Stev. 249 Ntiiia iltfm v ubAd (Uft orati m a Mi) V Trstu« v torek 35. oktobra 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI Izhaja — izvzema ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sr. Frančiška AsKkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — • zdi jate! j |n odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol . leta L 32.— in cel* leto L 60.—» — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trsta in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokostt ene kolone 172 mm). — Oglasi tr^ov^ev in obrtnikov i/rm pa 40 stofc osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L l.—, ojUsi de.ia.nl'i »vaJav* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bessJa. najmanj pa L 2. — Oglas; naročnirs in reklamacije seDoSilhfn izkltnčao uoravi Edinosti. v Trstu, ulici sv Frančiška Asiškega štev. 20» 1. nadstropje. — Tetsion aredaištva in uprave 11-57. Shod volnlh oškodovancev v Prvaiini V nedeljo popoldne se je vršil v Prvačini javen shod, katerega je sklicala zveza goriških županov. Shod je bil jako dobro o-biskan. V ogromni sokolski telovadnici se je zbralo nad 500 zborovalcev, le — županov ni bilo, razen župana občine Prvacine, dasiravno je ta shod, kakor rečeno, sklicala zveza županov in je bilo kakih 20 županov pismeno povabljenih na ta shod, ki je razpravljal o vprašanju državne odškodnine vojnim oškodovancem. Shod je v imenu agitacijskega odbora za odškodninske zadeve ob 3 in pol uri popoldne otvoril dr. Jos. Bitežnik, ki je v svojem govoru poudarjal, da je vprašanje vojne oškodnine eno najvažnejših gospodarskih vprašanj v večjem delu goriške dežele. liorba za vojno odškodnino se je vodila do sedaj od posameznikov m neorganizirano. Pred kratkim pa se je v Gorici vršilo posvetovanje raznin slovenskih, iur-lanskih in italijanskih organizacij, ki je imelo za posledico, da se je sklenilo postopati od sedaj naprej v tej zadevi skupno in organizirano. V ta namen se je sestavil na tem posvetovanju skupni agitacijski odbor, ki je vzel v svoje roke vso borbo za iztirjanje vojne odškodnine v polnem obsegu in v najkrajšem Času. Agitacijski odbor je že dosegel prvi lep uspeh, ki obstoji v tem, da je vlada podaljšala rok za vlaganje prošenj za vojno odškodnino do konca decembra t. 1., kar je zelo važno, ker je še 30 odstotkov vojnih oškodovancev, ki radi pomanjkanja potrebniji dokumentov še niso mogli vložiti prošenj za odškodnino. Treba je rešiti še dve velevažni vprašanji, ki ju je govornik podrobno objasnil in ki sla zapopadeni v sprejetih resolucijah, Žalibog moramo radi pomanjkanja prostora opustiti gevornikovo argumentacijo ter se tudi sledečih govorov le površno dotakniti. Na koncu je govornik predstavil zbo-rovalcem navzočega državnega poslanca dr. Josipa Wilfana, katerega so zboroval-ci navdušeno pozdravili. Posl. dr. Jos. Witfan je v lepem govoru pojasnjeval zborovalcem, kake dolžnosti ima vlada do svojih državljanov. Uvodoma je omenil, da želi slišati želje in pritožbe iz ust zborovalcev samih, ki najbolje vedo, kaj jih teži in imajo pravico zahtevati, da vlada in njeni funkcijonarji, ministri in drugi podrejeni uradniki uvažujejo želje in pritožbe naroda. Ako mi zahtevamo — je dejal govornik — naj se z našimi občinami uraduje v slovenskem jeziku, nam odgovarjajo, da kadar hočemo doseči kake »favo-i tudi vojne ne bilo. Govornik se na to bavi podrobno vprašanjem odškodnine in se pridružuje mnenju dr, Bitežnika, da mora država nositi odgovornost za to, ako so se pri nekaterih cbnovljenjih prekoračile meje, ker je Genio militare pri tem samovoljno postopal, ne da bi vprašal za mnenje oškodovance. Obnavljalo se je v začetku ne toliko v interesu oškodovancev, marveč radi tega, da se množinam brezposelnih da zaslužka. Zato se sedaj to breme ne sme valiti na rame oškodovancev, ki bi na ta način — ako se država za previške vknjiži na dotična posestva — prišli ob svojo last- vancem plačevati prosežkov obnovitvenih stroškov nad ugotovljeno škodo, ako ni dole 100.000 lir odškodnine, medtem ko zna-1 kazano, da so državni činitelji, ki jim je ša vsa odškodnina nad 1 miljon lir. Govor-rbUa poverjena vzpoatava, prekoračili meje nik je priporočal, naj bi se povsod ustano- predvidene odškodnine na izrecno zahtevo vile take zadruge in naj bi se vsi oškodo- oškodovanca, in * • t • ___•_ V---1- Js a. Anlr _ I • vanci vpisovali vanje, ker bodo oškodovanci preko zadrug dobili do 80% vojne oškodnine brez vknjižbe. Dr. Bltežnik je na to prečital in objasnil nižje objavljeni resoluciji, od katerih se prva pošlje vladi v Rim, druga pa generalnemu civilnemu komisarjatu v Trst in dež. civ. kom. v Gorico. Resoluciji sta bili enoglasno sprejeti. Poročevalec dr. Bitežnik je priporočal oškodovancem, naj bodo pri zidanju previdni in naj ne porabijo več kakor 50—60% od cenitvene vrednosti, ker se lahko zgodi, da se pri ponovni cenitvi zmanjša višina priznane škode, vsled česar bi bili oni oškodovanci, ki ne bi mogli poplačati razlike, v nevarnosti, da jim pridejo posestva na boben. Prvaški župan Zorn je v imenu županske zveze pozdravil posl. dr. Wilfana. Na to so govorili še nekateri drugi zboroval ci, ki so se dotikali raznih gospodarskih vprašanj. Oglasil se je še enkrat tudi posl. dr. Wilfan, ki je oškodovancem pripo-ločal, naj sklepajo zavarovalne pogodbe le za kratko dobo, ker se v kratkem osnuje vzajemna zavarovalnica za naše k Italiji novopriklopljene dežele. Bolje bo da se potem vsi naši posestniki zavarujejo pri f.ej vzajemni zavarovalnici, nego da bi redili razne kapitalistične zavarovalne družbe. Govornik je pojasnil še svoje stališče glede vojaške službe za Slovence v Italiji. Ker se je poročilo tega važnega shoda že J tak preveč raztegnilo, priobčimo ta del njegovega govora v prihodnji številki. nino. Na koncu svojega govora je pozival dr. Wilfan zborovalce na resno gospodarsko delo in na organizacijo, ker za plese in zabave bo potem, ko se zopet vzpostavi razrušeno gospodarstvo, časa dovolj. Na to je izrazil svoje veselje nad obilno udeležbo, ki priča o resni volji zborovalcev, da se brigajo za svoje zadeve, kar nam obeta boljšo bodočnost. Po končanem govoru so zborovalci zopet burno pozdravili svojega poslanca. Dr. Vladimir Orel se je kakor domačin v imenu zborovalcev zahvalil za sodelovanje na shodu dr. Bitežnik u in dr. Wflfanu, poslednjemu tudi za njegovo delovanje v državnem zboru v'interesu svojih volilcev. Priporočal mu je tudi, naj se tudi nadalje lako zavzema za svoje volilce, posebno pa jca vojne oškodovance, ki so še najbolj potrebni podpore. V primer navaja prvaško cadrugo oikodovacev, ki je do sedaj dobila Sprejeti resoluciji se glasite: I. Upoštevaje, da se ugotavlja v Goriški deželi vojna škoda zelo počasi, kar precej ovira hitro vzpostavljanje v primeri z drugimi pokrajinami, za katera so se preskrbela višja denarna sredstva za njihovo hitro obnavljanje, upoštevaje nadalje, da je dosegla skupna vsota predujmov, ki so jih izplačali v to pooblaščeni denarni zavodi, jedva osmi del predujmov, izplačanih v drugih pokrajinah, ki so itak že vzpostavile svoje premoženje, in da še vkljub temu groze, znižati mesečne nakaze za našo pokrajino, kjer se je vzpostavitveno delo Še le začelo, upoštevaje, da s takim postopanjem vlada ne le zabranjuje, da bi prišla naša dežela do prejšnje vrednosti, marveč ustvarja celo nevzdržne razmere v krajevnih vzpostavit-venih obrtih, ker dovoljuje, da monopolizi-rajo vzpostavitvena dela oni zasebni činitelji, ki so svoja dela drugod že dovršili, ter preplavljajo sedaj našo pokrajino, ki je že itak prenapolnjena s tehničnimi in delovnimi močmi, uvaževaje nadalje, da je vlada po eni strani privolila v to, da se oškodovanci obremene s pretiranimi obrestmi od dovoljenih jim predujmov, in da po drugi strani dela na to, da bi se količnik istinite škode znižal po meri, ki ne odgovarja premelji-vim cenam gradiva ali delavskih mezd, in da s tem povzroča neopravičljivo znižanje predujmov od strani kreditnih zavodov, ki v zavarovanje svojega izpostavljenega denarja tržejo na sodnih cenitvah brez strokovnega razumevanja in brez enotnega vidika, oziraje se nadalje na kr. odlok z dne 24. avg. 1921., s katerim ie vlada zadala krivico onim oškodovancem, ki bodo morali danes vračevati presežek obnovitvenih stroškov nad ugotovljeno škodo, četudi se s tem presežkom ni povečala obnovljena nepremičnina niti se izboljšala njena vrednost, marveč se je dosegel z njim le nekak pogojen povišek njene trgovske cene, vkljub temu, da so se oškodovanci pošteno držali predpisov glede odškodnin, izdanih od državnih činitelje v, katerim je bilo poverjeno vzpostavljanje, upoštevaje, da ne veljajo za zasebnike, ki so že začeli vzpostavljati oziroma ki bodo obnavljali svoje nepremičnine v lastni režiji, v smislu novejših predpisov, ugodnosti, ki so zagotovljene za vzpostavljanje v skupinah, ugotavlja je, da so ostali do sedaj mnogoštevilni koraki napravljeni pri pristojnih državnih oblastih brezuspešni in da je izredno težke gospodarske krize naše dežele krivo v prvi vrsti le kaznivo zavlačevanje izplačevanja vojne odškodnine, protestiramo proti vsakemu izpreminjanju enotnega besedila zakona v vojnih odškodninah in proti najnovejšim predpisom glede predujmov, ki so v stanu povzročiti globoko vznemirjenje med vsem prebivalstvom, ker so v največjem nasprotstvu s temeljitimi načeli pravičnosti, - poživljamo vlado, da zagotovi nakazovanje potrebnih sredstev za vzpostavljanje dežele Gorisko-Gradiščanske, in sicer v obilnejši izmeri kot v preteklosti, in da odredi, da se odvzame kreditnim zavodom izplačevanje predujmov in da se poveri ta posel finančnim oblastim v svrho, da ne bo treba plačevati oškodovancem 3%nih obresti, kakor do sedaj kreditnim zavodom, da odpravi vse zakonodajne in birokratične ovire, ki zavlačujejo izplačevanje vojne odškodnine ter da odloči takoj, da ne bo treba oškodo- izjavljamo, da smo trdno odločni poglobiti in vzdržati agitacijo, dokler vlada ne prizna in izpolni upravičenih zahtev oškodovancev naše dežele. * n. Uvaževaje, da je kriva velike počasnosti pri ugotavljanju vojne škode v naši deželi razen nejasnih navodil od strani vlade tudi okostenela birokratična uredba uradov, ki niti niso zadostni za izvrševanje te obsežne naloge in ki se ne vodijo vedno po strokovnih načelih, upoštevaje dalje, da bi zadruge vojnih oškodovancev, ki so se ustanovile v svrho pospešenega vzpostavljanja, ker delujejo za večje skupine, ne mogle doseči svojih namenov, ako se jim ne zagotovi hitro in redno financiranje in prednost pri sklepanju dogovorov (konkordatov), ki bi se ne smeli zavleči nikdar — kakor se dogaja sedaj — črez izplačilo tretjega obroka predujmov, da se tako onemogoči razlika med izdatki in ugotovljenim zneskom odškodnine, oziraje se nadalje, da je naloga deželnega urada za zadruge vojnih oškodovancev le organizacija omenjenih zadrug, da pa mora pustiti posameznim oškodovancem povsem prosto, komu naj zaupajo vzpos tavo svojih nepremičnin in kje naj se zavarujejo proti požaru, ugotovljaje konečno, da deželni zemlji-Ško-kreditni zavod vsled svoje strogo birokratične uredbe ne vrši s potrebno hitrostjo poslov, ki so mu poverjeni, in ki zahteva od oškodovancev bremen, ki se smatrajo za neopravičene, protestiramo proti počasnosti, s katero se pregledujejo in rešujejo prošnje za vojno odškodnino, ki povzročuje pomanjkanje in revščino med oškdovanci in ki onemogoča hitro gospodarsko obnovo naše dežele, in Ogrska Karel pred vrati Budimpešte. — Borbe med pristaši kralja Karla in pristaši Hortyjeve vlade. — Odločen korak velikega in malega sporazuma DUNAJ, 24. Kralj Karel je našel v So-pronju vse pripravljeno za pohod proti Budimpešti. Iz Šopronja je odpotoval z vlakom. Spremljal ga je oddelek generala O-stenberga, ki je takoj prisegel kralju zvestobo. Kraljev vlak se je moral pri Raabu ustaviti, ker je bila železnica po naredbi iz Budimpešte pokvarjena. Tračnice so pa bile kmalu popravljene in vlak je nadaljeval proti Komornu. Pred snočnjim je kralj prenočeval v bližini tega mesta. Posadke iz Raaba in Komorna so se pridružile Karlu, tako da znaša število njegovih čet že nad 4000. Karlove čete, h katerim prehajajo baje tudi Horthyjevi vojaki, so dospele poživljamo " ,, pristojne oblasti, da poskrbe, da se prideliW° Buda-Oers kjer je prišlo do bitke med uradom, ki jim je poverjeno ugotavljanje karhsti m vladnimi četami. in izplačevanje odškodnine, zadostno število uradnikov, strokovno usposobljenih in potrebnih za redno in hitro reševanje prošenj, ter da pazijo, da uradi ne prekoračijo svojega delokroga ter tudi da ne otežkoča-jo reševanja prošenj z notranjimi uradnimi predpisi, ki so večkrat samovoljni in neopravičeni. _ Jugoslavija Vtis Karlovega poskusa v Bdgradu BELGRAD, 23. Včeraj dopoldne so semkaj prispele prve vesti o zopetni Karlovi avanturi. V parlamentarnih krogih živahno razpravljajo o vseh korakih, ki naj jih pod-vzame Jugoslavija proti ogrskim karlistom. Vest je napravila globok vtis. V dlploma-tičnih krogih je povzročila prvi hip presenečenje, toda zunanje ministrstvo je bilo pripravljeno na vse eventualnosti glede Ogrske. Že govor Bethlena je svaril jugosl. vlado na opreznost. Zunanje ministrstvo je v stalnih stikih z Malo entento. Oster protest belgrajske vlade BELGRAD, 23. O namerah Habsburža-nov glede povratka na Ogrsko je bila jugsl. vlada že pravočasno obveščena in je poslala že pred enim tednom ostro protestno noto v Budimpešto in na Dunaj. Pašić pozvan v Belgrad BELGRAD, 23. Vsled vesti o Karlovem pohodu na Ogrsko je vlada takoj odposlala brzojavko Padiču, da se čim prej vrne v domovino z ozirom na novo nastalo situacijo. Odredbe jugoslovenske vlade BELGRAD, 23. Dobivši vest, da se je bivši kralj Karel vrnil na Ogrsko, se je danes ob 16. uri nujno sestal ministrski svet ter sklenil, da se podvzamejo nujne odredbe radi zaščite narodnih in državnih interesov. Sporazum med čehoslovasko in jugosloven-• sko vlado PRAGA, 23. Čehoslovaška in jugoslo-venska vlada sta se sporazumeli glede skupnega nastopa proti povratku kralja Karla. Pred splošno ofenzivo v Albaniji. — Priprave Albancev za vpad. — Razbojniške čete podpira tiranska vlada BELGRAD, 23. »Jutarnji List« poroča iz Prizrena: Vladi se je posrečilo dobiti v roke dragocene podatke o pripravah Al- vencijo proti povratku Habsburžanov na prestol. Socialno-demokratični list «Pravo Lidu* izjavlja med drugim : «Čehoslovaki so Karla že enkrat napodili in ga bodo tokrat, ako ne bo smatral za umestno odditi protovoljno, prisiliti s kroglami in smodnikom, da odpotuje*. List «Tribuna» piše, da pripravlja povratek Habsburžanov nove vojne proti interesom velikih vlasti, to pa bi bil hud udarec proti vsem mirovnim pogodbam. Demokracija vse Evrope se mora sedaj združiti proti vojnišm blaznostim, ki jih zastopajo Habsburžani. Prvi koraki Beneseve vlade. PRAGA, 24. Politične in diplomatične komisije zasedajo permanentno. Ministrski predsednik je sprejel diplomatične zastopnike Male entente, nato pa zastopnike Anglije, Francije in Italije. Posvetoval se je tudi z ministrom za narodno obrambo ter z načelnikom generalnega štaba. Predsednik republike Masaryk je takoj po svojem povratku s potovanja v Jičin sprejel vodje političnih strank in se je tudi z Benešom dolgo razgo-varjal. Držala se je tudi seja ministrskega sveta. Po uradnem tisku bo Čehoslovaška z največjo ene rži jo delala na to, da se bosta obenem z vprašanjem Habsburžanov likvidirali tudi vprašanje razorožitve Ogrske ter vprašanje Burgenlanda, kakor določa tri-anonska pogodba. Čehoslovaški socialisti proti Karlu. PRAGA, 24. Čehoslovaške socialistične stranke so sporazumno z nemškimi socialisti sklenile energično braniti demokracijo proti Habsburžanom. Češki dn nemški komunisti izjavljajo, da je dolžnost proletariata in čehoslovaške vlade delati na to, da se Karel aretira ter postavi pred sodišče. Po vsej čehoslovaški republiki so držali socialisti in le-gionarji velike shode ter izdali proglas na proletariat, v katerem ga pozivajo na boj proti Habsburžanom. Čehoslovaški tisk zahteva uničenje Budimpešte. PRAGA, 24. Uvodni članki listov zahtevajo čim najbolj energično akcijo. Poluradni «Čas» dvomi o tem, da bo ostal beneški sporazum glede Burgenlanda v veljavi, kajti sporazum se je sklenil na podlagi obljube s strani Ogrske, da se bo držala mirovnih pogodb. Osrednje glasilo narodnih socialistov «Češke Slovo» piše : Mi ne zahtevamo, naj vlada govori, ker vsi vemo, kaj je treba ukreniti. bancev za vpad v jugoslovensko ozemlje, Minister zunanjih poslov mora poslati note ki se pričakuje vsak čas. Jugoslovenskim in ultimate, v tem zgodovinskem trenutku vojakom je naročeno, naj bodo skrbno pri-' so samo energični čini na mestu». Glasilo pravljeni in nai ne dajo nikakega povoda ljudske stranke «Čeh» poziva Malo entente za sovražnosti. Vojska kraljestva SHS ob[in velevlasti naj energično intervenirajo « , . .. . j i . j i i t. I proti Karlu, čigar zločin ne sme ostati ne- albanski meji je doslej vedno korektno po- ^aznovan> stopala. V ozadju prime ;rožništvo skoraj Nacionalnodemokratični «Narodni Listy» vsak dan kakega albanskega agitatorja, spornima jo na zadnji povratek Karla ter pra-katere so poslali Albanci v to svrho čez vi jo, da se mora Karlova pustolovščina tokrat mejo, da bi pripravili na jugoslovenskem veliko energičneje likvidirati kakor takrat, ozemlju vrtajo, ko bi albanske čete vdrle izjavlja dalje, da bo narod energično čez meto akcijo proti ogrskemu imperializmu odobra- BELGRAD, 23. Včerajšnja »Pravda« pri- ^ ~ naša obširno poročilo o zadnjem velikem j Glavno glasilo nemških socialnih demokra-napadu razbojniških čet na selo Tajmište.j tov «Der Sozialdemokrat» piše, da morete Poudarja, da je sedaj gotovo, da je Kaljaš i Mala in VeMka ententa izvršiti dolžnost, ki jo dobival denar iz Tirane. Potrjeno je, da so ; jima nalagata človeštvo in zgodovina. «Pra-iz Tirane organizirani napadi razboljniških vo L"*"* naglaša, da so Habsburžani napo-čet v jugoslovenskem zaledju. Vse je pri- ved.ali ^i110, demokraciji in socializmu v Ev- pravljeno za generalni albanski napad J reakc*onarsko *nezdo v Bu" proti kraljestvu. Potrjeno je tudi, da mora biti pri tem interesirana kaka tuja država, ki računa s tem, da Albanci napadejo Jugoslavijo. Splošen vtis je, da razbojniške čete vrše destruktivno delo. Tiranski vladi je mnogo ležeče na tem, da se položaj jugoslovenske vojske okrha. ČehoslovaSka Čehoslovaška ia Karel Habsburški. Prvi vtisi v Pragi. PRAGA, 23. Vest o prihodu Karla Habsburškega na Ogrsko je izzvala v Čehoslovaški veliko presenečenje. Čehoslovaška vlada je pripravljena nastopiti s skrajno odločnostjo. Beneš in minister za narodno ohrambo Udr-žal, ki sta bila ravno na potovanju v Jičin, kamor sta spremljala predsednika republike Masaryka, sta se takoj vrnila v Prago, kjer se je Beneš udeležil sestanka izvršilnega odbora, katerega tvorijo zastopniki strank koalicije. Odsek za zunajne posle se je sklical k nujni seji. Čehoslovaške socialistične stranke, med njimi tudi nemška, so imele skupno konferenco o položaju Nemcev na Čehoslo-vaškem. Čehoslovaški Neme« so nasprotni pustolovščini Karla, - o kateri pravi «Prager Tagblatt«, da ogroža mir v srednji Evropi. Tisk vseh strank zahteva energično inter- piše list — se mora uničiti, ker ne dopušča nobenega miroljubnega dela !» List «Prager Presse» našteva na kratko še enkrat vse napore ministra Beneša za dosego mirnega sporazuma z Ogri ter posnema neki članek iz «Pester Lloyda», v katerem se priznava miroljubnost Beneševe politike. List zaključuje : «Ta politika dovoljuje čehoslovaški vladi, da p od vzame z ostalimi člani Male entente sporazumno z zavezniškimi državami in Avstrijo kar najbolj energične mere, da se uredi vprašanje Burgenlanda*. Glasilo nemških nacionalcev «Bohemia» izjavlja s svoje strani, da je vse nemško prebivalstvo Čehoslovaške proti povratku Habsburžanov v katerokoli pokrajino bivše monarhije. Vlada odredila mobilizacijo? DUNAJ, 24. Glasom vesti iz Prage je čehoslovaška vlada odredila mobilizacijo 12 letnikov. Bolgarska Bolgarski vojni minister umorjen SOFIJA, 24. Na bolgarskega vojnega ministra, ki se je peljal na avtomobilu v Ču-stendil, so neznani ljudje streljali s puškami Vojni minister je bil zadet in je umrl v avtomobilu. Ubite so bile še tri druge osebe! ki so ministra spremljale. Horthy je poslal v Karlov tabor dva ministra svoje vlade, da bi ga pregovorila, naj odneha od svojega početja, toda Karel jih ni hotel sprejeti. BUDIMPEŠTA, 24. Regent admiral Hor-ihy je izdal na armado sledeči proglas: ^Armada mi je prisegla zvestobo in torej mora poslušati moja povelja. Samo postavno izvoljeni regent ima pravico izročiti oblast N. V. Karlu IV. Toda to bi bila v sedanjem času poguba za našo državo. Pričakujem od vseh članov armade, da se bodo pokorili mojim poveljem brez vsakega prigovora.« To dnevno povelje sta podpisala Hort-j in minister za državno brambo Peliska. LONDON, 24. ^Daily Mail« je prejel 2 Dunaja sledeče poročilo od 23. t. m. (ki pa ga je treba sprejeti z vsemi pridržki): Karel se je bil približal že na kakih 25 km od Budimpešte. Vršila se je bitka med njegovimi in vladnimi četami, po kateri se je moral uinekniti. Kralj se j? povrnil v Stein-amanger, kjer je prenočeval preteklo noč v škofovski palači. Misli se, da bo kr. dvojica vztrajala pri svojem podjetju, dokler ne zmaga ali dokler ne najde smrti. BUDIMPEŠTA, 23. Ogrski dopisni urad javlja: Zastopniki zavezniških držav so bili pri ogrski vladi in so jo opozorili na korak, ki so ga bili napravili 3. aprila 1921 in na sklep poslaniške konference od 4. februarja 1920. Naglašali so, da bi vzpostavitev Karla Habsburškega spravila mir v nevarnost, ter so zahtevali naj vlada ukrene vse potrebne mere, da se bivši kralj spravi z ogrskega ozemlja. Ogrski minister za zunanje zadeve Banffy je odgovoril, da kralj v zmislu zakona iz 1. 1920. ne more izvrševati svojih vladarskih pravic in da bo vsled tega moral takoj zopet zapustiti ogrska tla. Vlada da je ukrenila vse potrebne mere. Pozneje so obiskali ministra zastopniki Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunske ter so ga opozorili na posledice, ki bi znale nastati za Ogrsko, ako bi ne ukrenila naj-odločnejših mer za takojšnjo oddaljitev bivšega kralja. Ako se to ne zgodi, bodo države malega sporazuma prisiljene rabiti silo, da preprečijo Karlov povratek na ogrski prestol. Minister Banffy jim je dal ista zagotovila kalcor malo prej zastopnikom držav velikega sporazuma. BUDIMPEŠTA, 24. Vlada je proglasila v Budimpešti obsedno stanje. General Nagy je bil imenovan za poveljnika mesta ter je dobil od vlade popolno oblast, da izvede vse odredbe vlade glede kralja Karla. BUDIMPEŠTA, 24. Admiral Horthy je obiskal danes predpoldne čete, ki so zadržale oddelke generala Ostenburga. Namen njegovemu obisku je, da prepriča svoje čete, da so odredbe vlade glede kralja Karla absolutno potrebne. KAREL VKORAKAL V BUDIMPEŠTO DUNAJ, 24. Vesti, ki so prispele na Dunaj tekom današnjega dne, pravijo, da so se Horthyjeve čete pridružile bivšemu kralju. Karel je na čelu teh čet vkorakal danes predpoldne. Vest pa še ni uradno potrjena. Avstrija Odmevi Karlovega poskusa v Avstriji. Avstrijsko delavstvo in avstrijska mesta za republiko. Mere oblastev na Dunaja. DUNAJ, 23. Listi podrobno poročajo o prihodu bivšega kralja Karla v Šopronj. «Neue Freie Presse» pravi, da je bilo v Šopronju za sprejem bivšega kralja Karla in bivše kraljice Zite že vse pripravljeno, kar uokazuje, da je bil ta poskus Ze dolgo pripravljen. Kakor poroča Neues Wiener Abendblait», je sprt • jel Karla v Sopronju bivši predsednik zbornice Rakowsky, ki je bil takoj imenovan za predsednika nove vlade. Včerajšni večerni listi prinašjo iz Šopronja, da je general Hegediis pred včerajšnim zjutraj zaukazal, naj se telefonske, brzojavne in železniške zveze z Avstrijo prekinejo. Čete šopronjske posadke so se zbrale in Hegedus jim je naznanil, da se je povrnil kralj Karel na Ogrsko, da zopet prevzame oblast. General je opozoril vojake na prisego, ki so jo položili svojemu kralju. Čete so odgovorile s klici : Živel kralj! Kakor pravi «Neue Freie Presse», je tudi sam Karel nagovoril čete. DUNAJ, 23. Kongres udruženja avstrijskih 1 mest, ki se je sestal včeraj predpoldne, je navdušeno demonstriral za republiko. Kod poroča «Arbeiter Zeitung*, so izdali delavci v Dunajskem Novem mestu proglas, v katerem pozivajo k miru. Proglas pravi, da so delavci pripravljeni odbiti vsak napad na republiko z vsemi sredstvi, tudi z orožjem. «Abend» poroča, da se je straža pri javnih poslopph pomnožila. Pojačila se je tudi du- j papka posadka, hižne preiskav«, nadzorstvom. Pri monarbistih so se izvedle' Monarhisti so po^l strogim Italija Itatija in poskus bivšega kraija Karla RIM, 24. Glede zadržanja Italije spričo novega poskusa bivšega cesarja Karla ni bilo izdana še nobena uradna izjava. Do snoči ni imelo italijansko zunanje ministrstvo nikakega neposrednega potrdila o dogodkih na Ogrskem, dasi se v vladnih krogih nikakor več ne dvomi glede teh dogodkov. Nastop bivšega cesarja je povzročil v vladnih krogih prilično vznemirjenje. Izjavlja se, da bo italijanska vlada tudi v tem slučaju postopala strogo v duhu mirovnih pogodb. ITALIJA PROTI SAMOSTOJNEMU POSREDOVANJU MALEGA SPORAZUMA RIM, 24. Agencija »Volta« javlja: Italija je v stikih z državami malega sporazuma, s katerimi jo veže protifcabsburška pogodba. Vsled tega — meni omenjena agencija — je vlada smatrala za primerno opozoriti jugoslovensko, čehoslovaško in romunsko vlado, da smatra vsako posredovanje kakor tudi vsako samostojno postopanje, ki bi se ne oziralo na sklepe velikih zavezniških držav, za nedopustljivo in za nevarno. Francija Francoski glasovi o Karlovem poskusa PARIZ, 24. »Journal des Debats« pravi, da bo tudi drugi poskus bivšega cesarja Karla propadel, dasi je prišel v ugodnejšem času in je bil bolje pripravljen kot prvi. Karel je napravil ta nov poskus predvsem pod pritiskom ogrskih magnatov, ki pa jim je ohranitev dosedanjih predpravic bolj pri srcu kot vzpostavitev habsburške dinastije. Karel je le sredstvo v njihovih rokah in io bi moralo zadostovati, da bi se zavezniki morali odločno postaviti proti vzpostavitvi kralja Karla. Karlova stranka se naslanja na vse elemente, ki so za uničenje trianonske mirovne pogodbe. Ti elementi so v zvezi tudi z monarhistično propagando v Nemčiji. Dogodki, ki so se odigrali na Tirolskem in Bavarskem, so privesek dogodkov v Šopronju. Danes se ni mogoče već obotavljati, kajti mali sporazum se ne obotavlja. Zavezniki morajo mali sporazum odločno podpirali. »Temps« opozarja na korak, ki so ga napravili zavezniki pri ogrskem ministru za zunanje zadeve in pri admiralu Horty-ju. List pravi dalje, da je poslala francoska vlada svojemu zastopniku na Ogrskem navodila, iz katerih je razvidno, da je Francija proti vzpostavitvi. Dalje piše »Temps«, da so zavezniki storili vse in niso ničesar zanemarili spričo novega poskusa Karla Habsburškega, Mali sporazum se zdi da je pripravljen prepustiti zadevo ogrski vladi, ako se bo izkazalo, da ima dobro voljo in zadosti moči za preprečitev Karlove vzpostavitve. Ako pa bi se dogodki razvijali drugače — zaključuje Hst — je mali sporazum namenjen nastopiti z vso odločnostjo. Dnevne vesti ftapaastvom po deSeH, ki jik uredništvo dnevnika »II Piccalo« zaprosilo za prispevek za slavnostno številko, se sporoča, da gr« za zgolj zasebno časnikarsko podjetje in da na tem nič ne menja uradno priporočilo civilnih komisarjev. Netaktno je, blago rečeno, vabiti zastopnike jugoslovenskega ljudstva na sodelovanje pri list«, ki se je vedno kazal nasprotnega narodnim koristim in čustvom tega ljudstva. Karkoli se stori ob priliki kraljevega obiska, se mora storiti od naše strani samostojno, pod mašim imenom. Politično vodstvo se je že posvetovalo o stvari in razglasi pravočasno potrebna navodila. Nova ofenziva »Lege«. Tukajšnji laški listi so objavili preteklo nedeljo dolgovezno poročilo o šolskem načrta, ki ga misli izvesti društvo vLega Nazionale« v tekočem šolskem letu. Poročilo pravi med drugim, da se bo »Le-gino« delovanje omejalo od sedaj dalje na predšolsko izobrazbo in vzgojo malih otroči-čev potom šolskih vrtcev. Društvo bo lahko omejilo svoj delokrog, ker so država in občina prevzele v svojo skrb vse njene šole, kar jih je imela. Razen otroških vrtcev pa bo društvo ustanavljalo tudi razne tečaje in knjižnice za mladino, ki je že dovršila ljudsko šolo. Krasen načrt ! «Lega Nazionale* je to, bodi povedano tistim, ki bi shičajno še ne bili dovoljno poučeni — društvo, katere ^kulturna- naloga obstoji v tem, da lovi in vabi slovenske in hrvatske otroke v svoje zavode ter jim pod plaščem dobrodelnosti in usmiljenja vceplia zaničevanje in sovraštvo do vsega, kar so še naučili od svojih lastnih stari-šev, predvsem pa sovraštvo in zaničevanje do vsega, kar je slovenskega a.U hrvatskega. Njeno delovanje v tržaški okolici nam to ja*-no dokazuje. Kaj hoče drugega s svojimi Šolami in vrtci po čisto slovenskih občinah bliženje in daljnje okolice Trsia kakor n- pr. v Devinu, Križu, Skednju itd ? Po mestih, kjer se nahajajo «Legini» otroški vrtci, je razvidno, da je «>Lega» začela razpredati svojo raznarodovalno mrežo predvsem po naši tužni Istri, kjer je otvorila 20 novih šolskih vrtcev. Pri srcu ji je tudi tržaška okolica, kjer je otvorila tri nove vrtce. V vseh njenih vrtcih je nad 1100 otrok iz samih čisto ali večinoma slovenskih občin ! Slovenski in hrvatski stariši, koliko je med temi nedolžnimi malčki vaših otrok vaše krvi ? Koliko priimkov na — ič se nahaja v seznamu otrok, ki posečajo te zavode ? Znajte, slovenski in hrvatski stariša, da bo-do vsi ti otroci za vas izgubljeni. Vi jih izročate učiteljem in učiteljicam ravno v tisti dobi, ko je otrok dovzeten za vse, ko dvoraar. Kadi važnosti praduta prosi odbor, da bi » občnega zbora člani udeležili v tim večjem itevikl Stavka koviaarftv. Stavka kovinarjev v Julijski Benečiji »c še vedna nadaljnje. V n«-deljo zjutraj se fe vršit v Trsta shod kovinarjev v delavski zbornici. Med shodom in po shodu so bile vse ulice v bližini delavske zbornice zastražene po vojaštvu, da bi ne prišlo do spopadov. Selitveni vlak. Prosimo tiste odpuščene državne oslužbence oziroma njihove družine, ki se še nameravajo izseliti v Jugoslavijo, da se prijavijo tekom meseca novembra, da zamorimo sestaviti v decembru selitveni vlak, ki bo zadnji. Pojasnila daje Anton Podbrščefe, Via Torre Bianca 39/1. Selitveni urad. iz trliškegaiivlienia Novorojenček padel s postelje in umrL Bilo je v nedeljo zjutraj okoli 7. ure. Na rešilni postaji se je predstavila Ivanka Ve-chietova iz Katinare, ki je držala v naročju v cunje zavitega otroka, starega šele dva meseca, in naznanila službujočemu zdravniku, da ji je padel otrok s postelje. Zdravnik je preiskal otroka in dognal, da je umrl vsled rane na glavi, ki jo je dobil — kakor je izjavila Vechietova — pri padcu s postelje. Truplo se nahaja v mrtvašnici mestne bolnišnice. Truplo bo pregledala preiskovalna komisija. Zmrzali na cesti. 62 letni zidar Albert Martelanc iz Barkovelj se je vračal pred-snočjim proti domu. Med potjo par korakov pred ljudskim kopališčem v Barkov-ljah so mu opešale moči in zidar se je zgrudil na tla, kjer je zaspal. Drugo jutro, to je bilo včeraj, so ga našli ljudje mrtvega. N i lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je dognal, da je zidar zmrznil. Truplo je bilo prenešeno na njegov dom. Aretiran ranilec. Ivan Prach, ki je ranil 5. pr, m. v gostilni g. Micheluzzija v ulici Fabio Severo št. 19 Andreja Stoka, je padel pred včerajšnjim v roke pravici. Pretep med pijanci v krčmi v starem mestu. V neki zakajeni krčmi v ulici del Fiborgo v starem mestu je sedelo predsnočnjim več možakarjev, ki so pili kot gobe in tu pa tam zapeli kako staro tržaško pesem, da se je razlegalo daleč na okoli. Ker je stalo na mizi več dvolitrskih steklenic novega vina, se je pridružilo veseli družbi neka; vedno žejnih pijan- vlivali Taja ogrske krone .... avstftysko nemšbe krene • češkoslovaške krone . . dinarji...... « • Icji ••••*»<»•• Mite dolarji ..»....« francoski franki . • ■ • švicarski franki . . . . angleški funti papirnati. angleški fanti, zlati . . capoleoni . ...... na iriaftcs tefw 3.25 —.85— 1.05 36.75- 27.25 36.5§— 37.50 1«.---19.— 15.30— 1650 25.40— 25.60 185.25-185.75 472.--476.— 100.--100.50 118.--120 — 96.25— 96.75 ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem in onim blagim osebam, ki so počastili na ka-terisibodi način spomin našega ljubljenega FRANA izrekamo tem potom najsrčnejšo hvalo. CEROVLJE, 23. oktobra 1921. Družina OPAŠ1Ć POZOTM Srebrne krone in zkto po najviših cenah plačuje edini grosist Belloii Vita« Via Madonsina 10, h 38 TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-maršala, Fernet-, Brane a, janež, raenta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, 'sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanctto v Sežani it. 143. 1922 STROJNIK, samec, mehanike r, vešč po potrebi tudi električne instalacije, išče službe.' Naslov pri upravništvu.« 1875 Rojansko Konsumno Mtvo sklicuje za nedeljo, 30. t. m., ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih na katerem se bo razpravljalo c vprašanju glede zidanja dvorane. K obilni udeležbi uljudno vabi ;86S ODBOR. umetne, pokvarjeno zobovje kupujem po visokih cenah. Via Mazzini 47, II. Ostanem v Trstu le 4 dni. MALI OGLASI m računajo po 20 stotink beseda. — NaimanjSa pristojbina L 2'—. Debele Črke 48 stotink beseda. — Najmanji* pristojbin« L 4*—. Kdor išče službo*, plača polovično ceno- BOLEZEN na gobcu in na parklje h ozdravi mnogo let preizkušeno zdravilo, ki se dobi v sežanski lekarni. 53 KREPDLNI SIRUP za slaboten in malokrvne otroke sei dobi v sežanski lekarni. 53 V IL. BISTRICI pri cerkvi 5t 134 je na prodaj prodajalna z vsem inventarjem in oddano sobo. (1965) čkov, ki so hrup $e povečali in vlivali vase vrfaane kupe nebeške tekočine Tedaj vstopi v ga lahko naučiš' sovražiti lastne stariše ! Iz,krčmo človek, proti njemapa so vzdigne ne-njih bodo postali narodni janičarji, ki bodo.nadoma član družbe ter mu pozneje hodili požigat hiše in imetje slovenskih in hrvatskih kmetov in delavcev. Ne dajajte torej svojih otročičev v «Legine nezm vrtce. Dolžnost vsakega slovenskega in ^hrvatskega očeta je, da da svojega otroka v slovenski ali hrvatski otroški vrtec. Ce pa ga ni, naj držijo slovanski s ta riši otroke doma m naj jih ne prodajajo za par cunj, za kako igračo, za kako knjigo, v kateri je pisano, kako je , treba sovražiti Slovence in Hrvate ! «Legs.» naj vzgaja in uči v svojih zavodih otroke italijanskih starišev, ako ji jih hočejo izročiti, a slovenski otrek ne sme vanje. Pokažimo, da smo ljudje ! Posnemajmo tirolske Nemce v njihovem odporu proti raznarodovanju ! Vedno imejmo pred očmi, da nas bodo razna-rodili le tedaj, ako se bomo sami hoteli prodati, drugače nikdar ! Pokorni zakonom, a zvesti sebi ! To mora bita geslo jugoslovenskih starišev v Julijski _ - „ , ,___ pokrajini. Nova ofenziva «Lege» in njenih Poslaniška konferenca m Karlov poskus j bo tedaj brezuspešna in njen denar bo PARIZ, 24. Danes se sestane poslaniška potrošen zastonj. Jugoslovenski stariši, vaša čast veleva, da se tako tudi zgodil konferenca ter se bo bavila z novim nastopom bivšega kralja Karla. PARIZ, 24. Poslaniška konferenca je naročila zastopniku zaveznikov v Budimpešti, naj zahteva od ogrske vlade, da razglasi Karlovo razstoličenje s prestola, da ?e polasti njegove esebe in da mu ukaže, naj zapusti Ogrsko. Ako bi ogrska vlada tem zahtevam ne ugodila, odklanjajo zavezniki vsako odgovornost za posledice, ki iz tega lahko nastanejo. Anglija Angleška sodba o dogodkih na Ogrskem LONDON, 24. »Times« pravi, da so velesile in predvsem Anglija storile vse primerne korake, da se Karlovemu poskusu napravi čim prej konec. Med velikimi državami je Italija najbolj poklicana, da se bavi s tem vprašanjem. Vzpostavitev Habs-buržanov bi bila za Italijo velika nevarnost in italijanska vlada je pred kratkim tudi Srebeae poroka it&HjnMke kr. dvojice. Včeraj 24. oktobra sta slavila italijanski kralj in kraljica 251etnico svoje poroke. Povodom te vesele obletnice v kr. hiši so bile na mnogih hišah v Trstu razobešene italijanske zastave. Uradi in šole so imele praznik. Glavni civilni komisar sen. Mosconi je poslal kr. dvojici brzojavno čestitko. . Povodom srebrne poroke kr. dvojice je bil objavljen odlok o amnestiji- Kralj in kraljica pa' sta podarila 500.000 lir za vojne jetikavc« ______veli s hri- pavim glasom : — Poberi se iz gostilne, sicer ti zdrobim kosti! — Navzoča družba se je spogledala. V tem je planil novoprišlec proti pijanemu nasprotniku, ga prijel z močnimi rokami za prsa in ga treščil z vso silo ob tla. Pijani nasprotnik se je dvignil s tal, zagrabil stolico in hotel udariti z njo novoprišleca, svojega največjega sovražnika po glavi, kar pa so preprečili navzoči gostje. V gostilni je nastala velika zmešnjava: nekateri gostje so mirili pretepača, drogi so ju pa šuntali, naj se pretepata, da bodo vsaj videli, kdo bo zmagal. Vmes se je mešal tudi 35-letni Franc Ferluga, stanujoč v Škorklji št. 64, katremu je zasadil eden izmed doslej neznanih gostov nož v ledveno mišeo. Ranjenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. Pozneje so bile aretirane v rečeni gostilni tri osebe, ki so se nahajale za časa pretepa v gostilni. Policija zasleduje ranile a, ki je bil takoj po napadu pobegnil. Darovi za nesretne žrtve v Istri Š, R. T, 10, Ivane Kenda, kurat v Novakih 500 rabljev, katere kupi amater za 2 L. Iz Avč: Štefan Beriot 2. Miha Svetrežnik 1, Ivan Jakopič 1, Marija Kofol 10, Ljudevit To-mičič 30, v počastitev spomina Frana Pirjevec na Prošeku nabrala poseška mladin 50, ob prilika družabnega večera ob zvonkih glasih «Primorskega kvarteta« skladajo istrski, tržaški in goriški rodoljubi 100, na obhodnici občepriljubljenega g. Leopolda Kopač nabrano na predlog g Frana Rems v Postojni 338*50 pokazula, da so ji zadeve srednje Evrope | generalni komisar je obljubil, da bo dal ta-telo pri srcu. Posredovala je v sporu med koj spomenico preštudirati in da dobi depu-Avstrijo in Ogrsko, katerega predmet je ; iacija čimprej odgovor, bilo ravno tisto ozemlje; kjer se je Karel' ~ " J železničarji na komisanatu, V ponedeljek je »J - ^ nab la Jt 447. Dominik Turk Nj. ekscelenca Mosconi sprejel deputactg, Frantt5ka Turk 5, Danilo Turk 2, Emesta upokojencev, vdov m strot gznezelzruce ki 3 Albina Turk 5, Angela Turk 1. so jih zastopali gg. Flonjan Biesik, upok. nad- ^J? tJ^ k in sourotfa 10. revident, Ignacij Gec, upok. višji sprevodnik in gospa PiacenHni, nadrevidentova vdova. Deputacijo je vodil poslanec Šček. Odposlanci so predložili glavnemu komisarju spomenico, v kateri pravijo, da je vlada sicer izenačila v prejemkih upokojence južne železnice z umi-rovljenci državnih železnic, a tozadevni dekret ni imel nikdar praktičnega uspeha, to je da se upokojencem, vdovam in sirotam do danes ni izplačala nobena d oklada Gospod VI. spustil na ogrska tla. Nevarnost pretrganja angleško-irskih pogajanj LONDON, 24. Irska kriza je postala - v zadnjem času zelo ostra. Pred včerajšnjim sta obe stranki storili važne sklepe. Ako se irski odposlanci strinjajo s stališčem De Valere, bo nadaljevanje pogajanj nemogoče. Franc Turk 5, Franc Marinčič in soproga 10, Valentin Abram 5, Ivan Valenčič 5, Anton Klun 10, Viktor Turk 10, R- R- F. 7, Sve-toivanski pevski zbor ob priKki svojega izleta na vipavsko Planino 53 in g. Stanko Marc 10. Nab. pola št 527 2226*10. Zadnji izkae : 140.67*45 L. in 5669 50 dm. Skupaj: 14X591*05 L. in 570550 din. PRODA SE v Planšini pri Rakeku lepa hiša z malim posestvom. V hiši se nahaja dobro-idoča trgovina z mešanim blagom, v Ljubljani enonadstropna hiša z vrtom, na glavni cesti. Kupec ima takoj na razpolago krasno stanovanje obstoječe iz kuhinje, treh sob in pritiklžn. Cena zmerna. Natančnejša pojasnila daje J. K. Wasserkaserma, Ljubljana, Karlovska cesta. (1963) SPALNE SOBE, svetle, iz bukovega, orehovega in jesenovega lesa po zmernih cenah. Skladišče via Udine 25. 1964 PRODA se koza, švicarske pasme, vzdržuje mleko do polovice brejostL Andrej Novak, Rocol na hribu 1007. 1966 ŽIVINOREJCI! Pokvarjene testenine za prašiče dobite v ulici Udine št. 10. Samo jutri! 1962 Št. 286 Ris. Razpis služb®. V krajevni občini Dekani je do 20 novembra 1921 razpisana služba oimsgattUniMMiigeMiKa. Za sedaj je določena letna plača v zi Lir 9600.—, plačljiva v antecipatnih mc^ -nih obrokih. Prosilci morajo dokazati: 1. Italijansko državljanstvo; 2. Poznanje slovenskega in italijanskega jezika ; 3) Starost najmanj 20 let in ne več kakor 40; 4) Popolno uživanje državljanskih pravic; 5) Zdravo telesno sestavo; 6) Politično-moralno neoporečen glas in lepo obnašanje; 7) Dovršitev nižje gimnazije, nižje reaike, ali da imajo temu odgovarjajoče znanje, ali da so izvršili s zadovoljivim uspehom (v politično administrativni praksi) službo v kaki občini vsaj eno leto. Prosilci, v Istri rojeni in domovinsko pravico v nji imajoči, imajo prednost. Nastop službe s 1. januarjem 1922. Natančnejša pojasnila dobe prosilci v tukajšnjem občinskem uradu. Dekani, dne 20 oktobra 1921. 866 Izredni komisar: BEN1GNI I. r. . POSESTVO, oddaljeno 20 minut od glavnega kolodvora v Mariboru, z dvema gospodarskima poslopjema, skupno 7 oralov zemljišča, se proda. Ponudbe pod »706« na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica štev. 15. 1960 PRODA se velik trgovski lokal s skladišči v sredini mesta Maribora, z vsem inventarjem za ceno K 350.000. Pojasnila daje A. Zent-ner, Maribor, Gledališka uL 2. 1961 SREBRNE KRONE plačam nad 2 Mri komad; zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Tovarna srebrnine Alojzij Povh, Piazza Gari-baldi it 2. 1932 vin: belega uipauca, Isfrshess refoš&? in kraškega terana na de&elo m za družine. — Postrežba no dom in tranzite. - Novo sladko vino. UL Conlcoll štsv. 8. Stroncar. UBIRALEC in popravijalec glasoviriev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1« V. nad. PRODA SE 1500 m lepih bukovih drv, even-tuelno tudi tfozd, v lepem kraju, oddaljen 1 uro od železniške postaje. Resni reflektanti naj pošljejo ponudbe pod «1500» na uprav-niitvo Edinosti*. 1929 ZLATO in srebrne krone plačam v«« kot drugi kupci. Albert Povh, arar, Mazzini 46 (» blUial drvenega trga). 44 Slovenskim družinam v mesta. Slovenske. Cosulich . . . družine v mestu — kakor tadi vse poaamez- j ^^ . . . aike — opozarjamo na prelepe knjige «Goriške i CeroHmicb • Matice», ki izidejo koncem novembra- Cena j Libcra Triestiaa vsem trem knjigam je smo pet lir. — Naroča-; Uojrd . . • • la, oz. naročnino sprejema (zadnji teden!!) po- { Lussino verjeništvo «Goriike matice* (S. Francesco "2rtinft d' Assisi 20/1.) v sredo in soboto od 11—18, v nedeljo pa od 11—12. ^ f Trincovjch Rojansko koBSooso društvo sklicuje izreden • AjJelea * [ ] občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 30 t m.; Cement Dalmatia na dnevnem redu je vpraJanje vzpostavitve j Cement Spalato . Borana poroflla. Tečaj* V Trstu, dne 25. oktobra 1921. Jadranska banka . . . ......... Martinolich Oceania Premuda • • « • • 175 339 215 1515 565 1390 700 m 255 345 286 615 314 265 RADI DRUŽINSKE nesreče proda vdova po nizki ceni 2 hiši z obširnim obdelanim zemljiščem, s 3 vodnjaki z izvirno vodo in travnikom. Dve mladi kravi, 2 svinji z mladiči in pohištvo. Bližina mesta- Nasiov pri uprav-mštvu. 1951 PRODA SE novo zidana, enonadstropna hiša, z gospodarskim poslopjem in trgovskim lokalom, na najbolj prometnem prostoru« v neposredni bližini velikih tovar en in 10 n»-nut oddaljena od kolodvora mesta Celje. Cena 140.000 dinarjev. Naslov pri uprav-ništvu. 1954 v Ptuju, v bližini kolodvora, se proda. Vodovod, plin in velik vrt. — Cena 1,200.000 jugsl. kron. Pojasnila daje dr. Kotnik, profesor, Ptuj, Ljutomerska cesta št. 12. 862 PODLISTEK Reoe Thevenin. Železni malik Swtroji-kopači, speči na dnu jezera, so se dvignili iz globine in se postavili kot velikanski kokodrili na obrežje. Odpirali so jarke, razdirali jezove in silna povodenj je preplavila mesto. Razstreljevalci so napravljali gorostasne globeli, ki so se potem zapirale nad pogoltne-niini palačami. Orjaki so napadali gorovja, vrtali v podzemlje do srca vulkana, zasledujoč ocean lave na dnu žrela, da bi jo bruhali na nesrečno mesto zapuščeno od bogov. Zmešnjava velikanska, smrten krik, strašen konec sveta! Vulkan je bruhal svoje drobje, reke ognja in megle črnega dima, kar je s svojo težo padal nazaj na »stvari« in zasipalo na mučenško mesto, kakor da hoče odtegnili pogledu solnca to strašno agonijo. — Tu--tu! Pomoč! Ta krik je nadglasil ves hrup. Gospodar je slišal in vstal. Videl je, kako iz gostih oblakov prihaja skupina ljudi. Slednjič vendar tudi ljudje { Tisti pa, ki je hitel pred vsemi, noseč v naročju nezavestno telo — je bil Quiterio, ki je nosil Terezo. Za nižm je tekel Mavricij Tar-nier, razmesarjen, krvaveč, da ga je bilo strašno pogledaU. Tik za njimi pa svečeniki in plemenilaši, ki so se Bog ve kako rešili iz splošne pogube ter so seda; obupno drvili za ubežniki... Peter Desroches je hotel dvigniti se in hiteti na pomoč tovarišema, pred katerima se je odpiral neki prepad, kar bi utegnilo zastaviti njihov beg in omogočiti sovražnikom, da bi jih dotekli. Ker pa se ni mogel ganiti, je zaklical glasno. Prekasno ! Moža sta došla s svojim dragocenim bremenom do roba prepada, za njima pa Je pritiskala množica. Ne meneč se za Tarnierja, so se svečeniki in plemenitaši vrgli na Indjanca da bi mu iztrgali dekle. Mavricij Tarnier je hitel proti njemu, ali Quiterio mu je nekaj zaklicaL Za hip potem se je profesor ob stenah, spustil v globino prepada, a takoj na to je Indijanec pokleknil in oprostil doK svoje breme. Mavricij je sprejel dekle v svoje naročje in je bežeč na drugi strani zapustil prepad. Zopet so besno sledili korakom snaastveiu- PROSI SE JAKOB STARC, TRGOVEC IZ GORICE, da naznani svoj natančni naslov tekom 14 dni Semiču Francu, Slikote 3 pri Ajdovščini. 1949 IZREDNA PRILIKA! Proda se poročna soba iz belega lesa za L 900. Coben. via Soktano štev. 1. 1943 SREBRNE krone plačam nad L 1,85. Urama Dragoun, Trst, ronte della Fabra 1. 1938 k a. Ali, Oukerio je zbežal na nasprotni rob prepada, kjer je velika skala zapirala dohod. Potem je objel skalo in jo prevrnil, " odprtine se je vtil ognjen potok, ki je prihajal od vulkana, napolnil prepad in nničil v svo jem ognjenem valu ljudi in stvari. Zvesti sluga se je pogubil z drugimi vred, ali dekle je bilo rešeno. POGLAVJE XXX. Smrt mesta. Trojica Evropejcev je bila daleč na oni strani doline, ob boku gorovja, s katerega vrhov so bili videli prvikrat čudovito mesto. Čudovito mesto ! Kaj je postalo iz njega ? Dolina, ki so se malo poprej razprostirali krasni vrtovi, čarobne palače, zlati templji, je danes le neizmerno ognjeno jezero, ocean vrele lave, ki jo pravi vvdkan bruha neprestano, raztezajoč nad njo nepredirni pajčolan svojega pepela in kovinske žlindre, da bi za-kril so klicu smrt mesta, ljudstva, svečenikov, kralja. Iz te zmešnjave in tega prepada so st rešili samo trije življenje : trojica, ki nastopa sedaj doMo In težko pot povratka oosestviL NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, pohištvo za sobo in kuhinjo. Prodajo se tudi posamezni kosi. ; Via Fonderia 3. 1935 SREBRNE KRONE plačam po L 2 05. Povh Albert, urar, via Mazzini št. 46. 1934 KROJAČN1CA Avgust Štular, uL S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 Srebrne krone in zlaio plačujem po najvišjih cenah RLOJZIJ POVH Trst, Piazza Garibaldi št. 2 (prej Barriera) S! I KRON srebro In zlato§ Mem PO zvM cenah ter plačujem 5 st. več kot drugi Via Pondares 6, 1. desno. 100.000 močnih in lepih, različnih vrst, kakor laški rizling, rebu U, giern, rnejina, bela in rudeča žlahtnina, refoSk i. dr. cepljenih na „Rupe-stris moncola" in Riparia portalis, ter & r AA AAA Bil C Rupestns monticola in Riparia por- SOU.VUU KSILr tališ mr Je na prodal ^m kiorl oskrliaiitaii aeleDasestoo Grofu Coroninl u Sv. Petra ori Gorici