St. 77. V Trstu v sredo 26. septembra 1883. Tečaj EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden viako sredo in »atate o poludne. Cena za vse leto je O gld., Zft polu leta S tfld., za četrt leta % gld. SO kr. — Posamezn« številke se dobivajo pri opravniltvu in v trafikah v Trsta po & kr., v flsrlol in v A)đsvščlnl p*> kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema OpravRiStvs »vi« Zofita 5.« •V tdinoati I« m*«*. Vsi dopiti se pošiljajo Uredništvu »vit Tsrrsnts« »Nuova Tipogrufla;« vsuk mora biti frankiran. Rokopisi orvz posebno vrednosti se ne vračajo, — Inserati (razne vrsta naznanila in poslani*',«) se zaraSunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Kaj tare Primorske Slovane? Ko sm6 pred 15 meseci pisali o salih razmerah, izrekli smo, da gotovo Se par let ostane pri starem gledć vladne sisteme na Primorsketa in vse kaže, da smo prav imeli, ker vsi glasovi, kateri so se mej tem časom raztrosili mej svet, so po nekakem m i sti-Jikacije, poslane mej svet po gospodi, ki je pri stvari neposredno vdeležena. To smo mi tadi konstatirali v našem listu vsakikrat, kadar so se pojavile enake vesti, ker smo zasledili vir, iz katerega so se dosedaj v svet zlivale »pour arroser les ćhamps des jour-nalistes« (da poSkropć polja časnikarjev). Marsikaj se je zgodilo, kar bi bilo sicer opravičilo menenje, da se tukaj morajo zgoditi radikalne pre-membe; a vse to ni pomagalo; stvar je ostala pri starem; razloček je le ta, -da so po zadniih rabukah na Hrvatskem nekateri krogi za dobro spoznali, da bolj strogo čuvajo na vsalto gibanje Slovencev in Hrvatov v Primorskih deželah. Ta strogost je sicer popolnoma neopravičena, ker Slovan ostane vedno udan prvemu načelu skupnosti naše države; a »dobri prijatelji« naši, kateri se nahajajo v me-rodajnih krogih, preradi porabijo take »fletne« prilike, da kažejo na opreznost slovanskega gibanja, katero je treba v kali zamoriti (im Keime er-sticken). Tako mišljenje in dejanje v krogih, kateri se nikdar ne izvija predsodku, da je Slovan »inferiore Rage«, čisto je naravno in zatorej se ne smemo čuditi, da se pri nas reči godć, katere niso narekovane po pravej, naravnej logiki. Mi smo za načelo postavili lo- fiko velikega državnika Stadion-a, ateri je uže pred 35 leti spoznal, da na Primorskem je treba ohrabriti in okre- Podlistek. Konto velj-Mokolin-Prosek. (Zgodovinska črtica spisal M. Sila.) (Dalje.)*) VlAdni komisar grof Nikolaj Petač (Petazzi). tedajni kapitan tržaški je razsodil: 1. V starih vinogradih je svobodnu vinogradstvo, v novih pa ne; 2. Za pregled v dotičnej zadevi naj se pošlje iz mesta kak vešč in vesten poštenjak; 3. Zlobne ovade se bodo strogo kaznovale; 4. Ako mislijo kmetje, da se jim krivica godi, smejo ae v enem letu pritoževati. Ta določbi ni imela ugodnega vspeba, kajti zopet I. 1667 so razkačeni Tržačanje posekali trte 27 kmetskim gospodarjem. Ta zločin sta storila Anton Picardo in Matej Rizzo, pod-pihana od mestnih sodnikov. Meseca maja v drugem letu 1668 so pa Anton Kodop In njegov brat Ivan in neki Jurij Princip, od Tržačanov poslani, neusmiljeno sekali stare in mlade trte po proseških vinogradih Be meneč se za vse tarnanje in solze Pro-aečanov. Na samega cesarja napravijo tedaj »prosečeni« Prosečani prošnjo in pritožbo, to se ve v nemškem in v italijanskem jeziku. Mnoge stvari omenjajo razen posekanih trt, da so jih oni zlobni sekači povrh Be grdo zmerjali in 9e večo Škodo pretili, da so o priliki slovesnega pohoda cesar- •) Glej štev. 72. piti slovanski živelj, da se ž njega naravno pomočjo potisne v svoje mere italijanski živelj, ki naravno hrepeni po popolnem polaBčenju vseh Primorskih dežel in tako pripravlja te dežele na težnje zunaj države. Mi smo uže večkrat izrekli: kedor tukaj podpira italijanski Živelj, bodisi takozvani zmeren, ali odkritosrčno za ita-lijanstvo delajoč, da je vedoma ali ne-vedoma neprijatelj Avstrije. Marsikedo se je po lanskih dogodkih tudi nadejal, da se stvari v resnici tako spremeni, da se bode tukaj odkritosrčno podpiral slovanski živelj. A to se ni Be zgodilo in se tudi ne zgodi, dokler se v teh deželah ne spremeni ono osobje, ki v vseh delih javnega ži-venja odločuje in vodi tukaj administrativni stroj. Ni zadosti, da se zaganjamo v eno osobo, in naj si bode Se tako uplivna; Be celo Stadion bi imel zdaj na Primorskem velike težave, ko bi hotel s tem aparatom izvesti svojo politiko. V krogih, kder skrbe za javni red, za pravosodje, za državpe dohodke, za javni promet itd., v vseh teh najmerodajniBih krogih je vživela neka ljubezen do starih običajev, do starih krivic, katero ljubezen bode jako težavno izruti, ako ni na odločilnem mestu največe srčnosti in ener-žije. Mi opominjamo le na izjavo poznanega novega predsednika viSe sod-nije v Zadru, g. dr. Defaeis-a v nekem juridičnem listu! Mož je nasve-toval za Primorsko tisto postopanje, kakor je v navadi po drugih avstrijskih deželah, on je izrekel, da ne uvidi, zakaj bi se v Primorske urad-nije ne uvedel namesto italijanBČine, državni, to je nemSki jezik, osobito v občevanju uradov mej seboj. Pote-zoval se je za nemSčino; ali pa misi ite, da je našel njegov nasvet kak jevega v Trstu 1. 1660 dobili sicer zagotovilo. da se stvar povoljno reši, a k ljubu tem obljubam in pozn^jim grof Petačevirn določbam je vse pri starem ostalo. »Be-nečanska ljudovlada« (republika) pravijo, »odkazuje novim naseljencem brezplačno primerna zemljišča za obdelovanje, da si na tak način pomnoži Število svojih pod-ložnikov, nam pa, kl nemamo svojega zemljišča, dejali bi, kolikor streljaj puške nese, in nekaj grdega Krasa (orrido Carso), kder v potu svojega obraza iz vinogradstva svoj živež dobivamo, — nam jemljejo najpotrebniji pogoj našega obstanka, ko nam trte režejo, sekajo, uničujejo, ter nas silijo zapuščati svoj dom proti vsakej pravici krateči cesarju zveste državljane. Vsemu svetu je znano, da tukaj raste žlahtno vino »Prosekar«, katero hodijo kupavat valje iz Nemčije, korist donašajoČ deželi, množijo dohodke cesarju in nam ubogim kmetom. Vsakedo se čudi, kako je to, da one trtne zločinske pokončevalce ostra kazen ne zadene. — Ponižno prosijo: naj ne bodo TrŽaČani ob enem tožitelji in sodniki; kadar pridejo na vsakoletni shod v Prosek, naj ne vlačijo seboj 40 do 50 osob mesto samo kacih 7 ali 8. naj si ne vdi-njajo Prosečanov za svojo osobno postrežbo, ter slednjič naj ne imenujejo pun tarsko delo, ako mi cesarja za pomoč prosimo.« Ta prošnja Je bila sestavljena meseca junija, in k malu j»« prišlo povelje od cesarja Leopolda, naj tržaški c. k. kapitan grof Vincenc Goronini stvar natančno pre- odmev mej tuk. viSjim uradništvom? Kratko nikar ne, ampak se mu je odgovarjalo, da to ne ide. Mi so povsem iz naBega stališča ne moromo vjemati z načeli g. dr. Defacis-a; toda to načelo se je manj ali več vendar vjc-malo z načeli ustavovercev in centra-listov, ki so bili takrat na vladi, in vendar so ti puščali doslednost na strani, pa se raišo pobotali z Italijani, da so jim le zadnji zdatno pomagali zatirati Slovane; — torej so raje izvolili nedoslednost, da so le pridobili pomočnika v zatiranje Slovanov. Kakor ustavovercem, tako je Slovan tudi nekaterim uradniškim krogom na Primorskem činitelj, kateri je le za to tukaj, da spolnuje svoje državljanske dolžnosti do pičice, a da bi zato smel teijati tudi svoje narodne pravice do pičice, tega ne! Kedor manj ali več občuje z uradnijami, temu je znano, da tam prevladuje misel, da Primorska je italijanska ze/ntja, da je to uže v naravi tako dekretirano in da se torej tukaj ne dade uvesti nobene novotarije gledć uradnega in občevalnega jezika. Vsa avstrijska politika teh državnikov (ki pa niso bili v Bis-markovej Boli) gre na to, da si ustvarć mej Italijani neko vladi prijazno stranko, da njo potem rabijo proti drugei ital. stranki, ki se je postavila na staliBČe izključljivega italijanstva. Tako zmerno italijansko stranko podpirati in tudi na Škodo Slovanstva. to je vsa državna modrost, na katero zidajo avstrijsko trdnjavo proti jugu. Ali prelehko je dokazati, da pred leti so bili v Pri-morskej skoraj sami zmerni Italijani, a da se iz teli zmernih elementov vsako leto bolj poro eva skrajna ital. narodna stranka, katera si postavlja za cilj izvrBitev narodnostnega načela do skrajne posledice. To pa je čisto na- liče, pa ta se izgovarja, da je bolehen, in na zopetno prošnjo se odloči njegov na-domestovalec. Mej tem nastane strahovita povodenj v Žavljah. ki je razdejala soline nekim TržaČanorn. UŽe prej je rečica »Ro-panda« mnogokrat narastla, pa so le ve Činoma domačini brežani škodo popravljali. Ko je pa 1. 1668 ista »Rosanda« žaveljsko dolino poplavila, naložili so Tržačani vsem okoličanom kmetom, da morajo iti roboto delat v Zavije. Prosečani, Kontoveljci in Križani pa se uprd proti tej novej naredbi. Brzo napravijo pritožbo na tesarja ter pošljejo svoje zastopnike v Gradec. Toda stvar se je zavlekla, kakor to biva, kadar ubožec išče pravice; po pregovoru: »Bog nas varuj stekle gliste i u naglega polža I • — glista in polž sta počasna. Zaporedoma so pisali iz Gradca inestnej gosposki tržaške), naj nikar kmetom ne naklada nena. vadnih robot, a za to se niso brigali už>* takrat po mnogih svoboščinau razvajeni TrŽačanl, ter so celo meseca novembra trem kmetom trte posekali, in v 29. dan decembra so izrekli o »puntarjih« to le razsodbo: »Vsi kmetje iz treh občin Kontovelj, Prosek in sv. Križ, da ima plačati sleherni po 7 mark globe (denarne kazni); župan proseški Ivan VerŠa obsojen v petletno pro-gnanstvo, kontoveijski župan Jurij Starec in križki Tomaž Busin vsak po dve leti, da se imajo v osmih dneh odpraviti čez meje devinske ali miljske; Ivan Grinjanec. Luka Puntar, starešini, in Martin Gustin ravno, ako pomislimo, da se na Primorskem ustvarja po nepotrebi tak zrak, v katerem morejo take rastline prav tako dobro rasti, kakor onkraj Idrijce, in dokazano je, da italijanski živelj, ako tudi skrajno konservativen, vedno bolj pozna in ljubi Bege, navade, nagibe italijanskega ljudstva, nego pa notranje-avstrijskih narodov, kar po-menja toliko, kolikor pomenja rek: v Kamor srce peij&« itd. Naravnim postavam pa se ne da zapovedovati s takimi sredstvi, kakorSno so nekatere dobro znane demonstracijo in čebljanje nekaterih »niČemurnikov.« Prava politika na Primorskem je le ona, katera protistavlja italijanskemu življu drugi tukaj inočnejBi, a- dosedaj zanemareni živelj in ta živelj skoz in skoz odkritosrčno podpira. Prav tega pa nočejo razumeti nekateri gospodje, kateri menijo, da je par tržaSkih milijonarjev več vredno in merodajnejSe, nego menenje in korist na stotisoČe slovanskega ljudstva, š« le te dni smo sliBali trditi po osobah, katerim je po nekakem poverjeno delanje avstrijske politike na bregovih Adrije, da se je treba udati v osodo, fovsko oblastjo za Škofije Kolin, Poznanj, Limburg in Miinster, kateri odpravijo težave pri rabi cerkvenega zakona. Iz tega se sklepa, da dogovori mej nemško vlado in Vatikanom vspošno napredujejo. Gladstone se je 20. t. m. vrnol iz Kodanja v London. V Arabiji so se Beduini vzdignoli proti Turkom in Evropcem. Povod temu uporu je dal novi davek, kateri je uvedel Osman paša s tem, da zahteva plačilo V4 raedžidje (50 kr.) od vsake tovorne kamele. Strah mej prebivalci je velik, ker Beduini poŽigajo in ropajo po deželi. Kitajska vlada predlaga zastran Tonkina te le mirovne pogoje: Tonkin naj se združi s kitajskim cesarstvom, Anam naj bode francoska vlastnina, na Rudečej reki naj bo svobodna vožnja za vse narode. Ako delajo v »cesarskih vinogradih«, dobivajo eno liro dne'ne plače in polič vina ali pa 4 solde. Tu li za cestno raboto «o dobivali oiiiik Krištof Prem strastno napadel Štefana Rag nta, ko je neke listine (dokumente) z»hteval, ter pretil, da g:» ubije. Od vseo d-v«tih strani sveta prihajajo tujci v Tri t mi se vdomačujejo tu, hlapci poročijo kako deklino, dobe kos zemljišča v Trža^Čmi, na katerem smejo svobodno saditi, k r in kakor hočejo, na n pa, ki tiii nad 400 let tukaj prebivamo. nam sekajo trte hr^t razloga in pravic, ne le mlade, temuč i take, ki so sto b-t stare. Mi plačujemo dac od vina na debelo cesarju, ni tnino pa (od špine) plačujemo občini. Trst ne bi smel nam t •>.'« prepovedati, kar nun cesar dovoljuje. Nj m i veličanstvo na* j" osvobodilo, kar lehko s pismi skažemo.« Neko drugo prošnjo za konečno poravnanje vednih prepirov v sadevi sajenj i trt so poslali v Gim tec po nekem človeku, ki je pomagal gnat konje iz Lipice na cesarski dvor. Ganljivo končujejo to prošnjo: »N« moremo pomagati si drugače, nego la Vaše Veličanstvo najponižoiše sč solznimi očmi prosimo po neskončnem usmiljenji Kristovem, da, uvaževaje naše bedno stanje in neizrekljivo uboštvo, ko Se te najpo-n imše prošnje nismo mogli drugače oi-posl iti, nego da nositelj si pot zasluži Moč z lipensklmi konji v Gradec, — Vaša cest rska milost blagovoli konec storiti tem našim pravdam. R^č bi, da naposled so bili vendar uslišani, kajti v 17. dan julija 1669 je bila mestna gosposka obsojena plačati 10.000 goldinarjev odškodnine trem vasem Prošeku, Kontovelju in sv. Križu. Iz proseških listin pa se more le toliko razbrati, da one svote, ako so jo kedaj dobili, niso kar na krat prejeli. Cesar Leopold tri leta po tej razsodbi hoče imeti sporočilo, kako je ž ono odškodnino, ali se je splačala ome-njenim soseskam ali ne. Morebiti, da je to 7,ai»eleženo v kakej listini tržaške mestne, pismoshrambe (archivio civico). Neko pismo od 28. dne vinotoka (oktobra) 1673 pravi: » la sta zastopnika proseška Štefan Argent in Andre Danel za hrano v Gradcu dolžna ostila 120 gld. 20 kr, krčmarju Gr«i Fle-gariču, ko sta v zadevi treh sosek tam bivala. Skupno se pogode, da v dveh mescih krčmar Flegarič dobi svojo plačo. Matija Prašel in Matija Stokar sta vzela seboj 18 gld. na pot, od kojih sta potrošila dvanajst«. »Per ardua ad astra« pravi latinsk i/.rek, po naše bi se dejalo: »po strmini k visočiui!« Dal Prosečani so poskušali grenko istino onih beseii, pa naposled je pravična stvar vendar zmagala. Razmere Slovencem v Trstu! Znano je, da je v Trstu mnogo rokodelcev, malih trgovcev, da celo hišnih posestnikov Slovencev, kateri akoprem imajo vse potrebne lastnosti, da bi postali Tržaški meščani, vendar so !• S; vedno vpisani kot tujci in ne uživajo v mestu ne volilne, ne drugih pravic, ampak imajo le čast, da plačujejo prav visoke davke. Politično društvo »E linost« je pre-udarilo, da bi posebno v mestnem IV. volilnem razredu lehko bilo število slovenskih volilcev za par sto veče in torej skoro gotovo odločilno, ako bi vsi tisti Slovenci, ki imajo pravico do tega, tudi terjali, da |im mestno starešinstvo podeli pravico domaćinstva (pertinenza) vtem mestu. Mnogo njih je uŽe prosilo kaj tacega, pa dotične prošnje so jim bile odbite, ker starešinstvo Slovencev ne trpi rado mej meščani. Dotični prosilci so se dali precej odpraviti in skoro nobeden ni mislil na to, da bi nastopil pot rekurza. Zopet drugi so se ustrašili takse, ki je še precej visoka. Mi ne umemo, zakaj bi Slovenec, ki je uže 20 in več let tukaj in ima tukaj tudi svoje posestvo, ne dobil v Trstu domaćinskih Eravic in bil torej deležen vseh onih do-rot in ustanov, katerih so deležni drugi domačini, ki so morda manj časa tukaj in manj zaslužijo domačinstvo, nego pa mnogi naši ljudje. Glede na to vabimo vse tiste mestne Slovence, kateri imajo pravico, praŠati domaćinstva v Trstu, pa še niso vpisani mej domačine, da se oglasijo v našem uredništvu, Via Torrente Št. 2, da jim mi pomagamo do te njim in pa tudi njih rojstnim krajem koristne in potrebne pravice. — Mi smo pripravljeni, onim brezplačno napraviti dotične prošnje, pritožbe, in manj premožnim bomo tudi sprosili, da se jim odpusta visoke takse, toje> skrbeli bomo, da sploh ne bodo imeli troškov. Da se bodo dotični znali ravnati, navedemo tu najvažaejSe določbe iz mestnega štatuta, katere se nanagajo na pridobitev domačinstva v Trstu. Te se glase: Vsak avstrijski podanik ima pravico, prositi za tržaško domaćinstvo: 1. ako ima popolno pravico, razpola-gati o svojej osobi in svojem premoženji; 2. ako stanuje uže 10 let neprenehoma v tržaškem okraju (okolici), ali pa 5 let v mestu Trstu samem in ako ima lastnosti razložene v § 8. lit. b.. Te lastnosti so: Prosilec mora 5 let neprenehoma bivati v Trstu io se mora prištevati tem-le razredom: 1. mora imeti posestvo v mestu ali okolici; 2. ali mora biti samo8talen trgovec; 3. ali mora biti posestnik ladij, ali imeti delež na kakej ladiji; 4. ali pa mora biti pomorski kapitan; 5. ali pa doktor, kateri je izvršil svoje šole na kakej avstrijskej visokej šoli; 6. ali pa mora biti arhitekt, ladjarski mojster, javni strokovnjak, magister rano-celstva, lastnik lekarne; 7. ali pa mora samostalno pečati se s kako obrtnijo, rokodelstvom, ali sploh » katerim koli obrtom pri gosposki dovoljenem in pri njej zapisanem. 3. Ako je v Trstu stalno nastanovljen in ima lastnosti, tirjane po §8. lit, c št. 1, §, 8. pa se glasi : Pravico, tirjati domačinstvo, imajo v Trstu stalno nastanovjjeni, in so ali veliki trgovci, advokatje, notarji, ali pa patentirani mešetarji. 4. Ako se jim ne more dokazati nobenega slabega dejanja. so se spremenile; v svojih lastnih vino gradih smejo uže davno ne le Prosečani, temuč vsi okoličani tržaški, svobodno trte saditi, kakoršne jim drago, ter sladkega Prosekarja komur koli prodajati. Najstarše rodbine proseskeso: Šegi na (Seghina, Sigina), Verla (Versa, Versha), Kale (Kaleč, Ghalez, Galiz pa tudi Tkalac), Puntar, Lukla (Lnxa, Luchsa, Luckscha in Luksobe), Stoka (Stočna, Stokar, Stog), Rupel (Rupei t, Rupul Ruppel, Ropil; po urbarjih se nahaja: Crctnjar (Zeresgnar, Zresnar, Cesnar, Chresriar), Gerlanec (kakor v Kontovelj«), Cibec (Sibiz, Zihiz, Zibaz, Ban. Praiel (Prasbel, Prassil), Žbokel (Sbo £tiei), BriSček (Briszigh, Brischiagk! Briscig), Skerl (Scnerl, Scharl, Skerll), Sankol (?/, Svab (Saab), Dolenec (DoleniZ) Dolenaz Dolleti itz). Afohorčit, Slavec (Slauiz), Kapun (Ga pun, C a do i, Copun), Gultin (Gusiin, Goshtin) B'trbot (Wari>ot!) Črne (Gergna, zdaj je Cernjava v Gabrovicj), Petnar (Pe-tenar), Matinec (Mesinlz, Misiniz), Vitez. Reja (Renya). Hutel (Hussu, Ghussov, Hus sev. a reć« pri Huslovih), Ukmar (Vkmar), Ravbar (R.ub-r), Remec, Pertot, Trobec, Pirjavec, Bogateč (prišli kesneje iz Križ t), Bukovec, Danel (Danev iz Kontovelja), Za harija (z Nabrežme). Milit (iz Repniča), ZmiČ ;iz Zvonika), Goriup flz Kanala), iti Nabergoj (iz Ipavske«a). Uresniči se evan-geljski izrek: »Poslednji bodo prvi«. (Konec prihodnjič). 5. Morajo dokazati, da imajo toliko-lastnine, ali pa stalnega saslužka, da morejo pošteno preživiti sebe, oziroma svojo družino. 6. Ako se komu prošnja po starešinstvu odbije, ima pravico, pritožiti s« na namestništvo. Iz tega je torej razvidno, da imajo vsi hišni posestniki, mali in veliki trgovci, samostalni rokodelci in obrtniki, ki so-nŽe 5 let v Trstu, potem mešetarji itd.,, pravico, praSati tržaško domaćinstvo, in zakaj ne bi se posluževali te pravice? Saj je to le koristno njim in njih družini, in tudi nam potem ne bodo mogli očitati, da smo tukaj le gosti. Slovenci v Trstu! zdramite se in tir-jajte, kar Vam gre, saj vas ne bode stalo druzega truda, nego da se potrudite k nam 1 Deželni zbori. OoriUi deželni \bor. Osma seja je bila 19. septembra ob 4. popoludne. Kocijan-čičev predlog: »Naročuje se deželnemu odboru, da poda nemudoma visokemu c. k. pravosodnemu ministerstvu peticijo v namen, da bi tudi na Primorskem c. k. sodnije dale po svojih obhodnikih z udeležbo zapriseženega zvodenca izvrševati cenitve premakljivega blaga v istem času, ko se vrši mobiljarni rubež, in to v vseh tistih primerljajih, ko je po obstoječih postavah dovoljeno tožitelju v civilnih opravilih prositi z eno samo vlogo eksekutivni rubež in cenitev preinaklin«, se sprejm«. Gasser poroča v imenu finančnega odseka o računu zaloga za gozdarstvo za leto 1832 in o proračunu istega zaloga za 1884, Verzegnassi pa o enakem računu in proračunu deželne gluhonemice. Računa in proračuna se sprejmeta brez ugovora po nasvetu fin. odseka, ki je določil za leto 1884 izredne tro&ke deželne gluhonemice v manjšej vsoti od one, katero je bil deželni odbor sprejel. Verzegnassi poroča o depozitih in tujih denarjih, ki se hranijo v deželnej blagajnici. Poročilo se potrdi. Na to poroča J. Tonkli v imenu finančnega odseki o glavnem računskem sklepu deželnega zaloga za leto 1882 ter nasvetuje: a) naj zbor odobri presežek proračuna za 1. 1382, ki znaša 27.000 gld.f b) naj potrdi glavni računski sklep tega zaloga. Dr. Maurovlch ugovarja temu, a dr. Pajer in dr. J. Tonkli ga dobro pobijata in večina je sprejela račun nespremenjen. Del Torre poroča v imenu peticijskega odseka o prošnji občin ČJrvinjatiskega okraja ter stavi ta le nasvet: »NiroČuje se deželnemu odboru, da podpira peticijo občin Červinjanskega okraja, vloženo o. sept. 1883. Št. 413, pri visokem c. k. ministerstvu v namen, da ono proglasi, da se ima glede poškodovanja, ki je prizadeva trtna bolezen, imenovana »peronospora vi-ticola«, ravnati po istih določbah/ po ka-koršnih se odpuščajo davki vsled elementarnih nezgode. PovŠe izraža željo, nsu se naroČi deželnemu odboru, da priporoči visokej vladi tudi iz drugih občin proSnje, ako se mu poiado glede te bolezni. Dot-tori mu odgovarja, da to se umeje ob sebi, ako ministerstvo mliši sedanjo prošnjo, ker sedaj gre za to, da bi ministerstvo priznalo načelo ali princip. Nasvet se sprejme soglasno. Abram poroča v imenu deželnega odbora o načrtu postave, po katerej bi se razdelili občinski pašniki v Šent Tomaži. Načrt se sprejme tudi v tretjem branji nespremenjen. J. Tonkli poroča o načrtih postav za razdelitev občinskih pašnikov volčanskih, čiginjskih in kozarskih. PovŠe nasvetuje premembo § 17., oziroma § 15. v tem pomenu, da bi sedanjim lastnikom sadnega drevja po občinskih pašnikih na bilo dovoljeno izsekiti sadniii dreves, ko bodo pašniki razdeljeni, ampak da bi bili siijeni vsi brez izjeme, odstopiti dotična drevesa novim lastnikom zemljišč proti odškodnini, katero določi v to postavljena komisija. Predlog ni obveljal in načrti postav so se sprejeli nepremenjeni tudi v tretjem branji. — Odborov predlog, naj bi se dovolila obrtnijskej Šoli v Poljanu podpora 200 gld., izroči se po Rojčevem nasvetu peticij8kemn odseku. H koncu stavi dr. Rojic ta le nasvet: • Naročaje se deželnemu odboru, da v administrativnem, ekonomičnem in zdravstvenem oziru natanjčuo in do dna pretehta razmere naših bolnišnic in bolnišnično prašanje sploh, da zasliši o tem tudi doktorje zdravništva in da poroča o tem v pribodnjej sesiji«. Nasvet so poipisali: Rojic, N. Tonkli, Povše, Maurovich, Verzegnassi, Mohorčič, Ivančič, Jonko, Ko-vačič, Kocijančič, Del Torre. Deželni glavar obeča, da postavi ta predlog na dnevni red prihodnje seje, da ga predlagatelj utemeli. Dopisi. Iz Istr«, 24. septembra. (Bomba, Stavi in boj.) Imel sem priliko, pred 3 dnevi iz ust nečega iredenta, menda »del Coraitato deli' lUria«, odkritosrčne misli čuti, katere tu, kolikor je dopuščeno, našemu svetu priobčujem: BDI NO S T. Mi Itaiijani stno do danes užj toliko napredovali, da se nam Avstrije ni trebi več bati in tudi ne več se proti njej boriti. Politika naša nam v zvezi z drugimi državami avstrijske dežele: Tirolske, Goriško, Tržaško in Istro, brez vsake bitke pridobi. O i danes se ne borimo več proti Avstriji, ampak samo še proti vam fcča-vom, in ta boj smo pričeli uŽe ob času volitve za poreški zbor, katerega s pomočjo naših somišljenikov tudi zmago-nosno končamo. Smrt južnim Slovanom, posebno pa Sloveno-Hrvatom v Istri! To je naša zadača, katero smo si na svojo zastavo zapisali. Mi moramo nže sedaj naše ljudstvo (avstrijske Lahe) v Istri uriti, veŽbati, vas ftčave brzdati, da si nikoli več ne drznete trditi: Istra je slovanska. Izžvifganje vaših nespametnih deželnih poslancev, ki si upajo v talijanskom parlamentu, v talijanskej I*tr|, v Poreču, svinjski jezik govoriti, to je naravno, ker Istra nema razen omikanih Talij a nov druze- fa ljudstva, razen malo peščico ignorantnih čavov. Take ignonmtne ljudi,ki sedrzevajo nas s hrvaškim govorom izzazivali, inora se naravno najprej s žvižganjem sprejeti, ako to ne pomaga, dočakamo jih drugič z bombami, ako bi jih pa te ne streznole, pa jih kar pobijemo. Bomba v Vodnjanu, ki je pa'.la pred stanovanje jednega fičava, naj vam bo v svarilo. Z bombami počnemo proti vam 6čavom operirati, ako se predrznete proti našim interesom delati. Naše zavedno (talijansko) ljudstvo moramo toliko naučiti, da vas brez talijanske vojne samo uniči, K;ir vas Še ostane,te talijanska vlada, kadar v Istri zagospodari, s korenom iztrebi. Kar se tiče Hrvatov v Hrvatskej, le mora Madjarija podaviti in ostale po-madjariti. Mi Talijani Želimo Madjarom sedaj v Hrvatskej dober uspeh in tudi ga brez dvorabe dosegd. V bodoče bodo Madjari naši najboljši zavezniki proti vam južnim Slovanom. Mi jim pustimo Hrvatsko, Srbijo, Bosno in Hercegovino v pomadjarenje, in sebi pa prihranimo obala jadranskega morja doli do Grške. Evviva Ungherial Morte ai ščavi I Konečno mi je hvalil iredentist tudi osobe, vse Česti in hvale vredne, ki tudi vidijo, da ignorant Slovan ne sme biti v Istri gospodar, kakor tudi povest kaže, da Še ni nikoli bil, in vsklikne: »evviva Jelušič-a, evviva Amoroso, evviva VI-dulich ed evviva ii mlnistero Auersperg ed i suoi seguaci a Triestel Drugikrat še nekaj jednacega. A to setn ob enem pisal »Tribttne« na Dunaj in »Politiki« v Prago, da tudi naši ministri zved6, kako dobro so po-atreŽeni. Uradnik% kateri ne po\na Zakonskega avstrijstva. lit buzetske občine« 24. sept. V dopisu 2. septembra sem omenil, da bodemo imeli k inalu novo volitev občinskega glavarja. Ali je res ? Uže meseca avgusta je imela biti nova volitev, a še sedaj nobeden ne sanja o njej. To ni nič kaj posebnega za buzetsko občino. Pa vsaj za nekatere osobe je dobiček to, Bog, da se nobeden ne briga, da le oni delajo za svoj žep. Pa upajmo, da bode gospod okrajni glavar to malo Časa trpel. Pri vblitvi opominjam še gospode vo-lilce, naj bodo jako izbirčni, ako si izvolimo vrlega moža, bodemo prosili gosp. dopisnika »Istre« št. 88, da nam posodi ono kadilnico, s kojo je pokadil naSega župana, da tudi mi pokadimo novo izvoljenega moža. Mi bodemo pa kadili možu s pravičnim kadilom in naš dim se bode zgubljal proti nebu, ne pa, kakor vaš krivični dim, ki se je valjal po tleh. — Gospod dopisnik, vi dajete našemu županu lasluge, kojin ni vreden prav nič. Pravite v dopisu, da je mnogo storil za ljudstvo in za čiščenje vasi in mest, sedaj ko nam je pretila kolera. To je pa očitna neresnica. To se moramo zahvaliti le g. Petru Cerovcu in Petru Prodanu. Gospod do- Jisnik zna pa tudi dobro, da je naš gosp. upan nasprotnik duhovnov in da inu ugodi, prijel je tudi pogolnoma nedolžne duhovne. Gospod pa gotovo ni bil onkrat pri sv. ma&i, ko so gosp. duhovni priporočali, naj se čistijo vasi. Ako pa je bil, ni treba, da se toliko laže po Časnikih, da pogodi komu. Lizec županov ni pa povedal, da je pustil občino dva meseca brez zdravnika in v tem času je bilo tudi mnogo bolnih, koji so brez pomoči pustili dušo. Res je, da je g. župan, kakor Reetor Afagnificus. ukazal lekarničarju, da lahko on pomaga bolnikom. Tedaj je g. župan vbil vednost zdravnikovo v glavo lekarničarjevo, in tako je on oidravljal, ali pa U bolj pokvaril bolnike. — Gospod dopisnik, pokadite še enkrat takošne dobrotnike občin, s:ij mi smo zadovoljni, ker oni, kakor se vidi, res so vredni kaj tace ga ....--ker prihranili so ubogej občini toliko denarja, kojega bi pojel zdravnik. Pa ta denar je vse jedno, naj ide v zdravnikov žep, ali pa onih koji hodijo po komisijah. iz Planino, 8. septembra. (Konec.) Zopet nastopi g. dr. Strbenec, ter prične svoj govor »o koristi in potrebi bralnih društev«. Njegov govor vse pazljivo posluša, in čul sem mnoge iz preprostega stanu, koji so drug dru-zega pozivali: Napravimo Še mi tako! In da to uiso bile samo besede, možje, kojim je mar omika in napredek našega milega, krepkega naroda, naj bode naša prva in sveta'skrb, da se tega z vso gorečnostjo in ljubeznijo poprimete; — sedaj precej bode sad roail, — ne čakajte ! Koliko trgov, vasi je v našej lepej No-tranjskej, koji nernajo nijednega bralnega društva — in mej zavednimi Notranjci kaj jednacega vendar ne sme biti 1 Vsaj to se jako lahko učini, ni potreba velikanskih priprav, ne mnogo novcev, samo trdne vstrajnosti a značajnosti, — pa pojdel Torej delajte, da postane krepki narod tudi v dubovi tej hrani izsleden. — Vsaj imamo mnogo bistrih možgan, ako-pram večidel trde črepinje. Povzdignimo sami sebe 1 saj smo otroci Slave! Potem so z&donele pesni izvrstno izurjenih pevcev, kojih je bilo od vseh strani mnogo, a prekrasno in veličastno so peli. Vmes svira godba. Telovadi vrli »Sokol« in predstavlja take umetnosti, da ljudstvo kar strmć gleda in občuduje, a tudi s ploškom hvali. Tudi telegramov je prišlo od vseh krajev nad dvajset 1 Mej tem prodajajo uže imenovane krasotice v »pecah« neutrudljivo mej množico številke za loterijo; — in se je še zadnji trenutek mnogo številk razprodalo. Prične se loterija. Vsaka vzdignena številka se razglasi in zraven trobentač zatrobi, da je stvar bolj v redu. A uže nastopi mrak in treba hiteti. Jedni, koji so bili tako srečni, dobili so precej dotične dobitke in veselje se jim je na obličji videlo. Zagledal sem preprostega kmeta, koji je dobil sliko rajncega dr. Bleiweisa, kako radostno si je isto na pleča naložil, ter ponosno z njo proti Postojni korakal. SKoda, da je ugasnola zdajci luč dneva. Pripraviti se treba na odhod, kajti slavnostni prostor je bil nekoliko oddaljen od trga. Da ni bilo prej bune, dežja, jezile so se brhke Slovenke, — kako lepo hi bilo sedaj še tu; — a kaj se hoče : noč ima svojo moč — odrinoti je treba. Ljudstvo se počasi razide v najlepšem redu proti Postojni. — Na jednem kraji prostora je še godba in plešejo; — na drugem veselo prepevanje; — čujejo se »živijo«-klioi; — tukaj se snide prijatelj s prijateljem, kojega ni videl nže celo večnost; tamkej je dobila kaka »peča« tudi »klobuk« ca spremstvo, toda umeje se, da po vsej »pravici in resnici« — — takj je, kakor v »malih nebesih I« Videl sem še več. Uže mnogo pred pričetkoin veselice so se Razdrtci pripeljali na vozu s zastavo okrašenem, koje so spremljali jezdeci in Slovenke v »pečali«. — Najlepše okrašeni voz so imeli zopet Planinci z svojim grbom in zastavami, a tudi na tem so sedele ^poleg zastave Slovenke v »pečah«. — Sen Peter je poslal četiri okrašene voze; — mnogo družin je bilo s Pivke. — Lepo ubrano četvorko pevoev so imeli iz Prestranka, bili so sami domači fantje, a tudi ti so imeli soboj dekleta v narodnej noši. Videl sem še mnogo druzesa lepega, a popisati vsega ne morem. Več stvari ne vem natančno, dosti je bilo neznanega in mnogega zopet pri najboljšej volji in trudu nisem mogel poizvedeti, kajti mrgolelo je vse sem ter tja. Ob slavnosti je bila tudi ob 6. uri v lepo razsvitljenej in ozalšanej cerkvi povodom srečnega dogodka v visokej vla-darskej rodbini zahvalna pesem, pri kojej sta se od strani slavnostnega odbora in v imenu nas »zvestih podanikov hiše Habsburške« udeležila gg: državni poslanec A. Obreza in deželni poslanec dr. btrbenec. Večina izobraženega sveta se snide potem v gostilni gosp. Vičič*a. kder je svirala tudi vojaška godba. Bila je taka gnječa, da se je dobil komaj kak prostorček. Tu so bili še govori naših veljakov. Vse je bilo navdušenosti polno. Komaj smo pa svojim udom malo počitka privoščili, uže se sliši klic: Urno ven I Razsvitljava se je pričela t Evo: Hrib »Sovič«, sivček iz turških časov, ima na svojej višini neŠtevilno »bengaličnih« plamenov v »slovenskih barvah«. — Po zraku švigajo rakete, — jako krasne so In visoko letć. Ves trg je krasno raz-svitljeu. Hiše z mnogimi velikimi cesarskimi in narodnimi zastavami okrašene. Po ulici vre vse polno ljudstva. Godba svira »Naprej«. Vrli »Sokol« stopa proti kolodvoru. Množica kliče : »Živijo Fran Josip 1.1 Živijo Elizabeta! Živijo Rudolf! Živijo Štefanija/ Kar vse kipi v radosti. Tudi nemčurska zalega je bila primorana, luč kazati in spoznati, da živć • zvesti Slovenci« v »svitu« in se ne skrivajo po temoti, kojo ona tako ljubi. Opomniti moram še, da tudi na slavnostnem prostoru so se videli nekoji istih, ki v navadi plazijo v znano kolibo s zelenimi majhnimi luknjami, — koje predstavljajo okna. Zdeli so se mi. kakor »zeleni kuščarji«, kadar prilezejo na solnčne žarke. Tukaj je pravo gnjezdo istih »oooh—erjev«, koji se še opoludne pozdravljajo z svojim noslatim — »Gut inuuuo66rgen« in se menda ves dan ne predramijo do »belega dneva« I Povedati pa moram tudi nekaj prav ostudnega: V slovenskem trgu Postojna, v kojem bivajo iskreno udani podložniki vladarske hiše »Habsburške«, napravila se je v dokaz 6001etne udanosti slavnost v imenu »vse Notranjske«. Bila je ta slavnost »pa-trijotična«, tedaj pod pokroviteljstvom slavne c. kr. vlade,----k tej slavnosti povabil se je uljudno tudi župan tega trga, koji tukaj ne zastopa svoje •mogočne« osobe, ampak »vso Postojno«, to je, vse v njej bivajoče, zveste, iskreno udane »Avstrijce«, in mislite, da je prišel k slavnosti? strmite! Ne t Še brigal se ni za njo. In ta dogodek jasno dokazuje, kaj mislijo naši nasprotniki. Tak dan, ko je vedel, da se ob jednem slavi tudi sr«Čni, veseli dogodek naše preljub-Ijene vladarske hiše, koji se je prav isti dan izvrši), pokazal je, reči moram: svojo nemogočnost, — da ne rabim druzega izraza / To je prva bomba, koja tukaj tli — počila še ni, a jednake bombe morajo se »razpokati«. »Iredenta« se je morala ta slovesni dan jasno prepričati, da na naših tleh nema stališča, da se ne sme do nas z nobeno poželjivostjo obračati, da na našej avstrijske) zemlji ne maramo »Jere iz polente«; imamo Še dobro pest, a pošteno nogo za »lahko noč« I-- Do ranega jutra so se čuli po vsem trgu veseli glasovi in •živijo«-klici. Pričali smo, da tuka^ smo in bodemo na veke zvesti »Avstrijci« 1 Gotovo lep učinek je bil, kako so pri tej slavnosti zbrani gospod (umeje se, da narodni) in kmet, izobraženi in priprosti stan, vsi v tako lepem redu, — vsi v ta-kej vzajemnosti in zlogi bili, tu ni bilo nobenega napuha. Tudi za »Narodni dom«, menim, se se je lepa svota nabrala, — in akoprem ne tolika, kakor pričakovana, to ne Škoduje ; toliko bolj se je mej ljudstvo narodna zavest vkoreninila, in kder se ta Širi, bode narod vedno stal na krepkih nogah, in trudil se, kolikor mogoče, za sveto stvar kaj žrtovati, — in to je najtrdnejši temelj »Narodnemu domu«. Notranjska je storila pošteno svojo dolžnost in nalogo častno resila; to vsak, ki naše razmere pozna, mora potrditi. Vseh odbornikov, koji so se za povzdigo te slavnosti trudili, ni mogoče osebno pohvaliti, kajti delali so vsak po svojej moči, in ponosna zavest, narodu koristiti, naj bode njih plača, — vsaj delali so vsi. Za preljubo nam Avstrijo — za mili nam doml —si— 12 »lov. Goric na Štajerskem, 19. sept. Danes poročam čast. bralcem, kako so št. Iljčani svojega farnega patrona, sv. Ilja, slovesno počestiii. V soboto, na god sv. IKa, 1. septembra, bil je živinski sejem. Prignalo se je srednje število živine, če tudi so bili domačini »Standrechta« prosti. Kupcev malo. Gena je bila srednja. Ta i'an zvečer so bile večernice ob 6. uri in možnarjl so pokali pozno v noč, da je bilo veselje. V nedeljo se je zbralo toliko domačega in tujega ljudstva, da ie bila strašna gnječa. kakoršne Še ni bilo lemalo. Ob 10. uri se je začelo slovesno sv. opravilo. Ni priŽ-nico je stopil čast. gosp. Sinko, Župnik gornje sv. Kungote. Riztožil je poslušalcem v prvem delu govora živenje sv. ilja, v drugetu pa na srce položil vsem vernim dolžnost, voljo božjo izpolnjevati. Videl Beui mej poslušalci solzne oči. O, da bi zares ta lepa pri liga bila rodo-dovitno seme božje, da bi se spolnile želje pridigarjeve, namreč, da bi se enkrat znafili vsi pri jagnjetovej večerji v svetem raju. — Srečni porod cesarjevne Štefanije smo Slovenci po slov. Goricah 6. t. m. 86 sveto mašo in »Te Deum*otn« praznovali. Mej svetim opravilom so grmeli možnarji, zvečer pa se je slišalo pr mnogih cerkvah pritrkavanje zvonov. V nedeljo so se brale v Lavantinskej Škofiji svete maše za zahvalo, da so bili pred 200 leti Turki pri Dunaji srečno premagani, in tako bilo oteto kristijanstvo polu Evrope. — Naš lavantinski milostljivi knezoškof je v ta namen izdal poseben pastirski list, ki se je vernim z lece bral, naj bi vsak veren kristijan za ono srečno zmago Bogu iivalo dajal. — V zadnjem času se nam Slovencem ni treba bati Turkov več, ali treba nam se je bojevat neprenehoma proti nemčurskemu nasil-stvu, prav tako, kakor vam, ljubljeni bratje ob Adriji, nasproti laŠkej iredenti. Pa ne udajmo se I Z božjo pomočjo, našo vstraj-nostjo in vzajemnostjo prisije tudi nam Slovencem v tem oziru lepše soince, boljša doba. Goričan. Domače in razne vesti. Imenovanj*« G. k. finančno vodstvo v Trstu je imenovalo višim čolni m ofiidjalotn E»genija viteza Grassi-ja in Franca Kleinschuster-ja; eolnim oficija- lom Jožefa Fialo, Petra Derossl, Teodorja Seitz-a, Franca Galateo, nadlajtnanta Štefana Herceg-a in E Ivina Gajer-ja; za načeln.ka dogane v Umagu Antona Marani-ja, za eolnega prejemnika dosedanjega reŠpicijenta Jožefa Kranjca, za doganskega asistenta Jožefa Kersovani-ja in Mihaela Rozzo. Tržaško novosti. Odpotovanja. Namestnik gosp. baron Pretiš je odpotoval v ponedeljek v Poreč, da je prisoten pri sejah deželnega šolskega sveta istrskega; najbrže pa tudi v drugih zadevah. Predsednik pomorske vlade, gosp. vitez Alber, je odpotoval za več č.isa v Gradec. Italijanski konzul, grof Durando, pa je odpotoval v Italijo. Odpoved. Kakor se sliši, odpovedal se je mandatu mestnega in deželnega poslanca dr. Feliks Venezian ; odpoved je nekda opravičeval s tem, da on ne more sedeti v zboru, kateri je pokazal tako malo eneržije po dogodkih 18. avgusta t. 1. — Morda je želel g. Venezian, da bi se bila zopet spisala kaka zatožba proti Slovencem? Somenj. Od ponedeljka sem imamo somenj v Trstu, ki bode trajai 14 dni. —-Na prodaj je suha roba, potem stara šara in pa igrače za otroke. — Široka ulica je vedno polna ljudi, vsa stvar ima popolnoma deželski obraz. »Indipendente« t njegova osoda. V nedeljo popoludne proti šestej uri sta prišla v uredništvo časnika »Independente« policijski komisar Garlin in policijski kan-celist Gagliardi, ter sta pokazala izdajatelju in odgovornemu uredniku Henriku Juretig-u (poturici) (Oče njegov je bil učitelj na gimnaziji v Gorici, rodoma Slovenec iz Brd, kateri je znal le nemški in slovenski, a govoril pač slabo furlanŠčino, pa italijanščine prav malo; JuretiČ ima še sorodnikov v Brdah, kateri so Slovenci ostali) preiskovalnega sodnika Dandinija dekret, v katerem se jima ukazuje telesna preiskava urednika, potem preiskava prostorov v uredništvu, v tiskarnici in v urednikovem stanovanji, in razen tega imata urednika izročiti v kriminalni zapor. Povod k teinu je dal pričetek kriminalne preiskave zarad več člankov, ki so bili nati8neni v »Independente-ju«, in sicer v zaseženih Številkah: 2107, 2170, 2172, 2178. 218-, 2239, 2245, 2253, 2255, 2277, in 2278. Ti članki zapopadajo hudodelstvo in prestopek po § 65a (ščuvanje k zaničevanju ali sovraštvu do cesarjeve osobe, zoper celoto cesarstva, zoper državno ustavo in državno upravo, in se kaznujejo od 1 do 5 let); dalje se glasi zatožba na veliko izdajo, na katero je določena enaka kazen po § 04, potem na draženje in sovraštvo narodnosti), verskih spoznavanj, zadrug, na katero je po § 300 določena kazen zapora od 3 do 6 mesecev, in naposled na zaničevanje zakona, obitelji in odobravanje nepostavnih in nenravnih del, na katero je določen zapor od 1 do 6 mesecev. — Ka-li niso to lepe lastnosti časnika, ki dela za razširjenje Italije t — Namesti zaprtega Juretiga je prevzel ured-nifitvo nek Avgust Levi, pa se je uŽe drugi dan javno odpovedal, rekši, da ne more prevzeti odgovornosti. Na včerajšnjem «Indipendente« je podpisan Rihard Zampieri, kakor izdajatelj in odgovorni urednik tega lista. On je TrŽačan, ima 24 let, ter je slikar, ki se je učil na akademiji lepih umetnosti v Benetkah, Pred nekaterimi leti je bil v preiskovalnem zaporu, sumljiv, da je položil petardo. Njegov brat je ubegnol iz avstrijske vojske ter živi v Rimu, kakor politični emigrant. V zapor je odpeljala policija tudi urednika labonskega lista »L' Alba«. manj poznano osobo. List »L* Alba« posebno rad napada Slovence. Nesreiš. 21etni deček Ivan Fakin je v soboto pade), ker je bil brez nadzorstva, iz 2. nadstropja hiše It. 3 v Androni del Moro na ulico in se je skoraj ubil. Odnesli so ga v bolnico. Roditelji, ne puščajte otrok nečuvanihl — Čevljar Jožef Kocijančič je v soboto v hiši št. 12 v Riborgo po stopnicah tako nesrečno padel, da se je prav nevarno ranil na glavi, in da so ga morali nesti v bolnico. — Precej za njim so prinesli v bolnico tudi sodarja Ivana Bizjaka, ki je v soboto popoludne spni na tlaku v »Via Belvedere«, pa mu je iz prvega nadstropja padel na trebuh lonec cvetic. Cvetica na oknih so v mestu prepovedane, — ako niso dobro zavarovane dotične posode. — V nedeljo zvečer je na trgu »Barriera vecchia« sta-rikasta nepoznana ženska, od mrtuda zadeta, zgrudila se na tla in ostala mrtva. — Včeraj je nek voznik peljiil s parom konj voz moke v reber po ulici »Eita«; ta ulica je jako strma, k nesreči se je zlomila še štanga, vsled česar je voz po-tegnol konje nazaj v neko grapo; voznik se je vsieil tega pobil tako, da so ga morali odnesti v bolnico, en konj je ostal na mestu mrtev, drugi pa je močno ranjen. Zabranjeni samomor. Prvi toča j neke tukajšnje prve gostilne, Anton C. Tržačan je v saboto zvečer pobegnol iz gostilne z vsem denarjem, kolikor ga je isti dan prejel, bilo je 79 gld. 40 kr. Sel je v neko kavano in tam zaigral ne le to svoto, temuč EDINOST. tudi ves svoj denar. Ojspolar ga je Šal v nedeljo popoludne iskat in nnŠel ga je na njegovem stanovanji v hudem prepiru z njegovo ž°no, v roki je držal nibit revolver. Ko je zagledal gospod uj i, nastavil si je uže revolver na prsa, v tistem hipu pi mu ga je tuli u že gospo lir z močjo izbil iz rok. ter zabranit sa noumor. Gospodarju za petami pa sta bili uže dva stražniki, ki sta tečaja odpeljala v zapor. Samomor. Včeraj popoludne so našli v starej Šanci blizo Skednja mrtvega 35-letneg.i, slabo oblečenega, nepoznanega mož i. kateri si je z brlvno britvijo pre-rezai žile na rokah. — Mrtveca so o I nesli v mrtvaško sobo k sv. Justu. Tatvine. Včeraj je policija na someniu ujela nekega dninarja, !341etnega Eu^nij i B., Tržačana. ko je uprav segel nekemu okoličanu iz Kojana v žep, da mu olnese listnico z denarjem. — Nekemu kropitelju ulic na trgu sv. Frančiški je v soboto neznan tat, mej tem ko se je k-opitelj bavil v nekem bližnjem magazinu, o Ipe-ljal voz za kropljenje z vodnim sodom vred. — Tatu, voza in soda niso Še našli. — Na vse zadnje ne bodo v Trstu Še zidovi varni. — Nekemu pisarju v pbarni neke tukajšnje trgovinske hiše je neznan tat v pisarni iz suknje, ki je visela na obešalniku, ukradel listnico, v katerej je bilo 50 gld. in 4 lire. »elalftko podporno društvo dela, kakor se sliši, velike priprave za nedeljsko slavnost. — Po teh pripravah soditi, bo stvar velikanska. X tržaške ljudske mestne ftole se je vpisalo letos 4407 dečkov in 4219 deklic, skupaj 8626; v ljudske Šole v okolici pa se je vpisalo 1425 dečkov in 1150 deklic, skupaj 2581. Železnica Trsi-llrpelje. Vodstvo za grajenje železnice Hrpelje-Trst v Trstu je s 15. septembrom začelo svoje delovanje, uradnija tega vodstva se nahaja v Via Economo, št. 2. v II. nadstropju. Osobje je sestavljeno iz vodja c. k. inšpektorja Viljema VraStil-a, dveh inženirjev, treh inženirskih asistentov, enega praktikanta, enega geometra, enega administrativnega uradnika in enega uradniškega Sluge. Nov parnlk »Reka« društva »Lloyd» se je prav zdaj izdelal; 1. oktobra se spusti v morje in bo le k dotičnej slav-nosti dovoljen vhod v Lloydov arsenal. Interpelacija deždnega poslanca Rajmunda Mohorčiča in tovarišev na visoko vlado o popotnem kmetijskem učitelju za Primorsko se glasi: »Veleslavna deželna vlada! Prav in koristno je, da veleslavna deželna vlada skrbi za poduk in napredek v kmetijstvu inej ljudstvom na Primorskem. Ljudstvo pi mora od ta cega poduka v resnici imeti korist, in da Jo ima, mora dotični učitelj biti zmožen jezika, kateri govori ljudstvo. Za poduk v kmetijstvu še celo to ni zadosti, da učitelj le za silo zna ljudski jezik, ampak treba je, da je jezika popolnoma zmožen in da pozna celo njega narečja, ker poduk napravi le potem na km^ta pravi učinek (vtiskj, ako je Čisto popularen, kajti znano je, da se kmet jako teško poprime novo-tarij in da sploh nema zaupanja v učitelja, kateri mu ne zna prepričevalno govoriti na srce. Po na Še m menenji Še on, kdor je slovenščine popolnoma zmožen in svojo stroko temeljito pozna, ni vedno sposoben za potovalnega kmetijskega učitelja; ampak le tisti potovalni učitelj more z uspehom podučevati, kateri združuje s temeljitim znanjem tudi dar popularnega govorništva. Će vse to pornirliino, čuditi se moramo, da je veleslavna deželna vlada imenovala za Primorsko tac*ga potovalnega učilelja, ki ne zna niti slovenščine, jezika dveh tretjin prebivalstva naše dežele, in ki mora predavnti našemu slovenskemu ljudstvu s pomočjo tolrti iča. Prepričani smo, da je vlada to storila le zato, ker je mislila, da sedanji potovalni učitelj zna slovensko, ker drugače ni niti misliti, da bi ona imenovala učitelja, kateremu manjka najvažnejše podlage uspešnega podučavanja. Glede na vse te okoliščine usojam si vprašati veleslavno c. k. deželno vlado: 1. Ali ona spoznava kot koristno in namenu odgovarjajoče, da v slovenskih okrajih Primorskega predava kmetijstvo prostemu ljudstvu tak učitelj, ki ni ali nič, ali pa le za silo zmožen slovenskega jezika. 2. Ali ne misli veleslavna vlada, da bi se prihranilo na tro-ških, ob enem pa namenu veliko boljše ustreglo, ako bi se uvedlo zopet poprejšnje načelo, da namreč učitelji kmetijske Šole v Gorici sami ob nedeljah proti pri-mernej odSkodnioi predavajo ljudstvu na deželi o napredovalnem kmetijstvu v Čistej Sopularnej obliki. 3. Ako pa ni tega me-enja, se jej li ne zdi potrebno, da nastavi tacega potovalnega kmetijskega učitelja, kateri )e zraven stroke tudi slovenskega jezika tako dobro zmožen, da se more s kmeti na deželi tako po domače razgovarjati in jim tako zanimivo v popu-larnej obliki predavnti, da bode zagotovljen uspeh In da se mej ljudstvom zopet obudi veselje do takih kmetskih predajanj, katera so v zadnjem času pri ljudstvu zgubila vsako veljavo iz gori omenjenih razlogov. Podpisi. V Tolminu je bilo 20. t. m. premiranje konj, pri katerem se je pokazalo, da je tolminska dežela jako lepo napredovala glede živinoreje. Darila so dobili : Kobile s žrebeti, in sicer: Janez Lipajne iz Ponikve 35 gld., Janez Mrak iz Pečine 20 gld., Janez Krajne iz Ljubina 15 gld. Jtnez Savli iz tolminskega Loma srebrno svetinjo, Andrej Fon iz Smasti srebrno svetinjo, Jakob Maligoj iz Kamine srebrno svetinjo. B. J- in i le t ne breje kobile: Andrej MiŠeta iz Kobarida 25 gld., Anton Gaberšček iz Svine 20 gld., Anton Sovdat iz Smasti 12 gld., Janez Leban iz Tolmina srebrno svetinjo, Janez Kanavc iz Llerske srebrno svetinjo. C. /- in kletne kobilice. Janez Lapajne iz Ponikve 15 gld., Anton Rnčna iz Svine 10 gld., Anton Kurinčič iz Iderske 10 gld., Janez Gaberšček iz Volarjev srebrno svetinjo. — 21. t. m. pa je bilo premiranje konj v Gradiški, kder p i je dobil darilo 10 gll. le en Slovenec, g. Franc Strekelj iz Gor-ianskega. — Tudi so Tolminci več premij dobili, nego Furlani, in so se v obče pokazali, da so pridni, napredovalni živinorejci. Za po^orelce v Uorlinlel so nabrali zadnji čas po Goriškem 229 gl 1. 84 kr. ; poprej je bilo izkazanih 397 gld. 15 kr.; torej se je nabralo do denes skupaj 626 gld. 99 kr. Kranjski deielnl zbor je včeraj izročil predlog glede predrugačenja deželnega volilnega reda. odseku iz sedem udov. — Ćuje se, da je narodna večina sklenola, da Dežmanove in Schreyove volitve ne ovrže, ampak da jo izroči deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji o njej poroči. Poslanci Svelec, Vošnjak in Zamik pa so svetovali, naj se volitvi takoj ovržete. Prašanje In odgovor. Prašanje: Zakaj je odložil enodnevni urednik »L' In-dipendente« »Levi« uredništvo tega lista? Odgovor: Zato, ker mu je to ukazal urednik »Tagblatta«. Prašanje: Kako pa, da • Tagblatt« ukazuje svojemu največjemu sovražniku? Odgovor : Ker so »Leviti« hrabri, dokler jim ked6 ne pokaže zob, pa maloduŠni, ako jim gre za pod zob. — •Tagblatt« se tiska v tiskarni, kder ima Levi službo; s tem je menda vse povedano. Nekdanji urednik »L/Indepen-dente-ja«, Matkovič, ki je bil pred leti prav tako zaprt, kakor je zdaj Juretič (o kaki plemeniti Rimljani so uredniki Ire-dentovskega lista), bil je potem urednik imenitnega lista fcL* Avenire« v Spljetu, ker so pa ta list iz Spljeta pregnali, ustanovil se je v novejšem času na Reki. — Te dni pa je nek drug urednik Matkoviča na Reki na javnej ulici prav dobro na-mahal, in kakor se sliši, hočejo Matkoviča tudi z Reke spoditi. — No, pa saj je res, če tem tičem tako dopada Italija, Zakaj ne bi šli rajše v Rim. — Ali tega se najbrže bojć, ker tam bi jim utegnoli reči, da »čič« ni za barko, ona dva pa ne za politiko. Iredentovake demonstracije V Vidmu so bile nekda res velikanske. Za naše Primorske Iredentarje so nekda napravili na slavnostnem prostoru, kder so odkrili monument Viktorja Emanuela, poseben paviljon, v tem paviljonu so se naši Isaki in Abrahami nekda jokali, ko so pa odkrili monument, potem so pa Tržačani nekda položili vse polno vencev nanj. Videmčani pa so jim delali velike ovacije, ne toliko zarad lepih obrazov naših neodrešenih, kolikor zarad njih denarja, ker Videm pod Italijo ne vidi več toliko »marenginov«, kolikor jih je videl pod Avstrijo. Policijsko. Mlad dijak je šel v nek tempelj Venere v starem mestu in se tam izdajal za policijskega komisarja; preis-kaval je tam knjižice in razne mlade ženske izprašaval. Ne vemo, kako je policija zvedela, resnica je, da so nazovi-komisarja še v templju aretirali in odpeljali k pravemu komisarju. Enake šale so nevarne. Ogrski grb. Iz Petrinje se poroča: V Hrastovici so kmetje vsa kota občinskega urada preiskali, da bi našli ogerske zastave. Nekoliko njih je šlo tudi pod streho občinske hiše preiskavat. Ni trajalo dolgo, ko je nek kmet skoz podstrešno lino spodaj čakajočim tovarišem oznanil veselo vest, da je našel ogerski grb. Iz sto gri je zagrmelo. naj ga dol vrže, da ga bodo sežgali. Ko so kmetje prinesli s podstrešja grb, vse se je dre-njaio okoli njega, da ga vidijo, preino se sežge. Zdaj pa se oglasi nekdo izmej množice: »Ali brača, meni se čini, da je to sveti Florljan«. Ko je množica grb dobro ogledala, prepričala se je. da to ni grb, ampak podoba svetega Florijana ali katerega druzega svetnika; nesli so ga torej zopet na po Istrešje In pobožno položili na prejšnje mesto. To dovolj priča, da mej hrvatskimi uporniki ni brezbož-nikov, roparjev in sinetljake, ki navadno upore dela i neti. Avstrijska ekspedicija v »radnjo Azijo. Da se nabei-6 zanesljivi znanstveni podatki o srednjej Aziji, ter dA se visoka tibetska ravan v obsežku 20.00° geogra fičnih milj preišče, napravi ee četrta avstrijska znanstvena ekspedicija v srednjo Azijo. Ekspedicijo bode vodil znani po-potovalec polkovnik Prshewalskij, in pri-dado se mu dva častnika, en prostovoljec in en tolmač. Na meji dobć ekspedicija za spremstvo oddelek transbajkaliških Ko-sakov. Ekspe licija je proručunjena na dve leti in bo stala 16.0U) rublje v, ter nastopi pot meseca avgusta prihodnjega leta. Turgenjsv-u se pripisuje ta-le pripovedka: >Mlad gospod zapusti za nekoliko časa svoje posestvo na deželi, ter ide v Petroburg, da tam prezimi. Na poti tja naleti ob reki na eno svojih služabnic, krasno, mlado deklico. Hitro ustavi svojo trojko, da deklico pozdravi. »Sofija An-drovna«, nagovori deklico, »jaz se peljem v mesto. Ali nemaš nikakoršne želje, ne bi ti bila ljuba ovratna verižica, ali pa lišp v lase? Le povej, vse, česar me poprosiš, gotovo ti spomladi prinesem.« Sofija mu odgovori: »Jaz nečem ni glavnega okrasja, ni dragocene zavratnice. — Pri nesi mi samo onega mila, ki služi go-spem.M Vso zimo se bogati gospod ni spomnil svoje mlade sužnje; toda vrača-jočemu se pride zopet na misel čudna in nedolžna želja mlade deklice. Zopet jo je srečal prav tam ob reki, kder jo je bil zapustil. Tu jej podari, česar ga je prosila. »Počakaj me tu!« reče mu ona, ter teče k reki, v katerej si roke z dišečim milom umije. — Potem priteče k trojki, ter reče svojemu gospodarju: »No, zdaj mi pa vendar poljubiš roko, kakor jih poljubljal svojim lepim gospeml« Tržno porodilo. Kava — nespremenjeno, dobro stanje kupčije, cene jako trdne. Sladkor. — Mlahova kupčija. Centrifugalni Pile I. dobi se uže po gld. 29 In na pogodbo za bodoče leto po gld. 29'/,. Sadje. — Pomerauče, limoni gld. 4 do lO1/,, fige v vencih gld. 14 do 16. opaša gld. 18 do 20, cvebe Eleme gld. 24 do 28, sultan i na gld. 26 do 33. Olje — malo kupčije, cene pri vsem tem trdne in stalne. Petrolje. — Ker se je te dni prodalo dosti tega blaga in je zaloga neznatna, tirjajo denes imetniki uže gld. 11. DomaČi pridelki. — Fižol rudeči gld. 117-, bohine gld. 127,. koks gld. 14, maslo gld. 94 do 100. Žito. — Slaba kupčija, cene vedno niže. Seno -— dobro konjsko gld. 1.10 do 1.40. Št. 6*2 Razpis dražbe. k. toženega SV'-t: zidalo Otaležu se in ni otroški pa 3803 Po sklepu c. okrajnega Šolskega bode novi šolski hiši Dreženci. Za prvo so prendai 3993 gl 12 kr., za druj?« gl. 85 kr. Ti deli bosti izročeni povzetni-kom dne 18. oktobra t. 1. po dražbi pri podpisanem urailu. Dotična načrta, preudarka in pogoji so razpoloženi do dneva dražbe v tukajSnej uradniji. C. k. okrajni Šolski svet v Tolminu dne 1. septembra IRR3. 3—8 Pr\ osednik. Th« Singer Manufacturing&C. New -York. Ako se plati vsak leden samo eden goldinar ^f dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povifcanj;' cene. Poroštvo ne daje za pot let, poduke na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in turat 30 kr. (13 —4) Borano porodilo* Tendenca slaba, kurzi papirjev mlahovi. Dnna tNka l>orwa dne 25. septembra. đnotnl drž. dolg v bankovcih 78 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru "8 » Zlata renta......100 » 5#/„ avst. renta .... 92 » Delnice narodne banke . 834 » Kreditne delnice .... 291 • London 10 lir sterlin . .119 » Napoleon.......9 » Javna zahvala. Podpisani se zahvaljuje prav toplo odboru del. podp. druStva, ker je točno izplačal podporo v znesku 76 gld. 20 kr. mojej rainkejne-pozabljlvel soprogi. In priporočam pri tej priliki to nase društvo vsem tržaškim Slovencem Ob enem se zahvaljujem vsem prijateljem in prijateljicam moje družine, ker so se toliko potrudili, da je bil pogreb moje rajnke soproge nenavadno lep Slednjič pa presrcna hvala obema zdravnikoma gg. dr Csmbon-s in dr. 8rnbeiiS*a, ker sta na vso moč in z vsem poŽrtovanjem se trudila, da bi še pri Živenji ohranila drago mi bitje. Trst, 24. septembra 1883. Anton Lullk. Peter Podgornik, zaloga vsakovrstnih žebjjev, pod- kov itd. v Sežani priporoča se vsem trgovcem mestih in na deželi za mnogo brojne naročbe ter obljublja najboljšo postrežbo z blagom prve! vrste in po najnižih cenah. Na zahtevanje pošlje cenike. 3—1 tMusiTGASPlRr RAKEK, trgovec in posestnik prevzema za naprej vsa spedicijfcka na-3- 3 ročila točno in ceno. LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE •'•oeapa 41 tntte te operazlonl di Baaoa • il Cambio valute. g a) Accetta versamenti in con to corrente: g Abbuonando 1'interesse annuo g per Banconote g 3'/t con preavvlso di 5 giornl g 4 » » » » 12 » g 4'/« » a sei mesi iisso (| per Napoleoni g 3![* % preavvlso di 530 giornl a 3'/. V » » « 40 o 3s14 » » » »3 mesi q 4 > » » • 6 • m Godranno deli'interese aumnntato le lottere in cireoluzione con B glorni di preavtiao dni 6 novembra M a c. quelle con 11 giorni dal 13 giornl o quelle con Q Si KioTui đal 95 novembre a. c. __ft IN BANCO GIRO q abbuonando II 3°/0 Interesso annuo slno g 2ualunaue somma; prelevazioni slno a g orinl 20.000 a vistu verso ch6aue; im- Q porti maggiori preuvviso avanti la Borsa. g — Gonferma del versamenti in apposito g libretto. ,, f% Contoffgia per tuttl i versamenti q fattl a qualsiasl ora d' ufUclo la valuta del g medetimo giomo. Aasume pel propri oor- Q rentiatft l' tncus.io di Cambialt per g Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro g assegni per queste uit ime ptnz?e ed accorda g loro le facolta di domlclllnre ejfetti q presto la sua cassa franco d' oggnft g »pesa per ©»nI. g b) S'incanca delVarqvisto e della veiidtta g di effettl pubblici, valute e divlse, g nonchš deli' incasso d* assegni, cam- g biali e coupons, verso 7»°'o ^ Pr£»vig- g gione. c) accorda ai tuoi commiltenti la facolta di depositare ejfetti di qitalsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupont alla scadema. 43 La Filiale della Banca Union Iflezlone Mercl) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico Warrants. 8 Pozor vinorejceml Podpisani kupuje g-troascije po jako ugodnej, najviši mogočej ceni. Zavod za stiskanje in mlenje 4—2 (tovarna žveplja) v Kadinu, Via Media št. 251. Čudovite kapljice Sv. Antona ja- T' privroBt" in nariivno zdravilo je privu dobrodejna p^moft in ni tr bi' mnogih besedi, du ne do-kate njihovo čudovita nv 8. Ce se le rabijo nekoliko dni, olhjB^jo in prelenejo pniv l malu najtrdovrat-niBe »»lodcne boli ati. Prav izvrstno VHtrerikjn i uer 1 emnrojde, prrti boleznim na j*lrlh in na vranici, proti Srove^uim bolesnim in proti pllatam. pri lenskih mleCnih nadl. lnr.atih, »oper beli tok. boijaat, >oper sreopok ter eistiio pokvarjene kri. One ne preganjajo san.o ou.fOjetiih bolesni, an.pak naa obvarujejo tudi pred v«ako boleznijo. 10-7 PVodajejo se v vseh glavnih lekarnieah na svetu; sa »arofibo iu po>iljatve pa edino v Uki.rniol Critt»/oUtU • darili, v Trnu v lekarni C. ?aiititi i G. H. Hovii In O. B. Forabotchi. Sna steklenica atane 30 novcev. Varovati ee je pokva^eui)i potntikov, b katerimi m ii-volj lelje po dobiCku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moCi in vrednosti. Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.