Vprašanjem i vor dopisnice Izhaja vsak dan zjutraj, Fccemezna številka velja 1 krono. 283. štev. Velja v IjaM-aBi in po pošti: V LIuMiani, sreda 24. novembra 1920. rc,tliicž III. leto. teto leta Ioi leta tetri leta u Etrcc K Ž40~ „ 120- Za inozemstvo: teto' let* . K 400'— jc> let«. Ceirt sesa . la mesec „ 2W— „ ioir-- 35'— Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —- — štev. 8. Teleton štev. 44. m m.. 1 --------------------. Trumbičeva deraisija sprejeta. Vesnič njegov naslednik. Beograd. 23. (Izvirno poročilo.) l)anes od 10. do 12. ure dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki se fe bavila z ostavko zunaniega ministra dr. Trumbfča. Ministrski svet ie sprejel demisilo. Posle zu- nanjega ministra Je še danes prevzel ministrski predsednik dr. Ves-nič. Dr. Trumbič odpotuje Iz Beograda naibrže še iutrj ter odpotuje v Dalmacijo. Ti umbtc o ugodnostih rapallske pogodbe. Zagreb, 23. nov. (Izvirno poročilo.) Dr. Trumbič je imel razgovor a dopisnikom ..Jutarnega lista1*. k1 ga je vpraša! o vzrokih njegove --ntisiie. Dr. Trumbič ie izjavil, da je s podpisom in ratifikacijo pogodbe z Italijo njegova naloga končana, ker ie že meseca decembra P'18, ko so mn ponudili, da postane zu-aanji minister, izjavil, da odstopi, ko Dodo rešena teritorialna vprašanja. Ma vprašanie dopisnika, kedai se bo Izvršila pogodba, ie cldeset bedakov naravnost v Staramo kier ie t>rodalala gosna I.ure-lončke s sla vrt ni mazilom. Cogol!n. ki se zdai ni moeel prav Veroti sv o! im velikim ušesom in le le skiFl da trn čaka vsa? dobro ko-s'1ce se ie zanod?! z žareč:m oblič-Jem naravnost proti molstru Lu-reauUt Revež le mislil, da bo sprelet z odnrtimi rokami: toda Lurea.u te prebledeli I.ureau ie zaškripal z •"'brni n d straha in leye! »Oho!« mu . ie siknil naproti »razkrinkat si me nrišel? Krnelo mi hočeš skaz!ti. Ionov? Čaka? pokažem ti. s čim kurimo našo peči« more podati nobene izjave, ker se njegova stranka s tem vprašanjem dosedaj še ni bavila. Piacini ie v imenu ljudske stranke izjavil, da bo glasoval za pogodbo, vendar pa mora izreči nekatere pomisleke glede strategične obrambe in varstva italijanskih manjšin v Dalmaciji. Pri glasovanfu ie glasovalo za pogodbo 8 noslancev. 3 pa so glasovali proti. Soci?a!istj so se glasovanja vzdržali. Navi je bilo poverjeno poročilo v zbornici. Jutri bo zbornica glasovala o pogodbi. IZMENJAVA RATIFIKACIJSKIH LISTIN. Beograd, 23. nov. (Izvirno poto-čilo.) Izmenjava ratifikacijskih listin XXXVII. Kal oraviio zvezde. Na večer tisteea dne. ko so se zgodile te stvari v ulici sv. Martina, ie sedela Leonora Galivai z maršalom v en? svoiih soban. Samo črna mizica z srebrtimi vložkami ie bila mod niima in na mizici svečmk. ki le daial obširnemu prostoru nekaj medle turobne luči. Nepremično sta slonela s komolci na mizni nlošči: včasih se ?e zdelo. da igra plamen živlienia samo še v gnevnem in trokem soonadu nlu-n!h nooledov, Oči Concina Coneniia so izražale sovraštvo na višku njegove strašne sile* oči nieoove soproge sn i>rek'nev^le od divie. tragične ljubezni. Concini ie nremišjial kako hi lrtvl Leonoro. ona na ie čutila, da bi ga raiša videla mrtvega nego da Nnora pogrešati nievove liubeznl. »Hotela s! govoriti 7. mano«, ie iznregovoril maršal., »Že mesec dni se te oeibliem. ker nisem gotov da te P'* bi zadavil, ako stopiš pred moje oči, Nocoi sem nekoliko mirnejši. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolsr. polletno ... 4 dolnje Četrtletno. . . 2 doleti* hov asfotnllti nat oc&ii a|4 nam'nino 00 tsahazmc!. 0({ia*‘ se tarecDcaio d* jorsSiiteseni prostoru in sicer I mm visoi ter 55 mm šiiott etosto im i-sKiat 2 K x« vet‘«rai cidDuat. glede jnserstov i. dr. ee naj priloži ce odgo-ali znamka. — Dopisi naj se tranutraio ~ Rcl-opiai se na vračaio. ___JJ— rapallske pogodbe se bo izvršila še koncem tega tedna. Posebni kurir našega zunanjega ministrstva le že odpotoval v Rim. da izroči našemu rimskemu poslaniku Antonijeviču po regentu in vseh ministrih podni-sano pogodbo. !ta'ijanska vlada zahteva, naj rimska zbornica prizna predlogu glede ratifikaciie nuin st, da se more izmenjava listin čimprej izvršiti. ZAGREB PROTI RAPALLSKI POGODBI. • LDU Zagreb. 23. nov. Včeraj se je vršila seja mestnega zastopstva, na kateri se )e javil mestni zastopnik dr. Rittig ter pozval mestno zastopstvo, naj da duška svoji žalosti radi sporazuma v Rapallu. V svojem govoru ie omenjal, da ta. mir ne more biti podlaga prijateljskim odnošajem med našo državo in Italijo. ker ni sad iskrenega sporazuma. temveč ga je diktirala sila potom mednarodnega političnega položaja. ker so s to pogodbo reš.ni glavni pogoji za naše narodno, gospodarsko in državno življenje. Mestno zastopstvo protestira proti takozvanemu rapallskemu mirovnemu sporazumu ter obljublja bratom, da lih mesto Zagreb ne bo nikdar pozabilo. Na poziv mestnega načelnika so se dvignili vsi mestni za-stpniki s sedežev ter s tem Izrazili svojo žalost nad rapallskimi dogodki. RUSKO-POLJSKA POGAJANJA OBNOVLJENA. Varšava. 23. nov. (Izvirno poročilo.) Listi javljajo iz Rige, da je Joffe EJembskemn predlagal, nai se zopet prično pogajanja. Predlog »e bil sprejet. Od ponedeljka se delo odsekov zopet nadaljuje. \VRANGEL PRIDE Z ARMADO IN MORNARICO V JUGOSLAVIJO. LDU Beograd. 23. nov. Za mesec december se pričakuje prihod generala Wrangla v Beograd. Ž njim pride tudi del njegovih vojakov. V ruskih krogih sodijo, da Lo general Wrangel odredil, naj pride rusko brodovie. ki ie bilo p« J njegovim poveljstvom in ki se sedaj nahaja v Galipolu in Carigradu, v Split in Kotor. Namerava se osnovati rusko-srbsko parobrodno društvo, ki bo z Wranglovimi parniki vršilo obalno plovbo v Jadranskem in Sredozemskem .uorju. RAZKOL V RADIČEVI STRANKI. LDU Zagreb, 23. nov. Član glavnega odbora seljačke stranke poslanec Hrvoj Je izstopil iz seliačke stranke. Ob te? priliki je naslovil odprto pismo na podpredsednika stranke, v katerem navala razloge, ki so ga prisilili do izstopa. Ti razlogi so popolnoma politične narave. Hrvoj trdi, da se postopanje Radičeve seliačke stranke ne vrši več na onih temeljih, na katerih se je vršilo doslei. Naš volilni boj. Volilni bol v Sloveniji Je dosegel svoj vKek. Razvil se je v smeri, ki se je pokazala že o priliki žalostne aiere Ryba?— Gregorin: volilni boj pri nas ni načelen, temveč skoz hi skoz oseben In zato surov hi gnusen. Naže strankarsko življenje je gnilo In koromplrano do mozga; stranke se love samo za trenntnlml nspehl, katerim podre-jujejo vse drugo, načeta In programe. Zato igrajo glavno vlogo >. .osti In spletke, faU In oVekovr ’i. Kakor da hočejo zastrupljeni strankarski organizmi Izbruhati Iz sebe vso gnilobo, ki se Je nabrala r njih od julijske mobilizaciji dalje. Posebno žalostno pri tem je dejstvo, da ta dcmorallzaclja ne prihaja Iz Širokih narodnih vrst, ampak da so Jo uvedli hi da jo goje voditelji sami Splošno so Pričakovali In prerokovali,. da bodo te volitve burne In krvave. A takozvana »masa« se drU v ocroir Mnl mirno hi dostojanst-eno, da bi mogla biti v vzgled svojim generalom In drugim voditeljem. Vsejedno Je, ali izvira to iz huTKerantnostl In nezadovoljnosti ali pa Iz resnosti, M Je ostala kot sad trpljenja volnlh let Obojno bi oviralo sUltl naše politike k raz nišla-nju,»bl Jim moralo biti resen opomin. * A večina naših politikov Je gluha In slepa. V svojem strankarskem fanatizmu nočejo spozna« pravega razpoloženja ian«"’e ter nočejo iti ne morejo biti njeni voditelji v dobrem smlshi. Tako škodujejo državi 1« narodu tn upropašča!« svoje stranke In sebe. Strup, M ga sipljejo med ljudi, bo njilčn prej ati sle) ni« same. Žalostna te perspektiva, ki nam Id odpira volini boj. M mnogu upanja, da bi Izšli Iz njega kot zrnc: - alel možje, iti bi m«,1.11 graditi trdne te *-*« * v.*' Bojimo se, da konstituanta ne bo mnogo boljša od sedanjega Narodnega predstav, ništva in da se bo viekia današnja nilrc-rtja še naprej. Tudi v bonstUnantl borna pogrešali Undl. ki bi videli svolo naVigo v delu za državo In narod: tudi v kopstl« toaieti bodo sedeli v ogromni večini ljudje, k) bodo Imeli pred očmi poleg svoiih osebnih le Interese svojih strank In sku> pin. Kako naj tudi Izidejo iz tako o/na. zanega strankarskega boja, kakor Je naš« možje s čisto in močno voljo, z velikim obzorjem In plemenito dušo. Tako nam grozi da se bo nadaljevalo tudi v konstltuanti neplodno životarjenj« v nečastnem pozabljenju zaspalega začasnega predstavništva. Novoizvoljena ostavotvorna skupščina bi nam morala ustvariti postave, ki bi vedle narod k sre. 61 In blagostanju, ki bi omogočile kar naj« hitrejšo konsolidacijo države. Strup vo» lllnega boja. ki bo okužil tudi parlament* bo tako uspešno delo onemogočil Ob dvanajsti url rotimo naše strank« hi vso našo javnost, da nehajo z zastrup-Ijevanjem narodne dtr 'n uničevanjem države. Mnogo je že zamujene"*, a nekaj se da ie reši«. Pri nedeljskih volitvah volimo zate mole, katerim zaupamo, da Jim bosta narod In država več kakor stranka In lastni jaz. Volimo- poštenjak« ln strokovnjake. Le tl prlneso domovini boljšo bodočnost, vsi drugi $ pripravljaj« poraz In nesrečo. POSLOVANJE GLAVNIH VOLILNIH ODBOROV Uradno se obfavMa: Dne 29. novembra t. 1. bodo od 9. ure donol-dne noslovali Plav ni vojVnl ddbor). in sicer L za volilno okrožie Maribor. Celle Prekmurle p Mariboru, v veBkl dvoran? mestneoa maoktra-ta. 2. za volilno okrožie TlubFana Novomesto v I luhlianl v dvorani v Mestnem domu. 3. za mesto Lhibfiana s Snoditlo §!Sko. v Lktb-Hani v dvorani na mestne«* magistratu. Na to se ooozarialo vsi ored-sedn.ki volilnih odborov k? moralo v zrnislu člena 75 voblneva zakona za uefavotvorno skunščino zaneča-ten zavo? v katerem se nahaialo volilni snisi. donest? dne 29. t. m. svojemu arlavnemu odboru. N4ŠE KULTURNO POSOJILO V SVICt. Beozrad. 23. nov. (Izvirno ooro-eno.) Po«'a?an?a med naš!mi dele-eati in deleeati švicarske vlade dede »kulturnega Dosolila« so končana S tem kulturnim Dosoiilom se bodo nodnirale vse kulturne ustanove v naši krallevini Posolilo znaša 5 m lii.mov švicarskih frankov in ie tmleto za 25 let brez obresti. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 23. novembra. Valute In devize. Zagreb: dolarji 128—128.50, avstr, krone 27 -28, rublji 60, irancoski. fra.ml 845—850, uapoleondor 450—156, nemške marke 189—192, rom. leji 0—210. Ital lir« 0—512, tor, lire 0-515, angleški lun« 455-460. C u r I h s Berlin 10.10, New Yofh 634J50, London 223i. Pariz 39.75, Milan 24.60, Praga 825, Zagreb 8 Budimpešta 140, Dunaj 2, avstr«, kron« 1.40. Dunaj: Zagreb 375—381, Ure 1845 * 1855, marke 749, češke krone 600.25,— 601.75, dinarji 1190—1510, Praga: dinarji 218, marke 119.25, ivte. Iranki 1219.50, lire 305, iranc Iranki 483.50, tonil 272. dolarji 77.50, avstrijska krone 16^0, poljske marke 18 Efekti. Zagreb: Banka za Primor)« 1050— 1150, Jadranska 1900— 1950, Jugoslovan, ska 635—640, Ljubljanska kreditna 900— 990, Praštedlona 9300—9400. Riječka pučk« 465—470. Produkti. Osijek: Pšenica 930—960, oves 300—310, beli Hžol 700—720, nova koruza 370—38». Dovozi slabi, Interes vlada zlasti za pšenico. ali vendar sem Drišel brez orožja: da imam binlalo s seboi ne mogel bi te gledati žive.« Leonora ie žalostno zmaiala z plnvo in zadušila ihtenie. ki ca ie čntiln v prlu. »Ali veš. Leonora. ka? se ie zgodilo c plemičema k? si Hi ooslala v Procarsko ulico tisto noč. ko sem prijel vojvodo Anyoulčmskega? — Kie sta l.ux in Brain? Vnrašal Sek-vano kam le odnesla nKiu krvavi trnnli!« Nobeden se ni vanil. Niliu obraza sta se malone stikala. Concini ie zaškripal z zobmi. »Povei.« ie nadalieval »kal hočeš od mene? Nainrei si mi ugrabila G zelo: vse. kar Hub'm. Nato si mi vzela Canestanea: vse. kar sovražim. Ravnala si kakor trmia smrtna sovražnica Ti veš kal le bila naiina noroka: zveza v dosego bogastva ?n moči. Izrečno sva si dala besedo. Ja ne bo med nama nikoli govora o llitbezn? ne z mole. — ne s tvole strani. Zagotovila sva si svoboda Nikoli se nisem brigal zate. a!? imaš Htibimca. Je I? res ali ne? — Mari sem zahteval le enkrat samkrat nolisiVla o tvoiem vedenlu? Ne? Čemu se vtikaš v mole 00-četie? Nisem te sovražil odkraia. Narobe: občudoval sem tvoio močno dušo ?n se zauDal tvoiemu časti-h!en!.n ker sern veJel da ima z mo-iim vred isti čili. Kai sem ti stdrjl. da sl me vzljubila?« Nnlik mramornemu kinu le do-sltišala (boževaneva moža. ki H le pznpn1'«? trdo :n lasno da Hubi drugo in da ne bo nikoli liiibil nie. — 7vo\\ tihe solze ki sn li drle do licih so nr/čale o pieni bolečini »Kai si storila z Oizelo?« ie do-vzel Concini no kratkem molku. — »UitLprla ie nisi to slut.in. Prisegla s5 mi da ?o vidim snet. A kdai? ln kk»? Mari si me klicala zato? Ah. nrekletnica! Ti vidiš kako tro‘m. ti veš da lečim vse dolge noč? brez jnania — sai me sl ši.š ki nastavi aš uho nred nmjimi vrati! — in vendar nimaš usmilienia z menoi! Zavedaš se. da te ne morem zadaviti, dokler le ona v tvoji oblasti I« »Kmalu lo boš videl Concino!« le z^flici delmiia mark:za C-'—H se ie zdrznil, zastokal in stresel glavo. »Prisežem t?. da lo boš videl-« 10 ponovila Leonora Galieai. »Kdai?« »Pez tri dni.« »Kie?« ie zahronel Concini. »Tu!« ?e velela ona. »In t:sti daH boš videl tudi viteza Canestanaa.« »Čez dni!« ie škrtal maršal. »Se tri dni čakanin! Kdo ve. alr ml ostane moči da bo«i mogel živeti dotlei? Kdo ve. ali se ore? ne ubi-iem!« Beseda se mn le utreala. 1 a me-sec dn? ga ?e zelo iznremenil. Ves Pariz ie govoril da ?e lo še senca samega sebe in ves Pariz ?e slutil za-kal. Concini ?e blaznel od eneva Oi-zclino in Canestanvovo nenadno iz-ginlen!e fe bilo zan? strahovit uda-r-?r. Isti dan ko so nritr'sl: v;t^ t v dvorec, le bil izginil in niti Courni. niti drug?, ki so naz?li nani. iv so vedeli kai go ie vzelo Samo Leonora Volilne krogljice. Ministrstvo za notranje stvari Je prelilo poročila, da gotovi sumljive! izdajajo volilcem glasovalne kroglice, do katerih So mogli priti samo na nedovoljen način, ter da jim pojasnjujejo, da se na dan vo-1‘tev latiko z njimi okoristijo. Ministrstvo za notranje stvari je odredilo, da se take kroglice takoj konilseirajo kot državna lastnina in da se proti dotlčnlm osebam takoj uvede preiskava. V Interesu volllcev In naroda pa je, da se takoj naznanijo oblastveni vse one osebe, ki te kroglice razdeljujejo. Sicer pa, četudi bi imel kdo več glasovalnih kroglic, je brezdvomno, da nima to zanj nobene taktične vrednost), niti bi to mcgl* m''tl kak vpliv na izid volitev. Kajt p< lemi 57 In 63 volilnega reda za tista v 01 v o. ao skupščino se mora volilni odbor na dan volitev pred začetkom gla. sovanja prepričati, ali so glasovalne skrinjice in zabojčki s kroglicami, kakor tudi vse drugo v volilnem lokalu v redu. Na. dalje mora predsednik, volilnega odbora Izročiti vsakemu volilen, preden ta prične glasovati, eno kroglico in pri tem ugotoviti, ali Ima volilec samo to kroglico v roki. Ko volilec prejme Kroglico, Jo dene v desno roko, zapre roko in gre s tako zaprto roko od skrinjice do skrinjice po vrsti, vtakne v vsako skrinjico roko, krogli.« na pri tem spusti v ono skrinjico, na kateri Je prilepljena kandidatna lista, za katero hoče glasovati. Ko potegne roko Is poslednje skrinjice, lo ir.cro vpričo v«eh odpreti, tako da lahko vidi vsakdo, da nU na več kroglice v njej in da Je glasoval Ves čas dokler volilec glasuje, morajo predsednik hi člani volilnega odbora pa. siti na to, da volilec ne dene tragike v drago roko in da te ne odnese s seboj. Potemtakem mora biti vsakdo na jasnem, di se z dragimi ali ponarejenimi volilnimi kroglicam!, ki se ponekod razdeljujejo, da bi se volilci zmotili. In ki so morda tudi predmet nedovoljene trgovine, ne moro Blhče okoristiti. S takim posMpmjem se dotičnikl samo lahkomitlirno Izpostavlja 34 težkim kaznim, ki jih za take primere predvideva zakon o volitvah narodnih poeiaocev in kazenski zakon. 283. Sfer, vore. da bo šla naša državna meia le Dar streliaiev riad Mariborom. Ako bi bila razmejitvena komisija dosledno pravična, bf morala unoštevati da imaio v teh obmeinih občinah naiveč Mariborčani svola vinogradniška nosestva. toda mariborski Nemci želiio Dostati dvoživke. Doma se bodo hlinili naše državljane. na svoiih oosestvih Da bodo avstriiskl Nemci. Italijanski teror. Kralievica. 22. nov. ItalHanaš! na otokih Cresu in Lo-š!niu daio nod okribem knrabinter-iev dnška svotemu veseliu nad zmago v S. Martrheriti s tem. da vršijo naivečii teror nad našim narodom. V Velikem Lošiniu ie besna tolpa demonstrantov na vab]a na oosloDle Narodnega doma in na šolsko oo-slonte družbe sv. Cirila In Metoda ter obe zgradbi v znak svoie tisočletne kulture demolirala In uničila vse oohištvo. Skoda družbe sv. Cirila in Metoda znaša nad 300.000 lir. V mestu Cresu so fašisti in naši re-negatj demonstrirali v proslavo aneksde on Italiii. Razbili so Narodni dom V nedello so izenali s Cresa na otok Krk čreskesra žuonika Luko Viteziča in kanonika Krivetariia ki ie rodom iz Cresa. Tudi v istri je zavladal teror fašistov. Del severne Štaferske v nevarnosti. Nedavrj« so mariborske oblasti tarilele in čez melo zaoodile asrUa-toria ki ie raznašal vest o olebiscl-ru na $taierskem. Ali le s tem odpravljena vsaka nevarnost? Nai bi *e oblast' vendar oohrivale. kal eo-vore in delalo domači in tnii agitator« do vseh občinah severno Maribora Sicer na ni n!Vaka tainost. da bo ▼ naši severni tneii na ŠiatersKem še enkrat odločal vrhovni svet v Parizu, ker le med našo in avstrijsko delevaciio nastal snor. Nemci so S uomočto svoillt mariborskih odvetnikov dosegli da se ta soor ne reši na licu mesta, temuč v Parizu. Ker ori tem podpiralo Nemce zopet Itiipi"-*? oi izkHučeni) da doživimo še tret:i ooraz. Presenečenja ali razočaranca tega ne bomo mogli imenovati ker le bila nobtična iavnost-dovoli resno in pravočasno onozor-lera. Ali oa le tudi naše d-nloma-tlčno zastopstvo zadost5 ooučeno o veliki resnosti nasprotnih snletk? Do vseca teva bi votoro ne bilo crišlo da le naša vlada pravočasno razlastila oruske tiaselience. ki im ie »Siidmaik« naselala do vseh obmeinih občinah in da ie odločno stopita na nrste domačrm huiskačem. na katere smo ooetovano ooozar-ia!\ Zakaf se vedno še ne zastražilo meie nrrfi prihodu avitatorlev Iz Avstro? Zakai se ne nastavita na ■obmeinih tr.čknh odločno narodni kmoslovanskf orožniki In financarr namesto nemškutaricv in mlačne-\Vmcl :n nemškutarji favno go- Viadar. Spisal Nicoolo Machiavelli. Prevedel in uvod napisal Abditus že l. 1916: Takrat že ie zaoisal orevaja-teli: »V težkih, dvomov oolnih letih svetovne volne in revolucionarnega razmaha ie bil tudi Machiavellj zvest sn'cmlievalec molih notov :n misb Priiarebsko ie znal razložiti marsikatero nshološko uganko te-deni h dni. Podkrenil in utemeliil te naše takratne nade. ČeDrav zelo star sn tvievove zgodbe oončne tudi za sedanb rod. Veliko duhovitosti. / krer>kih in samostojnih misli le v tel kni-viU Kolikor boli potrebna nam fe ta krniva sedal! Ali ie ztroli slučai usode. da le ;7.šla ta nam prepotrebna krni*’a baš v dneh našeea nalvečiesra n^nižanfa v dneh naše narodne nesreče. ko smo zgubili Koroško in Primorie?! Ko ie napisal 1512. leta Zunanja politika Romunije. Pod tem naslovom Izv&ia berlinska »Vosstache Zeitung«: Pot romunskega zunanfega ministra Tak Jonesca oo Evrom ie imela oovsem drugo nalogo. kakor oot češkega z un a n lev a ministra v Beograd ’** Bukarešto. Take Jonese« ie zasledoval cilt da stvori bariiero mal-h držav od Balta do Sredozemskega moria. Ta zveza, ki bi obsevala tudi malo antanto, bi soglašala s cilii velike antante in bi deloma služila nieuim interesom. Zveza teh malih držav bi se toref morala orientirati do politiki, ki bi io vodile AnvLila Franciia in (talita. KUub temu. Oa *o «e mate dr Zave. ki hi prišle nti tei vrunaciii v poštev iztevile za sov/as ie z veliko anta"ta na »e še daleč d/t uresniče-nfa načrta romunskega politika. Posebno se ne striniata z Jonescovtm načrtom Cehi hi Pollaki. Da se lahko pravilno oresoaf orava vrednost dtalomatičrieva de-lovania Take Jonesca na ie treba orel pretehtati notranie oobtlčno stališče romunske države. Danes ni razen Take Ionesca v RumuniH niti enetra ool!tika ki bi soglašal z ideio zveze malih držav od Balta do Sredozemskega morla. kakor si to ored-StavUa Toke Ionescu. Vsi ruitiunsKi nobtik! vse stranke vlada, ono^cl-la ht Hudstvo ie brez iz teme z« mirovno iv>lit!ko s sosednimi državami. Ko so se nred nekoliko meseci raznesli glasovi o dr. Bcneševi ideii male antante, so se v Rumuniii takoi Ddavila mnenia. ki so oovdariala. da so oriiazni odnošaii Romuniie do Madžarske za Rumuniio silno važni. Rurminiia da ne sme stopiti v zvezo katere ost bi bla naneriena proti Madžarski. Ta mnenia so se onirala predvsem na rumunsko-madžarske gospodarske interese na Sedtnottra-škem. Pa tvdi glede stališča nanram Rus to ne delilo rumunskl politiki nazo-ov Take Jonesca. Razen Jonesca so v Rumuniii vsi politični krovi in vsa iavnost proti konflktu z Rnsiio. Neiasne razmere na vzhodu so pripravile Rumuniio v položai. da se doslei še ni izjavila o svoiem stališču nanram Rusiii. Preišnta ru-munska vlada nod vodstvom generala Avaresca se ie kliub navovar-ianiu od obeh stram. od antante In od Rusbe. izfavfla v ruskem VDraša-nlu za striktno nevtralnost tako na-oram »beli« kakor tudi napram »rdeči« Rusiii. Seveda ie naravno, da konservativna Rumuniia vse Drei kot simpatizira z boliševiško Rusl-io. Pa kliub temu Ruoiuniia ni simpatizirala niti z Wran vlom. ki fe s svoiim načrtom o vebki Rusiii Ru-muniln naravnost ovrožal. Kdpr nozna. vpliv vosnodarskih momentov na politično živlieme v Rumuniii. mora vedeti, da bo Ru-mtmila clede razvoia svote industri-fe in trvovine v bodočnosti navezana na Nemčiio. Rumuniia bo potrebovala nri obnovitvi svoie indnstrile vosnodarska orod'a in dele za stro-ie in te bo moela nailažie nabav-Hatf v Nemčiji. Ta eosoodarska odvisnost od Netr.čiie še nikakor ne oomenla nemške ori“”tacMe rumunske politike. Rumuniia bo v orihodntasti volila noiboliše' odnošale z antantnimi državam' katerim se ima zahvaliti za svoio sedanio veličino. Izov'bala Da se bo konfliktov s katerokoli-sihodl velesMo in bo eoiila v orvi vrst* posnodarsko politiko: to oa bo niovoče samo tedai. če bo eo-soodarstvo Rutnuniie stabilizirano. Beležke. »Sl. Narod« avlrra zn dr. Korošca. Da. da res fe! Le vzemite vče-raišrtii »Narod« in preberite na dnivi stram zvorai navodila za slovenske volilce. Tam Dravi pod točko e in še enkrat Dozneie. da ie treba soustiti krovliico takoi v orvo skrinkeo. In orvn skriniica le v več-iem delti Slovenile fšf i'ersko volilno okrožie) dr. Koroščeva skrinjica SLS . PomenlUvo nakliučle. »Domovina* vlasilo intelivence. ie Drnašala aktuelne pesmice o vodjih čudežih. V nondeitek le bila šarila D) zakliučena. Takoi ood ppsrriio na strdi v »Domov!m«: »Muči vas glavobol? Želodec vam ■ ni v redu?« — Popolnoma umestno * vorašanie! Vesnteero sodelnranje pri rapaltekem Izdajstva. LDU Beograd, 22. nov. Iz Rima poročajo: »Tribuna« s poudarkom omenia sodelovanje ministrskega predsednika dr. Vesniča pri sklepanju rapallskega sporazuma in pravi, da ie to velikega političnega in moralnega pomena. Priprave za proslavo v črni gori LDU Beograd. 22. nov. Iz Cetinja javljajo: Tu se delajo velike priprave za proslavo osvobotenia to zedinjenja v Ju- Jugoslavija. goslavtit Ob tej prflfkl bodo proslavili tudi doseZenje rapallskega sporazuma, ker se je z njim končno odpravHo z dnevnega reda vprašanje usode Crnegore. Proti prodaji Stelnbeissovega podjetja v Bosni. LDU Saraievo. 22. nov. Včeraj se te ♦u vrSil protestni shod proti proda" Steln-betssovsga podjetja Sklicale so ga radikalna in demokratska stranka in Srpska trgjvska založna omjadlna. Sprejeta je bila resolucija proti ministru Kovačeviču in njegovim tehničnim svetovalcem. ■asn— Machiavelli to kntieo Je bila nie-eova domovina ftalila raztrgana. rczdeHena še bolf kakor fe danes na? narod. Z erertrično smotreno brezobzirno politiko — k: so lo na-zvati kratkotnalo macblavelistično — ie dosesrel italijanski narod svota zdrtiženle in naroden nrenorod. Slovenci smo bili doslei čuvstveni nre-mehki >n torel so nas in raz- narodovali. Upaimo. da nas ta knii-ra ttveri. da trd bodi tnož leklen kadar fe treba braniti pravice naroda. MacbiavelHtev »11 Principe« (VladaD le preveden v vse kulturne fezike. KnbFa le razš:rtena no celem svetu Ze sto in stoletia so to čitalf ter se učilf Iz nie ne le vladarfi in politiki temveč tudr* Hudstvu in mladci so io priporočali, da ea samozavestno narodno vzcole. Abditus niše v uvodu: »Dnsrnano fe. da so to knbžico nridno brali razni kralii in cesarlt. oaoeži in sultanL Prir^oveduie se. da fe cesar Karl V. imel to ,knii?o vedno nri roki Ko sto bila umoriena Henrk lil. in Henrik IV. so nri njima našli ta sn:s. — Prnož PiVst V. si ie sam izo soval posameznosti iz niesa. Švedska kra-1^'ca Kristma va fe brala zelo^ naz-li vo ravno tako Nanoleon I. Sultan Mustafa III. fe ukazal, da se prevede »Vladar« tudi na turški lezik. da se bodo nlesrovi sinovi poučili o nieco-v vsebini.« Baco sodi o niem tako-le: Machiavelliju moramo biti hvaležni, da nam le tako odlkrito in brez prikrivamo novedal. kako liudle navadno delata in ne kako naf bi delali. Kaf hočemo z Machiavelblem fn nfesroviml nauki mi Slovenci? Vidim modriiane ki tako in podobno VDraštifeio. Italiianskl šolnik Giuseppe Lisio vpraši"'/' tako-le: Ali mlad:na v na-5;h šolah čita Machiavelliieveea »Vladaria«?. In od^ovaria: Ce Je Razna poročila. D’ Anmtozlo ne priznava rapalisko po. godbe; LDU Rim, 22. nov. Kakor doznavi »Epoca«, je IziavU D* Aniuozk., da ne priznava rapaliske pogodbe. Pogajanja med D’ Annunzijem In generalom Cavlg-lio se nadaljujejo. Tajne pogodbe med Nemčijo In Italijo ni. LDU Berlin, 23. nov. Kakor doznava Wolfov urad od verodostojne strani, Je poročilo dunajskega ponedeUskega lista o tajni pogodbi med Nemčijo In Italijo glede priznavanja brennerske meje neutemeljeno. Rtzmero v Rusiji. LDU London, 22. nov. 20 angjeSkif: častnikov to vojakov, ki so se povrnil! iz Rosite, je na^^io prehranievaue razmere v Rusiji za zelo žalostne. V decem. bru je bdo v Moskvi ustreženih vsega skupaj do 4000 mož, žen to otrok. Častniki pr .iovedii'ftjo, da nis> ravno sh'«> postopali g njimi, vendar pa so verlko tr. peli vs.ed pomanjkanja hrane m slabla sauitetnih razmer. Poljaki In Bolgari LDU Beograd, 22. nov. Iz Varšave se poroča, da je tja dospel bolgarski poslanik v London« Madiarov. Njegovo potovanje ima namen, vzpstaviti diplomatske odnošaie med Poljsko in Bolgarsko. V kratkem pride v Varšavo tudi Stambolij-ski, ki sa sedaj nahaja v Pragi. Nemiri v Bologni LDU Bologna, 22. nov. K dogodkom se poročajo nastopne rodrod.mt!: Ko sa socialisti na Asinellovem stolpu razobesiti rdečo zastavo, so hoteli njih nasprotniki, v mestno hišo, kjer so socialistični občinski svetniki imeli prvikrat sejo. Oddelek redarske straže pa je to preprečil. — Blizu Neptunovega trga so socialisti streljali na antisociaMste. Začno sc ie streljalo z balkona In te oken mestne hiše, kjer so bili socialisti; vrgli so tudi ročne granate. Tud v dvorani sami so streljali na obč. svetnike, ptipaoaioče manjšim: eden iz- med njih je bil ubit in eden ranjen. Mrtvih je osem oseb, ranjenih pa okoji 70. Zapri! so več ljudi in rr e Iskali mestno hišo. Odredita se je sodna preiskava. Red Je zopet popolnoma vzpostavljen. Grški princi n« pot« v Aten«. LDU Rim, 22. nov. Grška princa An- dr»l ha Krt**ot. brata bivtaxa kralji Konstantina, sta odpotovala Iz Rima v Atene. Venizelos v Mcssini. LDU Pariz, 22. nov. Po poročilih Iz Messine Je Venizelos dospel tjakaj s svojo jahto. Nihče r&zoa njegovega sina ni zapustil ladle. Zaroka . romunskega prestolonaslednika. LIHI Pariz, 22. nov. Kakor javlja »Ecbo de Pariš«, Je bila v Luzerna javna razglašena zaroka romunskega prestolonaslednika z grško princesini«. Lltvanci ht 2eligovski LDU Varšava, 22. nov. Na poziv odposlanstva zveze narodov se Je sklenf.o premirje med severno * litvanskimi četa* mi in generalom Zeligovskim. Dne 21. no« vembra. malo ur preden je biso i„ emirje veljavni, to Litvanci napadli na vsej fronti in so četam generala Zeligovskega-vzeli več sel. Komisija zveze n a--vdov je odšla n? fronto in nujno pozvala vlado n K- rm: naj odredi, da se umaknejo čete n* postojanke, kjer bile prc-d ofenzivo Nova belgijska vlada. LDU Bruselj, 21. nov. V novo belgi|< sko vlado, ki jo je sestavil De Liard (par* lainentarna katoliška desnica), so vstopili' štirje katoličani, trije liberalci, štirje so*j cialisti in en nevtralec. Vlada je torej ka< alicijska. Nemški kredit in nemšk* posestva v > Ameriki. LDU Pariz, 23. nov. »Matln« javlja iz New Vorka: Vplivna skupina bank že nekaj časa sem dela na * rtu za povzdlga zunanje trgovine, ki gre po bistvu za tern,; da se smatrajo nemška posestva kot po. roštvo za petkrat višji kredit, dočim sa bila dotična posestva, Rri so vredna de sto milijonov funtov šterlingov, dosiaf pod kontrolo. Imenovani kredit se nakai« Nemčiji, da nakupi najpotrebnejše siro-viine. Generalni advokat predsednika Wll. sona je pooblaščen, da razpolaga s temi posestvi na način, ki je bil predlagan, dočim na drugi strani vlada pri finančnem ministrstvu in pri državnem tajniku mne-‘ nje, da ima izključno aongres pravico,' končnoveljavno sklepati o tuzemskih posestvih. Zato je zelo verjetno, da predlaganega načrta ne bo mogoče Izvesti. Mednarodni kongres strok, organizacij. LDU London, 22. nov. Danes je bf' otvorjen mednarodni kongres strokovnih organizacij. Otvoritve se je udeležilo *e stotine delegatov Iz Nemčije, Avstrije ta. Madžarske. Kongres se bo bavil z vprašanji meničnih tečajev, razdelitve sirovls' za industrijo, socializacije, p-oizvajalnik-sredstev to z vprašanjem o gibanju strokovnih organizacij. Amerika In svet. LDU Pariz, 23. nov. »Echo de Pariš* javlja, da je rekel Harding v nekem svojem govoru: Najprej moramo Iz/ršiti notranje reforme, da bomo omogočili ameriškemu narodu, da stopi v položaj, da b» mogel pomagati svetu, pri reševanju spioftno - oornvml>»it> velikih t>roh'emov. Vzpostavitev sveta po vojni mora biti vprašanje, ki se mora predvsem iematl v poštev. Predpravico zmagovalca moramo vreči od sebe in nato na trdnih temeljih pričeti delo za vzpostavitev. Namestnik angleškega kralja v Indiji. LDU London, 22. nov. Lord Wellhig-ton je imenovan za kraljevega namestnika v Indiji. Kaizer se preseli na Krf. LDU Pariz, 23. nov. »Petft Paristea* doznava, da se namerava bivši česat VUiem preseliti na otok Krt V Achl'!e-ottu je bivši cesar že odredil priprave za svoj dohod. Cesar se v kratkem preseli. Gospodarstvo. + Izplačevanj« ali protonglranje aa novo \ plačilo dospelih 6% drl. bonov se Je zopet pričelo In se vrši za Slovenilo edino — le pri finančni <|«2e’nl blagajni v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne Iz razglasa, ki se objavi v'»Uradnem listu«. Boni se Izplačujejo v kronsko-dinarskfh novčanicah: lahko pa se tudi prolonglralo V tem primeru se izdalo novi boni in hkra-tu Izplačajo 6 odstotne obresti za 6 mesecev od dneva prezentaciie v naprei Sicer se pa priznajo obresti samo do roka dospelosti, naknadne obresti za čas od tega roka do prezentaciie, se ne izplačuiejo. Ce uvarujemo sigurnost bonov to pomislimo, da plačujeio banke in hranilnice za hranilne vloge in vloge v konto-korentu kvečiemu 3-4 odstotne, je jasno, da je ds- nar v državnih bonih prvovrstno naložen In da se bo torej občinstvo v orilnj -mrl poslužilo možnosti proiongacije. Razun tega se morejo dinarski bom ob in po roku dospelosti sprejemati v vseh apoen sb za davke na mestu gotovine, toda samo če znesek bona ne presega iznosa davka, ker se razlika ne Izplačuje. Kdor ima dinarske bone tn Hoče l niimi plačati davke, naj bone predloži onemu davčnemu uradu, klet: je davek predpisan. + Cene živil v Tistu so pri aprovi-zac!,i sledeče: ' Riž 2.20. testenine l.vd, koruzna moka 0.90, moka za <»i*n 0.75, siadkor 6, olje 12 lir za i kg. (1 Ura Je enako 5 K) + Svoboden uvoz konjev v Svlco I« * dovolila švicarska vlada. živlienie res bitka v kateri se bofu-fe vladar za sebe in svofo državo j če fe res. da v boni zmaFUle nremoč alf na bistroumnost (in kolikokrat te lvstroumnost prevara moč pa nnsilstvo> zakaf notem ne pokažemo mladini, nredno stooi v živlienje eno izmed naiboli zanonadHivta in preciznih slik političnih in družab-rv’h bnfev? Ko fe Machiavelli ustvarial »Vladaria« le bila nleeova domovina razkosana, ponižana raz.bfta. onle-niena. Tudi na5a domovina, ie danes v podobnem staniu. Primeri iz zco-dovtae dokenifeio. da občutek ponl-žania in suženjstva okreoi odnomo moč in noFlobi hrenenenie do svobodi. Hrepeneče misli Dohite v bodočnost. kier naideio onoro ideineea zaupania. Z niimi Fre tudi davno minula preteklost: iz nie se viie nit nroVo sedaniosti v bodoče lenSe dni. I Tudi iz 7Fodovine črnaio nove nrsli sv edo ideino silo. Gd davnih predni- kov se uči živeči rod 7.akaf niih boii in nazori, niih zgodovina in kultura sni e tata venec za bodočo zma-eo. Vsled te^a rabimo dela in zna-n!e naših starih Prednikov, ki so naše sedanie trobente že enkrat urpboleli.^ n^?e sodobne zmaee že enkrat užili Niih deta so ustvarila temeb sodobni kulturi: na nie! zida človečki rod dalie. Vse na kar iz-V'š; ie odraz siremlienia. o-' sl olaiša in ozališa živbenle ter i — kakor nravi Machiavelli cezza del vivere libero« — (sladkost svobodnega žitla). Nai ne bo slovenskega društva, slovenske hiše. ki bi ne imela te znamenite knitee. kaiti skraini čas ie. da postane tudi naša politika machiavebstična. Cena kniVi »Vladar« !e broš. 20 K. vezani 25 K. — Dobiva se v unravništvu »Jueosla-viie« v l.iubliani in nienih podružnicah v Celiu. Mariboru Iti Ptuitt ter do vseh knjigarnah. >_ 'AH so tudi nemški odvetniki uenadomestli-vi? Dobili smo v politično in sodno službo nolauoma na-7?it patentirane Nemce in nemškutarje kakor so* Ex'el. Morocuttl. Ilaufen. Lantrcf itd. Na merodajnih mestih so imeli izvovor. da nimamo dovoli lastnih strokovnjakov. T ena smer še danes ne veriamemo toda izvovor ic usnaval slovensko javnost. Imamo r.a še vse oolno nemških in nemčurskih odvetnikov, ki nele nemoteno nosluieio. temuč tai-no in iavno a?it;rain proti državi. Toki odvetniki se dobe celo v Liub-liani kier na si seveda ne imaio iztezati rožičkov. Toda naravnost izzivalno na *e vedeio na Štajerskem. Celinki dr. Riebl mariborski doktor Mraulav. dr. Orosel. dr. Miihle;sen itd ali so ti mo.tie položili nr sevo l>-Sfnosti za državo SHS? Ako so to tnd' srorli niihovo deiovanie ie čisto nasprotno. Dr. E. Mranjav ie vsai odkrit nasprotnik naše narodnosti 'n naše države, ker ie v nekem nor.ravku izrecno ;ziavil da ie-pred razmei tveno komisiio vlasoval v nrlov Avstnii 'n da snioh ni jugoslovanski državljan. temuč še ima čas da se izreče za Avstriio. Sedai ysai ve poverien:štvo za nravosod-stvo. ve na tudi odvetniška zbornica kai iimn ie storiti, inozemec vendar ninip v naš; državi pravice za 'izvrševanje odvetniških noslov. Pa tildi ostal' nemški odvetn'ki bi bili v dno duše užalieni ako bi iih kdo imenoval Ju trt .slovane.- Nai se ti tore) pnzoveio na oriseeo. V Celiu in Mariboru vendar ne bo nastal za-s»oi sodnih poslov ako odnadeio nemški odvetniki. Slovenski odvetniki so morali zannstiti Oradec in Dunai na mihova mesta nai odidejo Nemci od nas. — Za Izvoz nam rinite tudi uvoz. Neprestano vredo od nas v Avstriio vlaki z živih. Ako le že res naša dolžnost, skrbeti za sovražn ke. nai se vsai odred1' da bomo obenem dobival5 od $am notrebne izdelke, kakm* obleko in obuvalo. Od izvoza nnš b živ*! imaio dob:ček samo ca-riearne in izvozniki, dočim kmet za svo-ie pridelke navadno ne dobi več. kakor če bi iih doma prodal. Vsled n-r.ko avstrijske valute bi nam svobodni tivor mrotm zafevet sat se v Gradcu za 1000 na^h kron lahko moški dostojno obleče dočim se ori nas cene obleki in obuvalu le v5šaio. — Ustanov'tev lueosDv.-čeho-žl©v. sokolskega Saveza V nonde-tiek 21. t. m. so se vršila v nrostorih JSS v Narodnem domu v Liubliani iK.sevtovania o ustanovitvi Csl.-Jsl. Sokolskeca Saveza ki so traiala ves dan do 18. ure. Razven češkoslovaških deletratov so se udelež-li D'.»svetovani zastopniki JSS.: Iz Za-preba dr. Lazar Car in dr. Lazar Popovič. iz Saraieva Zakula. potem Slovenci dr. fvatj Oražen. dr. Murnik. dr. Fux in Bornimi! K^zcli. Med dntpim so ramravliali o podrobni ortranizaciii Saveza. o skupnih nastopih ter o pravilih. Obenem ie bil ir vol len nrvi odbor in sicer: dr. Josip Rcheiner. starosta, dr. Lazar Car oodstarosta. dr. Vaniček. na-fielirk dr. Viktor Murnik, oodnačel-n?K. V. Stenanek. tainik in Mašek. blavainik — Za predsednike vollnih odborov. Finančno ministrstvo v Beo-dn »e izdalo naredbo. da se vsem oredsedniknm volilnih odborov izplača trotova svota na račun ootn5h troškov — limrl *« dne 22. t. m. v Celovcu bivši eeneralštabnl šef Blaž Schemua. ki ie bil roien Oorenfec ter se le imenoval orel Zemlia. — Volilni dnevi za našo narodno obrambo. Dne 27.. 28. in 29. t. m. bodo po celi Jugoslaviji zaradi volitev gostilne za-prte. Na ta način si bodo tisti, ki redno obiskujejo gostilne, prihranili precei kron. Posebno nedelje požro v Slovenji stotiso-če. Ako bi bili Slovenci tako zreli kot so Cehi. bi brez poziva naklonili te ncprost> votine prihranke v* narodne namene. Imamo polno krvavih potreb, ki bi Uh rada izpolnila naša obrambna društva, kakršna so »Jugoslovanska Matica«, »Ciril-Metodo-v« družba«, »Gosposvetski zvon« itd. toda manjka lim denarja. S?o..inimo se teb društev omenjene tri dnil — Vozni listi. Ker so vozni listi za železniške DoSiljatve popolnoma pošli, se le »Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani« odločilo z oblastvenim dovoljenjem izdati za prvo silo tovorne in brzo-v»zne liste. Interesenti se opozarjajo, da sprejema društvo »Merkur« naročila do 27. L m. En vozni list ostane brez kolckovlne SO vinarjev. Denar za vozne liste in pošf-»ino Je poslati z naročilom vred omenje- društvu. Pri naročilih ie natančno : vesti. označiti posebej število tovornih In brzo-voznih listov. Z razpošiljanjem se prične takoj prihodnji teden. K — Sodnijske počitnice bodo zaradi volitev od 26. t. m. do 2. decembra, ker bo večina sodnikov v volilnih komisijah. — Slovenski Rdeči križ v Ljubljani ' sklicuje za 26. t. m. ob 17. uri v posvetovalnici Mestnega magistrata občni zbor. Temu občnemu zboru bo naloga določbi | društvu pot za delovanje mirnega časa. Društvo bo skušalo v bodoče s pomoči a našega ljudstva poseči kar najglobokele v socijalno delovanje. Naše ljudstvo trpi pod krutimi posledicami svetovne vojne In v tej bedi ie prepuščeno svoji usodi, vsled česar prosimo, da st tega občnega zbora, ua katerem se bo skušalo organizirali delo v lajšanje ljudske bede, vsakdo udeleži. — Izjava! Na razna domnevanja 13-Javliam, da ne rišem * v obstoječi volilni borbi nikakih karikatur za nobeno politično stranko. — Maksim Gaspari. Ljubljana. = V Utibliani se bo volilo na 14 volkcih: I. v Mestnem domu za dolski okrai: II. v šentlakobski šoli Irtvo. za Šentjakobski okjai od črke A—N: III. v Šentlakobski šoli. desno za Šentjakobski okrai od črke O—Z: IV. v šoli na Colzovcm crabnu za Krakovo in Trnovo: V. v državni obrtni šoli za Dvorski okrai. zaoadni del in sicer od trnovskega volišča vzhodno do črte Dvorni trv. Vetrova Hiišeneva in S’m0n Gregorčičeva ul*ca: VI. v državni realki za Dvorski okrai vzhodni del in s:cer od nrei navedene črte do Prešernove ulice in Aleksandrove ceste: VIL v I. diž pimnaziii za Koi /eiski okrai z Duriaisko cesto in lanez Trdino^ ulico- VIII. v Justični Dalačl (sodna dvorana štev. 79. I. nadstropje) za Kolodvorski okrai zanadni dej do Pfcsjieve ceste: IX. na ženskem učiteljišču za Kolodvorski okrai. vzhodni del od Resi ie ve ceste do Ahaclle-ve ceste in sicer od črke A—L: X. v šoli na I edini za Kolodvorski okrai vzhodni del od Resiieve do AhacHeve ceste in sicer od črke M—2; XI. v Mestni ubožnici v Janke vi ulici za Vodmatski okrai z Ahaci >e v o in Sv. Martma cesto: XII. na voiaškem strelišču ob Do-Ieniški cesti: za nredkraie In sicer lhv5čr> Črno vas. Hauotmanco. Ižansko cesto Dolenisko cesto in Hradeckeva vas: XIII. v šišenski deški Itudski šoli na desno za Snodnio S:ško in sicer od črke A do L: XIV. v šišenski dekliški ljudski šoli na levo za Soodnio §:ško in sicer cd črke M—Ž. = Nemcem v lueosiaviil ne erc slabo. Podrttžnco k. k. oriv. Grazer wechselseit:.Re Versicheruncsanstalt v T Jubilant ter znano avstrMskn zavarovalnico »Phfmix« ie kuoila beo-vraiska zavarovalnica »Jucoslavi-?a«. Za ravnatelja linbiianske podružnice »Juvosiav‘ie« ie .imenovan c. Vladko Fischer dosedanji vodia zavarovalnice Ph5nix. za čJana upravnega sveta v Bedvradu na v. Viktor Moro. bivši aranžer raznih prireditev v Hubliansk! Kazini član »des deutschen Turneauverbandes« in druv;h nekdaniih nemšJch društev v Liubliani. Tako sta obadva Nemca na tonlem. Samo ne razumemo, kako nride ta zavarovlnica do teva da se imenu ie »Jueoslaviia.« = Odhod čehoslovašklh dele«a-tov v Zacreh. Včerai donold. so se odnellal* iz l.iubliane v Zavreb de-levafi Češkoslovaške Soko’sbe Obči. Zastonn;ki Jucoslovanskeva So-kolskeva Saveza so Jih soremiU na elavni kolodvor ter ori niih prisrčno n^«rir«’-T5. — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v četrtek v restavraciji Union dne 25. t. bi. ob 8 url zvečer 3 prijateljski sestanek. K — Poročil se Je sodnik g. dr. Josip Pretnar z učiteljico gdč Berta Pišl?rievo Obilo sreče! — Umrli so v Ljubljani: Anton Kušlan, trgovec in posestnik, 39 let. — jVbrlja A' breht, vrvarjeva hči, 4 tedne. — Marija Kastelic, premikačeva žena, 54 >tt __ A* .‘z Kerenčič,, dblnar, 57 let. - M ;rija SuV/ik, beračica. 68 let. — Tft/.,:a fhjieic. vdova pošt. ofHiala in posestnica. 71 let — Alojz Perme, skladiški de ave". 22 let — Mesečno sobo Išče skromen, soliden gospod, ki je ves dan odsoten. Cenjene ponudbe na uredništvo »Jugoslavije«, (Frančiškanska ul.) pod Soba 25. Maribor. Begunsko društvo »Jadran« priredi 24. t. m. ob osmih zvečer v dvorani pl-zenjske restavracije v Tatenbahovl ulici predavanje o jadranskem vprašanju. Mariborski pododbor udruženja gledaliških Igralcev SHS uprizori tt četrtek. 25. t. m. v tukajšnjem gledališču Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Cisti dobiček predstave je namenjen za Borštnikov - Verovškov spomenik. Iz Maribora se v zadnjem času izvažajo velike množine zaklane živine v Nemško Avstrijo. Ker mnogo znamenj kaže, da gre za nedopustne verižniške manipulacije, je uvedena preiskava, ki mora prinesti Jasnost v to čudno zadevo. V ponedeljek zjutraj se je ženi železniškega uslužbenca Mariji Domitrovi spodrsnilo na zmrznenetn tlaku državnega mostu. Padla je ter si zlomila levi gleženj. Rešilni voz jo je odpeljal v javna bolnico. Znesek 36.000 kron, ki ga je, kakon smo včeraj poročali, izgubil uradnik špe-diciiske tvrdke Zupanc, je našel še tekom včerajšnjega dne Henrik Reichi, nastavlje-nec tvrdke Andrašič na Vodnikovem trgu ter ga Izročil lastniku, za kar je prejel razpisano nagrado 5000 kron. Koroško* Nasilla nad koroškimi Slovenci Lindla EsrcVia iz Žvabeka so zaprli pred kratkim Nemci v Velikovcu. Obtožili so tra. da se ie ood jugoslovansko uoravo obiipšal orotidržav-no napram Avstriji. V Velikovcu so ca zaslišali samo enkrat, potem pa so pa nustili sedeti. Po 9 di^h se mu le slučaino posrečilo zbežati. Zvra-bil ie namreč ietnišketra paznika, ki ie odnrl vrata, ea pahnil v zapor, zaklenil za niim vrata in srečno uležal v JneosJavlio. — V Globas-n!ci so netrišk’ orožniki oreteoavali slovenske fante ter posameznim zapovedali. nai taknl zapustilo Koroško.^ Tako le moral m?d drueim ubežati zaveden doruač fant C:rorol Jožef. — ŽunniVa Sokola v Vo^rčah so domači ncmškutnrli že parkrat pretepli in ra lahko ranili. Primorje. Roparski napad na vlak. V nočf od petka na soboto so napadli neznani tatovi ob železniški progi 'z Trsta v Bark ovije vlak. k. Je bil namenjen v Logatec. Na vlaku se ie nahajala karabinjerska straža ker Je bila železniška uprava vsted pogostih napadov na tovornlške vlake naprosi:- kjtio n-erie. da č' vnk tpt-mlli-b ieka, stnž-1'kov fCo ‘e stražt zapazVa napadovalcc, le zač v a streljati ter Je smrtno nevarno rana en ga napada«.*** 21'etnega težaka lož ’3e».lnL«» 'j. Trsta. Ranjenega Bellini!# so odpeljali v mestno bolnico v Trstu. Italijanizacija naših Imen. Neki potnik Je zahteval na kolodvoru pri sv Andreju vozni listek v Rakitovič. Italijanski uradnik ga m hotel razumeti, potnik pa n; vedel drugega imena I* zadrege ga je rešil sopotnik. ki je povedal za »Rakitovič* laško skovanko Grancino, ki naj bi odgovar]a'a prevodu imena Rakitovič. Grancino pomeni namreč v italiianščinf malega morskega raka. —- »Kunštni« so pa res Italijani! PRIJATELJSKI SOKOLSKI SESTANEK NA CAST DELEGATOM ČEŠKOSLOVAŠKEGA SOKOLSTVA. V pondeljek se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani večer na čast češkoslovaškim sokolskim delegatom, pri katerem sta sodelovala operni orkeste; in pevski kvartet proJ. Kozine Goste Je najprej v Imenu Jugoslovenskega sokolstva pozdravil starosta dr. Ivan Oražen, ki ie naglašai važnost sokolske misli ter naznanil, da se ie na posvetovanju v Ljubljani delinltivno ustanovil »Jugoslovanski češkoslovaški sokolski Savez«. Zahvalil se te starosta Češke Obci sokolske dr. Schelner, ki je povdarjal pomen zveze med češkoslovaškim iu jugoslovanskim sokolstvom ter izrazil nado, da bo sokolstvo rešilo vse Slovane izpod tujega Jarma. Za njim je pozdravil svoje rojake predsednik Ijub-lanske »Češke Obce« X. Jan. Ružička. Nato ie govoril v imenu ljubljanske občine g. Pustoslemšek, ki ic v svojem govoru omenil še vedno ohstoiečo germansko nevarnost ter povdarial, da je naša rešitev edinole v vseslovanstvu. V imenu »Gosposvetskega Zvona« ic govoril dr. I. C. Oblak, ki Je izrazil nado, da bo smotrenc sokolsko delo prineslo svobodo Korotanu In drugim neodrešenim krajem. Zadnji govornik dr. S. Heller je proslavbal vseso-kolsko vzajemnost. Občinstvo Je o po'-noči odhajajoče Češkoslovaške delegat-prisrčno pozdravljalo. SLOVENCI! JUGOSLOVANI! Naša domovina le doživela v zadnjem času dva težka udarca, izgubili smo v plebiscitu našo Koroško, Izgubili smo v pogajanjih našo Primorsko in del Kranhtts. Dve težki rani je usekalo nasilje naši zemlji, ona krvavi In naša srca krvavijo z njo. Znano je, koliko boja in žrtev je bilo treba predno smo osvobodili svojo do* movino Izpod tujega jarma. Ko je kapitulirala stara Avstriia smo se razveselili svobode in smo mislili, da je konec boja hi žrtev In da nam nihče več ne more braniti, da se ves naš narod ne združi v svoii državt Toda Evropa Je Ua preko Wil- sonovih gesl v novo življenje In na'našo malo domovino so pritisnili' zemljelačai hinavski Italijani, ki so našli v avstrijskih Nemcih svoje zaveznike. Tako so nam iztrgali s silo dve najlepši pokrajini. Treba je bilo videti obup In jok koroških S!> vencev po plebiscitu, da bi razumen njih bolest. In kai Je pretrpel naš narod v Primorju! Mi vemo da pride nekoč dan rešitve, vemo pa tudi, da bo udarec v St. Margherit! poravnan le takrat, ko bo Izbrisana vnčbovpijoča krivica, ki sc ic dogodila koroškim Slovencem, ko bo osvobojena naša Koroška. Zato se morajo predvsem razkrinkati pred celim svetom vse mahinacije in sleparije, kl so se dogajale pri plebiscitu, podpirati moramo vsako osvobodilno gibanje na Koroškem, obenem pa pomoči onim, kl so v čisti ljubezni oddali svoj glas za Jugoslavijo, danes pa so izročeni na milost in nemilost nemške maščevalne strasti. V ta velik namen, ki si ga 5c stavilo društvo Gosposvetski Zvon, so potrebna sredstva. Zato vas prosimo in trkamo na vaša bratska srca, da nam pomagate, ker le z vsestransko podporo celega naroda bomo dosegli ta vzvišeni clli. Prosimo vas, da ob vsaki priliki in po vseh mestih mislite na neodrešeno Koroško. Ustanovite po možnosti povsod podružnice Gosposvetskega Zvona, prijavite iih društvu v Ljubljani, ki vam bo dalo nadalina navodila. Nabirajte darove in odprite vrata onim, kl bodo ▼ Imenu društva prišli k vam po tnal dar. Poživljamo vas, ostanite zvesti z nami v boju za našo bodočnost in pomagajte svoji nesrečni domovini! Z OROŽNIŠKIH KROGOV. Takoj po preobratu so osnovali starejši dalJeslužeči orožniški podčastniki Orožniško zvezo, kl bi ltnela nalog, obdržati še nadalje elitni kor, kakor v bivši Avstriji. Tedaj se je zahtcva.a najstrožia disciplina in poduk. Sklenilo se je. da se k orožništvu sprejmejo samo sposobni. Inteligentni In neomadežcvanl 'judic. Dalje se ie zahtevala posebna po ang'eškcm sistemu nare, »a uri orma fn msebu* znak; z/ šarže, da bi se razlikovati od ostalega voiaštva. Država bt s tem ne imela večifh stroškov, kako« jih ima sedai. Seotavljen načrt je bil piedložen deželni vladi ui pa višjemu orožniškemu po 'eeitvu v Ljublh-nl, kl le poslalo ta preJlog v'Beograd v pretres. Kakor se je moglo tedij 'zvedeti, se je baie obljubilo, seveda ne s*.»rilo, da se bo prošnja orožnikov v Sloveniji upoštevala, kakor hltio bo mogoče. Sedaj je že dve let(, odkar srn- zje dinjcnl, a orožništvo ie vedno čaka na povoljno rešitev omenjenega predloga. Vprašamo gospode v Beogradu, krdai bodo Izpolnili svojo obljubo. Odgav-*IH bodo seveda, da »Ima )o& vremena«. Uoatm, da se bo novi ljudski parlament c oprijel tudi organizacije orožništva, ke« le poleg drugega tudi to v vsakem oe'ru pereče vpnsanje katerega povoljna reš tev Je krvavo oo*reb«a. Anrovizac? ia. Premog. Člani »Društva vpokoiencev Južne železnice« dobe premog na nakazila mestnega magistrata v sredo In četrtek. Vsaka rodbina.dobi 300 kg za K 20. «—- " *■»———-a—I——mmmmmmm G'eda!išče In glasba. Repertoar ljubljanskega gledalličat Drama: Pooed. 22. »ftgaro se ženi«. (O. T orek, 23. (zaprto). Sreda, 24 »Ljubimkanje«, (A). Četrtek. 25. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, (A). Petek. 76. »Sen kresne noči«, v opernem gledatišču ob dramskih conah(B). Sobota, 27. »P-V sanje v dolini šentflorjanski«,, (E). Nedelja, 28. »Ljubimkanje«, (Izven.) Poned., 29. »Figaro se ženi«, (A). — O p e r a : P&-ned., 22. (Zaprto). Torek 23. »Trubadur«, (D). Sreda, 24. »Lepa Vida«, (E). Četrtek, 25. »Dalibor«, (C). Petek, 26. »Sen kresne noči«, dramska predstava (B). Sobota. »Vesele žene windsorske«, (D). Nedelja, 28. »Trubadur«, (izven). Poned., 24 (Žarno). Glasbena Matica. Komorni koncert slavnega Sevčikovega kvarteta iz Prag« se vrši v Ljubljani v četrtek, dne 2. decembra 1920 v Unionski dvorani. Krasni vzpored obsega skladbe Dvofaka, Beethovna in Griega. Kvartet priredi po Ju goslaviji 12 koncertov, med temi 2 v Beogradu In 2 v Zagrebu. Prosimo, da bi niih edini koncert v Liubliani ne bil prazen. Vsi prijatelji tiajčistciše komorne glasbe na plan. k Književnost In umetnost. K članku: Nastop naraščala. XVIII. razstava v Jakopičevem paviljonu od ln^. arh. prof. Rado Kregarja , »Jugoi’avtj!« 18. novembra 1920. Prejeli smo: Trditev: »Nastop te nalmlajše umetniške smeri je Imel namen ovreči osebno mnenje dr. Tavčarja o »moderni«, posebno novomeški »umetnosti«, le neresnična. Ugotavljam šledcče: I. Razstave, kl Uh prirejam v. svo- jem paviljonu nimajo namena reagirati tu kakoršnakoli zasebna uucuja, II. Prireditev sedanje razstave Je ban ugovor jeti* In sklenletia že poleti, toraj več tnceacev. prej predno je objavil gospod dr. I. Tav« Čar svoje mnenje o slovenski upodabljaj čl umetnosti. Mislim, da je ibio to dejstva gospodu profesorju znano, In če tudi ne, ni bilo niti najmanjšega stvarnega razloga za tako domnevanje. Kaj je gnalo gospoda profesorja, da prezentira javnosti Izmišlje« no trditev kot resnično dejstvo? Končin-še tole: gospod profesor se čudi, kako sta mogia Mušič in Ska!icky, » ki še ne vesta kaj hočeta« razstaviti v mojem paviljonu. Razodeti mu hočem na kratko to enostav* no skrivnost: razstaviti sta mogia nam* reč radi tega, ker smatram »produke teh dveh ljudi, ki nimata najprlmitivneVšift poimov o risanju, perspektivi itd.« (R. Kregar) za produkte umetnosti, tn ker sem razstavo priredil laz in ne gospv jff telesu? Vaše mišice In živci Vam od&oveduieio? Poizkusite nravi Fellerlev Eiza-fluid! Bodete se ttidili! 6 dvoinatih ali 2 veliki šDeci-lalni steklenici 42 K. Državna trošarin noscbei. AIJ trobe na oočasnl prebavi? Na s’abem anetitu? Zanrtiu? Proti teinu nomapa*o nrave Fellerieve Elza-Scmgliicef 6 škntliic 18 K. Prava želodec okreočuinča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina nosehei a nniceneie. Eupen V. Fei-Ier Stnbica donia Elsa trn 357. Hr-vatska. A. 2blrka slovenskega homoria. Krasno Ilustriran. Dobi se pri Zvezni knjigarni ir IVANA ALBREHTA .PABERKI IZ ROŽA«. | Naročile Jih za 5 K pri Zvezni knjigarni v < Ljubljani, Marijin trg a j Mali oglasi Proda so: VINOGRADNIKI POZORI Naznanjam vam, da imam okoli 50.000 prve vrste ukoreninjenih trt šmarnice, pri kateri ne potrebujte nikoli galice garantiram na 10 let. Tone Zagoršek, trs-ničar v Dornavi, pošt. Moškanjci, SKORAJ NOVA PISALNA MIZA Jc na prodaj, kje povo upr. »Jugoslavije«, 2329 SENOŽET pri Notranjih Goricah se po ugodni c eni proda. Več v upravništvu sJugoslavHe« 2330 -SREBRNE KRONE večjo množino predam. Alojzij Tepina, Planinska cesta 196, Šiška. 2701 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje hugon Hinšer fotograf, Ljubljana. Valvazorjev trg 7, nasproti Kri« lanske cerkve. Rafiite san ..umora mr la » pij Glavno zastopstvo za Kranjsko: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 7. 1 Prva mariborska tovarna mila j ir’"'" ■ • preje C. BROS, Maribor. -------------------| V restavraciji na glavnem kolodvoru An ia Mo o ede i tednu MA ta, jsimeli n pečene klobase. Trebamo vtlo Vgaita l okretna Advokat s 600.000—SOO.OCO kron išče tovarna lesnih izdelkov v večjem mestu Slovenije. — Ponudbe pod ,Lesni izdelki* na Anončni zavod, DRAGO BESELJAK, Ljubljana,-Cankarjevo nabrežje 5. 1070 za našu gvožgjarsku radnju tiz platu K 6.000*— sl. šeslhiljada kruna mjesečno. lati treba, da Je negdje n gvožgjarskoj radnji blo kao poslovodja ili zamjenik njegov. U ponudi treba navesti svoju starost, flzieku sposobnost i gdje je sve svrkio itd. Brača Afgan veletrgovina žefjeza, Banjaluka, ‘gs. .......................... .■■■ U*' je začel poslovati v družbi advokata Milana Nešiča BEOGRAD, Zeleni venac 9. Naznanilo! Karl KossSr mlajši v Pluju za petrolej, mineralna olja, vino, vreče, drva razproda tvrdka Auflostln, Ljub-Ijana-SISka, Jerne'a ni. 231. Priporočamo kot i»a|» lepše božično darilca originalne oljnate slike m bakroreze domačih in tujib umetnikov po izredno nizkih cenah v trgovini umetnin naznanja cenjenemu občinstvu, da otvori svojo lastno mesarije 25. i m. ter se vljudno piiporoča za obilen obisk. SpoStovanjem 1994 Karl KossSr ml., mesar v Pluta Trstje vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, ranglanov Ltd. si oglejte za ogo ZS strope izdeluje In prodaja na debelo In diobno m* po K 4-80, pri vciih naročilih znaten popast, Ant. Stolner, Ljubljana, Jeranov« uL 13. (Trnovo.) 771 Kdor si 2eii nabaviti pristnega in znanega Dobil sem 600 groeov sukanca Vigonia (Čebra) garantiram 400 jard, katerega vsako mtiožino f po najnižjih cenah razpošiljam. !i^iy ISe priporočam O. Certalic, Ljubljana, Sv. Petra c. 33. MH*MnMnM»aai ■ .ammm—t———n———aiMh—n—innin B—aerna« .ovml vt Rudniku uglja u Aleksincu, Belgijsko Društvo, potrehan j« Frande haložanaJofipKaptan Ljubi an«, Emonska cesta 8. Brzojavil btrtadi — Ljubljana, telefon InUtaihan Številk« 818. Brno — Piostčjov (« ebo»!ovs8ka) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdeljuvi prva v Jugoslaviji, ter nima nikake konkurence v 6vo'ib nizkih cenah. Večja naročila po meri. Samo na dtbelo. Lasi na Izdelovalca perila in čevljev. tehničar-črtac koji je vičan u industrijskim postrojima i usposobljen' za r/rartu plnnova i za nadzor pri njihovu izvršeriju. — Mesto jo stalna Rudnik je na glavnoj žeU znlčkoj rruzi Beoprad-Niš, udid en polovinu časa od grada Aleksinca. Činovnici stanum u gradu. Ponude sa referencijama slati Direkciji Ugljenih Rudnika, Aleksinac, 1972 Priporočajo se sledeče domače tvrdke Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, Woltova ulica 3. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Skladišče, špediciisko Dunajska c. 33 (Telet. 366). Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski 1 mojster, vpcljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon 61. 117. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankar^vo nabr. 5 Trgovina • špecerijskim In delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martnc, Poljanska c. ao. Tiska »Učiteljska liskama« x Uuutiani. Odgovorni urednik Anton Pesek. 283. štev.