■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Brez Paga in tekme ...
O Stran 11
Po naših občinah Dornava • Čisto poseben "križev pot"
O Stran 3
Po naših občinah
Žetale • Smo
manj vredni kot svinjske farme?"
Z> Stran 4
Kmetijstvo Ptuj • Kdo se
vmešava v delo KZ Ptuj
O Stran 6
Ptuj, petek, 30. januarja 2009
letnik LXII • št. 8 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
v * ---V M-- tiWMfm
,.. ... i •, '	. ' S. : '
Šport Atletika •
Nina sezono začela z zmago v Zagrebu
O Stran 11
Spodnje Podravje • Sneg lomil električne drogove
Ponekod brez elektrike prek 40 ur
Zaradi izredno velikih količin novozapadlega težkega in mokrega snega je v noči s torka na sredo in včeraj zjutraj prišlo do številnih prekinitev oskrbe z električno energijo.
V podjetju Elektro Maribor so pojasnili, da so težave pričakovali, zato so okrepili dežurne ekipe delavcev na terenu. Ti so v sredo čez dan, vso noč in ves četrtek odpravljali napake na elektroenergetskih napravah. Kljub temu jim včeraj še ni uspelo odpraviti vseh okvar, tako da je bilo na območju Elektra Maribor brez električne energije okoli 30.000 gospodinjstev. Oskrba z električno energijo je bila motena predvsem na območju Kozjaka, Lenarta, Slovenskih goric, v okolici Ptuja in na območju Haloz. Pri postavitvi novih drogov na daljnovodu pri Zavrču (izvod Pestike-Brezovec) so delavcem Elektra Ptuj na pomoč priskočili tudi delavci Elek-tra Celje - enota Rogaška, ponekod v težje dostopnih predelih pa tudi domačini.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Konec procesa proti Erhatiču?
Erhaticu štiri leta in šest mesecev zapora
Višje sodišče v Mariboru je ugodilo pritožbi Okrožnega državnega tožilstva v Ptuju in obtoženemu Borutu Erhatiču zaradi povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji in požaru hiše na Mariborski cesti umrla njegova starša, podaljšalo zaporno kazen na 4 leta in 6 mesecev; zagovornik je že vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče.
Kot je pojasnila Okrožna državna tožilka Sonja Erlač, so v začetku januarja letos prejeli sodbo Višjega sodišča v Mariboru, ki je 30. oktobra lani razsodilo, da se pritožbi tožilstva ugodi ter da se sodba sodišča 1. stopnje spremeni tako, da se je obdolžencu Borutu Erhatiču kazen, ki je bila izrečena na prvi stopnji, zvišala na zaporno kazen 4 leta in 6 mesecev. Pritožbo obdolženčevega zagovornika, odvetnika Stanislava Klemenčiča, pa je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča 1. stopnje.
O Stran 24
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Zaprtje Zerakovih prodajaln
Zaprli zaradi utesnjenosti
Podjetje Meso izdelki Žerak se je ob koncu prejšnjega leta odločilo zapreti dve svoji prodajalni: v Vošnja-kovi ulici in na Volkmerjevi cesti. Razlogi za prenehanje dejavnosti na omenjenih lokacijah so različni:v Vošnjakovi težave s parkiranjem, na Volkmerjevi cesti pa prostorska utesnjenost.
Že ob nakupu nekdanje prodajalne Bratje Reš so načrtovali njeno širitev, a je zaradi nezmožnosti nakupa dodatnih zemljišč niso mogli nikoli izvesti.
Pri prodajalni v Vošnjakovi ulici se je podjetje srečevalo z vedno večjimi težavami z zagotavljanjem prostih lastnih parkirnih mest za svoje stranke. Nekaj let trajajoči problemi na tem območju Ptuja kažejo na splošno problematiko parkiranja v mestu, poudarjajo v podjetju. Parkirišče pred prodajalno so kljub številnim in najrazličnejšim ukrepom zasedale stranke sosednjih lokalov,
Foto: Črtomir Goznik
zaposleni v tem delu mesta in obiskovalci najbližjih ustanov. Ker so bila prosta parkirna mesta za stranke prodajalne prej izjema kot pravilo, številne so tudi oglobili zaradi napačnega parkiranja ne po njihovi krivdi, podjetje, žal, pod takšnimi pogoji na tej lokaciji ni bilo več pripravljeno poslovati.
O Stran 2
Ptuj • O zaprtju prodajaln Meso izdelki Žerak
Zaprli zaradi prostorskih težav
Podjetje Meso izdelki Žerak se je ob koncu prejšnjega leta odločilo zapreti dve svoji prodajalni: v Vošnjakovi ulici in na Volkmerjevi cesti. Razlogi za prenehanje dejavnosti na omenjenih lokacijah so različni:v Vošnjakovi težave s parkiranjem, na Volkmerjevi cesti pa prostorska utesnjenost. Že ob nakupu nekdanje prodajalne Bratje Reš so načrtovali njeno širitev, a je zaradi nezmožnosti nakupa dodatnih zemljišč niso mogli nikoli izvesti.
bili zaradi napačnega parkiranja ne po njihovi krivdi, podjetje, žal, pod takšnimi pogoji na tej lokaciji ni bilo več pripravljeno poslovati.
Ključni problem pri prodajalni Bratje Reš pa je bila prostorska utesnjenost. Že od nakupa dalje si je podjetje zaman prizadevalo, da bi pridobili dodatna zemljišča za njeno širitev. Oba poslovna prostora sta last podjetja, ki ju za zdaj ne nameravajo prodati, so pa jih pripravljeni dati v najem. Z zaprtjem obeh prodajaln zaposleni niso ostali brez zaposlitve, razporedili so jih na delov-
Pri prodajalni v Vošnjakovi ulici se je podjetje srečevalo z vedno večjimi težavami z zagotavljanjem prostih lastnih parkirnih mest za svoje stranke. Nekaj let trajajoči problemi na tem območju Ptuja kažejo na splošno problematiko parkiranja v mestu, poudarjajo v podjetju. Parkirišče pred prodajalno so kljub številnim in najrazličnejšim ukrepom zasedale stranke sosednjih lokalov, zaposleni v tem delu mesta in obiskovalci najbližjih ustanov. Ker so bila prosta parkirna mesta za stranke prodajalne prej izjema kot pravilo, številne so tudi oglo-
Uvodnik
Višja sila ali šlamparija?
Tudi v Sloveniji se je v minulih dneh pokazalo, da imajo prav tisti, ki pravijo, da bodo poteze novega ameriškega predsednika Baracka Obame vidne zelo hitro. In res je: v medijih smo lahko brali in slišali, da so v Ameriki doživeli električni mrk.
Končno je Elektro Maribor poskrbel, da si lahko praktično predstavljamo, kaj je električni mrk, ki je po besedah njihovih odgovornih nastal zaradi višje sile. Prav smešna izjava, saj 15 do 20 centimetrov mokrega snega ni nobena višja sila. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi na območju Elektra Maribor zapadlo več kot meter snega? Prepričan sem, da bi takrat v Elektru Maribor trdili, da gre za svetovno katastrofo.
Dejanski vzroki za višjo silo v Elektru Maribor so vsekakor monopolni položaj na trgu in zelo, zelo slabo vzdrževano omrežje. Če pogledamo na spletno stran Elektra Maribor in preberemo zapisnik 12. redne skupščine družbe, izvemo pomembne podatke, med drugim, da je dobiček družbe v letu 2007je znašal 2.150.768 evrov. Lepo vas prosim. Res je težko ustvariti dobiček v takšni družbi, ko z vsakim računom lahko groziš z izklopom. Ali z drugimi besedami: Elektro Maribor je poslovne uporabnike in gospodinjstva v letu 2007 opeharil za dobra dva milijona evrov. V nadaljevanju zapisnika lahko preberemo, da so sprejeli spremembe statuta družbe, v katerem so pomembne sejnine članom nadzornega sveta in udeležba delavcev pri dobičku. V nadaljevanju seje, ko so poskrbeli zase, so spregovorili še o večjih konkurenčnih pritiskih na trgu (he-he) in da so pravočasno poskrbeli za obnove.
Iz tega zapisnika torej izvemo, da kar ni dobiček ali delitev dobička, je v Elektru Maribor višja sila. Prav bi bilo, da bi sklicali skupščino družbe, na kateri bi razpravljali o škodi strank Elektra Maribor, ki nastaja zaradi nekvalitetne dobave električne energije: kaj pomeni zapiranje šol, vrtcev, težave z ogrevanjem, odtaljevanje zamrzovalnikov itd. za njihove uporabnike. V normalni demokratični družbi bi vsekakor uporabniki, ki so bili dve noči brez elektrike, pričakovali sporočilo za javnost, da je odstopilo vodstvo družbe Elektro Maribor, ne pa da so pošiljali pravljice, da zaključujejo odpravo težav, ki jih je povzročil moker sneg.
Vsekakor pa ima družba Elektro Maribor velike možnosti za koriščenje evropskih sredstev iz naslova ohranjanja tehnične dediščine, saj bi lahko enoto Lenart razglasili za tehnološki muzej - in evropske institucije bi to z veseljem sprejele. Zagotovo bi imeli manj stroškov, če zahodne razvite evropske družbe peljejo študente v Lenart, da si ogledajo, kako je pred petdesetimi leti izgledalo elektrodi-stribucijsko omrežje, kot da takšna omrežja iščejo nekje v južnoafriških deželah.
Zmago Šalamun
na mesta znotraj podjetja. Pomembno vlogo pri tem je odigralo odprtje njihovega novega prodajnega centra Planika v Majšperku in znotraj njega nove poslovalnice. Novi center je začel poslovati konec lanskega leta.
Kljub zaprtju obeh prodajaln podjetje Meso izdelki Žerak ostaja na Ptuju. Na območju ob avtobusni postaji nadaljuje prodajo mesa in mesnih izdelkov in na sami avtobusni postaji pa z gostinsko ponudbo. Še vedno pa želijo na tej lokaciji zgraditi tudi prodaj-no-poslovni center, za katerega so že pridobili gradbeno dovoljenje. To pa je tudi lokacija, za katero ima Ptuj oziroma MO Ptuj izdelano lastno vizijo v širšem obsegu. Podjetje želi pri tej skupni ureditvi sodelovati s svojimi zemljišči, prav tako pa se želi vključiti tudi v gradnjo večnamenskega centra s prilagojeno prometno ureditvijo. Ker pa do realizacije tega projekta še ni prišlo, kljub temu da je ideja
stara že nekaj let, podjetje z odložitvijo lastne gradnje čuti negativne posledice, pravi lastnik podjetja Meso izdelki
Žerak Anton Žerak. Zato upajo, da bo mesto v najkrajšem času realiziralo predvidene načrte, ki so pomembni tako
za reševanje ugleda tega dela mesta kot seveda tudi za podjetje samo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ob koncu lanskega leta je podjetje Meso izdelki Zerak zaprlo dve svoji prodajalni: v Vošnjakovi ulici (na fotografiji) in na Volkmerjevi cesti. Iz Ptuja pa se ne umikajo, še vedno računajo, da bo prišlo do izgradnje prodajno-poslovnega centra ob avtobusni postaji.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kje je celota
Slovenija ima nove preokupa-cije. Kar nekaj (pomembnih) Slovencev se tako rekoč iz dneva v dan ukvarja z iskanjem in ugotavljanjem razlik znotraj koalicije. Na trenutke se celo zdi, da so te za nekatere pomembnejše kot pa naj bi bile razlike med koalicijo in opozicijo.
Seveda je za to kar nekaj razlogov. Tri glavne koalicijske stranke so na zadnjih volitvah zmagovale nekako skupaj, prvič v zgodovini samostojne Slovenije kot vnaprej znan in povezan "trojček", ki ima kar nekaj skupnih ciljev, med drugim tudi spremembe v dotedanjem načinu vladanja. Vendar pa je v konkretizaciji te zaobljube prišlo do kar nekaj nejasnosti in dilem, tudi do razlik med posameznimi koalicijskimi partnerji, ki bi utegnile usodno vplivati na ves nadaljnji potek sodelovanja (in uspešnosti) zdaj vladajočih. Gre predvsem za različno oceno delovanja prejšnje vladajoče koalicije, predvsem vodilne Slovenske demokracije (SDS). Medtem ko ji nekateri na kar nekaj področjih pripisujejo dobro delo, drugi v tisti zdaj vladajoči koaliciji mislijo, da je za seboj (v glavnem) pustila razsulo. Pri tem seveda ni nepomembna predvsem teza predsedujočega pri slovenskih Socialnih demo-
kratih in aktualnega premiera Boruta Pahorja, da prejšnja vlada na gospodarskem področju v glavnem ni delovala slabo in da so sedanje (slovenske) gospodarske težave predvsem posledica svetovnih gibanj, kar pomeni, da ni nikakršnih posebnih razlogov za kritično poseganje v nedavno (slovensko) gospodarsko preteklost, za medsebojno obtoževanje. Pahor na takšnem prepričanju celo vidi priložnost za uspešno medsebojno sodelovanje pozicije in opozicije.
Seveda bi bilo slabo, če bi se zapletli v neskončne prepire o preteklih "zaslugah" in "napakah", vendar pa bi morala vlada vsaj v grobem (enotno) vedeti, s kakšnih pozicij starta, s kakšno zapuščino ima opravek, če noče biti žrtev takšnih ali drugačnih manipulacij. Po nekaterih nastopih bivših odgovornih za gospodarstvo (npr. nekdanjega ministra Vizjaka) naj bi bila tako rekoč za vse aktualne težave slovenskega gospodarstva v marsičem kriva predvsem nova vlada, ker prepočasi in nedosledno uvaja tisto, kar ji je že prej pripravila prejšnja vlada ... Seveda k jasnosti položaja tudi ne prispeva (očitna) različnost pri ocenjevanju gospodarskih "zaslug" in "napak" iz preteklosti med predsednikom vlade (SD) in gospodarskim ministrom dr. Matejem Lahovnikom (Zares).
Zagotovo bi bilo nenormalno, če med posameznimi koalicij-
skimi partnerji ne bi bilo razlik v pogledih na posamezna vprašanja in posamezne rešitve. Če bi bilo drugače, potem pravzaprav tudi ne bi bilo nikakršne potrebe po različnih strankah in bi se šli lahko (tako kot smo poskušali nekoč) nekakšno skupno upravljanje vseh, ne glede na volilne rezultate in ne glede na politične barve. S tega vidika se zdi, da sedanja vladajoča koalicija še ni dorekla kar nekaj pomembnih zadev v zvezi z izražanjem in usklajevanjem interesov posameznih koalicijskih partnerjev, predvsem pa tudi glede načinov in ciljev sodelovanja z opozicijo. Prav na tem področju je v prvih mesecih nove vlade nastalo toliko zapletov, da ne gre več zgolj za posamezne spodrsljaje in "nesporazume", ampak že kar za določen slog delovanja, ki za prihodnost (in uspešnost) koalicije ni nujno že vnaprej dober in perspektiven.
Seveda ni nikakršna skrivnost, da je glavni akter tovrstnih "pretresov" in sokov predsednik Socialne demokracije in premier Borut Pahor, ki je že stopil v "zgodovino" kot predsednik vlade, ki s svojimi posameznimi ukrepi in ravnanji povzroča največ začudenja, nerazumevanja in celo neodobravanja v lastnih vrstah. To ni nujno slabo, saj lahko razkriva osebnost, ki ve, kaj hoče in se ne boji odločati. Takšnim voditeljem običajno pripisujemo odločnost, pokončno držo in veliko mero občutka za potrebe časa. Zagotovo takšni ljudje dobro vedo, kaj jim je storiti in tudi pazijo, da se ne zaletavajo z glavo v zid, ker je ško-
da zidu. Vedo, zakaj se izplača tvegati in kdaj je to treba storiti. Predvsem pa vsako takšno svojo odločitev dodobra utemeljijo in pretehtajo s "svojimi" in jo tudi spremenijo, če ugotovijo, da so ravnali napak. Drugače ravnajo avtokrati, samovoljneži. Vsekakor z Borutom Pahorjem ni moč kar tako sočustvovati (in mu aplavdirati), ko evidentno trmasto brani nekatere svoje sporne odločitve (postavljanje nekdanjega "prevrtljivega" in v marsičem arogantnega ministra Rupla za "posebnega odposlanca", nedomišljeno sodelovanje z opozicijo itd.). Te odločitve namreč niso bile dobro sprejete na nobeni strani, vsekakor pa še zdaleč ne tako kot bi si očitno želel Pahor. Še hujši od tega pa je pravzaprav očitek, ki ga je Pahor slišal pred dnevi na sestanku vrha svoje stranke, da se "premalo posvetuje in pogovarja s stranko".
Vsekakor pa si kaže zapomniti (in iz različnih vidikov) premisliti tale Pahorjev stavek, ki naj bi bil nekakšen odgovor na kritike "njegovih" sodelavcev: "Razmere v tem trenutku so takšne, kot so na sliki impresionistov. Če jo gledaš od blizu, ne vidiš celote, ta pa se bo pokazala šele čez kakšno leto in pol . " Kot piše Delo, je Pahor dejal, da ni pričakoval tako srditih odzivov na Ruplovo imenovanje in da ga spominjajo na željo po maščevanju in prepričanju, da je treba poražence tudi kaznovati. Pahor je še enkrat poudaril, da svoje poteze ne obžaluje, da pa ga reakcije nanjo žalostijo .
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • Čisto poseben »križev pot«
Šegulov križ
V Dornavi že dolga desetletja stoji križ, ki mu po domače pravijo Švajčev. Kdaj natančno je bil postavljen, pravzaprav ne ve nihče, stoji pa na istem mestu že vsaj 150 let. Prav tako ni točno znano, v zahvalo čemu so ga postavili. Drži pa zagotovo eno dejstvo; da so za križ od nekdaj skrbeli predniki Marjete Špes. Marjeta skupaj z možem Hubertom skrbi za obnove križa že veliko zadnjih let; v tem obdobju sta, kot pove Hubert, križ obnavljala že trikrat, zadnja obnova s posvetitvijo je bila leta 1996.
Foto: SM
Hubert Špes je nad dejanjem soseda Franca Šegula zelo razočaran: »To, kar je zdaj naredil Šegula, je zame podcenjevanje in norčevanje iz mene, moje družine in vseh, ki smo in so bili tako ali drugače vezani na naš križ. Verjemite, da to človeka hudo zaboli!«
Pred dobrim letom in pol, konec poletja 2007, pa sta se zakonca Špes zaradi zelo slabega stanja lesenega ogrodja odločila, da bosta dala izdelati nov križ. Ker je slednji postavljen na občinskem zemljišču, v trikotu zelenice na križišču tik ob njuni domačiji, sta za dovoljenje za poseg v občinsko zemljišče, kot se spodobi, zaprosila župana Rajka Janžekoviča. V uradnem pisnem zaprosilu sta Špesova med drugim zapisala: »Po 11 letih je križ spet potreben obnove, zato smo se odločili, da bi križ obnovili, saj so ga postavili naši predniki, ki so ga tudi vseskozi zgledno vzdrževali. Zato tudi mi čutimo moralno odgovornost, da nadaljujemo skrb za vzdrževanje križa, ki je tudi ena izmed kulturnih znamenitosti v kraju.«
Župan se je na prošnjo odzval pozitivno in odgovoril: »Veseli nas, da ste se ponovno odločili za obnovo križa, ki je potreben obnove. Občina Dornava pri vaši pobudi nima zadržkov in vas pri tem tudi podpira. Edini pogoj, ki je, je ta, da bo obnovljeni križ identičen obstoječemu.«
Po tem odgovoru sta se zakonca Špes lotila iskanja primernega lesa in po nekaj neuspelih dogovorih sta na koncu našla ustrezen hrast v lastnem gozdu, ga dala podreti, odpeljati na žago in v sušenje, nato pa še v obdelavo domačemu mizarju Devi-du Kozarju.
INRI in FŠ
Zgodba bi na tej točki lahko dobila povsem normalen epilog, če se ne bi vmešal bivši župan Franc Šegula, ki je,
reci in piši, na lanski božični večer s skupino somišljenikov brez soglasja kogarkoli na prazno mesto postavil svoj križ. Gesta bi lahko bila vredna pohvale, če bi se zgodila s soglasjem Špesovih kot skrbnikov križa in seveda s soglasjem občine. Res je sicer, kot je povedal svetnik in predsednik vaškega odbora Dornava Janko Horvat, da je Šegula za dovoljenje za postavitev svojega križa vprašal njega osebno, vendar mu je Horvat odgovoril, da naj o tem odločajo člani vaškega odbora, ki jih je zaradi tega tudi sklical na sestanek. Sprejeli so odločitev, da si s tem ne bodo mazali rok in določili, da naj se za postavitev križa medsebojno dogovorijo vsi vpleteni; torej Franc Šegula, Rajko Janžekovič kot župan in zakonca Špes. Namesto skupnega dogovora, ki se za Franca Šegula, če malo ugibamo, ne bi končal pozi-
tivno, saj je bil Špesov križ v zaključni obdelavi, se je Šegu-la nato »na lastno roko« odločil postaviti svoj križ.
Da se je križa med domačini že prijelo ime Šegulov križ, sta razloga vsaj dva; prvi je v tem, da ga je res dal postaviti sam, drugi pa je v tem, da sta pod zgornjimi krščanskimi inicialkami INRI na spodnjem delu križa v les vžgani tudi inicialki imena in priimka lastnika z letnico postavitve: FŠ 2008. Mimoidoči opazovalci malo bolj iskrivega duha se tako že sprašujejo, ali ne gre morda za kakšno simboliko ...
»Šegula naj si postavi svoj križ na železniškem prehodu!«
Kakorkoli že, dornavska križeva saga je lahko za neprizadete bralce in opazovalce
še najbolj podobna neverjetni (črni) komediji. Marsikoga, ki je osebno povezan z zgodovino križa, še najbolj zakonca Špes, pa je dejanje bivšega župana hudo prizadelo. Marjeta Špes, vidno šokirana in razočarana, pravi: »Želeli smo postaviti nov križ iz lesa, ki bo čim bolj odporen na vremenske neprilike, da ne bi bile potrebne zaporedne obnove na vsakih nekaj let. Za ta čas smo previdno shranili tudi oba sakralna kipca in ju dali restavrirati. Vse to, kot ob vseh obnovah doslej, na lastne stroške, brez sofinanciranja kogarkoli! Zdaj ne vem, kaj naj s skoraj dokončanim križem in kam naj damo kipce?! Še vedno ne morem verjeti, da se je kaj takega sploh zgodilo! Nihče nas nič ni vprašal, nihče nam ni nič povedal, na pozni božični večer naju z možem ni bilo doma, drugo jutro pa so naju že sosedje in znanci opozorili, da je križ postavljen in kdo ga je postavil! Skoraj nismo mogli verjeti lastnim očem!«
Marjeta zelo prizadeto pravi tudi, da si Franc Šegula ne bi smel privoščiti vžgati svoje začetnice v križ, saj se to doslej, ob vseh obnovah in menjavah križa, nikoli ni delalo, nikoli se nihče od njenih prednikov ni podpisal na križ, niti kaj takega ni padlo na pamet njej ali možu. Špe-sova pravita, da še enega križa zraven obstoječega ne želita postaviti, saj to ne bi imelo pomena: »Vsak križ ima sojo
zgodovino in svoj namen, smisel. Nekdo ga je nekoč postavil v zahvalo za nekaj uresničenega. Na mesto takšnega znamenja si nekdo ne more samovoljno privoščiti postaviti nek svoj križ in s tem razvrednotiti zgodovinski pomen Švajčevega križa! Človeško bi bilo, če bi Šegula kot naš sosed poklical in povedal, da se mu zdi že dolga doba, ko križa še ni in vprašal, kako in kaj mislimo, če ga postavimo s skupnimi močmi ali kako. Tako bi se lahko lepo pogovorili in našli kompromis. Da pa si gre postavit križ s svojimi inicialkami povrhu, no, to je pa že malo preveč!«
Marjeti in možu Hubertu se po tem razmišljanju prizadetost in razočaranje začneta sprevračati v jezo: »Ne rečem, da si morda gospod Šegula želi postaviti križ za kakšno svojo zahvalo. Lepo, če je to razlog. Ampak na tem mestu, kjer je bil križ že postavljen zaradi določenega namena, ne more on postavljati svojega križa, na istem mestu ne! Lahko si ga postavi na železniškem prehodu, kjer je preživel hudo nesrečo. Lahko si ga postavi tudi pred Tame-som ali pa kjerkoli na veliko hektarjih svojih zemljišč, ne pa tukaj, kjer je že bil, kjer je nosil določen zgodovinski in kulturni spomin! In ne na občinski zemlji brez dovoljenja!« Tako Marjeta kot Hubert menita, da gre pri postavitvi križa veliko bolj za nagajanje kot za mišljeno lepo gesto.
Križ kot predvolilna gesta?!
Zavedata se namreč, da križa kot najbolj znanega in mogočnega simbola krščanstva ne bo upal izruti nihče, ne glede na to, kako oz. s kakšnimi nameni je bil postavljen. Vsak, ki bi si dovolil takšno dejanje, bi bil hitro deležen vsesplošnega ljudskega linčanja. Špesova tako ostajata nemočna, Hubert pa razočarano dodaja: »Še za časa našega prvega župana in kasneje Šegula mi je bilo zapovedano, da sta ta križ in njegova okolica moja skrb. Nič mi ni bilo težko, še celo za občinski križ na pokopališču sem pri obnovi pred več leti veliko prispeval in vedno obnavljal naš Švajčev križ. To, kar je zdaj naredil Šegula, je zame podcenjevanje in norčevanje iz mene, moje družine in vseh, ki smo in so bili tako ali drugače vezani na naš križ. Verjemite, da to človeka hudo zaboli!«
Marjeta pa za konec še dodaja:«Ker res ne najdem nobene razumske in logične razlage, zakaj je Šegula postavil svoj križ na to mesto, lahko le ugibam, če ne gre morda že za kakšno predvolilno gesto v nekoliko bolj zgodaj začeti kampanji?!«
Ali Franc Šegula morda vseeno ni vsaj ustno zaprosil za dovoljenje ali obvestil sedanje občinsko vodstvo o nameravani postavitvi križa, smo povprašali tudi župana Rajka Janžekoviča, ki je to kategorično zanikal in še povedal: »Njegovega dejanja kot takega sicer ne bom javno komentiral, žalosti pa me, da omenjeni gospod dela vse po svoje, brez vsakega dovoljenja, čeprav gre za poseg v občinsko zemljišče. Za vse občane, ne samo v naši občini, pač velja, da morajo za vsak poseg v občinsko zemljišče imeti dovoljenje občine. Funkcija bivšega župana nikomur ne daje imunitete, da bi lahko počel vse, kar se mu zahoče.«
Í
Križ si je med občani že »prislužil« ime Šegulov križ, predvsem zaradi izžganih inicialk imena in priimka (na sliki).
Foto: SM
Podlehnik • O dopolnjenem načrtu za avtocesto
Številne pripombe Podlehnicanov
Če je za srečanja občanov z ekipo predstavljavcev dopolnjenega državnega prostorskega načrta za avtocesto v Vidmu in Žetalah veljalo, da so kritiko namenili predvsem izogibanju ureditve vzporedne ceste in premestitvi enega priključka, pa so v Podlehniku predstavili cel niz pripomb na predvideno izgradnjo.
V nabito polni vaški dvorani, kjer je predstavitev potekala, je župan Marko Maučič zbranim odgovornim na odru zdiktiral celo vrsto zahtev občanov in vodstva lokalne skupnosti. Med temi zahtevami so bile naslednje: na želje in predloge nekaj občanov bo treba porušiti še nekaj zasebnih objektov, ki so jih projektanti zaenkrat še pustili, čeprav se ponekod zaščitna ograja dejansko dotika zidovja hiše, želeli bi drugačno obliko obeh priključkov na avtocesto (namesto predvidene »poltrobente« naj bi se gradili t. i. diamanti), nekoliko bi bilo potrebno spremeniti sedanje lokacije nadvozov in priključka Zakl, premalo naj bi bila upoštevana varnost pešcev in kolesarjev pri nadvozih in priključkih nanje, prav tako naj ne bi bili upoštevani doslej tradicionalni prehodi, zaradi česar je oškodovana kmetijska dejavnost, saj naj ne bi bila omogočena dostopnost do vseh aktivnih kmetijskih površin, regulacija vodotokov je neustrezna, saj naj bi povzročala dodatno poplavljanje površin, ki danes še niso poplavno ogrožene, za konec pa je padla še pripomba
na znano dejstvo, da vzporedna cesta ni vključena v projekt izgradnje, kar je po mnenju in stališčih vseh prizadetih občin nujno zagotoviti. Maučič je končal z besedami: »Avtocesta ne pomeni nobene dodane vrednosti za Podlehnik, zato pričakujemo povračilne ukrepe!«
»Ni naša naloga reševati poplavna območja!«
Po izčrpni predstavitvi vseh teh pripomb z razlagami je bil Maučič deležen posebne pohvale s strani Ane Sodnik Prah (DARS), češ da tako dobrega izvajanja v svojih 15 letih kariere javnih razgrnitev ni bila deležna še nikjer v državi, potem pa so se začeli odgovori, ki pa niso bili ravno najbolj vzpodbudni za Podlehničane.
Glede rušitev določenih hiš je bilo povedano, da bodo zadeve še enkrat proučili, je pa možno, da bo res porušena še kakšna hiša več, če se bo pokazalo, da avtocestna infrastruktura posega pregloboko v zasebno imetje in ogroža varnost in
Pogled na severni priključek z nadvozom v Podlehniku (približno na lokaciji sedanjega sedeža občine), v ozadju je viden nadvoz za Dežno iz centra Podlehnika in nato še en nadvoz ob oskrbnih postajah, kjer danes še stoji motel, ki bo porušen. Namesto njega bodo na obeh straneh avtoceste zelo povečane površine za parkiranje tovornih vozil, bencinski črpalki in gostinska objekta v stilu Marcheja.
kvaliteto življenja. Glede oblike priključkov je bilo z nemajhno dozo posmeha povedano, da je »nekdo to sicer lahko rekel in ostal živ«, da pa se takšni priključki (v obliki diamanta)
že dolgo ne gradijo več, saj so manj varni, poleg tega pa pomenijo še globlji poseg v (kmetijska) zemljišča kot predlagane poltrobente. Glede premestitve priključka Zakl je bilo Pod-
lehničanom povedano isto kot Žetalčanom: naj se dogovorijo med seboj za kompromisno lokacijo, za škodo v kmetijski dejavnosti, ki jo bo povzročila gradnja avtoceste, pa bodo pri-
mere reševali individualno.
Na pripombo o poplavljanju dodatnih zemljišč, ki se bo zgodilo zaradi posegov vvodotoke, pa je bil odgovor strokovnjakov precej grenak: »Opravljene so bile študije stoletnih voda za to področje, zaradi posegov v vodotoke in predvidene izgradnje potrebne infrastrukture ne bo prav nič dodatnega poplavljanja parcel, kar pa je bilo poplavno ogroženo že doslej, bo tudi ostalo, saj ni naša naloga reševati poplave oziroma poplavljena območja, ampak zgraditi avtocesto!«
Zbrani zagotovilu, da se poplavno stanje v občini po izgradnji avtoceste ne bo poslabšalo, niso verjeli, vendar njihovo dokazovanje ni pomagalo. Glede vključitve modernizacije vzporedne ceste z deloma novo traso od Vidma do Podlehnika pa so bili odgovori že znani; idejni zasnutki so sicer narejeni, deloma se predvideva nova trasa, ali se bo to res moderniziralo v okviru avtocestnega projekta in z državnim denarjem, pa je še (hudo) vprašljivo.
SM
Zetale • Z javne obravnave avtocestnega načrta
»Smo Žetalčani vredni manj kot svinjske farme?!«
S tem stavkom, ki mu nenazadnje niti ni možno oporekati, je žetalski župan Anton Butolen potem, ko je uvidel, da za svojo občino ne bo mogel doseči bližjega priključka na bodočo avtocesto, zaključil napore dopovedovanja, kaj avtocesta odnaša lokalnemu prebivalstvu.
Župan je bil tudi prvi, ki je ekipi načrtovalcev, projektantov, predstavnikov okoljskega ministrstva, DARS-a in DDC-ja v imenu občanov predstavil pripombe na razgrnjen načrt: »Naše pripombe niso drugačne, kot so bile posredovane že prvič, leta 2006. Žal pa tudi niso upoštevane, saj je trasa s priključki povsem enaka kot takrat. Jemljete nam magistralno cesto, ki jo bo bodoča avtocesta povozila, v zameno pa nam ne dajete nič, niti obnove v prihodnje veliko bolj obremenjene lokalne oz. regionalne ceste, ki naj bi postala regionalka tretjega reda! Vsem je jasno, da se bo z avtocesto promet po tej cesti zelo povečal, za naše občane pa se bo povečal tudi čas vožnje do delovnih mest v smeri Ptuja! Nadalje smo želeli, da bi se priključek v Zaklu prestavil nekoliko nižje, proti mejnemu prehodu Gruškovje, ne le zaradi nas, Žetalčanov, ampak zaradi celotnega Posotelja, od koder bo najbližja povezava na avtocesto prav na tem območju! Z bližje mejnemu prehodu lociranemu priključku bi tako precej razbremenili del lokalne oz. regionalne ceste skozi del naših naselij in hkrati bi se izognili najbolj nevarnemu delu te ceste! Ob tem vam želim povedati še nekaj, kar ste gotovo
že slišali tudi v ostalih občinah: ta vzporedna cesta se mora v celoti vključiti v projekt izgradnje in financiranja avtoceste oziroma mora biti modernizacija izpeljana hkrati, v istem časovnem obdobju, tudi če bo za vzporedno cesto moral biti sprejet drug prostorski načrt!«
Pojasnila odgovornih na podane pripombe so bila pravzaprav pričakovana; namreč, da je priključek Zakl res lociran višje v občini Podlehnik zaradi njihovih zahtev, ki se vežejo na ureditev logistične cone in da naj se občini medsebojno dogovorita, kje naj bo ta sporni priključek.
Bi bil še en priključek predrag?
Da bi prišlo do uskladitve glede lokacije tega priključka med obema občinama, je očitno težko pričakovati, kar je bilo razbrati tudi iz predloga župana Butolena, da priznavajo sosednji občini argumente, zakaj naj bo zadnji priključek na tem delu avtoceste pred sosednjo Hrvaško prav tam, kjer ga želijo Podlehničani, ampak bi bilo bolje, da se pač uredi še en na lokaciji, ki jo predlaga občina Žetale, saj da ni nobena posebnost, če bi se zgradil izvoz Zakl sever in Zakl jug.
Na to uho pa ekipa državnih birokratov in projektantov ni slišala: »Vedeti morate, da moramo prav vso infrastrukturo na avtocesti upravičevati tudi EU in to na osnovi ekonomsko prometnega vrednotenja. Za vse države v EU pa veljajo prav enaki kriteriji in že zdaj imamo velike težave, kako upravičiti toliko nadvozov in priključkov, kot jih je predvidenih na tem zadnjem odseku avtoceste. Prometna frekvenca in študije bodoče prometne
obremenjenosti kažejo, da ne bo velikih obremenitev. Da bi bil dodatni priključek finančno opravičljiv, bi lahko stal največ nekaj čez milijon evrov, izračun pa pokaže, da bi ta priključek zahteval približno 2,5 milijona evrov. Poleg tega po kriterijih za avtocesto ne more biti dveh priključkov na manj kot dveh kilometrih, kar pomeni, da nimamo niti enega argumenta, s katerim bi lahko upravičili še en priključek, ne s prometnega, ne z ekonomskega vidika.«
Zupan občine Zetale Anton Butolen je bil nad razgrnjenim načrtom avtoceste s priključki in nadvozi razočaran; še bolj pa nad odgovori ekipe, ki je predstavljala DPN, saj je jasno razbral, da zelo gotovo ne bo upoštevano praktično nič od njihovih predlogov. Zato njegova jezna pripomba, da Žetalčani za državo očitno niso vredni niti toliko kot svinjske farme, ni bila zgrešena, čeprav je slišati hudo grda.
Butolena ta razlaga ni pomirila: »Ampak saj menda ne gradimo avtoceste za deset let, ampak za daljše obdobje in ne moremo vsega vrednotiti zgolj na osnovi sedanjega stanja. Ali naj ne bi avtocesta pomenila tudi novih razvojnih možnosti tega okolja?! Naj se pri tako dolgoročnih projektih razmišlja tudi v to smer in en dodatni priključek pomeni ne samo večje možnosti, ampak tudi višjo kvaliteto življenja prebivalstva. Tega se pa s ciframi, koliko stane, ne da upravičiti. Poleg tega odštejte od omenjenih dobrih dveh milijonov cifro, ki jo bo zahtevala gradnja predvidenega nadvoza, pa bo cena priključka že bistveno nižja!«
Sledilo je dodatno pojasnjevanja s strani projektantov in predstavnice DARS-a, da sicer v tem trenutku nihče ne bo trdil, da dodatnega priključka ni možno izvesti, vendar bo to vseeno zelo težko ali nemogoče narediti zaradi že omenjenih ekonomsko prometnih kriterijev, ki ne kažejo potrebe oz. možnosti za izgradnjo.
In ker je postajalo, kljub nekoliko zavitim odgovorom, vsem v dvorani z županom vred jasno, da dodatnega priključka ne bo, da pa se tudi ne bodo šli brezplodnega pričkanja s sosednjo občino glede prestavitve
na južnejšo lokacijo, je Butole-nu prekipelo: »Res Žetale niso velika občina, samo 1400 ljudi nas živi tukaj, ampak za državo smo očitno manj vredni kot svinjske farme v Dražencih, za katere ni problematično zgraditi nadvoz!«
V nadaljnjo razpravo in poskuse prepričevanja, kako zelo pomemben je za Žetale ob mejnem prehodu lociran priključek, se je nato vključilo še kar nekaj prisotnih občanov, ki so popolnoma podprli pripombe župana in dopovedovali, da bo nujno potrebna tudi ureditev bodoče vzporedne ceste, ki bi bila v primeru prestavitve priključka tudi bistveno krajša, toda vse skupaj je bilo videti in slišati bolj kot bob ob steno. Glede priključka je bilo Žetalča-nom povedano, da se bo lahko prestavil samo v primeru, če dosežejo soglasje s sosednjo občino glede lokacije, o možnosti sočasne ureditve vzporedne ceste pa bosta odločala prometni in okoljski minister, pri čemer pa upanja ne smejo biti velika, saj je blagajna za avtocestni program hudo zdesetkana in že veljajo navodila, da se iz te malhe lahko financira izključno in samo avtocesta, ne pa še vse ostalo ...
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • 25. seja mestnega sveta
Letos izjemoma dve veliki oljenki
Na osrednji občinski proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku v MO Ptuj, ki bo 5. februarja, bodo podelili dve veliki oljenki, so soglasno sklenili mestni svetniki na seji, ki je bila 26. januarja. Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju jo bo prejel ob 770-letnici ustanovitve minoritskega samostana na Ptuju za uspešno obnovo tega kulturnega spomenika in aktivno sodelovanje v kulturnem prostoru, Franc Mlakar pa za prispevek na področju kulturne dejavnosti ter izjemne organizacijske in mecenske zasluge v kulturnem in umetniškem ustvarjanju, je predlagala komisija za priznanja in odlikovanja mestnega sveta MO Ptuj, ki jo vodi Peter Pribožič.
Foto: Črtomir Goznik
Minoritski samostan bo letos praznoval 770-letnico ustanovitve.
Soglasni so bili ptujski mestni svetniki na 25. seji v več točkah dnevnega reda. Brez razprave so potrdili predlog letnega programa športa za leto 2009, ki je vreden dobrih 747 tisoč evrov, skupaj s štirimi načrtovanimi investicijami (I. faza investicije v tribune in razsvetljavo, razsvetljava na Mestnem stadionu Ptuj, športni objekt Grajena in kotlovnica ŠD Mladina) pa se povečuje še za dobrih 641 tisoč evrov. Prav tako so potrdili investicijski projekt za obnovo doma krajanov Rogo-znica in podoben dokument za rušitev in izgradnjo ostrešja OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki ju bodo izvedli s sredstvi MO Ptuj v višini 240 tisoč evrov, delež drugih občin pa se bo pokril iz plačil najemnine. Tudi nove cene programov v Vrtcu Ptuj od 1. februarja 2009 jih niso posebej zanimale, pri čemer se bo prispevek za starše otrok iz MO Ptuj dvignil za 3,2-odstotka, samo plačilo staršev za posamezne programe vrtca pa je odvisno od uvrstitve v plačilni razred.
Gladko je šel skozi tudi predlog prodaje finančnega premoženja v lasti MO Ptuj, ki se je odločila prodati 1694 delnic Cestnega podjetja Ptuj. Ocenjena vrednost finančnega premoženja znaša 25.257 evrov, kar predstavlja 1,129959-odstotni delež lastniškega kapitala te družbe. Prodali ga bodo z metodo javnega zbiranja ponudb, s čimer naj bi dosegli najugodnejši ekonomski učinek, ki tudi zagotavlja najvišjo raven transparentnosti prodaje. MO Ptuj bo prodala tudi poslovni prostor v Dravski ulici 6 (bivša železnina), izhodišča cena znaša 159 tisoč evrov. Prodali ga bodo najugodnejšemu kupcu.
Predlog odloka od ustanovitvi JZ Lekarne Ptuj so sprejeli skupaj z dvema dopolniloma glede solastniških deležev na dveh nepremičninah, garsonjeri in enosobnem stanovanju, ker je pripravljavca odloka javni zavod opozoril, da upravlja tudi s počitniškimi kapacitetami, ki so jih pridobili že v letih 1985 in 1989. Zaradi ureditve vpisa v zemljiško knjigo jih je namreč potrebno navesti tudi v odlok o ustanovitvi zavoda.
Odločanje tudi po številu prebivalcev
Največ pa so ptujski mestni svetniki razpravljali o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin. Le-
tos poteka 10 let od njene ustanovitve, spremembe so potrebne že zaradi same zakonodaje kot tudi zaradi vsebine. S sprejemom odloka naj bi se mudilo, v enakem besedilu naj bi ga do začetka marca sprejeli vsi sveti občin, ki se vključujejo v Skupno občinsko upravo, teh pa je 17, sicer ne bo denarja za polovično sofinanciranje, ki v primeru MO Ptuj znese 138 tisoč evrov.
Čeprav so mestni svetniki bolj ali manj pohvalno govorili o delu Skupne občinske uprave, ki predstavlja začetek pokrajinskega združevanja, bi bilo smiselno, če želimo v to vključiti tudi ormoške občine, da se uredi odločanje tudi po številu prebivalcev in nekatere druge zadeve, je prepričan svetnik LDS Emil Mesaric. Zanimalo ga je tudi, ali je vodja oziroma predstojnik imenovan za nedoločen čas ali ima mandat in kaj se zgodi, če iz uprave izstopi MO Ptuj. Vse to so vprašanja, ki bi jih bilo smiselno vgraditi v spremembe in dopolnitve odloka. Eno od priporočil pri sprejemanju tega odloka je bilo tudi, da naj se »prednostno« umestijo zakonske spremembe, da ne bi izgubili polovičnega sofinanciranja s strani države, po roku za dodelitev teh sredstev pa naj bi imeli dovolj časa za temeljito obdelavo in umestitev vseh predlaganih vsebinskih pripomb in predlogov, če bi jim morebiti zmanjkalo časa do začetka marca letos.
Mestni svetniki so 26. januarja podali tudi pozitivno mnenje h kandidaturi mag. Klavdije Markež za direktorico JZ Ljudska univerza Ptuj. Kandidatka je že v iztekajočem se petletnem mandatu javni zavod vodila nadvse uspešno, da je ta postal sodobna izobraževalna, svetovalna in informacij ska u stanova za izobraževanje odraslih in mladine na lokalni ravni. S
svojo vizijo pa zagotavlja, d bo LU Ptuj z izobraževanje odraslih in s pridobivanje novih študijskih programo za pridobitev izobrazbe i usposabljanje ter splošno izobraževanje pomembno prispevala k razvoju lokalne skupnosti in širšega okolja.
Peter Pribožič (N.Si) je podal pobudo, da se na naslednjo sejo mestnega sveta doda točka dnevnega reda o projektu Evropske kulturne prestolnice 2012, v kateri bi razpravljali o aktivnostih kulture na Ptuju za partnerstvo Evropske prestolnice kulture 2012. Mestni svet naj se seznani z aktivnostmi, ki že potekajo, na podlagi razprave pa naj se sprejmejo strateške usmeritve in sklepi, ki bodo vezani na spodbude kulturnim institucijam, ljubiteljski kulturi ter drugim institucijam, ki so povezane s kulturno dediščino in kulturno dejavnostjo na Ptuju, da načrtujejo svoje programe v luči projekta Evropske kulturne prestolnice 2012. Peter Pribožič tudi predlaga, da je potrebno za kulturne dogodke na Ptuju ob obstoje-
čih zaprtih prostorih usposobiti tudi zunanje, med temi je tudi prireditveni prostor na dvorišču minoritskega samostana, ki ga tako ali drugače poskušamo pokriti že desetletja. Čeprav je bil Ptuj prvi, ki se je odločil za vključitev v EPK 2012, je v javnosti o tem, kako se pripravlja nanj, bolj malo znano, projekt pa je tudi na zunaj premalo prepoznan, čeprav bi ga lahko že sedaj z večjo vnemo pomagali umeščati.
Svetniška vprašanja in pobude
Čeprav je bilo že v začetku decembra lansko leto Miroslavu Letonju (SNS) odgovorjeno glede njegove pobude o tem, da naj se vse civilne iniciative v občini povabi na mestni svet in z njimi opravi razprava o njihovih zahtevah, to naj bi se zgodilo še januarja letos, od tega v Mestni hiši
na Ptuju sedaj odstopajo. Na kolegiju župana z vodji svetniških skupin, ki je bil 14. januarja, so namreč sprejeli sklep, da trenutno ni smotrno sklicati skupnega sestanka v predlaganem obsegu. Sklep utemeljujejo s tem, da so bili v letu 2008 opravljeni pogovori z vsemi lokalnimi iniciativami, da so razlogi za delo iniciativ povsem lokalni in drugačni pri vsaki iniciativi posebej in da je sistem zadovoljevanja potreb občanov usmerjen preko četrti in mestnega sveta in bodo tudi v bodoče tako četrti kot občina usklajeno sodelovali pri reševanju odprtih vprašanj civilnih iniciativ. Letonja pa se je tudi zanimal, kdo je mag. Janka Širca imenoval za v. d. direktorja novega ptujskega občinskega podjetja Javne službe, d. o. o., Ptuj, ker on vseh kadrovskih komisij, ki jih ima MO Ptuj, ne pozna. Pričakuje pa tudi odgovor
glede namenske porabe sredstev intervencij, komu je bil namenjen denar, ali fizičnim ali pravnim osebam.
Svetnico Silvo Fartek (SDS) zanima, zakaj občani Ptuja plačujejo višje najemnine na hajdinskem pokopališču. Razlog za to je bolj ali manj znan: MO Ptuj ni pristopila k sofinanciranju investicij na hajdinskem pokopališču. Zato jo prizadeti krajani pozivajo, naj pristopi k temu, s tem pa prispeva k izenačitvi najemnin za vse občane.
Janez Rožmarin (N.Si) se je oglasil ob odgovoru iniciativi Trate v zvezi z njenimi predlogi za ureditev cestno-prometnih razmer v ulici Na tratah. Z njim ni zadovoljen, potrebno bo nekaj narediti, saj prebivalcem te ulice na Ptuju zaradi nespoštovanja cestnoprometnih predpisov že popuščajo živci, življenje je zaradi divjanja avtomobilov in delovnih strojev postalo nevzdržno.
Marjana Kolariča (SDS) je zanimala resnična cena vode, ki jo plačujemo na Ptuju. Iz odgovora, ki ga je prejel, to ni razvidno. Vprašal je, kaj se dogaja z vsemi njegovimi pobudami glede varnosti na cestah na območju ČS Ro-goznica, pozval pa je tudi k ureditvi stranišč na starem rogozniškem pokopališču, saj ne more biti sprejemljivo, da pogrebce usmerjajo na stranišče na bližnji bencinski črpalki. Zanimivo pa bi bilo izvedeti tudi, kaj se dogaja z nadaljevanjem del pri podhodu pod železniško postajo, samo obesiti tablo je premalo. Stranišče pa naj ne bi delovalo tudi na ptujski avtobusni postaji, kar je nedopustno, je bilo tudi slišati ptujske mestne svetnike.
Ptuj • Kdo se vmešava v delo Kmetijske zadruge
O golobih na strehi
Z začetkom leta so v ptujski Kmetijski zadrugi (KZ) začeli pripravo pogodb za leto 2009 s člani in z vsemi tistimi, ki so zainteresirani za sodelovanje z zadrugo, tako na področju živinoreje kot poljedelstva. Po besedah direktorja bodo letos namenili veliko naporov tudi temu, da okrepijo program vrtnin, ki je na našem terenu dokaj zamrl, tudi zaradi enormnih cen žitaric v letu 2007, saj vrtnine niso bile ekonomsko zanimive.
»Zelo veliko kmetov se je zato odločilo, da namesto vrtnin sejejo le žitarice, vendar se zgolj s tem v prihodnje ne bo dalo preživeti. Posledično so se spraznili tudi hlevi in zdaj imamo naenkrat tržne viške žitaric po nenormalno nizkih cenah, na drugi strani pa dokaj prazne hleve. Potrebno se bo vrniti nazaj v prirejo živine in tudi v vrtninarstvo,« meni Janžekovič, ki se tudi zaveda, da bo ne le začetek, ampak celotno leto 2009 za kmetije dokaj težko: »Gre tudi za to, da kljub napovedim kmetije še vedno niso dobile subvencij, pred njimi pa je že dognojevanje žit in spomladanska setev. Gnojenja v jesenskem času ni bilo, razlog je v anomalijah cen gnojil, ki so segle v nebo. Še v začetku leta 2008 je na celotnem evropskem trgu primanjkovalo gnojil, dobavitelji surovin in proizvajalci so posledično cene začeli dvigovati do ravni, ki ni bila več sprejemljiva. Zdaj se sicer cenovna lestvica umirja, kar v zadrugi budno spremljamo, saj z gnojili oskrbujemo 30 odstotkov slovenskega trga. Vsekakor bodo naši člani oskrbljeni s kvalitetnimi gnojili po najbolj konkurenčni ceni. Naš program gnojil je namreč izjemno kvaliteten; gre za gnojila preizkušenega hrvaškega proizvajalca Petro-kemija iz Kutine,« poudarja direktor in pojasnjuje, da so se tudi v vodstvu KZ zavedali nenormalnega porasta cen gnojil, zato svojim članom tudi niso priporočali nakupa v jesenskem času.
»Pričakovali smo umiritev cen in to se že dogaja. Preseneča pa nas vloga naše lokalne kmetijsko svetovalne službe, ki je iz strokovnjaka za tehnologijo pridelave na poljih prevzela vlogo strokovnjaka za trg z gnojili, pričela analizirati tržne razmere, da so se naenkrat postavili v vlogo posrednika za prodajo gnojil svetovalci, ki jih kot davkoplačevalci plačujemo tudi mi. Da ponujajo svetovanje in povezavo z nekimi neznanimi, tretjimi dobavitelji gnojil, za katere se sploh ne ve, kakšno kvaliteto gnojil ponujajo. Ni vsa-
Direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janžekovič: »Naša naloga je poskrbeti za kvalitetno in konkurenčno oskrbo s kmetijskim reprodukcijskim materialom in za odkup tržnih presežkov kmetijske proizvodnje! Svetovalna služba ptujskega KGZ pa naj se ukvarja s svojimi nalogami!«
ko gnojilo kvalitetno, to bi kmetijski strokovnjak moral vedeti, in če že, potem naj se ukvarja s preučevanjem kvalitete gnojil, ne pa s posredništvom pri prodaji!«
Svetovalci naj se ukvarjajo s svojim delom!
Jeza direktorja KZ Ptuj se nanaša na izjave svetovalca s ptujske svetovalne službe, ki je v enem naših objavljenih člankov javno povedal, da mu določeni podjetniki ponujajo gnojila po zelo nizkih cenah. »Menim, da teh ljudi ne rabi boleti glava za zadeve, ki se njih ne tičejo. Zato imamo zadruge, da bodo poskrbele za najboljši možni servis kmetom, kar zadeva gnojila, in jih oskrbele z najbolj konkurenčnimi cenami kot vedno doslej in tudi vnaprej!«
Janžekovič meni, da so tržne razmere še vedno preveč nepredvidljive, da bi se lahko napovedovalo karkoli točnega: »V začetku leta 2008 se je napovedovalo, da bodo cene nafte dosegle 200 dolarjev za sodček, vsi pa vemo, kaj se je zgodilo s ceno. Podobna zgodba velja tudi za gnojila, leto 2008 je bilo pač specifično, prišlo je do poka in popolnih obratov na svetovnem trgu
na vseh področjih, tudi na kmetijskem. Zagotavljam, da bomo v zadrugi delali še naprej po najboljših močeh, svetovalni službi pa priporočam, da se posvetijo programom na kmetijah, vprašanju strokovnega in racionalnega kmetovanja ter racionalni porabi gnojil, da bodo kmetije uspešne. Mi pa bomo poskrbeli za oskrbo z repromaterialom in za odkup tržnih viškov kmetijske proizvodnje!«
Janžekovič še pravi, da se v zadrugi zelo dobro zavedajo pomena dobrega poslovanja kmetij, saj je od tega odvisna tudi uspešnost njihovega podjetja. »Pomembno v tem trenutku je dejstvo, da še vedno nihče ne ve, kdaj bodo kmetje dobili subvencije! Kmetije čakajo na ta denar, da bi lahko kupili ves potreben repromaterial, od semen do gnojil. Mi za naše člane pripravljamo varianto, da jim bomo pomagali z odlogom plačila pri nakupu potrebnega repromateriala do izplačila subvencij, seveda do višine subvencije, ki bo razvidna iz vloge in z garancijo, da se bo subvencija potem prenesla na naš račun.«
Kot je še povedal Janžeko-vič, je bilo lani zaradi velikega povpraševanja po gnojilih in manjka na trgu zelo težko sploh kupiti ustrezne
količine: »Lani je glede na stanje in napovedi kazalo, da bo pomanjkanje gnojil kronično in morali smo zastaviti ves ugled, da smo jih sploh lahko kupili, saj bi jih naš dobavitelj lahko prodal komurkoli. Kar zadeva uvoz gnojil iz Rusije, ki ga menda ponujajo posamični podjetniki, pa se je treba zavedati, da gre bolj za muhe enodnevnice. Zelo vprašljiva je tudi kvaliteta, ne samo količina. Na slovenskem trgu z gnojili ima levji delež, kar 70 %, Petrokemija, saj so gnojila tega dobavitelja dokazano izjemno kvalitetna. Preostali delež si razdelijo drugi proizvajalci, nekaj iz Avstrije, Madžarske, tudi iz Italije, od koder prihajajo mešana gnojila bistveno nižje kvalitete, ki pa so res cenejša.«
Kot je še povedal Janžeko-vič, je tudi v interesu Petro-kemije, da obdrži slovenski trg, zato so cene že znižali, prav tako so jih doslej dvakrat znižali tudi že v KZ Ptuj. Ali bo sledilo še kakšno zniževanje cen, pa Jan-žekovič ni mogel zagotoviti, obstaja pa verjetnost, da so cene gnojil dosegle dno ter ob koncu še dodal, da so ponudbe t. i. podjetnikov z nizkimi cenami gnojil še najbolj podobne »lovljenju golobov na strehi«.
SM
Od tod in tam
Kidričevo • V Talumu sprejeli letni plan
Nadzorni svet delniške družbe kidričevskega Talu-ma je na prvi letošnji, sicer 7. redni seji, v ponedeljek, 26. januarja, obravnaval le eno točko dnevnega reda, in sicer sprejem letnega plana poslovanja za poslovno leto 2009- Kot je včeraj pojasnil predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, je nadzorni odbor delniške družbe Talum o osnutku letnega plana poslovanja za leto 2009 podrobneje razpravljal že na prejšnjih dveh sejah, koncem lanskega leta; tokrat pa so ga z manjšimi dopolnitvami v celoti tudi sprejeli- Poslovanje Taluma v kriznih časih je po besedah Danila Topleka prilagojeno situaciji na mednarodnem tržišču, kjer zaenkrat ni zaznati povečanja povpraševanja po aluminiju- Znano je, da so cene aluminija na svetovnem trgu padle za več kot 60 odstotkov- Kot smo poročali, so v Talumu zaradi bistvenega zmanjšanja naročil izklopili že polovico elektrolitskih peči, ki bodo po vsej verjetnosti ostale izklopljene vse letošnje leto in morda še tudi del naslednjega leta 2010- Zato jih v tem času v celoti temeljito obnavljajo, tako da bodo lahko izboljšanje razmer na svetovnem trgu pričakali s prenovljenimi kapacitetami in v polni zmogljivosti-
-OM
Prlekija • Volilni zbor SD
Na volilnem občnem zboru Socialnih demokratov območne organizacije Ljutomer so potrdili predsedniški mandat Damjanu Bogdanu, podpredsedniškega pa Radku To-biasu- V občinskih odborih bodo delovali Branko Smodiš (predsednik) in Vladimir Potočnik (podpredsednik) za občino Ljutomer ter Bojan Lešer (predsednik) in Boris Onišak (podpredsednik) za občino Križevci,
NŠ
Markom • 50 let zakona Dragice in Marjana Plohla
17. januarja 1959 sta si zvestobo pred matičarjem in pričami obljubila zakonca Dragica in Marjan Plohi iz Markovcev. Avgusta istega leta je na svet privekal prvorojenec Drago, čez 13 let seje zakoncema Plohi rodil še drugi sin Marko. Dom sta si Plohlova uredila v Markovcih na Marjanovi domačiji, Medtem ko oba že uživata v zasluženem pokoju, pa se še vedno dobro spominjata svojih delovnih dni Dragica je bila od leta 1955 do upokojitve zaposlena kot medicinska sestra na transfuzijskem oddelku ptujske boln išnice, Marjan pa je bil izučen tapetnik. 29 let je delal v podjetju, zadnjih deset let pred upokojitvijo je bil samostojni obrtnik- Dneve si Plohlova poleg vsakodnevnih obveznosti krajšata vsak s svojim konjičkom- Marjan je strasten ribič, Dragica rada kolesari, sodeluje pa tudi v domačem društvu upokojencev- Še posebno veselje pa jima pomenita vnukinji- To sta Jana, ki obiskuje tretji razred, in dve leti stara Zala-
MZ
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:.
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:_
Mojo pediatrinjo ali pediatra:_
IME:_
viva
PRIIMEK:. NASLOV: .
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:.
DATUM ROJSTVA:.
Studio Moderna d.o.o., kot upravlialec vodi, vzdržuie in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom
o varovanju osebnih podatkov (ZV0P-1). Upravlialec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične
obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega
gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna
pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in
posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu
namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter
lahko od upravjalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov.
Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o.,
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi.
Studio Moderna d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
Izpolnjen kupon pošljite na: Revija Viva, Poljanska 6, 1000 Ljubljana
Datum:
Podpis:
Foto: S M
Foto: Laura
Ekonomsko socialni svet Spodnjega Podravja se je na seji, ki ni bila po naključju v Ormožu, posvetil pregledu stanja na gospodarskem in socialnem področju in oceni vplivov svetovne finančne krize ter ugotovil, da so za sedaj napovedi še optimistične, saj večja odpuščanja na Ptujskem in Ormoškem zaenkrat niso predvidena. Kljub temu pričakujejo učinkovitejše ukrepe vlade.
Ormož • Ekonomsko socialni svet o vplivih krize
Potrebni učinkovitejši ukrepi vlade
Foto: M. Ozmec
Ivo Babič iz Območne obrtne zbornice Ormož je menil, da bi bilo v kriznih časih smotrno ustanoviti več manjših podjetij.
Foto: M. Ozmec
Direktor ormoške Carrere Optyla Silvo Kekec: »Kljub finančni krizi ostajamo optimisti!«
ekonomsko socialnega sveta Spodnjega Podravja (PESS-SP), župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, je bil vesel ob sprejemu treh novih članic, saj so se na 4. seji, ki je bila tokrat v prostorih ormoškega gradu v sredo, 28. januarja, v PESSSP vključile še občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje.
Vodja ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje mag. Vlasta Stojak je pojasnila, da na področju zaposlovanja in zmanjševanja brezposelnosti že dolgo niso imeli tako dobrega stanja kot v zadnjih dveh letih; stopnja brezposelnosti sicer v zadnjem času upada, a še vedno so za odstotek nad slovenskim povprečjem. Konec minulega leta je bilo na območju upravne enote Ormož evidentiranih 616, na območju upravne enote Ptuj pa 2.510 brezposelnih oseb, med skupaj 3.126 brezposelnimi pa je bilo kar 54 odstotkov žensk. Od 1. decembra lani do 26. januarja letos se je iz največjega ormoškega podjetja Carrera Optyl v evidenco brezposelnih oseb prijavilo 96 oseb, ki so bile zaposlene za določen čas.
Zaradi krize in recesije pričakujejo, da bo v letošnjem letu priliv brezposelnih oseb večji, po nekaterih napovedih naj bi se na območju ptujske in ormoške regije brezposelnost povečala za okoli 30 odstotkov, oziroma na okoli 4000 oseb, najmanj priložnosti za zaposlovanje pa imajo starejši od 50 let. V začetku leta 2009 so v prvi polovici januarja potrebe po
Vsak naročnik dobi:
delavcih nekoliko upadle, v drugi polovici januarja pa prijave prostih del spet naraščajo, največ potreb je po delavcih brez poklica, mesarjih, ključavničarjih, oblikovalcih kovin, strugarjih, varilcih in drugih poklicih.
Med ukrepi, ki jih načrtujejo v letošnjem letu zaradi povečanega števila brezposelnih, je Stojakova poudarila, da bodo skrbeli za takojšnjo zagotavljanje informacij in strokovne pomoči ter denarnih nadomestil brezposelnim, načrtujejo skupinske oblike dela za pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicnega cilja in zaposlitvenega načrta ter spodbujanje samozaposlovanja. Med ukrepi, ki jih že izvajajo, pa je izpostavila javna dela, saj je rok za oddajo vlog 5. februar 2009. Na področju aktivne politike zaposlovanja glede na možnosti na trgu osebe usmerjajo na prosta mesta, začenja se nov program Svetovalnica za uspešen nastop na trgu dela, vsi razen invalidov in starejših od 50 let so vključeni v skupinsko obliko svetovanja, invalidi in starejši od 50 let
pa so vključeni pri rehabilitacijski svetovalki.
Predsednik sveta in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je ob tem dodal, da so napovedi v letu 2009 za sedaj optimistične, saj po zbranih podatkih večja podjetja na območju MO Ptuj ne napovedujejo večjega odpuščanja delavcev, nekaj jih beležijo le v avtomobilski industriji. Tudi ormoški župan Alojz Sok je ugotovil, da z izjemo največjega podjetja Carrera Optyl niso prejeli napovedi o večjem številu odpuščanja delavcev ter med drugim predlagal, da bi morala vlada sprejeti dodatne olajšave tudi za podjetja, ki niso v slovenski lasti, a zaposlujejo slovenske delavce, ter za podjetja v obmejnem območju.
Da se zaradi finančne krize in zmanjšanja naročil od 25 do 30 % ne bodo mogli izogniti zmanjševanju števila zaposlenih, je potrdil tudi direktor ormoške Carrere Optyla Silvo Kekec ter izrazil upanje, da bodo to »težko leto« verjetno lahko preživeli z okoli 1000 zaposlenimi. To pomeni, da naj bi ostalo
brez dela okoli 300 zaposlenih. V prvi fazi naj bi ostalo brez zaposlitve 130 delavcev, kriterije za predvideno odpuščanje pa so že uskladili s predstavniki sindikatov in sveta delavcev. Zatrdil je tudi, da je matično podjetje Safilo iz Padove ena redkih tujih firm, ki je v razvoj ormoške ga obrata vložilo letno od 3 do 5 milijonov evrov in ima v Sloveniji tudi svoj razvoj, tako da imajo dovolj argumentov za to, da ostanejo tukaj. Zaradi pritiskov krize bodo sicer morali proizvodnjo maksimalno racionalizirati, a njihov cilj je, da tovarna v Ormožu zagotovo ostane še naprej.
V protikrizne ukrepe pa se s predlogi dejavno vključujejo tudi v Obrtni zbornici Slovenije, je zatrdil Ivan Ba-bič, predsednik območne obrtne zbornice v Ormožu, ter dodal, da je nekaterim njihovim pobudam vlada že prisluhnila, saj je ponov-
no uvedla olajšave za nove investicije. Menil je tudi, da bi bilo smotrno spodbujati nastanek več novih, manjših podjetij, saj se strategija z enim velikim podjetjem, kot je Carrera z okoli 1300 zaposlenimi, v kriznem obdobju ni najbolje obnesla.
Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl je dal pobudo, da bi vladi predlagali, da čim prej pristopi k učinkovitim in profitnim investicijam, da pri tem tudi lokalnim skupnostim omogoči poroštvo pri nabavi kreditov zanje, da omogoči razvoj gospodarskega prestrukturiranja ter da Sloveniji zagotovi novo pozicijo v mednarodni delitvi dela in blaga.
Na nujne spremembe v strategiji razvoja občin je opozoril župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko ter dodal, da si prizadevajo za pridobitev zemljišč za obrtno cono ter za čimprejšnje sprejetje prostorskega načrta, pri čemer se srečujejo z velikimi ovirami, zato je predlagal, da bi vlada pospešila postopke pri pridobitvi dokumentov in drugih pogojev za ustanovitev novih podjetij.
Da je za ustanavljanje novih podjetij potrebno zagotoviti več državnih sredstev, je menila Lidija Majcen iz Štajerske gospodarske zbornice ter dodala, da si veliko obetajo od rebalansa državnega proračuna. Menila je tudi, da je potrebno pospešiti delo skladov dela, ki do sedaj še niso odigrali svoje vloge.
Na potrebo po celovitem in dolgoročnem načrtovanju kvalificiranih in kompe-tentnih kadrov je opozoril Ivan Cencelj, predsednik
društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, ter poudaril, da bi morali šolati predvsem kadre, ki jih gospodarstvo dejansko potrebuje. S slednjim se ni povsem strinjala Klavdija Zorjan Škorjanec, v. d. ravnateljice Gimnazije Ormož, ki je s sodelavko Sonjo Posavec predstavila nove programe, ki jih v ormoški gimnaziji načrtujejo poleg osnovnega gimnazijskega, to so programi Zdravstvena nega, Farmacevtski tehnik in Kozmetični tehnik. Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih je prizadevanja Ormožanov za pridobitev novih šolskih programov pozdravila, ob tem pa opozorila na nujnost posodobitve gimnazijskega programa, s čimer se v ptujski gimnaziji že ukvarjajo, obenem pa se tudi oni zavedajo, da v Sloveniji potrebujemo kompetenten in fleksibilen kader.
Da imajo v vse bolj zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah pri nas vse pomembnejšo veljavo tako imenovane »trgovine za nezaposlene in socialno ogrožene«, je ponovno poudaril koordinator tega projekta in sekretar PESSSP Branko Brumen ter dodal, da je pilotski projekt MO Ptuj podprla tudi vlada. Novost je le v tem, da naj bi projekt razširili tako, da naj bi te trgovine z rabljenimi predmeti poleg socialne note združevale tudi pozitiven odnos do okolja in narave. V prizadevanja za omilitev socialnih stisk pa naj bi se tvorno vključil že sam državni vrh, saj naj bi na pobudo predsednika Danila Turka pri predsedstvu RS ustanovili klub za socialna vprašanja.
M. Ozmec
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
■	20% popust pri malin oglasih
■	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
■	poštna dostava na dom.
orezpiacno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ivanjkovci • Dolgoletno strokovno raziskovalno delo gre h koncu
Prvi slovenski kloni vinske trte
Prepričana sem, da le malokdo ve, s kako zanimivim in pomembnim delom se ukvarjajo v Selekcijsko trsničarskem središču v Ivanjkovcih. Prav od tod bodo namreč doma prvi slovenski kloni vinske trte, ki so bili v dolgih letih vzgoje skrbno izbrani, negovani, kontrolirani in dokumentirani.
Vodja trsničarskega središča, ki organizacijsko sodi h KGZS - Zavod Maribor, je Alica Topolovec, ki že od leta 1991 z namenom selekcije in raziskovanja spremlja vinsko trto.
Kloni so potomci enega trsa
»Po vzoru drugih vinogradniških držav EU, ki so takrat že delale na standardni klonski selekciji vinske trte, je leta 1991 ministrstvo ustanovilo selekcijsko trsničarsko središče (STS). Postopek je takšen, da se iz standardnega materiala, v standardnih vinogradih, odberejo najboljši trsi. Od-birali so jih vinogradniki, in sicer v STS delamo na osmih belih sortah - laški in renski rizling, šipon, sovinjon, beli pinot, šardone, radgonska ranina in dišeči traminec. Rezultati so se pet let spremljali v selekcijski knjigi, ker smo tako imeli seznam najboljših trsov, ki so v petih letih ocenjevanja dosegli najboljše rezultate in postali klonski kandidati,« je povedala Alica Topolovec, ki je trse poiskala po terenu. Začeli so z 99 trsi, ki so jim najprej vzeli vzorce in naredili zdravstvene teste ali so ti trsi prosti virusov, kar je pogoj za brezvirusni material. Več kot polovica jih je izpadla, ker so bili okuženi. Pri tistih, ki so bili virusov prosti, so tri leta zapored merili in spremljali elemente rodnosti in kakovosti (število očes na trsu, odgnana očesa, število mladic, število in teža groz-
dov na trsu, vsebnost skupnih kislin in sladkorjev). Tiste, ki so se v teh treh letih pokazali kot dobri, so razmnožili in cepili na brezvirusno podlago in pridelali trsne cepljenke, ki so jih v letih 1991 do 1996 postopoma zasajevali v prvi kolekcijski nasad na Jeruzalemu, ki so ga pokrili s protitoč-no mrežo. Sadili so po 50 do 100 cepljenk posameznega klonskega kandidata. Na teh matičnih trsih so ponovno preverjali elemente rodnosti in kakovosti. Ponovno so preverjali prisotnost virusov. Da bi se jim izognili, so leta 1992 postavili prvi in 1998 drugi odlično opremljen rastlinjak v Ivanjkovcih. Predvsem trije virusi, ki povzročajo tri bolezni, so jim delali veliko težav - razbrazdanje lesa, plutavost lubja in predčasno rdečenje listja. V rastlinjakih zaposlene v STS same cepijo trto, v njih imajo klonske kandidate in indikatorske rastline. Kot izjemno pomembno izkušnjo, oziroma odločilno, ocenjuje Alica Topolovec ogled francoskih in nemških selekcijskih centrov. »Kolegi so bili zelo prijazni in so bili pripravljeni pokazati, kaj počnejo in na kakšen način. S pomočjo teh spoznanj nam je uspelo skrajšati postopek do priznanja klonov,« se spominja Alica Topolovec.
Inženir Matekovič začel pionirsko delo
»Velika sreča je, da je na področju Maribora, Ptuja in Ormoža delal veliki selekcionist,
Alica Topolovec, vodja selekcijskega središča v Ivanjkovcih, v kleti na Litmerku, kjer opravljajo potrebne mikrovinifikacije.
inženir Stanko Matekovič. Prav letos praznujemo 110. obletnico njegovega rojstva. Inženir Matekovič je živel za trto in selekcijo. Delal je na vizualni selekciji, saj ni imel pripomočkov za dejansko dokazovanje virusov. Ukvarjal se je s tremi klonskimi kandidati sovinjona in na štirimi potencialnimi kandidati laškega rizlinga. Ohranjenih je veliko kronoloških zapisov, ki so mi bili v veliko pomoč,« pravi To-polovčeva.
Cilj celotnega početja je vinogradniku zagotoviti zdrav trsni material. Med bodočimi 27 priznanimi kloni bo kar 5 klonov šipona in razlika med njimi je menda zelo velika, če-
prav navidez ne. Največje razlike so v količini pridelka in kakovosti, saj je bila selekcija delana na rodnost. Pri tem so razlike ogromne, nekateri kloni dajejo med 3 in 4 kilograme grozdja, drugi 8, zadnji pa 10 kilogramov grozdja na trs. In vinogradnik se bo, glede na njegov namen, ki ga zasleduje pri pridelavi, odločal, kateri klon bo sadil. Pri šiponih so s selekcijo odpravili osipanje. Pri laškem rizlingu so uspeli spremeniti originalni izgled grozda, ki je nekoč imel en velik in en mali grozd, pri štirih klonih so dosegli, da imajo dva enako velika grozda z velikimi jagodami.
Klonski kandidati so po-
sajeni na 12 lokacijah v SV Sloveniji, skupno je 45.000 baznih trsnih cepljenk. »To so matični vinogradi, ki jih mi pregledujemo, lastniki vinogradov pa so trsničarji. Trsi, ki so opremljeni z belo etiketo, prihajajo od nas, modra etiketa nakazuje, da gre za pregledan matični vinograd, oranžna etiketa se počasi poslavlja iz uporabe, pove pa, da gre za standardni material,« pojasnjuje Topolovčeva.
Tovrstno raziskovalno delo se izvaja skozi zelo dolga obdobja, saj od začetka raziskovanja do priznanja klona preteče veliko časa. Pri klonih, kjer so imeli veliko podlage že v delu inženirja Matekovi-
ča, to traja 15 let, brez predhodnih podatkov pa 20. Lani septembra so iz STS poslali zahtevo za zaključno poročilo na Fitosanitarno upravo RS in v začetku cepilne sezone pričakujejo priznanje klonov. Tr-sničarji bodo tako lahko letošnje cepljenke izbirali izmed 15.000 baznih cepljenk, ki so jih v STS pridelali lani in bodo prodajane pod oznako baza.
Stisniti je treba tudi vino iz klonov
Za priznanje klonov so morali imeti tudi tri obvezne mikrovinifikacije določenega klona. Gre za običajen postopek trgatve in stekleničenja, le da v miniaturnem obsegu. Ves postopek poteka s pomočjo Kmetijske fakultete v Mariboru, in če gre za nov klon, mora vino prestati še oceno degustacijske komisije na Kmetijskem inštitutu, opravi pa se tudi kompletna kemijska analiza. Letos so se v STS še posebej potrudili in opravili tudi svojo prvo ledeno trgatev.
Alica Topolovec je prepričana, da je šipon najboljša sorta za naše okolje. Opozarja pa, da je z njim treba biti previden od samega začetka, saditi ga je potrebno na tople lege, ne preveč obremenjevati, celo leto negovati, odstranjevati grozdje, mladice, ki so odgnale iz soočesa. Kot sogovornica ugotavlja, naši vinogradniki šipona nimajo najraje, bolj gre sovinjon, v zadnjem času pa je zelo zanimiv tudi rumeni muškat. Viki Klemenčič Ivanuša
Slovenija • Ministrstvo začasno zaprlo razpis
Razpis bo ponovno odprt pod drugačnimi pogoji
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je konec prejšnjega tedna (23. januarja) obvestilo vse upravičence, da je zaprt javni razpis za ukrep 123. Gre za ukrep, ki se uradno imenuje Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za namene predelave in trženja živilskih proizvodov, sicer pa je bilo možno po tem razpisu pridobiti denar za novogradnje, nakup tehnološke opreme in strojev.
Razlog za zaprtje javnega razpisa je po navedbah kmetijskega ministrstva neveljavnost sheme regionalnih državnih pomoči, na podlagi katere se dodeljujejo sredstva za tovrstne naložbe. Pravila so se namreč spremenila z novimi določbami evropske komisije, ki so začela veljati zadnji dan lanskega leta in ki v naši državni shemi pomoči še niso bila upoštevana, zato se je pač pojavilo neskladje.
Kot so še sporočili z omenjenega ministrstva, bo razpis ponovno odprt takoj, ko bo od Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) prejeli potrditev o skladnosti Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči z omenjeno uredbo evropske komisije.
Z ukrepom 123 se sicer dodeljujejo nepovratna sredstva za naložbe v predelavo in trženje živilskih proizvodov, ki bodo spodbujale uvajanje novih proizvodov ali proizvodnih izboljšav ter s tem pospešile posodabljanje predelovalnih obratov v smeri večje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti. Upravičeni stroški do sofinanciranja so gradnja ali obnova nepremičnin, nakup novih strojev in tehnološke opreme ter v razpisni dokumentaciji določeni splošni stroški.
Omenjeni razpis je bil uradno objavljen in odprt sredi julija lani, z novo evropsko uredbo pa se morajo popraviti oz. dopolniti določeni členi državne uredbe o dodeljevanju regionalnih pomoči.
Konkretno, kot je na naše
vprašanje odgovoril Sašo Voroš s službe za stike z javnostjo pri MKGP, gre za dopolnitve več členov (4., 5., 6., 8., 11., 12., 14., 15., 16., in 16. a-člena),
ki govorijo o določanju deleža pomoči, gospodarskih panogah in upravičencih, načinu in obliki subvencioniranja, upravičenih stroških in splo-
Kakšni bodo novi oz. dopolnjeni kriteriji razpisa za sofinanciranje po ukrepu 123, zaenkrat ni znano, naj bi pa bil razpis ponovno odprt predvidoma že februarja.
šnih ter posebnih pogojih dodeljevanja sredstev. »Ker se je na omenjenih vsebinskih področjih z uredbo ES spremenila pravna osnova za izvajanje regionalnih pomoči, je ministrstvo moralo zapreti ta razpis. Uredba je trenutno že v zaključni fazi usklajevanja na Ministrstvu za finance in bo objavljena predvidoma februarja. MKGP pa bo javni razpis ponovno objavilo, ko bo od SVLR prejelo potrditev skladnosti uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008,« je še povedal Voroš.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z vlogami, ki so že bile poslane na razpis, pa je odgovoril tako: »Vloge, ki so prispele na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do 31. de-
cembra 2008, bodo obravnavane v skladu z določili javnega razpisa. Zaenkrat ni podatka, da bi na agencijo prispela kakšna vloga po tem datumu. Če pa je kakšna vloga prispela po tem datumu, bo pravna služba na agenciji proučila možnosti za najugodnejšo rešitev za vlagatelja.«
Če je kdo poslal vlogo na razpis po novem letu, je najbolje, da pokliče na Agencijo in povpraša, kako se bo obravnavala nova vloga oz. če bo morda potrebno, da jo pošlje vnovič.
MKGP je sicer za zaenkrat zaprt razpis namenilo slabih devet milijonov evrov, za celotno programsko obdobje do konca leta 2013 pa je za ukrep 123 na voljo dobrih 93 milijonov evrov.
Foto: vki
Foto: SM
Trnovska vas • Pogovor z violinistko Ano Vurcer
Ana bo nastopila na Emi
Mlada violinistka Ana Vurcer, ki je sodelovala že z mnogimi glasbeniki, bo z Omarjem Naberjem v nedeljo nastopila tudi na Emi, slovenskem izboru za pesem Evrovizije.
24-letna absolventka Pedagoške fakultete, ki bo že čez nekaj dni zagovarjala svoje diplomsko delo, igra violino že 18 let, saj je pričela vaditi že v 1. razredu osnovne šole.
»Vsega pa je bila kriva soseda, ki je igrala violino in sem jo kot čisto mala deklica hodila poslušat in prosit, naj mi kaj zaigra. V trenutku sem vedela, da je violina inštrument, ki ga želim igrati. Ker sem bila še precej majhna, so me poskušali prepričati, da bi se odločila za katero drugo glasbilo, a o tem nisem hotela niti slišati. Violina s palčko, kot sem jo takrat imenovala, je bila moja prva ljubezen, ki traja še danes. Obiskovala sem Glasbeno šolo Karola Pahorja na Ptuju pri prof. Meti Trop,« se svojih glasbenih začetkov spominja mlada violinistka Ana. Kot gimnazijka je igrala tudi kitaro, nanjo še zmeraj rada zabren-ka.
Kako je tvoja otroška ljubezen do violine prerasla v profesionalno kariero in s kom vse si do sedaj sodelovala?
»V letih igranja na violino sem sodelovala z mnogimi glasbeniki in skupinami. Bolj resna sodelovanja so se pričela, ko sem bila stara približno 15 let. Takrat sem igrala violino v skupini Ptujski graščaki. Pričela so se prva snemanja v studiu Jama na Ptuju. Od takrat pa do danes pa se je zgodilo mnogo lepih sodelovanj, lepih nastopov in posneli smo veliko lepih pesmi. Pričela sem nastopati s tamburaši iz Cirku-lan, s katerimi še danes večkrat skupaj zaigramo. Že nekaj let sodelujem s pevko Mili,
Ana Vurcer s skupino Gitano band
skupaj sva posneli mnogo zelo spevnih pesmi, med drugim tudi tri videospote. Sodelovala sem tudi z Domnom Kumrom, sem v spremljevalni skupini Gorazda Ademoviča, prav tako sem sodelovala s pevko Sergejo Sagadin, skupino Passion embrace, Natalijo Kolšek, od lanskega leta sodelujem tudi z Marjanom Zgoncem. V Lenartu imamo skupino Glissando, s katero nastopamo na raznih prireditvah, sodelovali smo tudi z Ireno Vrčkovnik in nastopili na dveh državnih proslavah. V Prekmurju sem violinistka v ciganski skupini Gitano band, še pred kratkim pa sem nastopila tudi z Nedo Ukraden in čisto novo sodelovanje pričela s tamburaško skupino Dupljak iz Kostela in z Omarjem Naberjem.«
Na katere dosežke si najbolj ponosna?
Anina ljubezen do violine sega v otroške dni.
Foto: Albin Bezjak
»Ponosna sem na številne nastope, ki so se zvrstili v vseh teh letih v Sloveniji in tujini. Nastopila sem na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji, Srbiji, na Madžarskem in v Italiji. Predvsem pa so mi ostali v spominu nastopi v največji koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega na Hrvaškem, kjer sem že večkrat nastopila z Mili in tamburaši, prav tako pa z Nedo Ukraden. Poseben občutek je igrati pred tako množico ljudi.«
Trenutno največ delaš z Gitano bandom iz Prek-murja. Kako je prišlo do vašega sodelovanja?
»Skupaj igramo približno pol leta. Fantje so iskali violinistko in hitro smo se dogovorili za sodelovanje. Ves ta čas zelo aktivno igramo, prijavili smo se tudi na festival Z glasbo do srca, ki bo v Kidričevem, kmalu pa bomo pričeli snemati ploščo, za katero nam bosta besedila pisala Mili in Feri Lajnšček. Prav tako pa veliko sodelujem s skupino Glissando in pevko Mili.«
Nastopila si tudi z eno največjih zvezd Balkana, Nedo Ukraden. Je bil to zate poseben izziv?
»Lani novembra sem prvič nastopila z Nedo Ukraden na velikem povratnem koncertu v Zagrebu, decembra pa smo skupaj nastopili tudi na koncertu v Gorišnici. Da je prišlo do tega sodelovanja, se lahko zahvalim Andreji in skupini Nova legija, ki so Nedina spremljevalna skupina, saj so me prav oni povabili k sodelovanju. Neda je velika zvezda, ljudje jo imajo zelo radi, kljub temu pa je zelo topla, prijetna in pozitivna oseba. Nastopati s tako veliko zvezdo je seveda velik izziv.«
Kateri nastopi so se ti najbolj vtisnili v spomin?
»V letih igranja se je zvrstilo toliko nastopov in festivalov, na katerih sem nastopila, zato se vseh niti ne spomnim. Velik uspeh smo dosegli s skupino Passion embrace na Hrvaškem festivalu MEF, kjer smo dobili nagrado za najboljšo produkcijo pesmi, s pevko
Mili sva na Hrvaškem uspešno nastopili na festivalih v Krapi-ni, Požegi, Pitomači, Stubičkih Toplicah, v Sloveniji pa sva se predstavili na festivalu Z glasbo do srca v Kidričevem. Vsi ti nastopi in priprave seveda vzamejo veliko časa. Nastop na odru je šele zadnje dejanje, ki ga ljudje vidijo. Kljub temu pa mi ni nikoli težko, čeprav se moram večkrat odpovedati kakšnim drugim stvarem. Vesela in hvaležna sem, da imam ob sebi ljudi, ki me razumejo, podpirajo in se z mano veselijo uspehov.«
Kaj ti pomeni nastop na Emi?
»Zelo sem vesela, da bom v nedeljo del ekipe Omarja Naberja, ki bo nastopila na finalnem večeru Eme. Nastopili bomo s pesmijo I still carry on in ob tej priložnosti bi pozvala vse bralce Štajerskega tednika, da nam izkažejo podporo! Ema je seveda največji festival v Sloveniji, na njem se bodo predstavili najbolj znani glasbeniki in to, da sem tudi jaz del tega, mi je seveda v veliko čast, predvsem pa pomeni novo izkušnjo in morda spet kakšne nove priložnosti.«
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
»Moji načrti za prihodnost so povezani predvsem z glasbo. Spoznala sem veliko ljudi, odprtih je veliko poti, za katere upam, da me odpeljejo še na veliko odrov v Sloveniji in tujini. Sedaj se pripravljam na snemanje plošč s skupino Gitano, z Marjanom Zgoncem in Mili. Kmalu grem spet v Zagreb, kjer bom nastopila v vi-deospotu hrvaškega pevca. Potem se pa že začnejo nastopi v Radečah, Kočevju in priprave na nove festivale. Načrtov je še veliko, ambicije pa z vsakim letom rastejo. Verjamem, da bo glasba tudi v prihodnosti ostala del mene in mojega življenja, saj me izpopolnjuje in zaradi nje sem takšna, kot sem. Prepuščam se, da me glasba in srce odpeljeta kamorkoli, kjer bom srečna.«
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Samo M. Strelec • Dvomim...
Moč narave neke krave
Nekoč je živel kmet. Tak, s čisto pravo, veliko kmetijo, številnimi živalmi ter sosedom, ki je imel zagotovo debelejši krompir kot on. Ampak to je že neka druga zgodba ... No, glavna na tej kmetiji - in v naši zgodbi - je bila krava Rozmari. Rozmari je kar naprej gnjavila in gnjavila vse okoli sebe: kokoši, kako glasno da kokoda-kajo, kadar nesejo jajca, psa, kako glasno da prežvekuje (!), ribo, ki se kopa zgoraj IN spodaj brez... in tako dalje in tako naprej. No, in tako se je kmetu krava nekega dne povzpela na vrh glave, nakar jo meni nič tebi spravi na letalo in pošlje v Afrike puščavo. A mir na kmetiji ni trajal dolgo: Iz Afrike pridejo zdaj na kmetijo drug za drugim slon, zebra, krokodil... Neka krava neumna jih je namreč tako zagnjavila, da so raje kar vzeli pot pod noge in pobegnili!
Zgodbo o kravi Rozmari sem si ogledal v obliki gledališke predstave v Stari steklarski delavnici skupaj s svojim petinpolletnim sinom. Simpatično jo je zrežirala Branka Bezeljak, v številih vlogah pa sta se poigravala razposajena Iztok Valič in Barbara Lapajne Predin. Ne nameravam pisati kritike predstave; že nekaj let namreč ne berem kritik, kijih drugi pišejo o mojem delu in prav nobene potrebe ne čutim, da bi sam kritiziral druge. Napisal bom, kaj mi je rojilo med predstavo po betici.
Najprej: obvezno bi si jo morali ogledati starši in vzgojitelji ter učitelji. Vsi, ki imamo opravka z otroki. Zato, da bi se nasmehnili samim sebi, ko bi ugotovili, da smo večkrat podobni kravi Rozmari, ki ne pusti drugim, da bi počeli stvari po svoje, v skladu z lastno naravo. In jih namesto tega gnjavi, kako je kaj treba in kako se kaj mora in kako se česa ne sme. Morda bi potem lažje dopustili drugim biti to, kar so, ali jim celo pomagali postati to, kar bi še lahko bili. Takšno bi se mi zdelo kakovostno izobraževanje in prava vzgoja: pomagati mlademu človeku, da po dolgih letih guljenja šolskih klopi pride do svojega užitka - do poklica, početja, službe, ki bi bila preprosto na ven obrnjeno tisto, kar je človek sam navznoter. Vem, da zveni romantično in skoraj utopično, a je - vsaj zame - najpomembnejše vodilo pri poučevanju študentov. Vem, malo pozno je takrat, a nikoli ni prepozno.
Dalje. Pri predstavi sodelujejo številni Ptujčani: kore-ografka Majda Fridl, likovnik Dušan Fišer, kostumogra-fka Stanka Vauda Benčevič, oblikovalec Darko Ferlinc, Nevenka Dobljekar. Zdi se dobro in pomembno: režiser-kije uspelo k delu privabiti soustvarjalce - Ptujčane. Ker je že ravno čas iskanja novega direktorja v ptujskem gledališču, naj povežem: prav to - »aktiviranje« ptujskih ustvarjalskih sil - se mi zdi ena od velikih nalog in priložnosti novega direktorja. Prav človeški kapital je naše največje bogastvo. O tem čivkajo že ptički na strehi. Teoretično to vemo. Praktično preredko izvedemo. In ptujski umetniki bi lahko naredili skupaj veliko. Seveda: ob predpostavki, da so cilji in ambicije zelo visoki; vložek prav tako.
Dalje. Umetniško društvo stara steklarska je predstavo uprizorilo v koprodukciji z Gledališčem za mlade in otroke iz Ljubljane. Dober primer sinergije. Posnemanja vredno. Zmanjšajo se stroški, poveča se potencialno »tržišče«, vsak ima od sodelovanja več, kakor če bi vso stvar izvedel sam.
Vrnimo se k predstavi. Kravi Rozmari je uspelo: zner-virati vse okoli sebe. Lahko bi rekli, da je bila njena metoda sicer nesimpatična, toda učinkovita. Dosegla je svoje. V časih, ki jim pravijo krizni, bo denarja za umetniško ustvarjanje vse manj. Ker je umetnost pač manj pomembna. Zato bi morali Kravo Rozmari videti tudi direktorji kulturnih organizaciji. Da bi se naučili, da morajo biti, če želijo denar zagotoviti, pač vse bolj in bolj -TuDi - gnjavatorji. Ne živimo v Nemčiji, kjer bo v takisto kriznih časih kulturni minister zagotovil vproraču-nu za nekaj več kot tri odstotke večji budžet, namenjen kulturi! Premišljeni, šparavni Nemci gredo v kriznih časih dodatno trošitza kulturo!? Ja. In še enkrat ja! Goethe Institut - glavni »izvoznik« nemške kulture, ima v številih mestih po celem svetu svoja »predstavništva«. Tudi v Ljubljani. In tudi pri naši Kravi Rozmari se pojavlja med tistimi, ki so »omogočili predstavo«. Avtor igrice, Beyer, sicer Švicar, piše pač v nemškem jeziku in Goethe Institut običajno pomaga pri sofinanciranju prevoda.
Kdaj bomo Slovenčki imeli primerljiv Prešernov ali Cankarjev ali Trubarjev institut? Vem, da zveni kakor »voda na svoj mlin«; kar naj... Stvar je več kot očitna: evropski kulturniški menedžerji hodijo zadnja leta »kupovat« - veste, kam? - Na vzhod Evrope: v Rusijo, Romunijo, Bolgarijo, Litvo, Latvijo, Estonijo. Zahodna Evropa je zmatrana, potrošena, iznošena, zguljena, ofucana. Prepolna kulturne produkcije in raznorazne neužitne, hitre in poceni svinjarije. Zakaj na vzhod? Ker imajo ljudje tam v principu manj - manj velike avte, manj bleščeče hiše... a v glavnem več - več stališča, več občutljivosti, več fantazije.
Ptuj • Predavanje Franceta Bučarja gimnazijcem
»EU ima podobne probleme, kot jih je imela Jugoslavija«
10. decembra lani je minilo 60 let od sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. V okviru spomina na ta pomembni dogodek so na ptujski Gimnaziji pripravili dveletni projekt, posvečen omenjenemu dogodku. Ob tej priložnosti so v začetku tedna gostili enega najvidnejših slovenskih intelektualcev dr. Franceta Bučarja.
V tekočem šolskem letu so na Gimnaziji pripravili kopico delavnic in cikel predavanj na temo človekovih pravic. Začela so se konec minulega leta z gostovanjem velikega popotnika in humanitarnega delavca Toma Križnarja. Z njim so se dijaki dotaknili zelo praktičnih primerov, pri čemer je bil poudarek na kršenju človekovih pravic in pomenu zavedanja slehernega posameznika, da je apatičnost eden izmed razlogov, da se po svetu konstantno dogajajo kršitve osnovnih človekovih pravic.
_	
Ur - 4 m - -	mr . f k
M^jii	> k
Dr. France Bučar
So problemi družbe matematični?
O podobni temi, a na bolj teoretičen način, je v ponedeljek ptujskim gimnazijcem spregovoril tudi eden najuglednejših slovenskih intelektualcev dr. France Bučar. Spregovoril je na temo Človekove pravice med univerzalnostjo in partikularnostjo.
Kot je uvodoma pojasnil Bučar, ki je začetek svojega predavanja namenil zgodovinskemu pregledu pomena človekovih pravic, gre za pojem, ki je relativno mlad. »V antiki ni bil poznan niti pojem osebe, kaj šele človekovih pravic. Posameznik je bil povsem odvisen od skupnosti, v kateri je živel, njegove funkcije in naloge pa so bile že vnaprej dodeljene. Misliti, da je lahko kaj počel
iz lastnega prepričanja, je utopija,« je pojasnil predavatelj. Ob tem je izpostavil še pomen krščanstva na pojmovanje enakosti. »Gre pa za pojem, ki je pravzaprav nastal v znanstveni revoluciji, ki je govorila o tem, da je svet odprt in da ga je treba spoznati,« je še dodal Bučar, ki je prepričan, da nas je ravno tako mišljenje pripeljalo do sodobne življenjske ravni. »Če je človeku vse dostopno, potem je možno odkriti skrivnosti sveta,« je tako imenovano metodo pozitivne matematike predstavil Bučar, ki je pojasnil, da ravno ta metoda odkriva osnovna vprašanja družbe, kar je osnovni pogoj za njeno kasnejše izboljšanje. »Če hočem organizirati družbo, da nam bo služila, je treba uporabiti matematično me-
60 let Deklaracije o človekovih pravicah
10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan leta 1948 je Generalna skupščina Združenih narodov v Parizu sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic. Sestavlja jo 30 členov, eno najpomembnejših določil, ki se na žalost še vedno velikokrat krši, pa je zapisano v prvem členu, in sicer: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
Zanimiv je tudi podatek, da Guinnessova knjiga rekordov navaja, da je splošna deklaracija človekovih pravic med vsemi besedili prevedena v največ jezikov - v letu 2004 v kar 330 jezikov.
todo za analizo družbenih pojavov, in če je tako, je treba operirati z neko enoto. V matematiki je to število, v primeru družbe pa posameznik,« je praktično pojasnil predavatelj in dodal, da mora biti vsak posameznik enakovreden, da lahko v družbi kaj naredimo. Po njegovem prepričanju je ravno znanstvena metoda tista, ki nas je prisilila v govor o enakosti, ki je temelj demokracije. Po omenjeni teoriji, ki jo je dijakom predstavil Bučar, so »problemi družbe matematični, a je uporaba pripeljala do pomembnih vprašanj, povezanih s kakovostjo, ki jih po Bučarjevem mnenju z matematiko ne moremo reševati«. Prepričan je, da živimo v času, ko je vprašaj kvalitete stopil v ospredje, ob tem pa ostajamo pri iskanju rešitev goli in bosi. »Nimamo rešitev, da bi se spoprijeli s problemi kvalitete življenja,« je še pojasnil profesor, ki je sodeloval tudi pri sestavljanju slovenske Ustave. Bučar je prepričan, da se z enakim problemom, kot ga je imela nekoč Jugoslavija, danes srečuje Evropska unija: kaj je enakost?
Da ustavne določbe ne bodo samo fraze
V svojem precej zahtevnem, a izčrpnem in zanimivem predavanju je 84-letni profesor izpostavil tudi nekaj členov sodobnih ustav,
ki so po njegovem mnenju puhli. »V Ustavi imamo na primer napisano, da ima vsak posameznik pravico do dela. In potem takem lahko tisti, ki bo ostal brez službe, toži državo, da mu ne zagotavlja temeljnih ustavnih pravic,« je na primeru svoje jasno mnenje o nekaterih členih Ustave, ki so po njegovem absurdni, pojasnil Bučar. Prepričan je, da bi morala veljati samo tista ustavna določila, ki imajo podporo v sodni zaščiti. »Drugače so to samo fraze,« je prepričan politik, ki je sodeloval na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji in bil izvoljen v parlament. Prepričan je, da je ravno problem večine držav, da nekatera ustavna določila niso podprta s strani države. »Enake pravice zato ostajajo le lepa gesta, demokracija pa odprto vprašanje,« je še prepričan Bučar.
Sicer pa se je debata o človekovih pravicah z Bučarjevim predavanjem na ptujski Gimnaziji šele začela. Že februarja bodo gostili muftija, predavanja pa bodo nadaljevali aprila. Ciklu predavanj in delavnic v letošnjem šolskem letu pa bo sledila še nadgradnja. V prihodnjem letu namreč nameravajo pripraviti veliki projekt, namenjen človekovim pravicam, v sklopu katerega bodo spoznavanje omenjene teme neposredno aplicirali v šestih šolskih predmetih.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
V spomin Ivu Zormanu (maj 1926-januar 2009)
tyu&ct&vrtxa/y
ftamriv^
Veliko je pisateljev, ki se - utrujeni od navijanja pisateljske štrene na velikanski klobčič okroglega sveta, iz katerega potem pletejo velike in debele knjige - vrnejo kdaj pa kdaj spočit v svoje najdrobnejše in najtišje otroške spomine. Ne torej v tuja leta in tuja mesta in med tuje ljudi, katerih težak spomin zapisujejo, ampak v čas in kraj, v katerih je bil ta njihov in naš sedanji veliki svet še skrit v tistem majhnem, toplem in varnem -v materinem naročju, za stenami domače hiše, na potkah in cestah, travnikih in logih, ob mlakah in rečicah rodnega naselja.
Eden takih pisateljev je bil tudi Ivo Zorman, je zapisal v spremni besedi z naslovom Veliki in mali Kamnik pisatelja Iva Zormana h avtobiografskim zgodbam Lectovo srce (Fotografije v slikovni prilogi so iz osebnih arhivov Petra Klavčiča in Franeta Zajca ter iz arhiva Železniškega gospodarstva Ljubljana. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989. Zbirka Sledi. Naklada 2800 izvodov.) Pripovedni opus Iva Zormana je obsežen in raznolik, kar 132 je avtorjevih zapisov v vzajemnem knjižničnem katalogu. Ustvarjal je leposlovje za odrasle in za otroke, če je takšno pojmovanje sploh nujno povzeti (Veliki album slovenskih pisateljev, 2004; Srce ustvarja, roka piše,1983; Do zvezd in nazaj, 1995; Šolski album slovenskih književnikov, 2007; Slovenski književniki: rojeni od leta 1920 do 1929, 2007 itn.). Sam je v intervjuju Berti Golob zapisal: »Pisanje za odrasle je kakor pogovor z vrstniki, lahko jim je odgovarjati in ni jih težko razumeti, za pomenek z najstniki se je treba vživeti v drug svet. Nekateri odrasli zavidajo mladim, govore o najlepših letih, jaz pa vem, da so leta zorenja in odraščanja najtežji časi.« Prav takšno vživljanje v najstniške duše je bilo redko v domačih avtorskih vrstah. V tistih časih so bile Zormanove knjige V sedemnajstem (1972), Rosni zaliv (1975) in Oh, ta naša babica (1985) prava odrešitev za starejše osnovnošolce in dijake. Tako imenovani romani za najstnike, ki jih v izobilju ponuja današnji knjižni trg, so bili takrat svetle izjeme. V mladinskem in študijskem oddelku ptujske knjižnice so dosegljivi še naslednji naslovi Iva Zormana: Svobodni gozdovi, Deklica iz Mihovega mlina, Hrčki smrčki, Račka puhačka, Na senčni strani mesta, Gnezdo sršenov, Nedeljska jutra, Sla po letenju, Bolečina odraščanja, Bolničarka Vida, Uporne Dražgoše, Naši kurirji, Nedeljska jutra, Obveščevalec Lesnika, Ded Nil in teta Filipa, Moj Daniel... Mnoga Zormanova dela pripovedujejo o drugi svetovni vojni in o povojnem življenju ter o sodobnih stiskah ljudi. Literarna stroka pravi, da je Zormanovo glavno in najobsežnejše delo (nedokončan) ciklus romanov o meščanski družini Bauman, kamor sodijo romani Stric Benjamin (1977), Dom človekov (1981), Sončnica navadna (1974), Portret revolucionarja Malusa (1985) in Leta herojev (1988). Po priljubljene romanu Draga moja Izza (1973) je Vojko Duletič posnel film z istim naslovom leta 1979. Nato sledijo še Medved z budilko (1978), Kdo bo meni prižigal sveče (1982), V znamenju tehtnice (1989), Stiska bogov (1991), Donata (1991), Kajnov rod (1991), Vila Bugari (1997), Ko odletijo lastovke (1999) in zadnje natisnjeno delo: Okus po marcipanu (2002).
Bil je prozaist in dramatik, ki je upodabljal sodobno in polpreteklo tematiko v novelah in romanih. V starejšem življenjepisnem zapisu v reviji Otrok in knjiga (1981, št. 12, str. 82 do 83) je zapisano, da je bil Ivo Zorman rojen na Gori pri Komendi. S sedemnajstimi leti je prekinil šolanje v meščanski šoli v Ljubljani, kjer je bil njegov razrednik in učitelj slovenščine Tone Seliškar, in odšel v partizane. Bil je sekretar SKOJ-a in dopisnik ilegalnih partizanskih listov. Po vojni je bil sprva novinar, dopisnik Tanjuga, primorskih novic in Slovenskega poročevalca. Nato se je vpisal na ljubljansko Pedagoško akademijo ter 1950 diplomiral iz slovenščine in ruščine. Nekaj časa je poučeval slovenski jezik v Križah pri Tržiču, Šmartnem pri Kranju, v Železnikih, Preddvoru in Litiji, kjer je bil ravnatelj. A leta 1963 se je zaposlil pri založbi Borec, kjer je bil do leta 1973 odgovorni urednik literarne revije za otroke Kurirček (današnji Kekec) ter urednik pomembnih knjižnih zbirk za mlade bralce. Prejel je Levstikovo in več Kajuhovih nagrad, a največja nagrada so zvesti bralci. V njihovem imenu sem pričujoči zapis pripravila
Liljana Klemenčič
Rokomet
Uspešen povratek Kikanovičeve
Stran 12
SP 2009
Vse po planu: finale Hrvaška - Francija
Stran 12
Namizni tenis
Dober odpor Krki v Novem mestu
Stran 13
Nogomet
Jarc vpoklical pet igralcev iz tega območja
Stran 13
Mali nogomet
Domžalčani v finalu ugnali Hrvate
Strani 14
NK Grajena
Optimistično v spomladanski del
Strani 14
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gönc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Brez Paga in tekme ...
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave so včeraj odigrali drugo pripravljalno tekmo; posnetek je s prve, kjer so s 3:2 premagali Šmartno ob Paki.
Za nogometaši Laboda Drave je precej nemiren teden, saj so konec tedna namesto na Pagu vadili na domačem Ptuju. Takoj po vrnitvi so v nedeljo opravili dva treninga, v tem ritmu pa so nadaljevali tudi v tem tednu. Do manjšega zapleta je prišlo v sredo, ko so imeli v načrtu tekmo s Šentjurjem. Že v torek pa je začelo močno snežiti, sneženje pa se je nadaljevalo tudi ponoči. Po mnenju predstavnikov NK Labod Drava je bilo do popoldneva dovolj časa za odstranitev snega z igrišča z umetno travo, predstavniki Zavoda za šport Ptuj pa tega niso mogli zagotoviti. Posledično je prišlo - ob obilici slabe volje in obtožb - do odpovedi tekme. »Njihov angažma je bil bistveno premajhen, saj so se dela lotili prepozno in s premalo ljudmi in mehanizacije,« je bil eden blažjih odzivov Roberta Furjana, ki se je popoldne s
Marjan Lenartič, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj: »Danes (v sredo, op. a.) zjutraj smo začeli odstranjevati sneg, najprej je bilo pač potrebno očistiti parkirišče. Nato smo se z majhnim traktorjem lotili tudi igrišča z umetno travo, a je bilo kmalu jasno, da je sneg izredno težak in da za takšne razmere nimamo ustrezne opreme. Sam sem poskušal na različnih naslovih dobiti ustrezen traktor s priključki, a si pri takšnem snegu nihče ni upal na igrišče, saj bi lahko na travnati površini z neustrezno opremo naredil več škode kot koristi. Iz NK Drava smo bili čez dan deležni številnih klicev, po mojem mnenju neupravičeno, saj do 16. ure realno ni bilo možno pripraviti igrišča za normalno igranje tekme.
Lahko tudi povem, da je nakup ustreznega traktorja s priključki v naših načrtih, vendar se to verjetno še ne bo zgodilo letos, ampak šele drugo leto. Denarja pač ni na voljo v neomejenih količinah.«
sodelavci iz kluba tudi sam lotil odstranjevanja snega.
Tekma je bila tako odigrana v četrtek (po sklepu redakcije, op. ur.), trener Laboda Drave Adnan Zildžovič pa je o pripravah povedal: »Na Ptuju treniramo zelo intenzivno, dvakrat dnevno; pri tem kombiniramo zunanji trening in vadbo v fit-nesu. Poleg tekme s Šentjurjem
imamo predvidena še obračuna z Dravinjo (v soboto, 31. 1) in Muro 05 (v torek, 3. 2.). V soboto, 7. 2., bomo odpotovali v Medulin, kjer bomo ostali 10 dni in v tem času odigrali tri ali štiri tekme. Razen manjših težav s poškodbami (Kelenc, Zilič, Drevenšek) ali boleznijo (Prejac) zapletov ni.«
Jože Mohorič
Klemen Bingo odslej za Muro 05
Klemen Bingo, eden najbolj standardnih igralcev kidričevskega drugoligaša v jesenskem delu prvenstva (med vsemi igralci je na igrišču prebil največ minut), je prestopil v Muro 05, kjer bo poskušal pomagal uresničiti ambiciozni načrt Murskosobočanov: uvrstitev v 1. ligo.
To je poleg Senada Tignja (Labod Drava), Marka Gašpariča (Dravinja) in Herolinda Osaja (Avstrija) že četrti odhod iz drugouvršče-nega moštva 2. SNL, kar kaže na prilagajanje ekipe razmeram ob recesiji.
JM
Foto: Črtomir Gozniik
Bingo je rdeči dres zamenjal za belo-črnega.
Boks • Dejan Zavec
Če lahko Mosley pri ST.
Naš profesionalni boksar Dejan Zavec je po dvoboju za naslov evropskega prvaka z Rafalom Jackiewiczem tekmovalni boks potisnil nekoliko v ozadje in se lotil nekaterih drugih organizacijskih stvari, povezanih z delom po koncu tekmovalne kariere. »To ne pomeni, da sem pri koncu tekmovalne kariere. Samo poglejte si Američana Shana Mosleya, ki je pet let starejši od mene, pa je konec tedna premagal Mehiča-na Antonia Margerita in se pri 37 letih povzpel na vrh lestvice velterske kategorije,« je pol v šali in pol zares dejal Dejan, ki je že začel s treningi in pripravami na naslednji dvoboj.
»Pred kratkim me je poklical moj menedžer Ulf Steinforth in me obvestil, da bom imel najverjetneje konec februarja dvoboj. Ne bo šlo za kak pomemben ali odmeven dvoboj, najverjetneje pa bo trajal 6 rund. Prav tako v tem trenutku še ni znan tekmec, vse skupaj pa se bo odvijalo v Nemčiji,« je o prvih kontaktih z nemškim klubom dejal Dejan.
Ulf Steinforth je v sredo tudi osebno obiskal Slovenijo. Najprej se je mudil v Ljubljani,
Foto: Črtomir Goznik
Ulf Steinforth in Dejan Zavec
kjer je obiskal TV Slovenija in z njo sklenil pogodbo za prenos štirih borb. To je vsekakor izredno zanimiv podatek, iz katerega lahko sklepamo, da bo kakšen od teh dvobojev verjetno tudi v Sloveniji. »To je tudi mene pozitivno presenetilo: vsekakor sem vesel, da se na področju boksa nekaj premika v pozitivno smer,« je bil Dejanov komentar, ki je seveda tudi govoril s svojim me-nedžerjem. »Pogovarjala sva se glede podaljšanja pogodbe, a je zaenkrat ostalo pri tem. Sam je potrdil dvoboj v februarju, za
naprej pa je omenil možnost dvoboja v maju. Po njegovih besedah naj bi šlo za »eliminatorski« dvoboj po verziji IBF: zmagovalec naj bi se pomeril z branilcem naslova prvaka. Sam to seveda zaenkrat jemljem z rezervo,« je povedal Dejan, ki ima z napovedanimi dvoboji slabe izkušnje. Po neuradnih podatkih gre za 27-letnega Delvina Rodrigueza (Dominikanska republika), ki je imel v dosedanji profesionalni karieri 27 dvobojev (23 zmag, 2 poraza, 2 neodločena dvoboja).
JM
Atletika • Dvoranski miting v Zagrebu
Nina začela sezono z zmago
S prvim letošnjim tekmovanjem v Zagrebu je ptujska olimpijka Nina Kolarič začela dvoransko sezono, katere vrhunec bo evropsko dvoransko prvenstvo v začetku marca v italijanskem Torinu. Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je zimsko sezono začela z zmago, za kar je zadostoval skok, ki je meril 617 centimetrov. »Tekmovanje v Zagrebu je bilo zame le trening, saj doma zelo težko natreniram natančen zalet, kar je bil glavni problem tudi v Zagrebu. Pri meni je tako, da za optimalen zalet potrebujem nekaj tekmovanj, potem pa gre. Namen skakanja v Zagrebu je bil, da vidim, kaj se bo dogajalo z zaletom. Priznati moram, da sem imela kar precej težav, saj nikakor nisem prišla na odrivno desko,« je za Štajerski tednik povedala Kolaričeva. Uvodna dva skoka sta bila neveljavna zaradi malenkostnih prestopov, sledil je skok dolg 594 centimetrov, ob tem, da je pred odrivno desko pustila slabega pol metra, v zadnji seriji pa je Kolaričeva do-
Foto: Črtomir Goznik
Kolaričeva bo v nedeljo nastopila na mitingu »Moskovska zima«.
skočila pri 617 centimetrih.
Norma za nastop na evropskem prvenstvu znaša 630 centimetrov, kar kot kaže, ob ustreznem zaletu, ne bo prevelik zalogaj za slovensko državno rekorderko, ki je lani skočila 678 centimetrov na prostem. »Z rezultatom sicer nisem najbolj zadovoljna, ampak po drugi strani mi je tekmovanje v Zagrebu pokazalo, da sem dobro pripravljena in da lahko optimistično nadaljujem zimsko
sezono, saj sem imela v vseh fazah skoka in zaleta še precej rezerv. V nadaljevanju moram več pozornosti nameniti zadnjim korakom pred odrivom, saj sem se malenkost ustavljala pred odrivno desko,« ocenjuje Kolaričeva ter dodaja, da se bo celoten mozaik skoka sestavil skozi prihajajoča tekmovanja. Že ta konec tedna jo čaka v Moskvi miting z močno mednarodno udeležbo.
UE
Rokomet • 1. slovenska ženska liga
Uspešen povratek Kikanovičeve
Mercator Tenzor Ptuj - Piran Vrtovi Istre 34:30 (14:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Ma-
teša 3, Majcen, Korotaj, Praprotnik 10 (2) Ciora 2 (1), Kikanovič 8, Čeh, Ozmec 3, Bolcar 2, Pikl (16 obramb), Erhatič 2 (1), Brumen 3, Levstik 1, Križanec. Trener: Nikola Bistrovič.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 4 (6), Piran vrtovi Istre 5 (7)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 16, Piran vrtovi Istre 8 minut
Po sredinem srečanju v dvorani Center bi lahko mirno zapisali, da je najpomembneje to, da je zmaga ostala na Ptuju. Domači trener Nikola Bistrovič ima namreč ogromno težav
1. A SRL - ženske
REZULTATI 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Piran vrtovi Istre 34:30 (14:16), Olimpija - Zagorje Istrabenz Gorenje 40:17 (20:8), Krka - Celeia Žalec 24: 32 (15:13), Celjske Mesnine - Škofja Loka KSI 30:29 (19:14).
1.	OLIMPIJA 14	14	0	0	28
2.	CELEIA ŽALEC 14	10 1	3	21
3.	CELJSKE MESNINE 14	10 1	3	21
4.	ZAGORJE GORENJE 14	10 0	4	20
5.	MER. TENZOR PTUJ 14	7	2	5	16
6.	KRKA 14	8 0	6	16
7.	CASINO KOČEVJE 13	7	0	6	14
8.	SAVA KRANJ 13	4	0	9	8
9.	PIRAN VRT. ISTRE 14	3	0	11	6
10.	BREŽICE 13 3 0 10 6
11.	ŠKOFJA LOKA KSI 14 2 0 12 4
12.	VELENJE 13 2 0 11 4
Foto: Črtomir Goznik
Mlada Anja Ozmec (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je v sredo dosegla 3 zadetke.
s sestavo moštva: Ana Mihaela Ciora je po nekaj minutah igre zapustila igrišče in se ni več vrnila na parket, prva strelka Nastja Prapotnik pa je prav tako večino prvega polčasa presedela na klopi. Edini pozitivni podatek v »zdravniškem poročilu« je povratek Jelene Kikanovič, ki je zaigrala po večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe.
Na začetku tekme je bil rezultat večkrat izenačen, nato pa so domačinke prišle do vod-
stva s tremi zadetki prednosti. Tako je bilo vse do 22. minute,
Nikola Bistrovič, trener MT Ptuj: »Ekipo pestijo številne poškodbe, tako da nekatere ključne igralke nastopajo s pol moči. Breme se zaradi tega prenaša na mlajše igralke, ki se čutijo odgovorne ta uspešnost ekipe. Veseli me, da se je po dolgem času vrnila Kikanovičeva, ki je s svojimi zadetki precej pripomogla k zmagi.«
Rokometne novičke
Turnir v Gorišnici:
prepričljivo
Ormožani
V soboto je domači rokometni klub v Gorišnici organiziral 4. memorialni turnir v spomin na njihovega tragično preminulega mladega rokometaša Alena Kesarja. Ob domači ekipi so nastopili še Rudar iz Trbovelj, PIPO IPC iz Čakovca in Jeruzalem Ormož. Program v športni dvorani Gorišnica je bil dobro organiziran, gledalci pa so prišli na svoj račun, saj so videli dopadljiv rokomet. V finale sta se po pričakovanjih uvrstili ekipi Ormoža in Čakovca; prvi so premagali Rudar, drugi pa domačo ekipo. V borbi za prvo mesto so Ormožani slavili brez večjih težav in lahko z optimizmom pričakujejo nadaljevanje prvenstva. Domačini so v tekmi za tretje mesto izgubili z Rudarjem, vendar je tudi pri njih viden napredek v igri.
Za 3. mesto: Gorišnica - Rudar Trbovlje 22:25 (10:14)
Moškanjci-Gorišnica: Bratuša, B. Cvetko, M. Petek 2, Zorli1, Štorman, Šoštarič, Arnuš 2, Preac, Lozinšek, Marin, Dimec 3, Golob 2, Peček 5, Horvat 3, D. Petek 1, Majcenovič 1,
K. Cvetko, Špindler. Trener: Darko Žnidarič.
Za 1. mesto: Jeruzalem Ormož - Pipo IPC Čakovec 27:18 (13:9)
Jeruzalem Ormož: G. Čudič, Belec, Korpar 1, Krabonja 1, Menjak 3, Rajšp, Budiša, Bezjak 1, Radujkovič 3, B. Čudič 7, Ivanuša 3, Sok 1, Kle-menčič 1, Žuran 5, Kovačič, Majcen, Jovanovič 1. Trener: Sašo Prapotnik.
Prijateljska tekma
RK Velika Nedelja - RK Arcont Radgona 32:24
V. Nedelja: Meško E. 6, Cimer-man 4, Kaučič 1, Orešnik, Hanželič 2, Horvat 1, Veselko 4, Kneževič 3, Škripec 5, M. Meško , Krabonja 2, Tušak 3, Kumer 1, Bezjak, Kovačec, Preac, Klemenčič, Zorec. Trener Samo Trofenik.
Po dveh težkih tekmah proti Go-rišnici in Dravi so tokrat igralci Velike Nedelje premagali ekipo Radgone. Gostje so po sestavi podobna ekipa kot domačini, zato je bila tekma polna ritma. Pri tem je bilo storjenih precej tehničnih napak na obeh straneh. Zmaga domačih je zaslužena in je dobro izhodišče pri pripravah na nadaljevanje prvenstva.
Mlajše selekcije
Minuli konec tedna so mlajše igralke ŽRK Mercator Tenzor igrale na domačem parketu, kjer so bile polovično uspešne. V dramatični končnici pri kadetinjah so bile srečnejše in spretnejše igralke iz Žalca, ki so slavile tudi pri starejših deklicah. V konkurenci starejših in mlajših deklic, kjer so igrale proti Celjankam, so domačinke uspele zmagati.
Kadetinje: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 32:33 (16:15)
Mercator Tenzor Ptuj: Križanec, Korotaj 11, Čeh, Bolcar 4, Erhatič 6, Jaušovec, Potočnik, Havlas 1, Levstik 6, Kovačič, Blagovič, Tumpej 4. Trenerka: Ana Mihaela Ciora.
Starejše deklice: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 21:30 (10:16)
Mercator Tenzor Ptuj: Lazar, Vin-cek, Bolcar, Selinšek 5, Hrnjadovič, Brkič 3, Ivančič, Žiher 1, Sluga, Bo-rovčan 1, Tumej 7, Skela 1, Potoč-njak 4. Trener: Boštjan Kozel.
Mlajše deklice A: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine 16:15 (7:8)
Mercator Tenzor Ptuj: Lazar, Ivančič 4, L. Čagran, S. Čagran, Kolednik, Zorec, Borovčan 5, Skela 1, Žiher 5, Kopold, Kozel, Škrinjar 1. Trenerka:
gliliplnf

snman
i
S
M
Ekipa MRK Moškanjci-Gorišnica
FOTO: Andrej Petrovič
nato pa so mlade domačinke (od 15. minute dalje je bilo večkrat na parketu kar pet 16-let-nic!) naredile preveč napak, ki so jih gostje kaznovale in prevzele vodstvo.
Gostje iz Pirana so to prednost držale do 40. minute, nato pa so Ptujčanke izenačile na 21 :21, ter kmalu povedle 23:21. Z boljšo igro v nadaljevanju so to prednost do konca srečanja še povišale in na koncu zasluženo osvojile novi dve točki.
dk, anc
Polona Podhostnik.
Ml. deklice B: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine 22:16 (11:6)
Lazar, Kozel, S. Čagran, L. Čagran, Kolednik 4, Vogrin, Kopold, Borovčan 10, Grabrovec 5, Šrajner 3, Zorec, Majcen.
Starejši dečki B: Drava - Prevent 28:29 (15:16)
Drava: Zupanič (8 obramb), Re-isman, Mori, Žuran 1, Vrbančič 8, Prapotnik 1, Korošec 5, Levanič 12, Jerenec, Šalamun 1, Ovčar (8 obramb). Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Mladim rokometašem ptujske Drave tudi v drugi tekmi polfinala ni uspelo zmagati. Tekma je bila ves čas zelo izenačena, oboji so prikazali zelo borbeno igro. Pred koncem so domačini povedli za gol, nazadnje pri rezultatu 28:27. Minuto pred koncem so gostje izenačili, dravaši pa so v zadnjem napadu zelo hitro izgubili žogo, ne da bi sploh streljali na gol. Protinapad gostov so nato zaustavili s prekrškom in gostje so na koncu zmagali s strelom iz sedemmetrov-ke. Kljub porazu veljajo čestitke vsem fantom, ki so se borili prav do konca. Do končne zmage je manjkalo le malo sreče ...
Mlajši dečki A: RK Prevent - RK Velika Nedelja 15:16
V. Nedelja: Kukovec, Bombek, Hojžar, R. Cvetko 2, Slavinec, Preac, Bokša 11, Šoštarič, T. Cvetko, Marin 3, Munda, Horvat, Čuš, Kumer. Trener: Bojan Munda.
Mladi igralci Velike Nedelje nadaljujejo uspešno serijo zmag. Po prepričljivih zmagah proti Dravi (25:9) in Celju (24:14) so tokrat igralci trenerja Bojana Munde v gosteh premagali še mlade ježke. Pri gostih je za borbenost potrebno pohvaliti vse igralce, strelsko pa je izstopal Matic Bokša z 11 goli. Velika Nedelja trenutno zaseda prvo mesto na lestvici, kar si želi zadržati tudi po tekmi zadnjega kroga proti Gorenju.
Danilo Klajnšek
Piše: Uroš Krstič
Vse po planu: finale Hrvaška - Francija
Zadnje tekme v skupini, ki se je odvijala v Zadru, so nam ljubiteljem rokometa ponudile vrhunske užitke in dramatične zaključke. Vroče je bilo že na tekmi med Dansko in Nemčijo, kjer so trenutni evropski prvaki Danci ugnali še vedno aktualne svetovne prvake Nemce. Kljub zmagi me Danci niso prepričali in ne vidim, na kakšen način bi v polfinalu lahko presenetili Francoze. Po porazu so imeli spet o sojenju veliko povedati Nemci, ki pa, roko na srce, na tem prvenstvu niso pokazali takšnih iger, da bi si zaslužili uvrstitev med četverico najboljših. Je pa dejstvo, da ima Nemčija odlične vratarje, saj so Bitter, Heinevetter in Lichtlein blesteli na tem prvenstvu in svojo ekipo do zadnjih sekund držali v boju za uvrstitev med štiri najboljše. Pri Nemcih so me navdušili še Preiss, Kaufmann in Glandorf. Na slednjega je v končnici tekme proti Dancem na klopi pozabil trener Heiner Brandt in dokazal, da se tudi najboljšim trenerjem na svetu dogajajo »čudne« stvari.
Še zanimivejša je bila tekma med Poljsko in Norveško, kjer so »vikingi« 80 sekund pred koncem tekme vodili s 30:28 in nato ves trud na prvenstvu zapravili. Priznam, da sem ob zadnjem napadu Norvežanov stiskal pesti za norveški gol, saj bi v primeru neodločenega rezultata med Poljsko in Norveško v polfinale napredovala Nemčija, kar pa mi ni dišalo. Kot ste lahko videli, se je na koncu sreča nasmehnila Poljakom, ki so preko celega igrišča zatresli prazno mrežo Norvežanov, ki so v zadnji napadposlali celo svojega vratarja. Usodno napako Norvežanov pri podaji je storil Kjelling, rokometaš po mojem okusu ter eden fizično najmočnejših igralcev na svetu in ni čudno, da je njegov vzdevek Žival.
Ko berete te vrstice, še nista bili odigrani polfinalni tekmi, kjer sta para: Hrvaška - Poljska in Danska - Francija. Glede na razplet dosedanjega prvenstva pa ne vidim, kdo bi lahko preprečil finale med Hrvaško in Francijo.
Hrvaška - Poljska: naši južni sosedje nizajo zmago za zmago in so že pri številki osem. Danes sem prepričan, da bodo proti Poljakom zabeležili že deveto zapovrstjo. Poljska je odlična ekipa, ki je na zadnjem SP v Nemčiji klonila šele v finalu, tam je morala priznati premoč domačinu prvenstva. Poljaki so se v polfinale prebili po treh zaporednih zmagah. Spomnite se, da so iz predtekmovanja prispeli brez točk in zdaj v polfinalu proti Hrvaški praktično nimajo kaj izgubiti. Res je, da so polfinali nepredvidljivi, ampak imam občutek, da je Hrvaška v tem trenutku kvalitetnejša od Poljske. Za hrvaške rokometaše diha ves narod in ob pogledu na ves ta »cirkus« okrog rokometa pri sosedih smo Slovenci res lahko vsaj malo nevoščljivi.
Danska - Francija: sem velik ljubitelj danskega rokometa in sem pred začetkom prvenstva pričakoval, da bodo Danci s svojim znanim načinom hitre igre ter trdne obrambe mleli svoje nasprotnike. Toda Danci na tem prvenstvu niso tako močni in so z uvrstitvijo v polfinale že izpolnili svoj cilj. Pot do finala jih vodi preko Francije, ki kljub odsotnosti Dinarta in B. Gilla igra odlično. Najmočnejši francoski adut je čvrsta obramba, ki nasprotnikom deli številne udarce. Primerno temu Francozi tudi prejemajo številne udarce, ampak kot se za vrhunske športnike spodobi, ob tem ne jokajo. V golu imajo izjemnega Omeyera, na krilih neverjetno hitra Aba-loja in Guigoa ter ob vsem tem še Karabatica, Narcissa in Fernandeza. Skozi celotno prvenstvo igrajo z le osmimi pravimi igralci, ostali so res pravi rezervisti, ki so pokazali svojo nemoč na zadnji tekmi proti Hrvaški. Francozom bo v polfinalu in naprej pomagal celo že »upokojeni« Abati. Čeprav mi je danski rokomet bolj všeč, pa je v tem trenutku Francija kvalitetnejša.
Glede na razplet, ki ga predvidevam v polfinalu, bosta v velikem finalu igrali Hrvaška in Francija ter v malem finalu Danska in Poljska. Napovedujem naslednji končni vrstni red: 1. Francija, 2. Hrvaška, 3. Danska, 4. Poljska.
Kolesarstvo • KK PP
Ptujčani v Novigradu
Veliko športnikov zimsko obdobje izkoristi za priprave, kjer polnijo »akumulatorje« za poletno sezono - to velja tudi za kolesarje.
Kolesarji kolesarskega kluba Perutnina Ptuj se trenutno nahajajo na pripravah v Novigra-du. Po besedah trenerja Mate-
ja Marina izvajajo intenzivne treninge, pri katerih na dan prevozijo od 120 do 160 kilometrov (na kolesu so približno 4-5 ur). Na pripravah so: Tomaž Bauman, Matias Kumer, Matej Marin, Andrej Omulec, Alen Tement in Niko Vogrinec.
Danilo Klajnšek
Tenis • Blaž Rola
Mečir premočan
Ptujčan Blaž Rola je ta teden nastopal na Futures turnirju v Bergheimu pri Salzburgu z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Blaž, ki si šele utira pot v članski profesionalni konkurenci, je začel v kvalifikacijah in bil v tem delu uspešen. Po vrsti je namreč preskočil tri kroge: premagal je Srba Josiča (6:1, 6:1), Avstrijca Schmolzer-ja (4:0 - predaja) in Bosanca Raspudiča (7:6 (3), 6:3).
V glavnem turnirju so tako nastopili štirje Slovenci, poleg Role še Bedene, Semrajc in Tkalec. Ptujčan se je v 1. krogu pomeril z 21-letnim Slovakom Miloslavom Mečirjem (624. mesto na ATP), sinom slavnega Miroslava Mečirja (leta '88 št. 4 lestvice ATP, olimpijski zmagovalec leta 1988 v Seulu). Slovak je bil uspešnejši in je slavil z rezultatom 7:6 (4), 6:3.
JM
Nogomet
Jarc vpoklical kar pet igralcev s tega območja
Slovenska kadetska reprezentanca, ki jo vodi selektor Borut Jarc, se bo 2. februarja zbrala v Strunjanu na štiridnevnih pripravah. Z lanskoletnim uspehom v prvem krogu kvalifikacij v Rusiji so si naši mladi igralci priborili vozovnico za dodatne kvalifikacije, ki bodo v Grčiji od 26. do 30. marca. V »naši« kvalifikacijski skupini bodo nastopili še Poljaki, Švicarji in Grki - samo zmagovalna ekipa si bo priborila pot na zaključni turnir v Nemčijo, ki bo meseca maja.
Na spisku selektorja Boruta Jarca sta spet Kidričana Rok Medved in Timotej Petek, ki sta že standardna igralca te reprezentance. Očitno pa je, da se na našem koncu dobro dela z mladimi, zato so se med 22 kandidati znašli tudi trije nogometaši NŠ Poli Drava: Marko Roškar, Danijel Ljubec in Jure Matjašič. To je za ptujsko nogometno šolo in za same nogometaše veliko priznanje, obenem pa tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Jarc bo svoje izbrance na pripravah spet zbral zadnji konec tedna v februarju, prav tako v Strunjanu.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL
Dober odpor Krki
Ta teden je za igralce namiznega tenisa v 1. moški ligi precej naporen, saj bodo odigrali tri srečanja. Ptujčani so v sredo nastopili v Novem mestu, proti drugouvrščeni ekipi Krke. No, niso samo nastopili, ampak so domačinom nudili dostojni odpor. Dvoboj je bil odprt vse do zadnjih dveh srečanj, ki pa sta jih Danilo Piljak, ki je sicer dvakrat zmagal, in Bojan Pavič, ki je slavil v enem dvoboju, izgubila.
Po minuli soboti, ko so Ptujčani izgubili z identičnim rezultatom proti Mariboru, je opaziti dvig forme, kar je dobro pred naslednjimi srečanji, kjer bodo v vlogi favorita igralci NTK Ptuj.
REZULTATI 11. KROGA: Krka
-	Ptuj 5:3, Radlje - Maribor 0:5, Tempo Velenje - Kema Puconci 1:5, Sobota - Melamin Kočevje 5:3, Petrol Olimpija - Edigs Mengeš 5:0.
1.	FINEA MARIBOR	11	11	0	22
2.	KRKA	11	10	1	20
3.	KEMA PUCONCI	11	9	2	18
4.	SOBOTA	11	8	3	16
5.	MELAMIN KOČEVJE	11	5	6	10
6.	PTUJ	11	4	7	8
7.	PETROL OLIMPIJA	11	3	8	6
8.	EDIGS MENGEŠ	11	3	8	6
9.	TEMPO VELENJE	11	1	10	2
10.	RADLJE	11 1 10 2
KRKA - PTUJ 5:3
Hribar - Pavič 2:3, Slatinšek
-	Ovčar 3:0, Karkovič - Piljak 2:3, Slatinšek - Pavič 3:0, Hribar - Piljak 2:3, Karkovič - Ovčar 3:0, Slatinšek
-	Piljak 3:0, Karkovič - Pavič 3:0
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Dekleta
V	Slovenj Gradcu so v nedeljo dopoldan na turnirju nastopila dekleta do 17. leta starosti, popoldan pa se je odvijal še 2. članski turnir. Pri dekletih U-17 je iz našega področja nastopila ekipa Dornave, ki je odigrala dve tekmi. V prvem srečanju so jih premagale sovrstnice Rudarja - Škale 5:0, v drugem pa so z ekipo Maribora igrale neodločeno 0:0.
V	članski konkurenci je ekipa ŽNK Ptuj najprej premagala ekipo Rudar Škale B (3:0), nato pa dvakrat izgubila (proti Mariboru 0:4 in Pomurju 0:6). Svojo prvo zmago so si priigrale tudi nogometašice Dornave, ki so premagale Rudar - Škale B 1:0, nato pa so izgubile proti Slovenj Gradcu (0:4) in Rudarju - Škale A (1:3).
ČLANICE				
1. POMURJE 6 6	0	0	40:4	18
2. RUDAR - Š. A 6 4	1	1	23:8	13
3. SLOV. GRADEC 6 4	1	1	12:7	13
4. MARIBOR 6 3	3	0	19:12	9
5. ŽNK PTUJ 6 2	0	4	4:17	6
6. ŽNK DORNAVA 6 1	0	5	2:28	3
7. RUDAR - Š. B 6 0	0	6	1:24	0
DEKLETA U-17				
1. MARIBOR A 5 4	1	0	15:1	13
2. RUDAR ŠKALE 5 3	1	1	22:5	10
3. POMURJE 5 3	1	1	12:7	10
4. SLOV. GRADEC 5 2	1	2	3:8	7
5. MARIBOR B 5 0	1	4	2:16	1
6. DORNAVA 5 0	1	4	1:18	1
Danilo Klajnšek				
Košarka • Liga PARKL
Starše končale serijo Cirkovc
3.	KK RACE	7	4	3	11
4.	TED ŠD CIRKOVCE	7	4	3	11
5.	GOOD GUYS	7	2	5	9
6.	KK PTUJ	7	2	5	9
7.	ŠD SLAM AVTOEFEKT	6	2	4	8
8.	ŠD KIDRIČEVO	6	0	6	6
S 7. krogom se je zaključila prva polovica tekmovanja v ligi Parkl. Najbolj zanimivi tekmi v 1. ligi sta se odvijali v Cirkovcah in na Hajdini.
Ptujski obračun na Hajdini, med domačimi GoodGuysi in ŠD Slam Avtoefekt, je potekal v izenačeni igri obeh ekip. Izkušenejši domačini so veljali za favorita, a tega niso upravičili na igrišču. Še enkrat več so zaključek tekme odigrali premalo odločno in izgubili z najmanjšo možno razliko.
Naziv derbi kroga je pripadel dvoboju med ŠD Cirkovce in KK Starše. V domači dvorani Cirkovčani niso bili poraženi že 15 mesecev, a tokrat se je končala tudi ta serija. Začetek je pripadel domačinom, a motivirani gostje so hitro izenačili. V nadaljevanju tekme sta se obe ekipi menjavali v vodstvu. Zadnje vodstvo tiskarjev je bilo slabi dve minuti pred koncem tekme, a kaj več niso zmogli. Zasluge
Kikboks
za zmago Starš gre pripisati izjemno učinkoviti igri para Milič - Gomboc, ki sta v drugem polčasu praktično sama polnila koš domačinov.
KK KPŠ Ptuj je v domači dvorani gostil KK Rače, ki v zadnjih krogih kažejo vse boljšo igre in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ptujčani so se lahko enakovredno kosali z ekipo iz Rač le v prvih desetih minutah. V nadaljevanju so prišli do izraza tekoča igra fizično močnejših gostov, odličen met iz igre in hitri protinapadi. Končni rezultat 71:105 je povsem realen in uvršča Rače med najres-nejše kandidate za mesta, ki vodijo na zaključni turnir.
Tekme v 2. ligi so postregle z zmagami favoritov. Najbolj zanimivo je bilo na Pragerskem, kjer je gostovala še neporažena ekipa ŠD Nova vas. Pragerčani so se dolgo upirali in nekaj minut pred koncem so bili še v igri za končno zmago. Žal njihova dobra igra ni bila nagrajena s konč-
nim uspehom, saj so jim v zadnjih minutah pošle moči, to pa so spretno izkoristili Mariborčani in tako slavili še šestič v sezoni. Ekipa KMO Dornava je prekinila niz štirih zaporednih porazov in prišla do pomembne zmage nad Podložami, kar jim še omogoča stik z mesti tik pod vrhom lestvice. Novo zmago je dosegla tudi ekipa KK Starše mladi. V domači dvorani so po dokaj izenačeni igri premagali Ptujsko Goro.
2. liga
1. liga
Rezultati 7. kroga: GoodGuys - ŠD Slam Avtoefekt 58:59 (15:12, 9:13, 23:23, 11:11), ŠD Kidričevo -KK Pragersko 60:71 (14:20, 18:23, 17:19, 11:9), TED ŠD Cirkovce - KK Starše 76:79 (24:23, 16:19, 20:19, 16:18), KK Ptuj - KK Rače 71:105 (27:28, 10:24, 10:18, 24:35).
Rezultati 7. kroga
-	ŠD Nova vas MB 14:14, 11:16, 11:22)
-	ŠD Ptujska Gora 18:13, 19:19, 16:17),
-	ŠD Podlože 69:60 20:12, 22:13).
1.	ŠD NOVA VAS MB
2.	ŠD MAJŠPERK
3.	KK STARŠE MLADI (-1)
4.	PRAGERSKO VETERANI
5.	KMO DORNAVA
6.	ŠD PODLOŽE
7.	ŠD PTUJSKA GORA
Pragersko vet. 54:65 (18:13, , KK Starše ml. 68:63 (15:14, , KMO Dornava (14:22, 13:13,
6 6 0 12 6 5 1 11
6 4 2 6 2 4 6 2 4
6 15 7 6 15 7
1.	KK PRAGERSKO
2.	KK STARŠE
7 7 0 14 7 6 1 13
Najboljši strelci: 1. Dean Gom-boc (KK Starše) 141, 2. Leon Jazbec (ŠD Majšperk) 136, 3. David Lenart (KK Starše mladi) 135, 3. Mitja Bla-žič (ŠD Nova vas MB) 135, 3. Robi Avguštin (ŠD Podlože) 135 točk.
DK
Znani medobčinski prvaki in nosilci višjih pasov
V Kikboks centru Ptuj je v zadnjih dneh lanskega leta potekal zadnji od štirih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt. Na štirih turnirjih v letu 2008 je sodelovalo 72 tekmovalk in tekmovalcev.
Skupni rezultati (po 4. turnirjih):
Dečki do 120 cm: 1. Niko Bom-bek, 2. Niko Ritlop, 3. Žiga Korenjak; do 125 cm: 1. Timi Sitar, 2. Nik Le-skovar, 3. Urh Zebec; do 130 cm: 1. Nejc Popošek, 2. Patrik Šulek, 3. Jakob Štrucl; do 135 cm: 1. Gašper Po-lanec, 2. Adrian Gabrovec, 3. David Kozel; do 145 cm: 1. Gašper Mlakar, 2. Aljaž Bombek, 3. Tomaž Forstna-rič; do 155 cm: 1. Luka Vindiš, 2. Vito Čurin, 3. Aljaž Bombek.
Deklice do 155 cm: 1. Valentina Kmetec, 2. S. Anžič, 3. M. Pihler.
Mladinci do 55 kg: 1. Tilen Abraham, 2. Filip Janžekovič, 3. Luka Vindiš; nad 55 kg: 1. Anej Štrafela, 2. Tadej Jagarinec, 3. Mitja Korošec.
Mladinke nad 55 kg: 1. Anita Ja-garinec.
Dobitniki pokalov in medalj s trenerji in predsednikom
Foto: Franc Slodnjak
Člani do 65 kg: 1. Matic Bedenik, 2. Tadej Valenko, 3. Benjamin Golob; nad 65 kg: 1. Aleksander Kolednik, 2. Matic Bedenik, 3. Izidor Janžekovič.
Članice do 55 kg: 1. Sabina Kolednik, 2. Adriana Korez.
V zadnjih dneh decembra je potekalo tudi polaganje izpitov za višje pasove, ki se ga je udeležilo 42 članic in članov KBV Ptuj. Od teh jih je 33 uspešno opravilo vse naloge in prejelo diplome za višji pas. Najvišje
stopnje so tokrat prejeli Benjamin Golob (rjavi pas, 12. stopnja), Nejc Popošek (rjavi pas, 9. stopnja), Timi Sitar (modri pas, 8. stopnja) in Miha Bezjak (modri pas, 7. stopnja).
Franc Slodnjak
Strelstvo • 3. turnir mladinske lige za Pokal SZS
Nove stopničke za Petro, Saro, Meliso, Stašo in Uroša
V	3. krogu mladinske državne lige, ki šteje za mladinski Pokal SZS, in 3. krogu Pokala prijateljstva za pionirje, ki je potekal preteklo nedeljo v Ljubljani, so strelci iz Spodnjega Podravja znova dosegali vrhunske rezultate in osvojili zajetno število pokalnih točk. Mladi strelci iz naših okoliških krajev so v Ljubljani dosegli kar pet uvrstitev na stopničke, uspeh pa dopolnili še v ekipnih seštevkih, kjer so dosegli zmago in dve drugi mesti.
V	najmlajši kategoriji pionirjev je s 4. mestom zelo dobra uvrstitev uspela tudi kidričev-skemu strelcu Alešu Pernatu, ki je s 181 krogi dosegel enak rezultat kot drugo- in tretje-uvrščena strelca, vendar žal na račun slabše zadnje serije zasedel 4. mesto. Zaradi konstantno dobrih nastopov (172, 176, 181 krogov) pa je Aleš napredoval v skupnem seštevku, kjer sedaj zaseda visoko 2. mesto. Med pionirkami pa še naprej »meljejo« ormoške strelke Kovinarja, ki so znova slavile tako v posamični kot v ekipni razvrstitvi. Med njimi še naprej suvereno zmaguje trenutno najboljša pionirka v Sloveniji Petra Vernik, ki je z letošnjim
rekordom Pokala, s 187 krogi, premagala mlajšo klubsko so-tekmovalko Meliso Kosi, ki je s 180 krogi osvojila svoje prve stopničke. Samo za krog od najboljših treh pa je bila oddaljena Melanie Habjanič, ki je s 178 krogi osvojila 4. mesto in tako fantastično zaokrožila še ekipni uspeh - zmago s 545 krogi.
Med kadetinjami z zračno pištolo je še tretjič zapored drugo mesto osvojila Ptujčan-ka Sara Rojko, ki je dosegla 324 krogov, največji motiv pa še vedno ostaja premagati trikratno zmagovalko Katjo Vodeb iz Liboj. Med kadeti je drugo mesto osvojila tudi jur-šinska ekipa, ki je dosegla 971 krogov, med posamezniki je bil najboljši Ivan Druzovič s 334 krogi na 8. mestu, Gregor Vesenjak in David Ke-kec pa sta s 329 in 308 krogi osvojila 10. in 12. mesto. Med kadeti s standardno puško se je za mesto višje povzpela ekipa Kovinarja iz Ormoža, ki je s svojim najboljšim letošnjim dosežkom, 1104 kroge, osvojila 2. mesto, med posamezniki pa je streljanje najbolje uspevalo Gregi Polajnku, ki je s 374 krogi osvojil 5. mesto, njegova
Foto: Stiven Vočanec
Ormoške strelke Kovinarja so v Ljubljani dosegle že tretjo zaporedno ekipno in posamično zmago; z leve Petra Vernik, Melanie Habjanič in Melisa Kosi.
klubska kolega Jan Šumak in Tomi Jevšovar pa sta s 369 in 361 krogi osvojila 12. in 16. mesto. V skupnem seštevku 12 ekip sedaj ormoški kadeti s 43 točkami zasedajo visoko 3. mesto, do drugega pa jih loči le še točka.
V kategoriji mladink z zračno pištolo je dornavska strelka Staša Simonič, ki se medtem že nahaja na naslednjem
velikem tekmovanju - MT München, s 355 krogi osvojila
3.	mesto, Ptujčanka Mateja Pe-šakovič je s 332 krogi osvojila 8. mesto, med mladinci pa je juršinski strelec Niko Pšajd s 350 krogi pristal na 6. mestu. Zadnjo medaljo za to veliko pisano skupino spodnjepo-dravskih strelcev pa si je v disciplini s standardno zračno puško priboril Kidričan Uroš Mohorko, ki je s 386 krogi (po serijah 95, 98, 97, 96) dosegel svoj letošnji rekord in osvojil odlično 3. mesto ter se v skupnem seštevku z 61 točkami povzpel na 6. mesto, za stopničkami pa zaostaja le še za 4 točke. Med mladinkami je nov državni rekord s 398 krogi postavila strelka Olimpije Živa Dvoršak, ki je v začetku januarja v Trzinu s 396 krogi izenačila rekord Katje Dadič iz EP 2003 v Göteborgu, zdaj pa si s 398 krogi že lasti povsem svojega! Ormoška strelka TSO Barbara Muhič je s 368 krogi dosegla 8. rezultat dneva, v skupnem seštevku pa zaseda 5. mesto. Mladinski Pokal se bo s
4.	turnirjem nadaljeval 15. februarja, znova v Ljubljani.
Simeon Gönc
Nogomet m 5. mednarodni turnir U-8 NŠ Poli Drava
Domžalčani v finalu ugnali Hrvate
Nogometna šola Poli Drava Iz Ptuja je minulo nedeljo v športni dvorani Center na Ptuju organizirala 5. mednarodni turnir v malem nogometu za igralce do osmega leta starosti. Nastopilo je deset ekip iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Ekipe so bile razvrščene v dve predtekmovalni skupini, najboljše tri pa so se potem pomerile v polfinalu. V zaključku tekmovanja so bili najboljši mladi Domžalčani, ki so ponosno dvignili zmagovalni pokal. Domačo ekipo NŠ Poli Drava Ptuj 1, ki je v svoji skupini osvojila prvo mesto, je v polfinalu izločila ekipa Fotex. Manj tekmovalnega uspeha sta imeli ekipi NŠ Poli Drava 2 in Aluminij, ki sta v skupinah zasedli 4. in 5. mesto.
S prikazanimi igrami so bili zadovoljni tudi številni ljubitelji nogometa v ŠD Center, saj so mladi nogometaši prikazali dobre in srčne igre. Za to
pa so vsekakor zaslužni njihovi trenerji in pa vodstva klubov, ki vedno več vlagajo v svoje mlajše selekcije, saj vedo, da bodo iz njih v prihodnosti dobili igralski kader za članske ekipe. Pripadnost v klubu vzgojenih igralcev pa je vsekakor veliko večja kot tistih, ki prihajajo od drugod. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Martin Dodlek (Medžimurje), za najboljšega vratarja pa Žan Stan-kovič iz Domžal.
REZULTATI - POLFINALE: NŠ Poli Drava - Fotex 1:3, Medžimurje
-	MIK CM Celje 2:0, Domžale - Dra-vinja 1:0
FINALE: Fotex - Medžimurje 2:1, Domžale - Medžimurje 1:0, Fotex
-	Domžale 1:2
VRSTNI RED: 1. Domžale, 2. Fo-tex, 3. Medžimurje
NŠ POLI DRAVA I.: Niko Šmigoc, Marko Hozjan, Simon Rogina, Rok
tjg* ÊÙ f l " Ajn ¿je, Êm>
s iV 1 i
w f
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme NŠ Poli Drava 1 - Aluminij (3:2)
Čeh, Jaša Bojnec, Tonček Ozvatič, Rene Jurak Moran. Trener: Boris Emeršič.
NŠ POLI DRAVA II.: Klemen Šen-kiš, Gašper Krajnc, Miha Magdič, Denis Klemenčič, Neli Hofman, Krištof Gačnik, Niko Gonza, Anton Blaž, Luka Žan Tomanič, Rene Vidovič,
Nejc Petkovski. Trener: Jure Arsič.
NK ALUMINIJ: Luka Janžekovič, Tilen Ahec, Denis Hreljič, Erik Zo-rec, Grega Gojkošek, Vito Meznarič, Milko Mesarič, Žiga Novačen, Alen Knez, Nejc Brodnjak, Trener: Sašo Gajser.
Danilo Klajnšek
Nogomet m Ligaši MNZ Ptuj: NK Hajdina, NK Grajena
NK Hajdina:
kar enajst novih igralcev
Upravni odbor ŠD Hajdina je v zimskem odmoru zavihal rokave. Cilj je jasen: Hajdino pripeljati višje, tja, kjer so nekoč že bili.
V klub je prišlo kar enajst igralcev; nekaj jih je nekoč že igralo v mladinskem pogonu kluba, nekateri pa bodo kot okrepitve prvič zaigrali v dresu A-ligaša MNZ Ptuj, ki se po jesenskem delu nahaja na skromnem 10. mestu razpredelnice.
Trener Franc Nani Matjašič je ob začetku priprav takole ocenil stanje igralskega kadra: »Na voljo imam 30 igralcev, s katerimi smo ta četrtek že začeli trenirati. Do pričetka prvenstva načrtujem 24 treningov, v tem času pa bomo odigrali devet prijateljskih tekem. Vsi igralci startajo iz enakega položaja: gre za veliko novih obrazov, ki se bodo morali skozi priprave dokazati - možnosti bodo za vse igralce enake. Eden od ciljev je tudi izgradnja okostja ekipe za naskok na višjo ligo. Želimo ustvariti pozitivno vzdušje v slačilnici in v ekipi združiti vse igralce, ki si želijo Hajdino pripeljati v višjo ligo v naslednji sezoni.«
Predvidene prijateljske tekme: Atleti & Co., Zavrč, Šentjur, Plitvice (HR), Deutsch Goritz (A), Limbuš - Pekre, Apače pri Radgoni, Boč in Dobrovci.
Okrepitve za spomladanski del so: Miha Starovasnik, Robert Travnikar, Nino Bezdrob, Denis Krajnc, Goran Širovnik, Damjan Bukvič, Luka Gajšek,
NK Grajena - člani
Jure Nabernik, Leon Kodrič, Damir Krajnc in Matjaž Petek.
NK Grajena:
optimistično v spomladanski del
Grajena po jesenskem delu zaseda sedmo mesto prvenstvene razpredelnice 2. lige MNZ Ptuj. Sekretar kluba Tomaž Hvala nam je odgovoril na nekaj vprašanj o ekipi in pripravah na spomladanski del prvenstva. »Igralski kader ostaja podoben tistemu v jeseni. Po poškodbah se vračajo Benjamin Golob, Marcel Rojko in Boštjan Toplak, na katere v jesenskem delu nismo mogli računati. Denis Kokol se je vrnil iz Rogoznice, medtem ko se v domači klub vrača tudi Robert Breznik, ki je začasno pustil sojenje in se bo spet posvetil
igranju. Prestopnega roka še ni konec, zato se dogovarjamo še z dvema igralcema. Kluba sicer ni zapustil noben igralec,« pove Hvala.
NK Grajena prične priprave 18. februarja, do prvenstva pa nameravajo odigrati pet prijateljskih tekem. »Cilj članske ekipe, ki jo bo vodil Mitja Vi-dovič, diplomant Fakultete za šport, je vzpon za kakšno mesto na lestvici. Vendar rezultati ne bodo v ospredju, saj želimo pripraviti ekipo na novo sezono, kjer upamo, da se bomo resneje vmešali v boj za vrh lestvice.«
V letu 2009 nameravajo dokončati izgradnjo slačilnic, s
čimer bi končno rešili dolgoletni problem. »Radi bi se zahvalili Mestni občini Ptuj, ki je primaknila velika finančna sredstva za ureditev športne infrastrukture. S tem so pokazali veliko razumevanje za probleme našega kluba. Prav tako gre zahvala številnim dona-torjem in prijateljem kluba, ki so zaslužni za obstoj kluba,« je še povedal Tomaž in za konec dodal: »Nadaljevali bomo tudi šolanje lastnega trenerskega kadra, ki je poleg urejene infrastrukture in dobrega dela z mladimi ključni pogoj za uspešen razvoj našega kluba.«
Peter Golob
Bowling m Državna liga
V državni ligi sta ptujski ekipi tokrat zabeležili dva prepričljiva poraza. Ekipa Ptuj 2 je sicer začela odlično in vknjižila prve tri točke, v nadaljevanju pa so domačini popolnoma prevladovali. Nobenih pravih možnosti pa niso imeli člani ekipe Ptuj 1, čeprav sta Kostanjevec (1049) in Klarič (1020) presegla mejo 1000 podrtih kegljev.
Skupina A
Rezultati 2. kroga: BK 300 - Ptuj 2 2:0 (11:3), Mulda - Epic 3 0:2 (1:13), Piramida 1- Xtreme 1 1:1 (7:7).
Vrstni red: Xtreme 1 in Piramida 1 (3), Epic 3, Ptuj 2 in BK 300 (2),
Mulda (0 točk).
Skupina B
Rezultati 2. kroga: Epic 1 - Ptuj 1 2:0 (11:3), Piramida 2 - Ericsson 0:2 (4:10), Triglav 2 - Meteoriti 2:0 (12:2).
Vrstni red: Epic 1 (4), Triglav 2, Piramida 2, Ericsson in Ptuj 1 (2), Meteoriti (0 točk). Pari 3. kroga (31. 1.): skupina
A: Epic 3 - Ptuj 2, Piramida 1 - BK 300, Xtreme 1 - Mulda; skupina B: Ericsson - Triglav 2, Meteoriti - Ptuj 1, Piramida 2 - Epic 1.
JM
Pikado liga Št. tednik
Ring do točke pri Winstonu
V 12. krogu je bil na sporedu derbi med ekipama Winston in Ring, ki se je razpletel brez končnega zmagovalca. S tem je ekipa Winston zaostala za vodilnim Zelenim gajem. V B-ligi sta tesni in presenetljivi zmagi dosegli ekipi Capri I in II.
A-liga
Rezultati 12. kroga: Saška -Sharky 7:9 (20:19), Winston - Ring 8:8 (18:17), Šterntal - Stolp 3:13, Luna - Zeleni gaj 1:15 (6:30). Prosta je bila ekipa Žaga.
Vrstni red: 1. Zeleni Gaj 27, 2. Winston 25, 3. Sharky 21, 4. Ring 18, 5. Stolp 17(-1), 6. Žaga 15(-1), 7. Saška 7, 8. Šterntal 7, 9. Luna 0.
Pari 13. kroga (30. 1., ob20.00): Sharky - Winston, Ring - Šterntal,
Žaga - Luna, Zeleni gaj - Saška. Prosta je ekipa Stolp.
B-liga
Rezultati 11. kroga: Capri I - Ptujskih 5 9:7 (20:17), Sharky II - Pika 10:6 (25:16), Capri ll - Ring II 9:7 (20:18), Zeleni gaj II - Haložan 6:10 (10:23), Ring II - Mark 69 11:5.
Vrstni red: 1. Sharky II 27, 2. Haložan 21, 3. Ptujskih 5 17, 4. Ring II 15, 5. Capri I 13, 6. Zeleni gaj II 13, 7. Capri II 12, 8. Pika 6, 9. Mark 69 6.
Pari 12. kroga: Ptujskih 5 - Ring II, Zeleni gaj II - Capri I, Capri II - Sharky II, Haložan - Pika. Prosta je ekipa Mark 69.
Posamezno: 1. Gorazd Kukovi-ca (Zeleni gaj) 32, 2. Denis Krajnc (Ring) 30, 3. Adi Kolarič (Zeleni gaj) in Andrej Iljevec (Winston) 29 točk.
JM
Športni napovednik
MALI NOGOMET
2. SFL - vzhod: spektakel na Ptuju
Pari 14. kroga: petek, 30. 1., ob 20.30: Ptuj ABA roletarstvo Saš bar
-	KMN Tomaž, Bloterme Mala Nedelja - Duplek TBS Team24; sobota, 31. 1., ob 18.00: Cerkvenjak Gostišče Anton - FC Branik Maribor, ob 19.00: Telelng Marlncl - Slovenske Gorice; nedelja, 1. 2., ob 17.00: FSK Kebelj - Nazarje Glin.
V 14. krogu 2. SFL sta na sporedu dva derbija. V prvem Kebeljčani po goliadi v prejšnjem krogu gostijo Nazarje. Tekma, ki bo odločala o tem, katera od teh ekip lahko v nadaljevanju sledi Ptujčanom na prvenstveni razpredelnici. Lokalni derbi bo odigran na Ptuju, kjer se bodo domači le-gionarji pomerili s Tomažem. Gostitelji obljubljajo polno dvorano Center ter pravi spektakel. Mariborčani se po »prebuditvi« odpravljajo v Benedikt, kjer bodo odigrali srečanje s Cerkvenjakom.
LIGE MNZ PTUJ
SOBOTA ob 9.00: ŠD Rim - Bukovci Bar Gloria; 9.40: Hobit Pub Apače - Oki Team; 10.20: ŠD Vitomarci - Jure MTS Hajdina; 11.00: Bar Saš - Bar Korže; 11.40: KMN Poetovio Ptuj - KMN Mitmau Remos; 12.20: KMN Majolka - Mark 69; 13.00: ŠD As - Mogg; 13.40: Draženci
-	ŠD Polenšak; 14.20: Eleaplanet &Co MSM International - ŠD Ptujska Gora; 15.00: Club 13 - Apolon 11, ŠD Destrnik Virtuozi - Klub ptujskih študentov; 16.20 O Sole Mio - Inox ograje Majcen
NEDELJA ob 9.00: Inox ograje Majcen - ŠD As; 9.40: Apolon 11 -Eleaplanet&Co MSMInternational; 10.20: Klub ptujskih študentov - O Sole Mio; 11.00: ŠD Ptujska Gora - ŠD Destrnik Virtuozi; 11.40: ŠD Polenšak - Club 13; 12.20: Mogg - ŠD Draženci; 13.00: Jure MTS Hajdina
-	ŠD Rim; 13.40: KMN Mitmau Remos - ŠD Vitomarci; 14.20 Oki Team
-	KMN Poetovio; 15.00: Bar Korže - Hobit Pub Bar Apače; 15.40: Mark 69 - Bar Saš; 16.20: Bukovci Bar Gloria - KMN Majolka
NAMIZNI TENIS
1.	SNTL MOŠKI
12. KROG: NTK Ptuj - Radlje (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika)
TENIS
ZIMSKA LIGA 2008/2009
PARI 7. KROGA 2. LIGA (teniška dvorana Goya v Hajdošah): 8.30: Kovinarstvo Špurej - TK Skorba gad, TK Šumari - TK Gorišnica;11.45: TK Štraf - Enigma
KEGLJANJE
2.	SKL MOŠKI VZHOD
12. KROG: Miklavž - Drava (sobota ob 13.00)
2. SKLŽENSKE VZHOD
9. KROG: Drava - Litija (sobota ob 13.00 v DETA Centru na Ptuju)
ROKOMET
Tekme mlajših selekcij
Mlajši dečki B: sobota 31. 1. ob 11. uri: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj
Mlajši dečki A: sobota 31. 1. ob 12.15: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj
Starejši dečki A: sobota 31. 1. ob 13.30: Jeruzalem Ormož - Mo-škanjci Gorišnica Vse tekme v športni dvorani na Hardeku!
DK, PG, UK
Namizni tenis • Mladinske igre Alpe Jadran Dominacija Jana Žibrata
Na mladinskih zimskih igrah Alpe Jadran v italijanskih Dolomitih so se odlično odrezali tudi mladi slovenski športniki. Prevladovali so v namiznem tenisu, saj so od skupno devetih osvojili kar pet medalj. Prleški igralec Jan Žibrat, ki nastopa za ekipo Sobote, je z moško vrsto prepričljivo osvojil 1. mesto, zlata kolajna pa mu je pripadla tudi med posamezniki, kjer je ugnal vse nasprotnike.	(NŠ)
Planinski kotiček
Ob kulturnem prazniku po Mustrovi poti
Planinsko društvo Ptuj vabi ob kulturnem prazniku na pohod po Mustrovi poti. Zbrali se bomo v soboto, 7. februarja, ob 9. uri pred športno-rekreacijskim centrom Šumica, Cirkulane 80 a.
Pohod bo potekal po označeni krožni Mustrovi poti v vsakem vremenu. Pohodniki se bomo na startu okrepčali z vročim čajem in nato krenili na pot. Pot je lahka, nima velikih vzponov ter spustov in je primerna za vse pohodnike, ne glede na starost in kondicijo. S postanki vred bomo potrebovali 3 ure. Na cilju bo možno po predhodnem naročilu dobiti tudi malico.
Za vse, ki nimajo prevoza do Cirkulan, velja, da se dobimo tega dne ob 8.30 na Železniški postaji Ptuj, od koder se bomo zapeljali do Cirkulan. Prevoz bo organiziran glede na število udeležencev. Prijave v pisarni PD Ptuj oz. na startu pohoda. Cena pohoda je 3 €. V ceno sta všteta dva čaja ter vodenje pohoda. Vodja pohoda je Vlado Fridl. Vljudno vabljeni!
petek • 30. januarja 2009
Zanimivosti, Tednikove akcije
Štajerski	[ 15
Iščete svoj stil	^
Nataša v sportno-elegantnem stilu, ki ze disi po pomladi
Nataša Kovačec je 30-letna mamica dveh otrok, doma iz Kidričevega, po poklicu poslovna tehnica. Prostega časa ima bolj malo, v celoti ga posveča otrokom. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti, ker ima rada izzive v Življenju, je povedala.
Nataša ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu, s katerim so osvežili kožo, so ji v kozmetičnem salonu Neda uredili tudi obrvi. Po nasvetih bo skušala kožo negovati tudi doma, priporočili so ji občasno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu.
Pri Nataši je frizer Denis Horvat iz frizerskega salona Stanka uporabil tehniko ploskovnega barvanja pramenov. Ker se ji je zdela prvotna barvna temna, je uporabil dva odtenka blond barve. Pri relativno kratkih laseh je odstranil poškodovane konice, na zatilju oblikoval graduirani paž, srednji poni pa polkrožno na čelo. Na frizerjevo priporočilo pa bo občasno uporabila tudi suhi šampon, ker se ji lasje pri lasišču hitro zmastijo in tudi konice so suhe.
Vizažistka Minka Feguš je Nataši oči poudarila malce bolj opazno, kar se zelo poda njenemu videzu. Osredotočila se je na temnejše tone v zelenem in rumenem odtenku. Stranske kotičke oči je poudarila navzven, s tem povečala oči, notranje dele vek pa poudarila v svetlejšem zeleno-rumenem tonu. Bolj nežno je poudarila tudi ustnice.
»V nekaterih trgovinah so se na policah že pojavile spomladanske kolekcije oblačil, vendar zunaj še vedno vztraja zima, celo sneg smo lahko okusili. Zato sem zaenkrat ostala kar pri zimskih oblačilih, le z barvami se bom malo dotaknila toplejših dni,« je uvodoma povedala stilistka Sanja Veličkovič.
Nataša kot mamica dveh nadebudnežev gotovo veliko
časa preživi v športnih oblačilih, ki se začnejo in končajo pri kavbojkah. Vseeno pa je velik del dneva tudi v službi in ji gotovo ni tuj niti športno-elegantni slog. Seveda pa si Nataše nikakor ne predstavlja v klasičnem črnem ženskem kostimu z belo bluzo, zlahka pa v malce bolj drznem špor-tno-elegantnem slogu.
»Natašo sem se odločila obleči v oblačila iz trgovine Mura, obutev pa sem poiskala v trgovini Alpina. Oblačila, ki sem jih izbrala, s svojim osnovnim krojem nakazujejo dokaj trendovska in malce bolj drzna modna oblačila. Črne hlače so sicer po barvi bolj klasične, so pa zelo aktualne oblike, ki se vrača, v predelu bokov so namreč široke, proti dolžini pa se ožijo. Tudi pas na hlačah je visok. Kratka črna jakna se spogleduje s 'staro' modo s svojo A-obliko. Na jakni najdemo tudi detajle v obliki pasov na dolžini širokih rokavov in na zadnjem delu, zapenja se z velikimi gumbi. Gre za obliko, ki je primerna za visoke postave. Za kontrast in minimalistič-ne detajle sem izbrala jopič, ki je rumene barve, krasijo pa ga večji črni gumbi. Jopič je seveda že tisti kos oblačila, ki nas bo spremljal vse tja do poletnih dni. K tem oblačilom sem prav tako v trgovini Mura izbrala še večjo, rdečo usnjeno torbico, v kateri gotovo ne bo manjkalo prostora za obvezno žensko opremo. Črni škornji z nagubanim detajlom in višjo peto so iz trgovine Alpina. K izbranim oblačilom bi se prav lepo podali tudi rdeči škornji, ki pa jih žal v naših trgovinah zelo težko najdeš.
r !t n JU n,
I j	-»a»
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Stanko Kozel
Nataša prej ...
... in pozneje
Nataša je tako v športno-ele-gantnem slogu pripravljena na nove poti, premagovanje ovir in nove zmage. Glede na njeno postavo skorajda ni oblačila, ki ji ne bi pristajalo, lahko pa si v prihajajočih pomladnih in poletnih dneh vsekakor privošči barve, barve in še enkrat barve. Kot je videti danes, z rumeno barvo lahko nadaljuje, nič pa ne bo zgrešila tudi z izbiro zelenih odtenkov in seveda z rdečimi detajli,« je še dodatno predstavila Natašino preobrazbo Sanja Veličkovič.
Nataša se je odločila za aro-materapijo, malo iz radovednosti, malo pa iz razloga, ker še te oblike terapije ni imela možnosti preizkusiti.
»Aromaterapijo v kozmetičnem studiu opravljamo z eteričnimi olji, ki so nepogrešljiv del najbolj kvalitetnih in naj-prestižnejših izdelkov naravne kozmetike. Njihova uporaba je prijetna, zahteva pa dobro poznavanje potreb kože in eteričnih olj. Vsako od številnih eteričnih olj ima čisto svoje
KOLEKTIV SALONA
mmo m zemxo
Slomškova 22 10 % popust v januarju 3
specifične lastnosti, ki pridejo do veljave posamično ali v mešanici. Na voljo imajo neskončno veliko možnosti za ustvarjanje najrazličnejših dišavnih in negovalnih kompozicij, tako kot smo edinstveni in različni med seboj tudi ljudje in naša koža. Pri opravljanju aromate-rapije je potrebno upoštevati potrebe posameznika, sestavine izbiramo glede na tip kože, njene šibke točke, letni čas in škodljive dejavnike, kot so neugodni vplivi okolja in nezdrav način življenja. Poleg tega nam o primernosti določenega eteričnega olja za naše individualne potrebe veliko pove naš odziv na njegov vonj; če ga sprejemamo in nam je
Foto: Stanko Kozel
Nataša v trendovskih oblačilih in torbici iz prodajalne Mura ter škornjih iz Alpine.
všeč, je olje največkrat za nas kar primerno. Na začetku se opravi piling telesa, da kožo očistimo luskic in luskinic, ki jih je v teh mrzlih dneh na pretek, nato pa na vsak del telesa posebej nanašamo izbrana eterična olja. Ko se le-ta vpijejo v kožo. Opravimo še masažo telesa. Aromaterapija kot celostna pomoč sodobnemu človeku poleg nege kože in
razvajanja čutov ponuja tudi prepotrebno sprostitev na vseh ravneh - telesno, čustveno in mentalno. Zato se po aroma masaži počutimo tako prijetno in sproščeno, kar ima nedvomno ugoden vpliv tudi na lepoto,« je aromaterapijo predstavila strokovna vodja kozmetičnega studia Olimpic Silva Čuš.
MG
Ormož • Pevsko društvo Zrelo klasje
Izdali zgoščenko Odpiraj okence
Pevsko društvo Zrelo klasje obstaja od leta 2005. V skupini poje 10 pevcev, ki z veliko elana vsako leto posnamejo novo zgoščenko.
volje do petja in upajo, da je ne bo zapustila. Sicer pa je v društvu veliko dela, ki zahteva veliko časa, da vse teče, kot je treba. Imajo namreč veliko nastopov in ambiciozne cilje. Do lanskega poletja sploh niso imeli poletnega odmora,
ampak so imeli vaje vse leto. Lani so se tudi prvič odpravili na intenzivne vaje, ki jih nameravajo ponoviti tudi letos. Kot je povedala predsednica Marija Pongračič, vsak član prispeva, kolikor more, ter da so kot ekipa enotni. Viki Klemenčič Ivanuša
Že prvo leto delovanja so izdali zgoščenko Zrelo klasje z 18 pesmimi, naslednje leto Ljubljena domača hiša z 20 naslovi, sledila je zgoščenka Jaz pa v gorice grem, ki ima 19 skladb, ob koncu 2008 pa so izdali že četrto zgoščenko z naslovom Odpiraj okence, na kateri je 15 pesmi ljudskega izročila. Skoraj polovica je vojaških, ostale pa so navdahnjene z zgodbami vsakodnevnega življenja, kjer se po navadi opevajo nesrečne ljubezni.
Prvi izbor pesmi društva je zrasel iz spominov starejših pevk. Že v drugem letu delovanja pa so za pesmimi morali pogledati še malo naokrog. Zbirajo jih med različnimi starejšimi ljudmi, ki so jim jih pripravljeni zapeti. »Veliko pesmi smo dobili pri mami mentorja skupine Dominika Pongračiča v Lahoncih, ki je našla zvezek z rokopisi pesmi babice in tete, ki datirajo od leta 1900 naprej. Šli smo skozi
pesmi in starejši ljudje se spomnijo še veliko melodij, kajti poleg besedila je zelo pomembna tudi melodija. Prava zakladnica besedil je bila tudi Marija Kirič iz Ormoža, ki je tudi sama zelo lepo prepevala,« je povedala predsednica društva Marija Pongračič.
Skupina ima v svojem repertoarju naštudiranih 80 pesmi, v pesmarici, ki so jo izdali, pa jih je 117. Njihova želja je, da bi bile vse pesmi, ki jih imajo zapisane v pesmarici, posnete. Pripravljenih imajo še 50 že napisanih pesmi, tako da bo potrebno kmalu izdati še eno pesmarico. Istočasno pa je Dominik Pongračič začel pesmi pisati tudi v obliki notnih zapisov, kar je precej zamudno delo. Naslednja pesmarica bo poleg besedil vsebovala tudi notni zapis in od tega je tudi odvisno, kdaj bo izšla. Pri teh pesmih ne gre za splošno znane ljudske pesmi, ampak za take, ki bodo
ODPIRAJ OKENCE ...
Ovitek nove zgoščenke Pevskega društva Odpiraj okence.
z ljudmi, ki so jih peli, tudi umrle. Težko je namreč dobiti mlade pevce, ki bi bili pripravljeni skrbeti za ohranjanje tovrstnega ljudskega izročila. V društvu pojejo Marija Pongračič, Katarina Ivanuša, Ro-zalija Kukec, Pavla Prapotnik, Anica Puklavec, Marjan Rajh, Božena Tomšič, Neža Zlatnik, Marija Zemljič in Dominik Pongračič. Nedavno se jim je pridružila tudi mlada pevka Janja Prapotnik, ki ima veliko
Pevsko društvo Zrelo klasje veliko nastopa, fotografija je z enega od številnih nastopov minulih let. Domači publiki ponovno pripravljajo koncert ob materinskem dnevu.
Foto: vki
Kuharski nasveti
Banane
Pri nas je najbolj znana sadna banana, katere je malo sort in jo različno imenujejo. Banane so plodovi bananine palme, rastejo pa v obliki velikih grozdov, ki tehtajo tudi do 50 kilogramov in imajo okrog 300 sadežev. Banane obirajo nezrele, vendar v zelo kratkem času in brez težav dozorevajo v klimatiziranih skladiščih in transportnih napravah. Sprva trda notranja sredica, bogata s škrobom, postane med zorenjem mehka in sladka, lupina pa sočno porumeni.
Banane so izredno občutljive na nizke temperature in hitro počrnijo. Priporočljivo je, da jih shranjujemo pri 14 °C, obešene s peclji navzgor, ker so zelo občutljive na pritisk. Med njimi mora neprestano krožiti zrak. Banane so cenjene kot energijsko bogata in lahko prebavljiva hrana. V zahodni kuhinji uporabljajo tako imenovano kuhinjsko ali mokasto banano, nekateri pa so jo poimenovali kar zelenjavna banana. Ima zeleno lupino z rjavimi madeži in se sorazmerno težko lupi. Med medenjem se ta banana najprej pobarva v črno in na tržišče ne prihaja v šopih, temveč posamezno.
V zadnjem času imamo na tržišču tudi sorte banan, ki imajo rahlo rdečo ali rožnato lupino in z rahlo rdečo notranjo sredico. Te rdečkaste sorte banan so še posebej primerne za kuhanje. Če za kuhanje in druge toplotne postopke uporabljamo kar navado banano, zmeraj upo-
rabimo čvrsto banano, ker na močni vročini hitro razpade. Rahlo pečene ali sautirane banane so lahko odlične priloge, običajno jih lahko ponudimo k tistim jedem, kjer zraven sodijo krompirjeve priloge. Vse pogostejše sladko slane kombinacije pri pripravi mesa na žaru so več kot odlična priložnost, da jih ponudimo zraven pečenega govejega steka na žaru ali pečenega perutninskega fileja. Pri tem pazimo, da jih količinsko ne dodajamo preveč.
Na Karibskih otokih banane močno poškropijo z limoninim sokom, začinijo s poljubnimi slanimi začimbami in pomešajo s kuhanim fižolom, slanino ali gnjatjo. Primerne so tudi za kuhanje, kuhamo jih nekaj minut pod vreliščem oziroma poširamo. Listi bananovca pa so primerni tudi za zavijanje rib, perutnine, kot zaščitna plast pri peki na žaru, dušenju in pečenju v pečici.
Okus banan se posebej dobro ujema tudi s perutnino in ribami, tako tudi pri nas pripravimo v tej kombinaciji zanimive in okusne uvodne jedi, kot so perutninska solata z bananami in jabolki ter prav tako ribja solata, ki ji zraven kuhanih rib in banan dodamo še kuhan krompir in sveže ali kisle kumare. Perutnino lahko tudi pečemo z dodatkom banan, ki med pečenjem razpadejo, sladkorji, ki so v banani, pa pomagajo,
Obiskal je veterinarja, ki je posumil na poškodbo in kužek je dobil injekcije antibiotika. Oteklina se je zmanjšala in izcedek je izginil. Po približno mesecu dni se je zadeva ponovila z oteklino in izcedkom. Po treh dneh injekcij se je po-
da dobi perutnina še bolj zlato rjavo barvo kot sicer pri pečenju. Razpadla banana pri peki pa pomaga, da nastane okusna gosta omaka. Posebej dobra nastane, če na dno pekača damo nekaj sesekljane čebule in druge jušne zelenjave.
V svetu so znane številne slane in sladke jedi, ki jih pripravljajo iz banan. V Ameriki kokoš pogosto pečejo z bananami, ali jih narežejo, panirajo in ocvrejo. Panirajo jih s pomočjo sladkih dodatkov, kot so biskvitne drob-tine, lešniki, orehi, kokos in jih ponudijo kot sladico ali jih povaljajo v jajcih, jih solijo in ponudijo kot prilogo k mesnim jedem. V Franciji jih narežejo na koleščke, poškropijo z limoninim sokom in češnjevcem ter okrasijo s sladko smetano. Tako pripravljene lahko prelijemo tudi s tekočo sladko smetano, po vrhu potresemo z na lističe narezanimi mandlji in v pečici zapečemo. Tako pripra-
vljena bananina sladica bo primerna za te zimske dni.
Banane lahko pečemo tudi v ponvi, na maslu, prilijemo lahko konjak in jih flambira-mo. V Mehiki poznajo tudi bananino juho, pečene v testu ali pripravijo iz njih pikanten kolač. Banane se ujemajo s slanino, čebulo, likerjem, rumom, jogurtom, z rdečo papriko in čilijem, ingver-jem, kislo in sladko smetano, cimetom, mandlji, rozinama in drugimi dodatki.
Še večji poznavalci jedi iz banan so v krajih, kjer so banane ena glavnih kultur. Tam sadeže veliko bolj uporabljajo kot zelenjavo, jih sušijo in zmeljejo v moko, iz njih pripravljajo številne pijače in jih prav tako kot mi uživajo tudi surove. Pri nas še vedno banane najpogosteje uporabljamo za pripravo sladkih jedi - krem, tort, bananinih rezin, sadnih kup in podobnih jedi. Lahko pa pripravimo tudi bananino pito.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Podočesna fistula pri psičku
Bralec iz okolice Ormoža ima psa nemškega ovčarja, starega 5 let. Pred približno pol leta je opazil, da ima pod desnim očesom oteklino. Po nekaj dnevih je iz otekline začel iztekati gnoj, kužek je bil boleč v tem predelu in hotel se je praskati z zadnjo tačko po glavi.
novno izboljšalo. Po mesecu dni je stanje ponovno enako in sedaj kužek občasno uživa antibiotike, vendar se oteklina več ne zmanjša. Sprašuje, kaj še lahko stori za svojega psa.
Pri psu nemškem ovčarju gospoda iz okolice Ormoža
gre najverjetneje za tako imenovano podočesno fistulo. Bolezen je opisal tako temeljito, da skoraj ni dvoma. Vzrok podočesne fistule je težava na korenini zoba predmelja-ka ali ličnika ali pa meljaka ali kočnika. To so dvo- in tri-koreninski zobje, zelo močni, saj so namenjeni lomljenju in drobljenju hrane. Pri tem lahko pride do poškodbe zoba in tako do vnetnega procesa na korenini. Tako se začne tvoriti gnoj, ki si izbori pot na prosto, kar skozi lično kost in kožo. Pri tem nastane podoče-sna fistula, ki je v bistvu kanal-ček, po katerem izteka gnoj, ki se nabira v okolici okolice zobne korenine zaradi vnetja le-te. Podobne probleme lahko imamo tudi ljudje, vendar seveda precej prej rešujemo težave pri zobozdravniku, saj nas v to prisili bolečina. Tako lahko sklepamo, kako se mora počutiti tudi kužek. Antibiotiki v začetku pomagajo, vendar ne odstranijo vzroka, saj je praktično nemogoče pozdraviti gnilo zobno korenino. Če želimo ugotoviti, kateri zob je
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vzrok težavam, moramo psička slikati z rentgenom. Če je to močan trikoreninski zob, ga čaka neprijetno puljenje zoba, ki ga izvajamo v popolni narkozi. Pasji zobje imajo zelo dolge korenine, tako da gre za kar zahteven poseg, saj je treba odstraniti korenine v celoti. Z uspešno odstranitvijo obolelega zoba je problem rešen trajno. Počutje kužka se v nekaj dneh močno izboljša. Nekaj dni je treba paziti na ustno higieno in prehrano, ki mora biti mehkejša, da ne povzroča bolečine med hranjenjem. Tudi z igro moramo biti nekaj dni previdni, saj vsakršno prinašanje predmetov (palice ali podobno) lahko povzroči bolečino in krvavitev iz gobčka. Bralcu, lastniku nemškega ovčarja, sem v zgoraj navedenih vrsticah opisal potek diagnostike in zdravljenja njegovega psa in menim, da bo problem uspešno rešil v dobro opremljeni ambulanti.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: arhiv
V vrtu
V vrtu sredi zime
Brez ledenih sveč od kapov, od sonca svetlikajočega se ivja iz dreves ter s snežno odejo prekrite zelene narave se zima ob Svečnici preveša v drugi polčas. Suho, mirno ter za ta čas primerno hladno zimsko vreme, ki je le za nekaj dni s tanko snežno odejo prekrilo naravo, vrtnega rastja ni motilo pri zimskem mirovanju. Podobno naj bi bilo v nadaljevanju zime z blagim prehodom v pomlad. Nenadne otoplitve vrtno rastje prebudijo iz zimskega sna, ki je potem, ob morebitnih ohladitvah, občutljivejše na pozebo.
Dokler je zemlja zmrzla, hladna ter razmočena, vrtno rastje pa še v stanju zimskega mirovanja, vrtne narave ne vznemirjamo s prezgodnjimi vrtnimi opravili, se pa skrbno pripravljamo na prva predpomladanska opravila v vrtu.
V SADNEM VRTU je sredi zime, dokler so drevnine še v stanju globokega zimskega mirovanja, primeren čas za nabiranje cepičev, ki jih bomo kasneje potrebovali za cepljenje, razmnoževanje ali precepljanje sadnega drevja. Nove sorte sadja nastajajo z odbiro drevnin z najboljšimi lastnostmi, opraševanjem, križanjem in požlahtnjevanjem, razmnožujemo jih pa nato s semeni ter na vegetativni način s cepljenjem in potaknjenci. Rastlina, vzgojena iz semena, prenaša na potomstvo različne dedne lastnosti, pridobljene od matične rastline, vcepljeni cepič iz žlahtnega drevesa na podlago ali razmnožena s potaknjenci pa prenaša enake dedne lastnosti matične rastline na potomstvo. S pridobivanjem novih sadnih sort ter odbiro njihovih lastnosti se ukvarjajo za te namene vzpostavljene znanstvene raziskovalne organizacije in instituti, z razmnoževanjem, pridelavo in vzgojo sadik pa sadne drevesnice ter vrtnarije.
Cepljenje v času vegetacije opravimo na način okulacije, ko žlahtno oko vložimo za lub podlage ali v času mirovanja oziroma v začetku vegetacije, ko v deblo, veje ali olesene-lo mladiko podlage vložimo cepič žlahtne sorte. Cepiče iz matičnega drevesa žlahtne sadne sorte narežemo v času globokega zimskega mirovanja, prej iz vrst koščičarjev, breskev, sliv in češenj ter najkasneje do sredine februarja iz vrst peškarjev, jablan, hrušk, nešpljev, kutin. Za cepič je primerna enoletna, olesenela, dobro dozorela mladika, debeline svinčnika, odrezana iz prej odbranega matičnega drevesa. Narežemo jih, ko les ni v zmrzlem stanju, povežemo v snope, etiketiramo in vložimo v hladen kletni prostor ali povite v plastični foliji v hladilnik, kjer se jim podaljša doba zimskega mirovanja do porabe. Ob koncu zime ali v začetku pomladi, ko se prično v drevninah prebujati in krožiti rastlinski sokovi, opravimo cepljenje. Opravimo ga lahko na več načinov, glede na obseg ali premer cepilnega čepa podlage: na dolgo, če sta cepič in podlaga enakega premera, v razkol pri nekoliko debelejši podlagi ter žlebič, sedlo ali za lub v cepilno glavo večjega premera. Na način za lub ali mostiček opravimo tudi premostitev večje rane na deblu s cepičem, ki se sama ne more zarasti. Cepljenje izvedemo z ostrim sadjarskim orodjem, v oblačnem in mirnem vremenu, da se rana med delom preveč ne izsuši, zeleno podlubno celičje podlage se mora tesno stiskati, celo cepilno mesto pa mora biti premazano s cepilno smolo, da se prepreči izsuševanje. Že v nekaj dneh, ko se med celi-čjem prebujajoče podlage in do tedaj počivajočega cepiča vzpostavi pretok rastlinskih sokov ter pričetek brstenja, je pričetek vegetacije precepljenega žlahtnega dela rastline.
Cepljenje sadnih dreves ali okrasnih drevnin v domačem vrtu opravljamo le v primeru, ko želimo ohraniti sadno sorto ali okrasno drevnino, ki je v drevesnici ali vrtnariji z nakupom sadike ni mogoče več nadomestiti, ko v eno krošnjo želimo vcepiti več sadnih sort z različnim časom dozorevanja, poseben pa je izziv in zadovoljstvo vsakega sadjarja, ki mu takšno opravilo pri požlahtnjevanju sadnega drevesa uspe.
Miran Glušič, ing. agr.
Bi&bkdmi 3f januarja - i februarja
30-petek	31 -sobota è—	1-nedelja Hi	2-ponedeljek IM*
3-torek y	4-sreda S*	5 -četrtek s*	
Pregled borznega dogajanja v letu 2008 in pogled v leto 2009 (II. del)
Zaradi stečaja velikih podjetij in posledično že omenjenega bumerang efekta je seveda pričakovati močno povečanje brezposelnosti, s tem večji pritisk na proračun oz. socialne transferje, poleg tega pa brezposelni niso v stanju odplačevati kreditov, kaj šele nadomestiti svojo oz. na splošno povečevati potrošnjo. Drugi velik problem stečaja takšnih podjetij pa so njihove neporavnane obveznosti do bank. S stečajem bi namreč še bolj »potopili« bančni sektor, ki bi zaradi tega denar še težje posojal naprej. Krog se tako sklene in slej ko prej začne propadati naslednji sektor, pride do novih odpuščanj itd.
Druga zgodba, ki je dobesedno presenetila cel svet, pa je trg surovin. Vrednost nafte je v zadnjih dveh letih pokazala, da jo je nemogoče krotiti, še težje pa je karkoli o njej napovedovati. Vsi vzorci in vsa logika se je podrla že, ko je cena nafte prestopila prag 120 USD za sod. Res je, da se je potrošnja po svetu hitro povečevala, vendar še zdaleč ne tako hitro in močno, kot je »norela« cena. Stanje je bilo torej nerealno, kar smo vedeli vsi. Kljub vsemu pa je padec vrednosti prinesel novo presenečenje. Po zadnjih podatkih se je svetovna poraba nafte kljub vsemu povečala. Poleg tega je tukaj zima, cena pa še kar pada. Tudi OPEC (države izvoznice nafte) se na vso moč trudi ceno zvišati s tem, da niža kvote načrpane nafte.
Tudi zlato je prvič v zgodovini pokazalo, da očitno le ni tako dobro pribežališče pred inflacijo in upadanjem vrednosti valut, kot je bilo včasih. Cena je sicer preskočila mejo 1.000 USD za unčo, vendar se je kaj kmalu spet znašla pod 800 USD. Močna volatilnost na trgu zlata ostaja še danes in bo, kot kaže, ostala tudi v prihodnosti.
Naša borza je tokrat sledila svetovnemu trendu. Da so bile delnice na slovenski borzi močno precenjene, je verjetno vedel vsak, saj so opozorila na to prihajala od povsod. Na to je opozarjala še celo televizijska hiša Bloomberg, ki je v nekem prispevku poročala o tem, da ima Slovenija najbolj precenjene delnice na svetu. Da je nastal problem tudi v slovenskem gospodarstvu, ni potrebno posebej omenjati. Kot kaže, se še najbolj zapleta tistim, ki so se leta skrivali v poštnih nabiralnikih, izstopili pa so očitno izza njih v najbolj neugodnem času.
Balkanski trgi, čeprav spet izredno perspektivni in praktično pod ceno, ostajajo pozabljeni in poteptani. Pretiran optimizem se sedaj kaže v pretiranem pesimizmu. Likvidnost na teh trgih ostaja izredno nizka in nič ne kaže na izboljšanje v kratkem času. Tudi države na tem področju so se znašle na spisku držav v težavah. Verjetno je v največjih težavah sedaj Hrvaška, ki je praktično že dobila pomoč Mednarodnega denarnega sklada, kar pomeni, da se je državni proračun znašel pod vodo.
Kaj torej pričakovati v letu 2009?
Kot sem že omenil, bo največjo pozornost potrebno nameniti novicam o težavah samih držav in njihovih proračunov. Mednarodni denarni sklad je sposoben pomagati manjšim državam, če pa zaide v težave večja država, pa izhoda verjetno brez novega navala panike na borzah ne bo. Dejavnik, ki bo borze spet obarval zeleno in ki ga vsi nestrpno pričakujemo, pa je potrošnja. Ko se bo le-ta začela popravljati, bodo gospodarstva in borze spet v sedlu. Upam, da se je večina ljudi naučila, kaj pomeni trošiti preko svojih zmožnosti in kaj je rezultat, če populacija najema kredite vsepovsod in za vsako še tako neumno stvar. Vse je namreč potrebno slej ko prej odplačati. Gospodarstvo se bo žal še naprej »čistilo« in slaba podjetja bodo propadala. Upajmo samo, da se bo bančni sektor stabiliziral, saj je to prva faza, ki je potrebna za okrevanje ostalega gospodarstva.
Z naslednjim člankom bomo lahko v leto 2009 pogledali bolj podrobno, saj bo na dan prišlo še nekaj zelo pomembnih novic oz. podatkov za lanski december. Za borznike se namreč leto zaključi dober mesec kasneje oz. po objavi vseh podatkov. Poleg tega se bomo Evropejci v začetku leta verjetno nadejali še znižanja obrestne mere.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Služba
Vprašanje: Menjala sem službo. Sedaj sem jo dobila za določen čas. V decembru so mi drugič podaljšali pogodbo za tri mesece. Zanima me, kako naprej. Mi bodo še podaljšali? Bom dobila za nedoločen čas? Ali me čaka najhujše? Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Odgovor: Čas neusmiljeno tiktaka in kliče o pogumu, piše zgodbo o uspehu in preizkušnjah. Spoštovana bralka, pri sebi morate ugotoviti, da ste na pravi poti in zaupati v moč ljubezni. Živimo v kriznih situacijah in prelomnih trenutkih. Torej se mora sleherni posameznik obrniti vase in se iz preizkušenj nekaj naučiti. Po mojem mnenju ste preveč obremenjeni in si postavljate navidezne ovire, ki vam ne koristijo. Resnica je, da bi vas izkušnja o izgubi službe potrla, toda morate se naučiti, da največ energije in volje pokažete v kriznih situacijah. Morate biti optimistični in ne smete obupavati - čas bo pokazal, kam se bodo stvari obrnile. Globoko v sebi skrivate neko čarobnost in se
istočasno zavedate, da so spremembe sestavni del življenja. Pričakovati je določene pozitivne novosti in radikalne odločitve. Nekoč bo prišel tudi čas, da najdete službo za nedoločen čas. Težko pa je v tem trenutku napovedati, ali je to ta služba - ali pa morda kakšna druga. Roko na srce, v življenju imate srečo in dobre priložnosti, torej kjer so pridne roke, se ni potrebno bati za preživetje. Tiste notranje strahove morate ozavestiti in verjeti, da se dobro z dobrim povrne. Konec koncev imate še toliko priložnosti, da se lahko dokažete in da vas ljudje opazijo. Čas je, da s svojimi idejami in zamislimi stopite v ospredje in začnete novo poglavje. Ne razmišljate o tem, ali so drugi bolj srečni kot vi. Ampak se potrudite svojo srečo poiskati sami. Za vsako mrzlo zimo posije toplo sonce in
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
pride pomlad. V življenju vam želim, da bi si ustvarili čim več prijetnih trenutkov in na platno usode vnašali samo harmonične barve. Srečno!
Šifra: Sol in aroma življenja
Vprašanje: Prosim, povejte mi, ali se bova s fantom poročila ali bova šla narazen?
Odgovor: Vaše vprašanje se mi zdi zelo zanimivo, kajti odkriva neko notranje nezadovoljstvo in razdvojenost. Po eni strani si neizmerno želite biti ljubljeni in vendarle tega ne izražate na pravilen način. Seveda pojem ljubezni niso samo dokazovanje in prepiri, ampak je čas, da stopite naprej in se odločite, kaj si želite.
Svetovanje za vas, za vse nas...
Marsikdo ve, da bi moral nekaj spremeniti, pa se mu ne da, marsikdo ni zadovoljen s svojim življenjem, pa ne ve, kaj bi lahko spremenil, da bi bil srečnejši, marsikdo pa se je že predal misli, da tako pač mora biti in se je sprijaznil s tem, da je takšna njegova usoda. Vsakemu dam prav. Vsak naj živi tako, kot misli, da je njemu namenjeno - če je pri tem srečen, če mu je to dovolj. Veliko pa je ljudi, ki vedo, da niso srečni, niso zadovoljni s svojim življenjem, pa zmeraj najdejo krivdo nekje, vedno najdejo krivca, zakaj se vse to njemu dogaja - pa naj bo to država, usoda ali Bog. Morda poznate reklo: »Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal.« Tega se marsikdaj spomnim in tudi držim. Mnogokrat, ko mi je bilo hudo, sem prosila, naj mi že kdo pomaga, naj me reši teh negativnih stvari, naj nekdo naredi nekaj namesto mene, naj se nekaj zgodi, da bom rešena. Pa sem ponavadi morala sama predelati svoje zadeve ali pa sem skupaj z ljudmi, ki jim zaupam, pregledala, kaj delam narobe. Spoznati sem morala, kaj sem delala narobe in tisto spremeniti. Če delamo vedno enako, ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov.
Za našo osebnostno prenovo, spremembo je potrebno mnogo potrpljenja in dobre volje, da zmoremo preseči samega sebe in naše ovire, ki so nam stale na poti.
Ponavadi ljudje ne začnemo delati nekaj kar sami od sebe - potrebna je dobra mo-
tivacija, da nas popelje na drugo pot, da nam spremeni naše mišljenje.
Za nekatere je odločilna točka bolezen, ki se pojavi na telesni ravni. Tedaj spoznajo, kako malo je vredno vse ostalo bogastvo, če nimaš zdravja. V vsej naglici, v neprestanem hitenju za boljšim, večjim, močnejšim se mnogokrat nismo znali ustaviti in prisluhniti sebi ali prijatelju, znancu iz okolja. Žalostno, vendar resnično je, da se marsikdo nima časa posvetiti sebi niti tedaj, ko je bolan. Koliko ljudi poznate, ki so preboleli gripo v službi? Niti tedaj, ko jim je telo povedalo, da niso pravilno ravnali z njim in da se morajo ustaviti, ga niso želeli poslušati, raje so vzeli močna zdravila, da so prikrili svoje bolečine in so delali naprej, ker so se bali za svojo službo. Pa mislite, da je zdravje temeljna pravica vsakega človeka? Zakaj se je potem ne poslužujejo? Ali se res tako malo cenimo, da tudi tedaj, ko je čas za počitek, ne moremo pozabit na strahove, ki so nas venomer omejevali. Kaj vse bi lahko naredili, če ne bi bilo v nas tega straha pred šefom, predpostavljenimi, če ne bi bilo straha pred našo eksistenco. Kaj bi bilo z nami, če bi nam v službi dejali, da ne moremo manjkati? Ste se kdaj upali postaviti zase in za svoje pravice? Ste kdaj pomislili na to, da so vaše pravice mnogo večje, kot jih upate zahtevati?
Tudi to je osebnostna rast -cenim in spoštujem sebe, zase želim najboljše in to znam upravičeno zahtevati tedaj
Dokler boste cincali na mestu in se ne boste odločili ne morete najti smisla. Seveda je vsekakor na potezi tudi vaš fant, toda planeti so mnenja, da ste vi tisti, ki ga lahko motivirate in mi pokažete tisto pravo pot. Če prisluhnete svojemu srcu, pridete do pomembnih odgovor v svoji duši. Z nekim maščevanjem in negativnim gledanjem na situacijo pa ne boste razrešili nič in se boste na koncu nepravilno odločili. Globoko v duši čutite neko vez in neizbrisno znamenje ljubezni.
Ko se bo naslednjič vnel prepir, začnite drugače, naprej se nekoliko umirite in nadihajte svežega zraka. Odpravite se na dolg sprehod in razmislite o tem, kaj vas veseli in kaj pravi vaše srce. Lahko se tudi zjokate in vendarle bodite spontani. Ko pridete nazaj domov in ste umirjeni, se pogovorite in fantu povejte, kaj
vas moti in kaj pričakujete. Pri tem vsekakor ne dvigujte glasu in ga ne obsojajte. Potem prisluhnite njemu in naj tudi on pove svoje mnenje. Opozarjam vas, da ne vrtajte po njem in mu ne zastavljajte neprijetnih vprašanj. Seveda je resnica ta, da vsakič gresta skozi pogovor korak naprej. Pogovarjate se lahko na kakšnem nevtralnem kraju in ob romantični večerji ob svečah. Vsak dan pomislite na tiste prijetne poletne noči ob morju, ko je vse tako lepo in prijetno. Če boste pri vseh teh nasvetih uporabili svojo intuicijo in ženske čare, bo prišel tudi dan, ko boste v beli obleki poslušali skupaj z srčnim izvoljencem poročne zvonove in zvoke fanfar. Želim vam mnogo modrosti in učenosti!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in odgovor bomo poiskali skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odloči. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Tečaj osebnostne rasti in motivacije
V prejšnjem članku smo pisali, kaj je osebnostna rast in kaj z njo pridobimo. Mnogokrat v našem življenju se nam dogaja, da se nam zdi, da ni potrebno nič spremeniti ali pa se čutimo nemočne in ne verjamemo, da se lahko kaj spremeni na bolje.
in tam, kjer je potrebno. Ko imamo visoki cilj, ki smo si ga zadali, za katerega se splača potruditi - je to najmočnejša motivacija, ki nas pelje naprej, ki nas bodri in spodbuja tedaj, ko mislimo, da več ne bomo zmogli, ko morda mislimo odnehati, ko morda mislimo, da se ne splača vlagati v to, da izboljšamo sebe in svoje življenjske situacije, v to, da postanemo nekaj boljšega.
Da, splača se postaviti na noge, splača se spreminjati, splača se izboljševati, splača se iskati rešitve tam, kjer morda vsi mislijo, da je ni. Splača se vlagati čas in potrpljenje v sebe, v to, da postanemo boljši ljudje, v to, da imamo jasno vizijo, kaj nameravamo in kam smo namenjeni.
S tem, ko spreminjamo sebe, se posledično spreminjajo tudi naši otroci, naši znanci in naše okolje. Če smo mi prijazni, veseli, so okrog nas takšni ljudje, ki so prijazni in pripravljeni pomagati drug drugemu.
V naši osebni rasti si dovolimo kdaj pa kdaj biti spet tako sproščeni, kot smo bili v otroštvu. Vzemimo si čas in se napotimo brezciljno nekam, kam nas zapelje pot, vzemimo si čas za razvedrilo in drobne pozornosti do sebe in do ljudi, ki jih imamo radi. Pričnimo ceniti tisto, kar ni vidno, tisto, kar se poraja v naših srcih tedaj, ko smo otroško razposajeni, ko se znamo sprostiti in zaužiti minuto, dve v naravi, v pogledu na cvet, v opazovanju čebele, kako se omamlja s cvetnim prahom. Narava je
naša največja in najplemeni-tejša učiteljica. Opazujmo jo zgodaj zjutraj, kako se prebuja iz nočnega spanca, opazujmo jo tedaj, ko sveti sonce in se z žarki poigrava v krošnji dreves, opazujmo jo zvečer, ko se sonce spušča in jo poljublja v slovo. Vzemimo si čas zase, za drobne trenutke in jih preživi-mo v naravi, v njeni mirnosti in lepoti. Opazujmo sebe, kakšen je naš odnos do narave in do vseh lepot, ki nam jih nudi. Kakšen je naš odnos do okolice, v kateri živimo - takšen je tudi naš odnos do sebe.
V našem vrtu uspevajo dobre rastline, iz dneva v dan rastejo in se širijo, kakšno rast pa omogočamo sebi, naši
osebnosti?
Cenimo svoje cvetlice, ki cvetijo na našem oknu - kaj pa naša osebnost, tudi ta cveti, žari?
Cvetlice nas razveseljujejo s svojim cvetjem, ptice s svojim petjem - kaj pa ljudje, kaj dajemo drug drugemu? Kaj je najboljšega v nas, da se prebudi in zraste v čudovito cvetico?
V vsakem živem bitju je čar, ki samo čaka, da se prebudi in zažari. Dovolite si, da se prebudi tudi v vas.
Tečaj za osebnostno rast in motivacijo se pričenja, prijave 051 413 354.
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Duševno zdravje
Neupoštevanje želja starostnikov
Mama treh že odraslih otrok je pred kratkim izgubila moža. Otroci so jo proti njeni volji odpeljali v dom upokojencev, kjer pa se ne počuti dobro. Kdo ji lahko pomaga, da se bo ponovno vrnila v svoj dom, kjer želi živeti do konca svojih dni, pa četudi bo kdaj pa kdaj osamljena?
Menim, da je bila očitno zelo trhla vez te gospe z lastnimi otroki, saj so ravnali zelo kruto do lastne matere, če so jo proti njeni volji odpeljali v dom upokojencev, sama pa ni imela nikogar, ki bi ji stal ob strani in poskušal njenim otrokom z argumenti obrazložiti njene občutke in želje.
Ne razumem najbolje, kako je lahko bila sprejeta v dom proti svoji volji, saj če ji ni odvzeta opravilna sposobnost, lahko in mora sama odločati o svoji usodi.
V naši državi nimamo varuha pravic starostnikov, tako ji svetujem, da se obrne na Urad varuhinje človekovih pravic, kjer ji bodo poskušali pomagati, pa tudi sama varuhinja je glede na svoj poklic in znanje dovolj tenkočutna in zmožna vživljanja v osebnost starostnikov in s tem razumevanje njihovih želja, da živijo doma, pa četudi osamljeni.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Katja Fašink se je kot vokalistka prvič preizkusila povsem naključno, ko je v oddaji Zvezde pojejo pela z Alešem Vovkom in s svojim nastopom tako navdušila, da so začele padati ponudbe in predlogi. Ker je Katji kot nekdanji violinistki glasba že od rosnih let blizu, se je odločila odzvati povabilu in posneti pesem Nikoli. Kmalu za tem je nastal še videospot v režiji Miha Tozona.
■k-k-k
Po enoletnem premoru se na velike glasbene odre vrača tudi Jan Plestenjak s skladbo Si ok? Videospot za Si ok? so tokrat delali v zagrebškem Studiu Dim z režiserjem Radislavom Jovanovim - Gonzom. Kljub občutku ves čas prisotne improvizacije je bilo seveda vse podrobno zamišljeno in izpeljano. In prav ta občutek 'live in live'je uspelo prikazati ekipi, ki se je na snemanju predvsem zabavala. V spotu ena glavnih »vlog« pripada odlično restavrirani vespi iz petdesetih...
■k-k-k
Nekaj tednov po objavi novega singla Pozabi predstavlja skupina Nude tudi videospot za to pesem. Pozabi niza uspehe enega za drugim in je v zadnjih tednih že postala popevka tedna na več radijih ter se že uvršča na lestvice. Skupina Nude je tudi sicer zelo dejavna. Koncerti, nov singl, priprave ob izdaji nove plošče, intervjuji in sedaj še nov videospot. -k-k-k
Tabu se za trenutek umiri in razmisli...
Ne nameravamo težit, niti pameti solit, enostavno smo začutili, da je čas, da tudi mi povemo, kaj mislimo, saj so kolesja človeštvapodivjala ... in to v napačno smer. Ker nam ni vseeno, kaj se z našim edinim svetom dogaja, daleč od tega, smo svoje misli in občutke strnili v singel za naslovom Namesto srca.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. BOHEM:. MANIFEST LJUBEZNI 9. REBEKA DREMELJ: NEPREMAGLJIVA 8. ZORAN PREDIN: FRIZERSKA NARODNA 7. JAN PLESTENJAK: SI OK? 6. NEISHA: OBČUTEK 5. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 4. DAN D: JUTRANJA 3. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 2. ICE: KJE SI ZDAJ 1. GAL: KAJ VSE BI DAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Stereotipi pripravljajo debitantski album
Idrijska pop skupina Stereotipi je preboj na glasbeno sceno doživela na lanskoletni Emi, ko se je predstavila s pesmijo Naravnost v srce.
Fantje so v istem letu prejeli še dve glasbeni nagradi, njihove pesmi pa so ene izmed bolj predvajanih na radijskih postajah. Po videospotu za Ljubi me (brez milosti) in Emi je sledil še single in aktualni spot Pokaži mi jo mal, pod vse skladbe pa se skupaj z bendom podpisuje Dare Kaurič. Te dni so fantje v studiu, kjer pripravljajo skladbe za debitantski album, ki bo na prodajnih policah najbrž še v letošnjem letu.
Stereotipi so aktivno udej-stvovanje na sceni sicer pričeli pred dvema letoma, ko so se po številnih manjših »garažnih« projektih in celo jazz selekcijah odločili za korak naprej in za resnejši pristop. Takrat so začeli sodelovati s priznanimi avtorji: someščanom Daretom Kauričem (Kingston) in pro-ducentom Martinom Štiberni-kom, s katerim nastajajo tudi
nove skladbe.
»Na plošči, ki jo pripravljamo, bo tako mešanica njunih in naših avtorskih skladb, kar bo le še prispevalo k raznolikost albuma,« je povedal pevec Janez Rupnik in dodal, da
ves prosti čas namenjajo glasbi. »Pogovarjamo se z nekaterimi založbami, nismo pa se še dokončno odločili, kje bomo album izdali. Nove skladbe so v našem prepoznavnem stilu - pop pesmi v razponu od
ljubezenskih balad, kot je bil naš prvi single Ljubi me (brez milosti), pa vse do hitrejših ritmov, kot jih na primer slišimo v aktualni pesmi Pokaži mi jo mal. Trenutno stavimo na dve skladbi in se ne moremo odločiti, katera bo naslednji single. Zato bomo tokrat za mnenje vprašali tudi naše oboževalce, saj na njihovo na mnenje veliko damo.«
Ker je rdeča nit njihovega glasbenega ustvarjanja ljubezen na takšen ali drugačen način, bodo novi single na poslušanje poslali prav v času okrog valentinovega, 19. februarja pa se bodo v ljubljanskem klubu Roxly tudi uradno koncertno predstavili.
MZ
Stereotipi
Filmski kotiček
Reci da
Vsebina: Carl Allen je neke vrste mizantrop, saj se ne mara družiti z ljudmi. Vedno išče izgovore, kako se izogniti povabilom, zabavam in vsaki obliki druženja. Večere raje sam preživlja doma, pred TV, čeprav se ob tem počuti zelo osamljen. Slučaj nanese, da se odpravi na motivacijski seminar, kjer mu zabičajo, da mora na vsako vprašanje, prošnjo in ponudbo odgovoriti z 'da' in življenje bo nenadoma postalo lepše. Carl uboga in čeprav se sprva zdi, da je to pot v katastrofo, se mu življenje res uredi: v služ-
Yes Man
Igrajo: Jim Carrey, Zoey Deschanel, Terrence Stamp Režija: Peyton Reed Scenarij: Nicholas Stoller, Jarrad Paul, Andrew Mogel Žanr: komedija Dolžina: minut Leto: 2008 Država: ZDA
bi napreduje, shodi z lepo punco, krog prijateljev se mu poveča itd. Toda prav vedno odgovoriti z 'da' tudi ni pametno, saj hitro pride do izkoriščanja, hkrati pa takšno ravnanje tudi ni iskreno do bližnjih, zato se Carlovo življenje kmalu prične sesuvati ...
Jim Carrey, ki je svoje čase veljal za nekakšnega naslednika Jerryja Lewisa, je po navalu komedij v 90. hotel preklopiti na resne drame in se uveljaviti kot resen igralec. Tvegan prehod, ki je pokopal marsikatero zvezdo, se mu je splačal, saj je v kar nekaj filmih dokazal, da zna biti tudi dober dramski igralec. A takšna porazdelitev talenta na žanrsko tako različne filme ponavadi rezultira v tem, da igralec ni nikoli dobro zasidran nikjer. In res, Carrey je zadnja leta nekako zbledel. Nastope v komedijah je skorajda opustil, v dramah pa kasneje ni več pritegnil toliko pozornosti, zato je bila odločitev, da znova posname tipično Carrey komedijo, nekako pričakovana. Zdelo se je, da se je vrnil na
domač teren, kjer bo zagotovo spet zablestel in uspel.
Čeprav ima Carrey nedvomno velik dar za improvizacijo inteligentnih štosov, pa tudi ta njegov silni talent ni dovolj močan, da bi prebil okove štoraste-ga scenarija. Film Reci da ima sicer zanimivo premiso, ki pa ji manjka ključna sestavina: konflikt. Glavni junak resda celo življenje zavrača ljudi, toda v resnici jih noče. Ko mu rečejo, naj odgovarja z 'da', pravzaprav počne to, kar si je podzavestno ves čas želel. Frustracije, ki bi jo prinesel konflikt, tako enostavno ni, zato Carrey v tem filmu nima na ničemer graditi svojih štosov. V tem pogledu je njegova komedija Ti, ti lažnivec (Liar, Liar), kjer je kot odvetnik, ki hoče lagati, prisiljen govoriti resnico, neprimerno boljša, saj
je take vrste frustracija pogonsko gorivo za Carreyja, ki pa tokrat žal izostane.
Scenarij je videti kot posledica hitrega tečaja scenaristike. V celoti gledano je koherenten, le prizori in dialogi so videti sešiti skupaj preveč očitno, da bi delovali spontano, naravno in tekoče. Sestavni deli so preveč vidni in tako film mestoma izpade tako togo in prisiljeno, da ga niti Carrey ne more rešiti, čeprav je jasno, da se je zelo trudil. Kljub temu mu tu in tam uspe, da se malce nasmejimo, a v celoti gledano je film manjši kiks. Prijetno presenečenje (znova) predstavlja Zoey Deschanel, ki se zadnja leta uspešno prebija v prvo ligo lepih in talentiranih igralk.
Matej Frece
'ftigsp NagfwJna igra rap «119.5. da A'^uíto 39 32009, irefcsrçe nagpä ho 26.3JQQ9, Nagrajenci bab obveščeni s SMS m dbprijenr rg w.Y/.-gr«rty/itf te-:, hi pa$!je SMS i vsebiro TO ZAB&fi na 3030, sestrine» s pqgty ra w^sinscfly.net''jaaen; sofeiije v napaßni ign n> postare raio&iik r>voi'tiâKesîwnyL'ËaÎJi;^. F«an¡ jtwaSunan pacerá opeasetft ceteprejeegp aaç sjnoafcjivsefcre je 1,88 ä/ä. 5odclu¡cja biva ixoa&niKi WweliiiMcfrti in Dititfiiâ Ùanïtvû vnM&iiiki m pogpj laaik-iivanje v nigrum gi&aiaeic dchodniwpeav« «gniiaw V ragiadm ignje rniinosaHajb-ali luii i jdôèieoïina à^nc nsvèdšp StSvJko rríhlnega «teicna s pnwKim »Sony P*1 i-Kfetw« in jo pcáfeo ra nfcfcw TWeeßfits Kotón&íc, dna, lg Bistra II, 3310 Si Bsir cü OrgriMiOC IhresArfis Kibar4Cûrfn o
Fbg^i uporabe&Mjrgse Uporabniki predplačili« twfcr'jepfsvertestanje na vašem raÊi*)* Qmogcéite p cprai'jt' wafi(cvciav inGPf&UMTÎ piWKpoànhi* feslsifeSMS je iaočunan fo cenAu oppaicf^a ÍMotoH SirnchL Deiwel],«» pwraiiie^ srs-a.è 1J8 EUR Z jpcrabostaiive se sli ¡njare 5 spídn-TT- pcgqí HD wiMtsnsdiy ret'b^jrgî B?" naiofri&a storite;^ upeabown prineša največ S spotoäi na messet wap pewzsw deplete. iî tëtsrc si lahteonalciya 3 vsetine b:n Cera spofoöin je 1.88ÍUR.V v$e tere je vštet DO^'. Od pogûdfce,hi ¡sslrartienana sedežu podjetja e moire odstopa fcïiafw* Dtífova	fc&nadie:	refc^m&iiÉÉrsatu reí. v IhreeAfi« flobc»naCatLpj}.lZc. Eferiea ?2,23lQ!ib¿Bs¡ría.
' Naloži si igro in sodeluj v nagradni igri za Sony TV*
Štajerski TEDNIK
INDONEZIJSKI OTOK
NASA SMUČARSKA TEKAČICA (SPELA)
VERDIJEVA OPERA IZ 1853
NEMŠKA ROCK SKUPINA
AMERIŠKA MODNA KREATORKA
OSEBA IZ OPERE .SLY.
NOVA VEJA ZNANOSTI
RUSKA REKA NA URALO
RUDI TROJNER
TINA ROBNIK
ZOLCA, ZIVICA, ASPIK
OGRIZEK
POJAV NA VODI
PEVKA DEŽMAN
AMERIŠKI SATELIT
ŠVICARSKI PISATELJ (PAUL)
KOROŠKI PLES
VAS PRI POREČU
PRITRJEVANJE
IZ BESED VRATA+ATI
LADIJSKA PALUBA
OLGA TKAVC
SP. SPORTNA PLEZAVKA
ZVERI IZ DRUŽINE PSOV
OPEČEN ZREZEK
KONEC POLOTOKA
FAŠIST (SLABŠALNO)
IRSKI BRINOVEC
DRŽAVA V
NIGERIJI
NEMSKA PEVKA LENZ
IZ BESEDE VDIRANJA
ALENKA MAVEC
HRV. SLIKAR (KAMILO)
IZUMRLA PTICA
ZID
POSTAVEN MOŠKI
PRIHOD V PROSTOR
VNAŠANJE PODATKOV
SLAVKO MLINARIČ
TRINIDASKI SPRINTER BOLDON
OREL V NEM. GRBIH
JEKLENI KONJIČEK
PACEK, UMAZANEC
OČE, ATA,
PAPA (STARINSKO)
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
NASA ALPINSTKA (MELANA)
RIBIŠKA MREŽA
Ugankarski slovačrek: ARAMO = selektivni herbicid za zatiranje travnih plevelov; ELEZ = španska športna plezalka (Eva); ESS = ruska reka na Uralu; IKABOD = Elijev vnuk; ILG = švicarski pisatelj (Paul, 18551957); MAGRANS = španski deseterobojec (Marc, 1976-); RAGE = nemška rockovska skupina; RATAN = tropska vzpenjava palma; SNARE = šerifov pomočnik iz Wolf-Ferrarijeve opere Sly; TOMPA = hrvaški slikar (Kamilo, 1903-1989).	^ezow 'eujzugo 'j_y 'eusis 'eunapem
'ss3 'soua 'ei®o|oi!oouos 'jedous '[ai 'sjsus 'Jev 'ouj| 'j_o 'euv 'upv 'edwoj_ 'aoj>i '|sa 'sgey '^esiswej 'eiejASJi 'síueAejqopo 'ejiewns 'ps.ioA9.ip '¡qu 'oujsjv 'uepi 'oj|>|s :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
V	januarju 2008 je na ogled razstava UTRINKI 2008. KINO CID PTUJ
Center interesnih dejavnosti Ptuj je z letom 2009 prevzel v upravljanje nekdanji Mestni kino Ptuj. Več o sporedu Kina CID lahko preberete na naši spletni strani www.cid.si. Petek, 30. januarja, ob 20. uri
V	PETEK VAS RAZVAJAMO: Stari BLUES novi ali Ko smo sanjali z odprtimi ušesi. Novost klubskih programov 2009 so večeri z glasbo, ki je zaznamovala 20. stoletje. Zgodili se bodo enkrat mesečno od januarja do aprila. Ob prigrizkih bomo poslušali tako izvajanje v živo kot izbrane posnetke posameznih žanrov s komentarjem. Program je oblikoval Janko Košan, poznavalec in zbiralec dobre glasbe tega časa. Januarski večer je namenjen bluesu. Repertoar bo zajemal vse od korenin te zvrsti, začenši od Afrike (Ali Farka Toure) preko akustičnega do modernega električnega bluesa s primeri vpliva na rock. V živo bo zaigral kitarist Jure Šprah z gostom. Vstopnine ni! NEFORMALNO UČENJE
Še vedno je mogoče sodelovati v naslednjih tečajih in delavnicah:
tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser
tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc
literarna skupina - mentorica Kristina Kočan
novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič
elektro delavnica - mentor Daniel Krapša
NOVO!
Pogovarjamo se francosko. Neformalno učenje francoščine je namenjeno osnovnemu sporazumevanju. Vodila ga bo Aurelie Aguet-taz, Francozinja, ki dela v programu EVS v CID. Tečaj je namenjen tistim, ki bi radi usvojili osnove, in vsem, ki so se že kdaj učili francoščino in bi jo radi ponovili. Program bo stekel v februarju enkrat tedensko po eno uro. Prijave zbiramo do konca januarja oziroma do zapolnitve mest. Kotizacija za en mesec je 15 EUR. NOVO!
Nadaljevalni tečaj španščine. V februarju bo stekel nadaljevalni 30-urni tečaj za vse od 14. leta naprej, ki so uspešno končali začetni tečaj španščine oziroma osvojili osnovno znanje na druge načine. Vodila ga bo Mojca Petrovič, prof. španskega jezika. Potekal bo ob sredah ob 17. uri. Cena celotnega nadaljevalnega tečaja je 60 EUR. Prijave sprejemamo do konca januarja oziroma, da zasedenosti mest.
SERVISNA DEJAVNOST
Sreda, 4. februarja, ob 14. uri: zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta.
Od 23. do 27. februarja: zimovanje na Kopah za osnovnošolce.
Organizator je Društvo Praha.
PROSTOVOLJSTVO
Zbiramo ekipo mladih prostovoljcev, ki bo animirala otroke na otroški maškaradi, in prostovoljce, ki so zainteresirani za vodenje ustvarjalnih delavnic med zimskimi počitnicami. Pokličite nas in se nam pridružite!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
RADIOPTUJ
89,8°98,2°ICH3mhz
SOBOTA, 31. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
NEDELJA, 01. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PONEDELJEK, 02. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in
17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 03. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice).
SREDA, 04. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija
in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice).
ČETRTEK, 05. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
PETEK, 06. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU:
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Poiskali boste izzive in priložnosti. Daleč v ospredju bodo ljubezen, romantika in harmonija. Občutila se bo neka magnetična energije in zvedavost. Amorjeva puščica bo obiskala samske. Na delovnem mestu boste dajali občutek edinstvenosti. Finančno se obeta cvetoči časi.
Sn BIK
Iskali boste svojo srečo in romantična doživetja se bodo krepila.
Imeli boste priložnost, da v tem tednu obiščete botanični vrt. To vam bo dalo inspiracijo, da naredite načrt, kako se boste lotili dela vrtu, ko bo čas za to. Napredovali boste v ljubezni in na delovnem mestu.
DVOJČKA
Raziskovali boste tisto, kar odstopa in šli samostojno naprej po svoji poti. Privlačile vas bodo dejavnosti, ki so vezane na svet duhovnosti. V ljubezni vas označujejo strast in ugodne priložnosti. Tudi v poslovnosti se lahko odprejo nove poti in številčne kreativne priložnosti.
RAK
Odločili se boste in ozavestili določene spremembe in novosti. Šli boste pogumno naprej in v poslovnem svetu napredovali. Čas sprememb in novosti vas čaka v poslovnem svetu. Finančno boste napredovali. Po mnenju planetov naj junijski predstavniki igrajo igre na srečo.
LEV
■Tj Pojem resnice boste raziskovali do popolnosti. Zanjo ste se pripravljeni boriti. Notranje občutke si zapisujte in lažje vam bo. Postali boste zelo pridni in pravi deloholik. Pri vsem tem ne smete pozabiti nase in na dejavnosti, ki so vam blizu. Sprostil vas bo sprehod v naravo.
DEVICA
Pričakovati je določene premike na bolje. Končno se boste lahko tudi sami odločili, kaj vas osreči in vam pričara notranji mir. Premik planetov na nebu vam podari dodatno energijo. Pomembno je, da spoznate tudi sami, da ste ljubljeno bitje in da se počasi daleč pride.
TEHTNICA
Na delovnem mestu se bodo dogodili določeni premiki. Osrečevale vas bodo majhne pozornosti in vse tisto, kar je na videz nepomembno. Ljudje, ki bodo vstopali v vaše življenje, vam bodo učitelji. V pomoč vam bo oseba nasprotnega spola. Prijatelji vas osrečujejo.
ŠKORPIJON
Pričarali si boste notranji mir in neko čarobno energijo. Po poteh življenja greste lahko zelo pogumno in natančno. Spoznali boste, da je analitika tista, ki prinese dobre rezultate. Veliko sreče boste doživeli v ljubezni in vendarle se varujte pretirane kritičnosti. Srečen dan: petek.
STRELEC
Nedvomno vas čaka nekoliko nemiren in razburljiv teden. Življenje vas bo učilo, da morate zadeve narediti postopoma, korak za korakom. Prav gotovo ne boste smeli z ničimer odlašati in se odločiti, kaj vam je blizu. Površnost bo nekaj, kar vas lahko stane. Ostanite optimistični.
KOZOROG
Mirno obdobje, ki je pred vami, vas pomirja. Na delovnem mestu bo čas zaključkov in novih priložnosti. Seveda morate biti previdni in ne smete prehitevati stvari. Zavedati se bo veljajo, da se dobro z dobrim vrne. Nakazana je poslovna pot, ki bo polna prijetnih dogodivščin.
VODNAR
Verjeli boste vase in se prelevili v čutno bitje. Čeprav še vedno stvari pometate pod preprogo, je čas, da se odločite in spustite svež vetrič v svoje življenje. Nakazani sta dve poti in številne priložnosti. Energija vam bo nihala in tako ne smete odlašati, ampak bodite v vsem odločni.
RIBI
Življenje vas bo zanašalo in privlačile vas bodo skrajnosti. V sebi boste našli veliko moči za osvoboditev. V ljubezni se ne boste nič odločili in se boste prepustili času. Na delovnem mestu vas bo nadrejeni postavil pred dejstvo in v morju užalje-nosti se boste naučili plavati.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
SARO PLEME
Ptuj • Andrej Klasinc, predsednikom Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč
Krizo jemljejo kot izziv
Slovenska zdravilišča so lanski december dosegla rekordne obiske gostov. Obiskalo jih je za 10 odstotkov več domačih gostov, tujih pa kar za 14 odstotkov več. V celem lanskem letu jih je obiskalo 650.049 gostov, to je za pet odstotkov več kot v letu 2007: domačih je bilo 372.217 ali za devet odstotkov več kot leta 2007, tujih pa za 0,2 odstotka več kot v letu 2007. Vseh nočitev je bilo v petnajstih slovenskih naravnih zdraviliščih, ki sestavljajo Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, v letu 2008 kar 2.754.051 ali za 3,2-odstotka več kot v letu 2007.
Tudi v Termah Ptuj so bili lani uspešni na področju fizičnih kazalcev, je povedal direktor Andrej Klasinc, ki je 1. decembra postal tudi predsednik skupščine Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Na dober obisk računajo tudi v prihodnjih letih, ne samo zaradi dviga kakovosti ponudbe, temveč tudi trendov sodobnega časa, ki dajejo vedno večji poudarek skrbi za zdravje in preventivo. Tudi zato je kriza zanje prej izziv kot vse drugo.
»Kakovost in inovativnost ponudbe, skrb za dobre storitve in prijaznost zaposlenih bodo ključni dejavniki, ki bodo zaznamovali leto 2009 in nam omogočili, da globalni vplivi ne bodo negativno vplivali na poslovanje družbe. Naredili bomo vse, da še povečamo prodajo in s
tem ohranimo delovna mesta naših zaposlenih,« je povedal Andrej Kla-sinc o poslovanju Term Ptuj v letu 2009, ki bo njegovo prvo leto v vlogi predsednika skupščine Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.
»Predsednikovanje Skupnosti zdravilišč osebno jemljem kot velik izziv in čast obenem, čeprav gre v bistvu za funkcijo prvega med enakimi. Potrebno bo veliko koordiniranega dela, ker gremo v turbulentno obdobje. Glede na krizo bo potrebno še bolj strniti vrste in izkoristiti 50 let tradicije. Skupnost zdravilišč je najstarejša turistična skupnost na tem področju. Podatki iz leta 2008 kažejo, da smo največja turistična ciljna skupina, saj obvladujemo več kot 30 odstotkov celotnega slovenskega turističnega trga. Zdravilišča
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, je od 1. decembra predsednik skupščine Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč
so največji premik v zadnjih letih naredila tudi na investicijskem področju. V krizno obdobje vstopamo dokaj 'fit'. Že letos bomo skupaj izvedli več marketinško odmevnih akcij. Tik pred realizacijo je kartica slovenskih naravnih zdravilišč, ki bo na voljo na recepcijah vseh zdravilišč, vsem imetnikom pa bo prinesla popuste. Nanjo bodo vezana tudi obvestila, ki naj bi izšla trikrat letno z vsemi novostmi v petnajstih naravnih zdraviliščih. Na slovenskem trgu se bomo osredotočili na to kartico, na tujih trgih pa bomo skupaj iskali letalske destinacije oziroma letalske goste, ki se bodo v Slovenijo pripeljali na ljubljansko oziroma mariborsko letališče, kjer jih bodo prevzemala posamezna zdravilišča.
Vsa ta leta zdravilišča povezuje logotip vrelca, to že uveljavljeno blagovno znamko pa želimo na turističnih trgih še bolj uveljaviti. Želimo jo dvigniti tudi nad kapital, prvi cilj so nam gostje in novi trgi. Nove trge vidimo v velikih mestih Nemčije, Skandinavije, skratka povsod tam, od koder so možne letalske povezave. Nobeno naše zdravilišče ni tako veliko, da bi lahko nastopalo posamično, skupaj pa smo zelo močni,« je povedal Andrej Klasinc, drugi Ptujčan, ki je v 50-letni zgodovini Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč postal predsednik skupščine - prva je bila mag. Slavka Gojčič.
MG
Piše: Uroš Žajdela • Cape Verde ali Zelenortski otoki (4.)
Mindelo, prestolnica kulture
Nadaljevanje iz prejšnje številke
vseh vodnih aktivnosti zaradi precejšnjih valov dokaj omejeno, a je toliko večji užitek v poznih popoldanskih urah ob svoji obalni rezidenci, imenovani šotor, zakuriti skupek posušenih naplavljenih raznolikih lesenih stvari ter si zagotoviti topel obrok pašte, ob tem pa te postopoma pozdravlja bolj
in bolj zvezdnato nebo. Po »obilni« večerji se preprosto prepustiš trenutku uživanja, čemur prisostvuje le glasno žuborenje atlantskih valov in nekaj rakcev, ki se podijo po bližnji obali. Tako se polni knjiga popolnega in kvalitetnega življenja.
Nadaljevanje prihodnjič
Kljub temu da Mindelo leži ob atlantski obali, je pretežen mestni del obale preoblikovan v številna pristanišča, ladjedelnice in ribiška področja. Tako je moč svojo tazadnjo namočiti v kristalno modrem morju le na majhnem delu še ohranjene plaže, ki pa je prvenstveno namenjena lokalnemu prebivalstvu. Lokalci so izredno odprti in topli ljudje, le nekateri najstniki, ki se nahajajo v težavnem obdobju pubertete in posledično izkazujejo nagonsko vedenje. Posledično je potrebno z delčkom očesa venomer spremljati svoje premoženje na plaži, saj zelo kmalu lahko pristane v rokah lokalnih pobalinov. Takšni javni prostori seveda ponujajo izjemno priložnost spoznavanja lokalnega prebivalstva in njihovih navad, saj številni cel dan preležijo na plaži. Eden izmed najbolj vztrajnih obiskovalcev je bil tudi rahlo zanemarjen, starejši gospo-dič, ki nama je zelo nazorno predstavil vsakdanje življenje preprostih ljudi, brez izobrazbe in redne zaposlitve.
Cena letalske vozovnice (notranji let) - 110 EUR (SAL-SAO Pedro) Namestitev - od 15 EUR Lokalno pivo - 1 EUR Transport aluger - 10 km = 2 EUR Tradicionalna kava - 0,70 EUR Cachuppa (tradicionalni zajtrk) -2-3 EUR
Felipe, kakor se je predstavil, ima prelepo družinico, vsaj tako je moč soditi po skrbno shranjeni sliki v denarnici. Družino preživlja z dnevno priložnostnimi deli v pristanišču. Nekoliko naju je presenetilo skoraj solidno znanje angleškega jezika, kar je bil zadosten razlog za navezovanje stikov in posledično povabilo na kavico. Kavi-ca se sicer spremeni v zajtrk, a le redko v življenju imaš priložnost spoznati turistična središča s perspektive manj premožnih in srečnih posameznikov. Življenje pristaniških delavcev očitno ni pretirano lahkotno, pravzaprav bi-jejo krvavi boj z vsakdanjim preživetjem. Vsako jutro namreč poteka huda vojna med lokalnimi delavci, saj povpraševanje bistveno presega ponudbo dela. Mnogi posledično preživljajo večere v neposredni bližini pristanišča, praviloma na pločnikih ali zapuščeni tovarni, saj želijo zgodaj zjutraj izkazati svojo zagretost ter delovno vnemo lastnikom in kapitanom ogromnih ladij. »Če ostaneš brez dela,« pripove-
duje sogovornik, »ti ponos ob koncu dneva ne dovoli, da bi se vrnil praznih rok k svojim otrokom. Kar je najhuje v življenju,« nadaljuje Felipe, »je pogled na lačne otroke.« Po končanem obedu in vrčku piva se mešanih občutkov poslovimo in zaželimo veliko sreče v življenju. Vsekakor je bilo zanimivo spoznati življenje v Mindelu tudi z druge, manj prijetne plati. Življenje seveda piše različne zgodbe, nekatere prepolne sreče in nasmehov, spet druge polne žalosti in trpljenja.
Mindelo, tudi drugo največje mesto v celotnem otočju, je hkrati odlično izhodišče za raziskovanje otoka. Tako sva se poslovila od kolonialne sobice v enem izmed hotelov, katerega lastnik je izkoristil vse portugalske danosti, in se odpravila v smeri najlepših plaž Sao Vicenta, v vasico Calhao ali Grande praya, kot jo imenujejo domačini. Vasica se nahaja dobrih 20 kilometrov od prestolnice in na prvi pogled nikakor ne upraviči slovesa izjemnih plaž, saj te javni prevoz, imenovan »aluger«, pripelje le do administrativnega centra vasice, torej pred cerkvico in lokalni bar. Tako se je potrebno z vsemi potovalkami podati na skoraj uro trajajoč pohod in šele po skrajnem naporu, saj te na tem sprehodu spremljajo temperature krepko čez 30 oC, oči zazrejo želene poglede in razglede. Morebiti je poskakovanje in sploh koriščenje
Foto: Uroš Zajdela
Portugalska kolonialna dediščina odsev življenje v prestolnici Mindelo, ki je v 19. stoletju prevzela naziv pristaniške prestolnice Zelenortskih otokov.
Foto: Uroš Zajdela
Večina kolonialnih stavb je skrbno obnovljenih in uporabljanih v javne namene. Številne druge zahodnoafri-ške države bi si Mindelo lahko vzele za zgled.
Zanimivo je predvsem dejstvo, da se je ta atlantska državica sprva nameravala osamosvojiti izpod portugalske nadoblasti pod skupno zastavo Gvineje Bissau, o čemer so potekali temeljiti in konkretni pogovori, vendar je državni udar v prestolnici Bissau doprinesel k samostojni poti Zelenortskih otokov. Opomnik na te zgodovinsko dramatične dogodke najdemo na osrednjem trgu v Mindeli, kjer se nahaja spomenik borcem za samostojnost. Vojna, ki je potekala med Portugalci in zahodnoafriškima kolonijama, je bila v časovnem smislu najobsežnejša osamosvojitvena vojna v Afriki, saj se je končala šele leta 1974, po politični in diplomatski intervenciji mednarodne skupnosti in padcu desničarske politike na Portugalskem. Domačini se zelo neradi spominjajo časov, ki so tako brutalno posegli v njihovo okolje, vendar pa je na srečo Zelenortskih otokov večina bojev potekala v Gvineji Bissau.
Zelenortski otoki so v skladu z revolucionarno idejo prevzeli socialistično dogmo, ki pa so jo dopolnili z nekaterimi demokratičnimi prvinami. Postopoma se je oblikovala močna socialdemokratična oblika vladavine, ki svojim državljanom, v primerjavi s preostalo zahodno Afriko, prinaša blagostanje.
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
i' 7
muume
iron
d
™i
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.

©G-C3®
KOS
S
Ulica Heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, izvaja mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter pa-nele. GSM 031 501 550.
KLEPARSTVO - KROVSTVO, saniramo stare in prekrivamo nove strehe hosekra, tondach, creaton, bramac ... ter montiramo vse žlebove, obrobe, strešna okna. Igor Trčko, s. p., Straž-gonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165 (igor.trcko@gmail. com).
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilni in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s.p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elemente, dimnike, okovja za kabine, cevi, pločevino, profile, vijake. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
k
ONTARIO - 18 let znanja in izkušenj. Inštrukcije oz. individualni pouk MA, FI, KE, ANG, NEM., ITA., FRANC., SLOV. Priprava na maturo in na izpite, tudi za fakultete; lektoriranje; uradno in splošno prevajanje; februarja pričetek novih jezikovnih tečajev. Jezikovna šola ONTARIO, d. o. o., Novi trg 6, tel. 779 10 80.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
SUHO luščeno koruzo prodam. Tel. 041 684 585.
MOTORNA VOZILA
PRODAM PEUGEOT 206, 2002. Tel. 041 892 545.
letnik
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
OVČKE z mladiči prodam. Tel. 041 804 655.
NESNICE, rjave, stare 14 tednov, prodam, 3,30 €, dostava na dom. Mar-čič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
PRODAM pridno brejo kravo, ugodno. Telefon 681 71 51.
V ZAMUŠANIH prodam vinograd, 1360 m2, s parcelo, možnost gradnje vinske kleti ali vikenda na izredno lepi razgledni točki. Cena 5300 evrov, telefon 041 245 054.
PRODAM drva z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM traktor Deutz Adriatik 75, 4x4, prvi lastnik, dobro ohranjen. Tel. 051 337 676.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova in ostale vrste lesa. Po želji kupca razrežem z doplačilom. Tel. 041 375 282.
PRODAM štiri svinje domače reje, težke okrog 140 kg. Tel. 051 340 496.
DAM V najem vinograd, 700 trsov ali polovico, brezplačno, v Podlehniku 104. Telefon 768 01 11.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,60 za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
DOM-STANOVANJE
ENOSOBNO stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 031 240 838.
NA Pragerskem oddam opremljeno stanovanje - 40 m2. Tel. 803 71 72.
V PTUJU ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje tričlanski družini. Telefon 041 993 270.
PRODAM stanovanje na Ptuju ter podstrešje za stanovanje. Cena za stanovanje je 970 € za m2. Nova streha in fasada. Tel. 040 341 120.
NA PTUJU prodam trisobno stanovanje. Tel. 777 12 21 ali 041 512 178.
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 498 050
PRODAM trisobno stanovanje v pritličju v Kidričevem, 80 m2, cena po dogovoru. Tel. 051 431-556.
NEPREMIČNINE
GRADBENO PARCELO v Orešju, 750 m2, za 41.000 €, hišo v okolici Ptuja, letnik 2000, 220 m2, 53 arov parcele s tenis igriščem za 200.000 € ter stanovanje na Ptuju, 45 m2, l. 1986, za 55.000 €, prodam. Tel. 051 848 241.
GRADBENO PARCELO z vinogradom v izmeri 14 arov s pogledom na ptujski grad, na parceli voda, elektrika, asfalt, lokacija Prerad, občina Dornava, ugodno prodam. Tel. 041 378 426.
KUPIM gradbeno parcelo ali starejšo hišo na Ptuju ali v bližnji okolici. Telefon 031 634 847.
PTUJ, PRODAMO 2,5-sobno stanovanje, l. 1983, 4. nad., 67,35 m2, vsi priključki, redno vzdrževano, zamenjana streha in strešna okna, cena 78.000,00 €, Ptuj, Brstje, prodano hišo l. 1990, 112 m2, 1657 m2 zemlj., vsi priključki, nova opečna kritina, redno vzdrževana, cena 150.000,00 €. ANTAR, d. o. o., PE Ul. 25. maja, Ptuj, tel. 059 975 752, GSM 041 353 244, e-pošta: nepremicnine-pt@antar. si, www.antar.si.
OBČINA MARKOVCI prodaja nepremičnino - stavbno zemljišče v Borovcih v izmeri 1540 m2, namenjeno stanovanjem, kmetijski ali poslovni dejavnosti. Javni razpis je objavljen na spletni strani občine Markov-ci, www.markovci.si
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
CITROEN C31.4i	2002	5.190,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
DAEWOO CHAIRMAN E 32 A	1999	2.500,00	AVT. KLIMA	ČRNA
FORD MONDEO 2,0 TDDIKARAV.	2003	6.700,00	AVT.KUMA	SREBRN
MERCEDES E 300 D AVTOM. KARAV.	1999	6.280,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
OPEL CORSA 1,216VENY0J	2006	8.990.00	KUMA	KOV. SIVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2003	7.700,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 2,0 i	1999	3.900,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2005	7.790,00	AVT.KUMA	MODRA
RMEGANE 1,5 DCI CABRIO SAN. TROPEZ	2007	17.680,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI UM.	2006	12.300,00	KUMA	KOV. SREBRN
TOYOTA COROUA 1,4 D	2005	11.490,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW POL01,9 SDI KARAV.	2001	4.400,00	KUMA	SREBRNA
VW GOLF IV 1,9 TDI LIMUZ.	2002	6.980,00	KUMA	ČRNA
VW GOLF V 1,9 TDI PLUS	2005	12.400,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW SHARAN 1,9 TDI TIPTRONIC CRUISE	2002	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. MOD. ZELENA
PRODAM vinograd na terase, 1200 trsov, z zidano hišico in leseno prešo na Belskem Vrhu v Halozah. Tel. 051 337 676.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v neposredni bližini Šolskega centra. Inf. na tel. 041 298 312.
DELO
KER IMATE veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Slovenski novicah vabijo, da se nam pridružite kot naročniški zastopnik (tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, d. d., Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor (naročnine).
KUHAR IŠČE popoldansko delo - tedensko. Tel. 051 413 586.
ZAPOSLIMO monterja (lahko priučen, 3 leta delovnih izkušenj) za vgrajevanje ogrevalne in vodovodne tehnike. Aluterm, d. o. o., Rajšpova ulica 18, Ptuj, telefon 0 2 749 10 80, mobi 041 631 027.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OPREMO za neživilsko trgovino, cca. 10 m - kovina, prodamo. Informacije na tel. 02 251 89 26, med 8. in 18. uro.
iPoifuiai'tz nai na iuztounzm ijifztu!
RADIOPTUJ
tta àfoietec
WWW.radio-ptuj.si
7)
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Stanko Šale, dr.dent. med. v Zdravstvenem domu na Ptuju
Petek, 30. januar
10.00 17.00
19.00
20.00
Podlehnik, lovski dom, predavanje o pridelovanju zdravilnih zelišč Ptuj, Stara steklarska delavnica, brezplačno predavanje iz cestnopro-metnih predpisov, organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, gost večera bo dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof s predavanjem svetega Pavla in njegove Cerkve
Draženci, kulturni dom, komedija Alko Klinka Kozarcky, v izvedbi Šus teatra
Ptuj, CID, razvajanje s starim Blues novi ali Ko smo sanjali z odprtimi očmi, nov Klubski program
Ptuj, Hotel Mitra, literarni večer z Mariborsko pesnico Kristino Kočan, ki bo predstavila svojo prvo pesniško zbirko Šara Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, igranje na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
Sobota, 31. januar
9.00 do 17.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, tradicionalni sejem korantove opreme
10.00 Markovci, prostori župnijske dvorane, 8. ocenjevanje pustnih krofov,
izbrali bodo naj krof občine Markovci v letu 2009 11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, Sonce gre na potep, lutkovni abonma 14.00 Ptuj, telovadnica gimnazije, državno prvenstvo v standardnih plesih za
vse Slovenske športne klube za pionirje in mladince 15.00 Pragersko, dom kulture, Sonce gre na potep, lutkovni abonma 18.00 Grajena, dvorana doma krajanov, 52. občni zbor društva PGD Grajena 18.00 Hajdoše, gasilski dom, 55. redni letni občni zbor PGD Hajdoše 18.00 Sela, kulturni dom, občni zbor PGD Sela
18. 00 Ptuj, telovadnica gimnazije, tekmovanje v plesu, pomerili se bodo Seni-
orji in finalisti prvega dela tekmovanja 19.00 Cerkvenjak, dvorana, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci -	Poljčane, planinsko društvo organizira 18. zimski pohod k stolpu na
Boču
Nedelja, 1. februar
9.00 do 17.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, tradicionalni sejem korantove opreme
18.00 Trnovska vas, dvorana, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci -	Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj španščine
Ponedeljek, 2. februar
18.00 Ptuj, Hotel Park v Prešernovi ulici, trening sprostitve "Saj, ko si notranje sproščen s telesom in duhom usklajen uresničiš vse kar želiš", organizira Izobraževalno kulturno društvo Ptuj
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Stekle so priprave na ptujsko Kurentovanje 2009. Sejem kuren-tove opreme v gasilskem domu Ptuj. Častni
občan Janez Zemljarič na sprejemu pri ptujskem županu. Perutnina Ptuj uspešno skozi leto 2008. Sprejem članov šahovskega društva Tehcenter Ptuj v Mestni hiši Ptuj. Uresničene programske naloge Pokrajinskega muzeja Ptuj. Lions klub Ptuj vabi na 4. obarjado. Visoki krvni tlak ubija. V sobotni večer z ljudskimi pevci in godci.
Kino Ptuj
30. in 31. januar ter 1. februar ob 17.30 Egon in njegov maček (risanka za otroke od 5. leta dalje) - animirana komedija. Ob 19.00 Karantena - grozljivka. Ob 20.40 Art program: Prvi jok (sinhronizirano v slovenščino) - dokumentarec.
Na zalogi preko 40 vozil.
Zastopa in prodaja:
UZANCA d.0.0., Ormoška cesta 81/b, Nuj. Tel.: 02/749 20 30
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
^PoiCuiajts. naí na ius.touns.rn. ífiLiu!
RADIOPTUJ
tea. a/tCetec
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti], tel.: 02 780 (7 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
PmililiMiiiHiHllfiB
C02/2280110
Razlagava 24, Maribor
www.radio-tednik.si
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
citroen xsara picasso 1.6 hdi audi a41,9 tdi karavan ford mondeo karavan 2.0tdci citroen xsara picasso 2.0 hdi mercedes c 200 cdi limuzina opel vectra 1.9 cdu karavan ford focus c-max peugeot 307sw1.6 karavan renault scenic 1.5 dq renault scenic 1.9 dq renault laguna 1.6 limuzina Skoda octavia 1,9 tdi vw polo 1.2 vwtouran2.0tdi vw passat 1.9 tdi karavan renault trafic 1.9 dci vw passat 1.9 tdi karavan toyota avensis wagon 2.0 d citroen c31.4 hdi peugeot 3071.6 hdi bmw 525 d karavan, audi a3 2.0 tdi bmw320d limuzina citroen c8 2,2 hd] vw golf 1.9 tdi vwt0usan audi a6 3.0 ope zafira 1,9 tdq audi a31.9 tdi vw polo 1.2
_
s 2.2 hdi 1.9 tdi an 1.9 tdi otdiquatro
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006 2002
15 1005
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
avt. klima vsa opr.
avt, klima ^k
avt. klima
avt. klima,
avt. klima
klima, vsa oprema
avt. klima novi mod,
avt klima
avt. klima
avt. klima
avt. klima
klima
klima
avt. klima highline avt. klima klima, 9 sedežev klima
klima, vsa oprema
klima
klima
vsa oprema, avt, avt. klima avt. klima avt, klima 7 sedežev klima ,5 vrat klima
klima,avtomatic avt. klima klima
klima,5vrat
kov. modra črna kov. črna bordo rdeča črna črna
kov. srebrna kov. srebrna kov. srebrna srebrna kov. srebrna kov. zelena kov. srebrna kov. črna modra bela
kov. modra srebrna kov. zelena bela
kov. črna kov. črna kov. črna kov. srebrna srebrna kov. črna kov. siva kov. srebrna modra srebrna
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA UTNIK CENA», OPREMA BARVA				
AUDIA63JITDI0ATD	2004	20.990,00	KUMA K(	IV.CRNA
AUDI ALLR0AD 3.0 TDIQ	2007	55.900,00	AVT. KUMA K(	IV. ČRNA
BMWSERUA 3:3200	2002	9.990,00	AVT. KUMA K(	IV. SIVA
CHRYSLER V0YAGER 2.5 CRD	2003	9.490,00	KUMA K(	IV. SREBRNA
CITROEN C41.GH0	2006	11.900,00	KUMA K(	IV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDIEXCL	2004	8.490,00	AVT. KUMA K(	IV. SREBRNA
FIAT PONT01.21EV	2003	4.400,00	P0T.RAČ. K(	IV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,8 TDCI	2003	0.990,00	2XAIRBAG K(	)V. SREBRNA
FORD PUMA 1.41BV	1999	3.990,00	KUMA K(	IV. SREBRNA
LANCIA Y 1.2	2001	2.990,00	KUMA K(	IV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	15.990,00	AVT. KUMA K(	IV. SREBRNA
OPEL ASIRA 2,0	2001	5.290,00	KOMF. SEDEŽI BI	IA
RENAUTL SCENIC 1,0 DCI	2000	4.990,00	AVT. KUMA K(	IV. SREBRNA
VW POL01.4 TDI	2006	9.900,00	AVT. KUMA K(	IV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI HIGH.	2005	18.490,00	AVT. KUMA Kí	IV. ČRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
PEUGEOT 3061,41 BMW LIMUZINA 523 i AUTOMATIC CITROEN C5 2,0 HPI LIMUZINA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI RENAULT SCENIC 1,9 DCI COM. EXPRE. RENAULT SCENIC 1,616V ALIZE 0PELASTRA1,6 KARAVAN RENAULT DYNAMIC LAGUNA 1,9 DCI BREAK ŠKODA 0CTAV1A1,6GLX VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI TREND. UM. VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI TREND. LAND ROVER REELANDER 1,8 PEUGEOT 2061,616VCC PEUGEOT PARTNER 1,616V CITROEN C8 2,2 HDI SX ŠKODA 0CTAVIA1,91ELEG. BMW 3181LIMUZ. ROVER 214 SI CHEVROLET AVEO 1,416V RENAULT MEGANE 1,5 DCI VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT HYUNDAI GETZ1.3 AUDI TT 1,8 T ROADSTER NISSAN ALMERAI,816V
5.350,01 7.290,01
1999 3.120,00
2001
2003 2006 2000 1998
2004 1998
2005	13.91
3.350,01 7.900,01 3.190,01
1998
2002 2003
2005	10.9! 2002 2001
1999	2.830,00
2006
2003
2004
2005
2002	15.21
2001	5.700,00
5.420,01 5.990,01 7.290,01
7.900,01
6.420,01
PRVA REG. 2000 PRVA REG. 1999 SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA AVT. KLIMA KUMA
SERV. KNJIGA SERVO
SERV. KNJIGA PRVA REG. 1999 KUMA PRVI LAST. PRVA REG. 2004 PRVI LASTNIK PRVA REG. 2003 AVT. KLIMA KUMA PRVI LAST. KUMA
SERV. KNJIGA PRVI LAST. SERV. KNJIGA PRVI LAST.
KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA
KOV. SREBRNA
KOV. ČRNA RDEČA KOV. ČRNA BELA ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. SV. MODRA ZELENA
KOV. SV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. VIOLA
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajene
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i) družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tGdnik.si
SPORED ODDAJ
PETEK 30.01.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU Odd. 19.00 ŠKL - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 31.01.
8.00 Kronika Občine Markovci 9.00 Pod zidano marelo 10.00 Oddaja ŠKL 11.00 SUPER HITI odd. 12.00 SIP lestvica-odd. 17.00 Pod zidano marelo 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 01.08.
8.00 Oddaja ŠKL 9.00 S pesmijo v novo leto 10.00 Pod zidano marelo 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 02.02.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Pod zidano marelo 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
Z novimi okni in vrati lahko prihranite veliko drage energije za ogrevanje vašega doma j/ Za brezplačen_nasvet in toplejše praznike pokličite Belcont. Za tople dni, Belcont skrbi.
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
BELCONT d.o.o„ Hardek 34/g, 2270 Ormož, belcontdoo@siol.net, www.belcont.si, Tel.: 02 741 13 80, Fax: 02 741 13 81, Mob.: 041 316 505
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
AUDI A4AVANT 1.911)1 FIAT CROMA 1.9 MULHJET16V, 5V FIAT CROMA 1.9 MULHJET.5V FIAT PANDA 4X41.2 8VCUMB..5V FIAT PUNT01.216V.3V FIAT PUNT01.2,3V FIAT PUNT01.4 8V ACTIVE, 3V LANCIA TMESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V OPEL CORSA 1.3 DT1.3V PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V PEUGEOT 407 SW 2.0 HDI, 5V RENAULT ESPACE 2.2 DCI, 5V ŠKODA FABIACOMB11.4 IDI 5V WV GOLF IV VARIANT 1.9 TDI, 5V VW PASSAT VARIANT 1.9 IDI, 5V
Barva
Letnik Cena (C)
ČRNA T. MODRA SREBRNA SREBRNA SREBI
IvA BELA BELA SREBRNA T. MODRA SREBRNA SREBRNA SREBRNA
2003 2003 2008 2003(T) 2006 2005 2005 2003 2007(T) 2001(T) 2005
petovia^vto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
www.avto-prstec.si SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
MODEL LETNIK		CENA	KM	BARVA
CITROEN XSARA 1.6/1BV EXCLUSIVE	20D4	6.980	60.325	SREDRNA
CITROEN PICASSO 2.0HDI EXCLUSIVE	dec. 03	7.900	91.000	SREDRNA
FIAT GRANDE PUNT01.3MJT	2006	7.400	100.000	MODRA
FORD FOCUS 1.6TDCI TREND	2005	8.100	157.417	BELA
OPELCDRSA 1.3CDTI ENJOY(VECVOZIL)	2006	5.990	50.-93.000	BELA
□PEL VECTRA 1.9CDTI EDITION	20D5	10.890	80.442	MODRA
RE CLIO 1.5DCI PRIVILEGE	2003	5.588	85.250	SIVA
RE MEGANE 1.616V DYN.PLUS (2V0ZILI)	2007	11.800	15.-20.000	SREDRNA
RE CLIO 31.2/1BV EXPRESSION	20D6	7.400	78.064	RDEČA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	9.700	115.044	ČRNA
RE CLI01.2 FIDJI	1997	1.100	116.234	BELA
RE N0VI MEGANE BERUNE 1.5DCI PRIV	2008	17.000	3.400	ČRNI
RE IAGUNA GT 2.0DCI GRANT0UR	20D8	23.980	14.000	SREDRNA
RE MODUS 1.216V	2005	8.000	13.120	ZLAT
RE IAGUNA 1.8 CONCORD	2000	4.200	142.310	SRERRNA
OPEL VECTRA 1.9CDTI AVT.KARAV.	2006	12.890	01.237	ČRNA
[UJPOCSOJiMi
im
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
OSMRTNICA
Utrujen po kratki in težki bolezni nas je zapustil naš mož, oče in dedek
Stanislav Merc
rojen 13. 11. 1934
DEŽNO 1 A, PODLEHNIK
Na njegovo željo se bomo od njega poslovili v ožjem družinskem krogu.
Na dan slovesa, 31. januarja 2009, bo žara od 13.00 do 14.30 položena v vežico na pokopališču Videm pri Ptuju. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Splošne bolnišnice Ptuj, Interni oddelek.
Vsi tvoji, h katerim si se po tisoč kilometrov dolgih poteh
vedno vračal
Najbrž spi in z njim spijo lepota, dobrota in velika ljubezen -nekaj neminljivega.
ZAHVALA
Žalostni, ker smo ga izgubili, a ponosni, ker smo bili del njegovega življenja, smo se poslovili od našega dragega in nenadomestljivega
Alojza Forštnariča
IZ ZAGOJIČEV 12 B
Spoznanje, da v najtežjih trenutkih našega življenja nismo bili sami, nam je lajšalo bolečino slovesa. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste našega ata pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za cerkev v Gori-šnici, nas pa z besedami tolažili in nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se ge. Darji Pribožič, dr. medicine, za vsa leta zdravljenja in obiske na domu. Posebno zahvalo izrekamo PGD Zagojiči, pihalni godbi iz Markovcev za odigrane in pevcem PD Ruda Sever za odpete žalostinke, g. Kelencu za odigrano Tišino in vsem govornikom, ki so s čutečimi in iskrenimi besedami orisali bogato življenjsko pot našega ata.
Naša iskrena zahvala je namenjena g. župniku za občuteno opravljen obred ter podjetju Mir za vzorno opravljene pogrebne storitve.
Vsakomur in vsem, ki ste z mislijo ali prisotnostjo na pogrebu našemu atu izkazali spoštovanje, še enkrat iskrena hvala.
Za vselej ostaja v srcih njegovih najdražjih
Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina.
V SPOMIN Jožici Valentan
IZ APAČ 165
2. 2. 2006 - 2. 2. 2009
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Žalujoči: mož Ivan, sin Beno, hčerka Tanja z Danijem in vnuk Leon

Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V večnost je odšla mama, tašča, babica in prababica
Elizabeta Ritonja
(1929 - 2009) IZ JURŠINCEV 75
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih dneh kakor koli pomagali, sočustvovali z nami in molili. Posebna hvala gospodu župniku Antonu Frasu, govorniku, pevcem, zastavonošu, pogrebnemu podjetju Mir, kolektivu kuhinje iz Bolnišnice Ptuj, kolektivu Hmeljarstva Dornava in družini Čeh iz Podvincev.
Žalujoči: hčerka Marija z možem Francem, vnukinji Katja
in Marjetka z družino


Spomin je kot pesem, ki v srcih oznanja spomin je kot cvet, ki neneho poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika, očeta, sina, brata in strica
Romana Milošiča
IZ REPIŠČ 46
1955 t 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Osebna zahvala podjetju Meso izdelki Žerak - Podlehnik, poslovalnici Videm, podjetju Mercator, d. d., in delavcem Perutnine Ptuj.
Posebna zahvala g. župniku, pevcem, godbeniku, g. Janku Kozelu za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir ter družinam Vindiš - Belšak, Šmigoc in Vidovič. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: Zdenka, sin Silvo, mama in brat Stanko
z družino
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.

ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veste vi, vemo mi. Življenje celo ste garali, za dom, družino vse ste dali. Sledi ostale so povsod od dela vaših pridnih rok. Za vse skrbi, trpljenja obilo, Bog vam večno daj plačilo.
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor ste živeli, ste se v mrzli januarski noči v hudih bolečinah za vedno poslovili od nas, dragi mož, ata, dedek, pradedek, brat in stric
Lovrenc Fideršek
IZ KOČIC 50
3. 8. 1932 - 9. 1. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jih v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrekli sožalje ter nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala domačemu župniku in patrom iz župnije sv. Vida za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, nosilcem križa in luči, govornikoma za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Prav posebno hvala vsem, ki ste jih v življenju spoštovali, imeli radi, jih v času bolezni obiskovali in jim na trpeči obraz vlivali pogum. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči: žena, otroci z družinami in ostali sorodniki
Memento mori
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke in sestre
Mire Čuš
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 94
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala sodelavkam in kolektivu Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave in vsem, ki ste spremljali našo Miro na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Vsi domači, ki smo te imeli radi
Življenje celo sta garala, za dom in svoje bližnje vse sta dala, sledi ostale so povsod od dela vajinih pridnih rok.
SPOMIN
V petek, 30. januarja, mineva 10 let, odkar te ni več med nami, draga mama, babica, prababica in tašča
Štefka Malek
KICAR 71
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta in brata
Martina Maleka
KICAR 71
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam, sodelavcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Ivanka in sin Franc z družinama
ZAHVALA
Mirno nas je v 77. letu zapustil
Stanko Seidl
IZ GRAJENŠČAKA
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala govornikoma za besede slovesa, pevcem, godbeniku, g. župniku ter pogrebni službi.
Vsi njegovi
Je čas, ki daje, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine.
SPOMIN
Minila so štiri in tri leta, odkar sta nas zapustila naša draga
Elizabeta Mlakar
26. 12. 2004
Franc Mlakar
27. 1. 2006
IZ LANCOVE VASI 23
Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče.
Vsi vajini
Ptuj • Konec procesa po eksploziji hiše na Mariborski?
B. Erhaticu štiri leta in sest mesecev
Višje sodišče v Mariboru je ugodilo pritožbi Okrožnega državnega tožilstva v Ptuju in obtoženemu Borutu Erhatiču zaradi povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji in požaru hiše na Mariborski cesti umrla njegova starša, podaljšalo zaporno kazen na 4 leta in 6 mesecev; zagovornik je že vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče.
Kot je pojasnila Okrožna državna tožilka Sonja Erlač, so v začetku januarja letos prejeli sodbo Višjega sodišča v Mariboru, ki je 30. oktobra lani razsodilo, da se pritožbi tožilstva ugodi ter da se sodba sodišča 1. stopnje spremeni tako, da se je obdolžencu Borutu Erhatiču kazen, ki je bila izrečena na prvi stopnji, zvišala na zaporno kazen 4 leta in 6 mesecev. Pritožbo obdolženčevega zagovornika, odvetnika Stanislava Klemenčiča, pa je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča 1. stopnje.
Naj spomnimo, da se je maratonski sodni proces zoper obtoženega Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta 15. februarja leta 2000 v eksploziji in požaru stanovanjske hiše na Mariborski cesti 33 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, po skoraj dveh letih sodnih obravnav končal s sodbo, ki jo je okrožno sodišče na Ptuju izreklo 29. junija 2007. V njej je obtoženega Boruta Erhatiča spoznalo za krivega in mu za očitano kaznivo dejanje prisodilo 3 leta zaporne kazni, pri čemer je vštet tudi čas, ki ga je med preiskavo preživel v priporu.
Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je pod predsedstvom okrožne sodnice Katje Kola-rič Bojnec v sodbi med dru-
gim zapisal, da je obtoženega Boruta Erhatiča spoznal za krivega, da je 15. februarja leta 2000 ob 4.30 z eksplozijo, ki ji je sledil požar, povzročil nevarnost za življenje ljudi in za premoženje velike vrednosti na ta način, da je v pritličju stanovanjske hiše na Mariborski cesti 33, v prostoru gostinskega lokala Zlata rokavica, po separejih, zavesah in ostalih površinah polil motorni bencin, nato pa iz zunanje strani notranjih vhodnih vrat lokala z odprtim ognjem bencin prižgal, zaradi česar je prišlo do vžiga bencinskih hlapov in povzročilo eksplozijo. Pri tem je eksplozija porušila del sten ter stropni plošči pritličnega in nadstropnega dela hiše, po eksploziji pa je izbruhnil požar, ki je zajel celotno zgradbo. S tem dejanjem je obtoženi povzročil nevarnost za življenje Štefanije Kmetec in Jožeta Erhatiča, ki sta spala v prostorih zgornjega nadstropja hiše, dejanje pa je imelo za posledico njuno smrt.
Zaradi eksplozije in požara je bila uničena tudi stanovanjska hiša v solasti Jožeta Erhati-ča, vredna dobrih takratnih 11 milijonov tolarjev, ter vsa notranja oprema, po gostinskem lokalu pa so bili uničeni razni igralni avtomati, vredni okoli takratnih 1,3 milijona tolarjev, ter zaloge v skladišču gostinskega lokala, ki so bile vredne okoli tedanjih 1,5 milijona tolarjev. Uničeni pa sta bili tudi pisarniška in računalniška oprema v prostorih gospodar-
Foto: M. Ozmec
Pogled na stanovanjsko hišoob Mariborski cesti 14. februarja 2000, kmalu po jutranji eksploziji in požaru, v katerem sta umrla Štefanija Kmetec in Jože Erhatič.
ske družbe Podal v vrednosti takratnih 1,5 milijona tolarjev; poškodovana je bila tudi sosednja stanovanjska hiša št. 43, na kateri je nastalo za okoli takratnih 530.000 tolarjev materialne škode.
Za očitano kaznivo dejanje mu je Okrožno sodišče na Ptuju izreklo 3 leta zaporne kazni, pri čemer je v izrečeno kazen vštelo čas, prebit v priporu od 10. aprila do 10. oktobra 2000.
Obdolženec Borut Erhatič je med izrekom sodbe ves čas odkimaval z glavo, češ da ne more verjeti, kar sliši, sicer pa
Foto: M. Ozmec
Okrožna državna tožilka Sonja Erlač (levo) je za obdolženega Boruta Erhatiča zahtevala višjo zaporno kazen in jo tudi dosegla.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je svečnica (2.) topla, sneg in mraz prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša.
Danes bo na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, drugod se bo zadrževala nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do -3, v alpskih dolinah do -8, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do 10 stopinj C.
V soboto bo suho vreme. Na Primorskem bo sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. V nedeljo bo oblačno, popoldne bo občasno snežilo.
je sodbo sprejel mirno. Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec je ob koncu pojasnila, da je sodišče izvedlo obsežen dokazni postopek, pri čemer si je pridobilo mnoga izvedeniška mnenja, ki so nedvomno dokazala, da obdolženec v času eksplozije ni stal tam, kjer zatrjuje sam. Borutu Erhatiču je očitala tudi, da je krivdno dejanje izvršil v obliki naklepa in malomarnosti, saj je s sveta spravil svoje starše. Očitala mu je, da bi se kot izšolan metalurg moral zavedati, da lahko pri eksploziji pride do neslutenih posledic. Pojasnila je tudi, da je sodišče izreklo nižjo kazen, kot je zahtevala okrožna državna tožilka, pri odmeri pa je upoštevalo tudi oddaljenost od kaznivega dejanja ter dejstvo, da obdolženec s svojo aktivnostjo ni zavlačeval postopka, ampak se je ves čas držal korektno. Sodišče je upoštevalo tudi okoliščino, da dokazni postopek ni dokazal obremenjujočih okoliščin v zvezi z odnosom obdolženca do staršev. Ena zadeva pa po mnenju predsednice senata ostaja nepojasnjena, saj še vedno ne vedo, zakaj sta bila oba starša med spanjem tako močno oblečena, oba sta namreč imela prek pižame oblečena še druga oblačila. Po mnenju predsednice je bil senat ves čas nevtralen, dokazni postopek obrambe pa ga očitno ni prepričal, zato so se odločili za izrečeno sodbo.
Pritožila sta se tožilka in zagovornik
Proti taki sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju sta se pritožila tako zagovornik obtoženega kot okrožna državna tožilka. Zagovornik Stanislav Kle-menčič je navedel, da se je pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, drugega odstavka 371. člena ZKP ter 22. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, odločbe o kazenski sankciji, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in
obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, podrejeno pa obdolžencu izreče milejšo kazensko sankcijo.
Okrožna državna tožilka Sonja Erlač pa še je navedla, da se je na sodbo pritožila zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom pritožbenemu sodišču, da obdolžencu izreče višjo kazen zapora. Višje sodišče v Mariboru je v senatu višjih sodnikov, svetnika Mira Lešnika kot predsednika in Slavice Gabrovec ter Brede Cerjak Firbas kot članic, ob navzočnosti obdolženca Boruta Erhatiča, njegovega zagovornika odvetnika Stanislava Klemenčiča ter vrhovnega državnega tožilca mag. Andreja Ferlinca razsodilo, da ugodi pritožbi okrožne državne tožilke in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni, tako da se obdolženemu Borutu Erhatiču na prvi stopnji izrečena kazen za kaznivo dejanje s treh let zviša na štiri leta in 6 mesecev zapora. Pritožbo zagovornika obdolženega Boruta Erhatiča pa je zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Erhatičev zagovornik odvetnik Stanislav Klemenčič je nad odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru izrazil odkrito nezadovoljstvo: »Zelo sem razočaran nad tako odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru, zato sem že vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani. Upam, da bo njihov senat bolj kritično ocenil naše uveljavljanje kršitve postopka na 1. stopnji. Zame in za obtoženega Boruta Erhatiča zadeva še vsekakor ni končana!«
M. Ozmec
Črna kronika
Z avtomobilom zletel s ceste
17. januarja ob 3.15 se je v Borovcih zaradi neprilagojene hitrosti zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. 22-letni voznik osebnega avtomobila se je peljal iz smeri naselja Moškanjci. Ko se je pripeljal v naselje Borovci, je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal izven cestišča, kjer je trčil v KTV omarico, nato v sadno drevje, betonske stebre vinske trte in na koncu še v vogal stanovanjske hiše. Voznik osebnega avtomobila se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilo odpeljan v UKC Maribor, kjer je ostal na zdravljenju.
Z avtomobilom v ograjo
17. januarja ob 8.50 se je neznani voznik z osebnim avtomobilom zaletel v ograjo v Moškanjcih. Na kraju je ostala prednja registrska tablica osebnega avtomobila. Na tej osnovi so policisti ugotovili voznika osebnega avtomobila in ga ob 10.45 izsledili. Zoper 20-le-tnega moškega iz naselja v bližini Ptuja so podali obdolžilni predlog in izdali plačilni nalog.
Nesreča na Potrčevi
20. januarja ob 11.45 se je v semaforiziranem križišču Potrčeve in Volkmerjeve ceste na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in peška. Vse očividce, kakor tudi voznika osebnega avtomobila policisti naprošajo, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pokličejo na telefonski številki (02) 780 91 00 ali 113.
Vlomi, tatvine
Neznani storilec je v času od 22. 1. od 19. ure do 27. 1. do 7. ure na parkirišču v bližini Slovenske Bistrice pristopil do parkiranega delovnega stroja - valjarja, ga poskušal spraviti v pogon in ga odtujiti. Pri tem je povzročil za približno 1.200 evrov škode.
Med 15. 1. od 13. ure in 23. 1. do 10. ure je neznani storilec v naselju v bližini Slovenske Bistrice vlomil v delavnico stanovanjske hiše. Iz notranjosti je odtujil več žag, varilna aparata in drugo orodje. Premoženjska škoda znaša približno 5.500 evrov.
Neznani storilec je 20. 1. med 12. in 14. uro vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil več kosov zlatnine in gotovino. Premoženjska škoda znaša približno 1.000 evrov.
Neznani storilec je med 19. 1. popoldne in 20. 1. zjutraj s parkirišča v naselju v bližini Slovenske Bistrice odtujil mini bager - gose-ničar znamke Hanix H 26 B rumeno oranžne barve. Premoženjska škoda znaša približno 48.000 evrov.
^"VflRA^ wm «¡.».o.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 5	zapornice
J ključavničarska dela manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M,
Roman ZemljariE s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE RajSpova uuca l. 2250 Piuj
THL: 059 03 03 05 FAX : 059 03 03 04
innxš>zerqx.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE