Ameriška Domov NO. 99 ^ ' 60iV,fC T" ^r°0kheii,o0l! lcln z&0an m mm n, yy ^ e Natiunai md International CirculatioB _____________' CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 20, 1970 mavomm mswspaj^ STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Izrael bo dalje napadal področje vzdolž prekopa Izraelska vlada j'e o svoji nameri obvestila vlade velikih sil. To je tiho svarilo Moskvi. JERUZALEM, Izr. — Vlada Izraela je obvestila vse večje sile, da bo nadaljevala z letalskimi napadi na zahodno pod-ročje vzdolž Sueškega prekopa neoziraje se na to, kakšno orož-le bodo tam Egipčani postavili in neoziraje se na to, kdo bo to orožje upravljal. Izraelsko obvestilo ima verjetno namen zadržati Sovjetsko 2vezo pred razširjenjem njene-deleža pri obrambi Egipta na Področje Sueškega prekopa. Iz-^elci so ugotovili, da skušajo E-Sipčani postaviti zahodno od Prekopa nove obrambne napravi podobne, kot varujejo Kairo, Aleksandrijo in Asvanski jez. SAM-3 rakete, ki varujejo omenjene kraje pred izraelskimi etali, pa tudi egiptska lovska etala na tem področju vodijo oskrbujejo sovjetski vojaki. 1 naj bi skrbeli celo za obram-° raketnih oporišč na tleh pred ^raelskimi komandosi. V kolikor bodo sedaj skušali nsi prevzeti obrambo pred le-Inlskimi napadi tudi na področju zahodno od Sueškega preko-Pa> bodo nujno zapleteni v neposredni spopad z Izraelom. Izraelski vojaški vodniki so trdno odločeni, da ne bodo pustili E-jppčanom zgraditi trdnejše pro-detalske obrambe vzdolž prekopa. ^orster pojde v Malavi JOHANNESBURG, J. Af. — ^redSetinjk vlade Južne Afrike v. n Vorster bo obiskal afriško ^rnsko republiko Malavi, nek-j^Jo britansko kolonijo Njasa, ^Jer je predsednik dr. Hasting ohT*3.’ 0^ema državama j, S °jljo dobri odnosi, odkar je tof,Ublika Malavi opustila pri- he a Pr0ti notranJi Pomiki Juž-g0 frike in sprejema od tam Podarsko in tehnično pomoč. iner0rster jo razkril tudi, da na-V paVa Iti na uradni obisk tudi Uj °dezijo. Kako bo to izvedel, ba Povedal, vsekakor pa bo tre-oVjr ^remagati nekaj formalnih Že ’ ker Južna Afrika uradno or),,-O Priznava Rodezije kot ne-aVlSne republike. Ceausescu v Moskvi bik ZSSR. —Predsed- cp j 0jnunije Nicolae Ceauses-V g]a Prišel Pretekli ponedeljek ba ra n° mes*° Sovjetske zveze glavnim \°re 2 L' Brežnjevim, be / tajnikom Komunistič-Partije ZSSR. oinooi kritem -Je P° razgovorih v “od-hagio \n tovariškem” ozračju Je da t0dpotoval domov. Očitno skvj o t romunski obisk v Mo-^°viet ^°sov med Romunijo in °grel. ° ZVezo ni izboljšal in hejiCin°Sa. jafno in nekaj hlad-okoii'75 Najvišia temperatura Novi grobovi Albert Vulinec Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 67 let stari Albert Vulinec s 171 Brush Rd., rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1915, zaposlen 26 let pri Addressograph Co., mož Georgie, roj. Scaggs, oče Ralpha, Dale-ja in Annette, stari oče, sin Anne, brat Antona, Tone Simunich, Amy Carlson, pok. Caroline Živko, pok. Mary Goretta in pok. Emila. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek popoldne ob enih na Highland pokopališče. John Bratovich V Cleveland Glinici je umrl v ponedeljek 48 let stari John Bratovich s 1127 Castleton Dr., mož Marjorie, roj. Nowakovski, oče Mary in Josepha, brat Anne Marrotti in Angele Batulewick Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, popoldne ob enih na Whitehaven pokopališče. Pokojnik je bil rojen v Monongah, W. Va., bil veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot električni preddelavec pri Cleveland Transit System 21 let. Bil je član HBZ št. 99 in SNPJ št. 5. Nov davek naj omeji zvezni primanjkljaj “Ugrabitve” v Afriki lahko tudi vesela zadeva KAMPALA, Ug. — V začetku maja je bil v Kampali “ugrab-Majhni p r e sežki zveznega ijen» angleški diplomat Brian proračuna, napovedani v Lea. Novica je bila za Ugando lebruarju, SO se spremenili res pravo presenečenje, saj se v majhen primanjkljaj . kaj takega tam še ni zgodilo. Po-Predsednik Nixon predlo-]icija je vpregla vsa sredstva, da bi odkrila, kdo je napravil zlo- žil nov davek. Cene hrani bodo 5.5% višje kot pred letom WASHINGTON, D.C. — Vladni strokovnjaki so napovedali, da se bodo letos cene za hrano dvignile le za nekako 4% po trgovinah, na splošno, če upoštevamo tudi hrano v gostilnah in restavracijah, pa za 4.5%. Dr. S. Kent Christinsen, glavni ekonomist Narodne zveze prodajnih družb za hrano (NA-FC), je dejal, da se bodo cene hrane povišale preje za 5.5% in več, kot pa za toliko, kot je napovedala vlada. Na večji dvig bo vplival v prvi vrsti porast stroškov delovne sile in prevoza. Lansko leto so cene za hrano v trgovinah porastle za 4.8%. Letos so se cene hrani v glavnem že dvignile in Christensen sodi, da do konca leta 1970 ne bodo več porastle kot za 1.5%. ------o------ Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! WASHINGTON, D.C. — Vče- č'in in kam Je Zginil diplomat, raj je predsednik R. M. Nixon1 i!i cbli ie IrajaI° brezuspešno razkril v sporočilu Kongresu, da iskanje- Na to se ^ javil sam se je za letos v februarju napo- Brian Lea in Povedal< da Sa nih' vedani proračunski presežek ce ugrabil. Našel je prijate-spremenil v primanjkljaj. Ta je |a Jn ° a ® JPaj sta j0 pobrala predviden tudi za prihodnje na ne na iezeru Viktoria proračunsko leto, ker predsedJ P^novat veselo srečanje. Pod nik za enkrat še ni pripravljen a k(lhola f ‘slovesnost’ predložiti podaljšanja davčne ^raJa a ajj casa> °t sta prija-naklade, ki poteče s 30. junijem telja računa]a- Lea je tretji dan 1970. Predložil je Kongresu u- slucajno zavrtel radio in slišal’ vedbo 2.3 centa davka na galon kako £a isce:i° po vsei Ugandi. gasolina, ki mu ie dodan svinec. Se je P01^ takoj javil P° tele' fonu. Z raznimi spremembami v 5 ^em sk0raj neverjetnim slu-dohodkih in izdatkih upa zvezna eajern se je pečal tudi parlament vlada v sedanjem proračunskem v Ugandi. Resnični zgodbi ni letu omejiti primanjkljaj na 1.8 hotel nihče verjeti. Sam mini-bilijona, med tem ko je še v fe- strski predsednik jo je moral bruarju napovedovala 1.5 bilijo- obrazložiti parlamentu, da se je na presežka. Prav tako je bil javnost pomirila, predviden presežek za prihod-j ________ nje proračunsko leto, četudi bo P,,«!,-, nravo«! posebna 5-odstotna davčna do-| Kusk» Pravoslavna klada z 30. junijem prenehala1 cerkev V •^•13A veljati. samostojna Nixon je izključil nove davke' MOSKVA, ZSSR. — Ruska za to leto, prav tako podaljšanje pravoslavna cerkev v ZDA je davčne doklade, pač pa je pustil postala preteklo nedeljo neod-vrata odprta za predložitev no- visna od pravoslavne cerkve v vih ali višjih davkov v prihod-(ZSSR. Spor med obema cerkva-njem letu. Za enkrat je..predlo- rna je trajal od leta 1217, ko je žil le 2.3 centa davka na vsak boljševiška revolucija spremeni-prodan galon gasolina, ki ima la položaj pravoslavne cerkve v primešan svinec. Ta novi davek Rusiji. naj bi prinesel zvezni blagajni Ta je prišla delno pod ]iv 1.6 bilijona dolarjev v novem komunističnega režima, 2ato jo Rusi izven ZSSR niso marali proračunskem letu. V svoji izjavi predsednik za- priznavati. Sedaj je moskovski nika, da bi izdatki zveznega pro-j patrijarhat pristal na neodvis-računa kazali na opustitev boja nost ruske pravoslavne cerkve v proti inflaciji in da bi zvezna ZDA. vlada ne imela več trdnega nad- zora nad proračunom. Doslej jo je delal, poslej bo pisal zgodovino JERUZALEM, Izr. — David Be-Gurion, 83 let stari ustanovitelj in prvi ministrski predsednik Izraela, je odstopil kot poslanec, da bo lahko v miru in ločen od vse aktivne politike v miru pisal zgodovino Izraela. Manstield je obdolžil Nixona kršitve zakona Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield je včeraj izjavil, da je po njegovem mišljenju predsednik Nixon s tem, da je pustil ameriške vojaške svetovalce v Laos, kršil sklep Kongriesa. ’ WASHINGTON, D.C. — Vče- nato v ponedeljek Lam dejal, da raj je vodnik demokratske veči- trenutno v Laosu ni nobenih ne v Senatu Mike Mansfield de- južnovietnamskih čet, da pa so jal, da je predsednik R. M. Ni- v zadnjih letih zasledovale tja xon kršil zakon in ustavo ZDA, | ponovno skupaj z Amerikanci ko je poslal v Laos skupaj z rdeče. Južnimi Vietnamci ameriške: Ko je bil v ponedeljek o- vojaske svetovalce in celo ame- bramni tajnik v senatnem odbo-riške čete, kot je to predvče-.ru za zunanjo politiko, so ga ta-rajšnjim priznal obrambni taj-|koj povprašali, kako je z La-n:k M. Laird. Senator trdi, da je osom. Laird je dejal, da, v koli-predsednik kršil zakon tako po kor je njemu znano, veljajo ista navodila za ameriške in južno- črki kot po duhu. Kongres je namreč dodal sedanjemu prora- vietnamske čete. Preko meje v čunskemu zakonu dopolnilo, ki Laos gredo le v zasledovanju prepoveduje rabo ameriških čet! rdečih, “v obrambnih pastopih” V 3'a0SU‘ ! in v slučaju reševanja pilotov. Težave so se začele za Nixona Lam je v Djakarti dejal, da so zadnjo nedeljo, ko je južnoviet-; južnovietnamske čete v Laosu namski zunanji minister Tran j udarjale tudi na rdeče na Hoči-Van Lam dejal Časnikarjem v minhevi poti. Laird o tem ni ho-Djakarti, da so juinovietnam-1 tel nič vedeti, ske čete nastopile proti rdečim j Predsednikov tiskovni tajnik tudi v Laosu. Ni bilo jasno, v je izjavil, da Združene države kakem obsegu se je to zgodilo nimajo v Laosu nobenih svojih ali se godi. V razgovoru s sode- talnih čet in da se politika ZDA aveem New \ork Times-a je do Laosa ni spremenila. Najnovejše vesti Armstrong ne bo več letel v vesolje HOUSTON, Tex. — Astronavt1 Neil Armstrong, ki je prvi stopil kot poveljnik vesoljske ladje Apollo 11 na površino Lune, bo s 1. julijem prevzel upravno mesto v NASA v Washingtonu. S tem bo prestal biti aktivni a-stronavt in ne bo več letel v ve-I sol je. SAIGON, J. Viet. — Močne enote južnovietnamske vojske ob sodelovanju ameriških oboroženih sil so udarile danes preko meje v Kambodžo kakih 120 milj severno od Saigona, da uničijo še zadnje rdeče oporišče onstran meje. NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je včeraj obsodil Izrael zaradi njegovega vpada v Libanon 12. maja letos. Za obsodbo je glasovalo 11 članov Varnostnega sveta, 4 pa so se vzdržali, med njimi ZDA. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša išče kompromis s Senatom v pogledu zakonskega dopolnila, ki naj bi omejil finančna sredstva za operacije v Kambodži do 30. junija 1970. Bela hiša dopolnilu nasprotuje, pa računa, da bi utegnilo CLEVELAND, O. — V svoji presoji o stanju našega gospodarstva sta si obe glavni stranki v načelu edini v stališču, da naj se federacija ne meša v pobijanje draginje s takimi sredstvi, kot je nadziranje cen in mezd. V tem pogledu se stalno strinja z njimi večina delodajalcev in večina delojemalcev. Tudi Ni-xonova administracija je o-stala zvesta temu načelu. Ne samo v besedah, ampak tudi z dejanji. Skušala je na vse načine, ki jih prenaša gospodarska svoboda, doseči prelom pregrete konjunkture in preusmeriti gospodarski napredek v mirnejše tokove. Ne bi mogli reči, da so bili vsi Nixonovi koraki brez-brezuspešni. Pri nekaterih je imel več sreče kot njegovi predniki, na primer pri u-smerjariju kreditne politike. Ni se mu pa posrečilo, da bi zavrl naraščanje mezd in delno naraščanje cen. Ker tega ni dosegel, tudi draginja ni Torej vendarle nadziranje cen in mezd? tako popuščala, kot želi sedanji režim. To seveda ubija vero v izjave sedanje administracije, kako se bo spoprijemala z draginjo. Obenem izginja tudi upanje, da je sedanja pot Nixonove administracije edino pravilna za pobijanje naraščanja cen. Pomanjkanje upanja je te dni dobilo novo gorivo. V znanem letovišču Hot Springs, Va.. je te dni zborovala na konvenciji vplivna Ameriška bančna zveza, ki si lasti velik vpliv na našo gospodarsko politiko in ga tudi ima. Nixon je tudi tja poslal svoje delegate-strokovnjake, med njimi tudi predsednika glavnega odbora Federalnih rezervnih bank A. Burnsa. Burns je znan kot mož liberalnih gospodarskih nazorov, vendar pa ne gre tako daleč, da bi se zapiral vsem zahtevam dozorele socialne politike. Naravno je, da ni prijatelj administrativnega v m ešava-nja v praktično gospodarstvo. Pa vendar je na konvenciji povedal kar naravnost, da misli, da je prišel čas, da federacija začne misliti na nadzor cen in mezd. Ta i z j a v a je presenetila mnoge navzoče bankirje, saj kaj takega niso pričakovali od republikanskega režima. Zato na konvenciji niso obširnejše debatirali o tem vprašanju. Konvencija je tudi razumela vzrok Burnsove zaskrbljenosti: do sedaj je spadalo privijanje “obrestnega vijaka” med glavna sredstva za pobijanje draginje. To sredstvo je sedaj izčrpano, treba je misliti na novo: na nadziranje cen in mezd. Zdi se da je Burns dal svojo izjavo brez posvetovanja z vlado kajti Nixonov osebni gospodarski zaupnik McCracken je še ta teden ponovil, da ne verjame v učinkovitost administrativnih korakov na gospodarskem polju. Zato je lahko mogoče, da administracija ne bo pripravljena, brez odpora slediti Burnsovemu nasvetu. Radi tega seveda ideja o nadzoru cen in mezd ni pokopana. Ostala bo na dnevnem redu, naj bo administraciji ljubo ali ne. Boj prot inflaciji se namreč nahaja v najbolj kočljivi dobi: na eni strani pritiskajo na gospodarstvo vse admin istrativne mere proti naraščanju draginje, kar posebno čutijo brezposelni, na drugi strani se pa dviganje cen še ni zaustavilo. Javnost postaja nestrpna, bo zmeraj bolj zahtevala energične korake in se pri tem ne bo spraševala, koga bodo pri tem u-darili. Tisti, ki se jih bo bal, bo pa naravno kričal na vse pretege, da niso več potrebni. Administracija bo torej zopet v zadregi. Deloma po svoji odgovornosti. Kar sedaj predlaga Burns, bi bila morala storiti že lani, še boljše bi bilo, ako bi bil to storil že J o h n s o nov režim. Tako se nam bo zamuda časa zopet o-tepala čisto po nepotrebnem. biti sprejeto, če ne najde pravočasno kakega sprejemljivega izhoda. MIAMI, Fla. — Zakonca Mr. in Mrs. Frank Vecchio iz Opa-locka, Fla., trdita, da je dekle na fotografijah o streljanju na kampusu v Kentu, ki joka ob na tleh ležečem študentu njuna 14 let stara hčerka Mary, ki je pred časom pobegnila od doma. Oblasti doslej pobeglega dekliča niso mogle še najti. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bila pod predsedstvom Ni- j Iz Clevelanda j in okolice Obvestilo za Korotan— Člani zbora Korotan so vabljeni k vaji v pevsko sobo v petek ob pol osmih zvečer. Bartunek in Stokes— Danes se bosta sestala novi načelnik demokratske okrajne organizacije J. W. Bartunek in mestni župan C. Stokes in skušala najti sporazum med večino stranke in med “črnimi demokrati” iz 21. volivnega okrožja, ki so strankino okrajno konvencijo preteklo soboto bojkotirali. Razstava slovenskih izdelkov— Slovenska folklorna skupina Kres je pripravila lepo razstavo slovenskih narodnih izdelkov v izložbenem oknu euclidske jav-ne knjižnice na 631 E. 220 cesti. Razstava bo na vpogled od danes .naprej ves mesec maj in junij. Nixon izgublja podporo NEW YORK, N.Y. — L. Harris, znani ugotavljalec razpoloženja javnosti, je v preteklem tednu povpraševal volivce, kako bi glasovali, če bi bili pri predsedniških volitvah 1. 1972 kandi-datje Nixon, sen. Muskie in guv. G. Wallace. Harris je dognal, da je Nixon še vedno v vodstvu, da pa je od zadnjega povpraševanja pretekli mesec nazadoval za 7 točk, če je v borbi G. Wallace, in za 3 točk, če sta v borbi samo on in Muskie. Skupno se je izjavilo za Nixona 42% , za Muskia 38% in 12%) za Wallacea. Ostali niso imeli nobenega jasnega mnenja, oziroma ga niso izrazili. Ko je Harris pustil v boju samo Nixona in Muskia, se je izjavilo za Nixona 48% , za Muskia pa 46%?, 6%; je bilo neodločenih. Pred pohodom v Kambodžo je pri sličnem povpraševanju vodil Nixon proti Muskiu v razmerju 51:41%. Značilno je, da Nixon vodi de- xona seja vlade, prva od 13., aprila. Navzoč je bil tudi !;iansko le v južnem delu dežele> notranji tajnik W. Hickel, ki I med tem ko vodi sen- Muskie na je v pismu opozoril na potre- izhodu, Srednjem zahodu in na bo boljših stikov vlade z mla- ^‘aIlodu-dino. Hickel je časnikarjem zanikal vesti, da namerava odstopiti in se vrniti v politiko Aljaske. Večina odobrava pravico do štrajkanja WASHINGTON, D.C. — Zad- PERRY, Ga. — Okoli 250 črncev ; nje Harrisovo pozvedovanje je je začelo včeraj potovanje od pokazalo, da stoji 60% vseh tod v Atlanto v protest stre-| vprašanih na stališču, da imajo Ijanja v Kentu, Jacksonu in v unije pravico do štrajkanja, sa-Augusti. Guv. Maddox je poz- mo 25%o jim odreka to pravico, val organizatorje pohoda, naj j Niso pa bili vsi enakih misli tega opuste, pa ga niso marali! pri posameznih poklicih, poslušati. j Da lahko štrajkajo člani čas- JACKSON, Miss. — Pravosodni' nikarskih unij, je bilo 60% tajnik John N. Mitchell je na vprašanih, 28%o jih je bilo proti, sestanku s šolniki države j Za štrajk poštnih uslužbencev (Mississippi dejal včeraj tu, da se je izreklo 51% vprašanih je to “najžalostnejši semester” in da bo zvezna vlada storila vse, da pride do pomiritve na visokih šolah. WASHINGTON, D.C. — Danes popoldne bo izraelski zunanji proti. minister Abba Eban v razgovoru z državnim tajnikom W. P. Rogersom skušal pridobiti ZDA za dobavo novih vojnih letal Phanton F-4 in Skyhawk A-4 Izraelu. WASHINGTON, D.C. — V. W. Reed bolnišnici pregledujejo R. Fincha, ki je moral tja v ponedeljek, ko mu je nenadno omrtvela leva roka. Pravega vzroka še niso dognali. 41% je bilo proti; štrajkanje u-čiteljev je odobrilo le 47% , 46% jih je bilo proti. Za pravico u-shižbencev bolnišnic do štrajka jih je bilo le 38% , 51% jih je pa Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal! Na Wilsona stavijo LONDON, Vel. Brit. — Stave za prihodnje parlamentarne volitve gredo v razmerju 2:1 za H. Wilsona in delavsko stranko. Volitve so določene za 18. junij. Polovico vse morske površine Tihi ocean zavzema polovico vse morske površine in eno tretjino celotne površine Zemlje. Atlantski in Indijski ocean imata skupaj enako površino kot [Tihi. m /UlERIŠKA DOHfiOVlIVyi i l/ic-n X norvii 6117 Dt. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: U. Združene države: $16.00 na leto; $6.00 u pol leta; $5.00 za 3 mesec« ta Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meatce Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Onited States: $1C.Q0 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.50 lor 3 mouths Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OffiO 83 No. 99 Wednesday^ May~:20,1970 Sramotno stanje titovskih financ V javnost ne smemo priti s površnimi številkami, posebno takrat, kadar kritiziramo nasprotnika. To načelo je nam prizadejalo zadnjih 25 let veliko muk in nezadovoljnosti. Na neuradne številke se človek ni mogel zanesti, ali se je pa lahko na uradne? Uradne številke vsega sveta so na primer slepo verjele podatkom Titovega režima, zato so tudi objavljale toliko neumnosti in jim pri tem še dajale videz resničnosti. K sreči za Tita teh številčnih podatkov ni nihče pregledoval in nadziral. Če jih je, pa iz diploma-tičnih ozirov do Titovega režima ni obešal dognanj na veliki zvon. Le tako se je moglo zgoditi, da ima svet čisto napačne predstave o Titovem jugoslovanskem gospodarstvu. Navedli bomo za to trditev le enega med glavnimi; Titovo poročanje o stanju federalnih proračunov. Vsaka država, naj bo diktatura ali ima sistem svobodne demokracije, pazi, da vsaj glavni proračun odgovarja kolikor toliko stvarnemu stanju. To je razumljivo. Od glavnega proračuna je odvisna valuta države. Ako bi podatki v proračunu goljufali javnost, bi preje ali pozneje prišlo to na dan in škodovalo deželi kot taki. To so vedeli v Beogradu že 1. 1945, pa se tega zlatega pravila niso držali. Sestavljali so proračun “na oko”, saj ga ni mogel nihče razen režima nadzirati. Kar dela Janez, znajo delati tudi mali Janezki. Zato so republiški in občinski proračuni posnemali Beograd v površnosti, kar je omogočilo, da so obračuni jugoslovanskih javnih financ kmalu prišli v poln nered. Značilno je, da je režim moral v 25 letih devalvirati dinar nekajkrat, toda nikoli ni povedal, da je glavni povod za devalvacijo dajalo zmeraj neurejeno stanje federalnih financ. Vse to je trajalo do 1. 1965. Takrat je nastopila doba “velike reforme”, ki naj napravi red tudi v federalnih “bilancah”. Ne vemo, kdaj, zakaj in .kako se je rodila ideja, da je treba, da ima federacija dva proračuna: uradnega federalnega, ki ga je odobravala federalna skupščina, in poleg tega še “neproračunsko bilanco”. Ta finančna pošast ni imela le zagonetnega imena, je postala tudi velika državna skrivnost, ki so za njene tajne smeli vedeti le voditelji federalne uprave, ne pa člani parlamenta. Ker so v neproračunsko bilanco skrivali bilijonske zneske, so v Beogradu kmalu začeli šušljati o njih in federalna vlada ni mogla več molčati. Prvi podatki o bilanci so prišli na dan v decembru 1968. Takrat je bila bilanca zaključena s primanjkljajem 2,555 milijonov dinarjev. Parlament je vse to verjel. Letošnjo pomlad je bilanca zopet prišla v debato in primanjkljaj je narastel na 2.952 bilijona dinarjev. Najlepše pa pride šele sedaj: poslanec Bubič je začel trditi, da ima dokaze, da primanjkljaj znaša dejansko nad 4 bilijone dinarjev. Parlament se je zgrozil nad tem odkritjem in odložil debato. Ni imel poguma, da bi režimu očital uradne laži, ki gredo v bilijone. Pri tem je debata odkrila še to, da je federacija rabila kapital iz te bilance za izplačilo obvez, ki sploh niso vključene v neproračunsko bilanco. To so bila izplačila za podpiranje izvoza ladij in industrijske opreme. Iz te bilance so bili izplačani tudi zneski za zapadle obresti, ki jih nekateri dolžniki niso sami mogli plačati. Torej sama korupcija, kamor pogledamo. In tako se dogaja, da federacija daje pri Narodni banki tiskat denar, z njim pa plačuje obveze, ki o njih ne želi, da bi se v javnosti dosti govorilo. Se vkljub temu govori in to še zmeraj več. Najbolj rohnita proti temu sistemu Ljubljana in Zagreb, pa sta preslaba proti rdeči beograjski čaršiji. Tolažita se s tem. da bo neproračunska bilanca v letih poravnana in bo s tem izginila iz federalnega knjigovodstva. Pa se motita. Zainteresirani tovariši iz južnih gospodarsko zaostalih krajev se ne bodo dali tako lahko odriniti od tega korita. Vedo, da jim bodo Srbi v Beogradu zmeraj radi šli na roke, kadarkoli bodo. podpirali srbsko tolmačenje jugoslovanske federacije. Tako je federalna birokracija na skupen račun kupila politično podporo južnih republik. Drugače tudi biti ne more. V jugoslovanskem parlamentu so javno padle besede, da v federalnem knjigovodstvu sedijo ljudje, ki še občinskega ne bi znali voditi, ako bi jim padlo v roke. Še boljšo sodbo o federalnem računovodstvu je izrekel neki poslanec, ki je izjavil, da sploh nima nobenega smisla, da parlament glasuje o številkah, ki vanje noben poznavalec razmer ne verjame. Tako je federalna birokracija postala glaven povod za jugoslovansko inflacijo, ki se je zopet začela bohotiti. Za letošnje leto sd že napovedali, da bo federacija pri Narodni banki naročila posojila do 4 bilijone dinarjev, kar pomeni za Jugoslavijo kar krepak sunek v inflacijo. Zato tudi cene rastejo tako nevzdržno. Ce režim ne spoštuje zakonov, kdo se bo mogel še ču- diti, da ne spoštuje tudi tujega Življenja. Kot smo poro- ti slovenske matere sin ali hči, Strmšek in g. Ernest Majhenič, izbrane, to vem —- sem prisluš-čali, je 14. marca pri neki eksploziji plina v bosanskem to in v širšem pomenu — srčna Sp0redu, ki je bil skrbno'koval vaji. premogovniku Breza zgubilo življenje 50 rudarjev, 10 jih kultura — je tista dediščina, kilpripravljenj je bilo petje — ne- Na koncu pa še tole: Zadnjič je bilo težko ranjenih, 9 pa lažje. Do nesreče je prišlo, ker smo jo in jo prejemamo od sVo-jkatere ,pesmi so bile spremljane ste se pred cerkvijo srečala dva SO izključili motor, pozneje SO pa pozabili, da bi ga zopet jih mamic, svojih slovenskih kitaro klavirjem ali harmoni- stara prijatelja: Janez in Jože. vključili. To je tipičen slučaj upravne zanikrnosti, ki ga je komisija kar hitro ugotovila. Preiskava se nadaljuje, dokler vse skupaj ne bo pozabljeno, kot se je to dogodilo že večkrat. Ker prizadeti zanikrneži niso brez članskih legiti- svetu sploh, kjer tega nimajo še, macij ZKJ, se jim ne bo Zgodilo kaj prida. Na vrsto oporni- mogli imeti podobne materinske mamic. Želel bi samo še, da bi ko kar je iepo učinkovalo. drugi otroci slovenskih staršev po širni Ameriki in po vsem na, ki ga bodo dobili, bodo lahko mimogrede pozabili. Značilno za razmere v rudnikih na jugu dežele je dejstvo, da se take katastrofe dogajajo že redno vsakih par let, pa se sistem upravljanja premogovnikov ne menja. Kadar je treba kaj zboljšati, pa trdijo, da je treba varčevati. V Jugoslaviji se zmeraj bolj širi vera, da brez nove devalvacije ne bo šlo. Že govorijo o novem tečaju 1,800 dinarjev za dolar. Vlada pobija take govorice, toda kdo naj ji pa kaj verjame, ko vidi, v kakšnem stanju so federalne finance. Zato je nalaganje denarja v dinarje zopet postalo nekoliko tvegana stvar. proslave, ali pa da bi slovenske sobotne šole, ki take materinske proslave imajo, mogle potovati v razne kraje Amerike in Kana-1 Vmes so sledile deklamacije in nastopi harmonikarjev. Vsi nastopajoči so se zelo dobro odrezali. Vsa čast mladim! Med tem se je mladina spomnila tudi treh kaj. mater, ki so se točasno nahajale v bolnici: ge. Marije Mernik, ge. Pa pravi Janez Jožetu: “Koku je kaj, Zov?” “Nč gut ne filam,” odgovori Jože. “Ja kaj’t pa je,” pravi Janez. “Ges me badra,” odgovori Jože. — Pa še drugič F. R. kjer bi si to želeli. Posebna zahvala in priznanje BESEDA IZ NARODA I: M. I j Terezije Smolič, ki sta bili ope-de, posebno v zapadnem delu,| riranij in ge. Mire Staut, ki je postala v tretje mamica. Poslana so jim bila voščilna pisma za za tako krasno prireditev grej Materinski dan z željo, da se g. Pavlu Krajniku in gdč. Jožici kmaiu Vse tri vrnejo domov. Pavli, ki sta bila režiserja; g. Ivanu Riglerju za dirigiranje petja, g. Ivanu Petriču, da je skrbel za luči, g. Rudiju Knezu za spremljanje na klavirju ter gdč. Marinki Petrič, ki je na- Eno rož’co ljubim . . . CLEVELAND, O. — Tako bi imenovali Materinsko proslavo slovenske sobotne šole v župniji Vsem trem daj Bog obilo zdravja, Miri in Viku pa vso srečo v povečani družini. Pri društvu je vsako leto na ta dan izžrebana ena mati. To pot je sreča doletela gospo Mici Cof felt, ki je pre- učila otroški vrtec. Medtem naj vsak dan vse leto in leta naprej zveni v nas la duet “Mamice zlate ve”. Kar|ta iepa otroška pesem “Eno rož- ra Kolman. Čestitamo! Ker je duhovni vodja društva Triglav ta dan obolel, je name- jela šopek nageljnov. Drugi šopek, dar ge. Dobnik, pa je preje la mati z največ otroki, ga. Ma- Marijinega Vnebovzetja v Col- Marjanca Tominc. Lepo jih je čedno sta napravila. Sledila je(CO ljubim...”, misleč pri tem zborna deklamacija K. Meška tudi vsak na svojo mamico, ki “Moja mati”. Sodelovali so Met- nas je od vsega začetka učila iz ka in Marjanca Hauptman ter|Vsega srca “Mi se imamo radi”. linwoodu v nedeljo, 10. maja 1970, ob 3. uri popoldne v šolski dvorani, tako je zapel majhen Dominik Gorše malo pred odmorom v svojem fletnem solu, tako smo marsikateri od nas zapeli, ko smo bili ravno tako mrihni in nismo še v šolo hodili, tabo smo zapeli v spremstvu naše mamice, bratcev in sestric. To so lepi spomini iz naše otroške dobe, ki jih imamo vsak drugačne, ki pa so si v bistvu vsi podobni in ki izražajo naše, veselje do življenja, veselost in ljubezen ter hvaležnost, ravno Stanko Meršol Slovenska pristava vabi bilo poslušati tako lepo deklamirati po slovensko svojim in drugim slovenskim materam v čast in v zahvalo. Nato je vsa šola zapela sledeči materinski _T T,_ ___ . .TT^ _ . jf-n , , , . i CLEVELAND, O. — Upravni pesmi Pesem radostna dom in „ ’ . , ,. , ((0 v j , .odbor Slovenske pristave vliud- Sreca radostna nam v srcih se-1 , . . b, . „ -r^ , v v , ino vabi vse svoje elane in nimo- va . Deklice pa so se zapele J da ni no-bezen”. Meni je še predvsem ta!bene vstoPnine> da Je parkira-pesem prinesla v spomin lepeinje prosto’ da bo v slučaJu hlad-taboriščne čase v Avstriji, po- ne^a vremena dvorana zakurje- sebno na majsko pobožnost tanJ?3' Tudi Za jeda,čo in pi;iačo bo Predno smo se zavedli, je že' ep° Pos^rdljeno. In še nekaj, bil odmor, pa tudi kmalu minil P° končani veseloigri, nam bodo “Savani” pričarali iz svojih in- bim. .. Ko smo bili pred začetkom predstave v prijetnem pogovoru s prijatelji in prijateljčki, potem ko smo ravno ušli močnemu dežju in je zopet sonce posijalo, nas je predramil g. Pavel Krajnik in s kratkim nagovorom povedal namen predstave: “Pozdrav našim materam in materam sploh.” Nato so člani sobotne slovenske šole zapeli zborno pesem “Mamica je kakor zarja”, dirigiral pa je g. Ivan Rigler. Na misel so mi prišle radijske oddaje otroških glasov še iz Ljubljane in Avstrije, nato pa seveda kar se fantičkov tiče, tudi Wiener Saengerknaben. Ti mladeniči in mladenke res pojejo kakor slavčki, sem si mislil, in se spomnil tudi goriškega slavčka, našega znamenitega in čustvenega pesnika Simona Gregorčiča. Ko so mi tako misli ;n spomini vreli v glavo, pa je že bila sprememba na odru in začelo se je prijetno rajanje te najbolj tipične otroško-sloven-ske pesmi “Mi se imamo radi”. To so bili člani slovenskega o-troškega vrtca pod vodstvom gdč. Marinke Petrič. Bili so fantiči in punčke tako lepo in o-kusno oblečeni, da sem si nehote mislil, kako vse drugače bi bilo zunaj v ameriškem svetu, če bi mlajša in starejša mladina, pa tudi starejši in odrasli bolj in začel se je drug del materinske proslave: Igrica M. Kunčiča s petjem v 6. prizorih “Živi in mrtvi materi”. Neverjetno lepo je bila podana ta igrica in vsem sodelavcem se da lepo priznanje. Majdo, hčerko revne matere, je igrala Silva Krulc; Andrejčka, sirote brez matere, je igral Milan Knez; Metko, veselo deklico, pa je igrala Bernardka Jakomin. Vsi ti trije imajo res talent za igranje in so svoje vloge neverjetno dobro podali. Dečki in deklice, ki so sodelovali v tej igrici, so bili: Tonček Vegel, Anica Zalar, Marija Nemec, Franci Tominc, Mi- strumentov prekrasne melodije, ob katerih se bomo zavrteli in vrteli pozno v noč! Zato vas vabimo, da v čim večjem številu pridete v soboto zvečer na Pristavo! U. Odbor S. P. Življenje in delovanje Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Kadar prebiram Ameriško Domovino, iz radovednosti najprej pogledam kaj pišejo rojaki od drugod po svetu. Tako zvem, kaj delajo in kako se imajo. Tudi od ha Dolinar, Edi Zalar, Marija j nas iz Milwaukeeja se večkrat kaj zapiše, da drugi bero. Le ta- Volčjak in Terezika Lavriša. Velikega angela je lepo igrala'ko ostajamo Slovenci med seboj Danica Bajc. Angeli pa so bili: | povezani. Meni se je nabralo že Štefi Vegel, Jožica in Milena kar precej novic, da jih napi-Jarc, Lena in Jožica Strle, Olga šem. Zadnjič sem bil gori na Jereb in Marija Lamovec. | Triglavskem parku. Člani dru-Lahko bi se še marsikaj napi- štva so ravno grabili listje. Štiri salo o tej lepi predstavi, ali de- sobote so žrtvovali. Park je po-posnemali te rajalce in rajalke!l°ma ne dopušča prostor, delo- grabljen, dom počiščen in igri- riovenskega otroškega vrtca. Iz ma Pa naj ta doživetja ostanejo sče za balincanje nared. Oprav- o ______________ oj ih je žarela pristna in čista nam samim, vsakemu po svoje, Lenega je bilo vmes še dosti! gajnik° gdč. Milica Muršec, od- sto njega spregovoril o materah č. g. dr. Jože Gole. Segel je v svojem govoru daleč nazaj v zgodovino. Navzočim je predstavil nekaj preprostih žena, ki so bile matere najslavnejših in velikih mož v zgodovini. Ko sem poslušal govornika, so mi solze orosile oči. H koncu se je oglasil še predsednik društva g. Ivan Limoni, ki se je lepo zahvalil prirediteljem ter nastopajočim za lepo izvedbo programa, Posebej se je še zahvalil gospodu govorniku za globoko segajoče besede. Ker je preostal še lep del sončne majske nedelje, so ljudje hitro pohiteli še v Triglav park. Mnoge je potegnilo tja balinanje. Povedati moram tudi, da društvo Triglav pripravlja za 30. maja spominsko svečanost ob 25-letnici, odkar so bili od rdečih mučeni in pobiti tisoči slovenskih mož in fantov. Ob H. uri bo pri kapelici sv. maša za pokojne, nato pa kratka svečanost v njihov spomin. Po vsem tem bo na razpolago kosilo. Še to sem zvedel, da mislijo odleteti v Evropo in menda tudi v Slovenijo tri mlada dekleta: Fanika in Loni Limoni in Marija Bambič. Veliko veselja in sreče na pot! Pravijo, da Slovenska kulturna radio ura pod vodstvom in upravljanjem g. V. Kralja zajema vedno večji krog poslušalcev. V slovenske domove pošilja vsako nedeljo od ene do dveh popoldne izbrano slovensko pesem in besedo. Po smrti soustanovitelja in sotrud-nika Marjana Zoviča je teža dela padla vsa na Kralja. Da bi se temu odpomoglo, je g. Janez Korošec sklical skupaj nekaj mož na posvet. G. Kralj, ki je bil navzoč pri tem sestanku, je navzočim na kratko orisal položaj v zvezi z oddajami, stroški z uro in podobno. Po krajšem razgovoru je g. p. Klavdij Okorn predlagal, da se osnuje poseben odbor, ki bi vodil upravne posle pri uri. V ta odbor je predlagal sledeče ljudi: predsednik dr. Jože Gole, podpredsednik inž. Janez Korošec, tajnik France Rozina, bla čustvenost “Mi se imamo radi”. Kako zelo redko slišimo ali beremo dandanes te ali podobne predvsem pa mamicam, katerim drugega dela. V skalnjaku tam bornjki: inž. Miha Mejač, p. je bila proslava v prvi vrsti na- ob jezeru že odganja prvo cvet-1 Klavdij Okorn in g. Jože Dra- menjena. Priznanje zaslužijo .T in kapelico je odelo zelenje.1 gan. Navzoči, ki so bili predla- besedi po Ameriki ali po svetu vsi omenjeni člani in članice Asi, ki so to delo opravili, so ve-1 gani, so mesta sprejeli z vidika, sploh. Da, če bi vsi ljudje na Slovenske sobotne šole, pa tudi Pe^» da je narejeno. V soboto' da je treba pomagati, da se ura vetu bili kakor ti otroci sloven-1 neomenjeni; ti morda še prav ponoči je še dež doprinesel svo- za vsako ceno obdrži še v nagega otroškga vrtca in se tako1 posebno, kajti glavna stvar v .1e- Ko je v nedeljo zjutraj sonce prej. Odborova naloga je priza-•eraično Imeli radi, da, potem bi življenju je sodelovati in dopri- obsijalo naravo, se mi je zdelo, devati se, da se bo ura večala in bil resničen mir na svetu... | nesti svoj delež, četudi se zdi da bo ta dan kakor treba za zajela ves slovenski krog tega Sledila je zborna deklamacija tako majhen, v dobrobit in do- materinski praznik. I mesta in okolice. G. Kralj pa bo M. Kunčiča “Slovenskim mate-^ro voljo ostalih članov in čla- Pri Sv. Janezu so že v jutra- 2 večjim veseljem in vnemo še naprej vodil uro. Med -tem, ko pišem te-le vrstice, sem zvedel, da se je zdravje našega .župni ram Sodelovali so Anton in nic družbe. Upam, da se bodo njih urah počastili matere člani Metka Hauptman ter Tone in otroci Slovenske sobotne gole v Najsv. Imena. Po pol osmi maši Helena Nemec. Vsi so dobro; go-1 Collimvcodu, pa otroci' slbven- so jim v dvorani pripravili pro-vorili' slovensko ,in se je- zdelo, j:sUh mater in staršev po celem gram in . zajtrk. Društvo Triglav da jih veseli ge', takole m'ilce svetu tega vedno zavedali skozi pa je počastilo svoje žive in postavljati na odru. Pa ne da bi morda- bila temu vzadaj -malo tudi igralska žilica; njihovih staršev? Le tako naprej! Ivo in Marjančka Gorše sta nato zape- celo življenje in ravno s tem in mrtve matere popoldne ob dveh. z malimi jn nevidnimi deli naj- Najprej so v cerkvi pete litani-bolj osrečevali starše, svoje bliž- je Matere božje, .nato pa prosla-nje in vse, s katerimi pridejo v vo v dvorani. Program za pro-stik. To pravzaprav je bistvo hi - slavo sta pripravila ga. Dara ka obrnilo na bolje.:; Hvala Bo-guf Saj gorehjska grča se ne poda kar tako. To soboto bo pri naši župniji lep koncert, ki ga pripravlja n e u t rudljivi pevovodja in organist Ernest Majhe-i nič. Pridite vsi. Pesmi so zelo Vesti iz Slovenije Smrt v domovini Dne 26. sušca t.l. je umrl v Kozjem LUNDER Viktor, župnik v pok. in dosluženi dekan. Rodil se je 31. avg. 1888 v Vel. Poljani pri Ribnci. V mašnika je bil posvečen 1. 1912 v Mariboru. L. 1962 je praznoval zlato mašo. Rajnki je bil med drugo svetovno vojsko izseljen. Dalje časa je v tem času živel v Brusnicah pri Novem mestu. Pokopan je bil na Veliko noč popoldne. Ob asistenci 20 duhovnikov in veliko vernikov je opravil pogrebne obrede škof dr. Vekoslav Grmič. Dne 2. aprila t.l. je umrl v slovenjegraški bolnišnici JUR-HAR Leopold, župnik v Galiciji pri Celju. Rodil se je 1. 1916 v Grižah pri Celju, v mašnika pa je bil posvečen 1. 1944 v Zagrebu. Okupacija ga je doletela kot bogoslovca; tako je bogoslovje potem končal v Djakovu, odnosno v Zagrebu. Rajnki je bil med drugim navdušen esperantist. Na dan pogreba se je poslovil od njega stol. kanonik Smej, pogrebne obrede pa je opravil škof Držečnik ob navzočnosti 62 duhovnikov in velikega števila vernikov. V Ponikvi pri Žalcu je v letošnji dolgi zimi umrla 85-letna Rozalija JEZERNIK, mati šestih še živih otrok, med katerimi naj omenimo posebej duhov nika Maksimilijana, prorektorja Slo-venika v Rimu. V Trnovem v Ljubljani je pretekli mesec umrl Ivan Vodopivec, oče dr. Ivana Vodopivca, dekana teološke fakultete na papeški univerzi Urbaniana v Rimu. Pokopal ga je sin-duhovnik- Slovenska odnosno Ihrvatska salezijanska provinca Slovenski in hrvatski salezijanci so imeli doslej skupno provinco. Dne 6. aprila 1.1. pa je vrhovni predstojnik Salezijanske družbe ustanovil za hrvat-sko jezikovno področje lastno provinco-inšpektorat v Zagrebu. Drugi del prejšnjega inšpektorata se bo še nadalje imenoval inšpektorat sv. Cirila in Metoda in bo imel sedež v Ljubljani-Obsega vse slovensko jezikovno področje in diasporo na jugu jugoslovanske države. Nova hrvatska salezijanska provinca šteje ob ustanovitvi 195 članov, med katerimi je 40 duhovnikov in 8 diakonov. Nekaj Slovencev bo kljub temu Se ostalo med njimi. ‘ Požar v pristanišču Kopra V skladišču bombaža je 29-marca izbruhnil velik požar, ki se je zelo razdivjal in ogrožal druga skladišča. Na pomoč g3' silcem so prišli še gasilci iz K°' ra, Izole, Trsta in Ljubljane. 18-urnem gašenju so požar le °' mejili. Domnevajo, da je požar V°' vzročil okoli 25 milijonov dinarjev škode, uradne ocene pa pe ni. Domnevajo, da je prišlo d° požara zaradi s a m o v ž i ganj3 bombaža, kakor se je to zgod*' lo pred leti, a so takrat ogenj i3' ko j omejili in zadušili. Velik promet V prvih dveh mesecih leto® njega leta je prestopilo obmei' prehode Slovenije kar 5,109,09 potnikov, od tega 3,733,000 tujcev, kar je za 39^č, več kajF°r v istem jčasu preteklega; leta. ‘ , i Ladja “Brežice” Predstavniki Splošne plova so 26. marca prevzeli v R0*e.rh damu prvo od treh 8,000itonskil:1 ladij, ki so ji dali ime Brežice- , v AMERIŠKA DOMOVINA. Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET Nekateri so že menili, da bo-sta lep par. Drugi so zopet trdili, da ne more nikdar nič dobrega Priti od take zveze. Osobito Da- vorin in Mirkov prijatelj Štefan se nista mogla sprijazniti z misijo, da bi postala kdaj Almira ' Mirkova žena. Najbolj pa se je tej zvezi pro-tivil oče Serajnik sam. “Dokler živim jaz,” je rekel starec dostikrat, “ne pride mi Almira, židovsko dekle, za sne-ho v hišo.” A sivolasemu možu so bili dnevi že šteti. Vedno bolj in bolj je bolehal in slabel. Naposled se ga je lotila bolezen in ta ga je fudi hitro položila v grob. Z očetom Serajnikom se je podrl zadnji zid, ki je še edini, tako so mislili vsaj ljudje, branil Almiri v Mirkovo hišo. Toda temu ni bilo tako; zakaj Mirkova žena in nevesta, Mikava Zala, je še živela. Ali živela je nesrečno, tužno življenje globoko doli v Turčiji, v stolici turškega cesarstva, v glavnem mestu Carigradu. Turški poveljnik Iskender je Ml po mnogih težavah, po raznih bojih in velikih zaprekah srečno privedel Mirkovo ženo do svojega carja. Z majhiio četo, a še manjšim številom ujetnikov, brez plena in ropa, je bil došel v cesarsko mesto. Poda-riti je imel le eno lepo sužnico svojemu sultanu v dokaz in znamenje velike pokornosti. In res, sultan je bil vesel tega daru. Zala, njegova nova služabnica, je bila najlepša med vsemi. Turški car ji je odločil posebne, z zlatom in srebrom ozaljšane sobane in dvorane. Oblačiti jo je dal v najlepšo svilnato obleko, kakor so jo nosile naj bogatejše žene v velikem turškem mestu. Zala je imela Vsega dovolj. Deklice so ji stregle, strežaji doprinašali, kar je hotela. Bila je bogata in čislana. Ali pa mislite, da je bila naša Žalika v tem, bogastvu in v tej krasoti tudi srečna in vesela? Ne! Temveč Zala je bila sedaj nesrečna, kakor še nikdar ne Poprej v svojem življenju. Kakor ti umira naj lepša cvetlica, jo iz domače zemlje izruješ m presadiš v tujo, še tako rodovitno zemljo, in ti naposled celo nsahne in ovene: tako je hirala ^n venela tudi Žalika, odkar je živela kot nesrečna sužnica na krškem ter morala sleči pregosto domačo, slovensko obleko. Cele noči je pomilovalna žena kleče prejokala in premolila. S 8°lzami je močila svilnato in z blatom obšito obleko. Ni pre-*eklo dneva, ne noči, ne ure, niti Minute, da bi ne bila nesrečna Žalika mislila na svojega Mirka, 113 očeta Serajnika in na ubogo mater. Na glas je molila in go-V°rila sama s seboj, da ne bi pohabila svojega materinega je-zika. in podoba Matere božje, ki l0 je vedno nosila na prsih pri Sekk ji je bila ob enem cerkev m oltar, kamor je poklekala po ^°či in kjer je klicala na glas blaženo Marijo Devico na po-Itloč. • ^a tuga in žalost je seveda Razjedala Žaliki zdravje. Posta-la je bleda in slaba. Vidno so Pejernale njene moči. Tako je teklo leto za letom. ~kli so to tužni in žalostni časi. d vsega sveta ločena, je vzdihovala Zala vedno sama v svoji ®°bici. Edina tolažba ji je bila m molitev in pogled na sliko Matere božje, katero ji je bil ^al °če Serajnik v spomin njene Zaroke. ,, \ <, Prišlo je bilo\že sedmo leto ^aline sužnosti. A v vsem tem casu ni mogla nesrečna žena °krevati in pozabiti na svojo Vero, na svoj dom in na svojega dragega Mirka in očeta Serajnika. Ker je pa videla, da ji nik- V premislek: Bodimo resnicoljubni! dar več ne zasvetijo žarki zlate svobode, je postajala še otož-nejša in naposled je celo nevarno zbolela. A grenka kupa našega življenja ni nikdar tako polna, da bi se ji ne mogla več priliti še kapljica grenkejšega trpljenja. In tako je bilo tudi z nesrečno Zaliko. Ni še bilo dovolj, da je umiralo njeno življenje v sužnosti od dne do dne; ni še bilo dovolj, da je živela nesrečna žena zapuščena od vsega sveta, ločena od kristjanov, sredi med neverniki; to vse je še bilo premalo trpljenja za nesrečnico. Naposled so jo začeli nadlegovati zavoljo njene vere. Zahtevali so od nje, da mora javno prestopiti k turški veri. Nikdar več ne sme moliti k edino pravemu Bogu, nikdar več se priporočiti Materi božji. Tudi svetinjo, ki jo je shranjevala in čuvala kot največji zaklad na svetu, naj bi izročila neusmiljenim rokam turškim! Strašna je bila ta zapoved, a neovržna. Kdor se ustavlja sul- Nemci so svoje prve zapornike tanovemu povelju, tistega za-‘ prepeljali v Srbijo in na Hrva-iene grozovita smrt, polna muk ško in jim tam pustili svobodo ' ter so si mogli pomagati, kakor so vedeli in znali. Večina se jih (Nadaljevanje) Še danes se stresem ob spominu tragike Jožeta Burgar j g, ki so ga komunisti označili za nemčurja. Tako so govorili pripadniki komunizma, ki so bili doma in so dobili nalogo, da smrt tega poštenega človeka skušajo nekako opravičiti pred ljudmi, ki so umor odločno obsojali; na drugi strani pa sodba Nemcev, da je Burgar proti Nemcem in pristaš komunistov. Kakor vsi drugi sem moral pred to neresnico molčati tudi jaz, ker kakor hitro bi zinil o lažnivosti obdolžitev, bi se znašel pred parti zanskim krvnikom, ker bi bil takoj zatožen v goščo, da sem proti OF. Da je bil Burgar takoj ob prihodu Nemcev aretiran in zaprt, je bila sal mo zasluga komunistov, ki so s svojo denunciacijo hoteli njega ostraniti kakor mnogo drugih na Gorenjskem. Nemci so jih zaprli, vendar takrat še niso skrunili svoj rok s krvjo, kar so komunisti predvidevali, ter niso posnemali komunistov v prvih dneh svoje vlade, kakor so to napravili komunisti v 1. 1945, ko so jim prišli v roke domobranci. in groze. Žalika se je kar stresla na iivotu, ko so ji sporočili strašno zapoved. Ali bila je dobra in stanovitna kristjanka. Ni se Jrašila grozne smrti, niti bole-jih muk. Odločno je odvrnila sultanovim služabnikom, . da sretrpi rajše nasilno smrt, nego ia bi odstopila od svoje vere. Ta odločnost je razsrdila turskega carja. Tri dni ji je dal še pomisleka; potem življenje—ali smrt. S štirimi konji jo hoče dati živo raztrgati, ako ne izpolni njegove želje. Toda Žalika je bila trdna v svoji veri, neomah-Ijiva v svojih sklepih. Niti ene minute ni premišljala, kaj naj stori, temveč prvi njen sklep je bil in ostal odločilen. Pri vsem tem si je bila Zala še zmeraj svesta pregovora: Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Dostikrat je tedaj v zadnjem času premišljala, ali bi ji bilo še mogoče uiti iz sužnosti. Toda vsak poizkus se ji je zdel brez uspeha. Okna so bila trdno zamrežena. Po hodnikih in mostovžih so vedno hodile straže po dne in po noči. Na rešitev ni bilo tedaj misliti pri njej. Zatorej se je pripravljala na gotovo smrt. Iskreno je molila vsako noč in klicala v svojem ljubem materinem jeziku Marijo Devico na pomoč: Ona se je naj usmili! Reši jo naj strašne sužnosti, ali pa ji naj podeli ono stanovitnost in srčnost, da more mirno, kakor mučeniki, prenašati grozno smrt za svojo vero. V teh ponočnih molitvah jo je vselej le proti jutru prevzel trud in spanec. Obnemogla je zaspala Žalika kleče na tleh, sliko Matere božje v rokah držeč. Zlati jutranji žarki so tužno obsevali bledo lice nesrečne kristjanke, ki je edino v blagodejnem spanju našla mir in pokoj. Med tem pa so enakomerno hodile turške straže po hodnikih. Marsikateri stražnik je obstal pri sobi, kjer je molila nesrečna žena. Njen glas in ihtenje je odmevalo v tihi noči po visokem mostovžu. Radovedno so poslušali sivolasi stražniki mile prošnje ženske, toda molitve njene niso razumeli. Culi so le glasove, a njih pomen jim je bil neumeven. Le enemu izmed stražnikov so bili mili ti glasovi. Re eden izmed vseh je razumel njih globoki pomen: Srce mu je radosti vzkipelo. Samega veselja se je jel tresti na životu, začuvši te glasove. Padel je na kolena in molil tiho k svojemu krščanskemu Bogu in Materi božji. je kaj kmalu vrnila v Ljubljansko pokrajino. Ker se komunistom ni posrečilo, da bi Burgarja ubili Nemci, so ga oni ubili po svojem “ljudskem” načinu, da so ga pred umorom še mučili, ker je bil z žico zvezan in razrezan, kakor so izpovedali tisti, ki so ga našli in izkopali. Prav tako kot Umnik in Bur-kar je moral svoje življenje končati nasilno tudi Valentin Janhar iz Žej, ki je bil zastopnik Mlekarske z a d r uge Mavčiče. Taka je bila pač potreba komunistov, da odstranijo vse, kar kaj velja v javnem življenju in ni njihovo, ker sicer ne bi mogli nikakor računati, da se jim bo posrečil načrt revolucije, katero bi ljudje odklonili in sledili tistim, katerim so dosedaj zaupali v gospodarstvu in politiki. K vsemu, kar sem že povedal, prijavili Gestapu. Ta je tudi potem ljudi aretirala in odvedla v Begunje in od tod v Drago, da1 so jih postrelili kot talce ali jih kot take zavlekli kam drugam. OF je dajala navodila, kje je treba na kak način izzvati okupatorja, da bo napravil racije in seveda ne pride do kake revolucije. Balaguerja podpirajo oborožene sile in poslovni svet. Vodi umirjeno konservativno politiko. Volitev so se udeležili le desničarski in sredinski kandidati. Revolucionarna stranka Johna Boscha ni hotela na volitve, ki bodo v tem strahu ljudje bežali 80 P° nienem mnenju goljuii-v goščo k partizanom, ker bi si- ’ ^er •'e Predsednik Balaguer cer njegove moči kmalu ponehale. Ta kader OF je večinoma se- mladine in izobražencev. Ti so bili njena desna roka, ki imel tekom volivne kampanje dostop do državnih sredstev in seveda do policije. Ponovno iz- ... j . v, ... v voljeni predsednik je po volit- stojal predvsem iz študirajoče , , L rp; „jvah izjavil, da se nobenemu po- |litičnemu nasprotniku ni treba ... . Je bati preci njim in njeg0V0 vlado, obnesla pri nas, pa jo razne dru- ge OF še danes po vsem svetu uporabljajo, kot svojo najboljšo moč h komunističnim prevra-tam, ne da bi bili v stanju ugotoviti, da so prav oni skoro največja žrtev prav tistega postopka, za katerega so se prej potegovali. Na to misel je ponovno pri- Velika poraba vode vedla raziskovalce ameriškej NEW YORK, N.Y. — V ZDA kulture sorodnost med staro porabimo toliko vode v indu-kulturo Egipta in kulturami1 strijske in druge namene, da Majev, Aztekov in Inkov v A- pride dnevno na osebo 1,300 ga- meriki. Podobno kot v Egiptu, so zgradili v davni preteklosti piramide v Mehiki. Thor Heyerdahl je odplul na slično pot pred enim letom z ladjico Rah L, pa je to 55 dni kasneje moral zapustiti, ko je bil le še okoli 800 daleč od cilja. Rah II. jadra preko Atlantika v Ameriko Poplava sluhov o komunistični napadalnosti po Aziji HONG KONG. — Sem prihajajo od vseh strani novice, da povsod prihaja na dan poplava sluhov o komunistični aktivnosti. Rdeči aktivisti so oživeli na primer na osnovnih šolah v Hong Kongu pa tudi ob tajsko-malezijski meji. Kaj je na sluhih resnice, ne ve nihče. Verjetno je le res, da SAFI, Mar. — Preteklo nedeljo je zajadrala ladjica Rah II. iz tega pristanišča preko Atlantika proti Srednji Ameriki. Ladjica je izdelana iz papirusovih Prav prišleki na Gorenjsko so| snopov, kot so bile staroegip- So rdeči aktivisti dobili nalog, igiali najvažnejšo vlogo sodelo- tovske ladjice pred 4000 leti. naj širijo zaskrbljenost, strah in vanja z Nemci, pa prav ti so da-j Znani norveški raziskovalec razočaranje, kjer le morejo. V jah zopet informacije partiza- Thor Heyerdahl skuša s skupino ta namen jim mora priti prav 7 članov posadke iz vseh delov sveta prepluti v tej ladjici Atlantik in “dokazati”, da je bilo mogoče priti po tej poti starim Egipčanom v Ameriko. nom, kdo ne simpatizira z njimi in ga je treba izropati ali ubiti in prav tako, koga je treba mobilizirati v partizane, obenem uporabljajoč nekatere, ki se v položaju niso znašli ter so jim služili v dobri veri kot koristna budala. Ne smemo pozabiti tudi na svojevrstno borbo, ki so jo vodili partizani in Nemci med seboj. Le redki so bili primeri resnične borbe, v večini je bilo vse dogovorjeno, toda če so kam Nemci napravili “hajko”, tam navadno partizanov ni bilo, ali vsaj ne dosti, ker so se prej u-maknili drugam, prav tako partizani niso nikoli napadli Nemce, če so bili v močnejši četi, pač pa iz kake zasede na kakšno patrolo, da so mogli Nemci potem izvajati represalije nad nedolžnim prebivalstvom. Take zahrbtne napade so potem razglašali kot velike borbe in zmage, s katerimi so zapadne zaveznike vlekli za nos. Tako se jasno pokaže slika narodnih bojev in izdajalcev. Vsi tisti z menoj vred, ki so uživali zaupanje ljudi in bili izvoljeni na katerekoli položaje po svobodni ljudski izbiri, so bi- vsaka laž. Diplomatski krogi vedo za te pojave, pa jim zaenkrat ne pripisujejo pomena, ki bi lahko bistveno vplival na splošno razpoloženje. 1890 je gotovo prav, da nekaj sporni-nov obudim, ker se zdi, da so ne-l11 od Partizanov prikazani, kot kateri pozabili na vse, kar ^da oni * Nemci sodelujejo in so preživeli, ker jih je tujina in 1judski škodljivci, katere je za njeno blagostanje zavedlo. Vda- vsako ceno treba odstraniti ali li so se skoro v celoti materialize1 lh onemogočiti. Tako so mene, mu in jim je vse, kar so imeli'ker sem se od donaa odločil> še leta 1945 in še nekaj let potem'P0 22 letih obsodlh na Pet let za sveto svojo lastno prepriča-1 tezke -iece 8 Prisvllnim delom in nje, za katerega uveljavo so bm ^plembo premoženja. Prav za- pripravljeni doprinesti marsika-'lo ^ dala rez vsa e§a do- ko, tudi težko žrtev, brezpomembno. Danes nekateri, ker je to moderno, hodijo na izlete v kraje, za katere so se zaklinjali, da dokler bodo na oblasti te vrste ljudje, ne bodo šli. Domovina je nekaj, pa tudi prepričanje je nekaj! Ko so Nemci 1. 1941 spomladi zasedli Gorenjsko, so se kar na kaza krivde pobiti 12,000 vrnjenih domobrancev, pa dosti drugih civilnih ljudi med leti 1941 do 1945. Svobodni' svet in, zdi se, še nekateri izmed nas, ki smo se proti novemu sistemu borili, se še sedaj ne da prepričati, da je vsako govorjenje o kaki demo-jkraciji ali svobodi v Jugoslaviji enkrat pokazalT'tudT novr^obra-j ^darec resnioi v obraz’ da ^ zi, ki so prišli iz Ljubljane inl komumzmu lastna laz, da brez Primorske in kakor bi sklepal,'nje mma obst°ia: PraV radi teše nobeden na nobeno odgovor- ga nePoznanla in ^priznanja no mesto v gospodarstvu ali Po-im°ra ama"skl nar0d plačevati litiki ni bil od ljudstva izvoljen, blllJA0ne. Z£ VOjsko ne' Vsi znaki so dokazovali, da so kjC da ec v Az^-.Tam umirajo t j. . . . . , ameriški vojaki in zdi se. da bili ti ljudje načrtno od nekod . . , , ’ i • zastonj, ko ameriška domovina poslani, da so se vgnezdili v po- , . , • , i , ■ i sama v sebi tujega gada tako u- liticno upravo okupatorja, slu- j & » žeč načrtom komunizma. S svojim denuncijanstvom so . .... . dosegali dvoje: Okuoatorja so >m™\Pr,Wrti m « prositi pripravili, da je odstranil vse u- <*•? «“• moreJ° ^niti V BLAG SPOMIN OB 14. OBLETNICI, ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI SOPROG Jože Kovač Izdihnil je svojo blago dušo na binkoštno nedeljo, dne 20. maja 1956. O Bog, ki Tvojemu usmiljer.ju ni meje, sprejmi naše prošnje za dušo, ki sc je ob obletnici ločitve spominjamo. Podeli ljubemu pokojnemu večno blaženost, ki si jo namenil vsem, ki so Te ljubili na zemlji. Naj bo v družbi Tvojih svetih vekomaj, ker si dober. Ionov. Moški dobijo delo Moški dobe delo SLITTER OPERATORS Pomočniki , Mehaniki Električarji Preddelavci Stalno delo, dobra plača, široke koristi. Pokličite personalnega manager j a. SOLAR STEEL CORP. 4014 E. 116 St. 441-0222 (101) Ženske dobijo delo Gospodinjska pomočnica Iščemo zanesljivo pomočnico za splošna hišna dela. Vse avtomatične, moderne gospodinjske naprave. Po dva ali tri dni na teden. Kličite 247-4592. -(102) Female Help Wanted Help Wanted — Female To work in shipping & receiving oitice. Typing, filing and general clerical. ADVANCE PLATING CO. 1530 E. 40 St. ______________ (101) Cleaning Woman Euclid Industrial Plant, five days per week, 5 p.m. to 10 p.m. Must understand English. Apply in person at ZATKO METAL PRODUCTS 20851 St. Clair Ave., Euclid, O. GOO) MALI OGLAS' Naprodaj Naprodaj je hiša v gradnji s 4 kompletnimi ločenimi stano-vanji, garažami in vrtom v Ljubljani za Rožnikom. V isti zgradbi je možno uporabiti prostore v vzgojno-varstvene namene. No-slov lastnika v oglasnem oddelku Ameriške domovine”. (102) Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoča sppi-oga Počij od hudih, težkih let, preblago, dobro to srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. JOSEPHINE Cleveland, Ohio 20. maja 1970. V blag spomin na moje ljube starše Ob osmi obletnici odkar je v Gospodu preminul moj predragi, dobri oče Andrew Kocjan in ob četrti obletnici odkar je izdihnila svojo plemenito dušo moja preljuba mama Mary Kocjan. By Owner * or sale, St. Lawrence Parish, 6 rooms for 1 family, all newly decorated and repaired. Large kitchen, carpeting, 1% baths. Call after 5 p.m. 341-6916. GOG) Ženitna ponudba Osamljena upokojenka s svojo hišo, želi spoznati rojaka od 55 do 65 let starosti v svrho ženitbe. Mora ljubiti mirno življenje in naravo. Pišite na: Isolda Čas, Koroška cesta 1, Dravograd — Jugoslavija. (99) Da se uredi zapuščina Naprodaj 8-sobna hiša, 4 zgoraj, 4 spodaj, se lahko rabi za eno ali dve družini, aluminijasta, obloga, furnez, garaža, poslopje za orodje, letna kuhinja, zaprta veranda spredaj, opremljena ali brez. Nahaja se na E. 49 in Luther Ave. Lastnik sam prodaja. Kličite 391-2846 ali 944-4814. (101) smiljeno trpi v svoji sredi, čemur mora vsak resni človek gledne, agilne in odločne proti- preko svobodnega ameriškega neba. Jože Dolenc komuniste; drugič pa so s tem prebivalstvo spravili v strah, da je bilo dostopno vabam za parti- _ 0 T~ zane ali za sodelovanje z njimi. UiHAguer spel izvoljen Oboji: Nemci kakor komunisti SANTO DOMINGO, Dom. so dobro .vedeli, da kdor ima reP- —• Prt predsedniških volit-vsaj delno narodno zavest, ne vhb v nedeljo je zmagal z abso-more biti ne nacist in ne komu- lutho večino nad svojimi 4,tek-nist. j meči sedanji predsednik repub- Organiiziranje O s v o b ediineJ- Balaguer. Dobil je 608,000 fronte je dostikrat služilo, da so S^sov, od skupno okoli 1,112,000 ljudi, ki so bili na ustanovnem oddanih. Tako mu je zajamčena sestanku, pa jim niso bili všeč,' nova 4-letna -poslovna doba,- če Andrew Kocjan t 16. maja 1962 Naprodaj hiša za dve družini, 4-4, prijazno. Polna klet. na 1057 E. 72 St. Kličite 391-8912 po 5. uri zv. ___________________________GOO) V najem Oddamo 5 sob spodaj in 5 sob zgoraj, plinski furnezi, garaže, na lepem prostoru, na novo de-korirano. Na 7714 Cornelia Ave. 391-8325 —’(101) 9 w Mary Kocjan t 6. junija 1966 Tam v zbprih nebeških prepevajta slavo mi v sveti ljubezni smo z Vama vsak čas, kjer Stvarnik je Vajno neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodita še nas. Žalujoči: sin RAYMOND Cleveland, O. 20. maja 1970. Stanovanje išče Zaposlena Slovenka, mirna in poštena, išče 3-4 sobno neopremljeno stanovanje v bližini Sv. Vida. Po možnosti z garažo. Kličite EX 1-2419 po 4.30 popoldne, (18,20,22 maj) V najem se odda pet vse na novo preno-jVljeno čistih sob, zgoraj, mirnim j ljudem brez otrok ali živali, na : 1141 E. 167 St. 486-3518. i (100) AMERIŠKA DOMOVINA, Božič, p.a ti .bom napravil ja- se je sam prestrašil... slice ... sam jih bom napravil, ’ T,eŽke1 in.ilene 50 k*16 njegove Lojze je trudoma vzdignil glavo, nastavil je roke v perišče in se je zasmejal kakor nekoč, tiho, sunkoma; nato je bil spet resen njegov bolni, zgodaj ostareli obraz. Deset let mu je bilo, njegovo telo pa je bilo drobno in slabotno, kakor telo petletnega otroka, in se je izgubilo pod odejo; čelo je bilo še bolj izbočeno; viselo je ogromno nad drobnim, splahnelim obrazom, nad globokimi, svetlimi očmi. Položil je darila na odejo in misli; vlačile so se kakor megle preko ravni, tako nejasne, brezoblične. “Glej ga, kako se je bil razšo-piril nad menoj! Kdo?... Kaj mi more? Kaj se me more do-tekniti? Poizkusi naj!” Pil je; zavijal se je še globlje v suknjo, v ovratnik. Mrzel zimski veter je vzdigal na ulicah zrahljani sneg in ga je zagnal v izbo, kadar so se odprle duri. Zadnji šolski dan je bil pred Božičem; od jutra že je ležal siv (ni pokusil ne rožičev, ne fig, ne somrak nad vasjo, mračilo se je bonbonov, zgodaj popoldne, sneg je nale- “Ata!” taval, droban in mrzel, zmerom gosteje iz nizkega neba in se je vzdigal v oblakih z ulic in streh, kadar je bušil veter. Kmalu je pozabil Kačur na Ferjana in začutil v srcu znova in z večjo silo tisto tiho grozo, ki se ga je oklepala ob poslednjem času kakor z železnimi rokami. Izpil je hitro, zapel si je suknjo in je hitel domov. “Za koga pa kuhaš ta čaj?” je prašal ženo. Ni se ozrla nanj. “Kako pa, da že prihajaš nocoj?” Kačur je pljunil na tla in je stopil v drugo izbo. V temi, na nizki, siromašni postelji, je ležal Lojze in je sopel težko, počasi. Kačur je prižgal luč; otrok je počasi okrenil velike, vodene, čudno svetle oči in je iztegnil tanke roke proti očetu. “Kaj ste mi prinesli, ata?” Kačur je privlekel iz suknje rožičev, fig in bonbonov. “Na, Lojze. Nastavi roke!” CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 125th & State St. 5% rm. brk., 3 bdrms., baths, full bsmt., air cond., 1% car gar fenced lot. Nr. everything. $24,000. PU 5-8860 ______________________________ 08) CRETE Beaut, brk. ranch, att. 2 car gar ]ge. wooded lot, fenced play yard, full pan. bsmt., w-firepl., bar and pool tbl., auto, dishwasher, D/z ba., 3 or 4 bdrms. $37,000. Owner. 748-8051 (98) 5 rm. mod. brk. bung. By Owner. Vic. North & Central. Air cond. finished bsmt. New 2 car gar. Hi 20’s. TU 9-0558 (99) LOGAN SQ. — BY OWNER 5 rms., 2 bdrms., co-op., air cond., cptg., refg., stv. Must sell illness forces sale. Ideal for older couple. Best offer, assess. $79 772-1478 f ■■ i (100) HANOVER PARK Assume $15,500 VA with 5V4% mort. 3 bdrm. split foyer rec. rm., 2 car gar., 14x20 open porch, 1 blk. from schools & shpg. Full price $24,500. 289-2081 (99) BY OWNER 7 rm. brk., 3 bdrms., 1V2 baths, full bsmt., gas ht., 2 car gar. Nr. everything 5400 W. 1500 N. $25,900. Call owner 637-7716 _________________________(99) MEDINAH — BY OWNER 3 bdrm. ranch, brick & alum, siding. Dining and liv. rm. w-frplc., Ige kit. 1% baths, 22x23 fam rm., 2VŽ car gar. A-l cond. 3A acre lot. Mid. 40’s. 529-8681 _______________________^_________(99) CARY — Trout Valley. New home with view of river. 4 bdrm., 2 story Colo., 2Vz baths, full bsmt., Ige. pan. cond., selfcin oven, cust. oak cabs., fam. rm. w-firepl., 2 car gar., air full acre lot. 312-658-4541 or 815-338-2377 Also many acre home sites avail. Some on rvr. 5% dn. 95 mo. to pay. (99) Kačur se je sklonil nizko k njemu. “Ata, prav do ust... da ne bodo slišali mama!” Kačur se je sklonil do njegovih ust in je čutil v lice vročo sapo. “Ata!” je šepetal Lojze težko sopeč. “Povejte, če je res! Ali bom res moral umreti?” Kačurja je izpreletel mraz po vsem telesu in mu je segel do srca. Zavil je Lojzeta v odejo, vzel ga je v naročje in ga je pritisnil k sebi. “Kdo je tako rekel, Lojze?” “Mama so rekli!” je šepetal otrok in ga je objel z rokama okoli vratu. “Ali bom res umrl, ata?” “Ne boš umrl! Jaz ne pustim!” Ni tolažil samo otroka — upiral se je sam tisti mrzli grozi, ki mu je oklepala srce, kadar je pogledal na sinovo drobno, zgrbljeno, splahnelo telesce, na njegov sivi, ostareli obraz in je srečal plahi, mrtvi pogled njegovih motnih oči. Hodil je z njim po izbi in ga je zibal v naročju. “Zakaj pa misliš na take hude besede, Lojze? Ne poslušaj jih, in če si jih slišal, pozabi nanje! Kako bi mogel umreti, Lojze, ko te imam rad? Zdaj bo že kmalu Šel je nekoč mlad fant, napotil se je v svet z lahkim korakom in njegovo srce je bilo polno upanja. Pa ni bilo samo upanja polno, neizmerna ljubezen, vse-obsežna, je bila v njem. Šel je in je ponudil od svojega bogastva, od svoje ljubezni ljudem. “Glejte, razbojnika, ponuja nam ljubezen — kamenjajte ga!” Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj kamenje in blato, dokler se ni zgrudil... In ko je vstal, je šel dalje, čez hribe, in je ponudil ljudem od svojega bogastva, od svoje ljubezni. “Glejte, razbojnika, ponuja nam CHICAGO, ILL. MALE HELP lepe jaslice!” “Samo zame?” “Samo zate, Lojze! Tja ti jih bom postavil, v kot, k postelji! In ti boš dajal nanje rozine iz potice, da jih bodo ponoči pastirji nosili Jezusu!” “Tudi lani sem jih dajal, pa jih je pojedel Tone, ko sem spal!” “Letos jih ne bo; jaz bom' sedel ob postelji vso noč in bom gledal, da se ne bo kaj zgodilo! In če se boš zbudil in ne b o š mogel zaspati, se bova pogovarjala ...” “Tudi o mestu se bova pogovarjala, ata .. . tudi jaz bi šef rad v mesto, kakor Tone .. .” Njegove oči so gledale svetlo, globoko, kakor v neznano čudo, v daljno lepoto, ki ni dana vsakemu, da jo ugleda. Tudi ti pojdeš v mesto, Lojze, in boš velik gospod ... in ti me boš imel rad, kadar boš gosposki, ne boš se me ogibal, ne I Preclsednik Harry Blatnik, blagajnik boš tako jezno gledal n*™ (John Taucher, finančni tajnik Stan- kakor Tone... iFortuna, dopisovalni tajnik Mickey “Zmerom vas bom imel rad, Dancull, 13390 Settlement Acres ata!” Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: (Albert Marn, Anton Zak, Joseph Položil ga je na posteljo, spra- Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec. vil mu je roke pod odejo in ga je SLOVENSKI NARODNI DOM odel do vratu. na ST. CLAIR AVE. “Zdaj zaspi, Lojze! Nič ne Predsed. Tony Zak, podpredsed vv^ioi; u, ju -v -v ... John Centa, taj. Frank Bavec, blag. misli hudih misli, me ne sanjaj. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; Zbudil se boš zjutraj in bosi Nadzorni odbor 5 članov, Frances zdrav in se bova igrala kakor (Tavčar predsednica, Gospodarski 'odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi klub slovenskih upokojen- „ , CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpred- ljubezen - kamenjajte ga!” Upokojenski klubi Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj kamenje in blato, dokler se ni zgrudil... Takrat pa se je zgodilo čudo: pest blata je padla v njegovo srce in blato se je razlivalo zmerom više in je zalilo srce do vrha. Težko je bilo, tako da njegovi koraki niso bili več tako prožni in lahki kakor poprej; hrbet mu je klonil, glava se mu je povesila. In zgodilo se je drugo čudo; od tistega trenutka, ko je bilo padlo blato v njegovo srce, ni hrepenel več v višavo, ne v daljavo. (Dalje prihodnjič) SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falez, starosta Janez Varšek, tajnica in sednilm TnVm rvri t „ * P u- blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. sedmka John Gerl in Joseph me fil St nwianH n 44ins nnrplnik okabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Leo Poljšak, John Troha. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Aecher Ave. Imenik raznih društev Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edwin Grosel, pod- prej!” Lojze ga je pogledal s prestrašenimi očmi. “Kaj greste stran, ata? Ne hodite stran... ne nocoj!” Čuden strah je bil v njegovem stokajočem glasu; izvil je roke izpod odeje in jih je iztegnil proti očetu. torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. . .JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Nikamor ne pojdem, Lojze; Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-zmerom bom blizu tebe in tej7419; zapisnikar Edward Leskovec bom slišal... Ti pa spi; lepo nadzorni odbor: Frank Kozlevcar> spravi roke pod odejo, da te ne ;;a ] 5970 prvi ponedeljek vsak bo zeblo, zatisni oči in misli na drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. Božič in na Veliko noč in boš Idec ’ v American Yugoslav Centru darski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378. zaspal!” Lojze je zatisnil oči napol in je gledal na očeta izza košatih trepalnic... na Recher Ave., ob 8. uri zvečer,-|KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Kačur je stopil v drugo izbo | Steffie Koncilja, 15611 Saranac in je zaprl natihoma duri. 5d' pL 1-187®: blagainil< Anton . v , Yerak; zapisnikarica Frances Klun. Kdo je bil tukaj. je vprašal Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie šepetaj e. Škabar, Frances Julylia. Kuharica “Kdo da bi bil? Nikogar ni Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; BUnt” Id Angela Barkovic, teta. Pevovodja ^ ^ 'ena z rez' Frank Rupert. Muzikant John Grab- kim, osornim glasom. “Ne tako naglas! Otrok bo zaspal! — J?z pa sem slišal, da so se bila odprla duri in da je stopil nekdo v izbo in da si govorila njim in da je šel... Kdo je bil? Moški koraki so bili...” SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Milile Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml. in Charles Hočevar. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBIJRGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence. Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seja vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popol dne, v naslednih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80 cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: EN 1-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar, Barbara Babnik, Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. nar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. AUTOMATIC SCREW MACHINE SET UP OPERATORS ACME GRIDLEY, BROWN & SHARP Fully paid benefits. Pension. Paid holidays and vacation. Uniforms. Insurance. Excellent working conditions. Steady employment and good pays. Second shift CALL OR APPLY The Hansen M f g. Co. 4031 W. 150th St. Cleveland, Ohio 252-3880 Equal Opportunity Employer (101) Male & FEMALE HELP Reliable Houseman & Maids Needed for full time. Days. Must have own transportation. Apply at Holiday Hillside Inn, anytime during the day. 544-9300. Mrs. Phillips. I (100) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — BY OWNER Full equipped, well est. Real moneymaker. Heavy traffic area. Selling due to illness. Call 733-9071 5 a.m. 4 p.m. (99) Tool and die shop for sale by owner. Small compl. Call 766-5132 hr. 8-6. Wood Dale. (99) DIREKTORLT SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik 7 -v . (Stanley Pockar, 732-8662; blagaj- ni zaničevanjem, William Frank; zapisnikarica S studom v nasmehu mu je po-(Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis gledala v obraz in je oponašala Saj°vic' John Hrovat> Johr> Evatz, njegov šepetajoči glaS, Res? Moški koraki da so jDirektorij: S. J. Kasunic, Al Pestot- bili? Glej! Kako si uganil' čud- nik’ Joe F' Petric’ Jr’ Ray p^adac (Upravnik (Poslovodja): Charles no, da se poznaš moške korake! Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: “Kdo je bil?” j Joseph Petric, Sr. Seje se vrše vsako “Kaj zdaj že nobeden več ne lretjo sredo v ™ese™> začctf ob sme v hišo? Pusti me na miru!” Recher Ave., Euclid, Ohio. Globoko sovraštvo je pogle-1 --------- dalo iz njenih oči; srečalo se je z njegovim sovraštvom, lica so j Predsednik Edwin. Grosel, pod-jima bledela — žival se je ozrla Predsednik John Habat, blagajnik \r ■JCral Vr, u • • U i Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek v žival En sam hip je bil, |tajnik A1 ^ tei. 68l-6650, gospo- omahmla sta obadva. Kačur se je vrnil v izbo k sinu. Luč je bila privita in je svetila zaspano. Stopil je k postelji in se je sklonil. Lojze je dihal težko, tiho, v dolgih presledkih; izza pol zatisnjenih trepalnic so gledale bele oči; čelo je bilo potno in tudi na rokah je bil mrzel pot. Po prstih je šel po izbi, odvil je luč še niže, postavil je stol poleg postelje in je sedel. “Saj to ne more hiti! Tako neusmiljen ni Bog, da bi mi vzel še to!” V polumraku je videl pod sabo drobni, sivi prezgodaj ostareli obraz in zdelo se mu je, da je zapisana tam povest njegovega življenja in tega življenja topo, ostudno trpljenje ... V čudni tišini, v polumraku, v zadehlem vzduhu so vstajali v njegovem nemirnem, v grozi vzdramljenem srcu spomini jasneje in razločneje nego kdaj poprej; videl se je v ogledalu in GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Angela Magovec, taj Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucber, nadzornice: Anna Krese vic, Angela Magovec in Josephine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vid' mar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKA PRISTAA A Predsednik: Milan Dolinar; Prvi podpredsednik: Stanislav Vrhovec, Drugi podpredsednik: Felix Breznikar; Tajnik: Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel 486-7033 Blagajničarka: ga Berta Lobe. Odborniki: Frank Cenkar, Miro Erdani, Andrej Kozjek, Elmer Kuhar, Edward Ljubi, Frank Lovšin, Filip Oreh, Stane Frisian, Lojze Petelin, Janez Skubic, Edi Veider, Milan Zajec, Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar, Razsodišče: John Kovačič, Mate Resman, John. Oster, Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart. • KAŽIPOT, TODA KAM? — Ljudje pravijo o hrastu na neki jarmi v South Wayne, Wis., da je služil nekdaj Indijancem za kažipot. Nihče pa ne več, za kam. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed.: John Ažman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av». Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik -loško Yerkič; II. podpredsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joško Jerkič, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar. Josephine Porok. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO »RD. ŠTVO T.OŽK4 noLTNV* častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. ŠTAJERSKI KLUB Predsed. Ivan Novak, podpredsed. Stanko Kodrin, taj. Anica Gjerek, 1264 E. 59 St., 432-2981 blag. Mirko Antloga, odbor. Karl Fais, Martin Valenčak, Slavica Turjanski, Slavko Zagmajster, Lojze Burjes, Janez Goričan; nadzor. Ivan Vinkler, Karl Gumzej in Jože Zelenik; razsod. Pavel Sirnik, Lojzka Feguš; gospodar Avgust Gselman, gosp. pom. Avgust Šepetave, dopis. dr. Jožo Felicijan, kuh. Lojzka Feguš in Avgust Gzelman. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J-Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi: Jožiča Dolenc, Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leben in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo* devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Jože Košir, podpred. Louie Lobe, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik John Ambrožič, odborniki: Josie Kamin, John Vidmar, John Štempihar, Peter Jančar, Ciril Selan, pregledniki: Miro Odar, George Švajger. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petric, blagajnica Mrs. Mary F-anian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sV. Lovrenca v Newburghu. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St, Cleveland, O. 44103; Janez Arko, blagajnik, 1835 W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois 60608; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St., Ridgewood, N.Y. 11227; in Serge* Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Loj' ze Ferlinc, 915 E. 73 St, tel. 431* 8447; blagajnik Rudi Kristavčnik; gospodar Jože Zelenik; odborniki' John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka Kristavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsed. Frank Beck, tel. IV 6-5170, podpredsed. John Truden, taj-Frank Zorman, zapis. Ed Pečnik, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Avenue. BELOKRANJSKI KLUB Predsed. Matija Hočevar, pod-predsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olg3 Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod-Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in Johb Dejak. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franca Tominc, Marija Rihtar. BALINCARSKI KLUB Predsed. Tony Novak, 1. podpredsed. Mark Vesel, 2. podpredsed. Frank Grk, taj. Joseph Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland, 10, Ohio 481-3794, blag. Joseph Ferra, zapis. Mary Božič, nadzor. L. Petrač, J. Habat in A. Božič, ref. L-Barbish, kuharice Johana Perko, Albina Mršnik in Rose Žavbe. poročevalca Mary Božič in. Joseph Ferra, vratar Duš, natakarice Rose Čebul in Rose Ribar. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.