Zasavski Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Orejuje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Suit« • Naslov uredništva tri uprave: •ZasavF,-1 tednik« Trbovlje i. Trg revolucije 28 • Telefon štev. 91 • pri5 '"-nu- nalni banki, Trbovlje flv ». h- lb-146 • List izhaja vsako «' « Get na- ročnina <00 din, polletn« juo din, četrtletna 100 din. rt .j t«, •«}- dt\ • Tlaka tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poroč ^dwe« ■ Ljn^ • Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v ur*%i‘4?t ;*-*jkaaa$j# veak torek, o« vračamo. Štev. 52 TRBOVLJE, 21- decembra 1957 7 dni 00 &vetu Slednjič se je le začela toliko pričakovana atlantska državniška konferenca v Parizu. Prišle so malone vse največje glave Zahoda, da bi dali odgovor na več perečih mednarodnih vprašanj. Prvi dan je minil, kot pišejo časniki, bolj miren, že drugi dan pa je prišlo DO NEKATERIH NESOGLASIJ Tako sta predsednika danske in norveške vlade odločno odklonila ameriško željo, da bi tudi na njunem ozemlju zgradili raketna oporišča. Medtem ko so »sejali« zunanji ministri. je ameriški predsednik Eisenhomer sprejel malone vse zahodne šefe vlad in imel z njimi važne razgovore. Vendar je na kasnejšem skupnem sestanku vlad prevladalo mnenje, da mora Zahod storiti vse napore za razgovore o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Sicer pa berite nqš komentar v prih. številki., kjer boste našli odgovor na vrsto vprašanj. ARABCI SE UPIRAJO Povsem razumljivo je, da so arabske države močno vznemirjene zaradi poskusov Amerike zgraditi na Bližnjem Vzhodu raketna središča. Sicer je dobil libanonski zunanji minister zagotovilo predsednika Eisenhowerja, d,a. na pariški konferenci ne bodo sprejeli nobenih Sklepov, dokler se ne bodo predhodno posvetovali s prizadetimi državami Srednjega Vzhoda Sirski zunanji minister pa je pred dnevi še posebej opozoril na nevarnost podobnih namenov, in dejal, da je treba tako nevarnost odstraniti. Če bo potrebno, je naglasil sirski minister, bo treba to vprašanje postaviti na dnevni red OZN ZAKLJUČEK ZASEDANJA OZN Pred dnevi je bilo v New Torku končano XII. zasedanje | Generalne skupščine OZN. Ob povratku v domovino je državni podsekretar Srdjan Priča odgovarjal na nekaj vprašanj naših časnikov in radijskih postaj v Nem Yorku. Med drugim je omenil, da se je začelo zasedanje Skupščine v nekoliko neugodnem vzdušju, kar je vplivalo na razpravo o nekaterih vprašanjih, zlasti pa na prizadevanja za razorožitev. Odgovoril je še na vprašanje o razorožitvi, o Bližnjem vzhodu in o delu naše Jugoslovanske delegacije. DRAGINJA V FRANCIJI Francoski časniki vnovič poročajo o valu draginje. Odredbe o podražitvi so zajele kakih 60 vrst industrijskega blaga. Dražje je predvsem tekstilno blago, plin. avtomobili, gospodinjske potrebščine, zdravila in drugo. Vse to blago se je podražilo od 2 do 12 in pol odstotkov. V prvih mesecih prihodnjega leta pa bodo podražili železniške usluge za 20 odstotkov, v pariškem mestnem prometu pa bodo cene poskočile za 50 odstotkov. S tem nameravajo prihraniti za državno blagajno okrog 97 milijard frankov. 2000 LJUDI ŽRTEV POTRESA Vzhodne predele Perzije je nedavno zajel potres, ki je po dosedanjih podatkih zahteval okrog 2000 smrtnih žrtev. Ob šestnajstletnici Jugoslovanske ljudske armade Varuh naših pridobitev Jutri, 22. decembra, bomo obhajali praznik. Dneva Jugoslovanske ljudske armade. Dvaindvajseti december je postal že pravi ljudski praznik, k: vedno znova osvetljuje povezanost našega ljudstva z Armado. Letos praznuje Jugoslovanska ljudska armada že 16. leto svojega rojstva. To je dovolj dolgo in po dogajanjih pri nas in v svetu tako pomembno obdobje, da rast -in razvoj naše Armade lahko primerno osvetlimo ter damo temu prazniku še večji pomen- Šestnajsto. leto poteka, odkar je bila ustanovljena v kraju Rudno I. proletarska udarna brigada. Naša ljudska Armada se je postopoma razvijala iz malih partizanskih enot, čet in odredov. Ustanovitev I. proletarske brigade pa pomeni po- memben kvaliteten preskok v tem razvoju, saj so se s to ustanovitvijo naše oborožene enote organizirale v sodobno urejeno armado. Jugoslovanska ljudska armada se ni razvijala in krepila v sodobnih vojašnicah, pač pa v sedmih sovražnih ofenzivah v ljudski revoluciji. S svojo zvestobo ljudstvu je naša Armada junaško zdržala silovite napade sovražnika ter je s številnimi žrtvami osvobodila naše ljudstvo ter pregnala sovražnika od vsepovsod, kjer koli prebivajo naši narodi. Pod vodstvom naše Partij a se je naša Armada razvila v eno izmed najmočnejših armad na svetu. Danes si pripadniki naše ljudske Armade osvajajo najmodernejšo taktiko bojevanja. toda ne zato. da bi osva- jala tujo zemljo, marveč zato, da bi branila- naše pridobitve in da se ohrani mir v svetu. Naša ljudska Armada je danes povezana $ tisočerimi n»t-mi z ljudstvom in je zares ljudska armada. JLA je armada posebnega kova, ki jo po obliki in organizaciji lahko primerjamo z drugimi vojskam:, ki pa se od njih močno razločuje po posebnih značilnostih in pogojih, v katerih je rastla v naši revolucija in v času socialistične graditve naše države jn pa zaradi svoje dosledno- Zimsko izobraževalno delo v Vidmu-Krškem Videm-Krško, 16. decembra — Občinski sindikalni svet je pripravil podroben program zimsko izobraževalnega dela. Ta predvideva seminar za vse sindikalne .podružnice, več predavanj za člane delavskih svetov in upravnih odborov, najbrž v mesecu januarju prihodnjega leta pa tudi seminar za člane zbora proizvajalcev.. Razen tega bodo poskrbeli, da bodo podružnice zraven tega programa in svojegj študijskega dela izvedle nekatera aktualna predavanja. Kakor smo zvedeli, bodo po vaseh skoro z delom tudi kmetijsko-gospodarske šole. atj in odločnosti v obrambi načel OZN, načel spoštovanja suverenosti in državne neodvisnosti in prijateljskega sodelovanja med narodi in državami. Lik ljudske Armade se je skoval v težavnih pogojih ustvarjanja ljudske države in zato danes Jugoslovanska ljudska armada ne stoji več samo na braniku pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe, temveč tudi na braniku nacionalne neodvisnosti in ljudske oblasti, ki je bila zgrajena v vojni in po osvoboditvi v izvršitvi revolucionarnih ukrepov in velikih gospodarskih nalog. Jugoslovanska ljudska armada je danes naša armada, čuvar naših naj večjih revolucionarnih pridobitev in največje zmage delavskega razreda — ustanovitev delavskih svetov in komun, čuvar resničnega socialističnega in demokratičnega razvoja in takega sistema delavskega in družbenega upravljanja, v katerem se vsklajujejo interesi delovnega človeka z interesi vse družbe. Ponosni smo lahko, da imamo takšno ljudsko Armado in takega voditelja, njenega komandanta, maršala Tita, in iskreno čestitamo vsem borcem, podoficirjem, oficirjem in komandantu JLA, tovarišu Titu, ob 16- obletnici ustanovitve Jugoslovanske armade. Stane Šuštar V naših vojaških šolah se danes vzgoja sto in sto bodočih podčastnikov in častnikov. Po šolanju gredo v vojaške enote, kjer pridobljeno znanje s pridom prenašajo na mlajše tovariše. — Na sliki: Gojenci Vojne akademije na sprehodu. Borci zborujejo V teh dneh polagajo svoj letni obračun tudi organizacije Zveze borcev NOV po vseh naših občinah. Organizacije ZB »e v našem okraju lahko pohvalijo s tem, da so svoje naloge v letošnjem letu opravile zadovoljivo in opravičile poslanstvo, ki jim je bilo zaupano. Organizacija letovanja otrok padlih ■ borcev, zdravljenje borcev, ureditev vprašanja zaposlitev in pokojnin, večerna ekonomska šola za člane ZB, ureditev štipendij za otroke padlih borcev, zbiranje zgodovinskega gradiva in tako dalje — vse to ni bilo lahko delo, ki so ga opravljale organizacije Zveze borcev, vendar s pomočjo SZDL in našp ljudske oblasti so v svojih nalogah uspele. V razgovoru s predsednikom okrajnega odbora Zveze borcev v Trbovljah, tov. Ivanom 8or-nomž-Bojanom pa smo zvedeli nekaj več o nalogah le organizacije v bodoče. Delavski razred nosilec družbenega razvoja V ČETRTEK, li. DECEMBRA, JE BIL V TROVLJAH PLENUM OK ZKS, KI JE RAZPRAVLJAL O VODILNI VLOGI DELAVSKEGA RAZREDA V DRUŽBENEM ŽIVLJENJU. REFERAT O TEM JE IMEL SEKRETAR OK ZKS TOV. VIKTOR KOVAČ, V RAZPRAVI PA SO SODELOVALI TOVARIŠI ALOJZ RIBIC, TONE ZUPANČIČ, STANE BREČKO, IVAN VIDENIC, JOŽE OGOREVC, JOŽE PIKL, MILKO GOSTIŠA IN DRUGI. Tovariš Kovač je uvodoma govoril o rezultatih zadnjih volitev, ki so bile prav tako izraz vodilne vloge delavskega razreda. V pripravah nanje je bilo opravljeno zelo koristno politič- Z občinske konference ZK v Hrastniku Starejši Isemnnistl ne sede na lavorikah JSPEHOV PRETEKLOSTI, MARVEČ SE TUDI DANES NOSIJO VSO TEŽO GRADNJ SOCIALIZMA no delo, v katerem je bilo angažiranih več tisoč političnih aktivistov, seve tudi komunistov. Med člani Zveze komunistov pa so bili tudi posamezniki ki so se izogibali delu ali pa so delali v nasprotju s sklepi organizacij Zveze komunistov. Take tovariše, ki so kršili načelo de- VREMB Padavine pričakujemo ojfoil ., 26. in oko1! 30- decembra, •ileh dni h-' -<■•'•1 .-—me »m- iratura bo padi* okoli 22- In Mti okoli 26 decembra, ko trati pričakujemo močno bnr-; vmes se bo temperatura polipoma dvignila. Zelo pomembna je bila ugotovitev organizacijskega poročila, da se je celokupno delo hrastmških komunistov razvijalo med najširšimi ljudskimi množicami, in da je danes vse manj komunistov, ki menijo, da bi morali določene slabosti v našem družbenem življenju odstranjevat; z administrativnimi posegi. Nič manj pa ni bila pomembna ugotovitev, da je velika večina članov Zveze komunistov razumelo nujno potrebo, da razdajajo svoje sile za uveljavljanje organov družbenega upravljanja. Menda so uspehi v nekaterih organih družbenega upravljanja v hrast-niški občini' pravzaprav najboljše zagotovilo vsem tistim, ki še kakor koli pomišljajo o nujnosti in koristnosti, de bomo s širokim pritegovanjem ljudi v družbeno odločanje dosegali ureditev vrste velikih in drobnih komunalnih problemov. V tej naši zasavski občini dela v različnih institucijah družbenega upravljanja več sto ljudi, in kot rečeno, so prvi uspehi znamenje, da je treba te organe nenehno dopolnjevati in izpopolnjevati. Razprava je dala odgovor na vrsto vprašanj. Zlasti je spodbudno to, da »o posamezni komunisti, ki so se priglašall k besedi, odkrito Ln konstruktiv- no odkrivali nekatere slabosti, ki morda še ovirajo večje uspehe v družbenem življenju, nikakor pa jih ne morejo zmanjšati. Značilna je bila ugotovitev, da ljudje zaupajo komunistom, kar se je pokazalo zelo nazorno pri zadnjih volitvah. Komunisti so bili vsepovsod, kjer je bilo potrebno. Dobra povezava z organizacijo Socialistične zveze in vsemi drugimi množičnimi organizacijami ter društvi se je tudi tu, v tej občini pokazala za tisto pot, ki najbolj zanesljivo vodi do uspehov. Ni naključje, da je danes v članstvu SZDL 82 odstotkov vseh občanov, kar pomeni tudi uspeh Zveze komunistov. Komunisti so se močno razgibali tudi v obravnavanju gospodarskih in komunalnih vprašanj. V hrastniških treh največjih podjetjih: rudniku. Steklarn: in Kemični tovarni so delavski sveti resnični organi upravljanja, saj so njihove razprave posvečene seveda v prvi vrsti domačim, zadevam, v drugi vrsti pa potrebam komune. Kot v delavskem in družbenem upravljanju, tako se tudi v ostalem družbenem življenju lepo uveljavlja mladina. Razprava je sicer pokazala, da so mladi ljudje v nekaterih vprašanjih neučakani, kar pa je razumljivo, saj so sredi vse. stransko razgibanega življenju ki jih sili k nenehni akciji. Ko je v razpravo posegla tovarišica Lidija Senitjurc, je najprej obrazložila komunistom brestrniške občine pomen te konference za nadaljnje delo,, n-ato govorila o stališču CK ZKJ do Deklaracije ,12 komunističnih dežel, podpisane Po nedavnem praznovanju 40. obletnice oktobrske revolucije, obširneje pa se je zaustavila na problemih našega gospodarstva in nekaterih vprašanjih socialistične graditve. Posebej je tovarišice Šentjurčeva poudarila, da je pač za odstranjevanje raznih problemov v našem družbenem življenju potrebno, da vidijo vsi naši komunisti celoto in ne zgolj svoje kraje. Posebno j« poudarila doprinos mladih komunistov k tej konferenci; dejala je, da imajo mladi ljudje veliko vlogo v našem družbenem življenju, pristavila pa, da ne smerno nikoli pozabiti, da so starejši komunisti še vedno tako mladi, da računajo na mlade sile In jim odpirajo pot v vse družbeno življenje. Tovarišica Lidija je pristavila, da starejši komunisti ne sedijo na lovorikah uspehov v preteklosti, ker vedo, da morajo še vedno nositi vso težo izgradnje socializma, (v) PREŠERNOVA DRUŽBA POVERJENIKOM IN ČLANOM PREŠERNOVE DRUŽBE! Sporočamo, da so letošnje knjižne zbirke dotiskane. Razpošiljanje knjig bo predvideno trajalo do vključno 25. decembra t. 1. Tako bo vsem poverjenikom mogoče, da izroče knjige članom oz. naročnikom Prešernove družbe še pred novim letom. Zato ne urgirajte knjig ali pomanjkljivih pošiljk pred zaključkom ekspedita. VABIMO VSE ČLANE, DA TAKOJ OB PREJEMU ZBIRKE obnove Članarino in VPLAČAJO VSAJ DEL ČLANARINE. Poverjenike, ki so prejeli nekaj izvodov 1. knjige knjižne zbirke žepnih romanov Ljudske knjige »Dan nič«, pa prosimo, da se potrudijo, da čtmprej pridobe vsaj tisto število stalnih naročnikov za to zbirko, kolikor so prejeli knjig. PREŠERNOVA DRUŽBA mokratilčne-ga centralizma, je treba poklicati na odgovornost. Tovariš sekretar je nato govoril o tem, da je bilo izvoljenp v ljudske odbore mnogo odbornikov — komunistov. S tem, da so volivci dali svoje glasove kandidatom — komunistom, čeprav so bili na kandidatnih listah tudi nekomunisti, so izrazil; svoje zaupanje ne samo v posamezne Člane, ampak tudi v Zvezo komunistov nasploh. V ljudske odbore je bilo izvoljeno tudi precej mladih, ne moremo pa bil< zadovoljni s številom izvoljenih žena. V nadaljevanju je tov. Kovač govoril o vodilni vloge delavskega razreda ne samo v podjetjih, ampak tudi izven njih, to je v celotnem družbenem življenju. Med delavci je še vedno precej tako imenovanih poi-proletarcev, ki se politično ne udejstvujejo, zaradi česar ne pomenijo veliko niti v podjetjih niti na vasi. Zavestne politične sile bodo morale vzgoji takih delavcev posvetiti kar največ skrbi. To se nalaga seveda tudi sindikalnim organizacijam, v katere je treba vključit; večje število komunistov. Le-tj se ne smejo izmikat; delu v slndika-(Nadaljevanje na 2. stran.) Organizacij* Zveze borcev Je doslej vršila svojo dolžnost v tem, da je socialno pomagala svojim članom in njihovim svojcem, med katerimi je bila predvsem skrb za otroke padlih borcev. Ce pa pomislimo, da ima Zveza borcev tudi politične naloge, potem je ena njenih prvenstvenih nalog, da skrbi za to, da se bodo naši borci v kar največjem številu udejstvovali v našem družbenem življenju, v naših družbenih organizacijah, v organih našega družbenega upravljanja, v našem gospodarskem življenju itd. Se bolj tesno se morajo organizacije Zveze borcev povezati s Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Borci smo se borili zato, da skupno s SZDL in ostalimi organizacijami rešujemo z roko v roki vsa vprašanja, ki se pred nami porajajo. Člani ZB morajo v organizacijah SZDL pokazati, da delajo. Oti takem skupnem delu ne bo težko rešiti vprašanj, kakor so na primer preskrba štipendij za otroke padlih borcev in še druga vprašanja. V bodoče se bodo vprašanja teh štipendij to Še vrsta drugih vprašanj reševala po občinskih odborih ZB NOV ter so nam občinski predstavniki tudi obljubili svoje sodelovanje. V času, ko se vrsta raznih kompetenc prenaša z okrajnega ljudskega odbora na občinske ljudske odbore, prehajajo na občine tudi kompetence, ki so bile doslej pridržane okrajnemu odboru Zveze borcev. Med nalogami, ki so jih opravljale doslej organizacije ZB, so bili tudi razni pohodi borcev, manifestacije Itd. Vse te naloge so bile najbolje izvršene v okviru organizacije SZDL, to bo najbolje, da se prenesejo na organizacije Socialistične zveze, člani ZB pa naj z njimi najtesneje sodelujejo. Pri občinskih ljudskih odborih se bo v prihodnje osnoval poseben fond za pomoč borcem. Za to se bodo postavile posebne komisije, sestavljene iz vrst borcev Invalidov in članov ljud.odborov. Sklad za pomoč borcem je namenjen predvsem za tiste, ki pomoč najnujneje potrebujejo to da ne bo treba, da takoj padejo v breme splošnega socialnega skrbstva. Tudi v bodoče bodo organizacije Zveze borcev za vprašanje urejevanja invalidnin naših borcev kar najbolj skrbele. Prav tako bodo skrbele, kako naši borci napredujejo v večerni ekonomski šoli In v dopisni ekonomski šoli. Kokor doslej, bo tudi v bodoče skrb organiza, cij ZB, da se potrudijo za primerno zaposlitev naši borcev, pazijo kako napredujejo v službi itd. Delo organizacij Zvez« borcev mora prevevati tudi v bodoče skrb za človeka — našega borca. Predaja odlikovanj zaslužnim borcem v yidmu-Krškcm. Berite poročilo na tretji strani Stanovanjske razmere v Trbovljah silijo k še hitrejši gradnji stanovanj Naj večji problem industrijskih središč je pomanjkanje stanovanj. To velja še prav posebno za Trbovlje zaradi izredno slabe dediščine iz bivše Jugoslavije in zaradi hitrega gospodarskega razvoja kraja po osvoboditvi. Trbovlje so po številu prebivalstva peto mesto v Sloveniji in štejejo 15.141 prebivalcev. V zadnjih desetih letih se je prebivalstvo kraja povečalo za 1-311 ljudi, to je za 9.5 odstotkov, ali vsako leto za približno 1 odstotek. Še hitreje« narašča število gospodinjstev, ker se vsako leto poroči 140 — 190 parov. Trenutno je v kraju 5.200 gospodinjstev in 4.304 stanovanj, I 5-9 Pred 1900 Od 1901—1918 Od 1919—1930 Od 1931—1940 Od 1941—1945 Od 1946—1949 Od 1950—1956 Iz tega pregleda razvidimo, da se sedaj* v Trbovljah zgradi letno 75 odstotkov stanovanj več kot pred vojno. To je mnogo. Lahko smo —--------n:~"' kar pomeni, da 896 gospodinjstev nima svojega stanovanja, čeprav bi ga vsaj 80 odstotkov ' od njih moralo imeti. Razen tega moramo upoštevati, da živi mnogo gospodinjstev v pretesnih in neprimernih stanova^ njih. Zlato ni čudno, če je bilo do meseca oktobra letos registrirano 1.200 prošenj za dodelitev stanovanj. Prav zato so organi oblasti in podjetja v zadnji* letih posvetili mnogo skrbi in sredstev gradnji stanovanj. Zahvaljujoč se temu prizadevanju je tempo graditve stanovanj v Trbovljah danes skoraj dvakrat večji kot pred vojno. V tej zvezi so zanimivi sledeči statistični podatki: ■g 2* .1 5'd S Število stanova: si 11 M O Povpret letno zgrajen stanova Indeks 1931—19 100 1932 32.4 46 105 757 17:6 42 95 863 20.1 72 164 443 10.3 44 100 174 40 35 80 211 4.9 53 121 464 10.7 77 175 zadovoljni, da GOSPODARSKI KOMENTAR se jezs skromnimi sredstvi, ki so bila na razpolago, toliko zgradilo- Trbovlje so zadnja leta zelo spremenila svojo zunanjo podobo. Spreminjajo se Svobodnejši razvoj gospodarskega sistema Delo Zvezne ljudske skupščine je ta mesec izredno plodovito. Razen zakonov, ki jih j« sprejela na prvem plenarnem zasedanju in o katerih smo že govorili, je na drugem plenarnem zasedanju v minulem tednu sprejela še šest novih zakonov. Plodovito delo skupščine je samo manjši, zaključni dei njene obsežne štiriletne dejavnosti, saj se je v prav tem času uresničilo pri nas vrsto novih stvari. Vrsto sprememb je doživelo naše gospodarstvo, družbenemu upravljanju pa so zacementirani trdni temelji. Zakoni, ki jih je sprejela skupščina v minulem tednu, so izredno pomembni, saj rešujejo vrsto bistvenih vprašanj, važnih za nadaljnji razvoj našega družbenega sistema, našega^ gospodarstva, zboljšujejo družbeni in materialni položaj delavca in uslužbencev. Zakon o delovnem razmerju razširja sedanje pravice državljanov, ureja splošne pogoje za sklenitev delovnih razmerij, določa čas dopustov, pravico delavcev do gmotne preskrbe v primeru začasne nezaposlenosti, delovne nesposobnosti itd. Zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov prenaša mnogo poslov iz dosedanje pristojnosti okrajnih na občinske organe. Zakona o prispevku k proračunom iz osebnega dohodka In o prispevkih iz dohodka gospodarskih organizacij razširjata funkcije organov delavskega upravljanja in komun ter utrjujeta njihov materialni položaj. krepita naš gospodarski sistem. Zakon o javnih uslužbencih ureja položaj teh uslužbencev (imenovanja, napredovanja, materialni položaj itd.), uvaja vrsto novih ustanov demokratičnega značaja, ki ustrezajo načelom našega družbenega in političnega sistema. Zakon o pokojninah ne samo da zboljšuje materialni položaj upokojencev, temveč tudi uzakonjuje novo načelo na področju socialnega zavarovanja, da je pokojnina odvisna od plače, V skupnem delu bo uspeh Z letne skupščine občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev občine Trbovlje Prav razgibano in živo Je bilo na letni skupščini »Svobod« in prosvetnih društev občine Trbov-jc v soboto, 14. t. m. v prostorih -pajd on 9 oj od euiop eHattsAeiaa sednika Dominika Kužnika in razprava sta pokazala, da so »Svobode« in prosvetna društva pripravljena delati, vendar bo treba še več skupnega dela, da bo delo na kulturnoprosvetnem področju v trboveljski dolini enotno. Ob takem enotnem delu bodo odpadla vprašanja, ali bo novi Delavski dom prvenstveno zaseden od domačih ansamblov, ali pa bodo ti prihajali v dom od drugod. — Predlog, da bi vse trboveljske »Svobode« In prosvetna društva dali v Jeseni razpisati skupen abonma na gledališke predstave, je dober ln je vredno o tem vprašanju razmišljati. Naloga občinskega sveta »Svobod« bo, da to zamisel izvede — Mnogo so se razgovarjali o, potrebi večje sproščenosti In razvedrila članov »Svobod«, zato bodo v bodoče priredili več skupnih Izletov ln zabavnih večerov, pa tudi več gostovanj v druge kraje Zasavja. S takimi gostovanji bo mogoče najlepše manifestirati delavsko kulturo v krajih Spodnjega Posavja In tudi obratno — Za novega predsednika občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev v občini Trbovlje so izvolili Janeza Zalaznika načelo, ki Je v skladu s spremembami, ki so nastale pri nas v zadnjih letih. Čeprav so vsi ti zakoni raznovrstni po svoji snovi, imajo v bistvu neko skupno značilnost: dajejo širšo materialno osnovo delavskemu upravljanju in komunalni ureditvi, omogočajo svobodnejši razvoj gospodarskega sistema in razširjajo pravice neposrednih upravljavcev. Na tretjem plenarnem zasedanju v decembru pa bo Zvezna ljudska skupščina med drugim razpravljala in sklepala o predlogu družbenega piana za leto 1958. Predlog plana upošteva v svojih načelih in nalogah uspehe, dosežene v letošnjem letu in dolgoročne cilje in naloge. Iz predloga plana je moč jasno razbrati dve težnji: 1. Prizadevanje, da bi odstranili slabosti, ki so se pokazale v gospodarskem razvoju letos; 2. nadaljevati s pozitivnimi gibanji v gospodarjenju, gibanjih, ki so se začela že prejšnja leta. Letos v prvem letu petletnega plana smo dosegli: — naraščanje proizvodnje na vseh področjih našega gospodarstva; — porast proizvodnje sc letos precej bolj izrazito pojavlja tudi na področju, ki nam zagotavlja večjo osebno potrošnjo. Toda razen uspehov lahko ugotavljamo tudi nekatere slabe strani, ki so: ’ — povečan zunanjetrgovinski deficit: — neenakomerno gibanje cen kmetijskih pridelkov Več pa bomo o pianu za leto 1958 spregovorili še v naših nadaljnjih pomenkih. v prijetno industrijsko mesto. Navzlic temu pa je prav, če se vprašamo, ali glede na naraščanje potreb dovolj hitro gradimo. Poglejmo! Danes je v kraju 1.135 gospodinjstev več kot leta 1948. Računajmo, da b: vsaj 80 odstotkov teh novih gospodinjstev moralo imeti svoje stanovanje. Račun je sledeč: 1135 X 80 odstotkov = 908. V tem času pa je bilo zgrajeno 494 stanovanj — torej mnogo premalo. Iz tega računa sledi, da bi samo za novonastala gospodinjstva (80 odstotkov) morali v Trbovljah zgraditi letno 100 stanovanj, za nadomestitev zastarelih in neuporabnih pa letno okoli 50 stanovanj, skupaj torej 150 vsako leto. Dosedanja tempo graditve stanovanj dosega torej le 51 odstotkov potreb. Iz stanovanjskega sklada je vsako leto v kraju na razpolago okrog 150 milijonov din (v bodoče do 200 milijonov), s katerimi bo mogoče zgraditi 50 do 80 stanovanj letno. Očitno je torej, da bomo morali dobiti še dodatna sredstva, ke.r stanovanjski sklad ne zadostuje. Potrebo po gradnji stanovanj v Trbovljah pa še prav posebno narekujejo tudi slabe stanovanjske prilike, ker je mnogo pred vojno zgrajenih stanovanj nesodobnih: 84 odstotkov stanovanj je brez kopalnice, 74 odstotkov stanovanj brez stranišč v stanovanju, 70 odstotkov brez vodovoda v stanovanju itd. Večjih popravil je potrebno v kraju 35 odstotkov zgradb, manjših popravil 36 odstotkov z'gradb, neuporabnih pa je bilo . ob popisu 1949. leta 1.5 odstotka stanovanjskih hiš. Verjetno je ta odstotek sedaj še večji. V Trbovljah odpade na 1 prebivalca povrečno 10.7 kv. metrov stanovanjske poVršine, to je 18 odstotkov manj od republiškega povprečja. V našem okraju je samo še mesto Hrast- položaj u, vsa ostala mesta pa v boljšem. * 'Normalna povprečna stanovanjska površina na 1 prebivalca je 12.5 kv. metrov. V Trbovljah pa ima manj kot 12 kv. metrov 61 odstotkov stanovalcev, medtem ko znaša to povprečje ■ v Jugoslaviji 56-3 odstotkov, za Slovenijo pa 45.2 odstotkov. Lahko bi še naštevati, pa menda ni potrebno, ker je do- mačlnom stanovanjska stiska pač dobro poznana. Zato so te vrstice tudi napisane bolj v odgovor tistim netrbovelj čanom, ki se sprašujejo, čemu se v Trbovljah »toliko gradi«.-Upamo, da se bo s skupnim prizadevanjem občinskega ljudskega odbora in delovnih kolektivov v kraju v bodoče gradilo še več, ker stanovanjska stiska to nujno narekuje. S. G. Dvoje mladinskih sestankov v Zagorju nlk tem pogledu v slabšem Pred občinsko konferenco zagorske mladine so bila prejšnji teden tudi zborovanja mladine v Tovarni konfekcije »Sava« v Zagorju in spet na vajen siki šoli. Nekaj besed več bi bilo treba spregovoriti rila račun mladine v tovarni »Sava«. Čudili smo se vsi, kako je mogoče, da je mladina, ki ima drugače toliko povedati na ulic* ali za vogalom, teko mlačna. Nič ne bo-čudnega, če bo tako stanj»trajalo še naprej, da bomo čez nekaj let ugotavljali, da so upravljavci v tovarni slabi. Mnenja sem, da bo novo vodstvo mladinske organizacije morale storiti vse, da mlad‘na postane odkrita in da se pomeni med seboj iz oč* v oči. Tako je tudi treba. Se nekaj bi pripomnil. Precej so govorili tudi o tem, da bi v tovarni ustanovili klub mladih proizvajalcev. Za to so dan* vsi pogoji. Res je videti da so upravljavci v -tovarni ustanavljali klub mladih proizvajalcev, ker je mladina tako mlačna *n nedelavna. Na drugi strani pa je treba poudariti, da bi bil morda ravno ta klub dobra in uspešna šola za mlade - proizvajalce. Zato bi bilo treba ta klub na vsak način ustanoviti. To pa naj bi bila tudi glavna naloga tovarniške mladine. Upam, da bi se nekaj mladincev in mladink za to le našlo. Vajene* so se spet izkazali. Diskusija je bila zanimiva. Videt* je, da postajajo vajenci iz dneva v dan bolj zavestni člani naše družbe. Zanima jih precej. Rad* bi se izobraževali še pošolsko z raznimi predavanji. Upamo, da jim bo občinski komite Ljudske mladine pri tem pomagal. Prav bi bilo tako. ~ • (ma) Stiska je v'vseh oddelkih Pretesna brežiš' a bolnišnica Leta 1888 zgrajena brežiška bolnišnica postaja iz leta v leto tesnejša. Njeno področje se je zdaj razširilo vse do Sevnice na eni in do Sotle ter bližnjih hrvaških krajev na drugi strani. Sobe so prenatrpane z bolniki, manjkajo drugi potrebni prostori — obrati, ki sodijo k ustanovi, so zastareli. ZARADI LETOŠNJE DOBRE LETINE JE VREDNOST KMETIJSKIH PRIDELKOV V OKRAJU TRBOVLJE ZA 20—30% VEČJA KOT LANI Kljub spomladanski pozebi je bila letos nadpovprečno dobra letina poljedelskih kultur. Uspeh je ponekod zmanjšala toča, drugje so spet škodovale rastlinske bolezni in razni živalski škodljivci, vendar je pridelek večine kultur več kot zadovoljiv. Izjema je -pozno sadje, ki ga skoraj ni bilo. pridelku Navajamo statistične .podatke o doseženem na 1 ha v okraju Trbovlje: Vrsta Večletno Leto Indeks pridelka povprečje 1957 Pšenica 10,5 14,3 136 Rž 9,2 11,0 120 Ječmen 9,9 13,3 134 Soržica 10,1 12,6 125 Oves 8,0 9,7 .121 Koruza 13,8 22,2 161 Ajda 4,5 4,7 104 Proso 8,1 8,9 110 Krompir 94,8 138,5 146 - Fižol 1,8 1,5 83 Čebula . 85,5 115,9 136 Zelje 168,2 216,1 139 Krmska pesa 166,5 222,1 134 Krmsko korenje 109,3 132,9 122 Repa 133,4 172,5 129 Travniško seno 24,8 27,6 * 111 Iz navedenih podatkov razberemo razveseljivo dejstvo, da je pridelek vseh važnejših kultur (razen fižola) za 4—61% večji od večletnega povprečja. Tako smo n. pr. pridelali letos v okraju za 61% več koruze kot povprečno, prav tako .tudi krompirja za 46% več. Tudi pridelek pšenice in zelja je za 36% večji. Tako cenijo strokovnjaki, da je celotna vrednost kmetijskih pridelkov letos za 20—30% večja od lanskega leta, kljub slabi letini sadja. G. Število bolnikov je v brežiški bolnišnici že pred leti močno poraslo. Leta 1948 se je v njej zdravilo 4.600 oseb, leta 1953 pa že 5.500 bolni’koy. Položaj je danes še slabši. Stalež dosega do 210 bolnikov dnevno, bolnišnica pa ima komaj 204 prave bolniške postelje. OD ODDELKA DO ODDELKA Najboljšo podobo o resnosti tega vprašanja dobi človek po obisku vseh oddelkov in obratov. V kletnih prostorih delujeta pralnica in kuhinja. Zajeli so nas oblaki pare, ko smo stopili med pridne perice. Oči so ee šele čez čas privadile. Zaman smo se ozirali po pralnih in sušilnih' strojih. Ne, tu se ne morete srečati z ničemer podobnim. Tu je še vedno glavna delovna sila človek, sušilnica pa — poleti dvorišče, pozimi pa ozki in dolgi, zatohli hodniki... Tudi kuhinja je še vedno takšna kot pred desetletji, le s to razliko seveda, da pripravlja zdaj jedila za mnogo več desetin ljudi kot nekoč. Operacijski prostori merijo vsega skupaj nekaj kvadratnih metrov. Odveč bi bilo naštevati, česa vsega tu manjka, dovolj naj bo, če citiramo samo del besed primarija bolnišnice, doktorja Bergleza: »Glavna aseptična operacijska soba je obrnjena na južno stran. V njenem zidu poteka glavni dimnik centralne kurjave, v njej je nameščena glavna sterilizacijska naprava; nima nobenih stranskih prostorov za aparate in instrumente. Priprava operiranih ima dohod neposredno s hodnika, ki. je vedno natrpan z bolniki...« Na posameznih oddelkih se srečujemo z bolniki vseh vrst. Nekateri leže na provizoričnih, zložljivih posteljah, ki so izhod za silo. Na njih bi se še zdravi slabo počutili. Samostojnega porodniškega oddelka ni — ker ni prostorov. Porodnice so pomešane z ostalimi bolnicami. Stranišče uporablja 30 bolnikov ... Laboratorij je našel skromen prostor v sobici pod stopniščem. Manjka krvodajalska postaja "in travmatološki oddelek. Za- hteva po slednjem se kaže t vedno večjim številom nesreč. Kako najti pot iz te stiske? Odgovor je preprost: GRADNJA NOVIH PROSTOROV Bolnišnica ima zagotovljene načrte za nove objekte. Osnovali so gradbeni odbor, ki je že začel z zbiranjem potrebnih finančnih sredstev. Za začetek potrebujejo najmanj 70 milijonov dinarjev. Spomladi žele začeti z zemeljskimi deli. Mogoča bo etapna gradnja. V treh letih imajo lahko pripravljene prostore za 60 postelj, sodobno operacijsko dvorano, kuhinjo in pralnico. Posavčani žele. da se ti načrti uresničijo. —jak S plenuma OK ZKS Trbovlje (Nadaljevanje s 1. strani) , tu. V sindikalne odbore je treba vključiti tudi več žena *n mladine. Tovariš Kovač je nadalje govoril o skrbi za delovnega človeka, o sodelovanju delavcev v kulturnoprosvetnem življenju, o možnostih za dvig življenjskega standarda in o drugih važnih vprašanjih. Ko je govoril o premijah, je dejal, da je zastran njih mnogo upravičenih pritožb. Izplačevanje premij je upravičeno samo v primeru, če je bil v podjetju po zaslugi vodilnih ljudi dosežen prihranek, če je bila znižana proizvodna fena in če imate od tega v tei ali oni obliki- koristi tud; vsi člani delovnega kolektiva. Ne morejo pa se izplačevati premije kar tako, ne da bi v podjetju dosegli kakega prihranka. Tudi nagrajevanje po učinku dela, je dejal tovariš Kovač, da je še dovolj možnosti za povečanje zaslužkov naših delovnih ljudi. N H S K0MBNT1B Rezultati dvanajstega zasedanja Minulo soboto se je v New Torku končalo dvanajsto zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Povsem naravno je, da so vtisi in komentarji o rezultatih tega zasedanja različni, saj imajo številne države, članice OZN, svoje posebne želje, koristi jn potrebe. Nekaj pa je le, kar lahko ocenimo kot skupni vtis, če že ne vseh, vsekakor pa večine delegacij: Ne glede na številne želje, ki niso bile izpolnjene, obračun letošnjega zasedanja Generalne skupščine, le "l negativen. Ce nič drugega, je to zasedanje vnovič potrdilp, da postajajo Združeni narodi iz dneva v dan bolj potrebni. Začetek ni bil posebno spodbu-Bllo je mnogo medsebojnega obtoževanja, napadov in protinapadov zaradi Madžarske, Sirije in Srednje-vzhoda, razorožitve in oboroževa-Toda trimesečna razprava, ki se začete s polemiko v starem tonu „„ je končala bolj razveseljivo — z enoglasnim sprejetjem Jugoslovansko-Indijsko-švedskega načrta resolucije e miroljubnih In prijateljskih odnosih med državami. To je dokaz, da se Združeni narodi kljub nekaterim nevarnim težnjeim Imperialističnih držav vendarle zavedajo glavne dilemi sodobnega sveta: mir, napredek In blagostanje ali kolektivni samomor Takšen zaključek dokazuje pomembnost in koristnost letošnjega zasedanja- ki se je odvijate v obdobju poslabšanja odnosov med velesilami, kar je resno škodovalo mednarodnim razmeram- Glavni problemi, o katerih so raz- den. ga nja. Je se pravljali na dvanajstem zasedanju Generalne skupščine Organizaciji združenih narodov, so bili: 1. razorožitev, 2. miroljubna koeksistenca, 3. kolonialna vprašanja, 4. gospodarska pomoč nerazvitim državam. Glede razorožitve niso dosegli napredka. ki bi bil v skladu z razpolo ženjem večine držav. Zaostreni odnosi med velesilami in bloki so sitiM na površje probleme hladne vojne. V klopeh zahodnih delegacij je prevladalo vzdušje, da je Sovjetska zveza s svojimi najnovejšimi tehničnimi dosežk' razbila blokovsko ravnotežje. Od tod njihovo trdovratno odklanjanje sov jetskih predlogov, ki jim nihče ni mogel očitati, da niso miroljubni. Zahodne velesile so s svojimi stališči jasno pokazala-, da niso pripravljene Iskreno razpravljati o razorožitvi, dokler Se spet ne bodo počutile toliki močne, da bi lahko razpravljate a Sovjetsko zvezo kot močnejši partner Zaradi takšnega vzdušja v klopeh za hodnih delegacij se problem razorožitve ni približal tolikanj zaželeni rešitvi. Vcč|na delegacij pa se s temi blokovskimi težnjami ni strinjala. Spričevalo miroljubnega razpoloženja večine je jugoslovansko-indljsko-šved-sk| načrt resolucije o miroljubni koeksistenci med državami, za katerega so glasovale vse delegacije, razen Formoze, ki se je vzdržala. Med razpravo o tem načrtu je močno prišle do izraza upanje, da bo človeštvo končno le odstranilo nevarnosti, » katerih se je znašlo. Združeni narodi so se s to resolucijo zavzeli za široko in aktivno miroljubno koesistenen med državami ne glede na njihovo velikost, zemljepisni položaj, družbe-no-po'itični sistem ln raven razvoja, ne pa za nekakšno oboroženo premirje med vojaškimi pakti in Ideološkimi bloki. Izredno živahna In tudi precej ostra razprava o kolonialni!) problemih Je pokazala, da se pro-tlkolonial-no razpoloženje vedno bolj krepi In da se je obdobje kolonializma resnično približalo h koncu. Resolucija o alžirskem problemu je sicer kompromisna. vendar poziva neposredno za- interesirani strani (sc pravi Francijo in Fronto alžirske narodne osvoboditve), naj se pogajata v duhu Ustanovne listine Organizacije združenih narodov ter naj pri poganjanjih izkoristita dobre usluge Tunizije in Maroka. Tudi med razpravami o 'Cipru-Zahodni Novi Gvineji in skrbniških ozemljih OZN se je bolj kot doslej uveljavilo protikohmialno razpoloženje. Na dvanajstem zasedanju je bil tudi ustanovljen Posebni sklad Organizacije združenih narodov za gospodarski razvoj nerazvitih ln premalo razvitih dežel in področij. Sklep o ustanovitvi tega sklada je (obenem z resolucijo o miroljubni koeksistenci) najpomembnejši uspeh letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Jugoslovanska delegacija je aktivno sodelovala pri razpravah o vseh pomembnih mednarodnih probiemih In sama ali skupno z drugimi delegacijami predlagate pota ln načine, U»-reševatl te probleme v korist miru blagostanja človeštva. Njena konstruktivna in miroljubna stališča so žete priznanje večine delegacij; nie-Iskreno prizadevanje, fla bi našli iz slepe nliee, v kateri se je svet znašel v obdobju hladne vojne, je Se bolj povečalo mednarodni ugled soda-Uctlfrnga .IllFnslavllf* ko in no pot saj je znano, da je v okraju komaj nekaj več kot polovico delovnih mest, kjer se delo normira. Tovariš Lojze Ribič je v razpravi predlagal, da bi se v najkrajšem času sešli predstavniki podjetij in ostali gospodarstveniki in se pogovorili o možnostih za proizvodnjo novih proizvodov. Možnosti so še neizčrpne, saj bi marsikje poleg obstoječih tovarn (cementarna, steklarna, celuloza itd.) lahko razvijali nove obrate, ki bi predelovali osnovne proizvode ati pa celo odpadke. Tov. Ivan Viti enič je v razpravi dejal, da v okraju sploh ni obratov za predelavo bukovine, ki jo moramo zaradi tega izvažati v deskah ali hlodovini, namesto da b| to dragoceno surovino izrabili za izdelavo lesne galanterije. Direktor izlaške keramike je v diskusiji pripovedoval, kako je po zaslugi prizadevnega delovnega kolektiva skoraj iz nič zrasla pomembna keramična to-, varna, ki že proizvaja celo proizvode, katere smo doslej uvažali in trošiti zanje dragocene devize. Tovariš Jože Ogorevc je govoril o nekaterih anomalijah na trgu s kmetijskimi pridelki, k* prizadenejo tako kmetijskega proizvajalca kakor tudi potrošnika, koristi pa imajo številni posredniki in prekupčevalci. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Tone Zupančič, ki je govoril o tem, da bi bilo napak pričakovati sredstva od republike in federacije, ampak se bo-‘mo morali nasloniti predvsem na svoje lastne sile in izrabiti vse možnosti za razširitev obstoječih zmogljivosti za ustvarjanje narodnega dohodka. Tov. Vili Škrinar pa je v diskusiji govoril o vlogi sindikatov v družbšrfem življenju. O tem vprašanju Je govoril tudi tov. Tone Kukavica. , -nc Iz Koprivnice Dosedanji roditeljski sestanki na naši šoli so bili dobrb obiskovani. vendar smo opazili, da ni bilo nanje staršev slabših učencev, katerih prisotnost bi bila najbolj potrebna. Vabimo tudi .te starše da v bodoče pridejo, saj na teh sestankih obravnavamo vsa pereča vprašanja, ki se tičejo več alt manj nas vseh lahko pa se starši ob tej priliki pogovore z učiteljem glede otroka na samem, ne da bi drugi to slišali. No ta način bomo vzgojo otrok še Izboljšali Prosvetno društvo se 1p pridno oprijelo dela ter bo izboljšalo gledališki oder in tudi organizacijsko delo. Za Silvestrovo pripravlja društvo unrizoritev komedije v treh dejanjih, prav tako pa tudi šaljivo krajevno kron:ko za Utrinki Iz dnevnika Brežice, 15. decembra 1957. — Staro samostansko poslopje počasi dobiva lepši videz. Zamrežena, neznatna okna, se nmikajo velikim, svetlim, potemrtele zidove prekriva bela barva. Mož z naočniki, z glavo sivih las, ki jim manjkajo prameni na čelu, učitelj Franc Vajt, upravnik dijaškega doma v Brežicah, nas je popeljal skozi mračne hodnike, kjer so skrite sobe desetin dijakov, vajencev, pomočnikov in drugih. Obiskali smo brežiški internat mladih. Osemdeset ljudi je našlo v hiši, ki je bila zgrajena tam okoli leta 1812, skromen, vendar prijeten dom, kjer. je ob vsakem času občutiti skrb, ki jo daje vodstvo zato, da bi bilo tudi med temi temnimi srednjeveškimi hodniki "kar čimprej več sonca, več toplote. »Mnogo smo že storili, še več imamo načrtov,« živo. pripoveduje tovariš Vajt. »Tale skromna hiša obeta postati nekoč solidna in lepa. Da le imamo takole štiri milijone din. No, z denarjem pa je težko. Letos smo dobili nekaj soldov za opravilo najnujnejšega. Sicer pa, kaj rfied temi starimi zidovi ni potrebno popravil in preureditve?« Po mnenju upravnika bi bila za razširitev internata, ki je nujna, najidealnejša adaptacija in preureditev sedanjega poslopja. To bi bila namreč najcenejša pot. 1954. leta je živelo v domu 50 učencev, zdaj ga se je njihovo število povečalo še za 30. Največja pomanjkljivost je notranja ureditev ustanove. Učilnica in jedilnica sta skupaj, premalo je posteljnega perila, zdaj na zimo pa tudi odej. Seveda je občutiti hkrati še prostorno stisko. V majhnih sobah se stiska celi po pet oseb. »Mesečna vzdrževalnina 4000 dinarjev je med naj cenejšimi v Sloveniji. Gojenci so pridni učenci. Zanimanje za vpis v dom je veliko,« je zaključil svoje pripovedovanje učitelj Vajt, ki je pustil 18 službenih let v Prekmurju, šest na Primorskem, med tem pa š" nekaj v drugih krajih, ki se je zdaj na starost ves posvetil internatu in njegovim ljudem. -jak UTRINKI IZ DNEVNIKA _.................................................. .j Pripadniki JLA se pridno udejstvujejo tudi v raznih športnih panogah. Sploh je telesna vzgoja eden izmed važnih predmetov v armadi. Kot vidite, so vojaki tudi dobri smučarji. Zdaj še kem STŠ Videm-Krško © oddelek Prvi meseci kažejo popolno upravičenost ‘n potrebe srednje tehniške šole v Vidmu-Kr-škem ® Vse slabe misli so se razgubile že na jesen, ko je bdo zanimanje za vpis vanjo mnogo večje od zmogljivosti ® Zdaj ima zavod že lepe načrte za prihodnje leto. Nekaj časa se bo šola zadovoljila še s prostori sedanje osemletke, ki' se bo najbrž že prihodnje leto — razen prvih štirih razredov — preselila na Videm, čez leta pa nameravajo Oficir JLA hočem postati! Srečali smo se z njim v Brestanici, pri vhodu v zadružno ekonomijo. Pritekel je od nekod, nemara radoveden, kdo išče njegovo mater. Morda se je zmotil v pričakovanju, ko je videl same neznane obraze. Vendar nas je ročno popeljal po prostranem, temnem dvorišču. Spo-" torna nam je povedal, da je mati v hlevu, da dela pri zadrugi, in tale čas vedno molze. Tudi ona nas je vprašujoče pogledala, in šele ko smo ji razodeli namen našega obiska, se je za hipec nasmehnila, in v svitu hlevske leščerbe smo videli, da je njen nasmeh hipoma zamrl, na čelo pa so se ji zarezale drobne gubice. Sklonila je glavo. Njen sin pa se je stisnil k najbližji kravl In molče čakal. Nepremično je opazoval mater, in niti ljubimkanje živali ga ni premaknilo. »Aha, to vas je torej napotilo, da ste nas obiskali.« Potem nam je začela pripovedovati. Toda danes vam re bi razodeli, kaj vse smo zvedeli. Kajti med drugim je rekla: »Tale moj Vinko hoče postati vojak, oficir.« Fantu so se raztegnila usta v širok nasmeh. Mati ga je ljubeče pogledala in nadaljevala: »Lani je dobil prvo nagrado za spis o naši armadi.« Vinko je ob tem pogledal v tla, kot da bi ga bilo sram, da mati tujcu razklada njegove tihe želje. Pa smo vprašali: »Vinko, ali res želiš postati vojak?« Močno se je vzravnal. »Da, oficir hočem postati! To je lep poklic! Ko bom končal četrti razred nižje gimnazije, pojdem!« Nekaj odločnega je bilo v njegovem glasu, v njegovih besedah, in zdelo se nam je, da fant ni otrok, marveč zrel možak, ki je dobro premislil izrečeno. Kot da bi hotel potrditi to, kar je povedal, je pristavil: »Pisal sem Vojnemu odseku, pa so mi odgovorili pritrdilno. Samo, da bom zadosti star. Res! Vinko, dijak tretjega razreda nižje gimnazije’ iz Brestanice se je odločil za vojaški poklic. V šoli je najboljši dijak, in kadar dela spise o ' naši armadi, se resno poglobi v ta opravek. Njegovi stavki so topli: mnogo bere o naši revoluciji, dobro pozna napore naše armade za ohranitev miru. In: njegovega očeta je na pragu svobode ubila usta-ška bomba. Sin bo oficir naše mlade, zmagovite jugoslovanske armade. Vzgajali ga bodo naši najboljši, sinovi, naše lepe dežele, ki budno varujejo pridobitve težkega osvobodilnega boja'. Danes je Vinko Žagar, dijak tretjega razreda nižje gimnazije na Senovem spet oddal spis o življenju naše mlade armade. Pisal ga je z ljubeznijo bodočega častnika. Morda je ob pisanju mislil o svoji poti v življenje, mislil na to, ko bo nekje v vojaški šoli prejemal potrebno znanje za poklic aktivnega oficirja naše armade. Mnogo uspehov, dragi Vinko! Ko smo te slišali, s kolikšnim ognjem v očeh si povedal, da želiš postati vojak JLA, smo se spomnili tudi na tvojega očeta, ki ga je razčetverila granata. Ponosen bi bil na takšnega sina. Nam pa se ob 16. obletnici Ustanovitve prve enote naše armade utrjuje mnenje, da moramo biti za vse, kar imamo, globoko hvaležni tistim, ki so dali svoja življenja za naš obstoj in, da moramo hkrati z našo mlado armado varovati pridobljeno svobodo. Milan V. postaviti lastno poslopje. Sedanjemu elektro in strojnemu oddelku, bodo v "novem šolskem letu priključiti še kemijski odsek, za katerega je zlasti mnogo zanimanja med dijakinjami. Ta naj bi imel splošni in papirniški oddelek, ki bi bil toliko pomembnejši zaradi bližine tovarne celuloze in papirja in kvalitetnega predavateljskega kadra. Trenutno si STŠ pomaga še z> večino honorarnih učnih moči, ki so se dobro obnesle, vendar pa bo čas in povečanje števila gojencev zahtevalo vsaj nekoliko več stalno zaposlenih. Za sedaj opravljajo bodoči tehniki praktično delo v delavnici tovarne celuloze in papirja, ki jo ta nudi z vsem razumevanjem, pripravljajo pa že načrte za gradnjo lastnih objektov, ki naj bi bili sposobni za pouk do novega šolskega leta. Ker ima šola več kot polovico dijakov z obrtniškimi strokovnimi izpiti, bodo velik del orodja za to delavnico iz- Tudi razvedrilo je potrebno Vsako delo zasluži oddih. Ce človek nekaj ustvarja, če se dan za dnem trudi, da neko stvar dobro naštudira in da jo potem tudi izvrstno izvede, je jasno, da potrebuje nekoliko počitka, trenutek razvedrila. Tudi člani »Svobode« iz Vid-ma-Krškega so se trudili. Prikazali so nam naše narodne plese, nam zapeli in zaigrali. Potem so imeli gostovanje za gostovanjem, predstavo za predstavo, in končno šli po malo »sape«. Mar že veste, kam so šli? Na- Polom. Pa ne mislite, da so ga kaj polomili, ne — nasprotno. Ali veste vsi, kje je Polom? V Gorjancih! I^ko lepo nam jih je opisal Janez Trdina! Gorjanci, to je svet zase. Svet, kjer vlada neizmeren mir, ki naš obda s tistim blagodejnim občutkom samote. In semkaj so šli. Mislim, da jim bomo kmalu sledili. -k delali doma, vnaprej ;Da imajo v načrtu prodajo vseh predmetov, ki jih bodo napravil1 pri praktičnem delu. Na goli je bila takoj ustanovljena mladinska organizacija, ki je dosegla že nekaj uspehov, pa tudi s šolskim znanjem večine dijakov smo lahko zadovoljni. —jak 0CNEJSI OD SONCA Ponedeljek. — Tabor stoji. Sonce je obviselo nad njim. Sence redkih akacij leno padajo na razsušeno zemljo. Stražar je predal svojo dolžnost. ' Od nekod z vrha prihaja čvrst odmev strumnega koraka, škrebljanje puškinih zaklopk in človeški glas. Sonce visi nad hribom, greje premočno, glave so mokre od znoja. Ni lahko. Pouk teče dalje. Kdo bi že ob prvi prepreki klonil? Nihče, najmanj pa tile šesti vodi mladih. Torek. — Trobenta se je oglasila pol ure prej. Zgodaj je sonce manj nadležno in zrak bolj oster. Odred je nared, šotori urejeni, telesa umita, čevlji in oprema očiščeni. Zajtrk, ob 6. odhod na vadišče. Tankovska mina — lesena se sestoji... — pripoveduje in kaže komandir. Mladi poslušajo iri pišejo, čez nekaj dni so izpiti... Sreda. — Politična ura. Kmečke in delavske fante tare radovednost o veliko stvareh. Mnogo že vedo in odkrito znajo pripovedovati. Prvi je vstal in dejal: »Mi in oni imamo enako velik grunt, pa vendar različno plačujemo davke. Zakaj?« — Drugi je vprašal: »Ali je prav, da nas upravnik po končanem delu pridržuje pri raznih opravilih brezplačno?« In tretji: »Pri nas, v naši delavnici, ne prenesejo nobene kritike! Odpri usta njim neljubo, pa te pošteno začrte.« Mnoge privlačijo mednarodni problemi, delavsko samoupravljanje in najnovejši dogodki doma in po svetu. 120 minut je kar prehitro mimo. Četrtek. — Po široki betonski cesti odmeva prožen korak. Vojaški marš. Dolžina poti 15 km. Pesem, odmor in spet pot. Po zraku plavajo povelja. Ljudje se ustavljajo in gledajo, noge strumno udarjajo. Petek. — Večer najde tabor v pogovorih, smehu in pri branju drfevnih novic. Vmes klokota skozi osušena grla dobra, mrzla studenčnica. Stane, najboljši. strelec dneva z zračno puško, zabava največjo skupino. Stražar napeto zre predse. V dolini se prižigajo prve luči. Sobota. — Dež lije že nekaj ur. Žejna zemlja se je napila in zdaj grozi voda šotorom. Fantje hitro odločajo. Odtočni kanali so edina rfešitev. Dež je čedalje gostejši in bliskanje se ponavlja. Okrog platnenih domovanj zapojo lopate. Delo je opravljeno, šotori so rešeni nevarnosti in spet se sliši pesem in smeh. Nedelja. — Prihajajo obiski. Očeti in matere, sestre in bratje. »Kako?« »Gre, samo žeja in vročina ...« Ponedeljek. — Vsi so zbrani na strelišču. Na visokem drogu vihra državna zastava. Roke se tresejo samo hip. Potem se zbero. Sliši se rezko pokanje in šklepetanje pušk. »Nastavniki« in mladinci so zadovoljni. Dobro so merili! Sreda. — Sonce sije in fantje se vračajo domov. Vročina jim ne more več do živega. Stiski rok z novimi prijatelji in komandirji. Pol meseca je za njimi. Bilo je tiste julijske dni, ko so časniki pisali o najhujši vročini letošnjega leta, na taborjenj i predvojaške vzgoje stotih fantov iz revirjev. -jak Otovci c$j pdiiejn 16. oktobra 1907 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor slovenskega lovskega kluba, 19. marca 1909 pa se je ta spremenil v Slovensko lovsko društvo. V Zasavju so 1910. leta ustanovili prvi lovski klub »Jelenca« v Hrastniku, ki je bil protiutež tamkajšnjemu nemškemu društvu. Devet let pozneje se je porodil še lovski klub »Kum« Trbovlje, h kateremu se je priključila tudi »Jelenca«, v Radečah pa je začel z delom lovski klub Radeče. 1933. leta ,60 se vsf klubi preimenovali v podružnico Slovenskega lovskega društva — Trbovlje. Podružnica Slovenskega lovskega društva Krško-Brežice na je bila ustanovljena leta 1934. Ob petdesetletnici je v trboveljskem okraju 37 lovskih ODLIKOVANCI. — Ob proslavi tega lepega jubileja 4o bil odlikovan z redom za lovske zasluge II. stopnje tovariš Jakob Medved, Videm-Krško, znak za lovske zasluge pa so prejeli: Franc Sušnik, Martin Brunček, Franc Flis, Avgust > - ■ -d <>- *| družin z blizu 1000 člani. Lbvci Šuligoj, Janez Levec, vsi Tr--i i,- .. ’-«=■- bovlje; Franc Kokalj st., Lojze Zupan, Karl Bušnik, Izlake; Franc Sršen in Franc Sušter II., Hrastnik; Alojz Jelašič, Cerklje; Franc Žnidaršič, Krško; Anton Leskošek, Zagorje; Miroslav Guček in Franc Omerzo, Brestanica; Konrad Sajdl, Jože Zupančič in Jože Piazar, Boštanj; Mirko Vrtačnik, Dole pri Litiji; Anton Geč, Kapele in Ivan Novak, Cemšenik. Vsem odlikovancem iskreno čertitamo. so dosegli v zadnjih letih mnogo lepih uspehov. Zlasti skrbe za gojitev različne divjadi, saj se zavedajo, da brez tega tudi ni dobrega odstrela. V naših gozdovih se je močno povečalo število fazanov in ostale divjadi... Naša vojna mornarica ima edino nalogo varovati naš Jadran pred vsakim vsiljivcem. — Na sliki vidite patrolni čoln v polni vožnji. ZBOR MLADINE V VIDMU-KRSKEM Pred kr»tk'm je hi! ohAm zbor mladine videmsko-krške občine. Zbrani so temeljito pregledali delo in uspehe, dosežene v minulem delovnem letu, in postavili bogate načrte za bodoča snovanja. Tega dne je bila v Vld-mu-Krškem tudi letna skupščina občinskega sveta »Svobod«. Letno konferenco aktivo LMS na Mlinšah Pre‘jšnJi torek so se zbral; na MHinšah mladinci in mladinke, da pregledajo uspehe, ki so jih dosegli v pretekli dobi. in da napravijo načrt za bodoče delo. Med zbrano mladino sla prišla tudi zastopnika obč.nskega komiteja LMS Zagorje tov. Tomo Go-vejšeik in tov. Oto Juvan. Po pozdravu tovarišice Globokarjeve vsem prisotnim in po predložitvi dnevnega reda Je aktiv pričel z delom. Tov. Uvvejsek je v stvarnih besedah razpravljal o dejavnosti LMS do šetraj, nato pa podal smernice za bnžnje defo v bodoče. Pripomnil pa je, da ima vsak aktiv svoje tezaoče in tudi svoje posebne uspehe in da zaradi lega lit mogoče postaviti nekih določenih načrtov, po katerih naj bi vsi aktivi brezpogojno aelali. Vsak aktiv mora pač delovati v določenem okviru, sam pa naj uvidi, kje nn prt katerem delu v kraju Je mladini pomoč najpotrebnejša. Glavna naloga mladine pa je, je dejal, da se le-ta umsko m telesno usposablja, da si pridobiva tisto znanje in tiste lastnosti, ki so odliika človeka socialistične družbe, kajti mladina mora biti motor v velikem stroju socialistične graditve države. Na tem sestanku je mladina dobila tudi notranje — m zunanjepolitični pregled. Po medsebojnem preudarku so zbrani mladinci izvolili nato svoj sekretariat in delegate za občinsko mladinsko konferenco v Zagorju. Sprejeli so več sklepov, med katerimi je nazvažnejši ta. da bo mladina v zimskem času od decembra do aprila posvetila vso pozornost izobraževanju, in to političnemu, kulturnemu in go-stpodtarsikemu. Clmveč mladine-bo obiskovalo gospodinjski ‘tečaj, kmetijsko gospodarsko šolo. tečaj RK in predavanja Ljudske univerze. Vse svoje sposobnosti pa bo mladina skušala uveljaviti tudi v krajevnem prosvetnem društvu. Izrazila ie nadalje željo, da se na Mlinšah ustanovi odsek strelske družine — podružnice Zagorje in da Jih KZ Mlinše podpre z drvmi za možnost zimskega izobraževanja. Tudi odredi naše JLA so .e Izkazali v Egiptu v sestavu čet OZN. Sleherni odred je prejel od mednarodnega poveljstva OZN priznanje za svoje delo na vročem Srednjem Vzhodu. Posebno so naše vojake Vzljubili domačini, ker so videli v njih vojake svobodoljubne in demokratične države. Miloš Poljanšek: (Nadaljevanje) Ediini vulkan na evropski celini, Vezuv, je od Neaplja po zračni črti oddaljen le 8 kilometrov- Do višine 600 metrov je hrib enoten, nato pa se razdeli na dva grebena. Višina glavnega, na katerem je tudi krater, se zmeraj menjuje. Nanj smo se povzpeli z moderno vzpenjačo, ki je temu primerno tudi draga. Bolj kot Neapelj ali Vezuv me je navdušilo mesto preteklosti — Pompeji. Svoj konec je doživelo 79. leta naše ere, ko ga je pekoča lava bližnjega Vezuva .popolnoma prekrila. Večina ljudi se je sicer rešila, vendar je vse drugo ostalo pod lavo. Danes je to najvernejši spomenik preteklosti. Vidne so ulice s pločniki, trgi, rokodelske delavnice z znamenji različnih obrti, vodnjaki s posebno vodovodno napeljavo itd. Na stenah so še vidni predvolilni napisi. Prav teko so ohranjene vstopnice za gledališko predla vo, ki bi morala biti na dan katastrotfe. Javni spomeniki pri- . rajo o izrednem bogastvu- V '•entru mesta je forum s Svetliči Apolona, Jupitra, Merkurja, Herkula in drugih. Prav tako: veliko, odkrito ln malo, pokrito gledališče in kasarna za gladiatorje. Jugovzhodno od znova najdenega mesta leži velik amfiteater za okoli 30 tisoč gledalcev. Razen originalnih pekarn, kamnitih cestnih kadi za hrano, nekakih menz, naj omenim še štabiske terme in manjše terme (kopališča), ki predstavljajo še za današnjega človeka vzor elegantnosti. Čeprav smo se med vročim, od sonca ožarjenim kamenjem pošteno parili in z nami veliko pisanih tujcev, nam ob tolikih zanimivostih, ki smo jih videli v tem naravnem muzeju, vsega napora prav gotovo ni bilo žal. V mestu, ki je imelo ob svoji pogubi okoli 30 tisoč prebivalcev, so arheologi različnih spomenikov in drugih umetniških del, kakor jih v tistem času ni ustvarilo nobeno drugo mesto. Na temelju študija teh del so znanstveniki mogli diločiti vpliv grške antične kulture ln umetnosti v Italiji ter hkrati očrtati razvoj prave rimske umetnosti in arhitekture. Slike, ki so jih našli v Pompejih, kažejo, da je originalni rimski slog zelo podoben slogu modernih impresionistov. Prt starem pristanišču Pompejev, koder ni danes o morju ne duha ne sluha, smo se oglasili v delavnici graverjev školjk. Lepa umetnost, ki si je nismo megli kaj prida privo- ščiti. Z avtobusom smo se vračali po isti cesti. Tu je namreč s cestami nekaj prav posebnega. So tud,- zasebne. Ko so jih gradili, morda tudi posamezniki, ali pa kdo, po čigar zemljišču je stekla, je še vnaprej .ostal njen lastnik. Postavil je nanjo uslužbenca in še do danes pobira od vseh vozil denar. Prav gotovo se mu je lastništvo že • tisočkrat poplačalo. Poslovili smo se od južne Italije, od starodavnosti, lepote in morja ter kričavosti prebival- naši:’toliko -c*v- M 50 “i na, las podl°;bn' tist.m vojakom, ki so nekoč strašili pri nas, samo da jih sedaj v njihovi temperamentnosti dolga cev. Poslovili smo se od manj lepega, kot smo pričakovali. Hiteč z vlakom nazaj proti sredini Evrope smo še nekajkrat izstopili. Vendar me ni nikjer tako zelo prevzelo, kot se je to zgodilo v Firenzah. Ce ne bi videli to mesto, bi si renesanso težko predstavljali, težko predstavljali tisti siloviti miselni skok človeštva, ki ga Je storilo, ko je idealistično hrepenenje srednjeveškega človeka v XIV., XV. in XVI. stoletju zamenjalo z realno, dosegljivo nju tukaj na tem svetu. To sprostitev duha je v srcu Italije, v Toskani, krepila bogata kulturna preteklost in nastajajoča gospodarska moč liberalnega meščanstva, ki je dosegla svoj višek pod vladavino rodovine Medici. Hiter vzpon vseh zvrsti umetnosti je postavil Firenze na prvo mesto med italijanskimi umetniškimi središči. Tu je nastala velika umetniška šola. Njeni učenoi pa so dali vrednostni ton' vsem velikim stvaritvam na Apeninskem pofotoku. Naj v potrdilo naštejem samo nekaj imen od približno dve stotih: književniki Dante; Petrarca, Boccaccio, Machiavelli; umetniki, slikarji in kiparji: Giotto, Mazacoo, fra Angelico, Boticce-M Leonardo da Vinci, Michelangelo in še drugi. Reka Arno deli mesto na dva neenaka dela. Od sedmero mostov je. najzanimivejši. Ponte Vecchio (stara most). V preteklosti so tu prodajali mesarji meso. Nekoč pa je nekoga iz slavne rodbine Medičev, ki le peljal preko mostu goste, preveč okrvavljenega mesa na stolnicah hiš na. obeh straneh mostu razjezilo, in je mesarje dal željo po boljšem, lepšem življe- zamenjati z zlatarji. Tako je še danes. Vode v reki ni veliko. Skoraj vso posrkajo vodovodne čistilne naprave. Iz katerih d.>-bivajo meščani pitno vodo. Mesto je v preteklosti obdajalo pet obzidij, ki so nastali ob vedno večjem širjenju mesta, danes pa so vidni le še veliki obrambni stolpi. Obenem takih smo se povzpeti na plato nad mestom, ki ga imenujejo Piazzale Mi-chelangiolo, od koder je lep razgled na vse mesto in okolico. Na sredi se dviga največji primerek Michelangelovega Davida, čudovite bronaste figure. Prav tako je na tej strani reke Arne slovita Plazza Pitii, včasih bivališče Medičev, danes ena nejvečjiih galerij renesančne in modeme italijanske umetnosti, s prelepim parkom v ozadju. V središču glavnega dela mesta Je trg San Giovarani. Z vzhodne strani ga okviri pisana marmornata fasada katedrale S. Maria del Fiore, ali kakor ji na kratko pravijo Duomo. Ustvarili so jo najvidnejši mojstri marmora. Med njimi je najpomembnejši Giotto. Omenjeni material dobi v Firenzah že svojo gradbeno vrednost. Nikjer drugje na svetu niso iz njege ustvarili tolike umetnine. (Konec orihodnjič) Halo, 91! Mnogo slišim o uveljavljanju televizije tudi pri nas, v naši deželi. Ali misliš, da se bodo v prihodnosti televizijski sprejemniki kaj pocenili? N. M. Brežice Res, za zdaj so sprejemniki za naše razmere predragi. Trenutno je cena okrog 180.000 din. Maja, prihodnjega leta pa bo tudi v Sloveniji steklo redno delo televizije. Upam, da bodo cenejši, seveda šele čez leta. Sprva so bili dragi tudi radijski sprejemniki, zdaj pa dobiš za sorazmerno malo denarja kar dober sprejemnik. Ali tl le kaj znano. kdaj bodo začeli urejevati cesto Trbovlje — Hrastnik? Z. N. Hrastnik Verjetno veš, da zdaj urejujejo cesto nedaleč stran od hrastniške železniške postaje. V perspektivnem načrtu pa je določeno, da bomo uredili tudi to prometno žilo. Katera funkcija je važnejša, ali predsednika delavskega sveta ali predsednika upravnega odbora? B. L. Trbovlje Obe! Seveda Je pomembnejše telo delavski svet, ker upravni odbor vodi podjetje le v času, ko delavski svet ne zaseda. Upravni odbori pa so dolžni dajati delavskemu svetu podrobna poročila oziroma v potrditev vse sklepe, ki jih Je med zasedanji delavskega sveta sprejel. Kaj veš o tretjem ruskem satelitu? Po radiu sem slišal, da bo tretji še težji in da bodo Rusi spet prehiteli ZDA. H. K. Videm-Krško Prerok ne bi hotel biti. Vendar sem nekje bral, da SZ zares pripravlja tretji satelit, ki bo najmanj enkrat težji kot drugi. Zdi pa se mi, da zdaj nit! ni važno, ali bodo prvi Rusi ali Američani, če bi bilo po pravici, so na vrsti Američani. Ali morda veš, koliko borcev Prve proletarske brigade še živi? S. T. Sevnica Ne morem povedati čisto točno. Vem, da Jih živi še precej, in ti so naši vidni komandanti raznih rodov armade. Koliko vlakov gre dnevno mimo Zasavja? V. C. Trbovlje Rednih Je menda $3 parov. Precej pa je tudi izrednih, ki jih železniške oblasti upeljejo zaradi potrebe. Se pravi, če morajo prepeljati več tovora ali potnikov. DELAVSKA GODBA »SVOBODE«, CENTER IZ TRBOVELJ JE BILA v gosteh pri raških rudarjih NAMESTO »PEPČKA« Škoda človeka V dneh 28.. 29. in 30. novembra se Je okrog 60 godbenikov trboveljske Delavske godbe na pihala odpeljalo z dvema avtobusoma na obisk k bratskim rudarjem v Kašo. Lepo vreme, udobna vožnja in lepi razgledi po istrski obali so že prvi dan. k: so ga godbeniki preživeli največ v avtobusu, obetali, da bo to gostovanje ostalo vsem v lepem spominu. Preko Reke in Opatije so avtobusi pozno popoldne obstali na glavnem trgu mesta Ra še. Lepo število domačinov, ki so pričakovali slovenske goste, je navdušeno pozdravilo bratske rudarje naročilnica, ki naj jo izpolnjeno pošljejo naši upravi. Tako sl bodo prihranili nekaj dinarjev, ker bo seveda ta številka v kolportaži stala dvajset dinarjev. Za vaš trud pa iskrena hvala. Uredništvo zataknilo, kadar ni šlo, kot so želeli. Nas pa je zlasti presenetilo to, da je celotno delo konference potekalo v znamenju žive skrbi za človeka.' Radeškim mladincem pri svojem delu ni bilo vseeno, ali bodo imeli mladi ljudje v najbolj skritem zaselku take ali drugačne pogoje za svoje delo. In — ali bodo imeli mladi ljudje take ali diru-.gačne poglede na določeno problematiko. Skrivnost tako velikih uspehov pa je tudi y tem, da se je na primer mladež v središču mesta prav tako zavzemala za dobro in uspešno delo mladincev na vasi kot za svoje lastno. Nikol; menda ni bilo vprašanje, iti mladincu iz Radeč v najoddaljenejšo vas pomagat svojim kolegom, kot ni bilo mladinou iz vasi vprašanje, pešačiti nekaj ur, da je pravočasno p*išel v mesto. Kajpada so imeli tolikšne uspehe pri vsem, česar so se lotili, tudi zaradi tega, ker so dobro oboroženi z znanjem, ker , izobraževanja niso nikdar zanemarjali, pač pa se celo lotevali marksističnih krožkov, kjer se je marsikateremu mlademu človeku odprl čisto nov svet in znanje, pridobljeno na teh predavanjih in pomenkih jih je samo oboroževalo za opravljanje njihovega dela. Njihova aktivnost Se ni omejevala zgolj na delo v svojih lastnih vrstah, marveč so imeli konkretno pomoč od njih tudi vse ppUtične in množične organizacije, ali bolje rečeno, bili so vsepovsod, kjer se kujejo novi odnosi- \ Za doseženo prvo mesto v okrajnem mladinskem tekmovanju jim čestitamo, pa da bi s pridobljeno zastavo tudi v bodoče krčili pot naprej. (v) Kako dolgo še? Smučarska skakalnica v Vidmu-Krškem je bila edina skakalnica v Spodnjem Posavju, ki je »nesla« čez 30 metrov. Ljudje, pojdite danes v Rore nad Krškim, pa boste videli, kakšna je sedaj. Srednje velik človek se lahko skrije v zeli, ki raste od mostička pa do izletišča. Pa ne samo to. Skakalnica, ki jo je leta 1954 poškodoval hud naliv, je ostala vse do danes nepopravljena. Koliko truda so vložili mladi člani TVD »Partizan« v to, da so jo zgradili! Sedaj pa je vse zapuščeno: levi vogal mo- stička je odnesla voda, zemljo pa pustila po vsem pobočju. Mislim, da bi mladinci te-lesnovzgojnega društva v Krškem lahko pripomogli k obnovitvi skakalnice. Vse, staro in mlado, je hitelo na zadnje skakalne tekme, kajti nastopili so priznani skakalci SK »Enotnosti« iz Ljubljane, SK »Rudarja« iz Trbovelj in še nekateri domači skakalci. Vsi smučarji v Posavju teže za tem, kako čimprej priti do skakalnice — v Vidmu-Krškem pa jo imajo, a jo nočejo obnoviti. Nočejo tli ne morejo? Bomo videli. S Senovega KULTURNI TEDNIK .Deseti brat“ v Vidmu-Krškem Videmsko-krika »Svoboda« Je letos končno dobila potrebne prostore za kulturnoprosvetno delo. Zdaj upravičeno pričakujemo od nje večjo razgibanost kot doslej. Poglejmo, kakšni so njeni načrti za bližnje mesece. Z njim nas je med petminutnim šolskim odmoro r v grobem seznanil predsednik društva, profesor Matjan. DPD »Svoboda« ima osem sekcij: dramsko, folklorno, izobraževalno, pevsko, glasbeno (tamburaškl zbor, kmečki kvintet in orkester), šahovsko, ljudsko univerzo in knjižnico. Dramska družina pripravlja premiero mladinske igre »Mama-škrat«, študirati pa bo začela »Desetega brata«. Ze lani so skušali ustanoviti mešani pevski zbor, zamisel pa je že po nekaj vajah zaradi slabega obiska padla v vodo. Letos so se odločili samo za ženski pevski zbor, ker menijo, da bo za sedaj ta sam laže uspeval. Na razne prireditve se pripravljajo tudi ostale sekcije. -Jak Pravijo, da vojaščina naredi človeka. Pa ga res! Odslužitev kadrovskega roka pomeni konce mladostnih, pravzaprav otroških let. V naši herojski JLA posvečajo izredno pozornost- vsestranskemu razvoju mladega človeka. Mladi ljudje se naučijo vojaških veščin, razen tega pa jim naši izkušeni oficirji posredujejo mnogo znanja is ostalih področij družbenega življenja. Krvodajalska akcija. — Občinska organizacija RK pripravlja v drugi polovic; meseca decembra široko zasnovano sike:J o za oddajo krvi. Doslei so v tem pogledu na Senovem ln v Brestanici, kakor tudi med okoličani dosegli lepe uspehe. Tudi letos pričakujejo, da bo prišlo okrog 400 prostovoljnih dajalcev krvi, želeti pa Je da bi se ta številka še povečala. V si tisti* ki so že dvakrat oddali kri bodo prejeli posebne značke. Te so predvidene tudi za ostale, ki so kri oddali že večkrat. med katerimi lahko postavimo za zgled bahlco Brinovčevo s Senovega, ki Je darovala kri že več ko desetkrat. Takšnih, ki so na Senovem to v Brestanici darovali kri že po večkrat, Jih je še več. Prav je, če Jih po alkctjl, ki se j; bodo tudi tokrat vs, odzvali pohvalno navedemo poimensko. Priglasitve za krvodajalstvo se še sprejemajo, zlasti po podjetjih, in prav bo. če Se za to človekoljubno akcijo zavzamejo vsi. ki lahko pomagajo. Občni zbori organizacij ZB. — Krajevni organizaciji ZB na Se-t novem in v Brestanici se priprav-j ljata na letini občni zbor. Obe sta ,"i z občinskim odborom Zveze bor-j cev na čelu v minulem obdobju i zadovoljivo delali. Poleg proslav ! so v njih lepo skrbeli za otroke padlih borcev In tudi za ostale člane, ki so Jim v potrebi to težavah pomagali. Povečale so se nadalje vrste veze borcev z novimi člani, zlasti na področju Brestanice. Je pa še mnogo ljudi, ki stoje izven organizacije, čeprav majo vse pogoje za sprejem. Zgodilo se Je, da so se takšni lludje. ko so organizacije delile članom pomoč v tekstilu, prigla-lall da so tildi člani, čeprav Jih n* bilo v članskih imenikih niti n so Jcdaj plačali skromno člana--‘no. V občini so vasi, kjer so v vsaki hiši ljudi- yi »o sodelovali v NOV ali iedai kakor kol! pomagali. vendar danes niso v vr--tah ZB. Lep zgled nudi vas Ko-«<=n1ek. kjer so iz vsake hiše včlanjeni v Zvezi borcev — Naliva organizaci« Je. da pridobe v ZB vse. ki sodi jo v ni ene vrste pri cepljenju proti paralizi. — Nedavno Lep odziv otroški tudi v senovški občini izvedli cepljenje otrok proti paralizi In Je bila udeležba pri cepljenju po izjavi v zdravstvenem domu zelo zadovoljiva saj $o starši pripeljali k cepljenju nad 95 odstotkov otrok. Izostali so le redki med njimi opravičeno odsotni in bolni otroci. Zlasti lepa Je bila udeležba iz oddaljenih vasi. tako n. pr. iz Dobrave, Reštanja in še drugod. Videti Je, da se starši zavedajo odgovornosti za svoje otroke in jim n| žal prispevka za drago cepivo. OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE. — Pred kratkim je Imela Strelska družina »Boris Kidrič« na Senovem svoj redni letni občni zbor. To družino lahko po njeni delavnosti prištevamo med najjmarljivej'-še organizacije v občini. Po svojem plodnem delu je ta družina znana tudi v okrajnem merilu, saj je že mnogokrat dokazala, da ima v svojih vrstah dobre strelce, člane, članice, mladince in mladinke. Zlasti pohvalno za to organizacijo je, da je v svoje vrste pritegnita tako širok krog aktivnih članov, med njimi pa še posebno mladino in pionirje. O tej delavni družini bomo še poročali. PRAZNOVANJE DNEVA JLA. — Senovški rezervni oficirji so se pripravljali na počastitev Dneva JLA in predvideli program, ki ga bodo izvedli na večer pred praznikom JLA. Predvajali bodo tudi celovečerni film iz časov narodnoosvobodilne vojne — brezplačne kino predstave so pa nameniti tudi pionirjem in mladini šol v kraju. — Tudi letos bo organizacija rezervnih oficirjev nagradita najboljše spise o na6i Armadi, ki jih bodo pisali učenci po vseh senovških šolah, in sicer z denarnimi zneski, vloženimi » hranilno knjižico. gouiM&t kotiček Gospodinjski koledar za 1.1058 stinske zbornice okraja Trbovlje, ki je bila V restavraciji na Senovem in.se je je med drugimi udeležil predsednik Gostinske zbornice LiiS tov. Stane Renko, so obravnavali realizacijo prometa v gostinstvu za obdobje od l. januarja do 30. septembra t. 1., pomoč članstvu, strokovni list »Gostinstvo« itd. Promet “v gostinstvu je znašal v i) mesecih letošnjega leta bo7 milijonov dinarjev proti 572 mi L.j on on V v istem razdobju lani. Zvišal se je za 20 °/». Indeks prodapega blaga (1956 ^ 190) pokaže pri vinu lv5, piv.u 191, žganju 8b. pri drugih žganih pijačah 88, pri ja-bpfčhiku 108, pri alkoholnih pijačah" skupaj 107, pr j. mineralni vodi in sodavici 116, pri sadrrfh sokovih 110, pri drugih brezalkoholnih pijačah 210, pri brezalkoholnih pijačah skupaj 129. pri hrani 115, tobaku 122. pri ostalih uslugah 141. Qlede pomoči članstvu sodi odbor za potrebno, da v ta namen postavljena komisija .-pomaga članstvu pri tehnični ureditvi obratov ter smotrnem izkoriščanju razpoložljivih finančnin sredstev za manjše adaptacije ali nakup mehanizacije in pri najetju investicijskih kreditov. Predvsem mora ta komisija ugotoviti, ali gostinski obrati na našem območju' ustrezajo določilom »Pravilnika o minimalni ureditvi in opremi gostinskih obratov« (Ur. 1. LRS št. 9-57). kakšna, popravila so v njih potrebna, ali ima obrat lastna finančna sredstva, ali je možno dobiti kredit pri občinskem ali okrajnem ljudskem odboru, nadalje če so dane možnost., za razširitev kapacitete pri posameznih gostinskih podjetjih v turističnih in prehodnih centrih itd. — List »Gostinstvo« naj se izpopolni, da bo res postal svetovalec in pomočnik gostinskim podjetjem in članom delovnih kolektivov v njih, K temu vprašanju je pripomnil tov. Renko, da dosedanja vsebina lista res.ni povsem zadovoljiva. Objave raznih predpisov dajejo listu suhoparno obliko, manjkajo pa v njem poročila s terena. Da bo list bolj živahen in bolj pisan, je potrebno, da pišejo vanj dopisniki iz vrst gostincev cele Slovenije. Glasilo bo še bolj zanimivo, če se bodo v njem oglašali tudi člani posameznih de-3 ovnih kolektivov. *— Gostinska zbornica je nadalje zadolžena, da. do konca leta zbere vse podatke in fotografije naših planinskih postojank in turističnih izhodnih točk. o katerih bo iniciativni odbor okrajne turistične podzveze razpravljal in jih potrdil. Poskrbel' bodo, da se ti osnutki čim-prej razobesijo v gostinskih lokalih. S podjetjem »Tobak« bodo naprav: V dogovor, da prične v svo-jjh trafikah s prodajo razglednic naših postojank in ostalih privlačnih izletnih točk. Gostinska zbornica v Trbovljah se obrača na vsa planinska, turistična in ostala društva na področju okraja, da ji v ta namen pošljejo čimprej vse razpoložljive fotogra- NEPRJC AKOVANA POMOČ V NESREČI Sem prosvetna delavka fri službujem na enem izmed najtežavnejših službenih mest v brežiški občini, v Pečicah. V kraju, ki je oddaljen od centra Brežic šestnajst kilometrov, svetimo še s . petrolejkami. Prometnih zvez nimamo -m smo odvisni le od kolesarjenja, starejši ljudje pa potujejo peš. Pred nedavnim pa se mi Je pripetilo nekaj, kar ml še- danes, če se spomnim na to s listne srce. Bila sem po službenih opravkih v Brežicah, kjer so mi ukra-' •čili kolo. Zanj sem dolgovala Narobni banki 30.000 din Vsa obupana sem se vrnila v Pečico peš. 2e sem se vdala v tragično usodo, ko sem zvedela, da mi je sindikalni odbor Združenja učiteljev in profesorjev odobril iz svoje blagajne 10.000 din za nakup novega kolesa. Na občnem zboru pa so povišali ta zriesek na 20.000 din. Zvedela pa sem, da mi namerava pomagati tudi Občanski ljudski odbor Bre- Kar verjeti ne morem, da Je vse to res. da se v socialistični družbi tako skrbi za posameznika. Pomoč, ki mi je bila nudena ob tej priliki, nv. bo ostala za vedno v prijetnem spominu. Sindikatu združenja učiteljev in profesorjev pa se na tem mestu toplo zahvaljujem. Terezija Androjna, Pečice izhodnih točk, ki jih bo zbornica po uporabi vrnila in povrnija tudi poštne stroške. Navzoči so poročati tudi o težavah pri nakupu vina in ostalih v gostinstvu potrebnih artiklov Kmetijske zadruge terjajo dokaj visoke marže, kar občutno obremenjuje nakupno ceno. Tako stališče zavzema tudi tržna inšpekcija okraja. Odbor meni, da bo treba na pristojnem mestu predlagati, da se spremene ti neživljenjski predpisi, ki jih Je razvoj časa prehitel. V počastitev spomina umrlega člana Alojza Majcna iz Dolnjega Boštanja, je odbor namesto venca namenil okrajni zvezi slepih to okrajni zvezi gluhih vsaki po 2000 din. (Iz pisarne Gostinske zbornice Trbovlje.) V vrsti številnih publikacij, ki jih izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva, je tudi letos izdal GOSPODINJSKI KOLEDAR. Ker je bila lanska naklada, razprodana že v nekaj dneh, so letošnjo naklado povečali na 20 tisoč izvodov. Da bi ustregli številnim željam, ki so jih izrekle naročnice ob lanski anketi, je založba letos izdala obrazce za gospodinjsko knjigovodstvo v posebnem zvezku na 64 straneh, tako da koledar zaradi prepogoste uporabe ne bi preveč trpel. Tudi obrazci so povsem spremenjeni, zato bo gospodinja lahko imela natančen pregled ne le nad dohodki in izdatki, temveč tudi nad cenami in količinami na« kupljenega blaga. Za nekatere preglednice, ki so jih gospodinje RADIO v tem tednu Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00. 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo* »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnikih ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (p.ester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 22. DECEMBRA 7.35 To in ono za vas 8.00 S-portna reportaža 8.15 V prijetnem razpoloženju 8.45 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Tretji udarec 9.23 Priljubljeni slovenski zboji in samospevi lO.Oti Se pomnite, tovariši . .. Marijan Rodič: Kadinjača 12.00 Pogovor s poslušalci 12.10 Zabavna revija 13.30 Za našo vas 18.00 Vedre melodije 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes 20.00 Zavrtimo naš glasbeni globus PONEDELJEK, 23. DECEMBRA 8.05 Jutranji divertimento 9.20 Pojeta Zlata Gašperšič in Ivo Robič 11.00 Mala Nmelodija m oni ko spremlja Avgust Stanko 14.05 Radijska šola za nižjo stop-/ njo — Srebrni studenček 15.40 Iz svetovne književnosti — Dve zgodbi Wemerja Ber-gengruna 18.00 Iz naših kolektivov 18.50 Družinski pogovori — Helena Puhar: Otroško novoletno doživetje in starši 20.00 20 minut z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled SOBOTA, 28. DECEMBRA 8.05 Lepe melodije — znani napevi , 8.35 Kmečka godba igra domače poskočnice 11.00 Pionirski tednik LL15 »Domači napevi izpod Pohorja« 13.15 Melodije & la carte 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 15.40 S knjižnega trga 16.00 Glasbene uganke 17.30 Se še spominjaš? (znane, a še vedno zaželene melodije) 18.00 Okno v svet — Most na reki Jang-Ce 18.45 Prof dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori 20.00 Veseli večer 21.00 Za prijeten konec tedna. šola za srednjo Kje je zdaj naš »♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»••MM MM Pionirski kotiček Tudi na nagradno posetnico, ki smo jo priobčili v 50. številki »Zasavskega tednika«, smo prejeli mnogo rešitev, ki se glasi: Beograd. Žreb je prisodil prvo nagrado Marti IZGORSEK, 4. c razred osnovne šole Trbovlje-Vode, drugo nagrado pa Ivani VINTARJU, učencu 3. razreda osnovne šole Gornja Pirošica štev. 29, pošta Cerklje ob Krki. Prva naj pride v naše uredništvo po knjižno darilo, Ivanu Vintarju pa bomo poslali darilo po pošti. Vsem ostalih pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslane rešitve in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI KVADRAT ZA PIONIRJE Pionirka Milka Samec, učenka 5. razreda osnovne šole v Jagnjenici, nam je poslala š en magični kvadrat, Rešite ga! (Vodoravno in navpično) Besede: 1, del pohištva; 2. iztek., izhod; 3. hladen letni čas; 4. moško ime. Črke: AAAA, DD, OTI, MMM, ZZZ. Rešitev magičnega kvadrata nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 29. decembra opoldne. Za pravilno rešitev ima pripnavljc i dve lepi knjižni napredli' (po odločitvi žreba). ' , Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesrti poleg svojera imena in priimka tudi razred šole, ki jo obisku jete. nadalje pošlo in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO lani deloma odklanjale, deloma pa pozdravljale, kakor n. pr. o izposojenih predmetih, seznam perila. odrejenega v pranje, inventar. je letos naveden vzorec, in st jih bodo po njem tisti, ki take preglede žele, lahko sami narisali v poseben zvezek. Novi so vzorci preglednic: »Kaj moram kupiti prihodnji mesec«, »Proizvodnja in poraba jajc in mleka«, ki bodo ustrezale zlasti kmečkim gospodinjam. Kdor bo obširna In podrobna uvodna navodila temeljito proučil, bo z lahkoto vodil na prvi pogled zamotano knjigovodsko delo. V koledarskem delu, ki obsega 137 strani, so razen koledarja zbrani Jedilniki, razvrščeni po dnevih, z upoštevanjem nedelj in praznikov, in po letnih časih. Zlasti važno je, da so pri tem upoštevana tudi sodobna načela o zdravi in pravilni prehrani. Za manj znane jedi so navedeni številni recepti. Prav tako so v knjigi članki priznanih strokovnjakov z vseh področij gospodinjskega dela. Navajamo samo nekatere naslove: O pravilni prehrani, Kako čuvamo vitamine, Predšolski otrok in njegova prehrana, Prehrana starega človeka. Koliko kalorij potrebuje človek dnevno, Šah v Trbovljah Na brzoturnirju SD »Rudarja« v Trbovljah za mesec december je sodelovalo 13 šahistov. Brez poraza je zmagal Jazbec st. z 11,5 točke. Remiziral je z Opresnikom, ostale partije pa Je dobil. Drugo mesto je zasedel Frece. Izgubil je igro s Papežem, ostale nasprotnike pa je premagal. Lepo sta se uvrstila mladinca Boršnik in Urek, medtem ko Je favorit Škrbec tokrat razočaral. Končno stanje: 1. Hinko Jazbec st. 1,1.5 točke; 2. Robert Frece 10; 3.-4. Ivan Pajk in Viktor Borštnik po 8; 5. Ciril Urek 7,5; 6. Ludo-vtk Opresnlk 6,5; 7.-9. Škrbec, Papež in Skaza po 5 točk, katerim slede ostali. (n) O dnevni sobi v sodobnery stanovanju. Za vsakdanjo rabo, Olajšajmo delo kmečkim gospodinjam, Kako naj se oblačim, Nasveti za gojitev lončnic. Pridelujmo zelenjavo za zimo, Kolobarjenje v vrtu, Nekaj o boleznih in o prvi pomoči živini, Naprava m oprema za perutnino, Vzgoja otrok za družinsko življenje. Nega bolnika itd. Koledar zaključujejo , številna navodila za domače pletenje za otkroke in odrasle. Novi so letos trije leposlovni sestavki, ki so jih prispevali Tone Seliškar,. Branka Tancig in Bogomir Magajna. Kljub dvojnemu vezanju in širšemu obsegu je cena dosegljiva vsakomur, namreč 290 din. Gospodinjski koledar naročajte pri Cenvralnemu zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4 ali telefon 22-030. Dobite ga tudi v vseh knjigarnah. Upravi Znamka za 10 di* zasavski tednik TRBOVLJE Trg Revolucije štev. Z8 KAKO JE POTEKLA OBČINSKA MLADINSKA KONFERENCA V SEVNICI Zanimanje za kmetijske probleme ' Prejšnjo nedeljo j,e bila v Sevnici letna občinska konferenca osnovnih mladinskih organizacij. Kljub slabemu vremenu so se je udeležili predstavniki mladine iz vseh krajev v občini, prisostvovali pa so ji tudi predsednik občine in zastopniki množičnih organizacij iz Sevnice. - t Predsednik komiteja tov. Rebernik se je v svojem govoru dotaknil problemov v kmetijstvu pri nas. Delegatom je prikazal ves razvoj našega kmetijstva in vseh njegovih vej. Govoril fva je tudi o perspekti- 11.05 Radijska stopnjo: očka? 12.40 Šaljiva klaviatura 13.45 Umetne in narodne pesmi pojo moški komorni zbori iz Celja p. v. Egona Kuneja 15.40 Listi iz domače književnosti — Vlado Habjan: Rekel Je na svidenje 17.20 Popevka tega tedna 18.00 Mladinska oddaja TOREK, 21. DECEMBRA 8.05 Mali vokalni ansambli pojo narodne in umetne pesmi 9.00 Zabavni mozaik 10.10 S popevkami iz dežele v deželo 11.30 Za dom ln žene 11.45 Igra trio Dorka Skobemetg 13.30 Pester spored opernih melodij 14.20 Za otroke — Andjelka Martič: Novoletno darilo 17.10 Prisluhnite in izbirajte 13.00 Športni tednik 18.50 Domače aktualnosti SREDA, 25. DBCEHBRA 8.05 Pisana paleta 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni govori (ponovitev) 9-15 30 minut za ljubitelje domačih viž 12.05 Mali konoert solistične glasbe 13.15 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov 14.05 Radijska šola za arednjo stopnjo (ponovitev) — Kje je zdaj naš očka? 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 18.00 Kulturni pregled 18.50 Ražgovor o mednarodnih vprašanjih ČETRTEK, 26. DECEMBRA 8.05 Tako Jodlajo v Ti rolah ... U.30 Cicibanom — dober dani Novoletne sanje (Katja Boh) 11.45 Pesmi za naše male 13.15 Majhni zabavni ansambli 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike 15.40 Humoreska tega tedna — George MUcss: Amerikanci v copatah 17.10 Ali jih poznate? (nagradne zabavne glasbene uganke) 18.45 Četrtkova reportaža • 19.50 Tedenski notranje - politični pregled 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov PETEK, 27. DECEMBRA 8.05JutranJI divertimento 11.00 Pesmi ln plesi raznih narodov 11.30 Za dom ln žene 12.40 Slovenske narodne poje tenorist Jože Gašperšič, s har- Dežumi zdravniki Dežurni zdravniki in bolničarke v Trbovljah: 23. 12. 1E57 Dr. Novak Cveta — Spajzer Ruža 24. 12. 1957 Dr. Komorovsky Vladimir Otten Marija 25. 12. 1957 Dr. Južnič Vlidknira — Jesih Mira 26. 12. 1957 Dr. Novak Cvet« Potočnik Pepca 27. 12. 1957 Dr. IComorovsky Vladimir Medvešček, Anica 28. 12. 1957 ttr Novak Cveta Jesih Mira 29. 12. 1957 Dr. Novak Cveta Jesih Mirma 30. 12. 1957 Dr. Južnič Vladienira — Spajzer Ruža 31. 12. 1957 Dr. Južnič Vladinaira Otten Marija 1. 1. 1958 Dr. Južnič Vladkntra Otten Marija Dežurni zdravnik posluje v Zdravstvenem domu Trbovlje, ul. 1. junija št. 4, tel. 83. ob delavnikih od 20. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih od 20. ure do naslednjega Šklovnega dne do 7. ure zjutraj. KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM TRBOVLJE; od 20: 12. do 23. 12. amer. barvni cinemascop film »DOLINA NASILJA;« od 24. 12, do 26. 12. amer. barvni zabavni film »V srcu mladih;« od 27. do 30. 12. amer. barvni glasbeni film »ZGODBA O GLENN MILERJU.« KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II»: od 20. do 23. 12. ameriški barvni film »KVARTOPIREC IZ MISSISSIPPIJA;« od 28. do 30. 12. amer. kriminalni film »GOSPOD 886.« KINO »SVOBODA« VIDEM — KRŠKO: od 14. do 15. dec, francoski film »JULIETTA;« 25. in 26. . 1,2. domači fUm »JUBILEJ GOSPODA IKLA;« 28. in 29 12. Ital. film »NA KONICI MEČA« KINO SEVNICA: 21. in 22. 12. angleški barvni film »PARIZ, MESTO ZALJUBLJENIH;« 28. ln 29. 12. amer. barvni film »HOUDINI.« KINO BRESTANICA: 21. in 22. 12 amer. barvni film »GOLA OSTROGA;« 25. in 26. 12. franc, komedija »STOPNICE ZA SLUŽINČAD;« 28. in 29. 12. amer. ppstolov. film »PUSTOLOVŠČINE DON JUANA.« MALI OGLASI PREKLIC Preklicujem besede, Izrečene proti Francu Rotarju za neresnične. — Martin Ramšak, Hrastnik št. 230. LIKVIDACIJSKA UPRAVA RADEČE bo 25. decembra 1957 prodala na Javni dražbi hladilno omaro v velikosti 200 litrov. — Ponudbe pošljite na naslov: Danilo Hočevar, likvidacijski upravitelj Radeče, RAZPORED OBISKOV PREDSTAV OB PRAZNOVANJU NOVOLETNE JELKE V TRBOVLJAH Kot smo že poročali bodo trboveljski malčki praznovali novoletno jelko v Delavskem domu. Svet »Svobod« ln prosvetnih društev občine Trbovlje jim je pripravil dve igrici, ki Jih bodo resnično razveselile. Igrico »Mogočni prstan« bodo uprizorili Svobodarji iz Centra, lutkovno igrico »Qar Trojan ima kozja ušesa«, pa lutkarji Lj. »Svoboda n«. Otroci bodo prihajali k predstavam po tem vrstnem redu: 26. decembra ob 10. uri za ospsvno šalo Trbovlje II — Čeče, Partizanski vrh; 27. decembra ob 10. uri za osnovno šolo Vode-Dobovec; 28. decembra ob 10. uri za gimnazijo Trbovlje; 29. decembra ob 10. uni za predšolska mladino s starši. 26 decembra ob 15. uri za osnovno šolo Vode-Dobovec; 27' decembra ob 15. uri za gimnazijo Trbovlje; 28. decembra ob 16 uti z« osnovno šolo Trbovlje H. Čeče, Partizanski vrh; 29. in 30. decembra ob 15. uni z« firectfplsko mladino v spremstvu staršev. ‘ Starši oziroma odrasli plačajo vstopnino po 20, 30 ali 40 dinarjev. Občinski odbor SZDL prosi. Oa prihajajo šoloobvezni otroci po gornjem načrtu. vah kmetijstva v občini, kar je mladince še posebej zanimalo. Poudaril je važnost kmetijske šole v kraju, ki je okrajnega značaja, nadalje omenil važno delo, ki ga bodo odslej opravljali aktivi mladih zadružnikov. Mladinci, ki aktivno delujejo v zadružništvu, morajo sprejeti nove metode dela in z njimi seznanjati ostale. V drugem delu svojega poročila je predsednik seznanil navzoče z opravljenim delom v preteklem letu. Velika ovira za uspešnejše delo j® bila velika oddaljenost osnovnih organizacij med seboj ln s tem v zvezi prešibka medsebojna povezava. V občinski mladinski organizaciji je vključenih 11' osnovnih organizacij 6 preko 650 mladinci. Delovnih akcij ni bilo mnogo, v glavnem pa so mladinci gradili športna igrišča. Enaindvajset mladincev je bilo izvoljenih v, delavsko samoupravljanje, kar je posledica vse večjega zanimanj a mladih ljudi za vprašanja proizvodnje in samoupravljanja. Politično - ideoKdfco delo v mladinskih organizacijah bo komite izvedel v več etapah. Z raznimi predavanj; bo mladincem prikazal, kolikšna in kakšna je njihova naloga v družbenem življenju in pri graditvi socializma- Strokovno in ideološko bo mladince pripravljal za sprejem v Zvezo komunistov in ae boril za še večjo razširitev mladinskih vrst. Delo, ki ga bo opravljal komite v prihodnje, bo veliko in odgovorno. Vendar bo to delo res uspešno le takrat, če bodo mladinci pokazali voljo do dela in če bodo v stalnem kontaktu med seboj. OBVESTILO Trgovsko podjetje »KRKA« — na malo, poslovalnica 1, Senovo, obvešča vse cenjene odjemalce, da bo v dneh 3. in 4. januarja 1958 poslovalnica zaprta zaradi Inventure. Cenjene odjemalce prosimo, da si potrebne predmete pravočasno preskrbe. Iz Hrastnika Izreden zbor volivcev v Sp. Hrastniku. — Občinski ljudski odbor v Hrastniku je razpravljal o tem, da skliče izreden zbor volivcev terena Zasavje in Podkraj. V glavnem zaradi preimenovanja tega dela Hrastnika. Vsi volivci so s0 strinjali s predlogom, da se ta kraj preimenuje v Hrastnik čez Savo. Volivci so obravnavali še druga vprašanja, med njimi škodo, ki Jo povzročata v stanovanjskih hišah čez Savo dim in prah. ki uhajata iz dimnika trboveljske Elektrarne. Hrastniške nerodnosti. — V hiši zasebnika S. F. v Hrastniku morajo stanovanjske stranke plačevati vodarino do 50,— din' na osebo, čeprav v hiši m vodovoda in morajo stranke hodit; po vodo čez cesto. Prav tako je dal lastnik te hiše travnik okrog nje na debelo politi s fekalijami, kar je v nasprotju s higienskimi predpisi, nadalje dela to »gnojenje« obupen smrad okrog hiše. da stanovalci ne morej o odpirati oken. Ravno tako stranke ne smejo imeti dkrog hiše drvarnic za kurjavo in morajo drva shranjevati v kuhinji, tako da ne veš. al; so to kuhinje ali drvarnice. Nihče se noče lotiti pravilno rešitve teh vprašanj. Novoletna jelka. — Se nekaj dni nas loč; od novoletne jelke. V Hrastniku so zadevne priprave v teku. za kulturne prireditve za otroke in za okrasitev prostorov so že poskrbeli. V Sp. Hrastniku se bodo otroci razvedril; pr; gradu, kjer bodo zanje pripravljene gugalnice, strelišče, ribolov itd. Dramdka sekcija pripravlja igrico »Dedek Mraz,« ponovili bodo. igro »Kralj Malilban,« lutkovno gledališče z rudnika pa bo uprizorilo igrico »Začarani grad.« Program pripravlja nadalje otroški vrtec. Vsi otroci po terenih bodo obdarjeni. prav tako bodo imel; kolektivne obdaritve po šolah, vrtcih ln pionirskih odr*h. Vsega prinesel dedek Mraz. samo če se bodo otroci pr vi*o učil; in starše ubogali. Lepa nagrada. — V tekmovanju mladinskih organizacij v Hrastniku je dosegla prvo mesto mladinska organizacija terena II — steklarne in kemične tovarne. Za nagrado je dobila zračno puško. Drugo mesto so zasedli mladinci iz Turja. Rekorden Izvoz. — Steklarna v Hrastniku bo v mesecu decembru dosegla rekord v izvozu steklenih izdelkov. Tako bo v tem mesecu odposlala kar 10 vagonov ekspertnega blaga v Holandijo. Zahodno Nemčijo Italijo, Anglijo in Švico. Kvaliteta steklenih izdelkov tovarne je znatno napredovala, zate je večie povpraševanje Po njenih izdelkih. Upokojenci, pozor! Novi zakon o pokojninskem zavarovanju prične veljati 1. januarja 1958. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Trbovljah ima pred seboj ogromno nalogo. Prevesti Ni moral po uradni dolžnosti nad 5000 starostnih in družinskih pokojnin in rešiti zahtevke, katerih bo verjetno tudi nekaj tišoč. Njegovi uradni prostori so majhni in natrpani s spisi nad 8000 upokojencev in invalidov. Tudi referentov za pokojninsko službo je premalo. Zaradi velikega dela uvaje zavod po sklepu izvršilnega odbora za vse stranke samo dva uradna dneva v tednu, in sicer vsak torek in petek od 8. do 13. ura. Ta ur.editev velja tudi za podružnico v Krškem, kjer prav tako posluje pokojninski odsek. V interesu samih upokojencev je, da upoštevajo gornjo ureditev, ker bodo na ta način tudi sami pripomogli, da bo prevedba pokojnin čimprej opravljena. Akontacije na nove pokojnine bodo izplačane za februar 1958 in ne že za januar 1958, kakor so časopis prvotno objavili. Po novem zakonu bo zavod prevajal in reševal samo zahtevke uživalcev starostnih in družinskih pokojnin. Invalidnine in invalidske pokojnine do izdaje zakona o invalidskem zavarovanju ne bodo prevedene, zato naj prizadeti sedaj še ne vlagajo zahtevkov, ker bi s tem po nepotrebnem obremenjevali zavod. Zakon o Invalidskem zavarovanju bo predvidoma sprejet prihodnje leto. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADITELJ BREŽICE Opravlja kvalitetno visoke in nizke gradnje. Doslej opravljena dela so temu dokaz. ČESTITAMO K DNEVU JLA IN NOVEMU LETU. *! MARIMM LIPOVŠEK * sr FRANC KOPITAR. 39. — Mali je postala radovedna, kaj je. Zato je tudi ona vstala ln prišla v kuhinjo ravna v trenutku, ko sta vstopila Bojan in ranjeni partizan. Partizan je opazil, da se je žena zdrznila. Zato ji je rekel: »Nič se me ne bojte, mamca! Švabi sc me ranili, do tovarišev ne morem, pa sem se zatekel k v mn. Prosil bi vas, če mi sedaj pomagate.« Bojanova mama je hitro pripravila ovoje, ki jih je imela doma, in prinesla tople vode. Z Bojanom sta začela umivati ranjenca In ga obvezala. Bilo je že zadnji čas, saj je partizan Izgubil precej krvi 40. — Ranjenec je ostal dalj časa pri njih. Mati je skrbela zanj kakor za lastnega otroka. Ob večerih je partizan, potem ko je malo okreval, pripovedoval Bojanu o partizanih, Bojan pa je vneto poslušal in si v mislih predstavljal partizansko taborišče v gozdu, taborni ogenj. Partizan je vedno znova poudarjal, da vlada med partizani pravo tovarištvo in odkritosrčnost, in da je vsak pripravljen pomagati tovarišu v nesreči. Te besede si je Bojan najbolj zapomnil. Partizan je okreval in kmalu zapustil Bojana. 41. — Pred odhodom je Bojanu še povedal, kje se zadržuje njihova enota, in ga povabil, naj jih obišče. Ko je skopnel sneg in so začeli zeleneti gozdovi, se je nekega popoldneva res odpravil. Pred odhodom je šel še v votlino in vzel dva samokresa. Sklenil je, da jih ho dal partizanom. — Že precej časa je bil Bojan na poti, a se mu je zdelo, kot da je šele odšel z doma. Hodil je s tako lahkoto in tako hitro, kot še nikoli. Kmalu je med drevjem zagledal partizansko taborišče, prav tako, kot mu je povedal partizan. 52. — Taborišču se je bližal 1 negotovostjo. Stražar ga je ustavil in vprašal, kaj išče tod? Kakor nalašč je prav tedaj prišel ranjeni partizan, ki je Bojana takoj spoznal. Partizan ga je peljal naravnost h komandirju ln mu povedal, da se je prt njih doma zdravil pozimi, ko je bil močno ranjen. Komandir mu je v znamenje zahvale krepko stisnil roko in ga potrepljal po rami. Bojan je bil tega zelo vesel. Stran 6 NAROČILNICA Naročam »Zasavski tednik* in prosim, da mi ga začnete pošiljati a__________ Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice. Ime in priimek ________ ___________ Kraj _______________, ulica _____________štev. Pošta _______________ ' __ Podpis: »»♦»»♦»♦•»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»m««*« FLORENTINA XXX. nad. (Priprave.) Posrednik za nepremičnine Pierre Renard iz Biaritza je napravil zelo kisel in iznenaden obraz, ko sta ga poiskala dva gospoda v njegovi pisarni. Rekla sta, da sta prišla iz Pariza in da želita najeti zasebno hišo ali vilo, če je kaj takega moč najti v bližini. — Ah gospoda — vzklikne Pierre — zelo težko, posebno danes, verjemite. Ti Nemci so preprosto vse pograbili, in zaplenili, a razen tega, v vasi je mnogo pre-seljencev. Zato mislim, da boste težko našli nekaj podobnega ... Saj razumete: stvar je razmeroma težka ... — Bodimo kratki, gospod. Denar ne igra vloge. Za ceno niti ne vprašamo. Vendar ne morem ničesar obljubiti. Povem vam, da je zelo težko najti zasebno prazno hišo. Vsekakor moram nekoliko razmisliti in vprašati. In Renard zamišljeno gogladi svojo brado... Pol ure kasneje sta Sonderfiihrer Rali in feldvvebel Schwarz postala najemnika neke osamele vaške hiše. Hiša je bila pred pragom Biaritza. V tej hiši naj bi se torej razvijal sestanek med angleškim polkovnikom Dadliyem, se pravi feldweblom Schwarzem in šefi organizacije »Corps France-Belge«. Ta hiša naj bi postala »tajinstvena centrala* Secret Servisa v Južni Franciji. , Zadah po plesnobi je udaril v obraz feldvvarzu Schwarzu in Ralfu, ko sta odklenila vrata hiše. Po vseh sobah, pohištvu in stenah je ležal debel sloj prahu. Zrak je bil težak in zadušljiv. Ze leta v tej hiši ni nihče stanoval. Ralf in feldwebel sta se kmalu lotila dela. Kupila sta stare in nove časnike, angleške in francoske knjige ... Potem sta kadila kot Turka angleške cigarete, da bi se tisti specifični vonj angleških cigaret vpil tako rekoč v stene in pohištvo. Kmalu nato je feldwebel Schvvarz olupil čebulo, jo prepražil in pripravil jed. Po vsej hiši se je začel širiti duh po praženi čebuli. Tudi ta vonj se je moral vpiti v zidove hiše, kajti le-ta je morala pri obiskovalcih ustvariti sodbo, kakršno so želeli Nemci, to je, da v hiši dlje časa stanujejo ljudje. Vsak obiskovalec organizacije »Corps France-Belge« bi moral spoznati in imeti občutek, da je v tej hiši zares center »Secret servisa«, da je v hiši resnično »tajinstvena centrala«, o kateri je Prosper govoril. V predsobi je na obešalniku visel feldweblov angleški plašč, na katerem je bila dobro vidna tvrdka nekega angleškega krojača. Zraven plašča, seveda, nepogrešljivi dežnik. Zunaj se je zmračilo. Ralf in feldwebel sta se zadovoljno odpravila v hotel. Mimogrede sta kupila še steklenico pravega whiskyja. Tako sta počasi pešačila vzdolž promenade ob obali. Srečala sta veselo druščino Francozov. Trije moški in nenavadno lepa ženska. Nenadoma Ralf močno prime feldvvebla za roko in ga pelje v neko stransko ulico. — Kaj pomeni to, sto vragov? — vpraša feldwebel začudeno. Ralf položi prst na usta in pokaže na skupino Francozov, ki je šla mimo. — To so oni: Florentina in oba Belgijca: polkovnik Zoren in major Ther — zašepeta Ralf, ko se je skupina oddaljila. — Ni dosti manjkalo, pa bi naletela nanjo. Potem bi bilo konec našega načrta in z vašo vlogo angleškega polkovnika. Menda niso opazili? Torej, so že prišli. Ralf in feldwebel sta se napotila v svoj hotel. KDO IMA BOLJŠE ADUTE? Ni preteklo niti pol ure po njunem prihodu v hotel, ko je zazvonil telefon. — Kaj je? — vpraša Ralf nestrpno. — So morda kaj videli? — Ne odgovori Prosper. — Zelo smo se prestrašili in že sem mislil, da je vse končano. Ralf je preslišal to opombo. Potem je dal točen naslov in opisal izposojeno hišo. Nadaljevanje sledi . S JfefS; \ '-Bi : SVOJEVRSTNI VŽIGALNIK Ameriški vojaki na Japonskem zelo obžalujejo, da ne morejo, kakor prej, kupiti tamkaj neki zelo priljubljen spominček, namreč majhen vžigalnik, ki, če ga prižgeš, zaigra moderno popevko: »Ne, jaz prav gotovo ne bom zapa-lil svet«. — Vzrok, da teh vžigalnikov ni mogoče vqč dobiti na trgu, je v tem, ker je tovarna, v kateri so te vžigalnike izdelovali, do tal pogorela ... Šakali lajajo — karavana gre mirno naprej. (Arabski rek) Ujete živali peljejo s jeepom v živalski vrt Pred kratkim je izraelski doktor Dvorjecki, ki je bil zaprt v taborišču v Struthofu, čisto po naključju našel v izložbi neke cvetličarne v Tel Avivu nelco rastlino, ki domala sploh ni znana v Evropi, njeno latinsko ime pa se glasi »valeti kun ceginum«. To rastlino uporabljajo v Braziliji in ostali Južni Ameriki zia okras stanovanj. Cvetovi te rastline so lepi, imajo velike' ovalne, podolgovate liste, ki so temnozeleni in posuti z belimi pikami. — Ta primer kaladiuma je v Izrael prinesel neki izseljenec, ki je tjakaj prišel iz Brazilije. Kaladium ima v sebi močan strup, ki ga Indijanci uporabljajo za namakanje svojih puščic. Zaradi te moči in vsebine, ki jo ima ta rastlina, so jo nemški doktorji raziskovali že leta 1940 in tudi objavili rezultate svojega dela. Sok te rastline, kaladium, vbrizgan v moške in ženske in tudi v razne živali, je dosegel to, da so vsi, ki so jim ta sok vbrizgali, postali popolnoma sterilni. Ko so to vprašanje popolnoma raziskali, so to najprej sporočili Hitlerju. Dr. Adolf Pokorni, dermatolog iz Komottaua, se je leta, 194,1 obrnil na Him-mlerja in-' mu predlagal, da bi se kaladium uporabljal za ste-ril-iziranje vseh ' sovražnikov Nemčije in to na prvem mestu proti Zidom in ciganom. Himm-ler je o tem obvestil Hitlerja in tudi dobil njegovo privolitev za sterilizacijo. Z nadaljnjim raziskavanjem iameni so strokovnjaki prišli do zaključka, da bi kaladium lahko gojili v navadnih steklenih rastlinjakih. Hitlerjeve! • so v ta namen izbrali Dachau in imeli namen, da tamkaj napravijo plantaže kaladiuma — to pa predvsem zaradi tega, ker so tamkaj razpolagali z neizčrpnim virom ljudi, ki bi jih lahko uporabili za eksperimente- Medtem pa se je zgodilo, da kaladium ni uspeval po tamkajšnjim podnebjem. Vse te podatke je dr. Dvorjecki prinesel na nedavnem kongresu v Cannesu. Zahvaljujoč okolnostri, da kaladium nri mogel rasti v Evropi, stotisoči in milijoni zaprtih ljudi po taboriščih Nemčije niso postali žrtve tega satanskega načrta. Q Nek,- Parižan je iskal preko malih oglasov v časnikih stanovanje v najem. Čez nekai dni pa je prejel pismo, ki se ie glasilo: »Dradi gospod! Vi. ste sedaj že gotovo dobili stanovanje, ki ste ga iskali. Prosim Vas, da mi odstopite Vaše prejšnje -stanovanje.« — S stanovanji je torej križ povsod po svetu. Ker nikakor n; bilo mogoče razgnati ljudi, ki so demonstrirali po ulicah Manizalesa (Kolumbija) in ovirali na njih reden promet, je mestni policiji prišlo na misel, da je iz kletke spustila dve velik; strupeni kači. Uspeh je bil sijajen, kajti po nekaj minutah ni bilo več nobenega demonstranta na cesti. Na srečo se tud; ni zgodilo nikomur nič hudega. Kaj pa, če bi se? Gospod D. F. Iz Gilijam Pampa je bil izredno ljubosumen. Svojo ljubosumnost je moral tudi plačati s šestmesečnim zaporom. Svojo prijateljico je namreč zaradi ljubosumnosti zaprl v svojo blagajno in jo držal zaprto tako dolgo, da bi se bila revica kmalu zadušila. Ce človek v službi zaspi se mu lahko pripeti kot se je nekemu nočnemu stražarju v neki veliki šoli v ZDA. Tatov; so v noči vdrli v šolo, razbili blagajno in odnesli iz nje ves denar. V blagajni io pustili samo pismo in 150 dolarjev s nripom-bo: »Ta denar 1e zaslužil nočni paznik ker nam je napravil dragoceno uslugo!« — Na srečo je prizadetemu pazniku uspelo, da je na sodišču dokazal, da je tatovom pomaga! samo posredno — namreč s svojim čvrstim spanjem! V nekem velikem hotelu v Stockholmu se Je zgodilo nekai nenavadnega: v nekem prostoru je nastal električni stik in je raztopil plinsko cev. Plin se je takoi razplamtel in vročina je raztopila neko vodovodno cev. Voda je udarila v cev; in pogasila ogenj. V ostalem se ni zgodilo nič hujšega. Edino, kar bi še pripomnili, je to. da je vse to trajalo samo nekaj minut in da osebju hotela aploh n; bilo treba intervenirati. Spet nekaj nenavadnega se je pripetijo nekemu žeparju v Milanu. V vozu cestne železnice je žepar smuknil nekemu potniku denarnico in skočil na ulico. Ko je pregledal denarnico, jo je udaril za tramvajem in ga dohitel ter v njem neusmiljeno premlatil okradenca: v denarnici je namreč našel sliko svo- je žene z ljubezenskim posvetilom ... ZAČETEK KVARTOPIRSTVA Več sto let je že tega, ko so tudi v Evropi začeli kvartati. Iz Italije se je kvartanje razširilo na Francijo, Nemčijo in Anglijo. Prve karte je Italija dobila z Vzhoda. Stare italijanske karte so imele 72 podob. Pred več kot 500 leti, preden so karte prispele tudi v Evropo, so se Kitajci In Japonci igrali z nekakšnimi ploščicam.! iz slonove kosti. — Iz izkopanin starih grobov v Perziji lahko sklepamo, da je bila obleka starih Perzijcev zelo podobna oblekam na kartah: kralja, dame in fanta. Iz tega torej povzemajo, da so karte prispele iz Perzije s trgovskim prometom in štejejo Perzijo kot začetnico igte na karte, VELIKE UMETNINE NA DRAŽBI Za denar se dobi vse. Ni še dolgo tega, ko so v ZDA prodali na dražbi umetnine iz zbirke ameriškega bankirja Ge-orgesa Durcyja. Ze prvi večer so na tej dražbi slik znamenitih mojstrov, dragocenega pohištva in zbirke srebrnih predmetov zbiratelj,- ponudili samo za slike 1,708.000 dolarjev, v vseh treh dneh dražbe pa celo 2.221.353 dolarjev. — Na tej dražbi se je zbralo preko 1.500 ljudi, seveda revežev. Tam so bili Nelson Rockefeller, grški m:"iarder Stavros Niarchos in drugi. z duhom Časa V Caenu, v Franciji, so zgradili cerkev v povsem modernem stilu. Cerkev nima zvonika, da ne bi motil slike okolice. Da pa bi bila cerkev še sodobnejša, je dobila aluminijasto streho. FINANČNA INŠPEKCIJA Mohamed V. mairočanski ja prvikrat obiskal Tanger v poslednjih desetih letih. No, tokrat je prišel semkaj kot suveren. Toda Tanger — mednarodno zbirališče tihotapcev, špijonov in druge svojati velikega stila — 'je samo izmenjal zastave. Življenje je ostalo pri starem. Edino davek na velike kupčije bo odslej romal na dvor sultana. Temu potovanju bi lahko rekli finančna inšpekcija ... ŽENITVENA KRONIKA Tengku Mohamed Arissin Ben Ahmed, 63-letni trgovec iz Singapora, se je oženil samo zato, da bi »zaokrožil število«. Tokrat je bila to njegova sedemdeseta ženi! AGATIIA CHRISTIE 8 Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Nick Buckley je odločno odkimala z glavo. »Bojim se, da ne,« je obžalujoče dejala. »Bon. Potem bomo to možnost izključili. Sedaj pride na vrsto tako običajno vprašanje v kinu in detektivskih romanih: kdo bi imel od vaše Smrti kakšne koristi, gospodična?« »To si pri najboljši volji ne morem predstavljati in zato se mi tudi Vse skupaj zdi tako neumno. Vidite, to je stara grozna škatla, zadolžena S hipotekami do dimnika s puščajočo streho. Kakšen premogovnik ali kaj dragocenega pač ne more biti skritega v tem skalovju.« »Torej je hiša zadolžena?« ‘Da. Kaj mi drugega preostane? Dva smrtna primera sta si sledila v kratkem obdobju. Najprej je umrl moj ded, ravno pred šestimi leti in za njim moj brat. To pa je moj gmotni položaj spravilo na rob.« »In vaš oče?« »On pa se je težko ranjen vrnil iz vojske domov, dobil pljučnico in umrl. Mojo mamo. je vzela smrt, ko sem bila še dojenček. Živela sem tukaj z dedom. On in moj oče se nista razumela, čemur se ne čudim in tako je oče imel za pametno, da me pusti tukaj — a sam se je odpravil po svetu. Gerald, moj brat, se prav tako ni razumel z dedom in če bi bila Jaz fant, se prav gotovo tudi ne bi razumela z njim. Stari oče, ki sem ga imela tako rada, je često dejal, da sem ostružek stare hiše in sem podedovala njegov značaj.« Smejala se je. »Mislim, da je bil stari pridanič, ki pa ga je spremljala sreča. V tem kraju se je govorilo, da vse, česar se loti, postane zlato. Ker pa je bil Strasten igralec, mu je kmalu vse splahnelo in po svoji smrti je zapustil, razen te hiše in pripadajoče zemlje, komaj še kaj. Jaz sem bila stara, ko je umrl, 16 let in Gerald dvaindvajset. Pred tremi leti se je Gerald pri neki avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil in posest je pripadla meni.« »In za vami, gospodična? Kdo je naslednji sorodnik?« »Moj bratranec Charles Vyse, odvetnik v St. Loou. Dober in častivreden, toda precej naiven. Daje mi odlične nasvete in se trudi odpraviti ino j a nagnjenja za potratnost.« •On uredi za vas tudi vse poslovne opravke* kaj?« »Da, če jih hočete tako imenovati, saj nimam veliko opravkov. Priskrbel mi je hipoteke in dal v najem vratarsko stanovanjsko hišico. »Ah, ravno to šerp Vas hotel vprašati. Ta je torej oddana?« »Da, Avstralcem. Croft, se pišeta. Zelo ljubezniva. Vedno me zastonj zalagata s povrtnino. Zgrozila sta se, da sem tako zanemarila vrt in mi gresta s svojimi večnimi nasveti in spodbudami že na živce. Mrs. Croft, reva, je invalid in ves dan poležava na otomani. Toda naj bo že kakorkoli, najemnino plačujeta redno in to je glavno.« »Kako dolgo sta že tukaj?« Približno sedem mesecev.« »No, preidimo na vašega bratranca, v ostalem, od mamine ali očetove strani?« »Materine. Kot dekle se je pisala Anny Vyse.* »Bien. Imate razen tega bratranca še druge sorodnike?« »V Vorkshiru še nekaj bratrancev in sestričen v drugem in tretjem kolenu, Bucklcy.« »Drugače nikogar?« »Ne!« »Potem ste pa zelo osamljeni.« Nick ga je presenečeno pogledala. »Osamljena? Kako čuden domislek. Večji del leta preživim v Londonu. In sorodniki so, veste, precej vplivni. Vmešavajo se v vse, v vsako stvar, vzgajajo in opominjajo. Veliko prijetneje je biti samostojen.« ® »Potem vam ne bom zaman izrazil svojega sočutja, gospodična, saj ste tako vseskozi mlada, moderna dama. Sedaj pa k vašemu gospodinjstvu.« »Ah, gospod Poirot, kako se to čudovito sliši! Ellen je dobra gospodinja. Iti njen mož, ki opravlja vrtnarska dela pa ni najboljši. Ker sem jima dovolila imeti pri sebi svojega otroka, jima dajem le malo plačila. Ellen skrbi zame, če sem tukaj, a kadar povabim goste, si najamem za ta dan kakšno pomoč, ki Jo pač morem stakniti. V ostalem imam za ponedeljek povabljene. Veste, je regatni teden.« »V ponedeljek in danes je sobota. Da, da. Le dalje, gospodična, va t prijatelji? Ti, ki so danes z vami v hotelu jedli?« »Freddie -Rice, svetlolaska, je namreč moja najboljša prijateljica. Ima precej priskutno življenje. Poročena je s pravo beštijo — človekom, ki pije, jemlje mamila in je sploh lump najhujše vrsto. Pred pol drugim letom ga je pustila in živi sedaj tako tjavdan. Res bi želela, da bi se mogla ločiti in bi poročila Jima Lazarusa.« »Lazarusa? Prodajalca umetnin v Bon Streetu?« »Da, Jim je edinec. Se koplje v denarju. Ste videli njegov voz? Je velik poštenjak In vdan Freddie. Povsod ju je videti skupaj. Konec tedna prebijeta v Majesticu ln bosta v ponedeljek med mojimi gosti.« »In soprog mrs. Ricesove?« »Lump! Nihče ga ne mara ln nihče ne ve, kje tiči. To pa otežuje Freddiin položaj, ker, če hoče zahtevati ločitev, mora vedeti, kje je.« »Molčim, gospodična.« »Uboga Freddie!« je dejala zamišljeno Nick. »Nekoč ga je iztaknila ln mu vse obrazložila, nakar ji je dejal, da privoli. Vendar gmotno tako slabo stoji, da si ne more privoščiti razkošja, da bi jo vzel k sebi v hotel, ker bi se moral zato zadolžiti. Zato mu je izročila Freddie vse, kolikor je še imela — on je vzel ln izginil. Od tedaj ni nihče še kaj slišal o njem. Sijajno sredstvo, kako, preskrbeti si denar!« »Sveta nebesa!« sem vzkliknil. »Moj prijatelj Hastings je razkačen,« Je pripomnil Hercule Poirot. Morate paziti na svoje besede, gospodična. Sele pred nedavnim se je vrnil iz daljnih nepreglednih pamp. Ker pa ni korakal s časom, se današnjega jezika še ni priučil.« »Ali je to vzrok za razkačenost?« Nick ga je osuplo pogledala s svojimi velikimi plavimi očmi. Mislim pa, da vsakdo ve, da so na svetu takšni pretkane). Kljub temu pravim, da je to pasje nesramen trik. Uboga Freddie je bila tedaj v taki denarni stiski, da ni vedela, kaj naj počne.« »Da, da, zelo neprijetna zadeva. In vaši preostali prijatelji, gospodična? Kapitan Challenger?« »George... Georga poznam že iz otroških let — ali že najmanj od petega leta. Dobra duša. ta Georg,« je končala. »Poročil bi vas rad, kaj?« »Tu in tam zopet omeni to. Takole v zgodnjih jutranjih urah ali po drugem kozarcu Porterja.« »A vi trdosrčno vztrajate?« »AH bi bilo prav, da bi se vzela? Saj sva vendar oba revna kol cerkvene miši.« '">alje prihodnjič.)