Poštnina plačana ▼ so«ovial Uto IX. itev. Z68. v UDDiioni, v petek 25. novembra 19ZJ. Ceno om i Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit * 2.— Din. do 100 vrst 2.50 Din. veCjI tnserad petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Irseratm davek posebej. •Slovenski Narod« vetja letno T Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo; Knaflova uilca št S, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Bilanca zunanjepolitične debate Opozicija je zadovoljna s potekom včerajšnje skupščinske seje. — Zakaj je dr. Marinko vic sprejel predlog opozicie. — Značilni pojavi v parlamentarnem življenju. — Beograd, 24. novembra. Zunanjepolitična debata v Narodni skupščini je izzvala v vseh političnih krogih živahne komentarje. Mnogo se ugiba, zakaj se je dr. Marin-kovič zadovoljil s Pribičevićevo resolucijo, ki ne vsebuje direktne zaupnice njegovi zunanji politiki, ampak pozdravlja le prijateljsko pogodbo s Francijo. Marinkcvič bi bil pač lako dobil od vladne večine bolj po-vdarjeno zaupnico in radikali so mu to tudi ponujali, on pa je vztrajal na tem, da zadostuje resolucija opozicije. Šlo mu je v prvi vrsti za to, da bo resolucija sprejeta soglasno, deloma pa najbrž tudi ni hotel i-zzvati, da bi opozicija demonstrirala proti njemu Nastop opozicije je vzbudil v vseh krogih veliko pozornost in ovrgel trditve vlade, da opozicija omalovažuje državne in narodne interese. Stvarna in trezna kritika opozicijonafolih voditeljev je napravila v politični javnosti najboljši vtis in v znatni meri ojačala prestiž kmečko - demokratske koalicije. Včerajšnji dogodki pa so bili zelo značilni tudi za notranjepolitični položaj. Pokazalo se je znova, da demokratsko - ra-dikalska koalicija le se životari pod silo razmer in da v vseh krogih vedno bolj na rašča nezadovoljstvo. To se je dokumenti- ralo tudi na včerajšnji seji uuslimanskega kluba, ki je kttub temu, da pripada vladni večini, zavzel oster afront proti predlogu vlade glede ukinitve stalnih sodnikov in sklenil, da glasuje v odboru z opozicijo. V političnih krogih je izzval ta sklep muslimanskega kluba veliko senzacijo in splošno se povdarja. da se muslimani vedno bolj približuiejo stališču g. Davdovića, dočim so doslej veljali za njegove nasprotnike. Veliko pozornost je vzbudilo tu^i dei-stvo, da je bil za predsednika skupščinskega odbora, ki razpravlja a radičivskem predlogu glede določitve kompetence cb lastnih samouprav, izvo ic-n Stepan Radić To je prvi in edini skupsCins*' odbor, kateremu predseduje opo.:ic'jcnatn; poslanec. Hud udarec za g. Vnic*Čeviča e tudi rezultat preiskav parlamcn*ame anketne komisije, ki je razUkova a volilns slepar.ie v sarajevskem in oiha*k^*n okrožju. Clai.i komisije so se vče-aj vrnii v IJeograc V svojem poročilu B5 >tivT ijo. da je bil v bihaškem okrožju ukraden zemljoradnikom en mandat, ki ga *v>uo morali scdii radikali odstopiti Vukičev"*cvM bodo zaradi trgn Izgubili zopet en zias. kar bo njihc\ položaj v radikalsivem klubu še bosi poslabšalo. Trgovinske pogodbe pred Narodno skupščino Danes razpravlja Narodna skupščina o trgovinskih pogodbah z Anglijo, Belgijo in Nemčijo. — Pogodba z Anglijo je bila soglasno odobrena. < — Beograd. 24. nov. Včerajšnja popoldanska seja je pričela ob 16. Prvi 'e govoril g. Stepan Radić, ki je v svojem dvsidpolur-nem govoru podvrgel zunanjo in notranjo politiko vlade ostri kritiki. Zlasti je kritiziral pomanjkljivost stikov z velikim ruskim narodom in se zavzemal za čim tesnejše zveze z Nemčijo, češ da mora p: iti v dogledni dobi do germansko - slovanske solidarnosti, ki bo prinesla Evropi novo dobo. Za Radićem sta govorila še federalist dr. Trumblć in socijalist Petejan. ki sta napadla vlado, da prikriva pred Narodno skupščino pravi položaj v zunanji politiki Debata je bila nato zaključena. Končno je govoril še zunanji minister dr. Marinković. k; je odgovarjal na očitke opozicije, nakar je Svetozar Pribičević predlagal prehod na dnevni red, s katerm Narodna skupščina z odobravanjem jemlje na znanje iziave zunanjega nrnistra o prijateljskem paktu s Francijo. Predlog g. Pribičevića je bil soglasno sprejt in seja nato zaki'mčena. — Beograd, 34. novembra Današnja seja Narodne skupščine, ki ib 12.30 še tr?;a. razpravlja o ratifikaciu trgovinskih pogodb z Anglijo, Belgijo in Norici.o. Seja je pričela Š2ic ob 10.15. Uvotfoma je sporočil predsednik, da e »osi. dr P*e-davec stavil predlog o izp>p)inirvi zakona o poljedelskih krediti1! Po konstruiranju nekaterih skupščinskih odborov :n po rešitvi raznih formalnostih -e skupščina prešla na dnevni red Po.očevalcc odbora za ratifikacijo trgovinsku pogodb Milovan Jovanović je pod-J avodr*tn*i obsiniD poročilo o predloženih trgovinskih pogodb in !ne enakosti in trgovinske svobode Nato je sledila podrunuč razpravi o trgovinski pogodbi z VnJijo Uvodo:na je poda! minister za trnovi io dr. Spalio kra si ekspoze o naši trgovinski politiki, nag a-šajoč. da stremi vlada za tem. da vzpostavi z vsemi državami normalna trgovinske odnošaje. ne da o\ pri tem z. .emar-tala interese naše ind'is.rije. obrti in poljedelstva Za njim ie gov >r«l dr Krajnč, ki ie podvrgel pogodbo srvanri kri*i"vinsk? pogodba z Nemčijo. Seja ob 12.30 še ir^Ja Kompetenca oblastnih samouprav — Bograd, 24. novembra p. Danee dopoldne in popoldne je zasedal odbor, ki obravnava predlog Stjepana Radića o razširjenju kompetence oblastnih samouprav. Zanimivo je, da je to edini skupščinski odbor, ki ima predsednika iz vrst opozicije. Za predsednika je bil izvoljen namreč Stjepan Radić, za tajnika pa dr. Predavec ker po bili opozicijski člani v večini. Minister Velja Popović, ki je zastopal predsednika vlade in notranjega ministra g. Veljo Vuki-čevića, je v imenu vlade izjavil, da ne sprejema zakonskega predloga, ker pripravlja vlada sama predlog, ki bo uredil to vprašanje. Omenil je, da je pripravljen občinski zakon in da bo te dni izšla uredba, s katero se na oblasti prenaša del državnih poslov ter se zanje jamči kritje v znesku 173 milijonov Din. V debati se je v imenu vladne večine izjavil proti predlogu Stjepana Radića poslanec Milašinović, za predlog pa poslanca Pavle Radić in dr. Žerjav, ki je zlasti kritiziral zloglasno uredbo klero-radikalna vlade, s katero je suspendirana finančna samostojnost oblasti. Seja je bila odgođena na petek zato, da bo med tem zastopnik vlade dobil točna navodila glede namenov, k! jib ima vlnda, nakar se bo o predlogu Stjepana Radića odločilo, ali naj, se modificira, ali pa sprejme v celoti flasprotja med Francijo in Italijo — Rim, 24. novembra. Francoski list piše, da bi bilo potrebno razčišcenje francosko-italijanskih odnošajev, ki so se zadnje čase silno poostrili. List nadaljuje, da bo imel novi francoski poslanik De Besnard v Rimu težko nalogo, da spravi v sklad francosko-italijanske interese. Potreben bi bil sestanek med Mussolinijem in francoskim zunanjim ministrom Briandom. toda fašistični režim v Italiji globoko žali čustva francoskega zunanjega ministra, ki je odločen pobornik demokracije. DR. NINCIĆ O NEMČIJI — Berlin, 24. novembra. Bivši zunanji minister dr. Ninčić kategorično zanika vest francoskega lista Echo de Parfs, da le on izjavi! ob neki priliki, da tvori Nemčija nevarnost za Balkan. Ninčić je dodal, da so lugoslo vensko-nemški odnošaji zelo prisrčni. FRANCOSKA VLADA PROTI AMNESTIJI POLITIČNIH ZLOČINCEV — Pariz, 24. novembra. Proračunska komisija francoske zbornice le sklenila predložiti zakonski načrt glede amnestije političnih zločincev. Justični minister Bartnon Je nato izjavil, da se bo vlada protivila proti tema načrti is da bo stavila vprašanje zaupnic«. inUi umrl Danes zjutraj je umrl rumunski ministrski predsednik Bratianu* — Oficijelna poročila pravijo, da je podlegel posledicam operacije, po drugi verziji je bil pa zastrupljen« Beograd, 24. novembra. Danes dopoldne je prispela semkaj vest da je ob 4.15 zjutraj umrl v Bukarešti rumunski ministrski predsednik Jonescu Bratianu. Brutianu je že delj ča$a bolehal na grlu. Zadnje dni pa se je bolezen tako poslabšala, da se ie moral podvreči operaciji. Operacija je bila izvedena v torek popoldne. Bolezen pa se je kljub temu poslabšala in ji je danes zjutraj pod* legel. Beograd, 24. novembra. DaSiravno poročajo oficijelne vesti, da je Bratianu umrl na operacij ki se ji je podvrgel pred dvema dnevoma, se uporno širijo verzije, da je bil zastrupljen. V splošnem pa se naglasa, da bo povzročila smrt ministrskega predsednika Brati-anua. ki je bil absoluten gospodar v Ru-muniji, velike notranje perturbacije. — Karlisti upajo, da se jim bo sedaj, ko je odstranjen n;ihov. najhujši nasprotnik, posrečilo, izposlovatl povratek princa Karla in rešiti tudi rumunsko dinastično vprašanje. Vsekakor pa bo po mnenju tukajšnjih pol't/čnih in diplorna'.skih krogov smrt Bratianua povzročila dalekosežne spremmbe v rumunski notranji politiki. Joan Bratianu je bil rojen 20. avgusta le» ta 1864 kot sin 1. 1891 umrkga državnika Joana Bratianu, na očetovem posestvu Flo* rici. OCetu, ki je po burnih političnih do* življajih 1. 1867. p<..i.:al kot vedja liberalne stranke ministrski predsednik, se ima Ru* muni j a zahvaliti za svojo neodvisnost, pro» glasitev za kraljestvo in gospodarski razvoj. Sinu pa se ima zahvaliti za svoj razvoj do današnje Velike Romunije. Joan Bratianu ml. je študiral najprej v Parizu za inženierja ter je kot tak pozneje vstopil tudi v službi") pri državnih železni* cah. Kmalu pa je igral v političnem življe* nju odlično vlego. Bil je od 1. 1S95. posla* rec, 1. 1^97. je postal prvič minister, in sico notranjih zadev, 1. 1910 je prevzel vodstvo liberalne stranke ter postal po padcu De* metra Sturdze nrnistrski predsednik Kot takemu se mu je naiprei posrečilo 1 1913. pridobiti za Rumuniio od Bolgarov po bal* kanski vojni Dobrudžo. Tedaj so rumunske čete prodrle v B i-garijo in jo tako prisilile k od .topu te dežele. Pri izrubu svetovne vojne je dosegel Bra^ tianu od kTalia Karla, k: se je nrvotno na* meraval vsled obsto'cčh pogodb postaviti na stran centra'n:h džav, da se je izjavil za nevtralnost Rumunije. Od njega zapo* četa nova orijentacija rumunske politike je dovedla 27 avgusta 1. 1916 do udeležbe Ru* muniie v svefovni vomi na strani anfante. Vo:aŠki uspeh centraln;h dTŽav jeseni leta 1916 proti R'imuniii in bukareški mir od 7. maia 1. 1917. sta prvotno to novo politiko omajala, doživela pa je zmagoslavje ob po* lomu centra!n;h držav jeseni 1. 191S Rumu* nija je pridobila SecLmograško, del Banata, Bukovino in Besarabijo. Ko se Bratianu ni tvosrečilo na pariški mirovni konferenci pridobiti za Rumunijo cel Banat in ko tudi ni hotel podpisati mirovne pogodbe ter se umakniti iz Budimpešte, je podai 12. sep* tembra 1. 1919. demisijo. Sledile so vlade Vajtoianu, Vajda*Vojvod, Averescu m Ta* ke Jonescu. Medtem je Bratianu svojo libe* ralno stranko nanovc organiziral. Kabinet Take Joncscua je padel že 17. januarja Ie* ta 1922., na kar si je po volitvah Bratianu s svojo stranko priboril večino in sestavil novo vlado, s katero je pozneje vladal. — Opozicija je sicer oporekala veljavnost vo* litev in je sabotirala parlament, toda Bra* tianu se ni pustil ovirati ter se je lotil ob* sežne reforme temeljnih državnih zakonov, agrarnih razmer, finančne, davčne in pro* svetne uprave, ki pa ni našla odobrenja v novih pokrajinah V marcu 1. 1926 je Brati* anuova vladi odstopila ter se umaknila Averescu, ki pa se ni mogel vzdržati na krmilu. Začetkom junija 1. 1927. je skušal princ Stirbev sporazumno s kraljem s pre* hodno vlado doseči izvedbo svobodnih vo* litev in tako omajati Bratianuovo moč, ven* dar pa je njegov poizkus že po par tednih nropadel Krali je na svoji smrtni postelji 23. junija I. 1927 ponovno poveril Bratia* nuu sestavo vlade in po smrti kralja Ferdi* nandi. ki je s'edila par tednov nato, je no* va vlada prestala izprf-membo na prestoiu v polni s-gurnosri. Vendar pa jc zrastla pod vod:teliem narodno*kmetske stranke Jorgo močna opoziciia proti novi vladi, kar je tmelo za posledico tudi zadnje znane do* godke v Rumuniji. Musliman pnN žu eio Davidovifu Nenaden preokret v politiki JMO. — Stranka je enotna. — Muslimani so skupno z opozicijo proti odpravi stalnosti sodnikov. — Beograd, 24. novembra, lanes se 1 v javnosti pojavila interesantna senzacija iz vrst JMO. V muslimanskih krogih se epaža veliko nezadovoljstvo s postopanjem demokratskih ministrov, o katerih pravijo muslimani, da se ne ozirajo na njihove že* Ije, ki so življenjskega pomena za njihove volilce v Bosni in Hercegovini- Muslimani naglasajo, da je z njimi solidaren tudi minister dr. Spaho in da zahtevajo zato sklicanje seje demokratske zajednice, na kateri hočejo izraziti nezaupanje demokratskim ministrom. Zanimivo je. 'a se je JMO na ta način približala ^jubi Dav;dc-viču, če tudi se je sovoiiio, da so mnogi muslimani bližje Vel ji Vukičevr.n in demokratskim ministrom. Povodom vesti v sarajevski »Večernji Pošti«, ki govori o razdvojenosti v JMO, ie bil obiavljer komunike, ki naglasa, da ni nobene razdvojenosti v muslimanskih vrsan. Vsi skIvt>? političnega značaja so bili do^eda: soglasno sprejeti ta&o v khibu^JMO, kakor v kiubu Demokratske zajednice. Vsi sklepi DZ so bili doslej sprejeti soglasna in noben muslimanski poslanec ni na stalisco Lj ibe Da-vidoviča. Muslimani nimaio nobenega rn-sebnega pakta z Veijo Vukič^vičem. JMO sedeluje v sedanji vladni koalici kot sestavni del demokratske zajednice, za kar ima odobrenje tudi od svo^h vohlcev. — Beograd. 24. nov. p. Muslimanski klnb je imel danes sejo, na kateri je ostro kritiziral sedanji režim in na kateri se je vršila tudi debata o vladnem predlogu glede suspendiranja stalnosti sodnikov povodom uve-Ijavljenja novega zakona o organizaciji sodišč. Klub je končno sklenil zavzeti v zakonodajnem odboru odklonilno stališče napram viadnerau predlogu in da mora jutri muslimanski član sekcije zakonodajnega odbora glasovati z opozicijo proti temu predlogu. Situacija v sekciji je sledeča: Sekcija šteje 15 članov, od katerih jih ima opozicija 6, vladna veČina pa 9. Ce se muslimanski član pridruži opoziiiji, bo usoda stalnosti sodnikov odvisua od tega, ali se opoziciji pridruži vsaj 5f» en čian iz vladne večine. Samostojni demokrati so danes ves dan delali na to, da pridobe za svoje stališče nekatere demokrate in klerikalnega poslanca odvetnika dr. Hodžarja. Od teh je odvisna sedaj usoda u,e-odvisnosti sodnikov. Po nocojšnji situaciji smatrajo samostojni demokrati, da se bo posrečilo onemogočiti vladne naklepe. ZAKON O GOZDOVIH — Beograd. 24. novembra. Danes se je vršila seja skupcinskegra odbora za proučevanje zakonskega predloga, ki ga je vloiil samostojni demokrat Košanovič in ki zahteva^ naj se člen 133. srbijanskega zakona o gozdovih , ki se nanaša na gozdne škode, razširi na vso državo. Minister za šume je izjavil, da sprejema ta predlog, nakar ga je soglasno odobril tudi odbor. Ta člen srbskega zakona o gozdovih se bo razširil na vso državo razen na Slovenijo, kjer slučaji, o katrih govori, ne pridejo v po&ev. ALBANSKI KRALJ — Tirana, 24. novembra. United Press poroča iz Aten, da se bo Ahmed Zo^u proglasil v kratkem za albanskega kralja. Ah-me-d Zogu pripravlja ob priliki obletnice albanske neodvisnosti tozadeven progiaa. Iz ljubljanske kronike Poskusen samomor služkinje. — Tatova smola. V *amjmorilnem namenu se ie saoči okoli IS.40 vrgla pod Korenjski tovorni vlak, ki je vozil proti JiSenskemu kolodvoru, na križišču, kjer cepita gorenjska m kamniška profa. odnosno v bližini novo zgrajene hisv iclczniikegii uradnika Franza, slaikinja Ljudmila Kurent, rojena 15. septembra 1901. v Llubljani in pristojna v 2alec. Obrtnik Andrej Hlade, iianuioi' v Zg. je prišel ^koli 19.30 na si§en>k'> policijsko stra/nico ter prosfl, da naj pokličejo reševalna postajo, da odpelje v bolnic^ njegovo služkinjo, češ, da je skočila pod vlak in da je moen^ poškodovana. Ljudmila je res skočila pod vlak. toda vlak jo je samo podrl na tla in vrgel \ stran. Pri tern je Ljudmila dobila težke poškodbe na glavi in na desni nogi. kakor tud: na hrbtu. Po padcu se je služkinja že dvignila ter vsa okrvavljena odsia na stanovanje jega gospodarja. Kakor jc gospodar izjavi!, jc Ljudmila poskušala samomor zato, ker je bila odpuščena iz službe. Poškodovanka sama jc kratko izjavila policijskemu stražniku: — Vrnij: sern se pod vlak, ker sem bila odpuščena i/, službe in ^bdolžena tatvine 10 Piu. ★ Sloveči Ljubljančan Otmar K., ki sicer m ljubi svojega čevljarskega poklic*, marveč se raje potepa po ljubljanskih ulicah, je star znanec sodnih zakonov. Dolgoprstnež je bil radi tatvine že 17-krat kaznovan. Včeraj popoldne jc stikal okoli Ljubljanskega dvora m nove palače Pokojninskega zavoda na MlkloSičevi cesti. Zagledal le pri palači na ograji viseči delavski suknjič. Otrnarju je takoj sinila tatinska misel v glavo. Urno le segel po suknjiču ter ca začel oblačiti pod svojo raztrgano suknjo. To je zapazil mimovozeČi Turkov hlapee. Opozoril je zidarske delavce na tatu. Otmur je spoznal sicer kritično situacijo in Jo le urnih krač odkuril proti Slomškovi ulici. * delavci za njim, vzklikajte: — Primite ga! Drž-ite ga! Y Slomškovi ulici so ga končno dohiteli h 1 prijeli. Slekli so mu suknjič, tatu pa izročili stražniku, ki ga je odvedel takoi ijred de/.ui-nega uraduika na policiji. Tu so ga vprašali: — Zakai ste ukradli suknjič? — \n? da hi kradel V Kaj vam pride na mi-M-,, gospod komisar! Nisem ga ukradel, dal mi ga je star prijatelj, je ogorčeno pripomni! Otmar. Končno pa je moral pod težo dokazov priznati tatvino ter je pripomnil, odhajajoč v 7ap>>r: — Hvala vam lepa, fsP^d komisar! Bom \saj nekaj tednov na toplem in bom arestan-tom čevlje «flikal». Damske plašče najmodernejše s kožuhovino od Din 350.— do o<«*_. otroške plaščke od 2 let starosti naprej / vseh velikosti]] od Din 13.— dalje, F. in L UOR1CAR. Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izloibi! IviblSfARHISTlČNATPROPA-GANDA V GRČIJI — Atene. 24. du - Monarhisti^na pffOM« Karnla se je zadnje čase na ivsi Krški kr:i!t JertJ izjavil v ruzsrovru z novinarji, da fe vsak Č;-*< pripravljen vrniti v GrčMo, čil I pokliče srško l.vudstvo s slovesnim r'tl -s „';'om. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.555 — L3LS86 (M.57] Čarih lo94 — 1097 (10»>5^), Duna, 7S9$ — 8.0275 (8.0125), London 276.6 — 277. (277), Newyork 56.64 — 56.84 (56.74), Prr ga 168.05 — 169.85 (168.45). Trst 307.75 .*>9.75 (308.75). Eiekti: Celjska lo-i d., Ljubljani kreditna 130 d„ Praštcdiona 890 d.. Kr ditni zavod 160 d, Ruse 2N0—295, Srrojr 80 bi., Vevče 139 d.. Stavbna 56 d., M 104. Lesni trg: Ter)Junca nespremerijciii Zaključeno 1 vagon hrastovih frizov I, n večina prima, povezanih v zvezke od 4 10 cm in od 20 — 25 cm, fr. vag. me)a 1100. Povpraševanje ie za kostanjev les 1.20 m, 10 do 30 cm za taninsko upora brez gnilob in kotemn. ir. va*. naki. po za 100 kg: rteobelien do 10 vagonov rx> denar, neobeljen od 10 va«. naprej po LS denar, obeljen do 10 vag. po 20.50 den obeljen od 10 va$. naprej po 20.75 dei proti plačilu na podlagi duplikatu tov stin. dobava do konca tekočega leta. Deželni pridelki: Tendenca žko čvrsta. Zaključkov ni bik>. ZAGREBŠKA BORZA. Clekti: 7rr invest. posojilo 1921 2 y2 % Vojna Skoda 401, Hipotekama ba 57«:.— 58, Ljubljanska kreditna 130, Pr diona 882 V? —890, Trboveljska 490— Vevče 132 %—136. Devize: Loncion 276.0—277.94, Ncw. vork 56.64—56.84. Milan 308.v)l— 3!0.10, Curin 1094—1097. Amsterdam 22.94—23.00,' eBrlin 1355^—1358.5, Dunaj 799.75—£02.75/ Praga 168.05—168.86. INOZEMSKE BORZE. Curth. Devize; Lon<*>ri 25.2862, Ncw-vork 518.50, Pari« 30.3875, Milan 2Š.22Sf( Berlin 1^553—1358^ Dunai 799.7&-<902,7lver-strelo. — V aeroplanu ie ostal k vjčjemu en letalec. Ubijem ga. Lidija *a pa sleče, da dobi tudi ona primerno obleko — Kako na pa zalotimo? . — Zelo enostavno. Vsi triie splezamo po lestvi gori, kakor so splezali oni doli. Ko pridemo do letala, bomo pa žc videli kako in kai. Lidija v spretnosti in gibčnosti ni nič zaostajala za d* Albaniacom in Fortclusom. * Poleg testa je bilo lažje plezati po lestvi kakor pa souščati se, kajti Fortclus je pritrdil spodnji konec k skali tako. da se lestva ni gugalfl. D* Albaniac je zlezel prvi skozi lino hi zagledal aeroplan. Oprezno je stopil na skalo in pripravil revolver*strelo. Pilot je sedel ori krmilu. Mislil je, da se vračajo Faulton. Garrick In Tor-res. Zlezel Je iz aeroplana in ilin *tcpfl naproti. Mislil je, da zaCuie vsak hip povelie, naj se pripravi za pole*. D* Albaniac ie zlezel v aeroplan, se nagnil k pilotu in mu nastavil revolver-strelo na čelo. rekoč: — Roke kvišku! Moi ujetnik si. Ni hotel ubiti Človeka, ki se ni mogel braniti in take manifestacije izrabljajo za svoje zgaga rstvo. To je storil včeraj zastopnik tako zvanih -svobodnih^ akademikov Kreft. Smatral je za potrebno, da na tem zboru divja proti tistim, ki so za univerzo največ delali, io najdosledaeie. najuspešneje branili in ki edini imajo zaslugo, da je danes še celotna, proti SLS in Jusost. klubu. — SLS bo tudi to pot storil.« tU M tMR>kflSjmo univerzo, kar je v njonih MbSc&lc \i naš namen, branili g. Krefta, ket bi lahko n?*rova izvajanja ovrgli na protestnem zborovanju nesvobodni akademiki. Gre nam predvsem za opozorit^v, da je ataliRe SLS v Ljubljani pOltum drugamo kakor v Beogradu, kjer s«» dejansko odločuje o usodi slovenske univerz**. V Ljubljani se SLS izraža pO . Sloven.'U za ohranitev celotne univerze, ▼ Beogradu pa je njen zastopnik minister dr. Gosar glasovni t ministrskem svetu za tak finančni zakon, kakor ga je vlada predložila Narodni skupščini. Ni nobenega dvoma, da bi se minister dr. Gosar lahko uprl proti paragrafu 44 fin. zakona, s katerim se hočejo reducirati univerze, in da bi dosegel uspeh, ako bi zagrozil z ostavko, ker je sigurno, da min. predsednik dr. VukiCe- vić baš v sedanjem trenutku ob predJožirvi drž. proračuna in pred parlamentarno debato v zunanji politiki ter v času podpisovanja prijateljskega pakta s Francijo na noben način ne bi dopustil vladne krize. Seveda, dr. Gosar bi pač moral nastopiti v min. svetu proti paragrafu 44. ter vztrajati na svojem stališču in potem bi mladini ne bilo treba braniti naših kulturnih svetinj, ampak bi nemoteno studirala. Povsem logično je, da se pri vsakem činu, zlasti pri takem, ki se tiče vse javnosti, išče krivec in ugotovi odgovornost, ker je pač zlo tre&a izkoreniniti tam, od koder izvira, ako se hoče doseči uspeh. SLS, ki je zastopana v vladi, je s svojim ministrom in ostalimi 20 poslanci v prvi vrti poklicana, da brani interese Slovenije in njene univerze, in če se ugotovi, da teh interesov ni braniki, kakor bi jih morala, potem ni to nobeno kršenje solidarnosti v obrambi našega najvišjega znanstvenega zavoda, ker se s stališčem ministra dr Gosarja v vladi ter z omenjenim stališčem ostalih poslancev SLS v Beogradu no moremo solidarizirati. Nimamo namena prerekati se, ali je SLS res najdosledneje in najuspešneje branila ljubljansko univerzo in ali imata SLS in Ju-goslovenski klub edina zaslugo, da je še celota, dasi bi lahko dokazali nasprotno — nepobitno pa je dejstvo, da se doklej še nobena vlada ni upala v noben financ, zakon vstaviti določbe, slične el. 14. novega fin. zakona. ki ga je predložila parlamentu vlada, v kateri je zastopana SLS. Protestiramo proti temu členu fin. zakona seveda v prvi vrsti zato. da čujejo te proteste oni, ki so zanj odgovorni. Ne protestiramo proti mrtvi črki, ampak proti duhu, ki ga predstavlja in ki ga hočejo uveljaviti njc-ga tudi zelene in rdeče. — Rdeče luči imaio aeronlani novel jnilcov, ker je tudi na najinem rde» ča Inč. — je orinoirmil. — nihče naju ne bo zadrževal. Najdrznejši poizkusi so često naj-nspešneiši. Noben policijski aeroplan ni ustavil beguncev. D* Albaniac in Lidija sta srečno pre- vsega dalmatinskoga prebivalstva. Po vojni je začelo ministrstvo narodnega sdravja sistematično zatirati malarijo in tako je odatotek obolenj ie leta 1921. padel ua 24%. Druga malarie gg. odborniki, da se seje točno in gotovo udeleže. Tajnica. letela dolgo vrsto policijskih aeropla-rov. Njun aeroplan je ubral not proti Parizu. ČETRTO POGLAVJE. Zadnji spopad. L Le cicija. Leticija je bežala oo ozkem rovu in gazilo vodo do kolen. Slednjič je od radosti vzkliknila. Stopila ic na suho. V podzemnem hodniku se ni spoznala, vendar je pa nadaljevala svojo pot. Kmalu je prispela do zaprtih vrat, za katerimi je bila kuhinja. Spomnila se je da sta hodila tod z d* Albanicom. Z lahkoto jo našla kruh. mleko in jajca tako. da se ie za silo najedla. Nekaj časa je počivala, toda misel o brezupnem položaju fl nI dala miru. — Kaj naj počnem zdal? Povsod divja krvava borba. Celo v ta rov se čujejo streli. SoodnJI del rudnika Je poplavljen. Kam nai krenem? V glavno dvorano k aeroplanom? Sai le ne najdem. Kje neki je Jean? Je-Ti poletel $o-vragu naproti ali pa tava po poplavljenih rovih? Iskati ga nima pomena. Raje se vrnem v Fulgranov kabinet. Tam vsai lahko dobim zvezo s Doedinlmi deli rudnika in izvem kaj se je zgodila it I! r. z z o z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 19 so bile izžrebane dne 211, m. D n 4000 ie zadela srečka 83 211 Din 2000 pa srečka 99 503 PO Din 500 pa so zadele naslednje številke: 14.138, 100.735, 15.458, 30.993, 30.980, 40-551. 53.428. 66.671. 91.783. 91.777. 91.735. 115.622, 115.685, 115.659, 8.008. 8.022. 9 764. 9.779. 9.712, 11.52*. 11.532. 20.863, 20.851, 20.802, 23.480. 23.491. 47.763, 47.788. 59.305. 60.850. 70.256, 71.849, 83.278. 83.281, S6390, 86329. 86307. 96.946, 110.168. 120.19O. 120.176. 9361, 9385, 20.236. 20.205. 24-290, 24.230. 34073. 34.046. 34.057. 34.024. 34.029. 56.033, 58.090. 58.048. 61.259, 61.270, 70.236, 71.849. 73.682. 73.666, 82344, 99.538. 99340. 110.747, 110.760. 110.796. 122.733, 122.769, 73.606, 9.782. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. ori Zadružni hranilnici, r. z. z o, Sv. Petra cesta štev 19. 02 21 7 Stev. ?63 •SLOVENSKI NAR OD* dne 25. novembra 1927. Stran 3. Dnevne vesti. K LJubljani, dne 24, novembra 1927. — Danes smo priložil] vsem cenjenim naročnikom, katerim poteče koncem meseca naročnina, položnice, in jih vljudno naprošamo, da blagovolijo naročnino z eventuelnrm zaostankom do konca tega teta črni preje poravnati — Uprava Slov, Naroda« — Manifestacije sa t ran ci jo ▼ b o ogradu. Na beograjski univerzi se je suoči vršila •večana proslava med Francijo in Jugoslavijo sklenjene prijateljske pogodbe. Manifestacije so se udeležila razna kulturua društva, med njimi >Pobratimstvom, »Narodna odbrana*, >Orjuna<, »Sokole, >Gajret< in druga. Akademsko pevsko društvo »Obilice je najprej odpelo maraeljezo, potem nmlo državno himno in £e nekatere druge za slav-nost primerne pesmi. Sledilo je nato več" govorov, v katerih so govorniki nagla Sali naso ljubezen do francoskega naroda. Po svečani akademiji se je zbralo nad 8000 dijakov, ki to priredili po glavnih ulicah velike manifestacije za Francijo, a obenem demonstracije proti Italiji. Culi so se klici: »Dol z Italijo! Dol MussoliniU Beograj. policija je skušala z največjim naporom preprečiti demonstracije proti Italiji, vendar pa oi nastopala tako brezobzirno, kakor običajno. Kljub temu je prišlo do neljubih incidentov med policijo odnosno orožniki in ma-nifeetanti. Močan kordon orožnikov je začel razganjati demonstrante na Terazijah. Mi-nifestanti so se končno zbrali pred francoskim poslaništvom, kjer so odpeli mareelje-zo Francoski poslanik g. Dard se je z balkona zahvalil množici za ovacije. Orožniki so zastražili italijansko poslaništvo ter prepodili demonstrante, ki so se v velikih množicah zbirali pred poslopjem poslaništva. — Odlikovanje. Z zlato medaljo za državljanske zasluge je odlikovan vpokojeni sluga I. državne gimnazije v Ljubljani Ed-mund S-hott. — Iz prometne služba. Premeščeni ko h kontroli dohodkov pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu dosedanji namestnik šefa odseka za revizijo blagajo pri kontroli dohodkov ljubljanske direkcije Josip Valjak, Od kurilnice Velenje v kurilnico Maribor Josip Kline, od kurilnice Ljubljana 2 h kurilnici Ljubljana 1 Ivan Dovgan, Ivan Dekleva, Ljudevit Fatur, Ferdo Jenko, Maks Kremžar, Josip Kaduiic, Ivan Miklič, Ivan Logar, Matiji Rot. Josip Venedik, Kari Kanoni, Kari Kranjc, Josip Merhar, Ignac Ra-bič, Anton Rupnik, Franc Smole, Josip Sesek, Josip Čeme iu Jakob Kremžar. — Is prosvetne slnibe. Na lastno prošnjo je odpuščena iz državne službe stalna strokovna učiteljica dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru Marija LavrenčiČ - VonČina. _ Ic carinske službe. Za upravnika glavne carinarnice v Kotoribi je imenovan Ivan Z a r i č. — V nase driavljaustvo sta sprejeta ruska emigranta Aleksander Novoselski, dnev-ničar finančne kontrole v Dolnji Lendavi in Viktorija Ign jat jeva iz Hrastnika. — Prepovcdanp publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi madžarski knjigi ?>\ eztilofold os a honismeret konvve-s in >Alvasokonyv az elemi nepiskolak. II. oszialva szamara« ter madžarski iredentistični koledar :Ke-resztven - esalad kepes Naptara 1P27.< in na Reki izhajajoči ilustrirani list »La Vedetta d* Italia,-.. — Madžarski list *Labbelikc -eszitok Lapja je zopet dovoljen. _ Reforma našega šolstva. Kakor smo žo poročali, je prosvetni minister dr. Kuina-uudi imenoval posebno komisijo pedagogov, profesorjev in kulturnih djavcev, ki bo imela nalogo sestaviti velik program glede našega šolstva iu narodno presvete. Komisija >*» sestane 2. decembra v prosvetnem ministrstvu pod predsedstvom ministra samega. V komisijo po med drugimi pozvani: univ. profesor dr. Ivan Prijatelj iz Ljubljana, bivši minister dr. Milivoj J o v a n o v i č. bivši rektor beograjske univerze dr. Bogdan Gavrilo vidi prosvetni inšpektor v Zagrebu dr. Ivan K a s u m o v i ć, šef prosvetnega oddelka v prosvetnem minifilrštva Jovan Kangrga io drugi. — Nori člani strokovnega sveta prosvetnega ministrstva. Za Člana strokovnega sveta v prosvetnem ministrstvu sta imenovana r»omočoik prosvetnega ministra Rista J o -j i ć in načelnik oddelka za osnovno šolstvo in narodno proeveto Marko Krstić. — srednješolski profesorji pri prosvetnem ministru. Posebna deputacija srednje-šol«kih profesorjev |e izročila prosvetnemu ministru dr Knmanudiju spomenico, v kateri so naštete vse zahtev.? in predlogi srednješolskih profesorjev z ozirom Da državni proračun za leto 1028/29. — Odkritje spomenika raro Nenadu v Sn-betJeL Dne 27. t. m. se prično v Suhotici velike narodne svečanosti povodom 4004etn|oe cara Jovana Nerada in odkritja njegovega spomenika. .Spomenik je napravi] kipar Pal-lavicini. Na spomeniku bo vklesan napis: »Jovana 1527 — 1027: in izrek: -Tvoja misel je zmagala.c Obenem se otvori mnetn&fta razstava, na kateri bodo razstavili svoja dela slikarji Sava Rajković, Klara Jereb, Arpad Balasz, Evgen Len ka in Aleksander Olav. — 1'kjnjenje e*dj*keea upravnega sodišča,. Pravosodni minister je imenoval komisijo, ki ima nalogo izdelati pravilnik glede uki-njenja in likvidacije nekaterih upravnih sodišč, med njimi tudi upravnega sodišča v Celju, — Nuncij Pelegrinetti premeščen. Kakor poročajo fz Beograda, bo papeški nuncij na našem dvoru msgr. Pellesrrinetti premešečn iz Beoerrada v Varšavo. — Velika nevihta ▼ Beogradu. V sredo popoldne je divjala nad Beogradom velika nevihta, ki je povzročila mnogo ?kode. Vihar je pretrgal s trgovin mnogo napisov. Na mnogih krajih so bfle pretrgane telefonske in brzojavne žice. — Zreta trg« t »ki* gremij* r in sadrag sa Slaveni j« v Ljubljani obvešča vse gremije, da morajo biti v smislu okrožnic velikih županov mariborske in ljubljanske oblasti z dne 17. marca 1924, M. 1868, in z dne 26. novembra 1924.. 51. 6031, na dan 1. decembra vse trgovine ves dan zaprte. — Četrti j u gos lo venski repreaealaaeni ples v Pragi. Tudi letošnjo zimo priredi ju-goelovenska kolonija v Pragi tradicionalni reprezentančni ples, ki se bo vršil na dan sv. Save 27. januarja v vseh prostorih Mestnega doma. Za pokroviteljstvo sta naproiena kralj Aleksander in p rezident Masarvk. — III. iz kaj prispevka v, poslanih Jugoslovanski Matici sa »dinarski dan«. Osnovne šole: špitalič pO.50, Prevorie 35 Orla vas 166, Stari tog 20, L t sce 25, Železniki 5, Zamostje 20, Podblica 20, Nomenj 11.50, AmbruB 15, Preserje 42.75, Prihova 10, Pod Velko 38.50, Grlinci 21050, Dobrnič pri Trebnjem 30, Sv. Jedert 17, Zidani most 30, Lesce 20, Nevlje 40, Komenda 5150, Dole pri Litiji 50, Sv. Martin na Pohorju 63, So-vodnje 66, Selca nad Skorjo Loko 54, Sv. Katarina pri Medvodah 23.50. Globoko82. Store pri Celju 222, Dušeča vas 50, II drž. gimnazija Ljubljana 608.90, II. deška meščanska gola Ljubljana VII. 185, učiteljstvo osnovne šole Slivnica pri Mariboru 34, Žerjal Ante, učenec II. deske meščanske šote v Ljubljani 5, »Sokole Sv. Lovrenc na Pohorju 70, Koroška Bela 200, Guštanj 110, Vrhnika 350.70; podružnice J. M.: Ziri 51750, Logatec 714, KrSko 520, Vrhnika 813.90, Vič pri Ljubljani 245, Kranjska gora 701, pover-jeništvo J. M. Gomilsko 317, Čitalnica Sv. Jedert nad Laškim 25. Pevsko društvo Jezica 30, Josip Blaha, Radoha, 11, Ljudska knjižnica Motnik 145, Pev. društvo >Zvou: Šmartno pri Litiji 152, Kolo jugosl. sester Dravograd - Moža 115, Javna ljudska knjižnica Sv Jedert 50, Združena kat. društva Vrhnika 377. — Vojni album 1914.-1918. Podpolkovnik Andra Popov i ć je ravnokar izdal »Ratni Album 1914—I01S«. Album vsebuje 2650 slik in zgodovino cele svetovne vojne v srbohrvaškem, francoskem in angleškem jeziku Samo začasno, do predaje dela na književni trg se proda par izvodov državnim ustanovam, državnim uradnikom, častnikom, članom udruženja rezervnih oficirjev, invalidom, četnikom Narodne odbrane, in članom vseh kulturnih ustanov mesto po tržni cen!, ki bo določena na 1000 Din. samo po 700 Din. Album je naročiti neposredno pri Savski banki v Beogradu. Banka računa k gornji ceni še 10 Din za bančne stroške in do 30 Din za poštnino — Obratna nezgoda. Na domači žagi V Novi vasi pri Blokah le bil zaposlen 19 letni Ludvik LavriČ Clrkularka ga te prijela in mu močno pokvarila levo roko. Danes zjutraj >e prišel v ljubljansko javno bolnico. Iz Ljubljane —lj Ljubljanski obćin-ki svet sklican. Prva seja novoizvoljenega ljubljanskega občinskega sveta se bo vršila v torek, dne 29 novembra ob 5. pop. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu te seje bo volitev župana in podžupana. S tem se bo začelo redno poslovanje avtonomne občinske uprave mesta Ljubljane po več kot enoletnem komisarijatu na magistratu, ki so ga podpirali naši klerikalci. Spričo sklicanja novoizvoljenega ljubljanskega občinskega sveta k njegovi prvi seji se pojavlja vprašanje, kakšno korist je imela Ljubljana, da so klerikalci po volitvah za cela dva meseca zavlekli konstituiranje občinskega sveta. —Ij Proračun mestne občine ljubljanske. Na občinski deski je oabit razglas vladnega komisarja mestne občine ljubljanske, ki naznanja, da je proračun mestne občine za leto 1928 razgrnjen pri mestnem knjigovodstvu občanom v vpogled. Proračun bo razgrnjen do 30 novembra. —H Program slavnostnega koncerta ljubljanske sekcije Jugosloveuskega Novinarskega Udruženja prinese letos 1 decembra domače in tuje novosti: skladbo za veliki or-kester in komorni trio, soJosneve in zbore. Koncert bo oficijelna proslava narodnega praznika. Vstopnice od 40 Din navzdol se že dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. _Ij Poziv stanovanjskim najemnikom. Mestni magistrat poziva vse one stanovanjske najemnike, ki iz kateregakoli vzroka iščejo stanovanja in se niso dosedaj še prijavili pri mestnem magistratu, da store to do vključno sobote 26. novembra 1827 med uradnimi urami v sobi št. 41. magistrat. Mestni trg št. 2/II. nadstropje. Stranke se opozarjajo, da bodo imele pri dodeljevanju stanovanj v mestnih hišah le tedaj prednost, ako so po svojih moceh podpisale mestno obligacijsko posojilo. —Ij Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča; Kor je v zadnjem času opažati, da nekateri trgovci zanemarjajo določilo obrtnega reda e* priglašanjem nastavljenega osebja (pomočnikov, vajencev, pls. osobja), opozarja gremij vse one, ki te zaposlujejo, da točno sporočajo vsako spremembo osobja, ker se bo proti vsem kršiteljem postopalo v smislu določil obrtnega reda. Načelstvo. —Ij Oblastni odbor odruženja d.rk. zranir-nlkov ui služlteijev za Slovenijo v Lhrblja«]i sklicuje v nedeljo dne 27. t. m. ob 15. protestni sestanek v Mestni dom, proti neso-socijalni in nedemokratični nameri vlade, ki hoče ukiniti stalnost nlž'ih državnih nameščencev in jih degradirati na položni dnev-plčarjev. S tem činom bi bila naša že itak slaba eksistenca popolnoma z bedo zapečatena. Sestanek vseh članov (članic) obvezen, člani sorodnih organizacij dobrodošli. — Odbor. —Ij Narodni ženski eavei priredi v nedeljo, dne 27. t m. popoldne v damski sobi kavarne Emona« sestanek, na katerem se bo poročalo o savezni skupščini« Id je bila oktobra meseca v Snbotici. Pfieetek točno ob pel 5. vri Uprava saveza. —Ij Baska Katica in rnska ljudska univerza. V soboto dne 26. t m. se bo vršilo v balkonski dvorani onrverge predavanje univ. prof. Mihaila Jaslnskega o predmetu: »Očrti zgodovine družine in zakona (braka). Očrt fl.c Začetek ob 19. uri. Vhod prost —3j Orgaafsaeija ♦krassua sa* ravnike v priredi v soboto, dne 25. t. m. ob 17. uri v hotelu Štrukelj svoj občni sbor. Poročilo o anketi % obl. odborom in slučajnost L —Ij Miklavž na Tatom bo tudi letos obdarovat mladino dne 5. decembra popoldne ob pol 4. uri, odrasle pa zvečer ob 8. urL — Druga navodila sledijo. — Prireditven! odsek. —!} Plesna šola Sokola v Sliki se vrši v soboto 36. i. m. v dvorani hotela »Belle-vue«. Vabimo vse prijatelje Sokola k mno-gobrojnemu poseru! Zdravo! —Ij Vreme. Nastopilo je hladno vreme. Barometer se dviga, SnoČi ob 20. Je kazal barometer 761.5- termotere + 3.9*0, danes db 7. zjutraj barometer 765, termometer -f-2*C, opokkrc barometer 768, termometer -f-4*C. Najvišja temperatura le bila včeraj -t-©* C, najnižia pa -t-3.1* C. —Ij Pasji ugriz. V Vodmatu je včeraj popade! veliki pes, katerega lastnik le znan, 7-!etnesa Branka K obala, sma trgovskega potnika. Ugriznil ga ie v desno nogo nad kolenom. Branko je šel zvečer v trafiko po smodfce za svojega očeta. Lastnik psa odločno taji. da H bil njegov pes »Lord* agriznr* dečka. —Ij Lahke telesne poškodbe. Dva mladeniča 2orž in Jaka sta se včeraj srečala na Marksovem trgu 2orž Je skočil proti Jaki in ga z nekrm topim predmetom udaril po glavi. Przadeta rrm 'e lahko telesno poškodbo. Kakor pravi mladenič Jaka, ga ie Zoni udaril radi neke punce. — Dimnikarski pomočnik žože je močno vinjen kolovrati! v svoji dimnikarskt uniformi po Sv. Petra cesti. Pri tem se je zaletel v Poldeta 5. Ta ga Je zaCel grajati, češ da ni dostojno, da se s svojo zamazano uniformo zaletava v mirne pa san te. Jože pa }« zavihtel svojo dimnikarsko struglo nad Poldetom ter ga udaril po glavi tako. da ga Jc precej poškodoval Raztrgal mu ie tudi 120 D vreden dežnfk. —* Drobiž policijske kronike. Policija Jc od včeraj do danes zaprla 6 oseb, med njimi nekega Lojzeta, ki Je posnemal Mico Kovačevo ter napravrl pri natakaric? Fanči Gntčevi 24 Din dolga. Dalje so bili prijeti trije postopači, ki lih policija 2c delj časa zasleduje, neka Francka radi prepovedanega povratka in neki Otmar radi tatvine suknjiča. Policiji te bila prijavljena manjša tatvina sani, ki so bile last Leopoldme Kovač, dalje 2 slučaja lahke telesne poškodbe, 1 pasji ugriz, 1 slučaj kaljenja nočnega miru, 1 poskusen samomor ki 6 kolesarjev radi cestnopohcijsicega reda — U Vino prvih vinogradnikov. Vsakdo naj se prepriča, kako prvovrstna kvaliteta so letošnja vina pri Košaku, Krekov trg. 311/u —Ij Veliko Izbero volnenih Jopic najnovejših bluz, perila, kravat Itd. priporoča tvrdka Ign. Zargi, pri nizki ceni, LJubljana. Sv. Petra cesta. —g Največjo Izbiro bluz, otroških obleke in plaščkov nudi ceno KRIŠTOMC-BUCAR. iz Celja —c Smrtna kosa. V torek zvečer je v Celju umrl dolgoletni šolski nadzornik v Celju g. Josip Zupauek. Pogreb se je vrsti danes popoldne na okoliško pokoj*ališče. Naj mit bo ohranjen blag spomin! —c Z regulacijo H udi nje se je pričelo v pondeljek zjutraj in sicer z izkopavanjem prekopov. Ta dela vrsi vojaška četa, ki jo je dal na razpolago komandant S9 pp. Ta četa je za sigu rana za dobo 30 dni —c Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek 28. t m. bo predaval predsednik mariborske Ljudske univerze g. inžener Kuko-vec o temi: »Ljudsko višješolsko gibanje*. Dne 12. in 19. decembra pa bo predaval g. dr. Scfawab: ^O Ipavcih m njihovih sklad-bab<. —c Nagla smrt. V nekem tukajšnjem hotelu je zadela kap g. Josipa Schulteja iz Ba-(ien-Badena v Nemčiji, generalnega ravnatelja tvrdke Sontheimer v Frankfurtu. Mudil s je v Celju po poslih. Pokojnik je bil Čez 70 let star. —c Šorovi starši Te dni so zaprli zakonsko dvojico Tratnik iz PeČovnika pri Celju. Osumljena sta, da sta s šestletno moževo nezakonsko hčerko tako grdo ravnala, da je umrla. Na otroku, ki se mu je poznala slaba prehrana, so se naslj krvni podplutki, ki izvirajo najbrž od prekomernega pretepanja in pa težke opekline. Iz Maribora —m Čitalnica in teeaji kulturno prosvetnega odseka Delavske zbornice, k! so dosedaj životarili v temni sobici na Rotovškem trgu v Mariboru, se bodo najkasneje 1. decembra t. 1. preseliti v palačo Pokojninskega zavoda, na oni strani, kjer je dr. Vcr-stovškova ulica. Tam bo lep, velik prostor na razpolago. Istotam se bodo vršila ob večerih predavanja s skioptičnimi slikaon: Ul izobraževalni tečaji za delavstvo in pri- J vame uslužbence. Tečaji se bodo vrSfl dvakrat tedensko, od 17 do 18. in se bo za ure j plačalo 1—2 Din. ako se «a\i vsaj 25—W udeležencev. Tečaji bodo imeli v prvi vr sti namen izobraziti vsakega delavca ozi uslužbenca tako, da bo lahko z razumevr njem čita! vsako znanstveno stvar oz strokovno knjigo. Zato se bo pouk dajal vseh panog .rnansrva. zlasti pa iz fHocoflj -ocljologije. iz prirodoslovja ter is zgoJ vine in zemljepisja. Prijaviti se ie pisanei na tajništvo ekspoziiure Delavske zborni. v Mariboru, RotovSki trg ali Pa na prof. h Pa valja. Tudi uStmene prijave se sprek1-majo- —m Koncert orkestra kralj, garde v Mariboru se vrši v petek, dne 2. decembra v Gdtzovi dvorani. —ru Zadeva kandidatnih liisc sa občinske volitve postaja v Mariboru že naravnost smešna. Klerikalci so prvotno -poskrbeli:, da se je vlaganje kandidat, list zavleklo do skrajnosti. Končno je bil nastavljen tak termin, da so lahko prvi vložili klerikak-i s^o-jo listo, d očim so že prej vloženo socijali-stično listo zavrnili. Sedaj pa doznavamo, da je bilo več ze vloženih list znova zavrnjenih in to radi čislo formalnih napak, ki so se običajno popravile, ne da bi bilo treba listo znova vlagati Klerikalci bi imeli seveda veliko veselje. Če bi mogli tudi pri občinskih volitvah postopati tako. kakor so pri volitvah v trgovsko zbornico in razveljaviti vse druge kandidatne liste, svojo pa brez volitev proglasiti za izvoljeno. No, pa mislimo, da jih bo veselje kmalu minilo. IS. december nam-re ni več daleč. —m Novinarski koncert, ki se vrši v proslavo 1. decembra v Unionski dvorani (GStz), bo nudil posetnikom priliko, da spoznajo kvaliteto mariborskih pevskih zborov. Nastopijo namreč vsa slovenska pevska drufctva in prvič skupno s slovenskimi nemško pevsko društvo. Razen tega so na sporedu solospevi Članov mariborskega Narodnega gledališča. Koncert bo nudil torej tudi prvovrsten umetniški užitek. Zanimanje za koncert je zelo veliko tn bo dvorana gotovo popolnoma razprodana. M —g Sejem za kožuhovino v Ljubljani se vrši dne 23. januarja 102S v prostorih Ljubljanskega veleseima sporazumno z upravo istega Iji Lovsko zadntgo. Opozarjamo vse lovce, da divje kože najbolje prodajo na tem sejmu m naj jih ne oddajajo poprej raznim prekupcem. Levčka zadruga ima direktne zveze z doinačimi in tujimi odjernal-cf, ki plačujejo za blago svetovne cene. Cela prireditev ie zasnovana širokopotez-to in bo sejem na pcdlagi pridobljenih iz-.ašeni letos še bolje uspel Seveda pa mora Wti zbranega mnogo biaga. ker samo ta-,i je mogoče povabiti na nakup mozemce. ker se iim sicer potovanje ne izplača. Zato [e dolžnost vsakega zavednega lovca, da joSIJc vse pridobljene kože na naslov -Divja kofa* velesejem. Ljubljana, ker samo v slogi in medsebojni podpori je moč in vzgled sa uspeh. Pri tej priliki opozarjamo vse lovce, di dobro in pravilno posuše kože. Skoda b bilo. če bi sc vsled nepazljivega ravnanja ^kvarile, ker bo blago vsled zgodaj naste-pivše zime sicer prav dobro. Ne sušite kož na peči. ampak na zraku! Koio se mor.* dobro očistili in naperi. Dobro posušena koža je vredna še enkrat toliko kot slabo posušena iste kakovoti. Vsakdo, ki poveri koie v prodajo »Divji koii*. zamore takoj dobiti do 60% njih vrednosti kot predujem, kar bo dobrodošlo zlasti poklicnim lovcem, ki so navezani na svojo lovsko srečo. Vsa podrobna pojasnila daje brezplačno in drace volje urad velesejma v LJubljani. —-g Zulezniika konferenca v Budimpešti. V nedeljo popoldne ie bila orvorjena v Budimpešti mednarodna železniška konferenca, na kateri se je razpravljalo o direktnem prometu tovorom vlakov. Konference se udeležujeio delegati Nemčije. Jugoslavije. Italije Češkoslovaške, Poljske In Madžarske —g Grsko-juguslovenske trgovske zbornice v Atenah. Solunu In Skoplju. Rimska poročevalska agentura poroča iz Aten, d.t so bile skleni ene pele? trgovinske pogodbe med Jugoslavijo !n Grčijo tudi posebre konvencije glasom katerih bosta Grčija in Jugoslaviju recip'ocketno otvorili skupne trgovske zbornice In podružnice svojih bank. Po italijanskih informacijah bodo baje kmalu ustanovljene grtko-Jugoslovenske trgovske zbornice v Atenah. Solim u la Sk-f»p1iu —g Dobave Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 29. novembra pomid-be glede dobave Jermenov za šivanje; do 3. decembra glede dobave jamskega lesa in svedrov za premog. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 13. decembra ponudbe glede d-bave delavskih oblek.—Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do IS. decembra prurudbe glede dobave 10.000 m vlečene bakrene elekitrovodne fke m 10<>> metrov elektrovodne vrvice. — Vršile oodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 14. decembra pri direkciji državnih železnic \ Zagrebu glede dobave orodja (sekire, ključi za vijake klešče, svedri ptle, kladh-lopate, poljske kovačnice, kante itd.)—Dne 15. decembra pri komaj*di dravske divizii-ske oblasti v LJublianf slede dobave 10.*-o kilogramov bele pšenične moke. —■ Dne lo decembra pri Kr redarstvenem ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave 14 bkikljev. Predmetni oglasi z natančnejšimi podadk so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt iti Industrijo v Uubljani ioteresenloiu na vpogled. Stian 4 •SLOVENSKI NAR OD» dne 25. novembre 1927. Pisane zgodbe iz naših krajev Aretacij« zloglasnega dalmatinskega razbojnika, — Poskusen samomor 141etne deklice. — Krvava bitka med orožniki in pobeglimi razbojniki. V Kamni Glavici blizu Knina so orožniki aretirali zloglasnega razbojni* ka Vodora Medica, ki je bil dolgo strah in trepet vse kninske okolice. Todor je ropal že več let predvsem potniške av* tomobile, ki vozijo med glavnimi mesti Dalmacije, Imeli so ga za dalmatinske? ga Rinaldo Rinaldinja, le da je bil bolj neusmiljen in brezobziren kot Italijan« ski b andit. Toda tudi Todor se je ve« činoma zadovoljil z ropom in je umoril svojo žrtev le če je bilo njegovo živ# ljenje v nevarnosti. Proslavil se je po* sebno s svojimi drznimi napadi na pot* nizke avtomobile, katere je na poti ustavil in potnike oropal. Roparske na« pade je navadno izvršil sam ali pa v družbi svojih pomočnikov, katere so orožniki že večinoma polovili. Medic se je v kakem samotnem kraju pojavil % revolverjem v roki pred avtomobi* lom. Šofer je avto vedno ustavil, ker vedel, da bi ga sicer pogodila razbojni* kova krogla. Tudi potniki so od strahu zgubili prisotnost duha in na poziv dvignili roke in se pustili oropati. Če je bilo več potnikov, jih je Medic napadel vedno z enim ali dvema pomagačema. Med Medičevimi razbojniškimi napadi je najzanimivejši napad na nevesto ob prilike neke svatbe. Razbojnik je pri* stopil k nevesti in zahteval njene du* kate, katere je nosila okoli vratu. Že* nin mu je ponujal denar, Todor ga je pa odklonil. Nevesta je nato izročila svoj nakit roparju. Pred dnevi se je Medic pojavil na neki svečanosti v Ka* dm Glavici. Bil zelo lepo oblečen in de* vojke so ga radovedno izpraševale, kdo je. Tudi neki slučajno prisotni orožni* ški narednik se je zanj zanimal. Po* vabil ga je na orožniško postajo, ker je po opisu spoznal roparja. Medic se je v tem trenutku spustil v beg;. Narednik je bil hitrejši in ga je dohitel ter zve* zal. Vklenjenega roparja so naslednji dan odpeljali v Knin. Nagrado, ki je bila razpisana na glavo nevarnega ro* parja, dobi orožniški narednik Jovano* vič. Včeraj dopoldne se je odigral nenavaden prizor v Gjorgjićevi ulici v Zagrebu, ki je globoko pretresel vse prebivalce v okolici. Zjutraj okoli 9. ure je skočila iz svoje sobe v prvem nad- To in ono stropju v hiši št. 16, Božena Lončarić, 14-letna učenka prvega razreda obrtne sole. To je storila zato, ker jo je mati pokarala, češ, da hodi v družbo slabih prijateljic. Prihajala je namreč domov iz šole precej neredno. Mala Božena je zelo občutljive narave. Zato si je vzela materine besede k srcu in dolgo razmišljala, kaj ji je mati hotela pravzaprav reči. Bila je popolnoma potrta in ni zapustila svoje sobe. Slednjič se je odločila za samomor. Strupa ni imela in je sklenila na kakršenkoli način dokazati, da ni kriva. Stopila je k oknu in v naslednjem trenutku je že ležala na cestnem tlaku. K sreči je skočila iz prvega nadstropja in je ostala živa. Razen poškodb na glavi in kolenih je Božena dobila tudi težke notranje poškodbe. Mimoidoči so jo našli še pri zavesti. Odnesli so jo v vežo. Med tem je prihitela njena mati, ki se je molče vrgla na težko ranjeno hčerko. Rešilni avto je nato odpeljal mlado samomo-riltoo v bolnico. * Pred dnevi smo poročali, da so pobegnili štirje na smrt obsojeni zločinci iz zaporov okrožnega sodišča v Biha- i ću. Sedaj poročajo iz Bihaća, da so po- j begli razbojniki napadli v selu Majkić Japra, srez Savski Most, učitelja Jove Gruberja. Obvladali so ga s silo in hišo popolnoma oropali. Isti dan so se spopadli z neko orožniško patruljo. V borbi sta bila ubita dva orožnika, eden je pa težko ranjen. Razbojniki so odnesli zdravo kožo in pobegnili proti Smeću. V okolici je kmetsko ljudstvo silno razburjeno, ker begunci odpočivajo in se hranijo v kmetskih hišah in jih nihče ne prijavi, ker se boji, da bi jih razbojnik ubil. Iz Bihaća javljajo tudi, da se je na 8-letno težko ječo obsojeni Meh-med Buljubašić i'avil san. včeraj ob 3. uri sodišču v Bihaću. Ostali razbojniki so krenili proti Staremu Majdanu in so nato spremenili smer ter sedaj beže jugovzhodno od Srneća. Po posledniih vesteh so jih opazili včeraj v bližini Miočić. Za begunci so poslali številne orožniške patrulje in je upati, da se jim kmalu posreči ujeti nevarne zločince. Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Amerika kupuje rusko nafto Kakor smo že včeraj poročali, je sklenila newyorška Standard Oil Com-panv s sovjetsko vlado pogodbo glede dobave 360.000 ton ruske nafte letno. Pogodba je sklenjena na šest let Ta pogodiba vsebuje tudi posebno določbo, po kateri se zviša količina nafte, ki jo bo dobavljala Rusija newyorški Standard Oil Company letno na 1.400.000 ton. Rusija bo dobila od ameriške delniške družbe za nafto vsako leto 40 milijonov dolarjev. Poleg tega je sklenla Vacuum Oil Company v Newyorku. ki tudi spada h koncernu Standard Oil Companv, nabaviti vsako leto v Rusiji 250.000 ton nafte. O nakupu večjih množin ruske nafte bo družba še razpravljala. S temi pogodbami se znova pričenja konkurenčni boj med ameriško Standard Oil Company in angleško Royal Dutch. Kakor znano, stojita Royal Dutch in Standard Oil Company v New Jerseyu na stališču, da je treba rusko nafto bojkotirati, dočim je zavzela new-yorška Standard Oil Company z nakupom ruske nafte baš nasprotno stališče. Newyorška Standard Oil Company bo prodajala ruski petrolej v Evropi in na bližnjem vzhodu, ne pa na ameriškem tržišču. Sovjetska vlada si obeta od teh pogodb znatno zboljšanje svoje trgovinske bilance. Royal Dutch je izzvala konkurenčni boj s tem, da je odklonila povabilo Standard Oil Company na posvetovanje, ki bi se imelo vršiti v New Jersevu po ugodni rešitvi mosulskega vprašanja. Huda zima v Nemčiji Kakor smo že včeraj poročali divjajo v severnih evropskih državah, zlasti v Nemčiji. Holandski, Švedski in Danski veliki snežni meteži, obenem pa je pritisnil hud mraz. Iz zapadnih in južnih krajev Nemčije poročajo o velikih snežnih metežih. V Nemčiji že več let ni bilo tako zgodnje in ostre zime. V Berlinu je včeraj padla temperatura na 9 stopinj pod ničlo. Večina včerajšnjih jutranjih vlakov je imela znatne zamude. Močna burja, ki se je mestoma spremenila v orkan, zelo ovira promet. Proga Lipsko—Draždane je močno zasnežena. vso noč so vozili snežni plugi in čistili progo. Tudi proga proti Monakovem je globoko zasnežena. Br-zovlak iz Stockholma je prispel v Berlin s precejšnjo zamudo. Vlakovodje na vseh progah so dobili poziv, da vozijo skrajno previdno in počasi, ker je vihar na mnogih krajih pokvaril in deloma porušil semafore in druge varnostne naprave. Zanimivo pa je, da vlada v nekaterih južnih krajih Nemčije izredno toplo vreme. Tako je bilo včeraj na vrhu Zug-spitze (3000 metrov) toplejše nego V Berlinu, dasi je gora pokrita z 1 meter debelo snežno odejo. V ^leziji, zlasti v Krkonoših je zapadel velik sneg. Tudi nad Dansko in \ zhodnrm morjem je divjal strahovit vihar, ki te povzročil ogromno škodo. Tik pred Koda-njem se je potopila velika danska adr-nica. Posadka se je s težavo rešPa. Na neki progi na Danskem je snežni metež popolnoma zasul potniški vlak. na drugi progi pa sta trčila skupaj dva tovorna vlaka, vendar človeških žrtev k sreči katastrofa ni zahtevala. Čuvarji javne morale v Berlinu Povojna morala je kakor v drugih velemestih tudi v Berlinu padla na najnižji nivo. Da vsai nekoliko dvigne javno morak). je berlinska policija izdala stroge odredbe o katerih smo svoje-časno že poročali. Tako je policija med drugim uredila, da bo vsako količkai nedostojno nadlegovanje dam na ulici kaznovala. Vsak moški, ki bi se le količkaj sumljivo smukal okoli žensk, pa najsi bodo preprostva dekleta ali elegantne dame. bo občutno kaznovan. Ta ukrep je začela policija že radikalno izvajati in prvi primer se je pripetil baš te dni. Neki moški je na cesti ustavil mladenko in jo skušal zapeljati. Mladenka je poklicala na pomoč stražnika, češ daj pouči nepovabljenega ka-valrrja. da je nadlegovanje nežnega spola na ulici prepovedano. Dotični gospod je bil aretiran in pride prihodnje dni pred sodišče. Kakor poročajo nemški listi, je kazen za tak »delikt« izredno drakoničen in si bo v bodoče v Berlinu vsak moški dobro premislil, preden bo nagovoril kako damo na ulici. Brezžični prenos odtisa prstov Mednarodnim zločincem in pusto* lovcem bo odslej pela trda. Moderni tehnični pripomočki, katerih se sedaj poslužuje policija svetovnih mest, bo* do zločincem onemogočili delovanje ali pa preprečili beg iz ene države v drugo. To dokazuje primer londonske po» lici je, ki je pretekle dni prijela nekega sumljivega moškega. Policija je sumila, da mož, ki je prispel iz Amerike, nima čiste vesti Poslala je brezžičnem brzo* javnim potom odtis prstov v Chicago Čikaška policija je po odtisih kmalu spoznala nevarn< la, že dolgo iskanega zločinca, katerega je seveda londonska policija spravila na varno. To je bil dn-sedaj v zgodovini kriminalitete prvi primer, da je bil v prekooceansko dr* ž*vo pobegli zločinec tako naglo identificiran. V brezžičnem nrcnosu odtisa prstov pa ni bila morda podana slika, kakor bi vsakdo pričakoval, marveč točen popis razn;h črt. krivuli in lokov odtis* njenega prsta notom znane mednarod* ne signature s črkami in številkami. * Krvava drama v Parizu. V Parizu sc je v torek odig.ala krvava rodb n ka drama. Bivši švedski poslanik v Parizu, Grebst, je ustreli svojo ženo, znano pisateljico Stino Nordstrom in nato izvršil samomor. Vzrok trazedije so bile baic gmotne neprilike Popolnoma novo! Dveurne predstave Popolnoma novo Prekrasna drama * z svoje ž V glavni vlog pielepa Lucy Doraine, Erch Kais r Titz Rudoif Klem ■ Rogge. — Izven programa: Pri *s»h p*e\ Najboljši koksi ČEBIN, WOLFOVA 1/2. 2770 Krojaško peč za 5 Iikalnikov prodam po naj* nižji ceni. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2528 MR. BAHOVEC PLANINKA' Ca>. prenavlja, cisti i . obvezuj«, kri, izboljša slabo prebave, slabotno delovanje črev^s in vzpodbuja apetit 1 paket .'0 Din. — Priporoča Lekarna Batiovec. Ljubljana, Kongres i tri' fNa splošno zahtevo občinstva, nor je bil obiav len ta on as samo v oefca er b us »b n ga veoma ni pročitala, se podatfsufe rok ca odgovor samo zakHnčno do 30 novembra »927 — Doslet ooslani odgovor ostanefo veiiavm. Nagrade v vrednosti Din 28.300 Služkinja za vsa hi$na del* se sprejme. Nastop l. decembra Predstavi naz se dopoldan pri Ivanuš S p. S:ška, Aljaževa c 273 Električne žarnice kupite najugodnejt pn tvrdki Slavo Kolar, Ljubljana. Dunaj* ska cesta 22 2h02 GON ek prot kapavci (triperju gnojenju ■ ie* zastarel« mu ironičnemu gnojenju iri->eria i>i vnetja stčmga me i: j rja Za popolno i>zd m . iene je treba h lo ičkov Cena z navodiom za io če^ 45 D:n. Proizvaja m raz nošilja i>o po^ti lekarna PENIĆ. Zapres t Velite oredtishania ženskih nočnih de ia trgovino. *olo m dom Tisoče novih, krasnih vzorcev Cisti tisk, hitra izvrši tev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 Za najlepša In najcenejša darila so slikanice za otroke: O, Župančič, Pokoncn Izpod korenin Slikanica z besedilom Cena Din 35—, s poštnino Din 37 50 Domače in tuje živali večbarvna si kan i ca Cena Din 30—, s poštnino Din 34*— M. Orošljeva. Šale za male Slikanica Cena Dn 32*—, s poštnino Din 364 — M. Urošiieva, Čebelica Brenčellca Slikanica Cena Din 30*—, s poštnino Din 34*— Naročda na te in druge slikanice sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte) razpisuje RADIOBLAiEK radi reklame «*vo ih radio-aparatov in sestavnih de ov onim, ki najtočnije rešijo to na ogo. R D I i. Napečii narod Evrope . . • . R--- II Naipnljubl enejši vladar SHS . . A---- III. Naivečja reka v SHS D-- IV. Sin na večjega 'očeta.....I-- V. Meja med vodo m zemljo . . O- VI. Koliko jin bo najpr bližneje pogod lo to nalogo .....5 ev. •••••• Kdor na vprašanja L do VI. pošlje naiboljšo rešitev dobi sledeče nagrade: 1. nagrada aparat 8 svetiljk „Saperheterodyo - Ultradvn" vrednost L)m t> 500 — 2. nagrada aparat 7 svetiljk ..Soperheterodyn-Tropadyn* vrednos» Din 5.C00*— 3. nagrada aparat 5 svetiljk ,Neutrodyn* vrednost Din 3.000*— 4. nagrada aparat 4 svetil j ke ..Teslapbon** vrednos1 Din 2.800"— 5. 6, 7, 8 in 9 aparat 3 svetiljke ..Markovor* a Atev. 54. Šivalni stroji! Izborna konsrrukciia m eieg»nro0 irvrlitev iz lastne rnvarne 15 letna garancija. v'fczcnie se poućuir on nakupu brezplačno Pisalni stroji «Adler». Kolesa 12 prvih tovarn .L)Qrkopp» «Kay«;er», «Styria. .VVaffenrad. (Orozm icojo) — P'erfln- ter »tt vedno v za 1'o^amezni deli kole« in bivalnih atroje« — Date se tud* na obroke — Cenik* ca-tonj in Iranko X2 L Ljubljana. Gosoo^vetska cesta 2 eitw< 379 mestni tesarski mojster, _ — — — UUBU *N a Uur»mt$ks cm»f 46 — — — — Ivan ZaKotnih I iafcovrsfna 'et#rifc* Tiođernt issam* tfavfce ostrešja 'a D&iaće hiie t/r/e 'ovvrna erftv* "> zvoni*a - Srropi s zna t ta tfopntc« eđanic« oavtlfont verande '«»e**»* ogra/t ffd — Gradbi 'ittnih mostov *eztn m mhnuv iRN A tAQA TOV