GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Ljubljana, torek, 21. marca 19S0
LETO XL, ŠT. 69 I POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
BORIS KIDRIČ
Včeraj popoldne se je v vsej Ljubljani zbiralo delovno ljudstvo, da se udeleži ob 17. velikega volivnega zborovanja v Litostroju, na katerem je govoril kandidat I volivnega okraja, član Politbiroja CK KPJ in predsednik Gospodarskega sveta FLRJ tovariš Boris Kidrič. Ze precej pred napovedano uro so se združili pred Litostrojem sprevodi z zastavami in transparenti. Na zborovanje so prišle tudi enote JA. Zbralo se je okoli 40.000 ljudi.
Ko je stopil na okrašeno tribuno tov. Boris Kidrič v spremstvu sekretarja CK KPS in predsednika vlade LR Slovenije tov. Mihe Marinka, članov Politbiroja CK KPS, zastopnikov Prezidi j a Ljudske skupščine in vlade LRS. Jugoslovanske armade, množičnih organizacij in kulturnih ustanov, ga je množica navdušeno pozdravljala in več minut skandirala: Tito-Partija!
Cerrrovalce je pozdravil podpredsednik mestnega ljudskega odbora tov. Fr. Sitar, tov. Boris Kidrič pa je imel naslednji govor:
je govoril na velikem
zborovanju v Litostroju
Tovariši in tovarišica!
V votivnih govorih, ki so jih imeli najodgovornejši ljudje naše dežele, rtasti v govorih tovarišev Tita, Karri ja, Rankoviča in Djilasa, so bili z as no besedo orisani velikanski uspe-. ki jih je naše ljudstvo že doseglo < svoji borbi za industrializacijo in risissem. Z odkritostjo, ki je mogoča ;clj tam, kjer snuje in se razvija res-r. čas ijudska demokracija, kjer se to-,j voditelji dejansko zavedajo odgo-rnosti pred svojim ljudstvom, pa je ■ tuđi govora o naših objektivnih lavah, ki seveda niso majhne, in o . ektivnih napakah organov naše ske oblasti. Sleherni pošteni držav-n mogel iz teh govorov ponovno nazorno razvideti, da naše ljudstvo njegova Partija bijeta veličasten ne le usoden za bodočnost naših •dov, temveč tudi zgodovinsko porn za razvojno pot vsega progre-eza človeštva.
ed našimi delovnimi ljudmi je a perspektiva. Težave, s katerimi orimo, da bi zbrisaii z naše zemlje :te posledice naše pclkolonialne ■klesti in zaostalosti — in te so i strmoglavljeni tuji in domači toatriorji — r.e bedo zaman. Obrobo do obilen sad. Naše ljudstvo s >jo Partijo in tovarišem Titom na o bo v svoji junaški borbi za res-ični socializem, za lepšo bodočnost ielovr-ega človeka, za socialistično demokracijo in človečnost — zmagalo. e:o bo zmago, pa naj bo njegova ga všeč ali ne komur koli na ?iu. Kakor je zmagalo v krvavi na-dncosvobodilni vojni, tako bo naše c!sivo iz lastnih sil, doseglo svoj cilj I 'I ;o pot. Zmagalo bo. pa naj bo j r - a zmaga ljuba ali neljuba bodisi! raznč imperialističnim krogom rta za-- -.■:■-■. okostenelim birokratom na •ni oda, ki so načela marksizma-leni-■ - ta zamenjali s »principi!! privili*
< ne birokratske kaste, se pravi, z održavnim nacionalizmom in šo-zznom, z zatiranjem sleherne svo-c 'me misli in iniciative ne le v po temveč tudi v znanosti, umeino-■ i kulturi z gorostasno izmišlje-ri zločinsko montiranimi procesi, pohlepom po izkoriščanju prirodnih •o astev in delovnih naporov delovnega ljudstva drugih narodov — vse ped zaščitno znamko njihove, bojda vsepovsod edino zveličavne formule socializjaa.
c?s je — kot je že nakazal tovariš J v Črnomlju — mi še vedno preklicano težko skalo v strmi oda vrh tega briga ni več tako n — begme — popustili ne bosa naj bo skala še tako težka m siva. dokler je ne prevalimo na
ariši, danes ne bom mnogo goli o uspehih, ki smo jih v splošnem dosegli, niti ne o občih vzrokih neobjektivnih težav in smereh naše
e.	O iem ste že slišali na drugih vjiih zborovanjih. In priznanje, ki ; ga bili deležni govorniki za svoja : rajanja, dokazuje, da se naše Ijod-..■ 3 jasno ia z moško odločnostjo zareda kako izgleda celota že prehojene , ati, in poti, ki je še pred nami, kaj sme že dosegli in kaj moramo še doseči. s čim je treba še potrpeti in kaj se da hitro popraviti, če se bomo dovolj vztrajno borili proti napakam.
Dovolite mi torej, da se v okviru ceio-te. ki yam je znana, ustavim cb tiskaterih posebnih, po našem mnenju 'renušno važnih vprašanjih našega ne-; ? rednega razvoja, in da jih skušam po svojih močeh razjasniti.
Trenutno se mnogo ukvarjamo z ašanjtm kart tekor tudi s probiert c® delovne säe in odkupa. Organi
•	se ljudske oblasti oziroma upravni
•	,an< našega gospodarstva imajo mno-
-os>a z ugotavljanjem, kje so bile
karte neupravičeno izdane. Z druge plati se sočasno borimo, da bi zmanjšali število delovne sile, kjer je je zaposlene preveč, medtem ko je drugod manjka. Hkrati je na terenu mnogo tožb o nepravilnostih in težavah pri obveznih odkupih.
Sovražnik našega ljudstva in njegove borbene poti bi spričo teh številnih in včasih tudi zelo neprijetnih, mučnih težav s kartami, delovno silo in odkupom lahko rekel: »Ha, so že v stiski in krizi — jemljejo karte, zmanjšujejo
K.
val
delovno siio in kregajo se s kmeiom.« Sovražnik nas tako tudi v resnici obrekuje. Marsikateri omahljivec, ki ni dovolj seznanjen z notranjimi zvezami v našem gospodarskem in družbenem dogajanju in ki ga bodejo v oči le dnevne majhne in velike nevšečnosti, kakršne se skoraj neizogibno pojavljajo v zaostreni borbi za gospodarsko zgraditev naše dežele, pa sem ter tja sovražnikovim klevetam vsaj deloma in začasno nasede.
Kako je torej s kartami, delovno silo in cdkupi? Kakšne so tukaj medsebojne zveze?
Kot je znano, smo v preteklem, se pravi, 1949. letu dosegli 304% tiste industrijske proizvodnje, ki jo je dajala predvojna Jugoslavija.
To pomeni, da smo v letih obnove in triletne berbe za Petletni plan pod vodstvom svoje slavne Partije in tovariša Tita našo industrijsko proizvodnjo za več kot dvakrat povečali v primeri s predvojno. Ta velikanski uspeh našega delovnega ljudstva pa ni samo rezultat občudovanja vrednega delovnega poleta naših delovnih ljudi in splošnih prednosti našega planskega gospodarstva, ki je likvidiralo predvojno kapitalistično anarhijo in nesposobnost kapitalistov, da izkoristijo vse obstoječe proizvajalne sile v deželi. Poleg teh dveh činiteljev Je moral nastopiti še tretji činitelj, da smo dosegli omenjene 304% industrijske proizvodnje. Kateri je bil ta tretji činitelj? Ta tretji činitelj je sprememba v socialni strukturi našega prebivalstva ali, z drugimi besedami, ta tretji činitelj je narast našega delavskega razreda in mestnega prebivalstva.
Leta 1931 je imela Jugoslavija 13 milijonov 982.000 prebivalcev, med njimi je bilo 19,363.060 ali 76,3% kmečkega prebivalstva in samo 3,319.000 ali 23,7% nekmečkega prebivalstva. 2e iz tega razmerja med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom leta 1931 je nazorno razvidno, da je bila stara Ju-
NOVI BEOGRAD bo letos sprejel prvih
7000 stanovalcev
-\a gradbišču Novega Beograda je zadnje dni zelo oživelo delo. Predvsem tedo končali prvih 21 velikih stanovanjskih zgradb s 1335 stanovanji, v katere se bo letos vselilo prvih 7000 stanovalcev Novega Beograda. Hkrati« pa bodo do konca leta postavili pod streho nadaljnjih takih 21 zgradb. Pospešeno bodo dovršili tudi dela v ve-kem študentskem naselju, kjer bodo kmalu dogradili prvih 3 velikih zgradb za študente, razen tega pa veliko študentsko restavracijo in gozdarsko fakulteto. V tem študentskem mestu do-do letos zaceli graditi novo ekonomsko in pravno fakulteto ter zgradoo za no-vinarsko-diplomatsko visoko šolo.
VHišM!
VREMENSKA NAPOVED ZA SREDO
Po rahlih krajevnih padavinah izbolj: šalile Temperatura ponoči 1 C. podnevi 18 C.
Prav tako bodo izvršili obsežna dela za ureditev vodovoda in kanalizacije.
Tudi v samem Beogradu je na gradbiščih oživelo delo. Letos bo dograjena velika zgradba ministrstva za zunanjo trgovino, kjer bo poleg 190 pisarniških sob tudi 60 stanovanj. Prav tako bodo dogradili tudi veliko zgrad-öo »Jugoslovanske knjige« na Tera-zijah. osemnadstropno palačo centralnega komiteja Ljudske mladine na Bulvarju Rdeče armade, ki bo imela 197 pisarniških prostorov.
Na Bulvarju Rdeče armade bodo v kratkem začeli graditi veliko moderno koncertno palačo, ki bo imela dvorano za 1800 sedežev in oder za 300 članov orkestra oz. zbora, razen tega pa še manjšo dvorano in vse potrebne stranske prostore. Koncertno dvorano bodo še letos zgradili do strehe, prihod nje leto pa jo bodo popolnoma dovršili. Palača bo opremljena z vsemi modernimi instalacijami, gradbeni stroški pa bodo znašali 180 milijonov dia.
goslavija kljub svojemu velikanskemu prirodnemu bogastvu industrijsko nerazvita, zaostala kmetijska in siromašna dežela.
Prav zaradi te industrijske zaostalosti je bil življenjski standard v stari Jugoslaviji tako nizek. Res je sicer, da takrat po iziožbah, trgovinah in skladiščih nikakor ni primanjkovalo blaga. Navzven je izgledalo, kot da bi bilo vsega v polnem izobilju. Toda to zunanje, paradno izobilje še zdaleč ni pomenilo, da je bilo delovnemu ljudstvu na razpolago toliko ali celo več blaga, kot ga je danes. Takrat, v starih jugoslovanskih časih, blaga kratko in maio- zaradi tega ni primanjkovalo, ker delavci spričo svojih nizkih plač, kmetje pa spričo nizkih cen kmetijskih proizvodov niso mogli blaga kupovati, ker trgovin in skladišč niso mogli izprazniti. Kdor torej — seveda izmed resnično delovnih ljudi — danes kar prehudo toži o splošnem pomanjkanju blaga, temu bi človek z ene strani zaželel bogato izložbo in polno skladišče privatnega trgovca, po drugi plati pa njegovo starojugoslovansko nizko plačo, pa bi kaj kmalu videli, kam bi se mož odločil, ali za staro, ali za novo. Hkrati pa rad priznam kot subjektivno napako nas vseh, da nam danes brez potrebe primanjkuje vrsta ariiklov, zlasti onih najdrobnejših, široke potrošnje. Naše plansko gospodarstvo je še vedno vse preveč usmerjeno samo na veliko proizvodnjo velikih strojev in vse premalo elastično, da bi spoznalo in izkoristilo široke možnosti drobne proizvodnje drobnih artiklov široke potrošnje. V tem pogledu moremo in moramo marsikaj popraviti.
V stari Jugoslaviji so bila najdonosnejša industrijska podjetja v rokah tujih finančnih magnatov, ki so profite izvažali v inozemstvo. Siromašna in zaostala domača industrija je kljub strahovitemu izkoriščanju delavstva dajala razmeroma majhno akumulacijo, pa še ta je ostaia v rokah privatnih parazitov. Stroškov za državno administracijo, za policijo, za vojsko itd. potemtakem ni nosila kapitalistična industrija, temveč jih je nosi! kmet, nosil pa jih je na svojih plečih tudi delavec, ki ga je poleg tega, da ga je skoraj do kraja izmozgal kapitalist, obremenila še država z raznimi posrednimi davki, taksami in dajatvami.
Nizek, skrajno nizek življenjski standard delovnega ljudstva v stari Jugoslaviji, ki se ga nekateri med nami niti ne spominjate več, ker pač človek pretekie težave rad pozablja, medtem ko ga trenutne huje bodejo v oči — ta skrajno nizki življenjski standard v stari Jugoslaviji je bil torej posledica dveh činiteljev: po eni strani brezobzirne eksploatacije domačih in tujih kapitalistov, po drugi plati pa splošne industrijske zaostalosti stare Jugoslavije.
Mi tega drugega činitelja, namreč splošne industrijske zaostalosti stare Jugoslavije, ne smemo pozabiti. Jasna stvar, osnovni vzrok za nizki življenjski standard delovnega ljudstva v kapitalističnih deželah je kapitalistična eksploatacija. Toda izkušnje dokazujejo hkrati, da je tam, kjer je industrija slabo razvita, standard še nižji kot pa tam, kjer so proizvajalne sile dežele večje.
iz tega pa izhaja, da za srečno bodočnost delovnega ljudstva, zlasti v industrijsko zaostalih deželah, še ni dovolj samo zrušiti oblast buržoazije in nacionalizirati osnovna proizvajalna sredstva. Po zavzetju oblasti in nacionalizaciji je tudi potrebno premagati posledice preteklosti, premagati industrijsko zaostalost, razviti veliko in racionalno industrijo, ki je predpogoj za lažje in racionalnejše delo, za sistematično stopnjevanje življenjskega standarda delavca in kmeta. Prav zaradi tega je tovariš Tito dal iniciativo za industrializacijo naše dežele. Prav zaradi tega je naša Partija organizirala borbo za izvedbo prvega Titovega petletnega plana.
Toda industrializacija zaostale dežele ni tako enostavna stvar. Treba je proizvesti milijone in milijone ten cementa, samo da se lahko postavijo industrijske zgradbe bodočih fabrik. Treba je proizvesti sto tisoče ton železa, samo da se iz njega izdelajo stroji bodočih fabrik. In če industrijsko zaostala dežela ni imeia dovolj žeieza, električne energije, premoga in drugih pogonskih sredstev, potem je treba milijone in milijone ton cementa in železa in milijarde dinarjev vložiti v te predpogoje zs nadaljnjo industrializacijo, da, recimo, o transportnih sredstvih — cestah in železnicah, vagonih, kamionih — ki so za funkcioniranje moderne industrije življenjsko potrebna, sploh ne govorimo.
Vidite, tovariši, pot industrializacije je zapletena in naporna, preden dospemo v zadostni meri do tiste industrije, ki neposredno dviga življenjski standard, se pravi, do industrije, ki daje potrošno biago, tekstil, čevlje in. vso drugo neskončno vrsto drobnih življenjskih potrebščin.
Prav zaradi tega in kljub dejstvu, da smo dosegli že 304% predvojne industrijske proizvodnje, še vedno nimamo takega življenjskega standarda, kot ga želimo. Toda mi ga bomo dosegli, zato nam je porok dosledna pot naše industrializacije, od katere ne odnehamo, pa naj se zunanji in notranji sovražniki naše dežele in našega delovnega ljudstva še toliko trudijo.
Dovolite mi, da se po tem nekoliko stranskem skoku v svojem govoru vrnem k prvotnemu izvajanju.
V osmih letili stene Jugoslavije,
namreč med leti 1S31 do 1939, je jugoslovanska .prebivalstvo sicer naraslo skoraj za 2 milijona in doseglo številko 15,703.000, toda socialna struktura se ni iznremeuila. Kmečko prebivalstvo je naraslo za 1,300.000 in dosegio številko 11,988.080, nekmečko pa je naraslo samo za 408.000 in doseglo 3 milijone 7X5.060. Razmerje je ostalo torej isto. Kmečkega prebivalstva je bilo še vedno 76,3%, nekmečkega pa samo 23,7%. Jugoslavija je še vedno os ta 12 industrijsko skrajno nerazvita dežela.
Nova Jugoslavija pa je v spremembi socialne strukture v pičlih nekaj letih dosegla velikanski skok. Leta 1949 je znašalo število prebivalstva 16,100.000. Med temi 16,100.090 prebivalcev je 11,109.000 kmečkega prebivalstva, torej za več kot 95G.000 manj kot 1939. leta. Nekmečkega prebivalstva pa je 4 milijone 991.000, torej za več kot 1,200.000 več kot 1939. leta. Pripominjam, da so kmetijski deiavci, ki spadajo k delavskemu razredu in sprejemajo garantirano preskrbo, v tej statistiki vključeni med kmečko prebivalstvo.
Po omenjeni statistiki imamo mi sedaj 69% kmečkega prebivalstva, 31% pa nekmečkega prebivalstva. V primeri z letom 1939 je nekmečko prebivalstvo naraslo za okoli 40%, v primeri z letom 1931 pa za 50%, medtem ko je kmečko prebivalstvo v primeri z letom 1939 padlo za okrog 8%.
Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi prvič, ■da smo morali povečati število industrijskega delavstva in nekmečkega prebivalstva sploh, če smo hoteli dvig' niti industrijsko proizvodnjo, ki je predpogoj naše gospodarske moči in neodvisnosti naše dežele kakor tudi življenjskega standarda kmetiškega in industrijskega delovnega ljudstva.
Iz tega sledi drugič in predvsem, da moramo danes s kmetijskimi proizvodi prehranjevati 50% več industrijskega in mestnega prebivalstva, da pa te proizvode proizvaja 8% manj kmečkega prebivalstva, kot ga je bilo pred vojno. Od tod, tovariši, naše trenutne težave s prebrano in odkupi.
Mar te težave pomenijo, da smo zašli v stransko ulico, v zagato brez izhoda? Mar te težave pomenijo, da je bila naša pot industrializacije in spremembe socialne strukture našega prebivalstva — nepravilna? Nikakor ne! Te težave pomenijo samo to, da smo Prekoračili dobro polovico poti, da p3 je druga polovica še vedno pred nami.
Preden izvajam dalje, želim poudariti, da se je nova Jugoslavija delovnemu kmetu oddolžila za bremena njemu samemu neobhodne industrializacije v znatni meri že vnaprej. Dala mu je fevdalno in veleposestniško zemljo. Rešila ga je pijavk in bank in ga razdolžila. Zaprla je škarje med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov v korist kmeta za okoli 30%, kar pomeni, da se je kmetiški
V skoraj sleherni vasi na fr; morskem pozdravlja Delujočega že Gd daleč lep in domiseln slavolok. — Na sliki: Predvolivni slavolok v Ajdovščini
plačilni budžet izboljšal za na ima ni 50%.
Pa da razmišljamo dalje. Ce hočemo industrializirati deželo, je treba brez dvoma večati število industrijskega prebivalstva. To je vsakemu jasno. Vsakemu je tudi jasno, da industrializacija dežele pomeni več industrijskega blaga tako za kmeta kakor za delavca.
Toda povečano število industrijskega prebivalstva hkrati zahteva več kmetijskih proizvodov za prehrano industrijskega in mestnega prebivalstva.
Kako priti do teh proizvodov? Mar ne delamo ravno nasprotno? Mar ne povečujemo po eni strani število industrijskega in mestnega prebivalstva in zato zahtevamo večje količine kmetijskih proizvodov, po drugi strani pa hkrati s spreminjanjem socialne strukture zmanjšujemo proizvajalno moč kmeta?
Kdor bi mislil površno, bi menil, da :e temu res tako. Toda kdor misli nekoliko globlje, ta ve, da industrializacija naše dežele bliža tisti čas, kc
orodja in agrotehnična sredstva, ki mu bodo olajšala delo, ki nra bodo omogočila, da z lažjim delom in z manj delovne sile proizvaja neprimerno vež proizvodov, kot pa jih dosega čsaes.
Samo pot industrializacije je tisfa pot, ki bo že v bližnji bodočnosti dala kmetu neprimerno več industrijskega blaga, tekstila, obutve itd., kot mu ga dajemo doslej. Samo pet industrializacije je tista pet, ki bo delovnemu kmetu dala že v prihodnjih letih v večjih količinah tudi moderna proizvajalna sredstva, traktorje, sejalne in kosiine stroje, ki mu bo torej zmanjšala njegov delovni trud in povečala njegovo storilnost.
Pot industrializacije je potemtakem enotni življenjski interes tako našega delavstva kakor našega kmeta. Industrializacijo naše dežele terja lepša bo-dočnost našega deiovnega ljudstva — tako kmetiškega kajter delavskega. Brez industrializacije — maio tekstila, malo obutve, malo vsakovrstnega drugega potresnega blaga. Po poti indu-trializacije — vse več tekstila, obutve.
bomo našemu kmetu že v večjih ko-1 V5e drugega vsakovrstnega potroš-ličinah dali moderna proizvajalna j	Nadaljevanje na drugi strani
Kmetje v stari la novi Jugoslaviji
/z predvalime&a	for. ministra A. Res-nk€n>1iča
Hankovičevo, 20. marca. Včeraj je na predvolivnem zborovanju, ki se ga je udeležila velika množica ljudi iz mesta ter bližnje in daljne okolice govoril član Politbiroja CK KPJ, minister za notranje zadeve zvezne vlade tovariš Aleksander Rankcvič.
V svojem govoru je najprej omenil svetle tradicije mesta in okraja Ran-kovičevo in žrtve, ki jih je ta okraj prispeval k osvoboditvi, nato pa govoril o naporih in uspehih v graditvi socializma. Na vprašanje, zakaj je bila edino v Jugoslaviji med vsem* evropskimi državami narodnoosvobodilna borba uspešna in okronana z zmago ljudske revolucije, je tov. Rankovič takole odgovoril: Objektivni razlogi za to so vsekakor obstojali v vseh državah zasužnjene Evrope in Jugoslavia Ki glede tega nobena izjema. Gre pa za sposobnost posameznih partij, da y danem trenutku izpolnijo svojo zgodovinsko nalogo, gre za jasno partijsko linijo. za neomajno usmeritev k oboroženi vstaji, za ljudsko revolucijo v pogojih osvobodilne borbe, gre za povezanost partijskega vodstva z množicami. Teh subjektivnih pogojev pa niso ustvarila in tudi niso mogla ustvariti tista vodstva, ki so iz oddaljenosti tri tisoč km skušala po radijskih postajah organizirati in voditi borboi množic, pa tudi ne tista, ki so bila v svojih državah in so šablonsko izvajala doktrinarna navodila od zunaj, ki so bila pogostokrat nepravilna s stališča splošne borbe proti fašizmu ter s stališča specifičnih pogojev v vsaki posamezni državi.
Minister Rankovič je nato nadaljeval, da so zlobe in obrekovanja in-formbirojevske propagande. Složno z reakcionarnim delom tiska na zahodu trobilo o nezaslišanem nasilju v naši državi, o aretacijah več stotisoč ljudi itd. Govore, da je našemu ljudstvu iztrgana oblast iz rok. da so bivši četniki in ustaši prevzeli ljudske odbore, da so predstavniki starih buržoaznih reakcionarnih strank glavni kandidati Ljudske fronte na teh volitvah.
S takšnimi obrekovalci se ni potrebno pričkati, je dejal nato tov, Rankovič nato pa navedel podatke o socialnem sestavu kandidatov, ki se na volitvah volijo za Zvezni svet in Svet narodov Kandidira 197 delavcev. 92 kmetov. 282 intelektualcev, 49 nameščencev Skupno število kandidatov potemtakem 638. V tam številu
je 54 oficirjev Jugoslovanske armade ki prav tako izvirajo večji del iz VTst delavcev ali kmetov. Ce pristavimo k temu, da je med vsemi kandidati 367 imetnikov »spomenice 194!«. tedaj je jasno, kdo so naši kandidati. To so ljudje, ki jih pozna naše ljudstvo po njihovi brezmejni vdanosti stvari socializma ter po njihovem aktivnem delu pred vojno, med vojno in po osvoboditvi — naše domovine — v delu za obnovo in socialistično izgraditev.
Tovariš minister je nato navedel nekaj podatkov o delovnih kmetih v stari Jugoslaviji v primeri z današnjim položajem v naši socialistični državi.
V	staori Jugoslaviji je imelo v rokah 115.800 vaških bogatašev nad 40 »/« zemlje, 1,305.000 siromašnih kmečkih družin pa je živelo na 25 «h, zemlje-pol milijona kmetijskih delavcev pa ni imelo nič zemlje. Na tisoč gospodarstev ni imelo pluga 379 gospodarstev, lesenih plugov pa je bilo 403.060.
Kako so takrat reševali probleme vasi in kmetov, najbolje kaže agrarna reforma, po prvi svetovni vojni, V Bosni in Hercegovini je bilo na primer razdeljenih 775.000 ha zemlje med
111.000	družin. Peščici veleposestnikov, ki so to zemljo nekoč brezplačno odvzeli kmetom, , pa je država izplačala večsto milijonov dinarjev in sicer iz davka, ki ga je pretežno zopet plačal kmet. Davki, ki so bremenili kmete, so bili ogromni. Kmečki dolgovi so leto za letom naraščali in so samo od L 1924—1927 po takratnih uradnih popisih znašali 7 milijard dinarjev.
Po agrarni reformi v novi Jugoslaviji takoj po vojni so dobili:
kmetje brez zemlje — 70.70! družin 144.762 ha, siromašni kmetje 80.000 družin 141.333 ha. kmetje brez zemlje in siromašni kmetje — neomejeno, 99.960 družin 126.958 ha. notranji kolonisti — 23.176 družin, 100.160 ha in zvezni kolonisti — 42.587 družin, 235 tisoč 910 ha, dopolnitev KOZ — 48 tisoč 245 ha, zdravstvene socialne in prosvetne ustanove — 20 052 ha, državna podjetja in ustanove — 39 650 ha itd.
V	naši socialistični državi se zlasti posveča pozornost kreditiranju kmetijstva. V 1949. leto so se kmetijske zadružne organizacije v LR Srbiji poslužile investicijskih kreditov v znesku 1.325.388.000 din.
Za leto .,1950 je planirano, da se in-
vesticije kmetijskih delovnih zadrug finansirajo z 4.251,528.000 din.
V politiki cen se jasno kaže skrb naše vlade za pravično blag. izmenjavo med vasjo in mestom. Danes država plansko določa cene industrijskih izdelkov. prav tako pa tudi kmetijskih pridelkov. Indeks cen kmetijskih in industrijskih predmetov nam v primerjavi z indeksom cen teh proizvodov v predvojnem razdobju stare Jugoslavije jasno kaže, da so škarje cen ugodnejše za kmete, kar pomeni, da lahko vaški pridelovalec po vezani trgovini kupi več industrijskih predmetov za isto količino svojih pridelke v kot je to mogel !. 1939. Ce primerjamo sedanje cene kmetijskih in industrijskih proizvodov s cenami iz
1.	1939, dobimo tole sliko:
Kmet je lahko dobil s 106 kg pšenice tele posamezne industrijske predmete:
Osi za vozove 1. 1939 13 8 kg, danes
16,4	kg; kos 1939	—4 kose, 03nes
8 kos; sladkor v kristalu 1939 — iO.l kg, danes 12,5 kg; sel 1939 —
50.6	kg. danes 137 kg; petroleja 1939 —
21.7	i, a danes 37,4 litra; cigarete Ibar 1939 — 38 zavitkov, danes 103 zavitke. Za 1 par meških visokih čevljev z usnjenim podplatom iz boksa je maral dati kmet v 1. 1939 195 kg pšenice, a sedaj — po vezani trgovini daje 145 kg, oziroma 50 kg manj kot !. 1939. za 1 plug je v !. 1939 dajal 320 kg pšenice, danes pa daje 479 kg.
Socialistična graditev na naši vasi z naglimi koraki napreduje iz dneva v dan. Prvega marca letos je bilo v naši državi 6.798 kmečkih obdelovalnih zadrug z 353.872 gospodarstvi In 1,903.663 ha poljedelske površine. Kmečke obdelovalne zadruge, državna kmetijska posestva in gospodarstva poljedelskih zadrug imajo skupno 2,610.807 hektarov ali 25.9 % skupne poljedelske površine.
Samo lani je bilo izročeno iz naših tovarn našemu kmetijstvu: vprežnih plugov 41.632, vprežnih obdelovalnih strojev 9.736, bran 20.324, miaiilnib strojev 581, umetnega gnojila 81.600 ton, veterinarskih sredstev za 149,973 tisoč dinargev. itd.
Svoj govor je tov. Rankovič končal z pozivom, naj volitve potrdijo odločnost naših narodov v borbi za obvarovanje pridobitev naše ljudske revolucije, v borbi za socializem in neodvisnost naše države.
Govor Borisa Kidriča v Litostroju
Nadaljevanje s 1. strani
nega blaga. In ne samo to. Brez industrializacije — veliko znoja, hudo žuljale roke in majhen obseg produkcije. Po poti industrializacije — lažje delo in skoki v obsegu produkcije. Pa tudi to, tovariši, še ni do kraja bistveno. Brez industrializacije — gospodarska odvisnost od inozemstva in slaba obrambena sila naše dežele, se pravi, naša borba za našo resnično neodvisnost bi ostala samo na pol poti. Po poti industrializacije — taka gospodarska moč po prirodi bogate de ele da smo lahko v izmenjavi dobrin med človeštvom ravnopravni partner ravnopravnimi. Po poti industrializacije — taka obrambena sila naše dežele, da bo hkrati z zgodovinsko izpričanim junaštvom naše hrabre vojske tudi njena tehnična moč varovala našo svobodo in omogočala, da v miru gradimo svojo domovino.
Kdor ja za blagostanje našega de« lovnega ljudstva, za vsestranski pro-cvit naših narodov, za srečo tako našega delavca kakor kmeta, za njuno r.eccnajno enotnost, za našo svobodo, ki smo jo izbojevali s toliko krvi in življenj, za mir in mirno graditev naše bodočnosti — kdor je za vse to, ta je za industrializacijo naše Jugoslavije, kakor je zanjo dal iniciativo tovariš Tito in kakor je zanjo organizirala borbo naša slavna in junaška Partija.
Kot sem že nakazal, tovariši, smo na poti v to in teko industrializacijo dospeli do tistega prehodnega obdobja, ko je naša industrija že ogromno napredovala, ni pa še kmetijstvu ustvarila onih materialnih pogojev, da bi lahko dajalo več proizvodnje, kot je daje sedaj. Rekel sem že, da je to le prehodno obdobje in da so težave, ki izvirajo iz njega, le prehodnega značaja. Nadaljnji napredek naše industrije bo v nekaj letih bistveno poveča! tudi produktivnost našega kmetijskega dela. Prav zato se moramo znajti v tem prehodnem obdobju, v katerem se nahajamo sedaj, da bi namreč iz trenutnih težav čim laže izšli, da jih ne bi povećavali brez potrebe in da bi na najbolj pameten način zajamčili nadaljnji razvoj našega gospoda rstva.
Kakšen je ts najbolj pameten način? Predvsem, tovariši, ne smemo tem, kjer lahko po naših industrijskih obratih z našimi metodami racionalizacije z manjšim številom delovne sile vzdržimo in celo povečamo sedanjo proizvodnje, zahtevati več delavcev, kc-t pa nam jih je v resnici treba. S takim prekomernim povećavanjem števila delovne sile, ki ga je ponajveč-krat kriva samo slaba uprava podjetja, medtem ko so delavci še kako voljni bolje organizirati delovni proces, fc-š trenutno le prekomerno obremenili kmeta. Pahnili bi v resno nevarnost prehrano našega industrijskega in mestnega prebivalstva in s tem ogrozili tudi nadaljnjo industrializacijo. Odtod, tovariši, naša borba za pravilnejšo in racionalnejšo uporabo delovne siie, odtod borba proti prevelikemu, neupravičenemu števila kart. Kdor zna gledati vsaj nekaj korakov naprej, ne pa samo tako daleč, kot segata njegov nos in ozko sebična osebna korist, bo to našo borbo podprl, kajti ta na& borba je v resničnem interesu vsega delovnega ljudstva. Ona trenutno jamči nadaljnji pohod rese industrializacije in socialistične graditve.
Prav zato se morajo torej delavci, nameščenci in direktorji naših socialističnih podjetij z vso silo boriti za racionalnejšo uporabo delovne sile, proti njenemu prekomernemu in predčasnemu povečevanja. Prav tako pa se mora tudi naš delovni kmet do kraja zavedati svojih dolžnosti do delovnega ljudstva mest in industrijskih središč. IS.se državno in politično vodstvo je na iniciativo tovariša Tita olajšalo odkupne piane. Pripravilo je vrsto novih uredb, ki bodo skoraj izšle — vse v smislu, ki sta ga že poudarjala v svojih govorih tovariša Tito in Kardelj. Toda take odkupne pilane, kakršni so ostali ob upoštevanju vseh trenutnih kmeti š k i h težav in nepravilnosti, ki so se dogodile na terenu, je treba sedaj in takoj brezpogojno izvrševati. Ce jih ne bi izvršili, bi koristili samo špekulantom med kmeti. V bližnji bodočnosti bi cgroziii neposredni interes delovnega kmeta samega. Ogrozili bi namreč preskrbo industrijskega in mestnega prebivalstva, s tern pa tudi industrializacijo naše dežele, ki edina lahko nudi kmetom več industrijskega biaga.
Tovariši, industrializacija naše dežele, njene trenutne in bodoče zahteve predstavljajo enoten interes našega delavca in kmeta, enoten interes vsega našega delovnega ljudstva, enoten, nedeljiv interes naše svobode in naše borbe za socializem. Kdor je za industrializacijo, se pravi, za gospodarsko moč naše države in za boljšo bodočnost našega ljudstva, ta je danes v svoji dnevni praksi za racionalno uporabo delovne sile v korist naše socialistične skupnosti, za pravilno število kart in proti sebičnemu, neupravičenemu izkoriščanju olajšav, ki jih nudi socialistična država delovnemu ljudstvu, za dosiedno izvedbo pravičnega odkupa in proti krivičnim nepravilnostim na terenu.
Tovariši, kot je znano, smo zaostrili vprašanje borbe proti birokratizmu in za decentralizacijo našega upravnega aparata v korist razvijanja široke iniciative spodaj. Zvezna vlada je dala v tem pogledu iniciativo in primer, ko Je že pred kakima dvema mesecema pričela z novo, širšo decentralizacijo in s pripravami na zmanjšanje lastnega aparata ter zaostrila borbo proti birokratskim pojavom zgoraj.
Preden preidem na obravnavanje nekaterih bistvenih stvari, ki jih je potrebno tudi na tem shodu poudariti, mislim, da moram spregovoriti nekoliko besed, ki naj pomagajo ločiti zrno od plevela. Ko grmimo proti birokratizmu in birokraciji, seveda nikakor ne mislimo, da se socialistično gospodarstvo in socialistična država lahko razvijata brez upravnega aparata. To bi bilo smešen anarhizem, proti kateremu je svoje čase nastopil že Karl Marks. Ne gre torej za zanikanje potrebe po upravnem aparatu. Gre pa za jasno in odločno zahtevo naše Partije in našega delovnega ljudstva, da upravni aparat ne ovira iniciative najširših ljudskih plasti, temveč da vse intenzivneje podpira tako iniciativo in da dejansko pomaga vključevati v upravljanje države in gospodarstva vse širše in širše ljudske plasti. Gre torej za to, da naš upravni aparat funkcionira kot resnični organ samega delovnega ljudstva, ne pa kot oblast r.ad delovnim ljudstvom, v kar se je na žalost razvila birokracija Sovjetske zveze, odkoder tudi izvira njen revizionizem marksizma-leninizma. Gre končno za to, da nam aparat številčno ne narašča preko stvarne potrebe delovnega ljudstva samega, da nam ne obremenjuje resnično in neposredno proizvajainest delovnih množic, da njegov številčni dvig in organizacijski sistem ne dobita samostojne logike birokratske oblasti nad ljudstvom. Ko se torej bojujemo proti birokraciji in birokratom, z ničimer ne ogrožamo tistih poštenih, stvari delovnega ljudstva, socializma, naše Partije predanih uslužbencev, ki z vso požrtvovalnostjo, včasih dan in noč bodisi v gospodarstvu, bodisi v državnem, aparatu delujejo za prospeh naše gospodarske in državnepolitične izgradnje. Nasprotno, resnična • borba proti birokraciji in preštevilnemu aparatu nam bo celo omogočila, da potrebnemu in stvari delovnega ljudstva predanemu uslužbencu tudi njegov materialni položaj primerno dvignemo, saj dobro vemo, da v tem pogledu še zdaleč niso vsepovsod ustvarjena pravilna razmerja.
Ko torej grmimo proti birokraciji in birokratom, grmimo proti tistim pojavom, kjer se pozablja, da sme vesten uslužbenec in član upravnega aparata delati zgolj v interesu delovnega ljudstva in v nobenem drugem. Nastopamo proti tistim birokratom, ki so si začeli domišljati, da so na svojem področju vse, ustvarjalno ljudstvo pa da ni nič, a iniciativa delovnega ljudstva da se lahko nadomesti z birokratskim dekretom. Svoj boj zaostrujemo proti birokratom, ki zavestno aii nezavestno dušijo iniciativo množic in posameznikov, njihovo konstruktivno kritiko in njeno svobodo. Borimo se za tako reorganizacijo upravnega aparata in za njeno decentralizacijo, ki bosta onemogočili, ne pa pospeševali rast birokracije in njene neodgovornosti pred ljudstvom ter zajamčili vse širšo in širšo ljudsko iniciativo spodaj. V tem pogledu z vso jasnostjo in odločnostjo nadaljujemo izrek Ivana. Cankarja, ki je nekoč dejal, da ho prišel čas, ko našemu ljudstvu ne bosta vladala ne frak in ne talar. Frak in talar smo končnove-Ijsvno strmoglavili z oblasti že pred petimi leti, a danes dodajamo, da ljudstvu birokrat ne bo vladal, kajti naše delovno ljudstvo si piše in si bo vse večne čase in še vse bolj svojo sodbo pisalo samo, ker si je to pravico priborilo s potoki krvi in znoja.
Kaj nam je zlasti potrebno v borbi proti raznim pojavom birokracije, ne-
zakonitosti in samovolje posameznih funkcionarjev, ki so pozabili, kdo so in po čigavi volji so na svojem mestu?
Predvsem nam je potrebna široka iniciativa ljudskih množic, njihova dejanska kontrola in njihova ustvarjalna, konstruktivna kritika. Tovariši, mi se konstruktivne kritike ne bojimo! Prav tovariš Tito, vodja naše Partije in naših narodov, daje v vseh svojih govorih in izvajanjih primer, kako je treba napake in njihove vzroke javno odkrivati, da bi jih popravili v korist naše skupnosti. Kakor je naša Partija vselej borbeno nastopala proti sovražnemu obrekovanju in destruktivnemu kritizerstvu, tako je naša Partija vselej pozivala in danes še zlasti poziva ljudske množice h konstruktivni kritiki. Konstruktivna kritika naj pomaga odpravljati napake, ki jih delajo razni organi naše ljudske oblasti! Le konstruktivna kritika jih res lahko odpravlja, kjer pa kritike bi, tam nastaja gnezdišče za porajanje ljudstvu odtujene birokracije, tam se posamezni včasih celo dobri funkcionarji, pa tudi celotni organi ljudske oblasti naravnost morajo izpriditi in birokratsko osmra-diti.
Za konstruktivno kritiko je v okviru naše OF, naših sindikalnih organizacij, ljudskih odborov, zborov volivcev, delavskih svetov itd. — prostora dovolj. Treba jo je le pogumno pokretati, pa naj je to kakšnemu samovšečnemu birokratu prav ali ne!
Navidezna v resnici licemerna lojalnost, hkrati pa kritikastrstvo za vogalom in nasedanje vsem mogočim čenčam in najneverjetnejšim obrekovanjem — vse to, tovariši, spada v psihologijo naše suženjske preteklosti, v psihologijo hlapcev. V psihologijo osvobojenega ljudstva pa sodi odkritosrčna, moška in pogumna značajnost, načelnost, presodna kritika napak z namenom koristiti našim socialističnim smotrom, dosledna in neizprosna borba proti vsem sovražnikom ljudstva, obrekovalcem in paničarjem.
Dovolite mi končno, tovariši, da spregovorim še nekoliko besed o bratstvu naših jugoslovanskih narodov, o njihovem skupnem premagovanju vseh težav, o naporni borbi za gospodarsko in socialistično izgraditev skupne domovine. Ce ne bi bila narodnoosvobodilna vojna ped vodstvom tovariša Tita skovala tako trdne enotnosti in bratstva naših narodov, tudi naše socialistične graditve danes ne bi bilo. in sedaj, v borbi z vsakovrstnimi težavami socialistične graditve, še boij spoznavamo, kako so jugoslovanski naredi navezani drug na drugega, kako jugoslovansko delovno ljudstvo tvori eno samo nedeljivo enoto s popolnoma enotnim socialističnim interesom.
Kaj bi bila recimo danes Slovenija brez žita in maščob iz Srbije, brez sirovin iz Srbije, Besne in Makedonije?! Po drugi plati pa zopet vemo, kako bi bila v Jugoslaviji industrializacija težka brez razmeroma razvite slovenske socialistične industrije.
Bratstvo in enotnost naših narodov, ki ju je delovno ljudstvo plačalo in utrdilo s potoki krvi, moramo v borbi za plan in socializem z našimi dejanji tako rekoč vsakega dne vse močneje utrjevati. Kakor vselej, kadar misli, da lahko škoduje resničnemu ljudskemu interesu, bo naravno tudi v tem pogledu reakcija — tako zahodna kakor kominformovska — poskušala pri-šepetavati nasprotna mnenja, izkoriščajoč razne malomeščanske šovinistične usedline. Naše delovno ljudstvo pa je taka mnenja ovrglo vselej doslej in jih bo seveda ovrglo tudi v bodoče — o tem ni dvoma.
Tovariši, s svojim govorom sem pri koncu. Menim, da pred vami ni potrebno delati posebne volivne agitacije. Važna je naša zavest, da ne samo za te volitve, temveč za ves naš veličastni boj velja geslo: Naprej za Titom In Partijo, naprej v borbo za petletko, naprej v borbo za socializeml
Voliviio zborovanje pri Sv. Križu pri Litiji
Na volivnem shodu v prosvetni dvorani pri Sv. Križu pri Litiji se je zbralo mnogo prebivalcev iz kraja in okolice. Govoril je predsednik glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije tov. Franc Krese-Coban in so po njegovem političnem poročilu volivci razpravljali tudi o raznih domačih gospodarskih zadevah, tov. Krese pa je dajal pojasnila na razna vprašanja. Udeleženci , shoda so obljubili, da bodo izpolnili vse svoje obveznosti in da se bodo vsi udeležili volitev.
Volivni shodi na Primorskem so posvečeni tudi važnim gospodarskim nalogam
Kandidat indrijsko-tolminskega voliv-nega okraja tov. Janez Vipotnik je obiskal tudi volivce iz Baške grape. Vas Kneža pri Podmeljcu je bila za volivni shod, ki ga je vodil predsednik krajevnega ljudskega odbora, lepo okrašena z zastavami in slavoloki. Kandidat Janez Vipotnik je pred 800 volivci razložil pomen volitev ter govoril zlasti o napredku kmetijstva in o delovni sili, ki jo je po primorskih vaseh še največ. Frontne organizacije morajo najti pravo pot, da se bodo ljudje z vasi bolj vključevali v našo industrijo, ki bo vsem ustvarila boljše življenje. Po shodu so Volivci razpravljali o raznih drugih gospodarskih zadevah.
Na zboru volivcev v St. Petru na Krasu je govoril pomočnik ministra za gozdarstvo LR Slovenije tov. Matevž Hace in so zbrani volivci z velikim odobravanjem sprejeli njegovo poročilo o razvoju in napredku našega gospodarstva. Po govoru tov. Haceta so razpravljali o proračunu krajevnega ljudskega odbora in referent za kmetijstvo je razložil letošnje naloge v zvezi z obvezno oddajo in spomladansko setvijo. Kmetje so obljubili svoje sodelowmje in pozornost, da bo razrez oddaj ustrezal zmogljivosti posameznih posestnikov.
900.000	prostovoljnih delovnih ur v čast volitev
V Vojvodini se je razvilo veliko delovno tekmovanje v čast volitev. Prve med vsemi so organizacije Ljudske fronte, katerih člani so na raznih gradbiščih prispevali že 900.000 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 26 milijonov din. Od januarja je bilo v Vojvodini ustanovljenih 14 novih obdelovalnih zadrug, pretekli mesec pa se je še 4000 gospodarstev vključilo v že obstoječe zadruge. Do danes so v Vojvodini zoTali že nad 50.000 ha in posejali z zgodnjimi posevki okoli 9000 ha.
Maša borba je tudi borba
za bodočnost socializma
Generalni polkovnik Ivan Gošnjak je govoril na velikem volivnem shodu v Zagrebu Dejal je> da tai tempo ^ ia.
dustrijalizacije doslej še ni bil znan v nobeni drugi državi in da je bilo to vzrok, da so v tujini, ko smo sestavljali petletni plan, nekateri iz nezaupanja, drugi pa iz zlobnosti govorili, da je petletni plan nestvaren. Toda vedeli smo, da bomo to nalogo izpolnili. Ko se je dotaknil težav pri izpolnjevanju planskih nalog, je dejal da pri vseh težavah graditve socializma ne smemo omejevati, ker bi take omejitve pomenile nadaljevanje odvisnosti od tujine.
Govoreč o poskusih informblroj-skih držav, da bi preprečile graditev socializma v naši državi, je poudaril: Pričakovali so. da bo naše vodstvo pokleknilo, kapituliralo pred to veliko silo in pred avtoritetami. Niso računali, da to vodstvo ni prišlo po naključju na čelo države in Partije, temveč da je nastalo v krvi in ognju naše osvobodilne borbe. Ce bi naše vodstvo popustilo pod pritiskom ZSSR, bi bila to izdaja naše države, njenih koristi in konec njene suverenosti.
Ob koncu svojega govora ie naglasil, da je politika ZSSR proti malim državam ljudske demokracije enaka politiki velikih kapitalističnih in imperialističnih držav proti malini državam. Borba, ki jo vodimo, ni samo borba za nas, temveč je tudi borba za bodočnost socializma — komunizma in borba za obrambo načel marksizma-leninizma.
Na zborovanju je govoril tudi predsednik vlade LR. Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, ki je naglasil, da se ne borimo le za splošna načela, temveč za določeno pot pri graditvi, socializma, za neodvisnost naše države in ob novih okoinostih tudi za ohranitev mint na svetu.
Na Trgu republike v Zagrebu je bilo v nedeljo veliko voiivno zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 200 tisoč prebivalcev iz mesta in širše okolice. Kot prvi je govoril generalni polkovnik Ivan Gošnjak, član Politbiroja CK KPJ in pomočnik ministra Narodne obrambe.
Najprej se je dotaknil revolucionarnih sprememb, ki so nastale med osvobodilno vojno, potem pa navedel primere naporov državnega in partijskega vodstva pri obnovi in graditvi države ter uspehe pri izpolnjevanju petletnega plana..
Naša zmagovita pot v socializem bo podprla boj zamejskih Slovencev za nacionalne pravice
Nekaj misli iz govora tov.
2e v včerajšnji številki smo poročali o velikem predvolivnem zborovanju v Ajdovščini, na katerem je govoril član Politbiroja CK KPS tov. B. Kraigher.
V tem govoru Je tov. Boris Kraigher obrazložil pomen valitev, ki niso nikakršen plebiscit za ali proti socializmu. Danes razpravljajo volivci o tem, ali je pot, ki jo ubiramo v socializem, pravilna ali ne, ali določamo v naši graditvi socializma pravilno taktične korake. Tov. Kraigher je nato analiziral težave, k.i Jih moramo v tem boju za socializem premagovati. Teh težav ne prikrivamo ljudstvu, ker ve-
Borisa Kraigherja na predvolivnem zborovanju v Ajdovščini
Protest Zveze sindikatov Jugoslavije zaradi izključitve Djure Salaja iz odbora Svetovne sind, federacije
Sekretariat Svetovne sindikalne federacije se že dolgo udejstvuje kot zagrizena postojanka Informbiroja. Pred meseci so bili z njegovo vednostjo in tudi ob sodelovanju njegovih članov napadeni voditelji sindikalnega gibanja Jugoslavije, zdaj pa je gonja proti zaslužnim in požrtvovalnim organizatorjem in voditeljem delavskega razreda Jugoslavije dosegla svoj višek z izključitvijo predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije, Djure Salaja, iz odbora Svetovne sindikalne organizacije, katero je pomagal ustanoviti in se je udeleževal doslej tudi vseh njenih zasedanj. Glavni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je naslovil zaradi te izključitve svoj protest na vse članice Svetovne sindikalne federacije ter na vse članstvo razrednih sindikatov.
mo. da bomo le s sodelovanjem najširših množic premagali vse te ovire. Pri nas ne mislimo tako, kot v nekaterih drugih državah, ki gredo na pot socializma, da je mogoče graditi »socializem« z nasiljem, s silo in »pomočjo« od zunaj. Naša demokracija tudi ni demokracija, kakršna je v Trstu, ali v Gorici ali sploh v Italiji, kjer je demokracija za razne stranke, ni je pa za ljudstvo.
Tov. Boris Kraigher je nato na številnih primerih pokazal, kako danes Komunistična partija Italije vara svoje člane z iluzijami v buržoazni demokraciji, kako je dosledno dušila revolucionarne sile Italijanskega naroda. Kadar koli so italijanske množice hotele stopiti v boj za oblast, vselej jih je KPI zavrla, češ: »Počakajte, Moskva še ni dala odobritve!«
Reakcionarne imperialistične klike in vodstva infoimbirojskih držav so danes v bistvu na isti liniji, — je nadaljeval tov. Kraigher. Eni kot drugi se boje ljudskih množic in resničnega demokratičnega gibanja v svetu. Enim kot drugim gre ie za to, da izkoriščajo revolucionarne ljudske množice sveta za svoje državne in protiljudske interese.
Pri nas pa ne dovoljujemo nikomur, da bi varal ljudstvo. Pri nas vodimo politiko ljudskih množic, politiko enakopravnosti slehernega državljana in slehernega naroda. Zaradi take politike uživamo danes ugled simpatiie med ljudskimi množicami vsega sveta.
Tov. Kraigher je prešel nato na nesramno kampanjo italijanskih imperialističnih krogov proti naši državi in naši narodni manjšini, ki smatrajo, da je — spričo spora' med nami in Kommformom — prišel zanje ugoden čas, da bobijo kako drobtinico. Toda napačno računajo. Tem kričačem morama odločno povedati, da se ne damo nikdar ustrahovat, od nobenega kričanja, pa naj ho še tako močno. Italijanskim imperialistom se je pridružil tudi Vatikan. Škofa Santin in Mangotti ter koroški škofijski ordinarijat r=o pričeli z novim pritiskom na slovensko duhovščino, da, bi podprla akcijo italijanskih imperialistov. V tej fronti so se znašli seveda tudi italijanski in tržaški kominformovci.
Toda v Kopru se pripravlja ljudstvo za volitve, pa naj kriče v Rimu in Trstu razni Orlandi kar hočejo.
Volili bodo poštene ljudi v svojo ljudsko oblast, ki bo vodila domače krajevno gospodarstvo. Italijani v Kopra imajo* pri nas vse pravice, kakor jih ima italijanska manjšina v naši držav; povsod.
Vsa ta politika Informbiroja — je nadaljeval tov. Boris Kraigher — ima najtežje posledice predvsem za Italijo in za Trst sam. Trst, nekoč trdnjava socialfemp. in slovjenskoritallijhnskeg:: bralstva je postal po zaslugi Informbiroja orodje italijanske reakcije.
Tov. Kraigher je govoril nato še o tržaških in goniških »sredincih«, — dr. Ferfoli.ii in njegovih prijate] ;:.. Ti s#-prilizujejo gospodujočim strokam za nekaj drobtinic, n edinci sodelujejo s starimi belogardisti in emi. granti, sicer pa trdijo, da se nočejo vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije. V resnici so za »vsako reakcionarno Jugoslavijo«, niso pa za ljudsko socialistično! Zdaj širijo parolo, da je treba razširiti STO. s čimer so očitno odkrili svoje izdajalstvo. saj hočejo odtrgati gotov del od Jugoslavia in ustvariti »neodvisno« državico pod pokroviteljstvom zahodnih imperialistov
Na zaključku svojega govora ie tov. Boris Kraigher naglasil, da verujemo v možnost sporazuma, ki je pravično reši! problem odnosov med Jugoslavia in Italijo, ker smo tak sporazum že imeli, ker smo imeli bratsko sožitje slovenskega in italijanskega naroda na tem ozemlju. Naša borba za sporazum pa je borba za resnično demokracijo v Italiji sami, v Trstu in Gorici.
Naše volitve in naša enotnost nudi zato tudi pomoč resničnim demokratičnim silam v Trstu in Geriči, da bo sposobno premagati in rgrkrinkPt! vse te prevarante in vse tiste, ki skušajo naše ljudstvo zavesti na napačno pot. Nase volitve, naša enotnost naj pokaže Slovencem za mejami pravilno pot. da tudi njim okrepi ’ero v lepfo bodočnost, v zmago resnične demokracije v Italiji in Avstriji. Naša dosledna pot pomaga tudi demokratičnim silam Avstrije in Italije do čimprejšnje zmage. Naša zmagovita pot v socializem bo pomagala Slovencem v Trstu in C-orici. da bodo lahko odločneje nastopili za svoje nacionalne pravice. Zgraditev socializma pri nas ima zato veMk mednarodni pomen in predstavlja predvsem edino pot k bc-ljši bodočnosti tudi za Slovence za našimi mejami.
U
Rusiji pred
leu
Dr. Josip Mal
Herberstein še čisto točno pravi, da j imajo Rusi svoje žene v »slabi ljubez- * ni«, predvsem pač zato. ker jih morajo poročiti, ne da bi jih prej videli in poznali. Za neprimerno in za nečastno so imeli, da bi se ženska pokazovaia po ulicah in cestah. Kakor v haremu so bile zaprte zlasti žene višjih stanov, da bi ne mogle dobiti zveze s tujim, nedomačim človekom.
Se celo v cerkev so jih puščali le redko, še bolj poredko pa na obiske k prijateljem, razen če so se ze tako postarale, da ni bilo vzroka za ljubosumje. Seveda tudi obiskovalcev in obiskovalk same niso smele sprejemati. Redkokedaj so se smele zbrati na c.o-ločenih tratah, kjer so se zabavale prav po otročje. Sicer pa se jim z gospodarstvom ni bilo treba ukvarjati. Težkega dela niso imele, samo šivale m predle so. Na polju je vse opravil moz s svojimi hlapci. Marsikatero delo je bilo ženam prepovedano že zato, ker so veljale za nečista bitja. Mesa perutnine in rib, ki bi jih zaklale žene, mož ni maral jesti. Ce je bil kmet zdoma in ni bilo drugega moškega pri hiši. je čakala žena na pragu s kokošjo in
nožem v rokah ter prosila mimoidoče moške, naj bi ji kdo zaklal žival.
Za Herbersteinovega bivanja je živel v Moskvi rudi neki tirolski puškar, ki je poročil Rusinjo. Živela sta srečno, pa ga čez dolgo vpraša žena, zakaj je ne ljubi. Mož ji je zatrjeval, da mu je še vedno prav tako draga kot v začetku. Ona pa se nj utoiažila, češ da ji še ni dokazal ljubezni, saj je 5e m nikoli natepel. Verjetno je hotel Nemec pred Herbersteinom prikriti svojo surovost, saj je svojo ženo tako pretepal, da ji je glavo razklal. Ta pripovedka je iz Herbersteina prešla v najrazličnejše knjige, pa čeprav izgle: da, da ni popolnoma odkritosrčna m resnična.
Kako so se ruske ženitovanjske navade ohranile skozi stoletja, skoraj nespremenjene. nam pričajo pripovedovanja slovenskih ruskih ujetnikov iz prve svetovne vojne. Tako n. pr. piše« eden od teh, da na Ruskem večinoma starši sami izbirajo nevesto svojemu sinu, ne da bi ga vprašali, če jo z njo zadovoljen, Ce se ne uda zlepa, imata tudi bič in palica svojo vlogo po hrbtu nepokornega ženina ali svo-' ieglave neveste. Ko bi moral neki drugi ženin na dan poroke v cerkev, se je
vlegel na peč ter začel glasno jokati, nakar ga je oče nekajkrat oplazil z bičem ter spodil v tarantas (kočijo) k neljubljeni nevesti.
Gospodinja vojnega ujetnika je pravila. da od same žalosti ni tri dni pre*d poroko nič f?dla, potem pa jo je še mati naklestila s palico, ker se je upirala vzeti sosedovega Nazarja. S kletvico na ustih ie siknila: »požrli so mi mojo srečo, odtrgali so mi onega, ki sem ga hotela, in mi vrinili tega, s katerim že polnih 18 let trpim«. Na vprašanje, zakaj se ni uprla, če ne prej, pa vsaj pred oltarjem, je odvrnila: »Saj pri nas na Ruskem nič ne vprašajo: hočeš, nočeš, ampak kar venčajo (poroče). Ce bi se pa uprla, potem bi me pa iz hiše spodili.« Rusi so se čudili, ko iim je slovenski ujetnik pripovedoval, da na Slovenskem ni tako. Posebno zavzet je bil tisti možiček, ki je sina z bičem s peči napodil, da je šel k poroki.
Sodstvo, trgovina, družabnost in vojska
Zgoraj Smo že pripomnili, da je bilo v tistih časih potovanje po Rusij; bolj varno, kakor po nemških In čeških deželah. To pač v prvi vrsli zategadelj, ker Rusi — najbrž še pod vplivom mongolske dobe — s cestnimi roparji ni$Q k«; nič prizanesljivo ravnali. Ka-
zen je bila kruta in ekspeditivna. Šibali so jih po podplatih, razbili jim gležnja In členke na nogah, potem pa nekaj dni pustili, da so otekle, nakar so jih premikali sem in tja, dokler ni ropar v teh mukah vsega priznal. Ce mu je bila krivda dokazana, so ga brž obesili. Herberstein pravi, da so viseli tako nizko, da je večkrat videl, kako so jim volkovi odgrizli noge.
Navadno tatvino pa so le redko kaznovali s smrtjo. Kdor pa je bil zasačen neposredno pri kraji, tega so smeli ubiti. Vendar je bilo treba truplo Izročiti sodišču ter poročati, kako je bilo. Pred sodnikom je veljalo pričevanje plemiča več, kakor številne izjave navadnih ljudi. V tem pogledu je značilen naslednji primer: nekega sodnika sta podkupili obe stranki, pravdo pa je dobil bogatin, ki je sodniku dal več. Car je za to zvedel in poklical podkupljivega sodnika na zagovor. Sodnik ni tajil, rekel je le, da je prepričan, da je bogatin bolj pošten kot siromak, pa je zato verjel onemu in ne revežu. Car je sicer razveljavil razsodbo, toda sodnika ni kaznoval, še smejal se je tej novi salomonski modrosti.
Novost so predstavljali za Herbersteina tudi običaji pri obiskih, ki so bili v navadi notri do revolucije leta 1917. Obiskovalec, ki vstopi skozi nizka V($ta x 6« najprej ozre im «veto
ikono na steni v kotu, se odkrije, prikloni in trikrat pokriža. Nato šele pristopi k prijatelju, ki ga je prišel obiskat. Stisneta si roke. objameta in večkrat priklonita: ker hoče drug drugega prekositi v vljudnosti, postajajo prikloni čedalje nižji. Po končanem posetu se vsa ta ceremonija ponovi.
Plemičev skoraj nikoli ni bilo videti na cesti, da bi šli kam peš, razen pozimi, ko bosi konji po ledišču niso mogli varno hoditi. Drugače so pa bili za sleherno še tako kratko pot v sedlu, če ne, so pa vsaj služabniki vodili konja za njimi. Za bojarom je nosil sluga plašč in palico. Tak bojar, ki se mu je zdelo pešačenje za nečastno, se seveda zlepa ni oprijel kakega dela. Pri vsem svojem ponosu pa se niso sramovali, da so pobirali olupke sadja, ki so jih odvrgli Herbersteinovi ljudje. O dninarjih pravi Herberstein, da so bili slabo plačani, pa so zato tudi slabo delali. Nabiti jih je bilo treba, đa so vsaj nekaj naredili. Pri tem pa da je bila pri njih ista miselnost kot pri ženskah: če jih gospodar ni tolkel, so menili, da jih ne mara.
Dobro je bila urejena takratna ruska pošta. Služila je seveda v prvi vrsti carju, pa tudi trgovini. Poštne postaje so se imenovale jame, poštar pa jamš-nik. Uradnim osebam (tako tudi Herbersteinu) je poštar ponudil več konj,
da si je potnik po svoji volji izbral jezdnega konja. Ako mu je ta med potjo cmagai, je smel vzeti vsakemu kmetu iz hleva najboljšega konja, prav tako pa tudi slehernemu popotniku, ki ga je srečal. Na bližnji postaj! je konja zamenjal: vedno pa je moral -meti lastno sedlo in uzdo. Ako je kotnik kmetu pokvaril konja, mu je škodo povrnil poštar. Na ta način je bilo z vedno spočitimi konji mogoče obvladati silne ruske daljave v kratkem času. Herbersteinov sluga je s tako zvezo prejezdil razdaljo 600 vrst (po 1067 m) iz Novgoroda v Moskvo v 72 urah.
Rusko trgovino je zelo ovirala mno-govorstno denarja, ki pa tudi zaradi slabe zlitine ni bil vedno polnovreden. Sicer pa so z Rusi kupčevali itak večinoma po zameni. Za tuje. zlasti rokodelsko blago so dajali Rusi domače izdelke in pridelke, v prvi vrsti dragoceno kožuhovino. V Moskvo pa sp smeli prihajati samo Poljaki in Litva-ni, drugi so imeli svoje zaloge v Vel. Novgorodu. Na Rusko so uvažali zlasti obleko, nože, žlice, sekire, igle in zrcala. Tuji trgovci so se radi pridruževali inozemskim poslancem, ker so laže prišli v Moskvo in bili še carine prosti. Podobno so hodili tudi ruski trgovci radi v spremstvu poslancev; taka karavana je štela včasih tudi r.ad 1000' glav.
Italijansko delavstvo odklanja ukrepe vlade „za zavarovanje reda v državi“
Rim, 20. marca. (Tanjug) Ves italijanski tisk prinaša na najvidnejših mestih uradno poročilo vlade o ukrepih za »zavarovanje reda in varnosti
v	državi« ter o omejitvi pravice delavcev. da bi organizirali zborovanja in razširjali tisk na javnih krajih. Vladni reakcionarni tisk pozdravlja vladne sklepe, glasilo leve frakcije
vi	oanskodemokratske stranke »La Liberty« pa izraža zaskrbljenost zaradi crr.stičnih ukrepov, za katere se je od-i žila vlada v zvezi s političnimi in sindikalnimi spori. Časopis dod'/ja, da so sinoči celo v tistih političn/h kro-cih. ki jih je najmanj mogoče sumiti, tis so levičarski, izražali presenečenje isradi vladnih ukrepov. Ves delavski risk soglasno obsoja te policijski represivne ukrepe italijanske vlade in
kavlja hkrati izredna poročila vcd-; ev Komunistične partije, socialistične siranke, generalne konfederacije dela
in upravnega odbora zveze sindikatov in kmetijskih delavcev. V poročilu socialistične stranke se poudarja, da je z novimi protidelavskimi ukrepi De Gasperijeva vlada znova poteptala določbe ustave. Komunistična partija poziva vse državljane, naj se še bolj strnejo okrog delavskega razreda in komunistov za obrambo pravic ter temeljnih svoboščin, zajamčenih v ustavi. Po sinočnji izjavi tajnika generalne konfederacije dela Di Vittoria, ki je dejal, da so zadnji sklepi vlade državni udar proti ustavni republiki, se je danes zvedelo, da bodo še jutri v vseh italijanskih mestih izredne konference vseh delavskih zbornic, na katerih bodo razpravljali o nastalem položaju. Za torek so sklicali izvršilni odbor generalne konfederacije dela, ki bo sklepal o skupni akciji organiziranih italijanskih delavcev za obrambo državljanskih svoboščin in ustavnih pravic.
Koliji - naj siromašne j si družbeni razred na Kitajskem
Peking, 19. marca Ljudske oblasti ra Kitajskem ne dajejo zemlje le siromašnim kmetom, temveč tudi kulijem, 50 bili pod Kuomintangom najsiro-r -nejši družbeni razred. Svoje zelo rh se mezde so dobivali s prevažanjem čiščenjem čevljev ali prenaša-:: :,n prtljage. Njihovo bedno življe-
r.	• se je poslabšalo zlasti v zadnjih
s.	c ih Kuomintangove uprave, ko je
t.	velika brezposelnost.
Iz Pekinga so doslej poslali v no-tr ..ost 600 kulijev in njihove družine. D;; o so jim zemljo, živino, seme in najpotrebnejše orodje za obdelovanje : zolje. Pekinške oblasti bodo v kratkim dale zemljo še preostalim 1700 1:	jem in jih poslale v notranjost
države.
Eksplozija v poslopju »Primorskega dnevnika«
7ret, 20. marca (Tanjug) Davi ob P li so neznane osebe vrgle eksploziv r.r orišče poslopja v ulici Ruggero ■i št. 29. kjer je sedež akcijskega i. ra za obnovo razrednih sindika-• v in tiskarne, kjer tiskajo »Primor-s h dnevnik« in »Corriere di Trieste«.
di eksplozije so popokala vsa ' :na na bližnjih poslopjih. Gmotna drnda je precejšnja. Žrtev k sreči ni r'in. Policiji še ni uspelo odkriti napadalcev.
V>lonci srroze z odcepitvijo od Belgije
Bruselj, 20. marca Na včerajšnjem r r g resu belgijske socialistične stran-v Bruslju so sprejeli resolucijo, v i ‘eri je rečeno, da je belgijska socia-stična stranka še nadalje priprav-•ns privoliti v vsako rešitev razen kr .eopoldcvo vrnitev na prestol. I inji valonski svet je objavil da-I razglas, v katerem poudarja, da i :	rnitev Leopolda na prestol lahko
- ,ia spremembo sedanjega stališča ■ -.cev v okviru Belgije in njihovo - ero po odcepitvi od Belgije v sklati: z Ustanovno listino OZN.
dobivajo zemljo
Ljudske sile na otoku Hajnamu so odbile vse napade Kuomintangovih čet na osvobojeno ozemlje. Kuomin-tangovo poveljstvo je začelo napade v začetku januarja, 'da bi uničilo osvobojeno ozemlje in ljudske oborožene sile.
Kuomintangove čete niso bile samo zaustavljene, temveč na več odsekih tudi pognane v paničen beg.
Med predstavniki Kuomintanga in francoskih kolonialnih oblasti v Indo-I kini- so razgovori o vrnitvi Kuomin-tangovih čet, ki so se konec preteklega leta pred napredovanje narod-ncvsvobodilne armade umaknile na ozeiSlje Indokine. Gre za 30.000 vo-1 ’tov.
Ofenziva proti osvobodilnim četam na Malaji se je ponesrečila
London, 20. marca Današnji britanski tisk piše, da je propadel hrupno napovedani »mesec borbe proti tolovajem« na Malaji. »Economist« pravi da napovedana »ofenziva« ni rodila nikakih uspehov in da so napadi osvobodilnih sil vedno pogostejši in močnejši«. Velika Briatnija je prisiljena pošiljati nove okrepitve na Malajo. Sitri eskadre letal so na poti iz Anglije na Malajo, brigada pehotnih čet pa je odpotovala iz Honkonga, da bi sfcdelovafa v vojni proti malajskim osvobodilnim silam.
Nazadovanje avstrijske zunanje trgovine
Dunaj, 20. marca (Tanjug) Po uradnih statističnih podatkih je avstrijska zunanja trgovina v januarju znatno nazadovala. V primeri z decembrom je januarski izvoz nazadoval za 53, uvoz pa za 68 ntll i jonov šilingov. Skupni obseg avstrijske zunanje trgovine ie znašal v januarju 890 milijonov v primeri z 1,02 milijarde šilingov V prejšnjem mesecu.
V dveh, treh vrstah
Frankfurt, 20. marca Uradni predstavnik zavezniške visoke komisije je izjavil, da okupacijske oblasti ne bodo nasprotovale vzpostavitvi trgovinskih odnosa jev med Zahodno Nemčijo in LR Kitajsko.
Bonn, 20. marca Zavezniška visoka komisija v Zahodni Nemčiji je objavila odredbo, s katero se dovoljuje ustanavljanje in delovanje političnih strank na področju Zahodne Nemčije brez prejšnjega osebnega dovoljenja.
London, 19. marca Uradni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Velika Britanija ne namerava zahtevati ukinitve zavezniške visoke komisije v Zahodni Nemčiji. To izjavo je dal v zvezi s poročili iz Bonna, da želi baje Velika Britanija nadomestiti visoko komisijo z nekim drugim nadzorstvenim organom.
Djakarta, 20. marca Vlada Združenih držav Indonezije je sklenila razvrednotiti indonezijsko valuto za 50 »/o- S tem ukrepom hoče preprečiti črno borzo z denarjem, kajti v Indoneziji so sedaj v prometu nizozemski predvojni in povojni goldinarji in indonezijska rupija.
Saigon, 20. marca Oborožene sile vietnamske republike so sinoči z minometi obstreljevale dva ameriška rušilca v saigonskem pristanišču. Mine so padle v neposredno bližino rušilcev, vendar jih niso poškodovale.
Teheran, 20. marca Iranska vlada jc odstopila. Sah je sprejel ostavko in prosil dosedanjega predsednika vlade Saida, naj do sestave nove vlade še nadalje opravlja svoje funkcije.
Tokio, 20. marca Japonska vlada je prepovedala ves uvoz z dolarskega področja, razen uvoza po trgovinski izmenjavi. To je storila, da bi prihranila dolarske rezerve. Ta ukrep, ki velja med drugim za Kanado, Filipine, Italijo, Španijo, Portugalsko Dansko in Ekvador, ne zadeva Združenih držav Amerike.
Bruselj, 20. marca. Bivši predsednik vlade Eyskens, ki je pred tremi dnevi odstopil, je začel danes posvetovanja za sestavo nove vlade. Najprej je imel razgovore z liberalno in socialistično stranko.
Praga, 20. marca. Danes je bila podpisana trgovska, pogodba med Češkoslovaško in Izraelom, ki določa medsebojno izmenjavo blaga v vrednosti devet milijonov dolarjev.
587 stečajev na Westf niškem
Düsseldorf, 20. marca (Tanjug) Lani je bilo v pokrajini Severno Porenje.-Westfalska 537 stečajev, največ od leta 1924. Januarja 1950 se je število stečajev v primeri z lanskim decembrom povečalo za 50 »/o-
Velike poplave v Avstraliji
Melbourne; 19: merea -(Reuter) Ker
močno dežuje, je prišlo do poplav, ki onemogočajo železniški promet 's severno Avstralijo. Poplave groze tudi Novemu Južnemu Walesu in severno-vzhodni Victoriji. kjer je v treh dneh padlo 10 cm dežja. Nekatere reke so tako zelo narasle da bodo vsak čas prestopile bregove.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
T'; k. 21. marca: Bilka. Benedikt. Tugu. Sr. . 22. marca: Vasilij. Lada.
SPOMINSKI DNEVI
1913. — Rojen v Lukovdolu v
m. Kotaru hrvatski pesnik in Ivan Goran - Kovačič. Ob notu 1943 je otišei z Vladimirjem m v partizane kjer je napisal delo »Jama-. Goran je padel v ih za svobodo.
III. 1942. - Glavni Stab POS Je iz-
rvrvo dnevno povelje, ki cra -jg -a! tov. Luk?» Leskošek, prvi ko-Lnt slovenskih partizanov.
HI. 1946. — Češkoslovaško ljudstvo ;-rirediio maršalu Titu ob prihodu v Prago svečan sprejem.
DEMKNA LEKARNA ' !na lekarn» IVomostje Trg Franceta Prešerna 5
*
Prof dr. LEO SAVNIK do preklica ne
*:• J? ifl ra.	700-n
C-t. n'k geodetov LRS hi v sedli dvo--inrejra magistrat:* * Ljubljani. 2. b* oh 10 Ob ra vn*.-’5 la «se bodo str*, j -i v’ora'aria sr od^tov.	697-n
5‘rokovna sekcija zob »/.dr »vstvenil» de-laveev Slovenije vabi Čutne na redni ' • - i nj sestanek ki bo dan »s ob 20 v > ndika»lni dvorani miiTstrstva za iju 1-- > zdravstvo Sv. Petra c. 2. Politični ' rat bo podal dr. Pretnar strokovne--*■	a Ur. Krušič.	T93-n
Mestno kovinsko podjetje Lnitas. Ljub • t. Celovška 90a. obvešča vse intere-‘e. da je do nadaljnjega ukinilo v?a-'’vrbjem an je Predmetov v kromarje niklanje. Ponovno sprejemanje b;>mo :	Časno objavili.	696-n
LITOSTROJ: franc, film »Domovina«,
Obzornik 34.
MARIBOR PARTIZAN: avstrijski film »Srce naj molči«. Obz. 39. UDARNIK: ameriški film »Tarzan zmagovalec«, —
Nauk in tehnika 3.
CELJE METROPOL: sovj. film »Življenje v Citarleli«. tednik. — DOM: avstrijski film »Beli sen«, Drina. — KAMNIK: amerški barvni film »Ali-Baba in 40 razbojnikov . Obzornik 37. — JESENICE MESTNI:	nemški film »Ni
prostora 7a ljubezen«. Obzornik 39. — KRANJ STORŽIČ: ameriški film »Zimska zsrođba-. Armija na progi. —
PTUJ: ameriški film »Zimska zgodba*. Riž v Vojvodini. —
KONCERTI
Vse posetnice koncerta, na katerem bodo izvajani Haydnovi Mirje letni vasi — za soli- zbo-r in or-seste- — onozarj»-mo. da izide programn». knjižic», v kateri !>o objavljen tekst cele., kantate. Na orodai bo v Knjigarni muzikali]. SiP-n
RADIO
GLEDALIŠČE
DRAMA
Tor^k 21- ob 20: Kraighe-r: školjka. Premi. ra- Tzv: r>.
> • i 22.. ob 20: Kraigher: Školjka. I. re-Izven.
23. ob 14 Ostrovski: Goreče srce-7 v L’čenn v redstav« za LMS. — Ob 20: K: a’ rher: školjka. II. repriza. Izven.
OPERA
T..reV 21.. pb 20: Verdi: Traviata. Gostovati' Oti*- Ondine Zaključena predstava
za >indikate.
Sr' -ia, *22. pb 20: Mozart: Don Juan. Gostovanje Valerije Heybalove. Zakliju-čena predstava za LMS.
Četrtek 23.. ob 15: Hris>tič: Ohridska le-sr-nda Zakljnčena predstava za dijaštro izven-ljubljanskih gimnazij. (Razprodano).
RIAD
LJUBLJANA UNION':	angleški filra
■Sirota iz Lovooda«. Fizkultura in -port 13. — Predstave: 1(1.15.	20.
MOSKVA:	amer: film ’Men obraz«,
črna reka — Predstava o!> IS.15 nn. — SliOBA:	amer. rim Vojna divjih
1 n n - k - Hrvaški pregled 9-49. — Predstave oh 1B.1S. 13.15 in 20.15 nri. — TRIGLAV- Danes .zadnjikrat ncmSktf Dim Corona . fi:m. n-ov.	Pred-
stavi ob 17 30 in 19.30 uri -SISKA: Češki film -Parduhiške gospe«, film nov. 197. Predstava ob 20. uri. —
8PORED ZA SREDO
Poročila ob 6.15. 7.00. 12.30, 15.00. 19.00, 22.00 in 23.30: jutranja telovadba ob 6.30-6.00—7.00 Veder jutranji spored: 7.10 I ar» Zabavni orkester Radia Maribor (Prenos iz Maribora); 7.40—S.00 Plesna glasba: Iz 00 Opoldanski koncert — Nikolo Paganini: Koncert /A violino in orkester v IJ-cinru: 12.40 Nekaj slovenskih zborovskih skladb: 13.00 Oddaja za Ljudske odbore: 13.20 Glasbena medigra; 13.30 Valčke Johanna Straussa igra Orkester mariborske radijske postaje (Prenos iz Maribor»); 14.00 Iura Veseli kvintet; 14.30 Kulturni pr e ir led: 14.40 Priljubljeni slovenski samospevi; 15.10—15.30 Koncert flavtista Borisa Campe, pri klavirju Pavel Šivic: 13.00 Glasbena oddaja za pionirje: 13.20 Akumulacija kapitala (ciklus); lg.4fl Valčki za simfonični orkester; 18.15 Glasbena medigra: 19.20 Igra tamburaški orkeste-r KUD Fran Levstik-,, Vič: 19 50 Jezikovni pogovori: 20.00 Koncert sopranistke Zlate Gjonpjenae. pri klavirju Pavel Š’vic: 20.20 Ivan Cankar: Hlapec -Ter-nei in njegova pravica. 21.00 Slovenske narodne pojo Fantje na vasi: 21.30 Igra zabavni orkester Rant» Ljub jama. Pwe Tclk-1 Cvete žar; 22-la Vedre melodije: 22.30 Iz del Ottorina Bespighija. 23.35 Zaključek oddaje
PREDAVANJA
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA Razvoj našega električke«-« gospodarstva ie naslov preda vama. ki ho v ne; tek 24. marca ob 20 v- vel IM nnionsk, dvorani. Predaval ho dr. mg. Ml.an Vidmar, direktor Zavo D za el^trogo-
jrts&s?n-*-
OBVESTILA
PREDLAGANJE PLANOV FONDA
PLAC
Ministrstvo za finance LRS opozarja v«a državna jrosoorarsk* pod.mtja rfpur»-!iške»« in Inkalnega pomena, njihove (vi*er»tivne upravne voditelj«, repu bi i urade in ustanove ter ljudske ml'10’*'-da iim bodo banke od 1. aprila 1950 naprej izplačevale denarna sredstva za p.a-če delavcev in uslužbencev samo. «e
bodo orejele DOtrjene plane fonda plač najpozneje do vsakega 28. dneva v mesecu za prihodnji mesec, kakor je to predpisano v navodilu o planiranju fon-ds. p!a;' javljenem v Uradnem listu LRS štev. 10. — Ministrstvo za finance LRS.
TET A J ZA UČENCE TESARSKE
STROKE
Vsfr*m državnim, komunalnim in privatnim podjetjem in ustanovam, ki zaposlujejo učence v gospodarstvu tesarske stroke, naznanjamo, da bo 1. Junija na šoli za učence v gospodarstvu Tesar v Ljubljani, Robbova ulica 14. tr-dens-ki tečaj za I. in II. razred, in to za tiste učence, ki letos še niso obiskovali teoretičnega pouka. Vabimo uprave prizadetih podjetij in ustanov, da prijavijo tukajšnji upravi najpozneje do L aprila vse učence, ki prihajajo v poštev s podatki: 1. imp in priimek učenca. 2. rojstne podatke. 3. učno dobo in 4. razred, ki j?a je učenec obiskoval in z uspehom dovršil. Vse nadaljnje? pogoje za sprejem v internat bo Sol. uprava sporočila podjetjem pravočasno.	1012-1
OBVESTILO
Vse davčne zavezance, ki imajo dohodke od obrti in poklicev, stanujoče na področju RLO IV obveščamo, da bodo iavne razprave za odmero dohodnine za leto 1949 v prostorih Poverjeništva zn finance. Rimska cesta 24, soha dVdwxhiine- po naslednjem vrstnem redu:	...	,
Sreda. 22. marca: brivci, frizerji ^ kozmetiki. fotografi. ^ čevljarji, knjigovezi. pletilje in vezilje; četrtek. 23. marca: krojači, šivilje. _ tapetniški krznarji, torbarji, modisti-nje. igračarji, palanteristi. urarji, vrtnarji. sodavič&rji:	,	r
petek. 24. marca: kleparji, ključavničarji, m eh« cikli. inštalaterji p*a:=o;rji: metlarji. žagarji, kovači soboslikarji
in pleskarji:	............
sobot«. 25. marca: mizarji, dimnikarji.
sodarji, tesarji ;n ostale obrti; ponedeljek. 2% rrlvrca: zdray.nikl odvetniki. dentisti, gostilničarji, prevozniki in ostali svobodni poklici.
Vsi prizadeti imajo pravico prisostvovati javnim razpravam o-d 9 do 11 tistega dne. ko 1e v razpravi njihova stroka
Izvršilni odbor RLO III v Ljubljani
izdaja na osnovi odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov oroti steklini 7. dne 25. februarja 1947 (Ur. 1. LRS 13-79-47) naslednjo odločbo: — Vsi v območje RLO ITI v Ljubljani se nahaja; joči nad 4 mesece stari necepljeni psi se morajo odvzeti in pokončati. Od tejra so izvzeti le osi dragocenih rasem a!» izrednih lastnosti. — Utemeljitev- _ Ker «e večje število lastnikov psov ni odzvalo oblastvenemu pozivu in svojih r>sov ni pripeljalo k obveznemu rep-lienju proti steklini, ie odločba utefne-Ijena glede na zakoniti predpis 4. člena spredaj citirane odredbe.
ZAHVALE
Vsem, ki ste spremili pokojno MATILDO SCHUBERT roj. POMPE, ji darovali vence in izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Schubert Leo upokojeni železničar.	1007-1
Ob izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA TESARJA se najprisrč-neie zahvaliuiemo za izkazano zdravniško pomoč. Prav tako zahvala sindikatu železniške kurilnice Novo mesto, sindikalni godbi »Tine Rožanc«, govornikoma.» darovalcem cvetia, kakor tudi vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. — Globoko žalujoča družina Tesarjeva.	1009-1
Kakršna davčna komisija - takšna odmera
Ce se danes oglasiš v kaki vasi in povprašaš na krajevnem ljudskem odboru, kaj delajo, ti odgovore: »Pomlad je tu. Najvažnejša je seveda setev. Pa tudi z obdavčenjem posameznih gospodarstev imamo precej dela.«
Tako je tudi v Zmincu pri Škofji Loki. Člani davčne komisije so zelo ponosni na to, da so z odmero davkov »pri kraju«, kot pravijo, saj so se tako »rešili zelo neprijetnega dela«. Ko pa
Primorski zadružniki in kmetje na obisku v mariborski in ljubljanski oblasti
Nedavno so zadružniki in kmetje iz primorskih okrajev obiskali mariborsko in ljubljansko oblast. Na Štajersko jih je odpotovalo 1B0, na področje ljubljanske oblasti pa 120. Tisti, ki so šli na Štajersko, so se najprej ustavili v Mariboru, kjer so obiskali tovarno avtomobilov na Teznem, nato pa so se odpeljali v Stmišče. Od tam so se nekateri izletniki podali na obisk sadjarske obdelovalne zadruge »Osojnik« pri Ptuju, nekateri so šli na obisk dveh obdelovalnih zadrug v radgonskem okraju, drugi pa so se vrnili v Maribor, kjer so si ogledali kmetijsko srednjo šolo, Lackovo zadrugo in obdelovalno zadrugo v Hočah.
Vsa ta pot primorskih zadružnikov in kmetov skozi naše orjake težke industrije in obdelovalne zadruge, je zapustila v njih neizbrisen vtis. Vrhunec je seveda bil. ko so si pred odhodom domov v Ljubljani ogledali še Litostroj. Vsak udeleženec je bil navdušen nad vsem. kar je videl. Navdušen je bil, da se je na svoje oči prepričal, da tes gradimo vse, o čemer toliko pišemo po časopisih in govorimo po radiu. Na drugi strani pa so mnogi ugotavljali, da si danes tudi kmetje in zadružniki lahko ogledajo svojo domovino, kar jim nekoč zaradi težkega življenja ni bilo mogoče.
Spet štirje junaki petletke na železnici
V	šišenski lokomotivski delavnici so zgledu mnogih dritgih sledili prvi štirje junaki petletke — dva livarja in dva ključavničarja. Livar Josip Bernik iz Rožne doline, štirikratni udarnik, je na konicah svojega delovnega učinka presegel normo povprečno za 54 “/o, sicer pa je njegova »»norma« presežena za okrog 22 “/».
Se uspešnejši je njegov delovni tov. livar Leopold Černe z Litijske ceste, ki je bil doslej že petkrat razglašen za udarnika. Kaj čuda, če je v tem delovnem poletu 15 mesecev presegal normo za povprečno 59°/0, v ostalem času pa je učinek njegovega dela najmanj za približno 24 o/0 nad normo.
Tretji junak dela iz tega obrata je ključavničar Izidor Cemažar iz Savelj, ki mu je bil enkrat že priznan častni naslov udarnika, normo pa prekoraču .je n povprečno 30»/,. Seveda opravlja — kakor vsi ostali trije tudi mnogo nadurnega dela.
Nastarejši med junaki dela iz šišenske delavnice pa je 53-letni Frančišek Jemec iz Vižmarij, prav tako ključavničar, ki ie že nad 30 let v službi pri železnici in noče zaostajati za mlajšimi. Tako je bil že trikrat razglašen za udarnika, saj prekoračuje delovno normo za 23 "/o-
L. S.
Pester večer
V	okviru predvolivnega tekmovanja bo priredil teren Novi trg, rajon Center, danes 21. marca ob 20. v mali filharmonični dvorani (Matica) pester večer. Na tem večeru bosta brala svoje pesmi Matej Bor in Lili Novy. Operna pevca Milica Polajnarjeva in Janez Lipušek bosta pela slovenske narodne pesmi. Pri klavirju dr. Švara. Za nekaj veselih minut bo preskrbel Fran Mil-činski-Ježek. Tri točke sporeda bo preskrbel teren Novi trg. Vsi vljudno vabljeni.
si človek to odmero ogleda malo bolj
natančno, nehote pomisli, da stvar najbrž za marsikaterega kmeta še ni rešena. Oglejmo si samo nekaj primerov.
Kmetica Burjak Ivana z Bukovega vrha ima 3.9 hektara zemlje, od te 24 arov orne. Komisija ji je predpisala 20.000 din davka. Kaj pravi k temu tov. Burjakova. Tako pripoveduje: »Kmetijo imam na hribu. Mar-sikak kmet. posebno v naši dolini, ve. kaj se to pravi. Vse je treba znositi na hrbtu, pa tudi zemlja ne obrodi tako kakor v dolini. Kravo redim, toda če bi jo morala rediti samo s tem, kar pridelam na kmetiji, bi jo imela le pol leta. Zdaj mi naenkrat predpišejo 20.000 din davka. Prav v našem krajevnem ljudskem odboru pa imamo primere, ko veliki gruntarji, ki bi res
lahko plačali nekoliko več, niso obdavčeni po tem, kar premorejo.
Toda nič čudnega ni, če je stanj« talko. Kajti, ko so si hoteli frontovci ogledati odmero davka za posamezna gospodarstva, jim predsednik krajevnega ljudskega odbora tega ni dovolil. Člani davčne komisije pa so sami veliki kmetje, in sicer: Martin Dolenc z Bukovega vrha s 85 hektari zemlje. Franc Prevodnik z 39 hektari, Janez Tavčar s Sopotnice z 31 hektari in Blaž Habjan od Sv. Florjana z 41 hektari zemlje. Razumljivo je, da sami največji gruntarji ne morejo delati drugače, če nočejo prizadet; sami sebe. Davek pa mora vseeno biti plačan »Tako zahteva okraj.« pravijo. In če ga veliki kmetie ne morejo toliko plačati, ga bodo pač morali manjši — bajtarji.	S. V.
Kaf it* ia kav ni?
Pred dnevi sem srečal tovariša, i
ga poznam še iz predvojnih let. Beseda je dala besedo in tako sva neopazno zašla v pogovor o našem avtobusnem prometu. Kakor da je udarila strela z jasnega neba! Da ste ga slišali, kaj vse je povedal o »škandaloznih razmerah. ki vladajo danes v tem prometu, o udobnosti in solidnosti avtobusne vožnje pred vojno« in podobno. — No. njegovih besed nisem vzel resno. Dobro se sjiominjam. da je šel tedaj velikokrat 25 km daleč peš, ker za avtobus ni imel — denarja. Spomnil sem ga na te »dobre stare zlate čase«, pa sem slabo naletel. Mož je »pozabil«, kako je bilo takrat in mi ni hotel priznati, da je bilo tako, kakor sem mu rekel.
Uvidel sem brezuspešnost svojega prizadevanja, prepričati ga o tem. da dela našemu času krivico. Zato sem ga pustil kar na lepem na cesti in stopil naravnost na ministrstvo za lokalni promet, da zvem ,kdo ima prav: on ali jaz. Iz podatkov, ki sem jih tam
zvedel (nanašajo se za vsa leta na
vso Slovenijo, to ie na bivšo dravsko banovino in Slovensko Primorje) izhaja edino pravilni odgovor na to vprašanje.
Avtobusnih prog smo imeli 92 v letu 1940. 52 v letu 1945. 73 v letu 1946, 8 v letu 1947, 86 v letu 1948 in 105 v letu 1949. Skupna dolžina teh avtobusnih prog je v istih letih znašala: 2929 kilometrov. 17f0 km. 2556 km, 3372 kilometrov. 3305 km in 3479 km. Na teh progah srno prepelali v zaporednih ietih naslednje število potnikov: 4.461.000, 788.000.	4.266.000.	6.444.0C0.
7.474.000 in 9.374.000. — To pomeni, da smo dosegli v letu 1949: pri številu prog 114’/«, pri dolžini prog 118 •/• in pri številu prevoženih potnikov kar — 210’/« stanja iz leta 1940.
Želim in upam, da bo čital te skromne vrstice tudi tovariš, s katerim sem se sprl. in da se bo vprašal še tole: komu je služil avtobusni promet takrat, pred vojno, in komu si"ži danes?	Fr.
Zgrešena in nepotrebna
likvidacija krajevnih podjetij
V krajevnem ljudskem odboru Le-merje-Brezovci v murskosoboškem okraju je zbor volivcev januarja ugotovil, da je treba krajevna podjetja ukiniti oz. jih izročiti prejšnjim lastnikom. Do tega sklepa so volivci prišli na osnovi podatkov, s katerimi jih je seznanil krajevni ljudski odbor. Na zboru so namreč volivcem sporočili,, da krajevna kovačija ne gre. Govorili so o tem, da je kovač večkrat brez dela, da je bilo v nekaterih mesecih komaj za nekaj sto dinarjev prometa itd. — V resnici je stvar precej drugačna. Res je, da kovačnica nima primernega orodja in da je zapuščena, vendar leži precej takšnega orodja po vasi neizrabljenega. Kovač sam je priden in bi gotovo naredil veliko, če bi mu odbor hotel pomagati. Ker se pa ni nihče pobrigal niti za koks, niti za oglje, je jasno, da kovač ni mogel de-iati.
Slabo je obratovala tudi kolarska delavnica. Lani, ko je bila ta delavnica krajevno podjetje, je imela 38.000 dinarjev prometa, letos, ko je komaj dva meseca v rokah bivšega lastnika, pa ga izkazuje že več kakor 15.000 dinarjev. Na prvi pogled se zdi to čudno. Vendar je treba vedeti, da je bil upravnik krajevne kolarske delavnice bivši lastnik te kolamice, ki je gledal nase, skupna korist pa mu je bila deveta briga.
Vse to kaže, da bi morali volivci Le-merja gledati drugače na vprašanje krajevnih delavnic. Kovačnico urede lahko z malenkostnimi stroški, ki bi prinesli veliko koristi kmetom in krajevnemu ljudskemu odboru. Kolamica bi lahko pritegnila 2 mizarja in 2 mizarska pomočnika. Tako bi postalo to podjetje gospodarsko močno, prora-
čun krajevnega ljudskega odbora pa bi postal glede dohodkov neprimerno so-lidnejši, kakor je sedaj, ko zavisi od dotacij okrajnega ljudskega odbora.
Upravičeno se pritožujejo
V soboto smo poročali, kako kmetje po Gorenjskem že orjejo in sejejo, ljudski odbori pa še vedno niso razdelili setvenih planov med kmete. Danes smo prejeli dopis, v katerem se poudarja, da to počasno delo s setvenimi plani zelo ovira tudi sklepanje pogodb za pridelovanje industrijskih rastlin. Ker so industrijske rastline zelo važne kulture, je pritožba vsekakor zelo upravičena. Pisec v članku med drugim pravi:
Kmalu bo nastopil čas setve nekaterih industrijskih rastlin. Do tega časa morajo biti tudi sklenjene vse pridelovalne pogodbe. To pa tako dolgo ni mogoče, dokler pridelovalci nimajo v rokah odločbe o njihovih setvenih dolžnostih. Pogodbo je mogoče skleniti le takrat, kadar je znano, kdo je industrijske rastline dolžan saditi. Tako organi industrije, ki sklepajo te pogodbe s pridelovalci industrijskih rastlin, dd*Üanes ne morejo pokazati posebnega uspeha. Medtem ko na primer na Hrvatskem že zaključuiejo sklepanje pogodb za pridelovanje industrijskih razstlin, smo pri nas s tem delom šele dobro začeli. Za saditev sončnic je sklenjenih komaj 24.5% in za setev sladkorne pese komaj 19% pogodb. Ta slabi uspeh gre na račun neurejenih setvenih planov in je zato nujno, da se razdeljevanje setvenih planov med posamezne pridelovalce čim bolj pospeši.
Vsem, ki ste se prišli poslovit od naše male PAVLICE BUDJA iz Lavrice. ter jo obsuli s spomladanskim cvetjem, se prisrčno zahvaljujemo. Njen zadnji domek je na ljubljanskem pokopališču. Žalujoči oče. mati in sestra.
1011-1
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so ob težki izgubi našega FRANCA OREHKA z nami sočustvovali, nam izrekli sožalie, obsuli njegov grob s cvetjem in ga spremili na njegovi poslednji poti. Žalujoča vdova Antonija Orehek z otroki in ostalim sorodstvom, i Ljubljana. 18. marca 1950.	1001-1
Zahvaljujemo se vsem, ki so spre-1 mili našo ljubljeno teto TEREZIJO ! KLINC iz Zdenske vasi štev. 31, Dobrepolje na njen novi dom in ji poklonili vence in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo vaškim dekletom in pevcem za petje, ter vsem, ki so jo tolažili v njeni dolgotrajni bolezni. — Žalujoči: Klinc Marija, sinaha, Steinerjevi in Kavčičevi.	1005-1
Vsem, ki so tako toplo sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega moža in očeta FRANA REKARJA, predsednika deželnega sodišča v pokoju, se iskreno zahvaljujemo. — žena Ivanka Rekar in družine Vera Ahačič, Ciril Rekar. Mara Suklje, Anka Zajc. 1010-1 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob izgubi našega dragega KARLA KUMRA, gozdarskega inženirja, z nami sočustvovali. ga obsuli s cvetjem In ga soremili na zadnji poti. Posebna hvala Ökrajnemo komiteju KPS, MOOF, ZB, OTO in TD Kamnik, pevskemu društvu »Solidarnost«, mestni godbi Kamnik, ministrstvu za gozdarstvo in sindikalni podružnici ministrstva za gozdarstvo in kolegom za spremstvo in cvetje. — Žalujoča žena Vida. družine Kumrova. Černetova, Krautova.
Zahvaljujemo se vsem. ki so spremili našega naimlajšega brata VIKTORJA ŠVAJGERJA na njegovi zadnji noti na novomeško pokopališče. — Posebno se zahvaljujemo Sanitarni inšpekciji V. rajona v Beogradu in vsem znancem za skrb in naklonjenost v bolezni in smrti. — Žalujoči: Pepe. Stanko. HfjJvi-ka in ostalo sorodstvo.	iQi?:1
Ob smrti mojesa brata Alojzija VRHNJAKA, župnika v Ribnici na Pohorju se iskreno zahvaljujem za spremstvo duhovščini in vsem. ki ste ga spremljali na zadnji poti In mu poklonili vence. Ribnica na Pohorju. 16. marca. Sestra Jožefa.	1033-1
Ob smrti našega nepozabnega moža in očeta VALENTINA SMOLE JA je vsem. ki so ea spremili na zadmi pod iskreno zahvalnijem. Prev posebno se zahvaliujpmo Upravi železarne Jesenice za takoišnio namo/V godbi, pevcem. govornikom. In vsem. ki so nr*m stali ob strani. Žalujoči: žena Štefka, tim Zdravico in Andraj.	1031-1
Ob težki izgubi mojega blagega moža in očeta ANTONÄ ÜMEKA, se vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo sindikatu vzhodnega obrata, delavski godbi, pevcem, darovalcem vencev, ter vsem. ki so ga spremil; na njegov; zadnji poti. Trbovlje, 18. marca. Žalujoča žena in otroci ter ostalo sorodstvo.	1032-1
UMRLI
Žalostni naznanjamo vsem, _ da je umrl naš dragi moz, oče, stari oce, brat KAREL TERCIC. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek. 21. marca ob 16 iz hiše žalosti na farno pokopališče Smlednik. Žalujoče druzme Terčič, Hlede. Verje, Medvode, Medno, Stevarian.	.	1029-1
Izgubili smo iz nase sredine) zveste-°a m požrtvovalnega člana, tovariša Janeza OBLAKA, kurjača Mestne opekarne. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. -Sindikalna podružnica štev. 15. Mestne opekarne, obrat 1 og.	.	1034-1
Dotrpela je naša preljuba zena. mama in tašča ANA GAŠPERŠIČ. Pogreb predrage pokojnice bo v sredo 22. marca ob 15.30 iz mrliške vežice sv. Nikolaja na pokopališče. — Žalujoči: Valentin, moz. Tina in Anica, hčerki, Augu-sto zet in ostalo sorodstvo. 1040-1
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je dne 20 marca 1950 umrla naša ljubljena, dobra in skrbna mama JOŽEFA KE-NIG rojena ROVAN. Pogreb drage pokojnice bo 22. marca iz hiše žalosti na pokopališče v Planini pri Rakeku. — Žalujoči: Franc, Ivan Maks, Ernest, Vinko. Stanko. Ančka, Pepca in Lojz ka z družinami. — Planina, Borovnica, Ljubljana, Split, Beograd. Zaječar.
Uprava Mestnih opekarn v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je preminul njen zvesti in _požrtvovalni sodelavec tov. JANEZ OBLAK, kurjač. Pogreb bo v sredo 22. marca ob pol 15 izpred viške cerkve na pokopališče. Do dneva poprijSa leži v kapelici sv. Frančiška. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. — Uprava Mestnih opekam.
HAU OGLASI
ANTIKVARIAT Mladinske knjige kupi več izvodov knjige Rob — Deseti brat. vezano ali broširano. 1502-6 DVOSOBNO stanovanje s prtiklinami v Ljubljani zameniam za enako ali enosobno s kabinetom v Beogradu Naslov v ogl odd. SP. 1529-10 ŠPORTNI voziček se ie našel. Dobi se z opisom v Tavčarjevi ul. 3 — pri hišnicL	1517-14
Podpisani Marolt Leopold iz Kočevja prosim vse, ki so bili 16. marca 1950 v Pianici, da mi javijo, če je kateri vi-c.el mojega sina Marolta Francita, rojenega 27. julija 1935 v Ljubljani, dijaka _4. razreda gimnazije v Kočevju. Oblečen je bil v sive hlače, rjav suknjič. sivo suknjo, rjave čevlje z gumi-podplali in aktovko. Je srednje postave in bolj droban. Prosim vsakogar, ce ga je videl tudi v kakem drugem kraju, da mi takoj javi na naslov: Marolt Leopold. Kočevje, Podgorska 105, in to proti nagradi. — Obenem prosim tudi yarnostne »gane, če so ga kje videli ali če bi oil kie priprt, da mi takoj javijo na gornji naslov. — Marolt Leopold.	1559-15
DNE 4 marca, mi je bila vzeta v tramvaju listnico z vsemi dokumenti ter živilskimi kartami in z 8000 din. Ker denar ni bila moja last in sem revna delavka, prosim, da mi vrne na naslov v dokumentih. 1509-14 DNE 9. marca je bila vzeto iz veže kma Metropol novo črno moško kolo Wisla S 12-5320 št. okvirja 491930. Izsleaitelt dobi 4000 nagrade. Javiti na podružnico SP v Ce-Uu.	1513-14
PODPISANA preklicujem žaljivke, ka-tere sem izrekla o tovarišici Lazar Mariji, nameščenki rudarske zadru-ge, za neresnične. Ravnikar Terezija Izlake p. Zagorje.	1512-14
ZAMENJAM enosobno stanovanje s ka-bmetom v Kranju za enosobno v Ljubljani. Naslov v upravi Slovenskega poročevalca.	1508-10
PODPISANA Testep Marija. Vel Mengeš 116. preklicujem žaljivke izrečene tov. Lavrinc Maksu, poverjeniku za drž. nabave OLO Kamnik, ker se zavedam, da on ne izvaja razredno borbo_ na vasi zaradi sebe. pač na za izboljšanje življenjskega standarda vsemu delavskemu ljudstvu. 1500-14
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanle Sl. marca oh • nri: Medtem &o je Zahodna in Vzhodna Evropa pod vpli-vom visokega zra'nesra pritiska, se vleče od Skandinavije do severne obale Afrike globoka dolina z deževnim vremenom, ki na se naglo nomika proti vzhodu. Zaradi tega je pričakovati danes popoldne naraščajočo oblačnost z rahlimi krajevnimi padavinami ponoči.
Danes zjutraj vlada v Sloveniji pretežno jasno vreme z meglo no kotlinah in najnižjo temperaturo v Postojni —I C.
Snežne razmere v Sloveniji dne 21. marca ob 7. uri:
Planica: temperatura —2 C, 22 cm snega, spina.
Najboljši šoferji v lesni proizvodnji
Naši najboljši šoferji pri prevozu lesa iz gozdov: od
leve na desno tovariši Tone Pleško. Aleksander Trape-čar, Viktor Arzenšek in Mihalenko iz Gozdarskega av-topodjetja iz Maribora. Na vrhu kamiona so nakladalci. ki s hitrim nakladanjem omogočajo večji učinek dela

Hrumutetneov iz Metanja je
zmagal meti mladinci
Minulo soboto in nedeljo je bil v Zagrebu prvi zvezni namiznoteniški turnir. Sodelovalo je 200 najboljših igralcev iz vseh krajev države, razen Dolinarja in V. Harangoza. Tekmovala so moška, ženska in mladinska moštva ter moški, ženske in mladinci posamezno in moški posamezno II. razreda. Poleg tega so tekmovale tudi moške dvojice I. in II. razreda.
V	moštvenem tekmovanju članov je bila borba izenačenih nasprotnikov. V polfinalu je subctiški Spartak v ostri borbi premagal Železničarja (Novi Sad) 5:4, v drugi polfinalni igri pa ie Milicioner premagal Mladost 5:3. V finalu je Spartak zmagal nad Milicioner jem 5:4.
Med ženskimi ekipami je zasedla prvo mesto ekipa Spartaka. ki ie v finalu premagala Crveno zvezdo (Beograd) 3:0.
Med mladminskimi moštvi je zasedla prvo mesto ljubljanska Enotnost, ki je v polfinalu premagala Partizana 5:2, v finalu pa Železničarja (Beograd) 5:2. Železničar je v polfinalu premagal Gregorčiča 5:1.
V	tekmovanju moških posamezno je zasedel prvo mesto nepričakovano Horvat (Dom JA Novi Sad). V polfinalu ie gladko premagal T. Harangoza 3:0, v finalu pa Vogrinca 3:0.
Med ženskami posamezno je napravila prijetno presenečenje Slovenka Urbar jeva (E), ki je v osmini finala nadvladala državno prvakinjo Temu-novičevo (Spartak) 3:2 v naslednjem kolu pa je izgubila z Biekeievo s 1:3. V finalu je Čovičeva premagala na-
darjeno Kalefovo (Železničar) s 3:0 in s tem osvojila prvo mesto.
Od mladincev posamezno so se v polfinale uveljavili:	Kosmač (E).
Obrenovič (Zel.). Markovič (S) in Gramatčikov (Zel.. Krani). V prvi igri ie Gramatčikov premagal Kosmača 2:0. Markovič pa Obrenoviča 2:1. V finalni igri ie Gramatčikov nadvladal Markoviča 2:0 in osvojil prvo mesto.
V	disciplini moški II. razreda posamezno ie zasedel prvo mesto Mihailovič pred Jovanovičem (oba Z. Bgd).
V	moških dvojicah I. razreda je bil najboljši par Roža-Grujič. ki sta v finalu premagala dvojico Bajič-Gabrič z rezultatom 3:1.
V	moških dvojicah II. razreda sta zasedla prvo mesto Bocka i-St jačič (Mladost).
Najboljši igralci so no končanem tekmo vanju prejeli lepe pokale.
Šc en uspeli Dolinarja in Harangoza v tujini
Po turnirju za prvenstvo Anglije v namiznem tenisu, ki sta se ga udeležila tudi naša tekmovalca V ihm Ha-rangozo in Dolinar, je bilo tekmovanje za prvenstvo Irske. Poleg Ircev so sodelovali tudi Skoti. Angleži, Francozi in Jugoslovani. Turnirja se je udeležilo približno 300 igralcev.
Naša tekmovalca Dolinar in Haran-gozo sta osvojila prvenstvo Irske v parih z zmago nad francoskim parom Amouretti — Rothof z rezultatom 3:1. V igri posameznikov je osvojil prvo mesto Francoz Rothof z zmago nad Amourettijem 3:1.
PRVENSTVO SLOVENIJE V SABLJANJU
Mladinci Krima in Poleta
se uvrščajo vneti najboljše v državi
V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani četrto republiško prvenstvo posameznikov v sabljanju, kjer so sodelovali tekmovalci ljubljanskega Krima, mariborskega Poleta in KladivaTja iz Celia Po uvodnih besedah podpredsednika Sabljaške zveze Slovenije Cvetka Rudolfa, so se začele borbe mladincev v floretu in sablji ter mladink v floretu.
Največji napredek so pokazali mladinci Krima in Poleta, ki so se izkazali z lepim znanjem v tehniki, kar dokazuje. da se uvrščajo med najboljše v državi. Med posamezniki (mladinci) so bili najboljši Ratner (Polet) ter Grahor in Baumgarten (Krim). Med mladinkami je bila najboljša nova .prvakinja Miheličeva (Krim), ki je s svojimi precizno izvedenimi akcijami dokazala. da se razvija v prvorazredno borilko.
Borbe med članicami so bile zelo zanimive, pri čemer so bila tudi presenečenja. Prvo mesto je zasluženo osvojila Krhinova (Krim), k; je pokazala velike sposobnosti pri vodstvu konice. v hitrosti in pri izvedbi miselnih akcij. Dosedanja prvakinja Rozinova pa se tokrat ni vidneje uveljavila.
Med člani ie bil najboljši naš državni reprezentant na svetovnem prvenstvu prvak Marjan Pengov', ki se je kljub nezadostnemu treningu odlično boril in pokazal, da izvrstno obvlada tehniko. Njegove logično izvedene miselne akcije so bile edinstvene. Uspešna borilca sta bila tudi Vojsk in Papež cd Poleta. Rezultati so naslednji: mladinke (floret): 1. Mihelič (Krim) 7 zmag. 1 poraz. 2. Šketa (Polet) 6 zmag. 2 poraza. 3. Sekuranja (Kladi var) 4 zmage. 2 poraza: mladinci (floret): L Ratner (Polet) 5 zmag brez poraza. 2. Grahor (Krim) 4 zmage, j poraz. 3. Baumgarten (Krim) 3 zmage.
2	poraza: mladinci (sablja): 1. Grahor
3	zmage brez poraza. 2. Baumgarten 2
zmagi.	1 poraz.	3. Oblat	(Polet)	1
zmago.	2 poraza;	članice	(floret)■	1.
Krhin	(Krim) 4	zmage.	1	poraz,	2.
Grioni	(Polet) 4	zmage.	1	poraz.	3.
Kubijaš (Krim.) 4 zmage. 1 poraz: člani (floTet):	1. Pengov (Krim) 7 zmag
brez poraza. 2. Vojsk (Polet) 6 zmag. 1 poraz, 3. Papež (Polet) 5 zmag. 1 poraz- 'člani (sablja): 1. Papež (Polet)
4	zmage 1 poraz. 2. Salober (Kladivar) 4 zmage. 1 poraz. 3. Brčič (Krim) 3 zmage. 1 poraz.
V	naši lesni proizvodnji opravljajo zelo težavno in odgovorno delo tudi šoferji, ki izvažajo les iz gozdov. Med njimi so se najbolj izkazali šoferji mariborskega gozdnega autopodjetja. Kljub slabim cestam, ogromnim prevoznim razdaljam in netipiziranim vozilom (saj imajo v svojem voznem parku kar 19 tipov vozi!) svoje planske naloge častno izpolnjujejo. Razen tega sami sodelujejo pri popravljanju gozdnih cest in ob nedeljah prevažajo gramoz za nasipanje. Nad 1000 kubi-kov gramoza so že navozili do letošnjega marca-.
V	letošnjem prvomajskem tekmovanju sodeluje celotni delovni kolektiv. Najjbolj pa se je v tekmovanju izkazala Trapečarjeva brigada. Posamezni šoferji so mesečno opravili tudi po 270 do 410 delovnih ur. Nekateri so prevozili dnevno tudi po 1750 tonskih kilometrov ter dosegli normo povprečno S 155 C/c. Tako je tovariš Pleško. ki ga smatralo za najboljšega šoferja v državi, dosegel rekord, ko je meseca
Naši delovn; kolektivi ne bi mogli lepše počastiti bližnjih volitev v Zvezno skupščino kakor so to storili s sprejetjem velikih obveznosti za predčasno izpolnitev planskih nalog. V kratkem času je tekmovanje zajelo skoraj vse delovne kolektive. Cim bolj se bližamo dnevu volitev, tem bolj se vrstijo poročila o doseženih uspehih.
Mali premogovnik »Titnav« pri Sežani je prvi izpolnil plan za- prvo četrtletje; te dni pa mu ie sledil kolektiv premogovnika v Laškem. Četrtletni plan je izpolnilo že več elektrarn v Sloveniji, med njimi tudi hidrocentrala Fala. Na Hrvatskem je ob koncu preteklega tedna že 13 republiških podjetij izvršilo svoje četrtletne planske naloge.
itoruarja prevozil na težavnem terenu 12.496 tonkilometrov. pri čemer je d .-segel 200.»/o delovnega plana. Ne zaostajajo tovariši Trapečar, Arzenšek in Mihalenko, ki se močno približujejo tej visoki delovni storilnosti in so s tovarišem Pleskam pripomogli, da je prejelo gozdno autopodjetje Maribor za najuspešnejše delo -prehodno zastavo v republiškem prvenstvu kot najboljše v Sloveniji. Po njihovem zgledu se trudijo in stalno prekoračujejo delovne norme tudi tovariš Tone Polak, Andrejc Huser, Tone Drolc in drugi. Navzlic staremu in sölabeniu voznemu parku so pripomogli, da je gozdno autopodjetje Maribor doseglo najraciooalneje izkoriščanje voznega parka. Velike zasluge pri tem uspehu imajo tudi mehanične delavnice tega autopodjetja, ki dan na dan skrbijo za redna popravila vozil ter se po veliki delavnosti še posebno odlikujejo vodja delavnice tovariš Polenšek ter mehani-ki Rebernik, Vauhnik, Ker-ajak in drugi.
Nove tekmovalne rekorde so postavili rudarji v Trbovljah in Zagorju. V premogovnem bazenu Raša v Istri so prvi dan tekmovanja za visoko produktivnost izpolnili dnevno plansko nalogo s 114 "/o, novi rudnik Podpičan pa je 16. marca izpolnil svoj četrtletni plan. Lepe uspehe zaznamujejo tudi bosanski premogovniki. Zeniški rudnik je s 85 “/• planirane delovne sile v celoti izpolnil februarski plan in ga sedaj tudi presega. V novem obratu tega rudnika Radahovo so pred rokom postavili separacijo. Naše železarne, zlasti jeseniška in zeniška, javljajo v teh dneh rekordno proizvodnjo. V rudniku železne rude v Lubiji pa so 17. t. m. dosegli največ-jo dnevno proizvodnjo v zgodovini tega rudnika ob 196 % izpolnitvi dnevne planske naloge.
Tek/iiovanje je rodilo uo/o tekmovanje
V	minuli zimj so tekmovali brigadirji državnega posestva Gornja Radgona v rigolanju, sedaj pa tekmujejo že nekaj dni v cepljenju vinske trte (v angleški kupolaciji). Pri tem so dosegli presenetljive uspehe. Po normi je treba cepiti v desetih urah 760 trsov. To delo je prevzelo 19 cepljar-jev, ki so v 10 dneh cepili 180.000 trsov. Ostalo jih je še 320.000. Ceplarji so se obvezali, da bodo to delo dokončali v 15 dneh, kar pomeni, da bodo presegali normo povprečno za 60"/«. Pri dosedanjem delu so presegali norme za 60 do 63 V«. Med najboljšimi je declej Anton Kavčič iz Tomšičeve brigade. V enem dnevu je cepil 1510 trsov in presegel normo za 115"/». Poleg njega so se izkazali Marija Hajdinjak iz Cankarjeve brigade. Katarina Praindl iz Gubčeve brigade ter Frančiška Slavič in čez 70 let stari Franc Katan iz Cankarjeve brigade. Ti štirje so cepili v enem dnevu 1420, 1350, 1270 oz. 1210 trsov.
Rekordna storitev t valjarni na Javorniku
Te dni je v medobratnem tekmovanju v počastitev volitev v Ljudsko skupščino delovni kolektiv težke valjčne proge na Javorniku dosegel rekordno storitev, kakršna še ni bila zapisana v vseh 38 letih, odkar obstoja ta obrat. Uspehi predvolivnega tekmovanja so razvidni tudi v velikem številu novih udarnikov. Dne 15. marca so v jeseniški železarni razglasili 255 udarnikov in udarnic. Med njimi je bila tovarišica Marija Knez razglašena za udarnico enajstič, Marija Hafner pa desetič.
Hidroelektrarna Fala je izpolnila četrtletni plan
Delovni kolektiv velike hidrocentrale Fala je ob izkoriščanju ugodnega vodnega stanja ob stalnem prizadevanju, in tekmovanju pred volitvami dosegel pomemben uspeh. Pretekli teden je izpolnil svoj četrtletni plan proizvodnje električne energije.
Volivno tekmovanje pri melioraciji,
Skadrskega jezera
Na čast volitev tekmujejo tudi stalni delavci in 9 posebnih frontnih brigad, ki delajo pri melioraciji Skadrskega jezera. Ves čas tekmovanja presegajo brigadirji in stalni delavci dnevne delovne naloge za povprečno 48%. Najboljše uspehe ima doslej peta zetska brigada, ki je sestavljena ,z članov kmečkih obdelovalnih zadrug iz okolice Skadrskega jezera.
Livarna v Sisku je že izvršila petletni plan
Preteklo soboto je delovni kolektiv livarne pri železarni v Sisku izvršil svojo proizvodno nalogo po petletnem planu. V livarni je več udamkov, ki že dlje časa delajo za drugo petletko. Tudi celotni delovni kolektiv železarne izkazuje pomembne delovne uspehe. V februarju je presegel mesečni plan za 9.5%, v prvi dekadi marca pa celo za 13.6%.
Prevzem
nove prekooceanske motorne ladje »Rijeka«
V	ladjedelnici pri Rotterdamu, kjer gradijo za našo trgovsko mornarico tri prekooceanske motorne ladje, so prvo ladjo te serije že dogradili in opremiti. Pretekli četrtek so predstavniki Jugoslovanske linijske plovbe ladjo prevzeli, na kar je iz Rotterdama prvič odplula v svojo domovinsko luko.
Uspehi graditeljev istrske proge
Graditelji predora številka 1. na progi Lupoglav—Stalije so se zavezali, da bodo do dneva volitev docela končali dela v predoru. Vse kaže, da bodo to obveznost pred rokom izpolnili. Te dni so obzidali poslednji dve kampadi in zdaj pripravljajo vse potrebno za do vršitev del in polaganje tira.
Svinčniki iz domačega grafitnega materiala
V	zagrebški tovarni svinčnikov so začeli izdelovati svinčnike iz grafitnega materiala, ki se izdeluje v domačih tovarnah. S tem je zagotovljena redna proizvodnja, ker nam ne bo treba več uvažati grafitnega materiala iz inozemstva. Kakovost svinčnikov je prav dobra.
SLOVENSKO PRVENSTVO V NOGOMETU
1*0 II. kolu vodi Krim s 4 točkami
Minulo nedeljo je bilo na sporedu II kolo slovenskega nogometnega prvenstva na katerem je bilo nekaj presenečeni. Najlepšo zmago je beležil tokrat Odred B. ki je v Kopru učinkovito premagal domačega Proleterja. V Ljubljani sta se pomerila domača rivala Krim in Miličnik. Po lepši in učinkovitejši igri je zmagal nepričakovano Krim. ki ie zaradi boljše razlike v golih prevzel vodstvo v lestvici. Po zanimivi in ostri igri je Proletarec iz Zagorja odvzel Gregorčiču na Jesenicah dve dragoceni točki. Ostale tekme so se končale boli ali mani s pričakovanimi izidi. Rezultati so naslednji: Odred B : Proleter 8:1 (4:0)
Branik : Železničar (Gorica) 4:1 Drava : železničar (M) 0:1 (0:0) Proletarec : Gregorčič 4:3 (1:3)
Krim : Miličnik 2:0 (2:0)
Korotan : Sobota 2:0 (2:0)
Kladivar : Nafta 2:1 (2:0).
MLADINSKA LIGA V mladinskem prvenstvenem tekmovanju je beležil nailepšo zmago ljubljanski Železničar, ki je učinkovito premagal mladince iz Kamnika., Tekma med mariborskim Branikom in Krimom se je končala z nepričakovano tesico zmago Mariborčanov Po dve točki so si priborili še Rudar. Odred in Proleter (Koper), medtem ko rezultata tekme med Soboto in Železničarjem (M) še nismo prejeli.
Izidi tekem so tile:
Rudar : Korotan 2:0 (1:0). Odred : Kladivar 3:1 (2:0). Proleter : Slovan 2:0 (0:0) 2e!ezničar (Lj) : Kamnik 7:0 (Id)). Branik : Krim 1:0 (0:0)
V nedeljo ne ho prvenstvenih tekem
Po sklepu Nogometne zveze Slovenije odpadejo zaradi volitev v nedeljo 26. marca vse tekme Slovenske republiške in mladinske lige. III. kolo prvenstvenega tekmovanja bo odigrano naslednjo nedeljo, dne 2. aprila.
Rudar : Tikviš 4:1
V	makedonskem mestu Kavadar je bila v nedeljo kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v nacionalno hgo med trboveljskim Rudarjem in domačim Tikvišem. Rudar je pokazal tehnično boljšo igro, kateri se domačini kijub požrtvovalnosti in borbenosti niso mogli uspešneje zoperstavljati. Zmagal je Rudar z rezultatom 4:1 (1:1), s čimer si je pridobil možnost, da postane član nacionalne liga. Povratna tekma bo z. aprila v Trbovljah.
Drobne zanimivosti
Vodje mo&tev nanüznoteniškega tekmovanja KSS naj odid^o postave moštev v Delavski dom, kjer jim bodo na vnog^ed itudirobnosti ozir. izpremembe v tekmovanju.
Prijateljski namiznoteniški dvoboj med
trgovinskim servisom in Bračičem iz Kočevja se je končal z zmago Bračiča 7:2.
V	prijateljskem namiznoteniškem dvoboju je sindikalna podružnica trgovinskega servisa premagala sindikalno podružnico OBLO Ljubljana 9:0.
Na kegljaškem tekmovanju sindikalnih aktivov sodeluje 12 moštev. Rezultati dosedanjih tekem so naslednji:	Min. za
kmetijstvo A :	Narodna banka 204:169,
komisija drž. kontrole : Elektrotehna 187:103, min. zn finance : min. za kmetijstvo B 253:181, min. za komunalne zadevo : min za kmetijstvo B 197:190. min. za rudarstvo : komisija drž. kontrole *236: 128.
Na mednarodnem teniškem prvenstvu v Egiptu je v finalni igri posameznikov zmagal Drobny, ki je nadvladal von Crajnma (Nemčija) 8:6, 6:2. 6:3. V fina u žensk pa je Moran (ZDA) premagala Weissovo (Argentina) 6:2, 6:3.
Mladi avstralski plavalec John Marshall, ki trenira v ZDA, je na 40u m prosto izboljšali svetovni rekord znamenitega Japonca. Furohashija. Omenjeno progo je preplaval v ča-su 4:33,1.
Mednarodna boksarska zveza je določila evropsko reprezentanco, ki se bo 16. aprila v Chicago pomerila z reprezentanco ZDA. Jugoslovanski boksar Pavle Sovi jonski je določen za rezervo. Na rang listi najboljših evropskih boksarjev je SovlJa.nski v lahki kategoriji m drugem mestu.
£ a ti
Mednarodni turnir v Mar del Fiati
V VIII. kolu mednarodnega turnirja v Mar uer Plati ie Gligoric premagal Czerniaka. Trifunovič Sanguinettija, Madema pa Martina. Partije Luckis : Martin. Bolbochan : Pirc. Guimard : Michel in Pilnik : Eliskases so se končale neodločeno, medtem ko sta partiji Castiglio : Rossetto in Freitas : Rossolimo prekinjeni.
Rezultati prekinjenih partij iz prejšnjih kol:	Trifunovič : Czerniak 1:0,
Guimard : Sangumetti 1:0. Freitas : Luckis 1:0. Neodločeno so Se končale naslednje partije: Michel : Eliskases, Gligoric : Luckis. Castiglio : Michei. Freitas : Martin. Rossolino : Pilnik. — Prekinjena partija Pirc : Rossetto se ie končala z zmago Pirca brez nadaljevanja.
Središčna igra v španski partiji
Praviiuu pojmovanje središča je eden najtežjin elementov, ki se ga začetniki sele po daljših izkušnjah igranja naučijo. Poizkusimo na sami partiji najti pravilno rešitev, ki prinaja v podobnih pozicijah v poštev.
Špansko partijo igrajo mnogi igralci, ki pa v bistvu te otvoritve ne razumejo pravilno. Zato bo ta primer tudi njim služil za pouk. Otvoritev, ki je zaprta ima naslednje značilnosti: Središče se odpira zešo pozno zaradi laviranja in priprav v ozadju. To pomeni. da to otvoritev izbirajo igralci, ki žele borbe. Ena posebnost te otvoritve je. da se pozicija ne razčisti prezgodaj in da ostanejo središčni kmetje dolgo časa na šahovnici. Zaradi tega se pri odpiranju igre zelo lahko zmoti, lažje kot pri odprtih, pri katerih so poteze več ali mani lasne. Vendar bi pa bilo napačno mislili, da so pri španski partiji vse variante zaprte. So variante, pri katerih pride prav tako hitro do rešitve v središču, kot n. pr. v škotski ali ruski partiji. Naslednji primer zaprte partije se pogosto uporablja v novejši turnirski praksi in je prav, da se iz njega učite
SPANSKA PARTIJA L. Schmid	Ahues
1948 Celle
L e2—e4 e7—e5 2. Sgl—13 Sb8—c6
3.	Lfl—b5 d7—aö 4. Lös—a4 Sgä—16
5.	0—0 Lf8—e7 6. Til—el D«—b5 7. La4—b3 Ö7—d6 8. c2—c3 0—0 9. h2—h3 SIS—d7.
Značilna poteza za rusko varianto. Crni hoče podpreti točko e5 kasneje Lf6. Pri zaprtih poziciiah čas ne igra tako važne vloge, ker so še vsi kmetje na deski in še ni odprta nobena iinita niti izgubljen tempo, kot bi sodil h. pr. po potezah belega h3, c3; črni skakač Sf—d? ni toliko pomemben.
. 10. d2—d4.
Boleslavski je izbral proti Botwiniku d3 in partija je bila še bolj zaprta. (Groningen 1946).
10. . . . Le7—f6 11. a2—a4 Lc8—bT
12.	Sbl—a3 b5—b4.
Poteza še ni tako nuina. V pošte" bi prišlo: 12... Sa5— 13 a:b a:b S:b5 S:b3 15. T:a8 D:a8 16. D:b3 i •
17.	S:c7 Dc6 18. d5 D:c7 19. T:e4 Sc-:.
20.	Dc4 Db7- za žrtvovanega kme:s ima črni aktivnejšo igro.
13.	Sa3—c4 b4:c3 14. b2:c3 e5:d4 Prišli smo do glavne točke /e partije. Nastane vprašanje, kdaj se V -odpreti središče v tej ali podotr : pozicijah. Ce računamo gibljivost gur, vidimo, da so bele v prednr? : To se najbolj opazi po položaju njav. Torej, slabši stranki ne gre račun, da prva odpre središče. V partiji pa opažamo nasprotno. Pr: bi izvršil udar v središče, bi it. črni še nekoliko izboljšati polože; ostalih figur, ter nato šeie mislit-: akcijo. Prečrtajte nonovnov k a	.-**n
napisal za uvod k partiji. V terc vc-nutku bi bilo umestno: 14 ... Te8.
15.	c3:d4 Tf8—e8.
Sedaj ta poteza ni na mestu: črni bi moral poizkusit; pozicijo razbremeniti. 15. . . Sc5 16. I.b2:br: 17. D ■ Tb8 18. Tadl. To nadaljevanje pr: roča dunajski mojster Lokwenz v Schach-Magazinu
16.	Lel—b2 Sd7—b6.
Cmi ne upa udariti 16... d5 kar -bila še zadnja razbremenilna možr
n.	pr 17. e:d T:e! 18. D:el Se7 L d6 c:d 20. S:dS L:f3 21. b:f Dbfi ' L:f7. Z zelo divjo in nejasno pozir nolno možnosti ža žrtvovanega krm
17.	a4—a5 Sbfi:c4 <8 T b3:c4 Dd8— Grozilo ie T :f7 sli Db3 19. Ddl—?.4 Sr K—b? 20. Oa4—to Sbf.—c6 21. e4—e5 d6—d 5 27. T r4:d~ Sc6:d4 23. Db3:h7 Ta8—b8 24. Db7—a7 črni se vda.
Opombe: Stojan Puc.
Drobne Panovske novice
Ustanovljeno je šahovsko društvo Železničar. ki bo združeval:	i.,.:.-
Banskega, železniškega vozla. V , .c	,
so predsednik Danijel Lepin. e, op; -sedinik Mirku Ivrigetj in Janez Var.
Mojster i na. Vidmar mlajši je ndig-a v Domu JA v Ljubljani simultank,] j,r 3fi nasprotnikom. Sabi-ti JA s,, v št i -urah d Ve partiji debili. 6 remizirali :: 2S izgubili.
Šahovska sekcija pri Tl) v RakeKu
odigrala dv;1 dvoboja s šahisti št. Pet-?-na Krasu in zmagala 5 in pol : 4 in ; ter 7:3.
Pred začetkom sindikalnega mošta enega prvenstva URS za 1. 195ft naj okrajni vaki predložijo prijave do 4. aprila, nakar se bo pričelo tekmovaroje za prvenstvo oblasti.
ureja «reillilSki udbui Odgnrorni urednik Cene Sranje UrednlŠUu in uprava Ljubljana toialljeiu ulica s icli-lun 53 1. Jo 53-Z5. telefon oprave za ljubljanske naročnike 38-%. za naročnike izven Ljubljane 3b-32 telefon oala-ne-a oddelka 4tev. 38-96. Tekoči racnn pri Narodnj banki, Ljubljana 6-90601-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Poštnina plačan» v gotovim. — Četrtletna naročnina I3S din nolletn» 270 din. celoletna S40 din - «šloTensk, ooroeevalec* izhaja vsak dan razen ob nedeiiaK :n oraznikib
Visoko s hlodi naloženi kamioni brig2če Trapecarja (GAP Maribor) so
privozili v dolino
------------------.vjl	... '■ -.—	.... ....
Veil'd uspehi naših delovnih kolektivov v pređvoHvBeni fekiiMivaiip
Ilustracije Miknlaša Aleša
32 S JAM S AM‘
Stara Kozinka je trenutek stala ko kamen; v srcu se j je oorila Chcdka z materjo. Potem se je obrnila proti j Syki in kriknila:
»Rihtar, sina mi bodo ubili —k
»Syka, ne bodo mi razbili glave, ne meni ne tebi. Naj ženske javkajo,a je zaklical Kozina.
Kirasirji so na oskrbnikov namig prenehali. Potem se je sam obrnil na Kijzinko in rekel:
»Ti, stara, veš vse. Govori, imej pamet, tako boš rešila sina, sicer sama veš, kaj čaka njega in vas vse.«
Trenutek tišine; vsi pogledi so obviseli na starki, ki je slala sredi sobe. Pogledala je na desno rihtarja Syko, pogledala na levi krvavečega sina; molčala je, kakor bi razmišljala.
»Mama — veste, kaj je rajni —« je začel Kozina, ko je videl, kako mati omahuje; a preden je .povedal do kraja, je trdno odgovorila z mračnim pogledom, ki ga je uperila v oskrbnika:
»Nič ne vem, kako naj bi vedela —«
»Mama!« je kriknila Hanči.
»Da nič ne veš, stara,« je zakričal oskrbnik.
»Ne,« je ponovila še temneje.
Ne da bi kaj reke!, je oskrbnik odšel iz sobe in poiskal i svojega trhanovskega tovariša, ki je pravkar z nekaj vo- |
jaki brskal po rihtarjevi kamri. Oskrbnika sta nekaj časa govorila med sabo s pridušenim glasom, potem pa se je Koš vrnil v sobo; koj nato je odšel trhanovski oskrbnik iz rihte in se nameri! proti Kozinovi kmetiji. Nekaj kira-sirjev se je istočasno odpravljalo na Pribkovino.
V tem času so se tudi ostali kirasirji, ki so čakali pred rihto z golimi sabljami, razšli po kmetijah, da tu ostanejo kot posadka.
Dan je ugašal in mrak je legaf na nesrečno vas. Cas, ki je bil sicer tako miren in tih, je bil zdaj poln zmede, gorja in strahu. S kmetij so odmevali glasovi kirasirjev in rezget njihovih konj. Gosta množica vaščanov pred rihto se je zredčila. Večina se je razbežala domov iz strahu in da bi branila svoje imetje pred bridkimi, raz-pašnimi gosti. Po pusti vasi se je le zdaj pa zdaj be’, zablestel plašč katerega kirasirjev, ki je stopal tod s težkim korakom in mu je ob boku rožljala surova sablja.
Zn? lilo se je, po nebu so se v divji gonji podili črni oblaki. Včasih je skozi nje posijal mesec in za trenutek razsvetlil sredino vasi. V takem trenutku je s hrupnim kričanjem pridrla s Kozinovega dvora gruča kirasirjev in krenila v drncu proti rihti. Na čelu. ji je bil trhanovski oskrbnik.
Kmalu je bilo pred rihto spet vse živo. Kirasirji so iz hiše priganjali kmete. Na čelu zvezanega Mateja Pfibka in mladega Kozino z obvezano glavo. Rihtar Syka je šel kot za njinm poleg starega Pfibka, ki ga je vodil eden izmeti Chodov. Vsi so molčali, samo njihovi oboroženi spremljevalci so razgrajali. Iz njih kričanja, zvenenja orožja ter topota konj, ki so jih vodili za uzde, je
izstopalo tarnanje ženskih glasov in jok. Saj so kirasirji odhajali in vodili s seboj zajete Chode. Mesečina je zasijala močneje	in	v njej	so se zableščali	grebeni čelad in
gole sablje,	se	zabelili	vojaški plašči	in bele suknje
Chodov, ki so stopali med kirasirskimi konji. Sprevod je krenil proti bližnjemu Trhanovu.
Od rihte je šla mlada Kozinka z otrokom, vsa preplašena in objokana; poleg nje njena tašča, molče, s pobe-šeno glavo. Za njimi Manka Pribkova in poleg nje poci-novski stric Pajdar, mladi Serlovsky in postfekovski Psiitka, ki so spremljali zapuščene ženske na Kozinovo kmetijo. Saj	se	Manka	ni mogla sama	vrniti domov na
očetov dom,	ko pa je	bilo zdaj tam	toliko razpašnih
gostov.
Komaj so stopili na dvoru na podstenje, je že bilo videti, kako so ravnokar tu gospodarili vojaki. V .hiši* vse preobrnjeno, skrinje uiomljene, vrata pri kamri sneta in razsekana. —
V tej zmedi moški niti opazili niso, da se je stara Kozinka izgubila iz hiše. Stekla Je čez dvor v svoj kot. Tam je bilo v sobi prav tako kakor v gospodarjevi hiši. Toda starka se za vse to ni zmenila, ampak je hlastno, z odprtimi usti planila v stransko kamrico in tu na pragu obstala ko ukopana. V mesečini, ki je prodirala skozi nizko, majhno okence, je bilo tudi tu videti razdejanje, ki so ga bili napravili kirasirji. Starka pa ni gledala na razbito opremo; njen pogled se Je npiral v eno samo mesto v podu. Dve podnici sta tu ležali v treskah, j ulomljeni, izsekani, na njunem mesta pa je zevala glo-
boka odprtina, obzidana jama, očividno skrivališče iz davnih, viharnih časov. Bila je črna, prazna.
Skrinjica s »chodskimi pravicami,« chcdski zaklad dragocenih majestatov je iz nje izginil. Pobrali, odnesli so jo bili kirasirji.
Stara Kozinkaje stala s sklonjeno glavo, s sklenjenimi rokami kakor nad odpriim grobom Globok vzdih se j: ;e iztrgal iz srca, potem si je segla na prsi. V tem irenutku ji je zažarel mračni obraz in na njenih trde 'Usnjenih ustnicah je zaigral grenek, rmičljiv nasrne!:
Vil.
Oblaki na nebu so se razredčin, večinoma so izginili za Cerchovim in za grebenom gora, ki jim viada. Samo tu in tam so se nekateri mračni, grozeči gnali za njimi kot zapozneli, osameli roparski ptič, ki z vso naglico napenja in razpenja črna krila, da bi dohitel tovariško jato, ki je izginila v nepreglednem zračnem prostranstvu. Mesečina je svobodneje lila na vso pošuniavsko pokrajino, na gozdnata pobočja Češkega lesa, na hribovje pri Klencu, Chodovu in nad trhanovskiin gradom
Zidovje te nedavno dokončane graščine se je belo svetilo skozi golo drevje. Pod večer "je rdel v njem tudi sij razsvetljenih oken. Danes je namreč trhanovski gospod imel goste, oba častnika, ki sta prišla ? njim iz Plzni: polkovnika grofa Starapacha in golobradega ritraoj-stra grofa pl. Vrtba in Freudenthal, o 'katerem si Je slu-žabništvo pošepetavalo, da je prišel zaradi mlajše hčere milostljivega gospoda, Manje Starejša, Barbara, je bila že zaročena z Vaclavom Hroznata, grofom Gutštejskim, cesarskim polkovnikom.