskih kraljev. ' Nekaj zlohotnega veje o-krog njih in ni dobro, hoditi pod večer med njihovimi vrstami. Sem in tja se je prikazala samotna hiša iz sivega, trdega kamna pod strmo, slamnato stre-