i* * '•, * ' v ■» - ' - . . * ♦' " * v	'
■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^l , , ^^	fi iiwmiiiw^iii
WMMW flT A Ct I^T 4 Ol \]f\ 4	§ 11» Sor-aa ** k O. J
utiAo I\AltUUA
f Ima nad 7000 naročnikov. V	JJ . „... -
t t. t , , , ..	s; "d Hohdajs« 3
jHjDiMM.iiiwfii,,<w>| List slovenskih delavcev v Ameriki.	* J
________ . ________
CTLgTOH FIBAMU!: 4187 OOETLAKDT. _Entered M B^cood-Cl^ Matter, September 21, iff, rt tt. Pot QUO «t Hew York, H. Y., under th> Act of Congm, of Mkrtk 3, 1871.	7*	TELET ON PIBAMOS: 4087 OOKTLAHDT.
NO, 241. — ŽTEV. 241. _____ NEV7 YORK, SATURDAY, OCTOBER 14, 1911. — SOBOTA, 14. VINOTOKA, 1911.	VOLUME XIX. - LETNIK XIX. f
jltalijansko-turška vojna. Rusija grozi Turčiji.
I	-o-
Poročevalci italijanskih listov morajo v teku 24 ur zapustiti Carigrad. Turčija je organizirala bojkot italijanskega blaga.
--o-—	~	.
Italijanske rezerve.
--O--I
ITALIJANSKI VOJNI MINISTER JE ODREDIL, DA SE POKLIČEJO REZERVNIKI POD ZASTAVO IN DA SE POŠLJE ŠTIRI ZRAKOPLOVE V TRIPOLIS.
---o--
ITALIJANI TFPENI.
--o-
V BITKI PRI TRIPOLISU SO IZGUBILI ITALIJANI 1600 MOŽ. —
OB ČRNOGORSKI MEJI JE PRIŠLO DO KRVAVIH SPOPADOV MED ČRNOGORCI IN TURKI.
-—o-—
London. 2,1. oktobra. — Ruska vlada je poslala Turčiji ostro noto. v kateri jej grozi z represalijami, ako bo že nadalje zaplenje -vala ruske parnike, ki vozijo žito. Turška je bila zaplenila več parui-kov, dasi ti niso peljali žita v italijanska mesta.
C ur i grad, 13. oktobra. — Turška vlada je odredila, da morajo poročevalci italijanskih časnikov v teku 24 ur zapustiti Carigrad. V mestu se je ustanovila družba, ki bode organizirala bojkot italijanskega blaga. Mohamedanci bodo morali priseči, da ne bodo trgovali z Italijani. Časopisje podpira to gibanje in svetuje Turkom, da vzgo-jujejo svoje otroke v sovraštvu proti Italijanom.
Druga mobilizacija v Italiji.
linii. 1:3. oktobra. — Vlada je sicer mnenja, da bode 40.0(H) vojakov zadostovalo za okupacijo Tripolisa. ali vseeno je izdal vojni minister odredbo, da se pokličejo rezervniki pod zastavo. Mobilizirali bodo 15,000 mož. Rezerve bodo pripravljene na. odhod tako. da bodo lahko v 48 urah iz Italije v Tripolisu.
'Jeneral fanova, vrhovni poveljnik italijanskih Čet v Tripolisu, je izjavil, da bode pričel prodirati v notranje kraje Tripolisa, kakor hitro bodo vse vojne čete prve ekspedicije izkrcane.
Vlada je poslala v Tripolis tudi štiri zrakoplove, ki jih bodo rabili pri vojaških operacijah. Italijani nameravajo lučati bombe iz zrakoplovov na Turke.
Bitka pri Tripolisu.
London, 14. okt. — Poročevalec "Frankfurter Zeitung" v Carigradu je brzojavil svojemu listu, da je bila blizu mesta Tripolisa bitka med Italijani in Turki. Italijani so bili tepeni in so izgubili 1600 mož.
Italija želi miru.
London, 14. oktobra. — List ''Chronicle" javlja, da j»- Italija po nasvetu velevlasli predložila Turčiji pogoje pod katerimi hoče sklenit» mir. Italija obdrži Tripolis in plača Turčiji odškodnino. V verskih zadevah je dežela pod oblastjo kalifa.
Bombardiranje Soluna in Smirne.
Rim, 14. oktobra. — Italija je obvestila velevlasti. da bode bombardirala mesti Solun in Sinirno. ako bodo Turki morili italiianske delavce v turških provincah. V Keraku v Siriji je bilo 13 italijanskih delavcev, ki so delali na Hedjaz železnici, umorjenih.
Boji ob črnogorski meji.
Carigrad. 14. oktobra. Ob Črnogorski meji je prišlo do spopadov med Črnogorci in Turki. Turška patrulja je napadla črnogorsko. Dvanajst Črnogorcev je padlo v boju. Turki so izgubili tri može
CUBANSKO VOJNO BRODOVJE.
Konvencija K. S. K. Jednote.| Novi glavni odbor.
-o-
Pri volitvah v glavni odbor si je opozi-cijonalna stranka priborila 16 mandatov. V rokah starih odbornikov so ostali štirje
mandati.	j
-o-
Nemanič propadel.
IZ GLAVNEGA ODBORA JE IZGINIL TUDI REV. JOHN KRANJC IN NA NJEGOVO MESTO JE PRIŠEL REV. JOS. TOMSICH.
-o--
Konvencija K. S. K. Jednote je končana in delegati se vračajo domov. Hud je bil boj ali pra\ica je zmagala. Moža. ki imata ves prepir v .Jed not i na rovašu sta izginila iz glavnega odbora in zdaj tipamo, da bo v .Jednoti nastal mir. Mi smo obsojali oblastno postopanje predsednika g. Antona Nemaniča in Rev. John Kranjea. ker smo bili prepričani, da j«- bilo njuno postopanje nepravilno in pristransko. , Delegati so izprevideli. kako velika nevarnost preti Jednoti, ako inn; t a ta dva moža še dalje odločilno besedo v organizaciji in so ju odslovili. Drugi važni mandati so ostali š<» v starih rokah, kar kaže o vehkeni /auparju delegatov do teh mož. ali pa spretnih mešetarijah pred volitvami. Naša želja je. da bi novi odbor deloval v prospeh in v kot'st članov največje slovenske organizacije v Ameriki, širil med njimi bratoijubje iu gojil slogo med slovenskimi organizaeijami!
Člani novega glavnega odbora.	1
Predsednik Pavi Sehneller. Calumet. Mich. — I. podpredsednik Marko Ostronich. Allegheny. Pa. — II. podpredsednik Frank Boje. Pueblo. < olo. — davni tajnik Josip Zalar. Joliet. III. — Pomožni tajnik Josip Hems. Brooklyn. N. V. — Zaupnik Martin Muhič, Forest * "it> . Pa. — Nndzomfln-t Anton Oolobir. JoKet. 111.; Avgust Poglajen, j Chieago. IU.; John Mravinetz. Pittsburg, Pa.: (Jeo. Thomas. Pueblo. 4 olo.; John Povsha. Hibbing. Minn. — Porotniki: M. J. Kraker. Ana-conda. Mont.; (Jeorge Flajnik. Pittsburg. Pa.: Peter Staudoliar. Chis-1 •«► 1 -i. Minn. Pravni odbor: Frank Banieli. Chieago. lli.; John Zu-liel:. <"l«'veland. <).. Frank IVtkovšek, Waukegan. 111. — Duhovni i vodja: Rev. Jos. Tomsich. Forest City. Ca. — Vrhovni zdravnik: Dr. .lov (Jrahek. Pittsburg. Pa.
......................." T
Photos by American Pr s? Association.
Cuba si hoče ustvariti vojno brodovje. Prva krišarka novega vojnega brodovja je "Cuba", ki je bila nedavno v Crampovih ladjedelnicah v Philadelphia krščena. Druga vojna ladja je topničarka "Patria". Vojni ladji sta krstili hčerki predsednika Gomeza Miss Marina Gomez in Miss Narcissa Gomez.
: Upor na Kitajskem, i Boj za republiko,
—o—
| Revolucionarno gibanje proti dinastiji Mandžu je zavzelo nevarne dimenzije.
—o—
PEKING V NEVARNOSTI.
—o—
i
Inozemske vojne ladje so izkrcale vojake v varstvo inozemcev v Hankowu.
-o-
Peking, 1J. okt. Kitajska stoji pred nevarno krizo. Revolucija, ki se vedno bolj razširja, preti podreti restol dinastije Mandžu. Prestolno mesto Peking je v nevarnosti. da je zasedejo revolu-eionarci. V. mestu samem je nevarno gibanje. Vojaki simpatizi-rajo z uporniki.
Tudi v Tientsinu in .v Pao-|Ting-Fu se širi uporno gibanje, i/, provinc poročajo, da so uporniki si prisvojili Chang-King in I-C 'hang in Jo-Chow. Zveza med Ilankowom in Chaiig-Sha je prekinjena.
Vlada je odstavila poveljnika < 'hang Piao v Wu-Chang. Vlada I je poklicala vojake, ki so bili na j manevrih, v Peking.
Voditelj upornega gibanja j»* [general Li (Juan Ileng. Uporniki (hočejo proglasiti republiko in izvoliti za predsednika dr. Sun Yat Sena.
Konzularna poročila pravijo, da stoje uporniki pred mestom Hankow v pozicijah, ki kraljujejo nad mestom. Okraj, v katerem i prebivajo inozemci, straži jo po-'; morski vojaki.
-j
Požar v Hankowu in klanje.
V kitajskem delu mesta so pri-staši upornikov zanetili ogenj. Na več krajih je gorelo. Kitajci so napadli Mandžu rodbine in jih ; pomorili. Vsi jetniki so bili izpu- < ščeni iz ječ. Dozdaj inozemci niso bili napadeni.
Republika proglašena.
London. 14. okt. Brzojavno poročilo iz Shanghai pravi, da je bila v Wu-Chang proglašena republika. Uporniki iz Hankowa so na ( potu proti severu, odkoder pridejo vladne čete. V teku dveh dneh bode odločilna bitka. ^ Uporniki so zasedli Hankow, kjer je izbruhnil požar. Vladna palača in banke so bile razdejane. (
London, 14. okt. Angleški poslanik v Pekingu poroča, da so uporniki si prisvojili Hankow, da pa so inozemci na varnem.
Socialistična stranka v newyorški državi.
Socialisti v newyarski državi bodo pri prihodnjih volitvah v raznih krajih postavili svoje kandidate.
MLADINSKI DELAVCI.
—o—
V ncwyorski državi ne smejo o-troci med 14. in 16. letom delati po 5. uri popoldne.
i
-o--
( ^"-ialistična stranka v new-j.vorši-.i državi je v raznih manjših krajih postavila svoje kandidate in rA/rila živahno agitacijo za svoj like t.
Fini i soeialisli so zahtevali na dr^'.viH'iii kouv«'iitu. da se morajo w resolucije prevesti na '»■j«' j »I i', da člani vedo, za kaj j si* gr«*.'
Državni komite j<- pozval vse krajevni* rganizaeije. da uprizorijo eueri no agitaeijo pri novih j volitvah. ^
, Pet no«i krajevnih organiza-jeij je bilo l^tanovljeiiih iu so do-
! bile svoje iutrterje. j
Izkoriščanje mladinskih delav- I
!
cev.
V newvorsi.i državi velja za-j ikon, ki; doloA.je. da otroci med 14. in Hi, let^m ne smejo po ."».j uri popohbie »Mati. Zoper ta za-' jkoii grešij-i skoi-aj vsi tovarnarji. I i Državni d.bivski urad je zdaj u-l f vedel strogi akeijo proti deloda-! jalceni. ki f^eš^ zoper ta zakon.' Na podlagi -^izvedb je bilo več j j tovarnarjev \ ovadenih sodišču j in se bodo z\j vršile kazenske J razprave. V
Štrajk v Newarku.
I Predvčerajšnji! so v New-jarku. X. J., kroja ki delavci ustavili delo in prteli Štrajkati. Vseh štrajkarjev A 300. Št raj-karji zahtevajo skrišanje delovnega časa ua 54 ui\ia teden in zvišanje plače od \ do $2 na teden.	\
Blaznikola
pratika
t,bl leto
je dobiti iztis po 10c., jzti-sot $5.00, 50 Iztiso? $2.75. Upravništvo ''Glas Naroda"
82 Cortland! St., New York City
Taft in katoliki, Cerkev in država.
—o-
Republikanci, neodvisni de)!to- ! krati in pristaši lndepender.ee League so se v New Yorku združili proti demokratom pod vodstvom Mnrphya.
—o—
SHERMAN PROTI TAFTU.
—o—
Poveljnik vojaške akademije v West Pointu je proti vspreje-mu inozemcev v akademijo.
-o-
V	Portland)!. Oregon, je imel! predsf>dnik Taft pred Knights of Columbus znamenit govor. Med drugim je rekel.-da je cerkev, ki lie dobiva podpore od države, kar je slučaj v Združenih državah, kjer lahko vsak veruje, kar hoče. v mnogo bolj ugodnem položaju, kakor v državah, kjer vlada podpira cerkev in kjer vsled tega tudi zahteva nekako kontrolo; nad cerkvijo.
Fuzija strank v New Yorku.
V	Xew, YjOrku so se združili re-j publikauei, neodvisni demokrat i j in pristaši Independence Leaguej proti demokratom pod vodstvom' Cliarlesa F. .Murphya. Namen; združenja je streti moč imenovanega demokratskega bosša. V vr-; stali združenih strank upajo na sijajno zmago.
. /. : Shermanova kritika Tafta. . |
Podpredsednik Sherman je kri-!, tikoval konservaeijsko politiko predsedniku Tafta in Pinehota.|i Sherman je mnenja, da naj seda-i'.]« generacija izkorišča vse vire Ji naravnih bogjastev in naj prepu-! sti prihodnji generaciji skrb za nadomestek.
i;
Inozemci in vojaška služba.
Superintendent vojaške akademije v West l5) in tu generalmajor ! Thomas H. B^rv je priporočal, 1 da se izda zakol, po katerem ima : predsednik pra ieo vsprejeinati 1 kandidate za vrfaško akademijo. Barry se je izrelel proti vspreje-inu inozemcev v akademijo in v častniški kor. 1
-o*-
Žganje iz banan.
Pariški listi poročajo iz Saigon . v Cochinchini. dasta dva Francoza iznajdla post4)ek za izdelovanje žganja iz lijian. Žganje lirtia zelo prijeten jtuh in je po 'ceni.	V	;
i<i. A. Leishmaii je danes prišel v prest ol n ieo in je bil takoj po dr-žaVnem kanclerju <lr. pl. lieth-! maiiu-IIolwcgu sprejet. Cesar Vi-j Ijem sprejme poslanika v ponedeljek ali torek.
Brezžični brzojav.
Paris. 1 okt. Včeraj je bila j lotvorjeiia brezžična brzojavna zveza med Parizom iu glavnim j mestom Maroka. Fezoin. Prve^br-i zojave sta menjala sultan Mulai I llatid iu njegov poslanik Sitli HI j Mokri v Parizu.
-o-
Slovenske vesti. |
Odlikovana slovenska učenka.
Miss Mimi Drčar, ki obiskuje St. Joseph's School na ST. ulici v j New Yorku. je najboljša učenka i 7. razreda te šole iu je bila za svo-/ jo pridnost in lepo vedenje v šoli odlikovana s srebrno kolajno. — Pridna učenka je hči slovenskih staršev Mr. Ivana Drčarja in Mrs. Mary Drčar. Lepo veselje za starše.
Za dolge zimske večere i
1
naročite se na
"GLAS NARODA"
edini slovenski dnevnik v' Združenih državah.
List velja za pol leta, torej ravno za zimo, $1.50; naročite ga lahko tudi za 4 mesece, velja $1, ali za 3 mesece samo 75 centov.
Vsakdo najde v "Glasu Naroda, kaj zanimivega in mu bode sleherni dan krajšal dolge zimske večere.
Naročiti je pri upravništvu
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York City.
BOJ ASH, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI I> *AJC3NEJSl DNEVNIKI
Maroško vprašanje 1 razborja duhove.
Francozi se boje, da bodo morali svoj protektorat nad Marokom drago plačati.
'—o—
POSLANIK LEISHMAN.
—o—
Brezžična brzojavna zveza med Parizom in glavnim mestom Maroka, Fczom.
-o-
Paris.	okt. Vest. da se je '
doseglo sporazumljeiije med Nemčijo iu Francijo glede prvega dela maroškega vprašanja, ni [MMsebtto v/.radost i la časopisja iu prebivalsi va. V ljudskih masah prevladuje mnenje, da bode morala Francija drago plačati protektorat nad Marokom.
Zdaj še ni znano, kake kompenzacij- bode Nemčija zahteva-j la. ali šovinisti že agitirajo proti! vsakemu odstopu Kongo države I in napadajo vlado. Poslanska zbornica se sni de 31. oktobra ali! 7. novembra. Vlada bode odstopila. ako zbornic« ue bo odobrila njenega postopanja v maroškem vprašanju.
Vihar v nemškem časopisju.
Berolin. 13. okt. V vsenemških listih, ki nasprotujejo pripustitvi protektorata nad Marokom Franciji. je nastal vihar, ker so izvedeli. da hoče Nemčija odstopiti Franciji kos Kamenina za francosko Kongo državo. Posebno o-fftro napadata vlado državni poslanec Edvard pl. Liebert in bivši kameruni*ki guverner pl. Putt-katner.
Amerikanski podanik Leishman t Berolinu.
Berolin. 13. okt. Novi ameri-kaitfiki poslanik v Berolinu John
Prekanjeni portugalski rojalisti.
('haves. Portugal. 13. okt. Portugalski rojalisti so se vtaborili ob španski meji. Kadar so v nevar-i »osti. da bi jih republikanske če-j te zajele, bežijo čez mejo na španska tla in kmalu na to se pokažejo na kakem drugem mestu ob meji. Poveljniki republikanskih čet se zelo jeze. ker jih ne sinejo zašle -' dovati preko meje.	'
Inženir v rokah banditov.
Santiago. Cuba, 13. okt. Pri E1 jCuero Mines so banditi ugrabili ; Pedro Aguliero. rudarskega inženirja, lastnika rudnikov in člana Spanish - American Iron družbe. Banditi zahtevajo $20,000 odkupnine. Pedro Aguliera je star 45 let in sin geuerala Francesco Agu-diera.
------ii n.
Krasni nov? In brzl parnik
MARTHA WASHINGTON
(Avstro-American proge)
odpluje t soboto dne 28_ oktobra
vožnja do Trsta samo 14 dni.
r	.... do Trata ali Reke - - $38.00
Cena voznih listkov: do Ljub^&ne ... $38.60
do Zagreba .... $39.20
24 P°*fbn® kabinJ (odd.lek med II. in m. nzredom) ^^	!
T^Z^r^T™^ " °tr0ke P°^ov'ca' Ta oddelek poKibno ^^J^mjeHstke ied^tip^F^AKSER^82 Cortlandt St., New York. .
T	Phone 246.	| ^
| jWfe FRANK PETKOVSEK, t
UKfF^^^BBL 7IK-720 Market St., WAUKEGAN, ILl.
"F 1 WB^^LfC- s^R^H !	____	*
$ i	.agZ^H: PRODAJA (ina vina, najbolje žganje te- t %
'H	' izvrstne imotkc—patentovana idra
j,	yi)a"	X
^^	. J^BIf PKOH AJ A votne listke »meh prekomor'	Tlj
"J* ^^B ">-'_	POŠILJA *1en*r » star kraj sanesljivc	«
^^ ;n prsteno.	i
>	UPRAVLJA » notarski posel spida-	> J*
f 'O.V* -l^'a. _. „	^fr
Zastopnik "GLAS NAKODA", 82 Conlandt St.,NewYork	^
ii r	Slabi vzroki vživanja
lmAMci/ SAME KAVE FRAWCKf
J"—^ zamorejo biti omejeni. ^LamSimJL TRADE-MARK.	TRADE-MARK.
Franckova Cikorija
; ■■BBBBHBBHMHHBBBHBHBBBn BMMMBKaiftF-'"" - - _
glasovlta primes kavi
omeji zle posledice kave iz samega kavinega zrna, naredi isto prijetnejšo, mnogo boljšo in veliko redilnejšo. Enostavno primešajte Vaši kavi
Pravo Franckovo Cikorijo,
ter nikdar ne bodete trpeli zlili vzrokov, ktere povzroči vživa-; nje kave brez vseka k e primesi.
Zahtevajte od Vašega grocerja Frankovo Cikorijo v štirivoglatih zavitkih.	'
Vsak zavitek opremljen je s našo varstveno znamko malinček za kavo.
i
Heinr. Franck Soehne & Co: ?
AmarUk« podružnica. H.inr. Franck So.hu«	ri liPUlUn »rtu.
V LUDWIGSBURG. NEMŠKA.	rUfSmRC,. KClf TURK.
"V. -ojroiu. tirala moja zaročenk
(Dalje prihodnjič.)
*
NAJSTAREJŠI NOVINARSKI 3VIUČENIK.
\ eerkveni državi v Rimu z o-ieo. v kateri so vladali papeži. - je vedno jako strogo postopalo novinarji. Papeži so menili, da store še dobro delo novinarju, ki se je pregrešil proti avtoriteti u-prave v papežovi državi, a ko obsodijo na smrt. lepo izpovedo in obhajajo, nato pa sežj^o ali obesijo. Prvi mučenik žurnalistike je bil Nikolaj Franco, ki je ostro kri-tikoval upravo ter zbadal v satirah papeža, kardinale. ]»relate. Papež Pij V. jra if postavil leta 1570. pred inkvizicijo. ki ga je obsodila na smrt. Strahovito sit ga mučili, potem pa obesili!
Tako je bito bogoljubno delo o-koli papeža v tistih letih."
i -
| NAZNANILO IN ZAHVALA. Onim rojakom v Pittsburgh!!. Pa., in okolici, ki s<> kupili o«l mene srečke, naznanjam si;> tem mestu. da je zadela dobitek (uro t srečka štev. 2!). Kdor ima srečko s to številko, naj mi jo pošlje >: naslovom. nakar dobi dobljeno uro. Obenem iskreno zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam. ki so mi pomagali v moji največji stiski in revščini.
n a b t j u i i denar .sem si nabavil umetno nogo. ki mi sedaj prav ] dobro >luži. Torej š»» enkrat iskrena zahvala vsem skupaj!
Uril Jakobčič, 1>18 M;iin St. Allegheny, Pa.;
THE LACKAWANNA.I:
I^ajpripravnejSa železnica za potnike
namenjene v Kvropo. V neposrednej bližini transatlantskih
parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša ppt v Buffalo.
Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vosi vsaki dan v vsakej smrri po pet vlakov; i Med New Yorkon, Chicagotn i* | zapadom vsaki dan 5f rje vlaki;
Med New YorkomjSt. Louisom m joeozapadom, dnevnf promet;
Med lokalnimi tojcami priročen in pripraven promet, j
Nadaljr.e informacije glede voi-njih cen, odhoda/n prihoda vlakov itd., se dobe prAokalnih agentih ali pa pri	^
^	: ' New York.
"" ' 1 ...... .........
Ha nrffQeiiiakoželišpotovati
IIR Hn S flmb staro domovino, uu Ti pisati za vožnje cene, kretan* parnikov in draga ^oiaanila, na piclko Frank Sakser 82 Corflandt St., New York, _. v. Akona-i.aišprihod,pričakuje te nas uri^nk na postaji in spremi j • na parnik, v/c brezplačno.
vraži laž in ljudje so se mu vas ioliko nalagali; to je kiiviea. in <•• je bil kedo žrtva krivice, to -te \ i. <>n občuduje vsakega, ki i)')pitn::o spozjiavii svoje prepričanje. in kedo je spoznava po-'4-i? ;!J!< j še. nego \i: vsakega, ki išče in 11 o č e resnico, vi pa samo >:a rcsnico živite. Xis. jaz nis»M>i v sle: b» b. kaj nam on odgovori, in 1o je obetiem že tudi odgovor HI nje mat-i\... (I svi»jem «i>:. vem očetu ne govorim. (V bi a-htevali <»d mene !ijes;ove<_ra d ljenja. !>ila l>i 1«» iiiniija. Po .-.!a\ i bi zadostovalo tako «1 • • v■ >-! ljenje, za-me pa je brez pt»u.<-;i;j. i\»da materino dovoljenje i a zame ponpn. i^-rtlie. ako .iaz vse li> staiišem razložim, da > o-znr.jo, kedo da ste in zakaj s ;o-č"in z vami poročiti, ter <:■ »im od njih dovoljenje, ali mi ■ ..«:rai porečete, da to ni mog6 . da ne morete biti moja žena? .
'"Ne. takrat s<- ne bo r branila	__
Pogleda j;a v tn i. iz iat- rili bere, kako i/, srca ji je \ an. On pa se ji približa ter .i«> .ljubi v drugič, a ta poljub mu ii vzbudil zmaja prejšnjega jubimea. ■Ali se j., s tem za to d« le in mati i* že pričelo novo ži jenje, o katerem ]<• govoril L -jenPo tolikih letih duševne^ trpljenja zataje\anja gleda na pred seboj prihodi i jost. ki » baje reši za dre «4. v katere se zapletla.
Kmalu nato odid a iz parka, kjer sta si z nežnin in čistim objemom potrdila $ ojo obljubo. t Bert he jra je spri djaJa z iskreno željo, da se flč i posreči, kar namerava. Ko jo I zavil proti cesti du Luxembourg, ttilpj se ona poslovi, prva rekpč: /
"Liu-ien. treba jf, dJse ločiva. V tem času moran ja^/biti v bol-: ;nici. .'iiiu si želini p«/tolikih vi-1 harjiii in našla s«?ni še vselej v rednem. skromiiV'4 delu. Urez reda bi se ne mo^fl^Jzdržati. Ko-dete i; J r i i. liUeien^jaz bom zelo dolgočasna žena	z1'lo sreč-
dostavi /z« uij doseilaj mnavadno prij^i'11 smehljajem.	M
"Jaz pa movM1 hiteti", odgovori Lucien. lif govorim s svojim oetnom. Tchudo mi je, da vas ijiati in (Vše vedno pm-;-?.i ta. Vsak tr/otek, ki se zakasnim. zdi s/mi greli nasproti vam." /
"Oe van/l>odo le verjeli!..." Ni si mogl/ubraniti, da ne bi dostavila bn/tzljivo teh besed.
"Starišj mi bodo verjeli*', zagotovi ji/on s prepričanjem po-■ žrtvovalljubimca, ki čuti v| sebi moj J da bo zmagal nad vse- ( ni i dvoijp. "Takoj potem pridem v rue tacine, in če vas tam ne najdetf. k vam na dom. Do tedaj pa le brez skrbi!"
N^to s.* poslovi Lucien izredno j mviio s priprostimi besedami, ki se j »a njeno dfišo napolnile s talko sladkostjo, da jih skoro ni mogla prenesti "
čelo proste zveze. Lucien je bi!! /m civilni zakon — to misel je sprožil. ne da bi jo hotel sam razlagati — da hi biia njemu i.jn-bezen častna pred svetom. l»er-the. dasi se sama tega ni zavedala — um je bila zato zelo hvaležna : v nj"j s«- je sedaj zopet poka-zaio. kakoršno j<* tudi v resnici bilo navadno francosko mestno dekle. katere naravo je vzgoja nasprotujoča vsem podedovanim navadam oslabila, a nikakor ne uuieila. — Ko pogleda svojega iskivneoa in požrtvovalncga [iri-jat. Ija, da mu odgovori, tedaj se mu je že vdala v svojem srcu. hitela j>a je vendar še neko skrb.
"Vi govorite tako. Lucien. kakor tla imate pred seboj ie mene i in dražbo; \ i imate pa tudi svojo rodbino iu jaz vas ne smem od nje odtrgati. In kako si morete misliti, da bi me kedaj vaši sprejeli za svojo, ko vam je vendar znano, kaj vaš očem misli o meni."'
"Moj očem.'..." odgovori Luči« n in spomin na nedavni /.o-perni razgovor v (Iraud i'omp-ioir-u mu je pretresel glas. "Ne, jaz mislim, da - r sedaj moj oči m ne iti> upiral temu zakonu. Ta-kra' nisva govorila samo o vas: ob taki priliki prodre na dan marsikaj, kar človek skriva v dn«t srca celo svoje življenje. Potem. kar sva si tedaj povedala, si ne bova več nikdar, kar sva si bila. On mora želeti, da si jaz napravim svoje lastno ognjišče, proč od njega... Seveda, ako bi tudi še za imp rej vas tako sodil po zlobnih poročilih svojega ovaduha. tedaj si bode štel v svojo dolžnost vse storiti. <hi mi za brani poročiti se z vami. Toda jaz; ga dobro poznam. Ako zve, kar jaz vem in vse, kar jaz vem. tedaj bo tudi on tako sodil o vas.i kakor jaz. Ljubosumen sem mor-1 da bil nanj, ko sem videl, kaj je on srcu moje matere, toda vsik-dar sem ga cenil zaradi njegovega plemenitega značaja. ki ni zmožen nobenih spletkarij. On pripada oni vrsti veleizobraženih mož, ki so. opazujoč, kako se stara vera drobi v prah, želeli ustvariti naši demokraciji moralo. ki je v soglasju z razumom. Pričenjali so pa s tako moralo sami pri sebi. Absolutno načelo, ; ki vodi očma v vseh njegovih mi-jSiih in delih, je pravičnost, ki ima svoje bistvo v tem, da ima ! vsakdo pravo ravnati se po svoji vesti. Nihče bolj ne sovraži in zaničuje družabnega licemerstva, kakor moj očem. On priznava enakost med spoloma, ženske-ad-vokate. ženske - zdravnike. Kolikokrat ov sem ga slišal govoriti, da smo mi. kar se družbe tiče, v popolnem barbarstvu, vse se razvija: rodbina, lastnina, domovina, in višji krogi imajo dolžnost, pospeševati ta razvoj, ne pa ga zadrževati. Vse to sem vam ome-j nil zato. da vidite, koliko švo-j hodnega duha je v njem. On so-
deti sem hotel, ako imam dovolj moči za to. Prav iz tega razloga sem šel včeraj v Moret, in sedaj vem, da sem dovolj močan za to. Dete vaše torej ni nobena ovira, pač pa je to celo razlog, da sprej-j mete mojo ponudbo. Treba je o-1 troku varuha, voditelja1', — in! potem pristavi, tresoč se od raz- { burjenosti pred lastnimi beseda-j mi — ''očeta... Jaz uiu lročem I biti oče. .. "
"Ah", vzdilme Bertlie, zakriv-ši si obraz z rokama, "vi me sktt-■ sate prehudo! Vi mi ponujate; !srečo!. . . Pa to so le sanje.. . " -Mato sklene tresoče se roke: "Ni jzaradi mene, ni zaradi otroka, daj se ne morem z vami poročiti —| i tnarvee zaradi vas... Način, ka- j ko ste vi nastopili proti meni. ko! ste zvedeli za mojo zgodovino,] vam pač jasno kaže, kako sodit družba o ženski, ki je mati izven | 'zakona. S svojo ljubeznijo, svo-j jim čutom za pravico in s svojo; i visoko inteligenco ste vi sicer premagali ta vtisek, toda drugi! za-me ne bodo tako pristranski, ker nikdar še niso l>ili. Obsodili) so me že moj stric AL Andre in vaš očem. In njegova obsodba za-j dela bi tudi vas. ako bi mi dali! svoje ime. Videli bi. tla bi se ku-j pičile na vas vse težave, ki zadevajo človeka, ako sr je slabo ože-; nil... Pridejo hritkosti. katere; človek z mirnim srcem zaničuje; in prezira, ker samo njega zade-j \ajo. Toda ne more si odpustiti, ako z njimi druge porine \ nesrečo. Da bi vas videla ponižanega zaradi sebe. to bi mi bilo pre-: težko... "
*"!n vi mi tako govorile?! vsklikne Lucien. "Vi. ki ste se
mi kazali vedno tako drzni, tako neodvisni, tako ponosni:' Kaj če ljudje nastopijo proti nama. kaj. če naju imajo za solidarni!.' Dovolj si bova sama. podpirajoč 1 drug drugega. Vsaj meni boste vi , popolno dovolj. Ljudje da me bo- , do poniževali! Mene! Jaz jih pre- . ziram... Kar imava, združiva m ; sva popolno neodvisna. Vi vc-ste. I da sem zadnji mesec vedno bolj ; na tem. da se lotim medicine; po-: I }K)luo se posvetili! telil študijam. ; skupno bova izvrševala to vedo. j> Ponovim vam vaše lastne besede 1 od zadnjič: Kedo nam more bra-L uiti negovati bolnike, ako hoče-j j mo biti praktični zdravniki? hij če tega nočemo, dela je dovolj poji laboratorjih. Brez posebnih težav i se preživi človek, ki ne ž< li ne bogastva, ne časti. Nikar torej sS tem ne dokazujte svojega omaho-H vanja, lJerthe. to bi me preveč i žalilo!... Sicer pa". — «>n se za- I misli za trenotek. kakor bi se i branil spregovoriti besede, ki za- i deva jo njegovo najbolj občutlji- i vo si ran. divja bolest zabliskne i v njegovih očeh in on spremeni svoj glas. — "sicer pa", ponovi -Lucien. "ako mi to od rečete, po- i tem je vaša volja, da se nikoir več ne vidiva! l>a. poročiva se t ali pa ločiva, moja žena ali pa! nič!... Ali. ali ne umejete. daj, vam je treba združiti svoje živ-i ljenje z novim, ker j«; sicer zal, vas sploh nemogoče novo življe- h nje.'..."	ji
Naprej ni več govoril.
Zopet se pojavi Mejau med nji-j, ma. Bertlie je takoj v pravem po-' • menu vsprejela zadnje skrivnost- ■ t ne besede, katerih pomen je bil ta-le: "Jaz ne moreni živeti z-va- | mi tako, kakor je oni živel.	ij
Nepričakovano jima je bila j pred očmi zoperna jireteklost — j in to v tem trenotku —. nepri- , jetno je bilo obema, lako da sta , prenehala z govorjenjem za nekaj časa, prav tako, kakor pri j < svojem prihodu. Lueieiia so bedele besede, ki jih je nehote ravno-1, kar spregovoril; Bertlie je bila I pa še bolj pobita, ko je videla.;; koliko trpi on zaradi nje. Ona. < zlomljena, čuti. kako se taja -v , nje vsak odpor ob goreči požrtvo-i; valnosti njenega prijatelja. O-jkrog nju pa je pihljal jutranji ] vetrič. ptice so prepevale in soln-ce je sijalo na les Arenes. Starin-j ski ostanki rimske Luteeije so i :bili nekak slovesen okrasek te-ji mu izrednemu razgovoni dveh o-; trok dvajsetega stoletja, ki nista j: umela nemega nauka, ki so ga ji- j ma nudile te vidne razvaline pod-j! sutega mesta: Novo mesto je zidano na starem. Tako morajo tu-j dt nravi in običaji naših prednikov kot solidna in trpežna podlaga služiti naši minljivi usodi. Sin razporočene žene in študent- f< ka-auarhistinja sta si bila v načelih nasprotna. Toda kruto življenje, ki se igra s takimi zofizmi « iu ki svojih večnih zakonov ne!j prikroja po naših glavah, prisililo je tudi ta dva revolucijonarna i i duhova, da sta v kritičnem tre-j j Inotkn |>osegla v pomoč po tradi- : jeiji, ker 8ta se dogovarjala o za-j konu, kakršnega ne priznava na- i
Ajj v ' —o—
. -o-
(Nadaljevanje.)
"Veni, da ste čutili, kako sem bila jaz iskrena", odgovori Ber-the, "vem. ako ste vi zelo do -bri. Zadnjih pet let sem tjg že po-poluo odvadila, da bi mene kedo j presojal po mojih načelih. Spri-j jaziiila sem se z mislijo, da sem i sama na svetu, sama pp svojem duhu in srcu:.. Sedaj se je'to'! precej,, spremenilo", nadaljevala je z bolestnim smehljajem in še i vedno se je tresla. "Lahko mi bo,'1 da
se temu privadim. . . Zelo sem j bila nesrečna-, ker sem hotela ži-; ven izven vseh družabnih mej in i ker sem videla, da so moji iskreni nameni drugim le povod,, da < me prezirajo. S tein so mi delali ■ strašno krivico, sedaj pa sem z . obrestmi vred za to poplačana."j
*' Ne!... " odgovori Lucien ži-! I vahuo. "Sedaj se niste, pa mora-/ te biti", in to besedo je povdaril ! pt»sebno odločno, "vi mora t tj biti ! poplačani. Kakor jaz mislim^ isto ' morajo misliti drugi; kar jaz < vem, treba, da vedo tudi drtigi! ' Cujte, Bertlie". iu glas mu je bil ] proseč, "kar vas sedaj poprosim, 1 .zdelo se vam ho morebiti čudno ' po tem. fear sem vam ravnokar < izjavil. Po mojih sedanjih nazo- i . rili o zakonu bi bilo logično, da vam rečem: Vi ste prosti, jaz < sem prost; ali hočete obnoviti-.: svoje življenje z mojim? Ali ho- i čete, da si to obljubiva v iine svoje vrsti, ter si ustanoviva domače ognjišče, kakor je midva razumeva ? Tako bi vam moral reči in da bi tako bilo. to je mojo najiskrenejša želja, to so moje najlepše sanje. Totla to še ni vse; js»z želim še nekaj... kajti če bi tudi vi z menoj skupno živeli iu to za vedno, vendar bi s tem še ne bila očitno poravnana krivica., o kateri ste opravičeno tožili. Jaz bi vam n<* bil dal onega očitnega dokaza svojega spoštovanja. katerega hočem, da ga vam dani. Ta dokaz vsprejmete od "inene takrat, ko prideva z roko v roki iz županovega urada, ko boste vi nosili moje ime in ko bo-dem imel jaz pravico vas braniti. Rekel sem. da zakon, sklenjeu po postavi, v bistvu nič ne izpreme-lii resničnega zakona, zakona vesti, razven da mu da nekaj zagotovil. m< d drugim tudi to-le: Ako se v sedanji družbi mož poroči z ženo, izjavi s tem pred vsem svetom, da jej zaupa iu da ue dovoli. da bi drugi dvomili o njej. Bert he, te usluge mi ne vskratite. kaj ne da Vi ste zadovoljni, da se po ro.~-i m z vami pred poMavo. da nosite moje ime in da ste moja žena... To Sfin vas hotel vprašati in zato sem vas prosil, da ste s'm ka j prišli. Vprašanje vam je znano, jaz pričakujem sedaj vašega odgovora..."
Poslušala ga je in sapa ji j«* zastajala. Pri zadnjih besedah opazi Lucien. da je vsa prebledela in da se skoraj zgrudi, kakor oni i večer. Hotel ji je pomagati, pa ona to piijazno odkloni.
" \ asa žena ponovi ona ; > "vprašate ine, če hočem biti vaša žena!... Oh, kako radi me imate! Kako sem srečna ob tej misli, kak balzam je to za moje rane!---- Vaša žena?____ Ne, Lucien. jaz ne lyoreiu biti vaša že-, na, jaz se ne morem poročiti z vami. To ni mogoče... "
" Vedel sem, da mi pridete z ugovori", reče on. "vi nočete za-: tajiti svojega prepričanja s tem. da bi se izneverili svojim nazorom o svobodni zvezi. Prav bi imeli, če mislite na cerkveni zakon. Ta zakon taji zvezo vesti, kakor jo razumeva, ker jk> njem treba še tretjega, namreč Boga. Civilni zakon pa lega ne zafiteva. Treba samo vknjižiti tako zvezo, torej tak zakon nič ne doda, pa tudi
nič ne odvzame. Civilni zakon je torej svobodna zveza, ki je potrjena pred pričami. Ako sej torej človek vkloni le nekim zunanjim formalnostim, s tem vendar ne zataji svojega prepričanja."
"Jaz nisem več tako nepristop-na", odgovori Bertlie potrto ter zamaje z glavo. "Preveč sem že pretrpela v svojem življenju. Ne bom se več upirala. Vdala sem se. Pripravljena sem vkloniti se vsem družabnim zahtevam, ki ni-, so nasprotne mojemu prepričanju; in res je, da mu ne nasprotujejo le banalne ceremonije, katere predpisuje postava iu ki jih imenujemo legalni zakon. Te ovi-
z* nain> zakon ni. Toda to je! ovira, da iiuatn jaz dete..."
"Dva sva potem, ki je bova j ljubila", odgovori Lucien. "Ve-
S E J A	!
GLAVNIH URADNIKOV
A. S. B. P. Društva.
—o—
Sejo otvori predsednik John P>e-dene, st.	,
Uradniki so navzoči: John Bedene. bivši predsednik. Martin Oberžan. novoizvoljeni predsednik. — Frank August in. novoizvoljeni podpredsednik. — John (.'erne, novoizvoljeni tajnik, — Louis Breznika!*, novoizvoljeni zapisnikar. — Frank Starchieh, novoizvoljeni blagajnik. — Pon-grae Jurshe. zopet izvoljeni predsednik nadzornega odbori!, — Martin Kocin an in Frank Prelo-: gar. nadzornika, — Jacob Mlakar in Julius Bognar, porotna odbornika.
Na predlog, kateri je bil podpiran. je bilo sklenjeno da sestavita Pograe Jurshe in Frank August in pravila v slovenskem in nemškem jeziku.
Potem so se sprejela poroštva, katera so bila vsa v dobrem redu in zadosti ji va.
Nii predlog, kateri je bil podpiran. je bilo sklenjeno, da glavni tajnik uredi tiskovine in jih pri prihodnji seji predloži za sprejem ali popravo.
Na predlog, kateri je bil podpiran, je bilo sklenjeno, da se dobavi ^1000 slovenskih, ."»00 nemških, f)00 italijanskih in :JOO angleških pravil.
Predlog, podpiran, da se glavni tajnik posvetuje, kateri list bi se mogel dobiti najceneje ga glasilo A. S. B. P. Društva. _
I Predlog, podpiran, da se bode 'obhajal jubilej dne 6. januarja prili. leta in imenovani so bili trije odborniki za posvetovanje in u-rejenje istega.
Predlog podpiran, da se da krajevnim društvom na voljo zaradi drirtvene dvorane, to je: ali bi dvorana spadala glavni upravi, a-li ne, in morajo glavnemu tajniku sporočiti, koliko glasov je za to. iu koliko proti. Daljo da se piše krajevnim društvom v Crawford in < berokee Counties, naj vsako društvo pošlje enega ali več zastopnikov (delegatov) k seji, za ustanovi jen je pravil zastave, kateri se bode vršila v nedeljo popoldne ob eni uri. dne 22. oktobra t. 1. v društveni dvorani. Stroške teh dele-j gatov (zastopnikov) morajo kraljevim društva sama pokriti. Za moro se pa tudi pismeno poročati.
Vse zgoraj navedeno mora biti 1 poročano glavnemu tajniku najkasneje do četrte nedelje v okto-jbru. to je do 22. oktobra t. 1.
Dovoli se zastavonoši, da si preskrbi kol Ček za regalije.
Predlog, podpiran, da se bratoma. ki sta prepisala zapisnik konvencije. plača vožnja in čas.
Sejo zaključi Martin Oberžan. glavni predsednik s zahvalo liiest-'liemu županu za nagovor pri otvo-renju konvencije in pevskemu društvu za njih vljudnost, ker so , nam prav lepo zapeli pri otvorenju
i in zaključku konvencije, j Zahvaljujejo se tudi ostalo glav-i ni uradniki. , Z bratskim pozdravom 1 Louis Breznikar, zapisnikar.
Dr.e 30. in 31. oktobra bodo v Pittsburgu priredili eksplozijo v jami v snanstvene namene. — PrrcLsednik T^ft bo navzoč. Prireditev ima namen posazati nevarne ni e oloziie in d?lo rešilcev pc eksploziji. Pri'tej priliki se bedo vršila tudi predavanja in domcnsti c je, r. i kateri način j s raojočo preprečiti eksplozijo.
N-3	ivtviNQ "71'
Ar HARAJU3 O; i	ŠATED MiN£g [
o- rJ
l-REocuif Q^Bvik®
^Avstr, Slovensko	Bol.Pod. Društvi..
Ustanovljeno	16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kana
GLAVNI URADNI KIJ
Predsednik: MARTIN OHKRŽAN. Box 72. Mineral, K a ris. i'odpreds: FRANK AUGUST1N. Box ^60, W. Mineral Kans. Tajnik: JOIIX ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry. Kans. Blagajnik: PRANK STARČIČ, Box 489, Frontenae, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box '38 Frontenac, Kan
NADZORNIKI:
PONOR At1 .J URŠE. Box 857, W. Mineral, Kans. FRANK PR E LOGAR. Box 420. W. Mineral. Kans. MARTIN KOUMAN, Box 482, Frontenac. Kans.
^
POROTNI ODBOR: d OS I!" SV A TO. Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box :520, W.'Mineral. Kans. Jl'LIJ BOGNAR. liox G. Breeyz Hill, Mulberry, Kans.
V ZNANSTVENE NAMENE PEIREJENA EKSPLOZIJA V PREMOGOVNIKU.
__F_- •	_? '	-	V,
GLAS NARODA, 14. OKTOBRA 1911.
GLAS NABODAL. OKTOBRA 1911.
Tripolitenljsu
-o-
TRGOVINA V TRIPOLITANIJI . — PODNEBJE IN PRIDELKI. — ZGODOVINA DEŽELE. — DOGOVOR MED FRANCIJO IN ITALIJO. — ITALIJANSKI GOSPODARSKI INTERESI V TRIPOLITANIJI. — RAZPAD OSMANSKE
DRŽAVE.	~
Tripol is, za katero deželo se zanima sedaj ves svet, leži ob Sredozemskem morju v Afriki med Tunisoin in Egiptom; ima 80.000 prebivalcev na 1.03:1.000 štiri jaških kilometrov. Po mestih bivajo Mavri, mnogo Židov, nekaj Evropejcev, na deželi so arabski Bedu-inei. Berber ji. Zamorci.. Nižji tleli dežele ob bregu imajo na vzhodu dosti vode. kjer so tudi slana močvirja. V notranjosti se nahajajo Črne gore, »00 m višine, ve- j getacija je ugodna. Srednja temperatura ob bregovih 20 — 22 sto-pinj Celzija. Ob morju je malo dežja. V notranjih delih dežele včasih celo leto ne dežuje. Dežela rodi pšenico, žalran. d atelje, razno južno sadje, živinoreja je pre-! cej razvita. Izdelujejo židano. vol- ; neno hlago, usnje itd. Razvita je trgovina h Sudanom (nojeva pe-1 resa, gumi, aloe itd.)
V starem veku je bila Tripolita-nija vzhodni del kartagiškega o- i zemlja. Ime ima od sicilijauskih <>rkov in pomeni: tri mesta. Ta so bila: Oea. Sabrata in Leptis. Rim-' Ijani. Vandali, Arabci so se tepli j tekom stoletij za to deželo.
Evropa stoji pred novimi dale-kosežnimi konflikti. Tripolitan- i sko vprašanje, ki je sedaj zopet stopilo v ospredje je staro; ak-| tualno pa je postalo v trenutku, ko se je razvil maročanski spor i in je Italija sprevidela, kako neže-' n i rano si evropske velevlasti deli-1 jo posest ob Sredozemskem mor- ; ju. Italijani so se spomnili, da je tudi za nje priložnost ugodna, da uresničijo svoje ekspanzivne tež- ' nje.
Tripolitanija je historična deže- j la, je domovina cerkvenega učeni-ka Avguština, do G. stoletja je bi-! la prepojena z rimsko kuituro. ki1
Srenjski Janez.
> _o_
(Slika. Spisala Zorana.)
Minulo je že nekaj let. odkar je bil zadnjic v naši vasi. Otroci so imeli z njim največje veselje. Če je Šel skozi vas, so ga spremljali I 7. velikim upitjera in neprestanim t nadlegovanjem, naj vendar zanka \ ali zapoje tisto lepo pesem o zvezdah. Navadno se berač Janez ni zmenil za otroško moledovanje, j če je bil pa ravno dobre volje, je ! stopil na sredo ceste, nagnil rdeči, nekoliko zabuhli obraz nazaj.! da mu je širokokrajnat klobuk s; poljskimi cvetlicami padel na tla in zaukal prav tako. kakor žvižga železni konj. Otroci so bili zado-voljni, a on je brezbrižno nadalje- j val svojo pot. Hodil je vedno bo-'| sonog. Obleki se je poznalo, da ni bila njemu umerjena, vrhutega je cvetela tako bujno, kakor jablana j v lepem maju.
Bil je velik siromak, srenjski Janez. Nazivali so ga tako, dasi-! ravni ni v pravem pomenu besede j zaslužil tega imena, ker je le red-' koma prespal noč pod gorko stre- i Uo; včaaih je počival v kakem !
je cvetela v številnih mestih. To bogato deželo so opustošili Arabci, ustanovi vsi na razvalinah rimske provincije svoje male državice. V srednjem veku je bila ta dežela eldorado najpredrznejših pomorskih roparjev, dokler si dežele ne podjarmi končno Karl V. Španski. Zmagovita sila Osmaneev u-niči špansko vlado in Turki zavladajo v Tripolitaniji. dokler se ta po porazu pri Lepantu ne osvobodi neposrednega turškega režima; nastane cela vrsta pašalikov,
sti Franciji, katere podporo ima celo pogodbenim potom zasigu-rano.	%
Mladot.urški režim Turčije ni mogel reformirati, "bolnega moža ni znal ozdravit^in kot novo idejo-v svojo politiko je le vpeljal trmoglavost in pokril podrtije nekdanje turške velesile s pomožnim plaščem velikogospodarskega j in velesilnega blišča. Radi tega j odklanja vse italijanske zahteve. I — seveda tudi v psihološko umevnem razpoloženju, ki ga rodi spoznanje. da ukloniti se italijanskim zahtevam se pravi toliko, kakor z lastno rpko pritisniti pečat na do-;; kument, ki vsebuje poslednjo fazo v razpadu osmanske države.
Tako postajajo razumljive bel sede pariškega poslanika, s katej rim zavrača italijansko ponudbo, da naj Turčija za denar proda faktično gospodstvo v Tripolitaniji ter se zadovolji z državno-pravno fikeijo. da ostane dežela tudi v bodoče turški vilajet: "Mi, ne prodamo niti košček zemlje, morate nam jo s silo iztrgati."
Italija se pripravlja na obe e-ventualiteti. Tudi v najmerodaj-nejših krogih pa se .skoraj ne dvomi več. da Italija Tripolitanijo enostavno anektira.
To bo historičen dogodek ne te za obe neposredno udeleženi državi, temveč za celo Evropo. Politične posledice italijanske vojaške ekspedieije v Tripolitanijo se tičejo zlasti avstrijske države z ozi-rom na trozvezo in z ozirom na1 dogodke, ki jih je pričakovati na Balkanu.
41
Naše slike kažejo: Prva zgoraj v levem kotu cesto skozi* nasade oaze v puščavi. Druga cesto v Tripolisu. Tretja slavolok iz rimske dobe. V sredi oazo Tudjara v TrT-politaniji. Spodaj prizor z ulice.
- Zakaj so pa ljudje tu doli v dolini!
Približa se reva tem polbogovo m.
A glej!
Nihče se ne ozre na njo, nihSe je ne sluša, ker je reva iz doline, ker je njeno oblačilo kmečko, rjavo.
Še hodi potnik svojo'pot brez' na svoje sobratd v dolini.
Se hodi potnik esvojo pot brez cilja, še orje kmet, delavci težft-« ki delajo in na Starem hrastu se ziblje njen sobrat.
^ o	* * *
Vrhe se v dolino, laliak je njeti; korak, ne bode je ostro kamenje v noge in kmalu dospe pod hrast.
"Ti si moj brat in ni me vec; strah; saj sva 'si enaka."
Lahka sapica zašumi med ve-; jevjem in truplo ha drevesu s«; zaziblje ....
s-o--■ :
PRIPOROČILO.
Slovencem ip Hrvatom, kateri po«| tnjejo v AQUILAR, COLO., pripore* čamo
SALOON, RESTAVRACIJO in PE
NOČIŠdE	\
. g. J. MUSGRAVE.
Poslovodja: rojak Frank Postori. • . (v sob 20-12- '10-20-12- *11) j
j mere za Italijane tudi ne morejo biti preugodue, šteje nad 200,000. i Bas vsled tega zapostavljanja pa je tripoličanska zadeva postala v Italiji tako popularna, razvila se je v politicum prve vrste, katerega rešitev v smislu popolne gospodarske enakopravnosti se smatra že več let kot življenjsko vprašanje.. Trebalo je le ugodne prilike, da se isto spravi v aku-j ten Stadij. Leta P)04. se je kot ne- j kak dodatek k francosko - angle-! jški alijanci sklenila med franeo-isko in italijansko vlado pogodba, i v kateri garantira Italija Franci-! ji, da se ne bode vmešavala v nje j niaročansko politiko, narobe pa i prepušča Francija Italiji v Tripo-! litaniji svobodne roke. j Tako je bil med maroeanskim i in tripolitanskim vprašanjem ti-| stvarjen nekak junktim, kot kate-; rega konsekventnost se je splošno smatralo, da mora s polnim go-spodstvom Francije v Maroku biti združeno gospodstvo Italije v Tripolitaniji. Vprašanje gospodarske enakopravnosti se je tako razširilo v pojem politične ekspanzije: Tripolitanija italijanski Tunis, to je geslo, ki je postalo popularno in bilo sprejeto v program italijanske zunanje politike.
Nepričakovano se je razvilo maročanska vprašanje in zadeva je že skoro rešena. Francija edini gospodar v Maroku. Italija pa hoče sedaj uveljaviti svoje garantirane predpravice in je z energičnim sunkom postavila svojo tripo-litansko zadevo na evrop°jski o-der.
Nahaja se v skrajno ugodni poziciji in žanje sadove svoje nad vse previdno in spretno vodene zunanje politike. Ostala je kljub nepopularnost, ki jo vživa v italijanski javnosti trozveza, zvesta Avstriji in Nemčiji, vedela pa si je obenem ustvariti prijateljske odnošaje napram Angliji in zla-
zato trpi mirno in tiho.	-
Na njivi orje kmet; zamišljeno j gleda v brazde in smili se mil sle- i herni črviček. ki ga nehote prereže s plugom.
Da. on je usmiljen, a ne dose že usmiljenja.
Nasproti pritava popotnik.
"Glej. ves svet je moj, a revež sem, berač. Vsi ti širni gozdovi, j te prostrane njive, te bele neiz-jmerno bele ceste, vse to je moja last, a manjka mi domovja, manj- j i ka domače hiše.
Nikjer ne najdem dobrega pogleda, s kakoršnim me je pogledala mati. Saj so mi dobri vsi Iju-! dje. a vsem sem le tujec, potnik. ; berač.
Le romaj naprej, mlada si še j in ko prideš do vrha. se ozri nazaj na nas in tudi ti se boš vr- . nila ..."
t	I
A gre naprej po cesti muk in j
bolečin, gre mimo glada in bole-! zni, a hodi vztrajno, hrabro.
In dospe na vrh med druge i ljudi. Tam sije drugo solnce, tam I vlada drug bog!
Dan na dan se gostijo, šibe se i i mize pod težo jedil in pijač. V | zlatu se blišče njih palače, nihče i ne dela, ni jih treba skrbeti za vsakdanji kruh!
kolonizacijo veleugodni deželi, trdno gospodarsko pozicijo. Zlasti Banca Romana je začela operirati z velikimi svotami, pokupila je mnogo zemljišč, v raznih pomorskih mestih so se utaborila trgovska podjetja, italijanski kapital se je začel "deleže vati" veli-; kanski gospodarskih akcij (gradnja železnic) in poskušalo se je I napeljati izseljeuiški tok v te, do-i movini tako blizo se nahajajoče : pokrajine. Toda Turčije je posta-i vila politično načelo: quod licet Jovi (Francozu in Angležu) non licet bovi (Italijanu) in je sistematično nasprotovala italijanskim' : težnjam, tako da tozadevne italijanske pritožbe niso bile neopravičene.
j Turčija je onemogočila vsako gospodarsko napredovanje Itali-, ; janov in posrečilo se ji je to tako dobro, da se še danes nahaja v Tripolitaniji komaj nekaj nad. 30 tisoč italijanskih podanikov, med tem. ko jih sosedni Tunis, ki je v ' francoski oblasti, kjer torej raz-
Naše življenje.
—o-
Z. M. L.
i
—o—
{
Tesno se zavije v plašč in pla-. šno se ozre na okoli. Z grozo odvr-J lic oci od bližnjega hrasta. ] Izbuljeno gledajo velike krva-I ve oči v svet, debele proge krvi j se usedajo po velem licu, dolge! i mrtvaške roke segajo do kolen. ;
Lahna sapica zašumi med ve- j jevjem in truplo se zaziblje . . .
Še enkrat se s strahom ozre na obešenea, se zavije še tesneje i v plašč iu hiti navzgor po strmi j stezi.
Kroginkrog strme gore, puste ■ skale; ob potii stoje umazane vode in strupene rastline preprega-jo te luže..
Težke megle se vlačijo izza gor j in se vsedajo na steze po dolini. ;
Blato se kopiči, sega do glež-njev, da težko vzdiguje trudne noge.
Cesto popravljajo delavci težaki ; pot jim kaplja na lice. zrnu-1 čeni so do smrti, a nikogar ni, ki i bi jim olajšal delo.
"Delaj, sicer ti pritrgarat" j
Kevež je in ne pozna pravice,
vzglede: Anglija se je polastila E-gipta 1882., Francozi so se 1884. Tignezdili v Tunisu, oba naroda st a v teku let "tunificirala" te teritorije, to je zagospodovala v njih izključno in neomejeno, ako-ravno teoretično še obstojajo deloma stare*državnopravne obilice.; Sredi med Egiptom in Tunisom je obležala Tripolitania, dobrodošla kot novo torišče angleške in j francoske ekspanzije, kateri je ; zapadala ena oaza za drugo. Mla-' da Italija, zedinjena v slavni dobi risorgimenta je naravno morala predvsem povečati vso pažnjo svo jemu notranjemu razvoju. V koncertu velesil, katerim je pripadal : v zadevah Sredozemskih dežel odločujoči glas. ni igrala nobene vloge in Turčija se je navadila jo j smatrati v vseh vprašanjih kot quantite liegligeable Toda eks- j panzivna moč ljudske sile in narodnega kapitala je naraščala in v začetku 20. stoletja pričenjajo prvi sistematični poskusi pridobiti v Tripolitaniji. kot Aajbližnji za
četa je zadela kap od samega ob- ! upa, ko je spoznal, kaj je storil v pijanosti. Janezu pa se je začelo blesti. Zapustil je rojstno vas in , blodil po svetu kot izgubljeni sin, dokler ga ni smrt rešila trpljenja.
Tako je pravil Poglajen in po- ! tegnil parkrat po očeh, kot bi hotel skriti solzo, katera mu je za- j blestela v njih. Za pečjo so zarož-1 ljale molkove jagode. Stara babi- | ca je molila za večni mir in pokoj j "srenjskega Janeza."
--o--
ISKRICE.
Gola resnica. Vsak se je sramuje, zato jo ogrinjamo s plaščem.
Mnogi ljudje mislijo, da kaj podarijo, ko plačujejo svoje dolgove.
«
"Ni vse zlato, kar se sveti," si je mislil za grmom skrit potepuh, ko je videl v vzhajajočem solneu se bi iščočo čelado patrulirajočega orožnika.
*
Razlika med zrakoplovcem in J časnikarjem je ta, da izvršuje ; zrakoplovec svoj poklic le, ako I ga razume ....
i
nistrov roka tako daleč niti ne sega.
} Od najjužnejše točke Ttalije je le sedem ur na tripolitansko obal. Že dolgo je torej Italija videla tam deželo svoje bodočnosti, o-zemlje, ki bi bilo najprikladnejše, da sprejme eventualni populačni prebitek in da se v njem udejstvn-je narodni kapital. Evropske velesile so ji tozadevno podale vzorne'
nora dolgo povest o Janezovih mladih letih, ko mu je še sijala prijazna zvezda sreče. : Pravil je takole:
Sredi prijazne gorske vasi je stala pred nekaj leti prostorna, lepa hiša Kajžarjevega Martina, najtrdnejšega kmeta v vasi. očeta našega Janeza. Janez je bil e-dini sin, ljubljenec starišev in va-ščanov. Brezskrbno so tekla de-, tinska leta; nobena nezgoda še ni ,ranil a mladega srca. V šoli je pre-! kosil vse svoje součence. Po dovršeni ljudski šoli ga je poslal o-če v mesto v šolo. toda čez nekaj mesecev mu je umrla mati in zara-! di toga jo moral zapustiti mesto ter pohiteti domov, kjer ga je nestrpno čakal oče in kjer je ležala njegova mrtva mati.
Žalost je legla na mlado dušo. Žalosten je pohajal okrog, molčeč in čmeren. Oče pa je hotel utopiti svojo žalost v vinu. Neizrečeno hrepenenje je vleklo mladega študenta nazaj v mesto, toda oče je bil gluh za vse prošnje, silil ga je k poljedelstvu, sam pa je popival noč in dan.
lsTekoe je v pijanosti zažgal hi-j šo. Sin in drugi ljudje so prepozno zapazili ogenj, da bi ga bilo mogoče pogasiti. Pogorela je do tal. 0-
I ^^
> _ i katerih vladarji imajo dedno pravico do leta 1835. Še le od tedaj je Tripolitanija zopet turški vilajet, j v svoji upravi nominelno popolno- i ma podrejen visoki porti v Carigradu; vsled nasprotja, ki vlada med avtohtonimi Arabci in maloštevilnimi priseljenimi Turki pa je Tripolitanija podobna svoje-dobni Bosni in Hercegovini, to se pravi: sultanova in njegovih mi-
hlevu, največkrat, pa je zasnival pod milim nebom. Nikdar ni prosil miloščine, ne prenočišča, in človek bi si bil skoraj mislil, da j ga preganja prekletstvo, kot A-hasverja, večnega popotnika. likala Bogu, da so se naše dobre gorenjske gospodinje našle, ki so mu prijazno rekle: "Prisedi, Janez. k mizi, pa jej, ker si potreben!" Zadovoljen, a nekoliko otožen smehljaj mu je pri takih besedam zaigral na ustnih; odložil i je debelo, nerodno palico, odložil klobuk ter slastno zajemal iz sklede. Ko se mu je zdelo dosti, se 1 je zamolklo, a vendar vljudno zahvalil ter odšel Pred hišo pa je ] zapel za slovo:
Je luna svetila.
so zvezde migljale,
in jasna je noč____
A zdaj je na veke utihnil srenjski Janez — zmrznil je v hudi zimski noči. kakor mi je one počitnice pravila stara ženica, ko je (govorica nanesla nanj. Bog mu daj nebesa, saj tukaj ni nič do-1 brega v žil.
Nesrečen je bil srenjski Janez, i i odkar sem ga poznala, a stari Po- j ; glajen je pripovedoval .ol> dolgih ! ; zimskih večerih 'zbranim Tašča-
! Ognjenik Bog os lor aa Alaskd. .
i
Zvezni maršal Hastings iz Uaa-laska je poročal v Wasliingtoa, da je ognjenik Bogoslov na Alaslai letos trikrat bruhal is da se je zu-! nanja oblika ognjenika popolao-ma izpremenila. Hastings je poto-| val mimo gore dne 10. avgusta.
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Andrej Zalar z družino iz Davis, W. Va.T t Cirknico; Fra» j Klu« iz Daris. W. Va., v Št. Peter; Jurij Turšič iz Davis, W. Va.. v Begunje; Ivan Samsa iz
'Davis, W. Va.. v Ilirsko Bistrico; i '
1 Rudolf Levstek iz New York City v Bistrico; Primož Gosar iz Davis, W. Va., v Podbrdo; Anto« Stilinovič iz Sunny side, Utah, v Cavlje; Josip Bratanič iz Thomas, \V. Va.. t Brežice: Ivan Vi-jvoda iz Thomas, Va.. ▼ Cirk-nieo; Stojan Brinčič iz Bovsville, N. Y., v Kraljeveane: Matija , Tomšič iz Cleveland, O., t Crso-tnelj : Josip Erjavec iz Cleveland, O.. ▼ Št. Lovreac; Fran Mohor-čič iz Cleveland. O., v Vipavo; Ivan Polesnik iz Cleveland, O., v : Ribčje ; Ivan Gartner iz Davis, iW. Va.. v Podbrdo; Anton fckrlj iz Chisliolm, Minn., ▼ Loški Potok: Luka Antončič iz Ghisholm, Minil., v Lož : Fran Košinerlj iz Chisholm, Minn., v SredBjo va«; (I van Novak in Ivan Perušek iz tChisholm, Minn., v Ribnico; An-jton Šnlajo iz Buffalo, N. Y., v [Novo Selo; Ivan in Marija De-i kleva iz Cleveland. O., v St. Peter; Josip Hribar iz Moon Run, Pa., v Kamnik; Fran KordiS iz Milwaukee. Wis., v Dravlje; A-lojzij Marincelj iz Wheeling, W. Va.. v Draga tuš; Josip Kameaar iz Sunnyside. Utah, v Posač; Zmagoelav Juršič iz Bessemer, Pa., v Jordane; Simon Pusnik in Aleš Pintar iz Bessemer, Pa., v [Uher; Valentin Vrhovec iz Houston, Pa., v Stari trg; Jakob Kr-Jinavner iz Johnstown, Pa., v Iva-»nje Selo; Fran Ogrin iz Murray, i Utah, v Vrhniko; Ivan Stare iz i Murray, Utah, v Sodražieo; Fr. jPei-šin iz Murray, Utah, v Rakitno; Matija Rasp iz McKmley. Minn., v Ihan; Ivan Jeraša iz MeKinlev, Minn., v Dol. Dobravo ; Karol Mežnar iz Biwabik, Minn.. v Radeče; Fran Stampfel iz Cleveland, O., v Kočevje.
Vsi gorinavedeni potniki so kupili parobrodne listke pri tvrd-ki FRANK SAKSER, 82 Csrt-landt St., New York City.
Hamburg-American Line.
Sadni prekoeceanslri »raset is
NEW YORKA do HAMBURGA prsko PLYMOUTH in CHERBURG
z dobra poznatimi parniki na dva vijaka: Kaiacrln Augusta Victoria, America, Cincinnati Clavaland, President Lincoln, President Oran t, Pennsyl vania, Patricia. Pretoria ltd.
Veliki modemi parniki audi jo najboljie odobooall xa primerna cene; neprekoaljiva kuhinja la poaUelba.
Opremljanl so s vsemi modernimi aparati.
Odhod Iz New York as
PENNSYLVANIA — edplsie 21. okt.
ob 11 dopol.
CLEVELAND — odpluje 21. okt ob ti
dopol.
PATRICIA — odpl. 27. okt. eb 10 dop.
Vozijo tudi v Sredozemsko morje.
Hamburg-American Line,
41-45 Broadway, New York City.
Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsbarx, Chicago, Si. Leslc, Sao Praaclice,
Zunanja politika
Avstro-Ogrske.
j
Presiolonaslednikovo glasilo; "Reichspost" je ostro obsodi-1 lo Aehrenthalovo politiko, ker je prijazna Italiji.
— o—
OGRSKA IN VOJNA.
Avstrijska vlada je izdelala strog- zakon za regulacijo tru-stov v deželi.
-o-
Dunaj. 13. okt. Veliko pozornost vzbujajo izvajanja lista "Reichspost" o zunanji politiki monarhije. List ostro obsoja zunanjega ministra grofa Aehren-thala, ki zasleduje Italiji prijazno politiko. Za Avstro-Ogrsko je sramotno, da se je dala po Italiji izpodriniti na Balkanu. "Reichspost" velja kot glasilo prestolonaslednika nadvojvode Fran Ferdinanda.
Avstro-ogrski poslanik v Bero-linu grof pl. Szogvenv-Marieh je prekinil svoj dopust in se vrnil na svoje mesto v Berolin, ker je njegova navzočnost v Berolinu zaradi tripoliškega vprašanja nujno potrebna.
Interpelacija v ogrski zbornici.
Budimpešta, 13. okt. Grof Ap-ponvi, bivši ogrski naučni mini-ter in znani mirovni apostelj, je
v	zbornici interpeliral vlado, kaj je v smislu sklepov mirovne konference v Hagu storila, da bi preprečila nadaljno vojno med Turčijo in Italijo. Govornik je hvalil Nemčijo, ki posreduje v interesu miru.
Zakon zoper truste.
Dunaj, 13. okt. V trgovskem] ministrstvu so izdelali načrt za-: kona zoper truste. Zakon je v pr-1
vi	vrsti naperjen proti petrolej-; skim družbam, posebno proti' Standard Oil Co.
Po zakonu bode vlada določevala cene petroleju in plače delavcem. Družbe bodo visoko ob-dačene.
-o-
Samomor praporščaka.
' Charles Denison Price, praporščak na amerikanski vojni ladji New Orleans, ki leži zdaj pred Manilo na Filipinih, se je ustrelil, ker ga je pomorski department pozval, da mora resignirati zaradi neprestane skušnje.
Hitra vožnja z balonom.
Pittsfield, Mass., 13. okt. Balon 4'Boston" je poletel včeraj odtod v East Hartfort s tremi potniki. Letel je z brzino 75 milj na uro. Pri poletu se je držal v višini 5000 čevljev.
Pri pogrebu oživel.
Chieago, 111., 13. okt. — David Easlev in Roscoe Holtz, oba iz La Grange sta se bila sprla zaradi neke ženske in v prepiru je slednji udaril prvega s puško po glavi, da se je zgrudil na tla. Mislili so, da je mrtev in ga prenesli k pogrebniku, ki ga je. položil v krsto. Naenkrat je začel v krsti vpiti, da ga vzamejo ven, ker se še noče dati pokopati. Prenesli so ga v bolnišnico.
Nov laboratorij W. F. Severa Co. v Cedar Rapids.
Znana češka lekarna W. F. Severa ('o. v Cedar Rapids, Iowa, ki je bila ustanovljena 11. oktobra 1880. si je ob priliki 311etni-ee postavila nov laboratorij, ki priča o njenem napredku in o njenih uspehih. Poslopje stoji na vogalu 2. ceste in 4. avenije in je trinadstropno in ognjevarno. Zunanjost poslopja je prav lepa in notranjost zelo praktično urejena. V prvem nadstropju bodo pisarne Mr. Severe, Mr. Vosmeka, glavnega managerja, in dr. J. F. Dvoraka. V tem nadstropju je tudi ekspedicijski oddelek za zdravila, ki jih sestavljajo in kuhajo v basementu. V drugem nadstropju se bodo shranjevala zdravila. V zadnjem nadstropju je laboratorij. ki je pod nadzorstvom Mr. Lumirja Severa. Stroji v no-! vem laboratoriju so vsi najnovejšega sistema.
Mr. Severa je s pridnostjo in vztrajnostjo povzdignil svojo trgovino tako, da je dandanes ena največjih v Cedar Rapids. Petintrideset standard-zdravil se zdaj izdeluje v Severovem laboratori-jju. Zdravila so znana po celi A-meriki in tudi naši slovenski rojaki jih prav radi naroeujejo.
McNamarev proces v Los An-gelesu.
Los Angeles, CaL, 13. okt. V I procesu proti James B. McNama-• ra, ki je obdolžen. da je v družbi s svojim bratovi J. J. McNamara ! izvršil dinamitni atentat na ti -; skarno lista 'Los Angeles Times*, pri katerem je bilo 21 oseb usmr-tenih, so pričeli danes izbirati porotnike. Minulo bode več tednov, i . ' i predno bode porota sestavljena,
I ker obtožitelj in zagovornik si bosta vsakega porotnika poprej dobro ogledala, predno ga bosta potrdila. Sodnik vpraša vsakega porotnika. kaj misli in sodi o delavskem gibanju.
Cleveland, O., 13. okt. William Burns, bivši uradnik zvezne tajne policije in detektiv, ki je zbiral dokaze za McNamarov proces, je i v nekem razgovoru odločno zavrnil trditev Samuela Gompersa, , predsednika American Federation of Labor, da je McNamarov slu-J čaj delo zarotnikov proti delav-j skim organizacijam. Burns je dejal, da so delavci nabrali nad en milijon dolarjev za McNamarov j obrambni sklad.
Po 35 letih našla sina.
Mrs. Nellie Freeman, 80 let i stara, je po 35 letih našla svojega sina Josipa Coreya, ki je zdaj J precej imovit meščan v Bolze, j Idaho. Sin je bil izginil pred 35. leti, ko je ona morala vsled bolezni ostati dolgo časa v bolnišnici.
Cene kavi poskočile.
Včeraj so zopet poskočile cene kavi. Pravijo, da je bila v Brazilu slaba letina in da bode kava še dražja.
1
Sklad za podkupovanje poslancev
V New Yorku krožijo govorice, da bode 7000 policistov istanovilo sklad, iz katerega bodo plačili podkupnino poslancem, ki bodo glasovali za zakon o zvišanju plač policistom. Vsak policist bode prispeval v ta namen $15, tako, da bode sklad znašal $105,000. — Policijski komisar Rheinlander Waldo se poteguje za to, da bi se izboljšale plače policistom in hoče izposlovati, da se dotični za -konski načrt predloži legislature
Bankir pobegnil.
Medina, O., 15. okt. — Charles Gunkelman, privatni bankir v Valley City je pobegnil. Njegova pasiva znašajo $50.000, njegova aktiva pa $5000. V blagajni so našli samo. en ponarejen bankovec za $2.00. Oškodovani so večinoma fa rraerji, ki so mu zaupali denar. I
brtnega reda je vsak imetnik o-brti dolžan izdati delavcu porednem izstopu iz dela spričevalo o načinu in dolgosti zaposlenja, o nravnera ponašanju iu sposobnosti za delo. O tem. kako se je končalo delavno razmerje, ne sme obsegati spričevalo ničesar. V o-stalem določa § 80d obrtnega reda. da se v delavsko knjižico zapiše spričevalo le v toliko, kolikor je ugodno za delavca. Da pa pripomba o odpustu brez odpovedi ni ugodna za delavca, na tem ni dvoma. Zato je tudi obrtno sodišče izreklo, da je delodajalec napravil v delavski knjižici nedopustno pripombo v smislu § 80g obrtnega reda, pri čemer je popolnoma vseeno, ali je to pripombo napisal delodajalec sam, ali pa je dal napisati po kom, drugem. Ako napravi delodajalec nedopustno pripombo v delavski knjižici, je v smislu tega paragrafa dolžan plačati odškodnino; delavcu. Ako delavec potem zahteva odškodnino, mora dokazati. da je imel v resnici škodo vsled one pripombe v delavski knjižici. V imenovanem slučaju pa delavec ni mogel dokazati, da ni dobil dela vsled one pripombe. Trdil je sicer, da je vprašal za delo pri dveh mojstrih, a da ga ni dobil vsled one pripombe, toda ni mogel navesti imena in naslova dotičnih mojstrov. Zato je tudi obrtno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo po odškodnini.
To m ono.
Proti Poljakom v Prusiji.
Pruski shodili zakon dovoljuje, da se smejo v volilnem času vršiti zborovanja tudi v poljskem jeziku. Ker Poljaki (kakor je um-Ijivo) povsod, kjer je le možno, uporabljajo to drobtinico zakonske dobrote, zahtevajo sedaj nemško-nacionalni zagriženci. da naj pruski državni zbor sklene jezikovni zakon, po katerem naj bi bila uporaba poljščine prepovedana tudi za časa državno-zborskih in deželnozborskih volitev. In ti zagriženci zahtevajo za-se ime "svobodomiselne" stranke!
Vojvodinja Margareta Bourbon-ska
je tudi ena izmed onih žensk iz najvišjih krogov, ki so okusile vse sladkosti in bridkosti navadnega človeškega življenja. Vojvodinja je hči španskega preten-denta don Carlosa. Zagledala se je v nekega bikoborca in je pobegnila z njim v Južno Ameriko. Torecidor pa se je udal pijači in je pognal po grlu kmalu vse premoženje. Vojvodinja je bila torej prisiljena sama skrbeti za vsakdanji kruh. Postala je arti-stinja in je v zadnjem času nastopala v nekem cirkusu v Buenos Aires v Argentiniji. Tu se ji je izneveril celo njen ljubimec. | Vojvodinja je pretrgala vse občevanje z njim, prodala vse svoje dragocenosti in sklenila odpotovati v Evropo. Na poslovilnem večeru, ki so ga vojvodinji priredili njeni znanci, se je njen bivši ljubimec opil tako pošteno, da je padel z vlaka, s katerim se je vozila vsa družba in ga je vlak povozil. Vojvodinja Margareta se je v Rio de Janeiro v Brazilu vkrcala na ladjo in se odpeljala v Evropo. Nastaniti se namerava v Avstriji.
črnec — mestni svetovalec v Nashville.
Nashville, Tenn., 13. okt. Prvikrat po 25 letih je bil črnec dr. S. P. Harris izvoljen za mestnega svetovalca. Zadnji črnec, ki je bil mestni svetovalec je bil J. C. Napier.
SLOVENCI IN SLOVENKE NA HOCAJTE SE NA "GLAfl NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
Iz delavskega sveta.
Uspehi socialnega zakonodaj stva na Francoskem.
Socialno zakonodajstvo na j Francoskem zabeležuje v minu-1 lem letu nekaj znamenitih uspe-Ihov. Z zakonom z dne 27. marca j 1910 so bili prepovedani ekono-mati (prodaja živil delaveem na račun mezde'* iu z zakonom z dne 5. aprila 1910 je bilo uvedeno starostno zavarovanje delavcev in malih poljedelcev. Kar zadeva ekonoinate. je veliko tovarnarjev ustanovilo v svojih tovarnah trgovine. kjer so delavci kupovali živila, obleko in druge potrebščine. Delavci so morali kupovati v teh trgovinah iz strahu, da bi ne bili odpuščeni iz dela. dasiravno so v teh trgovinah plačevali blago še enkrat tako drago, kakor i pa bi ga bili lahko dobili drugje. Ako vzel delavec blago na upanje. je bil potem popolnoma od-! v is en od tovarne. Sedaj morajo prenehati vsi ekonomati tekom dveh let. sicer zadene dotične lastnika globa do 5000 frankov. ( Zakon o starostnem zavarovanju zagotavlja starostno rento po 65. letu starosti vsem uslužben-tcem v obrti, trgovini iu svobod-jnih poklicih, ako njihovi letni do-ihodki ne presegajo 3000 frankov. Zavarovanje je obvezno in prispeva v zavarovanjski zaklad delavec, delodajalec in država. Delavec plača na leto 9 frankov, i ženska 6 frankov in mladoletni (delavec poti 18. leti 4 in pol fr. | Ravno toliko plača tudi delodajalec za vsakega svojega delavca. Prostovoljno se morejo zavarovati rokodelci, mali kmetje, najemniki in uslužbenci, ki imajo letnih dohodkov nad 3000 frankov.
Nadalje je bil sprejet zakon z
Idne 18. marca 1910, v smislu katerega se učiteljicam po porodu dovoljuje dvamesečen dopust ob polni plači. Zakon z dne 20. marca 1910 zagotavlja osebni kredit malim- kmetom, ko se osamosvo-Jje. Z zakonom z dne 30. decembra 1910 so bili kodificirani vsi ti delavski zakoni.
To je le nekaj zakonov, tičočih se delavskega vprašanja, pozneje in to v doglednem času pa se sestavi popolen zakonik dela (vode du travail). Francoska torej res prednjači vsem drugim državam, kar zadene postavoda-jo v obrambo in varstvo koristi delavstva.
Nočno delo nedoraslih delavcev.
Delavka, zaposlena pri izdelovanju cigaretnih ovojk v Avstriji, je priznala, da je zapustila delo brez odpovedi, toda utemeljevala je to s tem, da je večkrat morala delati črez polnoči, dasiravno še ni bila stara nad 16 let. Delala je od sobote na nedeljo celih 23 ur, dva dni nato pa do polnoči. Da ne bi zaspala, je dobila nekaj kave. Delodajalec je bil po obrtnem sodišču obsojen, da ji takoj izroči delavsko knjižico. in sodišče je tudi odbilo njegovo zahtevo na nadaljevanje delavnega razmerja. Sodišče je izreklo, da je v smislu § 95 obrt. i eda prepovedano uporabljati delavca. ki še ni prekoračil 16. leto starosti, za nočno delo, t. j. za delo od 8. zvečer do 5. zjutraj. Ta prepoved je izšla v s vrh o varstva zdravja mladoletnih delavcev, in tega varstva se ne morejo odreči niti delavci sami. V smislu § 82a odst. a) ima delavec pravico zapustiti delo brez odpovedi, ako ga ne more izvrševati brez škode na svoje zdravje. Ako torej ravna delodajalec proti predpisom v varstvo delavčevega zdravja, ima delavec ali njegov zakoniti zastopnik pravico takoj razrušiti delavno razmerje. V imenovanem slučaju je delavka delala daleč črez polnoč in dajali so ji kavo, da ne bi zaspala. Po omenjeni določbi delavnega reda ni treba dokazati, da je delavčevo zdravje res že trpelo. Delavka je torej imela pravico takoj zapustiti delo in zahtevati, da se ji takoj vrne delavska knjižica.
Nedopusten zaznamek v delavski knjižici.
Neki gospodar v Avstriji je v delavski knjižici napravil pripombo, da je bil dotični delavec odpuščen brez odpovedi, dočim se je o nravnosti in pridnosti delavčevi izrazil pohvalno. Vsled omenjene pripombe delavec ni mogel dobiti dela. Žele pozneje je dobil od svojega bivšega gospodarja posebno spričevalo, v katerem ni bilo one pripombe. Zahteval je 65 kron odškodnine, a obrtno sodišče je njegovo zahtevo zavrnilo. V smislu § 81 o-J1
Socialistični pisatelj Kelogg Durland je bil včeraj v Explorers Clubu na 39. zapadni ulici v New Yorku aretova«, ker je izdal nek ponarejen ček.
•
V Sacramento, Cal., je imel predsednik Taft govor o moralič-1 nih dolžnostih Zedin jenih držav
! nasproti latinskim republikam. •
Zvezno sodišče v Baltimore je • razpustilo trust, ki kontrolira iz-delovanje in prodajo banj.
1	r, .	. .
i1 Pri preiskavi razmer v newyor-1 škili tovarnah je komisija dognala. da jf na stotine takih tovarniških poslopij, kakor je bilo Asehovo. v katerem je pri [»ožar-ni katastrofi zgorelo nad 100 ljudi.
Volitve v Californiji.
kalifornijski volilei so s** z neznatno večino izrekli proti vpe-tljavi ženske volilne pravice, odobrili pa so predlog, da se izpre-lineni državna ustava in da se j vpeljejo referendum, iniciativa in ! recall.
Obenem je bil sprejet tudi predlog glede izpremembe zakona o odškodbi delavcev pri indu-st rial nih nezgodah. Sprejetje teh predlogov kaže. da veje na zapadli napreden duh in da se je država California ravnala po vzgledu države Oregon, ki ima na zapadli najboljši zakon o zavarova-jnju delavcev proti nezgodam.
Za predsednika Tafta bo sprejetje predloga o izpremembi list a ve. ki se nanaša na pravico do ! odpoklica sodnikov, neprijetna (stvar. Dotični amendment določa. da morejo volilei tudi izvoljene sodnike odpoklicati zaradi nesposobnosti. Kakor je znano, se je1 predsednik Taft branil sprejeti državo Arizono v 1'nijo, ker je bila v ustavi klavzula zaradi odpoklica nesposobnih sodnikov. Na posredovanje predsednika Tafta je bila ta klavzula arizou-ske ustave črtana.
California je zdaj državi Arizoni pokazala, na kateri način si more zagotoviti v ustavi pravico do odpoklica sodnikov. Pri naprednem mišljenju, ki navdaja prebivalstvo na zapadu, je pričakovati, da bode država Arizona kmalu sledila vzgledu Califor-nije.
Izid volitev v Californiji je velik uspeh in priča, da se počasi ali sigurno bližamo pravi ljudo-vladi.
i
Vera ia politika.
Nadškof Farley v New Yorku je v svojem govoru pri odkritju spominske plošče prvemu in edinemu katoliškemu guvernerju newyorške države dejal, da obžaluje. da New York od kolonialne dobe naprej ni imel več katoliškega guvernerja in da želi, da, bi bil
zopet katoliški guverner izvoljen.
Vsak bo priznal nadškofu Far-leyu, da so katoliški državljani vzorni državljani in da imajo enake sposobnosti v službah, kakor drugi državljani. Nadškof Farley je s svojo izjavo zanesel vero v politiko. Hvala Bogu. da je v Ameriki združenje vere in politike nedopustno in nemogoče. Aiperikansko ljudstvo v svoji pretežni večini perhoreseira religiozna strmljenja v politiki. Svoje uradnike izvoli ne glede na njih veroizpovedanje in odločno zavrača politične pretenzije verskih organizacij.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ........ 50 kron,
20.45 ........ 100 kron,
za 40.90 ........ 200 kron,
za 102.25 ........ 500 kron,
*a 204.00 ........ 1000 kron,
za 1015.00 ........ 5000 kron.
Poitarina je ritet« pri teh svotah. Don« •• Mhim trote popolnom« Izplačajo bres vinarja odbitka.
Vrni« den«m« potUJatrt izplačuj« c. kr. pofeni hranilni ura* t 11. i«
18 M.
Dttfcrje nam podati Je aajprlUl aeje 4o |50.00 t foftovlnl ▼ priporo-teaem ali mlfttnuB pismi, ratj« ra—ke wo Pontic Portal Mom«; Order all Pa V«w York Bank Draft
FRANK IAMBI IS Oortlaadt St. New York, ft. Y 91M St. OMr Art., ft. ratal, Ohio.
"oLAS NARODA"
(Slovonlc Dally.;
Owned and published by the
Alov*nIo Publishing Co.
(a corporation.)
FRANK SAKSER, President.
JANKO PLEŠKO, Secretary.
LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Basin«« of the corporation and addressee of shove officers : tri Cortlandt Street, Borough of Msnhsttan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Ganado........ . «3.00
" pol leu........ 1.50
, " leto za neeto New York . . . 4.00 " poi lets zs meeio New York . . 2.00
" Kvropo rs v«e leto.....4.30
" " v" pol lets.... . 2.50 " četrt !c?ts .... 1.75
••GLAS NARODA" izhsjs rssk dsn izvzema aedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") iamsd evsry dsv\ ^except Sondays and
Subscription yearly $3.00.
AtlrtrtliMinim on sgrsement.
Dopifli bres podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kra]a naročnikov prosimo, da se nam todi prejšnje blvallič« n&znsni, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom m počil jat vsm naredite ta naslov :
"OLAS NARODA"
82 Cortlsndt St.,	New York City.
Telefon 4GH7 Cortlsndt.
Koncem tedna.
NV voino. ali bode koncem tedna tndi konec zborovanja in kome velik«* slave" nekaterih ma-tadorjev *
* ♦ •
Naš kolega v Cuyahoga C'oun-tvu je slabo poučen o podpisovanju ameriškega denarja, pa to hie ne de, ker je nam napaka v en st.
#
Kralj sleparjev Zotti se je tudi zelo trudil/da bi {»odpisoval ameriški papirnati denar; ako bi se mu to posrečilo, bi bila za Hrvate iu druge Slovane še večja ne-čast in še ogromneja propast.
# . #
Nekdo je pravil, da se je flet-«o peljati iz Jolieta v Houth Chieago z avtomobilom, ne vemo pa, kaka bode vožnja nazaj — vice-
versa — /. "luftbalonora"
* ♦ *
Nič mi ni pomagal dom, Ne avtomobil, ne balon. Sedaj sem ob kraljevski tron. Ter sem navaden le Anton.
#	s •
Po poročilih o pomorskih bitkah v Kgejskem morju so morali Turki v zadnjih letih zgraditi ne-broj vojnih ladij, ker so dozdaj že trikrat toliko ladij potopili, kakor jih je Turčija po splošnem znanju imela.
Italija bo Tripolis civilizirala s — Črno roko.
s *
Rockefeller je kraljevskega rodu. Smo si mislili, da so morali biti njegovi pradedi — roparski vitezi...
#	S •
Listu v Cuyahoga County: Naše pomilovanje! "IU" je nesrečna "omara" in to velja za vse ostale "propale".
#	• *
Ženske se zdaj tudi že pečajo z vlomi. Možje bodo zdaj morali se pod posteljo pogledati, ako ne leži kaka ženska pod njo.
iNijnovejle vesti.
William f»-own, bivši uslužbe -nec lista 'Ijoa Angeles Times" je ispovedal, da je videl James J. MeNamaro v noči 1. oktobra 1910 v bližini tiakarne imenovanega lista. Tiskarna je bila v tej noči razstreljen«.
• /
V Reno, Nev., je umrl amerikanski pisatelj Pltilil Verrill Mi-ghle na rani. ki si jo je bil sam prizadjal po neprevidnoati na lovu.
•
James W. Sorenti je včeraj pred hišo štev. 1113 na 67. ulici v Brooklynu} ustrelil Mrs. Annie Bowman in na to izvršil samomor. Bil j* zaljubljen v uinorjenko.
Portugalski rojalist i so dobili < k Brazila $2,500,000 in pričaku-Jejo zdaj 6e enkrat toliko.
Slovensko katoliSko
podp. društvo ^p^|svBtiBartoe
Za ^edinjene države Severne Amerike, Sedež z Forest Citr. Pa. lakorpoHrano dne 31. ianuarjs 1992 v drŽav! Peonsyfvss^L
ODBORNIKI:	3 ?
- J
Predsednik: MARTIN QERCMAN, Bos 3St. Forest City, K. Podpredsednik: JOSEF FETBfLNEX, Box M WUlock, Fa. L tsjnlk: IVAN TEL BAN, Box 787. Forest City, Pa. n. tsjnik: Stefan zabric, box ses, coBemssah, Pa. Blsasjnlk: MARTIN MUHIC, Box SS7, Forest City, Fa.
NADZORNIKIi
Predsednik nadzornegs odbora: KAROL. ZA32AR. Box S47, rt^MtiMa^^afe L nadsornlk: IGNAC PODVASNIK. 4754 StaUleld Sfc., PlttsMOrx, Pa.	^
n. nadsornlk: FRANK SUNK. S* Mill St, Lustre«, Pa.	TSi
m. nadsornlk: ALOJZ TAVČAR, 2»» Cer. N. -- Srd St., ROck Bjurttfi, WfW
POROTNI IN PR1ZIVNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: PAUL OBRBQAR, R. R. Ne. L, Weir City, g.w, ž. porotnik: MARTIN OBBR2AN, Box 61. Mineral, Kana. ZL porotnik: ANDREJ SLAK.. 7711 Isslsr 8t, Cleveland, Ohio.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dr. J. M. BELIŠ KAR, «127 81. Clair Ave., Cleveland, Okla
Dopisi naj se poilUaJo L tajniku IVAN TKLBAN, P. O. Boa 707 v Forest City, Pa.
DruStveno alasUo Je "CLAS NARODA".
Xook Out! You'd better take care of Iburself"
^ff^k iu straneh, slabo žleza in^drugi znaki ^Jv prehlade ne bodo imeli nevarnih po-sledic, če bodete rabili
jdmEk r? Dr. Richterjev L) Pain-Expeller
iSj' P° predpisih, ki so natisnjeni na ^^^^B^IljjUl JT sidro in naše	^
F. AO. RICHTER & CO.. 21S Pearl St., N*w York, N. Y.
POZOR. SLOVENCI,
kateri želite? icedaj tvoje domo-,	vanje!
Naznanj^ga, da sem kupil 800 akrov zemlje od ljudi, kateri jo ne razdele, in jaz jo prodam no 40 in več akrov skupaj pod najlažjimi plačilnimi pogoji. •
Zemlja je ravnina, deloma posekano, a na kraju gozd, da plača vse skupaj. Okrog lepo polje na enaki zemlji. Kedorkoli je videl lepše v Ameriki, koruzo, fižol, pavolo itd., dobi 80 akrov zastonj. | v
Ker jaz nisem špekulant, temveč trgovec, sem zadovoljen z najmanjim dobičkom, ter dam zemljo po $18,50 aker, torej ce- • neje, kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike slovenske naselbine Neeleyville, Mo., —3y2 milje od postaje ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slovencem je na prodaj. Slovenci imajo zraven 3500 akrov in je že mnogo naseljenih. Ves svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsakdo si ga	izbere, kjer hoče. Prodam ga nigrom takoj laako po $20 aker, toda tega ne storim, ker je izključno le Slovencem na prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj, da ne zamudi priti si "ogledati najboljšo priliko bodočnosti.
Vsakdo, kateri ne dobi, kakor oglašeno, dobi vožnje stroške povrnjene. Posebni vlaki po znižani ceni vozijo iz nevera in vzhOdaitL vsaki prvi in tretji torek v , secu.
Frank Gram, d)	.< Naylor, Mo.
'	NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo že z Diluth, Minn., pripori. mo našega zastopnik* g.
JOSIP SCHARABON-a, 415 W. Michigan SI, Dnlutk, Mifaa.,
kteri ima svoj
SALOON
prav bliža kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postreže«.
Zastopa nas v vseh poslih. ToTaj pazite, da se ne vsedeta na Lim laskavim besedam ničvrednažav, kterii
r ^ hi InfVn na mtniVi
TISKARSKE NAPAKE.
_ Pavel Adam, eden najduhovitej-ših francoskih pisateljev, je napisal o tiskarskih napakah to-le:
— Tiskarske napake so pogre-ške, ki jih ne najde niti stavec, niti korektor, marveč samo čita-telj. Narodi trpe za pregrehe svojih vlad, a uredniki trpe za napake. ki jih niso zakrivili.
Tiskarske napake spadajo med neizogibne posebnosti vsakega tiskovnega proizvoda, ki mora biti hitro gotov. Marsikatera vest, ki bi je vobče nihče ne Čital, postane šele vsled tiskarske napake či-tauja vredna. Dokler bo obstajala godba, bodo obstojali tudi ne-. harmonični zvoki in dokler se bo tiskalo, bodo na svetu tudi tiskarske napake. Dragi Čitatelj. ne išči tiskarskih pogreškov in vedi, da ni povsem brez napake niti list. ki ga čit.aš, niti tisti, ki ga je i napisal, in niti tisti, ki ga — čita! I
ČEBELE — VREMENSKI PREROKI.
Primorski čebelarji poročajo, j da so opustile letos čebele nenavadno zgodaj svoje redno letno delo. Ustanovile so se že večinoma v panje, katere so že sedaj skrbno zalile s smolo in voskom. Izkušeni čebelarji trdijo, da slutijo čebele letos zgodnjo in hudo : zimo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
; Cenjenim rojakom y Salida. j Colo., in okolici naznanjamo, da (qe za tamošnjo okolico naš za Istopnik
g. LOUIS COSTELLO, Salida, Colo., j kateri je pooblaščen sprejemati i naročnino za Glas Naroda in naročila za knjige, vsled česar ga j rojakom najtoplcje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
POZOR!
Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka $5.00.
Ciganska sirota 100 zv. $5.00. ! Strah na Sokolovem 100 zv ,$5.00.
Grofica beračica $4.00.
Beračeve skrivnosti $6.00. ■ Tisoč in ena noč $6.00. I To so izvanredno nizke cene; poštnina uračunjena. Naročila z j denarjem pošljite - na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York Citv
severni luči, ker imata oba enak spekter. Pojavijo se ti svetlobni trakovi na različnih straneh neba « in ob vsaki nočni uri. Včasih so te s svetlikajoče se plasti tudi premične. to je počasi se premikajo -in so pri tem čisto podobne par-! j nim oblakom, ki jih često podnevi'L vidimo. Bliščijo se približno tako ■ kakor rimska cesta. Svetlobni trakovi so približno ~>0 stopinj in še več dolgi in 3 do 4 stopinje ši- J roki. Xa videz so ravno tako pi'o-j^ zorni kakor navadne lahke pare.; j Ti svetli nočni oblaki so popolno- j ma različni od nebeških prikazni. ^ ki so se pojavile po velikih vul- . kanskili izbruhih v Suudasem' j prelivu.
IZREDNA ZBIRKA.	' 1
V	Gentu je umrl nek bogataš. I* ki je zapustil svojim dedičem ze- 1 lo redko zbirko, namreč zbirko j gumbov. Možakar je zbiral z nenavadno pridnostjo vsakovrstne i1 gumbe iz vseh časov od i), stoletja i do zadnjih let. Zbirko cenijo na < 200,000 frankov, gotovo pa je na-biratelja veljala še enkrat več.
V	tej zbirki so gumbi polkov j' vseh evropskih držav, gumbi z o- 1 bleke Karola Velikega do gumbov ( z uniform Napoleona T., gumbi iz 1 lesa. slonove kosti, stekla.-bakra, ■ cinka, srebra, zlata in diamantov. 1
Res originalna zbirka, ki.čaka sedaj enakega čudaka.
Črna gora v denarnih zadregah.
Kakor poroča belgradska Tribuna. je letos izostal redni pri-i spevek. ki ga je dobivala Črna 1 gora iz Rusije v pokritje svojih ' upravnih stroškov. Rusija je da-jf jala Črni gori vsako leto po en i milijon rubljev in Črna gora jej ta denar uporabljala za uradni-;' ške plače. Ker je letos izostal ta i1 prispevek, je baje črnogorsko u- 1 radništvo že več mesecev brezi1 plače. Da je letos izostal ta pri-] spevek. pravijo, da je povod to. i da so se prijateljske razmere med Črno goro in Rusijo v zadnjem
času nekoliko ohladile.
______._————— I
Slovensko Amerikanski L
KOLEDAR
ZA LETO 1912.	I
1
-o-
Kakor vsako leto, tako je izdalo in založilo tudi letos ured- ! uištvo "Glasa Naroda" koledar za prihodnje leto. Koledar je že v tisku in ga začnemu razpošiljati sredi meseca oktobra.
Slovensko Amerikanski Kole-i dar za leto 1912 ima zelo izbrane in bogato vsebino, ter skrbno sestavljen koledarični del. Izmed glavnih povesti iz amerikanskega življenja ter večjih poučnih spisov navajamo sledeče:
Panamski prekop. (Članek s tremi slikami.)
Napoleonov vojni pohod na Rusko. (Članek o priliki stoletnice. Z 2 slikama.)
Monsieur Anatole. (Šaljiva noveleta iz življenja amerikan-skih denarnih mogotcev. Zelo, zanimiva povest; s tremi slikami.)
človek brez domovine. (Zgodovinska slika.)
Moderne zakladnice. (Članek s slikami.)
Zamorska republika Liberia. (Članek s slikami.)
Mrtvi vstajajo. (Povest iz življenja californijskih zlatoiskal-cev.)
V	Sing Singu. (Z osmimi slikami.)
Hijada v Sandy Bar. (Ameri-kanska povest. Spisal Bret Har-te.)
Premogarski štrajk v Westmoreland okraju. (Natančen opis znane delavske borbe v Pennsyl-vaniji. Z dvema slikama.)
Gil-Perez. (Čudovita zgodba.)
Moderni gusarji. (Izredno zanimiva povest iz mornarskega življenja. S tremi slikami.)
Slovenske podporne organiza -cije v Ameriki.
Stopetdesetletnica države Ver ■ mont.
> ' Dosedanja izvanredna zaseda-L nja kongresa.
Razun ravnokar navedenih po-: vesti in spisov vsebuje Slovensko Amerikanski Koledar še mnogo drugih krajših povesti in poduč-L nih spisov, potem Svetovni pregled z mnogimi slikami, ter pose-t ben del za šalo in smeh. Rojaki
-	ga bodo prav gotovo eitali z naj-i večjim zanimanjem.
Slovensko Amerikanski Kole-. dar za leto 1912 stane samo 30
-	centov. Naročila sprejema: i Glas Naroda,
s 82 Cortlandt St., New York City, ali podružnica: 6104 St. Clair Ave., N. E., i J	Cleveland, O.
ulici vsled slinega navala občin- s stva.	s
Ko je bila pesem končana, je *
Gavarre pobiral s klobukom v ro- 1
ki in padal je denar, zlat in sre- s
brn .... Gavarre je zapel še arijo ]
iz "Seviljskega brivca'', na koncu 1
pa dodal neko špansko ljudsko 1
popevko. Navdušenje med občin- A
stvom je postalo nepopisno. Klo- *
buk je bil mahoma do vrha poln. !
starca pa sta dobila 874 frankov. s
i
SV. ANTON — POLKOVNIK. I
Braziljskemu finančnemu mini- j stru Franceseu Salles je nedavno i prišla čudna prošnja v rešitev. j
V imenu sv. Antona, je povsem j resno zahteval gvardijan samostana v Bahiji. da mu izplača, svetniku pristoječo, a že od leta 1909. zaostalo polkovniško gažo. Gro- 1 tesko na vsej stvari je. da je za- 1 hteva utemeljena v vseh paragra- J fill in postavah. Že pred sto leti. 1 dne .4 februarja 1811. je visoka * braziljska vlada — uradno podeli-i< la — v gorenjem samostanu stoje- ; či solii sv. Antona "podpolkovni- 1 ško šaržo" — s posebnim dekretom. Leta 1816. je bilo to visoko i- 1 menovanje potrjeno in je bila ob- * enem čudodelnemu vojšeaku do- J ločena letna plača 720 reisov. Ker 1 je ta stara odredba še doslej v ve- ( i 1 javi. je sedaj finančni minister j v "škripcih" in bo za enkrat rad J ali nerad izplačal svetniku gažo. < V bodoče pa se finančni minister ' lahko izogne tega še aktivnega i "veterana". On in njegov tovariš v vojnem ministrstvu naj "božje- ' , ga vojščaka" uvrstita med stare { rezerviste, saj je zaslužil — pokoj. 1
POTOM OGLASOV JE ISKAL '
ŽENO, IN NA KOGA JE NALETEL.
1 Neki mladi poljski inženir, ta- J j ko pripoveduje "Ruskoje Slovo" ] se je nastanil v .Jalti na Krimu. < Rad bi si dobil družico. Tnseriral j( j je. Kmalu dobi iz Varšave poro- <
■	čilo, da se želi poročiti vdova, v • zrelosti svoje lepote. Hitro je odgovoril pa je napisal pismo s pi-
isalnim strojem, ker je bil iz Var-1 šave doma. Pismu je sledilo pismo in slednjič sta si določila rendezvous v Sebastopolu. Ali kako je t bil iznenaden mladi inženir, ko je spoznal v oni bogati vdovi — svojo lastno -mater!
OŽENJENT IN NEOŽEN5ENI U- . RADNIKI V FRANCIJI.
I Francoski senat je izdelal na- ; črt zakona, ki meri na radikalno i preprečen je samstva. da bi se pre- ' I bivalstvo kolikor mogoče pomnožilo. V prvi vrsti se peča z držav- < tiimi uradniki. Sprejemati in ime- i ti v službi hoče samo oženjene u- 1 radnike. Kdor vstopi neoženjen, i se' mora obvezati, da se poroči. ; Kdor ima več otrok, bo hitreje a- ! vanziral! ! ! Taki dobijo tudi ve-j čje podpore in več pokojnine !!!
GOVOREČI ČASNIKI.
Za čitauje najenostavnejše kitajske knjige je treba, da človek , pozna najmanj tri tisoč različnih j pismenk; vsled tega je smatrati si-' na nebeškega kraljestva, ki zna čitati in pisati, po vsej pravici in zaslugi za učenega človeka. Tako je razumljivo, da je "King Pao" in drugi kineški listi pristopni le tem izobražencem. Za veliko množino tistih, ki ne znajo čitati. so prirejene v Pekingu čakalnice v katerih eden teh "pismoukov" ! glasno čita časopis in razlaga j mnogoštevilnim poslušalcem nje-.' govo vsebino. Te čakalnice nas j spominjajo, tako poroča italijanski časopis "Attualita" na evan-k geljske molilnice.
■	Kitajskemu zgledu sledi Evro-I pa z razvitejšimi tehničnimi pripomočki. Budimpešta se ponaša, da je uresničila Bellamyjeve sa-
^ nje o telefonskem časopisju. Telefon Hirmanda ima nad 200 urednikov, ki so zvezani s 15,000 naro-1 čniki. Vsak dan bere od osmih zjutraj do desetih zvečer osem glasov besedo za besedo tiste Članke, ki jili je izbral glavni u-? rednik, telegrame iz inozemstva, ' lokalne vesti, parlamentarna poročila, politične govore, notice o borzi, trgovske vesti in sodnijska " poročila — kratkomalo vse stva-
•	ri, ki jih navadno prinaša vsak 1 dnevnik.
-	SVETLOBNI TRAKOVI NA
NOČNEM NEBU.
P,	Glasoviti amerikanski astronom
j	profesor Barnard, ravnatelj yer-
,	keške zvezdarne, ki ima največji
*	dalnogled na svetu, je objavil raz-"	pravo o zanimivi nebeški prikazni. "	Zapazil je,, da je tudi v neinese-
čnih nočeh nebo svetlo. Včasih je to svetlikanje tako močno,, da se
-	more ob njem gledati na žepno u-
-	ro. — Profesor Barnard je pre-aJpričan, da je vzrok isti, kakor pri.
največjem dežju gori iu doli, do- i kler ni pokadil. In to samo zato. s ker je hotel napram svoji ženi veljati kot popolen gentleman. (
Tudi na Nemškem, kjer se je 1 kajenje iz Hamburga razširilo od 1 leta 1796. kot moda. so smatrali i v onem času za nedostojno javno j kaditi.	j
Znano je. da se v Berolinu pr- s Iva leta po 1848. ni smelo iti s 1 smodko v ustih mimo kraljeve s pruske straže, ne da bi bil človek v nevarnosti eventuelne aretaci-je.Smatralo se je to kot žaljivo. • Sploh se smatra še danes za ne- s dostojno priti pred predstojnika j s smodko v ustih, kar pa se tudi . ne stori s kosom kruha v ustih! T | Kajenje smodk je prišlo mno- i go pozneje v navado kot kajenje 1 j tobaka s pipami. Kajti, z ozirom v na to, kdaj se je prvič pojavila t , na Angleškem beseda "cigara" 1 v tisku, moramo sklepati iz tega. f da se smodke niso mnogo pred le- t toni 1735. pojavile. Kajti v tem 1 'letu se prvič omenja beseda "see- 1 j gar" v neki knjigi, kjer se piše v i"Seegar so na ta način zviti to- a ! bakovi listi, da se jih more upo- t | rabi jati v pipi, kakor tudi sa- i | me." Prve cigare so fabricirali e | v Ameriki v začetku 18. stoletja. 1 od koder so prišle na Špansko, j Francoska, v Nemčijo in od tuji drugam. Prva nemška t vomica i ^ i smodk je bila ustanovljena v ! s Hamburgu, a je imela prvih osem ^ let le malo odjemalcev. Udomači- 1 1 le so se smodke vedno bolj, čim-! ' bolj so se izpopolnovale tvorni- ^ ške tehnične naprave.	, i
i
POŽRTVOVALEN KAPITAN.
Iz življenja nesrečnega mehi-, ^ kanskega cesarja Maksimilijana,; ko je bil ta še avstrijski vojvoda, j pripovedujejo naslednjo zgodb:
V Carigradu je dal nadvojvoda J1 naložiti neko ladjo z raznovrstno 15 robo in blagom, ki ga je kupil -J tam. Ladja naj bi še tisti večer od- j J plula v Neapelj. Kapitan je pro-C sil nadvojvodo, naj dovoli odja- 7 drati še le drugi dan. ker bo po- £ noči vihar. Nadvojvoda, misleč, h da je kapitanov strah prazen, po- j ^ i novi zapoved in naznani, da se ho- j1 I če tudi sam peljati z isto ladjo, A da dokaže kapitanu, da ni nevar-1 * | nosti. Kapitan prestrašen prosi nadvojvodo, če že hoče, da ladja!J odplove, naj saj sam he hodi na | njo. Vihar bo grpzen. Nadvojvoda I ^ Maks pa je ostal pri svojem skle-1 ; pu in dejal: "Kdo ukazuje tu.! jaz ali Vi?" "Cesarska visokost, c brez dvoma Vi!" pravi kapitan, j ] ■ "Tedaj ", zapove nadvojvoda, j 1 "odjadramo ob 11. uri zvečer.; > j Pripravite vse potrebno". Kapi- i tan se ni mogel več ustavljati in t i dal zakuriti kotle. Nadvojvoda je i ob 11. uri nestrpno čakal pri mor- s ju. kedaj mu naznanijo odhod la- 1 dje. Ura je bila že polnoči, a ni- 1 kogar še ni z naznanilom. Slednjič i t mu pridejo povedat, da je ladja odplula pred 1. uro in nadvojvode ni vzela seboj. Kmalu na to se je izvedelo, da je tisto noč razbil t vihar nadvojvodovo ladjo, s ka- j tere se ni rešil niti en mož. Kapi- j j tan je žrtvoval svoje življenje in ! j rešil nadvojvodo s tem, da je pol ( ure prej odjadral, kakor je bilo ; zapovedano.
' i
ZNAMENIT POULIČNI PEVEC, t
Veliki in znameniti pevci so bi- ; li pogosto tudi poulični pevci. A-.l ] li so pred svojo kariero peli po u- ^ licali za milodare ali pa pozneje.}! Tako se pripoveduje, da je ob ne- j' ki priliki znameniti španski pe-; ! vee Gavarre. slavljen kot umet-j! nig pel na ulici za milodare. !
Nekega jutra je sedel Gavarre v neki gostilni v Barceloni pri zajutreku, ko je opazil na cesti dva starca, ki se jima je čitala z lica velika beda. Eden izmed nji- ' ju je s tresočimi rokami godel na 1 gosli, drugi pa je s slabim glasom pel nekaj iz "Fausta". Glas mu je zvenel kot razbita posoda, toda njegovo predavanje je dokazovalo, da oe je bavil mnogo s študijem. Od mimoidočih ljudi pa se ni liikdo na nju ozrl, še manj pa, da bi jima vrgel kdo v nastavlje-| ni klobuk kak novec. L Končno sta nehala peti in preko njunih lic so se pokazale solze. Gavarre je spoznal, da sta starčka umetnika, ki ju je nesreča pripe-} ljala tako daleč, da morata beračiti.
Pomislil je nekoliko, nato pa je . vstal, šel k njima ter ju vprašal ! za njun reportoir, nakar je začel _ sam peti neko arijo iz "Traviate".
Komaj pa so se začuli prvi gla-- sovi, se je začelo zbirati okoli nje-. ga občinstvo.
— To je on; To je Gayarre! i Ime slavnega pevca je učinko-> valo na ljudi kot magnet. Čez ne-7 koliko je prenehal ves promet na
reč odvisno, kako se bo razvijala, kako končala revolucija, katere ne more nihče preprečiti.
S tugo moramo konstatirati, da so razmere v tem oziru jakof žalostne. Posebno, kar se naših 1 krajev tiče, je ljudska omika ta- 1 ko zaostala, da človeka srce bo- ' li, ako premotruje sedanjost, še bolj pa, ako pomisli na bodočnost.	i -
Neka premodra državna politika. delujoča vedno po starem re- ] ceptu predmarčnih časov in či- -slajoča najbolj ono perfidno geslo "divide et impera"' (deli in vladaj), je mislila, da koristi < splošnosti. s katero po krivici , vedno identificira državo, vsled I ] česar pri nas vse mrgoli različnih interesov; mislila je, da kori-1^ sti splošnosti. ako zanemarja o-^ gromne množice ljudstva na ko- L rist malobrojnih posameznikov! . ! in te teorije se je držala zlokob- j, na avstrijska politika tudi v du-j( ševnem oziru. Zato vidimo še ] ^ dandanes cele dežele, v katerih j j je splošna omika tako grozno za-L nemarjena, da presega število an- <. alfabetov število onih, ki znajo h vsaj pisati in čitati, zato najdemo^ še cele narode, ki nimajo lastne-j, ga vseučilišča, da, katerim pri-1, j manj kuje celo najpotrebnejše ' ( srednje šole; zato vidimo tudi, ■ i da služi duh, ki vlada v obstoje- (
I	čili nezadostnih izobraževališčih, , vedno bolj onim imaginarnim dr-j ] ža vil i m interesom, nego pravi, i j zdravi, temeljiti in splošni izob-! ] razbi in vidimo, da stoje naše: ] gimnazije in realke v marsičem j še vedno na istem stališču, kakor
I »red 30, 40 in še več leti.
Seveda je to deloma umevno. Kapitalizem, ki vlada v modernih državah, skrbi za tako izobrazbo, kakršno potrebuje v svoj namen. Temelj za njegov razvoj je veli- ^ ka armada delavcev, kateri morajo s svojimi rokami množiti bo- . stvo. Le z rokami: drugega kapitalizem od njih ne potrebuje in ne zahteva. Duševna kvalifikaci- ; Jja delavcev mu ni nič mar. Kapi- ^ talizem si ne želi inteligentnih [delavcev, ker se jih instinktivno ( boji. vedoč, da bi tak delavec ve-
II	iko preje spoznal svoj nedostoj-j | ni socialni položaj. Poleg tega bi I
| moral kapitalizem poseči v žep. ! ako bi hotel za ljudsko omiko , kaj storiti in to mu je bolj ne-j ugodno, kakor pekel z vsemi hu-idiei.	1
Razven delavcev potrebuje ka-, 1 pitalizem uradnike in vojake, pr-j ve in včasih tudi druge za "vzdrževanje reda", in druge zlašli za otvarjanje novih trgov in trgovinskih področij. Uradniki in vo-j jaki potrebujejo pač nekaj iz-jobrazbe, toda kapitalizem jim že-;, jli samo strokovne omike, toliko, i, da ravno lahko izpolnjujejo one j dolžnosti, katere jim sistem na-j laga. Večje omike kapitalizem! tudi pri njih ne želi.
To bi bilo — seveda ne s člo-' veškega. ampak samo s specifično I kapitalističnega stališča — opravičeno, ako bi imel kapitalizem zagotovilo, da je njegov sistemi J večen. A njegovi dnevi se že štejejo. revolucija, katera ga od-; pravi, je že pred vrat mi. In tu bi se utegnila brutalna sebičnost kapitalizma hudo maščevati. V dnevih splošne razburjenosti, ko j ,se živalski nagoni v človeku itak bolj vzbujajo, more samo omika brzdati razvnete strasti. Kdo jih! bo brzdal, ako ne bo omike.'
V Avstriji se je glede ljudske; izobrazbe mnogo grešilo, posebno mi na juga to čutimo. Ali se šel v dvanajsti uri ne misli popraviti, kar bi se se moglo popraviti.'!
"Zarja ". --o-
Razne zanimivosti.
UDOMAČEN JE SMODK.
• Malokdo se spomni dandanes ! na to. da se je smatralo včasih
! kajenje smodk kot skrajno nespodobno, in da je bilo tudi policijsko prepovedano. Časnik 'New English Dictionary', ki opisuje, | kako so se polagoma udomačile smodke, navaja, da je bila leta j 1784. v Newburvport, Mass., izdana policijska odredba, po kateri je bila kaznovana na dva dolarja globe vsaka oseba, ki so jo zalotili na cesti ali na javnih pro-!8torih s pipo ali smodko v-ustih. Da pa se je še leta 1856.-smatralo v Londonu kajenje v lastnem j stanovanju kot nedostojno, pri-poveduje 801etni izborni pozna-. valeč angleških razmer, Julij Ro-. dengerg, v enem svojih spisov, i Nek nemški profesor, ko je' nam-,} reč bil poročen z Angležinjo, je ' hodil s svojo jutranjo smodko ) pred svojim stanovanjem tudi v
} Revolucija in izobrazba.;
—O--l
Ne vemo, če je še mnogo ljudi v takozvanih civiliziranih deže- ( lah, ki razumejo kaj o »plošnem 5 razvoju človeštva, pa niso popol- ' loma prepričani, da je socialna ' , revolucija neizogibna. Mogoče, i 4a »e Majde še kaj takih optimi- 1 st«v, toda veliko ne more biti 1 njih število. Vsa znamenja dokazujejo, da stojimo na pragu nove 1 dobe, katere ne bodo označevale ( samo nove letne številke, temveč * sa bo tudi bitno razlikovala od v sedanjega časa. Kdor ni popolno- 1 ma zaslepljen, mora spoznati, da * s« približujejo neizogibno po- ^ trebua, v razmerah samih uteme- ^ Ijeiu* socialne izpremembe, kate- 1 rib ravno zato ni moči preprečiti, * ker jih razmere same zahtevajo, f V vseh strokah človeškega živ- » ljenja se kopičijo dokazi za to.!1 Iz "visoke" politike, iz narodne- 1 ga gospodarstva, iz zuanstvenega * in tehniškega razvoja, iz social- ( nib bojev, skratka iz vsega, kar J tvori človeško življenje, lahko 1 . spoznavamo, da ni več fraza, ako !i sa govori o bližajoči se socialni A revoluciji. Socialna nasprotja so s že tako razvita, tako potenciran, f smodnika je že toliko nabranega j1 in toliko isker skače že po zra-j* ku, da tw pripeti vsak trenotek|l lahko eksplozija.	^
Socialna revolucija je neizogib- x ma, to je treba spoznati iu pri-znati.
Revolucija ne more biti nikdar 1 ielo posameznika; ako je ne po- £ vzročijo razmere, ako ni v sploš- s Bern položaju utemeljena, se iz- I vrši v uavaden, običajno bolj smešen nego resen "puč". Njen I začetnik mora biti duh časa ni- c hče drugi je ne more roditi, ni- 1 hče drugi izvesti. Neumno je to- 1 rej, če se pravi: Socialisti "ho- 1 čejo" revolucijo. Ne: Oni jo ho- r čejo, temveč oni pravijo: Neiz- s ogibna je. Čitajte v dnevni zgo-(t doviai tako pridno, kakor ste se 11 ' učili rimsko in grško historijo; j spoznavajte duh našega časa, ka- t kor ste skušali analizirati duha!t reformacije; preiuotrujte social- l ■o strukturo zadnjega tlneva.ll zadaje ure. kakor st** premišlje-1 r ▼ali francosko družbo pred veli-|i ko revolucijo. — ako to storite « in ako »te odkritosrčni, morate i 1 priznati, da se približuje social- j i ^ »a revolucija z ogromnimi. bli->c * akovito hitrimi koraki.
Nihče je ne more preprečiti; I j nobena Veforma je več ne zadrži.; n Kakor je ne more nihče zasnova-'j ti, tako je ue more nihče onemo- c gočiti.	j A
Toda nekaj drugega bi bila'j družba lahko storila. Kar je ne- c izogibHo, na to se moramo pri- i 1 praviti. Ia kako se je pripravila v družba na socialno revolucijo ? | ( Mi pravimo: Nikakor ne.	|
Nihče ni prerok, nihče ne mo- j re povedati, kako se bo socialna revolucija izvršila. Toda. ako se L ozremo po sedanjosti in pretek- j losti, lahko ugibamo s precej-j, šnjo gotovostjo. Vedeti moramo,\} v kakšnih razmerah in kako so se j} vrnile večje revolucije v minulih j časih in potem moramo premo-:', t rit i razmere naše dobe.
Najbolj nam sili v oči dejstvo, j da je med ponameznimi revoluci-j jami v zgodovini velikanska raz-if lika v žrtvah in v uspehu, tako j namreč, da so se včasih dosegli i j velikanski uspehi z razuierno ma- | limi žrtvami, d očim so padale' 4 včasih ogromne žrtve, ne da bi j j ne bil dosegel primerno velik , uspeh. In preiskujoč vzroke tega L dejstva, moramo spoznati, dal, igra splošna izobrazba v tem ozi-; ru velikansko ulogo. Čim večja j splošna omikanost. tem večji uspeh, tem manjše žrtve in I obratno.
Pa če nam ne bi podajala zgo-, dovina za to nobenih dokazov, bi' morali vendar biti duševno slepi, da tegft ne bi spoznali. Omika-1 nost — ne to, kar se imenuje, ne-j go to, kar je omikanost — po-j ▼zdiguje človeka nad žival, jem-; Ije mu dirjaštvo in barbarizem, i ter ga oplemenjuje. Brez prave, notranje izobrazbe ni plemenito-j sti. Posamezne, tudi plemenite laatnonti se lahko podedujejo, to- > da ako jih zanemarimo, se vedno pojavlja atavizem starejših ea-aov. Tudi podedovane dobre last-i »osti je treba izobraževati, da se I v*drže in ukrepe.
^ In stoječ gotovo ne daleč od j D revolucije, ki bo brez dvoma več- j | ja, intenzivnejša, nego veliko ■ itevilo zgodovinskih revolucij, da, morda večja od vseh preteče-nih, bi pač morali vprašati: Ka-I ko je s splošnimi plemenitimi lastnostmi, kako je z izobrazbo ! onih faktorjev, ki pridejo v revo-1 Suciji v poste v ? Od tega je nam-1
1	Naznanilo.	i
■C	Ker se je letos grozdje podražilo, sem primoran ceno	H
9 vinu nekoliko zvišati. Vino delam -samo od prve trgatve!	M
S Cena novemu vinu : črno-rudeči zinfandel ali belo vino	W
muškatel 35c. galon; resling 40c. galon; staro samo belo	■
9 vino po 50c. galon. — Drožnik ali tropinovec $2.50 galon;	W
H slivovica $3.00 galon.	M
V	Z naročilom naj se mi pošlje denar, ker jaz janTČim za B
■	vsako naročillo, da pošljem naravno vino; ako se razbije
■	ali pokvari na poti, povrnem vsakemu denar. ^	m''
V	Pisma^ naslolvite na:	■ m STEPHEN JAKgfc; K 9	p. O. Bov: G57, Crockett, Cal. .. m .
■ —	^T
J'	--||	-
% w & [mIAJLEPŠE, najcenejše ^ y»/ g ^ in najbolj trpežne tis- ^^' ^^^^ ^^ kovine dobijo slavna
L-—— društva'vseh Jednot v ^ unijski slovensla tiskarni. Izde- . lujemo pisemski papir, kuverte prayila, zdravni.ške liste, vstop-SM nice in vse druge tiskovine.	Sl^ ^
SLOVENCI. PODPIRATE SLOVENCA!
j, 0	-	umritiriritMirirlt A ^
CLtVELANDSKA AMERIKA
* irwwwwwwwwwwB
jHHSHHH 6 W St.-Glair A»e., Cleveland, 0. HHiSiSHIi
ŽČ AAA A AAA A A A A rA AA itlt * — " — JL A A AA A A^^ AA
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
■
POZNA JO.
IZ "VIŠJIH SLOJEV".
Pomanjkovanje prostakov.
Gospica: "Kako to, gospod Česen. da niste pri vojakih nič a-vanzirali V
Osen: "Ah. veste gospodična, takrat, ko sem jaz služil, bila je grozno velika potreba — izvrstnih prostakov."
K
Fin hotel.
Ptujec: "Nadnatakar, meni je bil včeraj ukraden tu moj dežnik."
Nadnatakar: "Prosim gospod, dovolite, pri nas se nič ne pokra-de. pri nas k večjem kaj zmanjka."
PO OVINKIH.
Ni sam pokusil.
Profesor kemije (vodniku hri-bolazcu) : "V tej okolici imate izvrstno pitno vodo."
Vodnik: "Ste jo li že pokusili. gospod profesor ? *'
Profesor': "To ne, toda kemično sem jo preiskal."
Duh ovniki v Newportu, so pro-I testo vali raz vseh prižnic proti nedeljskim zabavam 'boljših" slo-! jev. Odškodninske tožbe radi 1110-i tenja trgovine bi nemara tu več zalegle, kakor taki protesti ____
Nič hudega.
..••s"
"V kolodvorski restavraciji je tudi dobiti izvrstno plzensko pivo; če zamudiva vlak, ostaneva tam, izpijeva nekaj kozarcev in počakava na drugi vlak!"
"Dobra misel____idiva počas-
jnejše!"
"Tako žalostna si, dragica; ali se te polašča domotožje?" "Mene ne, pač pa ostrige katere sem pojedla za zajutrek!"
Prepozno kesanje.
Zlobno.
Dama: "Le počasi, gospod doktor. Jaz mislim, da sploh ne morete biti iu ostati zvesti vedno eni."
Gospod: "Oho. milostliva — samo še poskusil nisem dosedaj."
Skeptično.
«1
t 1
"Kadar se zaročim s kako delil
ico, ne bodem vprašal po denar-ju!"	>
"Kolikor te poznam, se boš že prej prepričal, če inia kaj ali ne.-
IBBBBMWWKP »iOi''ilPi*i<<iF ZsSEBKKB*'	r Ki" i ftW
* ■ -.....—----------—-------------
A.:	"Ali je res. da je gospica Neli prišla po najtežavnejši poti na vrh Triglava?"
B.:	"To je res. iu da je izbrala ono pot. je vzrok ta, ker je upala. da pade komu v naročje — za vedno!"
Radovedna bolha.
Debel gospod pride v nek hotel ter zahteva najlepšo sobo. da bi se. ko pride utrujen nazaj, mogel prav prijetno od počiti. Prej pa se je moral vpisati v "zapisnik tujcev".
Ko prime za pero in napiše prvo črko, skoči mu debela bolha rav-I no pred nos na papir, j Pero za duri, tintnik čez mizo. I knjigo pod klop in hajd. naprej iz i takega hotela je bilo delo enega j trenutka.
Prestrašenemu osobju pa je jezno zakričal: "V takem hotelu, v katerem bolhe že pri vpisu poiz-ved u jejo. kje bom spal, ne sta-| nujem!"
"tšfe;	■ ..'j
Med skladatelji.
JU^V - (f^B
v?
am \
H ^^^	■
"Mojo godbo ste mi ukradli!*
"Tako .... in od koga ste j<
Zavrnil.
Malomeščanski mesar' (peku): "Ako se lit'1 motim, gospod Mro-kovnjak testa, morate pri svojem poslu paziti največ na to. da vam ttfitbe žemelj ue pojedo!"
Pek: "Lahko vam , gospod sla-ninar, kajti pri zadnji povodnji so vam odplavale vse klobase skozi ključavnično luknjico!"
Moderna potovanja.
uL _	\ - -
■ . < L>	%	I
—»--
"Kako je bilo v X____
"O. sodeč po razglednicah, katere sem poslal od tam. mora biti prav prijazen kraj!"
Na kliniki.
____Zdravnik. Ipijančku i : "Ste se
li ravnali po mojem uavodiju, ter si vsak dan dobro vdrgnili glavo ž žganjem
Pa^efif*	gospo«! doktor,
ko bi le mogel s"fmeiitano tekočino mimo ust."
NEVOfiLJIVOST.
A.: "Kaj. ti največji sovražnik žensk si se izneveril svojim načelom in se oženil. Ali si tako hitro izpremenil svoje prepričanje?"
) "0. nasprotno, sedaj ženske še bolj sovražim, kakor prej!" *
Dvoumno.
Učitelj: "Mirko,
ne zapiši vsake besede, katero povem; to je vendar neumnost! "
, IGRALČEVA ŽELJA.
"Mislila sem, gospod baron, da poročite hčer tovarnarja Gold-majerja?"
"Ne smem!" "Kako to, da ne?"
"Moji upniki pravijo, da ima premalo!"
Bolje.
A.:	"Zakaj si bil pa zopet šest mesecev zaprt. Jureek?"
B.:	"Zaradi kolača telegrafiene žice devet metrov dolge."
A.: "Torej meter po 20 dnij, to je preveč. Jaz sem zaradi svojih devet kilogramov slanine sedel le tri mesece, — torej kilogram po deset dnij. Vidiš, to je bolje!"
Mnenje bogate tete.
"Povejte mi, gospod zdravnik, ali ni res, da se mi obrača zdravje vedno na boljše? Moji sorodniki izgledajo zadnje dni vedno bolj žalostno!"
Sladkor je vedno dražji, in stane zdaj več kakor kdaj poprej. Na ! stotisoče dolarjev je moral pla-i čati trust za sladkor kazni, in zato iztiska iz prebivalstva milijone ! ! *
Dobra zavrnitev.
Mlada gospica: "Je li res, gospod doktor, da je pasel vaš oče j goske?"'
j Doktor: "Da, milostliva, koli-; kor se spominjam, je bil nad 50 j let vodja višje dekliške šole."
Lepo rečeno.
'o
I ^^ '
Odvetnik: "Torej se hočete od svojega moža ločiti?" 1 "Da, naveličala sem se ze ve-' dnega samovanja!"	^
DOBE R TEK.
"Mama. ali veš kaj leži na mojemu kruhu!" "No, sir!" "Ne, oče!"
Moderen zaken.
Med veteranci.
Stari vojaki pripovedujejo kaj radi o svojih junaških činih v vojskah.. Eden hoče več vedeti o Ra deckiju. Majlondu, kakor drugi. ;
V tako družbi se vzdigne eden J in zavpije samozavestno: "Kaj' boste vi toliko govorili o vojski in Lahih. Toliko vendar nobeden ni naredil kakor jaz!"
"Kaj pa?"
"Jaz sem enemu sovražniku o-1 be nogi odsekal."
"Zakaj pa-ne glave?"
"Ker je ni več imel."
Ali to, ali ono.
, i I
_ _ j '
"Sedaj, ko so me dobili pri po- ; pravijanju sreče, in vrgli iz kluba,
mi ne kaže drugega, kakor, da ' se, ali ustrelim, ali pa postanem . lopov in začnem delati."	n
"""'	-T-mr—. — -n	a	^ ............ . ■■»ii	I	wii i Jiyi...
Igralec (ravnatelju) : V' rimskih Časih se više dejanja?"	.
Ravnatelj: "Da. v času Tiburcija." r . . ,	.	'
Igralec: "Ali ne bi bilo-mogoče igrati te" igre moderno? V drugem dejanju bi rad nastopil s smot ko!"	..	. . .. .	-	;
_ .■ - ■	■	' jX^'SSf.
mm^mmijf	" ' ••■■[• ,
On : " No, vsak dan je lepše! Se-dej mi ne kaže drugega, kakor da | si sam prišijem dva gumba, ki mi j manjkata že nekaj dni na suknji.*' Ona: "0. Ivan, bodi tako do-her, in prišij še na mojo obleko i odtrgane gumbe!" j A j J
i _____ Brezobzirno. *
Letoviščnik: "No, Lojze, kakof sem slišal-imate zdaj v vašem ftp obraževalnem društva novega i predsednika, ker je prejšnji od- J .stopil. Zakaj pa?"	A
Lojze: "Zato, ker smo se prfl j zadnjem cerkvenem žegnariju za*S j čeli pretepati, ne da bi čakali naj njega."	1
Oni ljudje, ki jako ostro vidi- d jo, pridejo čestokrat v položaj, da ' morajo zatisniti eno oko.
HrUK)lazec (sedeč z gostilničarjem na terasi); "Zgoraj na vrhu sem videl -Včeraj lepši solnčni zahod."
Gostilničar (pikroj: "Že mogoče, toda pri meni je telečja pečenka boljša, kakor onn v planins ki koči!"
[ /
Neprijetno.
Gospod (Se dolgo krojačev dolžnik) : Danes mi ]>a lahko na-; pravite na upanje obleko, kajti | v štirjh tednih sem oženjen." i Krojač: "Da, da, verujem, toda ' ravnokar je bil vaš bodoči tast tu. ki je hotel tudi imeti obleko na tipanje na račun vaše ženit ve."
Vozal.
Profesor( ogledujoč kačo v špi-izgleda kakor? vozal): "Hm, kaj n^ki si je hotela zapom-I niti ?!"
Tolaži ji vo.
jjftji . -	B
: Vojak"Torej Milica, ali bodes kaj mUlija name meiltem, ko bom na manevrih !"
Milica: "Kako moreš vpraševati ; saj jih je več, na katere moram misliti!"
Na "babjem" trgu.
\ Mestna gospa kmetici: "Zaka.
'pa imate tako mala jajca ? Da mo rete biti tako neučakani! Pustit« kuro drugikrat malo dalj časa se deti na jajcih, det morejp večji zrasti!''
fr----—-——
i	Zgodnje znamenje jetike. i j;
J	V našlo, u označene bolezni, koja pomori na tisoča naših lj irii, skoraj ni mogoče sp<>	► .
}	/umi. rlokle- ž- ni prepo7.no. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, akojSvi j i prav In >	►
^	l : avi i i sicer v pravem časa. Prvo znam nje jetike jc	^ *
i	elbd^ pokt.'	:j
^	. iu«lje pripisujejo blcdost različnim vzrokom, toda nihče nc smatra tega za prvi pojav	* <
^	jetike l>led ljudje vedo, oziroma Iii morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v njej ni do-	► ^
, A	volj ruileče tvarinc, da je preslaba, da L>i zamogla pravilnim potom rediti truplo. Kožn izgubi	t
^	svojo naravno ritdečkasto i.arvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkašta.	fcfT- -jft	p
j	živčevje i?i mi i.čevje os'abi, želodec n*. c 5 več pravilno delovali in vse	Rt	k ^
^	iruido P rvina od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ti tvariti	ff	L i
^	novo kri — čisto in bogato kri —- vendar pa te^a ni mognče doseči, dokler	ir*"--??	f i
^	xs.dodec nc sprejema dovolj d«i!>re 111 redilne hrane :n dokler narava sama	r 4
i	ne p'fSt.i'u ta. o krepka, di zamore sama i/, trupla p*cj;nati vse ono, kar je	r ^
}	škodljivo, ker le ako se to zgo ' •• zarn nabavljati 7.0j c» čista in zdra	b
^	vj Uri. N r. n poznano samo jedno sredst o, s ktciiui se to doicže, in t<» je	HwjS1	^ ^
3	Trinerjevo ameriško grenko vino.	JjS&L	* 3
j	To s e'stvo, ki jc napravljeno iz dobrega rudečega vina iu zdravilnih ^kSB^RB^^^	> <
^	žen"sč. ko a so skrbn » izbrana, i.krepi. želodec, tako da je zopet sp woi»» n flftpTWiImK^^B	► ^
4	za pravil o delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavati va.to BAjtf *f^ffff^mi 4 4	hrano. V ša kri bode postala zopet cista in jak?., vaša polt bo /. »dn'»»!.•»' fT" tfoners ^	> 4 a	zopet nap.avno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli	r
1	vzrok, ra "te Trln-rjevo-.iuej iško grenko vino.	'	- zuxni^'	f
2	Izgub x teka.	BlTTOi-WmE *	k <
1	Nepravilno prebavljanjeZ	1	L< 4	Slabosti po jedi . v •	L < 4	Običajno zaprtje	L' 4	Giavoooi / $ t )
2	. , -	r
1	Kolik" in krči ■ . „	,	w
i	' Izgub" moči ' ' . 1VJHO	^
4	Ermenica	fe>
4	Onemoglost e	J	r .
i	Rame ženske bolezni	IgHvg^'	f
^	Izpahijaji in drugg	■
4	jc nekoliko bolezni; ktere sc odpravijo z rab/i T/ine [jevj a ameriškega grenkega vina. *	[ '
1	To sredstvo je bilo na razstavi v Seattle leta s 309 odlikovano s zlato kolajn > in veliko
nagrado (na.višja nagrada) na razstavah v#Ouifonu' in liruselju ion.	♦	^
■	-J '	I
■J	V^SkArnaK . , ' R: ;•	,
:	JOS. fRINER	f:
J -	.	I <
' <	Kemičen laberatorij	k ^
<	1333*9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL,	fj
■
jej	POZDRAV.
na 1 Predno se podamo na parnik, ! pozdravi jamo vse znance in bra-|Le v Gjal'tCiiu, Wis., posebno Fia-j.ia iu Matijo Matico. (Jrcgoi-ja a-1 Urainer. Frnita Vrtačnik. Antona ^ 'Za:,<01* ter družino Fale in jiiu )1-l,';e!imo v novi dežidi sreče in za-i^ 1 dovoljnosti ter ljubega zdravja, lz Ikakoršnega smo mi uživali. Upa-o, j mo. da se tudi vrnejo /. liajlep-v, šim uspehom v svoj lojslni kraj, k-jttr da se Sjpidemo. se preden n;;s '-■izročijo materi zemlji. ! 'i i]^oror-;i_ k mo vam najtopleje tudi tvrdko 0,| F rank Sak.ser. kjer so uas spre-'v jeli prav po bi n lovsko. Zatorej, la bi at je, roke si podajmo in bodi f-j vedno naše geslo: Svoji k svo-af ji .r.! ?Ca ves« i o snidenje! -j New York. K', vinotoka. 1"j Ivan Zaveršnik. ai Ivan Stampfel. 51! Matevž Matko. s i----------.
H lvj«' je moj brat FRAN PAV- | aj i K / Doma je i/, vasi Oreho-j !j vec. fara Št. Jernej na Dolenj-'"j skem. Za njegov naslov bi rad' zvedel njegov brat. kateri. pro-1 : si. da se mu naslov naznani, S ~i J'li na j se |>a sam oglasi. —i John Paulieh, liox ,">(>:*. Globe, |
11 j	(12-16—10) J
li	POZOR, ROJAKI!
1 r t S jiarnikom "Amerika" je pri- jj
šla iz starega kraja NFŽA IS AR-S
j !'OL z 2 leti staro hčerko I vati-1
s «if>. Doma je iz Kota pri Ribnici. S
iPiiš.-dši v New Yoi k, zaiitevaliS
^J- o na F!lis Islandu naslov nje s
i moža IVAN ISARTOLA. Naslov. ■
j katerega pa ima žena pri st-bi, se
ivria>i na 15ox o'JS. ('hisholm.
Minn.. kamor s«* je brzojavilo,
io<!a do danes še ni nobenega od-
1 govora. Iz teg;s se sklepa, <ia st-
P* mož preseli! l:am drugam.
Ker bode pa žena vrnjena, če
» se v _ krathi-iii času ne naj<le nje
•'iiiožn. zato piosiulo cenjene roja-
!:e. če kdo ve za njega, da 11111 ]>o-
Joča in 011 naj na tu TAKGJ
BRZOJAVI, da rešimo njegovo
>.«•110 in hčerko i:-: Kiiis Islainla.
Frank Eak^er,
1 <'ortli.udt St.. New York ( itv. (12— 11> \ d)
BOGATI ZAKLADI.
Ljudje pripovedujejo. <la so - * i J * v stalili časih xaklafir;tli šnei
v	zemlji. Ti so na got-s>v e čase «ro-rv'i in ljudje so jiji hodili kopat .•1 iskat. Dandanes sicer ne gorijo
vi	č. vendar ,i:!i pa je še polno za ♦ ifcle. ki jih hočejo iskati.
Kje j »a so bodete vprašali. C'e i ..•'! te pei/.vrd'-'i. v j »r*!š;i.j t «• Krie-' j
liisJič Land Co., 261C S. Lawn- j ;tVile Ave., C£::??.jro. HI, pa vam j i "t bodo pokazati. Ležijo namreč j j." /.einlji. katero prodajamo. To i j i tlijo so si knpali v zadnjem I :.-',» sledeči i::iši rojaki: George | j iCnaus. .M:irv Krraus in »John Re- J rov«, v.;i trije j/. Livingstona. Ill : s'adal.ie: Louis 1'on. doe Mervar.. I ;i':Mnk Mervar. Filip iSajt. Frank I ramše ju Frank Konečnik, vsi i/ | Indianapolisa. Ind. Natlalje: .Jo« \ Širša in Martin Ansin i/. 1'itts j jurgha. Pa.. Anton llabjau iz lliekman. Pa., in Dominik Pe-' I stotnik iz Moon Runa. Pa. Ti so j j -i ogledali sami zemljo in jo tudi j !:;:pili vsak po 10 akrov.	. j
I)i> danes ji- še vsak kupil našo j zemljo, kdor jo je videl. Prodaja ' od lfl d<» lif) dolarjev za aker: j plača se sto dolarjev, takoj, osta-!o se pa odplačuje na mesec po b set drdarjev. dokler ni vse iz- I i idačano. Vožnjo plačamo vsake- j
• us. kdor kupi najmanj 10 akrov. J Sveta ne prodamo dri^ače, ka- [ J !;or da tfa vsak s;-!!! vidi.	»
| Pogati zakladi leže v naši zon- J 'ji za vsakega, kdor ima pridne I i-oko iii resno voljo postati kd?ij ) i -»ainostojen. Ne odlašajte, ker se- j daj vam nudimo svet pod pogoji | •r. za ceno. kol jra ne bodete kil- | oili nikdar več. Se je čas, pridite Ž in poglejte, prepri^ijte se in vi- t ,deli bodete. kje so žakladi za vas. j 'Kadar zapade, sneg. prenehamo s: « i prodajo. Zato pa uc čakajte in^J ! ne premišljujte, anfpak kar piši-i | kdaj pridete v .Chicago, paj ! vas počakamo in p^*emo skupno-'j j nn naš svet v Wexford County, | j
'.država ^ri^.higan. f ri j j —-*-j.|
; car važno za vsakega I
j	SLOVENCA!	I
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali i pa iz starega kraja naj obišče I • PRVI SLOVENSSO-HRVATBKI
i HOTEL j
AUGUST BACH,
i 145 Washington St., New York ! Comer Cedar St.
Na razpolago so vedno čiste j j sobe in dobra domača brana po J 'nizkih cenah.
t *
to grdo življenje.'' Pozneje se jej dognalo, da je nesrečniea 24ietna t Lucija Dobiila iz Kopra.
HRVAŠKO.
Grozni prizori v ječi. — En kaznjenec ubit, več oseb ranjenih. V |
Ali tro vie i so hoteli 26. pr. m. opol-i Ine pobegniti štirje kaznjenci iz j amošuje deželne kaznilnice. Iz! ivlavilice so ušli v strojaruico,! kjer so se hoteli polastiti lestev, j kar pa jim je branil nek paznik. Tega so potolkli na tla iu pobe -: gnili ven. Tu jih je srečal nek i drug paznik, ki je potegnil sabljo,! a mu je eden izmed kaznjencev zabodel nenadoma nož v prša, da se je zgrudil na tla. na kar so ste-j kli k zidu. pristavili lestve ter sla' dva pobegnila preko zidu, med-| Jem ko ie ostala dva zalotila sha-j ža ravno na lestvi ter ju podrla j na tla in povezala. Pri tem je bil j eden kaznjencev ranjen na roki s j •sabljo. Straža je n:itt> pričela stre-.|j 'Ijati za kaznjencema, ki sta bila! onkraj zida, ter so stražniki pri! , j I eni enega ustrelili, a drugega ra-! _ uili. Ko so prišli k poslednjemu z j uamerjeniini puškami, je zaprosil: • Xe streljajte, jaz se iidam!" —' Stražniki so pristopili ter sta ga dva prijela z obeh strani. V istem! (času pa je kaznjenec zamahnil ter; izahodel < nega stražnika v nogo in i • 'prša. dočim je <lrugega zabotlel
dvakrat v prsa ter pričel nanovo . I [bežati. 1 Seglinec pa ni imel sreče, Tretji stražnik, ki medtem ni imel / časa napeti puško, ga je udaril s !' puškinim kopitom po glavi, da se!1 i je onesveščen zgrudil na tia. Nato! •so ga razorožili ter prenesli v ka- J j1 znilnieo.	|!X
i **
RAZNOTEROSTI.
i I
Moč modernih pušk. Nedavno so opremili župno cerkev v Neii -stadtu ob \V. na Nemškem z električno razsvetljavo. Za napeljavo vrvi za lestence pa bi morali pre-iu dnti na večih krajih stroj* cer-kv«-. ki je umetno poslikan ter se ( bi nedvomno pri tem delu poško- "g dovale dragocene slike. Postaviti hi pa morali 15 metrov visok ode« kar bi bilo združeno z velikimi s: stloški, ne glede na to. da l±i bili delavci kljub temu v vedni ue - -varnosti pri delu. inženir t^ass-uer pa. ki j<- vodil celo delo. si je znal pomagati na zelo original n načii>. Ko so bile točke, kjer je bi ; 11 lo treba predreti strop, natančno ' določene, je Gassner prestrelil .strop na dotieuih krajih potom moderne puške z jeklenimi krog- V I jami. Seveda je bito treba precej ' pripiav. predno so naravnali pu->ko. Projekt iii so predrii uatan-i:^ ičiio na določenih krajih omet. ka-,%" kor tudi les in opeko ter izvršili;'.' Jako v nekaj trenutkih delo. ki bi 1 •e ne mogli drugače v več dneh.' <» velikanski iuo»'i jirojektiiov psi-' 1 •■! i-t v o. da so krogi je p rest re-L,' Jii< ■>'t cm debeli obok popolnoma ! gladi;o. Odprtina v shopu je ko-j maj vidna, medtem ko ima na zu- ^ nanji strani večji «bseg.
pozor!	;!:
i "l
Slovenske samice ali dekleta starosti od 10 do 40 let dobe de tf lo v tovarni za galoše. Stalno de !o za vedno. Mi plačamo med ča ■ sOm učenja te obrti po 10 eeutot lina uro starejšim od 18 let iu po
centa na uro deklicam od IG do 18. leta. Temu delu se je lah Ue ko priučiti iu čez par tednov va-jp! je lahko se zasluži od $1.25 do !o na dan. če se dela od kosa. seve b la po spretnosti. Mi imamo seda.i • >i • eč deklet, ki delajo galoše iii za ■ ej služijo več kot $2 iia (|;n. Znanje S\ angleščine ni potrebno. Urana se J !<( dobi za ugodno ceno.
Vprašajte pri:	'j;
The IS. T. Goodrich Company, i-o (2-14—10)	Akron, Oliio. jsa
------h:
PRODAM	:K
svoje posestvo v Panama, 111.. obstoječe iz hiše s peterimi soba- 1,1 mi in kletjo, dveh hlevov in treh akrov rodovitnega zemljišča, je obsajeno s sadnim drevjem in ™ vinsko trto. Premogov rov odda- nc I jen je od posestva pet minut. Za '' natančnejša pojasnila in ceno pi- v:i site naravnost meni na naslov: ■ nr Mat. Majer,	\'h
Box 1T», Susie t Frontier), Wyo., i ali pa na mojega zastopnika:
R. K. Kotnpare,	!
Room 19. 9206 Commercial Ave.J (13-17—10)	Chicago, 111. i N
T r-
1 seem svojega sina ANTONA j p LOZAR. Doiua je iz Ely, Minn, i Pred .1 letoma se je nahajal v1 Grand Valley. Garfield Co., Colo. Prosim cenjene rojake, j če kdo ve za njegov naslov, da j mi ga javi, ali naj se pa sam j oglasi, za lrar bom zelo hvale-1 žen. — Frank Lozar, P. O. Box j sc 242, Ely, Minn. (13-18—10) »ni
|-srečna služkinja se je zdravila v . tukajšnji bolnišnici. Ponoči dne , 'J..>. septembra pa je natihoma po-A bejruila iz bolnišnice. Kakor sedaj zatrjujejo druge bolnice, je pu !. "»tila }»od posteljnim vzglavjem pi-. ^nio naslednje vsebini*: " Zaradi . j -.raiiiote, ki bi me čakala pri star-. -iii iu znancih vsled odgona. sem j da v Dr; ivo. Služkinje doslej še niso mogli zaslediti in mislijo, tla je s koči hi v vodo z ozirom na o-. kolnost. da je pobegnila v bolni-, ški obleki.
Surovost. Dne L oktobra je v - nekem šotoru neki slovenski ob-
► i-kovalec "Iler bstan-sse*' \ Grad-*u slovensko nagovoril svojega
iriinea. Takoj j, začel nek bur-Šik kričati iu vpiti: "Kin Wiudi-v'»er ist hiei-:" Nastal je š»im iu , t« vtonsko kričanje. S oveiiee se je izoguil Neineeni s i, m. tJ;, j,, ušl i bes:i-čini divjak, ni skozi stranski izhod. Ze prvi dan so ' »radcan: poka/.ili. da n.i "Ilerbst-i nn* .se * J1(. marajo siovenskega denarja.
Tifus. Zadnji čas se pojavlja v mnogih krajih na Spodnjem štajerskem I, gar ali tifus, kar priča, idu taitiošnjc zdravst vene razmere |ni<o bogve kako moderne. V <'irk-, ;niei pri Št. Ilju j,- umrla v torek, i 24i. septembra, gostilničarka in1 [»» .esintea Neža Tischler za tifu-j som. I »nje je distriktni zdravnik . dr. Veuigerholz /•• teden dni pi ' p»«*j koiistati<al nevarni tifus, a epidemij« se mu ui zib la tako nevarna. da bi bil odredil kaj varnostnih oilr;*c! ;. ' »o.-i i!,.a i- *;i..\ I nemoten«, odprta imprej. akorav-I "O je bila \ hiši kužna Imlezeli. —i •'udi pii sosedu Kvaldu lleiiiplnu. j sv- je pojavil legar. Od teh nem-I-»h družin naprej se IhhIo okuži-' t še slovenske, ki pač vsekako bol j držijo na snago kot priseljeni | Svabi. Lepe razmere!
PRIMORSKO.
Tatvina. — V skladišču- tvrdke /aunato *5Č t»eiitillj V uliei Pier Luigi di Palest l ina v Trstu se je skril :»<». septembra od 12. i.ri. o-! poldne, ko so zapirali, tam /apo-! sleiii težak, vlomil v pisalnike ! bla gaj niča rja in magaciuerja u ki a del otKI K in jo popihal skozi m ka vrata, ki so bile od znotraj i zapahnjena. Ko so prišli ob 2. uri popoldne uradniki iu delavci v skladišče, so zapazili tatvino in jo naznanili policiji, ki je kmalu aretirala onega težaka v osebi Ali-! Kela < usterlina. Imel jc novo kup-1 Ijene erevijc na nogah in se izgovarjal. da ni prišel popoldne zaradi tega na delo. ker ga je še Od Včerajšnjega "mačka" glava bolela.
Golo moeko truplo brez glave in brez noge so 24. sept. opazili v! morju blizu dubrovniške hike. — ^Truplo, ki so je pokopali, je pri-i plavilo iz Albanije.
Samoumor nesrečnice. Dne 24. i Septembra ob 4. uri popoldne je prišla 24 do 25 let stara, belo ob-' leeena. mlada ženska v prvo nad-; stropje ljudske šole v ulici (Jiotto! v Trstu in spila v samomorilnem ! .namenu pheuilovo kislino. Prihi i teli so šolski ravnatelj in nekaj j [učiteljev ter jo spravili v bolni*-1 nieo, kjer je ob 6. uri umrla. Ni j imela na sebi nič, kar bi služilo) identifikaciji njene'osebe, iz pi-' srna. ki ga je imela pri sebi. je sle-! dilo, da je bila prišla iz Kopra, da j Kpoininja Bmoža. ki jo je zapeljal, i na njegovo dolžnost, Na nekem li- j etu je bila zapisala: 44Če me zopet j zavrne, imam strup, da končam!
KRANJSKO.
Zgodnji sneg. 2. oktobra je snežilo okolu Postojne iu Rakeka na Notranjskem, in okolu Ribnice na Dolenjskem.
Gerent v Mostah prt Ljubljani. Vlada je imenovala za gerent a občini 31 ost e .Jožefa Oražina, za svetovalce pa Franjo Jezeršek. Po-i dobuik; Ivan Orchek iu Alojzij, Koemur.
Iz vlaka je skočil. 27. j»r. m. zjutraj je med postajama Škofelj-«a iu Laverea skočil nek neznan človek iz neznanega vzroka iz voza, pri čemur se pa ui nič poško-i . doval. O tem je bilo obveščeno orožuištvo in policija.
V past je padel. 1. oktobra sta dva stražnika izvršila na .Marije Terezije cesti v Ljubljani neko a-retaeijo, v katero se je začel vrne- t na vati delavec Alojzij Kaefer in "i preje miroval, da je bil tudi «ret o vati. Ko so Kaeferju preiskali ob ist i. so prišli tudi na to. da mora fant prestati pri sodišču incHce zapora. Po prestani kazni-i obUče vojaško suknjo.
Umrli so v Ljubljani: Leopold , Gorjaiic. sin* železniškega kiju- i čavničurja. 7 let, StreTiška izliva , 15. — Dr. Ljudevit. Korewa dej, Deuibro. 6:S let, Zaloška cesta 11. i ~ Anton PcriiSk;,"a|k posestnika | iu kovača, 4 dni. Fjrau PrvSeru. , mest. polic, stražnika Ha, 6 nu:-seeey. ~ Marija Hribar, delavče- , va vdova, 57 let. Ivan Krajši-k. , mestna uboga, 70 let. — Terez. , Peternelj. služkinja. 2-i let. — »Ja- , kob Truška, zasebnik. K» |#*t. — , Peter Jenko, nu-sfni delavec, 74 , let. — Marija Hočevar, posestni-', - kova žena, "«» let. Matilda Sciieu- ' r«n.*ker. uieatua id-o^j, ti }< j. -i Helena Petrin, posesini- .i 7m 1.1.;
—	dakob Sn;od:č. pitu.ogai, -M lei. — Klizabeta kralj, posestni- • kova h6i, 6 let. — Ivana Smolej. hišina, 28 let. —Pavel Dimie. jmj- j sest n i kov «u, 1» mesecev. — Katarina Rozman, uradnikova vdo-! VH- 91 let. — Josip To nice, dni -nar, :{*» let. - Ivana Valctitiučift, 'i delavka tobačne tovarne, -'»7 let. '
—	Klotilda Podreberšek, hči me-p e t nega i«die. nadstražnika. 1 leto.' I
—	Marija Šenkine, loosest u i ko v a * žena. 4:1 let. - Kari Klemenčič. M bivii trg, sotrudnik, frl let. —-i Marija Kregar, učenka. 10 let. »
ŠTAJERSKO.	i
Mariborsko porotno sodišče. V '
torek, dne 26. septembra sta stala J pred porotniki Jožef iu Franc To- 1 l>olove(*. Pi^i obtožen hude tele- \ sne poškodbe, drujgi krivega pri- ' čevanja/. Jožef To [»o lovec je bil ^ obsoIeU na 6 me«ec4>v, Frane pa ' da .dve uieneca težke ječe.	(
Slovenska zmaga. Pri volit vi 1 članov v pridobilinsko komisiji za okraji! A Ur i t>or. Slov. Bistrica, Št. 1 , v	goricah, ki se je 1
vHma dne' 27? septembra, so zma- * gaji v tretji skuj>ini od slovenske- 1 grf volilnega odbora priporočeni kanflidafje. iu sicer gg.: Lorber f Josip, Ketiš Josip. Src Miha in 1 Orizold Marko.	'	1
Lokalna železnica Rogatec-Novo » mesto? Železniško ministrstvo je , ^ izdalo županu A. Falescliiniju v i Brežicah, podžupanu Ivanu Žni-lt deiiču ter odvetniku d" Janesehu TOorviČ za eno - lefo-flj > voljen je za prip(a\e t«	i
preddel za normalnotirno želez i nieo iz Rogatca i>reko Hrežie v t Novo iticsto.	t
V Dravo je skckJUa? Iz 'Ptnja j*' javljajo: O sramotni nrttaeiji in t nesrečni usodi tiLi.kiuje Antonije e Cvftlin poročajo še sledeče: Ne- z
j;®: iT" * --f - i^izf -r- •» - - ■»-- .». .
"	• —. -	-1, - — K/ • t * > #	.,<	■
Ali že veste,
-.no li.iji i r& ( notar uo» icp it.
?.e'o obairtn, i!u<tn>»aa ?!i)veasfei :nif .jr. v^nžic. .ira/.tv-n:h pr»tn'iov .ilatnin« in prebrnirit* >ploh. gTaroofo-•>r i» »ioven^kih ptoš<5, pužk. rpvoi ■	kol«rH.	Šivalnih »troje*
iidjuotftalov. <««.cefi ito. l*iiit«f tj>--nn fenik. k^feroga »jja* po£!K>a;r zastonj in jK»štriine pro««t?, I Fodpi lilijo narodno podj«tj« le rt .-te iu prepričali se tx>rf«*i» .-» ,>o4:*r. in I'x i'i ptjstrežbi
A. J. TERiiUVfci. & CO
fnail Derjraoee. VVuJerien k lo.. !?-?2 \rapahc-«	Daav«r. Colo
fEOiNA^SLOVENSKA TVRDKA.
j ZASTAVE, REGALIJE. ZN'AKE. KAPE I PEČATE IN VSE POTREBŠČINE
It kf' ^^n	ZA DRUSTVA IN
Delo prve vrste.	Čvn« nizko.
li_T II	F. KFRŽE CO.
If>Ui J>. I.A\V,M)A1,K AVB.,	CHICAOO. 114.
-— SLOVENS K K CEVIKE POSIU \ »<l ZIST0XJ,
Za vsebino tnjih oglasov ni odgo vomo ne upravništvo, ne oiedaištvo.
Jugoslovanska [Katol, Jetinota.
i «in« 24. januaria 1901 v državi Mmmnota
Sedež > ELY-"MINNESOTA
URADNIKI:
rnNtettnlk: IVAN A GERM, Bo* 57, Braddock. Pfc. Podpr^d^lnlk: IVAN PRIMOŽIČ. Eveleth. Minn.. Box «41 Otevnl tajnik: OKO. L. BROZ1CH, Ely. Minn.. Bo* «4 romoSnl tajnik: MIHAEL. MR A VIN BC, Omali«. N*.b.. 1214 So Uth «• BtacajiUk: IVAN GOUŽE, Ely. Minn., Boa 1«6.	'
Satopalk: FRANK MEDOBH. So, Chicago, UL. IU1 Ewln« At..
VRHOVNI ZDRAVNIK:
MARTIN J. IVRC. J oil• t. UI.. »M Ne. Chicago It
NADZORNI Kli
AI£» K08TKLIC. Ball da, Colo.. Box ESS
MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet, Mich , lit _ 7ht Bt
P0TKB Bi KUAB. Kanaaa City, Ku*., «23 Na 4tta Ht
POROTNI ODBOR:	]
KERZlftNIK. Burtloo. Pa.. Boa 1M.	'
Cblabolm. Minn., Box 711. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo, Colo.. 111» RUer Ar.	j
i«4n0€lB0 alaallo J« "GLAS NARODA". New Tork City. New T or k	I,
^Jti^^jSJS?"™0 M «UTDe«\U3nik*- ^ ^nam. po.lUat.. »a n. ji
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
j
--—o——
_Grt»AS NARODA, 14. OKTOBRA 1911.
*0ŽJE SH1WE STAROSTL i
Možje, ki sc cameravnja Seaiti — možje, ki bolehajo — možje, I Jj®;«!!^SC ne5?tT!Cr--' prestrastni in jii so prlvgnani; možje, ki so slabi,
nervezai, uci^eui in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več j S7P°lni meri	sladkosti življenja. Vsi ti mož^e morajo pl-
\ v'r^f®'^v-'..' ,	Sati PO naSo brWa6no kniaico. Ta knjižica pove, kako možje S
-F.	_-_O -	uničnjejc svoja življenja, kako zbolijo in zakaj sc smejo it
Tl	'	ui!i dokler so v takem stanju-
j^J^liSL^H1^^	^^^^^^	Ttl kai"ica v labko raznmljivem jeziku pove, kako H
g^s ()p-T-.n!^	^vN. SC na domo- Privatuf%. lajno in z malimi strobkv temeljito fj
gp^- IJiivS-Vll.v'C-vivs''	ozdravi zastrupljen je krvi ali elfllij^ trlpor, M
' --	^,'__slabost, splošna oslabelost^ zgupa spolne ■
^rr^^^gžg-^r-^^^^E^S^gr	tnoči, nočni Rubitek, rovmatiioirv, organsko
notoznl, želodoc, Jetra, mehur fn ledvične
ra""^?*	•"•* t	'^•"ijgg;^ mo? ii' Jf n-cnTiTTo ror/p!an o zdravijo, telesu,) I
Č2&ŽŽZ.--9 __V~ ^la Poiivljvtjjo ijoUiia U* ili-ncnicuc V nj>/*v o. /alr.ea r.nar.'j-
flra«	jrtfBBb*.	JTTV, ^rr^. JC>J.11 vsebuje F;var». kateri W moral znati vsak mož.
Bters-Sl ST^rr	fjg^vffs	, .. N« tro-nc denarja ta ubož».a in malovrcdru 7i!m< ?!a. B
} gfix SS Ki §3	rV)	M iits.; Uvknjviico, k»tcra tam [kw. cd Jc?« ste-.bo- ■
rfSfS^-T	SM 4b nS Se ii* tSl	SV l-"' I,?l1 ln Kak« za«-.ii,;r J..:polno in trajno ozdravljenje. 7? polnite . B
SH^^	^	'r-yi n. toknjii;ea«eJoW POPOLNOMA ZASTONJ. Mipl- amo''9
•a^SE^I	^ESBf^ IB E?^	J ;i:ni po«lninc». I-.p.-portnj^m odn-zku ali kuponu zapisi ra*-
----X ^^	''^»io svoj-.* i.ti« n««siov. c-dnžil« k: r>on in j tr.lj.tfi nam nn6e H
jfr--j	Ct	d-uic3. Ostalo iivrš;iQd iu.
^^^^	^^^ ^ S ^^ ^ i'C^t:! ^	A.I., 300. ' 1'Z FIFTH AVE., CHICAGO. ^ B
^Lf^f.^sj p;,	——	G05P0DJK:—Zmiaia mč pon -dha. atmm-idil« Vjgoknfl-
^^	^ ^^ ^ ^ ^^ ^	^^^^ žico brezplačno. Prcsrm,. I:-l.:i t« v .j jo takoj. ! '
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ NASijOV ..................................................................B
GLAS NARODA, 14. OKTOBRA 1011.
" " - 1 Avstro -Amerikanska črta
[preje bratje Cosulichj
Hajprlpravnejša in najcenejša parobrodna črta iz Slevence m Hrvate
Novi parnik na dva vijaka ".\Urtiu Washington^
Regularna vožnja med New Y or kom, Trstom In RekOt
\	Cene vožmh listov iz New Yorka za IIL razred 90	i
\/m ajxxlaj navedem novi parobro	1 K STA	..........................085.00
* i na dva vijaka Imajo br«*-	LJUl LIANE..................................... 35.60
iični braojav;	REKE.............................................. 350C
ALICE	LAURA,	ZAGREBA......................................... 38.20
MARTHA WASHINGTON	KABLOV CA .............„.................86.25
ARGENTINA	i	Za Martha Washington stane $3.00 vcfi.
\	J L RAZRED do
• •.Ji^NlA.	j TRSTA ali REKE: Martha Washington $65/0. druei $60.00.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.
POZOR ROJAKI!
^^^^^	Po dolsem tuu M
Jj^^S^^KBjL	najti pravo Alt en
^^jjft	tinkturo in Pomtdo
fl^fCZ) ^V^fly xarmstlaa, kaJcorine
T^b^jIwBjB^f moškim in žensUm ^^VagS^g«^ aroati in dolfri ladje ^B	resnično popolnoma
srmstejo in ne bodo ^	izD^>ll, ter^n«
niožkim v 6. tednih 1 lcraani brki popol-O-jmi. "luttju. Ka.maUM ^ T rokmh nORah ,n
Krizlcmli w S dneh Dopolnoms oidrmvim.karja očes« braaavicc. potne no<e in ca ebline ae popolnoma r >istrani]o. Da je to ranica jamčim S JoOOl P»it® po cenik kater^ira poAljetn xaatojn.
JAKOB VAHCIC,
p O. Boa 6»	CLEVELAND O
i (IfMVMireaveawM^
COMPAGN IE GENERALE TRANSATLANT1QUE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna Črta
do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.	i
Blupres parnlkl soi | 'LA PROVENCF" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "I.A TOUa MNE
na dva vi aka	na dva vijaka	na dva ribka	aadvavtiaH.
Poštni pnrnlkl mo« "LA BRETAGNE" "LA GA3COGNE" "CHICAGO" na d v« vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chetebrungh Balldiag
Par nib i odplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih b pristanišča iter. 57 North River in ob soEotih pa iz prutaniiča 84 North River, N. T.
*LA H RET ANE 10. okt. 1911. SLA LORRAINE 9. nov. 1911. ; "LA PROVENCE 2«. okt. 2911. *L A BR ETA ONE 16. nov. 1911. ,CLA fcjAVOlE	a. nqv. 1911. -LA PROVENCE S3. nov. 1911.
POSEBNA PLOVITBA
V HAVRE:	1
* Parnik CHICAGO odpluje s pomola 57 dne 14. oktobra ob 3. pop. Parnik NIAGARA odpluje s pomola 57 dne 28. oktobra ob 3. popol. Parnik ROCHAMBEAU odpluje s pomola 57 28. okt. ob 3. uri pop. Parnik CAROLLIXE odpluje s pomola 84 11. nov. ob 3. uri pop.
Paralki z zvezdo zi/DUmovtni Ima in p. jva vt|ak»
SLOVENCI EN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS t RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK.
RED sunS"
Plovltba mod New Yorkom In Antworpom
Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov z brzopamiki na dva vijaka.
LAPIAND	tKROONLAND
FINLAND	ND
Kratka^n ndobna pot sa potnJkefiv Avstrijo, na Ogrsko, Slovansko, Hrvmssfeo in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna io» lemifika mu'
Posebno se Se skrbi sa udobnost pouuaov medkrovfa. Trejti rasred o Detail «' j malih kabin » 2, 4, 6 in 8 potnikov^	'
nadaljne informadje, cene in rosne listke obrniti M je na	1
RED STAR LINE.
-ateasiar-
UUWthatStrMt.	»OO Loe«rt Str—t	.. .T^Tr^:	^
PHILADELPHIA PA	ST.LOUBj'lia	1
f	.	•	TT—5T	■	- j
■■ • . v*
'"Mogoče Tokbela Bender?"
"Tokbela--Bendar — — nisem!"
Sedaj me je pogledala v obraz in videl sem. da je pri polni pameti.
"Ali Tehua Bender?"
Tu je veselo udai*ila z rokama skupaj, kakor da bi našla nekaj, kar je že dolgo časa iskala, in odgovorila smehljaje:
"Tehua je Mrs. Bender, da Mrs. Bender!"
"Ali ima Mrs. Bender kaj otrok?"
"Dva!"
"Deklici?"
"Oba sta dečka. Tokbela ju nosi v naročju.**
"Kako ju imenuješ.' Otfoei imajo vendar imena!"
"Otroka se i men ujel a Fred in Leon."
"Kako velika sta.'"
"Kred tako in Leon tako!"'
Pokazala je z roko. kako velika bi bila dečka. I "speli mojih vprašanj je bil nad vfe pričakovanje ugoden. Videl sem Thibautove oči uprte s .skrito jezi) vame. kakor one divje zveri ki se pripravl ja sko čiti na svojo žiteV; toda za to se nisem brigali Ženi se je povrnil spomin. in če to priložnost hitro in pametno izrabim, bi lahko danes vse j izvedel. kar sem hotel vedeti, in spraviti Old - Surehando vo in Apana-j <:"VO življenje na svetlo. Saj je bilo. kakor bi bil ravno jaz odločen v.r. iio, da pojasnim to temno zadevo. Že sem hotel staviti novo vpraša nje. ko sta prinesla dva trampa mojo medvedomorko in Henryjevo kratkocevko, rekoč:
"Old \Vabbie noče, da vlačite ti nesrečni puški sami seboj. Obc-jsiti vam jih hočem na ramo."
"To moram storiti sam. Samo za trenotek mi odvežite roke! Potem jih lahko zopet zavežete."
Storila sta tako in dejst vo, da sem zopet imel puški, mi je neko-1 | iiku ublažilo jezo. katero sem občutil prej. k«> sta me prekinila trum-1 pa pri pogovoru z ženo. Sicer pa je tudi že bilo treba, da se odpra - j vimo. Vendar tudi v slučaju, da bi imel še čas. ne bi mogel nadalje ; i/.nraševati hidijanke, ker je njen obraz zadobil brezizrazen izraz kakor prej.
Hotel sem opazovati Apanaeo. kako se bode sedaj zadržal na-pram Tibo taki in Tibo vete; toda prišel je k meni in me vprašal:
"Ali se bode ločil beli medicineman od trampov?" "Najbrže."
''In ženo vzame seboj.'"
"Da, seveda!"
"L'f! Ali ne more jezditi z nami.'''
"Ne."
"Zakaj ne? '
"Apanača naj mi prej poVe, kako pride na misel, da noj ostane
pri nas."	»
.. . . ...
"Ker je moja mati.
"Rekel sem ti že, da ni."
__(Dalje prihodnjič.) ,
Vstanovijeas doe M. avfnsta 190S. Inkorporlrana 22. aprila. 1909 v drtavl Penna. • sedežem v Conemaugh, Pa.
I /V	GLAVNI URADNIKI:
— .
Pr»vJiiodnik: MIHAEL ROVANSEK. R. F. D. No. 1. Conemaugh, ra. \	P.»«lprc<lF dnik: JAKOB K OCT A X. Box 508, Conemauch, Pa.
Nf, Olavri tajnik: VILJEM SITIEH. o- b- t Conemauph, Pa. gf	Pomožni tajnik: ALOJZIJ BAVDGK, Bo* 1. Dunlo, Pa.
Glavni blagajnik: IVAN* P .UK. L. Box 328, Conemauuh. Pa.
Pomožni blagajnik: IVAN BRIT/OVEC, Box 6. Conemaugh, Pa-
NADZOR NIKI:
4
FHAXK BARTOU, I. na«l2ornik. 913 Wooater Ave. Barberton, Ohio.
r	ANDREI Vinnill. II. nadzornik. H. o Box .Conemaugh. Pa.
ANDREJ BOMBAC. III. nadzorn Ik. 1669 E. 33rd St., Lorain, Ohio.
POROT XIKI:
joptr KV0rt0T>.\. I. porotnik, R . F. D. Xo. 1. Box 122 Conemaugh, Pa I
ANTON PIN'T.vn. 11 porotnik. II ox 315. Clarldpf, Pa.
MIHAEL, KRIVEC, III. porotnik. Box 324. Primero. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
t
S. A. E. PUALL1ER, Grove St., Cineiraugh, Pa.
Cenjena di-u5(va, ozijoma njih uradniki, so uljudno profSenl, pošiljati denar j naravmiMt ni< blagajnika in nikogar rtnipega, vse dopise pa na plavnejra tajnika
V nlufaju. da opazijo društveni tajniki pri ntese^nih poroniih. ali sploh kj««rrl^t-li v poro-'ilih plnvneRa tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na- 1 sna 11 ji na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
DruStveno glasilo je "GLAS NARODA".
OLD SUREHAND.
Potni roman. Spisal Karol May. — Poslovenil za "Gl. Naroda"
B. P. Lakner.
TRETJA KNJIGA.
(Dalje.)
Res vas ne moreni več prištevati ljudem!" sem ga prekinil. "Ali nimate toliko možgan da I>i uvideli, da si morate pripisati vse 8AD<im sebi."
"Ne. toliko jih res nimam!" se je rogal.
"te Komanea ne bi izzivali, vas ne bi pojezdil s konjem."
"Ali pa je bilo treba, da sem si zlomil roko.'"
"Tudi tega ste sami krivi."
"Kako to? Radoveden sem. kako mi bode vaša modrost to raz-i jasni la."
"Nikdar si ne bi zlomili roke, če mi ne bi vseli pušk." š" Nikdar si ne bi zlomili roke, če mi ne bi vzeli pušk. "Kaj pa imajo puške opraviti z mojo poškodbo.'" "Veliko. Natanko seiu videl, kako ste zleteli s konja: puški ste ; imeli na nuni ko ste prileteli na tla. je prišla roka med nje in vam j«> Poškodo\ale. < V j,t" n,. bi okradli, se vam ne bi nič hudega pripetilo."' "To pravite samo zato. da bi me jezili. Pshaw!" "Ne. Resnica je. če mi verjamete ali ne."
"Verjamem, kar hočem sam. m ne. kar se vam dopade! Sedaj i vas naj zopet zve/.ejo, na kar odjezdimo proti reki. Proklet bodi ta tujce s svojo ženo! t V ne bi prišel, se vse to ne bi moglo zgoditi! In ! potem naj še kdo reče. da je bog. ki ne more bolj paziti na svoje ljudi!"
Torej tudi sedaj je moral preklinjati iu tajiti boga! Radovoljno Seiu se pustil zopet z vezat i. dasi sem imel tako lepo priliko za beg. Ko srni stal poleg starega Wabbleja. sem bil popolnoma svoboden. Moji puški sla bili blizu mene. in moj vrance je čakal name. V pol minuti bi se mogel zavihteti nanj in ludi že pobegniti. Toda kuj potem? Seveda bi sledil četi. da osvobodim tovariše iz ujetništva: toda tramp je bi kaj takega pričakovali iu jih ostro zastražili. Zato se nisem hotel poslužiti te prilike za beg.
Apanača je bil poleg skvav in se pogovarjal z njo. toda brez uspeha. Blizu nju je čakal Thibaut. in ju opazoval v največji jezi. i Komama s.- ni upal zadržati. Dobro si je zapomnil moj svet. Celo. ko s -iti jezdil k njima, ni ni«" rekel, \endar je prišel tudi on bližje. Po-i sln-al M in ; Apanača ni mogel spraviti iz nje nič. razun običajnih besed, katere je vedno govorila.
"Njena duša j<- odšla in se noče vrniti!" je tožil. "Sin ne more govouli /. materjo: ne razume ga!"	i
"Dovoli, tla poizkusim jaz priklica
t njeno dušo nazaj ! sem ga
pozval in jezdil ua drugo stran.
"Ne. ne! je \/.kliknil Thibaut. "<>ld Shatterhand ne sme govoriti / njo: t»*fia ne trpim."
"Toda jaz!" sem zagimel nad njim. "Apanača. pazi nanj. in kakor hitro bi hotel kaj pothzeti. ga po ga z i s konjem, loda tako. tla si |»oloiiii vse kosti! .laz bode m pomagal!"
"Moj brat ShHtterhand se sme zanesti name." je odgovoril Apa-. naea : "naj govori z skvav in beli tnedieineman le miirne z roko. »>e /najde v naslednjem trenutku pod kopiti mojega konja!"
Postavil se je blizu Tliibauta. in ker sem vedel, tla/ uresniči svojo fioznju v >lučaju ptitrebe. sem bil čisto pomirjen.
"Ali si bila danes v Kaam-Kulano .'" sem vprašal ženo. Zmajala je z glavo in me pogledala s svojimi blaznimi očmi. da! me je naravnost zabolelo. Tudi take oči uplivajo na človeka. "Ali imaš liiua t a-a-upa 'soproga).'" sem izpraševal naprej. Zopet i<* zmajala z giavo. "Kje je Tvoj to-ats (sin »T" Nobenega odgovora.
"Al; si videla svojo koke (starejšo sestro)?"
Zopet no maja nje z glavo me je prepričalo, da za vprašanja, ti-j kajoča koma trškega življenja, ni dostopna. Skušal sein priti po I dru»i poti do svojega cilja: « j "Ali si poznala vava lkvecipa?" ">k--ve--eipa---" je zašepetala.
Ik--ve--ci--pa--*-" sem ponovil vsak zlog
s povdarkom.
Sedaj je odgovorila, sicer kakor v sanjah, toda vendar: "lkvecipa je moj vava."
Torej seiu pravilno sklepal: bila je patrova Sestra.
"Ali poznaš Tehua? Te--hu--a!"
"Tehua je bila ikoke (moja starejša sestra)."
"kdo j« tokheia? Tok--be--la!"
"Tokbela sein jaz."
Postala je pozorna. Na njena otročja leta in na mladost se nanašajoče besede so uplivale nanjo. Zavest se ji je vračata, toda zaman je iakala avetlobe v temi. katera jo je obdajala. Zato je Utdi bila blazna. Sedaj ko je slišala z^ane ji besede, je prihajal njen duh iz globoeine IMvabljciija. Njen pogk-d ni bil več top: začela je misliti. Ker smo fe hoteli odpraviti naprej, iu je bil čas zelo dragocen, sem prišel v vprašanjem ki je bilo danes zame najvažnejše: "Ali poznaš Mr. Beuderja?" '
" licndt-r--Itender--Bender---" je govorila za uie-
uoj, medtem, ko se ji je pojavil na obrazu prijazen smehljaj. "Ali"Mrs. Bender?"
" liender---Bender--!" je ponavljala, in oči so ji posta
juh vedno jasnejše, smehljaj vedno prijar.liejši iu glas vedno krep -!»«7*i in določnejši.
3	rT" Velik« as«losa vina In žganja.
I	&gr Mat-ija Ocill j
3	'j^M^dj^^^^^^kc Prodaj* brio via a po..............70c. gaiioc (
4	jS^UB^^^BBE-	črno tiso po .............SUc.
^ jBO^^H^^^^P^ Drolaik 4 galonc *a.. ..................#11 1
I	Bricjcvec 12 steklemr u...............$12.o0 i
h	4 ga L (sodček) ra .................«16.00 j
^^j^Bji	Za obilno naročbo se priporoča
J	V MARIJA ORIl^L.
|	8308 »t, Olnir Ave., IN. E., " Clave and, O |
....... " • ' r' * , »'"ti 'i^fT^fin^fiTTl^lTT^^Ifn^ifn'n^ni
"Znamenito je, kako Severovo Zdravilo za obisti in jetra pomaga pri zdravljenju raznih obolenj jeter, obisti in mehura; Gotovo nadkrilja mnoga druga zdravila." J. Kalas, Michigan City. N. D.
I Za bolečine v hrbtu, I
ki jih v mnogih slučajih povzroča kaka obistna neprilika. morate 1 uživati tako zdravilo, ki seže naravnost v izvor neprilike in prežene I
j Severovo zdravilo za oDisti io jena
I	j«- zaupanja vredno in zanesljivo zdravilo, katerega učinki so dobro
znaui pri zdravljenju raznih obolenj jeter, obisti in vodoodvajal-liili organov.
PODELJUJE ČILOST IN MOČ OSLABELIM OBISTIM.	Dvoji velikosti
g IZPODBUJA JETRA K PRAVILNI DELAVNOSTI.	50c in $100
^ ODPRAVLJA NEREDNOSTI VODO ODVAJALNIH ORGAIiOV.
....... ■Biimrn—aj——j_——m^
Nezadovoljnost,	1 \
;	Omotičnost, medla glavobol, gorečiea. zapeka, otrplost jeter so ne- I j
4	katere izmed mnogih oblik, v katerih se pojavlja neprebavnost ali I
H	težka prebava. Njen temačen vpliv nareja mnoge ljudi nezadovo- I <4
^	Iji.e ampak ta neprilika se navadno kmalu prežene, ako uživate ne- 9 --
^J	kaj časa	9 ^
[ Severov življenski balzam. 3 I
Cena 75 centov.	^ 4
I Zakaj trpeti bolečino?	| f
5	Zdi
av človek bodi brez bolesti in bolečin. Bol v hrbtu, okorelost B I	sklepov in mišic, otekanje, vnetje iu druge površne bolečine, bodi-	4
si vsled revmatizma. uevralgije. izvijenja. krčev ali odrg, zahtevajo	"9
f	zuaanje rt: avl: o. 7:: 1 iti o in varno olajšbo je nadevati	3
e	Severovo Gothardsko olje. 1
P	- -	. Cena 50c.	m
III ilP'l h' 1 I'Uil I !!■ Ill illlW iBMB^iLMMIIWtJBaJLMIIJmJMBMlJJMlMMMiaMMiMMBMBMB^ ^
Pr:poročamo vain, da ga poskusite steklenico danes. Na prodaj v vseh lekarnah in trgovi- 4 nah z zdravili. Navodila iu knjižice tiskane v vašem jeziku. Pazite, da dobite pristno, -i
?	ki nosi ime	A
m	.
______rt