STEV.—NUMBER 176.
Nemčija v finan čnem kaosu.
REVOLUCIJA PRIHAJA V JUGOSLAVIJI
Paril, 27. jul. Praaooaki and ia zunanje aadava je daaat prijel veati, da sto toka la Jagodama aa roba revolucija. Tukajšnja grška legaeija dfliika vaat, prunara pa, da iaoatajajo poročila is Aten.
O možnosti revolucija ▼ Jugoslaviji aa govori t Parila lo nekaj dni Hrvaška, Kaoedaaija ia črnagora ao bojo pripravljajo na vata jo proti Balgradskl vladi.
Is Kima poročajo, da oo bili val čaatalki Italijanske bojna mornarioe poklicani v aktivno službo. Anglijo Jo tadi poalala večja število bojnih ladij prod Malto. _
Mri ultimat Ja pomočil popoln pittnek premogovniško konfe-Mce glada maadno pogodba, ki potečo čos on meao«.
vobkinaa up ah j a hi, da jI PRIŠLO do sporazuma xxd prizadetima stran-
"čikaški finančnik, ki aa jo pravkar vrnil ia Evropa, pravi, da oo ovropaki narodi i vso naglico bližajo k novi vojni.
milit aristična skupina BLEPI narod e lepimi ar^rait^ pranooske-* oa polotaja,
Politični konvandjl v Weet Tirgi ni ji ia Maaaaohnaottaa.
**be*ki poslanec" uftel e eloinskb norišnice.
Cbicago, HL — *'Nebeški po-Uenee" Joaip M. Albate di Car ki j« avojčaa imel avoj 'ron" v napol podrtem poalop > 1J021 De Kalb et, Jo Ja po »'hal ic clghsaka norišnlee zadnji j' i ljek. Porota ga Jo razglaai " u iimobolnegs na Davidovem kjer Je bU obeojen rodi »i ^aaja mladik deklet
L.. _: J . j- w '•»•J-fc.<L » . . k U,..,
f



• •
* " j
P ROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NAKODNC POOfOKK1 JEOMOTE ^
^"^l ASTHINA Sl^VENŽgTOBofcg fd+O*POHOTE . " ...........^'ligjv^, BokS^el - no vraiaJo. ___
Ml lete i« $1.1» M tri	CMeago SOAO u Isto, fS.Z» m pol 1*1«,
fTgfj y tri
OkUmgo
mtmce, ia mi tnosoamtvo 18.00.
NmUt iTn«, br .tik ■
SSS7-SS S.
"P R O 3 V E T A"
. Lavami« Amw, CfcUj
CUmio. IIIIMU.
«3
"THE EWLl€htewmewr
Qrg«« «f Slr»«U W«ti—I »—fla S—teeg. J
Ovm^ ^T I
Ortcafo
N.tiooai BM«IS
»0, md fofign « ostri« $8.00 ■^'MEMBEK c^"tImI rEDl
*	—■ ■ ■ ___m-
Chkir^nCTlTp«- jroar
iflr
Datuai t okl.p.j. s. pr. <Jol»Ja Sl-M) 9*Um ^ iam •• m! dm wwm J« • »«■ Imtmi »»tekla uroiaiM. P«MV*te j«
im M VM M «»Ufi
TOLAŽI, T0LA2I ZOPET — GOSPOD GARY!
Objavljena je bila korespondenca med predsednikom Hardingom in jeklarskimi magnati, katerim načelu-je sodnik Elbert H. Gary. In kaj so povedali jeklaniki baroni predsedniku Združenih držav? Rekli so, da bi bil dvanajstumi delavnik že odpravljen, ako bi bilo dosti delavcev.
To so sicer lepe besede, ampak so samo tolažilne.
Ako bi jeklarski magnatje porinili oglas v liste, da potrebujejo šestdeset ali pa sto tisoč delavcev, ker nameravajo uvesti osemurni delavnik, koliko čaaa bi morali čakati, da jih dobe?
Prepričani smo, da jih imajo v enem tednu več, kot jih potrebujejo.
i Jeklarski baroni ne morejo nikamor več, odkar se je vzbudila splošna ljudska vest proti njim zaradi dvanajst-urnega delavnika v jeklarnah. Ob pričetku probujenja javne vesti so gospodje Jeklarji prihajali z raznimi manjšimi izgovori, med katerimi je bil naj važne ji ta, da je treba uvesti preiskavo, ako je sploh mogoče uvesti osemurni delavnik. Preiskava je bila dolgotrajna. Trajala je približno osemnajst mesecev in mogoče bi trajala še nadalj-nlh osemnajst mesecev, da ni bil pritisk javnega mnenja tako velik zaradi dvanajsturnega delavnika v jeklarski Industriji, da so jeklarski magnatje bili primorani povedati nekaj tolažilnih besed, da pritisk javnega mnenja saj nekoliko 9dneha.	„
Jeklarski gospodje se motijo, ako mislijo, da bodo take tolažilne besede uspavale ameriško javnost, da odneha z zahtevo po osemurnem delavniku v jeklarski in železarski industriji.
Javno ameriško mnenje se je vzdramilo in ne bo več zadremalo, pa magari, če gospod Gary iztrese vsaki teden koš tolažilnih obljub. Javno ameriško mnenje ve9 da so besede o pomanjkanju delavcev le pripovedke. Res je, da delavci ne hodijo v trumah od tovarne do tovarne za delom kot ob času gospodarske krize, ampak delavcev je vseeno toliko brez dela, da jih lahko vsak tovarnar dobi toliko, kolikor jih potrebuje.
V vojnem času je bilo štiri miljone mož pod orožjem. Ti možje so bili odtegnjeni produkciji, ko so bile industrije preobložene z naročili in so farmarji obdelal! veliko več sveta kot v mirnem času. Noben tovarnar pa ni zaprl svoje tovarne, ker ni mogel dobiti delavcev.
Po sklenjenem miru je dospelo v Združene države lepo število izseljenikov. Armada je bila razpuščena in možje in fantje ao slekli svoje uniforme in se'vrnili k svojim poklicom. Delavnih moči je danes nekaj miljonov več kot v vojnem času, jeklarski baroni pa natvezujejo ameriškemu ljudstvu bajko, da ne morejo uvesti osemur-nega delavnika, ker primanjkujejo delavci.
Ameriško ljudstvo dandanes veliko več misli, kot je mislilo pred izbruhom svetovne vojne. Prav dobro se zaveda, kako velike so njegove delavne moči in zategadelj se ne bo dalo farbati s pravljicami o priman j kovanju delavcev. Gospod Gary naj take pravljice lepo pridiii zase, kajti pametni ljudje vedo, da služijo le za izgovor in prikrivanje resničnega položaja.
=
,_EL08VET4
šiti to, kar so storili drugi delavci. Organizirati se morali v strokovni organizaciji, ki ne bo pod kontrolo njih delodajalcev, ampak v nji bodo odločali delavci, ki so organizirani v nji.
Obljube delodajalcev so pa do danes ie vedno ostale aamo povsod, kjer delavci niso organizirani v pravi delavski strokovni organizaciji.
Dolar bo zmagoval na trgu.
(Leland Olds rs Ped. Press.) ,
OLJNI DELAVCI SPEUANI NA LED.
Oljni delavci v državi Wyoming spoznavajo počasi, da so bili npeljani na led od privatnih oljnih interesov in da bodo fte nadalje Karali po dvanajst ur dnevno.
Stvar je namreč pričela, ko so privatni oljni interesi opazili, da ho ne pričeli oljni delavci organizirati, da izboljšajo svojo razmere. Untanovljena je bila "kompanij-ska unija" pod revolucionarnim imenom "Industrijaki svet", da se delavci omamijo in mislijo, da bo ta organizacija Htala za njimi in podpirala njih upravičene zahteve.
Delavci so verjeli, za to pa delajo še po dvanajat ur dnevno.
Pred več meseci so delavski časniki poročali «o razmerah v Elk Basinu. To je učinkovalo. John D. Ročke* foller, ml., se je oglasil in ljudje so mislili, da bo kar čez noč uveden osemurni delavnit. Bile so lepe besede in za to so ljudje toliko rajše verjeli. Ampak stvar je tako končala kot neha vselej, kadar bogati industrijaki knezi govore lepe besede. Delavci se niso organizirali v delavski strokovni organizaciji, ampak združili eo se v "kom-panijaki uniji" ln tako je oatalo le pri lepih besedah industrijskega kneza, dejanje je pa izostalo.
Ako žele oljni delavel skrajšati svoj delavnik in ibolj-šaU razmere, v katerih delajo in žive, bodo morali izvr-
a*,: .i*'d J
Delsvci v tej deželi p^oducira-jo večjo količino dobrin, kot jih je potrebnih sa življenjski standard v deželi, kakor povedo finančni mogotci. Združene države so v producirsnju dosegle točko, da lahko del svojega prebitka kapitala izvozijo v tujino in ga tam investirsjo, kjer se lahko dobičkonosno obrestuje. Industrijslna aktivnost v bodočnosti je odvisns od investiranja kspitsla v tujini.
Bankirji so prvi na vrsti, ki so posodili Avstriji $25,000.000, kar znači, da se obete Ameriki (ameriškim kapitalistom) prosperitets vsled izvoza kapitala. Newyoriki bankirji so pokazali, da imajo v načrtih ie številne druge investicije kapitala v tujini.
To je pojav v ameriški industriji, ki pretvarja stališče Ameriko v zgodovini in je najvažnejšega
Somena sa delavstvo. Razvoj in-ustrije in nje povečanje bres i-stočsenega povečanja nakupne sile mezdnega delavstva je porinil to deželo na pot gospodarske-gs imperija. Ameriški dolar bo odsedaj naprej prodiral dalje, da zmaga na gospodarskem poljn na tujem, psnldrji trde, da so to pojavi razvojs, ki bo spremenil A-meriko iz prOvhicijslne v mednarodno silo.
Hsrding je morda dobil napitnino izza kulize in podvizal je v javnosti izjavljati« "Ne verjamem, da bi kdo mogel zavzemati stslišče predsednika Združenih držav in držati se ideje, da je mogoče sa to deželo, da se vzdržava izolirano in odstranjeno od ino-zemstva."
Ta njegova izjava nas spominja zličnega Wilsonovega zatrdile. Dva meseca po sopetni izvolitvi predsednikom s stališ&a, da se bo vsdržavsl vsskega vmešavanja v tujini, os. v Evropi, je rekel "Gospodarska nevtralnost sa Združene države je nadalje nemogoča". Ta izjava je bila znsk prihajajočega trenutka, ko so se Združene držsve udeležile ciničnega boja v Evropi za goepodar-sko nsdvlsdo trgov in nsravnih zakladov. •
Zvezni trgovinski -department jo tudi prejel ukaze od newyori-kili neobvladanih finančnikov, ki propagirajo, da bi ameriški dolarji šli sa investiranje v tujini. O. M. Jones, vodja finančnegs in investieijskoga oddelka trgovinskega departmenta, je preeej jasno osliksl vso institucijo pred konvencijo podjetnikov Nove An-«lije. M^d drugim je rekel 1 — "Združene držsve ao v ovojem go-spodsrskem rszvoju dosegle stopnjo, ds lahko del svojegs kapitala, ki je v prebitku, dobičkanosno eksportirajo. Razvoj mnogih tvor-niških podjetij je dosegel stopnjo, da industrije lahko v popolnem ln uspešnem delu f obrstujejo dslje, pri tem ps mora biti gotov del njih produktov redno izvažan. Ta eka-portaclja pa je omogočena na ta način, da s posojili omogočimo tujim državam nakup naših produktov. To jo resnično zlssti v slučaju lokomotiv, tovornih in potnifr kih železniških vozov, tračnic ln druge opreme sa šelesnlce ter e-letkričnih, rudniških in drugih težkih strojnih Izdelkov.
Iadustrlja bi lahko dobro napredovala as vse, če bi nadpro-dukelja bila namenjena v blago-stanje onega, ki produeira. Toda to bi ne pomenilo tako ogromnih profitov sa laatnike podjetij. Tako bo torej nadprodukoija ameriške-
Kdo Je Hstsievil Rla?
Rim, Italija. — Kdo je ustanovil Rim T To vpfsšanje zadnje ča-se obdelujejo po rimskih časopisih ia vedno dobe ns vprašanje kak nov odgovor. 8kozi stoletje sem prevlsduje mnenje o ustanovitvi Rima, kot pripoveduje bajna pravljica dveh dvojčkih, ki sta bila čudežno ohranjena, da ju ni poplavila Tibera in ju je varovala ter dojila volkulja, dokler nista odrastla v moža in ustanovila mesto. Romul, izredno močan in tthi moi, je premagal svojega brata, da je neovirano lahko gospodaril novemu mestu. t
Kot ustanovitelja Rima so ga Rimljani sprejeli kajpada za Več kot človeka in častiti po božje. Rimljsni so bili ponosni nanj in uvrstili ao ga med svoje prve bogove« Verovsli so, da ishaja iz božanskegs pokolenja in da izhaja iz rodu polboga Eneja, sina Venere in Ančifa ter Marsa in vestal-ke Reje Silve. Ko so mu bogovi oznsčili prostor, kje naj gradi, je Romul pričel z delom meata, katero bo nekega dne dajslo zakone svetu. In zgradil je mesto na Palatinu. Tako pravi legenda, medtem pa je zadnje Čaze naletela na ostro kritiko in na drugkč-ne bolj teoretične trditve, kako je bilo mezto zgrajeno in kdo ga je zgradil.
Pričeli so trditi, da je ustanovil Rim rod ltaliki, ki je prišel v Italijo s severa. To ljudstvo je živelo po kočah, postavljenih na kolih sredi jeser. Mrliče so seži-gali. Prišli so v dolino Donave z Moravske, Dolnje Avstrije in čez Hrvaško in Slovenijo. Del njih se je naselil po beneških lagunah ln obljudil Lombardijo, prekoračil reko Po in končno prekoračil Ape-nine in se ustalil na albanskih grl-čih. Proti letu 750 pred Kristom so prišli na Palatin in tam postavili prve koče, ki so se potem razvijalo v mesto.
j Prišli pa so Še do druge teorije, ki je nasprotna tej germanski. Profesor Dsll'Osto znamenit ar
heolog, pAtavlja prvi poČetek Rima daleč "nazaj v dvanajsto stoletje pred Kristonw Za ustanovitev vernega mesta pa ne priznava časti Itsllkom • severs, ki so bili vedno po njegovem mnenju v manjšini, temveč Aboriglncem, ljudstvu oskanskega plemena, katero je vedno |ivelp ob bregovih sredozemske kotline. To ljudstvo je bilo zbrsno v nsseliščih Jani-kuluma. Pozneje ao E£ruščanl ln Vejanci premagali ta rod in pahnili Aboriginoe izven vaai doli k Tiberi in na grič Kvirinal, po katerem so pozneje vzeli ime Kriliti.
• V poznejše dobi so se Kviriti družili s Albanci, ki so okupira 11 pslatlnskl grič pod vodstvom .Romula (Končno vendar amrtni človek ln* ne bog). Ta dva združena rodova ata pregnala Etrušča ne s Janikula in na njem pričela obnavljaU stare domove. Sled-nji$ ao Etruščanl pod vodatvom Tarkvina Priska prevladali Rim ljane in tako je aledila spojitev oekanskega in etruŠčanskcgs plemena.
Raziskovanja, ki jih vodi Mpn te Mario pod vodatvom profeso-rjs DairOsso se že neksj Čas« proeej uspešna. Odkrili so zopet v odkopinah novo eivilisacijo. Mehko izdolbine v kamen poka-zujejo nekdanje prekope in jarke, sredi katetih so Aborigini postavljali avoje koče. Rebrs nekdanjih njihovih koč odstoje ie danes, ki so pa še pepel in oglje. Jarki ao bili zspissni s odpsdk! in smetmi, razbitimi posodami in vsssmi, ki spadajo še v dobo brona ter v zgodnje dobo železa. Našli so tudi orožje in vojaško opre mo, po katerem sodijo veliko od-
zs delavstva investirana v tujih daljenost dobe, ko ao" živeli po o-deželah. Od tam pa se bodo steka- ttih ko*ah „,tanovltelji Rima. le v Združene države ailne količi- V bližini tam ao pokopališča in ne dobrin, produe ranih po mjikUkapiae duUUn> kamoP ^ drleveih za dobrobit ameriških ka- UaH U«tc|ke ostanke. Hišam pr*
^r?	magaaik Osksnov Btruščani
peWiee ljudi, ki ao denar inveatl- dod#Illli nove Ifradbe ^ ^
ral>	I katere pa so podrli s zmago naj-
Anglija, ki je skoai tri četrtato zaj prišedši Aborigini. sdruženi letja zadnje dobe stremela za go ]> Albanci, ki eo os pod vodstvom

kopa vali mrliče v skupinah ao bile narejene lot sobe iz velikih kvadratnih kosov opeke. V grobnicah ni bilo nič drugega kakor kamnita vznožja, na katere so Etruščani polagali svoje mrUče. I Tu so si torej različne trditve gloda ustanovitve Rima, katere podpirajo rasiskovalci s dokazL Najbrže pa, če bi bilo treba glasovati, kdo je ustanovil Rim, bi vsak šolaki deček glasovsl za Ro-mula in pa sa "ščite, ki so padli iz neba".
Dinozaver.
Zadnjič aem vam-opisal ptiča dodota, danes ps imsm neksj dru-sega.
V muzejih vidimo atvor, ki mu pravijo dinozaver. Ta reč je 70 Čevljev dolga. Stoječ na zadnjih nogah izgleda kot kenguru; sa me zadnje noge in rep ga je. Na koncu vratu ima kljuko, ki je polua zob. Človek bi miaUl, da je ta pošaat poginila, ko ae je zadavila z žago.
Slišal sem, ds je 'dinOzsver skakal po dveh, plazil se po trebuhu, plaval in letal. Valil je jajoa tako velika kot bušeljska canja. To mu ni nič pomagalo, ker takrat še ni bilo trga za jajca; trga pa ni bilo za^, ker bi bil vsakdo bežal na vae pretege, kadar je dinozaver zakokodakal.
Žirafa ima dolg vrat,'pa še da-nea Živi. Zakaj ne živi dinossver f Ko je bilo Skslnato pogorje še pod vodo in morskim plevelom, je bilo dinozsvrov v Ameriki toliko kskor bolh na trempavem psu. Kaj se. je zgodilo z njimi 1 Zakaj so propadli f Na to vprašanje bom zdaj odgoril.
Bili Bryan vam bo seveda povedal, da so dinozavri utoniU za časa vesoljnega potopa. Noe je sicer pozval par mrh iz Montane, naj sc rešita v njegovi barki, ali mrhi nista mogU preplavati A-tlantičnega oceana. Lahko jc tudi, da nista mogli v barko; kakih 30 čevljev repa je molelo skozi vrata.
Vso to se lepo sliši, smpak "ja dem" — znanstveno ni. Stvar je drugačna.
Skladi skal, v katerih najdemo okostja dinozavrov, so polni oklr menelih rib, somovflt zob, morskega plevela itd. Vse te reči so navadno v morju. TJčonjaki so torej zaključili, da se je dinozaver križal nekje med želvo in moč-virno'kuro.
A kako je prižel vrh Skalnatih goraf To je lahko. Ko je bila zemlja še mlada, mehka in polna po-rednosti, poskočnosti in peklenskega ognja, je bila njena koža gladka kakor otrokovo lice. Ni bilo hribov, ne dolin in voda jc obUvala akoro vse površje. Ko sc je na zemlja postarala, se je ns-grbančUa kakor vaak starec. Geologi pravijo tem grban in gu-ha m gore in doUne. Ko se je torej davno pred Adamom pričelo gubanje, so se morski bregovi po-mikali višje in višje in morska voda in morski plevel šta lezla nižje in nižje.
Tu no pa nastale Hltnosti za na-š<*ga dinozavra. Vidite, njegova trda buča ni hotela alediti beže-Čemu morju. Ostal je tam, kjer jc vedno bil, sedel ns repu in jo'-ksl zs dobrimi stsrimi časi, ko je bilo dovolj o vode, močvirja in morskih kač za večerjo.
Drugi stvori so ga vabili, naj tfre z njimi, toda itsrokopitncž je odgovoril: "Ne jaz t Tu sem bil rojen, moj oče tudi in moj ded. In proklet bi bil, če se premak-nem."	,
Tsko je dlnozsver ostal vrh puste gore, strsdsl ns smrt in končno crknil, ko A je bils Ameriks prvič posuiils.
Dinozavra ni več — ampak njegova duša še živi in maršira. Poznam namreč dosti premogornda-rjev, ki sede naokoli zapuščene kempe leta in leta in čakajo, ds se odpre jsms, namesto da bi skočili na prvi tovorni Vlak in se od-pejali k Velikim jezerom, kjer bi dobili delo v tovarnah za flivetje.
Prosto po Adama Ooaldi^gerjn.
<P<>.Ur«kim navladnjem in ga tudi širom sveta Uvajala, ima na vaških 100 000 prebivalcev erdem miljo-narjev, dočim.issajo Združene dr-lave v tedanjem čaan »amo po dva miljone rja na vsakih at o tisoč »vo-prebivalcev.
Romala uatalili na vrkn gri/a la pričeli a ustanavljanjem prve kmečke komune. 4
Koče Etruščanov eo bile Iz le-1 ia. poetavljene na kolik, pode in strope ao imeli izdelane is Dovi-ee ia rdefe opeke. Tudi nekatere!
t.. ' v-
USTVIOA UREDNIŠTVA.
Če se udeležite tekme sa nagrado $100.000, kdo bo predlagal najboljši načrt aa doaego miru. pišite Vaše mne-nje na naslov: "Amerlean Peace Award" 342 Madison Avenue. New Tork Citj. — Pozdravi
sil prijatelju t Umi
Julua, H*
SLIKE IZ NASELBIN.
Jordan vlila, K. T. - Dt0C| .
mam ravno primeren čas in i0Jt
»c pripravim, da bom kaj ntZ v "Proaveto". de dane«VS da je hudobec na svetu in Ja* tV
di potrdim, da je. Pa že koliko jjw
je, samo ljudstvo tega npče »li ti. ker^rajše posluša besedo ode'-raka, kažočega na namalaru*. malika in pa nekam doli po,i ljo. Ali m hudobec zloben či0 vek, kateri je pripravljen storiti vae gorje bližnjiku in vse, kar more prizadjati elabegaf
Poznal aem moža, ki je barval svetnike. Delal je nekaj časa pt je šel popit četrt litra vina, s^l je k prijatelju in pogovarjala sta se. Oovogenje je naneslo, dal mož nekaj malega rekel hi <1 sarja Prancjožefa. lludobec zloben Človek, sedeč pri njem, n je slišal in hitro opravil grdo d«, lo. Tožil ga je in mož je dobil u tri mesece ričeta. To je bil eden izmed mnogih hudobcev na sveto, ki je prizadjol dobremu moia
Pa vzemimo Poljake, to je n«. rod, ki je še danes popolnoma v temi in ga imajo v svoji pesti do. mači farizeji. Ksr so prinesli s sc. boj v Ameriko, od tega jih težke ločiš. Vsak izmed njih ima svoj« marko za vrvici okoli vratu, ki. kor moj pea, m pobožni so ter silno radi molijo. Poznam jih, kajti delal sem dvanajst let med njimi. Med petdesetimi mords eden njih' ni imel one marke na vratu, to je košček od potu, znoja in nečisto, če ailno umazane cunjice. Če sem ga vprašal, zakaj mu je ono in kaj mu koristi, pa ni vedel niče-sar povedati. Zjutraj, predno m jc pričel kaj gibati, sc je vsak pričel križati in potem so mu te-kle ustnice in momljale moliter za molitvijo. Težko sem prenalal ono žlobudranje. Teh ljudi se je torej nakopicalo okloi nas vse polno. Mnogi izmed njih, ki pridejo na farme, prvo vprašajo, kako daleč je do cerkve. Silno izgledajo pobožni, a veliko izmed njih1 je takih, da ae jih prime vse, koder hodijo. Kako hitro so priprav, ljeni oslcpariti človeka, ako td jim pusti.
Tako se je priklatil k nam tak pobožneš, ki ima vedno opravki po aodnijah. Vse se ga prime k • v hiš<f pride najrajše, kadar ni nikogar doma. Da mu gre sleparje« nje bolj od rok, ima nekega fan-talina, ki ga pošilja okoli. Tako je osleparil mojo ženo, a neki sosed mu je vendar pokazal, da noče imeti z njimi opravka, ker on vr, da je več hudobcev kot pa pravic-nik ljudi, poacbno med tem ljudmi, ki imajo na uatnih vedno molitev. — Ignac šulgaj.
Daarson, N. Mex. — Žalostnega srca naznanjam prijateljem in znancem, da mi je umrla hčerka Milka Milovc. Rojena jo bila leta 1922 dne 19. septembra, umrla ps 17. jtUija t. L Stara je bila dva dni manj kot deset mesecev.
Zahvaljujem sc botru in botri Šinkovec za njuno veliko pomoč ob čaau žalosti in za vence, ki sta jih položila na krsto nepozablje-ni hčerki. Zahvalim sc Johni. Krivcu in njegovi ženi zs vene« in pomoč ter Rudolfu Delost ter očetu moje žene. Materi Delost vsa hvala In tako vsem, ki ste mi priskočili ns pomoč. Hvsla vwm, Joe Krulcu, Toniju Krslju i« ki sto prižll iz Delague, Colo.: Louisu TomfiiČu. Žalujoča ostala Ton? in Mary, stariša ter Toni in Mary, brat in sestrs. — Toni Milovc.
» '
OKNA PTJNU IN IT.UrR® V CHIOAOU ZNIŽANA.
Ohioago, ni — minoilks trgovska komisija je čikaškim prebivalcem pocenila plin in trični tok za poltretji miljon do-larjcv na leto, preden se je rai-Šla na počitnicc meaeea avgoats.
Uredništvo prizadetih toveree je sprejelo to novico z velikan« skim preaenečenjem, zakaj, trgovska komisija ni niti malo obvesti-la tovoren poprej o svoji nskasi glede znižanje cen plinu in fW> tričnemu toku.	J
Komisija je preračunala, ds b« Čikaškim prebivalcem vsako we
približno $3,432,253 prihranj- ntt.
j Nove cene stopijo prlhodn" sreda v veljavo, če se ne plinarna In elektrarna fc|wats» ter vložile ns nsjvlšjem prizlv proti trgovski komi« 11 linoM.
"/I
Blggim " J*
na ta ob
prt Kajtflevaft
vojne. DeW *
f. M. F.
'ML '


caBOTA, 28> JULIJA, 3923.
,ca o zaroti proti Hardinga.
fcoiaic«, W Jih J« W«1 pravo-ujdepartoMnt. irm prodsed ■^ovo stražo pred dvema
anarhistoma,
.VNATELJ WM. J. BUEN8 IVI DA NI NOBENE ZAKO-
TE pboti HAEDINOU. '
- '
fashington, D. O. — V Četrtek ppolduc je časopisje objavilo o-oiimn ki jo je isdal pravosod-^partment in v kateri svari ta je j jo in druge varnostne orga-pred zaroto proti Ei v) Jen ju udseilnika Ilardinga. Ta objava ^aala povod izjavi,, da jc bila Ldeva preiakana. Preiskava pa dognala, da jc vest o zaroti iz-jUjoua in neosnovana. Ravna-j preiskovalnega urada W. J. irns je izjavil, da ni predaedni-|V0 življenje v nobeni nevarno-i, Dejal je, da je bilu preiakava »končana že pred nekolikimi te-in da nista osumljeni osebi eč pod policijskim nadzorstvom, luriu priznava, da je bila izda-dne 12. julija okrožnica ter [poslana po celi deželi Glasi
'Pravosodni department, pre-
^ovalni urad.
"Sporočeno jc bilo temu uradu, sta bila izbrana Filip Kurin-in Sofija Buahwiok za to, da loritz predsednika in zveznega
jvosodnega tajnika/ Kakor jc Jo povedano, bi naj tedve osebi ledile predsednikovi družbi na iti v Alssko ter izvTŠila zločin s >moojo samokresa. "Klirinškega so oblasti zašle-ile. Sedaj je pod nadzorstvom. ■"Sofija Buechwick jc znana tu-pod imenom Ana Burahwick in jia Kaufmann. Njen opis je, ka-n Bledi: Visoka 9 čevljev in 8 cev, tehta okoli 150 funtov, Ura pa jc 25 let. Je nakodranih mnih las, rnakeg^tipa, po po-icu je modistinja in šivilja. Na-tdno potuje s kakim ljubimcem, lovori angleško z močno tujim iglasom.
"V zapiskih policijskega de-rtmenta v San Franciacn je raz-dno, da je bila aretirana dne 8. ovembra 1919. Tamkaj jc opisa-: Stara 25 let, visoka 5 Čevljev 4 palce; tehta 125 t: funtov j ti bolj srednje temne; temnih ; oči sive; odtisk njenih pr-(tov 33-11-21; 28-30.
Kljub razliki v obeh opisih je na tista ženske, ki nameriva iz-rčiti umor. 'Te osebe ni treba zapreti, ali s^mi močmi je delovati na to, [ji pride oblast na sled. Po do-:nanju njenega bivanja naj prl-pod kar najskrbnejže nadzor-p, in ta urad bodi nemudoma |cseen o tem. — Wm. J. Burni, natelj".
prest jc naravno povzročila vc-ikansko razburjenje Sirom Zdru-nih držav. Imnasplofino je Ijud-tvo npalo, da bo ta vest ovržena. tako se je tudi zgodilo. Burns izjavil, da jc zgodba o saroti življenju predsednika Har-B brez vsakržne podlage. O-bmlj
i osebi ni«t a več pod poli-kini mulzorstvom, jo Se prido-
PROSVETA
3
Protiruska propaganda ins snelo.
tvo
b\
roti in^ra
|
I
delavskega svata.
(Federated Preaa.J
Dva kapitalistična lista aa pobi jata v poročilih o KusijL'
brco, Carley pa je imenitno po gorel.
Thomaa Frankson, ki je kot
i predsednik progresivnega republikanskega kluba v Minnesoti prav vneto deloval sa Johnsona, je primerjal Preuaove glasove sa governerja s sedanjimi Johnsouo-
< '- ^0,111 —(Fed. Prosa.) - ;imi Oke* generalni lub W«*mt*\ Pfvl t 1922. dobil 309,700,
tekinec Jobn.on p. 205.: ea, po katerih tečejo "novice ', so \m ^ { w bi 51ovek mi-
se nekje zamotale m kori repor- \ m da ^	^ k ^
terjev ne delajo več složno,
Chkago Daily Ne m s in Chieago Daily Tribune sta akoro iatega dne prinesla poročila o Rusiji, ki sta v velikem protialovju. Tribuna je pred par meseci naznanila, da jc njen korcai>ondcnt Ucorge 8el-des zapustil Moskvo iz razloga, ker jo "pod sovjetsko cenzuro nemogočo pisati resnico o Rusiji."
F. A. Mackenzie, poročeyalcc lista Daily Nevvs, je pa ie danes v Moskvi. V poročilu s dne 20. julija poroča Mackenzie med drugim tudi aledeče:
"Odkar aem v Sovjetski Rusiji (brez malega dve leti), sc mi je posrečilo od časa do časa poslati na ta ali oni način vse Informacije o položaju v republiki aovjetov. Drugi poročevalci so storili isto. Svobodno smo kritizirali vae, kar se nam je zdelo vredno kritike in poslali smo iz Rusije poročila, ki so proti staličču aovjetov."
Komaj je Daily News natisnila to priznanje, da poročevalci lahko javljajo iz Rusije, kar hočejo, je prižla naokrog Tribuna z impresivno staro časnikarsko raco.
Dne 24. julija je prineala proti-sovjetsko klobaao, ^atlrano "Nekje v Evropi". Klobaaa zaključuje z opombo, da je ime in kraj poročevalca zamolčan z namenom, da bo varen pred čeko" .
Kje čepi Tribunin reporter, bo jasno iz naalednega odstavka v Mackenziejevem poročilu, ki ga jo objavila Daily Newe:
"Protirevolucionarni Rusi, katerim so Spodleteli val vojni, moralni in politični poskuai, ae bi zdaj radi nsplačali za svoje izgube s tem, da krožijo fantaatične pripovedko q sedanjem vaakdanjem življenju v Rusiji. Organizirali so propagandistični biro v Helsing-forsu na Finskem s podružnicami v drugih deželah in od tam po« žiljajo časopisju v Evropi ln Ameriki maso ruske , fikclje, ki nima nobene zveze t resnico; ProtUreVO-lucionarni Rusi sistematično na-glašajo, da so 'inozemski poročevalci v Rusiji orodje sovjetska vlade. Iz lastne izkušnje vem, da je ta trditev absurdna In bres vsake podlage."
Nekaj je torej gnilega v proti-ruski propagandi.
ko-delavski'pristaši nobenih novih glasov,*' je rekel Frankson. Ali vseh oddsnih glasov sa governer-sko službo je bilo 687,139, dočim je bilo letos oddanih le 505,343 glasov.
"In to je ravno imenitno. Ro-publikanci so letos izgubili 114,-437 glaaov, in senator Johnson je poiteno nažeikal in nabrisal republikance in demokrate."
PREDSEDNIK HARDINO V
KANADI.
_______
Vancouver, B. 0. — Predsednik Harding je dospel v Kanado v četrtek. To je prvi predsednik Združenih držav, ki jo stopil na kanadska tla. Harding jc dospel tja s poslanico iskrenega amerl ikega prijateljstva in miru, kar oboje je obstojalo med obema deželama več kakor 100 let.
Ta trajni in stalni kanadsko amerižkl mir, ki je bil ohranjal) brez mejnih utrdb ali vojnih sredstev ob Velikih jezerih, je dober zgled celemu svetu, je dejal predsednik Harding v svojem go voru, ki ga je imel v Stanley. Par ku.
Kitajski vodja govori o združitvi s Rusijo.
Tokijo. — Tukajšnji japonski list "Kalzo" je priobčil intervju x dr. Sunjatsenom, voditeljem revolucionarne vlade v južni Kitajski. Dr. Sunjataen, kl je bil prvi pred sednik kitajske republike, je dejal v tem intorvjuvu, da prihaja unija Kitajske in Rusije.
"Rusija je edina dežela, pa ka tero se more caneatl Kitajska," je rekel dr. Sunjatsen. "Zveza Ki tajake z rusko socialiatično republiko bi bila nepremagljiva. Kitaj aka ima 400 miljonov prebivalcev cev, Rusija ima 1M miljonov, skupaj 550 miljonov, to je tretjina vsega prebivalstva na svetu. Pri žtejmo že bogate prirodne zaklade obeh republik, pa imamo silo', kl lahko dominira ves svet." %
Razne vesti.
MAISlULL BI HOTEL BITI PREDSEDNIK, dE Bi BILE
DELAVNE Uiti PONOČI.
Washington, D. O. — Če bi stric Sfm uredil predsedniško službo ns podlagi osemurnega delavnika, kakor je to urejeno za druge vlad nc delavce, in če bi bila upeljana za predsednika ponočna služba, pa bi bil bivli podpredsednik Tho mas Marshall pri volji prevzeti predsedničko službo.
Msrshallova pripomba k temu se glasi takole:
"Mealna službs bi bils biti predsednik od desetih ponoči pa do petih ali žestih zjutraj, ko vse spi in nihče ne godrnjs. *
"Kakor mislim, bi ne mogel U ti nominiran« za predsedniškega kandidata, če bi prav hotel to. In ne hotel bi aprejeti nominacije če bi jo tudi mogel."
VEČINA MAONUSA JONVfO NA NAD PREUSOM JE 94,846 O LASOV, j
• Hinneaoplia, Minn. — Uspešni kmečko-delavski kandidat za zveznega aenatorja Magnus Johnson je dobil 290.165 glaaov, ali 94,»46 glaaoar večine nad reakci-jonarnim kandidatom Preuaom, kakor je poeneti iz uradnega šte-tja oddanih glasov.,
Ooverner J. A. C. Preus je bil republikanski kaodidat ter je dobil 195.319 gleaov. a demokratski kandidat Jame« A. C»rhy pa aamo 19,859.
Vse to kaže, da Je Johnaon hitel od napuha do ulpaha kakor kak kmečki delavec, kadar začuje gls« zvonca, ki ga klič« na eJ>ed. (Jeverner Preus je Je pobiral daleč za nJim. Cerl*y pa Je po/aal ivedrsl ter nelovil komlj toliko ,laaov, da ee ga da prav tr/ko, omeniti v vr»ti senatorakik kandidatov., Magnns Joknaon j*
RBVNOLDS NAPOVEDUJE SVETOVNO KRIZO V ME SEOU OKTOBRA,
V	rnmmmmmm
(Nadaljevanje • prva atrani.)
"Francija bi morala biti apfav-Ijlva. Ali namesto tega misli, ds gre za njeno življenje. Nekateri francoski voditelji morda miali-jo zase, da bi bilo bolje, če bi Francija zasledovala spravljivo politiko, ali francoski politikarjl si nc upajo tega zahtevati javno, ker se boje militaristov, ki imajo sedaj veo moč v rokah.
"Francija poatopa sedaj na lastno pest. Osamljena je v svo jih militarističnih prizadevanjih. In če izostane Anglija, potem bo morala Francija popustiti. Ce pa vseeno ostsnc ob svoji aedanji politiki, potem bi Anglija nastopila proti Rusiji in Nemčiji V slučaju, če bi bil nemČko-rnski nastop ne-vsrnejči kskor pa francoska poli-tika.
"Evropski narodi ne zaupajo drug drugemu. In to ni vprašanje O enem funtu mesa. Vpraianje Je, kako naj Amerika zaupa nJim posebej, če si sami med aabo ne zaupajo niti politično, niti finanč-no.
Mussolinl Je bil napaden in je komaj nžel smrti. NJsgov oče je bil ob tisti priliki umorjen. Ta vest n! doslej le prižla v svet. Reynolds jo je dobil is virov, ki so prav blizu Museoliniju.
"MoJe mnenje je," Je dejal Reynolds, "da imamo doma dela Čes glavo. Vse evoje moM in de-nar bomo potrebovali, iti eic*r krvavo potrebovali za reže vanje svojih lastnih probleasov."
Rusko krušno posoJ!lo podpisano v naglici.
Moskva. — (Poroča Auise za F»d. Preas.) — Kruino posojilo, ki ga je razpisala vlad* lansko leto in se je iskasalo selo popularno, je )ilo lotos obnovljeno, in sieer sa toliko večjo količino. Lani je posojilo znašalo za doaet miljonov pudov žita, letos pa*Žc znaša trideset miljonov pudov. To razpisano posojilo podpiaujcjo v »naglici u bo kmalu dopolnjen razpis. Sporočilo is Bmolcnska na primer pravi, da ao tam pripravljeni podpisati poaojilo za poldrugi miljon pudov, dočim je sovjetska centralna oblast določila za Smolcnako o-krožje aamo 150.000 pudov. .
Uspeh poaojila jo viden in njega učinki ae pokazujejo. Dočim je prej rapidno padal rubclj, je_ njegova veljava poakočila^in po*staja stabilna, odkar je bilo razpisano poaojilo vplivalo,'da je bilo meat-nemu prebivalstvu omogočeno kupiti kruh z rubljem, kl ja pri tem dosegel večjo veljavo in Jc bilo Živila dovolj na trgu. Letos ao uspehi večji, in mestno prebivalstvo se bo toliko ložje prehranjevalo, kmo-tu pa se bo posojilo obrestovalo in državna blagajna bo obenem postajale trdnejša.
Principi poaojila ao Čisto enostavni. Ako meščan plača državi določeno vsoto papirnatih rubljev, dobi za to potrdilo z obljubo, da bo prejel' Kot protivrednost s obrestmi vred po žetvi toliko koli čino žita. Vlada klub temu, da vrača s posojilom prilične obresti, Ima oQ tega dobiček, ker a denarjem, ki je saplaan v poaojilo, lah ko posluje ob času, ko je glavni ca najbolj potrebna ln dobička nosna. Delavoi ali organizacije, jki podpišejo posojilo ae pa a tam preskrbijo sa simo s Živili po niz kih cenah, ne da bi jim bilo treba imeti kako sitnosti. Vsakih n*vl jalecv z živiskimi censml so na ta način prosti. Pa tudi kmetjo ku pujejo potrdila o kružnem poso jilu v veliki količinijkatera upo^ rabljajo potem za pnČanje živil-akeftp davka državi. 9 tem prihra nijo žito, ako ga rabijo sami \ drugo namene.'
Krušno posojilo praktično sin it v namene, da je mogoče livil-aki davek pobirati žc Sest inese-cev pred časom, kar je nedvomno velik pridobitek sa državo. Pri vsem tem pa je sličen način pla čevanja davkov zelo cnostavon in raditega ljudstvu prikupen. Ni-k s ko sitnosti hi pri pobiranju davka, plača ga kmet lahko že šest mesecev naprej, ako tako želi, in pri tem tudi pridobi precej denarja na obrestih.
Skratka Ntrodsi
U/lan—IJ— t, *prtU
Jt>04
Podpsrsi Jedstta
Uferp. IV. jmHi* ttOT V drUvt IUIMU.
■ fllBj v .	\A«
GLAVNI STANi aeST-M SO. LAWNDALS A V g., CHICACO. ILLINOIS.
Isvrlcvalni odbor t
UPPRAVHJ OOSEKi Pnfredaib	Cal«kar.	k Am+*m VWrUk. R. P. D. V,
Bu al. MmUw., p«., ti uiaik M«iUmw Tu rtu ujalk Ulattk«*« UUlkm
nu. N*««k. al. M»Mi«ik JJku v««rkk. •^•ik aU.lU UU Z^tri.lh,
upr.*u«tj vu,ii. pulr
POROTNI OOSKKiH
toriagfield. III.. MaHla r. »•« a?s, tir, mu... .... Gariak, 414 W. H*r Bl,
SpvtagtNId, Hi.
BOLNIŠKI OOACICi OSRIONJk OKROiJEi BUa Navak. pr.4.«d«,W( ISIT-M S«. UvMili Av« cku*».7iu.
VZNOONO OKROUEi U—k A«kr«U4, Iti IN, Mm«. Ru, Pa.
Jaka	pfdtUmik, 407 W. N«y Si.. Ip
Mmlkr, Bu ITI, RarWrt«a, OkU. Tt*4 A. Vidar, Ukm Tarialj, lu IS. N««4wm*HIU. P«.. Jok. GerJ
ZAPAONO OKROLfgi
Jaka Gr*i*lj, USll P«^«r An. CUv»U»d. O. Aslss a^ifMrf »o« 1041	I^SOč
Mm Mar«, l«i l«o. B-WI, Mlaa.. M
Mike Snff«l. MSI S. WI*akM«ev S». Maerar. Uiak.
Nadaorni odbori
Praak Zaita, pradaadalk, SMS W. Slik Si., Cklaaaa. III- Praak 5o»r.k. aaoo Pr««« Ava., Ctavataad, O., WUIIa« Sillar, S404 It. Clair
Združitveni odbori
Predaadalki Praak Alti, II14 Sa. C*awfard Ava., CkAaa«a, tU.
Ja4ka 0*.a, )•» W. Mik Si., Cklaafa. IU.
Ja«. Skuk. MM Ortaa Cl.. CUvalaad, Okla.
VRHOVNI ZDRAVNIK i Dr. P. J. Kara, ISIS It. Ctair Ava Oavalaad, O.
POKORI ■ Karaa#aa4aaaa s «1. adkaralkl, kl dalaja v glavaeai urada, aa rrii lakalai
VSA PISMA, U aa aaaalkJ« aa aa*U al. Madaadalka aa aaalaaa« Pradaadalllva S. N. P. J.. MST-SI Sa. Lawad.la AwH Ckiaa«a. III.
VftS ZAOKVK BOLNIŠKE PODPORE SK NASLOVE. Balallka Uj-aUtaa S. N. P. J., MST-SI Ia. UwadaU Ava., Cklaaaa. IU.
DENARNE POIUJATVE IN STVARI, kl ae tUaja jd. Iavrlavalaa«a adkara la jadaala vkla aa aatlavai TajaUlva S. N. P. J., MIT.M Sa^Uvra-dala Ava« Cklaa«a, III.
VIE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa aalUjaja a« aaalavi BUaaJalltva f. N. P. J., MIT II Sa. Uwadale Ava^ CkUa«a. IU.
• Vae avilalka alada aaalavaaja v |L lavvftavalaem adkara ae aaj pellljaja Praak Salta«. pr«4«edalka aadsaraaga adbara, ligar aaalav Je agaraj. . V«l arlaivl aa al. paralai «4««k tekaj pallljaj« na aaalavi Jako Uadar-I. 40T W. Har Si., SpHagfiaM, III.
Vil daplil la dragi aplal, aaaaaaUa, agl««l. i« v avael a glaallaai iadaala, aaj aa galUJa aa aMlaet "PratvtU", MIT -II Sa. Lavradala A*«., ClU««g«, IU.
POBU NA PO#TT.
t Chieagu imajo r<^aki: Bteva Adamovie, H. L Aleks Adamo vieh. šl. 3. Dinka Bogdanie, ¥ D, Jožef Kaplan, št. U, Kvgenija Marija, M. M. Nora Koaee, M. M. Charli Paakovie, št. 110, Polic Si mon, čl }fi. T. Vinograd, M. in Joaip Zalar. Št. let. Plama do-bile na glavni pošli v veži g A dam« eeatr. Pol#g tekoče fttevilft* povejte kraj. odkod pi«aeo priča-
Gospodinjski kotiček.
Sredstev aa pregnanje moljev
je mnogo, toda enb izmed njih, Čisto enostavno ln uspešne sredstvo, s katerim odŽenemo daleč proč nepovabljene, požeruh«, je zelo malo upoštevano; to aredatvo je milo. Navadno pralno milo jo treba nastrgati na papir ali v ro-liee in položiti v žep volnlne obleke, pa gredo molji proč, in aieer bolj gotovo kot pa, če rabimo pri-lično drage vode in prečke proti moljem. Najboljše pa Ji proti moljem črno milo, katerega dobimo v kangljah in aluži za umivanje rok. Z nJim Je treba nadrgni-ti in zamazati kote po om»rah, pa čisto gotovo izginejo vsi molji Pa t< ira niti ni treba; v omaro Je treba položiti samo kos mila za pranje, da se razdišava, pa izglM-jo m9ljl.
Jedila is špargljev. — Čeprav je špargelj, kot so dokazale znanstvene preiskave, še prilično re d ilna selenjad radi avoje obilice posebnega, človeškemu telesn potrebnega sladkorja, vendar zahteva, da mu pri pripravljanju M jed pridemo precejšnjo količino močnatih livil In maeti, ker V iparglju je velika količina vode. Na ta način ga pripravimo, <la je ipargelj redilna In naeitljlva jed.
PoUg tega, da čpargelj zahte-vg, ako ga pripravimo, mno§o drugih pridat kov. da jed zadoetu j«, Je treba delavčevi Ženi tudi računali na vboko eeno špargljev, kl Je izredno visoka in nikakor »e opravičljiva. Tu doli Je par špargljevib jedi kl niao razkošne, a vendar radi!ne, zdravilne In okusne ter bo katera naših čila-
Jajn« zmagal, Preus je dobil kndolknjele.
Špargljev ril s cmoki. — Ku
ha j riž na lahki Juhi, k čemur pri deni košč« k meaU. Kukaj tako dolgo, da ee ti poprHnotna razvit Ob istem čeSR kuhaj krhke špar
glje In pripravi omako ls masla belo moke ip vode, v kateri si kuhala šparglje. K omaki tudi pri* daj zdrobljenega muškatnega o-raha in pol žlice drobtln. Ras-vreli ril dobro oocdi, in ga daj ua skledo akupaj s žparglji, povrhu pa polij pripravljeno oma« ko. Okoli špargljev s rlžem nastavi kakoršnekoll mes,ene emoke iz ynletega mosa.
I ftpargljiv puding. — Očiščene šparglje kuhaj v malo alanl vodi, da ne bodo čiato mehki in vsemi jih ven ter pusti, da voda od njih odteče. V vodo, kjer si kuhsls šparglje, daj makarone, pusti jih prevreti in tedaj jih vsemi ven ln puatl da se otečejo kot Šparglji, s katerimi jih potem smešsj. Hte pi kos maola z dvoma rumenjako. ma, da se bo penilo, daj zraven šparglje in makarone tčr potre* al ames s muškatoVini orehi, poprom in uarjbanlm sirpm. Vmes prldaj še čajno Žličko pecilnega pražlu in povrhu ateprna dva jajčna'beljaka. Ta zmes mora biti v posebni posodi, katero lahko dal v drugo ve?*jo posodo s vrelo vodo. V vreli vodi naj stoji dve u-rl. Tedaj vzemi špargljev puding skrbno i/, posode in ga postrezi na miao s omako, ki si jo naredila iz juhe, v kateri al kuhala šparglje. Omaka naj bo narejena kakor gornja, samo da tej prida J tudi par žlic paradižnikovega aoka
ali 'ketehupa'. Naredi po okuiu.
•
Okusno Špargljevo Jad tudi napraviš takole t Aparglja skuhaj, jih hitro ocedi ln jih daj v pripravljeno omako. Enako debele krompirje olupi, odreži vrhnji koa In napravi mglo luknjo, da v nje daš aeaektjano meso a zelenjavsml, Vagk krompir vo-pet pokrij in daj peči na maat, kjer krompir cvrJ,. dokler fil rumen. Pripravljene špargle i omako deni lepo na velLko akledo v sredo, okoli pa v vencu oevrte krompirje z mesom na eredl. Povrhu špargljev naribaj tudi trdega aira ti jed na samo, da bo lepo ir.gledals, temveč bo tudi zelo slastna in tečna.
ZA KRATBK OAS..
Zdravja.
Pravijo, <(a se zskoni sklepajo v ntkesih, toda zakon, o katerem hočemo govoriti, Ja bil gotovo sklonjen še pred nebeškimi vrat ml. Bil je to parček, da ni mogel biti bolj rssličoa. Mož brnet n eal atlet, žena pa nežna ko pomladni dih. Ni čuda, da je bilo v sakenu dosti nasprotij, od katerih Je žena silno trpela, saj ao jI aelo reanične IjubasnivoMl moža »kotaj polomile prstke. In zato ae jo čutila žena vedno bolj aesreč-no in vsa »bupsna j« potoMla ovoji prijstfljiei, da a svojim možem
... , - . . ^ ^ ne more živeti ve«. Hladnokrvno teljie morda aegl..po tek reeep-K ^^	dt m<l
,li'	ža zastrupi Jo Je ubogala t»
aklenile Je, da moža gastrapi. Pri lala mu i*- prilivati vllrioto v ka vo. Vsak dan več, dokler nlao bile SslIMne vitriota |e prav znata". Toda moi Je pil kavo a ala«tjo in
lena je iposnala, da i isitpiplje-njem Ae bo nič. In prenehala jo vlivati vitriol v kavo. Drugi dan potem, ko ja mož pil kavo brci vitrlols, pride k ženi prijatelji«! in jo najde veo pretepeno. Za ISo* ga. ka/ae jo sgoOilo, sakliče. "Oh, nič," reče pretepena ženska, "lin-uce nlaem možu dala več vitriola » k"vo in nato me je pretepel, k^r jo menda tako vodena."
IZVKSTNA PftILIKA V OHIOAOU
Prodam hišo a polnil lotauil, štalo garažo in kokošikjak, v hiftl je mrzla in topla voda, kopališče, električna razsvetljavi! iu telefon. H hišo prodlm kravo, golobe ln 150 perutnine. Poscetvo m nahaja pot blokov od Kedsie ave. kara na 69. pUoe. Ugodna prilika v Hrvat ako-alovanaki koloniji. Vprašajte pri laatnikm John Brdsr, 8611 W, 06. PUM, Ohloago, Z1L Telefon Kaptiblic 869. » (Adv.)
KNJIGE
KNJItBVNl MATICE
S. N. P. 9,
Književna matica Slovan-aka narodne podporne jed-nota Ja isdala in ima v za-logi aledeče knjige i
Slovaaiko-aBglsNu Mov-nlca. Dodatek rasnih koriat-nih informacij Plna trda vesha .Cena $2.00 i poštnino vred,
Jinunie KifgiM. Hplssl
Upton Sinclair, pMlovenil Ivan Molek. Povest i| življenja ameriškega proletari-jata M čaaa velike vojna. Trda vezba Cena $1.10 a poštnino vred.
Sftjidalol. Hpiasl Ivan Mo-lek. povest iz doslej akriu-ga koM življenja slovenakMt delaveev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.76 a poštnino vred.
Zakon biogeneMje. Spisal
Ifotrard J. Moore, poalove-nlf J. M Zelo podnčna knjiga, kl tolmači mnoge natur-ne zakone In pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja p H posamezniku fizično in dušavno. H Slikanji, Trda vezba. Cena $1 60 s poštnino vred.
ladaji dve knjigi, naročeni akupaj, dobite u tri dolarje. Vm štiri kiiige za šest dolarjev. Vredne so t
Naročb«, s katerimi Je poslati denar, spi s Jemo---------
KNJIŽEVNA MATICA, S«. Lavrndalo Ave.. IU.
• ... < .
'm. uMtijl i	> .. J
-iiivj f.

f1 ■ ' ■ e


Njeno življenje.
Povest — Spisala. Zofka KvederDemetrovič
kajttalca.—laMe "Matica slovanska".
(Daljo.)
Nemogoče mi je, se učiti a »teboj, pregledovati tvoje naloge, siliti te nepreatino h knjigam in delu. Zdaj moraš sem, brez pomoči prevzeti evoje dolinoeti nase. Ne prosim te zeredi sebe, de mi sedaj ne delaš skrbi, zaradi Mimire te prosim tege. Hej mi boš vsaj aa U način olajšal to težko dobo, kaj nef"
' "Boš videla, mama, boš videla. Vse storim, karkoli šeliš," je zatrjeval Bajko in eolze so mn stale v očeh. Objel je meter a takim čuvatvoa^ kakor še nikoli. Trdna obljube je bile v tem objemu.
Nosil je sestri evetliee, ki jih je nebrel ne poti iz mesta. Znal je lepo risati in če je imel če«, jI je narisal razne stvari, de bi jo razvedril in razveselil. Z velikim trndom in zelo skrbno je e tušom narisal domačo hišico na papir, sem je naredil okvir iz prepiljenfli vejie in jo preaenetil s darom zs Veliko noč, za pirhe.
Njene oči so bile prekrasne in vse vzredošče-ne, ko ga je pogledale.
"O, vedela sem, da si dober. Brez skrbi um-rem. Semo da sem to doživela! Zdej vem, de boš gledal ns mamo, de b o vse dobro," je šepetale.
"Ti ne smeš umreti r* je rekel" in jo objel. "Zakaj tako govoril! Zarodi mene ne smeš nmreti! Kaj pa počneaefl Vae sem ti pojedel, ker ti je dajale Lene, in tudi medicine nisi pile zaradi mene, kakor bi bils morsla .. . Morda sem jaz kriv, da simbolna ... " „
'Ne. nisi, povem ti, da niai. Nikar tege ne misli. Pozabile sem ne tiste stvari popolnoma. Smešno je to."
"TI mi torej odpuščaš f"
"Odpuščam. Hej nimam kaj."
"In ne boš umrle f"
"Bom, zdi se mi, de bom. Ali ne ziradl teh malenkosti. Tako. Zdi se mi, de nisem ze živi je-nje, de sem preslaba. Vidiš, kpmaj sem začele leni politi malo delati, pa jo bilo šo preveč. Bolje je, de umrjem, nobena pomoč ne bi bile mami, semo breme; semo ze tešavo ln Ikrbi."
V Jaz bom zate skrbel, ko odrestem," je rekel Hajko. "Zaradi tega lahko živiš.?'
"Lepo je, de mi to obeteš. A nekako slntlm, da um rem ... Ne bom dolgo več t ne, ne bom dolgo vež . .. In zato mi moraš še enkret obljubiti, da boš dober ... Veš. mama te ima silno rede, jes to vera. In mnogo pričakuje od tebe ... Tak moraš biti, de bo ponosna nate. potem bo srečna,. ... Obljubiš, reci!" ga je vprešele in mu resno in globoko pogledala v oči.
"Obetam," je zastokal in odšel v hišo.
Bel je k mizi, naslonil glavo v dlani ln se razjokal. %
Mati je vstopile, de ni opezil.
"Sekaj ao jokaif"
"Mimica pravi, <!a ve, da umre," je rekel.
Klonile so jI roke, kolens so se ji zešibila. .
"Kakor Blieo ..." jO je izpreletelo. "Tu-di ona mi jo povedala, da umre ,. , "
Po Veliki noši so jI je malo zboljšalo. Izpra-hejala se je zdaj po okolici In ikoro vaako popoldne je šla bratu naproti, ko je prihajal iz mesta. Mnogo tte se pogoverjele A stvareh, o katerih doslej nista nikdar govorila.
Mimics mn je pripovedovala o umrli seatri In o bratu, kolikor se ju js spomlnjsla. Pripovedovala mu je, kako je takrat prišel oče domov in kako jo je držala Lena za roko, tla si ni upala k nJemu t oče je bil zelo prijezen, rad je Imel otroke, vselej jih je veaelo kratkočasil, kadar je bil doma.
"Preklalo trden je bil, semo to mu je menj-kalo," je razlegele Mimica. "Zato se je Izgubil, salo je postal tako nesrečen. AH se kaj spominjal kako so tokrat o Božiču prišli orožniki ponjt" je vprašala brate.
"Le nejasno, megleno . . . HtraŠno sva se bala In jokala, nef .,. Spominjam se, kako ao bUl orožniki oblečeni. Orožno veliki so se ml sdell in puške so jim glodele nad ramo. Vsega sem se bal. Tistih svetlih gumbov, tistega svetlega pasu,belih roksvle, čeke ... To ml je ostalo v eno-mlnu ,.. Očeta ae pa nič ne spominjam ... Sproh nikoli na to ne mialim . . . Neugodno in žalostno je misliti na laka etvarl."
"VMil, jes pe vse vem, čiato natančno; kakor da je bilo včeraj. Z nobenim človekom nisem nikdar e tem govorila; ti vel, da mama ln Lena tolkolUne govorita o očetu, a o onem dnevu le eelo ne. In vendar nisem pozabile ničeeer. Teta je bil vesel, nič ae mu nI posnelo, de ae kaj bo< jI. Igral se je a name. Tebe jo imel ne kolenih in neke j smešnega je pripovedoval. Vsi trije smo ae smrjali. Pa so se odprla vrata ... Vel, da nt dne-v§, da »e ne bi tega spomnila . . . In'vselej mialim, kako sta bila oba nesrečne, mama in tati .. . mama še bolj ... Kar blizu m jI nisem upala, tako je bila teloetne še dolgo potem."
"No, e tata t Njega so zaprli. Koliko je boga-tlnov, ki »o še vešjl goljufi, kakor je bil on. p* jim ni nič. To «o špekulaeije . . . Oe te poereči, se poarrči. a če ne, te zapnr . . . Tata je bil re-veš . . . "
"Uotovo, da je bil revež," je pritrdile sestra. * A vendar je bil tudi aam precej kriv."
"Kako to veš!I" je virojil brat.
"Tako. Vem. da je pil, kvartal. delal dolgo-ve . , . lAhkomlaeln je bil," je pojasnjevale Ml-miea. "NI mnogo mislil na to, da Ima ženo, otroke. samo na sebe je mislil, se mi zdi ... Veš, in morde še nese ne. Kar tja v en (lan je živel, sato ee je igmlllo vae to ftovek more vedeti, kej dela. In pazili, kod hodi,"____
"Kaj boš sodila! Hej nič ne veš .7. Jaz Imam P« rteta rad." je rekel Rejko.
"Kaj ga imam tudi jes rada." ee je branila er«tra. "še I »olj morda kakor ti. Ker are« me za boli .kadar ee amislim nanj. I a mnogokrat razmišljam o njem A vendar bi bil lahk* ftolj peail naae. kakor )e ... Vel, joa ti nekaj povem ... Odkar sem bolna bi biU strešno rada kaj veš slišala
d njem. Da bolj natančno vem, kakšen je bil. Mame se sleem upala vprašati, Lene tndi ne. Videla sem, da inu^ mama v omari spravljena njegove pisma. Ped tistimi rečmi, ki se skoro nikoli
ne rabijo, je doli v kotn v rjev pepir zavit omot, a trdno vrvico prevezen. Uganila sem, da ao to očetove piema. In ni mi dalo mire. Zadnjič en .krat, ko je šla mama v mesto vprašat, kako se
učiš, sem jih vzela. Vee teden sem jih akrivaj čl tale na izprehodih, de me nc bi mema ali pa Lena zalotili. Ha le včeraj sem jih zopet spravila na za j," jo razodevala Mimica svojo skrivnost. * "No, šnješ, mama bi se jake jezila, da to ve," je rekel Rejko.
"Želoetile bi ae, <U)" je pritrdile MiOiiea. "Ali jaz sem jih morele brati .razumeš. Kdo ve, še bom ozdravele eli ne, in vender imem prevleo, da zvem, kakšen človek je bil moj ©ie, predno u-mrjem."
"No, In kej si čitala" je vprašal brat.
"Vse iftpfpše . . . Čisto jasno -vidim, ka^o je živel tete ... T je v cn den, brez misli. .. NI bil ; slab človek. Vedno je delal dobre neklepe, ali ni- ( koli jih ni izvršil. "Družba me je premotile .. . pili smo, kvertali . . . " Stokrat sem to čitala. In potem toži, da ga glava boli in da. nima denarja, da bo že drugič poslal ... In drugič tudi niČ ne pošlje . . . Včasih po pol leta ni pisal Videle sem po pismih, ki ao bila vsa po vrsti zložene ... Moški ne sme biti tak, kakor je bil tete . . . Mene to peče in skeli, eli vseeno imem rede tudi nje-ge," je zatrjevele Mimica.
"In potem, — eli je kaj pieal od tam?" — je vprašal Hajko in pogledal v stran.
"Iz jetaišnice, miališt ... . O, de. Tiste pi-sme so nejlepše. Zelo reda ga imam zaradi onih pieem. In vendar, nekako čudne ao . . . Nekako otročja so, ai& moška .. . Čudna mi je bila misel, de je one pieme pisal moj oče, — mamin mož ... Naš tete ze aaamo nikdar ni bil pravi človek ..."
"Neumnosti govoriš,'" se .je naam^nil Rejko. .
"Ne, ne, mnogo sem o tem razmišljele. In tudi o tebi .. . "
"O menit!"
"Da, o tebi I Zdaj še le sem prev spoznala, da si ti popolnoma tak, kakor je teta. Njegovo -dušo imeš ..."
"No, fnf"
"Bojim ae za te . . . Zelo moraš paziti, t i 17.. • Jez ncizmernp želim, de bi bil srečen. Da bi poutel pošten, pemeten in značajen mož ... Ker povedAtl ti ne morem, kako to želim! A pazi! f.. Nikar sc ne apustl iz usde. Brtdaj se! Nevarno naravo imaš . . . Prelahko dušo . . ."
"Ti si smeine, Mimice," je rekel Bajko. "Vse moje otroške neumnosti jemlješ resno in važno, Kakor de somerni zločini . . i Saj vidiš, da znem biti pemeten, 9h hočem."
"De, vidim. In to me malo tolaži. A vseeno, pazi!... To zopet pride, stare izkuŠnjave in nove . . . Miali večkrat ne nešega očeta ... Kaj je bilo trebe, da je umrl teko zgodej In v jetnišnicir Teku nadarjen jo bil, bleščeč. 6e zdaj se spominjam njegovega amehg, še sdaj mi zveni v ušesih . . . }n koliko bridkih ur je prizadejel memi, koliko akrbi, koliko solza . . . Zaradi nje pazi na se ... pa popraviš, ksr js zskrivil tata ... Vidiš, jas aem preeleba. Moje zdravje je podkopa-no.vJaz že venem ..." Uesno je govorila. Zagledale ae je dalo! dol n« morje, kjer se je z nebom strinjalo v komaj vidni črti,*kjeV ae je modrina nuba epejela z modrino vod. In kakor v neizmerno lepoto ao ae pogreznill pogledi, opojcnl od pomlg-dne vodrine. Kekor od srebrs skovane so bile krg-Ške gore naokrog, kakor z zelenim žametom ogrožene od melUt gozdičev, vrtov in vinogredov. Kakor beli golobi so bile poeejene kamnito kraške hišice po dolih in brdih, e tem okrog pristena ae jo vzdigelo pisano tržeško meeto, kekor is pravlj!« co vzeto, g zelenimi kupolami svojih cerkev in pa-leč.
"In vendar je svct*zelo lep," je dihnlla Milnice. "Rada ga gledam."
"Tvoje lice so cvetoče in rdeče," je«rekel bret. "No* boš umrle. Vaak dan ti prinese zdaj novih moči."
"Vseeno, Bajko ... Sej se ne bojim. A te nlcčlca . . ., veš, to je samo ogenj, ki dogoreva. Pojdi ve domov." Neslonlle se je ne njegovo roko in odšla ata domov.
"Kako si dobrs, Mlinics," ji je rekls mati tolikokrat. "Rajka al mi ntega izprcmenlla in poboljšale.. . ."
Mimica ae je naamehnlla. PrcneŽna nadzem» aka lepota je dlhnila ne njen obrez ln njene oči, da ae je meterl zganilo sree v prsih. "Kakor angel je lepp", je mislila v sebi in gledala jo je s čistim in svetim dopadajenjam materine ljubezni.
"Pri nas jo zdaj tako lego kakor še nikoli," ae je hvelila I*ne ln se začele*zopct sprljaznjcvatt z Kaj kom
"Rta. mauia ima prav, vee drugačen al . . . In pa neredi Mimlee . . . veaeli jo, da al dober. Zaradi nje se še vedno bojim. Kar vsak dan tanjie ae ml adl in tudi kalija še vedno. Ko bi jI Is mogle kaj pomagati, maloopešetl . . . Veš, kac dlani bi polotite pod njene stopinje, da bi hodila na mehkem in varnem • . ."
Ko je prilla vročina, je Mimiee ie bolj me-dlela. Kakor ogromno zrcalo je leielo morje doli v globini ln odbljflo žareče solnčne žerke zopet nazaj. Kakor v velikanskem Ikotln je trepetal srak, vlgen od solnea v težko dulečo aoparieo. Vae je bilo lačno vetra in hladine.
Mimica je bila cele dneve na vrtu, pol ležeš ne Uroki nizki klopi, k) ata jo ze njo zbile se-me Rejko in Lena. Mati jI je prinesle bfazin. da ji bo ugodneje in mehkeje. Ali vročine j« telko ležala na njenih preth. Vroč pot ji je oblival vae telo, de «i bili lasje nd vlažni na eeneik. Vedno jo je lejelo. Njene uetniee ao bile kakor ožgane In rez-pokane Težko je dihala
I .ena ji j« nosila hladilne limonade, imeti no v-ea. aereflajočege aadja, ki ga j* hladUa v mreli v odi. de toVtjeineje v ustih. Nove. Izbran* jedi je kuhale aa nje. najboljše mleko ji je odbirala. de ae okrepša in opomore.
Ali Mimiea je hirala od dne do dne bolj vi.
dno.
(Doljo prihodnjič.)
Lov Tolstoj:
Rodbinska sreča.
DRUGI DEL
(Delje.)
Živele ava kakor tujca v tej veliki, atarl hiši, v kateri je nad vsem bdel strogi duh starih dob, duh Tatijane . Simonovne. Ne zgolj One, marveč tudi služabniki, staro pohišje, dekle in slike vzbu-jevale ao v meni spoštovanje, da, nekeki strah in zavest, de tukej nisva čisto na svojem meatu in da moreve tukej Živeti previdno in pozorno. Kakor ae spominjam sedaj, je bile neme stroge, nespremenljive uredbe, tolpe lenih, radovednih slug t naši liiši, jako neugodne in neznoena; aH ta čes so boš te okolščine še bolj vzbujale najino vzejemno ljubezen. Ne samo jaz, merv^ tudi Sergij Mihejllč se je čuval, da bi ae ne izdal, če mu ni kaj ugajalo. Nasprotno, zdelo ae mi je, da ae je tako nekoč izogibal vsemu, kar bi mu ne bilo £0 godn. Tako je hodil meterin strežaj, Dimitrij Sidorov, strasten kadilec, vsake-gs popoldne, ko svs aedela v dvorani, v sobo mojege moža ter mu kradel tobak Iz omare. ZeUijnivo je bilo te čea videti, keko ja Sergij Mihejlič, da bi se ne ališale njegove atopinje, po prstih pristopil k meni ter s prstom ln očmi kazal na Dimitrija Sidorova, kateri niti alutil ni, da ga opezu jeva in še le, ko je slugs odšel ne de bi noju opazil, ovetelil se j4 on, de se je Itver srečno zvrnila ter mi dejal, da aem draleat-na In me poljubil. Večkrat mi ni bila ljuba ta mirnost, dopuščanj in malomarnost do vsega; opazila nisem, da ravnam aama tako in smetrala aem to ze slabost. "Dozdeva ae mi liki otrok, ker ne sme kazati svoje volje!" mislila aem.
"Ah, draga moja", odgovoril mi je nekoč, ko aem opomnile, da se čndim njegovi slsbosti, "je li možno človeku biti o čim nezedo-voljnim, eko je teko srečen, kakor sem jazf Lož je je prijenjati drugim, nego jih siliti k čemu — tera aem se prepričal že davno ia ni-ga položaja, v katerem bi človek ns mogel biti srečen. A nama je tako dobro! ... No mo rem ae jeziti) zame ni aedaj nič elebege na svetu, temveč zgolj stvsri »mešne in vredne pomilova nje. A glavne stvar: le mieux e'est 1'ennemi dubienl (Najbolj še neprijazno je dobroti). Verjameš p. kadar zaališim zvonec, ko dar dobim piamo, kadarkoli se prebudim, da ssŠutim v dull ne kakšen strsh — strah zeredl tege, de se nama v življenju nc prigodi kakšna promene; kajti.kaj boljšega nego je aedaj, ne nore priti nikdar!" . . .
Verjela sem mu, čeravno ga nisem po vaem razumela; bilo jc dobro tudi meni, pa zdelo se mi je, kakor da more vae teko oetati, da ae tako godi tudi drugim ljudem in da niao arečnejši od mene, če tudi ao grečni na drug nemilo
Teko ste minula dva meseca in prišla je zima a svojimi mrazi in zameti, in jaz sem se čutila na« vzlic temu, da je bil on pri meni, osemljeno; sprevidela aem, da neme poateje življenje /enolično in de ae obe le atereve. Sergij se je zečel vedno bolj in bolj baviti z gospodarstvom brez mene in me nI se je dozdevalo, da tiči v njegovi duši nekakšen j^ozeben svet, v katerege mi ne aa* pogledati. Njegova nepreatane mirnost me je kar razdražila. Ljubila aem kot poprej in niaem bila manj srečna po njegovi ljubezni kot prej, ali moja ljubezen je zasta le, nI rasla veš. Poleg ljubezni pO mi je začel nekekšen nemir siliti v dušo. Niaem bila zadovolj ne s srečo, da Sergija Jjubim. 2e lela aem si ganit ve, nevarnosti in žrtev, da bi s delom pokazala tvojo ljubezen. Čeetokrat me je pri jela nekekšne tuge, katero pn aem kot itekaj nepriličnega aku šala zatejltl pred njimf pe popadla me je zopet take nežnoet In veeelost, ki ga je poplačila.
Kakor poprej, opezovel je le vedno moj dušni atan ter mi predloga!. naj bi šla v mesto; toda prosila aem ga, naj nikar ne stori tega, noj ne spremlnje nečine najinega življenja ter ne ruši noji-ne sreče. Bile sem istinito srečne; mučilo me je le, da me ta sreče fcc stene nobenih žrtev. Ljubile aem Svojega mola In videla, da aem mu vae na aveto. Ali Šelela aem, naj bi val videli najino ljubezen, de bi me ovirali ljubit! ge ia bi ge jea navaHe temu vender le ljubila. Moj razum lo *u«tva bila so navzela te ljebeani. po poleg nje oglašalo se je št druge šeetvo, č«
atvo mladosti, potrebe gibanje, nC nahajajoča zadovoljnoeti-v na jinem tihem 2ivljenju; Zakaj mi je rekel, da moreva iti v meato kadarkoli aa mi poljubi f Ako bi tega ne bil storil, bile bi znebiti u-videla, de je to mučno čustvo škodljiva nespamet in de je bila irtva, katero aem iskala, tu pred menoj ▼ premagovanju mojege hrepenenje. Misel, de ae morem znebiti otožnoati svoje, kekor hi-tijp dojdem v mesto, prihejala mi je nehote na um; toda čuatvo, de bi ga odtrgala aamej sebi ne lju-bav od vsega, ker mu je bilo drago, provzročalo mi je žaloat in o-eitanje vesti.
A čas je potekel. Snege je bilo pred hišo vedno več in vlč in midva sva bila nepreeteno sama ter ava se obnašela vedno efoako drug proti drugemn, med tem, ko so nekje tem daleč ljudje živeli v šumu in lesku in se radovali, ne mi-aleči na neju in ne znajoči za najino osamljeno življenje. Najhuje je še bilo zeme, da aem čutila, kako nama navede z vsakim dnevom pridobiva vedao čvratejšo obliko, kako ae ukorenjuje v nama, kako negie čustvo ni bilo več svobodno, marveč podvrženo enoličnemu življenju. Zorane bila" gva vesele, pri obedu tpoštljive, a na večer nežne. — "Dobro!" dejele tem si, "lepo je delati dobro in pošteno Živeti, ali to vse dokaževe tudi pozneje, ko je še v življenja nekaj, k čemur čutim toliko moči sedaj." Bilo mi je trebe boja; želela sem, da bi nama čuatvo vladelo v življenju, De pe de bi življenje vledelo najino Čustvo. Hotelo ae mi je iti ž njim na kraj prepada ter vzklikniti: "Rvo,'le ei še en korak in vržem se vanj, te-«Tmo en mig in jaz poginem!" da bi on potem obledel,* pograbil mc ne kraju prepede t tvojimi miši časti m i rokami, nagnil me nad brezdno, da bi videla atrahovito globočino in bi "mi te trce krčilo ttrahu ter bi me potem odvedel, kamor bi hotel.
Ta duševna boleet vplivala je tudi na moje zdravje. Prijele me je vročnice. Nekege jutra bilo ml jO huje nego navadno; tudi on te je vrnil iz čumnete tlebejše volje, ker sc je primerilo le re^ko kdaj. 'Opazila tem to kmalu ln povprašala ga, kaj mu je? AH nI ml hotel tega povedati, marveč je aamo odgovoril: de to peč ni o-menke vredno.	*
Kakor sem zvedela pozneje, poklical je izpravnikv(okrajni načelnik), ki je živel z mojim* možem v svaji, nekoliko naših mužikov
SOBOTA, 28. JULUA. lfcj Dozdevalo ae asi je, da mi uta.
gedelj ni hotel ničesar pov«^ ker me je ematral za otroka ka teri bi ne mogel fazunuti vih zadev. Molčala sem ua to "
naročila, da bi naprosili Ksriia Minično, ki je baš bila pri ^V naj bi prišla k meni na čaj p0 ^ jer katerega aem izpila, kar n« jurneje, peljala aem Marijo Minično v dforano ter jela se tsm J njo glasno pomenkovati o m a I ki 4e ni malo niso zauimal^^H
Se tal je sem in tje po sob! te?| se časih ozrl- na naji. Njegov gled pa je tako vplival nuue.H zakaj) niti aasaa ne vem —I sem govorila vedno gasneje in J tmijale. Tudi to, o čemer senrJ pogovarjala z Marijo Miniem, zdelo to ml je tmešno. Nspos3 je odšel Sergij ne rekfii mi btaJ de v svojo sobo in zaprl vrsta seboj. Ali ko ga nisem več sliki, prenehala je naenkrat moja t*. selost, tako, da me je Marica Mi. nična začujene vprašala, kaj bu j«1 Ne odgovorivši ji ničesar v*^ le teta f naslonjač in akoraj bi« bile resjokela. $ |
"Kako mu je le prišlo na ael", dejala tem sama pri sebi, *da bi mi pokazel, keko da je v* j to neumno; kejti misliti mora, da ge ne razumem. Kaj mu je trekt, da me ponižuje a tvojim slor«. nim mirom ter hpče nasproti me. ni imeti tvoje pravo ... Toda iv. mSm tudi jaz	kadar se dol.
gočasim, kadar hočem živeti in gi. bati te, koder nočem ostati u enem in iatem mestu in Čutiti, ka* ko mi poteke čea. Jaz hočem na. prej, hočem vsak dan, vsako ur« imeti kaj novega, on pa hoče I šteti in terje,' naj bi ostala tu< jaz. Ali kako lahko bi vstregH mojim težnjem! K temu ni treba, da bi me vodil V mesto, marvei le, da bi bil tekšen, kakerina iea jaz, da bi mi ničeaar ne tajii živel prosto brez okoliščin. To ta. di on zahteva od mene, pa vet der ni sam tek. Zakaj ni odkrit srčen/in zaupljiv!'
(Dalje prihodnjič.)
(kmetov) k aebi ter jih ■ grožnjo silil k nekemu protlpostsvuemu činu, aamo da bi mojemu možu pripravil apletkarije. Sergij tega čina ni mogel pozabiti zlepe In ker je vendar lo bllg izpravniko-va nakana amešna in netramne ni hotel o njej govoriti v menoj.
AH žališ gnati pravilno plut k čitat angleško? Naroči ti 7oagko-e*floiko slovnico' js isdala ia Ima na prodojKajl lovna matica 8. N. P. J. ^Hl
ZA KUHANJE PIVA DOMA
imamo v zalogi Slad, hmelj, sUdk« In vaa druga potrebšilna. Po«ku»iu k prepričajte, da Jas doma prt m, 1 vedno la najboljši in naj«. Dobiti Je tudi sbtrko »odor, ilc in rasnih loncev, itd. ■■ VI vam dostavimo narečllo pa pj Iti, to^no v v§a kraje. ^BH GroccrUam, aladčičarjem in v pr» dajalne Žalam i aa damo primaren p* post pri večjih naročilih. Pilit« informacije na:
FRANK OGLAR,
•401 laaaciar Avaoaa. Clavalsat
P
NA KRVAVIH POLJANAH
je ima knjige, katero je spital* Ivan Matičič ln v kateri nam llvs predstavlja grozoto svetovne vojne is Galicije, a Debordolke planeta, s tirolskega gorovja, od Bpacapanov, Sv. Gabrijela pa da Pij* ve, in natančen popis dogodjajev slovanskega planinskega polka od prvega do zadnjega dne. Knjiga vsebuje tudi rasna znamenit«, slika in življenja vojakov In civilistov sa časa svetovne vojne. V resnici J,§ to nekaj, kar je izredno zanimivo in bi morala imeti viška hiša. Zato ne odlašajte temveč naročite knjigo takoj. Stan« samo $1.50, a vredna Je v resnici valiko več. Dobi ee pri brst« pisatelja na naslovu:
FRANK MATIČIČ, < 323 Eufen Street -s-	Chicago, IiL
VARCUM NAROD
VLAGA REDOVITO
INVESTIRA RAZUMNO V
KASPAR STATE BANK
NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI BANKI V ZJ EDI NJENIH DR1AVAH-
1900 BJuo laleasd Ave., vogel It. CHICAGO	ILLINOIS
• KAPITAL IN PREOSTANEK
$1,250,000.00
Hessao ^