Ameriška Domovina

■ - .
■IH.
~ ■	.-	-'■ r'X'' 11'-	-‘t tij-r; t ^	'$
NO. 2
AMCRECAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUA(t€ ONLY
Serving Chicago, Milwauitee, Waukegan, Duluth, Jojiet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lfethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAPSR
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 3, 1974
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Dober de! Javnosti dvomi v oljno krizo
člani Kongresa, ki so se za Božič in Novo leto podali med volivce v svoj'e domače okraje, poročajo, da veliko volivcev resno dvomi v resničnost oljne krize. WASHINGTON, D.C. — Ko se zvezna vlada prizadeva za rešitev oljne krize:, je precejšen del javnosti, kot poročajo člani Kongresa, ki so se podali preko božičnih in novoletnih praznikov v svoje volivne okraje, v močnem dvomu, če oljna kriza sploh obstoja. Sumijo, da so oljne družbe “krizo” same ustvarile, da bi dobile možnost za povečanje cen svojega blaga.
Sum podpirajo izjave strokovnjakov in drugih poznavalcev položaja, pa tudi poročila o ladjah polnih olja, ki čakajo pred pristanišči na vzhodni obali, da bi iztočile svoj tovor. Nekatere teh ladij naj bi čakale na čim boljšo ceno, če bi se stiska povečala.
Oljni strokovnjak C. T. Rand je v časopisu Harper za januar letos zapisal, da so na svetu o-grcmne zaloge olja in da oljne družbe pretiravajo njegovo' pomanjkanje, da bi lahko zvišale njegove cene.
R. Warner Jr., načelnik in glavni upravni vodnik Mobil Oil Corporation, je priznal, da - -j,.z ar.iz.be ^odvzele določne ukrepe, ki so privedli do pomanjkanja čistilnic v ZDA”. To so storile zaradi davčnih ko- , listi in zaradi globokomorskih i pristanišč ob Karibskem morju, kjer so postavile čistilnice olja namesto na domačih tleh. Domače čistilnice so sposobne predelati 13.8 milijonov sodov olja dnevno, ko je redna poraba dosegla že 17.4 milijone.
Posebno glasno in vztrajno napada oljne družbe Ralph Nader. On zatrjuje, da so te v glavnem krive naših sedanjih težav pri oskrbi z ga Solinom in z drugimi oljnimi izdelki. Nader dolži W. Simona, ki mu je predsednik Nixon izročil oskrbo z o-Ijem, da pod vplivom oljnih družb neusmiljeno izrablja potrošnike v korist oljnih družb.
Novi grobovi
Alex Durelko
V ponedeljek je umrl v Uni-i versity Hospital (Lakeside) po dolgi bolezni 75 let stari Alex Durelko, rojen v Rusiji, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, živel dolgo na E. 33 St. in bil zaposlen kot glavni kuhar v Captain Frank’s Restaurant do svoje upokojitve. Žena Bernice, roj. Aback, mu je umrla 1. 1961, zapustil pa je sina Edwina in hčerko Sonjo Kovachevich (Kalif.). Pogreb je danes ob 9. dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v rusko pravoslavno cerkev sv. Teodozija ob 10., nato na pokopališče sv. Teodozija.
lanesfji¥osš prva
WASHINGTON, D.C. — Sku-šeni opazovalci razpoloženja volivcev v naši deželi so prišli do zaključka, da se bodo volivci v letu 1974 odločali največ za kandidate sredine, ki bodo poznani po zanesljivosti in poštenosti.
Prijeten nastop, privlačnost in sposobnost pridobivanja podpore bodo manj važni, ko se volivci otepajo vtisom, ki so se v preteklem letu pokazali v tolikih primerih varljivi. Čas širokih gest in velikih besedi ter obljub je minil, ljudje zahtevajo in cenijo enostavnost in odkritost.
V kolikor bo sedanje razpoloženje obveljalo, bo koristilo v prvi vrsti Geraldu Fordu pri republikancih in sen. Henryju Jacksonu pri demokratih.
"Črisemu septembru" Priznanje za Bspeb
sv« r gj* j	v *	I LONDON, Vel. Brit. — Kra-
liljC©P priti' SCI Ži¥8C|it Ijica Elizabeta II. je postavila ________________	j Williama Whitelaw, 55 let sta-
Osrednja obveščevalna služ- i reŠa člana konservativne vlade, tja — CIA le vpi'egla vse na vr51 seznama odlikovancev, svoje sile v napor za od-, 00’iav^ene§a za novo 1974-, kritje in uničenje “črnega' ^ Whitelaw, ki mu je uspe-i ‘septembra”	I *° doseči sporazum med zmer-
| nimi protestanti in zmernimi WASHINGTON, D.C. Črni katoličani v Severni Irski za se-september ’ je tajna teroristična £tavo skupne pokrajinske vlade, skupina palestinskih Arabcev, je j-,il imenovan za “Družbenika ki si je prevzela ime po “črnem j časti» ftana posebnega častnega' septembru 1970, ko je jordanij-j recja, jma je gg živih članov, ski kralj strl moč palestinskih! p0 ugpetm v Severni Irski je gverilcev v svoji državi, ker so ; predsednik vlade E. Heath po-mu ti postali nevarni in so od- j zval Whitelawa domov in mu krito osporavali njegovo oblast, j izročil v reševanje pomiritev Med prvimi cilji je imela u- j vlade z delavskimi unijami. Iz-mor kralja Huseina in njegovih | gleda, da mu je tudi na tem po-ožjih sodelavcev in podporni-, iju sre5a naidonjena.
kov. Njeni člani so v Kairu u -:	______(J____	;
morili predsednika jordanijske	s e «	e*«
vlade, pa bili po nekaj mesecih i©i1@ 0I|$ SO Iflffitlll puščeni na svobodo, kar je po- g «« *	j? ®
vzročilo prelom stikov med Ka- Isislfii	JU C1CI lltl/0
irom in Amanom.	, Zgledu držav ob Perzijskem
“Črni september” je nato iz-	zalivu SO v	povišanju Cen
vedel vrsto napadov v raznih	sledile tildi	druge	države,
delih sveta, med drugim je za-.	ki izvažajo	olje.
jel in pomoril izraelske športni-	NEW YORK,	N.Y. —	Prve so
! ke v Monakovem avgusta 1972, povišale cene olja pred Božičem j izvedel napad na letališče v A- države ob Perzijskem zalivu.
| tenah in zadnji mesec pomor na Iranski šah je v imenu vseh ob-i letališču v Rimu. V zadnjem ča- javil, da bodo cene z novim lesu. je ta skupina usmerila svoje torn več kot dvakratne in dejan-napore na ZDA, njihove pred- sko nekako štirikrat višje, kot j stavnike in ustanove. Lansko so bile v začetku leta 1973. Pri-! Pomlad je umorila dva diploma- čakovati je bilo, da bodo temu ta ZDA v Sudanu, zadnjič je zgledu skoro sledile tudi druge Dokončala letalo Pan American države.
v Rimu in izjavila preko svojih Pred nastopom novega leta so vodnikov v Libanonu, da se bo to dejansko storile vse po vrsti.
. oorila proti ZDA, kjerkoli bo Cene so povišale povprečno od
CENE GASOLINA TUDI V ZDA NAGLO RASTEJO
Čeprav krijejo ZDA potrebe po olju in njegovih izdelkih iz domačih virov do okoli tri četrtine, vendar cene olja in njegovih izdelkov, zlasti gasolina, naglo rastejo. V zadnjih tednih je poviševanje cen skoraj nekaj dnevnega. V komaj 14 mesecih so se cene gasolina povišale za okoli eno tretjino, pa nam napovedujejo š(e nova povišanja.	“
WASHINGTON, D.C. — Char- likor iih niso že prehitele. Sohio les R. Owens,-namestnik direk- Pr°daja na svojin gasolinskih terja za oskrbo z oljem W. Si-
mona, je napovedal, da bo gaso-lin, kurilno in drugo olje do marca perastlo za 10c pri galo-nu.
Zvezni urad za energijo, ki mu načeluje W. Simon, je dobil pravico nadziranja cen olja in njegovih izdelkov od Sveta za
postajah gasolin redne vrste — Octron in Cetron po 46.4 cente za galon, Boron pa po 50.4 cente. Cene so za 8.5 centov višje, kot so bile v preteklem avgustu.
Ko cene gasolina rastejo skoraj iz dneva v dan, nas skušajo tolažiti z navajanjem cen gasolina drugod, ki so v Italiji $1.30 za običajni gasolin za galon, v
življenjske stroške in takoj dovolil povišanje cen oljnim druž- Vhodni Nemčiji po $.1.21 in na bam za pol centa pri galonu, JaPo:nskem po $1.15. Pri tem po-prodajalcem na drobno pa za en z“k^ai0 omenjati, da so te drža-cent. Skupno se je gasolin po- ve naV”zane izključno na gaso-dražil z Novim letom torej za lin iz tujme> predvsem s Sred 1.5 centa, kar pa naj bi bil šele nje£a vzrL°da, med tem ko gt začetek.	j imamo v ZDA večinoma doma.
Prodajalci na drobno bodo do- j žili pravico podražiti gasolin pri i galonu še za en cent, da bodo |
-o-
Pakistan na poti v socializem
KARAČI, Pak. — Sedanji vodnik Pakistana Bhutto je znan po svojih socialističnih težnjah, zato ni nič čudnega, če uvaja socializem, od kar je na čelu države, kjer se mu le nudi priložnost.
Z novim letom je država prevzela vse banke, brodarska podjetja in vodilne družbe za prodajo olja in njegovih izdelkov. Finančni mnister Mubashir Hasan je dejal, da bo ta ukrep položil trden temelj za uravnovešeno gospodarsko rast države.
! našla priložnost.
: 60L do 80%. Najdalj je šla Li-
! Na to odprto bojno napoved bij a, ki je povišala davčno ceno J je odgovorila Osrednja obvešče-: za sod olja na $18.77. Dejanska ! valna služba — CIA ZDA s cena je nekako 40% “davčne” tem, da je vpregla vse svoje si-. cene, ki služi le za določanje
le in sredstva, da “Črni septem-! davkov, ki jih morajo oljne
fcer razkrije in mu zlomi hrbet, družbe plačevati državi, katere Ta noj se vrši sedaj po vsem oljna ležišča izkoriščajo, svetu, četudi o njem javno ne Indonezija je dvignila davčno govorijo in ne pišejo dosti. Le ceno za sod olja na $10.80, Nige-tu in tam pride v javnost kaka rija na $14.69, Bolivija na $16. vest, ki kaže, kaj se na tem bo- Cene zavise delno od oddaljeno-jiiču dogaja.	sti posameznih držav od glavnih
__ oljnih tržišč, oziroma kupcev. Istočasno so objavili tudi po- Čim bližje so tem, tem dražje dražitev gasolina za 20%. Paki- je olje, čim dlje, tem cenejše, stan sam nima olja, dobiva ga ker je treba uračunati v tržno G. držav ob Perzijskem zalivu. ceno prevoz.
Zadnje vesti
nadomestili izgubljeni dohodek j WASHINGTON, D.C. — Zvez-zaradi manjše količine gasolina, j ki jim bo dan v prodajo.
Nova povišanja | Nato bo seveda sledilo tudi povišanje cen v “skladu s cenami na svetovnem trgu”. Oljne družbe se prizadevajo, da bi se te cene izenačile. Pri tem je treba pripomniti, da so bile proti izenačenju cen, dokler je bilo olje na svetovnem trgu za skoraj polovico cenejše od olja doma!
Galon običajnega gasolina (regular) je stal januarja 1973 povprečno v ZDA 38.9 centov, 21. decembra 1973 je stal že 43.3 cente, v marcu bo stal najmanj 53.3 cente, v komaj 14 mesecih bo torej dražji za 37%!
Včeraj so bila objavljena po-! SAN CLEMENTE, Kalif. — višanja cen gasolina pri Sohio j Predsednik ZDA je včeraj za en cent pri galonu, Amoco je
na davkarija je objavila, da ponovno pregleduje Nixono-ve davčne prijave za Jeti 1970 in 1971. Utegne pregled raztegniti tudi na druga leta. Kot znano pregleduje Nixonove davčne prijave tudi Domov odbor za pota in sredstva.
WASHINGTON, D.C. — Howard Hunt je bil včeraj izpuščen iz zvezne ječe, v katero je moral kot eden izmed obsojenih organizatorjev vloma v Watergate junija 1972. Danes bo izpuščen tudi Bernard Barker, ki je vlom s svojimi kubanskimi rojaki izvedel. Oba bosta na svobodi, dokler prizivno sodišče na odloči končno o njuni sodbi.
j iz Clevelanda 1 in okolice
K molitvi-—
Nocoj ob 7. so vabljene članice Podružnice št. 14 SŽZ v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Ivano Rome. Skupno sv. obhajilo—
V nedeljo, 6. januarja 1974, imajo članice Oltarnega društva fare sv. Vida pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, popoldne ob pol dveh pa sejo. Manj kraje avtov—
Odkar je v deželi stiska za gasolin je v Clevelandu število tatvin avtomobilov padlo za 20%.
Ferk na višje mesto?—
Posebno povpraševanje javnosti preko telefona, ki ga je po naročilu iz županove okolice izvedla Burke Marketing Research Inc. iz Cincinnatija, je pokazalo, da okoli 61% ljudi v Clevelandu misli, da župan R. J. Perk “zasluži višji urad”. Trdijo, da naj bi bilo to povpraševanje del priprave za Perkovo objavo kandidature za zveznega senatorja ali za državnega guvernerja Ohia.
Seja—
Carniola Hive 493 T.M. ima v soboto ob dveh popoldne sejo v starem poslopju SND na St. Clair Avenue. Tajnica bo pobirala asesrnent.
Z&dušnica—
V nedeljo ob 11.45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Charlesa Karlingerja ob 23. obletnici njegove smrti.
povišala ceno kar za 5.8 centov pri galonu, Sun Oil pa za 4.5 centov. Seveda bodo tem sledile druge petrolejske družbe, v ko-
Južna Koreja ne misli na večjo svobodo doma
SEOUL, J. Kor. — Predsednik vlade Kim Jong Pil je izjavil. da njegova vlada ne bo Apela nobenega gibanja za dopolnilo sedanje ustave ali za liberalizacijo sedanjega vladnega in upravnega reda.
Kirn je v poldrugo uro dolgem govoru preko radia in televizije razlagal deželi, da je sedanja omejitev nekaterih svoboščin nujna zaradi vojaške varnosti Južne Koreje, ko je v stalni nevarnosti od severa.
Predsednik vlade je govoril dva dni potem, ko je 30 laičnih in verskih vodnikov začelo kampanjo za milijon podpisov na spomenico predsedniku republike Chungu Hee Parku s prošnjo za novo demokratično državno ustavo.
HEMŠi PRITISK M KOROŠKE S10WNCE SE NADALJUJE Z VSO OSTRINO
Vremenski prerok
Večinoma oblačno z verjetnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 27 F (-2 C).
CELOVEC, Kor. — Slovenska narodna manjšina na Koroškem je pod stalnim pritiskom. Nemški nacionalistični skrajneži v “Heimatdienstu” uporabijo vsako priložnost in vsako sredstvo proti svojim slovenskim sodeželanom in sodržavljanom. D e ž e 1 ne in zvezne oblasti gledajo vztrajno vstran, ko se to dogaja, namesto, da bi nasilneže prijele in jih po državnih zakonih kaznovale, slovenskim državljanom pa zagotovile in jamčile pravice, ki jim gredo po ustavi in državni pogodbi.
Slovenci na Koroškem so postali sredstvo politične igre. Nemški skrajneži označujejo vse zavedne Slovence eno-stavnoj za “partizane”, za ljudi, ki se “stalno ozirajo preko meje na jug” in se zavzemajo za odcepitev slovenskega dela Koroške od Avstrije. Zdi se, da ni nikogar, ki bi nemškim prenapetežem povedal, da se bo večina Slovencev končno res morala odločiti za tako pot, če jim Avstrija ne bo dala tako dolgo obetanih pravic, jim omogočila nemoten narodni in kulturni ob-
stoj ter jim preskrbela enakost z njihovimi nemškimi sodeželani na vseh poljih življenja ni dela. Trezni nemški Korošci, ki jim je za ohranitev enotnosti dežele, bi morali že davno odločno nastopiti proti svojim zaletalastim rojakom, ki zaradi narodnega sovraštva ne vidijo resnice in prave koristi skupnosti.
Žal ni treznosti, pravičnosti, smisla za človeške pravice in končno za enostavno človeško spodobnost niti pri odgovornih ljudeh na Dunaju. Sedanja vlada z B. Kreiskym na čelu vsako odločitev tehta z vidika politične koristi, za vse ostalo ji ni dosti mar. Za godrnjanje Ljubljane se na Dunaju ne menijo dosti, Beograd pa se le tu in tam oglasi s kako besedo, ki pa ne sledijo potrebna dejanja.
Sredi preteklega meseca predsednik Heimatdiensta Feldner vložil tožbo zaradi žalitve časti proti uredniku glasila Zveze slovenskih organizacij ‘Slovenski vestnik’, ker je priobčil del govora dr. Zwitterja, v katerem je ta dejal:	Če je ugotavljanje
ji
je
dr.
manjšine za nemške nacionaliste pogoj za priznanje pravic, je za nas kakršna koli vsilitev takšnega ugotavljanja nesprejemljiv ultimat, ki ga absolutno odklanjamo kot način reševanja življenjskih vprašanj, kajti takšna oblika reševanja pod pritiskom groženj in atentatov ne pomeni nič drugega kot začetek uresničitve leta 1970 v “Ruf der Heimat” napovedane narodnostne politike s ciljem čimprejšnje izstrebitve naše narodnostne skupnosti in izpolnitve poznanega nacističnega povelja “Macht mir das Land Deutsch!” to je Kaerntner sprich deutsch, to pa pomeni za nas napoved boja na življenje in smrt.”
V pojasnilo k temu je treba dodati, da je glasilo koroškega Heimatdiensta “Ruf der Heimat” zapisalo 1. 1970 ob 50-letnici koroškega plebiscita, da bo na Koroškem nastopil pravi mir šele takrat, ko bo eden od obeh narodov na Koroškem prenehal obstojati. Heimatdienst tega stališča še ni nikdar preklical.
Ko je koroški deželni gla-
var Sima pretekli mesec objavil pri koroški deželni vladi ustanovitev posebnega informacijskega in posvetovalnega urada za slovensko narodno skupnost in imenoval pri deželni vladi slov. kulturnega referenta dr. Apov-nika, sc se takoj vsi besni o-glasili nemški koroški nacionalisti s protesti in napadi na deželnega glavarja. Heimatdienst je na svojem letnem zborovanju izglasoval posebno resolucijo, v kateri je prijel deželnega glavarja zaradi ‘prenagljenega sklepa’ in mu očital, da je šel preko okvira avstrijske državne pogodbe. Proti sklepu o imenovanju slovenskega kulturnega refe-ranta je protestirala tudi koroška Ljudska stranka, katero je dober del slovenskih volivcev na Koroškem dolga leta podpiral.
Ko se naši rojaki na Koroškem borijo za svoj obstanek, jim stojmo mi v svobodnem svetu ob strani ter jih moralno in tudi gmotno podpirajmo! Posebno ne pozabimo v tej zvezi Mohorjeve družbe v Celovcu!
podpisal tu zakonski predlog, ki omejuje brzino motornih vozil na vseh cestah ZDA na največ 55 milj na uro s ciljem varčevanja gasolina. Države, ki ne bodo v 60 dneh izvedle tega zakona, bodo izgubile zvezna sredstva za gradnjo
in vzdrževanje cest. Prav tako je Nixon podpisal zakonski predlog za posojila in podporo železnicam na vzhodu in sredi dežele, ki so v stiski.
NEW YORK, N.Y. — American Airlines bodo umaknile iz prometa 10 od svojih IS Boeing 747 “Jumbo” jet letal zaradi varčevanja z gorivom. Trans World Airlines bodo umaknile iz prometa dve taki letali.
TEL AVIV, Izr. — Predsednik ZDA Nixon je druga najpri-Ijubnejša oseba v Izraelu, prva je — dr. H. Kissinger.
KUVAJT.—Vlada je odločila, da je množični pomor na letališču v Rimu 17. decembra lani politično dejanje in je zato odklonila zahtevo Italije, da ji izroči 5 teroristov, ki so se predali z ugrabljenim letalom vred kuvajtskim oblastem. Kuvajt bo teroriste menda izročil vodnikmpalestinskih gverilcev Yasiru Arafatu.
MOSKVA, ZSSR. — Uradna poročevalska služba TASS je včeraj označila SolženioHovo delo “Gulag Arhipelag” za “nezasluženo črnitev sovjetskega ljudstva”, ki ga izra-bljajo nasprotniki pomirjeva-nja ZSSR in ZDA na Zahodu.
Poslanik Bohlen umrl
WASHINGTON, D.C. — diaries E. Bohlen, dolgoletni posla-nik ZDA v Moskvi, je umrl na Novega leta dan za rakom v starosti 69 let. Bil je eden najboljših poznavalcev Sovjetske zveze v naši deželi.
Sodeloval je 1. 1934 po vzpostavi rednih diplomatskih odnosov med ZDA in ZSSR in pomagal odpreti prvo ameriško poslaništvo v Moskvi. Tekom druge svetovne vojne je bil F. D. Rooseveltov tolmač za ruščino v razgovorih s Stalinom in se tako udeležil sestankov na vrhu, ki so odločali o usodi Evrope in doorega 'dela ostalega sveta v času druge svetovne vojne in po njej.
V letalski nesreči v Italiji 33 mrtvih
TURIN, It. — Na Novega leta dan je pri pristajanju v megli in dežju potniško letalo Fokker F28 zgrešilo letališče in treščilo v neko hišo v gradnji. Letalo se je pri tem vnelo in od 42 oseb v njem je bilo 38 mrtvih.
Ponesrečenci so vsi Italijani, letalo je bilo na poti iz Caglisri-ja na Sardiniji, preko Turina v Ženevo v Švici. Vzroka nesreče še niso dognali.
Rasni spor v ozadju
WASHINGTON, D.C. - Gospodarska vprašanja, ki vznemirjajo vso dežele, zlasti še težave pri oskrbi z oljem in njegovimi produkti, so potisnila v ozadje rasna vprašanja kot manj pereča.
Zločinstvo je kljub vsemu stalno pred očmi javnosti, ki zahteva ostrejši nastop proti zločincem. Zahteva po obnovi smrtne kazni za težke zločine dobiva vedno močnejšo podpo-
#23«
Ameriška Domoviiva
vri/i i i? ■ c-/^ ■%]
snrmrrrg
Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and Intematicnai Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$18.00 na leto; ?9.C'0 za pol leta; $5.50 za 3 mes&ca Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $8.00 na leto
SUBSCRIPTION VAXES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 mor''Ja; $8.00 for 3 month* Friday edition $6.00 fW one year.
boj je nosil veliko svečo, stopil je pred oltar in jo pred Marijinim kipom prižgal v zahvalo, da mu ni bilo treba iti v Sovjetsko Rusijo.
(Dalje sledi)
I BESEDA IZ NARODA j
SECOND CLASS POSTAGE PA7~ AT CLEVELAND, OHIO
3	No. Vrhur^rJanTs,- 1974
Dr. J.F.:
Komunistični manifest 1848
I.
Prijatelj lista je opozoril urednika, da je lani poteklo 125 let, odkar je Karl Marx objavil svojo brošuro, ki je ta-sodno posegla v življenje mnogih narodov in poedin-cev. Izrazil je željo, naj bi temu dogodku posvetili nekaj misli. To željo naj izpolnijo sledeči članki.
*
S pšsasi]eii! step, vod! h vzpodbuja
naj moli za Vas.” Molitev je morala pomagati, kajti sestra La-voslava je ozdravela in se že naslednjega oktobra vrnila v provincialno hišo v Lemont.
Poklicna življenjska pot ]e nato popeljala sestro Lavoslavo v Sheboygan, Wisconsin, kjer je poučevala mladino deset let. Koliko zlatih naukov so prejeli od nje slovenski otroci, koliko znanja jim je posredovala, koliko svoje nesebične ljubezni in skrbi podelila. Sedaj so raztre-
Č. sestra Lavoslava Turk
ni mogla pomagati. Imela je arthritis, ki je tako izmaličil njene ude, da so ohromeli. Le desne roke prsti so še bili gibljivi, da je mogla še pisati.
Sestre so ji ljubeče stregle in s. Emery, ki ji je stregla zadnja leta, je imela veliko povedati o njeni veliki vdanosti v voljo božjo in o njeni potrpežljivosti. Nikoli ni tožila. “I am fine,” je bil odgovor, če smo jo vprašali, kako ji je. Vedno je bila vesela cbiskov sester. Ljubezniv smehljaj ji je legel na ustnice, ko nas je zagledala.
Kadar smo jo obiskale, smo jo navadno našle v molitvi in čita-nju nabožnih knjig. Zelo rada je čitala Ave Marijo, Ameriško Domovino in Amerikanskega Slovenca. Znala je dobro slovensko in je ljubila našo materinščino.
Doživljaj na luni
za novembrsko številko “Ave Maria” 1941. Po želji par naših naročnikov ga objavljamo v Ameriški Domovini v njegov spomin, ko je še le komaj nedavno zatisnil svoje oči v daljni Avstraliji kot misijonar in kulturni vodnik slovenskih naseljencev.
* *
Da sem bil celo na luni? Verjemite ali ne. Samo na kratko bom povedal, kako sem prišel tja gor. Nekdo mi je rekel, da sem neumen. Tako zelo neumen, je dostavil, da me že luna trka-
Prav preveč mi njegova sod-
Meni je zaupala, da daruje ne- ba nj bila všeč. Šel sem domov kaj svojih bolečin za čitatelje|in nisem mogel iti spat. Bilo je teh treh naših listov. Za vse se j namreč že precej pozno. Takrat je zanimala in bila pri zavesti j sem zapazil, da sije polna luna šeni po vsem svetu in radi se jo do zadnjega.	j spod jasnega
spominjajo. Ona pa vedno zno-l Pred nekaj tedni je dobila še 1 sem se vanjo in
neba. Zagledal
jo začel prav
va poudarja: “Sem srečna, zelo' pljučnico. Zapeljali so jo v bol-!resno študirati. Neznansko lepa
srečna, s^mo otroke pogrešam, i nišnico. Željo, da bi jo vzeli do- j se mi je zdela in dolgo sem pre-
V cerkvi sedim tik za malčki in; mov, so ji uslišali. Kakor hitro večkrat mi uide pogled k tem i so ji ozdravili pljučnico, se je
CLEVELAND, O. — Vsa predana svojemu redovnemu poklicu, vsa polna ljubezni do Boga,
125 let, odkar je Karl Marx oojavii svojo orosuro, ki je ta- weremu ie v mladosti obljubi-	~~ -p
ko usodno posegla v življenje mnogih narodov in poedin-jj služiti vse življenje je časti-1nedolznim stvarcam- Ko Pn^em; vrnda v Aivemia Manor, v od-F	-	-	-	-	-	-	- jla S1UZ1U vse zlvi;,enje!i,,d j v nebesa, se bom pridružila k o- delek za bolne sestre. Ker je po-
j ta sestra Lavoslava Turk iz trokom	j stajala vedno siabša, je prejela
Kansas City-ja v Kansasu, a e j Sheboygana, kjer. je oglu-j vse svete zakramente za umira-! ra že več let sodeluje pri našem	J's , j j si
V letih po koncu druge svetovne vojne je italijanski listu Ameriški Domovini s po-
pisatelj Guareschi napisal knjigo z naslovom Don Camilo. u^nimi, lepimi, versko usmerje-Knjiga je postala kmalu znana po vsem svetu, prevedena seg|-avkb katerim je nadela je bila v številne svetovne jezike, naredili so celo film z nasi0v “Kansaške drobtinice”, naslovom Don Camilo. Guareschi opisuje v svoji knjigi. Nešteti te “drobtinice”,' ki jih življenje vaškega župnika Don Camila, ki živi v mali itali- ona ljubeče, taktno, nevsiljivo janski vasici v dolini reke Pad. Guareschi je bil nasprotnik ^ irQgj nas, radi berejo. V komunizma, ni pa bil pristaš krščanske demokracije.
Ker je bil izrazito romantična duša, se je navduševal za monarhijo. Toda bil je tudi oster duh in imel je izrazit dar za odkrivanje veselih strani življenja in smešnosti ti-
njih najdejo tisto, kar jim tempo bučnega življenja današnjega modernega časa odvzema:
šela, je sestra Lavoslava odšla) joče in kmalu po odhodu p. Jo-
ža eno leto v Chicago, ker ni mogla več poučevati, nato pa nazaj na prvo njeno mesto v A-meriki, k fari sv. Družine v Kansas City, kjer je neumorna kot čebelica. Piše, piše, piše...
“Gluhosti sem se tako navadila, da me ne moti več. Bog mi je naložil ta križ, pa mi je dal tudi moč, da ga vdano nosim.
| smiliti se sama sebi,” pravi ona diši med družinskimi člani, med sama
stih, ki sebe in življenje preveč resno jemljejo. To j50 bili v , in^nite?’ božjo, požKitev,Nekaterl	cudakl m 58
^Ic^bzf^SkoZ^rtoda v dniT^uše^ sq3 ven- * ^^budo,	har-1	^
darle dvomili, če je Rusija v resnici iakšen raj, kjer bi oni moni£no življenje v svetu, bo-j881 pisatl’ da bl ne imeia casa sami hoteli živeti.
Glavna junaka zgodbe sta župnik Don Camilo in va- prijatelji, znanci ali sodelavci, ški župan Pepone, komunist in mehanik po poklicu. Oba Vmes nam sestra Lavoslava za sta poštena človeka, nobeden od njiju ne nosi v sebi sovra- okrasek naniza še kako prijetno štva. Don Camilo je globoko veren duhovnik, ki se ob vsen m poučno zgodbico, na katerih krizah v življenju posvetuje in pogovarja s Kristusom na je cna bogata, križu, ki je poosebljenje njegove lastne vesti.	j Prav je, da se po tolikem času
Zgodilo se je, da sta katoliški in komunistični športni ^„^00 sodeinvania in nisania klub odigrala športno tekmo. Vse do zadnjega je izgledalo, v list; enkrat 0giasim0 in četudi da bo tekma ostala neodločena. Toda tik pred koncem tek- ie na kratko napišemo o častiti
sestri Lavoslavi, da se ji s tem vsaj malo oddolžimo za njeno požrtvovalnost, za njeno pridnost, dobroto .
Ni skrivnost in bomo z nje-
me je sodnik dal komunistom pravico še do enega gola. S tem zadnjim strelom so komunisti zmagali. Množjci je bilo jasno, da je bil sodnik podkupljen.
Med tem, ko je besna množica prestrašenega sodnika podila po vaških ulicah, je Don Camilo pokleknil v cerkvici pred križem; “Kristus,” je vprašal Don Camilo, “zakaj nim‘dovoljenjAm^t^oj^poveda-so komunisti takšne barabe pomisli, podkupili so sodnika li; da je č s Lavosiava že Veli-in mi smo izgubili tekmo. Tedaj se oglasi Kristus s križa ko let popolnoma gluha. Na in vpraša župnika: Dom Camilo, povej, koliko si ponudil vrhuncu svoje ustvarjalne do. sodniku ti sam. - Dva tisoč lir je odgovoril župnik. b ,ko je bila u5itelji je ^ No, in komunisti so mu ponudili tri tisoč lir. Ah se potem fcil } h T žk • •	-
čudiš, Don Camilo, da je sodnik razsodil v prid komuni-
na zemlji, njeno veselje, njeno
Sestra Lavoslava sodeluje pri raznih slovenskih publikacijah, pri našem dnevniku Ameriški Domovini, pri Amerikanskem Slovencu, pri Ave Maria in drugod. Piše v slovenščini in s tem doprinaša bogat delež za ohranjanje tiskane slovenske besede v Ameriki in slovenske kulture sploh.
Nedavno je napisala autobio-grafijo, knjigo o svojem življenju, kateri je dala naslov “Pesem šolske sestre”. Knjiga bo tiskana pri Družbi sv. Mohorja-v Celovcu in bo izšla kot knjižni dar Mohorjevih knjig za leto 1975. V knjigi opisuje pretežno leta njenega poučevanja. Clevelandski prijatelji ji bodo finančno pomagali, da bo njena knjiga zagledala luč sveta. Nepopisno srečna je ob tem in trdno upa,
veseli dogodek.
la, Pa se je zgodilo, da je, ver- Mi vsi, ki sestro Lavoslavo jetno na posledicah mladostne poznamo osebno ali samo po' difterije, nenadno oglušela. Vda- njenih sestavkih, se z njo vese-no in pogumno je sprejela te- limo in z njo težko čakamo, da žek udarec in iz njega je želela se njena srčna želja izpolni. Da in hotela izsrkati vrednost na- bo v svoji lastni knjigi zapela daljnjega življenja. Vsa vdana “Pesem šolske sestre”! Daj Bog!
M. L.
stom?”, je dodal Kristus.
Kmalu se je nudila Don Camilu prilika za drugo tek- živijcnje. Ljubila je otroke, jih mo Ko se je mudil v bližnjem mestu v tiskarni, je opazil, pou4evala, V2gajala> „ z njimi da tiskajo uradne tiskovine za komunistično partijo, hitro ii al z njimi la in kramlja. je vtaknil v zep nekaj kuvert m pisemskega papirja — z uradnim naslovom vodstva komunistične partije. Po vrnitvi domov se je vsedel in napisal pismo komunističnemu županu Pepone-ju. Pismo se je začenjalo z besedami: “Dragi tovariš Pepone! V priznanje Tvojih velikih zaslug za komunizem, je glavni odbor komunistične stranke sklenil, da Te pošlje za vselej v Sovjetsko Rusijo. Odgovori takoj,
ali si pripravljen sprejeti našo ponudbo. Smrt fašizmu, svo-,	, v. ,.
bodo narodu!” ^	F	iv božjo voljo se je v popolni,
Pepone je bil silno navdušen nad izkazano častjo. U-;^lahosti Predala pisanju. Močna j daril se je po prsih, češ tuli oni na vrhu vedo, kdo je župan usa’ u^avn°vesen značaj, po-Pepone. In že je mislil odgovoriti, da je pripravljen nemu- :gunma zena-doma odpotovati v Sovjetsko zvezo. Potem pa je še malo ! ^šolska sestra Lavoslava živi v
pomislil in si rekel, saj bo še jutri čas za odgovor. Toda |^ansas City-ju pn fari Sv. Dru-j _______ __________
drugi dan je odgovor spet odložil in potem je odlagal z od-)zine’ daleč Proč od njenega ljub- :	KANSAS CITY, Kan. — To
govorom dan za dnem. Po daljšem času se je odločil, da O- ; henega Celja, kjer je bila roje- misel sem vzela iz Visoke pesmi, bišče župnika in se posvetuje Z njim.	jna pred kakimi sedemdesetimi Prav lepa in primerna se mi zdi
Nekega dne je res potrkal na vrata župnišča in vpra- leti‘ Učiteljišče je študirala in ravno zdaj, ko je po dolgem ča-šal župnika: “Povejte Don Camilo, če bi imeli možnost, da končala v Ljubljani pred več su, ki je Bogu samo bežni tre-greste v Sovjetsko Rusijo, kaj bi vi naredili?” — “Takoj kot Po1 stoletia in vstopila v no- nutek, sprejel v svoj dom svojo bi odpotoval,” pravi župnik. — “Toda, Don Camilo, saj ve- ; Viciat frančiškanskega reda, kjer; nevesto, našo drago sestro Veste, razne reči pripovedujejo o Rusiji,” je dodal prestraše-‘ zkolela za difterijo. V Ameri-j nancijo Jakofčič. 19. dec, je njeni župan Pepone. — “Nič ne verjemite,” je odgovoril žup- ko Prisla Jeta l92h najprej k ^ na v trpljenju očiščena duša zle-nik, “to je vse kapitalistična propaganda”. In komunistični !ari Sv' Pruzine v Kansas City-^ tela v Njegovo naročje, župan Pepone je ves potrt zapustil župnika.	P0- Po štirih letiL se je njeno
Isto popoldne je župnik pokleknil pred križem. S kri- zdravje poslabšalo, tako da je
f IJegowi oiefi Je doMošla &»,
Naša nepozabna sestrica je bila mučenica, božja žrtev. Bog si
ža se je zopet oglasil Kristus: “Ti Si pa res velik falot, Don bila Poslana V neki sanatorij v jo je izbral, da je zadostovala za Camilo! Ali si videl, kako je revež prestrašen, da bo res Springfield, Illinois, na zdrav-moral živeti v Rusiji.” — “Kristus, Pepone je komunist, ljenie- K° ie bila tam, je pisala
naše prestopke in klicala blagoslov na našo provinco. Njen je
naj bo le malo prestrašen in hec mora biti!” je odgovoril karmeličanki, č. materi Agnes v.bil težak apostolat. A vemo, da župnik. Toda še isto popoldne je Don Camilo napisal drugo pismo komunističnemu županu. “Dragi tovariš Pepone!
Glavni odbor komunistične stranke je sklenil, da se Tvoj odhod v Sovjetsko Rusijo odloži za nedoločen čas.”
Naslednji večer je župnik sedel v spovednici. V cer-
Lisieux v Francijo, naj ona iz-'je s trpljenjem, združenim z Je-prosi za njo zdravlja pri njeni zusovim, veliko dobrega storila rodni sestri, pri “Mali Cvetki”, za duše.
sv. Tereziji. Častita mati Agnes Deset let je bila pribita na ji je odgovorila z enim stav- križ. Deset let je bila priklenje-
kev je preplašeno stopil komunistični župan Pepone, s se- kom: “Prosila sem mojo sestro, na na posteljo in voziček. Nič si
žefa Čagrana, ofm., je izdihnila brez vsakega smrtnega boja. Kot truden otrok je zaspala in se zbudila v božjem naročju. Pri njej sta bili s. M. Rose in s. M. Stella, ki sta ji zatisnili oči. “Dragocena je smrt pravičnega v božjih očeh.”
S. Venancija, rojena Marija Jakofčič, je bila rojena 20. aprila 1908 v Steeltonu, Pa. Obiskovala je domačo šolo sv. Petra. 18-letna je prišla v Lemont. Kot kandidatinja šolskih sester je pomagala nekaj časa v Sheboy-ganu v šoli sv. Cirila in Metoda. 15. avg. 1927 je prejela redovno obleko in 16. avg. 1933 se je za vedno posvetila Bogu z večnimi obljubami. Nekaj časa je bila v sirotišnici v Kansas Cityju, kjer je skrbela za sirote. Ker je že tam začela bolehati, je morala zapustiti St. John’s Home. Vrnila se je v Lemont, kjer je šivala,- dokler je kaj mogla. In potem je legla in ni več vstala.
K njenemu pogrebu 22. dec. so prišli vsi njeni ožji sorodniki. Dva brata: Louis in John ter dve sestri: Anna, ki je poročena v Steeltonu, Pa. Ima dva sina-dvojčka. Eden od njih se je udeležil pogreba svoje tete. Njena druga sestra je naša s. M. Joanne, ki uči v Slomškovi šoli v Etiwandi, Kalifornija.
S. Venancija sedaj počiva med sestrami, ki so že pred njo odhitele domov. Na pokopališču sv. Alfonza čaka vstajenja. Naj ji sveti večna luč! Naj prosi za nas, ki še tavamo po solzni dolini!
Družini Jakofčič naše iskreno sožalje!
s. M. Lavoslava
Iz^naših _ v rst
Gilbert, Minn. — Spoštovani! Številka poleg mojega naslova kaže, da se bo v nekaj dneh iztekla moja sedanja naročnina. S priloženim jo obnavljam za prihodnji dve leti, kar pa je več, je za tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Z listom sem zelo zadovoljna, posebno še, ker večkrat prinaša zanimive novice iz naše stare domovine. Tako izvemb, kako se našim ljudem tam godi.
Res škoda, da je že toliko dobrih, stalnih dopisnikov pomrlo.-Zelo želim, da bi se Vam oglasili novi, taki, ki so zmožni dopisovanja, da bo list še naprej zanimiv.
Vas vse prav lepo pozdravljam Vaša naročnica
Frances Marolt *
Joliet, 111. — Spoštovani ured-
Spodnji sestavek, je napisal me je samo gledal. Čez nekaj rev. Bernard Ambrožič O.F.M. 1 časa me je vprašal:
“Ali na Zemlji pogreb ni več zakrament?”
“Kolikor jaz vem, še nikoli bil ni.”
Mož se je popraskal za ušesi, se obrnil k drugim ljudem in jih poklical.
“Pridite sem, ljudje božji, ta človek uči čudne nauke. To moramo do konca dognati. Pravi, da doli na Zemlji, to se pravi, v -starem kraju, pogreb ni več zakrament. Tudi to je rekel, da še nikoli ni bil.”
Ljudje so prišli prav do mene in so me vsi z začudenjem gledali. Nekdo se je naredil za voditelja in je na licu mesta sklical javen shod. Stopil je na kamen in spregovoril:
“Dragi rojaki! To pa vendar ne gre. Mi vsi vemo, koliko pomeni med nami katoliški pogreb. Kadar kdo naših umrje, pridemo skupaj od blizu in daleč, vse delo mora obstati, samo da se udeležimo pogreba- Druge dni nimamo časa hoditi v cerkev, to lahko vsak ve — no, tudi malo odvadili smo se. Če imamo pa med seboj mrliča, vemo, kaj je prav in kaj se spodobi. Takoj gremo k duhovniku in naje-memo pošten pogreb. Mi vemo, kako je treba mrliče pokopavati. Nekateri duhovniki so pa čudni. Saj veste, kaj nam je naredil tukajšnji duhovnik. Zdaj imamo pa enega med seboj, ki je prišel naravnost iz starega kraja in uči drugačno vero kot mi. Vsi ste slišali, da trdi: pogreb ni zakrament! Kam bo pa prišla naša vera, če bomo tako brez-verstvo pustili med seboj. Obračam se torej na vas, vi duhovnik iz starega kraja, da nam poveste jasno in brez ovinkov, zakaj pogreb ni zakrament.” Mene je lomil smeh in jeza se me je polotevala. Pa sem oboje požrl in sem glasno povedal: “Zato ni, ker je Kristus ustanovil sedem zakramentov, pa pogreba ni postavil med nje.” Ljudje so se spogledovali in eden se je popraskal za ušesi. Obrnil se je k sosedu in dejal: “Saj to smo se pa res učili, da je zakramentov sedem.”
Še mnogi drugi so se praskali za ušesi in so bili v zadregi. Predsednik našega shoda pa ni bil nič v zadregi. Povzdignil je glas in dejal:
“Naj bo zakramentov sedem ali osem, nikakor ni lepo, če pogreb ni med njimi. Vi veste, rojaki, da se nam izmed vseh verskih reči najbolj dopade katoliški pogreb. Že zato, ker za druge reči nimamo časa in le redko moremo v cerkev. Pa če tudi gremo, je tam toliko reči, ki jih nič ne razumemo. Pogreb je pa v tej deželi ravno tak ko v starem kraju. Mrliča denejo v zemljo in ga zagrnejo ž njo. To lahko vsak razume. Zato mi držimo pred vsem na pogreb in hočemo, da nam cerkvene oblasti gredo na roko. Zato jaz slovesno predlagam, da naj se pogreb dene med zakramente in sem prepričan, da ste vsi enoglasno z menoj.”
(Dalje na 3. strani)
mišljeval, zakaj je za človeka sramotno, če ga trka tako lepa luna.
Kar nenadoma me je luna potegnila nase in preden sem vedel, kako in kaj, sem bil že tam gori. Zvedavo sem se oziral okoli. Zdelo se mi je, da ni veliko drugače ko na svetu, samo vse bolj neznano in tuje.
Naenkrat je bilo okoli mene polno ljudi. Bili so videti razburjeni. Eden je pristopil in me vprašal, če znam mrliče pokopavati. čudno vprašanje je bilo, vendar sem prikimal in dostavil, da pokopavam samo katoliške mrliče-
“Kakor nalašč,” je rekel, “saj takega človeka potrebujemo. Mi smo dobri katoličani in eden naših je umrl. Šli smo v katoliško cerkev, da bi ga dali spodobno pokopati, pa je duhovnik rekel, da ga ne bo. Zato ne, ker ga ni poznal in pravi, da ga nikoli ni videl v cerkvi. Zato mu je odklonil ta zadnji katoliški zakrament.”
Jaz sem zelo debelo pogledal in se najprej začudil, da najdem katoličane tudi na luni.
“Odkod ste pa katoličani prišli na luno? Še nikoli nisem slišal, da bi jih bilo kaj tu gori.”
“Seveda smo. Prišli smo iz starega kraja. Precej drugače je vse tu gori, kot je bilo doma, vendar še vsi vemo, kaj je prav, in se držimo svoje vere, kakor nas je mati učila.”
‘Tz kakšnega starega kraja ste prišli?”
“Z Zemlje, kako pa.”
“A tako! Zemlji pravite pri vas stari kraj. Že razumem- Pa če ste prinesli s seboj svojo katoliško vero, kako da pogrebu pravite zakrament?”
Mož se je nekoliko zmedel in
nik in vsi sodelavci! Ker mi je naročnina potekla, jo danes obnavljam in prilagam tudi mal dar za tisk.
Z Ameriško Domovino smo zadovoljni, posebno z novicami od drugod. Škoda res, da je vedno manj dopisnikov, čeprav je med nami Slovenci vedno kaj novega. Tudi tu v Jolietu nam manjka nekoga, ki bi poročal o delu tukajšnjih Slovencev. Dovolj bi bilo novic in zanimivosti, saj imamo podružnico Lige S.K.A., Slovensko šolo s tremi tečajnimi skupinami in drugo.
Otroci so nam letos priredili 4. decembra prav lep slovenski Miklavžev dan, o katerem bi se dalo dosti napisati. V cerkvi sv.
Jožefa imamo po dve slovenski nedeljski maši na mesec. Tudi o tem bi se dalo poročati.
Vidite, dragi rojaki in rojakinje, slovensko delo še živi v Jolietu, samo manjka nam zmožnega človeka, ki bi to opisal! land, Ohio 44103, in ne 6616 St.
Blagoslovljeno in uspeha pol-! Clair Avenue, no novo leto 1974 želimo vsem] Tisti, ki jim je pošta pismeno pri Ameriški Domovini, kakor I pošiljko vrnila, naj nam opro-tudi njenim bralcem in znan- !stijo in ponovno odpošljejo da-cem po vsem svetu!	rilo, na pravilni naslov.
Markunova družina	Urednik
tiskarska pomola
Dobrotnikom slovenske dobrodelne ustanove v Gorici “Dom sv. Družine”, ki se posveča skrbi za slovensko mladino, kakor tudi skrbi ;za starejše Slovence, sporočamo, da se je pripetila v objavi sestavka o njej neprijetna tiskarska pomota v naslovu, na katerega naj bi se pošiljali darovi. Zamenjana je bila hišna številka. Pravilni naslov za pošiljanje darov je:	Liga katoli-
ških slovenskih Amerikancev, 6116 St Clair Avenue, Cleve-
Josip Jurčič:
HČI MESTNEGA SODNIKA
mož pri
Greh bi se mi zdelo in zameril bi vsakemu, kdor bi se pre-drznil reči, da nisi velik pesnik, France Prešeren! Ali ne bodi nevoljen če, si ti upam očitati, da prerok nisi bil. Zakaj pretekle so že tri desetine let, kar si v lepem sonetu Slovencem obetal:
Kaj je do zdaj Ljubljana doživela,
Vam bo Homerov naših pesem pela.
A zastonj se še današnji dan obračamo po slovenskem polju, da bi izteknili kje tacega Ho-mera. Med gobami, ki so v deževnem vremenu tod zrastle, še naletim kako posamezno glivo, ki živi od danes do jutri, ali krepkejših vzrastkov vidimo le redko. Pač je že ta in oni ubral strunico in zaklical epično muzo, ali nekateri ljudje med nami pravijo — ne vem, ali iz zavisti ali iz kacega druzega razloga tako sodijo — da te melodije bolj žalijo izvedenčevo uho, kakor razveseljujejo.
Bati bi se bilo tedaj tudi meni enako ostre sodbe, ko bi jih tvoj odlomek tega, “kar je Ljubljana doživela”, v merjenih verzih pravil. Pa ne odvrača me od tacega dela samo strah, ne — zakaj bi resnice ne povedal — tudi spoznanje nezmožnosti me naganja, da v prosti povesti povem, kar mi je razgrnila muza, — če ni do zdaj še neslišano, da bi novelisti tako dobrodejno ženo imeli.
Ljubljana, slovenske Atene— Bog mi grehe odpusti, da te tako imenujem — ni Slovencem treba praviti, da si stara! Poznam sicer stare žene, vem je z leti popusti tudi spomin, da so pozabljive in se iz svojih mladostnih let ne domišljajo vsega. Ali vem pa tudi, če kaj vidijo v življenju, kar se veže z njihovimi prejšnjimi dogodki, da se jim tako izrodi in ponovi vse to in da potem utegnejo cele ure dolgočasiti posluševav-ke. Tako bo tudi tebi morda v današnih časih, ki se ti je jela zopet malo živejša kri po žilah pretakati, an misel prišlo, da so nekdaj po tvojih ulicah vrli možaki koračili v dolgih črnih haljah, ali če so bili “najbogatejši in naj razumnejši”, celo v rdeči obleki. To so bili mestni sveto-vavci. In preverjen sem, da se med temi domisliš tudi poštenega moža, Janeza Sumereka, ki je bil mestni sodnik, glava in zaslomba celega mesta; zlasti se ga moraš domisliti, če današnji dan po svojih ljubih otročičih pogleduješ in vidiš med množ-nim številom, ki obsega filistre in samogoltnike, včasi tudi kacega vrlega moža, svojega pravega sina ali hvaležnega gosta.
Sosebno v štirnajstem stoletju so se vladarji habsburške rodovine, katerim je bila prišla kranjska dežela, že 1. 1282. ločena od Koroške, za vedno v last, veliko pečali za napredek Kranjske sploh, zlasti pa poglavnega njenega mesta, Ljubljane. Kupčija in obrtni j a, kateri sta začeli tu precej zgodaj cvesti, našli tas v njih vedno pomoč zoper premogočne plemenitaše, kateri so ali iz zavisti ali iz nagajivosti mesto nadlegovali in mu zdaj pa zdaj kratili stare pravice.
Cela vrsta pisem se nahaja, ki potrjujejo to in ono privilegije, ki branijo meščane tega ali onega mogočnega prevzetneža ali ki jim dele nove prostosti. Tako postavim zatrjuje več tacih slo-boščin meščanom ljubljanskim pravico, da si smejo izmed sebe vsako leto voliti sodnika, kateri ima edini pravico razsojevati medsebne pravde in razpore. Leta 1422. je to častno službo opravljal mož, ki smo ga že imenovali, Janez Sumerek.
Pomladnega jutra je sedel
mestni sodnik, velik petdesetih letih, pri zajutreku. Njemu nasproti je sedel mož, kakih petnajst let mlajši od njega, kupec Simon Grniščak. Sodnik je bil popolnoma praznično in bolj prav službeno opravljen, ogrnjen je imel rdeč benečanski plašč in znamenje sodniške oblasti, tenek meč, je slonel pripravljen ob njegovem stolu. Kupec je bil oblečen sicer v prosti meščanski obleki, ali poznalo se je tudi na njegovi, da se je na današnji dan na kaj posebnega odločil. Kar se osebnosti poslednjega moža tiče, ne bi mu bil mogel pač nihče očitati posebne nelepote na njegovem životu, pa reči bi se smelo, da se tudi ne bi bil lehko človek našel, ki bi bil trdil, da je eden tacih ljudi, o katerih svet pravi, da bodo pri ženskih srečni. Zakaj ko bi ga bil natančneje razgledal od nog do glave, moral bi se bil čuditi krepkim udom, velikanski roki in pogumnim moževim pogledom. Ali ženske, katerim dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čut ločiti lepo od manj lepega, spotikale bi se bile morda ravno na teh naštetih prednostih, češ, da ni pravih razmer, katere na prvi videz očesu ugajajo.
“Le pij malo. Ne bo ti škodoval, če ga ravno nisi zjutraj vajen,” — pravi sodnik in natoči kupcu čašo. — “Jaz imam že to navado, da ga srknem po vsaki jedi nekaj kapljic in poznam, da mi prav dobro tekne. Že ne pomnim, kedaj sem bil bolan.— Treba bode kmalu iti. Svetovav-ci se bodo zbrali in potem moramo iti tlako delat, novega deželnega glavarja pozdravljat. Bog nam pomagaj, da nismo da boljšega dobili!”
“Strela božja ga naj!” — odgovarja kupec Simon Grniščak in pije. — “Kdo bi si mislil pred letom, ko smo se za žive in mrtve pričkali ž njim, da bo nam nazadnje še nad glavami. Kaj je vendar to, da je vojvoda izvolil ravno tega Jurija iz Turjaka za glavarja?”
“Tega si ne moreš razložiti? To je pač lahko razjasniti si, zakaj. Saj veš, da so vsi ljudje taki in vse, kar je Bog ustvaril, je menda tako, da si podpore išče povsod. Drevo svoje korenine globoko po tleh razplete po prsti in okoli kamenja, potem šele trdno stoji. Tako tudi naš gospodar in vojvoda, Bog ga ohrani, skuša in mora skušati, da ima oba življa, meščanski in plemenitaški, za podlago. Oba mora imeti na svoji strani. To pa ni lehko drugače mogoče, nego da zdaj ustreza temu, zdaj onemu, zakaj dostikrat ne more obema na enkrat.”
“Pa zakaj ne! Pravica, pravica —”
“Le stoj, daj mi, da izgovorim. — Pravim, .obema na enkrat ne more, ker se ne vežeta, ne ujemata. Kar je za nas meščane dobro, —”
“To je tudi za one ošabneže dobro!” seže mu zopet kupec v besedo.
Pa vsaj menijo, da ni, ali pa res ni dobro.”
“Tega ti ne pritrdim.”
“Ne? Stoj, da ti dokažem. Saj veš, koliko smo imeli lansko leto posla z dvema najimenitnejšima naših plemenitašev, z le-tem Turjačanom zavoljo spašnika in z Apfaltererjem zavoljo gozda in ohribja. Veš, da prepira in pravde ni bilo pred konec, da je vojvoda sam razsodil to reč, hvala Bogu in pravici vojvodovi, da nam na korist. Vidiš precej, ta razsodba je bila za nas dobra, za one pa ne, ker so kolikor toliko svojih namišljenih pravic izgubili. In da zdaj zopet na to volitev deželnega poglavarja prideva, vidi se meni očito, da je vojvoda samo zato Jurija iz Turjaka izvolil za glavarja, da •bi to mogočno rodovino nekako utolažil za izgubo lanske prav-
DO ŽIVLJA J NA LUNI
(Nadaljevanje s 2. strani)
Cel zbor ljudi se je oglasil: “Podpiramo, podpiramo, podpiramo!”
“In ta zakrament naj bo tako močan, da bo v slučaju potrebe nadomestil vse druge zakramente. To se pravi, če kakšen katoličan umrje^ ki se ni dosti menil za cerkvene in verske reči v življenju, naj se tisto vse lepo pozabi in odpusti, samo da je bil kot katoličan iz cerkve pokopan.”
“Podpiramo, podpiramo, podpiramo!”
Zmagoslavno je pogledal predsednik name in mi namignil, da naj spregovorim. Res sem spregovoril in rekel:
“Nič ne pomaga predlagati, ko niti papež sam ne more narediti nobenega novega zakramenta. Samo Kristus bi mogel to, do njega se obrnite.”
Nastala je majhna zadrega, pa ne velika. Takoj je imel predsednik dobro misel in jo je tudi imenitno povedal::
“Gospod duhovnik, to je pa tako. Mi smo s Kristusom bolj malo znani, vi pa pravite, da ste njegov namestnik. Naš zbor vas soglasno pooblašča, da stopite h Kristusu in mu poveste, kaj je zahteva nas vseh. Obljubite nam, da boste to pošteno uredili in nam olajšali naše katoličan-stvo.”
Čuden se mi je zdel predlog, pa sem si mislil, na luni je vSe mogoče. Tudi se mi je zazdelo, da ni tako težko priti v nebesa in stopiti pred Kristusa, ko sem
tega duhovnika v nebesa, bi bilo jako dobro, če bi mu dali natančna navodila. Meni se zdi, da ni vse eno, kateri zakrament bi žrtvovali. Posebno, če bi bilo treba izbrisati več ko enega. Dogovorimo se takoj, katerega bi najrajši zamenjali z novim.” Zdaj je bilo prvič, da se je predsednik nekoliko zmedel. Vpričo vseh se je popraskal za ušesi, kar je bilo vidno znamenje, da ga nekaj srbi. Pa je bil odkritosrčen človek in je dejal: “Rojaki, to je vse prav lepo, ampak' odkrito vam povem, da jaz te debate ne morem več voditi. Pri najboljši volji se ne morem spomniti, kateri so tisti zakramenti, ki pravite, da jih je sedem. Enega ali dva bi še vedel...”
V tem hipu je pa oni drugi mož našel prisotnost duha. Vzkliknil je poln zmagoslavja:
“Nič si ne razbijaj glave, saj imamo tu duhovnika, ki nam lahko vseh sedem zakramentov od obeh koncev pove, pa če ga opolnoči iz spanja pokličete.” Tako so se vsi oddahnili, da je kar veter potegnil skozi zborovalce. Tudi meni je bila všeč taka pohvala in sem brez nadaljnjega kriknil:
“Krst!”
Potem je bila dolga debata.
Vsi so obstali v molku in gledali vame. Zdelo se mi je, da bo treba drugače povedati: “Spoved!”
Tako kratke debate še nikoli v življenju nisem doživel. Soglasno so odločili, naj na prvem mestu ponudim, da pride pogreb na njeno mesto-“Poslednje olje!”
Tudi ta je šel hitro za spovedjo na žrtvenik. Nekateri so me celo kregali, da nisem tega poprej imenoval kot spoved. Tako zelo nepotreben se jim je zdel ta zakrament.
“Mašniško posvečenje!” Debata je bila precej dolga. Nekateri so se sprva oglašali, da bi tudi tega lahko žrtvovali. Drugi so ugovarjali. Posebno tehten razlog je bil, da ta zakrament prejme samo tisti, ki se sam odloči za to. Drugih nihče ne sili. Že zato naj ta zakrament ostane. In dalje: brez maš-niškega posvečenja bi ne bilo novih maš. To pa vsak ve, da se je na novi maši marsikak rojak že tako dobro imel kot drugače malokdaj. Naj večjo obrambo je pa našel ta zakrament v besedah tistega rojaka na luni, ki je dejal: če ne bo duhovni-j kov, kako naj pa potem zahtevamo — katoliški pogreb . •. So-1 glasno sprejeto in z velikim nav-
strašil, da sem stopil, dva tri korake nazaj. Takrat sem se spotaknil in štrbunknil vznak, pa se nisem nikamor vjel- Letel sem z viška navzdol in ko sem švignil mimo lune, je bila tako spoved daleč od mene, da je nisem mogel zagrabiti. Hitreje kot najhitrejši blitz je šlo navzdol in komaj sem mogel pomisliti, kaj bo, če priletim s tako silo na Zemljo in se zaletim v “stari kraj”.
V tistem hipu je prišla nepričakovana rešitev, zakaj po vseh udih mi je groza tako gomazela, da sem se — zbudil...
Luna se mi je smejala naravnost v obraz in mi strgala korenček. To je bilo zato, ker sem
,, žali ga bomo v toplem, lepem spominu! Bil je vedno naš dober prijatelj!
Za odbor: Vida Shiffrer
Nazadnje so sklenili, da se krst! dušenjem: Mašniško posvečenje ne sme dati za pogreb, zakaj se ne sme žrtvovati!
brez krsta ni krstitk- In vsi so vedeli, da je bilo pri krstitkah že velikokrat luštno.
“Birma!”
“Sveti zakon!”
Spet živahna debata. Nekateri so ga branili, drugi so gledali v tla in si razbijali glavo.
Debata je tudi birmo sprejela i Nazadnje je propadel in je šel
za dobro stvar. Že to je vredno
že enkrat na luni. Luna je preš- pri njej; ker pride samo enkrat neto visoko, do nebes ne more v življenju katoliškega človeka, biti več tako daleč. Vendar sem in če bi ne bilo birme, bi ne imel pomisleke in sem jih tudi bilo botrov. In če bi ne bilo ob-povedal zbranim zborovalcem. ! trov, bi ne bilo zlate ure ali kar “Prav rad sprejmem to nalo- pride namesto nje. Tako je tudi
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.	481-2231
MALI OGLASI
NAPRODAJ
Blizu Lake Shore Blvd., in E. 185 St. pet sobni bungalow z prostorom za razširanje zgoraj, lepe sobe, garaža.
Imamo
tudi farme in zemljo naprodaj.
Rabimo
malo poprej dvomil o moči pre- ihiše za naprodaj. Imamo kupce govora, da je hudo, če luna trka. ; z denarjem za vaše hiše. Hitra Zdaj sem spoznal, da je res postrežba.
go, samo zelo težko verjamem, da bo šlo- Kristus je po mojem mnenju sam najbolje vedel, zakaj je ustanovil sedem zakramentov. Prav težko verjamem, da bi vam hotel dati še osmega.”
Predsednik se ni dal ugnati v kozji rog. Brž je našel pravo:
“Pa mu recite, da naj enega ali drugega od sedanjih izpusti, da jih ne bo preveč. Kar se nas tiče, smo pripravljeni žrtvovati še več ko enega. Toliko si bo pa že menda dal dopovedati, da bo postavil enega novega, če mu mi velikodušno ponudimo za tistega novega celo dva ali tri stare.”
Med zborovalci je nastala velikanska navdušenost. Tudi meni se je zdela stvar naravnost čudovita. No, saj smo bili na luni.
Takrat se je pa oglasil k besedi drug mož, ki je dosedaj molčal. Dobil je besedo in rekel:
“To je popolnoma prav in v redu, ampak preden odpošljemo
birma ostala.
“Sv. Rešnje Telo!”
Debata je odločila, da je ta zakrament dosti fleten, posebno, če bi bilo opravljeno s prvim svetim obhajilom. Niso se izjavili popolnoma proti, pa tudi ne popolnoma za. So dejali, da naj tega prihranim za nazadnje, če bi se Kristus ne dal drugače pregovoriti.
“Sveta pokora!”
za poslednjim oljem, spovedjo in obhajilom na žrtvenik. Do tega je prišlo, ko je eden povedal: Jaz sem bil že nekajkratov na ohceti takih parov, ki se niso v cerkvi poročili. Pa mi le verjemite, da smo prav tako veselo plesali.
Tako smo šli torej skozi vseh sedem zakramentov in jih pošteno prerešetali. Jaz sem imel natančna navodila, kako naj se vedem pred Kristusom, in so me slovesno odposlali.
Luna je visoko in ni bilo težko doseči nebes. Stal sem pred vrati in potrkal. Prišel mi je odpirat, pa nisem utegnil vprašati, kdo je. Tako sem se pre-
de. Zdi se mi to prav modro, da-si bi jaz zaradi našega mesta želel si druzega, ker kakor ga jaz poznam. Turjačan je človek, ki ne pozabi rad, kaj je nekdaj bilo.”
(Dalje prihodnjič)
hudo.
Nenadoma mi je prišla nova misel. Kdo pa ve, kako dolgo sem bil tam gori? Morebiti je med tem minilo, tisoč let... Saj sem včasih bral v pravljicah, kako hitro mineva čas, kadar človek takole čudno zaspi-
Skočil sem k omari in sem odprl katekizem. Radoveden sem bil, če je med zakramenti kaj novega. Pa sem se zelo oddahnil, ko sem našel sedem zakramentov še v stari vrsti in pogreb ni imel mesta med njimi. ---------------o-----
Za Slovenski starostni dom so darovali
CLEVELAND, O. — V oktobru in novembru je prejel Slovenski dom za ostarele sledeče darove:
V spomin Antona Artela:
Po $50:	Alice in John Cech,
Mr. in Mrs. L. F. DeSoussure.
Po $25: Nancy in Viola Pritchard.
Po $20: Mr. in Mrs. Al Hribar, SHA Board of Trustees, Milena Solehar.
Po $15: Dr. in Mrs. Frank Je-lercic.
Po $10: Frank D. M phne, Ursula Rakovec, Leo in Ann Lu-kek, Dorothy Zdešar, Anton in Agnes Uranker, Mrs. Gregorič in sin Al, Mr. Rom, Družina Shaver, Mr. in Mrs. Henry Ko-binski, Mr. in Mrs. Frank Hribar, Mr. in Mrs. Edwin Polšak, Viola Jance, Mr. in Mrs. John Janz, Družini Žele in Girod, Mr. in Mrs. J. Sivec, John Terlep, Louis in Mary Kaferle, Frank
John Knific realtor
820 E. 185 St.	481-9980
STANOVANJE V NAJEM
popolno prenovljeno pet sobno stanovanje se odda na E. 66 St. in St. Clair Ave. Kličite 881-9243 od 7. do 9. ure zjutraj.
MED NAPRODAJ
Dober med naprodaj. Pripeljemo na dom vsak čas, podnevi ali ponoči. KE 1-1549.
FRANK BOŽIC 19075 Meredith Ave. Euclid, Ohio 44119 _________________-(3)
Help Wanted Male
Help Wanted Male
MACHINIST
Company paid benefits. Overtime. Day shift.
¥mm coup.
531-1780
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call
761-7740. Living quarters avail-in Elinor Brown, Camiola Tent a^e
No. 1288.	(---'---------------------------
THIS SPACE CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE BY THE PUBLISHER
Po $5: Alma Lazar, Rose Jurman, Mr. in Mrs. Richard Hočevar, Ralph in Florence Zupančič, Mr. in Mrs. E. F. Tib-jash, Josephine Glazar, Mr. in Mrs. Frank Elersich, Mr. in Mrs. Albert Bozic, Mr. in Mrs. Frank Skully, Mr. in Mrs. Ed. Mahnič, Albina Gruden, Mr. in Mrs. George Panchur, Mr. in Mrs. John Sustersic, Matt in Frances Machnich, Mr. in Mrs. Matt Debevec, Frank Kosnik, Mr. in Mrs. Joe Bradač, Mr. in Mrs. Matt Martinčič, Mr. in Mrs. Norman Hirter, Mr. in Mrs. Frank Slejko, Jr., Mrs. Andy Hočevar, Mrs. L. T. Brothers, Mr. in Mrs. Frank Pretnar, Jennie Asseg, Mr. in Mrs. Anthony Stefančič, Mr. in Mrs. Joseph Karlinger, Rose Fox in Hermine Zupančič, Mr. in Mrs. William Schutt, Mr. in Mrs. Robert Kovach, John Grill, Mrs. Leo Wolf, Mr. in Mrs. Joseph Kozar, Frank in Mary Grego-rich, Frank in Jennie Gorjanc, Frank in Ančka Kokal, Mr. in Mrs. Stan Mihelich, Frank Krainz, Marguerite Križman.
V sem darovalcem iskrena hvala, prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. Obdr-
VELIKA IZBIRA — Slika kaže kakih 2,000 poročnih darov,, ki __§ta jih prejela princesa Ana in njen ženin kapetan Mark Phillips. Razstavljeni so v Londonu v Palači St. James.
Help Wanted Male or Female
Help Wanted Male or Female FACTORY HELP No experience needed. Apply in person INTERSTATE DIESEL CO. 2092 E. 19 St.
(6)
Help Wanted — Female
Išče žensko
Rada bi dobila žensko, ki potrebuje dom, da bi si delile dom v Eastlake, Ohio.
Kličite 946-3079
(4)
CLEANING WOMAN
To work 4 hrs. a day, three days a week, cleaning factory office etc. Off E. 70 & St. Clair.
Call 361-6264
(3)
HOUSEKEEPER
Live in, East Side. Must speak some English. Own private rm. Congenial family.
382-3438
(4)
GENERAL HOUSEWORK
Three days per week. East side. Near rapid transit. Must speak some English. — 382-3438
(4)
i?ii€
': \ Johan Bojer:
IZSELJENCI
....................liiiiiii
da bi jo pretepel, kakor zdaj. Tolažba? Ni maral nobene tolažbe. Najrajši bi bil vse po vrsti pretepel, pa ga obdajajo kakor rešilni angeli. Pojte k vragu! Ko bi le še živel Erik Foss! Potem bi vsaj lahko šel K njemu in ga prosil, naj ga spe n pošteno pretepe. In to pot ne bi mignil niti z mezincem.
Proti koncu jeseni se je bližal mali naselbini samoten voz z volovsko vprego. Na kozlu je sedel Morten Kvidal, v vozu pa človek z rdečo brado in naočniki. Bil je župnik iz North-villea.
Da, sicer je prebival v malem mestecu, ali njegove župnije so bile raztresene milje in milje po širni prerijski zemlji. Ta tukaj je bila bržkone sedma. In vse je moral obiskati, tako da je bil vajen potovanja in tresenja v prerijskem vozu. Za tako
11
To je vse, kar nese domov. Ko bi le imel zdaj pri roki puško!
Potem bi vsaj lahko obračunal sam s seboj.
Zdaj vstajajo drugi. Tedaj pa se on spet hitro uleže, si zagrne obraz z vrečo in smrči. Sliši, kako vpregajo v voz njegove vole, in spet se zibljejo preko prerije.
Ali ta večer je bil tako lačen, da mu duh po pečeni slanini, ki je prihajal od ognja, ni dal miru. Malo se je dvignil in zahr-kal. Oni so sedeli okrog ognja in jedli. Seveda so ga slišali, a nihče se ni obrnil. In še enkrat je prišla noč. Izkopal je ostanke svojega živeža in spet zaspal.
In potem je prišel dan, ko so zagledali dim, ki se je vil iz koč.
In naproti so jim prišle žene in otroci. Elza je nosila malega v naročju.
“Pozdravljeni doma!” kliče že od daleč.
Šele, ko je sedel v koči in bi pot, ki je trajala dva tedna, je moral južinati, se je izvilo iz dobil deset dolarjev in — pro-njega. “Elza — ti si napravila sto vožnjo, hrano in prenočišče, neumnost, ko si me vzela. Pojdi Nekako prenočišče, vendar rajši domov k svojemu Pa saj je bilo jasno, da si je očetu. Saj morebiti še živi!” ! morala mala naselbina po tako “Ampak za božjo voljo, Ola!” dobri letini privoščiti božjo be-Obstala je sredi koče in ga gle- sedo. In kmalu so otroci iz Ska-dala.	j reta tekali od hiše do hiše in spo-
“Vse sem zapravil.” Zdaj ni ročali, da je župnik prišel, hotel lagati, pa tudi sramovati i Erikovo kočo so uredili, koli-se ni več mogel. Trdo ji je me- kor se je pač dalo, in Elza je tal besede v obraz, da bi ji ne prinesla tja namizni prt in po-prišlo na misel, da bi mu odpu- j sodo in nekaj jedi. stila.	I Zvečer sedi župnik pri koncu
“Vzemi otroka, Elza, in odpelji sveče, ki tiči v grlu steklenice, se domov! Potem bo vsega ko-j in se pripravlja na pridigo, nec!”	| Tedaj se oglasijo koraki, v
Nekaj časa je tako govoril, po- kočo stopi orjaški mož z mogoč-tem je sklonila glavo in rekla: no r avo brado. Per Foil. “Gotovo si potreben spanja, j prišel ponižno kakor mo-Ola. Najbolje je,- da greš v po- rajo 'prihajati delavci v domovi-steljo.”	ini, kadar obiščejo cerkvenega
Ali ko je hotel vzeti plahto z oblastnika. Zakaj ta tukaj prav voza, je obstal in ostrmel. Na gotovo ni bil poklican od kralja, vsej poti domov je ležal na dveh da vodi občino. O ne, danes vrečah moke, ki sta bili zdaj je Per Foil enako vreden žup-sploščeni. Kdo ju je kupil? Spet niku. Zato mu da roko in ga tovariši? Ampak kdo? Per Foil? pozdravi.
Ali Morten? Za trenotek je ču- Potem se usede in se obota-til v grlu kakor ihtenje, potem vij a, preden prične govoriti. Ali pa je stisnil pesti in se razjezil, ni prišel z nekim namenom? Se-O takem usmiljenju ni hotel nič veda. Marsikaj resnega Je, v če-vedeti. Če je bil tako strašno mer hoče preizkusiti župnika, neroden, zakaj ga niso pustili, Če le res kaj več razume kakor da bi poginil? čemu, vraga, so Per!
se vtikali vanj?	i Mine ena ura, mineta dve. Ko-
Spet je prišla Elza iz koče. Do- J maj je bil Per le za špranjo odslej mu še ni rekla hude besede. I pri vrata, za katerimi vre in To je bilo najhujše. In zdaj pra- ! kipi v njem, je takoj vse plavi: “Še dobro, da tebi niso niče- j —	-----:	---==
sar storili, Ola. Zdaj pa moraš pokazati, da si mož. In za prve tri vozove smo vendar dobili denar, tako da lahko plačamo vole in kosilni stroj.”
Tako? Besno jo je pogledal.
Še nikoli ni čutil takega veselja,
nilo na dan. Nazadnje se je izpovedal kakor otrok in je bil popolnoma brez moči. Ali mu župnik ve svetovati? Vse, kar je Per v samoti doživel tesnobe in videl strahov, je izvedel župnik od začetka do konca.
Ko ga mož z naočniki končno spremi iz koče, mu stisne za slovo obe roki. Lahko noč, dra-
gi prijatelj! Veliko je naših rojakov, ki se jim v preriji tako godi. Spominjaj se tega. Ali minilo bo. Poskusi biti dober s svojo ženo in predvsem poskusi spati.
Bila je nedelja z jasnim jesenskim nebom in toplim vremenom. Solnce ni več žgalo, samo sijalo je in grelo. Ljudje so
se zbirali v nedeljskih oblekah, s pesmaricami v roki. Iz nove naselbine sta prišla dva voza polna ljudi, v katera sta bila vprežena po dva konja.
Služba božja se je vršila na prostem. Končno so ljudje v divjini spet videli duhovnika. Talar in ovratnik ima prav tako kakor v domovini.
Daylight Saving Time
/jo
	coMftm
	CLOSED AT
	4:00
	o'clock
	~~T~
DON’T BE A LOSER — Set clocks ahead one hour on Jan. 6 for energy-saving DAYLIGHT TIME.
KAR ČEDEN KROJ — Večerna obleka estonskega kroja na modni razstavi v Moskvi. Zahodni okus je očiten in ta je v Estoniji, eni od treh baltskih republik ZSSR, še vedno odločilen.

188
1873
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko srčno prizadeti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je v starosti 85 let umrl naš predragi mož, oče, stari in prastari oče, tast, stric
Lawrence Hrovatin
Svoje drage oči je zatisnil 17. novembra 1973.
Rojen je bil dne 10. avgusta 1888 v Kleniku pri Pivki, prej št. Peter na Krasu. Od tam je prišel v Ameriko leta 1907.
Ril je član društev: Clevelandski Slovenci št. 14 AOZ in Društva upokojencev na Waterloo cesti.
Pogreb je bil dne 21. novembra 1973 iz Žeietcvega pogrebnega zavoda na 152 cesti v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernik duš.
Prisrčno se zahvaljujemo e.g. Jožetu Bož-narju ža podeljeno duhovno tolažbo v bolnišnici in za opravilo pogrebne maše in pripadajočih obredov. Hvala organistu Martinu Koš-niku za spremljavo pogrebne maše na orgijah in z petjem.
Lepo se zahvaljujemo vsem številnim prijateljem, ki so prišli kropit in moiit za večni mir duše umrlega.
Rog naj obilno povrne sosedom iz 177 ceste in Grcvewcoda za skupni venec in darove za maš" in Starostni dom na Neff Roadu, posebno še nabiralkam. Bog naj bogato poplača tudi vsem, ki so krsto pokojnika okrasili z lepimi venci in cvetjem ter tako velikodušno darovali za maše in druge dobre namene.
Zahvaljujemo se članom Društva Cleve-lanskih Slovencev in Društva upokojencev,
ki so se od svojega člana tako prisrčno poslovili z lepimi govori.
.Udeležencem pogrebne maše in vsem ki so se udeležili pogrebnega sprevoda in rajnega spremili do njegovega zadnjega domovanja na pokopališču, se prav iz srca zahvaljujemo in prav tako tistim, ki so dali potrebna vozila na razpolago. Prav iskreno zahvalo smo dolžni nosilcem krste.
Hvaležni smo tolikim prijateljem, ki so nam ob bridki izgubi rodbinskega člana izrazili svoje sožalje in nas tolažili in nam bili kakorkoli v pomoč.
Iskreno se zahvaljujemo prijateljicam, ki so pripravile tako okusno popogrebno malico.
Zahvaljujemo se Želetovemu pogrebnemu zavodu za vso ljubeznivo postrežbo in skrbno vedenje pogreba.
Vsem, za katere naslove smo vedeli, smo razposlali zahvalne kartice, če bi se nam primerilo, da smo koga zgrešili ali naslova nismo vedeli, naj upošteva to našo javno zahvalo kot posebej njemu namenjeno.
Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni.
Pri Bogu večno srečo uživaj in prosi za nas milosti.
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 SL Clair Avenue
431-0628


žalujoči:
MARY HROVATIN, rojena STERLE — žena;
MARIE CIIOLMONDELEY in OLGA LAPPIN - hčeri;
GORDON CIIOLMONDELEY in ROBERT LAPPIN - zeta JANICE METCALF in LYNN HADISH - vnukinji;
ROBERT CHOLMONDELEY, vnuk,
JOSEPHINE COMENSCHEK - nečakinja; en pravnuk in štiri pravnukinje ter ostalo sorodstvo v Clevelandu, Sloveniji in Avstraliji
Cleveland, O. 3. januarja 1974.
“	-.L-.'- - ■ k;. > — T	;	^ Y
WINTER TRACTION FACT SHEET
Summary of Test Findings of the National Safety Council’s Committee on Winter Driving Hazards
BRAKING DISTANCES
FROM 20
J5’	50'	75'	/00'	/J5’ ISO'
% Radial and bias-belled lires offer no advantage over regular tires when driving on ice.
22 Conventional snow tires (without studs) offer no advantage oyer regular tires in stopping on ice; in fact, they are slightly inferior to regular tires in this respect.
S Studded snow tires on the rear wheels reduce braking distance on ice by 19 percent as compared with regular tires.
Reinforced tire chains on the rear wheels reduce braking distance on ice by 50 percent as compa'-ed with regular tires.
5	Conventional snow tires (without studs) improve pulling ability by 28 percent on glare ice and 51 percent on loosely packed snow as compared with regular tires.
6	Studded snow tires develop about three times the pulling ability of regular tires on glare ice.
7	Reinforced tire chains provide more than seven times the pulling ability of regular tires on glare ice, and better than four times the pulling ability of regular tires on loosely packed snow.
STARTING & PULLING ABILITY ON GLARE ICE
I 100 REGULAR TIRES
28% BETTER 183% BETTER 218% BETTER
630% BETTER RATINGS 0
128 CONVENTIONAL SNOW TIRES
283 STUDDED SNOW TIRES >usio> 318 STUDDED SNOW TIRES .*/w, 730
i '	;-v
V&NrdfiCEQ^ TimcuAiNS 1.-
8 When used on the rear wheels only, these traction aids do not materially improve the cornering capacity of a vehicle. With studded tires on all four wheels, however, cornering speed is Increased about 25 percent.

9 Regardless of efforts to Improve traction on Ice through the use of snow tires, studded tires, or reinforced tire chains, in no instance is the resulting traction close to that of conventional highway tires on either a dry or a wet pavement.
■■Yti

k
The above summary, prepared by the Safe Winter Driving League, is based on ' -test reports of the National Safety Council's Committee on Winter Driving Hazards for the years 1987 through 1971, and the Council's 1973 booklet,
. "The Big Little Book ol Sate Winter Driving."
Driving
•oktet, Aiffit
ARABSKO OLJNO POLITIKO RAZLAGA — Savdski oljni minister Ahmed Seki Yamani razlaga pred mikrofoni arabsko oljno politiko, katere cilj je prisiliti Izrael k umiku z zasedenega arabskega ozemlja.
V NEOBIČAJNI DRUŽBI — Letalo Narodnega oddelka za divjačino si od blizu ogleduje kanadske divje gosi, ko lete preko Wisconsina na jug.