Izbili vsak četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., ta Ameriko in druge tuje drtave 4 K 60 vin.) — Posamezne itevilke se pro-== dejajo po 10 vin. ==
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se poilljajo : Urednlilvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije in inseratl pa: Upravnifitvu .Domoljuba", Ljubljana, = Kopitarjeve ulice it. 2. =
Ste». 18.
Gospodarski napredek in ženslie.
Dani se po naši domovini; napredujemo. Zastavljeno je že na vseh koncih in v politiških zmagah krščanskega ljudstva je ugotovljena tudi potrebna opora in podpora. Na eno reč pa ne smemo pozabiti: brez sodelovanja žensk ne moremo misliti na uspešen gospodarski napredek. Žena podpira hiši tri vogle; to velja za vse gospodarstvo. In pri tem nam ne zadostujejo samo skrbne, varčne matere in gospodinje v ožjetn krogu hiš in družin, marveč treba je, da se tudi ženske zanimljejo za vse vrste umnega gospodarstva. Zelo nas veseli, ko čujerno, da so se pri podučnih tečajih, ki so se vršili po nekaterih krajih, udeleževale tudi ženske. Zmisel za take sestanke, za predavanja, za branje gospodarskih časopisov in knjig, sploh za gospodarsko izobrazbo mora prekvasiti tudi naše vrle, poštene kmečke dekleta in žene. Seveda nas tu čaka obilo dela. Preosno-vati se mora poduk v ljudskih šolah; po-navljavne šole se morajo za deklice popolnoma izpremeniti in v njih gojiti pred vsem gospodarski poduk; treba je misliti na posebne tečaje za ženske, ustanoviti dobre gospodinjske šole za dekleta, ki so že odrastle ljudskim šolam, s kratka treba ie bolj misliti na kmečkim potrebam primerno vzgojo žensk.
1. Štiri glavne gospodarske panoge so. ki se mora v njih izobraževati ženska: vrt, hlev s svinjakom vred, mlekarstvo in Perotninarstvo. Vsaka izmed teh reči potrebuje poduka in vaje. Živinoreja in mlekarstvo ne moreta uspevat', če niso ženske popolnoma kos svoji nalogi. Ni dovolj, da moški gospodar ve, kako se mora v tem oziru napredovati, marveč ž njim skupaj. roko v roki, kot enakovredna pomoč-
U Ljubljeni, dné 30. oprila 1908.
niča mora sodelovati ženska. Prepričani smo, da bi poprava naših hlevov neprimerno hitrejše napredovala, ko b' se ženske vnele za to. Vnele se pa bodo, če bodo natančno vedele, za kaj se gre, in če bodo same tudi znale izračunati dobiček, ki ga prinese napredek. Oskrbljevanje živine, mlekarstvo, perotninarstvo in vrt — vse to je že zdaj v ženskih rokaji. Zato je jasno samo po sebi, da vsak napredek v tem oziru zadene na vprašanje, kaj mislijo ženske, ali bodo kos svoji nalogi, ali se je bodo lotile s potrebnim navdušenjem in veseljem, iz notranje potrebe, ne vsled zunanje sile in gospodarjeve sitnosti. Mohorjeva družba se bo gotovo rada v svojih knjigah na to ozirala in bo poskrbela, da izidejo tudi za ženske potrebni spisi in knjige; saj je že zdaj mnogo storila v tetn oziru.
II. Ženske se morajo zanimati tudi za zadruge. Pri posojivnicah ima žena glavno nalogo, da celo hišo nauči varčevanja, in da se privarčevani denar nalaga v domači posoj'vnici. Šparovčki se bodo udomačili povsod, ko se ženske vnamejo zanje. Še več nego pri posojivnicah pa imajo važnega posla ženske pri drugih gospodarskih zadrugah, nakupnih (konsumnih) društvih. Hvala Bogu, imamo že mnogo žensk, ki v tem oziru razumejo naš čas in njegove potrebe. Zato pa naravnost priporočamo, naj se, kjer je priložno, da ženskam prilika, da v odborih ali nadzornih svetih dejansko sodelujejo. Kar imamo zgledov v ti reči, so se vsi dobro obnesli. Za tajništvo pri važnih gospodarskih zadrugah v nekem do nedavna še zelo zapuščenem kraju na Notranjskem si je pridobila ravno neka pridna, seveda tudi izobražena ženska največ zaslug. V ljubljanskem delavskem konsumnem društvu so v odboru tudi delavke, ki izredno dobro delujejo. Čim bližje pridejo ženske k takemu delu, tem boljše: saj se gre samo '
Leto m
za to, da se dobi požrtvovalnih, delavnih, veščih moči, da stvar napreduje, ne pa za kak osebni dobiček, ali za kako čast. Morda se bodo komu zdele te naše misli prezgodnje. Nič ne dene. Gotovo je mnogo krajev, kjer se ne dado še izpeljati. Go-tovo je pa tudi, da moramo v enomer ponavljati. da more samo s skupnim sodelovanjem žensk in možakov napredovati naše kmetijstvo.
BjStS
Pozor,'Mi postoni-skesa okraja!
Neprestano hujskanje po »Notranjcu« proti krščansko - slovenskim izobraževalnim društvom nam je potisnilo pero v roke, da pokažemo v ona gnezda, odkoder prihajajo vsi ti napadi.
Koncem meseca avgusta lanskega leta je zborovala v Radovljici na Gorenjskem »Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev«. Take shode prirejajo učitelji redno vsako leto in stavijo na teh shodih razne zahteve v prid svojega stanu. To ni nič hudega, saj se tudi drugi stanovi zbirajo in posvetujejo na shodih, kako bi zamogli pomagati sebi. Pripomniti pa moramo, da niso vsi slovenski učitelji v tej zvezi, da ima vrlo krščansko mislečo učiteljstvo tudi že tako svoje društvo »Slomškovo zvezo«. Na tem shodu v Radovljici so pa jasno pokazali liberalni učitelji, kaj hočejo, združeni v »Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev«. Popolnoma odkrito so izrazili to, kar so si že davno mislili, a se niso tako pokazali. Ta »Zveza« se je proglasila za agitatorico za liberalno stranko; agitirali so na tem shodu za udeležbo na shod svobodomiselcev v Pragi, in sprejeli so v svoj program svobodno, to je brez-versko šolo.
Dne 29. decembra minulega leta pa je zborovalo v Ljubljani »Deželno učiteljsko društvo«. Na tem zborovanju je nek učitelj govoril o »izobrazbi« in dejal: »Izobrazbe je zmožen edinole učitelj. Zato ustanovimo »Narodno socialno zve*o«. Klerikalci so mojstri organizacije. Imajo Krščansko-socialno zvezo«, ki narod goljufa 'n slepi. Njen namen je ljudstvo poneumniti. da bo bralo samo klerikalne bukve in časopise. Proti »Krščansko-socialni zvezi« moramo učitelji ustanoviti »Narodno-socialno organizacijo«. Poživljam učitelje, da se zdaj energično lotijo dela in agitacije med ljudstvom, da »izobraževalna društva« ne bodo pristopila > Krščansko-socialni zvezi«, temveč »Narodno socialni«.
Kmalu po shodu v Radovljici je ustanovil v Dolenji vasi pri Senožečah tamoš-nji učitelj izobraževalno društvo. V članku »Notranjca«. v katerem se to poroča, se poživlja tudi. da naj se obrnejo glede ustanovitve liberalnih izobraževalnih društev v Ljubljano, na »Ljudsko izobraževalno društvo Akademijo«, ki je seveda svobodomiselno. Učitelj Lampret v Trnovem ie ustanovil liberalno čitalnico ondi. Dne 0. novembra 1907 pozivlje »Notranjec«. da naj deluje učiteljstvo izvenšolsko. češ. da bode to delovanje simpatije (!). ki iih ta stan že itak vživa. postoterilo. Dobesedno piše: »Upamo, da učiteljstvo. ki je letos v Radovljici na skupščini storilo tako lene sklepe o izvenšoskem delu. ne zastane na začetku poti. amnak pogumno nadaljuje ter si izvojuje vodstvo našega ljudstva.« Dne 19. novembra 1907. noroča »Notranjec«. je pa zborovalo učitelistvo za po-stojinski šolski okraj v Postoiini. na katerem je poleg knežkeea Česnika »prav dobro poročal o izvenšolskem delovanju ta-okrajnega učiteljstva gospod šolski vodia Juvanec. Za tem so se soelasno snreiele vse točke o delovanlu, ki so bi'e snrelete že na Zvezini skunščini v Radovliici.« V odsek za izvenšolsko delovanje nostojin-skega okraja so bili izbrani sledeči učitelji: Česnik iz Knežaka. Mercina iz Vina-ve. Brinar. Juvanec iz Postojine. I.amnret iz Trnovega. Orad iz Košane. Punčuh iz Vrbnolia. Kobal iz Dolenie vasi. Lipovec iz Bukovja in gdčna. Marija Dovean iz Za-goria. »Ti imajo« — po »Notranjcu« — »nekako evidenco nad svojimi tovariši. obenem jim pa moraio s svetom in dejanski pomagati v tem delovanju. Naprej tedaj« — konča to poročilo — »za blagor našega naroda, ki je pouka zelo potreben.«
In kakšen »nouk« se pa daje pri tem izvenšolskem delovaniu? Sodimo jih iz niihovega glasila »Notranica«! Bralno društvo v Zaeoriu. čigar predsednik je ta-mošnii učiteli Horvat, je priredilo 9. svečana veselico, pri kateri se je »pričel težko pričakovan' in zaželjeni ples. za mladino nnivečie veselje in rajanle se je končalo šele ob belem dnevu«. (»Notraniec« št. 7. 1908.) Posebno fante, ki so priredili veselico, pri kateri je ples bil »seveda zelo živahen« in so dekleta nastopila v »nprodni«, to ie dokolenski čičk' noši ter nridno pomagala »neumornim fantom«, ki imajo svoj »fantovski klub« bralnega društva v Zagorju.
Pri košanskem pevskem društvu« je predsednik ondotni učiteli Janko Grad Lansko leto je dobilo to društvo zastavo, kumica je bila učiteljeva soproga in tej je pr'redil soprog podoknico (!). Pri tem pevskem društvu se uganja zelo tudi hi-navščina. V 35. štev. 1907. »Notranjca« se dopisnik kar peni jeze nad takratnim župnikom in kaplanom, češ. da mečeta polena pod noge celo društvu, ki stoji popolnoma nad strankami«. Toda kako je v resnici. kaže dejstvo, da so odborniki tega društva darovali udom več časopisov, med temi pet iztisov »Notranjca«, kar se izrecno povdarja. V 5. številki letos pa kar naravnost beremo izjavo: »Košansko pevsko društvo stoji v taboru .Notranjske kmečke stranke'«. Balia se tudi. »da s svojo neprimerno delavnostjo deluje častno za izobrazbo in napredek košanske doline«. Res neprimerno! kar se je dokazalo ob prilik' izleta v Orehek, pri katerem so se »fantje in dekleta okrog zasukali«, in so se drugi dan šele razšli. Ravno tako je veselica tega političnega, a ne pevskega društva jako dobro uspela, zakaj »posebno pri plesu so b'li neumorni«. Ob tej priliki je neko dekle deklamovalo Krilanovo »Ljubico«.
Nič manjša hinavščina se je uganjala tudi pri ustanovitvi čitalnice v Trnovem, češ. »ustanovljena je za vse brez razlike stanu in poklica«, a sedaj pa že odločno trdi. da je v taboru »neodvisnih kmetov«, seveda takih, kakor Je znani »lepi Polde«. Tudi ta čitalnica konča vsako prireditev s harmoniko in plesom pozno v noč.
Na Planini na Vipavskem je učitelj Vuga ustanovil letos Izobraževalno društvo. V »Notranjca« je pisal, da »je želja, da bi se nekateri izmed učiteljev udeležili sestanka« ustanovitve.
V Dolenji vasi pri Senožečah se hoče uganiati baš taka hinavščina, da bi se preslepilo ljudi, češ, da je društvo »nepristransko«. a je prava cvetka, ki je pognala iz svobodomiselnih tal.
Naj zadostujejo za danes ta poročila o »izvenšolskem delovanju samo iz teh krajev. Dodenimo le še nekatere opazke! Ker se mnogim učiteljem zdi tako delovanje nespametno, zato so ti junaki postavili čeznje »evidenco«. Svobodom'selcu se pač malo prilega! l judje, ki bi najraje vsako nadzorstvo nad seboi odvrgii, uvajajo nadzorstvo nad drugače mislečimi stanovskimi tovariši! Po teh »izobraževalnih« društvih ležijo navadno protikrščanski >Narod«, bogotajska »Svobodna Misel« in pa »Rdeči Prapor«, poleg raznih knjig, ki jih izdaja oddelek svobodne misli na Slovenskem. Kam bode pač prišla mladina, ki se hrani s takim bogotajskim berilom? Zabavlja se neprestano čez »krščansko-'z-obraževalna društva«, in goji se pod pretvezo »izobrazbe« le politika »neodvisnih kmetov«. Po sedanjih obstoječih šolskih predpisih se ne sme pustiti šolsko mladino na plese, ne v gostilno. Gotovo iz pametnega namena, da ne b' tudi v odrasli dobi zapravljala in se ne poneumljala s tako »zabavo«. A pleše se do belega dne v društvih, koder imajo baš učitelji kot predsedniki glavno besedo. Tn v taka društva se vabi mladina, ko izstopa i* ponav-Ijavne šole. Zato Je pač vsakega očeta in
matere najsvetejša dolžnost, da se njih sinovi in hčere nikakor ne vpisujejo v taka društva: če so pa že, da takoj izstopijo. Vestni stariši pač ne morejo mirno gledati, da se učijo po takih društvih njih otroci zapravljanj«, pijančevanja, ponočev»nja in vsega, kar je s tem v zvez'. Ravno tako je pa tudi dolžnost vsakega somišljenika, da ne podpira ne denarno, ne na kakor-šenkoli način takega .delovanja', ki se ka/e spočetka nekako nedolžno. Povsod naj se ' pa ustanove nasproti takim društvom naša krščansko-izobraževalna društva.
Sedaj pa še zavežimo ta šopek cvetlic; ako ne diši komu preveč prijetno, nismo mi krivi.
P o z n a t e g a dobro.
CESARJEV JUBILEJ.
Dne 7. majnika pride na Dunaj nemški cesar in drugih enajst nemških vladarjev. Za ta obisk je natančen spored že določen Nemški cesar in cesarica se pripeljeta ua Dunaj v četrtek dopoldne, kjer ju sprejmejo naš cesar, nadvojvode in oblasti. Opoldne se vrše čest'tke v Šenbrunu, tut- j kar se poklonijo vladarjem pevci, nato od- ' potujeta nemški cesar in cesarica. Nemški vladarji pridejo na Dunaj 6. majnika. Z nemškim cesarjem in cesarico prideta tudi princ Avgust Viljem in prmcesinja Viktorij» Lujiza. ki še nista bila na Dunaju. Nemški vladarji, ki obiščejo cesarja, postanejo intejitelji avstrijskih čet, če še niso. Princa Avgust Viljem in Adalbert dobita šarži v naši armadi.
SPLOŠNA STAVKA ZA VOLIVNO PRAVICO NA OGRSKEM.
Kongres socialne demokracije je sprejel resolucijo, s katero se napoveduje splošna stavka obrtnega in poljedelskega delavstva na Ogrskem, ako vlada namestil splošne, enake in tajne volivne prav'ce predloži ogrskemu parlamentu predlog" za množinsko, javno glasovanje.
ITALIJA SE GIBLJE.
Italija ima n0v spor s Turčijo. Zahteva namreč paroplovbo v tripolitanskili vodah v severni Afriki. Ondotna vlad'1 prepoveduje svojim turškim podanikom vožnjo na italijanskih ladjah. Turški vladni krogi namreč ne zaupajo italijanski politiki, ker jih Italijani večkrat izzivajo.
O italijanski demonstraciji so obveščene vse evropske velevlasti, ki hočejo vplivati na sultana, da ustreže Italijanom.
Italijanska zahteva po italijanskih poštnih uradih v nekaterih turških mestih je imela za posledico, da je precejšnjo italijansko brodovje šlo proti Turški. Nekateri sicer pravijo, da je vsled te zadeve obiskal turški poslanik italnijanskega min. za zunanje zadeve, in da se je spor poravnal. Od drugod se pa poroča, da se še vedno nahaja italijansko brodovle med
Političen pregled.
1'gejskim morjem in med Malo Azijo. Obiskalo bo Solun in Stnirno, kjer sc bo celotno brodovje vadijo v Tirenskem morju. Vaje bodo velevažne in popolnoma vojnega značaja.
HRVATSKA.
Na Hrvaškem je toliko strank, da se jih težko loči po imenu. Vzrok temu so zamotane politične razmere. Hrvaška spaila politično pod Ogrsko, Ogri pa jih pritiskajo kar in kolikor moreio. To je vzrok, da so se rodile stranke, ki jedna bolj, druga manj težijo od Ogrske proč. Izmed najbolj močnih, zdravih in pametnih strank je b'la doslej starčevičanska. Pa tudi ta se jc sedaj baje ločila na tri skupine. Prvo vodi Starčevič. drugo Kiš, tretjo Frank. Sedaj se posvetujejo še o tem, kontu pripade dosedanje glasilo Starčevičancev, Hrvatsko Pravo«.
PROTIVLADNO GIBANJE V BOSNI.
V Bosni se je pričelo gibanje, ki ni prijazno habsburški avstrijski kroni. Za vsem tem stoji srbska vlada, ki bi rada Bosno iztrgala Avstriji in jo potegnila nase. Dokazalo se je, da tako teženje v resnici obstoji. Velesrbi razširjajo tnisel, da v Bosni še dalje traja sultanova neodvisnost, s čimer pridobivajo na svojo stran moha-medaiice; prišlo je naposled tako daleč, da so izvestni krogi v Sarajevu hoteli Avstrijce oropati volivne pravice. Nek pop v Banjaluki je v časopisju naravnost poživljal k uporu. Voditelj vsega tega gibanja ie tnenda Jeftanovič, ki je v upravnem svetu deželne vlade.
Srbski državni poslanec dr. Polit pa pravi, da taka velesrbska propaganda ne obstoji, vsaj na Hrvaškem in južnem Ogrskem ne. Ni državnika in politika, pravi, ki bi si upa| širiti velesrbsko propagando v Avstriji, kajti ista bi mogla imeti za tukajšnje Srbe le najslabše posledice. To je sicer res, toda da bi vsled tega tako velesrbsko teženje ne obstalo — s tem še ni rečeno.
PO UMORU GALIŠKEGA NAMESTNIKA.
Ob velikonočnih praznikih je zaslišali preiskovalni sodnik dr. Berson Potoc-kijevega morilca in njegovo mater. Oba obtoženca sta vztrajala pri prvotnih izpo-vedbah. Sizinski je ponovil, da mati ni ničesar znala o nameravanem umoru in da ie popolnoma nedolžna; morilčeva mati pa ie izpovedala, da je ona nagovarjala sina, nai umori namestnika. — Drug drugemu bi rada pomagala iz posledic.
Preiskava proti morilcu se zaključi \'sak čas. Vsled poizvedb, ki jih je dognala preiskava, je mnogo sokrivcev morilčevih iztiranih.
Morilec Sizinski je pripadal zadnji čas "krajinski socialni-demokraški stranki. Slovenski »Rdeči Prapor« sicer to taji, a ao Prinesli to vest vs' točno urejevanj po-"tlski listi, kar pa seveda »Rdeči Prapor« ni.
Morilec Sizinski mora iti k preiskovalnemu sodniku iz svoje ječe čez dvorišče in
hodnik. S hodnika so duri na prosto. Zadnje dni so se zbirali opetovano rusinski dijaki na hodniku. Ko so peljali 20. t. m. Si-zinskega k preiskovalnemu sodniku, je stop'lo k njemu več rusinskih akademikov, ki so hoteli napraviti zmešnjavo, v kateri naj bi morilec pobegnil. Morilca zdaj strožje stražijo.
Vprašanje je sedaj, kdo postane za Potockim cesarski namestnik v Galiciji. Nedavno se je posvetoval ministrski predsednik baron Beck z notranjim ministrom Bienerthom o imenovanju gališkega namestnika. »Poljsko kolo« in oba poljska ministra delata na to, da postane gališki namestnik deželni maršal grof Badeni. Načelnika »Poljskega kola« Glabinski in Sta-pinski sta se več časa posvetovala z Be-ckom o imenovanju namestnika. Došlo je na Dunaj tudi predsedstvo poljskega narodnega sveta, ki se je posvetovalo z Be-ckom o imenovanju gališkega namestnika. Poljski narodni svet želi, naj postane namestnik poslanec Kozlowski.
BOJEVITI FRANCOSKI UČITELJI.
Na Francoskem so v velikonočnih praznikih zborovali ljudskošolski učitelji. Sklenili so resolucijo, da mora vlada dovoliti pokojnino odpuščenemu anarhistov-skemu učitelju Negré in da mora vlada učiteljski zvezi dovoliti vstop v revolucio-narno-anarhično delavsko zvezo. Pomisliti je treba, da je vlada svoj čas med vzroki, zaradi katerih je izgnala redovnike iz šol. navedla tudi to, da redovniki poučujejo v šolah nauke, ki nasprotujejo državnim temeljem. Kaj pa učijo učitelji — anarhisti?
Izobrazbi.
Črtice iz zgodovine slovenskega slovstva.
II.
Blaž Kumerdej.
Rojen na Bledu se je izobraževal na visokih šolah na Dunaju, ko so ravno ukrepali o ljudsk'h šolah. S svojimi modrimi načrti si je pridobil pri vladi ugled, da mu je ista poznje poverila ureditev šolskih razmer na Kranjskem.
Tedaj so poverili cerkovnike s poučevanjem v ljudskih šolah, okrožni glavarji pa so b'li nadzorniki. V Ljubljani je postal Kumerdej ravnatelj šole, v kateri so se izobraževali učitelji.
Kumerdej je spisal katekizem, potem pa se lotil na poziv Jurija Japlja prevajati z njim sveto pismo.
Jurij Japelj, tudi Gorenjec, je imel za učitelja Miha Paglovca, ki je župnikoval v tistih krajih. Ta mu je vzbudil veselje za slovensko knjigo in ga napotil v ljubljanske šole. Zaradi njegove marljivosti in izobraženosti ga je škof Herberstein vzel za svojega kaplana. Na njegov poziv je izdal leta 1779 »Vel'ki katekizem«, katero delo je Herberstein posvetil cesarici Mariji Tereziji.
Pozneje je prestavil iz nemščine mnogo cerkvenih pesmi, ki so izšle kot posebna knjiga leta 1783.
Po nasvetu in prigovarjanju svojega škofa se je odločil, da prestavi tudi sveto pisrno na slovenski jezik, za katero nalogo se je tudi dostojno pripravil.
Zbral je krog najbolj izobraženih duhovnikov; njegova desna roka je bil Kumerdej, in ti so se shajali vsak teden in se posvetovali o važnem delu.
Prvi prevod svetega pisma je napravil protestant Dalmatin. Toda njegove knjige so se večinoma požgale in le malokateri duhovnik je imel kak izvod.
Pozneje je v katoliški dobi prestavil Kastelic celo sveto pismo, ki pa ni zagledalo belega dne.
Tudi neki-redovnik v Ljubljani Gre-gorij Vorenjec je prestavil celo sveto pismo, ki se je tudi izgubilo. Torej je b'lo delo novim prestavljalcem jako olajšano.
Tako je prišla na svetlo najbolje pisana slovenska knjiga tedanje dobe: Sveto pismo novega zakona leta 1784 in 1786, ravno 200 let po prvem sv. pismu, ki je izšlo v protestantovski dobi.
Prevod so preskrbeli Jurij Japelj, Blaž Kumerdej in Jožef Skrinjar.
Tako se povzpne cerkveno slovstvo proti koncu 18. stoletja na višino.
Ravno tedaj požene svoje kali tudi
naše
posvetno all zabavno slovstvo.
2e duhovne pesmi raznih protestan-tovskih in katoliških pisateljev so se priljubile pri ljudstvu. Od leta 1779 do 1781 pa je izdaj oče Janez Damaščan al' kakor ga imenujejo Feliks Dev tri zbirke pesmic pod imenom »Kranjske pisanice«. Tukaj se je tudi Vodnik prvič oglasil. Res je, da so začetki silovito otožni, a 'meli smo vsaj začetek.
Najvažnejši posvetni pisatelj tiste dobe je bil Anton Linhart. Doma iz Radovljice je mislil postati redovnik, toda kmalu je odšel na Dunaj. Pozneje je dobil službo tajn'ka pri kranjski vladi.
Največja njegova zasluga je, da je priredil za slovensko gledališče dve igri. ki jih je prestavil iz francoskega in nemškega jezika: »Zupanova Micika« 1789. in »Veseli dan ali Matiček se žen'« 1790. Obe predstavi sta uspeli prav dobro. Bilo je za igri tako navdušenje, da so ju predstavljali najvišji gospodje iz ljubljanskih rodo-vin. Igri sta lepo prikrojeni za slovenske razmere. Tako je b'l tedaj za Slovence res vesel dan, kakor poje Matiček v igri:
»Zdaj zapojmo, zdaj ukajmo.
Eden drugmu ogenj dajmo!
Jeza, žalost le na stran,
Dans je naš veseli dan!«
Tako vidimo, kako se je v teku dveh stoletij šele na koncu probudil slovenski duh in tudi za n«s se je jela ruditi zarja naše književnosti. Iz teh početkov se je dvignil V. Vodnik.
Učeno slovstvo.
Kar se znanstva tiče, moremo govoriti skoro le o jezikoslovju in o zgodovini.
Prvo slovensko slovnico ie spisal protestant Bohorič. V katoliški dobi je bila kot protestantovska prepovedana in tako so jo skoro popolnoma porabili. Izmed poznejših slovničarjev v 17. in 18. stoletju je najvažnejši Marko Pnhlin.
Bil je Ljubljančan, ki imajo, kakor je splošno znano, najslabšo govorico v deželi. V samostanu tudi ni mogel spoznati pravega slovenskega jezika. Poznal ni Bohoriča. n>ti drugih slovničarjev. a v svoji navdušenosti je sklenil spisati slovensko slovnico.
Izdal je najprej abecednik, potem pa še slovnico: obe knjigi sta bili veselo sprejeti, ker nismo tedaj imeli nobene take knjige.
A Pohl'nova slovenščina je čudovita. Slovenska imena izpeljuje iz vseh mogo-čeh jezikov, ki se jih ie kdaj učil, iz sirskega. judovskega, grškega itd.
A vodila ga le goreča ljubezen do rodnega jezika, kakor sam pravi v predgovoru k svoji knjigi. Četudi slovnica ni imela vidnih uspehov radi nepravilnosti in nemčevania. ie bila vendar povod, da so se dvignile druge moči in da se ie jelo resno delati za čistoto iez'ka. Pohlin je spisal tudi besedniak v Veh Jezikih kot njegov prednik, ki ga imenuje »Malo besedišče«. Poleg tega je spisal tudi več knjig v latinskem in nemškem jeziku, tako da se moramo čuditi njegovi marljivosti. Med temi knjigami ie najvažnejša zgodovina slovenska. Ne bomo mu tedaj zamerili, če se je štel za prvega slovenskega jezikoslovca.
Zgodovinarja v katoliški dobi sta J. I.udv. Schoenleben in Valvazor. Ker nista pisala mnogo v slovenščini, j'h ne moremo natančneje omenjati.
Živela sta sredi 17. stoletja. Schoenleben je spisal mnogo latinskih knjig o zgodovini Kranjske. Valvazor pa je spisal v nemškem jeziku svojo slavno kniieo: »Slava vojvodine Kranjske 1689«. Spisal je še več knjig, v katerih je opisal zgodovino slovenskih dežel, tako da je izdal za tisk teh knjig vse svoje premoženje.
listek.
ZadnjTdnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLA V).
Zgodovinski Roman. — Spisal J. Splllmann D. J.
I. DEL. Prva knjiga.
VELIKONOČNI PRAZNIK L. 66. PO KR.
Prvo poglavje.
Napad.
Bližal se je velikonočni praznik 1. 66. po Kristusovem rojstvu. Po potih in cestah svete dežele so mrgolele trume potnikov, ki so hiteli v Jeruzalem. Posebno pot iz Jerihe skozi pusti pogorski kraj puščave Juda je bila napolnjena z dolgimi karava-
nami. Skozi njo je potovalo večina Oahlej-cev. pa tudi iudje iz Neronije. Libanona, Damaska. Antijohije so rajše umerili svojo pot skozi Jordansko dolino, kakor skozi zaničevano Samarijo. Truma za trumo je v zadnjih dneh po ozki stezi prevalila gorski prelaz. Brez reda, v pisanih množicah so prihajali: nešteti pešpotniki, s palico v ožgani roki. gruče žensk z zakritimi obrazi. sedeče na oslih ali mulah, dolge vrste kamel in dromedariev iz Sirije in Mezopotamije. jezdeci na ponosnih konjih: potem zopet pastirji, kmetje, rokodelci, krošnjarji in bogati kupci, ki so znali zapovedani obisk templja združiti s trgovino, potem učitelji postave in farizeji, ki so se bahali s svojo pobožnostjo, stotine in tisoči, celo preseljevanje narodov!
Zdaj, drugi dan pred praznikom, je postajala pot zopet samotnejša. Vendar so še vedno prihajale zakasnele gruče in spesile svoje korake, da bi o pravem času še dospele do svetega mesta. Zadnja gruča, ki je šele pozno zjutraj zapustila vrata mesta Jerihe in se zastonj trudila dohiteti prednje trume, je imela dve jezdni kameli (mehari) in tri tovorne živali. Na prvem hitrem me-hariju je jezdil rabi Sadok iz Antijohije in njegov sin Benjamin, močan osemleten deček. Rabi je bii lep mož v najboljših letih; polna črna brada mu je obkrožala bledo obličje in padala na kaftan iz fine. bogate volne. Bil je učitelj postave v najslavnejši judovski občini v Antijohiii in je obenem vodil obširno trgovino z najbogatejšimi izdelki Perzije in Hindostana. Velikansko premoženje so nosile za njim njegove tri tovorne živali. Toda dražja kakor vse tkanine in zlatnine sta mu bila sin Benjamin in hči Tamara, blaga deklica šestnajstih let v devico razcvetela, filoboko zakrita v obraz ie sedela s svojo staro dojiljo Saro na drugem mehariju. ki je lahkih nog korakal poleg prvega, kamor je držaia pot. Pri-ganjač kamel, ki so ga najeli v Jerihi, je mrmrajoč stopal poleg živali.
Benjamin je ves čas izpraševal očeta o tem in onem. Ko sta prišla vrh pogorja, mu je pokazal oče v daljavi sivo gladino črnega morja, in deček je z veliko živahnostjo pripovedoval strašno dogodbo o Sodomi in Oomori. Bliščale so se mu oči vsled notranjega razburjenja, in rabi Sadok je s ponosom zrl na svojega sina, ki je že v zgodnii mladosti kazal bogate darove duha in srca.
»Ali mi znaš,« je vprašal oče, »imenovati mesto, ki bi še boli kakor prokleta Sodoma, zaslužilo, da bi nanj deževalo ogenj in žveplo z neba.«
»Ha, vem, kai misliš, oče: Rim, ki je strgal krono z Judove elave, kakor si zadnjič rekel v sinagogi. Vem pa tudi mesto, ki ne sme biti nikdar, nikdar razdejano od sovražnika, ker je mesto božje in Oospod prebiva v n'egovem tempelju. Tamara, ali poznaš to mesto?«
»Kako vprašanje, Benjamin!« zakliče sestra z veselim smehom. »Ti misliš mesto Jeruzalem, čegar bliščeče strehe bomo videli še danes.« Nato pa je pristavila resno: In vendar je bil tempelj Oospodov in ž njim sveto mesto že enkrat popolnoma
razdejano in opustošeno. Ali bi se ne moglo to dogoditi še enkrat?«
»Tega nas varuj Bog naših očetov!« zakliče rabi. »Takrat je Juda prelomil zavezo in služil malikom, zato ga je Bog kaznoval. Dandanes pa judovsko ljudstvo z duhovniki vred gori za čast božjo. Rimljani kajpada, ki so si prisvojili Sijon. še časte maiike. Nje, in ne svoje zvesto ljudstvo, bo Bog kaznoval. Nam pa bo poslal Sinu Davidovega, ki ga pričakujemo, in ki bo žezlo Judovo dvignil nad vse narode. Molite, da pride kmalu naš Odrešenik.«
»O, vsak dan molim v ta namen!« zakliče Benjamin in prekriža roke na prsih. V naših dneh mora priti Mesija, že je pretekel čas, ki nam ga je napovedal prorok Danijel. O kako bom služil Odrešeniku! Da bi Ie bil par let starejši in bi lahko nosil meč in ščit. Kajti Odrešenik mora priti kot velik junak, ki bo pobil vojsko Rimljanov. Tudi jaz pojdem v boj. če sem prav mlad. Saj se je tudi deček David boril z Oolijatom.«
»Ti misliš, da si David, in bi lahko pobil rimskega Oolijata s kamnom in fračo? se zasmeje sestra. »Ej, kaj bi ne bila potem jaz lahko druga Judita. ki bi odsekala rimskemu Holofernu glavo s telesa?«
»Ti, ki nimaš toliko poguma, da bi umorila golobico?« se smeje deček. »Oče. kaj pravič k temu — naša Tamara Judita!«
Tako sta ljubkovala brat in sestra in se veselo pogovarjala. Z neba je pripekalo solnce. Kroginkrog se je namesto palm in prijaznih gajev Jordanske doline razprostiralo skalovje in pesek in ostre čeri. Samo tuintam je izza skal pogledoval samoten hrastov grm ali bodeči kaktus. Spodaj nekje je šumela tenka nit potoka skozi pesek, sicer pa je bilo vse tiho, nobenega vetra. nobenega znaka življenja v pusti puščavi.
5ele proti večeru so naši potniki prispeli do neke skale, odkoder se je videla Oljska gora.
»Kajne, oče, to je šele Oljska gora?« zakliče deček. »Ali bomo mogli videti še danes sveto mesto? Olej. solnce že zahaja, gora pa je še tako daleč.«
»Prav imaš. moj sin. To je Oliska gora in šele raz nien vrh bomo videli strehe Jeruzalema. Pa še zdaj nismo v Beta-niji, in ne pri vodnjaku v dolini. Obed. Oospod ti odpusti tvojo zanikrnost — danes še ne pridemo v Jeruzalem!«
Zadnje besede so merile na prigania-ča kamel, ki je leno stopical poleg meha-rijev. Bil je močan mož z eosto brado in prežečim poeledom. Zaničliiv smeh mu ie obkrožal široka usta. in predno je odeovo-ril, je poškilil proti grmu tamarisk. ki so onstran potoka zaerinjale vhod v stranski prelaz. Nato je rekel: »Resnico govore ustnice mojeea gospoda. Težko bomo še podnevi doseeli mesto Sijon. Toda v dolini pri vodnjaku stoji gostilna (kan), kjer bodo živali našle hlev in gospod z družino gostoljubno streho.«
»V samotnem kanu pri vodnjaku bomo prenočili, v Jerihi pa so nam rekli, da je ves kraj nevaren vsled roparskih tolp. ki jih vodi Ben Oiora! Ali bi ne mogli priti vsaj do Betanije?« zakliče rabi Sadok nejevoljno. Njegova hči pa, ki je sedela do-
slej molče v sedlu, pravi po grško, misleč, da je priganjač ne razume: »Oče, ne zaupaj temu človeku! Nalašč se je med potjo obotavljal in zapravljal dragoceni čas, da bi nas ločil od večjih karavan, ki so zdaj že gotovo dosegle vrata jeruzalemska, jezdiva midva naprej! Glej, skoraj polna luna stoji na nebu, in ko ugasne večerna /aria na onih skalnih višinah, nam bo lunin soj pokazal pot vsaj do Betanije.«
»I^rav misliš, Tamara, moja modra deklica,« odvrne rabi tudi v grškem jeziku, katerega so tedaj govorili vsi omikani ljudje. Ob jasni luni bomo jezdili do Betanije, čeprav nisem istega mnenja o Obedu, kakor ti. Mož je počasen in neroden, hudoben pa ni. Morali bi poiskati urnejšega jn priročnejšega.« Nato je zapovedal pri-ganjaču v aramejskem jeziku, naj se podviza, kajti na vsak način je treba priti nocoj do Betanije. »2e zdavnaj bi bili tam,« tako je končal, »ko bi bil ti izpolnil svojo dolžnost. Ampak po tvoji lenobi smo prepozno odšli iz Jerihe in zapravili nato med potjo najmanj dve uri.«
Obed je čisto dobro razumel, kaj sta govorila oče in hči po grško, in peklenski smeh okrog njegovih ust bi ga bil tudi izdal. ako bi ne obračal svojega obraza neprestano proti grmu tamarisk onostran potoka. Tudi zdaj, ko je z veliko pokornostjo odgovarjal rabiju, je gledal neprestano čez potok proti gozdiču.
»O gospod, ni bila krivda tvojega hlapca, da so bile živali zjutraj tako počasi otovorjene. Treba je bilo blago porazdeliti po močeh vsake živali in to me je zamudilo. Zdaj, če zapove moj gospod potovati v mesečini do Betanije ali še dalje, sem njegov poslušen hlapec. Toda »noč ni človeška prijateljica,« pravijo po pravici, in če bi se kak mehari spodtaknil in pai — o, gospod, kako bi bil žalosten tvoj hlapec, če bi se tvoj ljubi deček ali tvoja lepa hči ponesrečila!«
»Živali stopajo z gotovimi koraki,« odvrne rabi Sadok. »Tega se ne bojim. Toda kaj je s tolpami Ben Giore, ki strašijo tukaj po okolici? Pot iz Jerihe v Jeruzalem je že zdavnaj zavoljo roparjev na slabem glasu, v zadnjem času pa so te tolpe tako narastle, da jih celo Rimljani ne morejo več strahovati. Zato so mi svetovali že v Damasku, naj počakam poslanika iz Sirije, ki jezdi na čelu vojaških čet v Jeruzalem. Toda ne maram hoditi v družbi paganov in njihovih surovih vojaških tolp. Bog jih kaznuj! Tudi sem računal na to, da se ne bomo ločili od drugih popotnikov. Kaj pripovedujejo v Jerihi o Ben Gioru?«
»O Ben Gioru, o Simonu Ben Gioru? Ha, bogati Saducejci, prijatelji Rimljanov, ga proklinjajo in imenujejo navadnega poglavarja roparjev. Rimljani bi ga pribili na križ, ako bi ga le dobili v pest. Toda ljudstvo, ki sovraži tujce in bi se rado iznebilo njihovega jarma, smatra Simona Ben Gio-ro za junaka, podobnega Simonu Maka-bejcu. Res je, Ben Giori ropa, toda samo zato, da s pridobljenim imetjem more osvoboditi svoje ljudstvo; Ben Giora mori in kolje, toda samo sovražnike svojega ljudstva. Ne, Simon Ben Giora ni navaden roparski poglavar iz pogorja Moabljanov,
temveč lev iz rodu Judovega. Kajti on je sin Davidov, in mnogi ga smatrajo za obljubljenega Gospoda, ki pride, da poviša svoj narod in v prah potepta njegove sovražnike.«
Z začudenjem je poslušal rabi Sadok ta govor iz ust moža, ki se mu je ponudil kot navadni poganjač kamel in čegar raztrgana obleka in surovo obnašanje se je popolnoma prilegalo njegovemu opravilu. V tem trenutku pa se je Obed popolnoma izpremenil. Njegova močna postava se je vzravnala pokonci; njegovo oko, ki je doslej leno in le napol odprto gledalo v svet, se je zabliščalo v skrivnostnem ognju: z roko je zagrabil za kriv, bodalu podoben j nož, ki mu je tičal za pasom. Zažvižgal je na poseben način in se vrgel kakor blisk j na nič slutečega rabija. Potegnil ga je z živali, nastavil mu nož na grlo in zaklical: »Tebe je starejšinstvo naših bratov zazna-mavalo kot sovražnika ljudstva — umri!«
Toda v istem trenotku, ko je Obed rabiju porinil nož v goltanec, ga je udaril nekdo zadaj na tilnik, da se je krvaveč zvrnil čez svojo žrtev. Benjamin, junaški rabijev sin, ga je udaril. Precej, ko je po-ganjača videl skočiti proti očetu, je sam skočil z meharija, zgrabil z obema rokama oster kamen s poti in udaril z njim po morilčevi glavi.
»Oče, oče, ali še živiš?« je klical deček in skušal potegniti omamljenega sovražnika raz težko ranjeno očetovo truplo: »Oče umira! Tamara! Tamara! Pomagaj, oče bo izkrvavel!«
Sestra je že skočila iz sedla svojega meharija in se kričeč vrgla na ranjenca. V trenutku je strgala z glave dolgo, belo ko-preno, da bi ustavila kri, ki je skozi široko zijajočo rano vrela iz očetovega goltanca. Z glasnim vikom je klicala k Bogu na pomoč. Toda še predno sta se otroka zavedla, kaj se jima je zgodilo, je skočilo iz gozdiča tamarisk dvanajst divjih tovari-šev-tolovajev, ki so v par korakih prebre-dli potok in se preklinjajoč vrgli na dečka in devico.
»Obed je butec; ta mladič ga je pobil na tla!« zakliče eden izmed tolovajev in zgrabi z železno pestjo dečka za roko. »Čakaj, ti mladi gad, zato se boš pokoril!« In že se je zabliskalo v luninem svetu jeklo nad glavo Benjaminovo.
Toda poveljnik tolpe je zaklical: »Sramuj se, Baraba! Kdaj je še naše maščevalno jeklo pilo otroško kri? Zveži dečka in ga vzemi s seboj v tabor! Tudi deklico bomo odpeljali s seboj. Naša vojskina denarnica bo obogatila najmanj za 10.000 še-kelov.*) — Kaj boš kričala na pomoč, dekle? Saj te ne sliši drugi, kakor divji šakali. Nobenega lasu na glavi ti ne bomo izkrivili.«
S trepetom in grozo je zrla Tamara v obličje tolovaja, velikega, širokople-čega moža s trdimi, poželjivim' potezami in ga prosila: »Ako si človek, se usmili otroka, ki kleči poleg umirajočega očeta!«
Toda Benjamin je zaklical: »Ne prosi tolovaja, sestra! Naj umori mene in tebe! Pr'šla bova v Abrahamovo naročje in na-
♦) Šekel = 90 vinarjev.
šla tam zopet očeta; njega pa in tovariše bo pahnil Bog v pekel, kjer bodo v večnem ognju prejeli svoje plačilo. Le dajte, odrežite meni in Tamari glavo; kajti nikoli ne pojdeva prostovoljno z vami!«
»Dobro, dečko, ti mi ugajaš!« se je zasmejal načelnik tolovajev. Nato se je obrnil k tovarišem, ki so se polastili plena, in jim zapovedal: »Podvizajte se, predno nepoklicani gostje pridejo po poti! Ti, Obed, zlezi na tega meharija; na druzega sedem jaz z deklico; ti, Baraba, vzemi dečka predse v sedlo. Predno priplove mesec na višek neba, moramo biti že pod samotn'm hrastom. Toda stoj! Kaj slišim? Ali ni to peket kopit, prihajajoč ob potoku?«
»Ne vara te tvoje uho,« dé Baraba. »Peket kopit, z jeklenimi podkvami — veliko jih je — Rimljan'!«
»Bog naših očetov jih kaznuj! Hitite! Za grmovje se moramo poskriti z našim plenom, predno dospo semkaj. Ali ne boš molčal, ti mali kričač? Še enkrat zavpij, 'n umorim te! Kaj, tudi ti kričiš na pomoč, hči Sadokova? Pri mojem meču! Jezdeci so slišali vajin glas in zdaj dirjajo naravnost proti nam. Okrog mene, možje! Tako lahko ne izpusti Simon Ben Giora svojega plena iz rok. Dokler je kaj upanja na zmago, se ne umaknemo; Rimljani so komaj štirje ali pet, nas pa je dvanajst!«
Res se je prikazala iz teme v dohni mala gruča jezdecev. Kovinski šlemi, okrogli ščiti, z železom okovani usnjati oklepi so se bliščali v luninih žarkih. Pred njimi je dirjal na bliščeče belem konju mlad vojščak; z zlatom okrašena čelada je pričala, da je on poveljnik čete. Visoko se je vzpel na svojem belcu in zaklical: »Kaj se je zgodilo? Kdo je kričal na pomoč?«
»Potniki, ki so jih napadli roparji,« je odgovorila Tamara po grško. »Toda bodite previdn': tukaj preže na —«. Dalje deklica ni mogla govoriti. Nekdo jo je potegnil k tlom in ji zamašil usta z robcem. Ponosni deček pa je dokončal sestrino svarilo, kričeč: »Na desni stoje, za skalami!«
Jezdec je obrn'1 na ono stran pogled in zapovedal tovarišem, napasti tolovaje. Toda sivolast desetnik je prijezdil k častniku in rekel: »Ne smatraj mene, starega vojaka, za bojazljivca, gospod. Toda zdi se mi previdnejše, da počakamo prihoda Pomponijevih jezdecev, predno se udarimo s to tolpo. V tem prokletem pogorju so že večkrat Ben G'orovi potepuhi nabili naše čete. Niti ne vemo, kako močen je naš sovražnik!«
»Junaški vojak ne šteje rad svojih sovražnikov, Marcij. A t' imaš prav, pošlji enega moža ali pa jezdi sam po dolini navzdol in pripelji Pomponija s svojo četo! Toda, pri Jupitru! Saj ni več časa za premislek, ali naj se udarimo al' ne! 2e lete strelice in kamenje okrog naših glav. Bežali ne bomo — junaki naprej!«
Dvignil je ščit, ob katerem so se zveneč odbijale strelice in planil z nastavljeno sulico pred roparje. Za njim so skočili njegovi štirje tovariši. Stari Marcij je zadržal svojega konja in opazoval poboj.
»Predrzneš!« je mrmral pri sebi. »Konji nam malo koristijo v tej kotlini. Lunipje se skrivajo za skalami. Kakor sem rekel —■ tu že pada eden s konja. Najboljše bo zame, da jezdim nazaj in pripeljem tovariše na pomoč.«
Ze je hotel Marcij izpolnit' svoj sklep, kar zapazi naenkrat, kako stotnik vzpod-bode svojega belca in skoči preko skal v sredo tolovajev. Vzgledu vodnika sta sledila še dva jezdeca. Kakor bliski so se križali po zraku visoko dvignjeni meči; \r>je, štirje sovražniki so padli pod težo udarcev, ravno toliko so jih pomandrali konji. Ostali so zbežali skozi razpoke v skalovju, kamor jim jezdeci niso mogli sledeti. Poveljnik tolovajev je bil v par skokili pri Tamari, k' je še vedno klečala pri očetu in napol mrtva od strahu gledala izid boja. Prijel je deklico v svoje roke in stopal z lahkim bremenom proti grmu tamarisk, kjer je stal njegov arabski konj. »Enkrat na hrbtu mojega vran-ca,« je sikal med zobmi, »'n v pest se bom smejal vsem Rimljanom.«
Na njegov žvižg je pritekla zvesta žival hrkajoč izza grma. Ze jo je zgrabil I za uzdo, kar ga pravočasno strese Marcij za rame; tolovaj zakolne in izpusti devico
Ili iz rok, nato se vrže kakor ranjen lev na jij svojega zasledovalca. Težko bi se bilo sta-' remu vojaku rešiti iz tolovajskih pesti, ako bi mu ne bil hitro priskočil stotnik na pomoč. Težko se je posrečilo obema razorožiti roparja in ga zvezati; potem šele sta mogla skrbeti tudi za deklico, ki je le-' ž«la onemogla na peščenem obrežju potoka, kjer se je bil zadnji boj. L Ubogi otrok!« je rekel Marcij bolj f prisrčno, kakor je to navada pri vojakih, osivelih v orožju. »Zdi se mi, da jo" je zlodi prebodel. Le poglej, njena obleka je vsa okrvavljena.«
»Ne, oči odpira,« je odvrnil stotnik, ki je pokleknil in z vodo omočil deklici sen-*ca. »Kakšne oči ima!« je del tiho sam pri sebi. »Tako velikih in lepih nima niti moja sestra Lucija.« Nato je pogladil z nekim svetim strahom dolge, svilnate lase devici z belega čela in ji obrnil njeno okroglo obličje tako, da jo je razsvetljevala jasna mesečina. Zopet so se odprle oči in zdelo se je, da se ji vrača zavest. Najprej je zrla začudeno, nato prestrašeno v obličje mladega vojščaka, gledala je bliščečo čelado in lesketajoče orožje in prijazne oči. Tedaj je lahno zardela in potipala okrog sebe, kakor bi iskala kopreno, da z njo zakrije svoje obličje po orijentalski šegi «n navadi; čez njene bolestne ustnice se je izvil tih vzdih.
»Pogum, pogum, lepa devica!« je rekel stotnik. »V dobre roke si prišla; skrbeti hočem zate kakor za svojo sestro, ki ima tebi podobne oči. Sovražniki tvoji so zdaj uničeni.«
»Oh, in moj oče — ali je v resnici mrtev? In brat — ali so ga umorili zverinski tolovaji? Daj, da vstanem! Saj bo! Tukaj na poti poleg meharijev mora ležati oče. Oh, moreb'ti je še mogoča njegova rešitev! Pomagaj mi, pomagaj mi!«
Oprta na stotnikovo roko se je opotekala Tamara na kraj, kjer je ležal ranjenec v svoji krvi. Hčerkina koprena mu je
nekoliko ustavila kri, in polagoma se mu je vračala zavest. Spoznal je svojo licer in hotel govoriti, a je spravil le nerazumljive glasove 'z svojih ust in Pal precej v omotico. Marcij. ki si je na svojih vojaških pohodili pridobil nekaj znanja v ranocel-stvu, je preiskal rabija in dognal, da rana ni smrtna. Namesto v goltanec, je prodrlo bodalo v ustno votlino in moreb'ti v korenino jezika. Bati pa se je vendar treba prevelike izgube krvi in mrzlice.
»Preskrbeli bomo tvojemu očetu najboljša zdravila, da ga le enkrat spravimo v Jeruzalem,« potolaži stotnik Tamaro. »Še nocoj ga bomo prenesli v Betanijo in zjutraj, če bo mogoče, v mesto.«
»In Benjamin, moj brat, kaj se je zgodilo z njim?« vpraša vzdihujoča devica.
Iskali so med mrtveci in ranjenci, pa zaman. Tudi stare dojilje niso našli nikjer. Ze je hotel stotnik 'zreči povelje na odhod, ko se začuje iz doline glas pozavne. Spoznali so Pomponijevo trompeto in sklenili počakati njegovo četo.
»Zakasneli so se bolj, kakor sem mislil,« je rekel Marcij. »Sreča za nas, da ni bilo število roparjev večje; sicer bi prišla pomoč prepozno. Kaj hočemo storiti z ujetniki ?«
»Najprej bomo dvignili ranjenca na ineliarija. Ti, Marcij, ga boš najrahlejše držal v svojih krepkih rokah, mi pa bomo peljali žival prav počasi in previdno. No-silnica bi bila seveda boljša, toda kje bi jo dobili v naglici?«
»Kako skrbiš za tega juda!« je mrmral sivobradec. »Še celo za rimskega vojaka, ki slavno pade v boju, se ne briga n'hče toliko. Kaj premore par čarobnih oči lepe judovske deklice! No, da mi le prepustiš kot plen poglavarjevega vranca! Predno je mogel stotnik odgovoriti na ta predlog, pridrvi Pomponij Papilio na čelu čete jezdecev. »Srečo si 'mei, Lucij Flav!« za-kliče oddaleč komaj leto mlajšemu častniku. Daruj boginji Fortuni, prijatelj! V resnici, lepe so judovske deklice, čeprav zaničujem ves judovski narod! In kakšnega konja drži Marcij za uzdo. Pravi ara-bec! Tega si bom jutri ob belem dnevu ogledal in ga kupil, magari da stane 10.000 sestercev.« *)
»To se pomeni z Marcijem in drugimi, ki so se borili z roparji ter imajo pravico do plena. Devica pa biva pod mojim varstvom,« odvrne stotnik Lucij.
Pomponij dč nato: »Čas je, da odide-mo dalje. Kaj hočemo storiti z ujetniki? Ne izplača se, da bi jih vlačili s seboj. Prehodite jih na mestu! Blagor jim, ker če bi jih pripeljali v Jeruzalem, b' umrli na križu.«
Izpolnili so povelje. Hitri sunek s sulico je umoril vsakega roparja. Ko pa je Marcij nastavil ost svojega orožja na poglavarja, ki je zvezan ležal na tleh, tedaj zakhče tolovaj: »Stoj, stoj! Tvoja škoda' Ako me živega ujameš, ti je zagotovljeno visoko plačilo. Pravijo, da 20.000 sestercev velja moja glava.«
»Torej si ti zloglasni Simon Ben Gio-ra?« zakliče Pomponij. »Toda ne, ni mo-
*) Rimski denar, vreden okrog 18 vi-narjev.
goče — tak bojazljivec ne more biti mož ki je več kakor enkrat pobil naše kohorte' Obrnite ga v stran, da razsvetli mesečina njegov obraz. Resnično. 011 je! Brazda v licu in vsi znaki se vjemajo. Tovariši, 20.000 sestercev je naših! Pazite dobro] da nam ne uidejo; kajti le zato se nam je ta mož izdal, ker upa na beg.«
»20.000 sestercev!« je ponovil tribun, vojaki.
»20.000 sestrecev!« je ponovil tribun, m najponosnejši konj iu najlepša judinja! Lucij Flav, sreča te išče. Zdaj pa dalje! V eni uri moramo dospeti v Betanijo Potem pa le jezdi navsezgodaj v mesto in sporoči deželnemu oskrbniku, da ga obišče jutri večer Cestij Oal. No, (lesij Flor se ne bo kdovekako veselil tega obiska; oskrbnik Judeje in poslanik iz Sirije sta se še vedno ljubila — kakor pes in mačka. Naprej!«
Po teli besedah se je postavil veseli, mladi tribun na čelo vojakov. Stotnik je jezdil zadaj poleg ranjenega rabija, /daj poleg hčerke, in jima je izrekel tuintain tolažilno besedo. Toda Tamara ni niti enkrat odprla svojih ustnic v zahvalo; vendar je molila za Rimljana k Bogu svojih očetov, in njene hvaležne oči so govorile glasneje, kakor bi mogle govoriti ustnice.
(Dalje prihodnjič.)
V Lurd!
8. Kako bolniki ozdravljajo?
Mnogo so se trudili brezverni zdravniki in drugi poklicani in nepoklicani ljudje, da bi dokazali naraven izvor teli ozdravljenj. Največkrat se sklicujejo na takozvano sugestijo. (Zdravnik namreč skuša bolnika z živo besedo in strogo zapovedjo prepričati, da je zdrav. In to prepričanje bolnikovo tako deluje na njegovo telo, da postane res zdrav.) Ne morem tajiti, da se ne bi mogla večkrat kaka živčna bolezen, ki pa še ni zastarana, ozdraviti s pomočjo sugestije, nemogoče pa je, da bi popravila že popolnoma gnila pljuča, da bi zacelila globoke, stare rane itd. Naj si bolnik stokrat misli, da nima zlomljene noge, da ima zdrava pljuča, da nima rane: noga bo ostala zlomljena, pljuča še vedno ne bodo zdrava ili rana se bo še zmerom odpirala. Vseučiliški profesor zdravilstva dr. Bertrin je v svoji knjigi o lurških dogodkih natančno dokazal, da sugestija ne more nikdar povzročiti takih ozdravljenj.
Bolniki ozdravijo navadno hipoma. Veliko jih ozdravi v kopališčih. Večkrat že na smrt bolnega pripeljejo v kopaln'co; brani se strežnik potopiti ga v banjo polno vode, ker se boji, da mu umre v rokah; le na njegovo izrečno željo ga položi v banjo; oblije ga od vseh strani mrzla voda, da mu zastane sapa, obraz prebledi, zaupen vzdih se izvije njegovim prsom, od
' "jejo udane prošnje: Jezus, Sin Davidov, usmili se me! — tedaj pretrese nekaj z veliko silo njegovo telo — in oni, ki je ravnokar umiral, stopi iz kopalnice zdrav in močen. Ne vem, če je kdo tako drzen, ki bi trdil, da je to samo sugestija.
Veliko število bolnikov ozdravi tudi pri evliaristični procesiji. Do leta 1888 so se dogajala ozdravljenja izključno le v kopališčih, od tega leta pa tudi pri procesijah z Najsvetejšim, in sicer vsako leto več, t^ko da se zdaj dogodi že nad polovico ozdravljenj pri procesijah. Vsak bolnik dobi blagoslov z Najsvetejšim ter konečno zopet vsi skupno, in pri tem zadnjem blagoslovu se navadno dogajajo hipna ozdravljenja.
Nekaj posebnega glede ozdravljenja je bila procesija lurških ozdravljencev I. I s()7. Ze prejšnji dan je naraščalo navdušenje od ure do ure. Med silnim dežjem in viharnim vremenom se je razvila prva procesija tiho in mirno. Visoko so plapolale zastave v silnem viharju ter se ovijale drogov, med tem pa so odmevali ob Masabieli glasni in navdušeni slavospevi in so preglasili divje šumenje viharjev; vsa društva, veliko redovnikov in na stotine duhovnikov je sledilo dolgi vrsti lurških ozdravljencev, ki so mirno in smehljaje stopali skozi silno ploho. Videti je bilo v sprevodu nekdaj jetične osebe, limratične otroke, može in žene, nekdanje bolnike, ki preje niso bili ravno utrjeni. Vsi so bili premočeni do kože. »Velik čudež bo,« je rekel eden med njimi, »če se ne bo bolezen nikomur povrnila.« In res se ni bolc-/.ču nikomur ponovila: drugi dan ni manjkalo niti enega.
l'i va procesija se ni posrečila. Zato se ie vršila drugi dan še enkrat. Bil je isti sprevi .1 v vsej svoji krasoti in slovesnosti. Ko so se postavili ozdravljenci na vzvišen prostor pred roženvensko cerkvijo, tedaj je bilo videti čudovit prizor. 1500 bolnikov,
ki so deloma ležali, deloma sedeli, so tvorili na sredi dve veliki, dolgi vrsti. Na prostoru pred roženvenško cerkvijo je naredilo ozadje 35Ü lurških ozdravljencev z neštevilnimi zastavami. Na tisoče gledalcev jc čakalo na obeh straneh, v strahu in nepremično je stala množica v neki nepopisni vznemirjenosti, bolniki so vpirali upapolno svoje poglede k ozdravljenim. Tedaj se obrne pater Rihard k bolnikom; njegov nastop in njegova beseda je obvladala množice; pater pokaže ira ozdrav-ljence in reče proti bolnim: »Tu so vaši prijatelji, vaši vzori. Bili so, kakor vi, naredite tudi vi, kakor ti! Tudi oni so ležali na nosilnicah, pa so se dvignili. Kaj vas zadržuje?« In v zapovedujočem glasu zakliče: »Vzdignite se! — ln tedaj so se jeli bolniki dvigati iz svojih postelj in šli k roženvenski cerkvi.*) Izmed bolnikov, ki so hipoma vstali, je bila ena oseba jetična na zadnji stopinji, dve sta trpeli na grozni Rottovi bolezni (ki razjeda hrbtenico) itd. Bile so same bolezni, katerih s pomočjo sugestije ni mogoče ozdraviti.
Mnogo bolnikov pa ozdravi tudi doma z rabo lurške vode. (Henrik Lasér.)
Vsa ozdravljenja pa niso hipna. Pri mnogih se začne zdravljenje v kopališču in se dovrši pri evliaristični procesiji. Mnogi ozdravijo šele potem, ko pridejo že iz Lur-da domov.
Bolezni, na katerih trpe bolniki, so najrazličnejše. Jetika, rane, rak, vnetje hrbtenice, Pottova bolezen, slepota, notranje rane, in dušne bolezni: vse to so
*) Dr. med. Boasari: Die großen Heilungen von Lourdes, str. 389—392.
bolezni, ki se ne dajo nikdar ozdraviti s pomočjo sugestije. Primerilo se je tudi že, da je začel govoriti od rojstva gluhonemi (Avrelija Brinò, Roza Evràrd). Kako more torej prepričati zdravnik gluhonemega, da sliši in da zna govoriti, če bolnik še smisla nima, kaj se pravi govoriti, in če ga niti ne sliši ne, ko ga prepričuje? Naj kdo razloži na kak način, če more!
Res je, da so lurški bolniki polni trdnega zaupanja, da bodo ozdraveli, a prepričanja, da so že zdravi, gotovo nimajo, ko so v resnici še bolni. V vsem svojem trdnem zaupanju so torej vendar še bolj trdno prepričani, da so zelo bolni, saj bi sicer ne prosili za ozdravljenje. Pri neki procesiji je ležai v dolgi vrsti bolnikov deček 12 let, ki pa še zmerom ni mogel hoditi; imel je vnetje kolkov, gnojilo se mu je neprenehoma in noga mu je ležala v železnem ovoju. Ko so nesli mimo njega Najsvetejše, tedaj prime z obema rokama velum in pridrži s tetn duhovnika, da ne more naprej. Ko ga hočejo pregovoriti, da naj spusti, odgovori: »Ne, ne izpustim preje, dokler zdrav ne vstanem!« In res vstane čez nekaj časa pred očmi začudene množice, ki hiti za njim in ga spremlja z velikim slavljein.*) Ali je bil ta deček prepričan, da je zdrav? Bil je, pa šele potem, ko je zdrav vstal, popreje je gotovo dobro vedel, da ne more hoditi, zato pa ni izpustil duhovnika.
-—	' ' 'V
*) Dr med. Boasari: Die großen Heilungen von Lourdes, st. 393.
Razgled po domovini.
Naš listek. Z današnjo številko »Domoljuba. srno pričeli priobčevali daljšo povest •Zadnji d 11 e v i ni e s t a Jeruzalema- ali »Lucij Flav«, katero je spisal Slovencem že dobro znani ljudski pisatelj Jožef Spillmann. Povest je vzeta iz časa, ko se je izvršil oni najstrašnejši dogodek, kar jih pozna zgodovina — grozno razdejanje mesta Jeruzalema, o katerem jc Kristus prorokoval, da »kamen na kamenu ne bo ostal«. Pisatelj nam po strogo zgodovinskih virih opisuje ta dogodek s tako živimi barvami, da se čioveku krči srce. Od strani do strani raste v bralcu zanimanje, in Prepričani smo, da bodo naši naročniki komaj pričakovali številko za številko. V vsaki številki bomo, ako bo le mogoče, priobčili po eno celotno poglavje, da povest ne bo preveč pre-trgatia. Prosimo tudi »Domoliubove« bralce, da Številke, v katerih bo priobčena ta povest, ohranjujejo, kajti radi jo bodo pozneje brali še enkrat in še enkrat. — Ta povest je najboljša. kar iili ie spisal slavni pisatelj Jožef Spillmann.. " katerim pravi škof Kcppler: »Spillmannoves Povesti so take, da jih ne more brati nihče brez najbogatejšega dobička za svojega duha, lcc. ni dnšo». Zato opozarjamo naše bralce, naJ jo bero pazljivo iu s pridom! Naj jo bero naglas v svoji družini, naj jo posodijo sosedu, ak0 morebiti ni naročen na »Domoljuba«!
»Katoliška tiskarna« je obhajala minoli Petek petindvajsetletnico obstoja. Slovesno bo Praznovala pomenljivi dogodek ob otvoritvi "ove tiskarne, ki bo pravi kras Ljubljane.
Pri občinskih volitvah v Ljubljani so bili izvoljeni liberalci. Nasprotnikov niso imeli. Le v III. razredu so nastopili socialni demokrati in dobili nad 300 glasov. S. L. S. se volitev ni udeležila.
Štajerska slovenska kmečka zveza je porazila ljbcralce pri občinskih volitvah na Ponikvi. Živeli zavedni volivci!
S Koroškega. Liberalni listič »Korošec« se zadnje čase vedno bolj zaletava v »Mir«. Začel je polagoma kazati liberalne rožičke, katere je dosedaj previdno skrival. Za tem listom stojita dr. Müller in dr. Oblak. — Dne 3. majnika bo shod Podljubelom. Poročata državni poslanec dr. Krek in g. urednik Smo-dej iz Celovca. — V Vernbergu so bile razveljavljene občinske volitve v vseh treh razredih. Veselje med Slovenci je nepopisno, ker je upati, da zmagajo pri novih volitvah.
Telovadni odsek krščansko-socialne zveze priredi javno telovadbo v nedeljo. 3. t .m., v veliki dvorani hotela »Union«. Pri telovadbi svira vojaška godba. Zvečer ob ò. uri bo ko-merz, pri katerem sodelujejo pevski zbor »Zveze«, pevsko društvo »Ljubljana« ter vojaška godba. Vstopnina h komerzu 40 vin. — Javne telovadbe se udeleže tudi razni odseki z dežele.
Tatovi na delu. Pretečeni teden se je skril neznan tat v peči knezoškofijske pisarne v Liubljani. Prebil je s sekiro in dletom peč ter zlezel skozi odprtino v pisarno g. kancelarja in odtod v druge pisarniške prostore. Pretak-
nil je vse omare ter odnesel nad tisoč kron denarja. Vinarjev in krajcarjev se ni dotaknil. Ko je to »delo« dovršil, privezal je dolgo vrv okrog mize, ki stoji pri oknu in se spustil na tla skozi okno v Medarsko ulico. Da je bil tat liberalec, se razvidi odtod, ker je pustil v pi-, sarni eno številko »Slovenskega Naroda« z j dne 18. aprila. — Isti dan je v frančiškanski cerkvi v kapelici »praškega Jezuščka« pokradel nekdo za najmanj 200 kron srebrnine in zlatnine, in sicer: 10 srebrnih in 2 pozlačeni broži, 15 prstanov, 4 zlate brože, nekaj zlatih in več srebrnih verižic. — V zadnjem času se je izvršilo mnogo tatvin po mestu, a skoro nobenega izmed uzmovičev ni zasledila ljubljanska policija. Neobhodno potrebno je pomnožiti število čuvajev, ki bodo malo bolj pazili na razne sumljive osebe, ki najraje pohajkujejo po župniščih in neprestano nadlegujejo gospode.
Ogenj na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Dva strela z Oradu sta naznanila 23. t. 111. ogenj na gimnaziji. Vnela se je bila vspenjača za drva in premog, ki vodi iz kleti do vrha. Bila je vsa uničena. Škode se je napravilo okrog 3500 kron. Ognjegasno društvo je ustavilo ogenj. Dijaki so imeli nekaj dni počitnice.
Iz deželnega šolskega sveta. V četrtek je bila prva seja, katere sta se udeležila zastopnika S. L. S., dr. Šusteršič in dr. Lampe, katera je prijazno pozdravil predsednik baron Schwarz. — Za nadučitelia v Dobrepoljah je bil imenovan državni in deželni poslanec Fran
Jaklič. Nadomestoval ga bo kot nadučitelj g. Štrukelj, začasno vodstvo Ii. mestne šole v Ljubljani se je podelilo g. Jegliču. Liberalni kandidat znani Luka Jelene je zopet pogorel. — Službenim potom je bil prestavljen z Jesenic v Svibno eden najhujših liberalnih kriča-čev, ki je poseben ljubljenec »Slovenskega Naroda«, učitelj fabinc. Ukor sta dobila jeseniška učitelja Mih. Salberger in Jožei Ziherl. Postojinski šolski nadzornik g. I uma dobi naslov ravnatelja na predlog g. dr. Lampeta.
Imenovanje. Državni poslanec g. frane Povše je imenovan za člana osrednjega konje-rejskega sveta za prihodnjih šest let.
Štajerski liberalni učitelji so imeli na velikonočni ponedeljek v Celju veliko zborovanje, na katerem so ustanovili tudi nasproti naši »Slovenski krščansko-socialni zvezi« svojo narodno-socialno zvezo. Izpustili so torej naziv krščanski. Koliko bo njihova narodnost v tej zvezi vredna, o tem pri liberalnih učiteljih, ki trepetajo pred vsakim nemškim glavarjem, sploh ni govora. Narodno-socialna zveza bo narodna le v toliko, v kolikor bodo pripustili vladni organi.
Štajerske liberalne posojilnice dajo poleg znanega agitatorja za Narodno stranko, Miloša Stiblerja, vzgojevati za zadružnega učitelja v Darmstadtu tudi absolviranega jurista Meža, ki je urednik prostozidarske »Svobodne misli« in je tudi odpadel od katoliške vere. Vkljub vsemu temu še nekatere štajerske in vse koroške posojilnice vztrajno podpirajo liberalizem. Ne razumemo, kako ie to mogoče.
Nov goriški občinski volivni red. Dne 5.
marca leta 1907. je sklenil deželni zbor goriški nov občinski volivni red. Z najvišjo odločbo z dne 30. marca 1. 1. pa je cesar potrdil omenjeni zakonski načrt. Ta novi občinski volivni red ie važen radi tega, ker onemogočuje obstruk-cijo v občinskem zastopstvu, ki bi preprečila izvolitev župana.
Blagoslovljenje zastave »S. k. izobraževalnega društva« v Mekinjah se vrši 28. maj-nika, na Vnebohod, mesto 14. junija, kakor se je nameravalo prvotno. Vsa društva prosimo, naj se na to prireditev, ki se vrši v proslavo vladarjevega in papeževega jubileja kakor mogoče sijajno, že zdaj ozirajo na to slavnost in jih vabimo, naj se udeleže slavija. S. K. S. Z. se udeleži blagoslovljenia z zastavo.
Poročilo o stanju letine. Po poročilu poljedelskega ministrstva z dne 17. t. m. posnamemo sledeče glede letine in vremena do srede aprila 1.1.: Po dolgi in lepi jeseni leta 1907., ki pa je bila presuha, sledila je normalna in prav mehka zima. brez velikega snega. Vsled jednakomernega pomrznenja pa polja niso trpela in so ozimine prav dobro prebile letošnjo zimo. istotako tudi deteljišča in travniki. Stanje ozimine je torej prav dobro, na nekaterih krajih celo izvrstno in je upanje na dobro letino upravičeno. V obče je rž bolje prezimila kot pšenica ,lepo kaže ječmen; deteljišča in travniki so lepo ozeleneli in obetajo obilne košnje. Poljske miši so tu in tam napravile nekaj škode, ki pa v obče ne odločuje povolj-r.ega stanja. Zgodnja pomladanska dela so se dobro izvršila, le neugodno vreme koncem marca in začetkom aprila je nepovoljno upli-valo, vendar pa se je oves in ječmen ob ugodnem času marca meseca dobro obsejal. Radi slabega, deževnega vremena pretrgal se je nasad krompirja. V Istriji so pričeli že saditi turšico, fižol itd. ter tudi melone. Zelo ugodno je prezimilo tudi sadno drevje, posebno jabolka, pa tudi hruške. Trta kaže v obče prav dobro, na Kranjskem pa stara trta slabo, nova trta pa prav dobro.
Kranjski gostilničarji na Dunaju. Na Dunaj se je pripeljalo 25 kranjskih restavraterjev in gostilničarjev, da se pouče o tujskem prometu
na Dunaju. Pretekli petek .iih je zaslišal minister üessmann.
Duhovniške spremembe v ljubljanski Škofiji. Župnija Št. Jošt nad Vrhniko je podeljena č. g. Josipu Nagode, kaplanu na Trebelnem. _ Kanonično umeščeni so bili: na župnijo Dobrova č. g. Jos Plantarič, dozdaj župnik v St. Lambertu; č. g. Jožef Laznik na župnijo Slavina ; č. g. Janez Cebašek na župnijo Polhov Gradec; č. g. Janez Miiller na župnijo Polje pri Ljubljani.
Spremembe v tržaški škofiji. S 1. aprilom je bila ustanovljena šesta tržaška župnija sv. Vincenca, ki bo imela župnika in tri duhovne pomočnike. Od Nov. sv. Antona odpadeta dva duhovna pomočnika, eden pa od jezuitske župnije. — Za upravitelja nove župnije je imenovan č. g. Rudolf Valensitz. — C. g. Benkovič Jožef se je odpovedal župniji Gročana in pojde za župnega upravitelja v Golac. C. g. Ivan Theuerschuh bo excurreiiJo oskrboval gročansko župnijo. — C. g. Markič Matej župnik na Golcu gre v pokoj in se naseli v Skocjanu. C. g. Stefan Bassa, dosedaj kaplan v Piranu, gre za ekspozita na Brdo pri Top>o-lovacu. Umrl je dne 5. aprila v Trstu č. g. Just Coronini, bivši benediktinec, kaplan na Brdu. C. g. Ivan Vranjac gre v Dago za ekspozita. C. g. Jurij Paropat, dosedaj kaplan pri jezuitih v Trstu, je imenovan za župnega upravitelja v Verteneglio.
Okrajni cestni odbori. V okrajni cestni odbor litijski je imenoval deželni odbor za svoja zastopnika gg.: Leopold Hostnik, župan v Šmartnem pri Litiji, in Marko Drnovšek, župan na Savi. — V okrajni cestni odbor krški gg.: dr. Janko Hočevar, državni poslanec v Krškem, in Franc Šiška, župan na Raki. — V okrajni cestni odbor radeški gg.: Jakob Rižnar, trški predstojnik v Radečah, in Ivan Simončič, posestnik v Hotemežu. — V okrajni cestni odbor senožeški gg.: Jakob Türk, posestnik v Hrenovicah, in Ivan Jelen, posestnik v Senožečah.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. Deželni odbor kranjski je imenoval v odbor društva za mladinsko skrb dr. Evg. Lampeta kot svojega zastopnika.
Učni kmečki tečaji. Deželni odbor je sklenil, da po gosp. grofu Barbotu uredi razmere pri mlekarskem tečaju na Vrhniki in odslej sam vodi kmetijsko-poučne tečaje ter stopi v to svrho v dogovor s korporacijami, ki pridejo v tem oziru v vpoštev.
Za začasnega ravnatelja v goriški bogo-slovnici je imenovan profesor č. g. dr. Jakob Brumat.
Nagle in neprevidene smrti je v Cepovanu na Goriškem umrl 80-letni mož, po domače Arnest. Zadela ga je kap. Pri zadnjih državnih in deželnih volitvah je šel proti S. L. S. z izrekom, da »mu far nič ne dà in da ž njim nič nima«. Bog bodi milostljiv njegovi duši!
Sijajno zadoščenje poslancu Gostlnčarju. Gotovo je še vsem v spominu izid tožbe, ki jo je vložil državni poslanec Josip Gostinčar proti občinskemu tajniku Juliju Novaku v Idriji radi žaljenja časti. Julij Novak je namreč dne 28. aprila 1907. na javnem shodu Josipu Go-stinčarju očital, da je takrat, ko sta imela Gostinčar in dr. Krek ključe blagajne slov. stav-bmskega delavskega društva v rokah, zmanjkalo iz blagajne 3000 gld. Na tožbo državnega poslanca Gostinčarja je c. kr. okrajno sodišče v Idriji — sodil je adjunkt Potočnik — Julija Novaka obtožbe oprostilo, ter je tudi deželno sodišče v Ljubljani to oprostilno razsodbo potrdilo. Takoj takrat smo pribili, da za tako razsoio niso bili merodaini stvarnopravni razlogi. To mnenje je sedaj potrdilo vrhovno
tnoo«SacUSko ^^ Z razs°dbo od 24. sušca 1908. ,e namreč spoznalo za pravo, da je c.
kr. okrajno sodišče v Idriji kakor tudi c. kr. deželno sodišče kot vzklicno sodišče v Ljubljani s svojo sodbo, s katero je Julija Novaka obtožbe oprostilo, kršilo postavo— To je pač
najsiiajnejše zadoščenje državnemu poslancu Gostinčarju! »Narod« vpije: »Ce bi bili zlobni, bi baš sedaj prišli na dan z materijalom, ki bi zadostoval, da bi Gostinčarja uničili.« Taka pisava je navadna liberalna lumparija. Le na dan z vsem, s čimur grozite, da se bo spoznalo, da ste navadni obrekovalci! Tudi o poslancu Bartolu so liberalci govorili o odkritjih, a rodili so figo. Toliko je vredna tudi zgoraj omenjena najnovejša »Narodova« grožnja. Tako se razkrinkava liberalna politika, ki vsebuje samo podla lažnjiva sumničenja. Ce oo »Narod« še kaj govoril, bodo naši somišljeniki obračunali s takimi dopisuni tako, kakor zaslužijo taki časnikarski lopovi! Poslancu Gostinčarju pa iskreno častitamo na dobljenem sijajnem zadoščenju.
Električna cestna železnica usmrtila dečka. Prehitra vožnja cestne železnice na Dunajski cesti je v sredo, 22. t. m., zahtevala človeško žrtev. Kljub prehitri vožnji cestna železnica ni doslej imela zadostnih varnostnih naprav, tako da je učenec kovaškega mojstra g. Demšarja. 12 in pol letni Ciril Barič, doma iz okolice Dutovlj na Krasu, ko je stopil iz Fröhlichove veže, bil od tik pri trotoarju vozečega voza električne železnice pobit na tla in ker voz ni imel nikake varnostne mreže, je deček prišel jxipolnoma pod voz. Voz je ubogega dečka tako zmečkal, da so dečku gledala vun čreva in da je bil potisnjen do zadnjih koles. Voz so morali dvigniti z dvigali, da so mrtvega zmečkanega dečka spravili izpod vo-za. Nesreče je kriva skrajna brezbrižnost za varnost ob divjanju električne železnice po mestu. Ciril Barič je bil sirota in ga ie imel kovaški mojster Demšar v začasni oskrbi.
Procesija na Sveto Goro. »Slovensko katoliško delavsko društvo« v Gorici, žensko društvo »Skalnica« in druga društva priredijo tudi letos tretjo nedeljo po Veliki noči procesijo na Sveto Goro. Tudi letos bodo za delavsko ljudstvo duhovne vaje in sicer tridnev-nica, ki se bo obhajala v cerkvi sv. Ignacija v četrtek, petek in soboto pred tretjo nedeljo po Veliki noči. To dajemo na znanje bratskim društvom in Marijinim bratovščinam po deželi, ki se mislijo udeležiti teh delavskih slovesnosti.
S Štajerskega. Na velikonočni ponedeljek je sklicala »Slovenska kmečka zveza« na mnogih krajih zaupne shode, na katerih so zbrani zaupniki v imenu svojih somišljenikov odločno protestirali proti trgovinski pogodbi s Srbijo in sploh proti vsaki pogodbi, ki bi bila v kvar kmečkemu ljudstvu. Vse se je podražilo. Sladkor in sploh predmeti, ki jih mora naše ljudstvo kupovati, so se podražili. Živinoreja pa, vsled silnega uvoza iz Srbije, ne daje tistih dohodkov, ki jih pričakujemo od nje in tako se kmečki stan nagiba v popoln propad. Na zaupnih shodih zbrani zaupniki torej kličejo svojim poslancem: Proč s tako in vsako postavo, ki bi škodovala kmečkemu ljudstvu I
Katoliško ljudstvo vstaja. V Briksenu na 1 irolskem se je zbralo velikonočni ponedeljek nad 20.000 katoliških Tirolcev na velikanskem shodu, da izrazijo svoje ogorčenje proti profesorju Wahrmundu, ki je grdo napadel katoliško vero ter sramotil Boga, Mater božjo in sv. zakramente. Navzoč je bil škof Altenwiesel m vsi krščansko-socialni deželni in dr-*v» Poslanci. Poslanec Schraffl je zahteval zaščito za katoliško vero v Avstriji, ker je sedaj katoliška vera popolnoma izpostavljena napadom. Resolucije shoda odločno zahtevajo da se Wahrmunda odstrani, takojšnje sklicanje deželnega zbora in da ima papežev poslanik
pravico protestirati, kadar se žali katoliško vero, cerkev ali sv. očeta. Zborovalci so protestirali proti uinešavanju cerkvi sovražnih krogov. Po zborovanju je množica priredila škofu slavnostni sprevod. — Takega shoda še ne pomnijo na Tirolskem. — Velikonočni ponedeljek pa so se zgornještajerski kmetje zbrali v üradcu k zborovanju. Bilo jih ie nad ()U00 samih mož, ki so istotako obsodili napade, katere širijo liberalci in socialni demokratje proti veri iu duhovščini. Na te glasne proteste se bo morala ozirati tudi vlada in malo bolj na prste stopiti predrznim liberalnim bogokletnežem.
P. Tomaž Lempl S. J. t. V Št. Andražu na Koroškem je na velikonočni ponedeljek, dne 20. aprila t. 1. ob pol^ 7. uri zvečer umrl č. g. P. Lempl, rojen v Šmartinu pri Šaleku (Velenje). Rajni je služil 1 leto kot prvi kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, potem pa eno leto kot začasni učitelj veronauka na mariborski gimnaziji, odkoder je po svojem poklicu šel v družbo Jezusovo. V ljubljanskem jezuitskem samostanu je preživel več let. V družbi z rajnim veleč. g. o. Doljakom je na raznih župnijah opravljal z velikim uspehom svete mistione. Ljudje so ga navadno zaznamovali kot »tihega« misijonarja, ki je bil globokega duha. a vedno slabotnih prs in je tudi za sušico sklenil svoje bogoljubno življenje, vdan \ božjo sveto voljo ter previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Naj v miru počiva ter inoli za mili slovenski narod, ki ga je vedno iskreno ljubil!
Glasilo kranjskih liberalcev, »Slovenski Narod«, se jezi, da vabi »Slovenska krščan-sko-soeialna zveza« za Štajersko svoje člane, naj prirejajo letos jubilejne slavnosti na čast Materi božji. Tako daleč je že torej prišel štajerski liberalni dopisnik »Slovensk. Naroda«, da ga že Marijino ime razburja! Mora že imeti strašno slabo vest.
Molitvenlk g. žup. Franca Flnžgarja v novih posebno krasnih vezavah primernih za darila našemu ženstvu. Te nove originalne vezave so jako lične in pnpravne in ni bolj primernega darila za naše ženstvo, kakor Finž-garjev molitvenik v taki vezbi. — Poleg mo-litvenika so predeli za shranjevanje denarja in papirjev; vse skupaj je zaprto s posebno za-klopnico, na kateri je pritrjena zapona in fina verižica, da se nosi molitvenik črez roko. — Ker je vezava zares lepa in priročna, ter popolnoma izvirno domače delo, je postavno varovana in zaščitena, ter ni dovoljeno ponarejanje. — V tej vezavi dobi se dosedaj samo znani molitvenik gosp. župnika Franca Finžgarja »Bogu, kar je božjega«, kateri je edini vsled svoje krasne in izvanredno priročne oblike za tako fine vezave primeren; toda ne samo po zunanji obliki, temveč tudi po izbrani vsebini se je ta molitvenik zelo priljubil, in ie edini, ki popolnoma zadošča modernim zahtevam, ter se da lahko v roke tako pri-Prostim, kakor tudi najizobraženejšim krogom. Molitvenik ima tudi prazen prostor za vpisanje spomenice. Nova vezava se dobi po dveh raznih cenah, pri katerih odločuje kakovost porabljenega usnja in sicer: najfinejše usnje v dveh barvah (imitacija krokodilove kože) z listnico, verižico itd. 5 80 K. »no šagreno usnje sicer isto 4 krone 60 vin. — Kakor znano, se dobi isti molitvenik tudi v Pnprostih vezavah brez verižic in zaklop-n|ce, namreč: 1. Vezava z upogljivimi platnicami za gospode: fino umetno usnje z rdečo obrezo 1 K; šagreno usnje z zlato obrezo 2 K ^ vin.; najfinejša teletnina z zlato obrezo 3 K. '•Vezava s fino vatiranimi platnicami za ženske: fina umetna teletnina z zlato obrezo 1 K yu vin.; šagreno usnje z zlato obrezo 2 K 20
najfinejša teletnina z zlato obrezo 3 K-Naroča se v Katol. Bukvami v Ljubljani.
Sv. Lucija na Tolminskem. Letos smo se pa z zimo res zaračunali, posebno na Tolminskem. Kajti dobili smo sneg na velikonočni praznik. Pa vsega tega so krivi le Bohinjci, ki so ga pustili skozi predor. Več ga je padlo sedaj kakor skozi celo zimo. Sedaj ga je padlo 15 cm. Napravil je precejšnjo škodo na polju. Polomil je rž, ki je bila že v klasu. Sadno drevje je že precej obzelenelo; breskve, slive, češplje, so že v cvetu. Velike škode sicer ne bode, ako ne bo sledil hud mraz. Največ bode trpela živina, ki bi bila že ta teden šla v planine. Kajti za krmo je veliko pomanjkanje tudi pri nas, kakor povsod.
»Zadružna zveza« je imela pretekli teden občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Na občnem zboru je bil navzoč deželni predsednik baron Schwarz, deželni glavar Šuklje. ki je v lepem govoru pozdravil zborovalce, državni poslanci dr. Korošec in Pišek s Štajerske, s Kranjskega pa Gostinčar, Demšar, dr. Krek in deželni odbornik dr. Lampe. Shod je otvoril predsednik dr. Krek, ki je povdarjal lep napredek zadružništva slovenskega. Pozdravljal je navzoče udeležnike, ki so prihiteli s Štajerske, Koroške, Primorske in Dalmacije. Načelstveni ravnatelj dr. Pegan je poročal o razvoju zadružništva. Poroča, da ima »Zveza« blizu 500 članic. Vseh članov štejejo posojilnice 53.069, gospodarske zadruge 13.988, mlekarske pa 4833. Prometa je imela »Zveza« lansko leto 52 milijonov 657.673 K 34 vin. Cisti dobiček je znašal 10.000 K, ki se je pripisal rezervnemu ni likvidacijskemu zakladu. — Iz načelstva je izstopilo osem odbornikov. Mesto njih so se izvolili sledeči gg.: Jaroslav Vrsalovič. veleposestnik in župan v Selcih na Braču, Dalmacija; Hanibal Škerl, Trst; dr. Alfirevič; dr. Benkovič; dež. poslanec Mandelj; državni poslanci Demšar, Grafenauer in dr. Korošec; v nadzorstvo pa Valentin Zabret; dr. Fran Dol-šak; dr. Anton Janežič; Ivan Hladnik; Ivan Lavrenčič; dr. Lovro Pogačnik; Matija Rant in Konrad Tekster. — Dr. Krek želi. naj se potom »Čebelic« uvedejo »šparovčki«. Ze zdaj je nekaj strojnih zadrug. Podpirati in pospeševati pa moramo na vso moč živinorejske in pašniške zadruge. Mi moramo dvigniti vrednost naših pašnikov. S tega sveta dobimo milijone. Tega pa ni mogoče drugače, kakor po zadružništvu. Izporočiti moram še, da pridejo k nam proučevat zadružništvo letos Rusini. Nadalje predlaga: 1. Zadružni tečaji naj se prirede po posameznih okrajih tudi za odbornike in za nadzornike. 2. Zadružnemu načel-ništvu se naroča, da skliče vsako leto zadružno akademijo. Vsa pereča vprašanja se ne morejo obravnavati na občnem zboru. Te akademije nai bi bile v Istri, Dalmaciji, na Štajerskem, Koroškem in na Kranjskem. 3. Zeli, naj bi se pridružile zadružnemu delu tudi ženske. — V debato so posegali udeležniki iz najrazličnejših krajev.
Umrla je belo nedeljo v Cerkljah pri Krškem Neža Zevnik roj. Kranjc, mati g. kaplana Zevnika.
-f Umrl je v soboto v tukajšnjem Leo-nišču č. g. Josip Bizjak, kapelan v Planini pri Rakeku. Rojen leta 1883 na Breznici je bil pokojnik v mašnika posvečen preteklo leto in nameščen kot kapelan v Planini, katero službo je pa opravljal le nekaj mesecev. Truplo so prepeljali danes na Brez-nico, kjer bo jutri, v torek, ob 10. uri dopoldne pogreb.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice
+ Volitev. Na Ježici je bila 23. aprila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil v tretje izvoljen Anton Vilfan, gostilničar na Ježici; svetovalci so: Vinko Ahlin, Josip Skerlep, Franc Sitar, Franc Plev-nik, Mihael Dimnik in Anton Lenče.
+ Iz odborove seje »Kmečke zveze v ljubljanski okolici,« dne 21. aprila t. 1. Poslance S. L. S. se naproša, da postane okr. cesta na Ig deželna cesta. Glede okrajne ceste iz tovarne v Vevčah do Zaloga se izraža želja, da se ta cesta popravi. Cesta, za katero je obvezana skrbeti papirnica v Vevčah, je v tako slabem stanu, da je v nekoliko deževnem vremenu nemogoče voziti po njej s tovornimi vozovi. »Kmečka zveza« protestira proti postopanju ljubljanskih policijskih organov, ki izlivajo na mitnicah kmeticam mleko, ki ga dostikrat niti ne preizkusijo. Ako mleko nima dovolj maščobe, ga policija nima pravico izliti, ker ni ponarejeno in ga kmet še zmiraj lahko porabi, če za drugo ne, pa za krmljenje živine. Magistrat ima pač pravico, da za-brani uvažanje slabšega mleka v mesto, a istega ne sme uničevati. Slabo mleko naj se zapečati in naj se ga pošlje v kemično preizkuševališče c. kr. kmetijske družbe, kjer naj se preišče, če je mleko neužitno, na stroške kmetove, če je pa mleko užitno, pa na stroške magistrata. Seveda mora magistrat v zadnjem slučaju tudi kmetu povrniti škodo. Če je mleko slabo, naj se kmet kaznuje, a ne na izjavo kakega neukega policaja. Poslance S. L. S. se prosi, da ukrenejo glede tega vse potrebno.
Mlekarska šola na Vrhniki. Mlekarsko šolo na Vrhniki so obiskali 21. t. m. prevzvi-šeni gospod knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič v spremstvu gosp. generalnega vikarja Flisa ter vrhniškega dekana in obeh kaplanov. Pregledali so vse prostore v mlekarni ter mlekarsko šolo. Pozdravilo jih je 20 belo oblečenih učencev. Škof so prav prijazno izpraševali učence ter so dali učencem veliko poguma za to potrebni in koristni zavod. Veseli so bili, ko so čuli, da se tukaj poučuje ne le Kranjsko ampak tudi za Primorsko in Štajersko ter Koroško ter so želeli prav mnogo vspeha, ker bode to v prospeh kmetijstva vseh dežel.
g Sostro pri Ljubljani. Velikonočni ponedeljek je bil sicer snežen in oblačen, a za naše društveno življenje prelep in jasen praznik. Pri velikonočni veselici »Katol. slov. izobraževalnega društva« so naša lica žarela od veselja in nekateri gledavci so od smeha pritr-kavali ob kolena. Naši igralci zlasti »Gašper iz Podmolnika« znajo izborno in neprisiljeno zabavati vsakogar, ki jih vidi. Pevci so to pot pokazali, da se ne Strašijo tudi težkih skladb. Imajo pač marljivega in spretnega pevovodjo in veselje do lepega petja. Razuzdane ponočne fantovske popevke pri nas izumirajo bolj in bolj. Čvrsto kakor mlaj, ki smo ga postavili veliko soboto pred gledališkim prostorom stojimo in bomo stali za izobrazbo in omiko društva in našega ljudstva. V Sostrem se dela dan. v Sostrem žari . . .
Iz Št. Vida nad Ljubljano. Neprijetno nalogo imamo, pečati se zopet z neznatno osebo nadučitelja Zirovnika. Mož je doživel v zadnjem pol letu toliko bridkosti vsled njegovega »delovanja«, da se nam ie res 2e smilil. K rajni
šolski svet mu je izrekel nezaupnico, isto je storil občinski zastop, pred sodiščem je pogorel ker je mladeniče v šoli zmerjal s »euki«. (O tej zadnji aferi šolske oblasti še niso govorile besede.) Vse to se je nakopičilo na ponosno njegovo glavo, ki sili vedno naprej in naprej na poliu plodonosnega delovanja v blagor naroda. Brez miru okrog divja in dela 111 dela. da se vse kadi v žepu pa se mu nabirajo nezaupnice zastopnikov poštenega šentviškega ljudstva, ki noče in ne more unieti. da je njegovo »delovanje« plodonosno, vzvišeno, nesebično, požrtvovalno, plemenito itd. Zdaj si je izmislil v svoii glavi, da bi bilo prijetno v Št. Vidu. če bi se igral »Sokole«. Povabil je preteklo nedeljo v St. Vid uradnika deželnega odbora, znanega brata »Sokola« Drenika in začelo se ie sokolovanje. Kje dobiti »Sokole« ? Prvo vprašanje. Hitro rešeno. Poličarji, učitelj Lenarčič, zdravnik, brivski pomočnik. Ie že armada, med katero se posebno odlikuje eden izmed obeh Pcličarjev, ki je pred nedavnim časom presedel v Ljubljani par dni v »špeh-kamri« vsled svoje olikanosti nasproti šentviškemu telovadnemu odseku. Ta naj bo načelnik. Izvrstno! Velja! In zgodilo se je. Kie dobiti prostor? Drugo vprašanje. Prav tako hitro rešeno. Kar v gostilni. Saj nam ni za telovadbo. Mi telovadimo lahko kar pri mizah Samo da nagajamo »čukom«. Kaj bradlja in drog; skačemo lahko tudi v sobi. Mi bomo telovadili z jeziki. Načelnik poveljuj! Pozor! Naj govori brivec. Kuštrav fant začni čvekati o nekih smeteh, ki bodo ostale kaplanu. Opozarjamo šentviške može in mladeniče, ki prihajajo v brivnieo. na tega privandranca, ki se drzne poštene šentviške mladeniče imenovati smeti. V znamenju smeti so torej ustanovili v St. Vidu »Sokola«. In Zirovnik jc srečen, ves srečen. Saj ima za seboj armado, od katere se mu ni bati, da bi dobil nezaupnico. Mi šentviški mladeniči pa bomo skrbeli, da bo ta armada stala vedno v svitli luči pred šentviškim ljudstvom in da bo tudi njih telovadba z jeziki tako prikrajšana, kot je bil Žirovniku njegov jezik pred sodnijo, kjer se je izreklo, da so imeli naši mladeniiči prav, da so protestirali proti učitelju, ki tnesto da bi mladino poduče-val, zmerjal isto s — »čuki«, na kar opozarjamo zlasti naše starše, da tudi oni na merodaj-nem mestu store korake glede tc atere, ki se je odigrala nedavno pred okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Štepanja vas. Težko čakamo šmarnic. Preselile se bodo letos od stranskega oltarja k velikemu. G. Jebačin iz Ljubljane nam dela nalašč za šmarnice novo Marijino podobo za veliki oltar. Dekleta se pa že kosamo, kako bi okusno okrasile »nove šmarnice«.
Tomačevo. Pred nekaterimi meseci smo se Tomačevci hoteli nekaj postavljati s cerkvijo. Obetali smo, da bo dobila nov okras, namreč stranske oltarje. Kar smo težko pričakovali, stoji sedaj že v cerkvi. Stranska oltarja sta narejena. Cvetni teden ju je začel postavljati g. Veturac iz Šiške. Nastavke je pa naredil g. Pengov iz Ljubljane. Le tega bomo še težko čakali, da bi bila posvečena. Menda bodo prišli škof ju posvetit na praznik svete
Bohinjske novice.
g Pirčevo predavanje. Zadnji dopisnik »Domoljubov« je potegnil naročnike s tem, da je pisal o Pirčevetn shodu. Njega je pa potegnil ravnatelj Gustav Pire s tem, ko je dal vabiti na shod v »Kmetovalcu« in še po posebnih listkih. — Shoda ni bilo. Vzrok, brzojavka, ki je nemudoma klicala v Ljubljano.
Ali ni bil strah pred večjim snegom -— edini vzrok? — Naj bo kar hoče, toliKo je, da so kmetje nevoiini odšli, ker ni bilo napovedane-
ga shoda. Vprašamo pa le. ali sme biti shod za vse brez izjeme, če se tudi ne naznani glavarstvu?	.. ^ . „„ g Lipa sredi vasi zopet stoji. Le ne stara, ki ie šla v »penzijoti« pa mlada, lepovzrasia. Postavila io je podobčina Srednja vas v spomin 60 letnice presvitlega cesarja.
g V škripcih. V torek je šel v Radovljico na odgovor oni prijatelj sena. pred katerim smo zadnjič svarili.
g Predavanje je imel 22. aprila v izobraževalnem društvu »Savica« g. bistriški župnik Ivan Piber. Jako temeljito in poljudno je razlagal udeležencem o zemljiški odvezi s posebnim ozirom na Bohinj in o velikih pogreškili ter posledicah, ki jih .ie imela trmoglavost nekaterih. Nato je povedal o popravah in napravah. ki se bodo vršile na Veleni polju in obliž-njih planinah češniške podobčine, ter v obilni podpori, ki jo bo dala vlada. Opozarjal ie vse, naj vsi kot en mož delajo nato, da bodo edini — in složni šli na delo. Hvala mu lepa!
g Igra. Mladeniči prirede v nedeljo dne 3. maja igro »Pri grajski kapeli«. Godi se v 16. stoletju. Zelo je lepa. Na koncu pridenejo šc šaljivi prizor»Kmet in fotograf«. Prijatelji društva, dobro došli!
Iz kamniškega okraja.
g Hrabri vitez Don Kišot v svinjaku v Črnem grabnu. Ne le španska dežela je ponosna na svojega hrabrega viteza Don Kišota, ker tudi Kranjska ima enako pogumnega in hrabrega viteza Don Kišota tam dol pod sv. Valentinom v Črnem grabnu. Ta Črni graben je že od starih časov slovel po svojih vitezih, že stari Rimljani so se vojskovali po svojih trdnjavah po Črnem grabnu, kar nam dokazujejo stari rimski spomeniki na Trojanah. Zelo pogumni in hrabri so morali biti nekdanji prebivalci Črnega grabna, ko so ob francoskih vojskah francoske generale napadali, jih klali in jim vojaške blagajne oropali, kar ima ljudstvo še vedno v dobrem spominu. Znano je pa tudi o glasovitih rokovnjačih. kako hrabro in pogumno so po Črnem grabnu gospodarili in ropali. Zato se pa tudi ne moremo čuditi, da se še danes najde pogumen in hraber vitez, v čigar žilah teče še vitežka kri starih Rimljanov in hrabrih rokovnjačev. — Ta hrabri vitez v Črnem grabnu je Don Kišot žalostne postave, oborožen s težkim in ostrim inečem, z dolgo sulico in širokim škitom jaha dan na dan svoicga iskrega Rosinante po Črnem grabnu in išče klerikalnega zmaja, da bi mu zadal smrtni udarec in mu posekal vse glave, da bi tekla njegova črna kri v potokih po Črnem grabnu, kakor se spodobi hrabremu vitezu Don Kišotu. Tako utrujen od svojih hrabrih činov čez dan, se na večer vrača k svoji ljubeznjivi Dulcineji, da ji pripoveduje o svojem zmagoslavju, da preime od sladkih ust svoje Dulcineje zasluženo pohvalo ter se zopet poda na pot svojega zmagoslavja. Večkrat je že mislil, da doseže svoj namen, da zasači kklcrikalnega zmaja v niegovem brlogu ter mu zasadi svojo sulico v njegovo strupeno srce in mu izpusti njegovo črno kri, pa do sedaj se mu ta želja še vedno ni hotela uresničiti. Ko pa pred malo časom prijaha hrabri vitez Don Kišot visoko gori na svojem Rosinantu na večer zopet k svoji Dulcineji sasači klerikalnega zmaja v njegovem brlo-nega poslopja za hišo kakor glas klerikalnega zmaja prav enak svinskemu hruljenju. Hrabri vitez Don Kišot je bil v celi svoji pogumni duši prepr.čan, da jc sedaj našel klerikalnega zmaja Zato se Don Kišot, hraber, pogumen in oborožen, kakor ie bil. naglo poda v vsem ognju svoje hrabrosti proti malemu lesenemu poslopju, da bi klerikalnemu zmaju vse glave
posekal, da bi videl teči črno kri. Urno odpre vrata, skoči noter ter ves začuden zagleda pred seboj svojo Puleineio. Naglo jo vpraša, kaj tukaj. dela. Zvesta Dulcineja se mu v svoji sramežljivosti sladko nasmeje ter mu odgovori: Glej. hrabri vitez, tukaj v svinjaku sem pri svoji breji svinji ter jo stražim, ker pričakujem, da bo nocoj to noč-mlade prašičke imela. Začuden in ves ogorčen vitez Don Ki šot. da zopet ni našel iskanega klerikalnega zmaja, se kot hraber vitez v svoji vitežki uljudnosti usede v prijetno parfimiraneiii svinjaku k svoji zvesti Dulcineji ter ii pomaga svinjo stražiti. leda ko hrabri vitez sedi \ svinjaku zaljubljen v svojo zvesto Dulcinejo ter hlastno požira njene sladke besede, pride nek nagajivec mimo svinjaka in zasliši hrabrega viteza v pogovoru z njegovo Dulcinejo, zapre naglo od zunaj vrata svinjaka in vitez h m Kišot je neprostovoljno zaprt v prijetno parii-iiiiranem svinjaku .pri svoji zvesti Dulcineii. Vitez Don K- bi se bil že rad oprostil svojega neprijetno duhtečega zapora, toda vrata mi od zunaj zaprta in vitez jih od znotraj ne unire odpreti, zato trka in kliče, da bi mu prišel kdo vrata odpret. Toda ura je že pozna po noči, vse spi in nihče ga ne sliši. Se le po dolgem trkanju in klicanju se prebudi njegov zvesti Sanseho Pausa in ves zaspan pride iz bližnjega hleva, odpre vrata svinjaka in tako oprosti svojega vitežkega gospoda iz svini-skega zapora. Tako ie slavni vitez Don Kišot tisto noč srečno končal v boju proti klerikalnemu zmaju. Drugi dan se ie ta tragikomičen dogodek naglo raznesel po vsem Crucili grabnu, kako je vitez Don Kišot v svinjaku svinjo »vahtal«. Kar piše v »Domoljub« v št. 16, od 16. aprila iz Krašnje gosp. Podliitihar-ski, da se je sešel v Krašnji pred nedavnim časom z nekim strastnim brezvercem, ki sovraži čez vse vero, cerkev in »farje«, potem se sme brez dvoma misliti, da je naletel edino le na našega hrabrega viteza Don Kišota. Opazovalec z Limbarske gore.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Zabnice. Umrl ie dne 10. t. m. v 70. letu starosti ugledni posestnik in mnogoletni cerkveni ključar Franc Hafner, p. d. Pavelca Za ustanovitev naše župnije si je stekel mnogo zaslug. Bil je kot mož-poštenjak občespo.što-van, kar je dokazal tudi njegov lepi pogreb, katerega se je poleg velike množice ljudi udeležilo tudi tukajšnje gasilno društvo, katerega podporni član je bil. N. v m. p.!
g Iz Predoselj. Igro priredi to nedeljo dne 3. maja ob 4. uri popoldan knjižnica »Slov. Dijaške Zveze« in sicer na Suhi v prostorih g. Jak. Basaja. Spored bo sledeči: 1. Jak. Aljaž: »Oj z Bogom, ti planinski svet«, 2. Janez La-harnar: »Kadar mlado leto«, 3. Jan. Laharnar: »Mladosti ni«, 4. »Čevljar«, veseloigra v treh dejanjih. Pel bo predoseljski pevski zbor pod vodstvom gosp. Ovna. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Ker je čisti dobiček namenjen v prvi vrsti poravnavi stroškov za oder. se preplačila hvaležno sprejemajo.
g Izobraževalno društvo »Kvišku« v Smledniku vabi na svojo prvo veselico, ki bo dne 3. maja 1908. popoldan po litanijah. Spored: 1. Deklamacija. 2. »K.ie so moje rožice«, narodna pesem. 3. Jeza nad petelinom in kes, veseloigra v dveh dejanjih. 4. »Ja sam Hrvat«, hrvatska narodna pesem. 5. Fantje, kvišku! Zalo- in veseloigra v enem deianju. 6. Koračnica. 7. Občinski sluga. — Vstopnina : Sedeži 60 vin., stojišča 30 vin. Cisti dobiček dobi farna knjižnica. K obilni udeležbi vabi izobraževalno društvo.
g Iz Gorij. Ze zadnjič smo poročali o vo-aovodu na Višelnici, danes pa si usojamo od-
ločujočim faktorjem predložiti nekaj uvažajo-Oih besedi. Po načrtu se vodovod misli izpe-i;ati iz sosednega hriba; tu pa tičita dve napaki. Prvič bi studenec že v neznatni suši ne zadoščal niti normalnim potrebam prebivalcev. kaj šele v slučaju ognja, ko I i z vevnieo v par minutah vsušil ves dozdaj projektiran ic/.ervar. Drugič pa bi za take iznajdbe od zavarovalnic ne dobili najmanjše pod|>ore, iu jc /x tu precejšnja izguba. Drugačna pa je stvar
se izrabi komaj četrt ure oddaljen potok Kadi vna in se postavi vanj vodogonilen stroj. [ ji vir bi vkljub sušenju nikdar ne usahnil ter l,i bilo tudi radi prekopa zdatne vrednosti. Vsekako pa vodovodni računi spadajo pod okrožje veščega inženirja, in takega tovarne Ki izdeluiejo vodovodne stroje, preskrbe za jako znižano ceno. če se jim le \ pošljejo tozadevni načrti. — Za čebelarje pa je letos eno izmed sedem nerodovitnih let; dozdaj so si čebele le v najboli toplih dneh nabrale skoro le /a malico. Tudi trgovina s čebelami je jela pešati. Pravda in polemika o alkoholovi senci se je žc čez celo (iorenjsko raznesla, ker nastalo je splošno mnenje, da je slava alkoho-listov v veliki nevarnosti.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Šmartno. 20. t. in. je priredila dekliška Marijina družba v Šinartnem v prostorih posojilnice igro »Lurška pastirica«. Klint» slabemu vremenu ie bila dvorana polna občinstva. Vloge so bile dobro razdeljene. Igra sc ie izvršila izvrstno, posebno so se odlikovali: Ber-nardka. mala Otilija. oskrbnica Barbka in bela gospa. Da ie igra tako dobro uspela, se je zahvaliti č. g. kapelami Kralju. \ sa čast tudi g. organisti! Rusu in pevskemu zboru! Igra se ie .'<•. t. m. vrlo dobro ponavljala.
Belokranjske novice.
d V Črnomlju se je ženska Marijina družba glede prirejanja iger precej povzdignila. V zadnjem času so se priredile za povrstjo kar lri igre: »Sv. Neža«. »Boj za doto«, »Svoje-glavn.i Miuka«. Ce se oziramo na to, da niso bile igralke še nikoli na odru, so se vse tri igre iako dobro izvršile, zlasti zadnja. »Svojeglavim Minka« (gdč. Mimica Staničcva) sc je dobro vglobila v svojo vlogo in jo tudi izvrstno končala. Njena trma in svojeglavnost je silila občinstvo k splošnemu smehu. Tudi »gospa Rozaliia (gdč. Marija Plevnik) je dobro preštudirala. kako se ima obnašati kot gospodinja in mati. Tudi druge so rešile svoje vloge kolikor toliko dobro! Le tako dalje in dobro I'" vam uspela »Lurška pastirica«. katero v kratkem priredite!
' Deželni glavar v Belikrajini. Iz Črnomlja se nam piše: V četrtek popoldne je obiskal naše mesto gospod deželni glavar 111 dvorni svetnik Šuklje, obiskavši Semič '« ogledavši si traso do Kumpmantla. Takoj se je podal na prostor, kjer bo zidan "ovi črnomaljski most. Zvečer se mu je Poklonil mestni odbor in g. načelnik okrai-iiega cestnega odbora. Mestna godba mu le zasvirala podoknico. Drugi dan se je odpeljal g. deželni glavar na Vinico, odkoder
ie opoldne vrnil v Črnomelj, nakar se 'e ob 3. popoldne odpeljal v Stari trg. V soboto pa si je ogledal g. deželni glavar «sto čez Vrh, Vinico, Preloko in Adle-
šiče, odkoder se je podal v Metliko. Gospoda deželnega glavarja sta spremljala poleg g. sina gospod stavbni svetnik Kli-nar in g. koncipist pri deželnem odboru Skaria. S tem da je g. deželni glavar prepotoval in natančno pregledal celo Belo-krajino, nam je hotel pokazati posebno naklonjenost, za kar mu najlepša zahvala!
Prepričani smo, da bo potovanje gosp. deželnega glavarja prineslo Belikrajini najlepših sadov
Iz raznih krajev Dolenjske
d Iz Trebelnega. Prav lepe dni smo imeli pred Veliko nočjo, sploh na Veliki petek in soboto, a v soboto zvečer je jel liti dež, a hvala Bogu, na Veliko nedeljo zjutraj se je zvedrilo, tako da smo vstajenje našega Gospoda Zveličarja prav slovesno obhajali. K v stajenju so prišli tudi preč. g. župnik iz Mokronoga v pomoč, da se je slovesneje vršilo, ter so se prav slovesno pele jutranjice, med tem pa so se cerkveni pevci zbrali pred božji grob ter čakali vstajenja, ko so domači gospod župnik zapeli veselo Alelujo, so isto slovesno ponavljali, potem zapeli »Zveličar naš je vstal iz groba«. Zunaj cerkve je godba zaigrala »Aleluja« ter neke druge komade. Petje in godba, ki je prvič nastopila, je pod vodstvom našega spretnega organista m občinskega tajnika. ki je prenovil cerkveno petje, tako. da smemo reči: takega pri nas še ni bilo. Tudi ie ixiskusil z našimi mladimi vrlimi fanti z godbo, ki so obenem tudi cerkveni pevci. Kakor se sliši, bo ta godba dobro napredovala. Tre-belski župijan.
g V Radečah pri Zidanem mostu je postal v zadnjem času gosp. Lisjak pl. Prostak jako priljubljena oseba. Kamor se prikažeš, povsod slišiš spoštovano njegovo ime v vseh sklonih. Prav smešno ie, kako je neka mati — zavoljo lepšega .ii pravijo gospa porabila ta slučaj in naučila svojo hčerko pravilne slovenske sklanjatve. Radi ložjega pregleda imenujemo mater »lil« in hčerko »I«. Hl: I. Kdo bi bil rad župan? I: Lisjak. HI: Koga ne vidiš nikdar v cerkvi? 1: Lisjaka. HI: Komu pravimo »Prostak«? I: Lisjaku. HI: 4. Koga so vjeli v »Narodnem domu«? I: Lisjaka. HI: 5. Pri kom sem igrala celo noč mavšelj? I: Pri Lisjaku. HI: 6. S kom se ne mara nobena možiti? I: Z Lisjakom. — In mali »froc« se je naučil na ta način za čudo hitro «sklanjati ter ponavlja zdaj venomer: lisjak, lisjaka, lisjaku, lisjaka, pri lisjaku, z lisjakom. Zanimivo je tudi. kako dober svetovalec je gosp. Lisjak. Poznam očeta iu sina, ki sta bila vedno ene misli in srca. Ci. Lisjak ju nekaj časa gleda in precej ugane, da spadata, kakor se je izrazil, k farški golazni iu črnemu štabu. Tema dvema eno zagodem, pravi, zlasti mlademu. Kaj stori? Začara nekaj — staremu zmanjka 2iM) K — obreče sina pred očetom — in »iz hiše je zginil ljubljeni mir.« — Res toži gosp. Lisjak, da so njegove roke tako nesrečne, kakor bi v sanjah grabil denar, ali kakor je videti, se mu vse dobro sponesc. — Dvakrat po 3. aprilu (primeri zad-nji »Domoljub«), se je pa vendar tudi gospod Lisjak u rezal. Prvič 4. aprila, ko je dobil nagajivo razglednico, nanašajočo se na slavnost prejšnjega dne s podpisom »Pogorevšna« in z vsebino: »Čestitam na slavni zmagi'« Po lis-jaški navadi je brž bleknil: »To sta mi napisala kaplan in Pogačnik«, a je kmalu nato zvedel, da mu ie častitala njegova nekdanja »rožica. prekrasna stvar«. Razhudil se je gospod lisjak in zagodrnjal: »Grdo me je nakadila!« - In drugič 10. aprila ob tri četrt 3. uro popoldne. Gosp. kaplan in gosp. Pogačnik gresta po trgu. Gosp. Lisjak se obrne k omizju,
kažoč skozi okno: »To sta tista dva, ki me v .cajtenge' daieta«. Gosp. urednik in spoštovani bravci , to boste priznali, da jaz nisem odgovoren. kadar se gosp. Lisjak zmoti. (Opomba uredništva: gotovo ne!) Tole me je pa zelo vzradostilo: neko dekle prebere zadnji dopis iz Kadeč in milo zdihne: »Bog daj zdravje tistemu, ki ie to pisal!« Tudi g. Lisjak pozna dotično, le ne ve. katera je. — »Vrv jc zvita, maščevanje sladko«, sta se domenila Vini in Lo.izi: »Da je nama Lisiak tako navil uro. mu nc smeva odpustiti.« Prav preveč se sicer nista znesla nad njim. Šla sta mu le podokuico pet; kateri izmed njiju mu jo je prikrojil, ne vem, prepisal sem si samo besedilo:
»Zberejo si r.iavca, iz šume lisjaka,
Na kterem krivična jc sleherna dlaka:
Kupičil je sam, pa zabavljal je nam.
Čeravno smo mi sezidali mu hram.
Zato se oglasi iih sto:
Le ta nam župani!, ne bo!«
Škoda, da sta jo samo dvakrat ponovila, prvič po napevu: »Po gospoda smo poslali, da bi Minki trošta dali« in drugič po oni: »Cuk se je oženil«. — Kateri napev je gosp. Lisjaku bplj ganil njegovo prostaško srce, še nisem zvedel, zato ne morem poročati.
d V Radečah pri Zidanem mostu smo post srečno prebili, pri Lisjakovih so ga pa kar pretepli in sicer na veliko soboto po 10. uri zvečer. Najbolj hrabro se je držal nek akademiški častniški namestnik, pa je bil kljub tenni žalostno tepen. Kaj se hoče! Alkohol dela junaka in — bedaka. Znamenito pri tem surovem dogodku je le to, da so ga vprizorili pri glavarju mavšlarjev, pri gosp. Lisjaku. Odkar je omenil »Domoljub« že parkrat to protipostav-no zalego, hodijo njeni zastopnTki in pokrovitelji tako klaverno po Radečah, da se nam v srce smilijo. Ne vem, kdo je imel tako nagel jezik, da jim je že na nos obesil, kaj se »zgoraj« proti njim zbira. Živa resnica pa je, da ima zadeva mnogo resnejše lice, kakor bi si oni sami želeli. Sporočani še nekatere drobnarije brez posebne medsebojne zveze. — Na velikonočni ponedeljek je umrla blaga in priljubljena gospa Ivanka Podlogar. Pri veličastnem pogrebu v sredo smo mnogoštevilno pokazali. kako spoštujemo družino Podlogarjevo. Bog tolaži ob bridki izgubi soproga in nedoraslo deco! — Med venci smo opazili enega iz samega hrastovega listja in nemškim napisom: »Familie Gmeiner«. Culo se je ogorčeno zabavljanje ponajveč od onih. ki so družini Gmeinerjevi naklonjeni, češ, med samimi Slovenci in od slovenskih grošev žive. pa ob taki priložnosti na ta način ravnajo. To si bomo zapomnili! — Res ne vem, odkedaj se ie začela po samo slovenskih Radečah tako šopiriti ta šovinistiška nemškutarija. Tako opažam med drugimi le nemškimi napisi v najnovejšem času tudi ua hiši g. Gschella novo spako: Billard. Prisiliti nas hočete te dve hiši, da odpremo slovenskemu občinstvu oči, da vidi ne-broj slovenskih trgovin in gostiln, kjer bodo povsod sprejeti z odprtimi rokami in prav dobro podvorjeni. — Zadosti slabo znamenje za nas je, da moramo ob bližajočih se občinskih volitvah še v današnjh dneh klicati: proč z nemško kliko! Slovenski odborniki v slovenski odbor! — Sedaj v dobi šnefov povabi dostikrat g. Lisjak svoje ožje somišljenike na kak zabavni večer. Tega blaga se največ polovi na Zidanem mostu in vkontrobantira našim me-sojedom. Koncesije še niso zaprosili, tem manj dobili. V prejšnjih časili, ni še tako dolgo, so se morale pri tei hiši pečati s tem lovom domače dekle; bile so namreč prav slabo plačane in so se preživljale s tem postranskim zaslužkom. — Nek Ljubljančan, pravijo, nanaša ua Cebelinko gnezdo. Ne vem kako to mislijo.
— (i. Santaj je napadel prav razžaljivo gosp. kaplana, ki še nikomur ni skrivil lasu in skalil vode. Opozarjamo g. kaplana, naj ne pozabi, kedaj je od cvetne nedelje -4.'. dan. Prič nas je dovolj! — O. Lisjak je v prejšnji dobi le druge dregal in ni silil v ospredje, ker se mu ti »drugi« vedno bolj krčijo in krotovičijo. je začel nastopati sam. a vidi, kako silno nevarno je. podati se v politiški metež. Z lepa gre težko, zato žuga nepriljubljenim s ■»šiibeinirom«. —
Radečam
d iz Loškega potoka. Prireditev našega »Tabora« na velikonočni ponedeljek se je kaj dobro obnesla. V pozdravu izraža mlad fant med drugim, da fantje nočejo zaostati za dekleti, ki so se tako dobro obnesle s svojo igro. tudi oni hočejo pokazati, če so za kaj. Na to pa zapoje.io članice »Dekliške zveze«, naše vrle pevke par lepih pesmic, med katerim je zlasti ona od ljubega kofeta ugajala. Hvala jim! Pri predstavi veseloigri »Čevljar«, ki je petju sledila, smo se zabavali nad vse dobro. Pa saj takim »tičeni« kot naš Blaže se človek mora smejati. Vse se mu je dobro posrečilo. Da se je le na odrti pokazal, je bilo že smeha. Zares, kot ustvarjen za tako vlogo je naš Blaže! Mlad talent, ki obeta še kaj več! Tudi dr. Lopnik je s svojim zares doktorskim nas to-* poni. glasom in svojo masko vrlo ugajal. Mladi lonček je bil srečno izbran za to vlogo. Njegov presunljivi jok bi res človeka spravil k .ir kanju. kakor je Blažeta. Ostale manjše vloge so se izvršile vse v splošno zadovoljnost. Taki fatitje bi se zamogli kosati že z izurjenimi igralci in bi ne bili tudi kakemu večjemu odru na sramoto, tako se je izrazila neka izobražena oseba. Zares, s tem nastopom so tudi naši fantje pokazali, da so za kaj. Fantje, le vstraino naprej'! Po igri smo zopet igrali srečolov, za katerega je bilo pripravljenih precej lepili dobitkov. Hvala vsem darovalcem za lepa darila zlasti trgovcem: Gregorič, Koy, Bartol, »Kmetijsko društvo«, Ivančič, Benči- " na, katere toplo priporočamo. Oni nas spoznajo, spoznajmo jih tudi mi. Tudi novi prostor, katerega so naša dekleta lepo okrasile, je splošno ugajal in se pokazal kot pripravnega za take prireditve. Res lep dan za našo faro; v Zgodovina našega »Tabora« pa zopet lepa črtica napredka.
d Št. Rupert. Radeckijev veteran Jožef Bartol je dobil od deželnega odbora podporo letnih 100 kron. Posredoval je poslanec dr. Hočevar. Hvala mu ! Mož je bil v resnici potreben. — Daroval je za don; izobraževalnega društva č. g. V. Filler, župnik na Dolih 40 K-Bog plačaj! — Hranilnica in posojilnica priredi 10. maja popoldne izredni občni zbor, na katerem bode tudi predavanje. Udje naj bi se udeležili tega v obilnem številu.
Notranjske novice.
Iz Staregà trga pri Ložu.
n Umrl je v Ložu dne 2. aprila sodnijski oficijal gosp. Franc Urbančič v 47. letu svoie starosti. Ze dalje časa je bolehal za srčno napako, a je vedno opravljal svojo službo. Zadnji čas je bil dobil kratek dopust, a vsled nagle smrti mu je bilo odmenjeno, le kratek čas ga uživati.
n Napredek pri šneperski graščini. Sne-perska graščina v lasti kneza Schönburg Waldenburg se vedno trudi, da svoje razsežno ozemlje preskrbi z modernimi naredbami. V zadnjem času postavljajo po velikanskem šne-perskem gozdu telefon, s katerim bodo zvezane vse graščinske postojanke po gozdu.
n Na velikonočni ponedeljek ie priredilo izobraž. društvo predavanje. Obravnavala se ie zgodovina o kmečkih uporih na Kranjskem. Razume se. da so udeleženci z zanimanjem sledili predavanju, ki je zlasti za kmečko ljudstvo tako vabljivo.
n V maju se nadaljuje. Dne 3. maja bo prihodu ie predavanje. Na vrsto pride zanimiva snov, ki jo bo obdelaval neki tuji gospod, lo-rej na obilno svidenje!
n Škandalozno. Pošta, ki odhaja dopoldan iz Starega trga na Rakek in se zvečer vrača nazaj, je last cerkniškega poštarja gosp. Zagorjana. Kdor se vozi s to pošto, mora cele tri ure gledati mučni prizor, kako postiljon z bičem v rokah udriha po ubogih živalicah, v katerih pazno oko opazi še nekaj sledov konj. Postiljonu ni zameriti, kajti on mora priti ob določeni uri na poštno postajo. Zanj je pač največja muka zlasti v slabem vremenu preganjati zmučeiic in izvlečene konje dan za dnevom tako dolgo pot. kakor je iz Starega trga na Rakek in nazaj. Naj se vendar usmili gosp. Zagor.ian ubogih živalic, da se ne bo nadaljevalo njih trpinčenje, pa tudi popotnikov, ki so v obilnem številu prisiljeni, posluževati se njegove pošte!
Vipavske novice.
n »Kmečka zveza vipavska« priredi v nedeljo. 3. niajnika, v Šturiji popoldne ob pol 4. uri v hranilničui dvorani javen društveni shod. Poleg nekaterih domačih zadev, se bo načrt »Kmečke zveze« pojasnil, oziroma dopolnil.
n Ustje. 20. t. m. ie bil za Ustje, posebno za naše mlado katoliško izobraževalno društvo lep in časten dan. Udje so prvikrat nastopili na odru. Pa kako jim je šlo, da bi vsakdo mislil: to so stari, izkušeni igralci, pa ne novinci! Igra »Jeza nad petelinom in kes« sicer ni bog-vékaj, pa posamezne vloge so bile v prav dobrih rokah. Dasi so vse prav dobro igrale, vendar najboljše so izvršile svojo nalogo gospodinja Vladka in dekla Lenčka. Veliko več smeha je vzbujala burka »Kmet-Herod«, katero so fantje izborilo predstavljali. Najtežjo vlogo je imei kmet Gašper, pa jo je nad vse dobro pogodil in žel burno pohvalo. Vmes je zapel domači pevski zbor več ljubkih pesmic in še gramofon nam jih je nekaj zagodel. Fantje in dekleta, le tako naprej, to je poštena zabava! In pa pevski zbor samouk, torej brez pevo-vodje, pa ga še tujci niso mogli prehvaliti! Prej se je reklo, na Ustje ne gremo, je preveč razupito, po predstavi je bilo ravno narobe: »Le brž nas povabite zopet, bomo prav radi prišli vas poslušat!« — Zadnjič je bila udeležba bolj pičla, ravno vsled slabega vremena, zato bomo na splošno željo igri ponovili, pa še nekaj novih točk pridejali dne 10. maja popoldne ob pol 4. uri, če bo le vreme dopuščalo.
Iz raznih krajev Notranjske.
11 Iz Zaplane. Razgovarjali smo se, da bi se saj vsak četrti letni čas oglasili v cenjenem »Domoljubu«, da izveste, da živimo. V letnem času je pri nas mnogo živahnejše kakor v zimskem. Mnogo bolj bi pa bilo, ako bi »Slovensko planinsko društvo« kaj ogledalo našo Ulovko in jo priporočilo slovenskim izletnikom, kajti raz nje je krasen razgled in bi se marsikomu dopadlo. Večkrat smo si že omislili, da bi se tudi pri nas ustanovilo kako društvo. izobraževalno ali pevsko, a dosedaj se še m moglo doseči, ker nas je premalo skupaj in ker je večina mladeničev v Ameriki. Morda se pozneje kaj ustanovi. Imamo pa vendarle eno društvo, v katerem pa dobivamo tolažbo in moé, da lažje prenašamo naše kmetske skrbi in težave, in to društvo je naša cerkev za
katero so pred letom naš ljubljeni gospod župnik izrazili svojo željo, da bi se napravile nove cerkvene zastave (bandera) in nov baldahin. kar se je pa tudi gospodu župniku posrečilo, seveda z velikim trudom, prošnjo in hojo, doseči in sicer že do Velike sobote. Na ta dan smo pa imeli krasno procesijo z novo omenjeno cerkveno opravo, katero je krasno izdelala z umetnimi slikami in nizko skupno ceno 897 kron g. A. Hofbauer v Ljubljani, za kar se ji udano zahvaljujemo in jo toplo priporočamo. Srčno se zahvaljujemo našemu občespoštova-nenut gospodu župniku za njihov trud. Jedna-ko se tudi zahvaljujemo vsem darovalcem sosednih župnij. Bog plačaj!
n Shod v Gor. Logatcu je sklicala »Kmečka zveza« ter povabila poslanca dr. Žitnika, da poroča na shodu. Poslanec je nad dve uri poročal o raznih kmečkih vprašanjih, ki so že in še bodo v razpravi v državnem in deželnem zboru. Pojasnil je obširneje trgovinsko pogodbo s Srbijo, razna vojaška vprašanja, razna zavarovanja in vzroke, zakaj se še ni podržavila cesta do Idrije. Sedaj bode prvo vprašanje v državnem zboru ali se pomnoži število novincev za deželno brambo. Liberalci so že sedaj kričali, pravi govornik, da smo glasovali za višje število vojakov. To pa ni res ker glasovali smo le za navadno število re-krutov. Vlada pa hoče imeti več vojaških novincev ter v zameno obljubuje dveletno službo, vsako leto pa tri tedne dopusta kmečkim sinovom, podpore revnim družinam onih rezervistov, ki morajo k vojaškim vajam, in končno se bodeta opustili dve zadnji orožni vaji. To so res velike olajšave, ki jih vlada ponuja. Zahteva pa mnogo več vojaških novincev, vsled česar se bodo seveda zvišali tudi stroški za mnogo milijonov. Poslanci bodo morali dobro premisliti, kaj naj store. Jako pereče je vprašanje o zavarovanju za starost in onemoglost. Vlada trdi, da je mogoče sedaj izvesti samo zavarovanje tovarniških in poljskih delavcev, ne pa tudi malih in srednjih kmetov ter obrtnikov. Za to svojo trditev navaja tudi tehtne razloge. Vendar pa mnogi poslanci ne bodo mogli glasovati za ta zakon, ako se obenem ne zagotovi starostno zavarovanje tudi kmetom in obrtnikom. Ako bi država ničesar ne prispevala k zavarovanju delavcev, bi kmečki poslanci ne ugovarjali. Ker pa bode država morala šteti mnogo milijonov, zato je pač opravičena zahteva, da so te državne podpore deležni tudi mali kmečki posestniki in obrtniki.
n Dekliška Marijina družba v Studenem vabi k slavnosti, ki jo priredi v proslavo petdesetletnice Lurške Matere božje v nedeljo, dne 3. niajnika 1908. v prostorih gosp. Alojzija Kobala. — Spored: 1. Prolog: Za lurški jubilej. Zložila S. E. Deklamacija. 2. Lurška Mati božja. Zložila M. Eleonora. Poje ženski zbor. 3. Pri materi. Zložila S. E. Deklamacija. 4. Podoba Marije. Zložil Šubiger. Poje ženski zbor. 5. Rojstvo Marijino. Zložil Zemljič. Deklamacija. 6. Planinarica. Zložil M. Vilhar. Poje ženski zbor. 7. Lurška pasiinca, igrokaz v petih dejanjih. 8. Srečolov. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 v., II. vrste 40 v., stojišča 20 v. Oisti dohodek je namenjen za zidanje nove Lurške kapele; preplačila se hvaležno sprejemajo. — Začetek ob 3. uri popoldan.
n Iz Hotedršice. Naše »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« priredi v nedeljo, 10. maja, svojo prvo veselico. Vabimo slavno občinstvo, da se je v kar mogoče velikem številu udeleži. Na sporedu sta igri »Ktnet Herod« in »Krčmar pri zvitem rogu«. Cisti dobiček bode za novi oder. kateri bode pristopen tudi drugim društvom, zatorej se preplačila ne bo-0o odklanjala. Društvo obstoji šele od novega leta, udov ima že čez 50, knjig tudi že precej,
a vendar še premalo, zato nameravamo v kratkem ustanoviti že »Ženski odsek«, da si društvo s tem pridobi novih dohodkov. Pri nas bodemo tudi proslavili lurški jubilej s tem, da bodemo v ta spomin postavili lepo kapclieo Lurške Matere božje. Dozidana je bila v jeseni, izdelana bode pa do konca maja. Dela se vse r>o načrtu v lepem renesančnem slogu. Stala bode okrog 1000 kron, kateri denar se sklada samo s prostovoljnimi darovi. Ob priliki blagoslovi ieri ja kapelice bode lepa slavnost, pri kateri bode Marijina družba igrala krasno igro »Lnrška pastirica«; že sedaj se prosi ne samo domačine, ampak tudi sosedna društva in posameznike, da se v obilnem številu odzovejo vabilom, katere bodemo pravočasno razposlali.
Narodno gospodarstvo
Vrtnarstvo in naše kmetlške gospodinje.
Kmet'ška gospodinja je. kar se tiče vsak^ dan.ie hrane, navezana skoraj izključno na. svoic lastne pridelke: izvzeta je seveda sol pšenična moka, olje in druge začimbe. Skrb vsake dobre gospodinje mora biti, da nudi svoji družini dovoli spremembe v hrani, posebno ob gorkem poletnem času. To si omogoči. ako se oprime vrtnarstva.
Zalibog ie vrtnarstvo pri nas na deželi še skorai doccia zanemarjeno in se dobe hiše. kjer ne goje niti potrebne zelenjave za juho in calate ali pa le zanikamo in v nezadostni meri. Iu vendar so vrtna zelišča jako važna hrana za človeško telo ker vsebuie'o mnogo soli in kislin, iz katerih sestoji naša kri. kakor tudi a p n a. ki ie nujno potrebno za razvoj kosti in zob. Neki učeniak (W. Frieke) trdi. da so otroci gustavi le radi tega. ker uživajo premalo anno vsebujočih zeliišč in sadia ter da so ta hranila edino uspešno sredstvo proti tei otročki bolezni. Nič mani potrebna niso zelišča za odraščene. Da bi kmetiška gospodmia za zele-niavo lahko sktin'la tudi marsikak novčič omettiamo le mimogrede.
N'uino torci priporočamo, da se naše kme-tiške gosnoditre sedai v spomladi pobrineio za tn. da bodo skozi vse leto imele različno salato. vrhne kolerabe, spinačo. zeleno, grah. natični fižol, ohrovt. zelie itd. Kako se te stvari spravijo nozimi. priobčimo k<la.i pozncie Danes lc nekoliko nasvetov glede naprave ( ziroma obdelave vrt?..
Večina novftnin rabi dobro, globoko zrm-lio in na solnčno gorkoto. kakor tudi stalno vlažnost. Ker ie trrha dalie zr'eniavo za vsak-
danjo rabo sproti nabirati, ker se inače pokvari, napraviti je vrt če le mogoče blizu hiše in vode, na dobri zemlji in južni legi. Na od-solnčni strani naj bo zavarovan na ta ali drug način, proti južni strani pa odprt.
(Dalje prihodnjič.)
Iz raznih krajev.
Ameriško pismo.
Iz države Wjominj». Država Wjoming nima kake posebne krasote, pač pa je napolnjena s premogokopi, v katerih se mučijo slovenski delavci. Tukajšnja slovenska naselbina obstoji že kakih 15 let. Vseh Slovencev ie tukaj kakih štiristo po številu, kateri so večinoma zaposleni po premogovih rovih. Nekaj jih je tudi, ki imajo svoje trgovine in prodajalne z različnim blagom. Tudi slovenskih gostiln se nam ne manjka, v katerih se ob poletnih večerih malo zabavamo pri kozarcu mrzlega piva in zapojemo znano: V Gorenjsko oziram sa skalnato stran . . .
Tudi v društvenem oziru smo dobro organizirani, bodisi za bolezen ali slučaj smrti.
Društvo sv. Alojzija šteje 270 članov, društvo sv. Barbare 30 članov in narodno društvo »Trdnjava« šteje 70 članov, l udi ženske imajo svoie društvo z imenom »Sladko Srce Marijino«, ki šteje ,10 članic. K službi božji pa hodimo v irsko cerkev, kjer opravlja službo božjo irski duhovnik.
Slovenci so tukaj iz vseh krajev slovenske domovine. Naiveč iih je iz poljanske in tratarske fare nad Jkofio Loko. Med tukajšnjimi Slovenci vlada najlepša sloga.
Omeniti moram, da se ie 100 milj od tukaj pripetila strašna katastrofa, katera je zahtevala 70 človeških žrtev. Užgali so se ognjeni plini, kateri so povzročili razstrelbo. K sreči ni delal v onem rovu nikak Slovenec. Z delom gre že od novembra meseca lanskega leta bolj slabo in še za naprei ka.i dobro ne kaže. Letošnje leto bodo pa še predsedniške volitve, katere bodo pa za delavca precej občutljive. Pozdravljam vse čitatclje in čitateljice »Domoljuba« Sirom slovenske domovine in vam voščim veselo Alelujo. — Tomaž Cadež.
Hochheide na Renskem. Dne 14. aprila t. I. je spremilo tukajšnje avstrijsko slovensko pevsko in podporno društvo »Bratska Inibe-zen« prvega svojega člana k večnemu počitku. Žalovali smo ob rakvi nepozabnega Valentina Prašnikarja. rojenega na Vačah na Kranjskem, koiega ie smrt pokosila v najlepši mladeniški dobi 22. let. Kako priljubljen jc bil ranjki, pri-
čal je njegov mrtvaški sprevod, ki se je vršil ob as'stcnci dveh velečastitih duhovnikov in ob udeležbi mnogoštevilnih Slovencev. Pogreba se je udeležilo društvo — čegar član je bil pokojnik — polnoštevilno s črno zavito zastavo. katere častnik ie bil umrli. Pred hišo zapelo mu je društvo žalostinko: »Nad zvezdami!«, a na grobu ono: »Na grobeh«. Malo-kateri Slovenec je imel tako veličasten pogreb na Renskem kot Prašnikar. Bodi mu toraj pruska žemljica lahka! — S pozdravom vaš naročnik Andrej Breznikar.
Napad na duhovnika.
V	rimski okolici pri Albanu je napadlo pet lopovov dva duhovnika, ki sta se iz-prehajala in ju ranilo. Duhovnika sta v bolnišnici. Rimski prefekt je izjavil sožalje kolegu, ki mu pripadata ranjena duhovnika.
Velik požar v Braiii.
V	brajlskem pristanišču je pričelo goreti v zalogi desk tvrdke Gaetano in Franimi. Požar se je naglo širil. Zgorelo je 150 vagonov desk in pristaniške priprave. Škoda je ogromna.
Grozen umor.
V	Bjelani, Galicija, sta na grozen način umorila delavčeva žena Bruzda in njen ljubimec Ovcac Bruzdininega mcfža. Skupno sta ga napadla. Ko je klical za pomoč, mu je odrezala z nožem žena jezik, nato sta ga ubila s sekiro. Morilca sta že zaprta.
Groi ponarejaiec denarja.
V	Boulogne sur Mer so zaprli italijanskega grofa Marcheti in njegovo ženo, ki sta obdolžena, da sta ponarejala denar. Ponarejevalca imata sokrivce v Londonu in v Marseillu.
Pomanjkljiva prebava je vzrok skoro vsem boleznim. Za stalno uravnavo prebave izborno služi dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat.
»gwacriSgSg&S
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
to je, daje za 200 kron 9 kron 50 vinar, na leto.
Kongresni tr$ !t. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOfl^Ml frj Št 19
sprejema hranilno vloge vsak mm	°L
delavnik od 8. do 12. ure H1* I4 1°
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov donar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Kontni davak plača hranilnioa oama.	— Najsigurnejša prilika za štedenje.
Kanonik A. Kalan I. r., predsednik.	Kanonik J. Suftnik I. r., podpredsednik.
Dobra previdnost je dala človeku n; razpolago mnogo aomač'h sredstev, pri čegar previdni vporabi si moremo ohraniti zdravje. Tako sredstvo, ki ga vsak dan rabijo milijoni, je ßra/ay-jevo Fran covo žganje, ki slovi že nad 40 let. Vsa kdo naj ga rabi pri trganju, migreni, gla-volobu. putiki. influonci. utrujenosti itd. Zahteva naj sc izrecno Brazay Francovo žganje.
2 I T N E CENE.
Cene za 100 kg.
Ljubl ana. iS. aprila.
Pšenica, domača.......23.
Rž ...........is.
Oves...........I(1
Ajda. črna.........1<).
Ajda, siva.........I s.
Proso, belo.........is.
Proso rumeno........15.
Ječmen..........17.
Fižol, rdeč ... ....	10.
Fižol, koks.........IS.
Fižol, mandatoli......J4.
Menpfem
Ii ilno-mlečno-mlio.
Najmilej&e milo za kožo. Postrežba toòaal	Nick« canal
V kuhinji in sobi
se čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s
II
Njega čistola je zajamčena s 25.000 K.
Duo vrtnarska pomočnika j Z vajenca in 1 pomočnika
,„ d..	«m j. «i-.., .;»■;	"ko1 T,??":
v Ljubljani.
1039 3 l
I. kraojiko podjetja ■• ometno atek-laritvo Ia allkanje ae ateklo -
Ang. Annoiai
Daoajaka cesta I3a, polaf ,H«o» cs'
it prlpereta prt tuliti dabovitlal >■ P- ■ ■Iitd. «bClatlva tt napravo etrkvtnlb t kot» • a cattalo! iltkltriltoai tli tllktne nt tltkle, •lavbtnlb dtl, otpitvt oktlrof, lld. Itd. — Imi tadl « »lofi rullino porctltnik* Ia ■Itkltn* poiadi it ntmlz|t («itilo In tt-■tbnlkt, ivtlllkt, okvire Ud. p« na|nlk|lb tt-ntb - Ntrlil, ciniki In prortionl nt u-bitta intani, mnogi iprlttviliai devritei dilt ta cnfealm editatile« t ogltd m iupili(t.	H07 Si-nò
I
trnka vrata a* ■•raj« ikrkno tarateti prod mkt'a«»|ti
k« aa M taj lakkc mti lidi tujaanjla rana ruvtjt v ala kilt, tatto osdravljlva rut. U U Iti M ji lattala mefii.o vlaina maiilt, UV. loeaovaaa preike «atti metile tot aaatalji'o iraditv» u tb.tto It rzdriaja raoi fiiu, abrarojt um, olajJajt vnetje U bolečina, kladi io ptiptfojl taceljtaja
■	Raapollljn t« vana daa. —•
1 pitto. TS via., pol polico fiO vinarjev. Proti predplačilo I I 16 ta poiljtjt t poSIc«. aH K t'— 10 poJic pollame proato a. vaake poitajo avttrt-tfrikt monarhije.
Val dali embelefe Ima)« aakoalto dtponovnno varttvtno tnnmko.
Glavna aalofa
L FMGHER, L kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orla" Naia, Mali atraaa ; »gel Nsradav» al. MS.
Ludovik Ševar ua Rakeku prodaja
jajca za valenje
od Cisto krvnih Plymouth - Koks kokoši, kakor tudi živali za pleme. Jajca se prodajajo samo od tistih kokoši, ki so znesle vsled kontrole po zaklopnili gnezdih od 150 do 200 jajc na leto. Za HO °/0 oploditve se jamči in neoplojena jajca nadomesti. Ducat jajc brez zavojev stane tukaj 4 krone. — Ta pasma je danes ena najboljših zimskih jajčaric. obenem pa tudi finega mesa in težka 4 do 5 kg. 953 b 1
Bolat&itia t i «o o« Ia i revmatl&no ^--- I
•a	»
%%

pomrijo ta »zdravijo s
Ceni stekleni «u vin. Doblvt it v Itktrnth tli direktno te it vpoilje K I 80 i2 steklenici) Iranko pri edini Izdeln vtlnlci VottPebnl-ovI lekarni, Praga-Karollnln dol. Ztlogt Lekarni H Mirdetscbllger, Ljubljana, Jnriltev trg BJT Poior pred ponarejanji I tli n
Priporočam gg. čevljarjem In p. t. občinstvu
novo trgovino z usnjem
in vsami čevljarskimi potrebščinami v Ljubljani o*. Potrà
<>••*• 2, nasproti cerkve frančiškanov IzkuJal bom. da z dobrim blagom in nizkimi cenan l zadovoljim vse c. odjemalce in prosim i bilnegs obiska
2844 »- '0	K. A. Krogar.
'Pozor!
Ugodna prilika!
V Zatifiini na Dolenjskem bodeta razprodajah dne 6. maja Joiaf Go-rišak in Hraat štiri hiše, lepe vrtove, njive, travnike, dobro zaraščene gozde in še skoro nov skedenj, ki se dà premakniti.,*}^ • 1038 1-1
(> Naznanilo in priporočilo, q
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in ukolicl, potebno pa it premutiti duhovščini »i usojani naznaniti, da som oddal irojo iev-Uarako obrt ne Kraerovem nabrelju it 41
g- Antonu Tertnik=a
Ko priporočam tvojega naslednika v obrti blagohotni naklonjenosti svoj,h volei-enjomh od-jemalcv i. naJitkranejie tek> ,ljnj..m ,sl. obilne dokaz.' zaupanja, ki »c ,„i jo i,k„,„v„|„ t celi dobi mojega obrtovanja.
Velttpeitovanjem
Karol Hinterlechner.
Opirajoč so nt predstoječe obveitilo g-*poda Karo]» llinterlechnerja si u«ojam i vljudneje naznaniti, da sem prav*< I
« čevljarsko obrt na Francovem nabrežju 21
ter bom isto rodil z enako restnostjo in na-
Jtam nostjo kot moj gospod pr«<inik in itrrieral cenj. naročila «nako solidno in po najnižiih conah, kot doslej, rsled česar se natljam. da Jini slavno občinstvo in prec. dobovsčina ohrsm Penako častno zaupanje kakor mojema prodniku Velespo^tovanjem
1032 Aatoa Tertiik.
______ >1. SI, aaHla
tollniko irebro - |tkl«,
.vnn.KU ircpru - |«m.,
'/■votlo bruirna t okrt-icnlm držalom, kot kait ■ lika v nkriienl tatuiti, K 2 50 Št 32. Ista, loda ■/.votla, K 3"— Sttv 3S 4,.,^,..	lata, toda "/.votla K 3-aO.
St 8700 s črnim, gladkim driajem, '/.votla, K I M z zrcalno, .. ,.„,.7 "J" PrlPrn»a v polltlranl Icitni omarici alit K i» i" " v"bu" brl,ev' iertn«n fioptC, potodlc. ta ri.lkol Ako .. „.:,I,r"0,,nlro gltvnlkoni «0 v V.Č - Nlkak "t "fa|a, denar aaaajl
■a	„	p#	tvtlovno-taant ivrdkt
«.nr-d, .. It kr. d,or„ Jlliiilki „,„
' 3000	"	......i t. i,..,.. „o
VpraStilte svojega zdravnika nm
voda *a 1«« £dlnu f0'0?.0 učinkujoče .red.lv»> pri pl«»i,
liradanju Ia«. luskinah? LOVA-
nn nn svltlobra-
CKIN poviröii polno «vitto brado!« I»se Do''
biva se v stekle-nic&h PÖK 5- 3 steklenice K 12 — h steklenic K 20 — v mnogih drožerijah, parfurae-rliah ln lekarnah monarhije ali naravnost pri 1025
M. Feith nasi.,
DUNA! vil. Rlchtereaase Nr. 9
K 325000
skupni glavni dobitek v devet-krotnem vsakoletnem žrebanju
nudijo sledeče tri originalne srečke:
Ital. srečka „Rdečega križa1', srbska drž. tobaCna in Josziv „Gutes Herz" srečka.
Prihodnje irebanjel., 14. in IS. mitja 1908.
Vse tri originalne srečke K 78-90 ali v 30 mesečnih obrokih à K }< Vsaka srečka bo izžrebana. — Že prvi rok daje pravico do vsakokratnega žrebanja za vse srečke. Časopis ,NeuerWie-ner Mercur* brez-2-i plačno. 9i8
Menjalnica
Oton Spitz,
Dunaj I., Schottenring 26, ogel Gonzagagasse.
Destilacija žganja
spojena z Izdelovanjem brezalkoholnih osveže-valnih pijač se takoj prične z najboljšim uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in tudi prodajo se jamči ter uredi temeljito in strokovno manipulacija na licu mesta. Obširne informacije v dosego dobre kupčije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro : „Erste Fabriksfirma 68882"M. Dukes Nachfolger, Dunaj I/l, Wollzeile 9. 1014 10-1
Kašelj
naglo umiri, razkroji slez In lajša izmeček priatni 30 5
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 zavoj 40 vinarjev. Edina izdelovaluica:
: Lekarna pri : „Češki kroni", Praga,Karolinov dol.
Dobiva se v lekarnah ali direktno, te «e polije
80 vin. (2 zavoja) Zaloga v Ljubljani: Lekarna »pri zlatem orlu",
Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavitek ima tvrdko In podpis A. Pcrkl.
Zahtevajte zastonj
In poštnine prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih In zlatih ur In vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izviraih tovarniftkih oenah.
Niklasta remontoarka ... I Sistem Roskopf patentna ura švicarska, originalni sistem Roskopf patent . . . Registrirana „Adler Roskop" nikljasta remont, na sidro Srebrna remontoarka ,Olo-rla* kolesje, prosto . . . Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov..........
Budilka............
Kuhinjska ura........
Schwarzwaldska ura .... Ura s kukavico.......
3 —
4.-
5-
840
1250
2-90
3--280 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 9 Prva tvornlca za ure v Moetu
Jan Konrad
c. In kr. dvorni dobavitelj v Moetu *t. 9S6 (Češko).
Leposlovni mesetnik
„Dom In Svet"
stane za celo leto K 10 — Naroča se v 5 £ Ljubljani.;
Sanatogen
Od nad 5000 profesorjev In zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 85 6—6
: Jačl telo Krepi llvce
Dobiva se v lekarnah In drožerijah. Brošure razpošilja franko In zastonj Bauer & Co., Berlin S.W. 48. Olavno zastopstvo C.Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 1.
a	s najfinej&e vrate,Port-
ffj|M|f|M# lant in Roman, iz tovarn
I D||| Uni Zidanmost in Laški trg, ka-% £111 ^11 la terega imam vedno svežega
__' v zalogi, nudim po strogo
tovarniški ceni. -Dairorin Podleanik, trgovec v Radečah pri Zidanem moatu. 1034 (1)
Krasna
Gloria-srebrna uni
na sidro a 8 močnimi lepo gravir. pokrovi in avtom, pokrovom, 10 kam nov,natančno idoca, 31etno pismeno jamstvo proti povzet|u, car. prosto. Le 8 kron.
Uoreü-Eioort - Gesellschaft
(prej Henrik Weiss)
Dunaj, XIV 3 "Sechshauser-strasse 5/13 7«6 I
Lira-kolesa
JjUdAL ^
[ QßaaaJfa
Najboljie kolo greta ! Kedoaeiao glede kakovosti I a Izpeljave.
Izbor, materijah lično dele, silno lahka T«žnja bo znaki znamke Ljr»a. Jamstvo 8 leta. Nizke cene.
Carine prosto
od avstr. razpoSilj. Zahtevajte kot bralec tega lista zastonj najno*. cenik. Zastopniki se iščejo._
VRIhard Ladewig
K116 Premiati "
Postfach SM
Vajenca za sedlarski obrt
v starosti 14 -16 let, poštenih staršev, sprejme takoj Anton Jerinc, Dravlje 38.	1028 1-1
Piuovarnii Aueriewlh dedičev
« Ljubljani, Wolfove ulice, naznanja, da ima večjo množino
sladoih kali naprodaj
1017 2-1 100 kg po 13 K.
#6*1 o- —rr-j,-f aajnovejfimi Idi 1905» 06 zgrajenimi veti lanskimi pamHg
j. do sedaj »t
Jjubjjana ^"SLk-uiic. E.28
i »'Odhod kjjuUjlM mkj ponedtleMprtlt i. četrtek» tadnu.
„Ilzajemnn zavarovalnica"
Dunajska cesto 19 499 V Ljubljani OSi Dunajsko cesto 19
v M «d jato vi hifti v pritličju BMBUBMaBO
zavaruje
n« poslopja, zvonove, promiönino in pridelke)
t. proti prelomom zvonov, in ». za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
3962 »-•
m	ai*i|«Hjv was,..	——-----•	-
Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim !
Jrgoviu f UofcttfcJ li
Ivan Podlesnik mi.
Brazay
Francovo-žgan je
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo. posebno proti migreni in-fluenci, trganju, revma-tizmu, krepi oči. služi za izpiranje grla. Neprimerno izboren za masažo, najboljše preizkušen za
ohranitev las. Dobi se povsod, kjer ne,
naj se obrne na Brazey, Dunaj, 111/2 Löwengasse 2 a. 954 10 2
pri^Flcns. Čeiko
Ceno talko posteljno perjel
S kg nov temu K 9 60, boljic K 2 — polbflo skubljeno K 16 — . belo K }4 — sneinobclo. kot puh irehko sknblj. K Ju —' K 34 -, K «2 -. Pošilja franko po povzetju. Zenična dovoljene proti povrnitvi colmine Benedikt Snchael, Lobet it. is»
•e» K/km&riJto Xàten Kfh/c àvbrv. pv ceni in St&Ttasl/ivcpotatili mu se obmrye
oSùnon^àOnctclx*
p JfyuòQan* WoloóversMe ulic« 20 ÌSrievrsbttiiApamJtd dkpr se bmplaén*>
nppnjnaejn m Inferi
IJIvl i
Josip Polak
Ljubljana, Sv. Petra ee«ta
poleg ,HOTEL LLOYD'.
Trgovina JETi?®'
rita na debelo in drobno. Založena popolnoma t avežim blagom pod nizkimi cenami. Ekaport domatega brinjeven, hru-
iovoa ia jagodovca. Prodaja aemenakega fliola pravega ribničana. 282 12—3
sa krme. RuaA ecaea graha, rack vrel trse kss-e, asciane sa aab« la aokra sentila, aafbalfla aa sa Urine in konje, jesenska repe. vse vrste saie kakor sploh vseh knhmjskih selil« In kmetijskih asa pe aiskih ccaah — Poštnim potom tsvriaje|a (	se aeratila letno ia solidna
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksiord, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Leohner » Gradeo po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani.	337 12-9
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. Kune §
Llubllano, Dvorni trs ft. 3
(na vogalu Židovske ulice)
Strokovnjnškn postrežba z
izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na «aakam predmetu oznnòenih cennk.
Naročila p« meri tténo In prlinmo dobro.
++44'4-4'444-4-4 -f«4444
i	4«
T Dosedanji sekund, zdravnik v dež. T ^	bolnici v Ljubljani	^
I U. Med. Dr. Gabr. Hočevar |
naznanja slav. občinstvu, da se je 4 4* naselil ne Bledu kot zdrav- 4*
j	nik in ordinira	^
4 v Mil Mm zdravnika dr. Klimeka, f
4« 1008 1 -1
44 M-4+44-4444-4444
Pletilni stroji
* za ročni ali motorni obrat.
Zelo priročni za vse vrste pletenega blaga, kakor ženskih in moških nogavic, rokavic, telovnikov, spodnjih oblačil itd.. Iz reno-mirane tovarne strojev
Eduard Dub'.ed & Co.. Couvet (Švica).
„Ornnd prix" Perir 1900 - „Orend pri*" Milan :9 6 Glavno zastopstvo: J. GIEDION, Dunaj, IX., Kolingasse 3. — Iščejo se tudi pre-kupei In agenti proti dobri proviziji. Golov
zaslužek v vsaki hiši! 1018 3-1 m
U Ameriko In Kdnado
rajzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s Cunard Line ^
Bližnji odkod i la Traini L'ltonija 5. maja. Slavonia 19. maja.
Pannonija 2. junija. Ia Llverpoolai I.usitania 16 5, Mauretanija 2 S in 2>§.
Pojasnila in vožne kartepri Andrej Odlaeek, Ljubljana. Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Iidajatai) to odfovonJ uradnik : Dr. Ifiiadj Žitnik.
ITovarna za poljske ia Industr.železnice)
m. Kris * W

Tovarna za železniški materijal
ii lormalaotirne stične železnice.
Punaj I. Bibersfrasse 9
Praga, Lvov, Brno, BudapeSta.
827
Tiakaia : .Katoliška Tlakama'.
17142488