PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI - Štev. 30 (1421) TRST nedelja 19. februarja 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir Včeraj je maršal Tito v Užfcu poudaril: | težak gospodarski položaj V ITALIJI Nismo v nobenem bloku 2,500000 brezi)oseliiih _y . * Ce jutri Zapad ne bi hotel več trgovati z nami, bi se rajši odpovedali pravočasni izvršitvi dela petletnega načrta nego da bi se odpovedali našim doslednim načelom o neodvisnosti Senat odobril sporazum s FLRJ glede ital. imovine in trgovinski sporazum s SZ • Delavstvo odklanja izkrcavanje ameriškega orožja Beograd, is. (Tanjug) — aršal Tito je danes potrdil, prosili za po-ri>-a^ ^rosBt smo jih v Arne-kat*' ravno prl bankah, na tMSre So se oni sami obrnili, a °d katerih niso dobili ni-y ^2vzemši Poljsko), ker Bost V* bo^°i da bi ta posojila tijj.3 a lle*zterljiva. Mi smo jih v^P--qsili, toda kar smo Idj je že od preteklega vsega6tešeno, ker nismo prejeli UisijjJ Od Mednarodne banke Se , prejeli ničesar, ker Se eVa vleče na dolgo in biro aRl delajo težkoče. Inform-soj.. strjuje, da dobivamo po-IV' a’ ameriška reakcija, ki to,a ba isto struno Informbi-jj Ja> Pravi, da ne bi smeli teh ^f.!°jil dovoliti, ker bi bila ju- 1 Zgubljena, v kolikor, kakor ’riuje Informbiro, smo mi potiska država. Z eno besedo aiormbiro in ti ameriški reakcionarji spodkopavajo našo atavbo in vsak dan pišejo, da dobivamo posojila in da smo ^Prosili druga. Vendar pa ni- smo v zadnjem času vprašali ničesar, pač pa smo izjavili, da bi nam morali dati, kar so nam obljubili. Pričakujemo, da bodo držali svoje obljube, da se prepričamo, ali so njihovi nameni resni, ali pa gre samo za propagando. To pa zaradi tega, ker smatramo, da je to posojilo koristno tudi njim in ker ne bomo dovolili, da bi mednarodna reakcija z zatrjevanjem da samo prosimo za posojila, dala orožje v roke Informbiroja, ki nato zatrjuje, da se mi stalno obračamo na ameriške kapitaliste s prošnjami za dolarje. Hotel bi vam reči eno stvar. No smemo se opirati na nikogar na svetu razen na naše lastne sile. Mi trgujemo na podlagi enakopravnih odnosov, ne bomo nikoli sprejeli, da bi trgovali z našimi načeli. Smo socialistična država, smo komunisti, gradimo socialistično državo, socializem. In v tem ne bomo popustili ter iie 'bomo dali. nobene koncesije tudi v naši zunanji politiki. Naša zunanja politika mora biti v skladu s socialističnimi načeli, z našimi komunističnimi načeli. Mi vodimo od vsega začetka dosledno in nebdvisno zunanjo politiko. Vprašanja zunanje politike niso vprašanja kratkega razdobja. To so za nas zgodovinska vprašanja ker se tičejo socialistične države v polnem revolucionarnem poletu, y poletu ustvarjanja nove družbe in boljše bodočnosti. Voditelji take države ne morejo prodati svojih načel za noben stroj in za nobeno ceno. Kdor ostaja stalno na dosledni načelni liniji, bo prej ali slej bogato poplačan. Vsako dejanje, s katerim bi ml zavzeli drugačno stališče, se bi strašno maščevalo. To morajo vedeti vsi tisti v tujini, ki bi lahko mislili, da bomo podlegli zaradi teh tež-lcoč in da bodo prešli v njihov tabor. Poudarjamo in ponavljamo, da ne mislimo preiti v noben drugi tabor. Nismo v nobenem taboru, nismo v nobenem bloku. Smo socialistična država, ki. gradi socializem z visoko zavestjo naših narodov, z zavestjo svoje zmožnosti. Hotel bi poudariti še eno stvar. Lahko vam rečem — vam in vsem — če jutri ne bi hotel Zapad trgovati z nami, ali bi raz- Ameriški rudarji odločno nadaljujejo borbo )l a v k a se je še bolj razširila n^SHlNGTON, 18. - Ogrom-ki,v«iina ameriških rudarjev, ofljjji&em tednov stavkajo, je nadaljevati stavko že vdrugič stij0 dtoivu Lewisa, naj opu-tla dSv°Jo borbo in se vrnejo CLewis ie . • s s( 1 rudarje, naj prenehajo jej0 toda rudarji nadalju-\Vj, Sv°io borbo preti v°lji Keki se je uklonil ukazu sodišča. Rudarji na- 2v, stavko, n^j alo nadaljevati lt0v C Pogodbe z lastniki rudni- ne bod°. podpisane de- se je stavk«' še razši-SO začeli stavkati tudi redne zveze rudarjev. ;i rudarji nadzorujejo 'udnike, da preprečijo :om prihod na delo. i javljajo, da bodo 27. začeli stavkati tudi 'h, ki odklanjajo raz-'de v sporu z deleda-lV'ka bo zajela okrog slezničarjev. me v Avstriji ja tujsko legito hior[ ^Ec, 18. Številni pri-strijj • °*tazujejo, da so v Av-?|l uosebno še na Stajer-vačjj0“ avdni tuji agenti, ki no-3o. y domačine za tujsko legi-35-letn ^mdbergu so aretirali ®ga Madžara Julija Hor . . ' "‘“Uficliu uui I ^ nameraval škem lavca 2a dela Prekopu. najeti pri Sue- * URI narašča BEo7"Ha nroizvodnla i'anska rudD’ J8' ~ Jugoslo-ansko w 3 Proizvodnja je 0 Prekoračila povojno in predvojno rudarsko proizvodnjo. Največji uspeh je zaznamovala produkcija nafte, ki je bila za 135 odst. večja od one v letu 1948. Povečala se je tudi proizvodnja neželeznih kovin Ta je bila za 22 odst. večja od one v letu 1948. Premoga so lani izkopali 16 odst. več kot v letu 1948. Letos predvidevajo, da bodo v primeri z lanskim letom izkopali 12 odst. več premoga. Proizvodnja neželeznih kovin se bo povišala za 12 o s ., nafte pa za 126 odst. bil že sklenjene dogovore, če bi izvajal pritisk na nas, bi se mi rajši odpovedali pravočasni izvršitvi dela petletnega načrta, nego da bi se odpovedali našim doslednim načelom. Nato je maršal Tito pozvali volivce, naj na prihodnjih vo-Jitvah izvolijo močne ljudi, ki ne bodo zgubili živcev, ki se ne bodo ustavili pred nobeno oviro, poudaril je tudi, da so v Ljudski fronti združeni vsi tisti, ki želijo slediti ljudskemu programu, programu graditve socializma. Ce kdo torej želi izvesti kak program — je to program Ljudske fronte. In Če kdo želi izvesti drug program, izven Ljudske fronte, ni to socialistični program, pač pa sovražen socializmu, in razu- me se, da bi ga kot takega ne prepustil k volitvam. V naši državi ne moreta obstajati dva programa, pač samo en program, program Ljudske fronte, program graditve socializma. Gremo na volitve kot enotna fronta narodov Jugoslavije. Ker vsebuje ta fronta 95% državljanov naše države, ki imajo volivno pravico, bodo to najbolj demokratične volitve, ki ai jih je mogoče zamisliti, in naši volivci bodo izvolili ljudi, o katerih so se prepričali, da bodo najbolje delali, ki so preizkušeni in ki so pripravljeni zastaviti vse svoje sile pri delu in če je potrebno dati tudi življenje za to, kar bomo, ustvarili, za novo socialistično družbo. RIM, 18. — Zadnji sklepi za reorganizacijo evropskega gospodarskega sodelovanja glede sprostitve trgovine med državami Marshallovega. načrta so povzročili težke gospodarske motnje v Italiji. Na včerajšnji seji je bila italijanska dada prisiljena preučiti novo nastali položaj in poveriti trem ministrom nalogo, da najdejo možnost »finansiranja drzavne industrije ki ji grozi resna škoda«. Italijanska javnost je imela včeraj priliko spoznati težkoče, ob katere zadeva narodno gospodarstvo, po dolgih komentarjih, ki jih je uradna agencija «ANSA» objavila po sestanku ministra industrije Togni-ja s predstavniki velikih industrijskih podjetij. Alberto Pirelli, predstavnik največjega italijan. skega trusta za kavčuk je na sestanku izjavil, da ((odločitev o sprostitvi trgov zahodne Evropa postavlja italijansko gospodarstvo v podrejeni položaj v odnosu do drugih držav«. , Predsednik velike družbe «FIAT» Valetta je zahteval, »naj se dovolijo narodni industriji vse olajšave, da se ji omogoči, da se predstavi na svetovnih trgih«. Vsi drugi veliki industrijci so podpirali ta predlog in s svoje strani je predsednik Združenja industrij, cev Costa zahteval od vlade nujno rešitev vprašanj, kakor subvencijo podjetjem, ki izkazujejo primanjkljaj in podpore za uspešno konkurenco inozemskim artiklom. Gospodarski list «24 ore« komentira ta sestanek in piše, da «gospodarski položaj v Italiji kaže znake upadanja in neravnotežja«. ((Gospodarski položaj Italije, piše J.ist, je zelo kočljiv in sedanja depresija, če se ne podvzamejo nujni ukrepi, zelo Volivni proglas Osvobodilne fronte Slovenije in sicer: 30 poslancev v Svet narodov in 35 v Zvezni svet Nosilec kandidatne liste O F za Svet narodov je Edvard Kardelj LJUBLJANA, 18. — Za volitve, ki se bodo. vršile letos 26. marca v FLRJ drugič po osvoboditvi v Zvezno skupščino, je izdala Osvobodilna fronta Slovenije volivni proglas pod geslom: «Vsi na volitve z.a srečo in blaginjo naših narodov, za boljšo bodočnost naše slovenske republike«. V tem proglasu je med drugim rečeno, da bo v LR Sloveniji 897.114 volivcev izvolilo 65 zastopnikov in sicer 30 ljudskih poslancev v Svet narodov in 35 poslancev v Zvezni svet. Proglas se osla-nja na volivni proglas, ki ga je izdal Izvršilni odbor Ljudske fronte Jugoslavije in poziva vse državljane in državljanke, da se teh volitev udeleže in da dajo svoj glas za njene kandidate ter da z gotovostjo pričakuje, da se bodo delovne množice Slovenije zavestno in v celoti temu pozivu odzvale. Nato se v proglasu omenja osvoboditev, velikega .dela slovenske Primorske ln poudarja: «Po krivdi zapadnih imperialistov in vodstva Sovjetske zveze so še ostali na Koroškem in v Italiji desettisoči Slovencev izven naših meja. Osvobodilna fronta se je in se bo ob pomoči vseh bratskih narodov borila za njihovo osvoboditev in proti narodnostnemu zatiranju, ki ga doživljajo pod sedanjimi avstrijskimi in italijanskimi režimi«. Uspehi zadnjih štirih let Proglas našteva nato uspehe preteklih štirih let, t. j. v dobi delovanja prve skupščine v osvobojeni Jugoslaviji. V velikem gospodarskem boju za dosego teh uspehov se je odlikovalo v Sloveniji 34.730 udarnikov in racionalizatorjev, konec tretjega leta petletke je v Sloveniji izvršilo celotni petletni plan 164 delavcev in delavk. Zrastli so in rastejo še vedno novi veliki tovarniški kombinati, posamezne tovarne, hidro- centrale, termocentrale, daljnovodi, prometna sredstva, gozdno industrijska gospodarstva, državna posestva, obdelovalne zadruge, velika skladišča za promet z blagom itd. Litostroj, Strnišče, Jesenice, Mariborski otok, Vuzenica, hidrocentrale Medvode, Moste in Savica, Velenje, nove tekstilne, usnjarske, kemične in prehrambene tovarne in tovarne gradbenega materiala, znatne razširitve in izboljšave mnogih tovarn vseh industrijskih panog — vse to je ponos slovenskega delovnega ljudstva in dokaz njegove trdne volje samostojno urediti gospodarstvo sVoje domovine. Slovenija zajema danes v območje industrije že nad 55 odst. vsega prebivalstva. Razširjene in novo. ustanovljene so znanstvene in kulturne institucije v 42 novih znanstvenih institucijah in visokih šolah, v 59 novih srednjih in nižjih strokovnih šolah, v 220 novih sedemletkah in gimnazijah, se vzgaja rod bodočih nosilcev državne, gospodarske in družoene ureditve. Novoustanovljene umetnostne akademije in nižje šole ter skrb ljudske oblasti za nadarjene umetnike, zagotavljajo umetnosti svoboden razvoj. Organi ljudske oblasti, partije in frontnih organizacij, ljudska prosveta in Proces proti Grazianiju se ho nadalieva! 23. l. m. RIM, 18. — Proces proti vojnemu zločincu Grazianiju, bivšemu vojnemu ministru repub.. likinske vlade, se bo ponovno začel 23. t. m. pred vojaškim sodiščem v Rimu. Zaradi velikega števila prit bo proces verjetno trajal tri mesece. BEOGRAD, 18. — V Beogradu so odprli novo kliniko za ustne, nosne in ušesne bolezni. sindikati so y preteklih letih vložili mnogo truda za splošno izobrazbo delovnih množic. Številna nova prosvetna in izobraževalna društva, knjižnice, pevski zbori in orkestri, dramatske in plesne skupine, tečaji, ljudske univerze, yečerne šole — vse to priča o uspehih. Prav tako so se znatno okrepile fiz-kulturne organizacije in dosegle v zadnjem času pomembne uspehe tudj y inozemstvu. Bodoče naloge Med bodočimi nalogami navaja proglas: uspešno izpolnitev prvega petletnega plana za nadaljnjo okrepitev industrije in vsestranski razvoj vseh virov surovin in energije, za čim širše izkoriščanje prirodnih bogastev, za boljši razvoj obrtništva, za utrditev delovne discipline in ustalitev delovne sile, za povečanje mehanizacije in za krepitev vseh oblik kmetijskega Zadružništva za čuvanje in pravilno izkoriščanje gozdov in hitrejše pogozdovanje goličav, za boljše preskrbovanje samostojnih kmečkih gospodarstev s poljskim orodjem in umetnim gnojilom. Med nadaljnjimi nalogami poudarja proglas krepitev socialističnega kmetijstva, močnejši razvoj ljudske prosvetne kulture, obilnejšo pomoč znanosti, zboljšanje zdravstvene službe in službe socialnega zavarovanja, in njegovo postopno razširitev na vse delovne, ljudi. Dalje: razvoj in krepitev socialistične demokracije, krepitev ljudskih odborov i’n vloge delavskih sindikatov in delavskih svetov pri upravljanju gospodarstva. In končno: sodelovanje Jugoslavije z vsemi državami na svetu na temelju enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja'ter suverenosti, budno varovanje politične in gospodarske neodvisnosti proti vsakemu poskusu tujega vmešavanja v notranje zadeve in vsilje- vanja tuje volje, okrepitev obrambne moči države z dviganjem borbene sposobnosti in moči ljudske Jugoslovanske armade. Poziv poudarja na kraju, da mora biti rezultat volitev 26. marca 1950 nedvoumen dokaz vsemu svetu, dp je neomajna volja slovenskega delovnega ljudstva hoditi po dosedanji poti naprej in zaključuje z besedami: Glasujte vsi za kandidate Osvobodilne fronte za Zvezni svet! Glasujte povsod in enotno za listo Sveta narodov, katere nosilec je tov. Edvard Kardelj. Med 65 kandidati OF je tudi tov. Ivan Regent, minister za prosveto, ki bo kandidiral za ljudskega poslanca v Zvezni svet v volivnem okraju Sežana - Ilirska Bistrica; njegov namestnik pa je Ivan Jakomin, predsednik obdelovalne zadruge v Kubedu. V okraju Celje-vzhod kandidira Sergej Kraigher, predsednik planske komisije LRS. Minister za lesno in. dustrijo T.one Fajfar kandidira v volivnem okraju Kranj -severni del. lahko kompromitira vse napore, ki smo jih zastavili zadnja leta za razvoj naše industrije in za njeno postavitev na trdno podlago«. Isti list poudarja, da enak položaj vlada na finančnem področju Italije in da naraščajoče število protestiranih menic ter razglašenih stečajev povzroča splošno nezadovoljstvo trgovski krogih. Drugi italijanski listi skušajo odvrniti pozornost cd nesnega gospodarskega položaja in posvečajo mnogo prostora izjavam ministra brez listnice Campillija, ki je obljubil «da bo uspel zbrati 250 do 300 milijard lir neuporabljenih kreditov za investicije v industriji«. Komunistični in socialistični tisk poudarjata, da je edina možna pot za rešitev sedanjega težkega položaja odobritev gospodarskega načrta, ki ga je predlagala Splošna zveza dela. Vidni predstavniki delavcev -o se danes sestali s številnimi gospodarskimi izvedenci, da konkretno formulirajo ta načrt za obnovo in da ga predložijo italijanskemu parlamentu. Sindikalni krogi v Rimu poudarjajo dejstvo, da sta konkurenca inozemskih proizvodov na domačih trgih ter onemogočenje italijanske udeležbe na tujih trgih povzročila nagel dvig brezposelnosti v državi. Danes se računa, da presega število brezposelnih v Italiji 2 milijona in pol delavcev. V Bologni je aanes večje število brezposelnih delavcev priredilo protestno demonstracijo po glavnih mestnih ulicah. Nato so se zbrali na glavnem trgu, kjer so govorili številni govorniki. V državi se množijo protesti proti pošiljanju ameriškega orožja. Pristaniški delavci odklanjajo izkrcavanje tega orožja. Tudi železničarji v Emiliji so sprejeli resolucijo, s katero izjavljajo, da ne bodo prevažali orožja, ki bo iz ZDA prišlo v Italijo. Na včerajšnji seji senata je med debato o vladnem programu Terracini ostro obsodil politiko vlade in njeno naklonjenost do neofašizma. Senat je tudi odobril sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki se nanaša na italijansko imovino v Jugoslaviji jn ki je bil sklenjen 23. maja 1949. Dalje je senat odobril trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo, ki je bil podpisan v Moskvi 11. februarja 1949. Danes pa uradno javljajo, da je italijanska vlada sklenila priznati lutkovno vlado Vietnama, Kambodže in Laosa v In-dokini. 30 mrtvih in 103 ranfeni pri železniški nesreči in II. kongres ASIZZ Osmi marec ni navaden dan, temveč praznik v vrsti praznikov, ki se jih je iz posebnih, določenih razlogov izbral neki narod za svoje. Praznujejo ga vss napredne žene v svetu, ki so spoznale, kako pogubne to sile mračnjaštva in zatiranja in kako je nujna borba proti njim. Toda bilo bi premalo, le bi ostale samo ob tem spoznanju, če bi tudi same ne posegle v to borbo. Zato je osmi marec tudi dan, ko utrjujejo svojo revolucionarno in politično zavest, ter jo poživljajo s sokovi, ki jih črpajo iz borbe delovnega ljudstva, ki jo ono bije za svoje osvobojenje. Bori se proti svojim tlačiteljem. Zasužnjujejo ga, prilaščajo si njegovo domovino, njenih lepot in bogastev, ki jih ustvarja s svojim umom in s svojimi rokami. Njegova borba je prepojena s težnjo, da postane njegova domovina, plbd njegovega umstvenega in fizičnega dela, resnično tudi njegova last. In zato, da bo 'tako, mora biti prrosta vseh spon, svobodna in neodvisna, ker le tako bo lahko nemoteno razvijala svojo ustvarjalnost do najvišje mere, ki mu je dana. Z njo bo potem oplajal kulturo lastnega naroda in prispeval k svetovni kulturi v blagor vsega človeštva. To je vsebina borbe delovnega ljudstva vsega sveta in tudi vsebina mednarodnega ženskega praznika osmega marca. Njen cilj je vreden trpljenja in žrtev. Delovno ljudstvo Jugoslavije ga je v svoji osvobodilni vojni doseglo in vse, prav vse je dalo zanj. Ni ga ustvarjala silo fašističnih in nacističnih osvajalcev, zato ker ga je vodila prekaljena in borbena Komunistična partija in zato, ker je bila sila, s katero je zaupalo samo vase, močnejša t d njihove. Z njo je razplamtelo žar revolucije. Kot ognjena lava se je razlila po vsej deželi. Trgala je stoletne suženjske vezi. Valila se je preko onih. ki so klečeplazili pred osvajolci, iz bojazni pred tem, kar je prinašala s seboj. Bič, ki So ga vihteli nad delovnim ljudstvom, jim je izbi- Neuspeli Ufi. posojila I ROCKVILLE CENTRE, 18. — V Rockville, V predmestju New Yorka se je sinoči zgodila velika železniška nesreče.. Trčila sta namreč dva vlaka. Nesreča je. zahtevala 30 mrtvih in 103 ranjene. Ni izključeno pa, da ježijo P°d razbitinami železniških vozov še drugi mrtvi. Številne reševalne skupine so' iskale ranjence in mrtve vso noč. Zdravniki so pogosto morali odrezati noge in roke, da so lahko izpod razbitin potegnili potnike. Prva dva železniška voza v katerih je bilo 106 potnikov, sta bila popolnoma razbita. Oba vlaka sta namreč' imela okrog tisoč potnikov. Vlak, ki je prihajal iz New Yorka, bi ue ob rdečem signalu moral ustaviti, da bi tako lahko pustil prosto pot drugemu vlaku, ki }e vozil iz nasprotne smeri. Zaradi Je nepojasnjenih vzrokov pa ni strojnik prvegE' vlaka opazil signala. Strokovnjaki pravijo, da bil signal najbrže pokvarjen. Strojnik, ki je bil pri nesreči le lahko'ranjen, ie sedaj pod policijskim nadzorstvom. Tudi na progi Birmingham-Alabama v državi Nev- Orleans se je iztiril vlak. Ranjenih je bilo 15 potnikov. TIRANA, 18. — Z veliko propagando je albanska vlada julija 1949 razpisala državno posojilo v višini 25 milijonov le-kov. Ze čez nekaj dni je vlada javila, da je posojilo popolnoma uspelo in da je bila vsota 25 milijonov lekov celo prekoračena. Posojilo naj bi služilo za kritje stroškov za državno obrambo. Ze od januarja t. 1. pa je albanska policija začela izvajati močan pritisk na one podpisnike posojila, ki niso še do danes vplačali posojila. Zaradi tega je policija izvršila številne aretacije v Podgradcu, Peško-peji, Skadru, Kuksu in drugod. Zaenkrat ni znano točno število aretiranih. Verjetno se število teh giblje okrog 60, vendar pa prevladuje mnenje, da bo to število še narastlo. Partija je dobila nalog, naj partijce in nepartijce prisili, naj izplačajo vpisane denarne vsote. V ska-drskem okrožju ni bilo izplačanega niti 45 odst. posojila. Po vsej državi pa niti polovica posojila. -_______ Inost ;iji BONN, 18. —- Prvič po vojni so na ozemlju Zahodne Nemčije zaznamovali čez dva milijona brezposelnih. Statistika ministra za delo kaže, da je bilo 15. t. m. registriranih 2 milijona 8 tisoč brezposelnih, ali 120 tisoč več kot januarja meseca. Brezposelnost se je povedala predvsem v Porenju in West-faliji, ki obsega tudi Porurje. Tu se je število brezposelnih povečalo za 35.000. BEOGRAD. — Dne 7. februarja je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ sprejel dva pomembna ukaza O reorganizacija upravljanja jugoslovanskega gospodarstva kot uvod v nadaljnjo reorganizacijo v operativni decentralizaciji gospodarskega vodstva in kot močno sredstvo v. borbi proti birokratizmu. S prvini ukazom je Prezimj ukinil ministrstvo za elektro-oespodarstvo in ministrstvo za rudarstvo ter ustanovil KOMITE /A ELEKTROGOSPODARSTVO KOMITE ZA PREMOG, KOMITE ZA NEKOVINE, GENERALNO DIREKCIJO ZA METALURGIJO in GENEf.Ab' NQ DIREKCIJO ZA NAFTO-Predsedniki komitejev so hkrt-. ti ministri vlade FLRJ, sestavljajo pa jih ministri vlad ljudskih republik, ki so pristojni za zadeve posameznih komitejev. Vodje generalnih direkcij so generalni direktorji, ki so tudi ministri vlade FLRJ. Z drugim ukazom pa je Pre-zidij ustanovil SVET ZA E-NERGETIKO IN EKSTRAK-TIVNO INDUSTRIJO v $vrhO koordinacije dela komitejev, generalnih direkcij in drugih organov vlade, ki’ upravljajo posle energetske in ekstraktiv-ne industrije. Na čelu Sveta je predsednik, Id je minister vla- Reorganizacija upravljanja jugoslovanskega gospodarstva Ukinitev ministrstev za elektrogospodarstvo In rudarstvo ter ustanovitev komiiejev In sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo de FLRJ. Poleg predsednika so člani Sveta: predsednik komiteja za elektrogospodarstvo, ko. mileja za premog in generalni direktor jnetalurgije. V zvezi s sprejemom teh dveh ukazov je Prezidij razrešil dolžnosti ministra za rudarstvo Svetozarja Vukmanoviča- in ministra za elektrogospodarstvo Ing. Nikolaja Petroviča, Hkrati pa je imenoval za predsednika Sveta za energetiko j n ekstraktivno industrijo SVETOZARJA VUKMANOVICA, za predsednika komiteja za elektrogospodarstvo ING. NIKOLAJA PETROVIČA, za predsednika komiteja za premog ANTONA BI-BERJA, za predsednika komite. ja za nekovine STRAHILA GI-GOVA, za generalnega direktorja metalurgije VELJKA MI-CUVINOVICA, za generalnega direktorja z,a proizvodnjo in predelovanje nafte pa MILKA MINICA. Na omenjeni seji Prezidija je predsednik Gospodarskega- sve- ta in Z vežne planske komisije BORIS KIDRIČ y posebnem govoru obrazložil vzroke, žara. di katerih je bilo potrebno sprejeti omenjene ukaze Q reorganizaciji upravljanja gospo. dsrstVK, Kidrič je med drugim dejal, da sta omenjena ukaza uvod v širšo in globljo reorganizacijo državne uprave, zlasti na področju gospodarstva. Poudaril je, da razvoj gospodarstva, zlasti pa pristopanje h kbmbinatskejnu načinu proizvodnje že deli časa kažejo, da posamezna ministrstva ne morejo več dovolj hitro in natančno obvladati posameznosti, ki jih zahteva resno operativno vodstvo. Zaradi tega je potreb-no najti take organizacijske ob. like združevanja posameznih gospodarskih panog, ki brez operativnega preobremenjeva-nja omogočajo splošno vodstvo celotnega kompleksa jugoslovanske ekonomike. Poudaril je dalje konsekvent-no izvajanje krepitve material- ne baz,e federacije jugoslovan. skih narodov in samoupravljanje, decentralizacijo operative, ki jo izročajo posameznim republikam in ekrajem ob istočasni krepitvi zavesti o gospodarski celoti. Ze ob pričetku ie. ga leta je bila izročene- republiškemu operativnemu opravljanju proizvodnja premoga in elektrogospodarstva, sedaj pa je v načrtu, da se v najkrajšem času izroči republiškemu u-pravljanju tudi proizvodnja ce-menta, stekla, vsa proizvodnja živilske industrije Pq dru. gi strani pa so republike izročile veš Prejšnjih republiških podjetij lokalnim ljudskim od-borom. Ta pof decentralizacije se kaže v praksi docela pravilna in pomeni enotnost, ne pa nasprotje med marksistično-leninistič-no teorijo o državni izgraditvi in praksi državne uprave. Ta pot je istovetna s poglabljanjem resnične ljudske demokracije in razširjenjem njenih materialnih temeljev. Kidrič je pri tem poudaril: «Vztrajno moramo odkrivati take organizacijske oblike in' metode zveznega, oziroma zvez-no-republiškega vodstva, ki ustrezajo ne varuštvu in ukazovanju s strani višjih organov, temveč vsestranski skrbi za ohranitev in razvoj tistih gospodarskih in gospodarsko -družbenih proporcij, ki jamčijo tako za ves gospodarski raz voj naše države kakor tudi za razvoj vsake posamezne republike«. — «Ze Karl Marks je ostro poudaril, da je za socializem resna n°tran;a nevarnost: birokracija in birokratizem. Tu gre predvsem za družbeni pojav birokratizma v graditvi socializma oz. v socializmu, t. j. za dejstvo, da začne v praksi ljudsko demokracijo, ki sloni na široki ljudski iniciativi jn zavestnem sodelovanju čim šir ših ljudskih množic, zamenjavati čedalje bolj obsežna in. čedalje bolj kompetentna birokra- cija, ki se hkrati tudi čedalje bolj izloča iz procesa proizvodnje in dviga iznad njega kot njegov varuh in parazit«. Nato je Kidrič podal sliko konkretne reorganizacije upravljanja gospodarstva: Znotraj zvezne vlade se ustanovijo sveti ministrov tistih resorov, katerih panoge tvorijo več ali manj zaokrožen kompleks. Teh kompleksov je enajst, in sicer: 1.) kompleks energetike in okstrativne industrije (elektrogospodarstvo, premog, nafta, metalurgija in nekovine); 2.) kompleks, celotne ostale predelovalne industrije razen zdelovanja strojev ter jndustri-'e gradbenega materiala; 3.) kompleks gradnje strojev; 4.) kompleks stavb-nlštva in industrije gradbenega materiala; 5.) kompleks kmetijstva in gojitev gozdov; 6.) kompleks prometa; 7.) kompleks izmenjave blaga; 8.) kompleks področja ministrstva za zunanjo trgovino; 9.) kompleks denarnih operacij; 10.) kompleks področja aktivne delovne sille; 11.) kompleks planiranja ba-lansa in proporcev med gospodarskimi operacijami. Nato je govornik poudaril novost, da v svetu zvezne vlade neposredno sodelujejo tudi republiški ministri, kar bo pripomoglo k zboljšanju postov. Sveti ministrov bodo razpolagali z mnogo bolj gibčnim'in manj birokratičnim aparatom, ki -bo omejil na ■ perativno evidenco in na manjši analitsko planski sektor. S tem v zvezi se bo reorganizirali tudi Gospodarski svet, tako da bo za ne-oosredno operativno vodstvo odgovoren poseben kolegij. Sledila bo nato tudi reorganizacija zvezne Planske komisije. Takšna reorganizacija ustreza operativni decentralizaciji gospodarskega vodstva in pomeni močno sredstvo v borbi proti birokratizmu, je poudaril Kidrič in 0bUubil da bo v bližnji bodočnosti vtoda predlagala še nadaljnjo reorganizacijo na temelju splošne zamisli in splošnih načel, ki jih je v tem govoru obrazložil. la iz rok. Zato je bila zanje nesprejemljiva. Vse so bile obsijane od njenega žara, vse prepojene z novo, porajajoče se stvarnostjo. Spojile so se z njo, postale so dosledne revolucionarke, zato ker so doumele, da se odloča usoda njihovega in celih po-kolenj. Vsebina osmega marca jim je postala otipljiva. Praznomle so ga v svitu bodečih dni, ki so vstajali na obzorju. Enakopravne bodo gradile v svobodni in neodvisni domovini nov pravičnejši svet, v katerem ni izkoriščanja ne zatiranja. Neutrudno so se borile zato, da bi ga px>ma-gale ustvariti in s svejo borbo prispevale tudi k osvoboditvi vseh onih narodov, ki so bili tako zasužnjeni, kot so bili narodi Jugoslavije. Z zmago nad osvajalci njihove demevine in nad onimi, ki so pred njimi klečeplazili, so bili ustvarjeni vsi pogoji za novi, pravičnejši svet socializma. V njem mora biti vsakemu narodu dano, da gradi svoje gospodarstvo in z njim premaguje zaostalost kot žalosten in boleč spomin preteklega suženjstva. Jugoslovanske žene so se lotile dela zanj z isto vnemo, ki so je bile polne v domovinski vojni. Ko pa je vodstvo Sovjetske zveze, pričelo njihovi domovini to odrekati z nezaslišno gonjo proti jugoslovanskim narodom, so borbo za socializem potrojile. Tako jim je narekovala njihova vest in dolžnost do domovine ter vseh zasužnjenih narodov. Kako naj se bo rijo, če bodo prevarani v svoji borbi za neodvisnost, če bo ogoljufano njihovo zaupanje v prihodnost? In kot tedaj za časa domovinske voine so se zavedle, kaj. jim je storiti. S svojo pravično borbo za resnico, za neodvisnost narodov, za napredek človeštva in preprečenje vojnih strahot, dajejo letošnjemu osmemu marcu tisto vsebino, ki jo mer ra imeti kot revolucionarni borbeni praznik žena. Milijonski fronti demokratičnih žena, iz katere jih ne more nobeno obrekovanje izločiti, nakazujejo pot. V njej postajajo odločujoči činitelj, mimo katerega ne bo mogla več nobena napredna, v svoji duši dosledna antifašistična borka. Dati jim bo morala Priznanje, ki jim pripada in ki ga zaradi svoje borbe zaslužijo. ^ Me antirašistične Sene Tržd-škega oiemlja jim ga dajemo iz dna srca. Ponosne smo nanje in na njihovo borbo in ponosne smo nase, da se nismo dale premamiti od zablod Ko-r.informi in da smo jim v njihovi borbi za stvarnost, za pravico in resnico tako odločno sledile. Tudi naš drugi kongres, ki bo neposredno pred osmim marcem, mednarodnim ženskim praznikom in tudi praznikom oseh demokraPčnih množic, bo odraz te pravične borbe. Tudi on bo nakazal, kakšna mora biti vseb:n- tega revolucionarnega praznika, ki jo kominformirem s svojo Zlagano j -načelno in knntrorevo-luciona-no pol<*<‘ko po*v-rja. MARA SAMSA Proces v Budimpešti Obložene) so priznali SVOiO BUDIMPEŠTA, 18. - Danes zjutraj se je nadaljevala razprava proti 7 obtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi špionaže in gospodarske sabotaže. Prvj je bil zaslišan ameriški polkovnik Vogeler. Ta je izjavil, da se čutj krivega in priznal vso svojo vohunsko dejavnost. Med vojno je v ZDA kenčal šolo za vohunskega a-genta in saboterja. Takoj po vojni je bil z dovoljenjem ameriškega glavnega stana oboroženih sil poslan na Madžarsko kot funkcionar podjetja «Inter national Standard Electricity Company», kjer je deloval po navodilih ameriške obveščevalne službe. Obtoženec je v svojih izpovedih omenil tudi imena svojih sodelavcev. Omenil je_soobtoženca Rada, bivšega načelnika na minististvu za težko industrijo. Ta mu je nrin-reč omogočil obisk v tovarni Tungsram, kjer izdelujejo ra-dioeiektrični material Soobtoženec Geiger mu je dajal informacije o industrijski proizvodnji na Madžarskem, Rado Pa poročila gospodarskega značaja. Na vprašanja državnega tožilca Alapyja je obtoženec povedal, da so bil; vojaški atašeji in predvsem trgovinski ataše dodeljeni poslaništvu ZDA v Budimpešti, v tesnih stikih z ameriško vohunsko službo. V splošnem pa da je pri vsakem ameriškem poslaništvu poseben tajnik, ki ima zvezo z obveščevalno službo. Sledil je obtoženec Domokos, glavni računovodja pedietja Standard. Priznal je svoj- krivdo. Kot vohun tuje obveščevalne službe se je vrinil v partijo. V tovarni Standard je podpiral sabotažo. Opat Justh je tudi priznal svoj krivdo. Bil je vohun in je dajal poročila angleškemu agentu Sandersu, poleg tega je ie nabiral obveščevalce. V župnišču je skrival dv-a angleška vohuna. Zadnja je bila zaslišana baronica Dori ki je tudi priznala svojo krivdo. Proces je bil nato odgoden do jutrišnjega dne. V angleških diplomatskih krogih v Londonu vlada veliko razburjenje zaradi tega procesa, v katerega je zapleten tudi angleški državljan Sanders. Lord Vansittart predvideva v ,^a ie poslal listu «Daily Telegraph«, da bodo izgnali iz Anglije vse člane madžarskega poslaništva. SLAVA PADLEMU BORCU! DOKAZI RESNIČNE SOLIDARNOSTI Stavkajoči prejemajo živila ki jih je zanje zbralo delovno ljudstvo cone B - Vidalijevske spletke tudi s pomočjo Vojaške uprave niso dosegle uspeha Najuglednejši .zaveznik tržaških kominfomiistov, Vojaška uprava, je onemogočila, da bi se živila, ki jih je za stavkajoče industrijske delavce cone A nabralo prebivalstvo cone B, razdelila v Trstu. Ves Trst ve, kakšne ovire je odboru za pomoč stavkajočim stavljala po svojih uradih vojaška uprava, dokler ni končno prišla na dan j, obvestilom, spričo katerega je bilo razdeljevanje nabranih živil v Trstu nemogoče. Povedali smo že, dej so finančne oblasti predpisale za uvoz samo prve kcličine živil toliko raznih pristojbin, da bi bilo treba plačati 4 milijone lir za sprostitev blaga, ki je bilo blokirano v prosti luki. Zznijnivo je. da je prispela odredba za obdavčenje na uvoz po vseh prej danih obljubah, da nc bo treba plačevati taks, in celo potem, ko so kamioni z blagom že zapustili prosto luko, pa so se morali na ukaz vrniti tjakaj. Q vseh teh dejstvih smo podrobno poročali y našem listu in so prebivalstvu splošno zna. na. To pa ne moti kominfor-movskegei glasila «Unita» da ne bi na njemu lasten ogaben način napisalo, da so se morala živila vrniti v cono B, ker so tržaškj delavci odgovorili «con un secco NO». Kako pa so delavci in njihove družlne v resnici odgovorili, naj bi komm-formovski gospodje prišli raje pogledat na mesta, kjer se živila razdeljujejo. Videli bi, da prihajajo vedno znova delavci, njihove žene ali otroci ter obloženi 7, živili vsi zadovoljni odhajajo, potem ko so se še prej okrepčali s kosilom in če-trtinko vina, kar so prejeli brezplačno. Medtem ko Se moka deli v Trstu na stadionu «Prvi inaj» (danes se bo delila tudi v dolinskem, nabrežinskem in open. skem okraju), pa dele v Škofijah oz. v Kcpru zli v Ko-lombinih še maščobe, sladkor, ribe, marmelado, krompir in cigarete. Vsakdo, ki pride po blago, pa dobi, kot smo omenili, Padi brezplačno kosilo in četrt litra vina. Z današnjim onem bodo stavkajoči prejeli celo nekaj več kot so prejeli tisti, ki so blago dvignili včeraj, ker so prispeli 5c prispev-ki iz drugih krajev cone B. Razdeljevanje v coni B poteka naglo in brezhibno. Tržaški delavci in gospodinje sc razgovarjajo s kmeti m delavci cone B. ki gredo ti. m mimo. Povsod vlada tovariško, prijateljsko vzdušje. Tržaški delavci :-o veseli, ko vidijo, da je istrsko delovno ljudstvo prav tako kakor nekoč solidarno s tržaškim proletariatom m dC' so torej vs.a zaletavanja kominfor. mistov proti coni B navadne lažnive psovke. Kominformističnjm hujska. Čem seveda ne ugaja, da bi tržaški delavci na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako je v con; B. zato si r.a vse načine prizadevajo, da bi stavka, joče odvrnili od tega, da bi sli v cono B po živila, ki so zanje pripravljena. Včeraj popoldne se je pri anglo-ameriškem bloku zbrala majhne, skupina vi-dalijevskih hujskačev, ki je skušala prepričevati ljudi, naj ne gredo preko bloka. Pri tem svojem ((prepričevanju« so našli ynete pomočnike pri civilni policiji. Začeli so tudi razširjati vest, ki naj bi ljudi ostrašila, češ da bodo vsi, ki I hodijo v cono B po živila, odpuščeni z dela. Seveda izgubljajo s takimi ponesrečenimi izmišljotinami ves kredit celo pri svojih pristaših. Policija pa je po višjih navodilih m na ljubo svojih vi-dzlijevskih zaveznikov začela delati ljudem ovire pri prenosu blaga preko bloka ter zahtevala plačilo carine za blago, ki so ga prejeli v dar v coni B. Nastop civilne policije in izdajalsko, protiljudsko in pro-tidelavsk0 početje kominforml-stov odpira oči tudi onim, ki so bili do sedaj če zaslepljeni po vidalijevski propagandi in povzroča, da delavci čedalje bolj priznavajo, da jih njihovi «voditelji» skušajo izrabljati za cilje, ki nimajo ničesar skupnega 7- interesi delavskega razreda NAVODILA STAVKAJOČIM za razdeljevanje hrane Živila, ki jih je nabralo delovno ljudstvo cone B za pomoč stavkajočim, se še nadalje razdeljujejo. Količino 4 kg bele moke in 1 kg koruzne moke dobe stavkajoči na stadionu iiPrvi maj» na Vrdelski cesti 7 (Sv. Ivan), in sicer od 8. ure dalje ves dan. Stavkajoči iz dolinskega okraja pa prejmejo ta živila pri tov. Sturmanu Josipu (Slavku), in sicer od 10. ure dalje. Danes pa se bo delilo tudi v nabrežinskem in openskem okraju. Sladkor, zabela, marmelada, ribe, krompir in cigarete pa se razdeljujejo v Škofijah (gostilna Valmarin), v Ko-lambinih in v Kopru, kjer prejmejo stavkajoči naslednje količine živil: masti .... 1,5 kg rib ............. 2 kg sladkorja ... 1,5 kg krompirja ali moke 2 kg marmelade ... 3. kg cigaret .... 100 kom (S tem obenem popravljamo neljube pomote v včerajšnjem obvestilu.) Vsak stavkajoči ali član njegove družine, ki pride dvignit omenjena živila, prejme tudi kosilo in četrt litra vina. Vsak stavkajoči naj prinese s seboj živilsko izkaznico in eno izmed zadnjih plačilnih obračunov (busta paga) svojega podjetja. Opozarjamo tudi stavkajoče, naj najprej dvignejo moko na stadionu «Prvi majn ali pa pri tov. Sturmanu Josipu (Slavku) (za dolinski okraj). RAZEN STAVKAJOČIH PA PREJMEJO ŽIVILA TUDI BREZPOSELNI DELAVCI. lellki Repen Dne 11. februarja se je vršilo v Velikemu Repnu drugo gospodarsko posvetovanje Kmečke zveze cb prisotnosti predsednika ter strokovnjaka K. Z. Poleg vprašanj splošne narave so prisotni prispevali z raznimi predlogi krajevnega pomena. Kmetovalci Velikega Repna se trenutno predvsem zanimajo za dobavo cepljenih trt terana z jugoslovanskega te-ranskega področja, v kolikor sadike drugačnega izvora ne dajajo zaželenih uspehov. Izražena je bila tudi želja, da bi bilo preskrbljeno za uvoz tolminskega semenskega krompirja. Na posvetovanju je bilo načeto tudi vprašanje napeljave vode v posamezna kmečka gospodarstva; doslej ni bil v tem pogledu storjen nobeden korak. Stroški za to napeljavo bi brezdvoma prekoračili gospodarsko zmogljivost posameznikov. Potreben bi bil zaradi tega skupen nastop vseh prizadetih, da bi oblasti odobrile potrebno podporo, ki je sicer predvidena po obstoječih zakonskih predpisih. Sklenjeno je bilo, da se bodo vaščani o zadevi posvetovali in da bo Kmečka zveza posredovala za njeno ugodno rešitev. Vprašanje napeljave vode v kmečke hiše je pereče tudi za ostale vasi, v katere je bil nedavno napeljan kraški vodovod (Col. Veliki Repen, Mali Repen, Salež, Mavhinje, Cerovi je. Medja vas itd.). Danes pogajanja na pobudo nprai/c Predlog Vojaške uprave ne pomeni nika-kega zboljšanja za delavce, ki stavkajo Stavka industrijskih delavcev se je tudi včeraj nadaljevala brez kakih sprememb, razen da je z včerajšnjim dnem pričel zopet voziti tudi openski tramvaj. Pač pa je obveščevalni urad Vojaške uprave javil, da je včeraj ob 14. uri glavni ravnatelj za civilne zadeve VU poslal Delavski zbornici, Enotnim sindikatom in Društvu industrijcev dopis skupno z nevim načrtom, ki naj služi ket podlaga za nadaljnje posredovanje v sedanji industrijski stavki. Po načrtu sporazuma, ki ga je VU predložila bi vsi delavci industrijske panoge prejemali predujem 50 lir na dan za vsak delovni dan do 31. julija 1950 na račun bodočih poviškov. Ta predujem bi se izplačal skupno konec vsakega plačilnega obdobja, izračunan po delovnih dneh tega obdobja. Izolačevanje navedenega poviška 50 lir na dan bi prenehalo takoj v trenutku, ko bi stopila v veljavo italijanska državna pogodba. o kateri razpravljajo zdaj prizadete italijanske zveze; 75 odstotkov navedenega poviška bi se upoštevalo v bodočih poviških dr-žavne pogodbe, 25 odst. pa bi se smatralo za izredno naklonilo delavcem Zaradi položaja, ki je nastal zaradi stavke, se prizadete stranke sporazumejo, da je treba imeti največ šest dni te stavke za naprej izrabljen dopust, ki ga bodo kot takega plačali nameščencem, kateri bodo to zahtevali. VU je prejela danes popoldne dopise tako od Društva industrij-ctv kot od stavkovnega odbora; dopisi so se očividrio križali s pismom- VU, Iti vabi v sedanjem delovnem sporu prizadete stranke na sestanek z VU. Zato je bilo sklenjeno povabiti prizadete stranke na sestanek za danes 19. februarja, ob 10. uri v Ljudski dom, kjer bodo razpravljali o vsebini navedenih pisem, prodno bodo prešli na razpravo o predlogih, katere je stavila VU. * * • Včeraj zvečer je stavkovni odbor v svojem poročilu javil, da so kljub pritisku Zveze industrijcev manjša industrijska podjetja tudi včeraj podpisala svoj pristop k pogodbi, ki jo je- sklenila Zveza malih industrijcev. Poročilo nadalje navaja, da delavci vztrajajo v borbi in sc ne dajo niti oplašiti niti zavesti. Stavkovno vod- stvo pa ne bi dovolj pokazalo svo. je nesposebnosti voditi na uspešen način stavko, če se ne bi v poročilu zaletavalo tudi v ((titovski)) tisk. Danes dopoldne ob enajsti uri bo v vrtu Delavske zbornice zborovanje stavkajočih delavcev. Poskus samomora Včeraj ob 18 so z avtcmr.bi-lom Rdečega križa pripeljali v tukajšnjo bolnišnico francosko državljanko, 24-letno Cal-zio, Gabrielin, ki stanuje na Opčinah čt. 383. Nesrečna žena je v samomorilne namene zaužila 4 tablete kalijevega per-manganata. Bazovica Na zadnjem gospodarskem posvetovanju y Bazovici je prišla na dan vrsta perečih gospodarskih vprašanj, ki zadevajo bazoviška kmečka gospodarstva. Med najresnejšimi vprašanji spada naraščajoča brezposelnost v tem največjem kmečkem središču na Krasu. Brezposelnost je sicer splošen pojav na našem področju in predstavlja resno nevarnost za sam življenjski obstoj mnogih kmetovalcev, ki se morajo zatekati k delu izven svoje do- j žaškega zaledja, ki je tradicio-mačije, ki jim ne nudi zadost- | nalni vir dobave raznovrstne pogojev. Po- krme zlasti pa sena za govejo to vejo kmečkega kmetijstva. Pristojne oblasti bi morale v tern pogledu podvzeti potrebne korake. Med drugim je bilo predlagano, da se tudi na našem področju uvede umetno oplojevanje, kakor že v vseh naprednih živinorejskih središčih. Živinorejci so se pritoževali zaradi neznosnih cen krme zlasti sena in lticeme, ki prihajata v glavnem iz oddaljene Furlanije. Prisotni so izrazili mnenje, da bi se vprašanje dobave krme dalo rešiti z neposredno C daavo iz bližnjega tr- nih življenjskih trebno je zaradi tega, da se vsi naši kmetovalci utrdijo na j po njenih močeh, zavzela za lastni zemlji in pospešijo lastna j ugodno rešitev omenjenih vpra-kmečka gospodarstva. ’ 1_! " ; da bi se na fak način vsaj deloma izognili naraščajoči gospodarski krizi. Glavna panoga bazoviškega kmečkega gospodarstva je živinoreja; na žalost so se .pričele razširjati zopet razne kužne bolezni živine kakor n. pr. neplodnost, ki resno ogroža zivmo. san Kmečka zveza se bo, Trenutno je v Bazovici tudi važno vprašanje dvolastništva v zvezi z izkoriščanjem skupnih zemljišč, ki so po mirovni pogodbi ostala onstran meje v Jugoslaviji. Tudi v tem pogledu bo Kmečka zveza pedvzela vs’ potrebne korake. Obvestila Kmečke zveze Sedež KZ Kmečka zveza posluje v uradnih prostorih v Ulici Fa-bio Filzi 10, I. in sprejema stranke vsak dan razen ob ne- 1Zboljšanje kraških pašnikov Za zboljšanje kraških pa.šni-1 kov je predvidena podpora v ! znesku 38 odst. od celokupnih stroškov za izboljševalna dela i imelo deljah in praznikih in sicer od j (odstranjevanje kamenja, 10- ure do 12.30. Opozarjajo se 1 —c™* vsi člani KZ, da se lahko obračajo na urad za nasvete in za reševanje vseh kmečkih zadev (kot zemljiška posest, davki, tozadevne vloge, dvolastništvo, zakupne pogodbe, vojna škoda in škoda povzročena po vojaščini ter razne druge intervencije). Imenovanje strokovnjaka KZ Predsednik tržaškega višjega sodišča je na vlogo Kmečke zveze imenoval zastopnika KZ za rednega člana komisije, ki je ustanovljena pri omepjenem sodišču za reševanje sporov, ki se tičejo zakupnih in polovi-narskih pogodb; Zakupniki in polovinarji, člani KZ, se lahko v primeru sporov z zemljiškimi lastniki obračajo 2a nasvete in posredovanje na urad KZ. Pogozdovanje Opozarjamo vse člane KZ na olajšave, ki jih nudijo pristojne oblasti za pogozdovalna dela. Državna podpora znaša 66 odst. celokupnih stroškov; sadike so brezplačno na razpolago. Prizadeti lahko dobijo v uradu KZ vsa podrobna pojasnila. trosite-/ zemlje, natrositev gnoja, zidovi, morebitna gnojitev z umetnimi gnojili itd). Priporočamo, da bi se te podpore naši kmetovalci v čim»večji meri poslužili, ker bi s tem prispevali k delni poživitvi kmečkega ospodarstva. Vse potrebne in podrobne jn-| formacije dobijo zainteresirani člani v uradu KZ, ki bo na njihovo željo poskrbela tudi za vlaganje tozadevnih prošenj in načrtov. Ker se tu pa tam v tej zvezi pojavlja bojazen, da bedo z iz-boljševalnimi deli jn s pogozdovanjem posamezniki dobili povišane davke na ta zemljišča, opozarjamo prizadete, da so po obstoječih predpisih celo predvidene razne davčne olajšave, n. pr. za dobo 40 'let pri pogozdovanju, ter za dobo 5 let pri zboljšanju kraških pašnikov. Razdeljevanje gozdnih sadik Gozdarski urad razdeljuje prosilcem brezplačno gozdne sadike; letos so na razpolago sadike robinlje (akacije), črnega bora ter koprivovca. Za nakazilo sadik se prizadeti lahko obračajo na krajevne postojanke gozdne policije (Bazovica, Boršt, Opčine, Nabrežina). Uvoz plemenske goveje živine Področno kmetijsko nadzor-ništvo bo na spomlad z vsoto, ki jo je stavila na razpolago Zavezniška vojaška uprava, u-vczilo določeno število bikcev, brejih krav, junic in telic si-vorja.ve pasme. Višino prispevka bo določila nakupovalna komisija na -podlag; vrednosti živine, in sicer v najvišjem iznosu do 40 odst. Tudi tokrat bo plemenska živina dodeljena samo tistim živinorejcem, ki se obvežejo, dg bodo redili kupljeno ple-rnensko živino čim daljšo dobo ter gojili vsa teleta (samice), ki se bodo rodile, in morebiti tud; bikca, ki ga bo smatralo nadzomištvo sposobnega za pleme. Srednja cena franco Trst, ne vštevši podporo Zavezniške vojaške uprave, (vsota, ki jo bo meral vsak kupec plačati), bo znašala okoli; 170.000.— lir za breje krave na 3. do 6. teletu; 150.000.— lir za breje junice; 70.000.— lir zg telice od 14 do 16 mesecev starosti. Tisti, ki si žele nabaviti eno j izmed omenjenih glav goveje f živine, se morajo prijaviti čim : prej pri tehničnem oddelku j področnega kmetijskega nad-! zorništva, Ulica Ghega št. 6-1., j tel. 8673. Ob prijavi morajo vplačati gor; navedeno ceno' Morebitna razlika v ceni (več ali manj) za kupljeno govedo bo poračunana takoj, čim bo nadzomištvo dokončni račun. Nakup živine se bo izvršil takoj, ko bo dvajset naročnikov. V Zou. U ret g o CJ Med kcntcvelskimi borci, ki so dali svoje življenje za uresničenje boljšega in pravičnejšega sveta ob tržaški obali počiva tudi tovariš Drago Stoka. Padel je na današnji .dan 1944 leta kot komisar bataljona Kosovelove brigade v vasi Prednje v Slovenski Benečiji v eni izmed tistih velikih ofenziv. ki so se tedaj pričele in trajale vse do osvoboditve. Kot je dorašial, tako je rast-la v /ijem zavest, da se je treba fašizmu upreti z neizprosno borbo. Pripadal je tisti generaciji mladine, ki je sklenila, da bo tudi za ceno lastnega življenja osvobodila svoj narod■ Posebno fašistično sodišče ga je v Trstu na Znamenitem'procesu proti narodnemu heroju Pinku Tomažiču obsodilo na dvanajst let jeSe. Od teh je prebil dve leti v Fossanu blizu Torina. Jetniških zidov ga je rešila kapitulacija fašistične Italije, kamor ga je klicala dolžnost pravega antifašističnega borca, kakršen je on bil- Stirindvajset let mu je komaj bilo, ko je moral za vselej od tovarišev, ki so potem prinesli svobodo vsej Primorski in tudi njegovi rojstni vasi. Zdaj je z ostalimi padlimi kontovelskimi partizani na nemi straži, da nam nihče ne ugrabi tega, kar nam je od nje ostalo. Današnje tekme na stadionu „Prvi mat" NOGOMET; ob 10.00; Sv. Ivan-Mcntebello; ob 13.00: Sv. Ana-Gorica; ob 15.00: Opčine-Ponzianina. ODBOJKA: sedem tekem s pričetkom prve °b 8.30 in zadnje ob 11.30. KROSS LAHKOATLETOV: pričetek točno ob 11. uri. KOLEDAR ^ledaiidce - 'fcina - 'ftadto- Nedelja 19. februarja Konrad .Miloslav Sonce vzide ob 7.02, zatone cb 17.37. Dolžina dneva 10.40. Luna vzide ob 3.10, zatone ob 20.24. Jutri ponedeljek 20. februarja Elevte-rij, Gojslav SPOMINSKI DNEVI 1473 se je rodil astronom Nikolaj Kopernik. 1944 od 19. do 20. je bilo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta V Črnomlju. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO IV. CANKAR vabi moški in ženski pevski zbor na skupno vajo, ki bo jutri ob 20.30 v Ul. R- Manna 29. — Dalje obvešča, da bo redna seja v sredo 22. t. m. in ne kot cibičajno v ponedeljek. na Ki in kniio razstavo na Mu Prosvetno društvo »Ivan Vojko« - Prosek - Kontovel vabi na prireditev, ki bo danes v nedeljo 19. t. m. ob 17. uri v društveni dvorani na Proseku. Prireditev obsega Prešernovo proslavo in koncert domačega pevskega zbora. Ob tej priliki bo tudi knjižna razstava, ki bo odprta ves dan od 9. do 20. ure. Produkcija Glasbene šole Glasbena šota priredi jutri 20. februarja ob 19. uri prvo letošnjo interno produkcijo svojih gojencev v Ul. Galatti št. 7. Vabljeni so vsi gojenci,, njihovi starši in prijatelji. Ravnateljstvo Jutri Prešernova proslava v UL S, Vito 1/ Prosvetni društvi Srečko Kosovel in Pinko Tomažič vabita člane na Prešernovo proslavo, ki bo jutri 20. t. m. ob 20 v Ul. S. Vito 17. Vabljeni vsi! , Obvestilo .izletnikom PDT v Crni vrh Izlet PDT v Crni vrh, določen za danes, je zaradi neugodnih snežnih razmer preložen na prihodnjo nedeljo 26. t. m. Prijavljenci, ki se izleta dne 26. t. m. ne morejo udeležiti, naj to sporočijo v teku jutrišnjega dne na običajnih krajih, pri Geču in pri Pircu. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO sp darovali: ob priliki druge obletnice smrti svojega nepozabnega moža Dragotina Gregoriča je darovala žena Magda lir 1.000, y isti namen družina Pr e. garc 500. V počastitev spomina nepozabnega prijatelja Dragotina Gregoriča pa so darovali v skupnem znesku 3.000 lir: Franc Fabris, Zorko Miklavec in Silvester Pregare. USPEŠNA AKCIJA CIVILNE POLICIJE V kali zatrta roparska tolpa NEDELJSKA SLUŽBA Alabard-a, Istrska Ul. 7, tel. 95-914; Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5a, tel. 90-015; Benus-si, Ul. Cavana 11, tel. 52-72; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6, tel. 95-152; Millo, Ul. Buonarroti 11, tel. 90-488; Minerva, Trg sv. Frančiška 1, tel. 68-62; Ravasi-ni, Trg Liberta 6. tel. 89-81; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Tamaro Neri, Ul. Dante 7, tel. 76-23; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11. NOČNA SLUŽBA Biasolefto, Ul. Roma 16, tel. 52-18; Depangher, Ul. Sv. Justa 1, tel. 94-115; Manzoni, Ul. Set-tefontane 2, tel. 90-965: Mar-chio, Ul. Ginnastica 44, tel. 95-417; Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 80-09: Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Pouk glasbene leorije Glasbena matica sporoča, da prične jiutri 20. t. m. z rednim poukom teorije. Poučevalo se bo vsak ponedeljek cd 10 do 11 in od 15. do 16. ure v Ul. R. Manna 29. Obisk teorije je za vse gojence obvezen. Zimovanie na Bledu Vse ljubitelje zimskega športa cpozarjlamo, da sprejema potovalni urad «Ad.ria-Express» v Ul. F. Severo 5 prijave za zimovanje na Bledu, od koder so ugodne prilike za na Pokljuko in druge krasne izletniške točke. Potrebne informacije dobite tudi po telefonu št. 29-243. Zbor iz Plavi! v radiu iuuosl. cone Trsta Opozorjamo na nastop pevskega zbora iz Plavij, ki bo danes v radiu jugcsl. cone Trsta med 18. in 19. uro v cddaj; za podeželje. Poslušajte n3 valovni dolžini 240 m. IZREDNE PODPORE ZA BREZPOSELNE TRST, 17. februarja — Po določilih ukaza Zavezniške vojaške uprave štev. 26 od 10. februarja 1950 se spreminja ukaz štev. 196 od 7. oktobra 1949, kakor sledi: a) Osebe, ki so bile po 15. oktobru leta 1949 neprostovoljno brez posla in ki so vpisane kot brezposelne za vsaj pet dni pri pristojnem uradu za delo na področju, in • 1 b) osebe ki so na dan 15. oktobra 1949 ali do tega dne bile že brezposelne in ki so bile vpisane pri Uradu zh delo kot še brez posla na dan ko je ukaz stopil v veljavo (21. oktobra 1949). lahko vložijo prošnjo za izredne podpore za brezposelne, če imajo druge pogoje, ki jih določa ukaz štev. 196 in ukaz štev. 211. Pet mladih roparjev že sedi za zamreženimi okni, ostalirna dvema pa je policija že na siedi V četrtek 9. pr. m. je bil ameriški mornar Mazzei Peter z ladje «Empire State« v baru ((Adria«. V njem so bili tudi trije neznanci, ki so ga pozneje ob 24, v bližini Passeggio S. Andrea napadli z orožjem v roki in mu oropali 30.000. plašč in klobuk. Po roparskem napa. du so se vsi trije spustili v divji beg, mornarju pa ni preostalo drugega, kot da je roparski napad prijavi! na policiji, ki je takoj pričela s poizvedbami. Tb drzno roparsko akcijo je poverila v rešitev letečemu od_ Pelku, ki je zaposlil svoje najboljše moči. S pomočjo svojih zaupnikov so člani letečega oddelka policije, pričel; s težavno preiskavo, k; je končno obrodila sadova Po več kot enomesečnem zasledovanju se jim je končno posrečilo ujet; neznance, ki so izvršili roparski napad, in jih aretirati. V poljske mreže so se ujeli rcJSŽfrji žGletnj Jelich Boris iz Ul. Teatre Romano 76, 361etni Soppani Egidio iz Ul. Sporcavilla 7 in 251etni Coloni Giovann; s Con-trade del Corso 29. Ze pri prvem policijskem zaslišanju so vs; trije tički priznali svoje kriminalno dejanje. Na zaslišanju pa je policija izvedela še mnogo več. Coloni Dasi je to poročilo že precej zastarelo, ker ga zaradi stavke ni bilo mogoče prej objaviti, smatramo, da že zaradi prireditve, o kateri poročilo govori, ne gre, da bi ga opustili in ga zato, čeprav pozno, vendar objavljamo. Nedavno tega je priredil Slovenski kulturni krožek Zveze tržaških visokošolcev v BI. R-Manna 29 intimen glasbeno-rc-citacijski večer. Na sporedu so bile recitacije iz sodobne slovenske lirike in pa klavirski in violinski koncert in koncert na harmoniko. Zamisel tega krožka, prirediti tak kulturni večer, ki naj bi bil umetniško zaokrožen in skladen ter kvalitativno dober, je bila kaj dobra Dejstvo, da mu je uspelo izvesti svojo namero točno po svojem zamisleku — mislim, da še je dalo to ugotoviti na podlagi sporeda in izvajanja — nuj mu služi kot vodilo in vzpodbuda še za mnogo takih večerov. Prepričan sem, da bo s tem ugodil vsem tovarišem, ki vsi prav gotov0 čutijo potrebo Po taki prijetni in domači družabnosti in po umetniškem izobraževanju in obenem umetniškem užitku, istočasno v a tudi ostali naši javnosti, s katero se bodo visokošolci najlepše povezali s takimi in podobnimi kult-.i-iimi prireditvami Glasbeno-recitacijski večer slovenskega kulturnega krožka ZTV V prvem delu je recitirala najprej tov. NEVA LIPOVC E-VA pesem «Tovarišica, pojdi z menoj» Minattija Iva. Svoje prednašanje je ljubko in dobro ter s praviln0 interpretacijo prilagodila smislu te pesmi, tako da je recitiranje postalo ne. prisiljeno in naravno. Moram Pa pripomniti, da se je čutila tu pa tam neka rahla negotovost, ki je izvirala najbrže od tod, da je v spominu lovila besedilo, ki ga ni bila prav gotova, in da jo je to, (sicer skoro neopazno) odvajalo od poglobitve v smisel. Igralec se ne sme nikdar zanesti jneveč na intuicijo, temveč mora vse, tudi majhne stvarce, dobro pri-praviti. Tov. ANGELA VREMCEVA je recitirala Erne Muserjeve nVstal bo vihar«. Višanje in nižanje glasu pri jzraževanju turobne jših in manj turobnih čustvovanj sta bila med seboj pravilno intonirana in vsako posebej ter oboje skupaj je dobro podajalo te čustvene momente. Bilo Pa bi še potrebno, da bi pila pri izničevanju afektov tempo recitiranja nekoliko bolj pognala, pri manj jalcih čustvenih momentih, na mestih pričakovanja in kjer koli bi to smisel zahteval, pa bolj zadržano recitirala, in ne vsega v istem tempu. Tako pa je to recitiranje izgubilo na svoji naravnosti, Bilo je, kot da se ni mogla piav sprostiti, kot da je vplivala nanjo navzočnost občinstva in da zaradi tega ni uspela sama sebe nadzirati. Tov. JULIJ GUŠTIN je prostodušno in samozavestno, kot po navadi, recitiral «Neznane talces Franceta Filipiča« Prednašanje je ustrezalo duhu vsebine in je vzbudilo vtis resničnosti. Samo naj pazi, da bo vselej obvladal on svojo samozavest. Pri vseh ti-eh recitatorji h moram izrecno pohvaliti dobro In lepo izgovarjavo, ki je dajala pesmim toploto. V drugem delu sta naslonila pianist KJUDER OSKAl in violinist ter harmonikar AM-BROZET ERM1NI.I, gojenca Glasbene akademije v Ljubljani. Na sporedu sta imela: Dvor. žakov «Slovanski ples» št. 8 — izvajal ga je na harmoniko Kjuder Oskar: janšinov «Con. ccrtino« — violin o Kjuder, pri klavirju Ambrozet: Chopinovo uPolonaiseo» — klavir Ambro-zet; Heizerjev ((Grob na Dobravi« — violino Kjuder, pri klavirju Ambrozet: Pick Man-giagallijev uHarlekinov ples« — klavir Ambrozet, Mihovil Logarjev «Prvi in drugi stavek za violino« — Kjuder violino, pri klavirju Ambrozet; Slovanske narodne plese in ples iz opere «Eros z onega sveta« — harmo-nika Kjuder. Oba instrumentalista imata prirojen dar za glasbo, ki « • Istega dne ob 19.30 pa je 15-letna Fulvia S. iz Ul. Cisterno-ne v bližini nekdanjega emigrantskega taborišča v Ul. Bo-nomea doživela še bolj nevarno pustolovščino. Iz teme je skočil k njej neki meški, jo podrl na tla in ji z reko poskušal zamašiti usta. Fulvia se je na vso moč upirala in je v svoji obrambi zasadila svoje zobe v napadalčevo roko. To je brutalneža is bolj razkačilo, tako da je podvojil svoje moči, verjetno z namenom, da bi jio posilil. Na Fulvijevo srečo pa je v tem trenutku privozil neki avtomobil, katerega se je pohotnež prestrašil in se spustil v divji beg. Po Fulvijevetn zatrjevanju je bil neznani napadalec nekj mladenič v starosti 20 let. S1.01/ E l\j S K 0------- lil /Hi Olj IVI) KI, lil) Al. IŠČE za Tržaško ozemlja Danes 19. t. m. ob 1*, dopoldne gostovanje v SKEDNJU v korist stavkajočim z il* Pavla Golie I »Sneguljčica" Prodaja vstopnic eno pred predstavo pri blagajni v Skednju. G/ec/a/išče Verdi Danes bosta v gledališč11 Verdi zadnji dve operni Prti' stavi te sezone in sicer Illesbei-gova «Trittico» ob 17.00 in & talanijeva «La Wally»'ob 21$ Pri obeh predstavah bodo pe; isti solisti kot na premieri. ® rigiral bo Umberto Berrettoni Dočim bo popoldanska Pre^' stava izven abonmaja in jo ~ i<-vcn auoumaja in jo do oddajali tudi po radiu Trt L. bo večerna predstava red. B. Opozorilo Vsem mestnim prosvetni® društvom javljamo, da 81 ((otroško rajanje«, ki ga je °r' ganiziralo prosvetno društv* «Vojka Smuc» za danes l0-1 m. popoldne — ne bo vršil®' Kmo Rossetti. 14.30: «Pismo trem . nam«. J. Grain, L. Darnelt Excelslor. 15.00: ((Cvetlice v P® tu», Greer Garson in Wal|!‘ Pidgeon. Fenice. 15.00: ((Obupna ljubeze«1 Ida Lupino in Dane Clark. Filcdrammatico. 14.00: «N0r^ gre na vojno« B. Hope in Lamour. 1.00: ((Smrtonos£l is« Alabarda. 14 dvoboj« J. Bennet. Garibaldi. 13.OO: «Totd doma«. Ideale. 14.15: «Na ostrini noža1 T. Power, G. Tierney. , Irnpero. 14.00: «Maclovia» Felix. Italia. 14.30: «Suženj preteklo5* Peggy Cummings, R. Coima®-Vittorio Veneto. 13.30: lahko čaka«, Gene Tierne Charles Coburn. • Adua. 14.00: Uunaki »rez vme» John Wayne Armonia. 13.45: ((Mornar Simba‘ Douglas Fairbanks in MaUre O’ Hara. Belvedere. 14.00: ((Kalifornd' Deanna Durbin. ,. ((Ob morju«. 15.00: «Vzgoja ' stev», sovjetski film. Azzurro. 14.00: ((Vražji °t0 Clark Gable. 1. Viale. 14.00: «Grenka usoda*, Robinson. Marconi. 15.30: ((Ciganska Krl Annabella in Henry Fonda^ Massimo. 74.30: ((Dopisnik ; Heddv Lamar. Novo Cine. 14.30: «Pravica-Indijance« W. Boyd. Odeon. 14.00: ((Vojne dogodi5 ne« Nino Taranto. Radio. 15.30: «Princ- Azim», Savona. 13.30: «Ljubša m'/ krava« Dany Kaye. a,. Ver.ezia. «Senca pod visliva, Vittcria. 14.00: ((Kapitan Errol Flynn, Olivia De H* land. 10 kvintalov sena in 5 pese prc Naslov na upravi lit Trst, Ul. sv. Frančiška «ADRIA-EXPRESS» priredi j 5. MARCA T. L. IZLET® : v OPATIJO, v LJUBLJANO in v POSTOJH0 Vpisovanje se zaključi 21. L 51 Vpisuje in daje in/orm«®-, I «Adria-Express», Ul. F Sel[,j; I štev. 5 — Telefon štev. -9'2 ' I Slvll a izdeluje, popravil' in obrača žen ke obleke P' izredno nizkih cenah. slov na upravi lista v b' sv. Frančiška 20. Za 130.000 lir vrednosti ukradli iz avtomobila Včeraj pcfnnči so neznanci razbil; steklo v oknu avtomobila TS 3077. ki je last nekega ameriškega vojaka. Avtomobil le parkiral na vogalu ulic Ber-eaccio iri Somma. Tatovi so odnesli s seboj fotografski aparat, sončna očala in 10 paketov cigaret. Spalnice, kuhi**)* ter drugo pohišt^0 domačega proizvoda. dobite v Ulici Vasari št ^ CENE UGO ELETTRAUTO DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH A®L MULATORJEV IN MOTORJEV 'i JAMSTVOM TVRDKA p. hiiiiveB TRST Ul. F . Severo št. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA v KOPRU . ULICA _C._ BATTISTI 301a • I. - TEL. 70 ISTRSKO DELAVSTVO SOLIDARNO S STAVKAJOČIMI V TRSTU RESlUCIJE 108 DELOVNIH KOLEKTIVOV so najboljši odgovor obrekovanjem in podtikanjem stavkovnega odbora v Trstu Radich, Semilli in podobni niso tržaško delavstvo • Taki tudi ne morejo žaliti z °dklonitvijo nesebične nabiralne akcije istrskega ljudstva v prid stavkajočim v Trstu avka tržaškega proletariata e vzbudila v Istrskem okrož-Ze prvi dan največje zani-s;.anie vsega prebivalstva: Zla-Pa 50 zasledovali stavkov-'J gibanje delavski kolektivi * j Vseh tovarnah, podjetjih, elovalnih zadrugah ter '6 organizacije. Naše ^ Stvo, ki se je v bistvu bo-i o za politično in gospodarilo ?sajnosvojitev delovnega s;vV®ra’ ie na strani stavkajo-sT .eIavcev. Zaradi tega so p delavci in delavke še jvmm čutili užaljene, ko so *Wi za neotesan in sramot-^.P®top tako imenovanih tr-iak delavskih voditeljev, f^jdašp SemiiIi in nie§°vi ■^akoj v pričetku stavkovne-a gibanja v Trstu so bili v se,b okrožju ustanovljeni o-. ajni odbori V Kopru in Bu-a K nato Pa še posebni mest-J1 °dbori v Kopru, Izoli, Pira-au> Bujah, Umagu in v Novem *radu, ki so pripravili in iz-edli yse potrebno za zbiranje Prispevkov v denarju in blagu v Pomoč stavkajočim. Takoj s Pričetkom stavke so se k jz-N-v- ta bora Uesa okrožja za okrepitev tlela na vseli poilročjili , ^Veza borcev v Istrskem o-r°žju, ki šteje med svojimi ar>i že lepo število nekdanjih Partizanov in aktivistov, je podala svojo delavnost tudi na ^spodarskem področju, da bo Tak ■' plan tcžno izveden. o ima tudi Zveza borcev v con; n a V svojem letnem načr-Pozlh-*^0 vrsto del. Pri tem ni zlasr *la na kulturno področje, ' np razne prireditve, ki ^ vsakogar razvedrijo po tež-'iaU napornem delu. Zanemar-la'*,ne 130 tudi športnega de-ŽV-C * nai zlasti borcem utrdi da eJfr pripomore k temu. part; 0 kot nekdanji zanesli tudi v tomno-?r^anizacijio duh borbe-Harotj? ^cvarištva, ki je že v Sel ((jij^vobodilni borbi dose-y e Uspehe. naikrajšem času bo priče-' športno strelsko irušfei°Vati d D^'. S tem bedo imeli sta-(ja rtizani najlepšo priliko, jnjaI? t>°bo zopet povezali z id °> j° odvajali cd plehkih J[f ^Primernih zabav, ter jo v ^‘11 V zavesti, da bo morala v.?lžnji bodočnosti prevzeti j. '''ne naloge v našem javnem njenju. , ^Veaa borcev v Istrskem o-‘r°žiu bo kos svojim nalogam ;saip0 k; tedaj, če bo utrdila svoje vaseh in postavila po ^ievne odbere, v katerih mo-biti povezani vsi bivši ^Uzani. Do sedaj je organi-eala 48 takih odborov, od ka-3 je 27 takih, ki pravilno i li° svoje naloge, ostalih 21 Čtll tik^bevito utrjuje svojo orga- ‘biio. konfe- renc»J'J' Teritorialne v 'o ki j« bila januarja t. 1. se je udeležilo 135 de-‘ borcev r;bte, wrec» iz Istrskega Ta k^^oleg gostov in drugih. vela J^renca je izredno pozi-Tak0^Ws.t zvezinih članov. bUdi,,.80 b8=i borci - partizani stavk-•r?Vn° zarlbie dni vsem delavcem v Trstu Ravn’^0 in moralno pomoč. Vsakd° °b tem dogodku se je kede| 'd naših tovarišev za-b0j.rl'a medtem ko se v coni obS(,‘ delavstvo za svoj bori B g koraka cajo delavci v coni ■'cje kr”' ki vc lagostanje. v«čk ki vodi v vedno m c ''"icibhi dmuuiik! V)/*er ^aninsbi večer puV soboto k. marca »rii 20. ■ "'nsko društvo v Kopru v soboto 4. marca ob sto-,,.' planinski večer v pro- Urj T*1 kopaiij išča Sv. Nikolaj. bo „ Brev°z z avtobusi in ladjo bosk rbljeno. I«« °ahi led avtobusne urooe Od °dh Od lz Umaga Petrovije Juritanov Karšete BrtoniRie Buj Buj 8r‘onig|e K»ršete Juritanov Petrovije , Na tet UmaRa ial* >n or^r°Ri promet ob nedeljnikih potiva. ob 7,00 n 7,10 » 7,15 » 7,29 » 7.30 n 7,45 ob 7,45 n 8,00 n 8,10 ii 8,15 » 8,7.0 » 8,30 redni seji zbral; tajniki Vseh sindikalnih podružnic, ki s.o v vseh potankostih organizirali in tudi od svoje strani izvedli omenjeno nabiralno akcijo. Zaostajale niso tudi naše vasi, kjer so bili prav tako sestavljeni odbori, ki so zbirali živila, kot moko, krompir, maščobe, jajca, vir.o, denar in podobno. Delavstvo našega okrožja je V tovarnah, na deželi in v uradih z največjim navdušenjem hotelo pokazati stavkajočim, da hoče biti z njimi solidarno prav tako, kakor v dnevih znamenite 12dnevne stayke leta 1948. Tako so se kopičila darovana živila v visoke stote, denarna sredstva pa v deset-tisoče. Največjo zavest pa so pokazali zopet nekateri delovni kolektivi, ki so dnevno delali nadure v korist fonda za stavkajoče delavstvo. Pri tem so odločno izjavili, da bodo opravljali nadurno delo toliko časa. dokler bq trajala stavka. S tem so dokazali tud; svojo politično zrelost, pripadnost k delavski družini, ki ne pozna nobene razlike porekla, ki hoče stati z ramo ob rami v prvih borbenih vrstah s svojimi tovariši. Zato ni čudno, če je naše ljudstvo z vso nestrpnostjo in z na.ivečjim interesom pričakovalo vsak dan poročila koprskega radia o poteku tržaške stavke, oziroma da je z nestrpnostjo čakalo na liste, ki so prinašali podrobnosti iz stavkovnega gibanja. Toda občuiek prave užaljenost; je prevzel naše ljudske množice, ko si te zvedele, da je stavkovni odbor v Trstu odklonil prostovoljne prispevke v blagu in denarju, ki jih je poklonilo naše delovno ljudstvo stavkajočim v ‘ Trstu, z izgovorom, češ da naše ljudstvo in delavstvo samo strada, da so naše oblasti delavstvo in ostalo prebivalstvo naravnost prisilile ,ria so morali zbirati hrano in denar za stavkajoče v Trstu. Naše ljudstvo, posebno pa naše delavstvo ni moslo prenesti mirno te žalitve, ker je zadela njegov ponos in kar je glavno, ker sloni na popolno-, ma izmišljenih vesteh. Zato so sindikalne podružnice In delavski kolektivi na splošno sklicale izredna zborovanja, na katerih so ožigosali stališče predstavnikov stavkovnega odbora in protestirali proti žalitvi našega delovnega ljudstva. Pcsebna delegacija 10 tovarišev, ki so predstavljal; razne tovarne in podjetja iz cene B, je nato v petek 17. t. m. šla kjer je osebno izročila originalne sestavke teh resolucij, katere je sprejelo nič manj kot 108 raznih delovnih kolektivov. Ob vstopu v urad je eden od delegatov podal izjavo, da prinaša stavkovnemu odboru 108 protestnih resolucij raznih sindikalnih podružnic iz cone B, ki se zgražajo nad samovoljnim postopanjem stavkovnega odbora zaradi njegove odklonitve prostovoljnih prispevkov v blagu in denarju, katere je nabralo vse ljudstvo, zlasti Pa delavstvo Istrskega o-krožja, da pomaga stavkajočim v Trstu njihovi borbi in da pokaže svojo razredno solidarnost z njimi. Nadalje je delegat iz cone B poudaril, da pomeni postopanje stavkovnega od.bcra navadno hlapčevanje buržoaziji ,resolucije Ra so najboljši odgovor na vse klevete in podtikanja onemogle histeričnosti. Končno je istr- stu. Semilli in njegovi scdr-lovalci so drug za drugim kričali nad delegate, naj razdelijo svoje resolucije ljudem na ulicah in Po vaseh. Ko je naš delegat opozoril Semillija in o-stale, da predstavljajo stavkovni odbor in da so zaradi tega obvezni sprejeti protestne resolucije in o njihovi vsebini obvestit; tržaško delavstvo, j.e Semilli naravnost pobesnel in začel žaliti naše delegate z banditi in fašisti. Na odgovor naših delegatov, da so borci že od leta 1941, 1342 in 1943 je Semilli kričal nad delegati, naj se poberejo iz urada ter pri tem razmetal po tleh resolucije. Ko so naši delegati uvideli, da je vsaka razsodna beseda s Semillijem in njegovimi pajdaš; nemogoča, in da se izognejo nadaljnjim surovostim, so raje zapustili u-rad stavkovnega odbora. Pri tem so ostale na tleh resoluci- ski delegat podčrtal, da si bo|ie, ki jih je razmetal Semilli. resnica prej ali slej utrla pot ih da si bodo tržaški delavci kmalu na jasnem kdo izdaja njihove interese. Delavsko delegacijo iz našega okrožja s0 sprejeli zastopniki stavkovnega odbora, med katerimi so spoznali samo Semillija, nekdanjega predsednika okrožnega odbora ES v Kopru. Ko ie istrski delegat izjavil, da se zlasti naši delavci in delavke čutijo užaljene zaradi vsebing dopisa, v. katerem je stavkovni odbor odklonil nabrane prispevke, je delegata Semilli enostavno prekinil in z vso jezo ter neotesano nahrulil. Pr; tem je če žalil delegate s fašisti, češ da so nabrali živila in denar s terorjem, da je delavstvo v coni B sprejelo tudi predložene resolucije pod terorjem, itd. itd. in da naj nabrane prispevke razdelijo raje med domače delavstvo. Istrski delegat je odgovoril Semilliju, da so delavci in delavke .v con: B debro plačani, da imajo sami dovolj hrane in obleke in da so s temi prispevki hoteli izjraziti samo svojo solidarnost s stavkajočimi tovariši v Trstu, kakor v znani stavki leta 1946. Na tem mestu je delegat osebno spcinnil Semillija rekeč: «To je bilo tedaj, ko ste bili vi še v Kopru pri Okrožnih sindikatih. Zato tudi vj lahko poveste, da so tudi te-dai naši ljudje prispevali hrano in denar za stavkajoče prostovoljno in ne pod pritiskom!» Poleg Semillija so seveda na naše delegate kričali tudi ostali njegovi pajdaši. Nobeden od njih ni hotel sprejeti prinesenih resolucij in spremnega pisma istrskega okrožnega odbo- ..uJkonoresno leKmovam, Na zadnjem sestanku ekraj-j nega plenuma ASI2Z v Kcpru i so naše žene sklenile, da bodo v zvezi z izvajanjem letnega I plana za 1950 pripravljale tudi I za II. kongres, ki bo v Trstu od 4. do 6. marca ter za proslavo mednarodnega praznika žena, ki bo 8, marca. Tako bedo na čast tega kongresa organizirale delovno brigado, ki naj bo za zgled pri prostovoljnem delu V našem okrožju. Dokončati bo treba statistiko, povečati število član. stva, ustanoviti krajevne odbore, kjer še ne obstajajo in urediti upravo na vseh že obstoječih bazah. 2e v tem času bodo organizirane komisije za kulturo in prosveto y tovarnah ter komisije za skrb matere in otroka. Isto tako bodo uvedeni okrajni aktivi žena in otvorjeni razni tečaji. V Izoli Dcdo ustanovile žene ctreške jasli in premestili v primernejše prostore sedanji otroški vrtec. V Pučah bo ustanovljen na novo otročki vrtec* medtem ko bo v Sičolah ponovno ctvorjien. V Kopru in Izoli bodo pričele delovati otroške restavracije ter tam in v Piranu trgovine za matere in otroke. V okvir socialnega dela spa- da še sestava delegacij, ki bodo izvedle obiske v šolah, vrtcih, jaslih, bolnišnicah' itd. Do kongresa bedo posamezne baze izdelale številne igrače za otroke. Dan 8. marca bodo proslavile krajevne organizacije ASI2Z s kulturnimi nastopi. Sodelovali bodo tudi otroci. Da bo naša javnost zvedela o delovanju žena, bo treba poleg statističnega zbiranja podatkov o izvršenem delu pošiljati tudi za tisk in radio izčrpna poročila. Končno bodo posamezne krajevne organizacije uvedle medsebojna tekmovanja, da se vzbudi r.a ta način čim večje zanimanje za javno delo žen in da se bodo vse naše žene točno zavedale svojih odgovornosti. 'krb ljudske oblasti ira zdravstvene strokovne kadre Otvoritev enoletne šole za bolniške sestre v Izoli je Koper Delovne brigade pri „ Stavbeno podjetje Edilit na svojem gradiljšču «Vino» reorganiziralo delovne brigade na ta način, da ie sedaj tamkaj ena brigada zidarjev z 33 delavci, dalje ena brigada tesarjev s 25 delavci in ena brigada težakov z 78 delavci. Stavbno podjetje je razdelilo v letu 1949 najpridnejšim delavcem nič manj kot 558.777 dinarjev nagrad. Dne 7. februarja t. 1. se je začel redni pouk na enoletni šoli za bolniške sestre v Izoli. Ta šola je bila ustanovljena z odlckom Istrskega okrožnega ljudskega odbora in je ena številnih strokovnih šol, s katerimi namerava 'ljudska oblast izpolniti občutno vrzel pomanjkanja strokovnih zdravstvenih kadrov v našem okrožju. Ustanovitev šole za bolniške sestre je zato tembolj potrebna in pomembna. Sola za bolniške sestre je internat ter je priključena civilni bolnici v Izoli. Učna snov zajema 22 predmetov, kateri so deloma zajeti in določeni za splošno naobrazbo, del°ma Pa samo za strokovno medicinsko naobrazbo. Ves pouk je teoretičen in praktičen ter bo 15 predavateljev izvedlo učno snov v 570 urah. Program učne snovi pa je razdeljen na tri dele. Zavod nudi gojenkam poleg izobrazbe tudi popolno materialno preskrbo. Teoretičnemu in praktičnemu, splošnemu medicinskemu pouku sledijo razvedrilo, ekskurzije in družabno udejstvovanje. Šolanje.v internatu je popolnoma brezplačno in gojenke prejemajo od oblasti poleg, vsega še mesečno nagrado v znesku 600 dinarjev. Po enem letu pouka in po uspešno končanih izpitih bodo prejele gojenke diplomo o usposobljenju za poklic bolničarke ter bodo nameščene v bolnicah, dispanzerjih, v sana- torijih, v tovarniških in javnih ambulantah ter v ustanovah, ki vodijo borbo proti jetiki. Po uspešno končani enoletni šoli bedo imele gojenke tudi možnost, da se specializirajo v posebnih strokah, kot na primer za kirurgične instrumentarke, za asistentke v laboratorijih in, podobno. Prav tako bodo imele dostop na šole za višje medicinske sestre. Ker je v šoli za bolniške sestre ie nekaj, prostih mest, opozarjamo mladinke, ki imajo veselje do tega poklica, naj še takoj javijo Pri upravi enoletno šole za bolniške sestre v civilni bolnici v Izoli. Koper Špekulanti iz Izole in Konra Bred sodiščem Nedavno je bila pred okrožnim ljludskim sodiščem v Kopru razprava v kazenski zade-’ vi proti Vascottu Jerneju in Vascotto Heleni, ki sta lastnika kinematografa v Izoli. Oba obtoženca se nista odzvala razpravi. tako da je sodišče razpravljalo v nujni odsotnosti. Obtožnica jima očita, da sta vršila gospodarsko sabotažo in nedopustno špekulacijo. V času, ko sta upravljala kino Al-lieto v Izoli, sta zagrešila velike upravne in računske netočnosti z očitnim namenom špekuliranja z valuto. Krivda obeh obtožencev je bila popolnoma dokazana, tako da ju je sodišče obsodilo v odsotnosti, in sicer Vascotto Jerneja na 2 leti odvzema osebne svobode z obveznim delom, Vascotto Heleno pa na eno le-to obveznega dela z odvzemom osebne svobode. Istočasno je sodišče izreklo, da se obtožencema zapleni vse premično in nepremično premoženje. Pri okrajnem ljudskem sodišču v Kopru pa sta se zaradi nedopustne špekulacije morala zagovarjati Fornasaro Anton in Mario, urarja iz Kopra. Obteženi Fornasaro Anton je namreč predajal ure po znatno višjih cenah kakor so bile cene določene. Tako je s po-pomečjo svojega sina Marija nakupoval v Trstu ure po 6 tisoč tir, v Kopru pa jih je predajal najmanj po 7.000 dinarjev. Podobne kupčije je opravljal z urami znamke Soch. Watch, ki jih je obtoženi For-nazaro Mario nakupoval v Trstu po 4.500 lir, a njegov oče jjih je prodajal v Kopru kar po najmanj 5.400 dinarjev. Oba obtoženca sta uvedla opisano nakupovalno in prodajno prakso tudi za druge predmete. Sodišče je spoznalo Fornasaro Antena za krivega in ga obsodilo na poldrugi mesec zapora, na plačilo globe 5.000 dinarjev in z zaplembo zaloge ur. Nasprotno pa je sodišče o-prostilo vsake krivde in kazni njegovega sina Fornazara Marija. Trst na stavkovni odbor, 1 ra za pomoč stavkajočim v Tr- ZA IZPOLNITEV ENOLETNEGA PLAHA Dvigajmo kulturno raven istrskega človeka Po tečajih za nepismene Veleposestniki so v preteklosti izkoriščali delovno silo Istrana in njegovo zemljo, pri čemer se ni nihče zanima] za naorednejše oblike obdelovanja zemlje in drugih panog gospodarstva. Istrski človek je bil brez moči, da bi se uprl ali izognil teinu zatiranju, posebno ker tržaški industriji ni bilo zanj rešitve, ker je tam zlasti v dobi italijanske okupacije vladala velika brezposelnost. Vse to je poleg gorpodaiske bede ■ povzročilo, da je ostal v neznanju — tudi kulturno. Z NOB in z vzpostavitvijo ljudske oblasti se je stanje P°-polnoma spremenilo. Ljudska oblast je odpravila veleposestva, koloni so postali gospodarji zemlje, in nikomur ne manjka dela in zaslužka. Ljudska oblast pa tudi ve, da koristi svojemu ljudstvu s tem. da ga gospodarsko, politično in kulturno • dviga. Ni naključje, da je v enoletnem gospodarskem planu predviden tudi dvig kulturne ravni našega ljudstva. Med drugim je v načrtu tudi to, da moramo v tem letu v glavnem odpravit; nepismenost, ki je še posledica nacionalnega in kulturnega zatiranja naših ljudi v preteklosti. Poglejmo, kako odgovarjajo na vse to naši ljudje. Ali bo naše 'ljudstvo uzakonilo besedilo enoletnega plana, ali bo izvedlo sklepe, ki so jih sprejeli na IX. zasedanje okrožne skupščine njegovi predstavniki. Kaj pravijo na primer v Ga-žonu pri Kopru, kako je tam s tečaji za nepismene? — Pred pričetkom šolskega leta je bilo v Gažonu 3.3 nepismenih. Ce prideš v šolo vsak torek ali petek zvečer boš videl spodnjo in zgornjo učilnico razsvetljeno, notri pa 14 moških in 13 žena. Vsi se pridno in z vnemo učijo. Učiteljici se z vso vdanostjo posvečata poučevanju. Bes, da so nekateri že poznali nekaj črk in jim gre zato ne-kolkio laže z učenjem, toda vsi, čeprav nekoliko počasi, že znajo pisati po nareku in brati kratke odstavke. Ce vprašate tov. Korena Aleksandra, zakaj se hoče naučiti pisati in čitati, vam bo povedal, da se uči zato, ker hoče postati napreden človek. Podobno vam bodo odgovorili tudi drugi. Kaj pa pravijo žene? Anča pravi: «Naučiti se hočem pisanja in čitinja zato, da bom na lastne oči videla, kaj pišejo listi, da bom tudi jaz Vedela, kaj se godi po širnem svet >. Drugh žena je odgovorila predstavniku ljudske prosvete iz Kopra, da si hoče pridobiti čimveč znanja zato, da bo dokazala vsem, ki še mislijo, da je žena manj vredna od moža, da je žena, ravno če je pismena, prav tako zmožna poznati in reševati %-prašanja našega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Enako vam bodo odgovarjali možje in žene v Pučah, Kosta-boni, Laborju, v Golem hribu pr' Izoli in v nekaterih naseljih Krkavč. 2eleti b; bilo, da bi vprašanje odprave nepismenosti razumeli tako tudi pri Sv. Petru, v Novi Vasi, Marezigah in še ponekod. V vseh krajih si še niso vzeli k srcu naloge, ki nam jo nalaga naš ljudska oblast in nas obvezuje naš enoletni plan, da moramo popolnoma odpraviti neDismenost. Zavedati se moramo, da je naš gospodarski napredek odvisen od kulturnega dviga naših množic. Vsak naj po svoje sodeluje pri tem, da čimprej izbrišemo kulturno zaostalost naših delovnih ljudi, da bodo Oboroženi z znanjem stopali ponosni, dvignjenega čela in jasnega pogleda lepšemu življenju nasproti. N. N. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 IZ L J 171> ST V A ZA LJUDSTVO Delo in uspehi svetovalcev DFS v goriski občini Ufapellsiva vodovotia v &taiizand\ ^3,J lIMMIMlMlIlMIIIIllllMIIMIIIIIIIIMIIIIMlilMIMIMIIMI (H