77. ttnfte —— I ihMM i m*J. iprth BI7. l im. »Slovenski Narod" TClJa p* pofttl! za Avstao-Ogrsko: za Ncmčijo: Cdo leto skupaj naprej . K 28*— cclo leto naprej . . . . K 33 — SelrUeta Z Z . .* I *7-— M Amcriko in vsc druge dežele: ■a »esec m w . . . 2*50 ćelo leto naprej .... K 38.- Vprašanjem glede Interatov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. VpravmUtro (spodaj, dvorišče levo). KnaflOTa ulica 4t 5, telefon it 85. Ukafa ¥«ak 4aa tr«4«r lrvseaUl ■•4«ljo ta »rasalkt. lnvrati se računalo po porabljcnem proitora in sicer: 1 mm viiok, ter 63 mm Sirok prostor: enkrat p.j 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (cnak prostor) 16 vin., parte ia zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena narobila brez istodobne vposl«t\re naro5nine se ne ozira. „Narodna tfsfcaras" UUToa At. S5. Upravništvu naj se pošlljajo mračni«, reklamacije, Inserati Ud, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w Izubijani dostavljen na dom aH če sz hodi ponj : ćelo Iet3 naprej . . . . K 2fr40 I četrt leta M .....6*6$ poi leta m ..... 1320 | na mesec n . . . . # 2*20 —^— Ptcameiiui itevillta veli« 10 vlaarlev. ■■ Dopisi aaj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UređalStro: Knaflora ulica M. » (v prltličju levo,) toitfoa St 94. Raše oradno pratilo. Dunaj, 2. aprila. (Koresp. urad.) LTradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. Pri armadni fronti generalobersta nadvojvode Jožcfa na mnogih točkah rvBano bojno d cio van je. V dolini Slanlc smo zavrnlli z veiikimi izgubami za sovražnika slabo ten, južno od doline Uz* moćan ruski sunek. V Go/dna tih Karoatih so delovali naši izvfdn? odđeiKi z tispe-hom. V vzhodni Galiciji in VoHniji no-benih posebnih dogodkov. ITALUANSKO FN JUGO-VZHODNO BOJIŽĆE. Nefzpremenjeno. Namcstnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, ftnL We Dradflc poro!. Berolfei, 2. aprila. (Koresp. nrad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE, Med Arrasom fn Aisno so se raz-•vIB včeraj in iznova dares zjutraj boji, zlasti med cestami iz Bapauma v Crois»lles in proti Cainbraiu ter na ebeh brezovih Somtne zapadno od St. Ouentina. Angleži kakor Francozi so zastaviH moćne sile, ki so valovile vsled našega artiljerijske^a učinko-vanfa večkrat nazaj ter so le pod iz-datno izg^jbo tuđi 50 \fet\h in nekaj strojnih pušk pri dobile tal od naših na ukaz se izoglbatočih čet. Tudt na obeh straneh kanala med Oiso in Aisno hi na visoki pfanod pri Vreg-nyiu so prišli franeoski napadi v r>ol-Rem učinku nzših baterii. katerim jte pokrajina v vseh podrobnoetjh znana, le z fzsrubami in le malo naprej. V Champeffni |e zadržal Francoze uni-čujoči ogenj naše artirJeHJe proti jarkom* kjer so se pripravljali za napad ■a visine Južno od Riponta. VZHODNO BO.flSCE. Srmadna skupina gener. leldmaršala princ a^L e - opol da Đavarsk c&f Ob Drini smo z osrnjem prepre-ČJli ruski sunek. Zapadno od Lučka so pri Svkijruhah naše čete v šunku dvijrnile več vjetlh Iz sov raznih jarkov. Armtdna fronta jencral-oberstt nadvoj. Jožefa. Ob Ludov! v Gozdnatih Karpatfh so naši izvidniki pri enem svojih šte-vilnfh pohodov pripravili do eksplozije minsko polje, ki se užge, kakor hitro stopfjo čete na to polje. Proti obmejnfm višinani na obeh straneh doline Uz so prfčeli Rusi po močnem art!l?eri|5keni učinku z napadom na 7 kflometrov široki fronti. Nffh napa-dafni valovi so se zlomili v našem osrniru, na eni točk! v bližinskem boju. Manjši šunki ob strani glarnega napada so se tuđi ponesrečilL Armadna fronta geieral- feldmarša miru je v ljudstvu globoko vkoreninjena. Nova vlada ni vezana na nobene pogodbe in mora izpolniti mirovne želje ruske-ga naroda. Ne morem reci, kakšno vlogo je igrala Anglija pri prevratu, to pa lahko že dancs trdim, da nova Rusija v bodoče ne bo več orodje Anglije. RazpravljojoČ o govoru nemške-ga državnoga kanelerja. pravi ^Dem": Nova Rusija ne more akcep-rirati niknkega ponižcvalnesra miru. Rusija hočc skleniti mir na podiagi statusa quo, Luganc, i^ aprila. fKor. urad.) »Corricre della sera« objavlja slfde-Čo i7iavo soci.blno - demokrat:čnepa jrlasHa »Pravde- z dne 29. marca: P^sija ie zavezana nanram An?:!iji, Franciji in ostalim vojskujočim se dr?avam z zvezno pogodbo. Rusija brez njih ne more v mirovni zadevi ničesar storiti. To pa Ie pomerna. da se nr>re Rusiia, osvofcoierta c^n>tičner!l?. Sto^Vfiolni, ?. aprila. NTeki švedski Vi*t objavila d-onis iz nt^k'h delav-sk?h kroprov. ki nravf: Nemc^'n raj nam carantira, ćz^se bo smefa Pnlj-^V^ ^.irra po svm'f vofij or??^'7irrh'. S t-m odnaH* ovira za sporazum med NemČijo in P^siin. Gf^an'c za mh\ Kodanj, 2. aprila. Socijal^tična detevska stranki Rusije je sklica^a za Veliko noč kongres vseh mskfh de'avskih strank v Petroerad, da sklenajo o mirovnem vprasanju. Curili. 2. npria. »Avanti« na-zranfa zborovanje italijanskih socl-jalistov, ki naj se bavi s mirovnim vprašanjem. Angleške vesti o novi mirovni ponudbi centralnih držar. Amsterdam, 2. aprila. »Times« poTOČajo o dozdevni novi nemški mirovni ponudbi. Jako visoke osebe da so prispele v Švico in na Nizozemsko, da bi prišle v stik z an^leškimi krogi in raspravljale ž njimi. ali bi ne bilo možno, ustaviti so^Tažnosti. Angle-51d pooblaščenec da ima ozke rvow s vofnim ministrstvom. Ruski pr©-rrat da je položaj popolnoma spre-menil. Nemčija je pripravljena, vrniti Rusiji baltiške province in bi danes stavila četverozvezi lažje mirovne pogoje. Italijanski listi provi Nemčiji. Lu£2no, 2. aprila, Italijanski listi odgovarjajo na govor nemskega dr-žavnega kanelerja z besnimi psovka-mi. »Corriere della sera« pravi: Bethmannov govor je zavraten poklon pred ruskim prevratom. Z ozi-rom na demokratično gibanje doma, je Hohenzollerski rod zatajil carja, kakor sv. Peter Kristusa ali pa še hujše. Viljem II. da danes kamenjati carja, ker je Nikolaj II. imatral v av-gustu 1914., da so interesi ruskega nadoda važnejš?, kakor pa stoletno prijateljstvo med rodbinama Hohen-zollern in Roma nov. Tuđi »Secolo« in ^Corriere d' Italia^ se irražata podobno. Bern, 2. aprila. Italijanski listi poročajo, da postaja lakota vedno večja in da naraŠča zlasti na deželi razjpolozenje pro*ti vojni. RADOSLAVOV O POLITlCNEM POLOŽAJU. Soffla, 1. aprila. (Kor. urad.) Poročilo bolearske brzojavne agenture: V sobranju je omenjal ministr-ski predsednlk in runanji minister Radoslavov očitanja in grožnje, ka-tere je bila opozicija naperila proti kralju in vladi takrat, ko se je Bol-garija pridružila centralnim drža-vam. Bliža ^e trenotek, je rekel mi-nistrski predsednik, ko bodo oni, ki so izrekli to obdolžitev, se kesali svojih besed. Na vsak način je bol-garski rarod vresničil svoje zjedinje-nje in njegove hrabre čete branijo z občiidovanfa vrednim poprumom svoje prfdobitve za ceno občutnih žrtev, ki pa nišo zaman, ker le vlada odredila vse potrebno, da se zagoto-ve sadovi zmag narodne armade. Odločitev amertškega kongresa odložena? Zeneva, 2. aprila. »Petit Journal« poroča iz \Yashingtona: Pre-branje \\rilsonovega spo-ročila kongresu se je za dva do tri tedne preložilo, da bodo končane formalnosti organizacije zbornice in da bo izvršena volitev predsednika. Amerika pred odločltviio. Frankfurt, 1. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: Vojne priprave se sicer povsod krepko nadaljujejo, uspehi pa so neznatni, ker manjka sistema in tuđi materijala. »Tribune^ priznava, da so priprave nezndovoljive. zato ententa ne bo reflektirala na ameriŠke čete ter se bo zadovoljila s hitro dooavo municije in s finančno pomočjo. ki bo v poglavitnem obstcjala v tem, da bo Amerika plačala vojne potrebščine. Vlada je naročila v Neworleansu kri-žarko 12.000 ton. KaJcor poroča »Petit Parišien«, bo glasovalo samo 6 članov kongresa protf Wilsonovim zahtevam. 531 članov pa bo glasovalo za njegove predloge. Rottcrdsm, 2. aprila. L a n s i n g je prepovedal vse manifestacije za mir; samo patri-jotična zborovanja se smejo vršiti. Fotterđ&m, 2. aprila. »Agencia Americana^ poroča iz Mehike, da za-trjujejo tja dospeli Nemci, da je vlada v Washingtonu skle-nila, poslati nemške državljane na kanadsko me-jo in tam interniratt Zadnji apel pacifista Brvana. NotI Jork, 27. marca. (Kor. ut.) Brezžična brzojavka zastopnika Wolffovega urada. Zakasnelo. »Associated Press« poroča iz Niani Florida: Bryan je podal na senat in re-prezentantsko zbornico apel, v kate-rem poudarja, da naj se poskusi do-seči odpjavo brezobzim« nemske podmorske vojre z \T?orabo tako> zvanoga BnTanovega mirovnega na^- -crta, ki namerava preiskavo rsch sporov potom mednarodnega sodn^-ga dvora. Bryan je prosil kongrec, naj poizve za želje ljudstva potom ljudskega glasovanja, ako priđe kongres do zaključka, da more samo vojna varovati narodno čast. Položaj na bojišSh. Iz vojaškega razmotrivanja: Na zapadnem bojiŠča so zapletene že znatne angleško-fran-ceske bojne sile v gibalno vojno, sodi se, da veliki deli več armad. S posebnim pritiskom napadajo Francozi na prostoru severno Soissonsa, ločilni točki stare in nove nemške fronte, tako da tu utegnemo izvedeti v kratkem kaj več o nemških name-nih na tem prostoru. V goratih delih moldavske fronte napada pač vsled angleSke gopje in da bi se potlačilo mirovno razpoloženjc, veg ruskih divizij do-slej brezuspešno naše gorske ...pozicije. '■'?&*%&■ Beroiin* 31. marca. (Kor. mrm&b Wolffov urad poroča: Izpovedi vjet-nikov angleške garde jn druge australske divizije predočujejo nMn-»lišane težkoče aliirancev na ith praznjenetn ozemlju. SploSne so pi4-tožbe o nagotovosti in nervoznosft vsled ne^oznanja nemSkih načrtov. Povsodi ie pohod ogrožen z nenađ-nim nemškim artiljerijskim osmjem in z minami. čeprav se vpostavljaio ceste z vsemi sredstvi brezobzime eneržije, so vendar še po. izjavah' vjetnikov polne zastalih baterij, vgreznjenih topov in vozov fn pad-lih konj. Posebno hndo se občutl pomanjkanje pitne vode. Vsako kapffi-co morajo pripeljati vozovi ali jo pti-nesti tovorna živina. Dasi so bata-ljoni s temi dobro opremljeni, vem-dar dovoz ne zadošča. Čete morajo piti tako večkrat iz umazanih mlak v vdrtinah. Umevno, da ob takih rat?« merah nastopa velika nezadovoljne** z vodstvom. Neki vjernik je reket da je splošno mnenje, da Jih oficir^ puščajo na cedilu. Zlasti so se prtio-ževali Avstralci, da jih Angleži oma-Iovažujejo. Neki avstralski vojak je pisal svojcem 15. marca: Dne 17. marca smo imeli biti zameitjenf, ako bodo mogli dotični vojaki do nas. To je tukaj težka reč. Do kolen sem moker in mislim, da me niti poznaft ne boste več, sama kost me Je, tek<> sem shiiišal. 2e šest dtii nismo vf-deli kruha, tuđi pitne vode nimamo. samo vodo ir granatnih vdrtin. Deset dni smo bili v poziciji. To vrćt-žati ob hrani, kl jo dobivamo, je *a vsakega med nam! jako trdo. Italijani se zanašajo na Ruse. Dunai, 2. aprila. Italijansko Caso-pisje nadaljuje vsak dan ra»notrivtf-nje o avstro - nemški ofenzivi. »Cor-riere della sera« pravi: Ir izlraseni Ianskega leta v6 sovražnik, da njegove pa tuđi še tako dobro pripravljene ofenzivne operacije morejo ovreči zavezniki, kakor na prhnor ofenzivo v Trentinu Brusilova ofenziva na gališki fronti. — List jo torea primoran priznati, da avstro - ogrdre lanske ofenzive ni ustavi! Cadorna. kakor bi to sicer rad natvezil italijaii-ski javnosti, nego je bila ostavljen«, ker italijanska fronta vsled m&t ofenzive takrat ni tvorila giavntga bojišča monarhije. V ostalem je zna-alno, da list, kakor hitro se pojavtjo kaki glasovi o skorajšnji avstro-ogrski ofenzivi, kliče Rusiji v spotnjn njeno doJžnost, đa razbremeni itA-jansko fronto. BOLGARSKO URADNO POROČILO. i. aprila. Makedonska fronta. Med Ohridskim la Bre: Stran 2. „SUJVfcNSM NAKUL>*f one 3 a pri U i»17. 77. Stev. spanskim jezerom streljanje patrulj in neprestani topov ski ogenj. Na ostali fronti slaboten artiljerijski ogenj, močnejši samo v ioku Crne. Nu ćeli fronti živahno letalsko delovanje. Vzhodno od Vardarja pri Mačukovu smo z artiljerijskim ognjem zbili so-vražno letalo. V loku Crne je zbfl podčastnik Branneck svoj tretji so-vražni privezni balon. — Romiln-ika fronta. Obstreljevali smo Galac. TURSKO URADNO POROČILO. L aprila. Fronta ob Ti-g/lsu* Ko smo angleški napad z .vfclikiini izgubami zavrnili, so se An-gloži umaknili. Tuđi napade Angle-iev proti našemu skrajnemu levemu krOu snio z najtežjimi izgubami za sovražnika odbili. — S i n a j s k a i r o n t a. Na desnem krilu mir, na ievem krilu spopadi izvidnih patrulj. — Z ostalih front ni poročati ničesar •jjomembne^a. 14NGLEŠKO URADNO POROClLa 31. raarca. Heudicourt snio včeraj zvečer vzeli. Od takrat smo vzhodno od te vaši moćno napredovali Zavzeli smo tuđi vaši Marie-ville, Vermant in Sovecourt po sla-frotnem sovražnem odporu. Prcpo-dUi smo sovražne čete pod ognjem naše artiljerije iz Ste. Emilie ter za-sedli vas. Danes smo zopet napredovali ob dolini Cologne ter vzeli vaši Jencourt in Hcrbecourt. Bolj proti severu snio dvignili dve sovražm postojanki pri Ecourt St. Meinu. Kijub trdovratnemu odporu drugih postojank zapadno od Henin sur Co-jeula smo te premazali ter posadko ubili ali pa vjeli. 31. mare a. Mezopotami-f a. Dne 25. marca smo zasedli Bolta-wah m Sindivak ter zasedli bogate in plodne pokrajine 35 milj severno od Bagdada. Fallivab, 36 milj zapadno od Bagdada smo zasedli. Turki so se, ko so se umikali iz tega kraja, le malo upirali. RUSKO URADNO POROClLO. 29. marca. Zapadna fronta. Severno od Stanislavova, v okolici vaši Sasnice. je sovražnik po niočni pripravi z artiljerijo, metali min in metali bomb napadel naše pozicije. Z ognjem smo ga prisilili, da se ie umaknil v svoje jarke. Tuđi snio zavmili sovražne poskusc. pri četi z ofenzivo severno od Slaventina, 15 •VTJt jugo -v zapaono od Brzezanov. Y noči na 27. marec smo zažgali vzhodno od Brzezanov veliko mino. Po eksploziji so vdrli izvidniki pod po-.veijmštv-onr poroenika Zakhvatseva ter s Cehi in Slovaki v sovražne jarke. Nemce so z bajoneti pregnali iz jani. Bojazen pred vojaško diktaturo v Italiji. Lagano, L aprila. I talijanski listi 4ca&e$o razpoloženje med prebival-stvom v Italiji vsled pomanjkama živi v jako temnih slikah. Na več kra-fih ie prišlo do nemirov. tako v Ro-manji m Emiltji. Znani socijalistični vodja in prijatelj miru De Ambri. ki je pred kratkim vstopil v vojno stranko, je bil izžvižgan v mestnem gleda-Jfcfcča v Parmi. Miru nakloniene socijalno - demokratične stranke so se odločile, da za sedaj ne store ničesar, kar bi dalo povod za vojaško diktaturo. Grk? v SarraHovJ armađL BeroHn, 2. aprila. (Kor. u rad.) NVolffov urad poroća: Ob makedonski fronti so pripovedovali grški pri-beŽnfki 17. pespolka, da silijo orožni-kl Makedonce, da vstopijo v venize-losovo vojsko. Samo častniki so Ve-nizelosovi pristaši, moštvo pa komaj caka na priliko, da zbeži. Sarrail temu moŠtvu tuđi nić ne zaupa, dokaz, da postavlja med vsako drugo grško Četo 4 franeoske mitraljeze s franco-skrm mošrvom. Grki pa ne dobe riti strojnih pušk, niti topov. V.ieti se pri-tožujejo nad hrano, da se porcije neprestano zmanjŠDjejo. Interesantno je v tej zvezi, kar pravi Ivonska brez-žična brzojavka z dne 11. marca po-poldne, da nabirajo Bolgari nasi!oma gršte Makedonce. Venfzefos v London«. Berolin, 1, aprila. Iz Kopen-hagna poroča »Lokalanzeiger«: Neka londonska brzojavka naznanja, da Je Venizelos dospel v London. Ta-ko| po svojem dojiodu je posetil zu-nanj! urad, da tam razpravlja razna vprašanja. Govori se, da se Venizelos za sedaj ne vrne v Solun. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Iz Rima poročajo. da morajo dr-2avne železnice radi pomanjkanja premoga crtati nadaljnih 30 vlakov iz voznega reda. — »A van ti« neznanja izjavo i talijanskih socijalistov, ki se bo pecala z mirovnim vprašanjem. — Iz Berna poročajo, da prihajajo vesti iz Italije o naraščajoči lakoti. Istočasno se poroča, da Je razpoloče-rje proti yojni ©a de^H veduo sil- i Taktika ruske vlade. V »Beriincr 1 agblattu« razpravlja znani poznavalec ru^cih prillk, dr. Vorst o taktiki oktjabristov in kadeta v. stebrov provizoričnega ruskega režima, napram zahtevarii radikalne struje. V prvih dneh je oktjabristič-no - kadetska vlada izgubila precej tal y prilog radikalno - socijalističnim strujam in zdelo se je že, da podleže. Sedaj pa se kaže, da se je provizo-rična vlada zopet utrdila in da skuša s spretno izbranim sistemom vzdr-žati in ojačiti svoj vpliv. Ta sistem obstoja v tem, da dela mmistrstvo radikalni struji sicer velike koncesije in plava ž njih pomočjo napolu s strujo napolu proti njej, da pa na drugi strani z raznimi ukrepi ojačuje svojo moć in svoj vpliv ter si ustvarja možnost Čimdalje energič-nejšega nastopa proti ekstremnim elementom. Posebne važnosti je bilo za pro-vizorično vlado zadržan je duhovšči-ne; najvišja cerkvena oblast Sveti sinod je bil dosedaj najkomodnejse orožje reakcije. Provizorična vlada je s tem dejstvom praktično računala. Sklenila je. Sveti sinod reformirati, imenovala je za vrhovnega prokura-torja liberalne^a cerkvenepa politika kneza Lvova ter odstavila pristaše starega režima. Za petrosrradskega metropolita je imenovala kneza Uh-tomskecra. ki je liberalen in v cerkve-nem smislu napredeti mož. Z reformo najvišje cerkvene oblasti, kl odgo-varja da\Tii želji vseh resnih cerkve-nih politikov. si bo nova vlada pridobila ne le simpatije duhovšeine. tem-več tuđi verne^a naroda. Novi sinod bo moRel tako uspešno podpirati ten-dence novega režima. Provi zor ična vlada se je že od-krito izjavila za republiko. Kadetska stranka, Ki je predstavitelji-a mestne inteli^ence, se je temu pokretu že prilagodila. Posedaj so bili kadeti za ustavno monarhijo, z ozirom na spremanjem položaj pa sta se njihov centralni odbor in klub njihovih poslan-cev izrekla za demokratično republika. Kongres kadetske stranke bo, ki je sklican za prve dni aprila, temu stališču gotovo pritrdil. Iz konstitu-cijonalno - demokratske stranke po-stajajo kadeti demokratsko - republikanska stranka, da ne zaostanejo za dogodki in da ne izgube vodstva pro-vizoričnega režima. Enako spretno postopa nova ruska vlada tuđi v vprašanju ekspro-priacije veleposestništva. Da se znajo tuđi konservativnejši krogi prilagoditi razmeram. dokazuje dejstv'o. da se za novi režim ni le iz-reklo levo krilo državnega sveta (go-sposP^e zbornice), temveč tuđi Neid-hartova skupina. Tuđi to jači pozicijo vlade, ki se srne zanašati ra podporo konservativnih krogov, ki so se v dilemi med radikalno - socijalističnim kurzom in se danjim režimom oči\id-no odločili za -manjše zlo . Vlada vodi s pomočjo vdanih ji elementov rudi jako spretno agitacijo v socijalističnih krogih in na zboro-vanjih delav^kih ter vojaškfh dele^a-tov. Pri tem operira z dvema ar^u-mentoma: poudarja potrebo složno-sti. ker da grmzi nevarnost protirevo-lucije in straši z nemško nevamostjo, češ, Nemčiia je danes mogočni steber reakcijonarstva in nemška zmaga bi pomenila konec ruske svobode. Težko je verjetno. da se bo po-pohii preobrat v orjaškem ruskem carstvu izvršil brez nadaljnih hudih viharjev. ^rIada pa vsekakor spretno postopa, da se položaj mimo in stalno razvija. Ako se to možem, ki ji načelujejo in kl so brezdvomno vrlo sposobni, posreči, potem si bodo stekli za svojo domovino trajnih za-slug. Treba pa je, da so takisto spretni tuđi na polju zunanje politike, kjer naj opuste dosedanji doktrinarizem ter obvamjejo Rusijo nadaljnih ka-tastrof. : Pester Llovd" javlja preko Stockho!:na, da se razmere na Ruskem neovirano konsolidirajo. Milju-kovo\'a stranka agitira z dozdc\Tiimi ofenzivnfmi nacrti centralnih drzav. Delavci so razburieni in se bojijo za svojo svobodo. Njihov odbor je izćr] manifest, ki poudarja, da bo Rusija branila svojo svobodo tuđi proti so-vražnim bajonetom. Ta manifest je že plod ententofHske agitacije. KNEZ LVOV O POLOŽAJU. Stockholni, 1. aprila. Ministrski predsednik knez Lvov ie sprejel ruske časnikarje, katerim je reke!. da je ruski narod izvršil že dva čudeza: prvi čudež je. da je izvedel tako hitro in skoro brez notraniega boja revolucijo, drugi čudež je. da je bilo mo-goče takoj vzpostaviti red. Pričakuje pa še tretji čudež, da bo mogeče no-vopridoblieni red vzdržati do sestan-ka konstituante. Pri tem ie knez I.vov poudnrial, da bo jako težko v kmtVcir. skucati K^nstltnanto. ker ie I?L*rij3 tuko cbfe^ria in r.c tuđi armp.-da morn adcle^'t' voPtev. vs'?đ čr-rar treba po caka ti relativno mirnih izvrši vlada v kralkem nove reforme; uvedba popolne enakopravnosti vseh državljanov je dobila vsled revolucije in vojne novo vsebino. Ne gre za boj samo proti zununjemu so-vražniku, ampak tuđi proti slavni opori absolutizma, proti Nemčiji. Iz tega vzroka so vsi Rusi za vojno. Sovražnik ne spi. marveč rsredoto-čuje ogromne čete za napad, kateri moramo parirati. Knez Lvov končno opominja vse meščane, naj pripomo-rejo k zmagi. Ruski mttifstri v s!avncm stanu. PetroKrad, 1. aprila. (Kor. urad.) Član i provizorične vlade so dospeli v glavni stan v Mffcilevu. Tam so iih sprejeli general Aleksejev, celokupni generalštab, gamizija, zastopniki zemstva in mesta ter velika množica. Govorila sta ministra Miljukov in Kerenjski, ki sta bila pozdravljena z živahnimi ovacijami. RUSKI RADIKALCI PROTI NEMŠKEMU MILITARIZMU. Petrograd, 1. aprila. (Kor. ur.) P. b. a. Odbor delavskih in vojaških de-legatov v Petrogradu je soglasno odobril resolucijo, ki zahteva utrditev politične, 2 revolucijo dobljene svo-bode ter poudarja, da je neobhodno potrebno, opustiti vse prepire. Id neugodno vplivajo na izdelovanje municije. To izdelovanje municije je neobhodno potrebno, da se premaza nemški militarizem. ki stremi za tem, da bi zopet vzpostavil avtokracijo. Stockholm 2. aprila. Odbor delavskih in vojaških dele^atov v Pe-trog"radu štete sedaj lf)5f> članov. Aretacila pristašev starega sistema. Stockholm, 2. aprila. Iz Petrogra-da poročajo: Aretacije prisaŠev star. sistema se nadaljujejo. V Kavkazu so prijeli petrogradskega poveljnika (? petrogradski poveljnik general Kornilov je eden izmed stebrov revolucije. Op. ur.). ki ie imel seboj pismo velike kneginje Marije Pav-lovme velikemu knezu Borisu Vladini iroviču. Tuđi v stanovanju velike kneginie je bila izvršena hišna pre-iskava. Carieva okolica. Bern, 1. aprila. (Kor. ur.) Agentura Radio poroča iz Petrograda: Vso carjevo okolico so spravili iz Car-skega sela v Petropavlovo trdnjavo. Carska dvojica je popolnoma izolirana. Straža se je pooštrila in trikrat na dan se konstatira, da je carska dvoiica še navzcča v palači. Spretr.embe v ruski diplomaciji- Curih, 2. aprila. (Kor. urad.) >Petit Parisien,« poroča: Provizorič-na vlada je že Imenovala nove poslanike, ki imajo nadomestiti one, ka-tere je imenoval car. Dotična objava je bila doslej odložena, ker se Sa-zonov še ni odločil, ali naj prevzame poslaniško mesto v Londonu ali ostane v Rusiji. Gorki za nemško-rusko paciflstično organizacijo. SockhoJm, 1. aprila. Maksim Gorki prcdla^a organizacijo redne niske kurirske službe na Švedsko, da se tako priđe do pravoga stika z nemškimi pacifisti. Angleške vest? o naklepih starega režima. Kodani, 2. aprila. Angleški agenti ra^širjajo govorico, da je pričakovati v Kndanj visoko steječih ruskih oseb-nosti. ki se hočeio tamkaj posveto-vati z nemškimi krogi o možnosti protirevoluciie, pri kateri naj bi pomagali Nemci. Reforme na Rfisketn. Stockholm, 1. aprila. Petrograd-ska mestna uprava se je izrekla za uvedbo Ore?:orijanske^a koledarja. Pooštreno podmopska wm. BRODOLOV5KA LADJA OB BRAZILSKI OBALI. New York, M. marca. ''Kor. ur.) (Reuter.) Brzojavka iz Rio de Janeira pravi, da je dospela tja franeoska barka >Cambronne« z 200 anj?leski-mi, franeoskim? in italijanskimi po-morščaki z ladij, ki jih je bi!?, neka nemška ladja pri Trinidadu potopila. To ladjo opisujejo kot jadernico s stroji za gasolinov nagon. Glasom nadalj. brzojavke iz Rio de Janeira, je ladja »Cambrorme« 7. marca srečala neko nemško ladjo. ki je imela na krovu mine, kar je tuđi pojasnilo, da je bilo zadnji čas toliko ladij ob brazilski obali potopljenih. Poleg tega je imela 2 topa po Ifr5 cm in 16 strojnih pušk. Ladja je imela 3 jambore in fcrezžično napravo. Poveljnik je bil grof Lukner. Ghsom iz-povedi izkrcane^a »rp-štv?, ?e zdnu-stila ladja dne 22. decembra 1916 v spremstvu primorske ga čoTna Nem-čiio. Tme ?e bilo Ipii? -»Seep'iler^ ter je ir^ela živf! ra 18 rrese^^v in mrto-f'O Tnrr»ciic. Ce -e je v-^-'1'^]^ kaka trsrov^ka Jsdfa, ie razo^es*':1 norveško z;:^t3\o, .i t,-> :■:•-. Utv ^ * '•■ i Z9L* mmgmimM^ kn mm m WUI mUmoIa Potopljene so bile med đrugimi ladje: »Ladys Royle« (3268 ton), »Charles Gounaud« (3100 ton), >Ro-chefoucault« (3950 ton), »Ramgott« (5500 ton) in »Hogarth« (1231 ton). Zadnja ladja je poskusila zbeŽati, pa se je končno vdala, ko so bili 4 možje posadke ranjeni. Angleškl dreađnought potopljen? Rotterdam, 2. aprila. Trdovratno se vzdržuje vest, da je bil predvče-rajšnjim pri otokih Scilly (ob jugozapadni strani Anglije) torpediran moderen an^leski dreadnaught od nemškega podmorskega čolna. Na ladji so bili bajo po obisku Bresta visoki arsvcle^ki in franroski mornariški castniki. Sarrail In podmorska vojna. Lugano, 2. aprila. ^Corriere del-la sera« poroča iz Soluna: V vojni podmorskih čolnov je videti resno ogrožanje Sarrailove ofenzive. Sar-rajlovi uspehi ne zadostujejo, da iz-premene položaj na Balkanu v prilog ententi. Vsak dovoz je odrezan. Nemiri na Španskem. Madrid, 31. marca. (Kor. nrad.) »Agence liavas.« O nemirih v Valia-dolidu je poročal ministrski predsednik grof Romanones tole: Delavci so pričeli predvČerajsnjem s trdit-vijo, da jih železničarji s°dpirajo, s stavko; toda brez uspeha. Včeraj se nišo vmili na delo. Šli so skozi mesto z namenom, da izsilijo zatvo-ritev tržnic. Vojaštvo je bilo prisiljeno nastopiti, pri čemer je bilo ne-kaj oseb ranjenih. Prebivalstvo pa je ostalo mirno. Zvečer se je posrećilo več delavcem vdreti na kolodvor, da pregovore železničarje, da pre-nehajo z delom in preprecijo promet vlakov. Z ozirom na trajni nered so sklenile oblasti proglasiti obsedno* stanje. Mnog delavcev je danes zopet pricelo z delom. Ravnatelji želez-nic so obljubili oblastim, da bo red v najkrajšem čas« zopet napravljen in da bodo vlaki redno vozili. Nadalje je izjavil grof Romanones. da vlada zaupa konservativnim elementom dežele. O vsem. kar se bo zgodilo, se bo poročalo javnosti, samo to si pridrži. da bo doloČil Čas objave sam. Kazne politične vesti = Justični mfirister Schenk od- stopH. D u n a j, 2. aprila. (Kor. ur.) Popoldanski listi poročajo: Pri današnji razpravi v procesu Kranz ie bil kot priča zaslišan uistični minister baron Schenk. Baron Schenk je podal izjavo, da se čuti primoranega, predno poda kot priča svojo izpoved, izjaviti, da je p o 1 o ž i 1 svojo službo nazaj v roke ce-s a r j a. Storil je to, da se izogne tuđi sumu, da bi on kot vodja justične uprave mogel vplivati na sodni dvor. Izjava justičnega ministra ie povzro-Čila veliko vznemirjenje v dvorani. = Nemškl diplomati na potu s Kitajske doraov. New York, 29. marca. (Kor. urad.) Brezžična brzojavka zastormika Wolffovega urada: Neko poroČilo iz Šangaja pravi, da je nemški poslan, s svojim spremstvom, 27 oseb vsega skupaj, odpotoval v San Francisco. = Antile pod Zedinjfenimi drža-vami. 5>Times« poročajo iz Ncw Yor-ka dne 1. aprila: Ka danskih Antilih se je razobesila atneriska zastava. Antile imajo sedaj ime »Virgon Island of United States«. Mi \i priraorjffi M. Zborovanje za obnovitev Gori-ške. Danes se je vršilo v Ljubljani zborovanje za obnovitev Goriške, katerega se je udeležilo več županov in starejšin iz raznih občin vseh treh goričkih okrajnih glavarstev. Kakor smo že pred dnevi na kratko omenili, grc za veliko akcijo, da se preskrbi že sedaj v času vojne vse potrebno za obnovitev Goriške. O zborovanju in ukrepih borno po-ročali. Pomožna akcija za Gorisko. V Trstu se je vršilo 1. t. m. posvetova-nje deželne pomožne komisije za Goriško, . na katerem je namestnik podal podrobnejša pojasnila o seda-njem stanju \iiostave Goriške in be-gunske oskrbe na Primorskem. Komisija se je bavila s ćelo vrsto pro* šenj za podpore iz krogov po vojni prizadetega goriškega prebivalstva. Prošnje so bile rešene po večini ugodno ter so se dovolila dotična po-snjila. Za trdmavskega povelinika v vojni luki kotorski je imenovan okraj-ni glavar Nikola Gjupanović. Iz la^esa vjetnlštva sta se oglasila Tv?n pl Rcva iz Kozane in Ivan f-cnardič, občinski tajnik s Kojskega. IVvi r?šc. d;: v: dnMf no Srstih m?sc- sina Oskarja, ki je zelo marljiv dijak v Ljubljani. Reya in soproga sta zdrava in se jima godi dobro. Nahaja se v kraju Voprhera, prov. Pavia. viale L'mberto I. Nr. 4. — Lenardič pa po-vpraluje po svojem bratu, voditelju gluhonemnice v pokoju, o katerem ne vć prav ničesar. Piše. da so imeli dolgo in oštro zimo, tako da ie bilo dva dni 13 stopinj pod ničlo. Koncem februar ja je bilo še mnogo sne^ po ulicah. Lenardič biva tuđi v Vogheru prov. Pavia, Borgo Garibaldi Nr. 47. Dopisnici kžita pri »Posredovalnici za goriške teq:unce« v Ljubljani, Du-najska cesta 38. Trt »Legine« sole — hrvatske. Komisija okrajnega šolskega sveta je v Sošičih pri Kanfanaru, v Krme-du, občina Bale, in v Štokovcih, ob-čina Sv. Vinčenat, odločila na željo tamošnjega prebivalstva, da se v šolskili prostorih, katera je zgradila zLega«, otvorijo hrvatske sole. Prepovedane razglednice. Trd- njavski komisar v Pulju razglaša, da se kljub prepovedi širjenja ilustriranih razglednic iz neposredne blizine za fronto še vedno pošiljaljo take razglednice, katere pa mora cenzura ustaviti. Zato se cbčinstvo opozarja, naj v svojem interesu opusti take razglednice. Preniinu! je na Klisu v Dalmaciji gosp. Vilko Perković, eden naj-starejših boriteljev za narodni preporod v Dalmaciji. V Klisu je župa-noval pol stoletja. Csna mesa v Dalmaciji. V Splitu prodajajo govedino in teletino po 10 krcn kilogram, jagnjetino po 9 K; naj-veČ pol kilograma se dobi na legiti-maciio, pa naj šteje družina dve ose-bi ali pa 10. V Zadru ie odmerjeno dva kilograma največ za družino. Feka. Reski župan je odredil, da se dnevno daje na razpolago reskim državnim solam 70 kg moke za kruh revnim učencem; 800 otrok dobi dnevno po 10 dkg kruha. V ljudskih sol ah se že vec časa deli kruh otro-kom. — Mesarji tia Reki prodajajo od 1. aprila goveje meso po 7 K 20 v do 8 K 80 vin, za kilogram, brez kosti 10 K 40 vin.: telečje meso 8 K do 11 K 20 vin.. svinjsko 9 K 60 vin. do 32 K. — Na Reki so te dni sneli zvo-nove v vojne svrhe; ostalo jih je tretjina. — Tri »liferante« so zaprli na Reki. dve ženski in neke^a privat-nega uradnika, ki so dobili od neke osebe 1800 K, od druge ćelo 10.000 K za živila, katerih dobavo so obljubili, pa je ne izvršili. <— Tramvaj je povo-zil glunonemega Josipa Berančevića, obe no^i mu je odtrgalo. — Na nabor ni prlšel 271etni Anton Pintarić. Redarstvo ga ie kaznovalo na 4 dni za-pora in 50 K globe. — Madžarski od-vetniki so pozvali odvetniško zbornico v Budimpešti, naj se zavzame za to, da se bodo mogli čim prej poslu-ževati madžarskega jezika na reskih sodnijah. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Cesarjevo pohvalno priznanje sta dobila major 5. domobr. pp. Josip S v e t i c in nad-poročnik v Ljubljani dr. Janko Z i -rovnik. Zlati zaslužni križec s kro-no na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik 3. domobr. pp. Mi-lan S t e r 1 e k a r. Domobransko ministrstvo je z dekretom izreklo pohvalno priznanje za izvrstno službovanje stotniku 26. domobr. pp. Rudolfu M a j s t r u, majorju 27. dombr. pp. Adrijann Napoleonu in nadporočniku 27. dombr. pp. AdaK bertu pl. L e v i č n i k n. — Vojaška pisma. Podpisan! lovci 7. lovskega bataljona, dodelje-ni nekemu komb. lovskemu bataljonu in nahajajoči se že druge velikonoč-ne praznike na laškem bojišču, se spominjamo rodnih krajev in pošiljc;-mo vsem domačim, tovarišem na bojnih poljih in zlasti dekletom Širom slovenske domovine ter bralcem :>Slov. Narodar najsrčnejŠe pozdrave in želimo veselo veliko noč v nadi, da borno praznovali vsaj prihodnja doma. Podlovec Slavko Sever iz Ljubljane, četovodja Anton Kopin/ iz Krškega, četovodja Franc Belec, četovodja Ivan Goroježnik, Prevoje; četovodja Mihael Pogačnik, Radova ljica; podlovec Ivan Oblak, Glince* Vič; podlovec Franc Kosec, Spodnja Šiška; podlovec Franc Žugič iz Kr-. škega: podlovec Gregor Pilnaver, Čateška gora, podlovca Martin Kerin in Martin Šterk od Brškega; podlovec Matevž Ribničan (Nemška vas); patruljni vodja Jožef Božič. Cerklje pri Kamniku; patruljni vodja Ludvik Cugel; podlovci Franc Cečko, Celje;, Franc Tušar. Cirkno: Ivan Črček, St. Janž na Dolenjskem: Josip Fritz, Kocevje: patniljni vodje Ivan Pro* sen, Polhov ^radec; Rudolf Seršen; Domžale; Anton Miklič, Mokrono?: Tvan Knapič, Verd pri Vrhniki; Vin ko Avsec, Bučka na Dolenjskem Franc Mencin, Škocijan na Dolenj skem: lovci Anton Golteš, Krško; Marim Stapam, Krika; AUbael Eay- 77. Ster, .SLOVENSKI NAKULT, one 3. april« 1917. Stran 8. lovič, Krško; Lovrenc Cankar, Pol- hov gradec; Martin Žgaiin, Brezice; patruljni vodji Josip Hlebšar, Tržič na Oorenjskem; Vid Puhar, št. Vid nad Ljubljano; lovci Jožef Breskvar, Bizovik pri Ljubljani; Jože Blaž. To-mačevo pri Ljubljani; Miha Javor-nik, Grosuplje; Valentin Kadunc, Ilo-vica pri Ljubljani; Ivan Urbane z Gorenjskega; Ivan Mihelj. Rihenberg pri Renčah in Franc Pungerčar, Mirna pec. — Vsem slovenskim fantom, dekletom in materam ter vsem čitateljem »Slov. Naroda i želijo vesele velikonočne praznike in pošiljajo pozdravne z visokih zasneženih planin. Slavko Senčar in njegovi tovariši, spodnještajersk! slovenski fantje. — Brezplačna oddaja gnoja. 5. armadno poveljstvo je z dopisom 2 dne 20. marca 1917 št. 12.724. de-želni vladi sporočilo, da je v interesu spomladanskega obdelanja polja in pa da se dosežejo čim najboljši žetveni uspehi, izdalo splošno odredbo, da se oddaja potrebnim poljedelcem za spomladansko pognojenje potrebni gnoj brezplačno. O tem se obveščajo prizadete občine s pri-stavkom, da se je za prepustitev brezplačnega gnoja obraćati na po-setvenega ćastnika dotičnega okraja, kjer pa takega ni, pa na najbližnjo vojaško formacijo. Prizadeti nolje-delci se pozivljajo, da čim najbolje Izkoristijo to ugodno priležnost. — Za izćelovanje usnja. Izšla ie naredba trgovinskega ministrstva, ki določa, da mora vsak izdelovalec usnja do 15. aprila naznaniti centrali za kože in usnje na Dunaju, koliko rabi čresla in strojil za eno leto in koliko ima teh potrebščin V zalomi. — Rekvizicija platina. Do 0. aprila je naznaniti centralni rekvi-zicijski komisiji v vojnem ministr-stvii vse množine platina, ki jih ima kdo 3. aprila v zalogi. — Poštni promet z vojnimi vjet-niki na Ruskem ni prekinien. Tako savija centralna poizvedovalnica za vojne vjetnike. — Javna ljudska knjižnica Gospodarskoga in izobrazevainega društva za dvorski okraj je izposo-dila v mesecu marcu S627 knjlg. Stevilo knjig kaže. kako priljubljena je - dvorska knjižnica/: v vseh ljubljanskih krogih. Te uspehe je mogia doseči Ie, ker nudi knjižnica kot n a i v e č j a slovenska javna knjižnica izposojevalcem poleg vseh sodobnih slovenskih knjig tuđi naj-boljše proizvode svetovne literature v nemških izvirnikih, oziroma pre-vodih; seveda razpolaga knjižnica tuđi z nailepšimi slovenskimi, nem-škimi in hrvatskimi knjigami. Poslovanje je naglo in ni sedaj običaj-nega čakanja; končno je tuđi izdo-sojevalna pristojbina izredno nizka, ker je knjižnica radi podraženja ve-zave in knji£ le v malih izjemah in zmerno zvišala izposojevalnino. Knjižnica posluje v društvenih pro-storih Pred igriščem št. 1 (nasproti Marčana na Rimski cesti št. 21) vsak dan od pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od po! 10. do 12. dopoldne. Vstopnine ni in ima d os top vsakdoi Na razpolago so por?olni knjižnični imeniki. Knjižnica stalno nabavlja nove knjige, kupuje pa tuđi antikvarično dobro obranjena slovenska, hrvatska, nemska, italijanska in franeoska dela in hva-ležno sprejema podarjene knjige. — Ubožni begupci, kateri stanu-fejo v Ljubljani in ki so pri evakuva-ciji na železnici prišli ob svoje blago (fivež, obleko itd.), se pozivljajo, da se zaradi nadaljnih informacij čim-preje glase pri mestnem magistratu, obrtni oddelek b. Več tega blaga se sedaj nahaja v Loosdorfu na Ni-žjem Avstrijskem.. S častno svetinjo za 401etno službovanje je odlikovan železničar-čuvaj Fran M o 1 j k v Dol. Logatcu. Umri je v Linču gospod Rajmund Jordan, višji fmančni svetnik, star 51 let, ki je služboval svojčas na Kranjskem. Truplo prepeljejo iz Linča v Kranj. Smrtna nezgoda na železnici. Ko se je premikal s postaje v Logatcu v smeri proti Rakeku neki vlak, sta opazila, dva podčastnika človeško telo pod njim. Vlak je bi! ustavljen in izpod njega so potegnili mrtvega železničarja Ivana Čancarja iz Ljubljane. Iz Metlike nam pišejo: Na kraški, s krvjo neštetih junakov namočeni zemlji, so pokopali 26. febmarja t. 1. z vso vojaško častjo, svojega priljubljenega četovodjo Leopolda Fabjana iz Metlike njegovi slovenski tovariši v prisotnosti njegovih čast-nikov in drugih njegovih deželanov-sobojevnikov. Sovražna mina mu je narereč prizadjala tako težke rane, c*a je vsled teh kmalu izdihnil svojo blago dušo. Ta žalostna vest je glo-boko pretresla njegovo dobro, mar-ljivo ženo, njegove ugledne stariše, brate in sestro. Pokojnik je bil kot Orodeku težko ranjen v levo roko, da sta mu postala dva prsta nerab-na. Po večmesečnetn zdravljenju je prišel v zaledje bojne črtc, po izbra-hu vojne z Italijanom pa takoj na soško bojišče. Tu se je v najzvestej-šem spolnovanju svojih dolžnosti iz-kazoval na čelu svojih tovarišev vedno vzglednega, neutrašenega in hrabrega boritelja. Neštetokrat je gledal smrti v obraz, ko je nabirala hrabre bojevnike za svojo armado. Slednjič si je izbrala tuđi njega. Sveta je bila pogumnemu pokojniku vojna prisega: častno je v najlepši mo-ški dobi umri kot junak. — Drag! Polđe, trajno ostaneš v spominu dragih, kakor tuđi v spominu svojih ob-čanov in njih potomcev, ker tuđi Tvoje drago ime bo uklesano med imeni mnogobrojnih drugih Tvojih tovarišev na častnem spominku, ka-terega bo postavila metliška občina svojim, v svetovni vojni padlim junakom. Bivši gofpod Novotny. Uradni-ku mar'borskega mlina Ludovig Franz će Sohne Josipu Novotnemu se ime ni več dopadlo. štajerska namestnija mu je zato dovolila, da se sme v bodoče pisati za Neumanna. Ko bi gospod Novotny živel n. pr. na Dunaju, bi bil v izberi svojega no vega imena gotovo previdnejši. Tam je na stotine Neumannov. ki bi dali več kakor 20 K za mestne uboge (toliko je namreč darova! mariborski gospod Ncumann), ako bi se smeli pisati T-Novotnv«. Vaidemar Psilander nastopi samo ćnnes in jutri v tukajšnjem Kino Idealu v sijajni veseloigri v treh de-janiih »Hiizarska stava«. Psilandro-va partnerja sta znameniti komik 5 t r i b o 1 d in pa mična filmska umetnica Elza F r 6 h 1 i c h. Poleg tega je se na snoredu krasna drama »Po borbi do ci!ja«. — Od četrtka do velike sofcote ostane kino zaprt. Na velikonočno nedeljo in v pone-deljek pa se predvaja napeto zani-miva detektivska drama »Petek, 13te?a«. Prihodnji torek: »Mož dne^ va« \z velike ameriske sezije z Ro-bert W a r w i ck o m v glavni vlogi. Zgubljena !e bf!a včeraj okoli pol 12. ure dopoldne na potu od Koz-lerjeve ulice do Vodnikove proda-jalne na Celovški cesti usnjata ru-menkasta denamica, v kateri je bilo 217 kron panirnate^a denarja in dro-biža. Pošteni najditelj naj to odda v pisarni policijske postaje v Sp. Šiški. Aprovizacila. -r Mesarski trg za stranke do 8. ure zaprt. Vsled rastočega pomanjkanja mesa bo treba ukreniti naj-strožje odredbe, da se bo omogočilo Ijudem nakupovanjc mesa, tako da ga bo vsakdo vsaj nekaj dobil. Mest-ni stavbni urad je dobii že naročila, da postavi pred stojnice v Solskem drev^oredu enake ograje, kakor jih je napravil pred stojnicami zeljaric. Nevzdržen je postal dosedanji način nakupovanja mesa, ko so se ljudje nagromadili okoli stojnice ter segali mesarjem od vseh strani pod sekiro in nož. Ko bo napravljena ograja, se bodo lahko stranke prav lepo in pravično vrstile. Do sedaj so stranke tuđi letale od mesarja do mesarja in brezobzimeži so lahko kupili meso tuđi pri več stojnicah. Razven tega so že nekateri na vse zgodaj oMc-gali mesarska stojnice, tako da je bilo mesarjem- naravnost nemo^oče pripraviti meso za nadrobno prodajo. V teh razmerah je bila tuđi zelo težka ali ćelo nemogoča kontrola nad mesarji, z ozirom na to, koliko kdo pripelje na trg mesa. Da se vsem tem nedostatkom odp^more, je \z-dal da*ies mestni rn?.j?istrat ukaz, s katerim odreja, da se bo od jutri na-prej prfčela prodaja mesa v Solskem drevoredu vsak mesni dan še!e ob 8. uri zjutraj. Do te ure bodo vsi vhodi v Šolski drevored zaprti. Ob-cnem naroča mestni magistrat me-rarjem, ki imajo stojnice v i>o!skem drevoredu, da prinesejo na tr? vse meso raika^nete ob 7. uri 7,)vAri\ It isto pripravri.fo do 8. ure za nadrobno prodajo. Protiravnanje se bo nai-strožje k?.znovalo. -f Zvlsanfe maksimalnih con 7a meso. Deželna vlada je določila za ozemlje deželnega stolnega mesta Lnibljane do preklica za nadrobno prodajo govejega in telečje^a mesa naslednje nove najvišje cene za kilogram : a) g o v e j e meso in sicer; goveje meso I. vrste s priklado 6 K 20 v, goveje meso II. vrste (prsni kos, vrat, rebra, flam) s priklado 5 K 20 v, pljučna pečenka brez priklade 8 K, jezik 5 K. vampi (očišćeni in oparjeni) 1 K 20 v, pljuča 1 K 20 v, obisti, en komad, 1 K 30 v, gobec. 1 komad, 1 K, mozgam", I komad, 1 K, parklji, 1 komad, 10 v, vime, za kilogram, 1 K 20 v, loj, za kilogram, 6 K. Goveje meso — ražen pljučne pečenke — se brez priklade ne sme sicer: telečje meso I. vrste (pleče, hrbet, stegno) s priklado 4 K, tclcćjc meso II. vrste (vrat, prsni kos) s priklado 3 K 60 v, jetra in možgani 4 K, pljuča, srce in vranca 3 K 60 v. Telečje meso se brez priklade ne sme oddaja ti. — Ako se blago prodaja v prodajalnicah ali na stojnicah, morajo obrtniki nabiti najvišje cene v svojih prodajalnah, oziroma na stojnicah. 4- Petrdela ne bo več. Pred par dnevi je zboroval komite, imenovan od trgovinskega ministrstva, da izreče svoje mnenje o razdelitvi petro-leja. Zastopnik trgovinskega ministrstva je poročal o organizaciji raz-delitve petroleja preteklo zimo. Trgovinsko ministrstvo nanierava v bistvenem ustaviti oddajo petroleja v poletnih mesecih ter oddajati v tem času petrolej samo industrijam in obratom, ki delajo za potrebe vojske. Tuđi naj se da političnim obla-stim. da zadoste gotovim neizogib-nim javnim interesom majhna količina petroleja. Razdelitev konsumen-tom naj se uredi z dobavnimi izkaz-nicami, ki jih izdaja za obrate petrolejska centrala, v vseh drugih sluča-jih pa politična okrajna oblast. Tekom posvetovanj se je stavil pred-log, da naj se prebivalstvu z ozirom na ustavitev oddaje petroleja da vsaj prilika, da se zadostno preskrbi s svečami. -+- Nečuveno navijanje cen od strani kupovalcev. Dogajajo se slu-čaji, da nekateri v Ljubljani stanujo-či ljudje ponujajo po deželi za fižol kar po 2 K za 1 kilogram. To nečuveno pretiravanje cen se nekaterim producentom že samim gabi in bi prav nič ne škodilo, ako bi se takim Ijudem nekoliko navila ušesa. Književnost. — »Hrvatska njiva« ima v št. 4. naslednjo vsebino: Prof. Vjekoslav Klaić: Deset zapovijedi, Edo Mar-ković: Naša narodna solidarnost; Večeslav Wilder: Naša ratna politi-, ka; Zofka Kveder: Materinstvo i bijeda; Ivan Oojtan: Ribolov na Hrvatskom moru; prof. dr. A. Heinz: Dvije nevolje na selu, Smotra: Jedna naša socijalna institucija. Monopol trgovine žitom; Socijalni život. Prosvjeta. Književnost i umjetnost; od uredništva i uprave. Listale Geonges d' Esparbes: Vojnik. Razne stvari. * Senzacionalna obravnava na DunajKi. Pri sobotni obravnavi se je zgodila senzacija. Po zaslišanju ce-sarskega svetnika Sch6nwalda, ki je bil zastopnik bančne firme Reitzes pri Depositenkreditbanki, je državni pravdnik predlagal, naj se cesarske-ga svetnika Schonwalda dene v pre-iskovalni zapor zaradi hudodelstva goljufije in krivega pričevanja, Drž. pravdnik je pri tej priliki rekel: S tem, kar se je zgodilo zadnji čas pri tej banki, se je vse storilo za kriminal. Obtoženi dr. Freund pa je dvignil pest in je zakričal na Schon'valda: Ta je največji lopo\r, ta je vsega kriv. Izmed izpovedi zaslišanih prič je bilo zanimivo priznanje ravnatelja Depo-sitenbanke, da so se vršile bančno in gospodarsko nedopustne kupčije s kovinami skupno z baronom Reitze-som. ki so nesle velikanski dobiček. Veliko pokornost je vzbudilo zasliša-nje ritmojstra L u s t i g a. Nirnamo prostora, da bi navetili posameznosti iz tega veiezanimivega procesa, zato se hoćemo omeiiti le na glavno točko. Ritrnojster Lvstig, bivši gospodarski adjutant vojnega ministra, je razkril dogodek, ki vzbuja največjo pozor-rost. Prciskovalni sodnik ie od voi-nega ministrstvra ^ahteval in dobil poročilo o kupčiji glede piva. sklenie-ni med dr. Kranzom in med vojnim ministrstvom. Ko je preiskava že tekla, je vojno ministrstvo to porGcilo nazaj zahtevalo in je bilo notem po-svetovanje v vojnem ministrstvu. ka-terega so se udeležHi vojni, finančni in justičrn minister. Pri tem posveto-vanju je bilo ćelo prTOčilo bistveno premfn.ieno. Na to obdolžitev ritmoj-stra Lustiga. je sodišče na predlog zp.eovomika sklenHo. zaslisati pravo-sodrsega, finančnega in vojreza ministra kot priče, Pri zaslišanju je baron Scri?nk pred-ložil izvirni dopis na preiskovalnega sednika in po njem popravljeni dopis ter izjavi!, da se mu je jako čudno zdelo, da se posamezni orvani vojnega ministrstva zavzemaio za dr. Kranza. Nekega dne je prišel državni pravdnik do justičnega ministra in mu pokpzal nota, ki jo je bilo izdalo vojno mmis+rstvo. To je bi? cei zagovor za dr. Kr?»nza. Ju^tičnf minister je bil m^en^a. da pri taki iziavi vojnega ministrstva za dr. Kranza. r»e sme ostati ter je §el k vojnernu minTstru, tiflt m bila potem nota preredigirana. ZasliSan je bil tuđi finančni minister dr. Spitzmiiller, ki je potrdil, kar je bil povedal baron Schenk. Na vpra-šanje zagovornika, kako je to, da je dr. Kranz predsednik centrale za špirit in obenem tuđi predsednik centrale za krompir, je dr. Spitzmuller rekel, da ni bilo nobenega vzroka, ga ne postaviti na tako mesto. Vojni minister je tuđi obširno pojasnil, kako se je zgodilo s premembo note. Po zasli-5anju se nekaterih prič so prišli do besede državni pravnik in zagovor-niki. Državni pravdnik Je imenoval postopanje dr. Kranza tip takozvane-ga »Kettenhandla,c. V času, ko kriči ljudstvo po kruhu, pa so posamezni podjetniki v treh mesecih zaslužili 1364 milijonov. To so vojni oderuhi in slabši kakor cestni roparji. Državni pravdnik je zahteval strogo kazno-vanje v-seh obtožencev. Razsodba se izreče danes. * Grey oslepei. ^Bemer Tag-blatt« poroča. da je lord Grev sedaj popolnoma oslepel in da tuđi operacija ne bi pomagala. Obenem je na-stopMa pri Grevu huda srčna bolezen. * Ukradeni vrednostni napini. Firma H. Engel in sin na Dunaju je poslala na avstrijsko - Šlezijski zem-ljiski kreditni zavod v Opavi zaboj, v katerem je bilo 917 pol kuponov v vrednosti več kakor treh milijonov kron. Ta za^oj ie bil ukraden. * Mlad? rcr»arjl!. V Z^chockenu blizu Draždan sta 15 in 17 *.et stara brata Lorenv na^adla in ubila klepar-skega vajenca Weberia in truplo obesila na drevo. Morllca sta vedete, da je bil Weber na r>otu vr Avstrijo in da je imel ori sebi 600 mark dertarja. * VelikonoČni dar paoeža Bene-dfkta XV. avstn> - osrrsklni vojnim vjetnikoin v Italiji. ^Reichspost« poroča, da je odredil papež, da se na njegove stroške kupijo in porazdele med avstro - ogrske vojne vietnike velikonočni darovi. Na Veliko noč bo dobil vsak avstro - ogrski vojni viet-nik v Italiji zavoj s tobakom. cigare-tami, cigarami, južn'm sadjeiri, pecivom, mesom in steklenico vina. * Tatvina. Novembra lanskega leta Je pri KredUanstalt na Dunaju iz-ginilo za 500.000 kro«n vrednostnih papirjev. Izkaralo se je. da jih ie ukradel pomožni uradnik te banke. Ta uradnik je prizna!, da ie ukradene vrednostne papirje sežgal iz strahu, da priđe njegova krivda na dan. Pri-Šli so mu na sled pred nekaj" dnevi potom kuponov, ki so bili izročeni nek* dimajski menjalnici. PoroČa se, da Kreditanstalt nima nobene škode. , * Prvo pismo prftica Fridetika Karla Pruske^a iz vfetnlštva. V pr- vem pismu prav! princ: V zračnem boju se mi je streljalo nad sovražnimi črtami, kake 4 km pred našimi, v motor. Imel sem boj z Angležem. iz obla-kov me je za hrbtom napade! drugi. Takoj sem se sptistil v kurvah v naše crte. ali vsled močnega protivetra nisem dospe! popolnoma tja če^. Pri pristajanju sem bil v zraku nstreljen v desno nogo. Za uničenje stroja ni-sem imel več časa. ker so iz jarkov močno stresali name. Ko sem bežal proč. sem dobi! stre! v hrbet skozi želodec in sem bil v?et. * BakteriofOR Behrtns: t. V Mar-burgu ob Larmi je dne 31. marca umri serum therapentik in bakteriolog E. v. Behring v 63. letu starosti. Rojen je Hl leta 1854. v Hamdorfu v zapadni Prusiji. Leta 1SS9. je bil asistent bakteriologa Kocha ter se je nato sam pečal s to stroko ter že 1. 1890. našel serum proti difteriji, vsled če-sar je iz-gubila ta rnorilka otrok svoje grozote. Komaj 40 let star je bil pozvan na vseučilišče v Hallu ter mu je pozneje naklonila pariška akademija znanosti častno darilo 25.000 frankov, leta 1901. Je dobi! Nobelovo darilo, nemški cesar pa mu je podelil plemstvo. Leta 1895. je bil imenovan za voditelja hi^ijeniČnega instituta v Marburgu ob Lahni, kjer je ostal do svoje smrti. 4 Bilance dtinahklh bank. Dobro se jim godi dunajskim bankam; se ni-koli se jim ni godilo tako, kakor -v vojnem času. Dunajska Kreditanstalt izkazuje čistega dobicka 19 mflijonov kron, za 3*4 milijona več kakor prejšnje leto. Banka je sklenila, da poveća svoj kapital od 63 na 75 milijonov kron. Dunajski »Bankverein« je napravil 17*6 milijona čistega do-bička, to je za 4*4 milijona kron več, kakor predidoče leto. Značilno je, da izjavlja ta banka izrečno, da nima nič opraviti z dajatvami za armado. Ta izjava obsega pač pohvalno obsodbo onih bank, ki se bavijo z dajatvami za armado. Dunajska »Unionbanka« je napravila 7*98 milijona kron čistega dobicka, to je en milijon več, kakor predidoče leto. * Zločinska družba v Zagrebu. Zagrebško divizijsko sodisče vodi preiskavo proti družbi kakih 20 let starih dezerterjev, ki so bili več me-secev pravi strah Zagreba. Ta družba je izvršila 500 do 600 deliktov, deloma tatvin in dc^ma ropov in na-bra!a tako raznih stvari v vrednosti nad 100.000 kron. Lopovi so nastopa-11 T^foj v civilu^ «^j |£ jfo^aski (^4fik& in imeli zavetišča pri vlačugrah, ki so jim pomagale spravljati ukradeno blago in denar. Od male žepne tatvin ne do poskušenega roparskega umora — vse ima ta družba na vesti. Družba je bila razdeljena na več manjših čet in je bila tako organizirana, da se je lahko lotila najdrznejših zločinov. Odkar je ta družba pod ključem, se ni zgodil v Zagrebu noben vlom več. * Kavalirji! Dunajsko društvo za priredbo dirk je darovalo za vojake« ki so oslepeli v vojni 10.000 kronc in za napravo umetnih udov pohablje-nim vojakom 10.000 kronc. Ta uma-zanost silno bogatega društva Je vzbudila opravičeno nevoljo in je bila oštro kritikovana. V tesni zvezi s tem društvom je dunajski yockey-klub, ki je središče visoke aristokracije in drugih dunajskih mogočnikov« To društvo je pri dirkah leta 1910. zaslužilo več kakor milijun kron Čistega dobiČka, a je odbilo prošnjo za kako podporo oslepelim in pohablje-* nim vojakom. Prvi aristokrati, mo-gočniki in milijonarji so tako prošnjo odbili, češ, da njih društvo že tako podpira gotov zavod. V resnici pa društvo in njegovi člani prav nič ne dajo. nego od št ej ejo samo 100.000 kron za vojnopreskrbne namene. ker jih morajo odšteti, saj so jih pobrali od dirke obiskujo-čega občinstva potom posebne d o k 1 a d e. Yockey - klub je moral oddati toodobčinstva darovano vsnto, saj bi bil sicer storil čisto na-vadno poneverjenje, Pač pa ima ta klub k u h a r j a, ki mu plačtt* je na leto 24.000 kron. Najnovelša poročila. NEMSKO VECERNO POROClLO. Berolin, 2. aprila. (Koresp. urad.) \Volffov urad poroča dne 2. aprila^ zvečer: Ražen bojev, o katerih smo že poročali, v pokrajini ob Sommi in Aisni no-benih posebnih dogodk ov. MIROVNI CILJI RUSIJE. Bern, 2. aprila. (K. ur.) »Temps« poroča iz Petrograda: Delavski in vojaški komite zahtevata od vlade, da preštudira vprašanje mirovnih ci-) ljev ter objavi svoje in zaveznikovj mnenje o tem. Ravnatelj revolucij-skega lista »Pravde« je bil odstav-j ljen. Vendar obdrži list svoje socijrar-j listične nazore o vojni in vojnih ciljih. V kratkem bo izšel nov velik socija-Iističen list, ki je za nađaljevanje. vojne. DUH V RUSKI DUML Rotterdam, 2. aprila. (Kor. urad.}] >Daily Chrotiicle« poroča iz Petnv*] grada: Ministrski predsednik in no-j tranji minister knez Lvov je izjavif:* Zaradi začasnega nereda, kl je na-. stopil z revolucijo, ni treba biti v skr-j beh. To je neizogibna faza, malo po-} membna v primeri z velikostjo izpre-; membe. Ogromna večina mskega na-i roda je pozdravila novi režim ter ni-prekinila navadnega dela. Mi priče-J njamo delati kakor nikdar poprej. 0 rična vlada je aretirala vso rodbino Rasputin in več visokih častnikov glavnega stana, med njim! generala Grekova, Izda]atef] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastolna In tisk »Narodne tistorae«. Mnogi trpe na zagatenju, a se ne brigajo za to. Treba pa je vedeti, da kdor redno ne izpraznuje telesa, postane težak, truden, jezljiv, len in težkokrven. Ne jemljite nikakih želodec slabečih, črevo dražečih od-vajil, temveč Fellerjeve, želodec kre-peče, voljno odvajajoče rabarber-ske krogljice z znamko Elsa-krog-ljice. Pred vojne cene. 6 škatljic franko za 4 K 40 v posije lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 238, Hrvatsko. To dobro želodečno sredstvo naj bo vedno pri hiši. Obenem lahko naročite Fellerjev, bolečine hladeči, rastlinski esenčni fluid i znamko Elsa-fluid, 12 steklenic fetnkofiK. tad Stran 4. SLOVENSKI NAKCHJ*. mm 3. aprila Wl7. 77. Štev. Učenka 2 dobrimi izpričevali. katera ima vio oskrb« doma, se pod ugodnimi po goji takaf aarajana v modno trgovino ▼ Ljubljani. Ponudb« naj se pošljeio na u-ravn. »Slov. Naroda« pod „LJabliana 10171094«. Kovočnica ▼ prometnem kraiu aje proda izurje-nemu kovača, tadi v lahkem de!u alt pa se spre me pf)B?OVOd?a« Spreme se tuđi kolaraai pomoćnik ah va- JenOO« Prednost ima tišti, ki se je že nekaj &*sa ač-l Ivan Zajc, Vir p. 00b pri Domialah. i08i proda se skoraj popolnoma nov VpraSa se v 936 Erakovski oUcl &L 19. Sprajmeta aa tafcoi 2 MloianiiL Mitt Kje, pove npiantifttvo »Slov. Naroda«. 1093 Emgi m tak#| te mM|m, 4*br« #hra«|aa t<»2 pisalni stroj. Ponadbe na upravo. »Slov. Naroda«. n prodaja se, Jokler alofi r cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec. Naročita 2a cikorijo in milo izvrSaje tuđi od 5 kg dahe po poSt povzetju tvrdka A. Kiiilan Ljubljana, Karlovska cesta St 15. KW9 WJk ^^Hb\ BE jđ^B bk iaa aV a¥ap^" ^Bav ^h ^BaBi^^ajK W9 *£ML1 J Y7 V Iv9 •d 1 m dolfvsti, IO om debelosti naprej w debllh in pol*-nih kupi po najviiji oeni tvrdkat <« J. FcsLčirki, Llabl]ana, Mar. Terezlje cesta 13- P^polnc opreme ofroškega perila v zatogl za traako starost priporois znana trgovina s peri I om C J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trs Stev. 3. Ustanovljeno 18G6. 09" Peri'o lastnega izdelka. Srbeclco, hraste, izpušfaje, kožne bolezni, stare rane od pravi hitro in sigurno antarsko mazilo. l\e un a£e in ne dili. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, druiinski lottČek 9 K z na vod i lom. K temu spadaj, jantarsko mik> 4 K. ItdHuje i Qerfe ^aaidOP, lekarnar, Nagy KOrCs 30. Išce se gospodična kat prodafalka » ▼ trgovino z meš. blagom na de£e*l Hr?na in stanovanje v hiši. — Pcnudb- r* npravn. »S^r. Naroda« pod „Prodafalka/1099". r = Kuouiem === :: aaiiH koitaiijsv les: gabre, but?c, jrsene, Ipc. črešnje, topole, T»e ▼ debi h po naiTiljih cenah Iiorenc Koroschetz Msrlb^r, ■alavrstrasse 23. 10^2 Dobro o!iras]eno ter lahko motko kolo *V~ se kupi. *ll Posudbe n^ u^ravn. »SIot. Nar« pod „Tako] 3401047". 1C47 J/tf* Proda se v Ljubljani delavnica z zraven * bstoj*?čim stanoTanjcm in obseinira prostorom, pripraTna za vsako obrt 1088 Nailov povc uprav. »SIov. Nar.« ti&T Iš^em tisto kuharlco ki je na Rtki hotela mojo goctilno prevzeti po pogodbi in mi je dala 300 K kave:je; ona more ta denar dvigniti ▼ občini Ptuj ali se naj tadi pisn eno obrne na hOiol Bfthfla, portir, Slatiaa, Slavonija Ako se ne javi, potem ie razdeii t30Q K med akoniak^ tm PRODAJALKA ▼ajena mcSane strok«, izurieaa nekoliko knjigovodstva, veKa tlovcnUine in nemttine pridna m zancsljlva, toH llatto v aoala ali m a«i«IL — Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 1067 Fran MaroH, UuMJm^ Slovensko loej tpI narodne mi sa E l'SO ali l'SO ao «obo io. Fo poitt St ▼• ¥04L Mltpit dMilo! ^ prodajalha S6 aprofao. 25 do 30 let stare tmajo prednost. — Ponudbe * nemškem fe-g^ku na TOlotTfOTlM HElfUK KSHDA v LI«M]aaL u«3 Kostanjev les do 2 m dolg, cenhen IO—30 em ▼ prereia kupuje TIMV0 TABlC, TOlO- trioo, talac, JniBOitaforako. Lt ponudbe t nivedbo skrajne cene, množine in roka dobave nai se ▼pošilja1 Točno plačilo. — Kulantno poslovanje. ■■f)«f*m tuđi mehtk les, dukove in hrastove hlode ali deskt 524 Zastonj in poStnine prosto dobi vsak na želje muj glavni katalog mi a ca. 4000 sli kam i jr ur, srebrnine. zlat- n\ nine, fodben h in jOffL b-ivskih predmetom. fW\% Šolskt in koncertne ^*^ violin« po K 12, 14. 16, 20 25, 30 »n vil. Dobre harmonike a K », 10, 12, 14, 16, 22. 30, 40, 5•>, 70 in viftie. Premena do-voljerra ali denar nazaj. PoSiljatev po povretja alt predplačilu. RatpoSiljalmca JAK I0RIAB, l tov Ararm Jtbaifto^ Htst (BrftO itot. IMf, Čtfko. Ob pomanjkanju mleka in sladkorja Jc itjbtlj zdrtra ti titff aaJccBCJši Xlr hrana za Dojenčke Dobi m pri 1*k»rnariQ Tirt«»Bj|B v L|ak-rfaal bt«t«b **I*v1b. Glavne »]<>«• Hi Diraajt r lekartih Tmkoc*y: SckSabrmentnMse IM, JmcT-•tUterstrmMC SS. taietzfcjplatz 4; v 0ra4ca: Sack-vtnnt 4. 2*4-> Srbečico, hraste, izpuštaje odprari kar najhitrejSe „rujaro mazilo" Mati tonček K 1*0, velild K 3—, družinaka pordja K 9*—. 2 do- S32 datkom, kako se opertbljt, se naroča pri Or. 8t itoKlis KrotMn-Apotlitiket ftaab (6ytr)v Ogrsko. Stalna razstava in prodaja umetnin ■a|Toi|a salona Io umoteiiklh raiflodalo Io ▼ aaloaa „UmetniSke propagande44 v Ljubljani, Sodna uBc« it«v. 9« " 1078 Istotam s« dobi „Ciklus 0. razglecflnic po originalu M. QmnpmHlm9 ti je pratkar isiel. Raka pri Krškem. Aao 11. aprila LLth8. uri zfntral sc Tr?i na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji prodaja Snnlu Roba y sospođorskimi pojlopji. Zraven spada 21 oralo? vozio, S oralOT TiaogradOT la priblliao S OralOT vrtOV ta travalkOV« Prodajalo se bode posamezne objekte po pircelah tudt gospodarska poslopja z deli vrta na eahtero posebej, sprejmejo se r»a tuđi ponuibe zi posame^ne dele ali pa za vse poseitro. Proda se tucH ■taOoal Baatoii|al, optka (atroialk), atroial stol itđ. \% nekaterih po- aiopij, ako se kapci oglatijo. Prodalo se bode tuđi nekaj rastOČih amroka NataoeaeiSi pokoji se izvedo na licu mesta. Pismene ponudbe naj se našlo?! ja jo aa: f. Ivaa Mo«Uo9 Nova vaa pri Rakokn do 10. aprila t L *uia>|sj)| ud e>|e^ VABILO na občni zbor DelDlike stavmmbe dražbe „Union" v Ljubljani kl sa vrSi dno 19. aprila 1917 ob 4. uri popoldne v „Rožcah" hotola „Union". Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanja in bilanci za L 1916. 2 Poročilo nadzorovalnega sveta. 3. Raspravljanje o razdelitvi čistega dobička. 4 Volitev petih Članov nadtorsrva. 5. Eventualni predlogi delničarjev, ki se pa morajo vsaj osem dni prej naznan.ti predsedstvu, da morejo pri ti na dnevni red občnega zbora. NB. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo pet do! pred občnim sborom položiti delnice v pisarni hotela »Union«, MikloŠičeva cesta, od 11. do 12. ure dopoldne. iO86 trriporoča cenj* damam tu in na deželi na Dunaju osebno obrane novosti krasnih klobufav------- = in čepić finegra okusa sa dame in defturo. B3E* ^opravi/a se sPrejemafo. . Aalni klobuki vedno u zalogu ISitL Solidno blago — nryk* cmnm. Prva tati pnnM Upisa raieMi M. Tičar, Ljubljana —«=^=— priporote «=—«———===- velikonoine, prvovrstne umetniške in druse razglednice v največji izberi. L serlla rmltdal« tlov. ■metelkov 10 kom. K 1-20. Kosfanjev les sa kapi v vtaU množiol. Plaća se dobro. 1084 I Ponudbe na IVAN OGRllf, ! Laverea p- Ljubljani. t Dva raznasalca listo? i (najraje zakonski par, ali mati in hči), ae aprajnota tako) sa ilibo. Oglasiti se je v npravništvn »Sloven-skega Naroda«. Tvrdka 6erb8toflextraktwerkev ■elleasteln (PoUela) Spod. Štajersko kupuje vtako množino kostaaj e veoa 1 esa. Pogoj: 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu, i-ele se takojŠnje ponudbe z navedbo skrajne cene in dobave roka. 935 KONJAK tostuiraa U visa UstaOfa prldelka. Pri oslabeloati od starosti in želodčnih tež-koCah je iz vina destiliran star konjak te stoletta znano preizkušeno okrt-pčilo. 12 lit ■•■'•a« v 4 pullitrskih steklenicah pošjerti fraako za 40 K, mlajiega 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdigavalno sredstvo zoper traaalo w a*!*, 4 poilitrske stekle-niče 32 K- Vino od 5t> litrov naprej. Beli rizling in rdeči bur^under per liter K 3 60. Ban«dik« HerU, Talaposostalk,