■o
Im Ir-
ico ¡in ic"> "o
90,6 95,1 95,9100J
(Raz)prodaja blagovnih znamk?
Št. 61/Leto 66/Celje, 5. avgust 2011/Cena 1,30 EUR
Nastja Kolar je iz pravega testa
m®wotedni
Odgovorna urednica NT I
Kako prireditev občuti organizator
Predvsem upa na množično udeležbo, dobro vreme in vsaj pozitivno ničlo. Razkrivamo, kaj vse se skriva za povabilom na dogodek, ki lahko postane tudi blagovna znamka.
Bili smo v celjski molilnici
Vreme bo — tudi jutri.
Heliograf »komunicira« s soncem, saj meri dolžino sončnega obsevanja.
PISMO IZ ...
Ciprske gospodinje in romunski otroci
Ekološki raj v Ženske še vedno V modno jesen Podgorju pri padajo po	s klobukom na
Letušu _ stopnicah	glavi?
5m Mercator Center Celje
Opeke miška g. Celje, t*l, §t; 03/425 SO 00
Sobota.
Osvežite si napihljivih
BISERKA POVSE TAŠIC
UVODNIK
Tudi prireditev je lahko blagovna znamka
V teh dneh, čakajoč tudi na razplet prevzemne ponudbe za nakup Skupine Pivovarna Laško ter končno usodo slovenskega revialnega tiska v Delu Revije, se marsikdo v Sloveniji ponovno sprašuje o pomenu, vlogi, prodaji ter razprodaji blagovnih znamk. Pri tem velikokrat pozabljamo, da so prav različni dogodki - med njimi tudi najrazličnejše poletne prireditve - strateško orodje pri ustvarjanju blagovnih znamk. Pivo in cvetje, zamrli Lučki dnevi, porajajoča se poletna zGODBA... so le nekatere, ki presegajo zgolj vaški dogodek ali veseljačenje za domačine. Vse te prireditve so ali postajajo tudi svojevrstna blagovna znamka, s katero so povezani sponzorji in občine, katerih imena se prav zaradi takšnih dogodkov slišijo čez občinske meje.
In kaj vse je treba postoriti, da nek dogodek najprej zaživi kot ideja in potem vznikne na terenu in na koncu konča vsaj s pozitivno ničlo? O tem pišemo v tokratni temi, z namenom, da osvetlimo samo enega od možnih vidikov: kaj vse pade na pleča organizatorju neke prireditve, sploh v vaškem okolju, kjer je manj profesionalizma in več prostovoljnega dela in navdušenja, pri čemer lahko na koncu ponagaja vreme in kar se največkrat zgodi, obisk ne odtehta vloženega napora. Ključno merilo pri organizaciji različnih prireditev bi moralo biti tudi za občine preprosto vprašanje: ali je prireditev namenjena predvsem domačinom in jo vsebinsko napolnjujejo predvsem najeti ansambli, gostinski ponudniki in želja po tem, da se od obiskovalcev pač čim več iztrži, ali pa gre za prireditev, ki prispeva k prepoznavnosti kraja, boljši, zanimivejši turistični ponudbi, za katero je torej nekaj več kot zgolj veseljačenje. In prireditve, ki imajo takšen naboj trženja kraja, kot zanimive blagovne znamke nikakor ne bi smele zamreti.
Kot blagovna znamka se seveda lahko trži tudi država, ki se ji podobno kot pri komercialnih izdelkih in storitvah dobro ime obrestuje pri prodaji. Od spoštovanja, ki ga tujina izkazuje državi, sta odvisna tudi njen mednarodni položaj in posledično finančna moč. Začetki blagovnih znamk segajo sicer v daljne čase divjega zahoda, ko je vsak rančar razvil svoj simbol in ožigosal živino, da bi se njegova čreda krav ločila od sosedove. Poenostavljeno rečeno pa blagovna znamka že dolgo ni več le ime, simbol, logotip, zaščiten s patentom, temveč nekaj čustvenega in simboličnega, kar kupci doživljamo kot dobro ime, jamstvo kakovosti, določen ugled, za kar smo preprosto pripravljeni plačati več.
Spomnim se obdobja, ki sem gapreživela najugu Balkana, kjer so me Albanci s Kosova naprošali predvsem, da jih povežem z direktorji tistih slovenskih podjetij, ki imajo znane blagovne znamke. »Made in Slovenia« je bilo cenjeno, povpraševanje po Montovhjaknah, Go-renjevih pralnih strojih, čevljih Peko, Droginem Barcaffeju, Laškem pivu, Radenski....je bilo tako rekoč neizmerno, sanje prenekaterega tamkajšnjega prebivalca pa so bile, da bi postal zastopnik katere od slovenskih blagovnih znamk. Zdi se, da smo v dvajsetih letih to konkurenčno prednost, ki smo jo imeli na Balkanu, uspeli dodobra zapraviti. Ampak to je že druga zgodba.
Nekateri ekonomisti ob razprodaji blagovnih znamk opozarjajo, da izvajamo samomor, kajti dobri lastniki tržne znamke le izjemoma gradijo zato, da bi jih nato prodali. Prodaja je sicer smiselna le v neklasičnih panogah, kar pa živilskopredelovalna industrija za Slovenijo zagotovo ni! In precej je analitikov, ki napovedujejo, da bodo na hitro razvijajočih se azijskih trgih lahko uspela samo tista podjetja, ki imajo v svojem portfoliju priznane blagovne znamke. Takšnih imamo v svojih rokah v Sloveniji vse manj. In v krizi je odprodaja in razprodaja le-teh še dodatno nerazumna, saj je znano, da kupci v težavnih časih niso pripravljeni poizkušati novih blagovnih znamk, temveč se držijo tistih, ki jim zaupajo in jih poznajo.
Za podjetje blagovna znamka pomeni obstoj, vrednote, poslovno filozofijo in vizijo, za nacionalno gospodarstvo pa so podjetja z uveljavljenimi produkti srebrnina, ki se prodaja le, ko drugih vzvodov preprosto ni več. In pri tem seveda trčimo na upravljanje podjetij, lastninjenje in vlogo države. Prav država - s svojimi političnimi apetiti in z nezagotavljanjem zdravih makroekonomskih okvirov - ustvarja pogoje za razprodajo strateških podjetij in blagovnih znamk, kar z normalnim delovanjem kapitalskega trga nima nič skupnega.
Motiv, ki na Ljubno »vleče« že pol stoletja. Verjetno bo tako tudi v nedeljo popoldne. (Foto: GrupA, arhiv NT)
Ena od podob laškega Piva in cvetja. (Foto: TimE, arhiv NT)
Vabljeni na veselico!
Pokukali smo v zakulisje oziroma organizacijo različnih prireditev na Celjskem - Večina bi brez pomoči občin in sponzorjev tenko piskala
Ne vemo sicer, koliko vas uspejo organizatorji prepričati, ampak v poletnem času je v različnih krajih na Celjskem ogromno prireditev, kjer skušajo s prepletom etnografije, kulture, športa in zabave v vsak posamezni kraj zvabiti čim več obiskovalcev. Čeprav roko na srce, kot priznavajo tudi organizatorji, so ti dogodki v prvi vrsti namenjeni domačinom. Seveda je vmes po mestih še kar nekaj kulturnih prireditev, tako da je pri vsem tem dogajanju zagotovo poskrbljeno za več okusov. Ampak - če obiskovalce udarijo po žepu zasoljene cene pijače in hrane, je tudi organizacija tovrstnih druženj povezana s stroški in precej prostovoljnega dela.
Poletje na Celjskem pona- društvo Laško. Predsednica
EE1E1
imm
vadi »odprejo« prireditve ob številnih junijskih občinskih praznikih, na Rečici ob Savinji se vrti Od lipe do prangerja, prireditev z več kot tridesetletno tradicijo. Potem največ ljudi dre v Laško na Pivo in cvetje, na Holcerijo, Čebelarski praznik, Likof na taberhi, Vranske večere, Flosarski bal, Dan hmeljarjev, Solčavske dneve, Noč pod kostanji, Lučki dan, Ovčarski praznik ... Prireditve so opremljene z različnimi glasbenimi gosti, spremlja jih drugo dogajanje, ponekod ognjemet. Skratka vse za »fešto«. Pa se to splača? »Samo s prodajo pijače in hrane se zaradi drugih stroškov prireditev ne >pokrije<. Nujna sta pridobivanje sponzorske-ga denarja ter seveda tudi posluh lokalnih skupnosti,« pravijo organizatorji. Na večino omenjenih prireditev z oznako »tradicionalno« je namreč obešenih še precej drugih kulturnih in zabavnih druženj, ki organizatorjem preprosto ne prinašajo dohodka.
Brez sponzorja ne gre!
Največjo množično prireditev v naši regiji Pivo in cvetje organizira Turistično
Andreja Križnik pravi, da takšne prireditve brez generalnega sponzorja, v tem primeru Pivovarne Laško, ki »pokrije« več kot polovico stroškov, prireditve ne bi bilo. V zadnjem času so
tednu več prometa, kot ga včasih ustvarijo v dveh mesecih skupaj.
Težave imajo tudi z gostinci in s prodajalci na ulici. Lani so tako na prireditvi Pivo in cvetje hostese na veliko prodajale eno od žganih pijač. Dogaja se, da se na mostu znajde kar precej prodajalcev različne robe. Križnikova pravi, da organizator v takih primerih nima pristojnosti, čeprav gre za prodajo brez računa, torej za davčno utajo. Letos so to skušali preprečiti z dežurnim tržnim inšpektorjem.
Stroškov je ob taki prireditvi ogromno, še posebej ker
Za organizacijo prireditve v Celjskem domu najem velike dvorane s približno 500 sedeži stane med 95 in 250 evrov na uro (brez DDV), odvisno od časa najema in značaja prireditve (humanitarne, komercialne ...), najem male dvorane s 160 sedeži pa med 75 in 150 evrov na uro. Nekoliko cenejši so v žalskem Domu II. slovenskega tabora, kjer za uro uporabe dvorane računajo med 70 in 95 evrov. Celodnevni najem nad šest ur stane med 740 in 900 evrov. Celodnevni najem športne dvorane Podčetrtek velja okoli 1.300 evrov.
največje težave z birokracijo, poudarja Križnikova. Če je bilo prej jasno, da je gostinec vse potrebno dobil na upravni enoti, danes pristojnosti niso usklajene, zakonodaja je preohlapna. V praksi to pomeni, da lahko na primer gostinec že pred prireditvijo zaprosi za podaljšanje delovnega časa, da mu tega ni treba tik pred prireditvijo, ko bi moral plačati tako imenovano participacijo, torej neke vrste udeležbo pri organizaciji prireditve. Jasno pa je, da imajo vsaj nekateri v tistem
ni vstopnine. Najemnine, ki jih plačajo gostinci in drugi trgovci, »pokrijejo« le četrtino vseh stroškov. Tudi zato vsako leto naredijo finančni načrt, sestavijo pogodbo s Pivovarno Laško, šele nato začnejo načrtovati. Občina sodeluje tako, da društvu ni treba plačati komunalne takse za javne površine. Sicer pa morajo plačati varnostnike, najem za zemljišča, kjer so parkirišča, ograje na parkiriščih. Najdražji so elaborati, plačilo cestnih zapor in železniškega prehoda.
Veliko stanejo tudi reševalna služba, gasilci in seveda ognjemet, poskrbeti je treba tudi za hrano in pijačo za izvajalce, rože ...
Letos so organizatorji imeli v primerjavi z lani za polovico manjši proračun. Privarčevali so pri tehniki, manj so imeli »šankov«, cenejši so bili tudi glasbeni izvajalci. Očitno se kriza pozna tudi v glasbeni industriji. Na koncu TD ne ostane veliko, skoraj nič, pravi Kri-žnikova: »V dobrih časih je ostalo nekaj denarja, a smo že takrat vse vrnili nazaj v turizem. Danes nam skoraj nič ne ostane. Ampak kljub temu se splača, ker je to velika promocija za Laško in seveda tudi tradicija.«
»Flosarija« ob pomoči občine
Če se ustavimo na eni večjih prireditev, na Flosarskem balu na Ljubnem, najprej slišimo, da je treba predvsem veliko idej, da se prireditev s številko 51 ne izpoje. Bal zadnji dve leti organizira Turistično društvo Naš kraj, organizacijo dvodnevnega rokersko obarvanega Flos-festa pa so prevzeli v Zgor-njesavinjskem študentskem klubu. »Ker nimamo vstopnine in ker je veliko dodatnih zahtev, stroškov Flosfesta brez pomoči sponzorjev in občine zagotovo ne bi >pokri-li<,« pravi predsednik kluba Radenko Tešanovic, ki med dodatnimi zahtevami omenja profesionalno varovanje (od tisoč evrov dalje), lani so na upravni enoti zahtevali reševalno vozilo (dodatnih
500 evrov), posebne naletne ograje, ozvočenje ...
»Ogromno je stroškov, ki jih ljudje ne vidijo, vendar jih mora organizator plačati,« pravi Tešanovic, ki stroške za dvodnevno dogajanje na Flos-festu zaokrožuje na pet do šest tisoč evrov. Lanski stroški za celoten Flosarski bal (gre za skoraj tritedenski sklop prireditev) so menda presegli sedemdeset tisoč evrov, pri čemer je treba upoštevati tudi neplačane, prostovoljen ure dela, predvsem pri pripravi etnografskih prikazov. Tešanovic je še omenil dobro sodelovanje študentskega kluba s praktično vsemi občinami: »Očitno obstaja velika želja, da bi mladim ponudili zabavo oziroma da se v večini zgornjesavinjskih občin zgodi vsaj en dogodek, primeren za mlajšo populacijo.«
Če se obupa
Da je organizacija prireditve zahtevna zadeva, priznava tudi Vinko Matjaž, ki si prizadeva oživeti mozirski trg - minulo soboto je v organizaciji društva Kralj Matjaž pripravil »roštiljado«. »Če ne bi lastno podjetje sponzoriralo tiskanja plakatov in drugih reklamnih sporočil, ki smo jih brezplačno polepili na vse možne panoje, se prireditve v takšnem obsegu ne da organizirati z dobičkom. Lani nam je občina namenila nekaj malega denarja, vendar smo ga skoraj polovico vrnili za prijavo prireditve, TlC-u za najem odra, stojnic, gasilskih miz in jurčka za točenje pijače,« razlaga Matjaž in dodaja, da se ljudje sploh ne zavedajo, koliko navdušenja je treba, da se človek loti takšnega projekta.
V Mozirju bi bilo potrebno tudi sodelovanje med društvi: »Županu Ivu Suhoveršniku sem predlagal, da bi ustanovili zvezo društev. Vsak, ki dobi denar iz proračuna, bi moral sodelovati na eni večji občinski prireditvi. Če bi vsi stopili skupaj, bi bila to res celovita ponudba, tako pa vsak po svoje mečemo denar v zrak za razne šotore in druge nepotrebne stvari,« je izpostavil Matjaž. Dokaz za svojo trditev vidi že v oceni, da je »roštiljada« uspela s pomočjo etnografskega društva Mlajevci, brez sponzorjev seveda ni šlo, veseli pa ga zadovoljstvo obiskovalcev. Ker »je bila to žal zadnja prireditev, saj sami enostavno ne zmoremo več takšnega napora«.
ŠK, US
Zadovoljstvo obiskovalcev pred zaslužkom
Kaj vse je treba pri organizaciji prireditve upoštevati in kako globoko je pri tem treba seči v žep?
Da organizacija tudi manj -še prireditve od organizatorja zahteva ogromno truda, časa in energije, verjetno ni treba posebej poudarjati, pri čemer je vse skupaj povezano tudi s precejšnjimi stroški, ki se na koncu, ko organizatorji potegnejo črto, pogosto ne »pokrijejo«.
Na srečo organizatorji na uspeh prireditve ne gledajo samo skozi finančno plat, ampak je pomemben kriterij tudi zadovoljstvo obiskovalcev. Ki pa so vse bolj zahtevni ... Za prireditev je seveda najprej treba zagotoviti primeren prostor. Lokacija prireditve lahko vpliva na marsikaj: na potrebno tehnično opremo, število obiskovalcev, stroške najema prireditvenega prostora .
Na primer da želite organizirati prireditev na prostem
Stroški (za)varovanja
Ob navedenem mora organizator pomisliti tudi na možnost, da zaradi različnih okoliščin prireditve ne bo mogoče izvesti. Zavarovalnice ponujajo zavarovanja pred različnimi nevarnostmi, med drugim za škodo, ki nastane ob odpovedi prireditve zaradi vremenskih
Pri nekaterih zavarovalnicah je mogoče prireditev zavarovati ne le za škodo zaradi odpovedi, ampak tudi za škodo, ker prireditev ni imela zadostnega števila obiskovalcev zaradi padavin ali kakšnih drugih razlogov. V celjski enoti Zavarovalnice Triglav priznavajo, da se organizatorji prireditev za tovrstna zavarovanja ne odlo-
Enodnevna gasilska veselica ponavadi ni povezana s takšnimi stroški, saj gasilci sami prevzamejo varovanje, natakarji so ponavadi tudi iz gasilskih vrst, mogoče še kuhar ... Ob povsem zminimaliziranih stroških so najbrž gasilci eni redkih, ki lahko po veselici računajo na dobiček.
razmer in naravnih pojavov, kot so poplave in podobno, in tudi za primere, če je prireditev odpovedana zaradi poškodb in bolezni glavnih nastopajočih.
Eden večjih stroškov je plačilo glasbenikov: nekje povprečna in že kar standardna tarifa slovenskih glasbenikov je med dva in tri tisoč evri. Seveda pa je končna cena odvisna od preteklega sodelovanja, vrste in trajanja nastopa, sposobnosti pogajanja, razpoložljivosti glasbenika, osebnih poznanstev in drugih dejavnikov.
in vam je uspelo prostor dobiti v brezplačno uporabo. V tem primeru verjetno ne boste želeli tvegati, da vam prireditev pokvari slabo vreme, zato bo treba postaviti šotor. Najem prireditvenega šotora za 800 do 1.000 ljudi v velikosti 15 x 40 metrov (600 m2) vas bo pri podjetju Petre iz Žalca (kjer smo naključno preverili cene) stal približno 2.500 evrov, v ceno pa so vključeni montaža, demontaža, transport, manjši oder, »šanki«. Cene najema so sicer odvisne od velikosti šotora, tako boste za manjši šotor, ki sprejme okoli dvesto ljudi, odšteli približno 900 evrov.
čajo prav pogosto. Je pa treba takšno zavarovanje skleniti najmanj deset dni pred prireditvijo, opozarjajo. Pri tem je treba navesti ime, kraj in čas prireditve, število obiskovalcev, zavarovalno vsoto .
Na vsaki javni prireditvi je treba poskrbeti tudi za varnost. Kot je pojasnil varnostni menedžer pri podjetju Prosignal Friderik Hribernik, se o številu varnostnikov na posamezni prireditvi dogovorita naročnik varovanja
in policija na podlagi ocene stopnje ogroženosti. Pri tem načeloma velja, da je na sto ljudi potreben en varnostnik oziroma tudi več, odvisno od ocene varnosti. Tudi pristojnosti varnostnikov so odvisne od dogovora med organizatorjem prireditve in policijo. Za vsakega posameznega Prosi-gnalovega varnostnika na uro računajo okoli 15 evrov.
Brez denarja ni »muzike«
Seveda je uspeh prireditve odvisen tudi od izbire izvajalcev, s čimer je povezana tudi višina stroškov. Naslednji pomemben segment je gostinska ponudba, ki prav tako ni zastonj. Tu so še morebitna promocija prireditve v medijih (do nje sicer lahko pridete tudi brezplačno), pa ozvočenje,
razsvetljava, oprema (mize, stoli ...), otroška igrala in podobno, čiščenje prireditvenega prostora, sanitarije .
Ob vsem tem nikar ne pozabite prireditve, na kateri se bo izvajala glasba, prijaviti Sazasu. To morate storiti najmanj osem dni pred prireditvijo. Najkasneje petnajst dni po prireditvi pa morate združenju posredovati seznam vseh skladb, ki so se izvajale na prireditvi, kot tudi vse ostale podatke o prireditvi (koliko obiskovalcev je bilo, za kakšno vrsto prireditve je šlo, prihodek od vstopnine .). Od vsega tega je namreč odvisen način obračunavanja avtorskega honorarja (tarife so opisane v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih neodrskih del, ki je objavljen tudi na spletni strani www.sazas.org).
BA
Vsako javno prireditev je treba prijaviti tudi policijski postaji, na območju katere se organizira prireditev. V določenih primerih pa mora organizator zaprositi za dovoljenje na upravni enoti, pri čemer je treba za izdajo dovoljenja plačati tudi upravno takso v višini 21 evrov.
Organizatorji pogosto poskrbijo za obujanje spomina na življenje iz preteklosti ter seveda za jedačo in pijačo. - Št. 61 - 5. avgust 2011 -
Da ne kupujemo na slepo
Različna usoda blagovnih znamk - Tudi v Sloveniji prepoznavni izdelki s Celjskega
Si predstavljate, da bi v trgovini na polici s kompoti stale samo enake konzerve? Ali enaki pralni stroji brez oznake proizvajalca? Da o recimo celi stojnici pijač brez imen ne govorimo ... Kako bi se odločili za nakup? O blagovnih znamkah, ki poskrbijo, da ne kupujemo na slepo, govorimo. Verjetno je odločitev za nakup veliko lažja, ko potrošnik ve, kaj ga čaka v konzervi, po drugi strani pa je ključni problem vseh, ki s svojimi izdelki sodelujejo na trgu, kako čim bolj prepoznavno plasirati svoj izdelek.
Po definiciji blagovne znamke opravljajo dve temeljni funkciji: funkcijo razločevanja med isto vrsto blaga (konkurenco) in funkcijo zaupanja v blago, ki ga kupimo. Potrošniki se s pomočjo blagovnih znamk lažje znajdemo med številnimi ponudbami podobnega blaga. Pri odločitvi, kaj je za nas dober izdelek, ne upoštevamo najbolj vidnih elementov blagovne znamke (ime, logotip in embalaža), temveč je za nas pomembna tudi izkušnja, ki jo imamo z njo. Seveda svoje odigrajo kakovost in cena, zadovoljstvo pri uporabi znamke, postrežba in servis ter občutki, s katerimi nas znamka navdaja (sreča, zadovoljstvo, ponos), mnenje okolice ...
»Blagovna znamka je torej kompleksen pojem, ki zahteva skrbno načrtovanje in strateško upravljanje. Blagovna znamka mora pridobiti ugled
podjetja je nekaj teh znamk zatonilo, za nekatere stečajni postopki še trajajo, spet tretje so se izgubile.
Blagovna znamka v praksi
Drugačna je zgodba celjskega Topra, čigar blagovno znamko je podjetje Lohnko kupilo leta 2007, v zagon znamke, na katero se je v kar 13 let dolgem stečajnem postopku že skoraj pozabilo, pa je vložilo 250 tisoč evrov. Učinki naj bi bili znani prihodnje leto. Korenine proizvodnje emajlirane posode v Celju segajo v davno leto 1894, pod blagovno znamko Dva leva je bila posoda znana daleč po svetu. Podjetje se je širilo, razvijalo nove programe in dobilo tudi novo ime: Emo. Potem pa težave in končna prodaja podjetja zasebniku, ki je nadaljeval proizvodnjo emajlirane posode. Seveda je treba vedeti, da
Po raziskavah kupci pripisujejo blagovni znamki pomembno vlogo pri svojih odločitvah, za uveljavljeno znamko so pripravljeni plačati več. Največ, tudi do 40 odstotkov, pri audio izdelkih, za »pravi« avtomobil so pripravljeni odšteti tretjino več, pri oblačilih in pohištvu petino, najmanj - 15 odstotkov - pa pri hrani.
ali sloves, šele nato lahko postane uspešna,« pravijo strokovnjaki, mnogi menedžerji pa dodajajo, da je njihova znamka največja dragocenost njihovega podjetja. Menda je Coca-Cola ocenjena na 80 milijard dolarjev.
Seveda do prepoznavne blagovne znamke ne pridemo čez noč. Njena uveljavitev zahteva veliko vlaganja in naložb, česar se v Slovenji menda še premalo zavedamo. Uveljavljene blagovne znamke ne nastanejo po naključju in tudi propadi se ne dogajajo slučajno. Tako smo pri srži problema: kje so naši nekdanji Mont Kozje s svojimi »montovkami«, Emova posoda, Toprove bunde, Libeline tehtnice, šentjurski Elegant, slatinski Kors ...? Torej uveljavljene blagovne znamke, ki so bile nekdaj ponos celjskega gospodarstva? Podobno kot
Emo posoda nosi tudi različne podvrste oziroma svoje blagovne znamke, od Emomagica do Merkurja.
Zanimiv je primer Mika Celje, ki se je preselil v Arclin pri Vojniku, a kljub menjavi lokacije imena ni spremenil. Kot so ocenjevali v podjetju, sta ime oziroma blagovna znamka že tako uveljavljena, da to nikakor ne bi bilo pametno. Dolga je zgodovina Celjskih mesnin, ki so pred leti, do leta 1996, imele v imenu še Hmezad. Za blagovno znamko Z dežele pravijo, da želijo z njo doseči prepoznavnost na domačem trgu: »S tem namenom kupce opozarjamo na izdelavo svojih izdelkov po domačih recepturah.«
Nekdanjega paradnega konja celjske industrije, Libelo, ki je bila v stečaju od leta 1995, je odkupil Mirko Tuš. Pa veste, da so Tuševe Anete, torej bla-
Gorenje je med drugimi lansiralo tudi blagovno znamko Gorenje+. (Foto: GrupA)
govna znamka, ki zajema več kot sto izdelkov, od konzerv do olja, dobile ime po Tuševi hčeri Aneti? No, verjetno tudi ne veste, da je Lencia lastna blagovna znamka Zlatarne Celje - večina njenih izdelkov sodi pod ime »od zlatarne«.
Seveda blagovne znamke nastajajo tudi na novo. Izbrskali smo enega od primerov. Društvo raznolikost podeželja, ki je lani izdalo Priročnik celostne podobe podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, je ustvarilo novo blagovno znamko Friderik&Veronika. Izhodišče so poiskali v skupni zgodovini omenjenih občin, ampak niti Friderik niti Veronika nista pripomogla, da bi se, vsaj zaenkrat, blagovna znamka bolje uveljavila.
Gorenje in Laško
Kar se tiče uveljavljenih blagovnih znamk, je med najbolj priznanimi raziskava European Trusted Brand Reader's Digesta, ki jo v Sloveniji izvajajo peto leto. Osrednji cilj raziskave je odkriti, katerim blagovnim znamkam Evropejci najbolj zaupajo. S Celjskega sta med zmagovalci Trusted Brand 2011 Gorenje med gospodinjskimi aparati in Laško med pivi.
Kot so povedali v Gorenju, so tudi lani, kljub finančni in gospodarski krizi, uspeli povečati vrednost svoje blagovne znamke. Po izsledkih raziskave neodvisnega dunajskega inštituta European Brand Institute je bila lani vrednost blagovne znamke Gorenje 458 milijonov evrov. Gorenje, sicer na slovenskem trgu prisotno že več kot 60 let, tako ostaja najvrednejša slovenska blagovna znamka.
Še več let je na trgu prisotna Pivovarna Laško. Zato nič čudnega, da nekateri z nekoliko tesnobe gledajo na zadnje poskuse prevzema, za katere ocenjujejo, da lahko pomenijo ne le razprodajo premoženja, temveč tudi uničenje blagovne znamke. O Fructalu in Merca-torju, oba sta med zmagovalci oziroma med najbolj prepoznavnimi blagovnimi znamkami v Sloveniji in oba prodaja Skupina Pivovarna Laško, ne bomo govorili, saj ne prihajata s Celjskega. Čeprav, toliko že vemo, tudi nam na Celjskem ni vseeno za slovensko družinsko srebrnino.
Postopki
Blagovna oziroma storitvena znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev, in ga/jo je mogoče grafično prikazati.
Postopek za registracijo se začne s prijavo pri Uradu RS za intelektualno lastnino, ki jo lahko slovenski prijavitelji vložijo sami ali preko zastopnika. Urad preveri, ali prijava izpolnjuje pogoje za registracijo znamke, ne preverja pa obstoja že prej registriranih enakih ali podobnih znamk. Kot znamka se med
\/ O V A
[AŠKO
182c
Blagovna znamka pivovarne je, vsaj na Celjskem, zelo znana. (Foto: US)
Droga Kolinska, ki polni slatinski donat mg, je od lani v rokah hrvaške skupine Atlantic.
drugim ne more registrirati znak, ki nima razlikovalnega učinka ali označuje le vrsto, kakovost, namen, geografski izvor ali druge značilnosti blaga ali storitev, kot tudi ne znak, ki zavaja javnost ali nasprotuje javnemu redu ali morali. Če prijava izpolnjuje vse predpisane pogoje, jo urad objavi v svojem uradnem glasilu.
Imetnik že prej registrirane enake ali podobne znamke lahko v treh mesecih od dneva objave prijave vloži pisni ugovor zoper registracijo. Če ni vložen noben ugovor zoper registracijo znamke, urad po plačilu ustrezne pristojbine izda odločbo o njeni registraciji. Znamka traja deset let od datuma vložitve prijave in se lahko poljubno mnogokrat obnovi za nova desetletna obdobja. Višina pristojbin je sicer odvisna od nekaterih dejavnikov, skupni minimalni stroški pa znašajo 250 evrov.
US
ANKETA
Oblačila - ta so naša strast
Katero blagovno znamko s Celjskega poznate, se je glasilo naše osnovno vprašanje v anketi. In zgroženi smo ugotavljali, da naključno izbrani anketiranci pri omenjanju blagovne znamke naprej pomislijo na oblačila, mogoče še hrano in opremo, nikjer pa nismo zasledili kakšnih bolj gospodarsko usmerjenih blagovnih znamk. No, ja, pri izbiri znamke svoje igrajo tudi občutki.
Takrat ko kupujemo posodo, se pogosto zapeljemo v sosednjo Italijo, saj se odločim za kvaliteto. Vseeno pa najbolj gledam na to, da stvari ohranjam.«
gledam več na blagovne znamke. Kupujem samo še na razprodajah in mi je vseeno, katera znamka je.
Jure Zupanc, zaposlen, Celje: »Spomnim se Metke, Topra, Cinkarne Celje, Libele in tudi Ema. Doma sem imel oblačila tako od Topra kot tudi od Metke. Pri nakupovanju se osredotočim na blagovno znamko, saj mora dobro zgledati. In tudi pri višji ceni je ponavadi kakšna stvar bolj kvalitetna, a seveda ni nujno, da je tako.«
Maja Hodošček, zaposlena, Celje: »Ne spomnim se nobene celjske blagovne znamke, se pa spomnim trgovine Energie. Včasih sem hotela imeti vse Miss sixty in Killah babe. Vem, da sem bila zelo vesela, ko sem si to lahko privoščila. Včasih se mi je zdelo zelo pomembno imeti oblačila znanih znamk, ampak zdaj pač kupim tisto, kar mi pride pod roke in ne
Nina Mešl, zaposlena, Celje: »Gledam na to, katero blagovno znamko kupim, saj so nekatere stvari bolj kvalitetne kot druge. Ampak ni pa to tako, da bi vsak kos oblačila v omari moral biti od znane znamke. Tudi pri drugih stvareh, recimo pri posodi, gledamo na to, kaj kupimo. Zdi se mi, da je za malo denarja malo muzike, včasih pa seveda lahko naletiš tudi na kakšno dobro stvar.«
ANJA ŠROT, foto: GrupA
Branka Žvar, upokojenka, Celje: »Najprej mi na misel pade blagovna znamka Nike, od celjskih se spomnim tudi na Toper. Če bi se morala odločiti, katero znamko kupiti, bi to zagotovo bila slednja.
Embalažo pred oddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno!
simbio
V simbiozi z okoljem
Bo padel Hudournikov hangar?
Pravdanje glede hangarja in letališke steze v Bukovžlaku se vleče že več kot deset let
Po dolgih letih pritožb in prerekanja je za 24. avgust določena rušitev hangarja in letališke steze v Bukovžlaku, kar je bilo nekdaj v lasti podjetja Hudournik, zdaj podjetja Hudournik inženiring, oba pa sta v stečajnem postopku. Zgodbo je preko spletnih strani Ajpesa povzela stečajna upraviteljica podjetja Hudournik inženiring Andreja Terpotec, ki je zaprosila za dvomesečni odlog rušenja.
Kot navaja Terpotčeva, podjetje Hudornik inženiring nima drugih stvari oziroma predmetov, ki bi tvorile stečajno maso. Ob terjatvah edino premoženje, ki bi ga bilo mogoče unovčiti, predstavlja hangar, ki pa je zgrajen na tujem zemljišču. Temu dodaja, da doslej ni razpolagala z ustrezno dokumentacijo, pa kateri bi moral prvotni lastnik, podjetje Hudournik, že leta 2000 odstraniti hangar in heliodrom z betonsko pisto ter na lastne stroške vzpostaviti prejšnje stanje. Seveda se je Hudournik na odločbe inšpektorjev večkrat pritožil, vendar so njegove pritožbe vedno zavrnili. V nejasnosti je vmešana tudi Cinkarna Celje, ki je lastnica zemljišča, vendar upraviteljica dvomi v sklenjeno najemno pogodbo za postavitev objekta, ki ga cinkarna tudi nima namena odkupiti.
Podjetje Hudournik je hangar pred petimi leti prodalo Hudournik inženiringu za 369 tisoč evrov. »Prodaja se je izvršila le na podlagi izdanega računa podjetja Hudournik in na njem ni razvidna specifika-
cija, ali gre za celoten objekt s pripadajočimi letališkimi stezami ali gre le za objekt,« opozarja stečajna upravitelji-ca. Zdaj je ocenjena tržna vrednost hangarja malo več kot 35 tisoč evrov, cena rušenja pa bi dosegla skoraj 14 tisoč evrov. Upraviteljica se je vmes dogovarjala s podjetjem iz Mute, ki bi hangar odkupilo za 3 tisoč evrov.
»Zdaj ne morem zagotoviti sredstev za plačilo rušenja. Na podlagi pridobljenega pravnega mnenja gre za objekt, ki je spojen z zemljiščem in zato je v naravi del zemljišča, katerega lastnik je Cinkarna Celje. Stečajni dolžnik je le najemojemalec zemljišča v skladu z najemno pogodbo, v kolikor bi ta obstajala,« pravi Terpo-tčeva, ki je zaradi vseh teh nejasnosti zaprosila sodišče za izdajo navodila, kdo je sploh zavezanec za rušenje hangarja oziroma za navodila, kako naj sploh postopa.
Konec stečaja?
Hkrati je v poročilu stečajna upraviteljica pristojno sodišče
Bo hangar v Bukovžlaku končno padel?
Zakelškov Hudournik je seveda najbolj znan iz zgodbe o poroštvih Občine Štore, s katerimi naj bi bil občinski proračun oškodovan za približno 2,1 milijona evrov.
opozorila, da bo v primeru, če sodišče ne bo odložilo plačila sodnih stroškov, prisiljena podati predlog za končanje stečajnega postopka. Kot navaja upraviteljica, je sredi julija višina neplačanih stroškov stečajnega postopka znašala 120 tisoč evrov. Upraviteljica je sicer zaprosila za odobritev plačila stroškov iz posebne razdelitvene mase, vendar sklep zaradi pritožbe Cinkarne Celje še ni
postal pravnomočen. Poleg tega je upnike že večkrat pozvala, naj založijo denar, česar pa niso bili pripravljeni storiti. Zato je sodišče ponovno zaprosila za oprostitev oziroma odložitev plačila sodnih taks. »V nasprotnem primeru bom kljub temu, da so v primeru dobljenih tožb obeti za poplačila zelo obetavni, prisiljena podati predlog za konec stečajnega postopka,« navaja Terpotčeva.
Iz poročila je tudi razvidno, da stečajna upraviteljica vodi kar nekaj tožb in pravdnih postopkov, med drugimi proti trem članom družine Zakelšek. Tožba proti Angeli Zakelšek za plačilo 44 tisoč evrov je bila ustavljena, ker upraviteljica ni plačala sodnih taks. Za Boštjana Zakelška bo 44 tisoč evrov prijavila v stečajno maso, Stanko Zakelšek, ki ga upraviteljica toži za 1,3 milijona evrov, pa je
podal nasprotno tožbo v višini 852 tisoč evrov.
Kot zanimivost omenimo, da je po odločitvi sodišča Občina Štore dolžna podjetju Hudournik inženiring poravnati več kot 264 tisoč evrov skupaj z zamudnimi obrestmi, povrniti stroške izvršilnega postopka v višini 1.708 evrov z obrestmi in pravdne stroške v višini 6.253 evrov.
US, foto: GrupA
Dober glas do pete celine
Bo javna razsvetljava, ki je plod konjiškega znanja, svetila tudi v daljni Avstraliji? Slovenske Konjice, ki prednjačijo po napredni LED-ulični razsvetljavi, je obiskal predstavnik Združenja avstralskih občin Tony Wolf, ki je podžupan okrožja Baw Baw Shire, predmestja Melbourna.
Wolf je skupaj s soprogo in sodelavci Konjičane obiskal kot vladni predstavnik zaradi
priprave poročila o programih zmanjševanja porabe električne eneregije in tehnologijah na področju javne razsvetljave. Poleg petih držav Evropske unije in ZDA se je ustavil v Slovenskih Konjicah, kjer je ulična razsvetljava s pomočjo LED-tehnologije plod znanja iz konjiškega podjetja Grah Automotive (SG Automotive), ki na Konjiškem zaposluje največ občanov. Konjičani tako že več kot desetletje izdelujejo za av-
tomobilsko industrijo kabelske snope in LED-luči, med drugim za znamke Rolls Royce, Porsche, Maybach, Mercedes Benz, BMW in Audi. Pridobljeno znanje jim je omogočilo, da so ga razvili še za področje javne razsvetljave.
Gosti iz Avstralije so si v mestu ogledali LED-ulično razsvetljavo, med obiskom pa jim je župan Miran Gorinšek med drugim povedal, da so z njo prihranki v občinski blagajni še večji, kot so pričakovali. Takšna, okolju prijaznejša ter manj potratna svetila zahteva od občin vladna uredba, konjiški župan pa pripominja, da se jim bo naložba povrnila v manj kot dveh letih ter da v dveh desetletjih možnosti kori-
ščenja nove razsvetljave, vzdrževalnih stroškov skoraj ne bo. Med obiskom v Grah Automotive so Avstralcem predstavili
razliko med kakovostnimi in drugačnimi LED-svetilkami. Izdelovalci manj kakovostnih LED-svetilk, ki so predvsem z
Daljnega vzhoda, so prispevali k laičnemu mnenju, da LED-tehnologija za javno razsvetljavo še ni uporabna.	BJ
Z obiska avstralskega vladnega predstavnika, Tonyja Wolfa v Slovenskih Konjicah, kjer si je ogledal tamkajšnjo LED javno razsvetljavo. Od leve proti desni Wolfe, župan Miran Gorinšek ter direktor Grah Automotive, Robert Grah.
Vedno več nam jih zaupa.
Akcijski izdelki za naše nove in obstoječe naročnike več na nas i spletni strani!
Vsi novi naročniki na paket T52, do 31.8.2011 plačujete samo 33 € na mesec!
KS Naložbe naprej brez denarja
Po pričakovanjih je družba KS Naložbe, ki je v lasti Igorja Laha, še pred iztekom roka včeraj objavila prevzemno ponudbo za vse delnice Pivovarne Laško.
Za delnico pivovarne ne ponujajo denarja, temveč kar devet obveznic KS Naložbe. Njihova nominalna vrednost znaša devet evrov, njihova realna vrednost pa se ocenjuje na le okoli pet evrov. Prevzemna ponudba se izteče 30. septembra, praga uspešnosti pa prevzemnik ne določa. Prevzemna ponudba bo tako štela za uspešno ne glede na odstotek delnic, ki jih bo prevzemnik pridobil.	US
Platane pred Metropolom bodo ob obnovi mestnega jedra nadomestili z novimi drevesi. (Foto: SHERPA)
Bolne javorje na Kersnikovi ulici je bilo treba posekati. (Foto: GrupA, arhiv NT)
Zelena streha nad mestom
Drevesna raznovrstnost je bogastvo mesta - Sečnja nujna in neizogibna - Ozelenitev ključna tudi pri obnovi mestnega jedra
CELJE - Kraj se ne ponaša le s prepoznavnim mestnim gozdom v neposredni bližini mestnega jedra, ampak tudi z bogatimi drevesnimi zasaditvami v samem središču. Zasaditve pa je treba skrbno načrtovati, pravi Valentina Glinšek iz oddelka za okolje, prostor in komunalo pri celjski občini.
»Drevesa v urbanem okolju imajo zelo pomembno funkcijo, saj služijo kot bla-žilci onesnaženosti v mestu, med betonskimi objekti zadržujejo vlago ter nudijo senco v poletnih mesecih, blažijo hrup,« pravi Glin-škova. Za urbano okolje ni primerno kar vsako drevo.
»Večinoma v mestu sadimo znane drevesne vrste, ki že rastejo v našem okolju, to so na primer lipe, vse vrste javorjev, hrast, iglavci, kot sta tisa in omorika, ambrovec, tulipanovec, ginko. Zdaj ugotavljamo, da nekaterih avtohtonih drevesnih vrst, ki so pri nas včasih dobro uspevale, sploh ni več prisotnih na javnih površinah. Pri novih zasaditvah bomo to upoštevali, tako da bomo v mesto vrnili vrste, kot sta skorš in turška leska,« razmišlja Glin-škova. Nanjo in na občinsko službo se ljudje zelo pogosto obračajo z vprašanji, zakaj je bilo treba posekati to ali ono drevo.
Urbana drevesa imajo krajšo življenjsko dobo
Ti ukrepi so žal nujni. Treba je vedeti, da so drevesa v mestu zelo izpostavljena negativnim vplivom in zato dosti bolj občutljiva. »Pogoji za uspešno rast so v urbanem okolju slabši kot v naravi, na rast vplivajo onesnaženost zraka, neprimerna tla, velike količine soli in premalo vlage oziroma vode. Poleg neugodnih stresnih dejavnikov, ki povzročajo usihanje vitalnosti dreves, se v mestu pridružujejo tudi mehanske poškodbe, nastale zaradi delovanja človeka, snega, ognja, vetra, ter biotske poškodbe debla in listov, nastale zaradi insektov, gliv ali
plesni,« pojasnjuje Glinškova. Poleg tega imajo drevesa manj prostora za nemoteno rast sredi lukenj v asfaltu, pogosto jih poškodujejo vozniki motornih vozil, kar povzroči trohnenje dreves. Veje se posušijo in tako lahko ogrožajo varnost v prometu, ljudi in objekte. Tako je življenjska doba mestnih dreves krajša, sečnja oziroma pravočasne odstranitve pa nujne.
S katastrom dreves do boljše preglednosti
V zadnjih dveh letih je bilo z javnih zelenih površin odstranjenih kar nekaj suhih dreves in dreves v slabem vitalnem stanju, takšnih z duplinami
Skoraj leto že čakajo na zvezo s svetom
Sanacija plazu Majland bo poleg ureditve ceste zajemala tudi železniški prehod oziroma podvoz. Dve hiši, ki stojita ob plazu, nameravajo podreti.
WM
ZIDANI MOST - Krajani Maj-landa oziroma Obrežja pri Zidanem mostu so še vedno odrezani od sveta, potem ko jim je septembra lani cesto odnesel plaz. Sanacijo plazu so sicer napovedovali že konec maja, vendar se je zavleklo zaradi urejanja lastniških razmerij. Zdaj načrtujejo, da bodo plaz začeli sanirati konec meseca ali v začetku septembra.
Laška občina je sanacijo plazu Majland uvrstila med projekte za odpravo posledic po poplavi lanskega septembra pri ministrstvu za okolje in prostor. Predvidevali so, da bi veliko težavo pri pridobivanju denarja predstavljalo to, da razen enega krajana niti eden ni lastnik zemljišča ob svoji hiši. Celoten del hriba, kjer je zaselek Majland, je namreč v lasti ministrstva za promet oziroma javne železniške infrastrukture. V začetku leta
v deblih in s suhimi vejami v krošnjah. Tudi letos jim ni bilo čisto prizanešeno. »V tem letu smo odstranili kar nekaj dreves v drevoredu v Kersnikovi ulici. Ta drevesa so bila v slabem stanju, ob močnejšem neurju bi lahko prišlo do odloma suhih vej v krošnjah, prav tako na parkirišču ob Čopovi ulici, kjer so bili odstranjeni divji kostanji, zaradi večjih duplin v deblih je bila namreč ogrožena stabilnost dreves. Odstranjeni javorji v Prešernovi ulici so bili zasajeni v male odprtine s premalo zemlje, drevesa so imela slabe pogoje za rast ter številne poškodbe v krošnjah in deblih, kar je tudi posledica vandalizma. Sicer pa smo po mestu na več območjih odstranjevali suha drevesa,« našteje. V teh dneh bodo na primer odstranili še breze v Trubarjevi ulici ob športnem igrišču gimnazije. Že lani so bila v oktobru in novembru z novimi nadomeščena prav vsa odstranjena drevesa, enako bodo storili letos jeseni. Pri novih zasaditvah je treba upoštevati primernost drevesne vrste, oddaljenost od objektov in prometnih poti ter seveda odmaknjenost od komunalne infrastrukture.
»Zaradi velikega števila dreves in potrebnega rednega vzdrževanja smo v preteklem letu začeli popisovati drevesa po mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Pri tem se zabeležijo vrsta drevesa, višina, premer debla, vitalnost, poško-dovanost krošnje, debla in ko-reničnika, in potrebni ukrepi. Za izdelavo popisa na terenu sta zaposleni dve osebi s strokovnim znanjem s področja arboristike, do konca leta bo popis končan,« načrtuje Glin-škova. Samo za ilustracijo - že do zdaj je v Celju popisanih kar petnajst tisoč dreves. Zbrane podatke bodo potem uredili v kataster dreves, ki bo pristojnim službam služil za lažje načrtovanje vzdrževanja.
Mestno jedro zeleno tudi po obnovi?
Že dlje časa je jasno, da bo precejšnih posegov deležen celjski mestni park. Že lani so v parku morali posekati več kostanjev. Park je namreč star že več kot 150 let, stara je tudi večina dreves, katerih življenjska doba se končuje. Celjska občina je zato že pred časom naročila analizo stanja dreves, ki jo je opravil Arboretum Volčji potok. Popisanih in pregledanih je bilo 371 dreves, 78 je predlaganih za odstranitev. Hkrati občina načrtuje novo ureditev zelenih površin s sprehajalnimi potmi, novo parkovno opremo in celostno obnovo parka. Najverje-tne se bo obnova parka začela spomladi, v drugi lazi pa naj bi občina obnovila še fontano in glasbeni paviljon.
Kakšne bodo zelene zasaditve, ki jih bodo prilagodili obnovi mestnega jedra - ta se bo začela jeseni - Glinškova še ne more natančno povedati. Dodatnih zelenih površin načrt ne predvideva. Nekaj dreves bodo odstranili in jih nadomestili z novimi. Načrt na primer predvideva odstranitev platan iz trga pred Metropolom. Javorjev drevored na Glavnem trgu naj bi ostal, zelenice na Krekovem trgu pa naj bi se dosadile s tiso, navadno mahonijo in bodiko. Dodatna ozelenitev se obeta tudi na trgu pred tržnico.
POLONA MASTNAK
Noč pod kostanji zdaj že štiri dni
so z delom začeli geometri, junija pa je parcelacija postala pravnomočna. Celotno območje bo tako dobilo enotno parcelno številko, posamezne parcele za posamezne lastnike se bodo delile kasneje. Zdaj je pomembno le, da bo po sklepu vlade lastnik zamljišča postala Občina Laško, in sicer predvidoma že po počitnicah. Sanacija pa naj bi se, tudi če zemljišče še ne bi bilo preneseno na občino, začela konec meseca. Po ocenah občine, ki je pripravila dokumentacijo, naj bi stala okoli 1,2 milijona evrov, vendar gre tu le za obnovo javne infrastrukture. Če bodo želeli urediti še kaj zraven, bodo verjetno stroški narasli. Sicer pa je zdaj sanacijo prevzelo ministrstvo za promet. Po nekaterih ocenah naj bi delali približno šest mesecev, torej do februarja prihodnje leto.
ŠK, foto: SHERPA (arhiv NT)
DOBRNA - Prihodnji konec tedna bo zdraviliški kraj znova gostil Noč pod kostanji, že jutri pa bo Dobrna po 10. uri živela v znamenju športa s turnirji v nogometu, košarki in odbojki na mivki.
»Začelo se je leta 1978 na pobudo turističnega društva, potem se je v organizacijo vključilo zdravilišče,« začenja Špela Pavlin iz mladinskega kluba, ki je v sodelovanju z občino in zavodom za turizem, šport in kulturo tudi glavni organizator prireditev. Noč pod kostanji je imela v 34 letih svoje vzpone in padce, zadnjih šest, sedem let, ko so se v organizacijo vključili mladi, pa se spet v veliki meri izkazuje zagnanost, s katero so se lotevali prireditev v prvih letih. »Noč pod kostanji je za turizem in promocijo našega kraja neprecenljiva. Brez vrste manjših sponzorjev in zlasti občine ter Term Dobrna, ki
so se lani sicer umaknile iz organizacije, zato pa ostajajo naš finančni podpornik, ne bi zmogli. Vsi mladi delamo prostovoljno, plačujemo le neposredne stroške.« Vstopnine na prireditve seveda ni, a namesto, da bi krnili program, ga celo dopolnjujejo.
»Letos bo že to soboto športni turnir Dobrna open 2011, glavnina pa bo sledila prihodnji teden. Petkov večerni Open air house party bo v stilu house ritmov namenjen mladim, nedelja otrokom oziroma družinam - pripravljamo Mešano na žuru s priljubljenim Ribičem Pepe-tom, Čuki in Godbo Dobrna ter izborom Dobrna ima talent. Vrhunec bo sobotni večer s Kingstoni in z velenjskimi trubači Fešta bandom,« našteva Špela Pavlin in dodaja, da bo obiskovalcem na voljo zabaviščni park, kot novost pa ponujajo tudi šotorjenje v bližini prizorišča.	IS
-Št. 61 - 5. avgust 2011-
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
Planinka spet živi
LJUBNO - Že v intervjuju za Novi tednik je župan Franjo Naraločnik omenil vzdušje v kraju, češ da se je pred leti poletje na Ljubnem začelo, ko so v takrat eminentni Hotel Planinka avtobusi pripeljali prve goste. Objekt je bil zgrajen leta 1928. Najprej je v njem domovala trgovina, nato gostilna, ki je prerasla v hotel. Potem se je pot obrnila, saj je hotel postal penzion, nato gostilna in picerija, dokler objekta pred šestimi leti niso zaprli.
»Nasproti objekta smo imeli pisarne. Vsak dan sem gledal propadajočo hišo in razmišljal, kaj bi se dalo v njej urediti,« je v ponedeljek, ko so ponovno na široko odprli vrata Hotela Planinka,
povedal Tomaž Žerovnik,
eden od solastnikov podjetja Rihter hiše, ki je znano po montažnih gradnjah. »Misel smo premlevali dve leti. Nenehno sva s Stanetom Rih-terjem razmišljala, kako lep
kraj bi lahko bil, če bi bila Planinka urejena. Zavedala pa sva se, da se nima smisla na hitro zagnati.« Potem je propadajočo zgradbo pokazal ženi Heleni, ki je ob pomoči mame poskrbela za »turistični« vidik prenovljenega hotela. »Potem, ko je Tomaž dal idejo, mi srce ni dalo več miru. Čeprav nismo vedeli, kako bomo objekt plačali ne kaj bomo iz njega naredili, smo ga kupili in začeli z obnovo,« je povedala Helena,
Bo obnovljena Planinka povrnila turistični sijaj Ljubnemu?
ki jo je mož dopolnil, da sta samo združila moči turistična in gradbenik.
1. marca so začeli z deli, ki so jih zaključili v petih mesecih. Objekt so porušili do pritličja, nato pa postavili nov montažni del. »Spodnje prostore smo bolj kot ne obnovili in opremili, zgornje, ki jih moramo sedaj do konca urediti, pa smo zgradili na novo.« Tako so sedaj v Planinki že urejene gostilna, slaščičarna, turistična agencija Veronika in info točka, Žerovnikova pa bosta poskrbela za 12 dvoposteljnih sob in dva apartmaja. »Nakup in obnova sta bila precejšnji finančni zalogaj. Že sedaj smo morali biti zelo iznajdljivi, sedaj pa za ureditev nastanitvenih kapacitet potrebujemo še enkrat toliko denarja,« je omenila Helena. Ocenjujejo, da je sedaj zgradba vredna približno 600 tisoč evrov, po zaključeni obnovi pa bo njena vrednost zaokrožena na milijon evrov.
Še nekaj sta opazila Žerovnikova: »V kraju so sicer nastanitve, vendar pa je Ljubno potrebovalo večji objekt, ki bo nek center za turizem. Lahko pa rečeva, da so občani navdušeni, saj so nekoč že živeli s Planinko. Pomagali so, kolikor so lahko, saj so komaj čakali, da bo zaživela.«
US
Glavni organizator dogajanja Vinko Matjaž s svojim krožnikom dobrot.
Lipan na žaru
MOZIRJE - Kralj Matjaž, društvo za oživitev podeželja in trga, je v soboto s tekmovanjem za naziv Žar mojster Savinjske doline 2011 znova razgibalo trško jedro, žal pa je prireditev le nekoliko motil dež.
Mozirsko društvo oziroma se je z organizacijo »roštiljade« letos spopadlo drugič. Tekmovalci so pokazali različne tehnike priprave jedi iz žara, prireditev pa sta spremljala zabavni program in seveda obiskovalci, ki se niso mogli upreti dobro-
Gasilski jubilej
LJUBNO - Leta 1886 so v kraju takratni srčni možje ustanovili požarno brambo, njeno tradicijo pa nadaljuje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno ob Savinji, ki je te dni slovesno obeležilo 125-letnico.
cem čestital poveljnik savinjsko-šaleškega regijskega poveljstva Niko Vihar. Poveljnik je med drugim spregovoril o potrebi po pridobivanju novih članov, hkrati pa se dotaknil še aktualnega problema glede ureditve
Krajšo slovesnost ob jubileju so pripravili v soboto, domačim gasilcem pa so se pridružili tudi člani ostalih zgornjesavinjskih društev. Po uvodni predstavitvi predsednika PGD Ljubno Slavka Fludernika je ljubenskim gasil-
statusa gasilca, za katerega ima država vse premalo posluha.
»Vaje, tekmovanja in izobraževanja so pomembne naloge prostovoljnih gasilcev, saj je le usposobljen gasilec tudi dober operativec, ki lahko priskoči na pomoč v kateri koli situaciji,« je poudaril Vihar. Župan Franjo Naraločnik, tudi sam član gasilskih vrst, pa je poudaril, da so ljubenski gasilci »vedno dobro organizirani, usposobljeni in z iskreno željo, da pomagajo vsem pomoči potrebnim.« Us
Pomoč Kozjanskemu
Prebivalci Kozjanskega, ki jih je julijsko neurje najbolj prizadelo, lahko od začetka tedna z naročilnicami Območnega združenja Rdečega križa Šmarje pri Jelšah nabavijo krmno žito, krmila za živino ter gradbeni material za obnovo stavb. Rdeči križ Slovenije jim je namenil 34 tisoč evrov pomoči, pri usklajevanju vsote za posamezne prosilce človekoljubne pomoči so sodelovale občine, prejemniki pa so obvestila o višini pomoči ter o tem, kako priti do nje, prejeli do začetka tega tedna.
BJ
tam. Tako so med drugim spoznavali, kako izgleda lipan na žaru, pekli so tudi sardelice in lignje, pa odojka v roladi in meso »izpod peke« ...
Po napetih in dišečih obračunih je komisija v sestavi Lovrenc Ogris, kuharski strokovnjak, in Ana Matjaž, vodja kuhinje v celjskem gostišču Matjaž, z razliko ene točke pripisala zmago Mesarstvu in gostinstvu Forti. »Fortije-vi« so se predstavili z izvirno kreacijo »savinjski lipan na žaru«, ponudbo pa dopolnili s polnjene telečjo ribico. Kot se spodobi zmagovalcem, niso izdali, kaj je nadevu dalo svojstven okus. Drugouvršče-na ekipa Mali carji je s kreacijo »carski krožnik« ponudila zanimivo kombinacijo mletega mesa, zavitega v slanino, jed pa je spremljala bogata priloga več vrst pečenih bučk. Tretji so bili člani ekipe Preseka, ki so pripravili mešanico slastne perutnine, mesnih svaljkov ter priloge, okrašene s peteršiljem in praženim paradižnikom. Mnogi so v soboto v Mozirju rekli »mlajc«.	Us
Ljubenski gasilci z gosti
Celjski imam Nazif Topuz s soprogo Emino. Ramadan je za vsakega muslimanskega vernika poseben dogodek, s posebnimi občutki.
Ramadan v knežjem mestu
Tudi v celjski islamski molilnici se dan med ramadanom konča s teravih namazom, to je z nočno skupno molitvijo - O iftarju, bajramu in kurban bajramu
lenju, kjer sta islamski molilnici, ali pri hišnih sosedih muslimanske vere. Ramadan, ki je deveti mesec islamskega koledarja, je vsako leto različno, pomika se v razponu desetih dni. Letošnji se je tako začel 1. ter bo trajal do 29. avgusta, prihodnje leto bo začetek že 20. julija.
In kaj je sploh ramadan?
O tem, kaj je bistvo ramadana, sva se pred torkovo zadnjo večerno molitvijo pogovarjala z imamom Topuzom, ki je na čelu celjskega džemata (primerljivega s katoliško župnijo), ki obsega območje med Savinjsko dolino, Sotlo, Slovenskimi Konjicami in Radečami. »To je čas povečane molitve,« je za sveti mesec poudaril imam. Poleg običajne molitve petkrat dnevno je v času ramadana za vernike priporočljiva dodatna molitev, teravih namaz, to je zadnja molitev dneva, ki se je v torek začela točno ob 22.15, na zadnji dan svetega meseca pa bo njen začetek že ob 21.20.
Po svetu muslimanski sveti mesec najbolj povezujejo s postom, ki se je v torek po našem času končal ob 20.32 - potem ko je zašlo sonce - ter so muslimanski verniki, ki se držijo pravil, spet smeli uživati hrano in pijačo. V torek zjutraj se je post začel že ob 3.26, za-
Zadnji torek ob 22.15, drugi dan za muslimanski svet svetega meseca ramadana, ki ga časti na stotine milijonov vernikov med Atlantskim, Indijskim in Tihim oceanom ... V celjski islamski molilnici v Delavski ulici se je kljub pozni uri zbralo več deset vernikov od blizu in daleč, ki so približno eno uro molili ter se po molitvi še družili.
Prizor me je nekoliko spomnil na polnočnico katoliških vernikov, ki ob še poznejši uri pohitijo, da bi počastili boga. Tudi v celjski islamski molil-nici so podobno kot v katoliških cerkvah moški in ženske načeloma zbrani na ločenih straneh, čeprav zlasti katoliške vernice tega ne upoštevajo več. V torek so bili med verniki v celjski islamski molilnici zbrani tako zelo mladi kot starejši verniki, saj v Sloveniji spoštujejo dediščino svojih prednikov tudi tisti mladi, ki so se rodili že na sončni strani Alp.
Dolgoletni celjski imam, gospod Nazif Topuz, je stopil pred zbrane vernike v obrednem oblačilu, se obrnil proti oltarju, obrnjenem proti muslimanskemu svetemu mestu Meki, ter začel zbrano moliti. Zame, ki nisem musliman, ni bilo nobenih ovir ter sem molitvi smel prisostvovati. Pred molilnim prostorom sem si seveda sezul čevlje, saj osnovna islamska pravila poznam ter me ni bilo treba učiti.
Verniki, ki večinoma izvirajo iz držav, ki so nam zaradi dolgoletne skupne preteklosti precej blizu, so me presenetili s svojo zbranostjo. Za razliko od posameznikov v katoliških in drugih cerkvah verniki v islamski molilnici niso klepetali, se ozirali drug po drugem ali počeli česa drugega, kar se v molilnicah katerekoli vero-
Molitev z obrazom proti Meki. Celjski imam Nazif Topuz vodi vernike v džematu med Savinjo, Sotlo, Pohorjem in Savo.
Iz celjske islamske molilnice v Delavski ulici. Vernice in verniki so pri islamskih obredih v ločenih prostorih.
izpovedi seveda ne spodobi. Ko je nekdo od udeležencev obreda predčasno zapustil pozno v noč trajajoč obred, potem ko je zbrano molil z razprtimi rokami, se je slišalo zapiranje vrat, vendar se ni nihče radovedno ozrl nazaj, da bi pogledal, kdo odhaja. Gotovo je imel zgodaj zjutraj službo, naporno službo, sem pomislil.
Po sončnem zahodu
Slovenski turisti se z ramadanom pogosto srečujejo v muslimanskih državah, kjer daje potovanju doživetje svetega meseca, četudi izven mošej, poseben čar. Tudi tisti, ki potujejo le malo naprej od Zagreba, v zahodno Bosno, doživijo ramadan v pristnem okolju, podobno kot v preostali Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Sandžaku, Makedoniji ... Del tega izjemnega vzdušja je mogoče doživeti v naših krajih, v Celju in Ve-
dnji dan ramadana bo začetek posta ob 4.21, s skoraj enour-no razliko. »V času posta so prepovedani uživanje hrane in pijače, kajenje ali spolni odnosi. Po duhovni plati se je treba izogibati grdemu govorjenju, naslajanju nad nespodobnimi prizori, prav tako se je treba izogibati prepirom. Tudi v primeru, če je vernik izzvan, mora po naši tradiciji izzivalcu prepira trikrat odgovoriti s besedami: »Jaz se postim!« je pojasnjeval celjski imam ter posebej poudaril, da je ramadan obenem mesec svete knjige Koran, ki naj jo verniki čim več berejo ter razmišljajo o njenih naukih ter seveda o bogu nasploh.
Muslimansko vero si je brez ramadana seveda težko zamisliti, saj so med njenimi petimi glavnimi stebri, skupaj z molitvijo, hadžem (romanjem) v Meko, pomočjo revnim ljudem ter da si dejansko islamski vernik. »Ramadan je poseben dogodek, s posebnimi občutki. Poleg vsega naštetega, kar se občuti s pomočjo ramadana, je za našo družino in vse druge vernike nekaj posebnega iftar, skupna večerja v družinskem krogu, ko se
Ramadan v knežjem mestu. V torek se je teravih namaz, dodatna ramadanska molitev, začel ob 22.15.
povabi tudi druge ljudi,« mi je odgovoril celjski imam na vprašanje, kaj pomeni sveti mesec njemu ter njegovi družini. Po vsakodnevnem ramadanskem postu je iftar, večerja z nekoliko bogatejšimi obroki kot običajno ter z bolj raznovrstno hrano.
Od posta do pojedine
Zadnjemu dnevu ramadana sledi veliko praznovanje bajrama, ki traja kar tri dni. To me osebno spominja na katoliški postni čas, ko si je prav tako treba pritrgati pri hrani ter postnemu času primerno živeti, vsem tem žrtvam pa sledi velikonočno praznovanje z bogato pojedino. Za bajram, po ramadanu, se mize muslimanskih vernikov šibijo od najbolj slastnih dobrot, na primer z dolmo, bamijo, s kadaifom, tulumbo, z bu-rekom, baklavo in drugimi dobrotami, ki jih pozna balkanska kuhinja. Bajram je družinski praznik, ko si ljudje med seboj čestitajo ter na pojedino povabijo sorodnike, prijatelje in sosede. Bajram je čas obiskovanja, ko naj ne bi pozabili niti obiska grobov svojih bližnjih.
Muslimani v Celju in po vsem svetu praznujejo še en bajram, tako imenovani kurban bajram, ki sledi ramadanu po dveh mesecih in desetih dneh. Praznik ima seveda poseben pomen, saj pomeni čas, ko odidejo verniki na hadž, na romanje v sveto mesto Meko. Praznovanje kurban bajrama je še daljše, saj traja celo štiri dni ter je prav tako v znamenju okusne hrane. Takrat uživajo muslimani zlasti meso ovce ali goveda.
Tako doživljajo svoje svete praznike naši muslimanski soobčani, pa naj bo to inženir v tovarni, direktor podjetja, slaščičar ali delavec na gradbišču. V celjski islamski molilnici je prav tako živahno preostali čas leta, zlasti ob petkih, ko se tam pri opoldanski molitvi zbere največ vernikov.
BRANE JERANKO
Ascot? Ne, Imeno! Dam z nenavadnimi klobuki ni nihče pogrešal.	Ovire? Mala malica za spretne jezdece in ubogljive konje.
Za dobrimi se ... tudi blato dviguje
Konjske dirke v Imenem ponovno gostile najboljše jezdece in konje
V galopski dirki haflingerjev je na kobili Tari slavil Igor Herič, v kategoriji hladnokrvnih konj pa Mateja Bališ, sicer tudi lanska zmagovalka, tokrat sta zmagala s konjem Čarlijem. Rekreativni konj Neron je do zmage ponesel Francija Sinkoviča, ta je kasneje prvi v cilj prijezdil tudi na slovenski toplokrvni kobili Nely, plemeniti arabec Ex pa Jožeta Špeglja. Polnokrvni konj Justin Vegas je razveselil tiste, ki so stavili na Katjo v galopski dirki na 1.200 m, na 1.600 m je najhitreje jezdil Peter Zadel na Lipi, na 2.000 m pa Jože Gorenčič na konju s precej eksotičnim imenom Sassoalloro. Največ spretnosti sta pri ovirah pokazala kobila Klara in David Hočevar. Zabavno je bilo opazovati tudi dirko ponijev, zmagala sta Nejc Ogrizek in Car, najmanj muhasta pa je bila oslica Iska, na kateri je jezdil Robi Felicijan.
Konjenica Virštanj Obso-telje je za soboto v Imenem obljubljala spektakel. In res so na svoj račun na hipodromu prišli tako tekmovalci in rejci teh plemenitih živali kot tudi tisti radovedneži, ki so živali prišli zgolj občudovat. 5. konjske dirke s spremljajočimi prireditvami so kljubovale tudi muhastemu vremenu.
Organizatorji so imeli nekoliko sreče. Čeprav je ves čas po malem, sodeč po črnih oblakih, kazalo na kakšno neurje ali dež, je vreme zdržalo. So se pa traktoristi toliko bolj namu-čili z blatno progo, da so jo ustrezno pripravili na ga-lopske dirke hladnokrvnih, rekreativnih, polnokrvnih in športnih konj ter halfin-
gerjev. Te so rejci pripeljali, sodeč po nepregledni vrsti konjskih prikolic s pisanimi grbi regijstracij, iz vse Slovenije. »Ne marajo, če jim hodiš za hrbtom,« me je poučil Andraž, ko se je proti meni z mrkim pogledom obrnil že kakšen peti konj. Hja, pametno je bilo ves čas gledati, kje imajo kopita.
Med konji, poniji, ujedami in kužki
Ob čakanju na pripravo proge in eno od dirk sva jo, tako kot mnogi obiskovalci, tudi številni turisti iz bližnjih Term Olimia, mahnila po prizorišču. Predvsem sva se ozirala za prodajalci srečk, kajti za glavno nagrado so obljubljali čisto pravega konja! »Ali bi se bolje
počutil na balkonu ali v kolesarnici?« sva se spraševala otroka blokovskih naselij, odločena, da ne greva domov brez vsaj kakšne kure, saj so za tolažilne nagrade obljubljali še »veliko manjših domačih živali«. Na čisto pravem, velikem konju še nisem sedela, sem se pa precej opogumila ob dolgi vrsti otrok za ježo ponijev in oslov. »Si znorela? Bi mu rada zlomila hrbtenico? Tega ne morem gledati,« je hrbet obrnil Andraž in se zapodil med ujede. Torej med sokole in sove, ki jih je bilo mogoče celo pobožati. Člani zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed so namreč rutinirano prestregli vse »aktivnosti« ostrih kljunov. Pisani živalski nabor
Mati kobila je prijazno prigovarjala žrebetu: »Nič hudega nama ne bo. Res je veliko ljudi, ampak so prijazni.«
Glasni navijači so kljub nekaj kapljicam dežja zaneseno spremljali dirke.
so dopolnili člani skupin Kosmati smrčki iz Športno-kinološkega društva Celeia. Tudi pasjeljubci so tako prišli na svoj račun.
Čez ovire, po progi in celo čez ogrado
Ampak vendarle sva prišla zaradi konj! Množica ob ogradi je napovedovala naslednjo v sklopu galopskih dirk. Nekaj konj je bilo precej nemirnih, zaradi vsesplošne gneče, morda pa tudi zaradi bližajoče se nevihte. Lastniki so jih mirili, jim prigovarjali; vse je del tudi posebnih psiholoških priprav,
če ste kdaj občutili nerazpolo-ženega konja pod seboj, veste, zakaj je to pomembno. Jezdeci so se nato s svojimi oščet-kanimi in ogretimi ljubljenci vendarle podali na progo in poskrbeli tudi za bliskovite »finiše«, blato je kar letelo naokoli od udarcev kopit. Navijači ob progi so dokazali, da se lahko po decibelih krikov spodbude svojim favoritom mirno kosajo s kakšno množico na nogometni tekmi. Brez padcev žal ni šlo, enega od jezdecev je konj stresel s sebe in naravnost v ogrado, upamo, da brez hujših poškodb ... Tudi to je del dirk.
Med dirkami v posameznih kategorijah pa so za kratek čas poskrbeli tudi vozniki vpreg, gledalci so lahko občudovali tekmovanja v spretnostnem jahanju čez konjem precej neljube ovire. Nenačrtovanih popestritev dogajanja ni manjkalo. Čas, ko so bile vse oči uprte na progom, je brž izkoristil brhki žrebec in si privoščil nekaj kratkih trenutkov telesne ljubezni z bližnjo kobilo. Na srečo ima Andraž oči tudi na hrbu, zato boste ta utrinek lahko občudovali v naši rubriki Foto tedna ...
POLONA MASTNAK, Foto: GrupA
Sadje na glavi? Morda - za kakšen poletni piknik ...
Obrt, ki izumira: modistinja Marta Žohar še zadnja v Celju - Se bo ročno delo spet kdaj cenilo?
Modistinja Marta Žohar v salonu v Ulici obrtnikov Muzeja novejše zgodovine Celje
»Nekatere stranke samozavestno zahtevajo točno takšen klobuk, kot so si ga zamislile - izdelala sem tudi takšnega živo roza barve s 15-centimetrskimi krajci, pa ga je gospa lepo nosila. Poskrbiš pač, da so krajci dobro utrjeni in se ne povesijo. Druge spet povedo, kaj bi rade, a hkrati tudi vprašajo, kaj sama mislim - tu sta pa dva zaključka. Z enimi smo se srečali na pol poti, druge so bile potem zelo zadovoljne s tem, kar sem jim sama predlagala - pa čeprav je bilo diametralno od njihove prvotne ideje.«
Ko je začenjala, si je Marta z napenjanjem klobučevine in oblikovanjem na lesenem kalupu prislužila vrsto žuljev.
Zdi se, da so zlati časi za modiste mimo. Da so saloni s pokrivali, z ženskimi čepicami in s klobuki, morda še pasovi in kakšnimi drugimi modnimi dodatki samo še spomin. Da se čas zavrti nazaj le v Ulici obrtnikov Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer modistinja Marta Žohar že 12. leto obiskovalcem z veseljem pokaže, kako se izdela klobuk, in pove, na kaj mora biti ženska pozorna ob izbiri pokrivala, ter svetuje, kakšna barva ali oblika pokrivala bi se najbolj podala k obrazu in celotni postavi ... Vmes pa prav po žensko poklepeta in mimogrede razkaže modele klobukov, ki so se nosili desetletja nazaj.
Če smo v seriji zapisov iz Ulice obrtnikov doslej predstavljali mojstre, ki imajo za seboj po najmanj pet, šest desetletij dela v svoji stroki, nam je za konec ostala mojstrica, ki toliko časa niti na svetu ni - modistinja Marta Žohar, ki je pred štirimi leti srečala abrahama, je zlate čase modi-stov zanesljivo zamudila. »Že odkar pomnim, me je zanimala moda. Kot srednješolka sem pri sosedi sedla za šivalni stroj, popravila ali predelala kakšnen kos oblačila, najrajši pa po lastni zamisli zašila novega,« se nasmeji in doda, da se je s pokrivali - pa še to najprej z moškimi - vendarle začela spogledovati precej kasneje. »Za sina Nejca, ki ima zdaj 28 let, sem izdelala ba-retko. Pomagala sem si s krojem iz Burde, čepico pa sem potem nesla k modistinji Mari Premšak, da jo pregleda.« In tako se je začelo njuno sodelovanje in prijateljevanje - prav mojstrica Mara, ki zagotovo velja za prvo ime modistike na Celjskem in je lani praznovala častitljivih devetdeset let, jo je uvedla v skrivnosten, po svoje zapleten, a mikaven svet izdelave klobukov. »Pred kakšnimi petnajstimi leti sem jih začela izdelovati. Nikoli ne bom pozabila, kako mi je mojstrica Mara Premšak ob tem dejala: >Poglej, lahko ti pokažem osnove, kako se oblikuje, kako se izdela klobuk. A to ni dovolj, v sebi moraš imeti pravi občutek - to, da dobro opazuješ, da ugotoviš, da ni vsak klobuk za vsako glavo, da znaš svetovati, sama oblikovati in ga prilagoditi stranki.< Tega pa te uči delo in z vsakim klobukom, ki ga narediš, znaš več.«
Gradbenica z občutkom za modo
»Osnovno znanje je treba imeti, brez tega ne gre. A potem, ko sam delaš, te osnove nadgrajuješ. Zase vem, da sem se veliko že naučila, veliko, veliko pa mi še manjka,« pravi Marta in
hitro doda, da bo to skušala nadoknaditi, ko bo več časa. Morda, ko se bo upokojila in se bo klobukom spet lahko bolj posvetila.
Čeprav jo je po osnovni šoli »vleklo« na modnooblikoval-no šolo, za to ni bilo prave priložnosti. »Po poklicu sem gradbeni tehnik, veliko sem se ukvarjala z nadzori, bdela nad prenovami hiš, risala načrte ... V prvi službi na občini sem skrbela za vzdrževanje starega mestnega jedra, zdaj od leta 2003 vodim delo servisnih služb v Špesovem domu v Vojniku,« našteva in priznava, da se povsem modi ni nikoli odrekla. Za kakšno desetletje vmes se ji je - pravzaprav zgolj pokriva-lom - tudi v celoti posvetila, a ni šlo. »Nekaj časa sem imela lokal v Vodnikovi ulici, a se je pokazalo, da bi morda preživel pozimi, poleti pa ne. Stranke so se pritoževale nad
cenami. To je bilo že v časih, ko se je ponudba v trgovskih centrih množila in postajala tudi cenovno dostopnejša. Pri meni v salonu pa je bilo vse ročno delo, tega se preprosto ne da primerjati ... Poskušala sem še v Cankarjevi ulici, kjer sva si lokal delila z mojstrom Jurkoškom,« doda in med vrsticami razberemo, da jo je še bolj kot to, da je delala v lastno izgubo, prizadelo to, da preprosto ni bilo dovolj strank. Marta se namreč res dobro počuti v svoji koži takrat, ko je med ljudmi.
S klobučevino do žuljev
»Klobučevina je osnovni material, pravzaprav ne preveč zahteven. Dovolj ga moraš impregnirati, potem pa paziti, do katere mere ga raztegneš v dolžino in širino, da ga ne raztrgaš,« pravi in prizna, da za slednje dobiš pravi obču-
tek šele s časom. Sama jo je v času »uka« tako drgnila ob lesene kalupe, da je imela po vsej dolžini žuljava palca in kazalca. »Klobuke lahko delaš tudi iz drugih materialov - pri različnih vrstah blaga pa pazim, da potem ko jih na kalupih oblikujem, razlikam in dokončam, poskrbim, da tudi lepo stojijo na glavi. Ni namreč vsako blago primerno za vsako obliko klobuka, še posebej pazljiv pa moraš biti pri krajcih - da jih dobro utrdiš.«
Na policah v salonu v Ulici obrtnikov ne manjka različnih modelov. »Slamnikov sama ne delam. Prepričana sem, da za enega potrebuješ vsaj dvajset ur dela, kar preprosto ne gre. Ni računice,« pravi in se skuša spomniti, ali je izpod njenih rok prišel kakšen turban. »Ne vem, če sem kakšnega že naredila. Včasih so jih ženske najrajši nosile pozimi, če jih je rado zeblo v glavo. Podloženi so namreč s penami, da lepo stojijo in hkrati še dodatno grejejo. Našla pa se je tudi kakšna, ki je izgubila lase, pa je hotela pokrivalo iz naravnega materiala.« Marta najrajši izdeluje klobuke in barete, v letih, ko je še vztrajala v svojem lokalu, pa je kot riba v vodi uživala pri delu s strankami. Različne so bile. »Mlajše so po navadi želele kaj posebnega, v salon so vstopile kar s sliko v rokah, češ, tole mi naredite. Večina pa je bila starejših, te so se tudi bolj pogovarjale. Spraševale, kaj bi jim pristajalo, ali tako ali drugače, bi bili morda boljši širši krajci ... Svetovanje sodi zraven. A sama nikoli, res nikoli nisem hvalila, da nekomu kaj pristoji, če sem videla, da ni tako. Samo zato, da bi prodala . In mislim, da ljudje to začutijo, da si tako pridobiš zaupanje.«
Malo se lahko pogoljufa ...
Večina opreme v salonu v Ulici obrtnikov je iz lokala mojstrice Mare Premšak, tudi
šivalni stroji in leseni kalupi, ki so najpomembnejši. »Mislim, da sem v Celju edina, ki še izdelujem ženska pokrivala, in vesela sem, da lahko znanje, ki sem ga pridobila, ohranjam,« pravi Marta in dodaja, da so ji najbolj všeč mladi obiskovalci, ki jih delo modistinje zanima. »Eni rečejo, da je toliko dela, da ne bi nikoli hoteli sami niti poskusiti, drugi pa me kar zasujejo z vprašanji, kako se pa to naredi, kako potem polika . Morda pa se bo našel kdo, ki ga bom lahko sama naučila in tako predala znanje naprej.«
Najbolj specifični za delo modistov so leseni kalupi. »Klobuk na kalupu z obsegom glave 57 centimetrov lahko večaš do 59, tako da ga rahlo razteguješ, več pa ne. 60 že ne bi šlo, ker bi se deformiral zgornji del,« priznava Marta, da je malo »goljufanja« dobrodošlo tudi zato, ker preprosto ne moreš imeti toliko kalupov v delavnici. »Likalnik in mokro krpo imajo tudi šivilje,« še pravi in opozori, da slednje gledajo bolj telo, modistinja pa mora stranko »premeriti« od glave do peta. »Za nasvet, kakšen klobuk bo stranki najbolj pristajal, jo mora modistinja pogledati kot celoto, ne samo v
glavo - da so upoštevani proporci in da je klobuk potem pika na i končni podobi.«
Klobuki v Sloveniji pravzaprav nikoli niso bili množično zelo popularen modni trend. Zadnje čase se vračajo na modno sceno skozi različne popoldanske zabave, sprejeme ... »Sama na klobuk gledam kot na del celotne podobe ženske. Morda bo tudi ročno delo počasi bolj cenjeno. Tiste, ki hočejo nekaj >ekstra<, tega ne morejo kupiti v trgovini ... Sama sem imela pred lokalom izobešen ogromen klobuk, kot vabilo strankam, takšnega s polme-trskimi krajci, res zelo eks-travagantnega. Kar nekajkrat so mlada dekleta povpraševala, ali bi ga prodala. Seveda ga nisem, nekega popoldneva pa sta mi ga dve sneli in stekli stran. Očitno sta si ga tako močno želeli .« Marta pravi, da sama gleda na klobuk kot na modni dodatek, kot dopolnilo k preostali garderobi, da poveže celotno vizualno podobo. Za nekatere spet pa je ekstravaganca. »Ampak - vse pa res ne sodi na glavo. Recimo sadje - za kakšen poletni piknik že, sicer pa ne!«
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
»Ene imajo klobuk kot modni dodatek, kot dopolnilo k preostali garderobi, da poveže celotno vizualno podobo, drugim je zaščita pred soncem ali mrazom, tretjim spet ekstravaganca.«
Klobuki? Potem je nujna tudi škatla za hranjenje.
Zakoreninjeni klasika in naravna barva las
Na prodajnih policah ponovno prevladujeta črna in rjava barva
V trgovine in butike po poletnih razprodajah že prihajajo nova oblačila za jesen in zimo 2011/12. Na prvi pogled ob vstopu v trgovino z oblačili lahko takoj opazimo, kje je poletna in kje zimska kolekcija, saj je razlika očitna. Ponovno so prisotne jesenske barve, veliko je črne, nekaj tudi tobak rjave, mešane s kakšno živo barvo, recimo turkizno.
Vsak modni kreator sestavi svojo barvno lestvico in oblikuje svojo vizijo. Stranke Jolande Thaler so zelo poslovne, zato so naredili nekaj kostimov z novimi dodatki, ki jih bodo lahko nosile za v službo. Če hoče ženska doseči bolj športen videz, mora uporabiti veliko zadrg in zakovic, v nasprotnem primeru se mora vsemu temu izogniti. Hlače naj bodo krojene ravno, da padejo ter se prilegajo postavi. Če pa se radi oblačimo večplastno, je treba upoštevati okus, da nismo videti kot kakšna čebula, saj nas pri majhni postavi plastno oblačenje še bolj »stlači« k tlom. Je veliko čistih linij, vračamo se k zakoreninjeni klasiki, klasiki z dobrim okusom. Živalski vzorci ne prevladujejo več, razen če bi si kreator sam zamislil takšno linijo.
Za vsak detajl se Jolanda Thaler še kako zavzame.
Spremeniti pričesko?
Plašč, v svetleči zlato rjavi barvi, bo primeren za malce hladnejše jesenske dni.
Letošnjo jesen in zimo bodo modni kratki in dolgi lasje, striženja bodo nekoliko nenatančna, povezana v stroge linije (v simetrični ali asimetrični liniji). V svetu mode in glasbe so dolgi lasje skoraj obvezni, saj z njimi poudarimo ženskost in skrito zapeljivost. Za tiste bolj športne in hitre narave bi bila kratka pričeska idealna, saj linije las padajo preprosto in enostavno, brez dodatnega in nepotrebnega dela.
Še vedno se je najboljše odločiti za naravno barvo las, če pa je barvanje res potrebno, potem upoštevajmo zlato pravilo frizerja Gašperja Sed-mineka iz frizerskega salona GatH iz Žalca: »Maksimalno dva odtenka od naravne barve las navzgor ali dva navzdol. Tako preprosto ne moremo zgrešiti tena kože in oči. Z dodatkom tople ali hladne barve dobimo poseben, a ne preveč očiten učinek, ki nas naredi zapeljive in malenkost drzne.«
Skok v škornje
Ko škornje zamenjamo za natikače, nas le-ti sprva malce ožulijo, potem pa se noga privadi na »dihanje« in začne uživati. Še bolj zadušljiva za naša stopala pa je vsekakor obratna kombinacija, ko moramo ponovno obuti nogavice in nogo potisniti v škornje ali kakšne
Nakupujmo preudarno
Da bi se izognili poležavanju oblačil v omari, na katerih se nabira prah in že dolgo niso videla svetlobe ter smo jih morda oblekli enkrat v življenju ali pa celo nikoli, že pri nakupovanju takoj pomislimo, kako jih bomo lahko kombinirali z ostalimi kosi oblačil, ki jih že imamo doma. V trgovinah bo vedno več nove kolekcije oblačil za prihajajočo jesen in zimo in ko vidimo nove barve, kroje, se ponavadi kar »zaletimo« vanje in nam v trenutku postane vse všeč. Nekateri najprej prespijo, ko vidijo določen kos oblačila, in jim naslednji dan mogoče ni več tako všeč, lahko pa se zgodi, da ga na polički preprosto ni več. Če nam oblačilo res pade v oči, ga kupimo, saj nam bo tisti trenutek, ko bomo prišli domov brez njega, postalo žal.
druge zimske čevlje. Izdeloval-ka unikatnih čevljev Alja Novak Viryent napoveduje, da bo letošnjo jesen in zimo modno naravno svetleče usnje z naravnim videzom. Čipke ostajajo, vendar v bolj agresivni obliki in so močno poudarjene. Če potrebujemo čevlje za posebno priložnost, kupimo takšne, ki so narejeni iz satena. Še vedno je poudarek na spodnjih delih čevlja, kot so večplastni podplati, oblečene platforme, poudarjene, močne pete raznih geometrijskih oblik, na drugi strani pa so modne zelo tanke in elegantne pete s posebnimi učinki. Vračajo se srednje visoke pete, modne pa so tako zaobljene kot tudi oši-ljene konice. Ne pozabimo, da nam mora biti pri hoji kar se da udobno. Pri nakupu škornjev se odločimo za kakšno drzno barvno kombinacijo, recimo rdeče-črno, črno-belo ali mo-dro-bordo rdečo. Še vedno so zelo dobrodošle nogavice in dokolenke s salonarji. Modni bodo čevlji v naslednjih barvah: črna, bela, siva, krem, konjak, črno-modra, vsi toni bordo rdeče, čokoladno rjava, temno vijolična, kaki in rdeča. Pomembni so tudi razni dodatki, kot so oblečeni gumbi geometrijskih oblik, okrasi, ki so gladki, morda okrašeni s kakšnim kristalom, zaponke, ki spominjajo na baročni bogat nakit, perje.
ANJA ŠROT Foto: SHERPA
Nov model ženskega kostima bodo najbolje lahko uporabile poslovne ženske.
RELAX IN RADIO CEUE VAS ODPELJETA NA DOPUST ZADAR - HOTEL DONAT 3* 7XALL INC.+BUS+TT 369€/os.
TEBIIIU <14 A MA ft	MOŽEN TUDI LASTEN PREVOZ
a 2{Jaga ZA VSE POPUSTE IN DOPLAČILA POGLEJTE KATALOG JADRAN 2011, str. 122
radiocelje
lZJ RELAX
Z VAMI EKIPA RADIA CELJE: dnevno javljanje v živo, nepozaben animacijski program
ALL INCLUSIVE VKLJUČUJE:
•	Samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežno večerjo s solatnim bifejem
•	domače alkoholne (pivo, namizno vino) in brezalkoholne pijače (sokovi, čaj, kava, voda) od 10.00 do 22.00 ure v ALL INCLUSIVE baru
•	dnevni in večerni animacijski progra
CENA VKLJUČUJE:
-	7 x ALL INCLUSIVE
-	1/2 TWC B/T T SAT TV S KL
-	RELAXOVEGA PREDSTAVNIKA (24UR NA DAN)
-	POZDRAVNO PIJAČO
-	UPORABO NOTRANJEGA BAZENA IN ZUNANJEGA BAZENA
-	ORGANIZACIJO IN IZVEDBO KLUBSKIH AKTIVNOSTI:
-	VSAKODNEVNO ČAJANKO
-	PROGRAM ORGANIZIRANIH REKREATIVNIH IGER PROGRAM ORGANIZIRANIH DRUŽABNIH IGER
PREVOZ Z AVTOBUSOM TURISTIČNE KATEGORIJE Z VKLJUČENIMI CESTNINAMI (HD, KLIMA, WC, VIDEO)
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 03 428 83 71 ali 041738 471 ŠTEVILO MEST JE OMEJENO. POHITITE M MflHAHUTE ZDAJ
ZGODBE IZ KAMRE
ACkamra
Vj-mJ www.kamra.si
Skupine dreves se prepletajo z odprtimi tratami.
Nazaj v prihodnost?
Na prvi pogled se zdi, da je era nekdanje parkovne romantike, barvitih nasadov in družabno-kul-turnih srečanj v parku dokončno mimo, saj je v bližnji preteklosti naravni park vse bolj preraščal v športni park s cesto, z asfaltom in betonom v svojem jedru.
Skupine ljudi, zlasti mladih, ki vanj zahajajo sicer z družabnimi nameni, toda slepi za naravno lepoto in gluhi za tišino, ga pogosto spremenijo v smetišče. Toda hkrati se vse močneje
zavedamo, da je park duša našega mesta, da v njem vedno znova iščemo tiste vrednote, ki so jih iskali naši predniki in jih v današnjem času še posebej potrebujemo. Kljub številnim spremembam skozi čas je park ostal kulturni spomenik krajinskega oblikovanja 19. stoletja in zgodovinski člen celjskega mestnega jedra, da o njegovem pomenu v celotni urbanistični zgradbi in vsestranski ekološki vlogi niti ne govorimo.
Zlasti ob načrtovanju tretje razvojne osi se ponovno
prebuja upanje, da bo ob temeljitem urbanističnem razmisleku promet mesto obšel po drugih poteh. Tako bi parku vrnili naraven stik z reko in del prostora, s tem pa vsaj nekaj nekdanje duše in prepotrebnega miru.
Vir: Alenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park - narava v mestu in mesto v naravi, Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2000.
Naslednji teden: Mavrični svet Schutzove keramike
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Najmlajši meščani lahko uživajo na otroškem igrišču.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Prizor iz operete Usanjano življenje Leona Firšta - sopranistka Tanja Rupnik in tenorist Matjaž Stopinšek
Opereta ima prihodnost
S pomembnim deležem Celjanov se je v solnograškem Bad Ischlu končal prvi del projekta Jumum
S krstno izvedbo štirih novih operet skladateljev iz Avstrije, Nemčije, s Poljske in iz Slovenije ter z odprtjem ene največjih preglednih razstav o tej glasbeni obliki v zgodovini Evrope se je v soboto in nedeljo več kot uspešno končal prvi del evropskega projekta Jumum (Youth, Music & Museum - Mladi, glasba in muzej). Politična in kulturna prominenca iz vse Avstrije, strokovna kritika in številni gostje iz Nemčije, Slovenije ter s Poljske so s pohvalami na pot pospremili ta velikopotezni projekt, ki se bo nadaljeval še v Nemčiji in se spomladi prihodnje leto končal v Sloveniji, v Celju.
Izjemen delež pri projektu so prispevali Celjani - muzej novejše zgodovine in Hiša kulture Celje, ki sta pripravila odmevno razstavo, ter komaj 17-letni komponist Leon Firšt, ki je bil eden od avtorjev štirih novih operet.
»Odmevi na dogodek so boljši, kot smo pričakovali. Zlasti zato, ker je projekt res malce nenavaden. Opereta je del avstrijske kulture in je močno zasidrana v tradiciji. Razstava in poziv štirim skladateljem, da se je lotijo na novo, sta za obiskovalce pa tudi za strokovno javnost nekaj čudnega. Bojijo se namreč vsakih novih produkcij in seveda tudi del, ki ne sodijo v zlati ali vsaj srebrni del njihove operetne dediščine,« je po vrnitvi v Celje povedal Gregor Deleja iz hiše kulture. Celjani so se projekta lotili s spoštovanjem, a hkrati tudi s strahom. Javnost pa so presenetili tako z razstavo, ki je lep in celovit pregled operete, zlasti za avstrijsko javnost pa nekoliko nenavaden zaradi dokaj razkošne postavitve in predvsem zaradi uporabe multimedijskih sredstev in prijemov, česar tam niso vajeni. »Še bolj nas je bilo strah zaradi novih del, ki so pre-miero doživela v prestolnici
avstrijske operete. Toda strah je bil odveč, saj smo doživeli veliko navdušenje obiskovalcev vseh generacij. Zlasti odziv mladih je bil odličen, saj so opereto uzrli v neki novi luči, tako na razstavi kot tudi ob novih delih mladih skladateljev,« pravi Deleja. Izbrani skladatelji so ustvarili štiri čisto različna dela, vsak v svojem skladateljskem rokopisu. Nemški skladatelj Jeremias Meinhardt je bavarski rok glasbenik in tudi s svojim delom je segel v to glasbeno zvrst. Avstrijski komponist Oliver Ostermann se je držal tradicije. Poljak Dariusz Przybylski je segel na področje klasične avantgarde, Leon Firšt pa je ostal zvest slovanski melodiki.
»Imeli smo najmlajšega skladatelja in najmlajšega dirigenta, Simona Dvoršaka, ki je s komorno zasedbo hiše kulture in kvintetom Gamma ter solisti - tenoristom Matjažem Stopniškom, sopranist-ko Tanjo Rupnik in basistom Slavkom Sekulicem - izvedel Firštovo Usanjano življenje,« pravi Deleja in dodaja, da se je videlo, da skladatelji izhajajo vsak iz svojega kulturnega okolja in je zato tudi vsak po svoje »dregnil« v to umetniško obliko.
Je bil Jumum enkratni dogodek ali vseeno začetek novega obdobja operete? »Če smo kot avtorji vsebinskega koncepta in razstave v raziskovanju kaj ugotovili, smo to, da je opereta nastala v drugi polovici 19. stoletja zato, ker je bila takratna družba operetna, zelo podobna naši današnji. Bližajoče se grožnje obeh vojn in majavi družbeno gospodarski sistemi tistega časa so klicali po tem, da se ljudje skušajo zabavati. Tako so poskusili ustvariti res ljudsko glasbeno gledališče. Opera je bila rezervirana za aristokracijo, vodvilji v Angliji ali Singspe-iel v prostoru Avstro-Ogrske pa nižjemu srednjemu sloju. Opereta je vse te sloje povezala. Kot takšna je primerna,
da se ohranja. Povezala je tudi Evropo. V Angliji se je razvijala v smer muzikala, v Španiji se je zaradi tradicije in drugačnih kulturnih izročil, zlasti vpliva vzhoda in islama, razvila zarzuela, ki pa je v bistvu identična opereti. Vsa preostala Evropa je zaživela z opereto. Tudi Slovenija, kjer je med obema vojnama nastalo več kot šestdeset operet in kjer je Marjan Kozina napisal tudi prvo opereto za radio z naslovom Majda. Opereta ima prihodnost, po drugi strani pa jo klišeji in stereotipi, ki se je držijo, znova in znova mečejo v dunajski čas. Njen legitimni naslednik je lahko muzikal. Za ponovno uveljavitev pa bi opereta res potrebovala močno podporo umetniške, kulturno-politične javnosti,« razmišlja Deleja. A to je mogoče, še zlasti, če bi nova opereta ohranila glasbeno svežino in zlasti svoja družbeno kritična in satirična sporočila.
Ustvarjena štiri nova dela s premierami niso končala svojega odrskega življenja. Vsak od partnerjev ima z njimi svoje načrte. Avstrijsko, na primer, bodo vso sezono uprizarjali na Gra-diščanskem v kombinaciji z eno prvih operet sploh, Su-ppejevo Lepa Galetea. »Vsi partnerji se usklajujemo, kako naprej. Ker je proračun s premierami izčrpan, so zdaj na potezi kulturna ministrstva in ambasade. Vsi skladatelji svoja dela še širijo in bi radi iz 20-minu-tnih ustvarili celovečerna dela. Tudi mi upamo, da bo Leon delo še razširil in da bi lahko zaživelo kot samostojno na odru. Pozitivno je še to, da so vsi skladatelji pisali za majhne zasedbe, za hitre scenske premike, enostavne režije, kar zaradi mobilnosti in manjših stroškov tudi omogoča lažja gostovanja,« je sklenil vtise po višku projekta Jumum v avstrijskem Bad Ischlu Gregor Deleja.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: KATRA PETRIČEK
Igralci in statisti so po opravljenem pregledu opreme in avdiciji takole zapuščali Stari pisker.
Stari pisker (še) ni
V soboto so v celjskem zaporu snemali scene za film Stari pisker
s podporo republiške in celjske borčevske organizacije, ustanove Franca Rozmana Staneta, Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni Celje, Muzeja novejše zgodovine Celje in nekaterih drugih ter zlasti s celo vrsto prostovoljcev si honorarnih statistov niso mogli privoščiti. Pozivali so vse, ki bi se radi pojavili v filmu, da se jim pridružijo. Kar precej se jih je vabilu odzvalo, a ne dovolj. »Sceno pobega iz zapora smo tako prestavili na september. Do takrat
bomo skušali navezati stike z nekaterimi skupinami, ki se že ukvarjajo z igro in jih prosili, da pristopijo k projektu. Če koga zanima, naj nas poišče na Facebooku - Stari pisker,« pravi režiser in tudi igralec v filmu Darko Nikolovski.
Ekipa je tako v soboto posnela le nekaj scen v zaporniških celicah in naredila nekaj posnetkov okolice Celja. Delo bodo, kot smo že zapisali, nadaljevali septembra.
BRST Foto: GrupA
Znan celjski ljubiteljski kulturnik Lenart Horvatič je bil v nemški uniformi prav prepričljiv.
Poročali smo že, da je znan slovenski glasbenik, raper Darko Nikolovski, začel snemati film Stari pisker, ki bo na velikem platnu, po predlogah Iva Grobelnika in Žarka Pre-singerja, obudil junaško zgodbo celjskih aktivistov. Ti so decembra 1944 iz zloglasnega nemškega zapora rešili več kot sto zapornikov, med njimi večino takšnih, ki so bili obsojeni na ustrelitev v Mariboru.
Snemanje se ni izteklo po zastavljenih načrtih. Pona-gajalo je vreme in zato niso posneli načrtovane scene pobega iz zapora, najbrž pa tudi statistov, ki jih je ekipa iskala, ni bilo dovolj. Kot prostovoljci, ki film snemajo praktično brez denarja, le z ogromno energije in volje ter
Snemanje sta budno spremljala tudi edini še živeči udeleženec legendarne akcije Ivo Grobelnik in predsednik celjske borčevske organizacije Stane Mele.
NE ZAMUDITE ...
... koncerta Lare Jankovič in Quarteta, ki bo v soboto ob 20. uri pred Vodnim stolpom, v primeru dežja pa v Celjskem domu. Igralka Lara Jankovič je v studiu Radia Maribor posnela novo ploščo Na kožo napisane zgodbe. Besedila pesmi s pridihom ruskih romanc, balkanskega melosa in ciganske duše je napisal pesnik in publicist Feri Lainšček, uglasbili pa so jih priznani glasbeniki Vitalij Osmačko, Saša Olenjuk in Miloš Simic. Jankovičevo javnost pozna po čutečih izvedbah šansonov, na odrskih deskah pa navdušuje tudi s predstavo Kot jaz, posvečeno Edith Piaf. Na kožo zapisane zgodbe so pesmi o ljubezni in svobodi. Ruske romance, madžarska ciganska glasba in balkanski ljudski napevi zato niso le harmonije njihovih ustvarjalcev, ampak tudi sled dragocenega izročila. Vstop prost ...
IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA
Zaporedna št.	Avtor	Naslov	Priporoča
1.	BRYSON BILL	Kratka zgodovina skoraj vsega	TATJANA CVIRN
2.	DOVČJANEZ	Sozvočja Slovenije	BRANE STAMEJČIČ
3.	GAZVODA NEJC	V petek so sporočili, sa bo v nedeljo konec sveta IVANA STAMEJČIČ	
4.	J.K. JEROME	Trije možje se klatijo	POLONA MASTNAK
5.	KOZINC ŽELJKO	Lep dan kliče	BRANKOJERANKO
6.	KRAJNC MATEJ	Krst pri Savici	BOJANA AVGUŠTINČIČ
7.	KUZMAN JOŽE	Leto prej	BRANEJERANKO
8.	LAUSIL HUGH	Poka puška	BRANE STAMEJČIČ
9.	MARQUEZ GABRIEL J.G.	Žalostne kurbe mojega življenja	BISERKA POVŠE TAŠIČ
10.	MAZZINI MIHA	Drobtinice	URŠKA SELIŠNIK
11.	OPEKA PEDRO	Dnevnik spopada	SAŠKA T.OCVIRK
12.	POLITKOVSKA ANA	Zadnji zapiski	SAŠKA T.OCVIRK
13.	SAVIANO ROBERTO	Gomora	TATJANA CVIRN
1 4.	TRIBUSON GORAN	Če ne bo hujšega	ŠPELA KURALT
15.	VEZOVIŠEK MARKO	Kuba libre	ANJA ŠROT
16.	VILFAN PETER	Črni Peter brez dlake na jeziku	DEAN ŠUSTER
17.	ZADRA ELMAR IN MICHAELA	Točka G	SIMONA ŠOLNIČ
18.	ZERZNER JANKO	Po koroških poteh	BRANEJERANKO
19.		Psi	MATEJA JAZBEC
GLASOVALNI LISTIČ
Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila.
Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali.
IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. SEPTEMBRA 2011 pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje
Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _
IME IN PRIIMEK: NASLOV:_
GSM/TELEFON: E-MAIL:
Obkrožite:
a)	sem naročnik Novega tednika
b)	občasno berem Novi tednik
»Izkušnja z Rusinjo Pervakovo je bila dragocena«
Boleč poraz ni ustavil ene najobetavnejših teniških igralk sveta - Celjanka Ko-larjeva trenutno tretja najboljša Slovenka - Čakanje na US Open
Trinajsti julij je bil morda prelomen dan za celjsko teniško igralko Nastjo Ko-lar. Na turnirju v avstrijskem Bad Gasteinu se je v osmini finala pogumno lotila favorizirane Rusinje Ksenije Pervak. Tedaj še 16-letna Nastja, kipeča od samozavesti, je prvi niz dobila s 6:4, v drugem pa vodila s 3:0 in 5:2. Zapravila je sedem zaključnih žog za zmago in niz izgubila v podaljšani igri. To jo je tako potrlo, da je v tretjem nizu klonila gladko, s 6:2, po treh urah in devetih minutah srditega dvoboja.
Za Nastjo je bil uspeh kariere, saj se je prvič uvrstila med 16 najboljših na turnirjih WTA, toda lopar je poletel proti reklamnim panojem, med tekmo pa je večkrat pristal na pesku. Da pa je Nastja Kolar iz pravega testa, je dokazala v naslednjih dnevih in tednih. Ni pozabila bolečega poraza, temveč ga je unovčila. Razočaranje je potisnila na stran, goreče se je lotila mladinskega evropskega prvenstva v Švici, na katerem je bila osredotočena malce na igrišče, še malo bolj pa na razplet pogajanj z vodstvom tekmovanja v Olomo-ucu. Bolj od zlate medalje jo je zanimal članski turnir na Češkem. Če bo igrala finale na EP, bo zamudila kvalifikacije ITF-turnirja! Če izgubi predčasno, bo v Olomoucu pravočasno ... V Klostersu je dobila vse dvoboje, za nagra-
do pa »wild-card« za glavni del članskega turnirja.
Osvojili ste naslov mladinske evropske prvakinje. V švicarskem Klostersu pa najbrž ni bilo napeto le na igrišču, temveč tudi ob njem, ko ste čakali na pomembnejše vesti iz Slovenije in Olomouca. Kako ste tedaj uspeli zvoziti po dveh tirih?
V Klostersu je bil cel teden imeniten, vsaka moja tekma je bila odlična. Imela sem malce drugačne občutke kot na drugih turnirjih, saj sem neposredno zastopala slovenske brave. Tudi v dvojicah sem bila uspešna, s Tjašo Šrimf sva klonili šele v polfinalu. Z nastopi na evropskem prvenstvu sem bila zelo zadovoljna, časa za slavje pa ni bilo, kajti idealno se je razpletlo pri pogajanjih z organizatorji v Olomoucu. Ni mi bilo treba posebej hiteti na Češko, kjer sem se potegovala za točke, ki so mi manjkale za kvalifikacije US Opna. Z uvrstitvijo v polfinale sem v popolnosti izpolnila cilj, ki sem si ga zastavila.
Pri sedemnajstih letih vam gre vse kot po maslu, v Olomoucu ste namreč kar trikrat zmagali v članski konkurenci. Kako se spominjate srhljivke z Avstrijko Yvonne Meusburger, ko ste zmagali s 6:2, 5:7 in 7:6?
Ta dvoboj bi lahko dobila v dveh nizih, saj sem v drugem vodila s 4:1. Vodstvo sem imela še pri 5:4
Letošnji vzpon Nastje Kolar se je začel v prvih dnevih junija na turnirju ITF v Mariboru, kjer je bila v finalu boljša od Maše Zec - Peškirič. Tedaj je imela 16 let in je bila na 434. mestu lestvice WTA, z očetom Zlatkom sta se takoj po podelitvi pripeljala v Celje.
ob dveh zaključnih žogah. Tedaj sem imela nekaj smole, nasprotnica pa je za nameček nenadoma zaigrala veliko bolje, pravzaprav neustrašno. Vse ji je uspevalo. Po živčnem razpletu sem izgubila niz s 7:5. Posledice so se poznale v tretjem nizu, kajti Avstrijka je že vodila s 5:2. Bila sem že domala na kolenih. Tedaj pa sem se uspela pobrati, izenačila sem na 5:5 in obranila tri zaključne žoge tekmice. Podaljšano igro sem dobila suvereno, s 7:3. Bilo je izjemno težko, toda bila sem zbrana v kritičnih trenutkih, kar mi je prineslo pomembno zmago.
Na najboljši možen način ste izkoristili posebno povabilo organizatorja za glavni del turnirja ter obenem upravičili zaupanje in trud vodstva Teniške zveze Slovenije. Boste že letos nastopili na svojem prvem grand slamu? Kakšne so zdaj možnosti za preboj v kvalifikacije odprtega prvenstva Združenih držav Amerike, ki se bodo v Flushing Meadowsu začele 23. avgusta?
Najboljših 229 tekmovalk z lestvice WTA je trenutno v glavnem delu turnirja in v kvalifikacijah. Takšno stanje navaja računalnik, ki pa ne upošteva poškodb in bolezni določenih tekmovalk, ki še niso odpovedale sodelovanja. Vsako leto jih to stori vsaj 10 do 15. Sama sem na 236. mestu. Z 90-odstotno gotovostjo lahko predvidevam, da bom uvrščena v kvalifikacije. Lahko pa se zgodi kaj nepredvidenega, vsako leto je drugače. Na primer predlani je kvalifikacije igrala tudi 245. igralka na lestvici
WTA, lani 235. Veliko je torej odvisno od sreče. Pred mano je naporno čakanje. Če mi ne bo uspelo, se bom v oktobru udeležila turnirja v Linzu, ki bo prav tako zelo močan.
Pred vami so priprave na igriščih s trdo podlogo. Kje jih boste opravili?
V	Ljubljani na Teniški akademiji Breskvar.
Morje, sonce ...
Včeraj sem prispela v Portorož, kjer bom ostala do nedelje, v ponedeljek pa se bom vrnila k treningom.
V	Olomoucu niste blesteli le s kakovostjo svojih udarcev, temveč tudi z nepopu-stljivostjo in s psihološko močjo, ko ste bili na robu poraza. Je bilo vse skupaj tudi posledica poraza v osmini finala turnirja v Bad Gasteinu po preobratu z Rusinjo Ksenijo Pervak?
Ja, seveda, tedaj sem se veliko naučila. Ugotovila sem, da ko se v napetem dvoboju ponudi priložnost za zmago, moram nadaljevati z igro »na polno«. Obenem sem na lastni koži dobro spoznala znano dejstvo, da pri tenisu »nikoli ni konec«. Vsako popuščanje je kaznovano, nasprotnice pri zaostanku nimajo več česa izgubiti in zaigrajo tvegano. Pervakova se je vrnila v igro po zaostanku s 5:2. Tega nisem pozabila in zato sem v Olomoucu verjela v preobrat, ko sem prav tako občutno zaostajala. Tedaj sem se še bolj borila, dala od sebe prav vse. Strinjam se, učna ura s Pervakovo je bila zelo koristna. Bistveno je, da sem se iz nje nekaj naučila. In obrestovalo se mi je.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
Rokerica, ki davi
Evropska podprvakinja med kadetinjami Aja Gačnik Zupanc se bo odpovedala Žalskim nočem - Bodo celjske šampionke dobile spodobno naslednico?
Aja Gačnik Zupanc je takole »davila« Nizozemko Jenny Snippe, toda usodno se je vmešal eden od sodnikov in jo oškodoval za zlato medaljo.
Odprava celjskega judo kluba Zdežele Sankaku, v kateri so bili Aja Gačnik Zupanc, Adrian Gomboc, Andraž Špiler in trener Igor Trbovc, se je z olimpijskega festivala evropske mladine v Trabzonu vrnila z dvema srebrnima medaljama, nato pa popadala v postelje.
V Turčiji so se očitno zastrupili s hrano, toda v torek se je Aja Gačnik Zupanc že pridružila Urški Žolnir, Luciji Polavder, Ani Velenšek, Rokiju Drakšiču, Matjažu Ceraju in ostalim, ki se v Izoli pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu konec tega meseca. V Trabzonu je najprej drugo mesto v kategoriji do 60 kilogramov osvojil Adrian Gom-boc, nato je srebrno odličje v kategoriji do 70 kg pripadlo še 15-letni Aji.
Se je vaše počutje izboljšalo?
Aja Gačnik Zupanc
Da, čeprav se mi je v ponedeljek malce vrtelo v glavi, potem ko mi je vendarle padla telesna temperatura, ki je bila nekaj dni previsoka. Ko smo tuhtali, kaj je bilo krivo, smo na koncu prišli do ugotovitve: sladoled ali špageti.
Kje ste bili bližje najvišji stopnički, na kadetskem evropskem prvenstvu na Malti ali pred dnevi v Turčiji?
V Trabzonu sem morala v finalu priznati premoč Hrvatici Maticevi, ki je zbrala dva vazarija. Nič ni bilo sporno. Povsem drugače je bilo v finalu evropskega prvenstva. Tekmico z Nizozemske sem presenetila, dobila sem jo v končni prijem. Začela sem jo »daviti«. Bila je nemočna, v izgubljenem položaju. Čisti ipon. Borba je bila prekinjena. Nenadoma pa so se začeli posvetovati sodniki. Takoj je postalo vse skupaj sumljivo. Odšli so na ogled posnetka borbe. Nato so odločili, da mi zmaga ne pripada, temveč da se boj nadaljuje. Čeprav je trener Igor Trbovc vztrajal, da moram pozabiti na krivico, sem bila tako zmedena, da sem borbo izgubila.
Kje ste spoznali judo?
Preden smo se preselili v Griže, smo živeli v Žalcu. V osnovni šoli je treninge vodila življenjska sopotnica našega trenerja Marjana Fabjana, Simona Lotrič. Ko sem videla njen kimono, mi je bil tako všeč, da sem razmišljala le še o judu.
Ste dijakinja I. gimnazije v Celju. Med učenjem in treningi je bržkone malo prostega časa .
Pa se ga vseeno najde. Rada hodim, v hribe grem z očetom. Mrzlica, Hom ... Tudi na Triglavu sem že bila. Ves čas je moja spremljevalka glasba.
Od gimnazijke bi pričakovali, da je ne zadovoljuje osladna pop glasba.
Ne, ne. Predana sem roku in tudi tršemu metalu. Od izvajalcev ne bi nikogar izpostavljala, poslušam tako mlade kot legendarne skupine. Prileže pa se mi tudi U2.
Med velikima tekmova-njima ste bili na pripravah v Španiji. Kaj je nudilo katalonsko letovišče Castel-ldefels s petkilometrsko plažo?
Groza. Saj se ne pritožujem nad treningi, toda dvorana je ležala nad plažo in skozi steklo nudila krasen razgled. Potile smo se, borile, zunaj pa so ljudje uživali .
Ste se zabavali tudi na Žalski noči?
Nič posebnega ni bilo, s starši sem bila dogovorjena, da so prišli pome ob dveh. Toda ko je za to izvedel trener Marjan Fabjan, smo jih »slišali«. Dogovorili smo se, da se kaj takega ne bo več ponovilo.
DEAN ŠUSTER
»Storili bodo vse, da nas premagajo!«
Zaščitni znak nogometnega kluba CM Celje je z leti postal Sebastjan Gobec, 31-letni igralec, ki se je izkazal v obrambi vrsti, potem ko so nekateri strokovnjaki zatrjevali, da bi mnogo več postoril kot ve-zist. Zdaj »Gobi« teče med obrambno in zvezno vrsto, krpa luknje, ki se pojavijo, z diagonalnimi podajami zaposluje bočne napadalce ter tu in tam nevarno sproži s svojo levico.
Nepozaben je bil njegov zadetek proti Mariboru v pokalnem tekmovanju; tudi zato so Celjani osvojili svojo edino lovoriko doslej. Bivši reprezentant se je preizkusil tudi v Belgiji. Vselej je pripravljen na pogovor, še posebej po porazih, ko večina njegovih soigralcev odhiti neznano kam. Prav je, da pove nekaj misli tudi zdaj, ko je njegovo moštvo celo osupnilo nogometno javnost. Ni šlo za kaj odmevnega, a vendar je šest osvojenih točk v treh krogih v sedanjih razmerah podvig. Še posebej ob tem, ker je celjska ekipa dvakrat gostovala.
Ste si predstavljali kot možno, da boste po gostovanjih pri Olimpiji in Domžalah ter po domači tekmi s
Koprom imeli šest točk ob le enem prejetem golu?
Sploh nisem razmišljal o tem. Izkazalo se je, da so vsi v prvi slovenski ligi premagljivi. Bil sem optimist, toda še vedno nam ostaja naloga, da razmišljamo samo o naslednji tekmi in nikakor dlje. Zagotovo je bilo nekaj skeptikov, kajti na pripravljalnih tekmah nismo bili razpoloženi. Igrali smo slabo ali zelo slabo. V Stožice nismo odpotovali s strahom, vsekakor pa s čudnimi občutki. Nismo vedeli, česa smo sposobni. V uvodnih treh krogih smo imeli najmočnejše možne nasprotnike, z izjemo Maribora. Odigrali smo kvalitetno in predvsem zelo borbeno. Da smo prejeli le en zadetek, pa govori vse samo po sebi.
Brez sreče v nogometu ne moreš opraviti skoraj nič. Toda vi jo izzivate, vabite jo k sebi s fanatično prizadevnostjo, kajne?
Imamo takšno moštvo, ki ga morata krasiti bojevitost in požrtvovalnost. Igrati moramo drug za drugega. Če kdo stori napako, jo mora nekdo drug takoj popraviti. Priznam, imeli smo kanček športne sreče. Po drugi strani pa smo v Domžalah iz domala enega nevarnega strela prejeli gol, nekajkrat
Rudar bo jutri (19.00) v Velenju pričakal Muro.
pa smo bili pred domačimi vrati, toda pravega zaključka ni bilo. Tako da se količini sreče in smole v seštevku več tekem prej ko slej izenačita.
Kakšno je stanje v moštvu, se je dolg kluba znižal?
Ja, za eno plačo se je. Dolžni so nam še dve, eno naj bi po obljubah prejeli v kratkem. A te zadeve bomo reševali znotraj kluba.
Mladi igralci so bili v Stožicah in v soboto v Areni Petrol po zmagi nad Koprom zelo radostni, ko čas zanesljivo ni primeren za evforičnost ...
Strinjam se, prvenstvo bo zelo dolgo, hitro se lahko kaj zalomi. Nam manjka še veliko, da bi se povzpeli na primer na raven Domžal, ki so trenutno najbolj uigrana ekipa v Sloveniji. Da bi se ji vsaj približali, pa moramo še naprej na vso moč garati na treningih in tekmah.
Kako se spominjate zadnjih gostovanj v Novi Gorici?
Tam je prijetno igrati, kajti travnata površina je vse-
Sebastjan Gobec je na sredini igrišča dobival dvoboje, tudi z vihravim Aljažem Struno.
lej odlično pripravljena. Na zadnjih dveh gostovanjih nismo izgubili. Jutrišnji tekmeci so slabo štartali v prvenstvo, vse bodo storili, da nas premagajo.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Celjani so petkrat bolje začeli sezono v 1. SNL, ko so zbrali po sedem točk, toda le v sezonah, ko niso dvakrat gostovali v prvih treh krogih. Najprej jim je 7 točk uspelo zbrati v sezoni 1993/94. Premagali so Primorje s 3:0, nato v Novem mestu Krko z 2:1, nato pa doma igrali z Dekani zgolj 1:1. Za goste je igral sedanji trener Kopra Vlado Badžim, za Celje pa sedanji strateg članskega moštva Damjan Romih.
Konjicam
Šmarčani okrepljeni, oslabljeni
Marjan Marjanovič
Ervin Polovšak
Dravinja in Šmartno 1928 bosta sezono v drugi nogometni ligi odprla z lokalnim derbijem v Slovenskih Konjicah. Jutrišnja tekma se bo začela ob 17.30. Na klopi Dravinje bo tudi v novi sezoni sedel Marjan Marjanovič, na nasprotni strani pa Ervin Polovšak.
Pri Dravinji pred nekaj tedni sploh še ni bilo znano, kakšna bo usoda kluba, ki je po končani pretekli sezoni dobil povabilo za nastopanje v 1. ligi.
»Pravi igralski osip«
Finančne težave so tako kot v večini klubov oklestile proračun, zato se ni vedelo, kakšna bo prihodnost v Slovenskih Konjicah. Zdaj je jasno, da bo člansko moštvo jutri odigralo tekmo 1. kroga, ko bo v goste prišla zasedba iz Šmartnega ob Paki. Na trenerskem stolčku bomo tudi v novi sezoni videli Marjana Marjanoviča, ki je najzaslužnejši, da se ekipa iz sezone v sezono izboljšuje oziroma napreduje korak za korakom. Marjanovič je s svojimi varovanci v pretekli sezoni nekajkrat na lestvici
zasedal prvo mesto, zatem drugo in končal na še vedno odličnem tretjem mestu. Sicer pa Marjanovič ob našem pogovoru ni vedel točno, kaj lahko pričakuje od začetka sezone, potem ko je prisotna še velika negotovost: »Res je. Po daljših pogovorih vendarle ostajam na klopi Dravinje. Kar pa je najbolj v ospredju, je to, da je pred novo sezono ekipo zapustilo kar nekaj igralcev. To je bil pravi osip. Čeprav so jih nadomestili drugi, ne vem, kako bo. Trenutno še nismo uigrani, videli pa bomo, ali bodo to sploh prave zamenjave. Verjamem, da se bo vse izteklo dobro, a potreben bo čas. Predvsem prvi štirje krogi bodo izjemno zahtevni. Vsaka osvojena točka bo zagotovo štela dvojno, saj so se priprave začele s kar štirinajstimi dnevi zamude. Nekateri so se ekipi priključili šele pred nekaj dnevi. Res bo težko, a tako pač je. Potrebujemo čas. O prvem krogu pa ne bi rad govoril, saj ne vem, kaj povedati. Vsi skupaj si želimo dober štart oziroma pozitiven rezultat. Videli bomo, kako se bo vse skupaj odvijalo.« Dravinjo
so zapustili Kotnik, Rošer, Čerenjak, Gašperič, Grašič in Agič, s težjo poškodbo se ubada Lazarevič in ni znano, kdaj se bo lahko priključil soigralcem. Novinci so Če-lofiga, Rahmanovič, Kraljič, Štrukelj, Tisjak, Gaber, Ra-mič in Topič. Prvi ekipi sta se priključila še mladinca Gosak in Čakš.
Božičeviča zamenjal Polovšak
Šmartno 1928 je kljub temu, da je pristalo na zadnjem mestu, ostalo v 2. ligi. V Šmartnem ob Paki pa po končani sezoni ni ostal trener Stanko Božičevič, ki je bil že med sezono kar nekajkrat na udaru in na tem, da pomaha v
slovo, a je vendarle do konca prvenstva ostal na trenerski klopi. Šmartno 1928 je prvi del prejšnje sezone odigralo »klavrno«, potem pa se v drugem delu razživelo in nekajkrat prijetno presenetilo. Kljub temu to ni bilo dovolj, da bi se zasedba, ki je sestavljena z nekaterimi izkušenimi in večinoma mladimi igralci, izognila zadnjemu mestu. Zdaj se poraja vprašanje, kako bo v novi sezoni. Druga liga je nedvomno težak zalogaj, saj so ekipe zelo izenačene. Morda pa bo tehtnico na stran Šmarčanov prevesil nov, svež veter - Ervin Polovšak. Sedeminštiri-desetletni Gaberčan bo v sezoni 2011/12 vodil »vijolično«
Jani Žilnik
zasedbo, ki si v 2. SNL želi narediti korak naprej. Polovšak je kar 23 let nosil dres Rudarja iz Velenja, zatem pa tudi Šmartnega in Šoštanja. PRO-licenco je pridobil že
leta 1997. Pri Rudarju je bil tudi v času, ko je bil glavni trener Brane Oblak. Bil je njegov pomočnik. Nazadnje je vodil Šoštanj, ki tekmuje v Štajerski ligi. Šmartno 1928 bo v novi sezoni dokaj spremenjeno, kajti nekaj igralcev je odšlo, prišlo pa je nekaj znanih imen. V ospredju sta Luka Prašnikar (Nafta) in Marko Kolsi (Rudar). V Šmartnem ostaja Alem Mu-jakovic, kar pomeni, da bo imel Polovšak na voljo zelo izkušeno zasedbo, ki lahko med drugoligaško druščino v novi sezoni prijetno preseneti in se lahko zavihti tudi na sam vrh lestvice. Prvi pravi pokazatelj bo že jutri v Slovenskih Konjicah. Tudi letos pa bo prvenstvo v 2. SNL trajalo 27 krogov.
MITJA KNEZ
Regijski derbi Dravinja Kostroj - Šmartno 1928 se bo jutri v Slovenskih Konjicah začel ob 17.30. Sodil bo Sašo Habjanič iz Murske Sobote. Ob 20.00 pa bo celjski štadion Arena Petrol prvič odprl vrata za drugoligaša. Pomerila se bosta Šampion Celje in Interblock iz Ljubljane. Na drugoligaški premieri celjskega Šampiona bo pravico delil Jože Vehar (Žiri). Zanimivo bo videti, koliko celjskih nogometnih navdušencev bo podpiralo »šampione«. »Želeli smo se predstaviti domačemu občinstvu v Areni Petrol. To je na nek način nagrada za naše fante. Tekmec je po meri in upam, da bomo zaigrali tako, kot znamo,« napoveduje trener Jani Žilnik.	(DŠ)
Št. 61 - 5. avgust 2011
Vreme jutri bo. Na Lisci ga že »delajo«.
Med radarji in sondami meteorološke postaje na Lisci -»Vremenu se še zdaj nisem nehal čuditi!«
Pri vremenu se lahko zanesemo le na to, da pač bo. Najbolj priljubljena tema za vljudnostni klepet postaja zadnja leta zaradi drastičnih vremenskih pojavov vse bolj tudi predmet hudih polemik o podnebnih spremembah. Ni ga kmeta, ki se ne bi zaskrbljeno oziral v nebo, do-pustnika, ki si želi sonca. »Žal je tako, da lahko vreme le spremljamo in do neke mere napovemo. Po naročilu ga še ne znamo delati,« pravi Jože Senica, ki na meteorološki postaji Lisca že od leta 1985 opravlja delo meteorološkega opazovalca.
Brez pomišljanja lahko rečem, da ima enega najlepših delovnih okolij na tem svetu. Hribovska idila na 947 metrih, kolikor je tudi med pohodniki priljubljena Lisca visoka. Še pred nekaj leti bi bil podžupan Laškega Senica na Lisci »na svojem«. Od leta 1974 pa ravno območje meteorološke postaje sodi pod sevniško občino, večina območja naokoli je ostalo del laške občine. Prvi vtis ob prihodu na nekoč veliko bolj prepovedano območje postaje navadnemu človeku da misliti, da je prispel na lokacijo, kjer so vesoljci po pikniku na hitro pospravljali in nekaj pustili za seboj. »To je radar, tam je heliograf, tukaj imava anemometer, zadaj vidiva meteorološko hišico, tole napravico so nam prinesli z inštituta Jožef Stefan in z njo preverjamo prisotnost radona v okolju,« našteva Senica. Sploh ne utegnem zapisovati: »Ustavite konje, tole ni ravno moja stroka. Priznajte, v tem pa >šnops< kuhate,« ga strogo pogledam. »Presneto, a veste, da nikoli nisem na to pomislil, ampak naš padavinski graf je res videti tako!«
Ekstremi v plus in minus
Zatem sledi čisto resna vremenska lekcija. Če zelo na grobo povzamem; vse tisto, kar vam servirajo v vremenskih napovedih, podatki o vlagi v zraku, visokem in nizkem tlaku, možnostih razvoja neviht, vse to prihaja z Lisce. Ogromen radar (tako impozanten je zaradi zaščitnega balona, s katerim je zaščitena parabo-lična antena) se samodejno vklopi vsakih deset minut, zaznava in meri padavine. Vse skupaj pa zatem obdela računalnik in ves čas na agencijo za okolje pošilja sveže podatke. »Ostale podatke vsako uro sam oziroma tisti, ki je na Lisci dežuren, sam odčita, vnese v računalnik in odpošlje naprej. Gre za standardizirano obliko, zato bi mojo vremensko sliko prepoznali v katerikoli
državi. Tako rekoč univerzalni vremenski jezik. Heliograf na primer meri sončno obsevanje; koliko ur na dan sije sonce. Anemometer je stolp za merjenje vetra, ti podatki so sila pomembni za letalce in padalce, meteorološke hišice za merjenje temperature in vlage ter tlaka so enake po vsem svetu; bele, dva metra nad zemljo. Manjši termometer meri temperaturo tik na zemljo in do višine dveh metrov je lahko razlike tudi do 7 stopinj. Hladen zrak je namreč težji in pritiska k tlom. Ko se temperatura pri tleh spusti po ničlo, lahko pričakujemo jutranjo slano.
V koči, kjer je stacionirana postaja (pod videonadzorom
dobil njen prvi odbojni sunek. »Ah, nekaj časa sem bil brez zavesti, ampak ni bilo bilo hujšega,« skromno pove.
Preganjali točo in jugoslovanska letala
Lisca je bila vse do leta 1996 središče za zaščito proti toči. Za opozarjanje na točo so imeli poseben radar, veliko več je bilo tudi zaposlenih. Takrat namreč še nismo poznali tako visoke stopnje avtomatizacije niti računalnikov, ki dandanes v hipu obdelajo vse podatke. Fantje so, ko so se obetala neurja, neutrudno opazovali ter na Lisci kdaj tudi prespali, če je bilo treba. O nevarnosti toče so takoj obveščali strelce
po vsej Sloveniji, ki so potem aktivirali posebne rakete in jih usmerili v prihajajoče oblake. »Sporočali smo jim zelo natančne koordinante, kam naj streljajo. Ker pa je prepogosto prihajajo do napak in so izstrelki leteli tudi v objekte, je bil sistem protitočne zaščite leta 1996 ukinjen. Osebno menim, da so bili za nekatere napake odgovorni strelci, ki niso ukrepali takoj, ko bi morali. Je pa tudi res, da smo dobivali rakete iz Črne gore, ki so se obnašale ... hja, no, reciva, da sploh niso eksplodirale,« pojasni Senica. Prepričan je, da bi s sodobno tehnologijo lahko še bolj do potankosti načrtovali izstrelitve in bili v boju proti toči precej učinkoviti. »Včasih je bilo tako, če je toča kljub našim prizadevanjem klestila po Sloveniji, smo na Lisco takoj dobili inšpekcijo.«
»Upam, da se ne kratkočasite s tem, da motite kakšne radijske zveze med letali,« se moram pošaliti, ko nad glavo opazujem pot jeklene srebrne ptice. »Zanimivo, da to omenjate. Letalo lahko s tem radarjem, čeprav vremenski funkcionira drugače in pod drugim kotom, brez večjih težav zaznamo tudi pri nas. Med osamosvojitveno vojno smo to s pridom izkoriščali ravno na Lisci. Kakor hitro so letala JLA vzletela, smo jih lahko spremljali in napovedali njihovo smer in pot. Težava je bila v tem, da so tudi v njihovi radarski postaji dobro vedeli, da je radar prižgan in jih opazuje. Veste, z njimi smo se sicer dobro poznali, ker smo se v okviru Jugoslavije srečevali na številnih prireditvah. >Fan-tje,< so nas klicali, >ugasnite
Dežurni meteorološki opazovalec, ob našem obisku Jože Senica, vsako uro natančno popiše podatke in odčitavanja meteoroške hišice ter drugih naprav in jih sporoči agenciji za okolje.
radar, sicer vas bomo morali bombardirati/ >Ne izklapljajte radarja,< je zapovedal takratni obrambni minister Janez Janša. Na srečo so nas samo preleteli na višini kakšnih 50 metrov. Smo pa seveda bežali v skrivališče. Časi so bili resni, od tukaj smo gledali, kako so letala zrušila Boč,« pripoveduje Senica kot v kakšni vojni kriminalki.
Razmeroma jasno z občasno povečano oblačnostjo
Nedvomno so vremenske napovedi, pa naj jih žvrgolijo še tako lepe dolgonoge deklice, včasih sila dvoumne ali celo večumne. Kolikokrat se vam zgodi, da po slišani napovedi ne veste, ali bi obuli »ja-ponke« ali volnene »štumfe« ter nepremočljivo vetrovko?
je, če so vas napadle kakšne čudne misli), Senica kot zanimivost pokaže padavinsko karto iz časa poplav, zunaj se smejimo precej načetemu meter in pol visokemu lesenemu kolu, ki pove, koliko snega je zapadlo. »Pozimi zna biti kar adrenalinsko. Snega zapade tudi do dva metra, da o večmetrskih snežnih nanosih niti ne govorim. Včasih moramo do aparatur skozi sneg kopati kar tunele, saj jih čisto zasuje. Nekajkrat na zimo pa se mi tudi zgodi, da moram v službo peš, ker enostavno ceste ni mogoče pravočasno očistiti,« pojasni Senica. Precej »zabavno« je na primer tudi, ko zapiha »sapica« s 100 km/ h. Senica je imel ravno na Lisci, kljub množici strelovodov, precej resno bližnje srečanje s strelo, saj je naravnost v glavo
Ne, to ni vesoljska postaja, čeprav je pogled na nenavadne aparture precej nevsakdanji. - Št. 61 - 5. avgust 2011 -
»Čisto razumem ljudi, oni pa tudi morajo nas. Vremena ne znamo delati. Tisočkrat lahko pregledamo vse parametre, upoštevamo vse dejavnike, moč vetra, analiziramo možnosti razvoja front in neviht, a včasih se vremena preprosto natančno ne zna napovedati. Vse ima seveda svoj vzrok in razlago, a kljub temu, da sem že marsikaj doživel, se še vedno čudim. Nad tem malim slovenskim prostorčkom se mešajo panonski, alpski in sredozemski vplivi. Neverjetno, kako lahko nek vremenski pojav v trenutku spremeni pričakovano logiko razvoja dogodkov. Zato smo pri napovedih raje previdni. Ker preprosto ne moremo reči, glejte, tu in tu bodo ob treh popoldne nevihte s točo. Tudi na agenciji glede na naše podatke za vsak primer raje izdajo opozorila, da se ljudje ravnajo bolj premišljeno, samozaščitno,« iskreno pove Se-nica, medtem pa v računalniški program rutinirano vnaša neke hieroglife. »Kdaj za vraga ste pa naredili te meritve?« se čudim. »Kar mimogrede, ko sem bil z vama na obhodu.« Tudi prav.
Zanima me še, koliko se ljudje poslužujejo informacij, s katerimi razpolagajo na Lisci. »Ne bi verjeli, kako veliko jih kliče in kako pogosto jih zanima vreme. Se zgodi, da kličejo kmetje. >Čujte, mi bi jutri škropili vinograd, če še dva dni ne bo deževalo.< Ker poznam cene škropiva, jih čisto razumem, saj bi vrgli stran precejšen kup denarja, če bi dež takoj spral raztopino. Kličejo nas krovci. Kličejo nas organizatorji prireditev, ki se >tresejo< ali bo vreme zdržalo ali ne. Včasih je nekaterim težko dopovedati, da jim ne morem stoodstotno zatrditi, da ne bo niti kaplje dežja. Druge z napovedjo naravnost osrečim in se od srca zahvaljujejo. Saj ni problem, rad pomagam, če le lahko,« so izkušnje Senice.
»Jože, vremensko napoved bi prosila za konec,« ne morem, da ne bi. »Hja, sobota bo še solidna, nato se bo malce ohladilo, padavine se bodo razširile in bodo bolj pogoste. To poslabšanje se bo nad Slovenijo zadržalo nekje do torka, ko lahko spet pričakujemo izboljšanje.« No, bomo videli.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
EKOLOŠKE KMETIJE
17
Ogromen ekološki raj
Podgorje pri Letušu, Letuš in Šentilj so kraji, kjer Kugovnikovi kmetujejo naravno
Nevenka Kugonič nam je pokazala, kaj je na jabolkih povzročila toča, ki je letos prvič padla že aprila. Ni bila velika, je pa kljub temu ranila rastline. In res se na jabolkih vidijo drobne udrtine. Velike luknje so od sršenov.
Ekološka kmetija Kugov-nik je družinska kmetija. Ali bolje rečeno - so družinske kmetije. Brata Otmar in Danijel Kugovnik ter sestra Nevenka Kugonič imajo namreč kar osem kmetij, središče je v Letušu. Začeli so s sadjarstvom, zdaj pridelujejo tudi zelenjavo, imajo precej živali, načrtujejo pa še širitev v turizem. Že zdaj imajo namreč precej obiska šol, študentov, tudi tujih izmenjav. Na kmetiji Kugov-nik so ekološko kmetovanje zastavili zelo resno.
Kugovnikovi prihajajo iz Velenja. Starša sta bila profesorja, ki sta gojila veliko ljubezen do zemlje in tudi do dela z njo. To sta privzgojila tudi svojim trem otrokom. Kot se spominja Nevenka, so večkrat s starši pomagali na bližnji kmetiji, ki so jo potem lastniki prepisali na starša. Tako so Kugovnikovi prišli do prve kmetije. Danes jih je že osem. Skupno imajo 45 hektarov obdelovalne površine, od tega je pet hektarov sadovnjakov, tristo hektarov pa imajo tudi gozda. Na vsem tem ogromnem zemljišču, ki sicer ni povezano, kmetujejo ekološko.
Sadje, zelenjava, meso ...
Ali bi kmetovali ekološko ali ne, pri Kugovnikovih nikoli ni bilo vprašanje. Čeprav ne reče nič slabega, Nevenka zmajuje z glavo, ko opisuje, kaj vse od ekoloških kmetov zahtevajo: »Kar naprej je nekdo tu in preverja stanje. Pa zahtevajo take nalepke in drugačne. Zelo »kompli-cirajo«.«
Sicer pa Kugovnikovi ponujajo ogromno pridelkov in tudi pripravljenih živil. V sadovnjakih imajo približno 17 tisoč dreves z jabolki topaz in okoli 300 dreves starih sort jabolk. Letos so posadili tudi kostanje, marelice, breskve, slive. Vendar jabolka topaz ostajajo njihov glavni pridelek. Nekaj jih prodajo, sicer pa pridelujejo jabolčni sok - samo lani so ga naredi-
li 5.000 litrov - jabolčni kis, žganje, sadjevec.
Lani so imeli veliko več povrtnin, kot jih imajo letos. »Preveč je dela,« pravi Nevenka. Vendar ni težava v kmetijskem delu, ampak spet v birokraciji. Kljub temu ostajajo tudi pri delu z zemljo. Pridelujejo žita (piro, pšenico, koruzo, ajdo, oves in ječmen), ki jih hranijo v starih kaščah, iz katerih dobijo moko in kosmiče. Le tri dni pred našim obiskom so končali s čiščenjem kar treh ton čebule, ki je letos res dobro uspela, medtem ko je česna manj, ker je bilo preveč dežja. Sicer pa pridelujejo še korenje, rdečo peso, paradižnik, zelje ...
Kugovnikovi imajo tudi precej mesa. Ko smo bili pri njih na obisku, je bilo »meso« sicer še precej živahno ... Imajo 40 glav govedi, 23 ovc in ovna, vendar gre pri tem le za glavno čredo. Kotijo se namreč vedno novi mladički. Ovce so ves čas zunaj, krave bodo spustili ta konec tedna. Kljub temu imajo krave, kot to zahtevajo pravila ekološkega kmetovanja, ves čas možnost, da gredo lahko
na prosto. Hlev, ki sem ga krstila kar v hotel za krave, ker je res ogromen, ima namreč nekakšno teraso, kamor gredo lahko krave na svež zrak. Jedo le travo in seno, biki dobijo tudi ječmen. Nevenka ugotavlja, da naraven način prehranjevanja živali, torej brez silaže, podaljša tudi njihovo življenjsko dobo. Njena najstarejša krava Lora tako šteje že 13 let, pa še vedno vsako leto povrže telička.
Včasih so imeli pri Kugov-nikovih tudi kokoši, vendar se je zgodilo, da jih niso pravočasno zaprli, pa je imela lisica pojedino. Zdaj so ostali le pri tolikšnem številu perutnine, da imajo zase jajca. »Naša želja je bila vedno, da bi bili samooskrbni,« še razlaga Nevenka. Imajo tudi race, ampak so tam bolj ali manj v vlogi rablja, ker so izvrstne pri zatiranju polžev. Menda racam nič polžastega ne uide!
Ogromno dela
Pri tako veliki kmetiji je dela več kot ogromno. Že samo zatiranje škodljivcev je zgodba zase. Plevel je treba puliti ročno. Imajo sicer stroj za okopavanje, vendar
ga letos praktično niso mogli uporabljati, ker je bilo pre-mokro.
Ker je z več kot 300 hektari velikim posestvom dela precej, so si tudi Kugovni-kovi razdelili »pristojnosti«. Otmar skrbi za finance in razvoj, Danijel je zadolžen za dela s stroji, med drugim za košnjo, Nevenka je pristojna za proizvodnjo. Še vedno pa
potrebujejo pomoč. Imajo zaposlene sezonske delavce, nekaj je že stalnih, ki so k delu na kmetiji privabili tudi svoje otroke.
Dela pa bodo imeli, kot kaže, še veliko več. Na kmetiji v Podgorju pri Letušu namreč načrtujejo širitev v turizem. S kmetije, gre za povezavo treh kmetij, lahko namreč pridete čisto do Na-zarij. Idealno je tako za pohode, kolesarjenje, otroci bi si lahko ogledali živali. Enkrat na teden bi pekli jagenjčka, na voljo bi bili domač kruh in seveda sokovi.
Prav na kruh in sokove je Nevenka še posebej ponosna. Za kruh iz pirine in ajdove moke z orehi ter za sok iz jabolk in rdeče pese je namreč dobila trikrat zaporedoma najvišje priznanje in s tem znak kakovosti, ki ga tradicionalno podeljujejo na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.
Sicer so na kmetiji v Podgorju pri Letušu že večkrat imeli goste. Za šolarje imajo pripravljene delavnice, na katerih otroci delajo vse, kar se dela na kmetiji. Na praksi so imeli tudi mariborske študente in preko mariborske fakultete so k
njim prišli tudi beograjski študenti. Tako eni kot drugi so bili navdušeni, se spominja Nevenka.
Največ na Primorsko
Kugovnikovi imajo vsako leto veliko pridelkov. Na tržnicah jih ni več. Nevenka pravi, da se tam premalo proda. Tako zdaj pridelke prodajajo v Leclercu, poleg tega pa so največji dobavitelj za spletno ekološko trgovino Moja tržnica. Sicer pa se lahko po predhodni najavi kupci oglasijo tudi pri njih in tam kupijo pridelke.
Nevenka ugotavlja, da je pri nas še vedno malo zanimanja za ekološko pridelano hrano. Isto velja za javne zavode, kot so recimo šole in vrtci. Sodelujejo sicer z Osnovno šolo Šalek v Velenju, ki od njih kupuje nekatere pridelke. Veliko več prodajo primorskim osnovnim šolam. Šolam ne prodajajo mesa, saj bi bilo treba vsak zrezek posebej zapakirati. »Res preveč »komplicirajo«!« zaključi Nevenka.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Eden od izdelkov Ekološke kmetije Kugovnik je jabolčni kis. V ozadju je pašnik. Ko so Kugovnikovi kupili tri povezane kmetije, je bilo tu vse zaraščeno, polno trnja. Danes je podoba popolnoma drugačna.
Junus je eden od delavcev, ki pomagajo na kmetiji.	Ovce so zunaj vse leto.
- Št. 61 - 5. avgust 2011 -——
g	NUK
Ženske še vedno »padajo po stopnicah«
»Ne le hmeljarska tradicija, pri nas je tudi tradicija z drogo,« malo v šali in malo zares pove komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič. Seveda smo mu najprej postavili vprašanje, zakaj se predvsem Žalca že leta drži sloves mesta, kjer je droge veliko. »Saj ni nobene raziskave, ki bi to potrdila. Lahko pa vam potrdim, da smo zaznali, da se iz leta v leto manjša število uživalcev drog,« še doda. Bolj kot droge (najbolj sta razširjena marihuana in heroin) je na tamkajšnjem območju v zadnjih mesecih »izbilo«, kot se izrazi naš sogovornik, nasilje v družini.
»Dopusti so in ljudje so kar naenkrat več skupaj. Ni denarja, ni služb in to se pozna. Še vedno pa naletimo na izjave, da so ženske >padle po stopnicah<, saj se bojijo maščevanja, so finančno odvisne od nasilneža. Toda če dobimo prijavo ali obvestilo centra za socialno delo, začnemo preiskovati. Teh primerov je zdaj bistveno več. Letos smo izdali približno petnajst prepovedi približevanja žrtvi. Velja namreč ničelna toleranca do nasilja,« je jasen Balažič.
Nekaj dogodkov je bilo povezanih tudi z medvrstni-škim nasiljem in izsiljevanjem. »Kdaj pa kdaj pride do lažne prijave mladostnikov o nasilju, ker se bojijo odziva staršev na probleme v šoli in se zlažejo,« doda Balažič. Med mlade se s predavanji odpravijo tudi policisti, ki jih osveščajo o preventivi, verjetno je posledica tega tudi manjši odstotek jemanja drog med mlajšo »žalsko« populacijo. Imajo pa na območju Žalca, Polzele, Prebolda, Braslovč, Vranskega in Tabora (kjer delujejo žalski policisti) kar nekaj nepridipravov, ki odnesejo vse, kar lahko. »Če boste zunaj pustili kosilnico, >bo šla<, če boste na verandi pustili orodje, >bo šlo<, na našem območju pogosto izgine baker, tudi transformator so >pobasali<, vlamljajo predvsem v nenaseljene ali osamljene počitniške hišice. Pred kratkim smo preiskovali vlom v hišo, lastniki so bili na dopustu. Iz stanovanjskih hiš odnašajo predvsem zlatnino in denar, ki ga ljudje lahkoverno hranijo kar v omarici ob postelji ali v ogledalu v kopalnici ...« razloži Balažič. Veliko teh kriminalnih dejanj ima naziv »sekundarni kriminal«. V policijskem žargonu s tem
Komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič o tem, da je vnovič »izbilo« družinsko nasilje
V uredništvu Novega tednika menimo, da bi morala policija še bolj sodelovati z lokalno skupnostjo, saj sta njeno delo oziroma uspešnost preiskav pogosto odvisna od sodelovanja ljudi na območju, kjer policija deluje. Največ takšnega dobrega odnosa občan - policist je ravno v manjših občinah, kar se kaže v večji preiskanosti kaznivih dejanj in večjem zaupanju v policijo. V poletnih številkah našega časopisa vam bomo zato predstavili vse policijske postaje, ki delujejo na Celjskem.
Na cesti Griže-Žalec, kjer obnavljajo vozišče, se lahko nesreča zgodi v juganjem izogibajo jaškom na cesti in samo vprašanje je, kdaj bo počilo na ta odsek.
vsakem trenutku. Vozniki se z vi-Policisti so zato še kako pozorni
Žalski policisti še vedno preiskujejo tri letošnje rope bank, ki so se zgodili v dveh dneh. Najprej so neznanci oropali banko v Šempetru, nato dve banki na Vranskem. V katero smer gre preiskava, na policiji ne povedo, po neuradnih podatkih pa preiskujejo tudi možnost, da gre za iste storilce, ki imajo morda na vesti še več podobnih kaznivih dejanj v Sloveniji.
označijo kazniva dejanja, ki jih storijo odvisniki, ki denar od prodanih ukradenih predmetov zapravijo za nakup droge.
Divjaki ...
In prometna varnost? »Ne vem, če bi vam na to odgovoril,« se nasmehne. »Vsakič, ko se o tem pogovarjamo, se zgodi hujša prometna nesreča. Letos je kar mirno. Na našem območju še ni bilo tragične nesreče. Čeprav nam ne priznavajo, da smo tudi policisti zaslužni, da je nesreč manj, menim, da smo na tem področju dela naredili veliko. Imamo pa kar nekaj težav z objestneži in divjaki,« doda. Tu misli predvsem cesto Prebold-Marija Reka-Trbovlje. »Cesta je nevarna, tudi poškodovana, tam živijo kmetovalci, ki morajo z delovnimi stroji čez cesto na polja in njive, tam je veliko otrok. Na spletnih straneh si motoristi delijo nasvete, kako čim hitreje peljati po tej relaciji, kako čim bolj >polagati ovinke< in podobno. Na tem odseku smo velikokrat prisotni,« razloži Balažič. Pogosto ob cesti najdejo dele motorjev, ker se padci motoristov kar vrstijo, vendar ljudje nesreč sploh ne prijavijo.
Na območju Policijske postaje Žalec je v porastu gospodarski kriminal, zvišuje se predvsem število lažnih stečajev in poslovnih goljufij. »Ljudje bi morali bolje preveriti, s kom poslujejo. Marsikakšen podatek o podjetnikih se danes najde na spletu in če bi ljudje bilo bolj pozorni, bi bilo goljufij manj,« je prepričan Balažič.
Smrtni nesreči sta se v preteklem obdobju zgodili pri tržnici, kjer je umrla peška, ter pri izvozu iz Žalca in Šempetra. Tudi odmevna tragedija na avtocesti, ki jo je predlani povzročil pijani voznik, ko je zapeljal v napačno smer in trčil v vozilo, v katerem so umrli trije mladi Celjani, se je zgodila na območju PP Žalec. »Zamisliti bi se morali tudi gostinci, ki pijanim gostom še vedno točijo alkohol. Pa organizatorji prireditev. Te so vedno v času, ko so nakazane plače ali socialne pomoči. Vse za zaslužek .« je oster Balažič.
Na obisk
Bo pa žalska policijska postaja letos ostala brez komandirja. Naš sogovornik je v policiji že več kot trideset let in letos odhaja v pokoj, toda točnega datuma nam ne izda. Ne moremo mimo vprašanja, če bo policijo pogrešal. »Ah, veste, da bo težko. Navajen si ... Pri našem delu velja poseben odnos med policisti, ki ga drugi poklici ne poznajo. Karkoli delaš v patrulji, veš, da te bo kolega(-ica) ščitil(-la) v primeru nevarnosti, morda ti bo rešil (-a) življenje ...« doda. Delu policije se je velikokrat moralo prilagoditi tudi družinsko življenje. A pri tem očitno ni bilo težav, saj je policijsko uniformo oblekel tudi njegov starejši sin. »Delo policista je nevarno. Vas je zelo strah za sina? »Seveda. A zaupam, da bo v ključnih trenutkih ravnal pravilno,« odgovori. Balažič je svojo kariero začel kot
policist v Novi Gorici, v mladosti je delal v Žalcu, Celju, Velenju, Mozirju, nato se je vrnil v Žalec. »Pogrešal bom sodelavce. Ponosen sem, da sem lahko delal z njimi ...« še pove. In kaj bo počel prvi dan svoje zaslužene »pen-zije«? »Še ne vem,« odvrne. »Ja, pa boste prišli na obisk na postajo?« se pohecamo. »Hm, ne vem ... Morda pa res,« v smehu zaključi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
V Žalcu je bil pred leti na delu eden najbolj nespretnih roparjev. Ko je oropal banko, je na begu izgubil več milijonov takratnih tolarjev. Drugače rečeno - denar je kar letel od njega ...
Komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič. Pravijo mu policist s srcem.
Prevelika hitrost ponovno vzrok za nesrečo
V ponedeljek se je na cesti Šentjur-Planina zgodila prometna nesreča.
Zaradi neprilagojene hitrosti je osebno vozilo zapeljalo z vozišča in pristalo na strehi. Avto je zagorel, požar pa so pred prihodom Poklicne gasilske enote Celje pogasili policisti. Vozilo so nato postavili na kolesa in mu odklopili akumulator.
AŠ
Vzrok za nesrečo je bila ponovno prehitra vožnja.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
19
Odvetnik Boštjan Verstovšek (desno) je na obravnavo prišel neposredno s počitnic.
Za Poplaza ni oddiha
Na sojenju zaslišana izvedenka Irena Zu-panič Pajnič
Med sodnimi počitnicami se je včeraj nadaljevalo sojenje proti obtoženemu Bojanu Poplazu, ki naj bi septembra lani na vrata Ve-gradove stavbe namestil eksplozivno napravo. Na sojenju je bila zaslišala izvedenka Irena Zupanič Pajnič, ki je podala še eno mnenje na podlagi ugotovitev nacionalnega forenzičnega laboratorija.
V prvem izvedenskem mnenju je izvedenka na petnajstih vzorcih našla sledi DNK, ki pa niso bila obtoženče-va, ampak od uslužbenca nacionalnega forenzičnega laboratorija. Na kontaminiranem vzorcu na lepilnem
traku je našla profil DNK treh oseb, in še vedno ni jasno, katera oseba je tretja. Obramba je sodišču povedala, da dvomi v delo nacionalnega forenzičnega laboratorija. Odvetnik Boštjan Verstovšek je poudaril, da je bistvo, da med sledmi ni DNK obtoženega Poplaza. Nadaljeval je, da bi si lahko postavili tudi vprašanje, kdaj je na lepilni trak sploh prišla sled uslužbenca, ali v laboratoriju ali morda kje drugje?
15. julija so opravili še tretje izvedensko mnenje, kjer so pregledali nekontaminirane vzorce. Izvedenka Zupanič Pajničeva je ugotovi-
la, da je bila na enem vzorcu sled obtoženega Poplaza, druga sled je bila od neznanca. Tudi na drugem vzorcu so našli sled neznanca, da je tam tudi sled Poplaza, pa izvedenka ni niti potrdila niti zanikala. Omenila pa je, da ni rečeno, da je tisti, ki se je zadnji dotaknil lepilnega traku, pustil tudi največ sledi.
Sodišče je nato ponovno predvajalo posnetke nadzornih kamer v Vegradu, na katerih ni jasno vidno, kdo je storilec, saj ima čez obraz zavezano ruto.
AŠ
Foto: SHERPA
INFO 113
Poskus uboja
V	lokalu v Celju je v noči na 31. julij prišlo do prepira in prerivanja štirih gostov.
24-letni Celjan je izvlekel nož in zabodel 28-letnika v prsni koš ter ga hudo telesno poškodoval. Napadalec je s kraja nesreče pobegnil, poškodovanca pa so iz zdravstvenega doma napotili v splošno bolnišnico, kjer je po kirurški oskrbi ostal na zdravljenju. Osumljenca so policisti kmalu našli in mu odvzeli prostost, vendar so ga v ponedeljek izpustili. Za poskus uboja je zagrožena kazen do 15 let zapora.
Puščal gospodinjski plin
V	kar dveh stanovanjskih objektih so v torek zaznali vonj po plinu.
V	prvem primeru je na Miličinskega ulici v Celju puščal plin, zato so celjski poklicni gasilci stanovanjski objekt protipožarno zavarovali, ga prezračili ter počakali na delavce Energetike Celje, ki so napako odpravili. V Škapinovi ulici v Celju sta gasilca opravila meritve in pregledala prostore, vendar uhajanja plina nista zaznala.
Kaj moramo storiti v primeru vonja po plinu?
V primeru vonja po zemeljskem plinu moramo preprečiti odprti ogenj, se izogibati vklopu električnih naprav, raznih grelnih naprav, prezračiti prostor in poskušati zapreti vir. Treba je zapreti pipo ali glavno pipo na objektu. Naslednji korak je, da pokličemo gasilce, in sicer na 112. Ker je zemeljski plin lažji in gre navzgor, ga s prezračevanjem lažje spravimo iz prostora. Če uhaja propan butan iz jeklenk, nekateri kar zamenjajo jeklenke, čeprav je treba zamenjati le tesnilo. Ta plin je težji, zato je bolj pri tleh in gre težje iz prostora. Le-te je treba zapustiti in počakati zunaj do prihoda gasilcev.
AŠ
UMEMU
živite cenejei
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
plz&eua/
^V&uma/
SKINAUT
iMUČAH^KA 4OL0
i h tanj <i je

SLADA
TOGOV5KD POOJET*. do»
AVTOCIiI_,ll:
Trj-w 4.ii in «črv«*.' earn «hm po^etye. A i. WrtfiCeljr IpaM'rYj nI ZI
PNEVMATIKE - PREMONTAŽA
m
Gobersek MIlan M-
ZDRAVILIŠČE IAŠKC
—¿Tpfr
lesnina
m

ZLATARSTVO GAJŠEK
m
GORIŽKA BRDA
Celjska Mohorjeva okužba
golte
Slovenija

mutjica
¿Tpfr—
WELLNESS PARK L\ŠKC
—¿Tpfr—
svzäj^A —<22>—
BRANKO RECNIKs.p. RAZLAGOVA17.3000 CELJE
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-	LESNINA D.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% gopust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje
Prodajni center Medlog 15 jn Ipavčeva21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPŠ - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
PISMO IZ NIKOZIJE
Nenavaden prestiž
V prvem pismu sem omenila, da od 70. let do danes izgredov na Cipru ni bilo. Delni razlog za to tiči v izrednem gospodarsko-eko-nomskem razkošju, ki so ga Ciprčani uživali po letu 1974 - zakaj bi se torej pritoževali. Trenutna gospodarska kriza malce najeda tudi ciprsko ekonomijo. Ljudje niso več tako zadovoljni, zato jih očitno marsikaj uspe pregnati na ulice.
Vseeno pa je življenje običajnega Ciprčana verjetno precej bolj razkošno kot življenje običajnega Slovenca. Državni uslužbenci delajo od 7.30 do 14.30, ob sredah celo malo dlje. Lahko vam povem, da predavatelj na državni univerzi prejme približno sto evrov za uro predavanja (zasebne univerze imajo polovico manjše plače). In če bi si želeli kupiti hišo na Cipru, pripravite kakšen milijon ali dva evrov. Pri tem se mi zdi najbolj zanimivo življenje z gospodinjsko pomočnico.
S partnerjem sva imela to srečo, da nama je njegova družina dala v ugoden najem precej razkošno stanovanje v centru Nikozije. Ker partnerjevi stari starši, ki so že precej v letih, živijo v stanovanju pod nama, je družina našla družinsko pomočnico, ki sicer živi z nama, vendar večino časa pomaga v spodnjem stanovanju. Njen prvi delovni dan pri naju se je začel ob 6.30. Najprej je pomila posodo, pobrisala prah in pometla ter pomila tla. Nato je skuhala kosilo, ponovno pomi-
MISELA MAVRIC, raziskovalka na oddelku za turizem ciprske univerze za tehnologijo
la, pospravila ter zlikala. Po večerji je ponovno prišla v kuhinjo, da bi pomila. Že prvi dan mi je postalo jasno, da se mi bo od nedela zmešalo, zato sem jo naprosila, naj preneha z vsem pospravljanjem in kuhanjem. Ker delam kot raziskovalka na univerzi, moram le redko iti v pisarno, ker večino časa delam od doma in kot »intermezzo« akademskemu delu rada postorim nujna opravila po stanovanju. Znanci seveda mislijo, da nisem čisto pri pravi, vendar so bili oni vzgojeni v drugačnem duhu.
Če se boste sprehodili po Ni-koziji, boste kaj hitro opazili Filipinke s psi ali z majhnimi otroki, ki jim očitno ne pripadajo. Mnogo otrok na Cipru vsaj deloma vzgajajo gospodinjske pomočnice/varuške, večkrat zaradi pomanjkanja časa staršev, včasih pa tudi
morda zaradi lenobe. Če se sprašujete, zakaj jim pravim Filipinke - vse gospodinjske pomočnice prihajajo s Filipinov. Ob vstopu v EU leta 2004 so nekaj časa dovoljevali zaposlovanje gospodinjskih pomočnic predvsem iz vzhodne Evrope, vendar je, tako mi pripovedujejo ženske, v nekaj letih odstotek ločitev tako narasel, da so navkljub evropski zakonodaji nekako zaobšli tista pravila o zaposlovanju Evropejcev in zdaj zaposlujejo le Filipinke. Ja, tudi Ciprčani so znani po svojih izvenzakonskih aktivnostih.
Medtem ko vse družinske pomočnice živijo pri družinah, za katere skrbijo (po zakonu jim moraš nuditi prebivališče), je večina priseljencev, ki ne prihajajo iz Evrope, naseljenih v razpadajočem se starem mestnem jedru. Tam so seveda nepremičnine najcenejše, saj so Nikozijci po 1974 zapustili območje, ki je bilo tako blizu okupiranemu delu. Nedavno sem slišala, da je občina želela obnoviti staro mestno jedro, vendar lastniki hiš zaradi zakona, ki preprečuje dvig najemnin ali izselitev najemnikov na tistem območju, nikakor ne morejo nazaj v svoje hiše. Ne vem sicer, koliko so te informacije resnične, vem pa, da ima Ciper nekaj izredno zanimivih zakonov, zaradi katerih ni le meka za ruske bogataše, ki prihajajo »prat« denar na otok, temveč tudi prijazna dežela za mnoge priseljence, manjšine in revne.
Upravljalec stavbe
Starejša bralka iz Laškega, ki živi v večstanovanjski hiši (posredovala je osebne podatke), trdi, da zahteva Komunala Laško od nje za upravljanje in vzdrževanje te hiše 38 evrov. V hiši, kjer je etažna lastnica, so, kot navaja, tri stanovanja in dva lokala.
Matej Cepuš, ki ima v Komunali Laško na skrbi stanovanjske zadeve, odgovarja, da bralka za pritoževanje nima nobenega razloga. Komunala se je predlani upravljanju stavbe, v kateri je bralka etažna lastnica, zaradi slabih medsebojnih odnosov med etažnimi lastniki odpovedala, vendar so si nato lastniki premislili ter sklenili z upravnikom novo pogodbo, vključno z omenjeno bralko. V stavbi so trije poslovni prostori ter
štiri stanovanja, torej je drugače, kot trdi bralka. »Ker je stavba zelo stara, morajo etažni lastniki plačevati prispevke v rezervni sklad, in sicer 0,3 evra na kvadratni meter uporabne površine nepremičnine. To je za tako staro stavbo minimalen prispevek, ki je določen z zakonodajo,« odgovarja Cepuš. Omenjena bralka plačuje v rezervni sklad približno 25 evrov, 12 evrov znašajo stroški upravljanja. »Dokler imamo veljavno pogodbo o upravljanju stavbe, bomo seveda vsem etažnim lastnikom zaračunavali rezervni sklad, stroške upravljanja in obratovalne stroške,« dodaja Matej Cepuš. V hiši, kjer je bralka etažna lastnica, so lani po sklepu zbora lastnikov obnovili streho: »Kot upravnik smo ji priskočili na pomoč tako, da je lahko svoj delež (več kot štiri tisoč evrov) odplačevala po obrokih, brez obresti, višino in
število obrokov pa si je lahko izbrala sama.«
BRANE JERANKO
Invalid v Topolšici
Bralec, ki je invalid, se pritožuje, ker v termah v Topolšici po novem ni dovolj parkirnih mest za invalide. Med njegovim obiskom, ko se je želel okopati, sta bili obe parkirni mesti za invalide zasedeni z voziloma, ki tam ne bi smeli parkirati.
Andreja Černevšek iz Term Topolšica odgovarja: »Najprej se seveda opravičujemo. Zavedamo se težav s parkirišči in jih bomo v prihodnje tudi reševali, žal pa smo imeli do nedavnega še gradbišče, ko sta bila zgrajena nov wellness center in apartmajsko naselje. Zaradi nekaterih težav s pridobivanjem vseh soglasij za urejanje okolice se nam je stvar malce zavlekla in sezona nas je prehitela, parkirišče pa je nažalost nedokončano. Zavedamo se, da obstoječa mesta ne zadoščajo in da marsikdo od naših gostov parkira neprimerno. Za nastali položaj
PISMO IZ ROMUNIJE
Različne podobe
V prejšnjem pismu sem omenila, da smo si ogledali nekaj ustanov, ki jim pomaga Karitasov center v Caran-sebe§u. Doma smo se na delo v Romuniji pripravljali na tak način, da smo za razvedrilo in druženje z otroki in mladimi izbrali družabne igre, igre z žogo, štafetne igre, banse in pesmi ter material za delavnice. Seveda smo vsak dan kaj dodali in prilagajali sposobnostim in trenutnim potrebam otrok in mladih ljudi.
Obiskali smo vrtec sv. Uršule, ki deluje v sklopu Kari-tasovega centra. Vrtec je zelo lepo urejen, z velikim otroškim igriščem, notranjost je čudovita, sodobno opremljena in res prilagojena otrokovim potrebam. V tem vrtcu ni bilo potrebe, da bi prisostvovali in pomagali, ker je za otroke lepo poskrbljeno. Bežno smo si ogledali dom za brezdomce, v bližini sta bila tudi materinski dom in stavba za krizne situacije, kamor se lahko umaknejo ljudje, ki nimajo kam iti. Dom za stare ljudi v Sacu, dvajset minut od Caransebe§a, je začel nov koncept dela s starimi ljudmi. Okolica doma je zelo urejena, tudi v notranjosti se čuti energija. V domu je prostora za šestdeset stanovalcev, želijo pa slediti individualnim potrebam vsakega starega človeka. Tudi v tem domu smo se družili s starejšimi.
Naše aktivnosti so bile sicer ob dopoldnevih v domu za otroke in mladino v Zdgojeni, ob popoldnevih pa v domu za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju Buna Vestire. Že na začetku nam je bilo rečeno, da od blizu otrok ne smemo fotografirati. To je čisto razumljivo, saj so tudi fotografije občutljivo gradivo posebej v času, ko se veliko ozavešča o vseh vrstah zlorab otrok po celem svetu. Po prvi predstavitvi smo za otroke izvedli posamezne delavnice. Igre so bile zelo zanimive, a najrajši so imeli mačko in
Barbara Rakun, prostovoljka iz Rečice ob Savinji
miš. Pokazali so nam tudi nekaj romunskih iger in seveda tudi zapeli pesmi v romunšči-ni. Nekatere otroške pesmi so znane po celem svetu in lahko smo jih peli v različnih jezikih. Navdušeni smo bili, kako so za nami ponavljali v slovenščini, izredno hitro so se učili.
Dom za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju Buna Vestire nas je vznemiril in šokiral. Stavba je zelo stara, igrišče v slabem stanju, otroci in odrasli živijo v neurejenih in slabih razmerah, tudi sobe, stranišča in drugi prostori niso urejeni. Po enem tednu dela v tem domu smo ugotovili, da otroci in odrasli v tem domu potrebujejo varnost, ljubezen in skrb nekoga, ki bi se jim v celoti posvetil in jim namenil veliko časa. V domu so otroci in odrasli, ki so brez staršev ali pa so jih starši zapustili. V enem tednu smo videli njihov napredek v smislu, da so se nas vsak dan razveselili, uživali in sodelovali z nami. Že ob prvem obisku so nas zelo močno objemali, želeli so se igrati, peti in plesati, niso nas želeli spustiti domov. Celotna skupina prostovoljcev je izredno hvaležna, da smo lahko cel teden sodelovali pri aktivnostih v obeh domovih, ob razmerah, ki smo jih videli smo se spraševali, kako bi lahko pomagali, kaj bi se dalo še narediti, da bi se razmere izboljšale.
Tam smo bili le en teden, počutili smo se nemočno. Ker imamo nekateri prostovoljci že izkušnje z vsemi vrstami zlorab otrok tudi v Sloveniji, je treba imeti pogum za naprej, čeprav je treba ostati na realnih tleh. V Romuniji smo bili le gostje. Seveda smo se vsak večer pogovarjali z gostitelji in zakoncema iz Nemčije, kaj bi lahko spremenili. Majhni koraki, spodbuda za vsakega človeka, da opozarjamo na krivice pri nas doma in tudi v tujini. Kaj storiti za ravnotežje v sebi, kadar je prostovoljec v stiski? Nismo rešitelji in ne moremo delovati pokroviteljsko, ker to ni namen prostovoljstva.
V domu v Buna Vestire so se otroci in mladi vsak dan bolj zavedali, da smo mi pri njih samo en teden, zadnji dan je bilo čutiti napetost, bilo je kar nekaj solz, kljub temu pa smo se lepo poslovili. Prinesli smo jim igrače, oblačila, balone, šolske potrebščine, zdravila in druge stvari, ki smo jih dobili od slovenskih sponzorjev. Otroci in odrasli iz tega doma preprosto ne spadajo v ta dom, ker nimajo kakšnih posebnih motenj v duševnem in telesnem razvoju, so pa zelo zanemarjeni. Pri vzgojiteljih doma nismo opazili kakšne velike pozornosti in zanimanja za otroke in odrasle. Veliko nasprotje je dom za otroke in mladino v Zdgojeni, kjer živijo otroci in mladi, ki izhajajo iz socialno šibkih družin. V zadnjih letih je bil dom obnovljen, zelo lepe prostore smo videli in se tudi prijetno počutili, zdaj pa smo že doma.
Nadaljnje delo v Sloveniji je vezano na predstavitve našega projekta. Uporabili bomo različna sredstva, da bo naša akcija dosegla čim več ljudi, ker želimo s tem pokazati, da namenjanje časa ljudem, ki potrebujejo našo pomoč, ni stran vržen čas in da se je vredno truditi za boljše življenje vseh.
se iskreno opravičujemo, gosta pa naprošamo, da nas naslednjič obvesti, če bo na kaj podobnega še naletel, saj bomo takoj ukrepali.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
SPODBUDNE
ZGODBE r^H
Izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam; tednik@nt-rcsi
Na Celjskem imamo velika spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi s Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Pro bit, vrtnar Micko Kraiovec iz Vojnika, proizvajalec mieka Marjan Turniek iz Lokrovca, Janez Upiaznik iz žalskega Mi k rop i s ar Mizarstvo Kovač iz Mozirja... In katero podjetje, kateri podjetnik jeza vasspodbudnazgodba?
Št. 61 - 5. avgust 2011
INFORMACIJE
OQU<<3©&OQO
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... ROBIDE ALI ROBIDNICE?
Iz rastline, ki v gozdu raste kot plevel in mimogrede opraska nepazljive pohodnike, lahko pripravimo marsikaj. Robida, na kateri rastejo robidnice, ima uporabne tudi liste. Te nabiramo zgodaj spomladi in posušimo za čaj, ki med drugim čisti kri in odpravlja težave z grlom, s hripavostjo in kašljem. Za to smo letos že prepozni, lahko pa naberemo robide, kot jih imenujemo kar po grmu. Prednost domačih, gojenih, je tudi v tem, da nimajo trnov in je nabiranje prijetnejše. Za nabiranje ne škodi kakšna izkušnja. Tudi temno modra barva namreč še ni dokaz, da je sadež zrel. To je zagotovo takrat, ko ga z lahkoto odtrgamo. Ob nabiranju bodimo nežni in jih ne naberimo preveč hkrati, da se spodnje ne spremenijo v sok. Pred uživanjem jih seveda še dobro operemo, nato jih pojemo kar takšne, malo osladkane ali pripravimo iz njih kaj na zalogo.
TORTICE Z ROBIDAMI
Sestavine:
3 beljaki,
200-250 g sladkorja, 3 del sladke smetane, Vi robidnic, sladkor v prahu po želji
Priprava:
Stepemo beljake v čvrst sneg in postopoma dodajamo sladkor, da se sneg še bolj učvrsti in dobi sijaj. Na pekače, pokrite s peki papirjem nabrizgamo z dresirno vrečko (lahko si pomagamo z navadno PVC-vrečko, ki ji odrežemo vogal) kroge. Teh naj bo parno število. Pečemo 20-30 minut pri 150°C (ne smejo porjaveti). Ohladimo in v tem času stepemo smetano. Zlagamo po naslednjem vrstnem redu: beljakov krog, nabrizgana smetana, robidnice (ki jih lahko malo posladkamo s sladkorjem v prahu) in na vrhu beljakov krog. Postrežemo takoj, ker se beljak pri stiku z vlago raztopi.
Malice 8.8.-12.8.2011
PON. 8.8.2011
j
SADNA KASA
Sestavine:
1 kg robidnic, 200 g sladkorja, 1 vanilij sladkor Priprava:
Sadje dobro operemo in pokuhamo, da se razpusti. Prepasiramo skozi ne preveč drobno cedilo, da odstranimo peške, in skupaj s sladkorjem pokuhamo le toliko, da se sladkor raztopi. Polnimo v manjše lončke ali vrečke in zamrznemo. Takšno kašo lahko uporabimo za sadne torte ali rezine ali jo segrejemo kot preliv za sladoled.
Sfastm
ZDRAV NAPITEK ZA ZAJTRK
Sestavine za 1 osebo:
1	lonček navadnega jogurta (tekočega)
2	žlici robidnic, 1 žlica kosmičev
Za hiter zajtrk vse pomešamo z žlico in spijemo na tešče. Če imamo več časa, vlijemo jogurt v mešalnik, dodamo robidnice in zmeljemo v kašo. Nalijemo v kozarček, v katerega damo na dno kosmiče.
NL
1.	MAKARONOVO MESO Z GRAHOM, SOLATA
2.	ČEVAPČIČI, PEKOVSKI KROMPIR,SOLATA
3.	SOLATNI KROŽNIK S TUNO
TOR. 9.8.2011
1.	ŠPAGETI KARBONARA, SOLATA
2.	ČETRTINA PEČENEGA PIŠČANCA, KROMPIRJEVA SOLATA
3.	PIVSKA PIZZA
SRE. 10.8.2011
1.	DUNAJSKI ZREZEK, PRAŽEN KROMPIR, SOLATA
2.	PAŠTA FIŽOL, HRENOVKA, LEPINJA
3.	MLAD SIR NA ŽARU, ŽAR ZELENJAVA, SOLATA
ČET. 11.8.2011
1.	POLNJENE PAPRIKE, SLAN KROMPIR
2.	PEČENO SVINJSKO PLEČE, KROKETI, SOLATA
3.	PIZZA MARGERITA
PET. 12.8.2011
1.	OCVRT SIR, FRANCOSKA SOLATA
2.	SV.ROLADA Z ZAČIMBAMI V GOBOVI OMAKI, RIŽ, SOLATA
3.	ŠIROKI REZANCI Z MORSKIMI SADEŽI V PARADIŽNIKOVI OMAKI, SOLATA
PIZZERIA MAMMA MIA, Kidričeva 20, Žalec Tel.: 03/710 30 90 in 040/610 610
Cena dostavljene malice z embalažo je 4,00€
.. včasih pa v naših najljubših lokalih...
I
m
Slaščičarna*
Cesta na Ostrožno 136, 3000 Celje Tel.: 03/ 54 73 049 Gsm: 051 212 313
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscem"irañ".si
Kidričeva 20 3310 Žalec Tel: 71030 90 GSM: 040 610 610
DELOVNI ČAS:
Pon,- Čet.: 9-22h Pet.-Sob.:9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h

Msmmmsm ffeik*
izdelujemo torte z«:
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE'
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA TEL: 03 75912 00 FAX: 03 75912 01 DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA (8h -15h)
splet: www.tortejelka.com e-pošta: slasdcarstvo@sioI.net
\
/m
/ CENTER
RESTAVRACIJA-KAVARNA TRAČ CENTER
Mariborska 7 3000 Celje
GoStiBČe^mprenoč/sc> Jftfc" Bohorč "
DOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSIIA, AU CAftD CETER1MG; Sp«tjemamo naročila za večjt zaključene dmibe Bohore Marjan tp., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel,: t+386 (0)3 746 14 30, Motile. ++386 (0)41 666 726
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
^PRIc^ AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
RADIO, KI GA BERETE

TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 6. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Sora)
NEDELJA, 7. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Peter Krivec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PONEDELJEK, 8. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Peter Krivec, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 9. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 10. avgust
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 11. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 12. avgust
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
Na Kitajsko za kar dve leti
Peter Zupanc spet odhaja na Kitajsko. Pa se zdi, da je od tam šele komaj prišel. Vedeli smo, da avtor oddaje Filmsko platno v Sloveniji ne bo zdržal dolgo, vendar je pet mesecev, kolikor je bil tokrat doma, res malo.
Peter napoveduje, da bo zdaj na Kitajskem ostal kar dve leti. Morda bo vmes prišel na kakšen krajši dopust. V mestu Nanning v provinci Guangxi bo študiral kitajščino in seveda vsako sredo, tako kot ob svojem zadnjem bivanju na Kitajskem, v Celje poslal glasovno pošto s filmskimi kritikami. Brez Petra pač ni Filmskega platna.
S Kozjanskega na Kozjansko
Kdo od nekdanjih učencev, dijakov in študentov se ne spomni akademskega slikarja in grafika Petra Krivca?
Grad Podsreda je letošnje poletje v znamenju razstave Retrospektiva, na kateri celovito predstavljajo dolgoletno ustvarjanje akademskega slikarja in grafika Petra Krivca.
Upoštevanega slikarja, ki je dolga leta živel v Vojni-ku, poznajo tako poznavalci likovne umetnosti kot tudi številni nekdanji šolarji, dijaki in študenti iz naših krajev. Krivec je bil nazadnje profesor na mariborski pedagoški fakulteti in se je zadnja leta službovanja vsak delavnik vozil v štajersko metropolo s Kozjanskega, ki je postalo spet njegov prvi dom, tako kot že v otroških letih. Treba je še povedati, da je tudi oče kolonije likovnih pedagogov na Pilštanju in otroškega grafičnega bienala v Žalcu ter nasploh zanimiv sogovornik, ki mu boste lahko na Radiu Celje prisluhnili to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom. Z njim se bo pogovarjal Brane Jeranko.
Sladko nočno delo
Tale fotografija je dokaz, da je na Radiu Celje »luštno« delati tudi ponoči. Le kdo se ne bi razveselil sladkih dobrot, s katerimi je ekipo, ki je ustvarjala program v noči s torka na sredo, razveselila zvesta poslušalka ...

a
ww,ra<J¡<jcelje,«s[n , - — sporttSfadiocelje.fom
Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.15),
Šport danes (vsak dan ob 15.1
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	TE AMO - RIHANNA	(5)
2.	ALL TIME LOW - THE WANTED (4)
3.	SUMMER SONG - LEDDRA CHAPMAN	(4)
4.	BEAUTIFUL MONSTER - NE-YO (2)
5.	THIS PRETTY FACE - AMY MACDONALD	(3)
6.	WE NO SPEAK AMERICANO
- YOLANDA BE COOL & DCUP (5)
7.	DYNAMITE - TAIO CRUZ (1)
8.	ON YOUR HEAD - TIFFANY PAGE
(2)
9.	LALA - OCEANA	(3)
10.	CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS
(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	OBJEM - PAPIR	(2)
2.	PROTI SONCU - OMAR NABER (3)
3.	BIL JE PLES - XEQUTIFZ (6)
4.	DAJTE, DAJTE (HOUSEMOUSE RMX) - ARSOV FEAT. LARA BARUCA	(4)
5.	COLOR DELUXE - SHYAM (1)
6.	NE BI - APRIL	(5)
7.	ADRENALIN - HEAVENIX (3)
8.	IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW (5)
9.	LJUBIM TE - NINA OSENAR (2)
10.	VIPGLOS - REVOLUTE (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
GET OUTTA MY WAY - KYLIE MINOGUE
TEENAGE DREAM - KATY PERRY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
HOČEM ŠE... - KATRINAS & CHERIE LUCAS TU IN ZDAJ - ALYA
Nagrajenca:
Miran Levstik, Sevškova 12c, Celje
Alja Vilič, Kosova 3, Velenje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	DOVOLJ MI JE - UNIKAT (3)
2.	ROŽICA - VIGRED	(6)
3.	MOJ HARMONIKAR - ISKRICE (1)
4.	KO SE PRAVLJICA KONČA - VIKEND	(2)
5.	POZABLJENO DEKLE - NAVDIH (4)
PREDLOG ZA LESTVICO
NAJ NE BEŽI MLADOST - ZREŠKA POMLAD
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	DOLENJC IN SAVINJČAN - LOJZE SLAK IN STRAŠNA JOŽETA (3)
2.	ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI
-	ANS. ROKA ŽLINDRE (7)
3.	UŽIVAJ ŽIVLJENJE - RUDI KRANER S PRIJATELJI	(4)
4.	OKTOBRA SE VESELIM - JODELEXPRESS	(2)
5.	PRAV VSAK IMA NEKOGA
-	RIBNIŠKI PUŠELJC	(1) PREDLOG ZA LESTVICO
JESENI NAPROTI - ANS. ERAZEM
Nagrajenca:
Vilijem Potočnik, Aškerčeva 49b, Laško
Marko Anzeljc, Mariborska 69, Slovenska Bistrica
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
NOVI TEDNIK
ZA DUŠO IN TELO/MNENJA
23
■^a	■ ■	V| ■	V	■ V	va
Pisani kamenčki s čudežno močjo
Lucija Udovč, zdravilka in svetovalka kristaloterapije - Minerali so katalizatorji svetlobe in univerzalne energije
»Bilo je toliko lepega, da se kar nisva mogla naču-diti. Na koncu sva nakupila takšno količino, da so nama jo kar s tovornjakom dostavili v dveh paletah,« se svojega prvega resnega stika z minerali spominja Lucija Udovč. Takrat še ni vedela, da ji bodo ti barviti kamenčki spremenili življenje. In če jih je takrat na sejmu v Nemčiji izbirala in ogledovala zgolj skozi videz, so jim zgodbe naslednjih petih let dale povsem novo težo. Naj gre za zdravljenje s kristali ali s svetlobo, pa je dobro biti do sveta in sebe predvsem pozitivno naravnan.
Lucijo so vedno zanimale alternativne oblike zdravljenja, kot je na primer bioener-gija. Hkrati pa se je vsega tega nekoliko bala. Tudi s kristali se je srečala bolj kot ne po naključju, a so jo že takrat tako očarali, da sta se z možem odločila odpreti trgovinico. Ne pravijo zastonj, da učitelj pride, ko je učenec pripravljen. »Povabili so me na tečaj zdravljenja s svetlobo. Pojma nisem imela za kaj gre, a sem vseeno šla.« Počasi je začela odkrivati svoje sposobnosti zdravilke. »Tisto srečanje je bilo zelo prijetna izkušnja. V skupini smo delali različne vaje, bilo je precej sproščeno vzdušje in ko so me predstavili kot nekaj zelo posebnega, kot nebesnega sprehajalca, so vsi vedeli kaj to pomeni, razen mene. Tega še danes ne vem točno, sem pa postala pozorna na različne občutke in sposobnosti. Ugotovila sem tudi, da lahko ljudem pomagam. Sicer se ne lotevam ničesar velikega, pa vendar je bila izkušnja vsakič never-
jetno pozitivna.« Sčasoma je ugotovila, da so ji pri tem v veliko pomoč prav minerali.
Skozi všečnost včasih govori intuicija
Zdravljenje z minerali je eno najstarejših v človeški civilizaciji. Prav zaradi barve, lepote in nenavadnosti so jim začeli pripisovati čudežno moč. Zdravilci razlagajo, da je prva iskra neskončnega uma svetloba, najmočnejša energija, ki jo je mogoče priklicati. In če je za znanost svetloba poln spekter elektromagnetnega sevanja, je ljudem kot svetlost in barva viden le izredno majhen obseg teh frekvenc. Minerali bi naj delovali kot nekakšni energetski katalizatorji, a na tem mestu za znanstveno utemeljevanje njihovega učinka seveda nimamo ne prostora ne znanja. Pa to za uporabo kristalov sploh ni nobena ovi-
ra. Dokler upoštevamo nekaj osnovnih pravil.
Kot je razložila Lucija, je uporaba kristalov skoraj neomejena. Ljudje jih nosijo okrog vratu, po žepih, v nakitu, vdelujejo jih v okrasne in uporabne predmete, uporabljajo jih pri masažah, v vodi za pitje in še in še. Izberete pač, kar vam najbolj ustreza. Čisto druga pesem je izbrati pravi kamen. Kot razloži sogovornica, je to z razumom težko utemeljiti. »Včasih pride kdo trdno odločen, da hoče rdeč kamen. Pa si potem v hipu premisli. Pri izbiri nas nezavedno vodijo trenutna čustva, razpoloženje. Seveda obstajajo različne razpredelnice z lastnostmi takih in drugačnih mineralov. Kaj pa človek res potrebuje, mu lahko pove le intuicija.« Žal pa se dandanes z dobro razvitim šestim čutom lahko pohvali le malokdo. Menda so pri tem
boljše ženske in ljudje, ki se veliko ukvarjajo z naravo in zemljo. Za vse ostale, ki smo bolj ali manj stalno pod stresom in se v večni časovni stiski nismo vajeni spraševati kaj čutimo in kaj nam višja zavest pripoveduje, pa še vedno ostanejo razpredelnice glede na nebesno znamenje, bolezen, ali tisto, kar se nam zdi, da nam v življenju manjka.
Nečist mineral je kot leglo bakterij
Za kristale velja, da so kot energetska goba. Nekateri celo trdijo, da so živi kot rastline ali živali. Vsi pa se strinjajo, da nase potegnejo različne vibracije in če jih ne očistimo, jih tudi oddajajo naprej. Nič narobe, če se jih dotikajo sami blaženi in pozitivni ljudje. Ker pa vsi vemo, koliko čustvene prtljage navadno vlačimo po svetu, je to pač utopija. Ko torej izberete
svoj mineral (ali kristal, gre zgolj za različno oblikovanje iste kamnine) ga morate vzdrževati in paziti nanj. »Če jih ne mislimo negovati, je bolje, da jih nimamo. To je čisto tako kot pri rastlinah in živalih,« je odločna Lucija. Postopek je relativno preprost. Kristale mesečno ali tedensko čistimo v zelo gosti solni raztopini, osebne pa najbolje kar po vsaki uporabi. To pomeni, da jih speremo pod tekočo vodo in jih po možnosti nekaj časa pustimo na soncu. »Ali pa v mesečini. Ampak jaz svojih ne, ker mi luna moti spanje in mi pač ni simpatična,« omeni Lucija. Dobro jih je spraviti v naravne materiale in na energetsko nevtralno mesto. »Vse skupaj ni preveč zahtevno, res pa zahteva nekaj doslednosti.« Če se tega namreč ne držimo, se negativna energija, ki se nabere v mineralih, kot bumerang vrne nazaj. Zato se po pravilu nikoli ne dotikajte tujih kamnov in tudi v različnih masažnih salonih jih uporabljajte izključno, če ste prepričani, da so energetsko očiščeni.
Eliksir za hujšanje in solzice za utrujene oči
Lucija morda niti sama ne bi tako zelo verjela v moč kristalov, če ji ne bi zgodbe njenih strank v trgovini to iz dneva v dan potrjevale. »Ko ljudje pridejo enkrat, mnogi ostanejo zvesti kristalom vse življenje. Neka gospa se je z njimi znebila očal, druga že dve leti ni vzela antibiotika, čeprav je imela pred tem stalne težave z bakterijskimi okužbami. Tudi eliksirji se
čudovito obnesejo.« Eliksir pripravimo tako, da v vrč z vodo damo določeno kombinacijo kamnov, pač glede na to kar želimo doseči. Menda se izvrstno obnese tudi za hujšanje. Vodo pa kristali v vsakem primeru revitalizirajo in ji izboljšajo kakovost. Če pomislimo, da Celjani živimo v precej zdaj že uradno degradiranem okolju, tak nasvet ne gre zavreči kar na prvo žogo. Kristale in minerale pa lahko tudi programiramo. »Obstajajo ljudje, ki so za to izurjeni. Vendar sama menim, da lahko to naredi vsak sam. Gre za to, da v kamen zapišemo naše najgloblje želje in hotenja. Kdo lahko to bolje naredi od nas samih?« Za programiranje kamnov sicer obstaja določen protokol, a tudi tu Lucija pravi, da si lahko vsakdo izbere svoj obred. »Resda nam minerali lahko pomagajo, a vse se začne in konča pri nas samih.«
Na Lucijinih policah je toliko kamenčkov, da si človek res težko izbere svojega. Predme položi pisano ploščico, ki jo menda skoraj vsi čutijo. Res je nad njo za spoznanje drugačen občutek kot nad steklenim pultom. Potem me prosi, da zaprem oči. Če bom rekla, da sem kdo ve kaj čutila, mi verjetno ne boste verjeli. Je pa o mojem fizičnem stanju takoj ugotovila nekaj, česar res ni mogla vedeti. In tako sem domov odnesla dve zeleni solzici. Menda pomagata za utrujene oči. Ko bom tule postavila zadnjo piko, ju bom res potrebovala in upam, da bosta delovali.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Vitezi se vračajo na staro delovno mesto
Včeraj knezi celjski in jutri (morda) spet
Pod tem naslovom v rubriki Mnenja objavljamo enega od možnih pogledov na nujnost vrnitve viteškega duha v naše, slovensko občestvo. Satirično in tudi s pridihom kozerije za avgustovsko poletno branje in v razmislek vsem. Svoj odmev na mnenje lahko zapišete in nam ga posredujete na e-naslov: tednik@nt-rc.si.
In še nekaj besed o avtorju, tako kot se je predstavil sam: »Aleksander Grobelšek je zaveden Celjan in ponosen oče štirinajstletne mlade dame
Aleksander Grobelšek (Foto: GrupA)
MNENJA
Pine. Obiskovalec teološke in filozofske fakultete, ljubitelj uličnih gledališč, animacij in snovalec različnih ustvarjalnih delavnic in projektov. Idejni vodja in ustanovitelj viteške šole in član Vitezov belega volka - ambasadorjev mesta Celja na mnogih viteških turnirjih po vsej stari celini. Zaposlen na Zavodu Porta B, zadolžen za revitalizacijo in kulturno dediščino preljube nam dežele Slovenije. Človek mnogih talentov in življenjskega mota, ki pravi, da človek lahko sam samo umre, a še takrat potrebuje nekoga, da ga vsaj pokoplje.«
Pred nekaj tedni so zanesenjaki in zaljubljenci v srednji vek slavne celjske knežje zgodovine v Celju odprli viteško šolo, zaenkrat edino na našem prostoru. Predstavili so poučen program in številne projekte ter razveselili kopico otrok in njihovih staršev. Zato je čas, da zadevo nekoliko pobliže spoznamo.
Viteška šola temelji na legendi ustnega vira, ki ji lahko verjamemo ali ne, njeni zvesti varuhi slišijo na ime Vitezi belega volka. Ti so se po več stoletnem klatenju po ozemlju bivše kneževine odločili vrniti v mesto nastanka in v ta namen okupirali Stari grad, kjer obiskovalcem predstavljajo avtentičen srednjeveški način življenja. Mojstrsko obvladajo različne borilne veščine in so poleg inovatorstva na področju mečevanja z leseno žlico nosilci bronaste plakete za najhitrejši pobeg z bojnega polja (le
dve italijanski oklepni viteški enoti sta bili daleč pred njimi, kar je sprožilo govorice o uporabi nedovoljenih poživil, ki so se skozi stoletja pokazale kot podlo in nizkotno natolcevanje, vredno vsake obsodbe). Njihove zveste spremljevalke, morda ne več dolgo, pa so daleč naokoli znane po neprebavljivi, večkrat skoraj usodni in redko komu okusni celjski čorbi ali celjski enolončnici.
Dovolj besed o tej zanimivi viteški druščini. Čas je, da obelodanimo to skrivnostno osebo, ki je povod vsega do zdaj povedanega in je v kratkem času svojega delovanja zamajala temelje tedanje cerkvene in javne oblasti ter ponesla domače gospodarstvo v neslutene višave. Govorimo o izgubljenem in na srečo najdenem sinu knežjega mesta, dvornem norčku po imenu Pepino Faustino.
Dvorni norček je bil v takratni družbi časten naziv,
namenjen zabavi plemstva. Izurjeni so bili v glasbi, plesu, pantomimi ... in besedi. Bili so med redkimi, ki so smeli govoriti resnico. Resnica je plemenitašem zvenela smešno in bolj smešna je bila, bolj noro so jo dojemali in bolj nor, kot je dvorni norec bil, večjega spoštovanja je bil deležen. Od tu izraz norček, dvorni norček.
Pepino Faustino se je rodil v okolici današnjega Bukovžlaka okoli leta 1375 znani materi in neznanemu očetu. Govori se, da na svet ni prijokal, temveč je z glasnim smehom, ki je mejil na histerijo, opozarjal na svojo prisotnost. In tudi previjal naj bi se od tretjega dneva naprej čisto sam. Krasili so ga neizmeren smisel za humor, svobodomiseln duh, oster um in plemenito srce. Naključje je hotelo, da je na eni od voženj spoznal takrat znanega propadlega plemiča Albrehta s pajčevino v žepu, kar je po-
menilo, da je brez denarja. Nemudoma je opazil razkošen talent mladega Pepina in mu uredil »stand up« nastop pri očetu. Po tem spektaklu se je življenje Pepina korenito spremenilo, enako tudi Albrehta, ki je kmalu postal znan po imenu Albreht Poln cekinov in kasneje Albreht IV. Habsburški.
Skromni Pepino je bliskovito postal ljubljenec evrop-
skih dvorov in se je podobno kot pop zvezde selil iz hleva v hlev in redko kdaj prespal v istih jaslih z istim konjem. Njegovo življenje bi mirno teklo dalje, če ne bi usoda hotela drugače. Na dvoru Si-gismunda Luksemburškega je takratnega celjskega grofa Hermana premagal v podiranju kupčkov po obilno mastni večerji, zaliti s temnim pivom, in Herman je želel re-
vanšo, kot vložek pa zastavil vladavino nad grofijo za dobo enega leta. Boj je bil kratek in Herman hudo poražen. S sklonjeno glavo in z mastnimi brki je težko, vendar športno predal oblast v roke Pepina, ki se ni zavedal posledic, ki so sledile. Kot otrok se je veselil vrnitve v domačo gmajno in tu se zgodba nastanka viteške šole šele dobro začenja.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I,, 111 II11 |j 1111 11 ILLUIJJ 1111 H I.....Mlin........
v/
- 031 692

Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno, A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno. saj ne znamo rešiti težav o/,ironía Ilismousposobljeni za to, Takrat mrzlično začnemo razmi Jljati. kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobili čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se. da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri,
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse. kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READINGI IN NASVETI O OSEBNI RASTI
Zdravljenje 5 ponovno povezavo: če je telo bolno na "Kakršenkoli način, icz energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodn i k energ i je i n jo oddaj a m skozi roke v bolni kova telo.
LILI J AN A HOLY VERTA CNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ST£V 040-208-211
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE	
	í'^t^frS IZDELUJEMO: VS£ VRSTE FASAD, { NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, GRADIMO STANOVA MlSKE OBJEKTE 3 5GD www.termosgd.com
	
TÜKMC	
Šešče 4fl a. Prebold 'Tal 03/ 705 30 57 * GSM: 041/642 643	
Fill 1 i CINIMIflO OtSFI/lNJF NJI m C'ft IMTÍJigtiOpBIVi CUtltNE ¡1 Küi.ll IJÚ ül ÍE ,:riTDI ÜVDHLÍi^LIÍtI L til 1 b » M i £ 'J t, KLVIl N fl 1 H N IT.', V N L U I.' HIDROFQRJI ' OLJHI JUKI
■ iKur*vnign ii. J: noč o v u m i v osi
RUE EV D Ji Fl JI I i llHKlKND VODO 1U D! JEYEiKJ)
E iti Tlim roí At i
XOB TERMOINSTALACIJEI hI:«/'«« », puli «1/MO 744,fin: M7«ISII Kolodvorska 9.3230 W:... I e-mail: iriltiluk-koidj.ip > www.knb4taxall.it
^OPRALN!«
gsgS^S®
m ule j .dejan @siot-net
RI BGjGC ' ISTMO
DANILO VODEBs.p. Razgledna ulica 18.3220 ¡rote
cjsm: 041 500 39
e-mdft ribe.vodeb@sioinet
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN * IZOLATORSTVO ■ STAVBNO KLEPAftSTVO	■ BREZPLAČEN OGLED \
•	TESA RS TVO	IN S VETOVANJE
BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
■KBOVSTW. KLEPAKStVO
Piiovjt 19, ÍÍ20 Store tel.: 03/577-12-31 focÚ3/81-ttM9 I mobitel: 041/639-837 e-potta:broniilav.cantekei>(-Ksi
M
i i
i/
$P|iQ§HO STEKLARSTVO
RtANC MAKHMHC,
- in ALU silubna pohiiivu
- grdviranjp. jjpsianjp infavplirjuii jLpklün Dgledil	- ihodnj In jifalflj irJIi
iiiHaiíí strtdenlh ludflwiksv. bud.	- xlmikl vrtovi
^¡Staltogr^iEmkil, otile,	.^.ül^mfem^n,
C. L. Dobfotlns ka i 1. £eni| u r	«Mmalmlicicslt» iteHs
franc .m a] □ m nc^s iok not	' ™™ raTW9* !l«la
www.majflranc.si	-nllllnj HitLl
mpacM
prodaja, montaža, prevoz1
Nuniicfiinc i.p.
Duiaiu Kiftíra Ji, 3230 ienijuí
G5M041 7S791S
e-mail: frenli.nujiLÍc,¿:gnTail.íQir
"vse ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
' ideji
■	svetovanje
-	irielav.i ponudb
-	prodaja
■	montaža
-toploine frpaUe
-	kalektor^i
-	iwjlerji
-	kíipalniílu oprema
• udulji al»[«|»čili süternov - dimniki
LO]
. Florae d.e.o.
i», PE Vrtnarija TOPLAK fm Gorita -11, 3TO0 Celje V GSM; 041 7S7 879 I
' p trnki bi mo m UREDITEV ni* okolice in pc»lavnih proitoroV; ' HMliiltV in vhdržev*ajt j * Ttleprodij* Id miliprudiji ah runih nitlin In «»ijal
S kartico zvestobe do 7% popusta
/llRAVILliil:1..1ÍKI)
M
III RMANA
MANUALNA TERAPIA
IZVAJA: OH. A. VKRSlNIN ORTOPÍD hfvmatcuog
TITE* (j.O-O-.. [XJN*|5M, 120 a. 1000 LjunjAhA YÍL.l03 /734-57-00+ 031 SMS 2fi2; inn. WWW.huji.M; e-toPA: nnxeii-2.NET
F i-	■ _». , ____.. »i. ■ - _
I"' !■ ff ** 1 '	
■	r * | f SEbastjan ialats.p \ IVI * 1 |- (JI, FrjnttimhiH jnsv 1 J, MOD Cilji ■	/A 1 ^/A-F l_ www.Iaflasa.si	
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
Marrboflka («Sta 86 3000 Celje, Tel,: 03/S4-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek I i o bou
06:00 -19:00
-	manjša EKSPRESNfl popravila
-	original krajšanje jeansa -oženje oblačil, riienjava zadrg.. -poplavila usnjenih oblačil
nudeljj Efl prazniki
07:00 13:BQ ZAPRTO


Z3Z3ZSo © g P©fi © □ © © GÜD
INSTALACIJE VERH0V5EK
/^VL EZVEOBA VODOVODNIH IN ON1ULNIH \DD MDI HAPtUAV TEH SANACIJA K0FA1NIC
DOTUiUIE nuorin¿1.0 Piaiimlta vas Šloie. asm: Oil 6C3 907
VITA-TERM
GSMiWO 462 et>0
I OGREVANJE [N PREZRAČEVANJE
Tel./Fax.: DS 3 394 862 www,vltaterm .si
PREZRAČEVANJE Z RE K U P E R AC IJ O TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI
d\
NILAN
MNEaUMt UIHtU KVWIT1TA
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
25
Priprava terena pomeni pripravljanje zemljišča za izkop in nadaljnjo gradnjo. Na gradbišču je treba odstranili vse odvečno drevje in skale, zasul i morebitne jarke in kotanje, v katerih bi lahko zastajala voda. v primeru, da je zemljišče pretirano vlažno, je potrebno olI vod nj a vanje terena oziroma tlrenaža. Če imamo na terenu talno vodo, je potrebno izvesti drenažo. Osnovno pravilo pri tem je, da ne preprečimo toka podtalnici, ampak omogočimo prost pretok pod tlemi in okrog objekta. Najprej položimo drena-žni sloj gramoza, debelina znaša 15 do 20 cm. Okoli vseh zidov nato nasujemo
do najvišje točke terena najmanj 20 cm debelo plast gramoza. Ker bo voda tekla skozi drenažne plasti, moramo primerno s padcem terena narediti še drenaZni kana! z nagibom, ki ga tudi napolnimo z ustreznim gramozom in kamenjem. Če je potrebno, vstavimo še drenažno cev. Zbrana podtalnica, ki se nabere pod objektom in o ko i i njega, se lahko odvede v nižje dele terena. Pri visoki podtalnici hiše ne moremo pod klet iti. Temeljna plošča mora potekali nad kritično točko maksimalne višine podtalnice, medtem ko so temelji lahko pod njo. Sledi priprava gradbišča, pri čemer je potrebna postavitev gradbene barake, ograditev gradbišča s primerno ograjo, postavitev sanitarij in vodne oskrbe, ob dostopu na gradbišče pa je treba postaviti tablo, na kateri so podatki o investitorju, izvajalcu in nadzorniku gradbe-
nih del na parceii. Zahtevnost ureditve gradbišča je odvisna od velikosti in zahtevnosti objekta, ki ga gradimo. Po pripravi gradbišča je potrebno opraviti zakoličbo objekta, ki pomeni prenos tlorisa in položaja objekta s projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v naravo, Zakoličbo lahko opravi geodet, ki izpolnjuje z Zakonom o graditvi objektov predpisane pogoje. Pri zakoličbi pa je 1 ali ko prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine. O zakoličenju objekta se izdela zakoličbeni načrt, ki zagotavlja zakoličbo v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in ga podpišeta odgovorni geodet in izvajalec ter pooblaščeni predstavnik občine, Če je ta prisoten pri zakoličbi.
Po opravljeni zakoličbi objekta sledi izkop gradbene jame za postavitev temeljev in temeljne plošče. Pri izkopu grad-
bene jame je dobro, da izkopano zemljo deponiramo in jo prihranimo za kasnejše zasutje in ureditev okolice novozgrajenega objekta.
Sledi izdelava temeljev objekta. Pred betoni ran jem temeljev sta potrebna priprava in utrjevanje dna gradbene jame, s čimer zagotovimo minimalno posedanje zgrajenega objekta in preprečimo razpoke. Po postavitvi temeljev je priporočljivo, da opravljeno delo preveri in oceni gradbeni nadzornik. Potrebna je tudi hidroizolacija postavljenih temeljev, ki preprečuje vdor talne vode ali vlage v objekt.
m
k
MELANS se CO ^^		E«	■	sitotisk formatov do lOCWO «n - 'sramne m Ojtiaievalfie Lflhle ■	sitotisk naiefik reauli oblik ■	nalapta za aviu * digitalni tisk vizitk. ista k d t vabil
=1	¿y v/i- -t i	r	■	gsm: 040 742 946 ■	tisk. rmelansek@siof. net
			
TRGOVINA G 7 d,d,o.
SPODNJE STRANICE 16 - 3206 Stranice
SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
KOBNIKd.o.«., Krnica33 3334 Lufe ob Savinji, E-imil; infiiiroibilik.si
LEStNA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOMl	'

Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.rolmiIt.si
ODKUP IN PRODAJA VOZIL
Prenos, iaitntstvs - plačilo na pclazni» • kredil. leaima - skhcuri? uvaravAr
070 840 490
RAIUHÍAVOZU ZGAlUNClIOt CcHiranki núLoji ufcp nHJatpruJb «j L Ml dalje. Lfjuffti Itrtdjin «udi Mej Avro Jurij tk.9. DnhiiMi !i íail¡ar. TriJIMÍWW,
Drolsnikova 16, 3210 Šentjur. L DS-743 26 SO,f: 03-74»It 51, i: avta juri|-ggmail com

T: 03 / 57 30 044: M:031600 420
IN FO@ DO M-5TRE H A .SI: WWW. DO M-STH E H A. SI
Prodaja glinenih kritin'.
DOM-STREHA
Trubarjeva 17 3230 Šentjur
»WÍILTMEB
Fdachziecel
CREATON /
M* i Ari,
anton selič s.p.
elektroiinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: info@centerselíc.si
Za Vaj ir Vat dom vrtimo: d O m O f i n a 1 -tesarstvo	
DOMO FINAL Ivan R08AÍER s.p. JI. Bratov Janíarjev 11a 3212 VojniK GSM: 041 7S6 668 (elefon/fa*; 03 761 21 7i p- polta: domofinal^it-1 .si	■ kurivo -	suvbno kleparstvo -	montažo Vel ux oken -	udelav&nadureikov -	izdelava ravnili in zelenili streh Pooblaščeni k'ovet za kritine; GERAPO, CHATON. TONOACH, SSftMAC, LlNDAB. HOSEKRA. TEGQLA S METAL, ESAL,...
gsm Ml 314511, tpnrOSI £09 529 e-mail: brigiU .hrariidmiinCT
"""J" """ XtreW/^fH^'fJ
PiíilvQdiifímnwitaakiwijlifl kJipsnkih ¡afeitan fi rtieíne kritim; froinsta M íl 3230 SIME, www.streha-metalko.si
U IZMÍRO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUÍ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 043 622 36Í
1*1 MOSKK d.O.O.
Nora Cerkev 127. 3»3 NOVA CF.BKEV/Ccljc
Tel.! 03/780 40 ZOf füAI 03/7110 ZI
GSM: DJ1/7R6 JO», OJl/641 <J¿B c-niail: Daikk.oilAhffxiol.Mt
|r www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAR
VSE ZA DOBRO STREHO!
<Ptikn
MARJAN TEflŽAN, ,p
Mariborska 54 p p. 1013, 3102 CEUE Tel,: 03/491-30-00. Fax 03/491 -38-01
CINJINI rnuHKi
V ovnu TEUIH IUH HJDIUD!
•	STROKOvrtJ fHfiiLEOV UA ZA OÍAUk . KVULITflK^ 5TfKL*iH CKV1HJC
ZA KQF1ÉKCUSKA DCAIA . S TRiXOTri 1 phííll to ZA KONTAJO« LSÍÉ ■ KVALÍTETNE KDUTMCTNE LEÍE - ¿ETILA Zí KjONTAsCTNE LECt
•	SOHÍNA OČALA PfllZTJANTH PROIZVAJALCEV
Pt-'SPPHCJT
UIETTÍI BinrtrHNI PnOETDfl ZA STRAW OFTHt
DELOVNI CAS: delavnih! od 8,00-1 e.00, sobote od 6.00-13,00
ZLATARSTVO TAJN3EK
Komand Ta/niek - KúrViec
iShir/it]! 17. J JWCritr OI VJ /7 t3 04! I>3*0*4

POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.prlmozic.sl
......i 1111 i 1111 M 11111 111"riTT
- Št. 61 - 5. avgust 2011 -
I II j I I I I I I M i j I I I I j I I I i
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Porsche za 780 tisoč evrov
Čeprav so pri Porscheju pred leti govorili, da se v njihovih avtomobilih dizli nikoli ne bodo vrteli, se je zgodilo prav to. In zgodilo se je tudi, da bo čez dobri dve leti stekla prodaja športnega hibrida 918 spyder, enega najdražjih avtomobilov, ki so v prosti prodaji.
Omenjeni avtomobil je bil kot študija na ogled leta 2010 na ženevskem avtomobilskem salonu, odzivi pa so bili tako dobri, da so se sedaj odločili za serijsko proizvodnjo in s tem prodajo. Avto bodo začeli izdelovati leta 2013, naredili naj bi jih vsega 918; to pomeni, da ga bodo prej dobili tisti, ki ga bodo prej naročili in verjetno tudi plačali ... Avto bo poganjal sklop bencinskega in dveh električnih motorjev. Bencinski motor bo imel osem valjev V postavitve in 368 kW/500 KM, v pomoč pa mu bosta dva elektromotorja s skupno močjo 160 kW/218 KM. Znana je tudi cena, kajti za spyderja bodo hoteli nič manj kot 784.817 evrov.
JK
Porsche 918 spyder
Prihaja novi mercedes ML
Mercedes ML velja v svojem razredu športnih terencev za uspešnega, vendar je res, da je konkurenca huda in zato ni čudno, da se je Mercedes Benz odločil za temeljito prenovo.
Pravzaprav je treba reči, da bodo predstavili povsem novo vozilo, in sicer tretjo generacijo. Prvič bo avto na ogled na bližnjem frankfurtskem avtomobilskem salonu. V dolžino se bo potegnil do 480 centimetrov (to je dva centimetra več kot prej), s svojo zunanjo podobo pa se precej spogleduje z manjšim ČLK. Razumljivo je, da bo na voljo kar precej motorjev, med temi bo prvič na voljo izvedenka z oznako mL 250 bluetec; s tem bodo zamenjali dosedanjo različico 300 ČDI, ki ima enako moč kot novi motor, vendar pa naj bi bila po zatrjevanju tovarne povprečna poraba kar 28 odstotkov manjša (v povprečju šest litrov). Po sedanjih napovedih naj bi avto na trge pripeljal pred koncem leta.
JK
Ssangyong korando
Ssangyong pri Mahindri&Mahindri
Korporacija Mahindra & Mahindra Ltd., ki je vodilni indijski izdelovalec delovnih vozil, je končala vse formalnosti pri prevzem 70-odstotnega lastniškega deleža korejskega SsangYong Motor Company (SYMC). Tako se je končal prevzemni proces, ki je trajal od avgusta lani. Gre za strateško partnerstvo, pri katerem se bo korejski specialist za terenska vozila pokazal kot močan globalni igralec. Mahindra po drugi strani največjo pridobitev partnerstva vidi v sinergijah dveh korporacij ob ohranitvi obeh blagovnih znamk in zagotavljanju večje kakovosti. SsangYong bo ob tem ostal neodvisno korejsko podjetje. Prvi model lastniško drugačnega Ssangyonga, ki ga bodo predstavili v Evropi, bo novi športni terenec korando, ki bo v Sloveniji naprodaj konec pomladi.
JK
Mercedes ML bodo predstavili septembra na frankfurtskem salonu.
BMW M5 - cena še ni znana.
Nared novi BMW M5
Pri BMW je M5 avtomobil, ki predstavlja vrh ponudbe. Gre za cestnega športnika z dolgo in tržno zelo uspešno zgodovino. Sedaj tovarna predstavlja novo, tokrat peto generacijo vozila, ki ima v premijskem razredu izjemen ugled.
Navzven se novi M5 ne dokazuje z izjemnimi dimenzijami gum, napihnjenimi blatniki, ekstremno nizko oddaljenostjo od tal ipd., pač pa z izjemnimi zmogljivostmi. Te zagotavlja po novem bencinski osemvaljnik (prej desetvaljnik) z gibno prostornino 4,4 litra in s 412 kW/560 KM pri 6000 vrtljajih v minuti ter navorom 860 Nm že pri 1500 vrtljajih v minuti. Po znani nemški navadi je najvišja hitrost omejena na 250 km/h, medtem ko je pospešek do 100 km/h 4,4 sekunde. Obstaja tudi posebna programska oprema, ki pripomore k temu, da je najvišja hitrost kar 305 km/h, ampak to je že druga zgodba ... Zanimivo je, da tudi pri tem vozilu niso povsem zanemarili okoljskih
zahtev. Tako tovarna navaja, da je povprečna poraba kljub večji moči manjša za 30 odstotkov (9,9 litra). Čena za sedaj še ni znana.
JK
Ročna avtopralnica & polirni center
F'
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje	_
•	zaščita laka vozil (do 7 let) ^^^^
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI
27
MO
Mercedes razreda C
Previdno prenovljen mercedes C
Mercedes razreda C, tako v limuzinski kot karavanski oziroma T izvedbi, je za nemško avtomobilsko tovarno tako rekoč izjemnega pomena, saj gre za avtomobil srednjega razreda.
Tokratna prenova je opravljena zelo previdno in premišljeno, saj ima avto malenkost spremenjen prednji del, a tudi druge spremembe so na prvi pogled opazne predvsem
dobrim poznavalcem avtomobila. Ponudba motorjev je tudi zdaj izjemno pestra, saj je na voljo devet motornih izvedenk, ob tem pa je treba omeniti bencinsko različico C 350 blue efficiency, ki zmore 225 kW/306 KM, ob tem pa po tovarniški trditvah porabi za 31 odstotkov manj goriva. Zanimiva je tudi različica C 220 CDI blue efficiency, ki, znova po tovarniških navedbah, z
Septembra novi BMW serije 1
V nižjem razredu, kjer se pojavljajo dražji avtomobili, je kar nekaj gneče. Lani je nemški Audi postavil na cesto audija A1, Mercedes Benz se pripravlja na predstavitev novega A, BMW pa bo 1. septembra začel ponujati novo izvedenko serije 1, torej najmanjšega avtomobila pri hiši.
BMW serije 1 druge generacije je 85 milimetrov daljši kot zdaj, je tudi malo višji, povečala se je medosna razdalja (plus 30 milimetrov), poleg tega je prtljažnik pridobil 30 litrov in zdaj ponuja 360 litrov. Petvra-tna kombilimuzina bo seveda ohranila pogon na zadnji kolesni par, kar seveda ne more biti presenetljivo; bolj presenetljivo je to, da bodo ob drugih menjalnikih za doplačilo ponujali tudi osemstopenjski avtomat-
ski menjalnik, ki je bil doslej na voljo v prestižnejših beem-vejih. Avto bo s petimi motorji (dvema bencinskima in tremi dizelskimi), pri osnovni dizelski varianti 116d (85 kW/116 KM) pa bo na voljo tudi tehnologija efficient dynamics,
Novi BMW serije 1
VOZILA
PRODAM
HONDA Civic 1,5, bencin, letnik 1998, klima, c. zaklepanje, abs, radio+zimske gume, registriran do marca 2012, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 365-043. 3001
laiiiii
Do 36 mesecev na osnovi 0D, g
ročnim menjalnikom porabi v povprečju 4,4 litra goriva. Ob dobri serijski opremljenosti je razmeroma dolg tudi seznam dodatne opreme. Obe izvedenki prenovljenega mercedesa C sta pri nas že na voljo; v najcenejši izvedbi je limuzina 180 CDI blue efficiency naprodaj za 30.600 evrov, enaka karavanska izvedenka pa je na voljo za 31.920 evrov.	JK
PE CELJE. IH. »V. dbiiijo 14,	g
03/425 70 OO	i
PE MARIBOR, Partizanska 3-5,	g
03/2341000	£
Stinsti Rozinami 16.02/521-3000 i
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovanska 27,1000 IjuMjana g
KUPIM
STROJI
PRODAM
kar naj bi po trditvah tovarne pripomoglo k povprečni porabi le 3,8 litra in izpustu C02 v vrednosti 99 g/km. Kot že rečeno, bo novi BMW serije 1 pri nas naprodaj septembra, do tedaj pa bodo seveda znane tudi cene.	JK
KUPIM
PRODAM
Finančni
^ lizing
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Bližnjica/do dobregacurkontobilcu
STANOVANJSKO hišo z zemljiščem ali brez v bližini Podplata, prodam. Telefon 031 340-695.	Š 298
PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 550 m2. Informacije po telefonu 041 652-194. 2875 KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik - Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748 ali041 714-940. 2910 CELJE. večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2 večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 179.000 EUR. Telefon 051 800-370. 2931 KOMUNALNO urejeno parcelo, 693 m2, v centru Ljubečne, prodamo. Telefon 040 437-777, 031 360-072. 3009 VIKEND parcelo, z gradbenim dovoljenjem in komunalno opremljeno, s kletjo in brunarico, v Gotovljah, prodam ali menjam za manjše stanovanje. Telefon 040 541-263. 2972
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497.
S 264
SAMONAKLADALKO sip 16, pajek na dve vreteni in puhalnik Tajfun, na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261676.	2917 PRIKOLICO Gorenje muta, preurejena za avtomobilski priklop, prodam. Telefon 5461-036. 2967 TRAKTOR Fiat Štore 404 Super, l. 1983, registriran, prodam za 6000 EUR. Telefon 041 574-876 . 30 3 6
HIŠE-NOVOGRADNJA
Ardin pri Vojniku
Na zanimivi lokaciji, v Arclinu pri Vojniku, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, se prodaja še 7 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okoli«) omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikoti 145 in 163m2 neto bivalnih površin, s DriDadaiočimi zemliišči od 350 do 550m2.
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, ter ostale priključke, lahko so tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
SVETINA, Javornik. Prodam bivalni vikend, primeren za dva upokojenca. Cena 68.000 EUR. Telefon 041 847-093.
2757
Info: LŠ PROJEKT d.0.0.,
041751782,041797206 www.ls-projekt.si, ¡nfo@ls-projekt.s¡
PARCELO za gradnjo, ugodno prodam.
Telefon 5740-626.	2934
VIKEND, 7 km iz Celja, prodam. Telefon 041 563-575.	2980
HIŠO v Šmarju pri Jelšah, na sončni in mirni lokaciji, prodam. Telefon 051 384-839.	3004
CELJE - Trnovlje. Stanovanjsko hišo 114,64 m2 površine (visoko pritličje+mansarda), gospodarsko poslopje 40 m2 s kurilnico in drvarnico 29,25 m2 odprla lesena nadstre-šnica za avtomobile 20 m2 dvorišče 522 m2 (stavbno zemljišče), zgrajeno 1939, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, širokopasovni internet, na parceli kabel kabelske TV, lastna greznica, pripravljen priključek za priklop na centralno kanalizacijo, prodava po ceni 114.000,00 EUR, informacije na tel: 041 708 198. n ŠENTJUR - Dramlje. Vikend v gradnji v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče cca. 42 m2, 3416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava po ceni 79.500,00 EUR, informacije na tel: 031 739 696 ali 041 708 198. n CELJE - Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k.o. Lisce, gozd v izmeri 5032 m2, vinograd v izmeri 1565 m2, pašnik v izmeri 2670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam po ceni 9.000,00 EUR, informacije na tel: 041 708 198.	n
Prodamo 2 stanovanjski enoti na Ljubečni. Telefon: 041/634-300, Verteks d.o.o., Kocbekova cesta 30 a, 3202 Ljubečna
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
LOPATA - Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo na Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila. Zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, troprekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava po ceni 240.000,00 EUR, informacije na tel: 041 216 622 ali 041 708 198. n
ODDAM
BISTRO, 55 m2, v Celju, oddam ali prodam. Telefon 041 720-579. 2767 PROSTOR, primeren za skladišče, cca 200 m2, oddam v najem. Telefon 041 222341.	Š 320 SKLADIŠČE, priročno delavnico ali podobno, v okolici Celja in mali poslovni prostor, cca 7 m2, v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2974 V ŠTORAH, Laška vas oddam v najem hišo z opremo. Telefon 031 654-678. Š 324

do 4.500 €
a upotojenw ■ a up&den»
£E. Lfubljinik« C. 71
040 37 33 37E
NAJAMEM
ZEMLJO, kmetijo za pašo ali kompleks zemlje, na območju Šentjurja, Ponikve, Dramelj, Proseniškega, Teharja, Ljubečne, vzamem v najem. Telefon 051 321-925. Š 225
STANOVANJE
PRODAM
CELJE, Otok. Prodamo opremljeno enosob-no stanovanje. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432, Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
DVOSOBNO, pritlično stanovanje, v Celju, 64,5 m2, prodam. Vseljivo takoj. Telefon 051 229-575.	3003 CELJE - Cesta na Dobrovo. 2,5 sobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju petstanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500,00 EUR, informacije na tel: 041 708 198. n
« ¡ i]< <i	
aslrologinjaAAA i jasnovidnost U9U l	i * _ ® ill
iBlOMPIIMiiiE	
CELJE - center. Dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam po ceni 59.800,00 EUR, informacije na tel: 041 708 198.	n
28
MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
VILEVALDEBEKPULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk
Telefon: 031 324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si
ŠENTJUR. stanovanje na Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, bivalni prostori dela stavbe: 45,10 m2, neto tlorisna površina dela stavbe: 50,45 m2, odprta loža 3,40 m2, klet oz. shramba 4,20 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kanalizacija, plin, kabelska TV, stanovanje je zelo dobro vzdrževano, možna takojšnja vselitev. Prodam za 65.000,00 EUR, informacije na tel: 041 708198.	n
ZIDANI Most, stanovanje, 56 m2, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 568-080. 2978
ODDAM
SOBE oddamo v najem: TV, kuhinja, pralni stroj, od 80 EUR na mesec naprej. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p

IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336
Znider's Celja, Gosposka ul. 7
Žnide^s d.o.o., UL Vita Kraigherja 5. Maribor
STANOVANJE v Celju, Malgajeva, 85 m2, z balkonom, delno opremljeno, s klimo, internetom in kabelsko TV, oddam. Telefon 041 242-801.	2985 DVOINPOLSOBNO pritlično stanovanje, v Novi vasi v Celju, oddam. Telefon 051 357-074. 3032 OPREMLJENO stanovanje oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450. 3005 SAVUDRIJA, oddam novejši počitniški apartma za 1 do 4 osebe. Klima, TV, parkirni prostor, bližina plaž. Telefon 031 271-662. 3010 V PIRANU oddajam za noma opremljeno garsonjero, po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 2969
NESNICE grahaste, rjave, črne in bele ter težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača hrana, možno tudi očiščeni odojki, svinjske polovice in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. Š 291 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
RJAVE jarkice, na začetku nesnosti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. V avgustu bodo v prodaji tudi črne kombinirane nesnice težkega tipa za meso in jajca. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance ter bele brojlerje za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.
2774
ŽREBICO, hladnokrvno, a kontrola, brejo, s papirji, prodam. Telefon 041 654729.	Š 319 ZAJCE, nemške orjake, samce in samice, ugodno prodam. Telefon 031 880-878. 2953 KRAVO s teličko, skupaj ali vsako posebej, prodam. Telefon 041 661-767. 3046
STAREGA ovna in mlado ovco, prodam.
Telefon 031 801-960. l 243 KOZLIČKA, starega 4 mesece, prodam.
Telefon 031 753-595. 2949 KOZLA, starega 3 leta, ter kozo, staro 2 leti, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5732-157. 3038 DVA bikca, siva, stara 14 dni, prodam.
Telefon (03) 5739-289. 3039 DVE telici, simentalki, težki po 600 kg, prodam. Telefon 040 746-970. 3044 MLADO kravo, s teletom, prodam. V račun vzamem bikca ali teličko. Telefon (03) 5413-019, 041 357-024. 3008 TELICO simentalko, brejo, prodam. Telefon 031 822-944.	3002
ZAJCE različnih pasem, prodam. Telefon 041 232-594.	2997
a in samico, prodam. Telefon 031 299-767. 2991
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 261 SUHE in debele krave in telice kupim. Telefon 041 653-286. Š 284
Petek, sobota in nedelja, 5., 6. in 7. avgusta,
E K O F E S T
v Ekomuzeju, pri ribniku Vrbje In v Bio parku NIVO.
Podroben program dogajanja vTIC-u Žalec in na naši spletni strani! • Ponirkove
otroške delavnice sobota in nedelja med 17. in 19. uro • Jezdenje ponijev, torek in petek med 18. in 20 uro
VCuL POCfTrtCe V Splcii
vrbje
gjs^ji
8.-12. avgust
Ce lod ne v no p o č it n iško varstvo Cipa ,' za otroke od 4 do 12 let! sEURMan ™
m*
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Ž a tec, wwff.rhit-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34. E-p o sta: zkst.tic@isiol.net
ODDAM
ŠTIRI trimesečne muce, različnih barv, brezplačno oddamo. Telefon (03) 5794-390.3042 TRI muce in 1 muca, stare 3 mesece, temno sive barve, oddam. Kličite popoldan na telefon 041 552-626.	3027
ju nimm
astrologinja
0906430
osW>a s plinom in toploto
"Energetika celje
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.si
Smrekaijeva 1, Celje
PRODAM
PRALNI stroj, hladilnik, zamrzovalno omaro, sušilni stroj, steklokeramični štedilnik, peč na drva, prodam. Telefon 040 869-481.	3034
DOBRO ohranjeno francosko posteljo, dimenzije 160 * 200 cm, prodam. Telefon 031 808-671. 3033 SUŠILNI stroj Whirpool AWZ 220, zelo malo rabljen, star 3 leta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 673-142. 3043 POHIŠTVO za dnevno sobo in sedežno garnituro, prodam ali menjam za drva.. Telefon 051 228-820. 2993 LCD/T. V./LED, LG, ekran 82 cm, kompletno posteljo 140 x 200 cm in zidno garderobo, 1 m širine, prodam. Telefon 031 874-485.	2999
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Naročniki brezplačno prejemajo Se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 3019 SIVE gosi prodam. Okolica Laškega. Telefon 040 842-567.	2976 PRAŠIČE, težke od 40 do 120 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 292 PRAŠIČE, od 110 do 160 kg, prodam. Telefon 041 742-334. 2750
POZOR
NOVI TEDNIK
POZOR
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BUKOVA, brezova metrska drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 307
LEPA drva, na kratko žagana (33 cm), prodam. Telefon 051 803-280. 2970 OVES in metrska mešana drva, prodam.
Telefon 041 271-038. 2960 BREJO telico, v 8. mesecu in suha bukova drva, prodam. Telefon (03) 5739-452. 2983 MLADO kravo, brejo 4,5 meseca, 2. tele, simentalko, prodam. Prodam tudi mikser za svinjsko krmo, proizvajalec Oset, za 200 EUR ter pocinkani valjanec, 2 koluta, cca 110-120 kg, za 100 EUR. Telefon 041 529-287 v večernih urah. 2973 PRODAM terarij, cena 45 EUR, leseno vinoteko, za 56 steklenic, cena 35 EUR in 4 stare stole, cena 50 EUR. Telefon 041 505-105. 2940 50-LITRSKO nerjavečo kovinsko cisterno za vino in strojček za zapiranje steklenic, prodam. Telefon 041 553-380. 3037 KOZOLEC, ki se da prestaviti, primeren za krmo ali drvarnico in dve dobro ohranjeni omari, prodam. Telefon (03) 5824-611.	3016
BELO in rdeče vino, slivovko, sadjevec, ovna, ovco in jagnjeta, prodam. Telefon 051 255-469.	3040
KUPIM
PRODAM
KORUZO, domačo, naravno sušeno, prodam. Telefon 041 261-676. 2917 JEČMEN, v vrečah, prodam. Telefon 031 317-714.	2959
BELO, mešano, kakovostno vino, prodam. Cena 1 EUR/l. Telefon 031 821-987. 3028 KORUZO v storžih, seno v kockah in kakovostno slivovko, prodam. Telefon 031 708-615.	Š 326
RDEČO peso, biološko ter slive na drevesu, za žganje, poceni prodam. Telefon 031 747-930.	3011
BELO vino - Laški rizling, beli pino, chardonay, kerner, prodam. Cena 1 EUR/kg. Telefon (03) 5795-602, 031 238-026. 3041 VINO rdeče in žganje, slivovko in sadjevec, prodam. Možna dostava. Telefon 031 221-243.	Š 315
BELO in rdeče vino, mešanih sort, prodam.
Telefon 031 768-175. 3000 OVES ter seno v kockah, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 372-051. 2998 VINO samorodnik in žganje ugodno prodam. Telefon (03) 5770-303. 3047
OSTALO
ULEŽAN hlevski gnoj kupim. Telefon 070 277-559.	2898
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo. Razna dela v gradbeništvu, polaganje robnikov, tlakovcev, izkopi, ... Telefon 051 255-481. Š 319 UPOKOJENEC išče honorarno delo - viliča-rist, vožnja kombija, delo v proizvodnji in druga dela. Relacija Celje - Šentjur - Šmarje - Rogaška Slatina. Telefon 079-709-881. 3025, 3026 V SAVINJSKI dolini nudimo delo v telefonskem studiu. Informacije po telefonu 070 813-801 ali 070 714-536. Neta d.o.o., Obrežje 77, 1433 Radeče. n IŠČEM delo - pomoč starejšim osebam, likanje, čiščenje in podobno. Telefon 031 263-354.	2994
ZMENKI
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Alkoholičarke in kadilke neza-željene. Vse drugo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611.	3050
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
01857387
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
29
Kakor dolgo ste na svet živeli, ste za nas lepo skrbeli.
Delo vaših rok, naj vam poplača Bog.
V SPOMIN
ALBINU KOVACICU
Škarnice 15, Dobje (30. 10. 1942 - 2. 8. 1991)
Dvajset let je že minilo, v tem času se je marsikaj spremenilo.
Na drugi avgust spomin ostaja živ, ko dragi mož in ate,
ste tragično preminil. Zdaj črna zemlja vas krije, a vedite, v nas ljubezen do vas še vedno klije
Žena Ivanka, otroci Karla, Jerica, Marko, Andrej, Bernarda, Branko in Rok z družinami
VDOVA, 52 letna, urejena, želi spoznati gospoda do 65 let ali več za prijateljstvo. Telefon 041 248-647, Agencija Alan, Celje. 3029
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska
cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.	n
INŠTRUKCIJE iz matematike, fizike, mehanike, statike ali statistike, za vse stopnje. Petka, Peter Košir s.p., Telefon 031 616-970.	n
GRADITELJI, pozor. Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva ali olje. Garancija za peči je 5 let. Aplenc Tone s.p., Prekorje 29a. Telefon 5415011, 041 531-976.
3020
*A *
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK t # V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
Celje
Poročili so se: Benis CE-HIC iz Celja in Amanda DIZ-DAREVIC iz Ljubljane, Salah ABBAS in Mojca ZAKRAJ-ŠEK, oba iz Dobrne
Laško
Poročili so se: Gregor HOCHKRAUT iz Rimskih Toplic in Anja TOMC iz Žigrskega vrha, Gorazd PRELESNIK iz Hrovača in Aleksandra SPENDE iz Trbovelj
Žalec
Poročila sta se: Iztok BREČKO iz Celja in Polona GJERKEŠ s Proseniškega, Radovan POTOČNIK iz Mi-gojnic in Dominika BALOH iz Migojnic
Mozirje
Poročili so se: Dejan ŠMIT iz Hrastnika in Nina KNEZ iz Hrastnika, Blaž ŽIBOVT iz Raduhe in Janja ŠKRUBEJ iz Raduhe, Gregor PREBIL iz Ljubljane in Nataša BRULC iz Kamnika
Velenje
Poročili so se: Sedmin OSMANOVIC iz Velenja in
Amela POROBIC iz Velenja, Boris BLAŽ iz Ljubljane in Dragica KROPEJ iz Šoštanja, Matjaž ŠIRCA iz Postojne in Špela JEZERNIK iz Velenja, Damjan VERTAČNIK iz Velenja in Suzana PRŠA iz Velenja
Celje
Umrli so: Anton HRIBER-NIK iz Podlešja, 67 let, Ida PIPAN iz Celja, 98 let, Silva DUNDUŠ iz Celja, 82 let, Anton KAMBIČ iz Celja, 82 let, Terezija PRIMOŽIČ iz Šoštanja, 95 let, Hedvika HORVAT VIDMAJER iz Petrovč, 68 let, Radica OŽBIČ iz Celja, 85 let, Frančiška FINK iz Velenja, 78 let, Leopold ZUPANC iz Celja, 78 let, Marija SELŠEK iz Šen-truperta, 79 let, Jože ŠKRUBA iz Ljubij, 55 let.
Žalec
Umrli so: Ana ČAKŠ iz Žalca, 76 let, Mihael VAJDEC iz Podloga v Savinjski dolini, 85 let, Marija PAPEŽ iz Zahomc, 86 let
Mozirje
Umrla so: Franc PEČNIK iz Mozirja, 68let, Franc PETRIČ
Ostalo grenko je spoznanje,
da te več nazaj ne bo, saj si za vedno vzel slovo. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno na zemlji manj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka in brata
JOŽEFA OSLAKA
(16. 8. 1940 - 18. 7. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala sorodnikom, prijateljem, župniku g. Andreju Urbanku za lepo opravljen obred in sveto mašo. Zahvala Reševalni postaji Celje za opravljene prevoze, zdravstvenemu osebju ZD Štore, pogrebni službi Zagaj-šek in vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogreba.
Žalujoči: žena Terezija, sin Roman, sin Peter in hčerka Jolanda z družinami
Spomin nate je še živ preljuba naša mamica, v naših srcih večno boš ostala....
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mamice, babice, prababice, tašče, sestre in tete
MARIJE SELŠEK
iz Šentruperta nad Laškim (10. 10. 1932 - 25. 07. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, va-ščanom in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše, govorniku, gospodu Kaplu za govor, pevcem iz Šentruperta za zapete pesmi, prav tako vsem ostalim,
ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku g. Čonču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: hčerke Marica, Jožica in Zdenka z družinami ter ostalo sorodstvo
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami si.
V SPOMIN
ŠTEFANU JURJECU
(21. 12. 1932 - 5. 8. 2010)
Mineva leto žalosti, leto spominov in privajanja na življenje brez tebe. Pogrešamo te!
Vsi tvoji
iz Lepe Njive, 43 let, Ivanka SKOK iz Šentjanža, 83 let
Velenje
Umrli so: Nada PLANINC iz Velenja, 72 let, Marjan HRASTNIK iz Šoštanja, 53 let, Miran OPREŠNIK iz Ljubljane, 86, Martin OPRČKAL iz Voj-nika, 70 let
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo .. (J. Medvešek)
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta
IVANKA VREČKO SIKOLE
Iskreno se zahvaljujemo dr. Šmidu, Tinki, vsem sosedom in prijateljem pri lajšanju njenih bolečin. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sinova Jože in Zdenko ter hčerka Ivanka z družinami
3030
Zdaj ne trpiš več dragi, zdaj počivaš,
kajne sedaj te nič več ne boli. a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas odkar te več med nami ni (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi, boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA VODIŠKA
iz Male Breze 20 pri Šentrupertu (5. 4. 1969 - 19. 7. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše, finančna sredstva ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Meliti Zlatečan in patronažni sestri Tomici, sodelavcem in sindikatu podjetja Fragmat, družini Jelenc, nogometašem Holcpiker in reprezentanci Mulej, sošolcem in sošolkam OŠ Debro, 9. a in 9. b razreda ter vsem, ki ste nam tako ali drugače pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se komunali Laško za opravljene pogrebne storitve, gospodu župniku Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna hvala Janku Cerkve-niku za ganljivo izrečene besede ob slovesu.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Martina, sin Primož in hčerka Barbara, bratje Zdenko, Franci, Ignac in sestra Zofija z družinami
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, brata, starega ata in pradedka
FRANCA KROFLIČA
Iz Malih Dol (15. 9. 1919 - 24. 7. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izkazano pomoč, izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče, svete maše in dar cerkvi. Hvala župniku, g. Pergerju za besede slovesa v cerkvi, za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Hvala ge. Mileni Jurgec za izrečene besede slovesa, ter pogrebni službi Raj, za spoštljivo opravljene pogrebne storitve. Enako velja zahvala dr. Rakovi in patronažni sestri ge. Alenki, za vso izkazano pomoč. Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči: sin Milan s Slavico, hčerka Zdenka z Lubotom, sestra Štefka s Silvekom, sestra Anica z družino, vnukinje Lidija z Janijem, Mihaela z Matjažem, Branka z Robijem, pravnuki Nejc, Matevž in Eva ter ostalo sorodstvo
3035
L 249
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
[zxnmn
Spored od 5. 8. do 8. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ratatouille - animirana družinska
komedija
(10.00 sobota)
Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina 3D, sinh. 11.00, 13.30, 15.30, 16.00 Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 12.00, 17.00
Pingvini gospoda Popperja - komedija
19.30, 21.40, 23.50 Cukrček 2 - komedija 13.00, 15.50, 18.15, 20.40, 23.00 Harry Potter in svetinje smrti 2
-	domišljijska pustolovščina, 3D 18.35, 21.25
Harry Potter in svetinje smrti 2
-	domišljijska pustolovščina 11.30, 14.20, 17.10, 20.00, 22.50 Prvi maščevalec - akcija, 3D 12.50, 18.30, 21.10, 23.45
Kako se znebiti šefa - romantična komedija
11.50, 14.00, 16.10, 18.20, 20.30, 22.40
Super 8 - misteriozni triler
11.20, 13.50, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20
Vzpon planeta opic - znanstveno
fantastična akcija
12.30, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40
LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja
petek, sobota
SHEŒ
PETEK IN NEDELJA
19.00 Na morje - drama
21.00 Dekle z zmajskim tatujem
- akcijska drama

LAPIDARIJ POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE
SOBOTA
22.00 Umetnost negativnega mišljenja - črna komedija
PONEDELJEK
21.00 Kralj Kalifornije - komedija
PETEK
19.00 Svet oceanov - dokumentarni 20.00 Nekaj sposojenega - romantična komedija
20.45 Pirati s Karibov - Z neznanimi tokovi - avanturistična komedija SOBOTA
19.00 Nekaj sposojenega - romantična komedija
20.00 Svet oceanov - dokumentarni 21.15 Pirati s Karibov - Z neznanimi tokovi - avanturistična komedija NEDELJA
16.00 Svet oceanov - dokumentarni
koncert harmonikarke Tjaše Čerič
20.30 Atrij vile Bianca Velenje
Irena Tratnik
koncert kancon in šansonov 20.30 Športna dvorana Podčetrtek
Mi mamo se fajn
TV Golica - pet narodnozabavnih ansamblov in humorist
SOBOTA, G. 8.
8.GG - 12.GG Gotovlje
Kmečka tržnica s sejmom pod lipami
9.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica
1G.GG POS Trje
Ekofest
voden ogled ekološke učne poti in kmetije Podpečan
10.00 (do 19.30) Bio park Nivo_
Ekofest
predavanje, delavnice ... (tudi v nedeljo)
10.30 Travnik pri domu kulture Velenje Sobotne lutkarije
začarano poletje v izvedbi čarovnika Joleta Coleta
17.GG Ribnik Vrbje
Ekofest
sejem Kamrica in Ponirkova otroška delavnica Živalce plešejo (tudi v nedeljo)
19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Večer slovenskega filma
pogovor z igralko Štefko Drolc
19.30 Svetina_
Praznovanje zavetnice cerkve Marije Snežne
mašo vodi dr. Gabriel Recek ob somaševanju duhovnikov, ki so v 40 letih službovali na Svetinia
20.00 Ljubno
Flosarski bal
flosarski večer z ansamblom Pegas 21.00 Športna dvorana Podčetrtek Struna fest 11
nastopajo Big foot mama, fakYUive band, Chaosstar in Snowblind
21.00 MC Patriot Slov. Konjice Dalmatinka
nastop Luke Šutnerja na dalmatinskem večeru
NEDELJA, 7. 8.
10.30 Svetina
Romarska slovesnost
praznovanje zavetnice cerkve Marije Snežne
14.00 Ljubno
Flosarski bal
povorka Nekoč in danes s Foršta v Vrbje
16.30 Ljubno
PETEK, S. 8.
1S.00 Ribnik Vrbje
Ekofest
Flosarski bal
flosarski krst; 17.00 koncert skupine Pušeljc; 18.00 večer z ansamblom Slovenski zvoki
9.00 Pred Eko muzejem Žalec
jezdenje ponijev
Ekofest
Eko tržnica
20.00 Ljubno
Flosarski bal
10.30 Eko muzej Žalec
srečanje z ljudskimi godci in društvom Komen
20.00 Dom Svobode Griže
Literatura ni na dopustu
46. kavarniški večer društva Aletheia
20.00 Zdraviliški dom Dobrna
Glasbeno poletje 2011
Zamolčane zdravilne moči začimb
predavanje Sanje Lončar
11.GG Rogla
Lepa nedelja
maša v cerkvi, zabava z ansamblom Petra Finka
Klopotčeva nedelja
igra ansambel Akordi
16.00 Vila Čira Čara Velenje_
Pikasto poletje
gusarska zabava ob prihodu Pike Nogavičke
17.00 - 19.00 Ribnik Vrbje_
Ekofest
masaža rok s hmeljevim maslom - Thermana Laško
PONEDELJEK, 8. 8.
18.00 Športna dvorana Podčetrtek
Otroška zabava
nastopa medved Čalapinko
RAZSTAVE
PETEK, S. 8.
PETEK, S. 8.
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
SOBOTA, G. 8.
20.00 Vodni stolp
Lara Jankovič in Quartet
koncert
PONEDELJEK, 8. 8.
18.00 Mestna plaža
Otroške urice
risanje, barvanje, igranje, pravljice
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec); posodobljena razstava del poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla in restavriranih fresk v Vrtni sobi.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
1S.GG Virštanj Banovina
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12; Barvni odsevi poslikanega stekla - Zvonka Požun.
Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Stari grad Celje, Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Street fokus, do 7. 8.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Kontinuiteta, razstava 13. umetnikov, do 11. 9.
Galerija Plevnik - Kronkowska Celje: There is still love somewhere - likovna dela Elise Vladilo (Trst), do 1. 9.
Dom sv. Jožef Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Galerija Mercator center Celje: razstava Mravljica - Tihožitje 2011 - slike udeležencev IX. uličnega slikanja tihožitja do 23. 8.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij Špica fotografije; razstavljajo člani Fotokluba Zagreb, do
10. 9.
Galerija Elektra Celje: Makro fotografija; razstava fotografij članov Fotografske sekcije Elektro Celje, do 20. 9.
Savinov likovni salon Žalec: Nova fotografija - perspektive; razstavlja 5 avtorjev.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij za otroke Jožice Bratec in Desiree Kolarec ter izdelkov predšolskih otrok, do 15. 8.
Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava Minke Levstik Barve Afrike, do 14. 8.
Kulturni center Rogaška Slatina: slikarska razstava Silvije Verovnik Domovina v mojem srcu, do 30. 8.
Grad Podsreda: Ars vitraria, steklene mojstrovine Miriam Kosec in Francija Černelča, do 30. 9.
Muzej Laško: Pivovar Simon Kukec; do 3. 9.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk,
do 30. 9.
Galerija Velenje: razstava Veter, slike in kipi avtorja Draga Moma, do 13. 8.
SVETOVALNA RUBRIKA
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasveti
Svoje vprašanje pošljite na tednik@jit-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
vzdevek goethe-
jeve matere
zborni pevec ali plesalec
tropski pas
igo gruden
obdobje, era
izraelski dirigent volkov
verižni sklep v logiki
gora v severnem vietnamu
šp. moto-
Clan
AK™* MOŠTVA __yamahe
romunski polmer, džip radii
23
19
mesto v alžiriji
mesto na
nizozemskem
enakopravnost
značaj človeka
največja žleza človeškega telesa
nikeu
koruzni storž veliko
rešeto, rehta
televizijski zaslon
rekaindepartma v vzhodni francki
hrvaški pisatelj kovačič
bosanski pesnik sarajlič
ibsenova drama
10
16
vzdevek radka poliča
pod v sobi
20
ribje jajčece
orozie s tetivo
ivan levar
ribiška mreža
naprava za preiskovanje ran in telesnih votlin
učenec z odličnim uspehom lat. izraz za zrak
kosovska pevka (zana)
spojina iz anilina
17
osmi del kroga
hiter lovski pes
časopisni stolpec
francoski igralec delon
18
otožna pesem
pripadniki dorcev
21
ljubezensko pes-nižtvo glas pri smrčanju
barvilo kana
nemški zoolog (karl e.)
radikal iz propana
it. pisateljica morante
daljša pripoved v prozi
osnovna enota
preval v ugurui
telovadno orodje
13
pero za okroglo pisavo
del skladbe
nadležne žuželke športna vetrovka s kapuco
stvar, predmet
22
15
janne ahonen
nekd. ken. atlet (henry)
sladkovodna riba norv. pisatelj duun
roko-metaš pajovič
mesto na sv. obali japonskega otoka kjušuja
soprog heidi klum
11
12
grško svetišče, tempelj
anja rupel
pohištv. velikan
ada škerl nekdanji romunski tenisač nastase
ruska igralka savina
albanski pesnik in pisatelj (murat)
vesousko plovilo
prevleka za nohte
24
ejtištih
14
ovratna ruta
Nagradni razpis
1.	nagrada: 2 vstopnici za koncert Tonija Cetiskega 19. 8. 2011
2.	nagrada: 1 vstopnica za koncert Tonija Cetinskega 19. 8. 2011
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 11. avgusta 2011.
Rešitev nagradne križanke iz št. 59
Vodoravno: PTA, RAL, ENA, SKI, CETAN, SARS, ARO, TLAK, DILEMA, ABDOMEN, TANATOS, DE, KILIMANDŽA-RO, IRS, REJA, YUKON, OTOR, VALJ, SRT, NOSILA, IREC, INK, CELINE, SHARON, ROD, USTA, ALEKSA, ANAA, ILA, EKA, ZT, PLANINEC, SK, VALOIS, CERKNICA, ADE, KAPELA, EBEN, DON, EFA, KRITINA, ART, RAK, ADVOKAT
Geslo: Junaka kolesarske dirke po Franciji.
1.	nagrado, darilni bon fitnes Top fit, prejme: Marija ŽLEN-DER, Dobrina 22, Loka pri Žusmu
2.	nagrado, vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Ivo MEDVED, Topole 4, Rogaška Slatina
3.-5. nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Vlado GROM, Primož 36, Šentjur, Irena LUKAN, Cesta v Debro 32, Laško, Aljaž LEKIČ, Vodice 10, Kalobje
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
1	2		3		4		5		6		7
8	9		10		11		12		13		14
15	16		17		18		19		20		21
		22		23		24		25			
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Iskali boste nekoga iz preteklosti, a našli svojo bodočo ljubezen. Nikar se ne obirajte, ampak zagrabite priložnost z obema rokama, da se vam po pomoti slučajno ne izmuzne. Brez skrbi - uspelo vam bo tudi tisto, česar ne boste pričakovali.
On: Previdno boste izbirali besede, saj se boste znašli v precej kočljivi situaciji na poslovnem področju, vendar vam bo na koncu vse sijajno uspelo. Proti koncu tedna se vam obeta telefonski klic, kiga nikar ne zamudite.
Ona: Še vedno boste imeli priložnost, da se vpletete v boj za naklonjenost nekoga, ki si ga že dolgo želite. Verjemite: splača se potruditi, saj je dobitek veliko boljši, kot si mislite.
On: Proti koncu tedna se boste prepustili prijetnim čustvom v družbi ljubljene osebe in kar nekako pozabili na vse tegobe iz preteklega obdobja. Uživajte trenutno srečo, saj ste si jo tudi pošteno prislužili.
TEHTNICA fl
Ona: Presenečenje, ki ga pripravljate v zadnjih dneh, bo povsem doseglo svoj namen, iz vsega pa boste potegnili tudi precejšen dobiček. In naj vas manjše ovire nikar ne ustavijo!
On: Naredili ste vse, kar je bilo v vaši moči, zato je še najbolje, da se vsaj malo odpočijete in si naberete novih moči. Rezultati bodo sicer malo zamujali, vendar bodo za vas resnično zelo pozitivno presenečenje.
UiMilJIMJfrM
Ona: Postajate vse bolj nervozni in naveličani vsakdanjega utečenega življenja, zato je skrajni čas, da postorite nekaj za svojo prihodnost. Privoščite si spremembo v življenjskem ritmu in videli boste, da bo takoj veliko bolje.
On: Nenadne spremembe v va-šemposlovnem življenju bodo pred-vsemposledica vašega prevelikega razsipanja z denarjem. Poskusite se malo brzdati in kaj kmalu vam bo postalo jasno, kako neumno ste ravnali v preteklosti.
DVOJČICA " STRELEC *
Ona: Čeprav se obnašate, kot da vam je figo mar, tudi vi potrebujete nežnost in dokazovanje ljubezni tako kot ves ostali svet. Sprejmite ponujeno vabilo na zabavo, saj ne morete s tem prav ničesar izgubiti, veliko več pa lahko pridobite!
On: Ujeli ste se v past in to ne prvič. Mar se niste doslej še ničesar naučili? Je že res, da velja pravilo: osel gre le enkrat na led, vendar je povsem očitno, da ta rek za vas enostavno ne velja!
Ona: Na poslovnem srečanju boste spoznali neznanca, ki vam bo vprihodnjih dneh več kot polepšal življenje. Toda pazite, da to ne bo prišlo na ušesa tistih, ki vam že tako ali tako samo nagajajo.
On: Končno se vam bo zdelo, da veste, kaj v resnici pričakujete od ljubezni v svojem trenutnem življenju. Razčistili boste nesporazume iz preteklih časov in s tem pridobili marsikatero simpatijo iz kroga prijateljev.
POMOČ: ANILID-spojina iz anilina, ARIK-polinezijski poglavar, KlVU-jezero na meji med DR Kongo in Ruando, PROPIL-radikal iz propana, RETA-rehta
Ona: Bolečine, ki vas spremljajo, so prehodnega značaja in življenje bo že kmalu lepše. Več morate misliti nase! Le tako se boste uspeli otresti fiksne ideje, da se je treba venomer na nek način žrtvovati.
On: Ne zanemarjajte svojih darov, ampak izkoristite priložnosti, ki se vam ponujajo tako na poslovnem kot tudi ljubezenskem področju. Proti koncu tedna boste spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti naredila marsikatero uslugo.
DEVICA ^
Ona: Doživeli boste presenečenje, vendar se boste tudi v novi situaciji prav dobro znašli. Nekdo vas opazuje... Izkoristitenepriča-kovano priložnost, ki se vam ponuja. Sreče ni dobro metati skozi okno, ker se ne vrne več!
On: Ne glejte preveč v denarnico, saj vas ta pogled že nekaj česa spravlja v slabo voljo. Saj tako slabo pa spet ni. Problem je le v tem, da se pri vas gibljejo stvari od slabih k še slabšim. Lepših časov pa ni in ni...
Ona: Razdvojeni boste, vse dokler se ne bo dokončno pokazalo, kakšno bo vaše življenje v prihodnosti, zato ne prehitevajte dogodkov. Samo lepo počasi in na koncu se boste celo smejali. Seveda pa ima tudi ta medalja dve plati .
On: Ponovno boste z malo truda uspeli realizirati velike načrte, še posebej na ljubezenskem področju, kjer vam že tako ali tako gre vse kot po maslu. To bo vsekakor vaš teden - izkoristite ga do popolnosti.
KOZOROG jSi
Ona: Vse bolj se boste začeli zavedati, da je treba nekaj spremeniti in si vzeti nekaj več časa tudi zase in za svoje bližnje. Ta teden boste na tem področju naredili pravi korak.
On: Vaša predvidevanja na poslovnem področju se bodo izkazala za povsem pravilna, kar vam bo omogočilo precejšnje napredovanje v službi in to v najkrajšem možnem času. Očitno ste na pravi poti.
Ona: Nihče vam ne bo pomagal, kar pa bo le posledica vaših prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to ugodno ali pa ravno nasprotno. In še v ljubezni se bodo pojavile določene težave.
On: Vaši interesi se bodo križali z interesi prijateljice, za katero se vam že kar nekaj časa ogreva srce. Poskusite skleniti kompromis na poslovnem področju, saj se vam bodo tako dodobra povečale tudi ljubezenske možnosti.
Ona: Če boste dovolj pozorni, boste opazili neznanca, ki že kar nekaj časa odkrito pogleduje za vami. Naredili boste odločno potezo in mu predlagali nekaj, kar ga bo najprej sicer šokiralo, kasneje pa bo vendarle sprejel izziv.
On: Pometite najprej pred svojim pragom, šele nato začnite kritizirati prijatelje. Če boste nadaljevali s takšnim načinom življenja, se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste nenadoma ostali sami. In nikomur ne bo mar...
KULAM^KU. C t h. (L K
RUMENA STRAN

Veronikine dobrote
Tradicionalni Veronikini večeri so bili letos prvič tematsko zasnovani, začinili pa so jih še s skromno, a izvirno kulinarično ponudbo, prilagojeno temi večera. Na ameriškem večeru so tako postregli ameriško borovničevo pito, neizogibne krofe, palačinke z javo-rovim sirupom, »long drink« in kokice. Na argentinskem večeru se je občinstvo gostilo z empanadami, argentinskimi piškoti s karamelnim nadevom, s čajem mate in z argentinskim vinom. Francoski večer (na sliki) pa je postregel z nabodalci s francoskimi siri, princeskami in z jabolčno pito s karamelo ter s francoskim vinom. Ponudbo slovenskega večera so skrivali do zadnjega. Vsekakor je bil prav kulinarični del Veronikinih večerov dobrodošla novost, čeprav prodaja ni ravno cvetela.
BS
Foto: GrupA
Misica Ema v Žalcu
Ljubljančanka Ema Jagodic je v preteklih dneh spoznala ekipo, ki bo eno leto skrbela za njen brezhiben videz. Že tretjič so organizatorji to nalogo zaupali bratu in sestri Gašperju Sedmineku in Urški Sedminek Tam-še. Gašper ji bo z novim sistemom podaljševanja lase predvsem zgostil in ne podaljšal. Ker pa časa ni več veliko, se bo Urška zelo zavzela za njen obraz in telo ter ji dva dni pred odhodom na svetovni izbor v Brazilijo tudi trajno podaljšala trepalnice, da bodo njene oči na odru še bolj zasijale in v upanju vsakega Slovenca tudi zmagale.
AŠ
Doma je najlepše
Peter Misja in Zdravko Počivavšek to dokazujeta tudi v praksi. Moža, ki sta občino Podčetrtek postavila na svetovni zemljevid turizma in dokazala, kaj nekdaj pregovorno ubogi Kozjanci zmorejo. Prvi je namreč tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, ki si je precej prizadeval, da je Olimje pred dvema letoma postalo najlepša evropska vas, drugi pa direktor prav tako po urejenosti in ponudbi zmagovitih Term Olimia. Na konjskih dirkah v Imenem, kamor se je brez dvoma napotilo tudi kar nekaj gostov term, za katere je to bila odlična popestritev dopusta, sta se zapletla v sproščen pogovor. Ker dobro vesta, da drug brez drugega ne moreta oziroma da je za vsesplošno korist pomembno predvsem dobro sodelovanje. Podčetrtka brez term si sploh ne znamo predstavljati, v terme pa, če jih ne bi pričakal lepo urejen kraj in gostoljubni domačini, se gostje ne bi s takšnim veseljem vračali.
PM, foto: GrupA
33 Neprecenljiva Petra Majdič
»Za nas je neprecenljiva, tako kot je bila doslej,« trdi po končani karieri Petre Majdič izvršni direktor Uniorjevega programa Turizem Damjan Pintar. Petra Majdič je na Rogli - kjer so smučarski tekaški center, ki ga gradijo, poimenovali po njej - redna gostja in pred kratkim se je tam po poslovnem sestanku ustavila še pri otrocih iz vojne v Libiji, ki so si nabirali novih moči na Rogli v okviru dobrodelnega projekta (na fotografiji). Da Majdičeva z Roglo odlično sodeluje, priča med drugim to, da je tja to poletje pripeljala drugo za drugo poljsko in češko tekaško reprezentanco.
BJ
»Župani« vseh sort
Ko pogledamo pričujočo fotografijo, vsem štirim »nastopajočim« brez težav poiščemo skupno točko: županovanje. Vinko Jeraj, župan Občine Rečica ob Savinji, je imel tudi na Solčavskih dnevih v vlogi trškega policaja, ki je predstavljal lepote Rečice, precej dela. Drago Poličnik sicer »županuje« samo en dan na leto, vendar je njegov prispevek v vlogi pustnega župana mozirskega neprecenljiv. Alojz Lipnik, župan Občine Solčava, je na domačem terenu v nedeljo prav tako aktivno sodeloval pri ustvarjanju Poletne zGODBE, poleg tega pa je imel še rojstni dan. Poslanec Jakob Presečnik pa tudi dobro ve, kakšna je županska, saj je bil pred časom župan Občine Mozirje.
US