Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 44 / Leto 80 / 30. oktober 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA LAŠKO Str. 7 INTERVJU Str. 18-19 Str. 2-3 CELJE Str. 5 SLOVENSKE KONJICE SOLČAVA Str. 8 Str. 9 SPORED DOBRODOŠLI V DERRYJU: Pennywise znova straši ŠT. 44 30. OKTOBER 2025 PET. 31. 10. SOB. 1. 11. NED. 2. 11. PON. 3. 11. TOR. 4. 11. SRE. 5. 11. ČET. 6. 11. Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner ODDAJA Z JASNO IN GLASNO! »V zakulisju se vedno zgodi kaj luštnega, a ni za javnost!« Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner ODDAJA Z JASNO IN GLASNO! »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, a ni za javnost!« a ni za javnost!« a ni za javnost!« a ni za javnost!« Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner Iztok Gartner ODDAJA Z JASNO IN GLASNO! »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno »V zakulisju se vedno zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, zgodi kaj luštnega, a ni za javnost!« a ni za javnost!« a ni za javnost!« a ni za javnost!« Magnifico: Poklon slovenskemu snu o domu in družini v disko ritmu Magnifico: Magnifico: Magnifico: Magnifico: Magnifico: Magnifico: Magnifico: HIŠICA SLOVENSKE KONJICE Armenda Haliti, psihoterapevtka in pravnica: »Ne sme se zgoditi, da želi biti nekdo sprejet, a je takoj izločen« Dela na avtocestnem odseku Slovenske Konjice– Dramlje za letos končana Nov dom na Okrešlju bi lahko obiskovalce sprejel prihodnjo jesen Na Celjskem več zanimanja za raztros pepela Prah smo in v prah se povrnemo, pravi misel o minljivosti naših življenj. Pogosto jo slišimo tudi na pogrebih. Medtem ko so se pred leti pred klasičnimi pogrebi v krsti uveljavili žarni pogrebi, v zadnjem obdobju počasi narašča zanimanje za raztros pepela. Na Celjskem je ta možnost v številnih občinah na voljo že dlje časa. Ponekod je na voljo šele krajši čas – na primer v občini Šentjur šele od lani. Ponekod, kot v občini Rogaška Slatina, takšen način pogreba še ni mogoč. Preverili smo, zakaj se ljudje odločajo za takšen pogreb. In kakšne so cene različnih grobnin v regiji. Foto: Andraž Purg Ko plemenite namene otežuje zakonodaja Izredna seja celjskih mestnih svetnikov Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 44, 30. oktober 2025 AKTUALNO Na Celjskem več zanimanja za raztros pepela Možnost raztrosa pepela je bila na Mestnem pokopališču Šentjur uvedena lani. Kot ugotavljajo v JKP Šentjur, zani- manje za takšen pokop narašča. Lani, ko je bilo skupno 95 pokopov, je bilo opravljenih 81 žarnih pokopov, 9 klasičnih pokopov in 5 raztrosov pepela. Enako število raztrosov, in sicer 5, so zabeležili do oktobra letos. Namesto kupovanja sveč pomoč sočloveku Pokopališče Šentjur je lani dobilo urejen prostor za raztros pepela. (Foto: TS) V prvem letu pet raztrosov pepela izbiro raztrosa pepela je želja, da bi bili svojci manj obreme- njeni z vzdrževanjem groba. Za tak način pogreba se ljudje odločijo tudi, kadar svojci ži- vijo daleč in redkeje obiskuje- jo pokopališče,« so sporočili iz omenjenega javnega podjetja. Kakšne so na Mestnem po- kopališču Šentjur cene grob- nin? Za povprečen grobni prostor v velikosti 3 kvadratne metre znaša grobnina 27,51 evra na leto. Grobnina za žar- ni prostor znaša 18,47 evra na leto. Grobnina za prostor na napisni plošči, za katero se lahko ljudje odločijo v pri- meru raztrosa pepela, je 45,42 evra za deset let. Tudi brez napisa na plošči V občini Šmarje pri Jelšah je šest pokopališč. Osrednje je v središču občine, manjša pokopališča so še v krajih Šentvid, Sladka Gora, Kristan Vrh, Zibika in Sveti Štefan. Koncesijo za opravljanje 24- urne dežurne službe in ure- janja pokopališč ima podjetje Gekott. Suzana Peer Kvas iz omenjenega podjetja je poja- snila, da znaša cena letnega najema (brez 22-odstotnega DDV) za enojni grob 25,63 evra, za družinski grob 35,06 evra, za žarni grob 22,33 evra. Oddelek za raztros je na Po- kopališču Šmarje pri Jelšah. Stranka, ki se odloči za raztros pepela, se lahko odloči tudi za napis na napisni plošči. Ta strošek je odvisen od števila črk in številk, ki jih je treba vklesati. Cena za znak je 8 evrov (brez DDV). Suzana Peer Kvas je še do- dala, da v podjetju Gekott opažajo, da se navade ljudi glede načina pokopa zelo spreminjajo. »Vedno več je povpraševanja po raztrosu pepela in brez napisa na na- pisni plošči.« Iz Občine Šmarje pri Jelšah so še sporočili, da so letos izvedli nov razpis za izbiro koncesionarja za opravljanje 24-urne dežurne službe in urejanja pokopališč. Posto- pek je v zaključnem delu, a je že jasno, da bo pogodba po- novno sklenjena s podjetjem Gekott. Naslednje leto bodo v veljavo stopile nove cene na- jemov, saj se od leta 2012 niso spreminjale. Občinski svet bo nove cene obravnaval na de- cembrski seji. V Rogaški Slatini te možnosti še ni Kot je povedal tajnik Ob- čine Rogaška Slatina Dino Markovinovič, na pokopali- ščih v omenjenih občini še ne omogočajo raztrosa pepe- la. A je ureditev prostora za raztros pepela predvidena v prihodnjem letu, in sicer na pokopališču sv. Trojica. Ob- čina tam že nekaj časa obna- vlja pohodne poti, načrtuje še druge posodobitve. Markovinovič je dejal, da v občini opažajo manj klasič- nih in več žarnih pogrebov. Cene grobnin znašajo: na- jemnina družinskega groba 35,07 evra na leto, najemnina enojnega groba 21,92 evra na leto, najemnina žarnega gro- ba 17,54 evra na leto. Fundacija Svečka tudi le- tos pred dnevom spomina na mrtve vabi vse Slovence, naj se pridružijo že 17. tra- dicionalni ekološko-huma- nitarni akciji Manj svečk za manj grobov, ki povezuje okoljsko odgovornost in pomoč ljudem v stiski. Akcija bo v več kot 25 krajih po Sloveniji, kjer bo več kot 500 prostovoljcev obiskovalce pokopališč osveščalo o pomenu premi- šljene uporabe sveč, cvetja in drugih izdelkov, ki imajo kratko življenjsko dobo in predstavljajo velik okoljski izziv. Na stojnicah, postavlje- nih pred pokopališči, bodo lahko obiskovalci prispeva- »Najpogostejši razlog za izbiro raztrosa pepela je želja, da bi bili svojci manj obremenjeni z vzdrževanjem groba. Za tak način pogreba se ljudje odločijo tudi, kadar svojci živijo daleč in redkeje obiskujejo pokopališče,« pravijo v JKP Šentjur. »Vedno več je povpraševanja po raztrosu pepela in brez napisa na napisni plošči,« opažajo v podjetju Gekott, ki ima v občini Šmarje pri Jelšah koncesijo za izvajanje lokalne gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti. Na območju občine Šentjur so pokopališča Šentjur, Poni- kva, Dramlje, Slivnica, Žusem, Kalobje, Prevorje, Planina pri Sevnici in Šentvid pri Planini. Na Mestnem pokopališču Šen- tjur opravlja gospodarsko jav- no službo urejanja in vzdrže- vanja pokopališča ter pogrebne storitve in dejavnosti Javno komunalno podjetje Šentjur. Druga pokopališča so v upra- vljanju krajevnih skupnosti. Iz statistike JKP Šentjur je razvidno, da je že leta najbolj množična vrsta pokopa žarni pokop. Leta 2022, ko je bilo na tem pokopališču skupno 77 pokopov, je bilo 73 žarnih, 4 so bili klasični. Leta 2023, ko je bilo 83 pokopov, je bilo 77 žarnih in 6 klasičnih. Raztros pepela je torej no- vost. »Najpogostejši razlog za Prah smo in v prah se povrnemo, pravi misel o minljivosti naših življenj. Pogosto jo slišimo tudi na pogrebih. Medtem ko so se pred leti pred klasičnimi pogrebi v krsti uveljavili žarni pogrebi, v zadnjem obdobju počasi na- rašča zanimanje za raztros pepela. Na pokopališčih v prestolnici je lani delež raztrosa pepela po javno dostopnih podatkih znašal že 15 odstotkov vseh pogrebov. Na Celjskem je ta možnost v številnih občinah na voljo že dlje časa. Ponekod je na voljo šele krajši čas – na primer v občini Šentjur šele od lani. Ponekod, kot v občini Rogaška Slatina, takšen način pogreba še ni mogoč. Preverili smo, zakaj se ljudje odločajo za takšen pogreb. In kakšne so cene različnih grobnin v regiji. SIMONA ŠOLINIČ, TINA STRMČNIK Ker je ceneje in ker pokojni nikomur ne želijo biti v breme tudi pokopališko in pogrebno dejavnosti na celjskem poko- pališču. »Najemnina za grobna mesta je določena s cenikom, ki ga potrdi Mestni svet Mestne občine Celje in trenutno znaša 6,12 evra na kvadratni meter. »Povprečno velik enojni grob je velik 2,88 kvadratnega me- tra in tako letni strošek najema znaša 17,62 evra. Povprečen družinski grob je velik 5,76 kvadratnega metra in letna najemnina znaša 35,25 evra. Tem zneskom je treba prišteti še DDV. Najem žarnega groba je 12,14 evra letno brez DDV,« pojasnjujejo v Zelenicah. Pri plačilu najemnin grobov je pri raztrosu nekoliko dru- gače. Na celjskem pokopa- lišču zaenkrat zaračunavajo samo napis na plošči, cena je odvisna od števila črk. »Pripra- vljamo spremembo cenika in bomo kmalu začeli zaračuna- vati tudi prostor na plošči,« še dodajajo v Zelenicah. »Število raztrosov na Me- stnem pokopališču Celje v za- dnjem času narašča. Natančni razlogi nam niso znani, a oce- njujemo, da je to v glavnem zaradi lažjega vzdrževanja, morda pokojni nimajo svojcev, večkrat zaznamo tudi, da se ljudje za takšno vrsto pogreba odločijo zaradi ekonomskih ra- zlogov,« pravijo v Javnem pod- jetju Zelenice, ki od lani izvaja Prostor za raztros pepela na Mestnem pokopališču Celje (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 44, 30. oktober 2025 AKTUALNO V občini Laško je deset pokopališč, ki jih upravlja Komunala Laško. Na po- kopališčih Laško, Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž, Rečica, Vrh nad Laškim, Šentrupert, Lažiše, Kolman in Širje je 3.725 grobov. Cena najema groba je do- ločena na podlagi metodolo- gije (faktor 1 za enojni grob, faktor 0,6 za žarni grob, 1,5 za družinski grob …). Cena najema groba za enojni grob tako znaša 19 evrov, za žarni grob 11,40 evra in za družin- ski grob 28,51 evra (vse cene so brez DDV). Te tri vrste grobov so po navedbah Ko- munale Laško najbolj števil- ne na pokopališčih v občini Laško. Na pokopališčih Laško, Vrh nad Laškim in Sedraž je na voljo tudi možnost raztrosa pepela. Cena je enaka kot za žarni pokop oziroma nižja za vrednost žarne školjke. Podatkov, kakšni so razlogi svojcev za pokop z raztrosom pepela, v Komunali Laško ni- majo na voljo, saj je to oseb- na odločitev posameznika. Zanimanje za pokop z raz- trosom je prisotno predvsem v Laškem, medtem ko je na drugih dveh pokopališčih precej manjše ali ga sploh ni. Kot dodajajo, na pokopa- liščih v občini Laško trenu- tno ni predvidena gradnja še kakšnega prostora za raztros pepela. BA ZADETKI 16 12 16 12 19 13 18 12 li prostovoljne donacije in v zameno prejeli zastavico sočutja, kamenček ali drug simbolični spominek, s ka- terim bodo na bolj trajno- sten način počastili spomin na svoje najdražje. Geslo letošnje akcije se glasi Spomin ne gori, spomin živi. Geslo poudarja, da ni pomembno, koliko sveč pri- žgemo, temveč koliko dobre- ga naredimo za žive – in kako s svojimi dejanji pomagamo ohranjati spomin s sočutjem in pomočjo drugim. Po podatkih Agencije RS za okolje Slovenci vsako leto prižgemo več kot 16 milijo- nov nagrobnih sveč, kar pov- zroči približno štiri tisoč ton odpadkov, večinoma plasti- ke. Fundacija zato spodbuja premislek, ali lahko spomin izrazimo drugače – brez pla- stike, z dejanjem dobrote, s pomočjo sočloveku. Zbrana sredstva bodo tudi letos namenjena lokalnim prejemnikom pomoči – za nakupe različnih medicin- skih pripomočkov, zdra- vljenje otrok, hišno dvigalo, prilagoditev vozil za invalide, nevrofi zioterapevtske obrav- nave otrok in druge namene. Prostor za raztros pepela na konjiškem pokopališču (Foto: JKP Slovenske Konjice) Če gre za raztros pepela iz žare v morje, mora soglasje najprej izdati krajevno pristojni občinski organ. Po pridobitvi tega soglasja izda soglasje v skladu z zakonom, ki ureja pomorski promet, tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. V omenjenem soglasju določi dan, mesto in druge pogoje, ki se nanašajo na varnost plovbe, upoštevanje vre- menskih razmer na morju in morebitnih drugih prireditev na morju. Javno podjetje za urejanje okolja in storitve Žalec je lani na vseh šestih pokopališčih v žalski občini skupno opravilo 226 pogrebov, od tega jih je 118 opravilo na Pokopališču Žalec. Kot opažajo v podjetju, se med ljudmi zanimanje za raztros pepela povečuje. Če- prav raztros v občini omogo- čajo le na dveh pokopališčih, pobude za tovrsten pogreb prejemajo tudi iz drugih kra- jevnih skupnosti. Tudi v občini Žalec se cene najema grobov razlikujejo glede na velikost. Možen je Laško: pokop z raztrosom na treh pokopališčih Žalec: Pobude za raztros pepela tudi v okoliških krajih za takšen pokop, so različni. Nekateri se za to odločijo, ker gre za željo pokojnika ali svojcev. Veliko je starejših ob- čanov, ki družinskega groba ne morejo več vzdrževati in se odločijo za opustitev in raztros pokojnikov. Nekateri zaradi dela stanujejo zunaj naše občine, tudi v tujini, in iz praktičnih razlogov ne mo- rejo redno skrbeti za grob,« poudarjajo v javnem podjetju in dodajajo, da je pri tovrstni odločitvi pomemben tudi ekonomski vidik. »Že obred raztrosa pepela je načeloma cenejši, seveda se na dol- gi rok tako ljudje izognejo tudi plačilu najemnine, ki bi jo morali plačati za klasični grob,« še pojasnjujejo. SJ Konjiško: Vedno več raztrosov V Slovenskih Konjicah cena za najem povprečno velikega groba na leto znaša 51,9 evra z DDV in cena letnega naje- ma žarnega mesta 22,06 evra z DDV. Kot so še sporočili iz Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice, ki upravlja konjiško pokopališče, izvajajo tudi storitev raztrosa pepela, ki stane 36,6 evra. Gre za enkra- tni znesek. »Zanimanje za pogreb z raz- trosom pepela se na Konjiškem zadnja leta povečuje. Predvsem zato, ker pokojniki nimajo na- slednika, ki bi skrbel za grob, in tudi zato, ker ne želijo biti ni- komur v breme,« pojasnjujejo v konjiškem komunalnem pod- jetju. Na prostoru, ki je urejen za raztros pepela, je spominska plošča, na kateri so navedena imena pokojnikov. BF Raztros pepela je lahko na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega orga- na opravljen tudi na prostoru zunaj pokopališča ali na mor- ju, navaja portal eUprava. določa Občinski svet Občine Žalec, ki je cene zadnjič spre- menil pred štirimi leti. V Javnem podjetju za ure- janje okolja in storitve Žalec, ki upravlja pokopališko de- javnost v občini, opažajo, da se v zadnjih letih zanimanje za raztros pepela povečuje. Pobude za tovrsten pogreb, ki je v občini trenutno možen le na dveh pokopališčih, ob tem prejemajo tudi iz drugih krajevnih skupnosti, a razši- ritev na druga pokopališča trenutno ne načrtujejo. »Ra- zlogi, da se ljudje odločajo »Že obred raztrosa pepela je načeloma cenejši, seveda se na dolgi rok tako ljudje izognejo tudi plačilu najemnine, ki bi jo morali plačati za klasični grob,« pravijo v Javnem podjetju za urejanje okolja in storitve Žalec. najem od enojnega do če- tvernega groba. Cena letnega najema tako znaša od 23 do 91 evrov z vključenim DDV. Cena najema talnega žarnega spomenika znaša 23 evrov z DDV, najem stenskega žar- nega spomenika, ki je na vo- ljo na pokopališčih Žalec in Gotovlje, je 15 evrov z DDV. Storitev raztrosa pepela je 23 evrov z DDV, a možnost raztrosa pepela je le na poko- pališčih Žalec in Šempeter v Savinjski dolini. Vse omenje- ne cene na območju celotne občine skladno z odlokom Na pokopališču v Laškem je na voljo tudi pokop z raztrosom pepela. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Človek, ki spoštuje sebe, spoštuje tudi druge. In če poznamo svoje korenine, se lažje ukoreninimo. Člo- vek brez korenin namreč ne more rasti.« Sonja Sofi ja Bercko – Eisenreich, članica Viteške- ga reda sv. Jurija s Koroške »Ni pripadnika albanske narodnosti, ki bi želel zavzeti slovensko državo in poteptati slovenski jezik in kulturo. V vsej situaciji gre le za nerazumevanje.« Armenda Haliti, psihotera- pevtka in pravnica »Zdaj se selim v razvojno ekipo Visma Lease a bike development team. To je korak bližje oziroma zadnja postaja k mojemu cilju, da bi postal profesio- nalni kolesar.« Sven Aleksander Mernik, celjski kolesarski up »Če bo trg pokazal, da ob- staja potreba po dodatnih stanovanjih, bomo kmalu začeli graditi še en blok, v nasprotnem primeru bomo z gradnjo drugega bloka še nekaj časa počakali.« Sergej Murgelj, direktor Malteških dvorov II »Muzej postaja osrednji prostor skupnega spomina, v katerem sta predstavljeni železarska zgodba in tudi zgodba kraja Teharje.« Slavica Glavan, direktorica Železarskega muzeja Štore Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 44, 30. oktober 2025 GOSPODARSTVO Celjsko podjetje mBIT je našlo rešitev, kako čim bolj zmanjšati vpliv vedno bolj razširjene IT-dejavnosti na okolje. Dejstvo je namreč, da se s pospešeno digitali- zacijo in z odvisnostjo od digitalnih tehnologij vsako leto povečuje ogljični odtis. Vsak obisk spletne strani, vsako brskanje po njej, vsako poslano sporočilo v ozra- čje izpustijo delček ogljikovega dioksida. Zaradi želje, da bi tudi pri uvajanju digitalne tehnologije dosegali zelene cilje, je kot prvo v Sloveniji in regiji trgu ponu- dilo zeleno digitalizacijo. Svojo inovacijo že nekaj časa trži pod blagovno znamko digITgreen. Evropski urad za intelektualno lastnino je poleti to njegovo blagovno znamko registriral in jo zaščitil za ves evropski trg. Gre za pomemben mejnik v delovanju podjetja. JANJA INTIHAR Podjetje mBIT z inovacijo zmanjšuje negativni vpliv IT-dejavnosti na okolje Vsak klik pusti ogljično sled Štajerska gospodarska zbornica in Regionalna go- spodarska zbornica Celje sta minuli teden v Mariboru razglasili prejemnike pri- znanj štajerska gospodarska odličnost 2025. Priznanja so prejela tudi tri podjetja iz savinjske regije. Za naj- boljše srednje veliko podje- tje je bilo razglašeno žalsko podjetje Zagožen, priznanje za najboljše med mikro- in majhnimi podjetji je prejelo celjsko podjetje Labrex Celje, priznanje za najobetavnejše podjetje je prejela Medicina Mataln iz Kozjega. Za najboljše veliko podjetje je bila razglašena Perutnina Ptuj, štajerski zaposlovalec leta je postalo podjetje Talum, priznanje za izjemne gospo- darske in podjetniške dosežke v regiji, ki je bilo letos podelje- no prvič, je prejel predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Štajerska gospodarska zbor- nica in Regionalna gospodar- ska zbornica Celje z nagra- Podelili priznanja štajerska gospodarska odličnost Skupinska fotografija prejemni- kov priznanj (Foto: maribor24.si) dami štajerska gospodarska odličnost, ki veljajo za osre- dnje regijsko priznanje, že tri leta zapored spodbujata razvoj podjetij, inovativnost, trajnost in kakovost delov- nih okolij. V več kategorijah je bilo letos nominiranih 17 podjetij, zato je imela komisi- ja po besedah direktorja Regi- onalne gospodarske zbornice Celje Tomaža Benčine zahtev- no delo. Merila izbora so tudi letos vključevala poslovne re- zultate, inovativnost, trajno- stni pristop, mednarodno de- lovanje, odnos do zaposlenih ter vpetost v regijsko okolje. »Ko govorimo o odličnosti, ne mislimo le na poslovne rezul- tate. V izbor vključujemo traj- nostne prakse, odgovornost do zaposlenih, vključevanje v lokalno okolje, a tudi pri- pravljenost na spremembe in vlaganje v razvoj. Te nagrade podjetja ne razumejo kot cilj, temveč kot priznanje svojemu vsakodnevnemu delu« je po- udarila direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik. Med zmagovalci tudi savinjska podjetja Med letošnjimi prejemni- ki nagrad so tudi tri podje- tja iz savinjske regije. Naziv najobetavnejšega podjetja je prejela Medicina Mataln iz Lesičnega v občini Kozje. Ko- misijo sta prepričali izjemna rast prihodkov podjetja – več kot trikratna v primerjavi z letom prej – in nadpovprečna dodana vrednost na zaposle- nega. Podjetje Labrex Celje, ki je v stoodstotni lasti Mirana Šeška, je komisijo navdušilo kot najboljše mikro- in malo podjetje. Kljub majhni, a iz- jemno usposobljeni ekipi je namreč podjetje v prete- klem letu ustvarilo skoraj devetnajst milijonov evrov prihodkov. Naziv najboljše- ga srednje velikega podjetja je pripadel podjetju Zagožen iz Žalca, ki že pol stoletja de- luje na področju vodovodne, kanalizacijske in energetske infrastrukture. Podjetje, ki je lani zaposlovalo 38 ljudi, je komisijo prepričalo s stabil- nim poslovanjem, z učinko- vitim upravljanjem virov in z usmerjenostjo v trajnostne tehnološke rešitve. SJ Podjetje mBIT je leta 2004 ustanovil Marko Bezgovšek. Najprej je delal kot samostoj- ni podjetnik, sčasoma, ko je svojo osnovno dejavnost, to je izvedbo spletnih in mobilnih rešitev, razširil še na druge storitve, je ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo. »V podjetju nenehno, že vse od njegove ustanovitve, razmi- šljamo, kako narediti nekaj novega, naprednega in ino- vativnega, da bomo na trgu drugačni,« poudarja Marko Bezgovšek. Zato se lahko med drugim pohvali, da je v Slove- nijo »pripeljal« prvi mobilni turistični vodnik ter postavil največjo spletno trgovino z bi- oprehrano. Zdaj je tudi prvi, ki je Sloveniji in širši regiji ponu- dil rešitev zelene digitalizacije. Izjemna rast IT- dejavnosti »V dveh desetletjih razvoja in svetovanja številnim domačim in tujim podjetjem, zavodom, občinam ter neprofi tnim orga- nizacijam smo leta 2020 svojo pozornost usmerili na vplive digitalnih rešitev na okolje. Ko smo opazovali, kako druge dejavnosti vplivajo na okolje, smo pomislili, da tudi naša dejavnost pušča ogljični odtis. Splošna javnost se na žalost tega še ne zaveda in razmere na tem področju so porazne. Vsi vemo, kakšen odtis pušča vožnja z avtom, a o vplivih uporabe informacijske teh- nologije na okolje večina ne ve skoraj ničesar. Vsak klik na spletu pušča ogljični od- tis, vsak preneseni podatek, vsaka poizvedba, da dobimo ta podatek, vse naprave, ki so priključene na omrežje, vse to pušča ogljični odtis,« pojasnju- je Marko Bezgovšek. Pri tem omenja britanskega profesorja Mika Hassasa, ki ugotavlja, da je vpliv IT-dejavnosti na okolje že zdaj večji, kot ga povzroča letalska industrija. »IT-dejav- nost se na leto poveča za 100 odstotkov. Po nekaterih študi- jah porabi že tri odstotke vse svetovne električne energije. Poraba kmetijstva je na primer 4-odstotna,« opozarja Bezgo- všek. Težava je tudi, dodaja, ker Evropa tega problema še ni zaznala v vsej njegovi razse- žnosti. Za cilj si je zadala digi- talizacijo do leta 2030 in hkrati napovedala ogljično nevtral- nost do leta 2050. »To ne gre skupaj,« opozarja. »Podjetja in države v digitalizacijo vlagajo velike vsote denarja, pri čemer se ne vprašajo, kakšne bodo njene posledice.« V Evropi je trenutno samo nekaj posameznikov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Med njimi je tudi celjsko pod- jetje. »Z raziskovanjem tega področja smo spoznali, ka- kšen porabnik je dejavnost, v kateri delujemo. Zavedamo se vseh negativnih vplivov, ki jih prinaša razvoj informacijske tehnologije. Zato smo začeli snovati rešitve, ki bi bile poleg prednosti, ki jih prinaša digi- talizacija, tudi bolj prijazne do okolja,« pojasnjuje Bezgovšek. Rešitev je zelena digitalizacija Na izziv, kako zmanjšati ne- gativne vplive uporabe infor- macijske tehnologije na okolje, v podjetju mBIT odgovarjajo z rešitvami zelene digitalizacije. Marko Bezgovšek pojasnju- je, da gre pri zeleni digitaliza- ciji podobno kot pri običajni digitalizaciji za večstopenjski proces. Z njim želi njegovo podjetje z uporabo digitalne tehnologije spremeniti poslov- ne procese, vendar pri tem v procese načrtovanja in mer- jenja učinkov poleg običajnih ciljev v enakovreden položaj postavi tudi zelene cilje. »Tu mislim na zmanjšanje vplivov novih digitalnih rešitev na oko- lje. Rezultat zelene digitaliza- cije so digitalne rešitve, ki po- menijo manjši ali nični ogljični odtis, torej porabijo manj elek- trične energije,« pravi. V okviru projekta digITgreen so v podjetju mBIT razvili algo- ritem, ki natančno iz različnih virov preverja, ali je neko sple- tno mesto zeleno, ali ga torej napajajo obnovljivi viri ener- gije. Algoritem zna izmeriti ogljični odtis vsakega obiska spletnega mesta. Meri prenos podatkov, upošteva, kolikokrat se posamezni obiskovalci vra- čajo na neko spletno stran. V naslednjem koraku izmeri, ko- liko električne energije je treba za prenos teh podatkov in pora- bo preračuna v izpuste ogljiko- vega dioksida. » Ta algoritem, ki je na voljo vsem uporabnikom spleta, je naša največja inova- cija, za katero smo lani dobili tudi priznanje Regionalne go- spodarske zbornice Celje,« je ponosen Marko Bezgovšek. V podjetju so razvili osnovne kriterije in vzpostavili certifi ka- cijski sistem, ki glede na osve- ščenost okolja v treh različnih stopnjah analizira in preverja spletne digitalne rešitve. Ne želijo ostati znotraj slovenskih meja Podjetje mBIT je razvoj pro- jekta digITgreen fi nanciralo z lastnimi sredstvi. Na razpise za pridobitev državnega ali evrop- skega denarja se doslej ni pri- javljalo, ker se ni pripravljeno prilagajati razpisnim pogojem in spreminjati ciljev, ki si jih je zastavilo, pravi Bezgovšek. Dosedanja prodaja njihove ino- vativne storitve in zanimanje zanjo sta že pokazala, da so se lotili pravih problemov in za- nje ponudili tudi prave rešitve. Pri tem poudarja, da zamisel o zeleni digitalizaciji ni nastala zgolj iz komercialnih razlogov, da njen cilj ni bil zaslužek. Vendar če želijo pomembno prispevati k zmanjševanju ne- gativnega vpliva IT-dejavnosti na okolje, ne smejo in tudi ne želijo ostati samo znotraj Slo- venije. »Naše podjetje se usmerja v internacionalizacijo poslova- nja. Ker smo majhni, smo pri- pravili tudi projekt, kako bomo v svoje delovanje vključili raz- lične partnerje doma in v tujini. S prvim v Sloveniji smo pred kratkim že podpisali pogodbo. V prihodnje se bomo torej po- svetili širjenju mreže in razvoju algoritma, da bo še boljši,« na- poveduje Bezgovšek. Kot še razkriva, so ga pred kratkim poklicali predstavniki ene od mednarodnih korpora- cij, ki pa je ne želi imenovati, in prosili za srečanje, na katerem bi se pogovarjali o podatkih, ki jih ima podjetje mBIT. »To je znak, da smo na pravi poti in da imamo rešitve, ki nekaj ve- ljajo in za katere je nekdo oce- nil, da se lahko z njimi naredi marsikaj dobrega,« še pravi Marko Bezgovšek. Marko Bezgovšek, ustano- vitelj in direktor podjetja mBIT (Foto: Nik Jarh) »Kupce naših certi katov delimo v dve skupini. Prvo skupino res skrbi za okolje in želi biti del zelene preobrazbe na IT- področju. V drugi skupini so tisti s  go v žepu, ki jim za okolje ni veliko mar, saj mislijo predvsem na to, ali se jim nakup splača in kako ga bodo lahko izkoristili za lastno reklamo.« Tudi drugi na različne načine poskušajo rešiti negativne posledice vedno večje digitalizacije, vendar nihče ne ponuja takšne rešitve kot naše podjetje. Podjetje mBIT ni sledilo tistemu, kar je že bilo na trgu, ampak je samo, ko je zaznalo problem, poiskalo rešitev. V podjetju verjamemo, da lahko samo ob takšnem pristopu ustvarimo nekaj novega.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 44, 30. oktober 2025 GOSPODARSTVO Celjsko podjetje mBIT je našlo rešitev, kako čim bolj zmanjšati vpliv vedno bolj razširjene IT-dejavnosti na okolje. Dejstvo je namreč, da se s pospešeno digitali- zacijo in z odvisnostjo od digitalnih tehnologij vsako leto povečuje ogljični odtis. Vsak obisk spletne strani, vsako brskanje po njej, vsako poslano sporočilo v ozra- čje izpustijo delček ogljikovega dioksida. Zaradi želje, da bi tudi pri uvajanju digitalne tehnologije dosegali zelene cilje, je kot prvo v Sloveniji in regiji trgu ponu- dilo zeleno digitalizacijo. Svojo inovacijo že nekaj časa trži pod blagovno znamko digITgreen. Evropski urad za intelektualno lastnino je poleti to njegovo blagovno znamko registriral in jo zaščitil za ves evropski trg. Gre za pomemben mejnik v delovanju podjetja. JANJA INTIHAR Podjetje mBIT z inovacijo zmanjšuje negativni vpliv IT-dejavnosti na okolje Vsak klik pusti ogljično sled Štajerska gospodarska zbornica in Regionalna go- spodarska zbornica Celje sta minuli teden v Mariboru razglasili prejemnike pri- znanj štajerska gospodarska odličnost 2025. Priznanja so prejela tudi tri podjetja iz savinjske regije. Za naj- boljše srednje veliko podje- tje je bilo razglašeno žalsko podjetje Zagožen, priznanje za najboljše med mikro- in majhnimi podjetji je prejelo celjsko podjetje Labrex Celje, priznanje za najobetavnejše podjetje je prejela Medicina Mataln iz Kozjega. Za najboljše veliko podjetje je bila razglašena Perutnina Ptuj, štajerski zaposlovalec leta je postalo podjetje Talum, priznanje za izjemne gospo- darske in podjetniške dosežke v regiji, ki je bilo letos podelje- no prvič, je prejel predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Štajerska gospodarska zbor- nica in Regionalna gospodar- ska zbornica Celje z nagra- Podelili priznanja štajerska gospodarska odličnost Skupinska fotografija prejemni- kov priznanj (Foto: maribor24.si) dami štajerska gospodarska odličnost, ki veljajo za osre- dnje regijsko priznanje, že tri leta zapored spodbujata razvoj podjetij, inovativnost, trajnost in kakovost delov- nih okolij. V več kategorijah je bilo letos nominiranih 17 podjetij, zato je imela komisi- ja po besedah direktorja Regi- onalne gospodarske zbornice Celje Tomaža Benčine zahtev- no delo. Merila izbora so tudi letos vključevala poslovne re- zultate, inovativnost, trajno- stni pristop, mednarodno de- lovanje, odnos do zaposlenih ter vpetost v regijsko okolje. »Ko govorimo o odličnosti, ne mislimo le na poslovne rezul- tate. V izbor vključujemo traj- nostne prakse, odgovornost do zaposlenih, vključevanje v lokalno okolje, a tudi pri- pravljenost na spremembe in vlaganje v razvoj. Te nagrade podjetja ne razumejo kot cilj, temveč kot priznanje svojemu vsakodnevnemu delu« je po- udarila direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik. Med zmagovalci tudi savinjska podjetja Med letošnjimi prejemni- ki nagrad so tudi tri podje- tja iz savinjske regije. Naziv najobetavnejšega podjetja je prejela Medicina Mataln iz Lesičnega v občini Kozje. Ko- misijo sta prepričali izjemna rast prihodkov podjetja – več kot trikratna v primerjavi z letom prej – in nadpovprečna dodana vrednost na zaposle- nega. Podjetje Labrex Celje, ki je v stoodstotni lasti Mirana Šeška, je komisijo navdušilo kot najboljše mikro- in malo podjetje. Kljub majhni, a iz- jemno usposobljeni ekipi je namreč podjetje v prete- klem letu ustvarilo skoraj devetnajst milijonov evrov prihodkov. Naziv najboljše- ga srednje velikega podjetja je pripadel podjetju Zagožen iz Žalca, ki že pol stoletja de- luje na področju vodovodne, kanalizacijske in energetske infrastrukture. Podjetje, ki je lani zaposlovalo 38 ljudi, je komisijo prepričalo s stabil- nim poslovanjem, z učinko- vitim upravljanjem virov in z usmerjenostjo v trajnostne tehnološke rešitve. SJ Podjetje mBIT je leta 2004 ustanovil Marko Bezgovšek. Najprej je delal kot samostoj- ni podjetnik, sčasoma, ko je svojo osnovno dejavnost, to je izvedbo spletnih in mobilnih rešitev, razširil še na druge storitve, je ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo. »V podjetju nenehno, že vse od njegove ustanovitve, razmi- šljamo, kako narediti nekaj novega, naprednega in ino- vativnega, da bomo na trgu drugačni,« poudarja Marko Bezgovšek. Zato se lahko med drugim pohvali, da je v Slove- nijo »pripeljal« prvi mobilni turistični vodnik ter postavil največjo spletno trgovino z bi- oprehrano. Zdaj je tudi prvi, ki je Sloveniji in širši regiji ponu- dil rešitev zelene digitalizacije. Izjemna rast IT- dejavnosti »V dveh desetletjih razvoja in svetovanja številnim domačim in tujim podjetjem, zavodom, občinam ter neprofi tnim orga- nizacijam smo leta 2020 svojo pozornost usmerili na vplive digitalnih rešitev na okolje. Ko smo opazovali, kako druge dejavnosti vplivajo na okolje, smo pomislili, da tudi naša dejavnost pušča ogljični odtis. Splošna javnost se na žalost tega še ne zaveda in razmere na tem področju so porazne. Vsi vemo, kakšen odtis pušča vožnja z avtom, a o vplivih uporabe informacijske teh- nologije na okolje večina ne ve skoraj ničesar. Vsak klik na spletu pušča ogljični od- tis, vsak preneseni podatek, vsaka poizvedba, da dobimo ta podatek, vse naprave, ki so priključene na omrežje, vse to pušča ogljični odtis,« pojasnju- je Marko Bezgovšek. Pri tem omenja britanskega profesorja Mika Hassasa, ki ugotavlja, da je vpliv IT-dejavnosti na okolje že zdaj večji, kot ga povzroča letalska industrija. »IT-dejav- nost se na leto poveča za 100 odstotkov. Po nekaterih študi- jah porabi že tri odstotke vse svetovne električne energije. Poraba kmetijstva je na primer 4-odstotna,« opozarja Bezgo- všek. Težava je tudi, dodaja, ker Evropa tega problema še ni zaznala v vsej njegovi razse- žnosti. Za cilj si je zadala digi- talizacijo do leta 2030 in hkrati napovedala ogljično nevtral- nost do leta 2050. »To ne gre skupaj,« opozarja. »Podjetja in države v digitalizacijo vlagajo velike vsote denarja, pri čemer se ne vprašajo, kakšne bodo njene posledice.« V Evropi je trenutno samo nekaj posameznikov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Med njimi je tudi celjsko pod- jetje. »Z raziskovanjem tega področja smo spoznali, ka- kšen porabnik je dejavnost, v kateri delujemo. Zavedamo se vseh negativnih vplivov, ki jih prinaša razvoj informacijske tehnologije. Zato smo začeli snovati rešitve, ki bi bile poleg prednosti, ki jih prinaša digi- talizacija, tudi bolj prijazne do okolja,« pojasnjuje Bezgovšek. Rešitev je zelena digitalizacija Na izziv, kako zmanjšati ne- gativne vplive uporabe infor- macijske tehnologije na okolje, v podjetju mBIT odgovarjajo z rešitvami zelene digitalizacije. Marko Bezgovšek pojasnju- je, da gre pri zeleni digitaliza- ciji podobno kot pri običajni digitalizaciji za večstopenjski proces. Z njim želi njegovo podjetje z uporabo digitalne tehnologije spremeniti poslov- ne procese, vendar pri tem v procese načrtovanja in mer- jenja učinkov poleg običajnih ciljev v enakovreden položaj postavi tudi zelene cilje. »Tu mislim na zmanjšanje vplivov novih digitalnih rešitev na oko- lje. Rezultat zelene digitaliza- cije so digitalne rešitve, ki po- menijo manjši ali nični ogljični odtis, torej porabijo manj elek- trične energije,« pravi. V okviru projekta digITgreen so v podjetju mBIT razvili algo- ritem, ki natančno iz različnih virov preverja, ali je neko sple- tno mesto zeleno, ali ga torej napajajo obnovljivi viri ener- gije. Algoritem zna izmeriti ogljični odtis vsakega obiska spletnega mesta. Meri prenos podatkov, upošteva, kolikokrat se posamezni obiskovalci vra- čajo na neko spletno stran. V naslednjem koraku izmeri, ko- liko električne energije je treba za prenos teh podatkov in pora- bo preračuna v izpuste ogljiko- vega dioksida. » Ta algoritem, ki je na voljo vsem uporabnikom spleta, je naša največja inova- cija, za katero smo lani dobili tudi priznanje Regionalne go- spodarske zbornice Celje,« je ponosen Marko Bezgovšek. V podjetju so razvili osnovne kriterije in vzpostavili certifi ka- cijski sistem, ki glede na osve- ščenost okolja v treh različnih stopnjah analizira in preverja spletne digitalne rešitve. Ne želijo ostati znotraj slovenskih meja Podjetje mBIT je razvoj pro- jekta digITgreen fi nanciralo z lastnimi sredstvi. Na razpise za pridobitev državnega ali evrop- skega denarja se doslej ni pri- javljalo, ker se ni pripravljeno prilagajati razpisnim pogojem in spreminjati ciljev, ki si jih je zastavilo, pravi Bezgovšek. Dosedanja prodaja njihove ino- vativne storitve in zanimanje zanjo sta že pokazala, da so se lotili pravih problemov in za- nje ponudili tudi prave rešitve. Pri tem poudarja, da zamisel o zeleni digitalizaciji ni nastala zgolj iz komercialnih razlogov, da njen cilj ni bil zaslužek. Vendar če želijo pomembno prispevati k zmanjševanju ne- gativnega vpliva IT-dejavnosti na okolje, ne smejo in tudi ne želijo ostati samo znotraj Slo- venije. »Naše podjetje se usmerja v internacionalizacijo poslova- nja. Ker smo majhni, smo pri- pravili tudi projekt, kako bomo v svoje delovanje vključili raz- lične partnerje doma in v tujini. S prvim v Sloveniji smo pred kratkim že podpisali pogodbo. V prihodnje se bomo torej po- svetili širjenju mreže in razvoju algoritma, da bo še boljši,« na- poveduje Bezgovšek. Kot še razkriva, so ga pred kratkim poklicali predstavniki ene od mednarodnih korpora- cij, ki pa je ne želi imenovati, in prosili za srečanje, na katerem bi se pogovarjali o podatkih, ki jih ima podjetje mBIT. »To je znak, da smo na pravi poti in da imamo rešitve, ki nekaj ve- ljajo in za katere je nekdo oce- nil, da se lahko z njimi naredi marsikaj dobrega,« še pravi Marko Bezgovšek. Marko Bezgovšek, ustano- vitelj in direktor podjetja mBIT (Foto: Nik Jarh) »Kupce naših certi katov delimo v dve skupini. Prvo skupino res skrbi za okolje in želi biti del zelene preobrazbe na IT- področju. V drugi skupini so tisti s  go v žepu, ki jim za okolje ni veliko mar, saj mislijo predvsem na to, ali se jim nakup splača in kako ga bodo lahko izkoristili za lastno reklamo.« Tudi drugi na različne načine poskušajo rešiti negativne posledice vedno večje digitalizacije, vendar nihče ne ponuja takšne rešitve kot naše podjetje. Podjetje mBIT ni sledilo tistemu, kar je že bilo na trgu, ampak je samo, ko je zaznalo problem, poiskalo rešitev. V podjetju verjamemo, da lahko samo ob takšnem pristopu ustvarimo nekaj novega.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 44, 30. oktober 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Celjski svetniki so zaradi sprememb pri gradnji Vrt- ca Čira Čara in kondenzacijske turbine za Toplarno Celje na izredni seji sprejeli odlok o spremembi od- loka rebalansa letošnjega proračuna. Kaj to pomeni glede fi nančnih sredstev? SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Komisija za prepre- čevanje korupcije ni potrdila kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v primeru Tomaža Subotiča, nekdanjega predsednika sve- ta zavoda bolnišnice. Kot je znano, je komisija spomladi letos prejela več prijav, ki so se nanašale na do- pustovanje predsednika Vlade RS Roberta Goloba v Suboti- čevi hiši v Karigadorju. Na podlagi teh je zoper predse- dnika vlade uvedla postopek preiskave, ki še ni končana. Prejete prijave so vsebovale tudi več drugih očitkov, ki Nekdanji predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje Tomaž Su- botič (Foto: Nik Jarh) CELJE – Izredna seja celjskih mestnih svetnikov Dva milijona evrov prenesli v naslednje obdobje Svetniki so se seznanili z ugotovitvenim sklepom o prenehanju mandata članice sveta zavoda OŠ Glazija in izglasovali predlog nadome- stnega člana za preostanek mandatne dobe. Prav tako so potrdili imenovanje predstav- nika MOC v svet zavoda Doma ob Savinji. (Foto: MOC) Mestni svet je s potrditvijo sprememb načrta razvojnih programov soglašal, da se dva milijona evrov sredstev iz pro- računskega sklada za izvedbo naložb prenese v prihodnje proračunsko obdobje. »Gre za sredstva v višini dva milijona evrov, ki so bila v skladu pred- videna za fi nanciranje gradnje Vrtca Čira Čara in vgradnje kondenzacijske turbine za Toplarno Celje. Za Vrtec Čira Čara izvedba naložbe letos ne bo mogoča v predvidenem obsegu, saj vzporedno poteka menjava onesnažene zemljine, kjer je Ministrstvo RS za oko- lje, podnebje in energijo, ki je pristojno za ta del, izvajalca izbralo bistveno kasneje, kot je bilo načrtovano,« pravijo v Mestni občini Celje. V občini dodajajo, da so naložbo prijavili tudi na javni razpis Ministrstva RS za vzgojo in izobraževanje za sofi nanci- ranje naložb v vrtcih in osnov- nem šolstvu v Republiki Slo- veniji v obdobju 2026–2029. Namen projekta je zagotoviti prostorske možnosti za izvaja- nje predšolske vzgoje v skladu s smernicami vzgoje in izobra- ževanja ter z zakonsko predpi- sanimi normativi. Razlog za premik izvedbe naložbe vgradnje kondenza- cijske turbine je v spremenjeni naložbeni dinamiki JP Energe- tika Celje, in sicer kot posledi- ca uveljavitve nove uredbe o upravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sež- iganja komunalnih odpadkov. Naložba bo predvidoma ure- sničena v letu 2027. Letos je sicer v proračun- skem skladu predvidenih do pol milijona evrov za nakupe nepremičnin po postopku uve- ljavljanja predkupne pravice. Omenjene spremembe so botrovale tudi spremembam odloka o rebalansu letošnjega proračuna, ki jih je mestni svet sprejel po hitrem postopku. Napredek pri transparentnosti Na izredni seji je bilo poda- no tudi poročilo Nadzornega odbora Mestne občine Celje o zaključnem računu proračuna občine za minulo leto. »Nad- zorni odbor je ugotovil, da je gradivo zaključnega računa občine za leto 2024 skrbno in natančno pripravljeno v skladu z zahtevami zakonodaje in s potrebnimi informacijami za namen obveščanja javnosti. Glede na pregledano doku- mentacijo neskladij med načr- tovanim in realiziranim prora- čunom ni bilo, nadzorni odbor je še ugotovil, da je občinska uprava dosegla napredek pri transparentnosti porabe jav- nih sredstev. Nadzorni odbor je celo pohvalil dejavnosti na področju reprogramiranja dolgov, s čimer so se znižali stroški,« so sporočili iz celjske občine. Bolj jasni pogoji za direktorje Celjski svetniki so na seji govorili tudi o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta nalaga, da morajo lokalne sku- pnosti uskladiti akte o ustano- vitvi zavoda s spremenjenimi določili novele, ki glede ime- novanja direktorjev zdravstve- nih domov določa natančnejše pogoje v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Glavni cilj spre- memb sta profesionalizacija in depolitizacija vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Novela uvaja tudi natančnejše pogoje za člane sveta zavoda. Mestni svetniki so potrdili spremembe odloka, ki bodo začele veljati, ko ga bodo potrdili še občin- ski sveti občin Dobrna, Štore in Vojnik ter mestni svet MOC. Očitke o nepravilnostih pri izplačevanju potnih stroškov takratnemu predsedniku sveta je komisija predala policiji. Očitke o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju bolnišni- ce z neko odvetniško družbo je odstopila v vednost Račun- skemu sodišču RS. Inšpektoratu za delo je odstopila očitke glede koriščenja dopusta zaposlene v kabinetu predsednika vlade. Nadzornemu svetu Uniorja in Slovenskemu državne- mu holdingu je v vednost odstopila očitke o tem, da naj bi dr. T omaž Subotič ponujal zaposlitev Alešu Šabedru, kar samo po sebi ne predstavlja nepravilnosti iz pristojnosti komisije. Komisija v bolnišnici ni ugotovila nepravilnosti na podlagi razpoložljive do- kumentacije. Prav potrditev domnevnih pritiskov v po- stopku pred komisijo je za ugotavljanje morebitnih kr- šitev integritete zaradi nedo- voljenega vplivanja bistvena, saj brez tega komisija postop- ka ne more nadaljevati. Kot neutemeljeni so se izkazali tudi očitki o neupravičenem napredovanju tega zaposle- nega,« pravijo v komisiji. Za nekatere druge očitke iz prijav je komisija ugotovila, da so v pristojnosti presoje drugih organov, zato jih je odstopila v reševanje njim, sama pa postopek predho- dnega preizkusa končala. SŠol Spremenjen prometni režim in izredni avtobusi Na območju Mestnega po- kopališča Celje in Pokopališča Teharje bo spremenjen način parkiranja, zagotovljene bodo tudi izredne vožnje javnega mestnega prometa – Celebusa. Izredni avtobusi V petek in soboto bo kro- žna avtobusna linija v času spremembe prometne uredi- tve urejena po trasi Hudinja– Nova vas–Lava–Železniška postaja–Breg–Polule–Skalna klet–T eharska po Mirni poti na pokopališče in s pokopališča po Kolškovi vsako polno uro med 9.55 in 17.00. 1. novembra bo avtobusna linija v času spremembe pro- metne ureditve urejena tudi po trasi Železniška postaja– Metropol–Mirna pot in nato po Kolškovi ulici s pokopali- šča. Avtobus bo vozil vsake pol ure po voznem redu, in sicer med 8. in 16.30. Kaj je novega na pokopališču? Javno podjetje Zelenice je pred dnevi končalo celovito obnovo sanitarij v poslovilni vežici, pri čemer je uredilo tudi betonsko klančino ter s tem izboljšalo dostop za gi- balno ovirane. Obnova je sta- la malo več kot 65 tisoč evrov. Saniran je tudi del historične ograje pred vežico. Končani sta obnova ce- stišča pred cvetličarno in vse do poslovilnega objek- ta ter obnova vodovodnega omrežja pod cestiščem. Na novo so preplastili asfaltira- no površino pred poslovilnim objektom. Začeli so tudi dela za ureditev spodnjega parki- rišča in gradnjo nove žarne stene. Med 27. oktobrom in 2. novembrom bodo dela za- časno ustavljena in takrat bo omogočeno parkiranje tudi na spodnjem parkirišču. Ob poslovilni vežici na pokopališču Teharje je bil saniran srednji zid kamnite stene, s čimer je končan prvi del obnove. SŠol CELJE – Zaradi povečanega obiska Mestnega pokopališča Celje bo jutri (31. oktobra) in v soboto med 7. in 17. uro v njegovi okolici spremenjen prometni režim. V Celju je končana gradnja 66 žarnih grobov in grobov za klasični pokop. (Foto: MOC) V zvezi s predlogom, da se Čatrova opekarna na Lju- bečni izvzame iz Odloka o razglasitvi kulturnih spo- menikov lokalnega pomena na območju mestne občine Celje, so svetniki izglasovali predlog, da to točko preložijo na eno od naslednjih sej. jih je komisija obravnavala v predhodnem preizkusu. Očit- ki so se nanašali predvsem na domnevne nepravilnosti v celjski bolnišnici, in sicer v povezavi z ravnanji takratne- ga predsednika sveta javnega zavoda dr. Tomaža Subotiča pri poslovanju z določeno odvetniško družbo in zapo- slovanjem družinskega člana predsednika sveta. Zaposlitev nečaka ni sporna Glede zaposlitve Subotiče- vega družinskega člana komi- sija ni potrdila očitkov o ne- pravilnostih. »Ugotovila je, da je bil za konkretno zaposlitev izveden javni razpis. Nihče od zaposlenih v bolnišnici, ki so sodelovali v tem postopku, ni potrdil, da bi bil nanje iz- vajan kakršenkoli nedovoljen pritisk ali vpliv, da morajo za- posliti konkretnega posame- znika. Prav tako so zanikali vplive ali pritiske, prav tako jih ni bilo mogoče potrditi Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 44, 30. oktober 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Podjetje Rune Enia, ki v sklopu projekta Rune na po- deželskih območjih Slovenije gradi ultrahitro široko- pasovno optično omrežje, je projekt gradnje optičnega omrežja sredi lanskega leta začelo izvajati tudi v občini Laško. Dostopa do kakovostne in zanesljive povezave s spletom so se veselili tudi prebivalci Blatnega Vrha pri Jurkloštru, a so letos poleti nekateri razočarani ugo- tovili, da je podjetje Rune Enia dela ustavilo oziroma končalo. Bodo občani kljub sklenjeni pogodbi ostali brez dostopa do boljše spletne povezave? BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Projekt Rune: nekateri krajani Blatnega Vrha ostali brez obljubljenih priključkov Kako oddaljena je za laško podeželje digitalna prihodnost? »Februarja letos smo ob- čani od podjetja Rune Enia dobili v podpis pogodbe o gradnji optičnega omrežja. Po sklenitvi pogodb je pod- jetje začelo izvajati dela, ki so nato v juniju iz neznanega razloga zastala. Priključili so najbližje hiše, mi in še nekaj sosedov pa smo ostali brez priključkov. Rekli so nam, da nam bodo slednje uredili, če bomo sami plačali izkope do svojih hiš. To bi vsako go- spodinjstvo stalo več kot tisoč evrov! Gre za očitne kršitve pravno zavezujočih oboje- stransko podpisanih pogodb, v katerih ni nobenih dodatnih pogojev,« je ogorčen eden od krajanov Blatnega Vrha, ki pravi, da bo obveze iz po- godbe uveljavljal po pravni poti. In enako verjetno tudi sosedje, ki so ostali brez pri- ključkov. Finančno omejeni Da dela v Blatnem Vrhu niso bila ustavljena, ampak končana, pravijo v podjetju Rune Enia. »Razumemo že- ljo in potrebo občanov nase- lja Blatni Vrh po dostopu do boljše in hitrejše povezave s spletom. Na območju gradnje smo večino naslovov uspeli pokriti z optičnim omrežjem in tako uporabnikom zagoto- viti dostop do boljše poveza- ve s spletom, manjše število naslovov pa je žal izpadlo iz predvidene izvedbe,« odgo- varjajo v podjetju Rune Enia. Razlog za to je v preveliki oddaljenosti posameznih na- slovov od trase omrežja, saj to znatno poveča stroške izved- be, dodajajo. »Projekt Rune je namreč zasebna naložba, podjetje je fi nančno omejeno, kar tudi pomeni, da v nobe- ni občini ne pokrijemo vseh naslovov«. Pojasnjujejo, da v primeru naslovov, ki jih sami ne morejo pokriti, ker niso rentabilni, obstaja možnost dogovora tako z naročniki kot s posamezno občino o drugih rešitvah. »Na primer da posa- meznik izvedbo sofi nancira ali, če ima možnost, izkop izvede sam, mi pa mu zago- tovimo ves potreben material in zgradimo priključek …« V podjetju predlagajo, naj se občani za več informa- cij glede izvedbe priključka obrnejo na njihov center za pomoč uporabnikom, ki je na voljo na telefonski števil- ki 080 60 10 in na e-naslovu info@rune.si. Kaj pravijo v Občini Laško? Za pojasnila smo se obrnili tudi na Občino Laško. Zani- malo nas je, kako v občinski upravi komentirajo omenjeni primer in ali bo občina obča- nom v Blatnem Vrhu morda priskočila na pomoč. Odgo- vora še nismo prejeli. Je pa župan Marko Šantej ob začetku del maja lani po- udaril pomen gradnje široko- pasovnega optičnega omrež- ja in dostopa do kakovostne in zanesljive povezave s sple- tom. Marsikateri del občine Laško namreč nima dostopa ne le do širokopasovnega omrežja, temveč tudi ne do osnovnega. »Naša občina ne predstavlja le urbanega središča, ampak obsega tudi velik del podeželja. Zaradi zagotavljanja šolanja otrok in dela od doma, zaradi šte- vilnih mladih prevzemnikov kmetij, ki se odločajo za do- polnilne dejavnosti, in zaradi razvoja turizma na podeželju si izjemno želim, da bi bila ta infrastruktura na voljo po celotni občini in da bi imeli občani vseh generacij dostop do hitrega spletnega omrež- ja,« je dejal. Kako sicer napreduje gra- dnja optičnega omrežja v občini Laško? Kot pravijo v podjetju Rune Enia, je v ve- LAŠKO – Zadnja stano- vanjska gradnja na območju Laškega sega v leto 2007, v Rimskih Toplicah niso gra- dili že od leta 2009. Če bo šlo po načrtih, se bodo v La- škem novih stanovanj spet veselili čez dve leti. Župan Marko Šantej je namreč pred dnevi podpisal pogodbo o javno-zasebnem partner- stvu za gradnjo javnih naje- mnih stanovanj na območju Ceste v Rečico v Debru, kjer občina že vrsto let načrtuje širitev stanovanjske soseske. »To je pomemben korak za razvoj Laškega. Po dolgih letih bomo ponovno priča gradnji stanovanj, ki bodo občanom omogočila kakovostno, so- dobno in dostopno bivanje,« je ob podpisu pogodbe pou- daril župan Marko Šantej. Projekt po navedbah občine pomeni konkreten odziv na potrebe po dostopnih stano- vanjih in sodobnem bivalnem okolju v Laškem. Predvidena je gradnja 53 stanovanj. Obči- na Laško bo postala lastnica dvanajstih (792 kvadratnih metrov neto površine) s pri- padajočimi parkirišči. Zaseb- ni partner bo ostal lastnik 41 stanovanj, ki bodo namenjena za prodajo na trgu. Začetek gradnje je pred- viden v letu 2026. Podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu bodo sledili pro- jektiranje, pridobitev gradbe- nega dovoljenja (predvidoma v začetku prihodnjega leta) Laško dobilo sodobno bančno središče LAŠKO – Banka OTP je v Laškem odprla prvo prenovlje- no poslovalnico, zasnovano po sodobnih smernicah. Kot pravijo v banki, gre za začetek celovite prenove bančnih prostorov, ki bodo v prihodnje še bolj dostopni, vključujoči in tehnološko napredni. »Prenova bančnih prostorov presega estetsko osvežitev in prinaša več zasebnosti, udobja in digitalne podpore. Prostor je zasnovan z mislijo na dostopnost za ranljive skupine: vklju- čuje nižje bankomate, klančine, zvočne in taktilne oznake, brailovo pisavo, slušne zanke ter asistenco ob vhodu,« pravijo v banki OTP. Poslovalnica je opremljena tudi s sodobnimi digitalnimi elementi, kot so tablični računalniki in LCD-zasloni, ki obi- skovalcem omogočajo hiter dostop do informacij. Poslovalnica ponuja tudi kotiček za otroke. Deset bančnih uslužbencev v Laškem strankam ponuja ce- lovit nabor bančnih storitev, zavarovanj in naložb v sklade. »Naš cilj je ustvarjati okolje, kjer je obisk poslovalnice več kot le bančni opravek – je prijetna izkušnja in osebni stik s strokovnjaki, ki znajo prisluhniti in svetovati,« je ob odpr- tju prenovljene poslovalnice v Laškem dejala Sabina Župec Kranjc, članica uprave, odgovorna za fi nančne trge in ope- rativno poslovanje v banki OTP. Pomen bančne poslovalnice za gospodarstvo in prebivalce občine Laško je izpostavil tudi župan Laškega Marko Šantej. BA likem delu občine omrežje že zgrajeno, veliko uporab- nikov tudi že ima dostop do optičnega omrežja. Tre- nutno gradnjo omrežja in uporabniških priključkov izvajajo v Jagočah, Padežu in Malem Dolu, od koder tra- so omrežja širijo proti Trob- nemu Dolu, v katerem bodo dela kmalu začeli. Obenem bodo gradnjo omrežja v pri- hodnje začeli tudi v naselju Olešče. Bodo krajani Blatnega Vrha v občini Laško kljub sklenjeni pogodbi ostali brez dostopa do boljše spletne povezave? (Foto: Pixabay) »Priključili so najbližje hiše, mi in še nekaj sosedov pa smo ostali brez priključkov. Rekli so nam, da nam bodo slednje uredili, če bomo sami plačali izkope do svojih hiš,« pravi eden od krajanov Blatnega Vrha. Banka OTP je v Laškem odprla prvo prenovljeno poslovalnico. (Foto: OTP) Po dvajsetih letih bodo spet gradili stanovanja Javno-zasebno partnerstvo pri projektu gradnje stanovanj na območju Ceste v Rečico v Debru so sklenili (z leve): direktor podjetja Elektroturnšek instalacije Janez Turnšek, župan Občine Laško Marko Šantej ter direktorja Malteških dvorov II Tomaž Krajnc in Sergej Murgelj. (Foto: BA) in nato gradnja, ki naj bi bila končana v dveh letih. Nova stanovanja naj bi bila vselji- va predvidoma v začetku leta 2028. Zasebna partnerja Mal- teški dvori II in Elektroturnšek instalacije napovedujeta zače- tek prodaje tržnih stanovanj že spomladi 2026. Dolgoročno načrtovan projekt Priprave na projekt stano- vanjske gradnje v Debru se- gajo v leto 2019, ko so v laški občini začeli posodabljati prostorske akte. Po sprejemu sprememb zazidalnega načr- ta leta 2023 je občina sprejela koncesijski akt in letos po iz- vedenem javnem razpisu ter štirih krogih konkurenčnega dialoga izbrala zasebnega partnerja, ki bo v Debru zgra- dil večstanovanjsko stavbo z vso pripadajočo zunanjo ureditvijo. Nova večstano- vanjska soseska bo zasnova- na po načelu univerzalne do- stopnosti in vseživljenjskega bivanja, kar pomeni, da bodo stanovanja primerna za vse generacije in zasnovana z mi- slijo na trajnost, dostopnost in kakovost bivanja, pravijo v Občini Laško. Skupna pogodbena vre- dnost javnega dela projekta znaša 1,37 milijona evrov (brez DDV). Sredstva bodo v proračunu zagotovljena predvsem v letih 2027 in 2028. Gradbeno-inštalacij- ska dela so ocenjena na 6,2 milijona evrov. Zasebni partner na obmo- čju Ceste v Rečico v Debru načrtuje gradnjo še enega manjšega stanovanjskega bloka. A vse je odvisno od trga, pravi direktor Malte- ških dvorov II Sergej Mur- gelj: »Če bo trg pokazal, da obstaja potreba po dodatnih stanovanjih, bomo kmalu začeli graditi še en blok, v nasprotnem primeru bomo z gradnjo drugega bloka še nekaj časa počakali.« BA Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 44, 30. oktober 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Podjetje Rune Enia, ki v sklopu projekta Rune na po- deželskih območjih Slovenije gradi ultrahitro široko- pasovno optično omrežje, je projekt gradnje optičnega omrežja sredi lanskega leta začelo izvajati tudi v občini Laško. Dostopa do kakovostne in zanesljive povezave s spletom so se veselili tudi prebivalci Blatnega Vrha pri Jurkloštru, a so letos poleti nekateri razočarani ugo- tovili, da je podjetje Rune Enia dela ustavilo oziroma končalo. Bodo občani kljub sklenjeni pogodbi ostali brez dostopa do boljše spletne povezave? BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Projekt Rune: nekateri krajani Blatnega Vrha ostali brez obljubljenih priključkov Kako oddaljena je za laško podeželje digitalna prihodnost? »Februarja letos smo ob- čani od podjetja Rune Enia dobili v podpis pogodbe o gradnji optičnega omrežja. Po sklenitvi pogodb je pod- jetje začelo izvajati dela, ki so nato v juniju iz neznanega razloga zastala. Priključili so najbližje hiše, mi in še nekaj sosedov pa smo ostali brez priključkov. Rekli so nam, da nam bodo slednje uredili, če bomo sami plačali izkope do svojih hiš. To bi vsako go- spodinjstvo stalo več kot tisoč evrov! Gre za očitne kršitve pravno zavezujočih oboje- stransko podpisanih pogodb, v katerih ni nobenih dodatnih pogojev,« je ogorčen eden od krajanov Blatnega Vrha, ki pravi, da bo obveze iz po- godbe uveljavljal po pravni poti. In enako verjetno tudi sosedje, ki so ostali brez pri- ključkov. Finančno omejeni Da dela v Blatnem Vrhu niso bila ustavljena, ampak končana, pravijo v podjetju Rune Enia. »Razumemo že- ljo in potrebo občanov nase- lja Blatni Vrh po dostopu do boljše in hitrejše povezave s spletom. Na območju gradnje smo večino naslovov uspeli pokriti z optičnim omrežjem in tako uporabnikom zagoto- viti dostop do boljše poveza- ve s spletom, manjše število naslovov pa je žal izpadlo iz predvidene izvedbe,« odgo- varjajo v podjetju Rune Enia. Razlog za to je v preveliki oddaljenosti posameznih na- slovov od trase omrežja, saj to znatno poveča stroške izved- be, dodajajo. »Projekt Rune je namreč zasebna naložba, podjetje je fi nančno omejeno, kar tudi pomeni, da v nobe- ni občini ne pokrijemo vseh naslovov«. Pojasnjujejo, da v primeru naslovov, ki jih sami ne morejo pokriti, ker niso rentabilni, obstaja možnost dogovora tako z naročniki kot s posamezno občino o drugih rešitvah. »Na primer da posa- meznik izvedbo sofi nancira ali, če ima možnost, izkop izvede sam, mi pa mu zago- tovimo ves potreben material in zgradimo priključek …« V podjetju predlagajo, naj se občani za več informa- cij glede izvedbe priključka obrnejo na njihov center za pomoč uporabnikom, ki je na voljo na telefonski števil- ki 080 60 10 in na e-naslovu info@rune.si. Kaj pravijo v Občini Laško? Za pojasnila smo se obrnili tudi na Občino Laško. Zani- malo nas je, kako v občinski upravi komentirajo omenjeni primer in ali bo občina obča- nom v Blatnem Vrhu morda priskočila na pomoč. Odgo- vora še nismo prejeli. Je pa župan Marko Šantej ob začetku del maja lani po- udaril pomen gradnje široko- pasovnega optičnega omrež- ja in dostopa do kakovostne in zanesljive povezave s sple- tom. Marsikateri del občine Laško namreč nima dostopa ne le do širokopasovnega omrežja, temveč tudi ne do osnovnega. »Naša občina ne predstavlja le urbanega središča, ampak obsega tudi velik del podeželja. Zaradi zagotavljanja šolanja otrok in dela od doma, zaradi šte- vilnih mladih prevzemnikov kmetij, ki se odločajo za do- polnilne dejavnosti, in zaradi razvoja turizma na podeželju si izjemno želim, da bi bila ta infrastruktura na voljo po celotni občini in da bi imeli občani vseh generacij dostop do hitrega spletnega omrež- ja,« je dejal. Kako sicer napreduje gra- dnja optičnega omrežja v občini Laško? Kot pravijo v podjetju Rune Enia, je v ve- LAŠKO – Zadnja stano- vanjska gradnja na območju Laškega sega v leto 2007, v Rimskih Toplicah niso gra- dili že od leta 2009. Če bo šlo po načrtih, se bodo v La- škem novih stanovanj spet veselili čez dve leti. Župan Marko Šantej je namreč pred dnevi podpisal pogodbo o javno-zasebnem partner- stvu za gradnjo javnih naje- mnih stanovanj na območju Ceste v Rečico v Debru, kjer občina že vrsto let načrtuje širitev stanovanjske soseske. »To je pomemben korak za razvoj Laškega. Po dolgih letih bomo ponovno priča gradnji stanovanj, ki bodo občanom omogočila kakovostno, so- dobno in dostopno bivanje,« je ob podpisu pogodbe pou- daril župan Marko Šantej. Projekt po navedbah občine pomeni konkreten odziv na potrebe po dostopnih stano- vanjih in sodobnem bivalnem okolju v Laškem. Predvidena je gradnja 53 stanovanj. Obči- na Laško bo postala lastnica dvanajstih (792 kvadratnih metrov neto površine) s pri- padajočimi parkirišči. Zaseb- ni partner bo ostal lastnik 41 stanovanj, ki bodo namenjena za prodajo na trgu. Začetek gradnje je pred- viden v letu 2026. Podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu bodo sledili pro- jektiranje, pridobitev gradbe- nega dovoljenja (predvidoma v začetku prihodnjega leta) Laško dobilo sodobno bančno središče LAŠKO – Banka OTP je v Laškem odprla prvo prenovlje- no poslovalnico, zasnovano po sodobnih smernicah. Kot pravijo v banki, gre za začetek celovite prenove bančnih prostorov, ki bodo v prihodnje še bolj dostopni, vključujoči in tehnološko napredni. »Prenova bančnih prostorov presega estetsko osvežitev in prinaša več zasebnosti, udobja in digitalne podpore. Prostor je zasnovan z mislijo na dostopnost za ranljive skupine: vklju- čuje nižje bankomate, klančine, zvočne in taktilne oznake, brailovo pisavo, slušne zanke ter asistenco ob vhodu,« pravijo v banki OTP. Poslovalnica je opremljena tudi s sodobnimi digitalnimi elementi, kot so tablični računalniki in LCD-zasloni, ki obi- skovalcem omogočajo hiter dostop do informacij. Poslovalnica ponuja tudi kotiček za otroke. Deset bančnih uslužbencev v Laškem strankam ponuja ce- lovit nabor bančnih storitev, zavarovanj in naložb v sklade. »Naš cilj je ustvarjati okolje, kjer je obisk poslovalnice več kot le bančni opravek – je prijetna izkušnja in osebni stik s strokovnjaki, ki znajo prisluhniti in svetovati,« je ob odpr- tju prenovljene poslovalnice v Laškem dejala Sabina Župec Kranjc, članica uprave, odgovorna za fi nančne trge in ope- rativno poslovanje v banki OTP. Pomen bančne poslovalnice za gospodarstvo in prebivalce občine Laško je izpostavil tudi župan Laškega Marko Šantej. BA likem delu občine omrežje že zgrajeno, veliko uporab- nikov tudi že ima dostop do optičnega omrežja. Tre- nutno gradnjo omrežja in uporabniških priključkov izvajajo v Jagočah, Padežu in Malem Dolu, od koder tra- so omrežja širijo proti Trob- nemu Dolu, v katerem bodo dela kmalu začeli. Obenem bodo gradnjo omrežja v pri- hodnje začeli tudi v naselju Olešče. Bodo krajani Blatnega Vrha v občini Laško kljub sklenjeni pogodbi ostali brez dostopa do boljše spletne povezave? (Foto: Pixabay) »Priključili so najbližje hiše, mi in še nekaj sosedov pa smo ostali brez priključkov. Rekli so nam, da nam bodo slednje uredili, če bomo sami plačali izkope do svojih hiš,« pravi eden od krajanov Blatnega Vrha. Banka OTP je v Laškem odprla prvo prenovljeno poslovalnico. (Foto: OTP) Po dvajsetih letih bodo spet gradili stanovanja Javno-zasebno partnerstvo pri projektu gradnje stanovanj na območju Ceste v Rečico v Debru so sklenili (z leve): direktor podjetja Elektroturnšek instalacije Janez Turnšek, župan Občine Laško Marko Šantej ter direktorja Malteških dvorov II Tomaž Krajnc in Sergej Murgelj. (Foto: BA) in nato gradnja, ki naj bi bila končana v dveh letih. Nova stanovanja naj bi bila vselji- va predvidoma v začetku leta 2028. Zasebna partnerja Mal- teški dvori II in Elektroturnšek instalacije napovedujeta zače- tek prodaje tržnih stanovanj že spomladi 2026. Dolgoročno načrtovan projekt Priprave na projekt stano- vanjske gradnje v Debru se- gajo v leto 2019, ko so v laški občini začeli posodabljati prostorske akte. Po sprejemu sprememb zazidalnega načr- ta leta 2023 je občina sprejela koncesijski akt in letos po iz- vedenem javnem razpisu ter štirih krogih konkurenčnega dialoga izbrala zasebnega partnerja, ki bo v Debru zgra- dil večstanovanjsko stavbo z vso pripadajočo zunanjo ureditvijo. Nova večstano- vanjska soseska bo zasnova- na po načelu univerzalne do- stopnosti in vseživljenjskega bivanja, kar pomeni, da bodo stanovanja primerna za vse generacije in zasnovana z mi- slijo na trajnost, dostopnost in kakovost bivanja, pravijo v Občini Laško. Skupna pogodbena vre- dnost javnega dela projekta znaša 1,37 milijona evrov (brez DDV). Sredstva bodo v proračunu zagotovljena predvsem v letih 2027 in 2028. Gradbeno-inštalacij- ska dela so ocenjena na 6,2 milijona evrov. Zasebni partner na obmo- čju Ceste v Rečico v Debru načrtuje gradnjo še enega manjšega stanovanjskega bloka. A vse je odvisno od trga, pravi direktor Malte- ških dvorov II Sergej Mur- gelj: »Če bo trg pokazal, da obstaja potreba po dodatnih stanovanjih, bomo kmalu začeli graditi še en blok, v nasprotnem primeru bomo z gradnjo drugega bloka še nekaj časa počakali.« BA Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 44, 30. oktober 2025 LAŠKO – Občinski svetniki želijo s sejninami pomagati občanom Ko plemenite namene otežuje zakonodaja IZ NAŠIH KRAJEV Tradicija je že, da občinski svetniki v Laškem ob koncu leta svojo sejnino namenijo v dobrodelne na- mene. To nameravajo storiti tudi letos, a so pri tem na- leteli na ovire. Svetnica Gibanja Svoboda Janja Sluga je na zadnji seji opozorila na zakonodajne predpise pri načinu izvedbe nakazovanja sejnin. Če bi občina sejnino, ki jo želijo člani občinskega sveta podariti v dobrodelne namene, namesto na njihove račune nakazala neposredno humanitarni organizaciji, bi ravnala nezakonito. Lahko pa svetniki sami nakažejo sredstva dobrodelni organizaciji, je pojasnila. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Mrzlem Polju kakovostna pitna voda in hitri splet LAŠKO – Občina in Komunala Laško sta sklenili po- godbo za izvedbo del pri gradnji vodovoda Mrzlo Polje, na katerega bo priključenih 16 gospodinjstev. Skupna vrednost pogodbe znaša 119.500 evrov z DDV. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Laško za leti 2025 in 2026. Z izvedbo projekta, ki bo končan v prvi polovici prihodnjega leta, bo zagotovljena kakovostna oskrba s pitno vodo za prebivalce Mrzlega Polja. Sočasno bo zgrajeno tudi optično omrežje Rune, kar bo prebival- cem omogočilo boljšo digitalno povezljivost. BA Opremljeni za reševanje življenj LAŠKO, RADEČE – Ob svetovnem dnevu oživljanja, ki ga obeležujemo 16. oktobra, so v občinah Laško in Radeče v uporabo predali nova avtomatska defi brilatorja oziroma AED-aparata. Občini sicer že vrsto let dejavno skrbita za dostopnost AED-aparatov, ki so ključni za hitro pomoč in oživljanje pri srčnem zastoju, ter tako krepita varnost občanov. Občina Laško je v septembru pridobila dva nova AED-aparata z ogrevano omarico za zuna- njo namestitev. Prvi je nameščen na stavbi v Mrzlem Polju 8a pri Jurkloštru. Del sredstva za nakup v višini 2.400 evrov je prispevalo tudi Društvo za srčno-žilne bolezni AED. 18. oktobra je bil defi brilator nameščen še pri domačiji Deželak na Ojstrem 19. Že sedemnajstega defi - brilatorja so se razveselili v občini Radeče. Ob svetovnem dnevu oživljanja so ga v uporabo predali v naselju Močilno. Ker poznavanje pravilne uporabe AED- in osnovnih postopkov oživljanja lahko reši življenje, v Občini Laško občane vabijo, naj se udeležijo izobraževanj o oživljanju, ki jih organizirajo v Območnem združenju Rdečega križa Laško-Radeče. BA Župan Marko Šantej je de- jal, da bodo v občinski upra- vi do decembrske seje občin- skega sveta preučili zadevo in preverili, kako mora biti nakazilo sredstev izvedeno, da bo postopek zakonit in transparenten. Na občinsko upravo so leteli tudi očitki o nepoznavanju in posle- dično kršenju zakonodaje. Župan se je med razpravo celo ponudil, da bo celoten znesek (v višini sejnine vseh svetnikov) družinam oziro- ma posameznikom, ki so bili predlagani za fi nančno pomoč, poravnal iz svojega žepa, a so svetniki temu na- sprotovali. Komu pomagati? Običajno laški svetniki v dobrodelne namene nakaže- jo novembrske sejnine, a ker v omenjenem mesecu seja občinskega sveta v Laškem ni predvidena, bodo za pomoč občanom namenili oktobrsko sejnino. Tisti svetniki, ki so bili na tokratni seji odsotni, bodo v dobrodelne namene podari- li sejnino naslednje seje. Prav tako se bosta delu svoje plače oziroma nagrade (v višini sej- nine) odrekla župan in podž- upan. 23-članski laški občinski svet bo tako znesek namenil štirim družinam oziroma po- sameznikom v socialni stiski. Predloge, kdo v občini Laško je najbolj upravičen za prido- bitev denarnih sredstev in za kakšen namen, so pripravili v območnem združenju Rdeče- ga križa Laško-Radeče, v laški enoti centra za socialno delo in Župnijski karitas Laško, potrdil jih je tudi občinski svet. Za poplačilo stroškov, nakup oblačil in ureditev ceste Finančno pomoč (v višini 500 evrov) bo tako prejela mlada družina s tremi šoloob- veznimi otroki, ki se je zaradi velikih stroškov pri urejanju bivalnih razmer znašla v tež- kem gmotnem položaju. Dru- žina ne zmore pokrivati vseh obveznosti, zato je s šolsko svetovalno službo zaprosila za pomoč območno združenje RK Laško-Radeče. Del sredstev iz sejnin (v vi- šini 400 evrov) bo namenjen tudi občanu, staremu pribli- žno 50 let, ki je ostal sam na manjši domačiji in se bojuje s hudo boleznijo. Preživlja se izključno z denarno pomočjo. Ob stroških za vzdrževanje domačije in preživljanje mu pogosto zmanjka sredstev za poplačilo vseh obveznosti. Finančna pomoč bo dobro- došla tudi za mladostnika, stara 15 in 17 let. Oba trenu- tno bivata v zavodu, podpore staršev nimata. Ker se pribli- žuje zima, potrebujeta toplo obutev in oblačila. S sredstvi bi fantoma pomagali tudi pri nakupu nujnih potrebščin. V centru za socialno delo so predlagali, da bi jima nameni- li približno 800 evrov. Del svojih oktobrskih sejnin bodo laški občinski svetniki po predlogu Župnijske karitas Laško namenili še starejši gospe, ki živi sama v hiši, do katere ni dostopa z avtomobilom. »Tako do nje ne moreta priti ne reševalno vozi- lo ne gasilski avto v primeru nesreče. Gospa bo prihodnje leto dopolnila 80 let in velika dragocenost je, da želi živeti v svo- jem okolju čim dlje. Cesta je ena temeljnih civilizacijskih norm, urediti bi bilo treba nekaj sto metrov ceste in ta donacija (v višini razlike donirane sejnine pre- ostalim predlaganim) bi bila zelo dobrodošla,« menijo pre- dlagatelji pomoči. Pristopi. Stisni. Reši življenje! CELJE – Ob svetovnem dnevu oživljanja pretekli četrtek so reševalci Splošne bolnišnice Celje v avli bolnišnične poliklinike obiskovalcem predstavili delo reševalca. Ob tem še posebej temeljne postopke oživljanja z uporabo defi brilatorja. Obiskovalcem so pojasnili tudi, kakšni so prvi znaki zasto- ja srca. Tega v Sloveniji zunaj bolnišnice letno doživi med 1.400 in 1.700 oseb, a najpogosteje se zgodi doma. Očividci so prisotni v kar polovici primerov, zato so ti edini, ki lahko takoj ukrepajo. Njihov hiter odziv in pogum lahko pomenita razliko med življenjem in smrtjo. Svoje znanje o oživljanju so lahko ta dan preverili tudi obiskovalci. SŠol Reševalci se z oživljanjem srečujejo skoraj vsak dan. (Foto: SBC) Novega defibrilatorja so se razveselili tudi na Močilnem v ob- čini Radeče. Ob tem sta Tomaž Kavzer (na levi) iz Društva Naša vas in v. d. sekretarja Območ- nega združenja RK Laško-Radeče Vlado Marot pripravila kratko usposabljanje za pravilno uporabo aparata. (Foto: FB Tomaž Režun) Sredstva bodo razdeljena med štiri družine ozi- roma posamezni- ke, ki so se znašli v socialni stiski. (Foto: Pixabay) Svetniki Občine Laško bodo svojo oktobrsko sejnino namenili za pomoč občanom. (Foto: BA) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 44, 30. oktober 2025 IZ NAŠIH KRAJEV LJUBNO – Zadnjo oktobr- sko soboto so v občini sve- čano odprli prenovljen špor- tno-rekreativni park Foršt. V njem so veliko in malo nogo- metno igrišče, večnamensko in otroško igrišče ter park. Ob njem so urejena tudi parki- rišča z zelenimi površinami. Celoten projekt je znašal pri- bližno 1,4 milijona evrov, za ureditev pomožnih igrišč je občina odštela še približno 300 tisoč evrov. Obnova športnega igrišča Foršt je zajemala več igrišč. Osnovno je veliko travnato nogometne igrišče, ki je prila- gojeno normam Nogometne zveze Slovenije. Ob njem so tudi manjše pomožno igrišče z umetno travo, ki je namenjeno treningom, košarkarsko in od- bojkarsko igrišče ter sodobno otroško igrišče. Na severnem delu je urejeno tudi parkirišče, poseben poudarek so v Obči- ni Ljubno namenili tudi zeleni infrastrukturi, torej ozelenitvi površin in uporabi naravnih materialov. Ob igrišču so zato uredili tudi naravni zeleni park, ki služi tako vrtčevskim kot šolskim otrokom. »Park Foršt ni le prostor za gibanje, temveč simbol povezanosti, vztrajnosti in skupnega dela, s katerim lahko dosežemo veliko,« ob odprtju novega prostora za rekreacijo in dru- ženje vseh generacij poudar- jajo v Občinski upravi Občine Ljubno. Za ureditev športno- -rekreativnega parka Foršt je Občina Ljubno pridobila tudi zunanje sofi nanciranje – 500 tisoč evrov je prispevalo mini- strstvo za gospodarstvo, turi- zem in šport, 800 tisoč evrov je občina dobila iz dogovora za razvoj regij, 75 tisoč evrov je prispevala Fundacija za šport, nekaj je primaknila tudi Nogo- metna zveza Slovenije. SJ Slavnostno odprli prenovljen športni park Na svečanem prerezu traku so sodelovali tudi člani Nogo- metnega kluba Ljubno ob Savinji. (Foto: Franjo Atelšek) Dela za letos končana Po zaključku letošnjih glavnih del na štajerski av- tocesti med Slovenskimi Konjicami in Dramljami so se v Darsovi avtocestni bazi v Tepanjah srečali direk- tor Družbe za avtoceste Republike Slovenije Andrej Ribič, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun ter pred- stavniki občin Slovenske Konjice, Celje, Vojnik, Zreče, Šentjur in Slovenska Bistrica, ki jih je obnova 13-ki- lometrskega odseka avtoceste najbolj obremenila. GORDANA POSSNIG SLOVENSKE KONJICE – Obnova enega najbolj zahtevnih odsekov avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje Dela na avtocestnem odseku Slovenske Konjice–Dramlje so za letos končana. Naslednje leto se bo obnova nadaljevala. Sodelujoči so imeli pred tem tudi delovni sestanek, na kate- rem so govorili o izkušnjah pri delih in nato predstavili potek in rezultate že izvedenih del ter razkrili načrte za nadalje- vanje in zaključek obsežne ob- nove v prihodnjem letu. Dela bodo izvajali v istem časovnem obdobju kot letos. Kaj pravi infrastrukturna ministrica? Srečanje je bilo namenjeno pregledu uspešno končanih glavnih del, ki so se zaključila že konec avgusta letos, sko- raj mesec pred načrtovanim rokom, ter predstavitvi načr- tov za drugi del obnove v letu 2026. Udeleženci so poudarili dobro sodelovanje med vsemi udeleženci ter učinkovito iz- vedbo prometnih ureditev, ki so omogočile čim manj motenj v prometu. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poveda- la, da je za nami relativno na- porno poletje na avtocestah: »Razlog so obnove. Ves čas ponavljamo, da smo v veli- kem naložbenem ciklu, kot ga na naših avtocestah še ni bilo zadnjih petnajst let. Prav projekt obnove avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami je povzročal velike motnje. Pred začetkom pro- jekta smo sestavili delovno skupino, v katero smo bili vključeni vsi, ki smo kakorkoli sodelovali pri tem projektu,« je dejala Bratuškova. »Ključno se mi zdi tudi, da so za našo mizo sedeli tudi župani teh občin oziroma predstavniki na avtocesti smo končali pred- časno zaradi odličnega sode- lovanja z Darsom, občinami, policijo in infrastrukturnim ministrstvom. To je bil eden najbolj zahtevnih projektov v zadnjih letih. Sestanek je bil namenjen tudi temu, da v na- slednjem sklopu obnove, ki se bo začela prihodnjo pomlad, ne bomo delali napak, ki smo jih naredili letos. Predvsem bomo poskušali omogočati pretočnost in varnost v ce- stnem prometu,« je izpostavil Andrej Ribič. Prometna ureditev Od konca avgusta letos pro- met na odseku med Dramlja- mi in Slovenskimi Konjicami že poteka po obeh smernih voziščih, po dveh zoženih pa- sovih v smeri proti Ljubljani in Mariboru, saj dela potekajo ob odstavnem pasu in ne vpliva- jo bistveno na pretočnost. Za izvoz Slovenske Konjice proti Mariboru se je na začetku za- pore treba razvrstiti na desni pas. »Takšna prometna uredi- tev bo predvidoma trajala do decembra, nato bo zapora čez zimo odstranjena. V primeru napovedi prvega sneženja bo zapora odstranjena že pred decembrom. Prometna uredi- tev bo ponovno vzpostavljena sredi aprila 2026, ko se bo na- daljeval drugi del obnove,« je še dodal Ribič. Pomembna tudi vloga policije Prvi mož prometne policije Ivan Kapun je dodal, da je v tako velikem projektu po- membna tudi vloga prometne policije. »Naša naloga je bilo predvsem urejanje prometa, tudi na lokalnih cestah, kjer smo skrbeli predvsem za to, da tovorna vozila z avtocest niso zapeljala na lokalne ceste. Poskušali smo ubla- žiti zastoje. Na tokratnem sestanku smo poslušali tudi pripombe lokalnih skupnosti, da bi se s tem še kaj naučili. Te pripombe bomo skušali upoštevati pri obnovi druge strani avtoceste prihodnje leto.« Kaj pravijo župani? Darko Ratajc, župan Slo- venskih Konjic, je povedal, da je bilo minulo obdobje zanje zahtevno. »Pričakovali smo še hujše stanje, ampak ob sodelovanju vseh strani – v mislih imam Dars in ministr- stvo – bi dejal, da so Sloven- ske Konjice prišle ›dobro sko- zi‹. Vesel sem tudi, da se ob tem izvajajo tudi projekti na nekaterih državnih cestah.« V Vojniku za četrtino več vozil Svoje mnenje je dodal tudi vojniški župan Branko Petre. »Vemo, da je Vojnik zelo pro- metno obremenjen že v obi- čajnem času. V času letošnje obnove se je promet povečal še za četrtino. Tako je dnevno skozi Vojnik peljalo več kot 20 tisoč vozil. Vseeno bi rad ob tem dodal, da smo se z vsemi sprejetimi ukrepi lahko varno vozili kljub povečane- mu prometu. Podobno sliko pričakujemo tudi prihodnje leto,« je še dodal Petre. Foto: Andraž Purg Zakaj se trgovina z otroško opremo seli čez cesto? CELJE – Podjetnica Hajdi Korošec Jazbinšek je svojo otroško trgovino Hajdi.si preselila. »V mestnem jedru so razmere za klasične trgovce predvsem zaradi visokih najemnin in po- manjkanja parkirnih mest vedno težje. Razmere nam doda- tno otežujejo nakupi po spletu. Želim si, da bi potrošniki kljub vsemu ohranili neposredno izkušnjo nakupovanja,« poudarja sogovornica, ki bo svojo trgovino sredi novembra preselila čez cesto – v prostore nekdanje Probanke, ki so v njeni lasti. Spomnimo, da je Hajdi Ko- rošec Jazbinšek v prostorih nekdanje legendarne celjske trgovine Železninar pred de- setimi leti odprla trgovino Hajdi.si. V njej so starši za svoje malčke kupovali vozič- ke, igrače ter pripomočke za hranjenje in nego. Na nevzdržne razmere za trgovce v mestnem jedru je, kot poudarja celjska podjetni- ca, že dlje časa opozarjala tudi predstavnike Mestne občine Celje z upanjem, da bi našli kompromisne rešitve. »Ne le občina, tudi obrtniki in podjetniki ter prebivalci me- sta bi morali vsak po svojih najboljših močeh prispevati, da bi ohranjali življenje v me- stnem središču z obiskova- njem manjših trgovin, kavarn in lokalov. Tako bi plemenitili okolje, v katerem živimo,« po- udarja. Kot še pravi sogovornica, visoke najemnine, pomanjka- nje parkirnih mest, kadrovske težave ter težave z vzdrževa- njem prostorov pestijo števil- ne klasične trgovce. Trgovina Hajdi.si v novih prostorih bo nekoliko manj- ša, ponudba bo ostala enaka. »Upam, da bomo uspešno po- slovali,« dodaja Hajdi Korošec Jazbinšek, ki ima trgovino tudi v Ljubljani. In kaj bo odslej v prostorih nekdanjega Železninarja? La- stnik prostorov Peter Merks- cha pravi, da nam na to vpra- šanje še ne more odgovoriti, saj se z novimi morebitnimi najemniki še dogovarja. BF lokalnih skupnosti. Zato smo lahko sproti ugotavljali, kaj je še treba spremeniti. Vesela sem, da smo vse skupaj izpe- ljali na najmanj boleč način za ljudi,« je dejala Bratuško- va. Dogovorili so se tudi, da bodo takšen način sodelova- nja ohranili tudi v naslednjem letu. Prvi mož uprave Darsa An- drej Ribič je povedal: »Dela Sodelujoči so po delovnem sestanku predstavili rezultate že izvedenih del ter razkrili načrte za nadaljevanje in zaključek obsežne obnove v prihodnjem letu. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 44, 30. oktober 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Najprej so načrtovali, da bo za gradnjo dovolj 800 tisoč evrov, kasneje 1,2 milijona evrov, a najnovejši izračuni kažejo, da bo nov dom stal še enkrat toliko. Kot poudarjajo celjski planinci, se je gradnja močno podražila zaradi bi- stveno višjih cen gradbenih materialov in del v času epide- mije, dodatni stroški so nasta- li tudi zaradi prenosa materia- la do koče, ki jo gradijo sredi visokogorja na približno 1.400 metrih nadmorske višine. Težka dostopnost Edini način prevoza materi- ala in elementov na Okrešelj je namreč mogoč s pomočjo tovorne žičnice. Pri prenosu materiala jim s helikopterskim prevozom materialov prav tako pomagata policija in voj- ska. »Nedostopnost Okrešlja Kocbekov dom je zdaj zavetišče LUČE – Spomnimo, da je Kocbekov dom na Korošici oktobra 2017 v celoti pogorel v požaru, ki je izbruhnil zaradi nepazljivosti obiskovalcev zimske sobe. V bližini pogorišča danes stoji zasilno zavetišče s 16 ležišči, ki je urejeno v bivalnih zabojni- kih. Po besedah župana Občine Luče Klavdija Strmčnika so se že začeli pripravljati na gradnjo novega planinskega doma. Zavetišče na Korošici je bilo v letošnji sezoni odprto od 1. julija do 31. avgusta. Številni planinci in pohodniki si želijo, da bi Občina Luče čim prej zgradila nov planinski dom. Župan Klavdij Strmčnik zagotavlja, da bo predvidoma novembra sestanek, na katerem bodo dorekli podrobnosti poteka gradnje. »Želimo, da bi naslednje leto pridobili grad- beno dovoljenje in leta 2027 izbrali izvajalca gradbenih del. Ker je gradbena sezona na skoraj 1.800 metrih nadmorske višine zaradi vremena zelo kratka, bo gradnja trajala dlje, kot bi sicer. Želimo si, da bi bil planinski dom na Korošici postavljen leta 2030, morda že kakšno leto prej.« V novozgrajenem domu naj bi bilo približno 30 ležišč. Stroški gradnje so ocenjeni na vsaj milijon evrov. »Glavnino denarja bo zagotovila Občina Luče, pričakujemo tudi fi nančno pomoč države,« je še dodal župan. Pogorel planinski dom na Korošici je nosil ime po Franu Kocbeku, pobudniku in orga- nizatorju slovenskega planinstva v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tudi novozgrajen dom naj bi ohranil to ime. BF Na Resevni z novim letom nov najemnik ŠENTJUR – Planinski dom na Resevni, ki sodi po okrilje Planinskega društva Šentjur, je pred dvema letoma po zaslugi evropskih sredstev doživel celovito prenovo. Letos je bil po odhodu najemnika 1. avgusta poleti teden dni zaprt. Najemnik koče Celjan Sašo Černic se je namreč odločil, da dela ne bo nadaljeval. Lani je po več kot desetih letih delo na priljubljeni planinski postojanki, ne le med Šen- tjurčani, končala Iveta Perc. Planinsko društvo Šentjur je nato januarja lani objavilo razpis, najemnik koče je julija lani postal Celjan Sašo Černic, ki je sicer s planinskim društvom Šentjur sklenil petletno pogodbo o sodelovanju. A jo je po letu dni sporazumno predčasno prekinil. Med pohodniki zelo priljubljen dom z bližnjim razglednim stolpom je bil zaprt v začetku avgusta le teden dni. Potem je bil dom znova odprt, za postrežbo s pijačo in prigrizki ob koncih tedna so poskrbeli kar sami člani planinskega društva. Predsednik društva Peter Jevšnik je v telefonskem pogovoru povedal, da je od tedaj dom odprt ob koncih tedna. »Vrata za pohodnike ima odprta ob petkih od 12. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 7 . do 20. ure. Dodal bi še, da imamo že tudi izbranega novega oskrbnika planinskega doma, ki bo začel delati po novem letu. Kdo bo to, bomo povedali tik pred koncem leta,« je bil nekoliko skrivnosten Peter Jevšnik. Ob tem je še dodal, da so uspeli z razpisom za ureditev notranje opreme v domu. Dom na Resevni doslej namreč ni imel možnosti prenočišč. Ureditev notranje opreme in 57-ih postelj bo stala od 80 tisoč do 100 tisoč evrov. Zato so se letos prijavili na razpis projekta Lokalnih akcijskih skupin (LAS) za sofi nanciranje v višini do 50 tisoč evrov. »Septembra smo prejeli pozitiven odgovor za našo oddano vlogo. Zdaj čakamo samo še na odločbo ministrstva. Upam, da jo bomo prejeli čim prej. Potem bomo objavili razpis za izbor izvajalca za notranjo opremo,« je še dodal Jevšnik. GP Za pohodnike na Korošici je urejeno začasno zavetišče. (Foto: A. Vrabič) Dom na Resevni bo z novim letom dobil novega najemnika. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) SOLČAVA – Zakaj se odprtje novega Frischaufovega doma zamika? Nov dom na Okrešlju bi lahko obiskovalce sprejel prihodnjo jesen Potem ko je novembra 2019 zaradi napake na električni na- peljavi do tal pogorel Frischaufov dom na Okrešlju, je Planin- sko društvo Celje – Matica že naslednje leto postavilo temeljni kamen za gradnjo novega doma. Čeprav je zunanjost novega doma zdaj že dokončana, bo sledilo še urejanje notranjosti, pri čemer velik strošek predstavlja tudi oprema. V celjskem planinskem društvu ocenjujejo, da jim za dokončanje nove koče na Okrešlju manjka še približno milijon evrov. Če bi jim pristojni ta sredstva zagotovili, bi lahko dom vrata odprl prihodnjo jesen. nam predstavlja veliko teža- vo, saj imamo zato veliko lo- gističnih zapletov. Pomemben dejavnik so tudi zaostrene vre- menske razmere, ki nas moč- no omejujejo pri gradnji. Sneg je letos tam vztrajal do sredine aprila, slabo vreme se je zače- lo že konec septembra,« poja- snjuje Matic Tomaž Kužner iz Planinskega društva Celje – Matica. Gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Rihter z Ljubnega ob Savinji, tako tudi zdaj miru- jejo. Čeprav ima Frischaufov dom že svojo zunanjo podo- bo, prav tako so v njem vgra- jena okna in vrata, je treba dokončati še notranjost in dodati opremo. Enega večjih stroškov pri tem predstavlja kuhinja. Ocenjena vrednost za dokončanje vseh del zna- ša še približno milijon evrov, zato se vodstvo Planinskega društva Celje – Matica s pri- stojnimi že pogovarja, da bi jim ta sredstva zagotovili. Za postavitev koče so celjski pla- ninci z razpisi gospodarskega ministrstva do zdaj pridobili pol milijona evrov, del sred- stev je prispevala tudi Planin- ska zveza Slovenije, da se dela ne bi ustavila, so v društvu najeli tudi posojilo. Prav tako še vedno zbirajo prostovoljne prispevke. Sodobna in ekološko varčna koča Če bi šlo vse po načrtih, bi lahko nov Frischaufov dom na Okrešlju, ki se nahaja pod stenami Brane in Turske gore, vrata odprl že čez približno leto. »Na začetku so se stvari dogajale zelo hitro, tudi kon- strukcija novega doma je bila hitro postavljena. Vmes se je zgodila epidemija in zato so se cene gradbenih materialov dvignile v nebo. Ker društva sama ne moremo fi nancirati tako velikega projekta, prav tako zaradi številnih predpi- sov gradbenih del ne moremo izvajati udarniško, kot so jih naši predniki, so se stvari ne- koliko zaustavile. A vsi srčno upamo, da bi lahko prihodnjo jesen odprli vrata doma,« pou- darja Kužner. V novem domu bo na voljo 48 ležišč. V mansardi bosta dve sobi namenjeni skupnim ležiščem, druge bodo manjše z individualnim pridihom. V je- dilnici bo prostora za 60 ljudi, prav toliko tudi na letni terasi, ki je ostala v enaki zasnovi kot prejšnja in bo obrnjena na ju- govzhod, in sicer s pogledom proti Planjavi in Ojstrici. V koči, zgrajeni iz kamna in lesa, bo tudi večnamenski prostor, na- menjen različnim dejavnostim in dogodkom. Pot do Okrešlja je prehodna Do odprtja novega doma je na Okrešlju za zasilno oskrbo odprta brunarica. Tam lahko planinci dobijo pijačo in hrano, možnost prenočitve ni na voljo. Zaradi priljubljenosti Logarske doline in vedno večjega pla- ninskega turizma, je Okrešelj, ki ponuja dobro pohodniško izhodišče, med planinci zelo priljubljen. Pot, ki vodi iz Lo- garske doline mimo slapa Rin- ka na Okrešelj, je bila v podoru lani julija zelo poškodovana, a je zdaj prehodna. V okviru akcije Naj planinska pot je bila namreč letos izglasovana za obnovo, zato je bil prvi del poti, ki vodi do izvira, minuli mesec že obnovljen. Obnova drugega mnogo zahtevnejšega dela poti, ki vodi mimo izvira, se bo začela prihodnjo po- mlad, še pred poletno sezono. Celjski markacisti so do takrat označili nadomestno pot nad izvirom. SINTIJA JURIČ Za dokončanje doma na Okrešlju manjka še miljion evrov. (Foto: Bojana Avguštinčič) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 44, 30. oktober 2025 IZ NAŠIH KRAJEV LJUBNO – Zadnjo oktobr- sko soboto so v občini sve- čano odprli prenovljen špor- tno-rekreativni park Foršt. V njem so veliko in malo nogo- metno igrišče, večnamensko in otroško igrišče ter park. Ob njem so urejena tudi parki- rišča z zelenimi površinami. Celoten projekt je znašal pri- bližno 1,4 milijona evrov, za ureditev pomožnih igrišč je občina odštela še približno 300 tisoč evrov. Obnova športnega igrišča Foršt je zajemala več igrišč. Osnovno je veliko travnato nogometne igrišče, ki je prila- gojeno normam Nogometne zveze Slovenije. Ob njem so tudi manjše pomožno igrišče z umetno travo, ki je namenjeno treningom, košarkarsko in od- bojkarsko igrišče ter sodobno otroško igrišče. Na severnem delu je urejeno tudi parkirišče, poseben poudarek so v Obči- ni Ljubno namenili tudi zeleni infrastrukturi, torej ozelenitvi površin in uporabi naravnih materialov. Ob igrišču so zato uredili tudi naravni zeleni park, ki služi tako vrtčevskim kot šolskim otrokom. »Park Foršt ni le prostor za gibanje, temveč simbol povezanosti, vztrajnosti in skupnega dela, s katerim lahko dosežemo veliko,« ob odprtju novega prostora za rekreacijo in dru- ženje vseh generacij poudar- jajo v Občinski upravi Občine Ljubno. Za ureditev športno- -rekreativnega parka Foršt je Občina Ljubno pridobila tudi zunanje sofi nanciranje – 500 tisoč evrov je prispevalo mini- strstvo za gospodarstvo, turi- zem in šport, 800 tisoč evrov je občina dobila iz dogovora za razvoj regij, 75 tisoč evrov je prispevala Fundacija za šport, nekaj je primaknila tudi Nogo- metna zveza Slovenije. SJ Slavnostno odprli prenovljen športni park Na svečanem prerezu traku so sodelovali tudi člani Nogo- metnega kluba Ljubno ob Savinji. (Foto: Franjo Atelšek) Dela za letos končana Po zaključku letošnjih glavnih del na štajerski av- tocesti med Slovenskimi Konjicami in Dramljami so se v Darsovi avtocestni bazi v Tepanjah srečali direk- tor Družbe za avtoceste Republike Slovenije Andrej Ribič, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun ter pred- stavniki občin Slovenske Konjice, Celje, Vojnik, Zreče, Šentjur in Slovenska Bistrica, ki jih je obnova 13-ki- lometrskega odseka avtoceste najbolj obremenila. GORDANA POSSNIG SLOVENSKE KONJICE – Obnova enega najbolj zahtevnih odsekov avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje Dela na avtocestnem odseku Slovenske Konjice–Dramlje so za letos končana. Naslednje leto se bo obnova nadaljevala. Sodelujoči so imeli pred tem tudi delovni sestanek, na kate- rem so govorili o izkušnjah pri delih in nato predstavili potek in rezultate že izvedenih del ter razkrili načrte za nadalje- vanje in zaključek obsežne ob- nove v prihodnjem letu. Dela bodo izvajali v istem časovnem obdobju kot letos. Kaj pravi infrastrukturna ministrica? Srečanje je bilo namenjeno pregledu uspešno končanih glavnih del, ki so se zaključila že konec avgusta letos, sko- raj mesec pred načrtovanim rokom, ter predstavitvi načr- tov za drugi del obnove v letu 2026. Udeleženci so poudarili dobro sodelovanje med vsemi udeleženci ter učinkovito iz- vedbo prometnih ureditev, ki so omogočile čim manj motenj v prometu. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poveda- la, da je za nami relativno na- porno poletje na avtocestah: »Razlog so obnove. Ves čas ponavljamo, da smo v veli- kem naložbenem ciklu, kot ga na naših avtocestah še ni bilo zadnjih petnajst let. Prav projekt obnove avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami je povzročal velike motnje. Pred začetkom pro- jekta smo sestavili delovno skupino, v katero smo bili vključeni vsi, ki smo kakorkoli sodelovali pri tem projektu,« je dejala Bratuškova. »Ključno se mi zdi tudi, da so za našo mizo sedeli tudi župani teh občin oziroma predstavniki na avtocesti smo končali pred- časno zaradi odličnega sode- lovanja z Darsom, občinami, policijo in infrastrukturnim ministrstvom. To je bil eden najbolj zahtevnih projektov v zadnjih letih. Sestanek je bil namenjen tudi temu, da v na- slednjem sklopu obnove, ki se bo začela prihodnjo pomlad, ne bomo delali napak, ki smo jih naredili letos. Predvsem bomo poskušali omogočati pretočnost in varnost v ce- stnem prometu,« je izpostavil Andrej Ribič. Prometna ureditev Od konca avgusta letos pro- met na odseku med Dramlja- mi in Slovenskimi Konjicami že poteka po obeh smernih voziščih, po dveh zoženih pa- sovih v smeri proti Ljubljani in Mariboru, saj dela potekajo ob odstavnem pasu in ne vpliva- jo bistveno na pretočnost. Za izvoz Slovenske Konjice proti Mariboru se je na začetku za- pore treba razvrstiti na desni pas. »Takšna prometna uredi- tev bo predvidoma trajala do decembra, nato bo zapora čez zimo odstranjena. V primeru napovedi prvega sneženja bo zapora odstranjena že pred decembrom. Prometna uredi- tev bo ponovno vzpostavljena sredi aprila 2026, ko se bo na- daljeval drugi del obnove,« je še dodal Ribič. Pomembna tudi vloga policije Prvi mož prometne policije Ivan Kapun je dodal, da je v tako velikem projektu po- membna tudi vloga prometne policije. »Naša naloga je bilo predvsem urejanje prometa, tudi na lokalnih cestah, kjer smo skrbeli predvsem za to, da tovorna vozila z avtocest niso zapeljala na lokalne ceste. Poskušali smo ubla- žiti zastoje. Na tokratnem sestanku smo poslušali tudi pripombe lokalnih skupnosti, da bi se s tem še kaj naučili. Te pripombe bomo skušali upoštevati pri obnovi druge strani avtoceste prihodnje leto.« Kaj pravijo župani? Darko Ratajc, župan Slo- venskih Konjic, je povedal, da je bilo minulo obdobje zanje zahtevno. »Pričakovali smo še hujše stanje, ampak ob sodelovanju vseh strani – v mislih imam Dars in ministr- stvo – bi dejal, da so Sloven- ske Konjice prišle ›dobro sko- zi‹. Vesel sem tudi, da se ob tem izvajajo tudi projekti na nekaterih državnih cestah.« V Vojniku za četrtino več vozil Svoje mnenje je dodal tudi vojniški župan Branko Petre. »Vemo, da je Vojnik zelo pro- metno obremenjen že v obi- čajnem času. V času letošnje obnove se je promet povečal še za četrtino. Tako je dnevno skozi Vojnik peljalo več kot 20 tisoč vozil. Vseeno bi rad ob tem dodal, da smo se z vsemi sprejetimi ukrepi lahko varno vozili kljub povečane- mu prometu. Podobno sliko pričakujemo tudi prihodnje leto,« je še dodal Petre. Foto: Andraž Purg Zakaj se trgovina z otroško opremo seli čez cesto? CELJE – Podjetnica Hajdi Korošec Jazbinšek je svojo otroško trgovino Hajdi.si preselila. »V mestnem jedru so razmere za klasične trgovce predvsem zaradi visokih najemnin in po- manjkanja parkirnih mest vedno težje. Razmere nam doda- tno otežujejo nakupi po spletu. Želim si, da bi potrošniki kljub vsemu ohranili neposredno izkušnjo nakupovanja,« poudarja sogovornica, ki bo svojo trgovino sredi novembra preselila čez cesto – v prostore nekdanje Probanke, ki so v njeni lasti. Spomnimo, da je Hajdi Ko- rošec Jazbinšek v prostorih nekdanje legendarne celjske trgovine Železninar pred de- setimi leti odprla trgovino Hajdi.si. V njej so starši za svoje malčke kupovali vozič- ke, igrače ter pripomočke za hranjenje in nego. Na nevzdržne razmere za trgovce v mestnem jedru je, kot poudarja celjska podjetni- ca, že dlje časa opozarjala tudi predstavnike Mestne občine Celje z upanjem, da bi našli kompromisne rešitve. »Ne le občina, tudi obrtniki in podjetniki ter prebivalci me- sta bi morali vsak po svojih najboljših močeh prispevati, da bi ohranjali življenje v me- stnem središču z obiskova- njem manjših trgovin, kavarn in lokalov. Tako bi plemenitili okolje, v katerem živimo,« po- udarja. Kot še pravi sogovornica, visoke najemnine, pomanjka- nje parkirnih mest, kadrovske težave ter težave z vzdrževa- njem prostorov pestijo števil- ne klasične trgovce. Trgovina Hajdi.si v novih prostorih bo nekoliko manj- ša, ponudba bo ostala enaka. »Upam, da bomo uspešno po- slovali,« dodaja Hajdi Korošec Jazbinšek, ki ima trgovino tudi v Ljubljani. In kaj bo odslej v prostorih nekdanjega Železninarja? La- stnik prostorov Peter Merks- cha pravi, da nam na to vpra- šanje še ne more odgovoriti, saj se z novimi morebitnimi najemniki še dogovarja. BF lokalnih skupnosti. Zato smo lahko sproti ugotavljali, kaj je še treba spremeniti. Vesela sem, da smo vse skupaj izpe- ljali na najmanj boleč način za ljudi,« je dejala Bratuško- va. Dogovorili so se tudi, da bodo takšen način sodelova- nja ohranili tudi v naslednjem letu. Prvi mož uprave Darsa An- drej Ribič je povedal: »Dela Sodelujoči so po delovnem sestanku predstavili rezultate že izvedenih del ter razkrili načrte za nadaljevanje in zaključek obsežne obnove v prihodnjem letu. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 44, 30. oktober 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Najprej so načrtovali, da bo za gradnjo dovolj 800 tisoč evrov, kasneje 1,2 milijona evrov, a najnovejši izračuni kažejo, da bo nov dom stal še enkrat toliko. Kot poudarjajo celjski planinci, se je gradnja močno podražila zaradi bi- stveno višjih cen gradbenih materialov in del v času epide- mije, dodatni stroški so nasta- li tudi zaradi prenosa materia- la do koče, ki jo gradijo sredi visokogorja na približno 1.400 metrih nadmorske višine. Težka dostopnost Edini način prevoza materi- ala in elementov na Okrešelj je namreč mogoč s pomočjo tovorne žičnice. Pri prenosu materiala jim s helikopterskim prevozom materialov prav tako pomagata policija in voj- ska. »Nedostopnost Okrešlja Kocbekov dom je zdaj zavetišče LUČE – Spomnimo, da je Kocbekov dom na Korošici oktobra 2017 v celoti pogorel v požaru, ki je izbruhnil zaradi nepazljivosti obiskovalcev zimske sobe. V bližini pogorišča danes stoji zasilno zavetišče s 16 ležišči, ki je urejeno v bivalnih zabojni- kih. Po besedah župana Občine Luče Klavdija Strmčnika so se že začeli pripravljati na gradnjo novega planinskega doma. Zavetišče na Korošici je bilo v letošnji sezoni odprto od 1. julija do 31. avgusta. Številni planinci in pohodniki si želijo, da bi Občina Luče čim prej zgradila nov planinski dom. Župan Klavdij Strmčnik zagotavlja, da bo predvidoma novembra sestanek, na katerem bodo dorekli podrobnosti poteka gradnje. »Želimo, da bi naslednje leto pridobili grad- beno dovoljenje in leta 2027 izbrali izvajalca gradbenih del. Ker je gradbena sezona na skoraj 1.800 metrih nadmorske višine zaradi vremena zelo kratka, bo gradnja trajala dlje, kot bi sicer. Želimo si, da bi bil planinski dom na Korošici postavljen leta 2030, morda že kakšno leto prej.« V novozgrajenem domu naj bi bilo približno 30 ležišč. Stroški gradnje so ocenjeni na vsaj milijon evrov. »Glavnino denarja bo zagotovila Občina Luče, pričakujemo tudi fi nančno pomoč države,« je še dodal župan. Pogorel planinski dom na Korošici je nosil ime po Franu Kocbeku, pobudniku in orga- nizatorju slovenskega planinstva v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tudi novozgrajen dom naj bi ohranil to ime. BF Na Resevni z novim letom nov najemnik ŠENTJUR – Planinski dom na Resevni, ki sodi po okrilje Planinskega društva Šentjur, je pred dvema letoma po zaslugi evropskih sredstev doživel celovito prenovo. Letos je bil po odhodu najemnika 1. avgusta poleti teden dni zaprt. Najemnik koče Celjan Sašo Černic se je namreč odločil, da dela ne bo nadaljeval. Lani je po več kot desetih letih delo na priljubljeni planinski postojanki, ne le med Šen- tjurčani, končala Iveta Perc. Planinsko društvo Šentjur je nato januarja lani objavilo razpis, najemnik koče je julija lani postal Celjan Sašo Černic, ki je sicer s planinskim društvom Šentjur sklenil petletno pogodbo o sodelovanju. A jo je po letu dni sporazumno predčasno prekinil. Med pohodniki zelo priljubljen dom z bližnjim razglednim stolpom je bil zaprt v začetku avgusta le teden dni. Potem je bil dom znova odprt, za postrežbo s pijačo in prigrizki ob koncih tedna so poskrbeli kar sami člani planinskega društva. Predsednik društva Peter Jevšnik je v telefonskem pogovoru povedal, da je od tedaj dom odprt ob koncih tedna. »Vrata za pohodnike ima odprta ob petkih od 12. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 7 . do 20. ure. Dodal bi še, da imamo že tudi izbranega novega oskrbnika planinskega doma, ki bo začel delati po novem letu. Kdo bo to, bomo povedali tik pred koncem leta,« je bil nekoliko skrivnosten Peter Jevšnik. Ob tem je še dodal, da so uspeli z razpisom za ureditev notranje opreme v domu. Dom na Resevni doslej namreč ni imel možnosti prenočišč. Ureditev notranje opreme in 57-ih postelj bo stala od 80 tisoč do 100 tisoč evrov. Zato so se letos prijavili na razpis projekta Lokalnih akcijskih skupin (LAS) za sofi nanciranje v višini do 50 tisoč evrov. »Septembra smo prejeli pozitiven odgovor za našo oddano vlogo. Zdaj čakamo samo še na odločbo ministrstva. Upam, da jo bomo prejeli čim prej. Potem bomo objavili razpis za izbor izvajalca za notranjo opremo,« je še dodal Jevšnik. GP Za pohodnike na Korošici je urejeno začasno zavetišče. (Foto: A. Vrabič) Dom na Resevni bo z novim letom dobil novega najemnika. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) SOLČAVA – Zakaj se odprtje novega Frischaufovega doma zamika? Nov dom na Okrešlju bi lahko obiskovalce sprejel prihodnjo jesen Potem ko je novembra 2019 zaradi napake na električni na- peljavi do tal pogorel Frischaufov dom na Okrešlju, je Planin- sko društvo Celje – Matica že naslednje leto postavilo temeljni kamen za gradnjo novega doma. Čeprav je zunanjost novega doma zdaj že dokončana, bo sledilo še urejanje notranjosti, pri čemer velik strošek predstavlja tudi oprema. V celjskem planinskem društvu ocenjujejo, da jim za dokončanje nove koče na Okrešlju manjka še približno milijon evrov. Če bi jim pristojni ta sredstva zagotovili, bi lahko dom vrata odprl prihodnjo jesen. nam predstavlja veliko teža- vo, saj imamo zato veliko lo- gističnih zapletov. Pomemben dejavnik so tudi zaostrene vre- menske razmere, ki nas moč- no omejujejo pri gradnji. Sneg je letos tam vztrajal do sredine aprila, slabo vreme se je zače- lo že konec septembra,« poja- snjuje Matic Tomaž Kužner iz Planinskega društva Celje – Matica. Gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Rihter z Ljubnega ob Savinji, tako tudi zdaj miru- jejo. Čeprav ima Frischaufov dom že svojo zunanjo podo- bo, prav tako so v njem vgra- jena okna in vrata, je treba dokončati še notranjost in dodati opremo. Enega večjih stroškov pri tem predstavlja kuhinja. Ocenjena vrednost za dokončanje vseh del zna- ša še približno milijon evrov, zato se vodstvo Planinskega društva Celje – Matica s pri- stojnimi že pogovarja, da bi jim ta sredstva zagotovili. Za postavitev koče so celjski pla- ninci z razpisi gospodarskega ministrstva do zdaj pridobili pol milijona evrov, del sred- stev je prispevala tudi Planin- ska zveza Slovenije, da se dela ne bi ustavila, so v društvu najeli tudi posojilo. Prav tako še vedno zbirajo prostovoljne prispevke. Sodobna in ekološko varčna koča Če bi šlo vse po načrtih, bi lahko nov Frischaufov dom na Okrešlju, ki se nahaja pod stenami Brane in Turske gore, vrata odprl že čez približno leto. »Na začetku so se stvari dogajale zelo hitro, tudi kon- strukcija novega doma je bila hitro postavljena. Vmes se je zgodila epidemija in zato so se cene gradbenih materialov dvignile v nebo. Ker društva sama ne moremo fi nancirati tako velikega projekta, prav tako zaradi številnih predpi- sov gradbenih del ne moremo izvajati udarniško, kot so jih naši predniki, so se stvari ne- koliko zaustavile. A vsi srčno upamo, da bi lahko prihodnjo jesen odprli vrata doma,« pou- darja Kužner. V novem domu bo na voljo 48 ležišč. V mansardi bosta dve sobi namenjeni skupnim ležiščem, druge bodo manjše z individualnim pridihom. V je- dilnici bo prostora za 60 ljudi, prav toliko tudi na letni terasi, ki je ostala v enaki zasnovi kot prejšnja in bo obrnjena na ju- govzhod, in sicer s pogledom proti Planjavi in Ojstrici. V koči, zgrajeni iz kamna in lesa, bo tudi večnamenski prostor, na- menjen različnim dejavnostim in dogodkom. Pot do Okrešlja je prehodna Do odprtja novega doma je na Okrešlju za zasilno oskrbo odprta brunarica. Tam lahko planinci dobijo pijačo in hrano, možnost prenočitve ni na voljo. Zaradi priljubljenosti Logarske doline in vedno večjega pla- ninskega turizma, je Okrešelj, ki ponuja dobro pohodniško izhodišče, med planinci zelo priljubljen. Pot, ki vodi iz Lo- garske doline mimo slapa Rin- ka na Okrešelj, je bila v podoru lani julija zelo poškodovana, a je zdaj prehodna. V okviru akcije Naj planinska pot je bila namreč letos izglasovana za obnovo, zato je bil prvi del poti, ki vodi do izvira, minuli mesec že obnovljen. Obnova drugega mnogo zahtevnejšega dela poti, ki vodi mimo izvira, se bo začela prihodnjo po- mlad, še pred poletno sezono. Celjski markacisti so do takrat označili nadomestno pot nad izvirom. SINTIJA JURIČ Za dokončanje doma na Okrešlju manjka še miljion evrov. (Foto: Bojana Avguštinčič) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 44, 30. oktober 2025 KULTURA Z razstavo so se poklonili rudarjem Pojasnilo V prejšnji številki Novega tednika smo v članku z naslovom Usodni rafal odstira tančico skrivnosti objavili napačno fotografijo, na kateri ni bilo avtorja knjige Darka Repenška. Za napako se opravičujemo in objavljamo pravo fotografijo. Uredništvo NT Darko Repenšek, avtor knjige Usodni rafal (Foto: Andraž Purg) Razstava je posvečena 150 obletnici premogovništva v Šaleški dolini. (Foto: Tadeja Jegrišnik) Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Vransko je minuli teden v Schwentenr- jevi hiši na Vranskem odprl likovno razstavo Antona Ho- lobarja z naslovom V veselje sebi in še komu. Razstava, na kateri se avtor predsta- vlja s širokim in z razgiba- nim naborom slikarskih motivov, bo na ogled do 25. novembra. Anton Holobar – Zvone se je slikarstvu posvetil po upo- kojitvi. Je tudi član Likovne sekcije KUD Žalec in svoja dela skupinsko ali samostojno razstavlja v savinjsko-šaleški ter ljubljanski regiji. V svojih likovnih delih zagovarja ver- no upodabljanje motiva in se neizbežno poistoveti s slikar- stvom realizma. Na prvo me- sto postavlja čut in predanost za podrobnosti ter natančno opazovanje motiva. Njegov nepogrešljiv spremljevalec in pripomoček pri ustvarjanju li- kovnih del je tudi fotografski aparat. V Beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije je na ogled razstava keramič- nih skulptur članov Kul- turno-umetniškega društva Gambatte, ki so jo naslovili Mesto s sanjami – iz globin v svetlo prihodnost. Kot je poudaril umetniški vodja projekta Boštjan Oder, je razstava poklon rudarjem, generacijam, ki so v temi sa- njale o prihodnosti, hkrati pa je ogledalo, v katerem lahko prepoznamo sebe in svoj odnos do Velenja. »Članice in člani KUD Gam- batte se predstavljajo z roč- no izdelanimi keramičnimi skulpturami, v katere je vtka- no veliko našega znanja in so- delovanja,« je na odprtju raz- stave povedala predsednica društva Viktorija Meh in do- dala, da posebno pozornost namenjajo ljudem in njihovi ustvarjalni moči, ki je ključni temelj svetle prihodnosti. Po besedah umetniškega vodje projekta Boštjana Odra je razstava prav tako vabilo k premisleku, kdo smo bili, kdo smo zdaj in kakšne sa- nje so navdih za prihodnost. Generalni direktor Premogov- nika Velenje Marko Mavec je izpostavil pomen 150-letne tradicije premogovništva v Šaleški dolini. »V tem dol- gem časovnem obdobju so se razmere v rudarstvu močno spremenile. Naporno fizično delo je nadomestila sodobna tehnologija. Premogovnik je doživel največji razmah po drugi svetovni vojni, ko so potrebe po energiji skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sre- dine 90. let prejšnjega stole- tja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga, s Termoelektrarno Šoštanj je pokrival tudi več kot polovico potreb po elek- trični energiji,« je med dru- gim pojasnil Mavec. BF V veselje sebi in še komu Anton Holobar je med poznavalci ljubiteljskega slikarstva zelo znan. (Foto: Tone Tavčar) Na samostojni razstavi v Schwentnerjevi hiši je Holobar na ogled postavil vse, od portre- tov, urbane, ruralne in naravne krajine do motivov interjerja, živali in tihožitij. Razstavo je odprla županja Občine Vran- sko Nataša Juhart, Holobarjevo pestro in ustvarjalno življenjsko pot s poudarkom na podrobnem opisu razstave je po zapisanih besedah mentorja likovne sekci- je KUD Žalec mag. Uroša Potoč- nika obiskovalcem predstavila Magda Šalamon. Na citrah in klarinetu sta dogodek prijetno popestrili še učenki Glasbene šole Rista Savina Žalec Eva Lukman in Maruša Blagotin- šek. SJ Uprizoritev je nastala v reži- ji Yulie Kristoforove in kopro- dukciji s celovškim gledališčem Teater Rampa in iKult Celovec. Glasba zelo primerna verzom »Z režiserko Yulio Kristoforo- vo smo se začeli pogovarjati o Cankarju, ideja, da bi eno pred- stavo namenili njegovi poeziji oziroma razvpiti zbirki Erotika, pa je prišla povsem naravno. Zdela se mi je pomembna, saj se z njo dotikamo Cankarjeve- ga bolj intimnega, pesniškega začetka, ki je bil zaradi zgodbe o ›zažgani zbirki‹ pogosto spre- V SLG Celje peli mladostne ljubezenske pesmi Ivana Cankarja Aplavz na odprti sceni za Žana Breliha Hatunića V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sezono raz- iskovanja opusa Ivana Cankarja nadaljevali z njegovo poezijo. Premiera je bila v petek na Malem odru. Mali ljubezenski kabaret Erotika razkriva pesnikovo čutno plat. DEAN ŠUSTER gledan. Vesel sem, da smo ta projekt uresničili,« je povedal direktor Miha Golob. Avtor glasbe je skladatelj Janez Dovč. Potrudil se je, da je bila glasba uglašena s čutno poezijo in ni delovala vsiljeno: »Glasba de- luje kot most med prizori, jih odpira, komentira in poglablja. Želel sem ujeti napetost med telesnim in duhovnim, med že- ljo in prepovedjo, saj erotika ni zgolj telesnost, temveč življenj- ska sila. Pesmi so nastajale v tesnem sodelovanju z igralci. Pisane so zanje, zato so hkrati osebni portreti in del skupne zgodbe.« Skušali najti rdečo nit Premiera v Celovcu je bila v torek. »V vseh pesmih so teks- ti Cankarjevi, vključili smo še druga literarna besedila različ- nih avtorjev. Želeli smo sprego- voriti o Erosu, erotiki in čutno- sti. Imeli smo relativno malo časa. Morali smo namreč najti rdečo nit. Nismo imeli dram- skega besedila, proces je bil za- nimiv, kajti sestavili smo kolaž. Glasba nam je pri sestavljanju mozaika zelo pomagala,« je razlagala režiserka Yulia Kri- stoforova. »Odločitev za Mali oder je sprejel producent. To prizorišče mora imeti v sezoni eno premiero,« je dodala, prej in po tem pa sprejemala števil- ne čestitke. »Sledili sva Cankar- jevi ideji, da telo ne glede na svojo ranljivost ni nečisto, tem- več sveto. Predstava povezuje čutnost, telesnost in simboliko prepovedanega z idejo o tele- su kot prostoru transcendence. Dogaja se v sanjskem prostoru, kjer se stikajo različni časi, jezi- ki in umetniški izrazi,« je reži- serko dopolnila dramaturginja Katja Gorečan. Skrbno izbrani igralci Igrajo Branko Završan (Zevs), ki spretno in zapelji- vo poplesuje, Manca Ogorevc (Afrodita) kot postavna, mična in celo mogočna in Žan Bre- lih Hatunić (Eros), ki je prejel aplavz na odprti sceni: »Bil je zelo lep trenutek. Nisem ga pričakoval, precej me je pre- senetil. Moral sem brzdati ču- stva, kajti nisem smel izgubiti niti svojega lika.« Režiserka je seveda izbirala igralke in igral- ce na podlagi pevskih sposob- nosti. Majhna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotič- ka. »Mislim, da je zelo dobro, da je ta predstava na Malem odru. Na Velikem odru bi se razblinilo dobro vzdušje, ki ga je povzročila bližina z gledalci. Morda bo predstava skozi čas potrebovala večjo razsežnost in se bomo morali prilagoditi ter preseliti na večji oder,« je končal Žan Brelih Hatunić. Preostalo polovico igralcev se- stavljajo Katarina Hartmann (Kača), Tanja Potočnik (Eva) in Aleksander Tolmaier (Adam). Foto: Nik Jarh Režiserka Yulia Kristoforova in Žan Brelih Hatunić Ekipa ustvar- jalcev je bila po predstavi dobro razpoložena. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 44, 30. oktober 2025 KULTURA Z razstavo so se poklonili rudarjem Pojasnilo V prejšnji številki Novega tednika smo v članku z naslovom Usodni rafal odstira tančico skrivnosti objavili napačno fotografijo, na kateri ni bilo avtorja knjige Darka Repenška. Za napako se opravičujemo in objavljamo pravo fotografijo. Uredništvo NT Darko Repenšek, avtor knjige Usodni rafal (Foto: Andraž Purg) Razstava je posvečena 150 obletnici premogovništva v Šaleški dolini. (Foto: Tadeja Jegrišnik) Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Vransko je minuli teden v Schwentenr- jevi hiši na Vranskem odprl likovno razstavo Antona Ho- lobarja z naslovom V veselje sebi in še komu. Razstava, na kateri se avtor predsta- vlja s širokim in z razgiba- nim naborom slikarskih motivov, bo na ogled do 25. novembra. Anton Holobar – Zvone se je slikarstvu posvetil po upo- kojitvi. Je tudi član Likovne sekcije KUD Žalec in svoja dela skupinsko ali samostojno razstavlja v savinjsko-šaleški ter ljubljanski regiji. V svojih likovnih delih zagovarja ver- no upodabljanje motiva in se neizbežno poistoveti s slikar- stvom realizma. Na prvo me- sto postavlja čut in predanost za podrobnosti ter natančno opazovanje motiva. Njegov nepogrešljiv spremljevalec in pripomoček pri ustvarjanju li- kovnih del je tudi fotografski aparat. V Beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije je na ogled razstava keramič- nih skulptur članov Kul- turno-umetniškega društva Gambatte, ki so jo naslovili Mesto s sanjami – iz globin v svetlo prihodnost. Kot je poudaril umetniški vodja projekta Boštjan Oder, je razstava poklon rudarjem, generacijam, ki so v temi sa- njale o prihodnosti, hkrati pa je ogledalo, v katerem lahko prepoznamo sebe in svoj odnos do Velenja. »Članice in člani KUD Gam- batte se predstavljajo z roč- no izdelanimi keramičnimi skulpturami, v katere je vtka- no veliko našega znanja in so- delovanja,« je na odprtju raz- stave povedala predsednica društva Viktorija Meh in do- dala, da posebno pozornost namenjajo ljudem in njihovi ustvarjalni moči, ki je ključni temelj svetle prihodnosti. Po besedah umetniškega vodje projekta Boštjana Odra je razstava prav tako vabilo k premisleku, kdo smo bili, kdo smo zdaj in kakšne sa- nje so navdih za prihodnost. Generalni direktor Premogov- nika Velenje Marko Mavec je izpostavil pomen 150-letne tradicije premogovništva v Šaleški dolini. »V tem dol- gem časovnem obdobju so se razmere v rudarstvu močno spremenile. Naporno fizično delo je nadomestila sodobna tehnologija. Premogovnik je doživel največji razmah po drugi svetovni vojni, ko so potrebe po energiji skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sre- dine 90. let prejšnjega stole- tja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga, s Termoelektrarno Šoštanj je pokrival tudi več kot polovico potreb po elek- trični energiji,« je med dru- gim pojasnil Mavec. BF V veselje sebi in še komu Anton Holobar je med poznavalci ljubiteljskega slikarstva zelo znan. (Foto: Tone Tavčar) Na samostojni razstavi v Schwentnerjevi hiši je Holobar na ogled postavil vse, od portre- tov, urbane, ruralne in naravne krajine do motivov interjerja, živali in tihožitij. Razstavo je odprla županja Občine Vran- sko Nataša Juhart, Holobarjevo pestro in ustvarjalno življenjsko pot s poudarkom na podrobnem opisu razstave je po zapisanih besedah mentorja likovne sekci- je KUD Žalec mag. Uroša Potoč- nika obiskovalcem predstavila Magda Šalamon. Na citrah in klarinetu sta dogodek prijetno popestrili še učenki Glasbene šole Rista Savina Žalec Eva Lukman in Maruša Blagotin- šek. SJ Uprizoritev je nastala v reži- ji Yulie Kristoforove in kopro- dukciji s celovškim gledališčem Teater Rampa in iKult Celovec. Glasba zelo primerna verzom »Z režiserko Yulio Kristoforo- vo smo se začeli pogovarjati o Cankarju, ideja, da bi eno pred- stavo namenili njegovi poeziji oziroma razvpiti zbirki Erotika, pa je prišla povsem naravno. Zdela se mi je pomembna, saj se z njo dotikamo Cankarjeve- ga bolj intimnega, pesniškega začetka, ki je bil zaradi zgodbe o ›zažgani zbirki‹ pogosto spre- V SLG Celje peli mladostne ljubezenske pesmi Ivana Cankarja Aplavz na odprti sceni za Žana Breliha Hatunića V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sezono raz- iskovanja opusa Ivana Cankarja nadaljevali z njegovo poezijo. Premiera je bila v petek na Malem odru. Mali ljubezenski kabaret Erotika razkriva pesnikovo čutno plat. DEAN ŠUSTER gledan. Vesel sem, da smo ta projekt uresničili,« je povedal direktor Miha Golob. Avtor glasbe je skladatelj Janez Dovč. Potrudil se je, da je bila glasba uglašena s čutno poezijo in ni delovala vsiljeno: »Glasba de- luje kot most med prizori, jih odpira, komentira in poglablja. Želel sem ujeti napetost med telesnim in duhovnim, med že- ljo in prepovedjo, saj erotika ni zgolj telesnost, temveč življenj- ska sila. Pesmi so nastajale v tesnem sodelovanju z igralci. Pisane so zanje, zato so hkrati osebni portreti in del skupne zgodbe.« Skušali najti rdečo nit Premiera v Celovcu je bila v torek. »V vseh pesmih so teks- ti Cankarjevi, vključili smo še druga literarna besedila različ- nih avtorjev. Želeli smo sprego- voriti o Erosu, erotiki in čutno- sti. Imeli smo relativno malo časa. Morali smo namreč najti rdečo nit. Nismo imeli dram- skega besedila, proces je bil za- nimiv, kajti sestavili smo kolaž. Glasba nam je pri sestavljanju mozaika zelo pomagala,« je razlagala režiserka Yulia Kri- stoforova. »Odločitev za Mali oder je sprejel producent. To prizorišče mora imeti v sezoni eno premiero,« je dodala, prej in po tem pa sprejemala števil- ne čestitke. »Sledili sva Cankar- jevi ideji, da telo ne glede na svojo ranljivost ni nečisto, tem- več sveto. Predstava povezuje čutnost, telesnost in simboliko prepovedanega z idejo o tele- su kot prostoru transcendence. Dogaja se v sanjskem prostoru, kjer se stikajo različni časi, jezi- ki in umetniški izrazi,« je reži- serko dopolnila dramaturginja Katja Gorečan. Skrbno izbrani igralci Igrajo Branko Završan (Zevs), ki spretno in zapelji- vo poplesuje, Manca Ogorevc (Afrodita) kot postavna, mična in celo mogočna in Žan Bre- lih Hatunić (Eros), ki je prejel aplavz na odprti sceni: »Bil je zelo lep trenutek. Nisem ga pričakoval, precej me je pre- senetil. Moral sem brzdati ču- stva, kajti nisem smel izgubiti niti svojega lika.« Režiserka je seveda izbirala igralke in igral- ce na podlagi pevskih sposob- nosti. Majhna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotič- ka. »Mislim, da je zelo dobro, da je ta predstava na Malem odru. Na Velikem odru bi se razblinilo dobro vzdušje, ki ga je povzročila bližina z gledalci. Morda bo predstava skozi čas potrebovala večjo razsežnost in se bomo morali prilagoditi ter preseliti na večji oder,« je končal Žan Brelih Hatunić. Preostalo polovico igralcev se- stavljajo Katarina Hartmann (Kača), Tanja Potočnik (Eva) in Aleksander Tolmaier (Adam). Foto: Nik Jarh Režiserka Yulia Kristoforova in Žan Brelih Hatunić Ekipa ustvar- jalcev je bila po predstavi dobro razpoložena. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 44, 30. oktober 2025 KRONIKA »Tako so storilci junija vzpo- stavili stik z moškim srednjih let z območja Ljubljane. Z njim so najprej govorili o splošnih temah, nato so pogovor zape- ljali v smer, da se želi z njim sestati mlajše dekle. Moški je nato prišel v Celje,« je začel svojo izjavo prvi mož celjskih kriminalistov Aleš Slapnik. Srečali so se v mestnem parku Ko je moški prišel v Celje, je odšel v mestni park, kjer sta bila dogovorjena. Okoli 22. ure sta ga na gozdni poti v mestnem parku pričakala za- maskirana osumljenca. Eden je bil mladoleten, drugi pol- noleten. Moškega sta fizično napadla in brutalno pretepla, ga oropala, za nameček pa vse skupaj posnela z mobilnim aparatom. Od njega sta hotela izsilili še denar. »Njun namen je bil, da če jim denarja ne bo dal, ga bosta s posnetki tudi izsiljevala. Eden izmed storilcev je z bančno kartico, ki sta mu jo vzela, in številko kartice pin za dvig de- narja, ki jima jo je moral pove- dati, odšel na bankomat, kjer je dvignil določeno vsoto denarja. Druga transakcija je bila zaradi previsokega zneska zavrnjena na bankomatu,« je dodal Sla- pnik. Osumljeni več kaznivih dejanj Dvojica je osumljena več kaznivih dejanj, med drugim ropa, posebej hude telesne po- Vinjeni vozniki Minuli konec tedna so policisti pri več ustavljenih voz- nikih ugotovili, da vozijo pod vplivom alkohola. Podatki so pokazali, da so bili ustavljeni vozniki močno vinjeni. Trije vozniki so imeli več kot promil alkohola v krvi, eden od njih celo 1,6 promila alkohola. Policisti so obravna- vali tudi voznika začetnika, ki je imel v krvi dober promil al- kohola, ter voznika začetnika, ki je v Celju pri omejitvi hitro- sti 50 km/h vozil 90 km/h. GP Moškega pričakali zamaskirani, ga pretepli in izsiljevali Mladoletniki ob uporabi družbenih omrežij vedno bolj nasilni Celjski kriminalisti so v okviru intenzivne kriminalistič- ne preiskave nedavno odvzeli prostost dvema mladoletni- ma osebama in eni polnoletni. V sostorilstvu še z drugimi osebami so na različnih spletnih omrežjih ustvarjali lažne profile mladih deklet. Z njimi njih so nato v imenu mlado - letnic novačili mlajše in starejše moške z namenom oseb- nega srečanja. Enega od njih so na dogovorjenem srečanju, do katerega je prišlo junija letos na gozdni poti v celjskem mestnem parku, posebej hudo poškodovali. Podrobnosti preiskave je predstavil Aleš Slapnik, vodja Sektorja krimi- nalistične policije Policijske uprave Celje. škodbe, poskusa izsiljevanja, zlorabe bančne kartice in po- skusa zlorabe bančne kartice. Ropa je poleg dveh omenjenih osumljenih in neznane osebe osumljen še en mladoletnik, ki so ga kriminalisti ovadili zaradi suma storitve kaznivega deja- nja pomoči pri ropu. Celjski kriminalisti so dva osumlje- na privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju, ki je po zaslišanju obe- ma odredil pripor. V preiskavi so kriminalisti uporabili tudi prikrite preiskovalne metode. Podoben način dejanj Kriminalisti so po do zdaj zbranih podatkih ugotovili, da tovrstna kazniva dejanja s podobnim načinom storitve izvršuje več mlajših storilcev. Izključni motiv storilcev je, da oškodovance prepričajo, da so storili nekaj nemoralnega ozi- roma kaznivega in zato od njih zahtevajo večje vsote denarja z obljubo, da posnetkov ne bodo objavili oziroma posredovali njihovim družinam. Policisti vse bolj zgroženi Policisti so, kot je poudaril prvi mož celjskih kriminali- stov Aleš Slapnik, vedno bolj zgroženi nad načinom izvr- ševanja teh kaznivih dejanj mladoletnikov. »Pri svojih dejanjih so po navadi zelo na- silni,« je v izjavi za medije še dodal Slapnik. »Če statistični podatki morda ne nakazuje- jo povečanja, pa so načini in vedno bolj nasilna dejanja skrb vzbujajoči,« je še opozo- ril. Policisti ob tem ponovno opozarjajo na tveganja pri uporabi spletnih in mobilnih aplikacij za spoznavanje. Upo- rabnikom svetujejo, naj bodo pri navezovanju stikov z ne- znanci previdni, naj ne razkri- vajo osebnih podatkov, svojih fotografij pa naj ne delijo na spletu z neznanci. Foto: PU Celje GORDANA POSSNIG Aleš Slapnik, vodja celjskih krimi- nalistov o vse bolj nasilnih metodah dela mladoletnikov, ki so povezana z družbenimi omrežji. Osumljenci so moškega na gozdni poti v mestnem parku pričakali zamaskirani. Maskirna oblačila in oprema nasilnežev Kje so unovčevali ponarejen denar? Celjski in mariborski kriminalisti so prijeli četverico, ki je na območju Savinjske doline in Celja unovčevala ponarejen denar. Primere prometa s ponarejenim denarjem so policisti za- znali v prvi polovici oktobra. Takrat še neznani storilci so na več lokacijah na območju policijskih postaj Žalec, Velenje, Celje in Ptuj unovčevali ponarejene 100-evrske bankovce, kar je nakazovalo, da so primeri povezani. Ponarejeni bankovci so bili kakovostni, s kombinacijo ploskega in globokega tiska, vsebovali so tudi nekaj zaščitnih elementov. V trgovinah in pekarnah … »Pri preiskavi so kriminalisti ugotovili, da so štirje slo- venski državljani z območja Policijske uprave Celje, dva sta stara 24 let, eden 34 in eden 49 let, sodelovali. Bankovce so unovčevali predvsem na prireditvah na območju Savinjske doline in Celja ter v več gostinskih lokalih, trgovinah in pekarnah na območju Žalca, Šoštanja, Velenja, Šempetra, Polzele, Vranskega, Braslovč in Ptuja,« pravijo v PU Celje. V preteklih dneh so kriminalisti opravili hišno preiskavo pri enem osumljenem ter zasegli ponarejen bankovec. S preiska- vo so potrdili, da je oseba unovčevala ponarejene bankovce na velenjskem območju. V nadaljevanju so kriminalisti in policisti hišni preiskavi opravili še pri dveh osumljenih. Ce- lotna preiskava je pokazala, da so osumljeni skupno unovčili 29 ponarejenih 100-evrskih bankovcev. Štiri osumljene so kazensko ovadili, grozi jim zaporna kazen od šestih mesecev do osmih let. SŠol Bi vedeli, da je ponarejen? (Foto: PUC) Vlomilce iz Novega mesta izpustili na prostost Celjski kriminalisti so prijeli tri moške z območja Nove- ga mesta, ki so letos poleti in v minulih tednih vlamljali na Celjskem. Na območju policijskih postaj Laško, Šmarje pri Je- lšah in Rogaška Slatina, natančneje na območju kra- jev Vrh nad Laškim, Močilno, Rimske Toplice, Koz- je, Ravno, Lažiše, Bukovje pri Babni Gori, Trebče, Pristava pri Mestinju, Sveti Florjan, Male Rodne in Zgornje Sečovo, je bilo v preteklih mesecih več vlomov. V večini primerov je bilo v stanovanjske hiše vlomljeno na vzvod skozi terasna vrata ali skozi okno. Vlomov so osu- mljeni trije moški z območja Policijske uprave Novo mesto. Kradli so zlatnino, gotovino, suhomesnate izdelke, ročne ure, lovske puške in registrske tablice. »V preteklih dneh so zato kriminalisti Sektorja krimina- listične policije Policijske uprave Celje v sodelovanju s po- licisti policijskih uprav Celje in Novo mesto opravili več hišnih in osebnih preiskav na območju Novega mesta. Trem osumljenim so odvzeli prostost, enega od njih so na kraj preiskave pripeljali iz uklonilnega zapora. V hišnih preiska- vah je bilo zaseženih več elektronskih naprav, policisti so zasegli tudi večjo količino nabojev raznih kalibrov, plinsko orožje, maskirna oblačila ter več gotovine in zlatnine,« pra- vijo v PU Celje. Omenjena preiskava je posledica nadaljevanja preiskave več vlomov v cerkvene zgradbe lani in v začetku letošnje- ga leta na območju Policijske uprave Celje in drugod po Sloveniji. »Po opravljenih preiskavah in nujnih opravilih smo pridržane izpustili na prostost. Preiskavo, na podlagi katere jim bomo po analizi elektronskih naprav in pregleda zaseženih predmetov skušali dokazati še več kaznivih de- janj premoženjske kriminalitete na območju Kozjanskega in Obsotelja, intenzivno nadaljujemo,« še dodajajo na polici- ji. SŠol Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 44, 30. oktober 2025 Celjski rokometaši se zavedajo moči Vojvodine v evropskem pokalu Obračun v Zlatorogu ni upravičil imena derbi upravičil imena derbi upravičil imena derbi ŠPORT V 9. krogu 1. slovenske lige za rokome- taše je bilo Celje Pivovarna Laško boljše od Gorenja z 32 : 22 (16 : 7). Za Celjane to ni bil pravi derbi, čeprav o bojevitosti priča tudi 12 kazenskih minut domačih in 10 minut gostujočih rokometašev. DEAN ŠUSTER Na nekdaj velikem derbiju slovenskega rokometa v dvorani Zlatorog so bili tokrat favoriti gostitelji, saj so Velenjčani zasedali skromno osmo mesto na prvenstveni razpre- delnici (zdaj so deveti). Vsi imajo priložnost Vseeno so se v domačem taboru zavedali, da v sosedskem derbiju Velenjčani vedno naj- dejo dodaten motiv in energijo. Toda tokrat je bilo drugače. Celjani so v uvodu povedli s 4 : 0. Najvišja domača prednost je znašala kar 13 golov. Trener Klemen Luzar ni skri- val zadovoljstva: »Ni bilo tako lahko, kot se je morda komu zdelo. Pričakovali smo zah- tevno tekmo in je tudi bila, toda mi smo bili zelo dobri. Fantje so upoštevali vse dogovo- re, bili so potrpežljivi. To jih je nagradilo z visoko prednostjo. Pohvalil sem vse igralce. Vsi dobro trenirajo in vsi so dobili možnost za igro. Morajo začutiti, kako je igrati proti neugodnim tekmecem. Zaenkrat izkoriščajo ponujene priložnosti in to je zdaj moč naše ekipe.« Makuc kot zadnji Luzar je delno zadovoljen s storjenim do premora zaradi repre- zentanč- bar in Matevž Mlakar ter kot za- dnji še An- draž Makuc, igralcev. Smo podhranjeni tako glede kakovosti kot tudi števi- la igralcev. Izgubili smo nekaj nosilcev igre. Poskusili bomo seveda vse, da bomo ponovili lanski podvig.« Vratarski dvoboj med Galom Gaberškom in Mate- vžem Skokom se je končal izenače- no. »Potrebovali smo zmago, da bi ostali v stiku z vrhom lestvice. Mi- slim, da smo imeli tekmo ves čas pod nadzorom. Igrali smo dobro tako v obrambi kot v napadu, bili smo disciplinirani. To se je na koncu poznalo tudi pri rezultatu,« je dejal Gaberšek. Celjsko moštvo bo v sredo odpotovalo v Sevnico na pokalno tekmo, v soboto, 8. novembra, pa v Ribnico. Malokdo zaradi posebnega sistema tekmovanja pogle- da na lestvico: Slovan ima 16 točk, Trimo 15, Slovenj Gradec 13, Celje Pivovarna Laško 12, Krka 11, Ribnica 8 … Foto: Andraž Purg nih tekem: »Nekaj prask je bilo, vsekakor bi lahko v Ormožu, kjer smo osvojili toč- ko, storili več. Pred nami bo kmalu zahteven ritem tekem, poleg prvenstvenih še pokalne in evropske. Imamo visoke cilje in vsaka tek- ma bo zelo pomembna.« Predstavil je še svoj pogled na Vojvodino, ki bo naslednja tekmica v evropskem pokalu: »Dobili smo resnično zahtevne tekmece. Srbi so začeli vlagati v ro- komet. V Novem Sadu so zastavili resen pro- jekt. Toda tudi mi smo močni, imamo neko kakovost. Vsekakor se bomo dobro pripravili in storili vse za napredovanje.« V različne re- prezentančne selekcije so se iz Celja odpravili Luka Perić, Uroš Miličević, Oleksandr Onu- frienko, Mai Marguč, Aljuš Anžič, Žiga Gra- ki je naknadno prejel vabilo se- lektorja Uroša Zormana. Anžič pohvalil soigralce V dvorani Zlatorog je petkrat ve- lenjsko mrežo zatresel Luka Perić: »Obstajala je bojazen, da se bodo Velenjčani bolj upirali. Toda bili smo zbrani in dogovor iz slačilnice prenesli na igrišče. Očitno je, da imajo roko- metaši Gore- nja težave. Žal mi jih je. Po- tem se jim je poškodoval še en igra- lec. Pred mano sta dve prija- teljski tekmi v dresu Bosne in Herce- govine.« Po štiri gole so dosegli Žiga Mlakar, Uroš Miličević, Andraž Makuc in najmlajši up Aljuš Anžič: »Vsi smo dali vse od sebe in mo- štveni duh naše ekipe je pripomogel k visoki zmagi. Kmalu smo si zagotovili precejšnjo prednost, a se pri tem nismo ustavili in smo jo še poviševali. Soigralci mi omogočajo, da lahko igram na visoki ravni tudi v članski kon- kurenci. Proti Vojvodini bomo morali igrati vrhunsko. Domače prvenstvo bo še dolgo in upam, da nas prav ob koncu čaka najboljše.« »Smo podhranjeni« Vidno potrt je bil trener gostov Zoran Jo- vičić: »Bili smo slabi. Naša igra je bila ubo- ga. Celje je zasluženo visoko zmagalo in je trenutno precej boljše, kakovostnejše. Mi mu trenutno nismo dorasli. Imamo, kar pač imamo. Upam, da se bo v eki- po kmalu vrnil kdo od poškodovanih Za najboljšega igralca tekme je bil izbran Filip Rakita. Florijani so zgodaj pozvali »na noge« preostale gledalce, ki so se odzvali. Nekdanje soigralce si je ogledal tudi Celjan Gal Marguč, ki je zdaj član Slovana. Aljuš Anžič opazi vsako razpoko v nasprotni obrambi. Mlad celjski krožni napadalec Lucijan Korošec je po tekmi poklepetal z mamo Patricijo (bila je košarkarica) in dedkom Mićem Mijaćem, nekdanjim atletom in tudi košarkarjem. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 44, 30. oktober 2025 ŠPORT Uvodna tekma 5. kroga v 2. slovenski ligi za košarkarje je bila v Ljubljani med Slova- nom in Celjem. Že v prvih petih minutah so gostje z nizom enajstih točk prevzeli vodstvo, ki so ga do glav- nega odmora trdno držali v svojih rokah. V tretji četrtini so se igralci Slovana močno približali in večino časa le malce zaostajali. V zadnje dejanje sta ekipi vstopili izenačeni (69 : 69), nato so gostitelji z izjemno igro na obeh straneh igrišča prišli do delnega izida 37 : 8 ter slavili zmago s 106 : 77. Vse to se je zgodilo kljub odlični predstavi Jana Rizmana, ki je dosegel 35 točk. Iz igre je zadel 13 od 20 metov. Pri metih za tri točke je bil 70-odstotno uspešen (7-10). Sledil mu je le Dejan Čigoja z 19 točkami. Celje je doslej presenetljivo zmagalo le enkrat in je pri dnu lestvice. V 1. slovenski ligi je na lestvici 4. Laško (3 zmage in 2 poraza), peto mesto si deli pet ekip, tudi polzelski Hopsi, Rogaška in Šentjur (2-3), na zadnjem mestu je moštvo Podčetrtka (1-4). V soboto bo regijski derbi v Treh lilijah med Laščani in Podčetrtčani. DŠ Nesrečno gostovanje v srbski prestolnici Košarkarice Cinkarne so v ligi Waba doživele poraz v Beogradu. Ekipa Partizana je bila boljša od Celjank s 77 : 62. Po osmih letih in pol je Beograjčankam le uspelo dobiti medsebojni dvoboj. Pri Cinkarni je izstopala branilka Shawnta Shaw, ki je dosegla 25 točk. Marsikaj je šlo narobe na tem gostovanju. Najprej se je uslužbenec hotela zaletel v klubski kombi in igralke so morale poiskati drug prevoz do Zemuna. Sploh jim ne bi bilo treba hiteti, kajti zaradi okvare semaforja se je tekma začela s 45-minutno zamudo. Nato jo je skupila Maruša Seničar. Dobila je udarec v nos. Po dolgotrajnem iskanju ustrezne pomoči je zdravnik v bolnišnici ugotovil dvakratni zlom nosu. Pri vrnitvi domov se je zapletlo pri prehodu meje, kajti pokvarila se je naprava za odvzem prstnih odtisov. Američanki sta to opravili pri vsto- pu v Srbijo, vendar bi morali pregled ponoviti. Po daljšem času se je ekipa le odpravila proti Hrvaški in Sloveniji. Včeraj se je na tekmi z ekipo Studio Zagreb predstavila svojim privržencem. DŠ Povsem odpovedali v zadnji četrtini Jan Rizman je bil zelo strelsko razpoložen. (Foto: Andraž Purg) Celjski nogometaši po zmagi v Dublinu klonili v Murski Soboti Proti tujcem izjemni, prvi poraz v 1. SNL V 13. krogu 1. slovenske nogometne lige sta bili dve pre- senečenji, največje v Stožicah, precejšnje tudi v Murski Soboti. Celje ima kljub porazu, prvem v letošnjem prven- stvu, še vedno zajetno prednost na vrhu lestvice. Zbralo je 32 točk, Bravo jih ima 24, Maribor 23 in Koper 21. DEAN ŠUSTER Vodilna ekipa lige je v Faza- neriji doživela prvi prvenstveni poraz, za katerega je najzaslu- žnejši nekdanji član celjskega kluba Dario Vizinger, ki je do- segel oba domača zadetka. Usodna Bobi in Vizi Celje, ki še drugič zapovr- stjo v domačem prvenstvu ni zmagalo in je tudi ostalo brez doseženega cilja, da bi sezono končalo brez poraza, je tokrat kljub izdatni posesti Izidi 13. kroga v 1. SNL: Aluminij – Bravo 1 : 3, Kalcer Radomlje – Koper 1 : 1, Maribor – Primorje 4 : 0, Olimpija – Domžale 1 : 2 in Mura – Celje 2 : 1. LESTVICA 1. SNL CELJE 13 10 2 1 37:11 32 BRAVO 13 7 3 3 30:19 24 MARIBOR 13 7 2 4 26:16 23 KOPER 13 6 3 4 23:19 21 OLIMPIJA 13 5 3 5 17:18 18 ALUMINIJ 13 5 3 5 19:23 18 KALCER 13 4 3 6 15:26 15 MURA 13 2 5 6 12:18 11 PRIMORJE 13 3 2 8 16:26 11 DOMŽALE 13 2 2 9 11:28 8 Albert Riera je po tekmi v Dublinu omenjal stvari, ki ga res ne zadevajo in si nakopal jezo ter se obenem osramotil. Franko Kovačević bo kmalu tarča bogatih klubov, toda v Celju ga bodo skušali zadržati čim dlje. žoge pokazalo premalo. V 24. minuti so bili nevarni doma- čini, v nasprotnem napadu je goste v vodstvo povedel Jua- njo Nieto, ki je zelo pozorno spremljal celotno akcijo. Nato sta na sceno stopila nekdanja člana Celja Luka Bobičanec kot dvakratni podajalec in Dario Vizinger kot dvakratni strelec ter potopila celjsko barko. Va- rovanci trenerja Alberta Riere so imeli žogo več časa v svojih nogah, podobno je bilo tudi z igralci Barcelone v »el klasiku« v Madridu, a so oboji izgubili. Spet izjemen Kovačević Ekipa Nogometnega kluba Celje je bila do prejšnjega te- dna tako kakovostna, da njena zmaga v Dublinu ni nikogar presenetila. V 2. krogu konfe- renčne lige je v gosteh prema- gala Shamrock Rovers z 2 : 0 (2 : 0). Tako kot proti atenske- mu AEK v uvodnem krogu je bil spet edini strelec Celja Franko Kovačević. V 33. minu- ti mu je uspelo izjemno prei- gravanje, nato je sledil njegov učinkovit zaključek. Sedem minut pozneje je potrpežljivo spremljal akcijo soigralcev in žogo s prsmi potisnil v gol. V drugem polčasu so gostitelji pokazali več poguma, nekaj- krat je odlično posredoval vratar Žan-Luk Leban, ki pa je bil v Murski Soboti pri drugem golu zelo slabo postavljen. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 44, 30. oktober 2025 Celjski rokometaši se zavedajo moči Vojvodine v evropskem pokalu Obračun v Zlatorogu ni upravičil imena derbi upravičil imena derbi upravičil imena derbi ŠPORT V 9. krogu 1. slovenske lige za rokome- taše je bilo Celje Pivovarna Laško boljše od Gorenja z 32 : 22 (16 : 7). Za Celjane to ni bil pravi derbi, čeprav o bojevitosti priča tudi 12 kazenskih minut domačih in 10 minut gostujočih rokometašev. DEAN ŠUSTER Na nekdaj velikem derbiju slovenskega rokometa v dvorani Zlatorog so bili tokrat favoriti gostitelji, saj so Velenjčani zasedali skromno osmo mesto na prvenstveni razpre- delnici (zdaj so deveti). Vsi imajo priložnost Vseeno so se v domačem taboru zavedali, da v sosedskem derbiju Velenjčani vedno naj- dejo dodaten motiv in energijo. Toda tokrat je bilo drugače. Celjani so v uvodu povedli s 4 : 0. Najvišja domača prednost je znašala kar 13 golov. Trener Klemen Luzar ni skri- val zadovoljstva: »Ni bilo tako lahko, kot se je morda komu zdelo. Pričakovali smo zah- tevno tekmo in je tudi bila, toda mi smo bili zelo dobri. Fantje so upoštevali vse dogovo- re, bili so potrpežljivi. To jih je nagradilo z visoko prednostjo. Pohvalil sem vse igralce. Vsi dobro trenirajo in vsi so dobili možnost za igro. Morajo začutiti, kako je igrati proti neugodnim tekmecem. Zaenkrat izkoriščajo ponujene priložnosti in to je zdaj moč naše ekipe.« Makuc kot zadnji Luzar je delno zadovoljen s storjenim do premora zaradi repre- zentanč- bar in Matevž Mlakar ter kot za- dnji še An- draž Makuc, igralcev. Smo podhranjeni tako glede kakovosti kot tudi števi- la igralcev. Izgubili smo nekaj nosilcev igre. Poskusili bomo seveda vse, da bomo ponovili lanski podvig.« Vratarski dvoboj med Galom Gaberškom in Mate- vžem Skokom se je končal izenače- no. »Potrebovali smo zmago, da bi ostali v stiku z vrhom lestvice. Mi- slim, da smo imeli tekmo ves čas pod nadzorom. Igrali smo dobro tako v obrambi kot v napadu, bili smo disciplinirani. To se je na koncu poznalo tudi pri rezultatu,« je dejal Gaberšek. Celjsko moštvo bo v sredo odpotovalo v Sevnico na pokalno tekmo, v soboto, 8. novembra, pa v Ribnico. Malokdo zaradi posebnega sistema tekmovanja pogle- da na lestvico: Slovan ima 16 točk, Trimo 15, Slovenj Gradec 13, Celje Pivovarna Laško 12, Krka 11, Ribnica 8 … Foto: Andraž Purg nih tekem: »Nekaj prask je bilo, vsekakor bi lahko v Ormožu, kjer smo osvojili toč- ko, storili več. Pred nami bo kmalu zahteven ritem tekem, poleg prvenstvenih še pokalne in evropske. Imamo visoke cilje in vsaka tek- ma bo zelo pomembna.« Predstavil je še svoj pogled na Vojvodino, ki bo naslednja tekmica v evropskem pokalu: »Dobili smo resnično zahtevne tekmece. Srbi so začeli vlagati v ro- komet. V Novem Sadu so zastavili resen pro- jekt. Toda tudi mi smo močni, imamo neko kakovost. Vsekakor se bomo dobro pripravili in storili vse za napredovanje.« V različne re- prezentančne selekcije so se iz Celja odpravili Luka Perić, Uroš Miličević, Oleksandr Onu- frienko, Mai Marguč, Aljuš Anžič, Žiga Gra- ki je naknadno prejel vabilo se- lektorja Uroša Zormana. Anžič pohvalil soigralce V dvorani Zlatorog je petkrat ve- lenjsko mrežo zatresel Luka Perić: »Obstajala je bojazen, da se bodo Velenjčani bolj upirali. Toda bili smo zbrani in dogovor iz slačilnice prenesli na igrišče. Očitno je, da imajo roko- metaši Gore- nja težave. Žal mi jih je. Po- tem se jim je poškodoval še en igra- lec. Pred mano sta dve prija- teljski tekmi v dresu Bosne in Herce- govine.« Po štiri gole so dosegli Žiga Mlakar, Uroš Miličević, Andraž Makuc in najmlajši up Aljuš Anžič: »Vsi smo dali vse od sebe in mo- štveni duh naše ekipe je pripomogel k visoki zmagi. Kmalu smo si zagotovili precejšnjo prednost, a se pri tem nismo ustavili in smo jo še poviševali. Soigralci mi omogočajo, da lahko igram na visoki ravni tudi v članski kon- kurenci. Proti Vojvodini bomo morali igrati vrhunsko. Domače prvenstvo bo še dolgo in upam, da nas prav ob koncu čaka najboljše.« »Smo podhranjeni« Vidno potrt je bil trener gostov Zoran Jo- vičić: »Bili smo slabi. Naša igra je bila ubo- ga. Celje je zasluženo visoko zmagalo in je trenutno precej boljše, kakovostnejše. Mi mu trenutno nismo dorasli. Imamo, kar pač imamo. Upam, da se bo v eki- po kmalu vrnil kdo od poškodovanih Za najboljšega igralca tekme je bil izbran Filip Rakita. Florijani so zgodaj pozvali »na noge« preostale gledalce, ki so se odzvali. Nekdanje soigralce si je ogledal tudi Celjan Gal Marguč, ki je zdaj član Slovana. Aljuš Anžič opazi vsako razpoko v nasprotni obrambi. Mlad celjski krožni napadalec Lucijan Korošec je po tekmi poklepetal z mamo Patricijo (bila je košarkarica) in dedkom Mićem Mijaćem, nekdanjim atletom in tudi košarkarjem. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 44, 30. oktober 2025 ŠPORT Uvodna tekma 5. kroga v 2. slovenski ligi za košarkarje je bila v Ljubljani med Slova- nom in Celjem. Že v prvih petih minutah so gostje z nizom enajstih točk prevzeli vodstvo, ki so ga do glav- nega odmora trdno držali v svojih rokah. V tretji četrtini so se igralci Slovana močno približali in večino časa le malce zaostajali. V zadnje dejanje sta ekipi vstopili izenačeni (69 : 69), nato so gostitelji z izjemno igro na obeh straneh igrišča prišli do delnega izida 37 : 8 ter slavili zmago s 106 : 77. Vse to se je zgodilo kljub odlični predstavi Jana Rizmana, ki je dosegel 35 točk. Iz igre je zadel 13 od 20 metov. Pri metih za tri točke je bil 70-odstotno uspešen (7-10). Sledil mu je le Dejan Čigoja z 19 točkami. Celje je doslej presenetljivo zmagalo le enkrat in je pri dnu lestvice. V 1. slovenski ligi je na lestvici 4. Laško (3 zmage in 2 poraza), peto mesto si deli pet ekip, tudi polzelski Hopsi, Rogaška in Šentjur (2-3), na zadnjem mestu je moštvo Podčetrtka (1-4). V soboto bo regijski derbi v Treh lilijah med Laščani in Podčetrtčani. DŠ Nesrečno gostovanje v srbski prestolnici Košarkarice Cinkarne so v ligi Waba doživele poraz v Beogradu. Ekipa Partizana je bila boljša od Celjank s 77 : 62. Po osmih letih in pol je Beograjčankam le uspelo dobiti medsebojni dvoboj. Pri Cinkarni je izstopala branilka Shawnta Shaw, ki je dosegla 25 točk. Marsikaj je šlo narobe na tem gostovanju. Najprej se je uslužbenec hotela zaletel v klubski kombi in igralke so morale poiskati drug prevoz do Zemuna. Sploh jim ne bi bilo treba hiteti, kajti zaradi okvare semaforja se je tekma začela s 45-minutno zamudo. Nato jo je skupila Maruša Seničar. Dobila je udarec v nos. Po dolgotrajnem iskanju ustrezne pomoči je zdravnik v bolnišnici ugotovil dvakratni zlom nosu. Pri vrnitvi domov se je zapletlo pri prehodu meje, kajti pokvarila se je naprava za odvzem prstnih odtisov. Američanki sta to opravili pri vsto- pu v Srbijo, vendar bi morali pregled ponoviti. Po daljšem času se je ekipa le odpravila proti Hrvaški in Sloveniji. Včeraj se je na tekmi z ekipo Studio Zagreb predstavila svojim privržencem. DŠ Povsem odpovedali v zadnji četrtini Jan Rizman je bil zelo strelsko razpoložen. (Foto: Andraž Purg) Celjski nogometaši po zmagi v Dublinu klonili v Murski Soboti Proti tujcem izjemni, prvi poraz v 1. SNL V 13. krogu 1. slovenske nogometne lige sta bili dve pre- senečenji, največje v Stožicah, precejšnje tudi v Murski Soboti. Celje ima kljub porazu, prvem v letošnjem prven- stvu, še vedno zajetno prednost na vrhu lestvice. Zbralo je 32 točk, Bravo jih ima 24, Maribor 23 in Koper 21. DEAN ŠUSTER Vodilna ekipa lige je v Faza- neriji doživela prvi prvenstveni poraz, za katerega je najzaslu- žnejši nekdanji član celjskega kluba Dario Vizinger, ki je do- segel oba domača zadetka. Usodna Bobi in Vizi Celje, ki še drugič zapovr- stjo v domačem prvenstvu ni zmagalo in je tudi ostalo brez doseženega cilja, da bi sezono končalo brez poraza, je tokrat kljub izdatni posesti Izidi 13. kroga v 1. SNL: Aluminij – Bravo 1 : 3, Kalcer Radomlje – Koper 1 : 1, Maribor – Primorje 4 : 0, Olimpija – Domžale 1 : 2 in Mura – Celje 2 : 1. LESTVICA 1. SNL CELJE 13 10 2 1 37:11 32 BRAVO 13 7 3 3 30:19 24 MARIBOR 13 7 2 4 26:16 23 KOPER 13 6 3 4 23:19 21 OLIMPIJA 13 5 3 5 17:18 18 ALUMINIJ 13 5 3 5 19:23 18 KALCER 13 4 3 6 15:26 15 MURA 13 2 5 6 12:18 11 PRIMORJE 13 3 2 8 16:26 11 DOMŽALE 13 2 2 9 11:28 8 Albert Riera je po tekmi v Dublinu omenjal stvari, ki ga res ne zadevajo in si nakopal jezo ter se obenem osramotil. Franko Kovačević bo kmalu tarča bogatih klubov, toda v Celju ga bodo skušali zadržati čim dlje. žoge pokazalo premalo. V 24. minuti so bili nevarni doma- čini, v nasprotnem napadu je goste v vodstvo povedel Jua- njo Nieto, ki je zelo pozorno spremljal celotno akcijo. Nato sta na sceno stopila nekdanja člana Celja Luka Bobičanec kot dvakratni podajalec in Dario Vizinger kot dvakratni strelec ter potopila celjsko barko. Va- rovanci trenerja Alberta Riere so imeli žogo več časa v svojih nogah, podobno je bilo tudi z igralci Barcelone v »el klasiku« v Madridu, a so oboji izgubili. Spet izjemen Kovačević Ekipa Nogometnega kluba Celje je bila do prejšnjega te- dna tako kakovostna, da njena zmaga v Dublinu ni nikogar presenetila. V 2. krogu konfe- renčne lige je v gosteh prema- gala Shamrock Rovers z 2 : 0 (2 : 0). Tako kot proti atenske- mu AEK v uvodnem krogu je bil spet edini strelec Celja Franko Kovačević. V 33. minu- ti mu je uspelo izjemno prei- gravanje, nato je sledil njegov učinkovit zaključek. Sedem minut pozneje je potrpežljivo spremljal akcijo soigralcev in žogo s prsmi potisnil v gol. V drugem polčasu so gostitelji pokazali več poguma, nekaj- krat je odlično posredoval vratar Žan-Luk Leban, ki pa je bil v Murski Soboti pri drugem golu zelo slabo postavljen. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 44, 30. oktober 2025 ŠPORT Judoistki celjskega Sankakuja odlični v Sarajevu Nika Tomc zmagala, bron za Leilo Mazouzi Celjska brata Mernik k Vismi 19-letni Sven Aleksander Mernik je iz kranjske ekipe Factor Racing prestopil v razvojno ekipo Visme. V mladinski vrsti iste ekipe bo svoj kolesarski razvoj nadaljeval Svenov mlajši brat Oskar Mernik iz Kolesarskega društva Knežjega mesta Celje, ki ga krasijo ciljni sprin- ti. DŠ Rogaška Slatina evropsko mesto športa 2026 Občina je od Združenja ACES Europe pridobila naziv evropsko mesto športa 2026. Prejela ga je zaradi vzornega spodbujanja športa za vse generacije, zaradi sistematič- nega vlaganja v športno infrastrukturo in zaradi izjemno organizirane športne politike. »To je izjemno priznanje za vse, ki smo v zadnjih treh desetletjih vlagali trud, znanje in energijo v razvoj športa v naši občini. Naziv je potrditev, da smo na pravi poti, hkrati je zaveza, da bomo športno zgodbo Rogaške Slatine razvijali tudi v prihodnje,« je ob prejemu pisma predsednika združenja dejal slatinski župan mag. Branko Kidrič. V občini trenutno deluje 25 športnih društev in klubov, ki izvajajo številne programe za otro- ke, mladino, invalide in starejše. Kar 37 odstotkov prebivalcev je redno vključenih v športne dejavnosti. Ob pridobitvi naziva so si v občini med drugimi zadali cilj, da bodo v naslednjih petih letih povečali delež telesno dejavnih prebivalcev na 42 odstotkov. V občinski upravi so prepričani, da bo osvojeni naziv pomemben tudi za promocijo Rogaške Slatine kot zelene, aktivne in trajnostno naravnane destinacije, ki povezuje šport, zdravje, turizem in skupnost. Slavnostna podelitev priznanja bo 11. decembra 2025 v Evropskem par- lamentu v Bruslju. TS Atletinja celjskega Kladi- varja Klara Lukan je v Va- lencii v teku na 21 kilome- trov osvojila sedmo mesto in s časom 1; 08:04 krepko izboljšala državni rekord. Prejšnji (1; 09:22) je bil v lasti Helene Javornik, ki ga je postavila 26. septembra 2004 v Remichu. Lukanova je na tekmi zlate serije v Španiji prvič tekla na 21 kilometrov in je bila najboljša Evropej- ka: »Zelo sem zadovoljna s časom. Za dobro minuto sem popravila državni rekord. Proga mi je bila všeč. Vreme je bilo vetrovno, ob koncu je začelo deževati. To je bil zame nov izziv. Nisem se bala bolečin in sem res dobro nastopila. Neprekinjeno tek- mujem od lanskega oktobra in zato grem mirno na malo daljši odmor.« DŠ Lukanova najhitrejša Slovenka v polmaratonu Klara Lukan po številnih uspešnih tekmah in sprejemih odhaja na zaslužen počitek. (Foto: Nik Jarh) Nasmejana Leila Mazouzi po osvojitvi tretjega mesta Nika Tomc med finalnim bojem Tomčeva je celo zmagala v kategoriji do 57 kilogramov. Ugnala tretjo z OI Nika Tomc je bila prva nosilka v kategoriji do 57 ki- logramov in je bila v prvem krogu prosta. Tekmovanje je začela v četrtfinalu in se pomerila z Italijanko Silvio Pellitteri. Edino točko obra- čuna je po dveh minutah in pol boja dosegla naša pred- stavnica in se uvrstila v pol- finale. Tam je bila tekmica predstavnica Kosova Fationa Kasapi. Po približno minuti je Tomčeva z nizko tehniko boj preselila na tla, nasprotnico obrnila na hrbet, jo ujela v končni prijem in jo v njem zadržala 20 sekund za ippon. Sedemčlanska slovenska ekipa se je iz Sarajeva vrni- la s kar štirimi medaljami, z dvema zlatima in dvema bronastima. Medalji sta na tekmi serije European Open, ki šteje tudi za sve- tovni pokal, osvojili tudi članici celjskega kluba Nika Tomc in Leila Mazouzi. DEAN ŠUSTER V finalu se je varovanka tre - nerja Marjana Fabjana srečala z bronasto z olimpijskih iger v Tokiu Chelsie Giles. Nika je po le 15 sekundah uspešno izvedla uchi-mato in povedla. Britanka se je nato na vse pre- tege trudila izenačiti, a ji ni uspelo. 19-letna judoistka iz kluba z Lopate je ubranila lan- sko zmago v prestolnici BiH. Boljša od dveh Nemk Leila Mazouzi je nasto- pila dan prej in se je skoraj natanko po letu razveselila druge medalje na članskih svetovnih pokalih. 19-letna judoistka Sankakuja, ki je v Sarajevu nastopila kot tretja nosilka kategorije do 63 ki- logramov, je v uvodnem kro- Nov dogovor ŽKK Cinkarna in Maje Uranker Izjemno obetavna celj- ska košarkarica Maja Uranker (18 let, 183 centi- metrov) je ob polnoletno- sti z Ženskim košarkar- skim klubom Cinkarna Celje podpisala novo po- godbo, ki vključuje tudi dogovor o njenem odho- du po sezoni 2025/26 v ameriško študentsko ligo NCAA, v kateri bo špor- tno pot nadaljevala na ugledni univerzi Miami Hurricanes. Ta je največji uspeh do- segla leta 2023 z uvrsti- tvijo med najboljših osem ekip lige NCAA. Uranker- jeva je v celjskem dresu doslej osvojila po dva naslova prvakinje v ligi WABA, državnem prven- stvu in slovenskem poka- lu. Dijakinja Ekonomske šole Celje se lahko pohvali tudi s številnimi lovorika- mi in posamičnimi prizna- nji v mlajših starostnih kategorijah. S slovensko kadetsko reprezentanco je na evropskem prven- stvu divizije A na Portu- galskem leta 2022 osvojila 11. mesto. Leto kasneje je bila kapetanka kadetske re- prezentance, ki je na evrop- skem prvenstvu divizije A v Turčiji osvojila 10. mesto. Na tem prvenstvu je bila četrta najboljša strelka. Julija 2024 je bila najbolj- ša strelka naše reprezentan- ce do 18 let na evropskem prvenstvu na Portugal- skem. Celjanka Maja se je lani udeležila kampa NBA (Basketball Without Bor- ders) v Malagi, na katerem je bila izbrana za najboljšo obrambno igralko. Letos je sodelovala na 3. globalnem taboru košarke brez meja (BWB) v Indianapolisu. »Maja je otrok našega klu- ba in podpis nove pogodbe po dopolnitvi njene polno- letnosti je logična posledica našega dosedanjega dobre- ga sodelovanja. Maja sodi med najbolj nadarjene igral- ke letnika 2007 v širši regiji in verjamem, da je pred njo lepa prihodnost,« je povedal predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop. DŠ Košarkarska usoda Maje Uranker je tlakovana za nekaj let naprej. (Foto: ŽKK Cinkarna) gu premagala Nemko Sonjo Michele Berr, v četrtfinalu hitro »zadavila« Francozinjo Perrine Saint Etienne, nato jo je v polfinalu ustavila izkuše - na Britanka Lucy Renshall. V boju za tretje mesto je Leila zbrala moč in za svojo še drugo bronasto medaljo v Sarajevu premagala Nemko Natascho Lauber. Foto: JZS Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 MALI OGLASI/INFORMACIJE Št. 44, 30. oktober 2025 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice PAVLE PAVLIČ iz Zg. Rečice 41, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč. Posebna hvala Matjažu Piklu za lep govor. Hvala tudi duhovniku, praporščakom in delavcem Komunale Laško. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni 489 Tiho si odšel, kot si živel – skromen, a z velikim srcem. Za seboj si pustil sledi dobrote, modrosti in ljubezni, ki bodo za vedno ostale z nami. ZAHVALA vsem, ki ste se z nami poslovili od našega dragega moža, očeta, strica, dedka in pradedka FRANCA ŠELEKARJA iz Imenega 36 (11. 9. 1934–28. 9. 2025) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami delili žalost, izrekli sožalje, prižgali svečo in nas pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku, pevskemu zboru, gasilcem PGD Ime- no, pogrebnemu zavodu in zdravstvenemu osebju za vso pomoč, tolažbo in prijaznost. Žalujoči: vsi njegovi p Smrti Celje Umrli so: Ida PETROVIČ iz Celja, 69 let, Alojzija ZUPANC iz Celja, 87 let, Jožef TOMAN z Vranskega, 69 let. Žalec Umrla sta: Marija ŠULER iz Šempetra, 82 let, Ernest CEN- CELJ z Ločice pri Vranskem, 88 let. »Kogar imaš rad in spoštuješ, nikoli ne umre. Le tam daleč, nekje daleč z rožicami je.« ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 93. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča MARICA LESJAK Z ljubeznijo jo bomo nosili v srcih in se je hvaležno spomi- njali kot izjemno toplo in srčno, ki je polna življenja vedno nesebično delila dobroto in bila tu za vse nas. Iskreno se zahvaljujemo osebju doma starejših v Laškem, kjer je preživela zadnjih deset let življenja, še posebej Petri Vindišar za skrb in pomirjajoče besede, ki jih je našla zanjo, kot tudi ljubeznivi sostanovalki Nadi Praznik. V teh težkih trenutkih se iz srca zahvaljujemo vsem soro- dnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za sočutje in da ste jo v tako velikem številu pospremili ob zadnjem slovesu. Hvala tudi za podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Zahvala gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen pogrebni obred, Milku Škobernetu za izrečene besede slovesa, pevkam tria Mjav za poslovilne pesmi in Marku Mastnaku za odigrane Kje so tiste stezice … Zahvala tudi izvajalcu pogreba Komunali Laško, Društvu upokojencev Rečica, Rdečemu križu Laško, Društvu inva- lidov Laško, PGD Rečica, Združenju borcev za vrednote NOB Laško, Zvezi Možnar Laško ter kranceljpintercam Hiše generacij Laško in vsem tistim, ki ste našo mamo po- spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Srečko s Sergejo, snaha Metka, vnuki Rok z Vesno, Larisa z možem Mihom, Jonas s Tajdo in Ajda z Dominikom ter pravnuka Niki Clara in Mars p Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi ati, tast in dedi JOŽEF JAZBEC iz Vrtne ulice 36, Štore Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Lovski družini Bojansko Štore, sodelavkam in sodelavcem Zavarovalnice Triglav, d. d., in Štore Steel, d. o. o. Hvala gospodu župniku Vladu Bizantu za lepo opravljen obred, gospodu župniku Mihi Hermanu za darovano sveto mašo, govornikoma za besede slovesa, pevcema Marini in Franju za čudovito odpete pesmi ter pogrebni službi Ropotar za prijaznost in strokovno opravljene storitve. Iskrena hvala osebju oddelka abdominalne kirurgije SB Celje, celotni ambulanti Ane Planinc Trbovc, dr. med., patronažni sestri Leonidi in sestri Maji za izjemno oskrbo in podporo v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi 497 POSEST KUPIM STAREJŠO hišo, vikend ali kmetijo kupim ali najamem. Telefon 064 205-460. 413 IŠČEM SLOVENSKI družini iščeta dom, posest/kme- tije. Med Dobrno in Celjem. Telefon 069 804-969. p ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 50 do 120 kg, prodam. Doma pridelana hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 495 KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne in bele, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzre- ja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401; info.nesnice@gmail.com. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p RAČKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 502-857. 493 DVE kravi, simentalko in šarole, breji, pašni, prodam. Telefon 041 794-301. 491 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol, kupi- mo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OPREMA PRODAM SEDEŽNO garnituro (dvosed, trosed in ta- bure), dobro ohranjeno, prodam za 100 EUR. Telefon 041 783-939. 496 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM MLADO vino iz neškropljene jurke ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 220-001. 492 Poroke Žalec Poročila sta se: Elma DE- DIĆ iz Žalca in Zoran BRDAR iz Pariželj pri Braslovčah. Velenje Umrli so: Ana LUKNAR iz Šmartnega ob Paki, 71 let, Marija KRANJC iz Velenja, 95 let, Karolina LAJOVIC iz Velenja, 83 let. OSTALO PRODAM SUHA bukova drva, stara dve leti, po 80 EUR/ m³, in mizarsko enofazno tračno žago, zev 350, prodam. Telefon 040 575-924. 494 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, košnja, mulče- nje zaraščenih površin. Telefon 070 711- 680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p DOSEGLJIVI SMO 24 UR NA DAN: Tel.: 03 700-14-85 041 613-269, 041 748-904 ali pa nam pišete, postavite vprašanje na: e-pošto: ivan.ropotar@gmail.com www.pogrebne-storitve-ropotar.si Iz ozadja tišine vam neslišno ponuja- mo toplo dlan in pomoč pri urejanju vsega, kar je treba opraviti za pokojni- kovo spoštljivo zadnjo pot. Prav tako vam omogočimo sprejem pogreba na vašem domu, na razpola- go smo tudi ob nedeljah in praznikih, ne glede na uro in kraj. Dovolite, da vas razbremenimo odveč- nih poti in skrbi, da se boste v miru in spokojno lahko posvetili spominu na vaše najdražje in se pripravili na zadnje slovo. V naši cvetličarni bomo po vaših željah izdelali najlep- še žalne aranžmaje – ven- ce, ikebane, šopke …, in prisluhnili ostalim vašim željam. Nudimo BREZPLAČNO OB- JAVO OSMRTNICE na naši spletni strani, kot NOVOST K OSMRTNICAM pa tudi možnost, da v ŽALNO KNJIGO svojcem umrle osebe, ki ste jo poznali, izrazite besede sožalja, ali pa v slovo namenite kakšno lepo misel, verz. V želji, da bi bilo slovo od vaših najdraž- jih lepo in nepozabno, smo vam ves čas na voljo in ustrežemo vsem, še tako drobnim željam. Dovolite, da vas razbremenimo odveč- nih poti in skrbi, da se boste v miru in spokojno lahko posvetili spominu na vaše najdražje in se pripravili na zadnje slovo. V naši cvetličarni bomo po vaših željah izdelali najlep- še žalne aranžmaje – ven- ce, ikebane, šopke …, in prisluhnili ostalim vašim Nudimo BREZPLAČNO OB- JAVO OSMRTNICE na naši spletni strani, kot NOVOST tako drobnim željam. Z VAMI V NAJTEŽJIH TRENUTKIH ŽE VSE OD LETA 1994 V sodelovanju s podjetjem Zelenice opravljamo 24-urno dežurno službo za smrti na območju mestne občine Celje in opravljamo pokope na Mestnem pokopališču Celje in pokopališču Teharje. Sprejemna pisarna za vse pogrebne storitve je na voljo tudi v objektu mrliške vežice na Mestnem pokopališču Celje (Mirna pot 2). Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 44, 30. oktober 2025 Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Vzdrževalec orodij (m/ž) MPT Vbrizgovalec plastike (m/ž) Daplast Vodja proizvodnje (m/ž) LOS Tehnolog kakovosti (m/ž) MPT Vodja izmene (m/ž) MPT ZAPOSLOVANJE SILVESTROVANJE ALFI NIPIČ + 30. 12. 2025 - 2. 1. 2026 CENE SO PO OSEBI V EUR TERMIN OBJEKT SOBA STORITEV 30.12.-2.1. Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC T SAT TV sef S KL - promo 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 449 € Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC T SAT TV sef S KL 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 479 € Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC B T SAT TV sef S KL - promo superior 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 489 € Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC B T SAT TV sef S KL - superior 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 499 € Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC MS T SAT TV sef S KL 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 529 € Minimalno število nočitev: 3 HOTEL VALAMAR LACROMA RADIO CELJE PLAŽA RELAXOV NOVOLETNI KLUB VKLJUČUJE: • 3 x polni penzion v sobi 1/2 TWC T SAT TV sef S KL - promo • silvestrsko večerjo • vsak večer živo glasbo s skupino Metulj • nastop Alfija Nipiča 31. 12. • kopanje v notranjem bazenu • Relaxov animacijski program • predstavnika/animatorja, organizacjo in izvedbo. Ob zadostnem številu prijavljenih bo z vami ekipa Radia Celje. ALFI NIPIČ SKUPINA METULJ HOTEL VALAMAR LACROMA HOTEL VALAMAR LACROMA LOKACIJA: Dubrovnik, na polotoku Babin Kuk. Staro mestno jedro Dubrovnika je oddaljeno 6 km. Do središča mesta lahko pridete z lokalnim prevozom. PLAŽA: 250 m, prodnata plaža. BAZEN: zunanji in notranji bazen s sladko vodo. Možnost najema ležalnikov in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: POLNI PENZION (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja) + samopostrežna silvestrska večerja. KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: Wi-Fi, brezplačno. PARKIRIŠČE: da, proti doplačilu približno 8 eur na dan. OSTALO: restavracija a la carte, »show cooking«, bari, velnes, fitnes. OPIS SOB: sobe imajo satelitsko LCD TV, sef, aparat za čaj/kavo, kopalnico s sušilcem za lase in brezplačnim toaletnim priborom. DUBROVNIK - hotel VALAMAR LACROMA 4* TERMIN: 30. 12. 2025 – 2. 1. 2026 RELAXOV NOVOLETNI KLUB V DUBROVNIKU 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + ANIMACIJSKI PROGRAM + VSAK VEČER ŽIVA GLASBA S SKUPINO METULJ + NASTOP ALFIJA NIPIČA + že za 449 eur POPUSTI v sobi 2+1: otrok do 12. leta na dodatnem ležišču 30 %. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 %. DOPLAČILA: za avtobusni prevoz 99 EUR za odrasle, za otroke do 14. leta 69 EUR. Za letalski prevoz iz Zagreb a in vključenim transferjem iz letališča do hotela 250 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na da n. Za single use 299 EUR (samo v sobi brez balkona). Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). ! NOTRANJI BAZEN S SLADKO VODO MOŽNO DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ MOŽNO DOPLAČILO ZA LETALSKI PREVOZ PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 CENE SO PO OSEBI V EUR TERMIN OBJEKT SOBA STORITEV 30.12.-2.1. Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC T SAT TV sef S KL - promo 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 449 € Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC T SAT TV sef S KL 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 479 € Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC B T SAT TV sef S KL - promo superior 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 489 € Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC B T SAT TV sef S KL - superior 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 499 € Hotel VALAMAR LACROMA 4* 1/2 TWC MS T SAT TV sef S KL 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + 529 € Minimalno število nočitev: 3 HOTEL VALAMAR LACROMA RADIO CELJE PLAŽA RELAXOV NOVOLETNI KLUB VKLJUČUJE: • 3 x polni penzion v sobi 1/2 TWC T SAT TV sef S KL - promo • silvestrsko večerjo • vsak večer živo glasbo s skupino Metulj • nastop Alfija Nipiča 31. 12. • kopanje v notranjem bazenu • Relaxov animacijski program • predstavnika/animatorja, organizacjo in izvedbo. Ob zadostnem številu prijavljenih bo z vami ekipa Radia Celje. ALFI NIPIČ SKUPINA METULJ HOTEL VALAMAR LACROMA HOTEL VALAMAR LACROMA LOKACIJA: Dubrovnik, na polotoku Babin Kuk. Staro mestno jedro Dubrovnika je oddaljeno 6 km. Do središča mesta lahko pridete z lokalnim prevozom. PLAŽA: 250 m, prodnata plaža. BAZEN: zunanji in notranji bazen s sladko vodo. Možnost najema ležalnikov in senčnikov do zasedbe mest. STORITEV: POLNI PENZION (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja) + samopostrežna silvestrska večerja. KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: Wi-Fi, brezplačno. PARKIRIŠČE: da, proti doplačilu približno 8 eur na dan. OSTALO: restavracija a la carte, »show cooking«, bari, velnes, fitnes. OPIS SOB: sobe imajo satelitsko LCD TV, sef, aparat za čaj/kavo, kopalnico s sušilcem za lase in brezplačnim toaletnim priborom. DUBROVNIK - hotel VALAMAR LACROMA 4* TERMIN: 30. 12. 2025 – 2. 1. 2026 RELAXOV NOVOLETNI KLUB V DUBROVNIKU 3 x POLNI PENZION + SILVESTRSKA VEČERJA + ANIMACIJSKI PROGRAM + VSAK VEČER ŽIVA GLASBA S SKUPINO METULJ + NASTOP ALFIJA NIPIČA + že za 449 eur POPUSTI v sobi 2+1: otrok do 12. leta na dodatnem ležišču 30 %. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 %. DOPLAČILA: za avtobusni prevoz 99 EUR za odrasle, za otroke do 14. leta 69 EUR. Za letalski prevoz iz Zagreb a in vključenim transferjem iz letališča do hotela 250 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na da n. Za single use 299 EUR (samo v sobi brez balkona). Za posredovanje 24 EUR na prijavnico (voucher). ! NOTRANJI BAZEN S SLADKO VODO MOŽNO DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ MOŽNO DOPLAČILO ZA LETALSKI PREVOZ PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 SKUPINA METULJ Že za 449 Eur Kuhar (m/ž) Žalec Želite postati del naše eki- pe? Predstavljamo vam naše družinsko podjetje, ki ima v lasti Hotel A s 4 zvezdicami in elegantno restavracijo Ca- mino ob avtocesti A1 v Žalcu. Restavracija Camino navdu- šuje s prijetno notranjostjo in ponuja nepozabno doživetje visokokakovostne kuhinje. Naša uspešnost temelji na dobro usklajenem osebju v strežbi in kuhinji ter visokih ocenah zadovoljnih gostov. Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 13. 11. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec – izmenovodja (m/ž), (polni delovni čas), Celje Tvoje naloge: svetovanje in strežba kupcev, delo na bla- gajni … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec za krajši delovni čas – 30 ur (m/ž), Celje Te zanima prodaja? In želiš nuditi najboljšo uslugo kup- cem v JYSK Slovenija skupaj s svojo ekipo? Rad/-a imaš raznolikost in dinamično de- lovno okolje? Morda si prav ti oseba, ki jo iščemo! JYSK, d.o.o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 20. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zdravnik specialist radiologije (m/ž) Celje Smo tretja največja bol- nišnica v Sloveniji in edina zdravstvena ustanova v sa- vinjski regiji, ki zagotavlja nepretrgano zdravstveno varstvo. Splošna bolnišni- ca Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 11.2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bolničar negovalec, spremljevalec (m/ž) Dobrna Si želiš opravljati delo na rehabilitacijsko-negovalnem oddelku, kjer je kakovost in varnost pacientov ter zapo- slenih na prvem mestu? Si že- liš opravljati delo v odličnem timu? Iščeš zaposlitev? Ter- me Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbira- mo do 19. 11. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Servisni tehnik (m/ž) Žalec Pridruži se naši uspešni ekipi tehnikov! Čaka te razgi- bano terensko delo s tehnič- nimi napravami – ogrevalno tehniko. KWB, d.o.o., Vrečer- jeva ulica 14, 3310 Žalec. Pri- jave zbiramo do 21. 11. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Organizator prevozov v mednarodnem transportu – stimulativno plačilo (m/ž) Laško Ključne naloge in odgovor- nosti: celostno upravljanje voznega parka z optimalnim razporejanjem kamionov in iskanjem dobičkonosnih prevozov, spremljanje kazal- nikov uspešnosti in učinko- vitosti in iskanje priložnosti za izboljšave. TLS, d.o.o. Laško, Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 19. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) Laško Kaj pričakujemo od tebe? Zaželena je najmanj IV. sto- pnja izobrazbe tehnične sme- ri (strojna in/ali elektro) … Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 19. 11. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Procesni mehanik – menjalec orodij (m/ž) Laško Iščemo novega sodelav- ca – pridružite se skupi- ni Fragmat! Fragmat tim, d.o.o., Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 31. 10. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnik 2 (m/ž) Celje Delovno razmerje se skle- pa za določen čas 12 mese- cev z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin I (m/ž) Zreče V programu odkovki, obrat orodjarna, za določen čas šest mesecev, z možno- stjo podaljšanja, zaposlimo: obdelovalca kovin I (m/ž). Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 14. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomivalec posode (m/ž), Celje Ekipa Slorest v Celju išče pomivalca posode (m/ž)! Slorest, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 18. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Vodja prodaje izdelkov BRP in razdelilne mreže (m/ž) Polzela Dela in naloge obsegajo: prodajo izdelkov brp konč- nim kupcem na domačem in tujih trgih, razvoj in podpo- ro razdelilne mreže prodaj- nih partnerjev na domačem in tujih trgih … Ski & Sea, d.o.o., Ob Savinji 12, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 18. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja tehnične operative (m/ž) Petrovče Iščemo izkušenega in motiviranega tehničnega vodjo, ki bo prevzel vlogo pri vodenju tehničnih pro- jektov in usmerjanju tehnič- nih ekip v naši organizaciji. Lijo, d.d. Liboje, Liboje 26a, 3301 Liboje. Prijave zbiramo do 25. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za najem vozil (m/ž) Celje Delovne naloge: sprejem in obdelava rezervacij ter spremljanje količine rezer- vacij, izdelava ponudb ter odgovori na povpraševanja … ABC, rent a car in turizem, d.o.o. – Europcar Slovenija, Celovška cesta 268, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 11. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 17 Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 17 Št. 44 / Leto 80 / Celje, 30. oktober 2025 Str. 22-23 Str. 25 Da v Vojniku živijo mladostna ustvarjalnost in ener- gija, toplina domačnosti, podjetnost, povezanost in živahen utrip skupnosti, je dokazal prvi festival Rad te imam, Vojnik – Vikend Vibe, ki je med 17. in 19. oktobrom ponudil raznoliko dogajanje za vse gene- racije, od glasbenega večera in družinskega fi lm- skega popoldneva do jesenske tržnice, na kateri so se predstavili lokalni ponudniki, društva, kmetije in rokodelci. Festival je nastal v sodelovanju Kluba podjetnikov občine Vojnik, Turističnega društva Voj- nik, KUD Franceta Prešerna, Športno-rekreativnega društva Postani fi t in Občine Vojnik. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ideja o festivalu je tlela že nekaj časa, je dejala Petra Pehar Žgajner iz Občine Vojnik: »Festival predstavlja nadaljevanje lanskega sode- lovanja pri projektu Knjigo- bežnice – kraji s srcem, ko smo pozvali krajane in dru- štva k sodelovanju pri gradnji knjigobežnic. Ker je bil od- ziv dober, smo se odločili, da bomo letos poskusili narediti nekaj za mlade, nekaj za dru- žine in za vse druge. Priselje- vanje v občino Vojnik narašča in prav je, da novi občani spo- znajo naša društva, podjetni- ke oziroma njihovo ponudbo ter dejavnosti. Tržnica je tudi lep prikaz, kako se lahko lju- dje družimo in povezujemo ter obenem spodbujamo lo- kalno podjetništvo in razvoj podeželja.« Uvod v tridnevni festival je bil nastop mlade rokovske skupine Slow Monkeys v So- kolskem domu v Vojniku. Za- sedba je s svojim mladostnim zagonom ter z nalezljivo ener- gijo poskrbela za nepozaben začetek festivalskega konca tedna. Obiskovalci so uživali v sproščenem večeru, polnem Prizorišče srečanj in druženja Osrednji dogo- dek festivala je bila sobotna tržnica na parkirišču pri po- staji Kolesce med Preložniko- vo in Murnovo ulico. Tržnica s približno petnajstimi stojni- cami je bila več kot le prostor prodaje – bila je prizorišče srečanj, pogovorov, glasbe in dobre volje. Predstavili so se lokalni ponudniki z območja Lokalne akcijske skupine Ra- znolikost podeželja (ki zdru- žuje in povezuje območje občin Celje, Laško, Štore in Vojnik), kmetijski zadrugi La- ško in Celje, lokalna društva (čebelarsko, turistično, dru- štvo podeželskih žena, Klub podjetnikov občine Vojnik), kmetije in rokodelci. Sodelo- vali so tudi učenci OŠ Vojnik s svojo podjetniško dejavnostjo in sladkimi dobrotami, ki so jih pripravili z učiteljicami in s starši. Obiskovalci so uživali v okusih domačih pridelkov, prijetnem druženju in živah- nem dogajanju. Dišalo po kostanju in domačih dobrotah Tržnica je dišala po peče- nem kostanju in domačih dobrotah. Stojnice so ponu- jale suhomesne izdelke, sire, jogurte, piškote, domačo kislo juho, čaje, zelišča, na- ravna mazila in kreme, med in medene izdelke, žganje, svežo zele- njavo, mojstrska ročna dela, domač kruh, poti- co, svež kostanj in števil- ne druge dobrote izpod rok marljivih ponudnikov. Topli napitki so ogreli obiskovalce, nastopi kulturnih ustvarjalcev pa njihova srca. S pesmijo in z nasmehi so navdušili Tašči- ce iz KUD Franceta Prešerna Vojnik ter mlad harmonikar Maj Vrečar. Nedelja je bila namenjena družinam. Najmlajše je do- poldne v Fit placu navdušila čarovniška predstava Čarode- ja Andreja, popoldne je mini- lo ob gledanju družinskega fi lma Bambi v Kulturnem domu Vojnik. Dogodek je ponovno pove- zal lokalno skupnost in poka- zal, koliko ustvarjalnosti, to- pline in povezanosti premore Vojnik. Foto: Andraž Purg Festival povezal glasbo, kulturo, podeželje in podjetnost Praznik domačnosti, zabave in skupnosti Prizorišče srečanj in druženja Osrednji dogo- dek festivala je bila sobotna tržnica na parkirišču pri po- podjetnikov občine Vojnik), kmetije in rokodelci. Sodelo- vali so tudi učenci OŠ Vojnik s svojo podjetniško dejavnostjo in sladkimi dobrotami, ki so jih pripravili z učiteljicami in s starši. Obiskovalci so uživali v okusih domačih pridelkov, prijetnem druženju in živah- nem dogajanju. Dišalo po kostanju in domačih dobrotah Tržnica je dišala po peče- nem kostanju in domačih dobrotah. Stojnice so ponu- jale suhomesne izdelke, sire, jogurte, piškote, domačo kislo juho, medene izdelke, žganje, svežo zele- njavo, mojstrska ročna dela, domač kruh, poti- co, svež kostanj in števil- ne druge dobrote izpod rok marljivih ponudnikov. Topli napitki so ogreli obiskovalce, nastopi kulturnih ustvarjalcev Praznik domačnosti, Na tržnici so sodelovali tudi učenci OŠ Vojnik s svojo podjetniško dejavnostjo in sladkimi dobrotami. Stojnice so se šibile pod bogato ponudbo domačih pridelkov, od zelenjave do sadja. Pestra je bila tudi ponudba domačih proizvodov. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi mlad harmonikar Maj Vrečar. dobre glasbe in pristne mlado- stne ustvarjalnosti. Koncert je bil dokaz, da ima Vojnik bogat glasbeni potencial in da mladi ustvarjalci, kot so člani skupi- ne Slow Monkeys, prinašajo svež veter v kulturno dogaja- nje kraja. Kolesarstvo ima zapisano v genih Iskalka in pripovedovalka zgodb Viteška dama Sanja Sofia Bercko – Eisenreich Str. 20-21 Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 44, 30. oktober 2025 INTERVJU Armenda Haliti. Pravnica, psihoterapevtka in strokovnjakinja, ki v Sloveniji vr- sto let prispeva svoj delež tudi na področju vključevanja albansko govorečih. Ima ogromno znanja, a ohranja skromnost. Poslancu, ki je na družbenem omrežju objavil vabilo OŠ Žalec na sestanek albansko govorečih staršev in povzročil val ogorčenja v javnosti, je pisala javno in zasebno. Njeno ime je namreč zapisano na vabilu. Zakaj? Ker vrsto let pomaga pri tem, da bi se albanski priseljenci vključili v našo družbo. Od njega zahteva tudi javno opravičilo, saj se je neupravičeno poleg ravnateljice osnovne šole znašla v središču pogroma javnosti. Odgovora od poslanca ni dobila. Če je on ostal tiho, ona ni. SIMONA ŠOLINIČ Psihoterapevtka in pravnica Armenda Haliti »Ne sme se zgoditi, da želi biti nekdo sprejet, a je takoj izločen« na vabilu. Zakaj? Ker vrsto let pomaga pri tem, da bi se albanski priseljenci vključili v našo družbo. Od njega zahteva tudi javno opravičilo, saj se je neupravičeno poleg ravnateljice osnovne šole znašla v središču pogroma javnosti. Odgovora od poslanca ni dobila. Če je on ostal tiho, ona ni. Ne skriva, da je bila tudi osebno prizadeta zaradi komentarjev, ki so sledili pod objavami na družbenem omrežju. Ves njen dolgoletni trud in trud drugih na področju vključevanja priseljencev sta v trenutku zvodenela. »Veliko je pozitivnih učinkov takšnega truda, a vse to naenkrat ni več vidno,« pravi. T oda optimizma ji vsi negativni komentarji niso odvzeli. »Občutek sem imela, kot bi nekdo zakuril gozd in požara se ni dalo več ustaviti. Občutila sem nemoč, ogorčenost, razočaranje, jezo, tudi bes in celo ogromno sramu.« Zakaj sram? Ne morem ga enoznačno opisati. Gre za skupek vidikov, ki so prispevali k temu. Ču- tila sem sram, ki bi ga morali čutiti tisti, ki so pisali takšne in drugačne komentarje. Potem razočaranje. Nekatere stvari so se v zadnjih le- tih resnično uredile, končno se je začelo nekaj premikati, kazali so se dobri učinki vključeva- nja, ogromno uspešnih projektov je za nami, ogromno je ljudi, ki delamo tudi prostovoljno. Ampak vse to je v nekem trenutku postalo ne- pomembno, nevideno. V vsej tej nestrpnosti ljudje niso videli tistega pozitivnega, kar je bilo že storjeno. Kot bi bil ves trud vržen v nič. Naenkrat sem občutila nemoč … … ker ste pristali v »ping pong igri« za nabiranje političnih točk, čeprav vrsto let pomagate pri vključevanju priseljencev? Da. Velikokrat mi je kdo rekel, da bi se pri tem morala obrniti na »tega in onega iz vrst politike«, da bi lah- ko pomagal, ampak se mi je vedno zdelo, da želje tudi v političnih krogih, da bi uredili to področje, ni. Zato se teh vezi nikoli nisem posluževala. Nisem bila prepri- čana, da je v politiki res želja po spremembah, zato se mi je zdelo bolje, da naredimo največ sami, brez političnega sistema, kjer si le ›kljukica na papirju‹. Nekaj časa ste delali v OŠ Žalec, zelo dobro veste, ka- kšne so razmere. Povejte več. V omenjeni šoli so zaradi potreb iskali nekoga, ki bi otroke priseljencev pou- čeval slovenščino. Ker so imeli dobre izkušnje z mojo mamo, ki je tam poučevala enkrat tedensko, so za pomoč prosili mene. Ravnateljica mi je na razgovoru dejala, da želi, da bi otroke razbremenili in jim pomagali. Vedela sem, da je to težko delo, a sem sprejela pogodbe- no delo. Poleg tega, da sem poučevala sloven- ščino, sem pomagala še pri prevajanju na govorilnih urah ozi- roma roditeljskih sestankih, ki so bili tudi izobraževanja za starše prise- ljence. Želja je bila, da bi raz- bremenili tudi zaposlene in takšno sode- lovanje se je izkazalo kot dobro. Kaj ste pri delu opažali? Nekateri učenci so bili že popolnoma inte- grirani, nekateri ne. Možnosti za vse niso bile enake, saj so nekateri tukaj bivali že dlje časa, nekateri so prišli pred kratkim. Vsak je imel različne izkušnje. Toda tudi otroci, ki so bili že dobro vključeni v slovensko druž- bo, so radi prihajali k slovenščini. To niso bile samo ure sloven- ščine, ampak ves proces vključevanja. Nisem mo- gla popolnoma izklopiti svojega psihoterapev- tskega znanja, zato sem jim pomagala celostno. V ozadju vključevanja otrok je veliko več kot le poučevanje jezi- ka. Ne gre samo za to, da pogle- damo imena in priimke ter rečemo: »Toliko je albanskih otrok.« Gre za veliko več. Tudi to, da so otroci v različnih razvojnih obdobjih, in vse to, kar se jim dogaja s pri- lagajanjem drugi družbi, vpliva nanje? Tudi otroci so postali tarče političnega nabiranja točk. Vas to boli? Tudi. Zgodila se jim je krivica, ki vpliva na razvoj njihove identitete, kar ni dobro. Če rečemo, da se nam ti otroci smilijo, upo- rabimo izraz, ki človeka takoj prikrajša za dostojanstvo. Jezna sem v njihovem imenu in to razočaranje javno delim. Ti otroci so se tukaj končno začeli odpirati in rasti, a so že na začetku zatrti v okolju, ki jim ne da prilo- žnosti. S tem nastane manipulativno ozračje in to človeka zafrustrira. In razumem jih v tej frustraciji. Ta objava in vsi ti komentarji so to samo še poglobili. Pod objavo tega dopisa na družbenem omrežju je bilo resnično veliko negativnih »V vsej situaciji sem pomirjena, da se je to zgodilo meni, ki sem bila del tega sestanka. Zakaj? Ker sem z javnim odzivom izpostavila tudi resnično ozadje vsega. Do zdaj sem na to večkrat opozarjala, vendar ni bilo posluha države. Slednja je odprla vrata meja in pri tem ravna zelo neodgovorno, ker na to ni pripravljena, kot bi morala biti. Vzpostavi nekaj mehanizmov za vključitev v družbo, vendar jih ne podpira dovolj.« »Albanske ženske so odraščale v različnih okoliščinah. Pogosto rečejo, da se ne želijo naučiti slovenščine in ne govorijo slovensko. Veliko jih čaka, da bodo zelo dobro znale govoriti slovensko, preden bodo sploh odprle usta. Spodbujam jih, naj vendarle govorijo, da so tukaj ljudje razumevajoči, da bodo podprte, četudi bodo kakšno besedo napačno izgovorile.« komentarjev, veliko predsodkov in stereoti- pov. Ko na te stvari pogledate kot psihotera- pevtka, kaj se skriva za tem? V prvi vrsti gre za strahove, a tudi za jezo, kar je povezano z življenjskimi izkušnja- mi posameznika. Drugo je kolektivni strah, ki ga po eni strani razumem. Ljudje tudi pogosto zamenjujejo in- tegracijo oziroma vključevanje za asimilacijo. Ko pogledamo zgodo- vinsko ozadje, je slovenski narod moral pogosto kloniti, bil je ra- njen. In to se izraža s komentar- ji, ki jih je bilo mogoče brati pod objavami na družbenih omrežjih. Ta ranjenost je skupna tako slovenske- mu kot albanskemu na- rodu. Tudi albanski narod je bil zatiran na svojih tleh in povsod, kjer je alban- ska skupnost prebivala. V takšnih razmerah se je moral kulturno razvijati in izobraževati. Moral se je oprijeti za tisto, kar je imel, da je ohranil občutek svoje identite- te. Ljudi je združevala pripadnost in iz nje so črpali voljo do življenja in preživetja. Vse to se je zelo zasidralo v narodu, ker so bila vsa druga podro- čja zanemarjena in drugače se te pripadnosti ni dalo izražati. A ljudje tako v sebi nosijo ponos. Tako pri sloven- skem narodu kot albanskem se poraja strah, da bi z vključevanjem morali opustiti svojo identiteto. Toda ta strah je odveč. Je tudi dejavnik tveganja za stiske in nestrpnost? Je »triger« v smislu »glej, oni bodo zdaj zavladali na naših tleh«. Zdi se mi, da gre za zelo globok strah, ki je popolnoma od- več. Kajti drug drugega lahko ogromno naučimo, če si le prisluhnemo. Integracija ali vključevanje je naraven proces razvoja naroda. Včasih narod sam uvidi, da ne- katere tradicije sploh niso tradicije, so le morda nedelujoči načini življenja. Kajti ravno s tem, ko greš v drugo družbo, začneš spoznavati, kako na nežen in ljubeč način, predvsem pa na dosto- Armenda Haliti, pravnica in psihoterapevtka: »Človek si pogosto ustvari negativno mnenje, četudi s kom komunicira samo minuto. Ob tem ne ve, lahko pa se potrudi razumeti, kaj vse ta oseba preživlja in kakšno je njeno življenje. Mislim, da v družbi ne sme biti prostora za primitivne opazke.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 44, 30. oktober 2025 INTERVJU janstven, ohranjaš svojo identiteto. Ampak če ti nekje nekdo niti ne da možnosti, da preprosto si – je težko. Kako so albanski otroci, ki so se priselili v Slovenijo, doživljali to vključevanje, ko ste delali z njimi? Ko otrok pride v drugo državo, je vržen v šolo, kjer naj bi komuniciral s svojimi sošolci, a ne razume jezika. Vsi mu govorijo »tu govorimo slovensko«. Toda njegov jezik je albanščina. Želim povedati, da otrok skozi materni jezik razvija svojo identiteto … … hkrati se uči slovenščino … … da. In s tem se uči tudi nove stvari. Toda marsikdo pravi, da se jim je težko in- tegrirati, sprejeti naš jezik. Vsak otrok je tako čista duša … Pripadnost najprej črpa iz varnih odnosov. Jezik je zelo pomemben del identitete in narodnostne pri- padnosti, ampak najpomembnejša je varnost. Ko otrok pride v Slovenijo, dobi s takšnimi ne- gativnimi odzivi prvo sporočilo, da pripada na- pačnemu narodu in da je z njegovim narodom nekaj narobe. To povzroči stisko? Seveda. In vsak ima drugačen model pre- magovanja stresa. Nekateri bodo odporni na takšne stvari, drugi bodo morda ravnali samo- uničevalno, nekateri tudi navzven. Albanščina je res nekoliko poseben jezik. Zato nastajajo tudi kulturni šoki. Kako bo otrok neko spre- membo sprejel, je odvisno od več dejavnikov. Tudi od tega, koliko je bil star ob selitvi, ali se je rodil tukaj ali na Kosovu, kje je začel šolanje in podobno. Materinščina je zelo pomembna v razvoju otroka. To ni le jezik sporazumevanja, to je miselni okvir otroka. Otrok skozi njega predeluje informacije, organizira svoj notranji in zunanji svet, razume odnose. Pri tem lahko dobi sporočilo, da materinščine ne sme upora- bljati. Ljudje ne pomislijo, da otroka tako pri- krajšamo za čisti kognitivni razvoj. Tudi za uspeh v šoli? Seveda. Primer: otroci se pri naravoslovju uči- jo o človeškem telesu, o celici. Ne govorimo le o vsakdanjih pojmih, temveč tudi o abstraktnih konceptih, ki so z njimi povezani. Če otrok ne dobi razlage v svojem jeziku, ne moremo pri- čakovati, da bo dovolj suhoparen prevod. Otrok mora razumeti koncept celote v svojem jeziku. Če tega ne dobi, mu počnemo ogromno krivico, otrok pa doživlja kognitivni in čustveni napor. Mnogi na to ne pomislijo, ampak obsojajo na prvo žogo. Kako pa otroci dojemajo inte- gracijo svojih vrstnikov? Otrok ne moremo kriviti za karkoli. Učijo se na podlagi zgledov odraslih. Če odrasli želijo, da so otroci vključujoči, morajo tako ravnati tudi sami. V času sodelovanja s šolo sem starše in učence priseljence ves čas spodbujala k pove- zovanju. Opažam, da se slovenski otroci uta- pljajo v informacijah ali uporabljajo negativne stavke, ki jih sploh ne razumejo. Vem, da so jim bili položeni v usta od staršev ali kogarkoli drugega. Veste, nič ni narobe, če otrok goji nera- zumevanje ali če je jezen, ker se učitelj ukvarja z otrokom, ki ne razume jezika, medtem ko je drugi za to prikrajšan. Ampak moramo se o tem pogovarjati brez strahu in odkrito. Tudi otroci morajo povedati, kako se počutijo. In razložiti jim moramo, da so v razredu tudi učenci, ki ne razumejo slovenskega jezika in imajo neke nava- de, ki so morda nekoliko drugačne od njihovih. Kako nasploh albanski priseljenci doživlja- jo vse to? Po izkušnjah z nekaterimi družinami sem opazila, da se pri vključevanju pogosto soočajo z drugačnimi preživetvenimi vzorci in družin- sko dinamiko, saj so dolgo časa živeli v pogojih, kjer je bil poudarek predvsem na preživetju. Priseljujejo se zaradi želje po boljšem življe- nju, predvsem zato, da bi njihovi otroci imeli boljšo izobrazbo in prihodnost, v kateri jim ne bi bilo treba razmišljati o preživetju. Zaradi vsakodnevnih skrbi pogosto zmanjka časa za razmislek o spremembah, čeprav si jih mnogi iskreno želijo. Včasih so odnosi znotraj družine šibkejši. Otrok morda očeta začne spoznavati čez več let, saj oče dela v tujini, v resnici ga spoznava šele, ko se družina priseli k njemu. Takšne razmere lahko prinašajo čustvene stiske in občutek nemoči, zlasti pri ženskah, ki pogo- sto nosijo največ bremena. A to nikakor ne velja za vse, v skupnosti je veliko posameznikov, ki si prizadevajo za vključevanje, zato je pomemb- no, da jih pri tem razumemo in podpiramo, ne pa posplošujemo. Verjetno kritiki zadnjega dopisa na to niso pomislili. Če bi bila država, kjer je ustvarjeno takšno mnenje, oseba in če bi sedela na va- šem terapevtskem kavču, kaj bi ji svetovali v takšnih situacijah? Naj pogleda v strah, ki ga čuti. Morda se pod tem strahom skriva globoka žalost. Dejala bi ji, naj na zelo nežen način občuti vse, pred čimer se je izmikala celo življenje, in potem naj razmisli, kaj lahko naredi s temi občutji. V razburkani vodi se ne vidi dna. Rekla bi ji, da njeni identiteta in suverenost nista ogroženi. Po- magala bi ji dojeti, da je vsak odnos s priseljenci lahko sočuten, dostojen in dostojanstven. In da je to lahko nova priložnost, kako utrditi lastno identiteto in na lep način drugemu pokazati, kdo v resnici je. Vendarle ne moreva mimo tega, da v družbi zaradi različnih kultur in narodnosti težav ni. Pogosto slišimo, da kdo ne sprejme naše kulture, medtem ko mi moramo njihovo, če gremo k njim le na dopust. Ko kdo pride v drugo državo, se ne more prisiliti, da bo že naslednji dan pripadnik dru- ge skupnosti. To ne gre tako in ne gre na silo. Človek se mora čutiti pripadnega in sprejetega. Gre torej za dvosmeren proces. Sodelujem tudi z ljudskimi univerzami, kjer vodim delavnice za program socialne aktivacije. Ravno te dni sem albansko govoreče ženske, ki so vključene v program, vprašala, ali se počutijo v Sloveniji kot doma. Medtem ko bi mi še pred leti katera od njih rekla, da ne, je danes drugače. Tukaj se počutijo doma, želijo si spremembe na bolje. Ampak ljudje smo takšni, da je človeku bližje tisto, kar mu je znano. In če je v okoliščinah, v katerih se ne znajde, ker ne razume takoj jezika – doživlja pa tudi kulturni šok – še vedno išče načine, kako se nekje počutiti kot doma. Vmes pogreša svojo domovino. To je nekaj popolno- ma normalnega in ne pomeni napada na kultu- ro drugega. Zato poskušam ljudem dopovedati, da sprejemanje kulture prihaja od znotraj, šele nato se lahko počutijo pripadne drugi državi in jo sprejmejo za svojo. Toda še enkrat – gre za dvosmeren proces. Ne sme se namreč zgoditi, da ena stran želi biti sprejeta, a je »nokautirana« že ob prvi priložnosti. Se ustvarjajo medkulturna prijateljstva? Si albansko govoreče ženske želijo družbo slovensko govoreče ženske? Verjamem, da si želijo nova prijateljstva, a je res, da se zaenkrat ne počutijo, kot da se lahko poistovetijo s slovenskimi ženskami in obra- tno. Pri tem moramo razumeti tudi zgodovin- sko ozadje in kulturno podlago. Včasih starši zaradi strahu niso pustili ženskam hoditi v šolo. Pred desetletji se je albanski narod soočal z voj- no. Vse te generacije danes še vedno živijo in spoznavajo, da morajo marsikaj zgodovinskega tudi predelati, kajti vse te travme so danes še ve- dno žive. Vsaka albanska ženska bi bila takšne družbe vesela, ampak problem je v tem, ker se pogosto že takoj na začetku vnaprej počuti obsojena in nerazumljena. Sicer pa se veseli, da jo kdo ceni za to, kar je in kar zmore. So pa tudi primeri, ko si katera od njih želi drugačno družbo, ker se znotraj te začnejo medsebojne primerjave in lahko nastanejo nezdravi in nede- lujoči odnosi, tudi veliko obrekovanja. Zato bi bilo zelo dobro prevetriti ta socialni krogotok. Rojeni ste bili v Sloveniji. Ste kdaj doživeli kaj negativnega, vezano na svojo narodnost? Rojena sem v Sloveniji in odraščala sem tu- kaj. Mama, ki je iz Albanije, je odraščala v času komunizma in diktature, kar pomeni, da na moje otroštvo nista vplivali posebna vera ali tradicija, ni bilo kulturnih šokov. Zato tudi ne morem reči, da sem izkusila proces vključeva- nja, saj sem rasla tukaj, doma pa smo govorili vedno slovensko. Morda je bilo v času mojega odraščanja drugače, saj takrat še ni bilo toliko priseljencev s Kosova. Res je, da sem vendar- le čutila nek latenten strah pred tem, da bi se kakorkoli izpostavljala, čeprav sem bila zelo dejavna … Kdaj pa kdaj sem pomislila, da bo kdo samo prebral moje ime in priimek in si tako ustvaril neko sliko o meni. Znan mi je občutek, ki ga doživljajo današnji otroci, ko jim družba daje občutek, da ne spadajo ne sem ne tja in so nekje vmes. Kot bi izviseli. Je ta občutek za otroka v obdobju razvoja nevaren? Da. Prvi je občutek pripadnosti, druga stvar je povezana z gradnjo in iskanjem identitete. In otroka lahko v času njegovega razvoja občutek »ne spadam sem ne tja« požene v nepravo smer, kar je nevarno. Zaradi konstantnega pritiska, da dela narobe in ničesar ne zna, doživlja stres, ki zavira njegovo pozornost, spomin, motivacijo. Imamo otroke, ki sploh še niso uspeli razviti svoje možnosti, ker so bili zatrti v kali, in imamo otroke, ki so imeli potencial, dobre ocene in so bili uspešni na različnih področjih, a so zaradi tega občutka padli in uspeha niso več dosegli. Zaznamovani so vnaprej in to zavira njihove zmožnosti. Za razvoj identitete je nevarno, če otrok odrašča z nemočjo in z mislijo, da je z njim nekaj narobe. Nista dovolj samo tečaj slovenšči- ne in dopolnilni pouk. Na zadevo je treba gledati celostno in dojeti, da gre za globlji proces. Marsikdo reče, da se kdo ne želi naučiti slovenskega jezika. Zakaj bi kdo zavestno ubral pot, ki ga bo ome- jevala in delala odvisnega od drugih? Vsak se želi naučiti jezika, problem je, da se mu zdi to misija nemogoče. Sicer pa ne gre samo za je- zik. Govorimo tudi o generacijah, ki so se tukaj rodile. Govorimo o tem, da otroci brez trdnega temelja maternega jezika ne morejo graditi dru- gega. Kajti otrok iz tega temelja črpa motivaci- jo in osnovno stabilnost, na kateri gradi svoje nadaljnje življenje. Krivico delamo tudi tistim otrokom in staršem, ki so se uspešno vključili. Nekateri so ob objavi dopisa iz Žalca govo- rili o tem, kar omenjate: ne moremo kritizi- rati, da se kdo ne želi vključiti, nato pa, ko vidimo, da se nekaj na tem področju vendarle dogaja, spet obsojati. To je glas razuma. Upam, da ti ljudje niko- li ne bodo utihnili. Ob prvi objavi vabila na družbenem omrežju nisem razumela, zakaj so ljudje jezni. Mislila sem, da so poznali ozadje in vedeli, da je bilo vabilo samo za albansko govoreče in da gre za trud za vključitev. Ven- dar sem kasneje dojela, da četudi so nekateri to vedeli, niso želeli tega razumeti. Ravno to je v njih povzročilo frustracijo ali notranji boj. Šlo je za manipulacijo s podatki, kar je v ljudeh namenoma vzbudilo nestrpnost, strah, jezo in gnev. Tako da v teh pozitivnih in razumskih komentarjih vidim glas razuma v smislu, da se je treba kdaj tudi ustaviti in premisliti. Zato so ti ljudje zame upanje, da luč na koncu tunela obstaja, da kdo vendarle zna kritično presoditi in se ne le odzvati se na prvo žogo. Menite, da bomo skupaj zmogli preseči te strahove? Škoda je že storjena. Nekaj odgovornosti mora nositi tudi priseljenec, ker se je za selitev odločil. T o je neizogibno. Nekaj odgovornosti je na strani države. T e škode nihče ne more popra- viti čez noč. Če takšne posledice samo pustimo, jih ne odpravljamo in se ne trudimo, problem le poglobimo v začaran krog. Pričakujem in mislim, da bodo neke situacije na dan še kdaj potisnile takšno nerazumevanje, kot se je zgo- dilo zdaj. Še vedno verjamem, da je slovenski narod sprejemajoč in pripravljen prisluhniti. V prihodnja leta ne gledam pesimistično, čeprav ne bi upala česarkoli napovedovati. Dejstvo je, da se stvari ne bodo spremenile na bolje, če kot družba ne bomo delali na tem področju. Foto: Andraž Purg »Ni pripadnika albanske narodnosti, ki bi želel zavzeti slovensko državo in poteptati slovenski jezik in kulturo. V vsej situaciji gre le za nerazumevanje.« »V družbi manjkata pravilno kritično vrednotenje in empatija. Empatija ni, da se človek samo postavi v situacijo koga drugega. Empatija pomeni, da se človek poskuša vživeti v drugega in skozi njegove oči vrednotiti situacijo, v kateri se je znašel.« »Zdi se mi, da se bodo razmere sčasoma vseeno umirile ali pa bo pozornost usmerjena na kateri drug narod ali na drugo področje. Zdaj je ta zadeva prišla prav politikom pred volitvami. Morda je situacija družbi nastavila ogledalo, ki je pokazalo, kakšno razmišljanje in mnenje dejansko vladata in kje je treba še veliko narediti, da bi bilo bolje.« »Albanski narod zelo rad sprejme ljudi, jim izkaže dobrodošlico, pokaže svoje značilnosti. Nisem doživela, da bi kdo od slovenskih državljanov, ki so bili na Kosovu, dejal, da med tamkajšnjimi ljudmi ne bi bil lepo sprejet. Zelo se radi družijo, so vedoželjni za nove stvari in nove tradicije. Takšni so tudi ljudje, ki se priselijo sem.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 44, 30. oktober 2025 INTERVJU Armenda Haliti. Pravnica, psihoterapevtka in strokovnjakinja, ki v Sloveniji vr- sto let prispeva svoj delež tudi na področju vključevanja albansko govorečih. Ima ogromno znanja, a ohranja skromnost. Poslancu, ki je na družbenem omrežju objavil vabilo OŠ Žalec na sestanek albansko govorečih staršev in povzročil val ogorčenja v javnosti, je pisala javno in zasebno. Njeno ime je namreč zapisano na vabilu. Zakaj? Ker vrsto let pomaga pri tem, da bi se albanski priseljenci vključili v našo družbo. Od njega zahteva tudi javno opravičilo, saj se je neupravičeno poleg ravnateljice osnovne šole znašla v središču pogroma javnosti. Odgovora od poslanca ni dobila. Če je on ostal tiho, ona ni. SIMONA ŠOLINIČ Psihoterapevtka in pravnica Armenda Haliti »Ne sme se zgoditi, da želi biti nekdo sprejet, a je takoj izločen« na vabilu. Zakaj? Ker vrsto let pomaga pri tem, da bi se albanski priseljenci vključili v našo družbo. Od njega zahteva tudi javno opravičilo, saj se je neupravičeno poleg ravnateljice osnovne šole znašla v središču pogroma javnosti. Odgovora od poslanca ni dobila. Če je on ostal tiho, ona ni. Ne skriva, da je bila tudi osebno prizadeta zaradi komentarjev, ki so sledili pod objavami na družbenem omrežju. Ves njen dolgoletni trud in trud drugih na področju vključevanja priseljencev sta v trenutku zvodenela. »Veliko je pozitivnih učinkov takšnega truda, a vse to naenkrat ni več vidno,« pravi. T oda optimizma ji vsi negativni komentarji niso odvzeli. »Občutek sem imela, kot bi nekdo zakuril gozd in požara se ni dalo več ustaviti. Občutila sem nemoč, ogorčenost, razočaranje, jezo, tudi bes in celo ogromno sramu.« Zakaj sram? Ne morem ga enoznačno opisati. Gre za skupek vidikov, ki so prispevali k temu. Ču- tila sem sram, ki bi ga morali čutiti tisti, ki so pisali takšne in drugačne komentarje. Potem razočaranje. Nekatere stvari so se v zadnjih le- tih resnično uredile, končno se je začelo nekaj premikati, kazali so se dobri učinki vključeva- nja, ogromno uspešnih projektov je za nami, ogromno je ljudi, ki delamo tudi prostovoljno. Ampak vse to je v nekem trenutku postalo ne- pomembno, nevideno. V vsej tej nestrpnosti ljudje niso videli tistega pozitivnega, kar je bilo že storjeno. Kot bi bil ves trud vržen v nič. Naenkrat sem občutila nemoč … … ker ste pristali v »ping pong igri« za nabiranje političnih točk, čeprav vrsto let pomagate pri vključevanju priseljencev? Da. Velikokrat mi je kdo rekel, da bi se pri tem morala obrniti na »tega in onega iz vrst politike«, da bi lah- ko pomagal, ampak se mi je vedno zdelo, da želje tudi v političnih krogih, da bi uredili to področje, ni. Zato se teh vezi nikoli nisem posluževala. Nisem bila prepri- čana, da je v politiki res želja po spremembah, zato se mi je zdelo bolje, da naredimo največ sami, brez političnega sistema, kjer si le ›kljukica na papirju‹. Nekaj časa ste delali v OŠ Žalec, zelo dobro veste, ka- kšne so razmere. Povejte več. V omenjeni šoli so zaradi potreb iskali nekoga, ki bi otroke priseljencev pou- čeval slovenščino. Ker so imeli dobre izkušnje z mojo mamo, ki je tam poučevala enkrat tedensko, so za pomoč prosili mene. Ravnateljica mi je na razgovoru dejala, da želi, da bi otroke razbremenili in jim pomagali. Vedela sem, da je to težko delo, a sem sprejela pogodbe- no delo. Poleg tega, da sem poučevala sloven- ščino, sem pomagala še pri prevajanju na govorilnih urah ozi- roma roditeljskih sestankih, ki so bili tudi izobraževanja za starše prise- ljence. Želja je bila, da bi raz- bremenili tudi zaposlene in takšno sode- lovanje se je izkazalo kot dobro. Kaj ste pri delu opažali? Nekateri učenci so bili že popolnoma inte- grirani, nekateri ne. Možnosti za vse niso bile enake, saj so nekateri tukaj bivali že dlje časa, nekateri so prišli pred kratkim. Vsak je imel različne izkušnje. Toda tudi otroci, ki so bili že dobro vključeni v slovensko druž- bo, so radi prihajali k slovenščini. To niso bile samo ure sloven- ščine, ampak ves proces vključevanja. Nisem mo- gla popolnoma izklopiti svojega psihoterapev- tskega znanja, zato sem jim pomagala celostno. V ozadju vključevanja otrok je veliko več kot le poučevanje jezi- ka. Ne gre samo za to, da pogle- damo imena in priimke ter rečemo: »Toliko je albanskih otrok.« Gre za veliko več. Tudi to, da so otroci v različnih razvojnih obdobjih, in vse to, kar se jim dogaja s pri- lagajanjem drugi družbi, vpliva nanje? Tudi otroci so postali tarče političnega nabiranja točk. Vas to boli? Tudi. Zgodila se jim je krivica, ki vpliva na razvoj njihove identitete, kar ni dobro. Če rečemo, da se nam ti otroci smilijo, upo- rabimo izraz, ki človeka takoj prikrajša za dostojanstvo. Jezna sem v njihovem imenu in to razočaranje javno delim. Ti otroci so se tukaj končno začeli odpirati in rasti, a so že na začetku zatrti v okolju, ki jim ne da prilo- žnosti. S tem nastane manipulativno ozračje in to človeka zafrustrira. In razumem jih v tej frustraciji. Ta objava in vsi ti komentarji so to samo še poglobili. Pod objavo tega dopisa na družbenem omrežju je bilo resnično veliko negativnih »V vsej situaciji sem pomirjena, da se je to zgodilo meni, ki sem bila del tega sestanka. Zakaj? Ker sem z javnim odzivom izpostavila tudi resnično ozadje vsega. Do zdaj sem na to večkrat opozarjala, vendar ni bilo posluha države. Slednja je odprla vrata meja in pri tem ravna zelo neodgovorno, ker na to ni pripravljena, kot bi morala biti. Vzpostavi nekaj mehanizmov za vključitev v družbo, vendar jih ne podpira dovolj.« »Albanske ženske so odraščale v različnih okoliščinah. Pogosto rečejo, da se ne želijo naučiti slovenščine in ne govorijo slovensko. Veliko jih čaka, da bodo zelo dobro znale govoriti slovensko, preden bodo sploh odprle usta. Spodbujam jih, naj vendarle govorijo, da so tukaj ljudje razumevajoči, da bodo podprte, četudi bodo kakšno besedo napačno izgovorile.« komentarjev, veliko predsodkov in stereoti- pov. Ko na te stvari pogledate kot psihotera- pevtka, kaj se skriva za tem? V prvi vrsti gre za strahove, a tudi za jezo, kar je povezano z življenjskimi izkušnja- mi posameznika. Drugo je kolektivni strah, ki ga po eni strani razumem. Ljudje tudi pogosto zamenjujejo in- tegracijo oziroma vključevanje za asimilacijo. Ko pogledamo zgodo- vinsko ozadje, je slovenski narod moral pogosto kloniti, bil je ra- njen. In to se izraža s komentar- ji, ki jih je bilo mogoče brati pod objavami na družbenih omrežjih. Ta ranjenost je skupna tako slovenske- mu kot albanskemu na- rodu. Tudi albanski narod je bil zatiran na svojih tleh in povsod, kjer je alban- ska skupnost prebivala. V takšnih razmerah se je moral kulturno razvijati in izobraževati. Moral se je oprijeti za tisto, kar je imel, da je ohranil občutek svoje identite- te. Ljudi je združevala pripadnost in iz nje so črpali voljo do življenja in preživetja. Vse to se je zelo zasidralo v narodu, ker so bila vsa druga podro- čja zanemarjena in drugače se te pripadnosti ni dalo izražati. A ljudje tako v sebi nosijo ponos. Tako pri sloven- skem narodu kot albanskem se poraja strah, da bi z vključevanjem morali opustiti svojo identiteto. Toda ta strah je odveč. Je tudi dejavnik tveganja za stiske in nestrpnost? Je »triger« v smislu »glej, oni bodo zdaj zavladali na naših tleh«. Zdi se mi, da gre za zelo globok strah, ki je popolnoma od- več. Kajti drug drugega lahko ogromno naučimo, če si le prisluhnemo. Integracija ali vključevanje je naraven proces razvoja naroda. Včasih narod sam uvidi, da ne- katere tradicije sploh niso tradicije, so le morda nedelujoči načini življenja. Kajti ravno s tem, ko greš v drugo družbo, začneš spoznavati, kako na nežen in ljubeč način, predvsem pa na dosto- Armenda Haliti, pravnica in psihoterapevtka: »Človek si pogosto ustvari negativno mnenje, četudi s kom komunicira samo minuto. Ob tem ne ve, lahko pa se potrudi razumeti, kaj vse ta oseba preživlja in kakšno je njeno življenje. Mislim, da v družbi ne sme biti prostora za primitivne opazke.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 44, 30. oktober 2025 INTERVJU janstven, ohranjaš svojo identiteto. Ampak če ti nekje nekdo niti ne da možnosti, da preprosto si – je težko. Kako so albanski otroci, ki so se priselili v Slovenijo, doživljali to vključevanje, ko ste delali z njimi? Ko otrok pride v drugo državo, je vržen v šolo, kjer naj bi komuniciral s svojimi sošolci, a ne razume jezika. Vsi mu govorijo »tu govorimo slovensko«. Toda njegov jezik je albanščina. Želim povedati, da otrok skozi materni jezik razvija svojo identiteto … … hkrati se uči slovenščino … … da. In s tem se uči tudi nove stvari. Toda marsikdo pravi, da se jim je težko in- tegrirati, sprejeti naš jezik. Vsak otrok je tako čista duša … Pripadnost najprej črpa iz varnih odnosov. Jezik je zelo pomemben del identitete in narodnostne pri- padnosti, ampak najpomembnejša je varnost. Ko otrok pride v Slovenijo, dobi s takšnimi ne- gativnimi odzivi prvo sporočilo, da pripada na- pačnemu narodu in da je z njegovim narodom nekaj narobe. To povzroči stisko? Seveda. In vsak ima drugačen model pre- magovanja stresa. Nekateri bodo odporni na takšne stvari, drugi bodo morda ravnali samo- uničevalno, nekateri tudi navzven. Albanščina je res nekoliko poseben jezik. Zato nastajajo tudi kulturni šoki. Kako bo otrok neko spre- membo sprejel, je odvisno od več dejavnikov. Tudi od tega, koliko je bil star ob selitvi, ali se je rodil tukaj ali na Kosovu, kje je začel šolanje in podobno. Materinščina je zelo pomembna v razvoju otroka. To ni le jezik sporazumevanja, to je miselni okvir otroka. Otrok skozi njega predeluje informacije, organizira svoj notranji in zunanji svet, razume odnose. Pri tem lahko dobi sporočilo, da materinščine ne sme upora- bljati. Ljudje ne pomislijo, da otroka tako pri- krajšamo za čisti kognitivni razvoj. Tudi za uspeh v šoli? Seveda. Primer: otroci se pri naravoslovju uči- jo o človeškem telesu, o celici. Ne govorimo le o vsakdanjih pojmih, temveč tudi o abstraktnih konceptih, ki so z njimi povezani. Če otrok ne dobi razlage v svojem jeziku, ne moremo pri- čakovati, da bo dovolj suhoparen prevod. Otrok mora razumeti koncept celote v svojem jeziku. Če tega ne dobi, mu počnemo ogromno krivico, otrok pa doživlja kognitivni in čustveni napor. Mnogi na to ne pomislijo, ampak obsojajo na prvo žogo. Kako pa otroci dojemajo inte- gracijo svojih vrstnikov? Otrok ne moremo kriviti za karkoli. Učijo se na podlagi zgledov odraslih. Če odrasli želijo, da so otroci vključujoči, morajo tako ravnati tudi sami. V času sodelovanja s šolo sem starše in učence priseljence ves čas spodbujala k pove- zovanju. Opažam, da se slovenski otroci uta- pljajo v informacijah ali uporabljajo negativne stavke, ki jih sploh ne razumejo. Vem, da so jim bili položeni v usta od staršev ali kogarkoli drugega. Veste, nič ni narobe, če otrok goji nera- zumevanje ali če je jezen, ker se učitelj ukvarja z otrokom, ki ne razume jezika, medtem ko je drugi za to prikrajšan. Ampak moramo se o tem pogovarjati brez strahu in odkrito. Tudi otroci morajo povedati, kako se počutijo. In razložiti jim moramo, da so v razredu tudi učenci, ki ne razumejo slovenskega jezika in imajo neke nava- de, ki so morda nekoliko drugačne od njihovih. Kako nasploh albanski priseljenci doživlja- jo vse to? Po izkušnjah z nekaterimi družinami sem opazila, da se pri vključevanju pogosto soočajo z drugačnimi preživetvenimi vzorci in družin- sko dinamiko, saj so dolgo časa živeli v pogojih, kjer je bil poudarek predvsem na preživetju. Priseljujejo se zaradi želje po boljšem življe- nju, predvsem zato, da bi njihovi otroci imeli boljšo izobrazbo in prihodnost, v kateri jim ne bi bilo treba razmišljati o preživetju. Zaradi vsakodnevnih skrbi pogosto zmanjka časa za razmislek o spremembah, čeprav si jih mnogi iskreno želijo. Včasih so odnosi znotraj družine šibkejši. Otrok morda očeta začne spoznavati čez več let, saj oče dela v tujini, v resnici ga spoznava šele, ko se družina priseli k njemu. Takšne razmere lahko prinašajo čustvene stiske in občutek nemoči, zlasti pri ženskah, ki pogo- sto nosijo največ bremena. A to nikakor ne velja za vse, v skupnosti je veliko posameznikov, ki si prizadevajo za vključevanje, zato je pomemb- no, da jih pri tem razumemo in podpiramo, ne pa posplošujemo. Verjetno kritiki zadnjega dopisa na to niso pomislili. Če bi bila država, kjer je ustvarjeno takšno mnenje, oseba in če bi sedela na va- šem terapevtskem kavču, kaj bi ji svetovali v takšnih situacijah? Naj pogleda v strah, ki ga čuti. Morda se pod tem strahom skriva globoka žalost. Dejala bi ji, naj na zelo nežen način občuti vse, pred čimer se je izmikala celo življenje, in potem naj razmisli, kaj lahko naredi s temi občutji. V razburkani vodi se ne vidi dna. Rekla bi ji, da njeni identiteta in suverenost nista ogroženi. Po- magala bi ji dojeti, da je vsak odnos s priseljenci lahko sočuten, dostojen in dostojanstven. In da je to lahko nova priložnost, kako utrditi lastno identiteto in na lep način drugemu pokazati, kdo v resnici je. Vendarle ne moreva mimo tega, da v družbi zaradi različnih kultur in narodnosti težav ni. Pogosto slišimo, da kdo ne sprejme naše kulture, medtem ko mi moramo njihovo, če gremo k njim le na dopust. Ko kdo pride v drugo državo, se ne more prisiliti, da bo že naslednji dan pripadnik dru- ge skupnosti. To ne gre tako in ne gre na silo. Človek se mora čutiti pripadnega in sprejetega. Gre torej za dvosmeren proces. Sodelujem tudi z ljudskimi univerzami, kjer vodim delavnice za program socialne aktivacije. Ravno te dni sem albansko govoreče ženske, ki so vključene v program, vprašala, ali se počutijo v Sloveniji kot doma. Medtem ko bi mi še pred leti katera od njih rekla, da ne, je danes drugače. Tukaj se počutijo doma, želijo si spremembe na bolje. Ampak ljudje smo takšni, da je človeku bližje tisto, kar mu je znano. In če je v okoliščinah, v katerih se ne znajde, ker ne razume takoj jezika – doživlja pa tudi kulturni šok – še vedno išče načine, kako se nekje počutiti kot doma. Vmes pogreša svojo domovino. To je nekaj popolno- ma normalnega in ne pomeni napada na kultu- ro drugega. Zato poskušam ljudem dopovedati, da sprejemanje kulture prihaja od znotraj, šele nato se lahko počutijo pripadne drugi državi in jo sprejmejo za svojo. Toda še enkrat – gre za dvosmeren proces. Ne sme se namreč zgoditi, da ena stran želi biti sprejeta, a je »nokautirana« že ob prvi priložnosti. Se ustvarjajo medkulturna prijateljstva? Si albansko govoreče ženske želijo družbo slovensko govoreče ženske? Verjamem, da si želijo nova prijateljstva, a je res, da se zaenkrat ne počutijo, kot da se lahko poistovetijo s slovenskimi ženskami in obra- tno. Pri tem moramo razumeti tudi zgodovin- sko ozadje in kulturno podlago. Včasih starši zaradi strahu niso pustili ženskam hoditi v šolo. Pred desetletji se je albanski narod soočal z voj- no. Vse te generacije danes še vedno živijo in spoznavajo, da morajo marsikaj zgodovinskega tudi predelati, kajti vse te travme so danes še ve- dno žive. Vsaka albanska ženska bi bila takšne družbe vesela, ampak problem je v tem, ker se pogosto že takoj na začetku vnaprej počuti obsojena in nerazumljena. Sicer pa se veseli, da jo kdo ceni za to, kar je in kar zmore. So pa tudi primeri, ko si katera od njih želi drugačno družbo, ker se znotraj te začnejo medsebojne primerjave in lahko nastanejo nezdravi in nede- lujoči odnosi, tudi veliko obrekovanja. Zato bi bilo zelo dobro prevetriti ta socialni krogotok. Rojeni ste bili v Sloveniji. Ste kdaj doživeli kaj negativnega, vezano na svojo narodnost? Rojena sem v Sloveniji in odraščala sem tu- kaj. Mama, ki je iz Albanije, je odraščala v času komunizma in diktature, kar pomeni, da na moje otroštvo nista vplivali posebna vera ali tradicija, ni bilo kulturnih šokov. Zato tudi ne morem reči, da sem izkusila proces vključeva- nja, saj sem rasla tukaj, doma pa smo govorili vedno slovensko. Morda je bilo v času mojega odraščanja drugače, saj takrat še ni bilo toliko priseljencev s Kosova. Res je, da sem vendar- le čutila nek latenten strah pred tem, da bi se kakorkoli izpostavljala, čeprav sem bila zelo dejavna … Kdaj pa kdaj sem pomislila, da bo kdo samo prebral moje ime in priimek in si tako ustvaril neko sliko o meni. Znan mi je občutek, ki ga doživljajo današnji otroci, ko jim družba daje občutek, da ne spadajo ne sem ne tja in so nekje vmes. Kot bi izviseli. Je ta občutek za otroka v obdobju razvoja nevaren? Da. Prvi je občutek pripadnosti, druga stvar je povezana z gradnjo in iskanjem identitete. In otroka lahko v času njegovega razvoja občutek »ne spadam sem ne tja« požene v nepravo smer, kar je nevarno. Zaradi konstantnega pritiska, da dela narobe in ničesar ne zna, doživlja stres, ki zavira njegovo pozornost, spomin, motivacijo. Imamo otroke, ki sploh še niso uspeli razviti svoje možnosti, ker so bili zatrti v kali, in imamo otroke, ki so imeli potencial, dobre ocene in so bili uspešni na različnih področjih, a so zaradi tega občutka padli in uspeha niso več dosegli. Zaznamovani so vnaprej in to zavira njihove zmožnosti. Za razvoj identitete je nevarno, če otrok odrašča z nemočjo in z mislijo, da je z njim nekaj narobe. Nista dovolj samo tečaj slovenšči- ne in dopolnilni pouk. Na zadevo je treba gledati celostno in dojeti, da gre za globlji proces. Marsikdo reče, da se kdo ne želi naučiti slovenskega jezika. Zakaj bi kdo zavestno ubral pot, ki ga bo ome- jevala in delala odvisnega od drugih? Vsak se želi naučiti jezika, problem je, da se mu zdi to misija nemogoče. Sicer pa ne gre samo za je- zik. Govorimo tudi o generacijah, ki so se tukaj rodile. Govorimo o tem, da otroci brez trdnega temelja maternega jezika ne morejo graditi dru- gega. Kajti otrok iz tega temelja črpa motivaci- jo in osnovno stabilnost, na kateri gradi svoje nadaljnje življenje. Krivico delamo tudi tistim otrokom in staršem, ki so se uspešno vključili. Nekateri so ob objavi dopisa iz Žalca govo- rili o tem, kar omenjate: ne moremo kritizi- rati, da se kdo ne želi vključiti, nato pa, ko vidimo, da se nekaj na tem področju vendarle dogaja, spet obsojati. To je glas razuma. Upam, da ti ljudje niko- li ne bodo utihnili. Ob prvi objavi vabila na družbenem omrežju nisem razumela, zakaj so ljudje jezni. Mislila sem, da so poznali ozadje in vedeli, da je bilo vabilo samo za albansko govoreče in da gre za trud za vključitev. Ven- dar sem kasneje dojela, da četudi so nekateri to vedeli, niso želeli tega razumeti. Ravno to je v njih povzročilo frustracijo ali notranji boj. Šlo je za manipulacijo s podatki, kar je v ljudeh namenoma vzbudilo nestrpnost, strah, jezo in gnev. Tako da v teh pozitivnih in razumskih komentarjih vidim glas razuma v smislu, da se je treba kdaj tudi ustaviti in premisliti. Zato so ti ljudje zame upanje, da luč na koncu tunela obstaja, da kdo vendarle zna kritično presoditi in se ne le odzvati se na prvo žogo. Menite, da bomo skupaj zmogli preseči te strahove? Škoda je že storjena. Nekaj odgovornosti mora nositi tudi priseljenec, ker se je za selitev odločil. T o je neizogibno. Nekaj odgovornosti je na strani države. T e škode nihče ne more popra- viti čez noč. Če takšne posledice samo pustimo, jih ne odpravljamo in se ne trudimo, problem le poglobimo v začaran krog. Pričakujem in mislim, da bodo neke situacije na dan še kdaj potisnile takšno nerazumevanje, kot se je zgo- dilo zdaj. Še vedno verjamem, da je slovenski narod sprejemajoč in pripravljen prisluhniti. V prihodnja leta ne gledam pesimistično, čeprav ne bi upala česarkoli napovedovati. Dejstvo je, da se stvari ne bodo spremenile na bolje, če kot družba ne bomo delali na tem področju. Foto: Andraž Purg »Ni pripadnika albanske narodnosti, ki bi želel zavzeti slovensko državo in poteptati slovenski jezik in kulturo. V vsej situaciji gre le za nerazumevanje.« »V družbi manjkata pravilno kritično vrednotenje in empatija. Empatija ni, da se človek samo postavi v situacijo koga drugega. Empatija pomeni, da se človek poskuša vživeti v drugega in skozi njegove oči vrednotiti situacijo, v kateri se je znašel.« »Zdi se mi, da se bodo razmere sčasoma vseeno umirile ali pa bo pozornost usmerjena na kateri drug narod ali na drugo področje. Zdaj je ta zadeva prišla prav politikom pred volitvami. Morda je situacija družbi nastavila ogledalo, ki je pokazalo, kakšno razmišljanje in mnenje dejansko vladata in kje je treba še veliko narediti, da bi bilo bolje.« »Albanski narod zelo rad sprejme ljudi, jim izkaže dobrodošlico, pokaže svoje značilnosti. Nisem doživela, da bi kdo od slovenskih državljanov, ki so bili na Kosovu, dejal, da med tamkajšnjimi ljudmi ne bi bil lepo sprejet. Zelo se radi družijo, so vedoželjni za nove stvari in nove tradicije. Takšni so tudi ljudje, ki se priselijo sem.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 44, 30. oktober 2025 NA KOLESU Celjan ne ve točno, kako je zašel v kolesarstvo. »V družini sta pred nama z bratom Oskarjem tekmovala že oče in mama, zato bi lahko rekel, da imam kolesarstvo zapisano že v genih. Ključ- ni trenutek je bil zame moj prvi – takrat še Tu- šev – vzpon na Celjsko kočo v drugem razredu osnovne šole. Še sam ne vem, kaj me je pičilo, da sem se ga udeležil. Vem samo, da se od takrat vozim s kolesom, tudi zunaj cone udobja, in predvsem poskušam vsakič kolesariti še hitreje,« je začel pripoved Sven Aleksander. Najprej gorski kolesar Priznava, da sta ga za kolesarstvo navdušila starša, saj sta na televiziji vedno gledala tako ko- lesarske dirke kot tudi druge športe. »Zagotovo je na vse skupaj vplivalo tudi spremljanje Primoža Rogliča, ki je slovensko kolesarstvo prvi pripeljal v svetovni vrh,« pojasnjuje Sven. »Kot večina otrok sem se najprej srečal s tako imenovanim gorskim kolesom in kolesarjenje mi je takoj postalo zanimivo. Tekmovati sem začel pri enajstih letih, ko sem s cestnim kole- som odvozil prve dirke slovenskega pokala za dečke v kategoriji do 13 let,« se spominja svojih začetkov. Celjski kolesarski up Sven Aleksander Mernik Kolesarstvo je v Sloveniji iz leta v leto vedno bolj priljubljen rekreativni šport. K prilju- bljenosti pripomorejo tudi naši vrhunski kolesarji, ki so s svojimi uspehi zadnja leta v svetovnem vrhu. Sedanji slovenski ambasadorji kolesarskega športa že imajo naslednike med mladimi. Med njimi je 19-letni Celjan Sven Aleksander Mernik, ki je pred dnevi podpisal pogodbo z razvojno ekipo Visma. GORDANA POSSNIG »Zdaj se selim v razvojno ekipo Visma Lease a bike development team. To je korak bližje oziroma zadnja postaja k mojemu cilju, da bi postal profesionalni kolesar.« »Moj prvi trener je bil oče Brane, ki je zaradi mene ustanovil kolesarski klub v Celju.« »Kolesarstvo imam zapisano v genih« Oče njegov prvi trener »Moj prvi trener je bil oče Brane, ki je zaradi mene ustanovil kolesarski klub v Celju. Že od začetka se je vozil z mano. Prav tako je vozil kasneje z mano na treningih, ob tem je vodil pro- gram mojih treningov do konca lanske sezone. Lani so me opazili pri britanski ekipi Ineos, kjer so mi dodelili odličnega mladega trenerja Anerja Morena iz Španije. Spomladi me je Španec obi- skal v Celju. Pri nas je preživel nekaj dni in mi predstavil način dela ter sodelovanja v tej sezoni. Pri izvedbi treningov mi še vedno veliko pomaga oče. Zdaj je njegova pomoč povezana predvsem s spremstvom, z logistiko, s prehrano in tem, da imam vedno najboljše pogoje za trening ter napredek,« opisuje 19-letnik. Usklajeval šolo in šport Sven je kljub ukvarjanju s kolesarstvom uspe- šno usklajeval šolanje in šport. Zaključil je šola- nje na Gimnaziji Celje – Center: »Nikoli nisem imel težav z usklajevanjem šole in športa, saj sem vedel, da si moram urnik organizirati, če želim biti uspešen na obeh področjih. Ključ je v sprotnem delu in poslušanju v šoli, da se tako čim manj učiš in hkrati čim več treniraš. Ne na- zadnje mi je šola ob vsem tem vedno stala ob strani,« pojasnjuje kolesarski up. Kolesarstvo mu pomeni sprostitev Kolesarstvo je zanj sprostitev. »S kolesarje- njem čas preživim v naravi, in sicer s samim seboj in prijatelji. Je del mojega vsakdanja ter tudi načina življenja, predstavlja mi motivacijo, da sledim svojemu cilju, da bi postal poklicni kolesar,« predstavlja svoje želje. Svojo pot je začel v Kolesarskem društvu knežjega mesta, kjer je tekmoval pet let, do kategorije starejših mladincev. V drug klub je prestopil predvsem zaradi možnosti nastopanja na italijanskih cestah, kjer je za nastop potrebna ekipa, ki je takrat v Celju še niso imeli. Takrat je prestopil v kolesarski klub Kranj, ki se je letos preimenoval v Factor racing. Pred dnevi je postal član razvojne ekipe Visma. Prestop v razvojno ekipo Visma »Zdaj se selim v razvojno ekipo Visma Lea- se a bike development team. To je korak bližje oziroma zadnja postaja k mojemu cilju, da bi postal profesionalni kolesar. Zagotovo bo nekaj sprememb, predvsem zato, ker je ekipa na Ni- zozemskem,« svojo prihodnost vidi kolesarski up, tudi član slovenske reprezentance. Z očetom Brane- tom, ki je bil tudi njegov prvi trener. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 44, 30. oktober 2025 NA KOLESU »Želim nastopiti na marsikateri dirki svetovne serije ali klasikah in tako imenovanem spomeniku, poleg tega si želim zastopati slovenske barve na olimpijskih igrah.« »Prvič sem za barve reprezentance nastopil v kategoriji mlajših mladincev pri 16 letih, več- krat še potem v kategoriji starejših mladincev, v kateri je reprezentančnih dirk v sezoni precej več. Lani sem barve Slovenije zastopal tudi na svetovnem prvenstvu v Švici, letos sem nastopil na evropskem prvenstvu v Franciji,« je nanizal svoje reprezentančne nastope Sven Aleksander, ki je bil doslej že šestkrat prvak v različnih ka- tegorijah in disciplinah. Želi postati profesionalni kolesar Njegov cilj je, da bi postal profesionalni kole- sar. Prestop v ekipo, ki se uradno imenuje Visma lease a bike, je pomemben korak k temu cilju. »V naslednji sezoni bosta za ekipo starejših mladin- cev pod okriljem Visme vozila tudi moj mlajši brat Oskar in Maks Olenik, kar je tudi velika priložnost za dva slovenska mladinca naenkrat,« pojasnjuje 19-letnik. Neobrušen dragulj med hribolazci Pravijo mu, da je neobrušen dragulj med hribolazci. »Že od začetka kolesarske poti sem najraje kolesaril na gorskih etapah, ki so moje najmočnejše področje. To so mi potrdili tudi na fakulteti za šport, kjer vsako leto reprezentanti opravljamo športne meritve oziroma testiranja. Seveda želim to področje še bolj izpopolniti in postati najboljša različica sebe, prav tako želim še izboljšati druga področja in postati še bolj vsestranski kolesar.« Prvič na dirki Po Sloveniji Letos je prvič nastopal tudi na dirki Po Sloveniji in bil drugi najbolje uvrščen Slovenec. »Dirka Po Sloveniji je bila zame prva dirka med tako močno svetovno konkurenco, zato sem nanjo šel brez večjih pričakovanj. Zagotovo sem se nanjo dobro pripravljal. Žal ni šlo vse po načrtih, saj sem si želel višje končno uvrstitev. Kot ekipa smo delali za našega kapetana in zato moja končna uvrstitev ni bila na prvem mestu,« pravi Sven, ki mu je posebej ostala s spomina kraljevska etapa na Golte. Takrat je imel ob cesti, kjer je potekala dirka, tudi opazno navijaško podporo. Ob tem so kolegi iz njegovega prvega matičnega kluba s spodbudnimi slogani okrasili del asfalta zadnjih 500 metrov pred ciljem. Članske dirke daljše in težje Kako se Celjan kljub mladosti počuti, ko na- stopa v članski kategoriji? »Prvo leto je kar nekaj sprememb, saj so nekatere dirke skoraj enkrat daljše, hitrejše in težje. Zato je toliko bolj po- membna vsakdanja rutina, ki jo poleg treningov predstavljajo kakovosten počitek, prehrana in veliko drugih področji, ki se na koncu povežejo v dober nastop na dirkah. A je tudi res, da je občutek zelo dober, ko nastopiš na dirkah višje ravni, kot je dirka Po Sloveniji, ali na svetovnem ali evropskem prvenstvu ob boku z najboljšimi kolesarji na svetu,« pojasni Sven. Vsaka dirka nepredvidljiva Letošnja dirka Po Sloveniji mu bo za vselej ostala v posebnem spominu. »Spremljal sem jo že od otroških let in vedno sem si želel na- stopiti na njej. Vsaka dirka je posebna, saj je dogajanje vedno nepredvidljivo. Prav tako mi je v spominu ostal prvi nastop na svetovnem prvenstvu v lanski sezoni, ampak žal smo takrat zaradi množičnega padca odstopili vsi Slovenci,« pojasnjuje kolesarski up. Pomoč Toneta Tislja Nastopi na takšnih dirkah, kot so francoski tour, italijanski giro in španska Vuelta, so sanje vsakega kolesarja. »Vendar je pot do tja zelo dol- ga in naporna, seveda tudi nepredvidljiva. Želim nastopiti na marsikateri dirki svetovne serije ali klasikah in tako imenovanem spomeniku, poleg tega si želim zastopati slovenske barve na olim- pijskih igrah,« predstavlja svoje tekmovalne želje Sven in ob tem še doda, da mu je pri dosedanji karieri veliko pomagal Tone Tiselj, ki se je iz rokometa preselil v kolesarstvo. »Toneta poznam že kar nekaj časa, saj v celj- skem klubu pomaga pri svetovanju in delu z mladimi. Prav tako mi velikokrat pomaga z na- sveti, kako razmišljati in delovati kot športnik. Njegove izkušnje in znanje o psihološki strani športnikov so mi že večkrat pomagali, da sem razne pritiske lažje in bolje prenesel, saj so ti ve- likokrat zelo veliki in z več strani,« še doda Sven. Foto: Andraž Purg Brata Sven Aleksander in Oskar Mernik s kolesoma Na startu letošnje dirke Po Sloveniji (Foto: Toni Konrad) Sven Aleksander Mernik kot član slovenske reprezentance na dirki Po Sloveniji (Foto: Toni Konrad) Strokovnjaki pravijo, da je neobrušen talent – hribolazec. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 44, 30. oktober 2025 NA KOLESU Celjan ne ve točno, kako je zašel v kolesarstvo. »V družini sta pred nama z bratom Oskarjem tekmovala že oče in mama, zato bi lahko rekel, da imam kolesarstvo zapisano že v genih. Ključ- ni trenutek je bil zame moj prvi – takrat še Tu- šev – vzpon na Celjsko kočo v drugem razredu osnovne šole. Še sam ne vem, kaj me je pičilo, da sem se ga udeležil. Vem samo, da se od takrat vozim s kolesom, tudi zunaj cone udobja, in predvsem poskušam vsakič kolesariti še hitreje,« je začel pripoved Sven Aleksander. Najprej gorski kolesar Priznava, da sta ga za kolesarstvo navdušila starša, saj sta na televiziji vedno gledala tako ko- lesarske dirke kot tudi druge športe. »Zagotovo je na vse skupaj vplivalo tudi spremljanje Primoža Rogliča, ki je slovensko kolesarstvo prvi pripeljal v svetovni vrh,« pojasnjuje Sven. »Kot večina otrok sem se najprej srečal s tako imenovanim gorskim kolesom in kolesarjenje mi je takoj postalo zanimivo. Tekmovati sem začel pri enajstih letih, ko sem s cestnim kole- som odvozil prve dirke slovenskega pokala za dečke v kategoriji do 13 let,« se spominja svojih začetkov. Celjski kolesarski up Sven Aleksander Mernik Kolesarstvo je v Sloveniji iz leta v leto vedno bolj priljubljen rekreativni šport. K prilju- bljenosti pripomorejo tudi naši vrhunski kolesarji, ki so s svojimi uspehi zadnja leta v svetovnem vrhu. Sedanji slovenski ambasadorji kolesarskega športa že imajo naslednike med mladimi. Med njimi je 19-letni Celjan Sven Aleksander Mernik, ki je pred dnevi podpisal pogodbo z razvojno ekipo Visma. GORDANA POSSNIG »Zdaj se selim v razvojno ekipo Visma Lease a bike development team. To je korak bližje oziroma zadnja postaja k mojemu cilju, da bi postal profesionalni kolesar.« »Moj prvi trener je bil oče Brane, ki je zaradi mene ustanovil kolesarski klub v Celju.« »Kolesarstvo imam zapisano v genih« Oče njegov prvi trener »Moj prvi trener je bil oče Brane, ki je zaradi mene ustanovil kolesarski klub v Celju. Že od začetka se je vozil z mano. Prav tako je vozil kasneje z mano na treningih, ob tem je vodil pro- gram mojih treningov do konca lanske sezone. Lani so me opazili pri britanski ekipi Ineos, kjer so mi dodelili odličnega mladega trenerja Anerja Morena iz Španije. Spomladi me je Španec obi- skal v Celju. Pri nas je preživel nekaj dni in mi predstavil način dela ter sodelovanja v tej sezoni. Pri izvedbi treningov mi še vedno veliko pomaga oče. Zdaj je njegova pomoč povezana predvsem s spremstvom, z logistiko, s prehrano in tem, da imam vedno najboljše pogoje za trening ter napredek,« opisuje 19-letnik. Usklajeval šolo in šport Sven je kljub ukvarjanju s kolesarstvom uspe- šno usklajeval šolanje in šport. Zaključil je šola- nje na Gimnaziji Celje – Center: »Nikoli nisem imel težav z usklajevanjem šole in športa, saj sem vedel, da si moram urnik organizirati, če želim biti uspešen na obeh področjih. Ključ je v sprotnem delu in poslušanju v šoli, da se tako čim manj učiš in hkrati čim več treniraš. Ne na- zadnje mi je šola ob vsem tem vedno stala ob strani,« pojasnjuje kolesarski up. Kolesarstvo mu pomeni sprostitev Kolesarstvo je zanj sprostitev. »S kolesarje- njem čas preživim v naravi, in sicer s samim seboj in prijatelji. Je del mojega vsakdanja ter tudi načina življenja, predstavlja mi motivacijo, da sledim svojemu cilju, da bi postal poklicni kolesar,« predstavlja svoje želje. Svojo pot je začel v Kolesarskem društvu knežjega mesta, kjer je tekmoval pet let, do kategorije starejših mladincev. V drug klub je prestopil predvsem zaradi možnosti nastopanja na italijanskih cestah, kjer je za nastop potrebna ekipa, ki je takrat v Celju še niso imeli. Takrat je prestopil v kolesarski klub Kranj, ki se je letos preimenoval v Factor racing. Pred dnevi je postal član razvojne ekipe Visma. Prestop v razvojno ekipo Visma »Zdaj se selim v razvojno ekipo Visma Lea- se a bike development team. To je korak bližje oziroma zadnja postaja k mojemu cilju, da bi postal profesionalni kolesar. Zagotovo bo nekaj sprememb, predvsem zato, ker je ekipa na Ni- zozemskem,« svojo prihodnost vidi kolesarski up, tudi član slovenske reprezentance. Z očetom Brane- tom, ki je bil tudi njegov prvi trener. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 44, 30. oktober 2025 NA KOLESU »Želim nastopiti na marsikateri dirki svetovne serije ali klasikah in tako imenovanem spomeniku, poleg tega si želim zastopati slovenske barve na olimpijskih igrah.« »Prvič sem za barve reprezentance nastopil v kategoriji mlajših mladincev pri 16 letih, več- krat še potem v kategoriji starejših mladincev, v kateri je reprezentančnih dirk v sezoni precej več. Lani sem barve Slovenije zastopal tudi na svetovnem prvenstvu v Švici, letos sem nastopil na evropskem prvenstvu v Franciji,« je nanizal svoje reprezentančne nastope Sven Aleksander, ki je bil doslej že šestkrat prvak v različnih ka- tegorijah in disciplinah. Želi postati profesionalni kolesar Njegov cilj je, da bi postal profesionalni kole- sar. Prestop v ekipo, ki se uradno imenuje Visma lease a bike, je pomemben korak k temu cilju. »V naslednji sezoni bosta za ekipo starejših mladin- cev pod okriljem Visme vozila tudi moj mlajši brat Oskar in Maks Olenik, kar je tudi velika priložnost za dva slovenska mladinca naenkrat,« pojasnjuje 19-letnik. Neobrušen dragulj med hribolazci Pravijo mu, da je neobrušen dragulj med hribolazci. »Že od začetka kolesarske poti sem najraje kolesaril na gorskih etapah, ki so moje najmočnejše področje. To so mi potrdili tudi na fakulteti za šport, kjer vsako leto reprezentanti opravljamo športne meritve oziroma testiranja. Seveda želim to področje še bolj izpopolniti in postati najboljša različica sebe, prav tako želim še izboljšati druga področja in postati še bolj vsestranski kolesar.« Prvič na dirki Po Sloveniji Letos je prvič nastopal tudi na dirki Po Sloveniji in bil drugi najbolje uvrščen Slovenec. »Dirka Po Sloveniji je bila zame prva dirka med tako močno svetovno konkurenco, zato sem nanjo šel brez večjih pričakovanj. Zagotovo sem se nanjo dobro pripravljal. Žal ni šlo vse po načrtih, saj sem si želel višje končno uvrstitev. Kot ekipa smo delali za našega kapetana in zato moja končna uvrstitev ni bila na prvem mestu,« pravi Sven, ki mu je posebej ostala s spomina kraljevska etapa na Golte. Takrat je imel ob cesti, kjer je potekala dirka, tudi opazno navijaško podporo. Ob tem so kolegi iz njegovega prvega matičnega kluba s spodbudnimi slogani okrasili del asfalta zadnjih 500 metrov pred ciljem. Članske dirke daljše in težje Kako se Celjan kljub mladosti počuti, ko na- stopa v članski kategoriji? »Prvo leto je kar nekaj sprememb, saj so nekatere dirke skoraj enkrat daljše, hitrejše in težje. Zato je toliko bolj po- membna vsakdanja rutina, ki jo poleg treningov predstavljajo kakovosten počitek, prehrana in veliko drugih področji, ki se na koncu povežejo v dober nastop na dirkah. A je tudi res, da je občutek zelo dober, ko nastopiš na dirkah višje ravni, kot je dirka Po Sloveniji, ali na svetovnem ali evropskem prvenstvu ob boku z najboljšimi kolesarji na svetu,« pojasni Sven. Vsaka dirka nepredvidljiva Letošnja dirka Po Sloveniji mu bo za vselej ostala v posebnem spominu. »Spremljal sem jo že od otroških let in vedno sem si želel na- stopiti na njej. Vsaka dirka je posebna, saj je dogajanje vedno nepredvidljivo. Prav tako mi je v spominu ostal prvi nastop na svetovnem prvenstvu v lanski sezoni, ampak žal smo takrat zaradi množičnega padca odstopili vsi Slovenci,« pojasnjuje kolesarski up. Pomoč Toneta Tislja Nastopi na takšnih dirkah, kot so francoski tour, italijanski giro in španska Vuelta, so sanje vsakega kolesarja. »Vendar je pot do tja zelo dol- ga in naporna, seveda tudi nepredvidljiva. Želim nastopiti na marsikateri dirki svetovne serije ali klasikah in tako imenovanem spomeniku, poleg tega si želim zastopati slovenske barve na olim- pijskih igrah,« predstavlja svoje tekmovalne želje Sven in ob tem še doda, da mu je pri dosedanji karieri veliko pomagal Tone Tiselj, ki se je iz rokometa preselil v kolesarstvo. »Toneta poznam že kar nekaj časa, saj v celj- skem klubu pomaga pri svetovanju in delu z mladimi. Prav tako mi velikokrat pomaga z na- sveti, kako razmišljati in delovati kot športnik. Njegove izkušnje in znanje o psihološki strani športnikov so mi že večkrat pomagali, da sem razne pritiske lažje in bolje prenesel, saj so ti ve- likokrat zelo veliki in z več strani,« še doda Sven. Foto: Andraž Purg Brata Sven Aleksander in Oskar Mernik s kolesoma Na startu letošnje dirke Po Sloveniji (Foto: Toni Konrad) Sven Aleksander Mernik kot član slovenske reprezentance na dirki Po Sloveniji (Foto: Toni Konrad) Strokovnjaki pravijo, da je neobrušen talent – hribolazec. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 44, 30. oktober 2025 ZGODOVINA ŽELEZARSTVA Slavica Glavan že vrsto let dela kot direk- torica Izobraževalnega centra Štore in Že- lezarskega muzeja Štore. O sebi ne govori prav dosti, v bistvu se povsem poistoveti s svojim delom, pravzaprav poslanstvom, ki ga opravlja predano in natančno, posvetila mu je tako rekoč vse življenje. Obiskala sem jo v muzeju, v ličnih, svetlih prostorih, kjer ima vsak predmet, knjiga, slika na steni in vse, česar se obiskovalec lahko dotakne, svojo zgodbo. Tudi o teh zgodbah sva s Slavico, ki z največjo možno mero navdušenja ohranja in varuje kulturno dediščino tega okolja in jo uspešno predstavlja tako doma kot v tujini, pomenkovali, se dotaknili začetkov, pokukali pa tudi v prihodnost in načrte, ki jih še snuje. VESNA TRIPKOVIČ SANCIN Izhaja iz delavske družine, rojena je v knežjem mestu, kjer je na Hudinji obiskovala osnovno šolo, z odliko končala prvo gimnazijo v Celju, nato pa na fakulteti za organizacijske vede tudi diplomirala. Po končani gimnaziji je dobila šti- pendijo v Železarni Štore, zato se je leta 1977 v tem podjetju na področju organizacije izobra- ževalne dejavnosti tudi zaposlila. Med spreho- dom skozi njeno življenje postane jasno, da se Glavanova nenehno izobražuje in ustvarja. V Železarni Štore je začela voditi tamkajšnji iz- obraževalni center, od leta 2004 pa na pobudo Slovenske poti kulture železa in Evropske poti železa o sodelovanju na področju predstavljanja zgodovine in kulture železarstva na območju Štor – še na novo odprti Železarski muzej Štore. Ustanovitev muzeja in postavitev stalne zbirke Železarstvo v Štorah je bil partnerski projekt Mu- zeja novejše zgodovine Celje, podjetja Štore Steel in Izobraževalnega centra Štore. Kot poudari, družbeno odgovorna podjetja vse bolj spoznava- jo pomembnost ohranjanja svoje zgodovine, saj z njenim spoznavanjem dobimo vpogled v prete- klost, ki jo lahko primerjamo z delom v moderni dobi in tako dobimo tudi vizijo za prihodnost. Muzej je bil želja železarjev in krajanov Ustanovitev muzeja je bila želja železarjev in krajanov, kar kaže na pozitivno vrednotenje de- diščine v lastnem okolju. Stalna razstava prika- zuje razvoj Štor in okoliških krajev od druge po- lovice 19. stoletja do danes, izvemo. Poudarek je na dveh gospodarskih panogah – rudarstvu in železarstvu, ki sta te kraje močno zaznamovali. Začetki železarske proizvodnje v Štorah segajo v sredino 19. stoletja, v čas, ko je mesta Maribor, Celje in Ljubljano »železna cesta« že povezala z Gradcem, Dunajem in Trstom, in v čas, ko je vpliv industrijske revolucije prinesel števil- Muzej ima veliko obiskovalcev, posebej pa so v muzeju, kot je povzela Slavica, veseli najmlajših in mladih – otrokom tako predstavijo tehniško dediščino in delo, ki so ga opravljali njihovi dedki in babice. Slavica Glavan, direktorica Železarskega muzeja Štore Iskalka in pripovedovalka zgodb Slavica Glavan je dobitnica vrste pri- znanj: bronastega priznanja GZS OE Celje za inovativnost 2010 za delavnice Ustvarjalnost in inovativnost za mlade, je dobitnica zlatega priznanja GZS OE Celje za inovativnost 2011 in bronaste- ga priznanja za inovativnost 2011 Go- spodarske zbornice Slovenije in zlate- ga grba Teharja 2023, tudi prejemnica častnega Valvasorjevega priznanja za leto 2020 za muzejsko delo, ki ga po- deljuje Muzejsko društvo Slovenije. Je tudi članica in tajnica Društva Srednje- evropska pot železa/Mitteleuropäische Eisenstraße. V železarskem muzeju je dejavna več kot dvajset let ne tehnološke novosti in posodobitve obratov, kar je omogočilo povečanje proizvodnje železa in železnih izdelkov, premog pa je postal po- memben energetski vir. V muzeju danes hranijo del industrijske kulturne dediščine železarne v obliki dokumentov, fotografi j in načrtov ter predmetov in tudi strojev in naprav s prostora nekdanje železarne. Zbirka Štore na poti kulture železa je krono- loško in tematsko zasnovana. Predstavljeno je zelo raznovrstno gradivo, na ogled so načrti, fotografi je, razglednice, katalogi, arhivska do- kumentacija, podjetja in predmeti, ki govorijo o razvoju podjetja in proizvodnje v železarni od začetka 20. stoletja do danes, o življenju v kraju, razvoju šolstva ter kulturnega in družabnega življenja. Glavanova pove, da zbirko nenehno dopolnjujejo in bogatijo. Železarski muzej je deloval v okviru Slovenske poti kulture železa (SPKŽ) in s tem Evropske poti železa, danes pa deluje v okviru društva Srednjeevropska pot Z vami že 3 LET 5 Obiščite nas in se prepričajte o naši ponudbi. info@kemoplast.si 03/746 42 00 www.kemoplast.si 10 salonov po Sloveniji Ustvarite si nov videz svojega doma. Včasih je dovolj le ena prava preproga, da prostor dobi popolnoma nov značaj in toplino. V salonu Kemoplast Šentjur smo vam pripravili več kot 1.000 vrst preprog, tekačev in predpražnikov - od igrivih otroških motivov do elegantnih vzorcev za vse prostore. Izbirate lahko med barvami, teksturami in materiali. V Kemoplastu verjamemo, da je talna obloga temelj vsakega prostora - tisti element, ki združuje estetiko, funkcionalnost in občutek domačnosti. Zato v naših salonih najdete tudi širok izbor , ki dopolnijo parketov, laminatov, vinilnih in tekstilnih talnih oblog vsak slog opreme - od sodobnega minimalizma do rustikalne topline lesa. Vabljeni v razstavno prodajne salone Kemoplast - kjer vsak korak pomeni udobje, kakovost in lepoto. V mesecu novembru in decembru izkoristite prednovoletni na vse -20% popust preproge iz zaloge. Razstavno-prodajni saloni Šentjur Velenje Drofenikova 7, 3230 Šentjur, t. 03/746 42 00; Šaleška cesta 20 a, 3320 Velenje, t. 03/897 36 20; Tržaška cesta 21, 2000 Maribor Maribor, t. 02/805 00 40; Lendavska ulica 54, 9000 Murska Sobota Murska Sobota, t. 02/530 02 80; Jurčkova Ljubljana/Park Center Rudnik cesta 228, 1000 Ljubljana, t. 01/281 13 00 Center ; Šenčur/Kranj sodobnega bivanja Cubis, Poslovna cona A2, 4208 Šenčur, t. 04/595 11 80 Trgovski center Rialto, Bršljin, Foersterjeva ulica 10, ; Novo Mesto 8000 Novo Mesto, t. 07/393 36 30; Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper Koper, t. 05/639 76 10; Ulica 11. novembra 57a, 8273 Leskovec/Krško Leskovec pri Krškem, t. 07/393 36 35; Industrijska Kromberk/Nova Gorica cesta 5, 5000 Nova Gorica/Kromberk, t. 05/393 57 00. ugodne cene in popusti Nudimo vam Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 44, 30. oktober 2025 ZGODOVINA ŽELEZARSTVA Slavica Glavan je rojena leta 1954 v Celju v kmečki družini mami Ani Špes in očetu Stanislavu Krofliču. Starši so kasneje našli zaposlitev v industrijskem Celju. Prva leta je preživela v idilični vasi Jankova blizu Vojnika pri stari mami Kristini Kroflič, ro- jeni Bezenšek, na katero jo vežejo čudoviti in topli spomini. Stari oče Anton Kroflič je bil za kmečkega človeka nenavadno stra- sten bralec. Znal je celo noč stati ob poste- lji, češ samo še tole stran, in brati knjigo, tako ga je prevzela. Po njem je podedovala ljubezen do knjig. Anton je bil tudi borec na soški fronti, bil je v ujetništvu v Italiji, od koder je pobegnil in prišel domov peš. Pobegnil je tudi iz Nemčije, kjer je bil prav tako ujetnik, a med drugo svetovno vojno. »Kmečke žene in tudi moja mama so prva leta po vojni prav zaradi možnosti zaposli- tve v industriji postale samozavestnejše, imele so svoj denar, delo, svojo voljo. Otrok zaradi ozaveščanja in kontracepcije ni bilo toliko kot prej. Matere te dobe so se zave- dale pomena izobrazbe, takšna je bila tudi moja mama. Iz kmečkega dekleta je posta- la delavka s svojim zaslužkom. Z očetom sta si v Zadobrovi blizu Celja zgradila svoj dom. V tistih časih so si bratje in sestre tudi pomagali. Očetov brat je bil zidar, oče mizar, drugi mehanik, ob vikendih pa so šli skupaj pomagat starim staršem na kmeti- jo. Študijska leta so bila gmotno zahtevna, saj iz delavske družine ni bilo možnosti za kakšno razkošje. Bratu Božidarju Krofliču, ki je študiral medicino sedem let kasneje in je danes predstojnik ORL v bolnišnici Ce- lje, je bilo vseeno nekoliko lažje,« opisuje življenje svojih prednikov in družine por- tretiranka, ki danes živi v družini s štirimi generacijami žensk: Slavica, njena mama, hči Nadja in vnukinji Ema in Mija. Veliko rok za peko rojstnodnevnih tort, specia- litete babi Ane, še v smehu doda Slavica. železa. Na stalni postavitvi v muzeju so poleg zgodovine železarstva v kraju predstavljene še zbirke: Teharska koseška skupnost, Znameniti Teharčani in Zgodovina šolstva na Teharjah, ki so nastale v sodelovanju s posameznimi kultur- nimi ustvarjalci, med njimi tudi teharskega zgo- dovinarja Mateja Ocvirka. Ob stalnih razstavah je bilo vse od ustanovitve muzeja predstavljeno veliko likovnih, fotografskih in muzejskih raz- stav. Posebej je obiskovalcem poleg industrij- ske dediščine Štor zanimiva zgodovina Koseške skupnosti Teharje, saj se do nedavnega ni dosti govorilo o njej. Kosezi so bili prisotni kot posebna stanovska in naselbinska skupnost vso fevdalno dobo na celotnem slovenskem etničnem prostoru, živeli so v Bohinju, na Primorskem, Dolenjskem in Koroškem ter tudi na Teharjah in v Savinjski dolini. Najdlje ohranjena in najbolj dokumen- tirana pa je koseška skupnost na Teharju, ki je obstajala v kraju vse do konca fevdalne dobe. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi se razselili z Gosposvetskega polja, ko je razpadla Karantanija. V času samostojne karantanske dr- žave in tudi po njenem razpadu so bili poseben sloj, ki je imel vlogo pri ustoličevanju vojvod. Bili so sloj braniteljev, bivajoči v bližini kneza so skrbeli za njegovo varnost. V času Karantanije so bili kosezi nastajajoči plemiški sloj, ki se je v dobi njene samostojnosti dvignil nad množico, ni se pa razvil v staroslovensko plemstvo, saj je ta država prezgodaj razpadla. Kljub temu so kosezi imeli ugled, ki jim ga tuji vladarji niso mogli zatreti in so ga priznavali s posebnimi potrditvenimi listinami. Teharje s svojo zani- mivo, bogato in tudi skrivnostno zgodovino je pogosto našlo mesto v književnosti in glasbi. Ljudska pripovedka Mlinarjev Janez, ki govori o poplemenitenju T eharčanov, je navdihnila šte- vilne umetnike v času narodnega buditeljstva. Najbolj se razveseli otrok in mladih Muzej ima veliko obiskovalcev, posebej pa so v muzeju, kot je povzela Slavica, veseli naj- Delo v valjarni, neznani avtor, 1. pol. 20. st., fotografija, Železarski muzej Štore. V martinarni, zakladanje peči, prva leta po drugi vojni, delavka in delavec sta še brez posebnih zaščitnih sredstev. Foto Pelikan, 1952–1957. Delo žensk in mladine Železarska proizvodnja je bila zgodovinsko v domeni mož – zaradi težaškega dela so bili zaposleni predvsem moški. Pa vendar so v žele- zarskih obratih delale tudi ženske. Nočno delo žensk in otrok so prepovedali z zakonom iz leta 1885, a so ga delodajalci pogosto kršili, saj so ženske zaradi ranljivosti (verjetno so morale delati zaradi različnih razlogov – vdove …) lahko manj plačevali. Delovni red iz leta 1936 je spet prepo- vedoval nočno delo žena. Kasneje po vojni so bile omejitve manjše, prepovedano je bilo nadurno in nočno delo nosečnic in doječih mater. Leta 1957 je Zakon o delovnih razmerjih prepovedal nočno delo za vse nosečnice, matere z otrokom do prve- ga leta starosti in mladino pod 18. letom starosti. Vsi nadaljnji zakoni se zavzemajo za večje varstvo žena in mladoletnih otrok. Od 60. let prejšnjega stoletja delajo žene predvsem v storitveni in podporni dejavnosti, ambulantah, v upravi, la- boratorijih, financah in drugih službah. Danes so tudi inženirke v proizvodnji, kar v času pred drugo sv. vojno ni bila praksa. Foto: VTS mlajših in mladih – otrokom tako predstavijo tehniško dediščino in delo, ki so ga opravljali njihovi dedki in babice. Ogled muzeja in film- ske predstavitve načina dela v prejšnjem sto- letju je tudi v programu številnih šol. »Muzej pa ima tudi socialno vlogo, v njem se ljudje srečujemo in vzpostavljamo družbene odnose. Tako sedanji in nekdanji zaposleni kot prebi- valci postajamo pričevalci skupnih vrednot, ki so se razvijale skozi čas s spremembami v načinu življenja v železarskem okolju, a tudi z odnosom do kulture in izobraževanja, špor- tnega udejstvovanja in preživljanja prostega časa. Te vrednote so spodbudile glasbeno, literarno, likovno in dramsko ustvarjalnost, ki se kaže z nastopi in predstavami kulturnih društev, izdajo glasil, s športnimi tekmovanji, proslavami in druženji. Muzej tako postaja osrednji prostor skupnega spomina, v kate- rem je predstavljena železarska zgodba in tudi zgodba kraja Teharje.« O življenju delavcev in delovnih žensk V muzeju posvečajo veliko pozornost raz- iskovanju delavskega gibanja in praznovanju praznika dela. V letu po sklepu ustanovnega kongresa druge internacionale v Parizu leta 1889 so se delavci združili in 1. maja 1890 or- ganizirali miren izlet na Teharje, izvemo od di- rektorice muzeja. Na tem shodu je bila posneta tudi fotografija, prva doslej znana v Sloveniji, z delavci iz Celja in Štor. Podjetniki in vsakokra- tna oblast so se v tem obdobju namreč trudili preprečevati združevanje delavcev, predvsem pa so bili proti prostemu delavniku na ta dan. Neposredno pred prvo svetovno vojno so bili shodi slabše obiskani, saj je bil politični in go- spodarski položaj slab, poostren je bil nadzor oblasti, kar je vplivalo na prvomajsko razpolo- ženje. Po končani vojni se je delavstvo začelo pojavljati v javnem življenju in se organiziralo v takratni delavski stranki, po drugi svetovni vojni pa so delavci prvič v zgodovini svobo- dno zadihali. »V Štorah je ponovno zaživela Shod ob praznovanju 1. maja na Teharjah, 1890. Med udeleženci shoda je bil Boštjan Zavšek, zaposlen v ru- dniku Štore (stoji zadaj desno z dvignjenim klobukom). Fotografija je last Stanka in Marije Vengust. društvena dejavnost, praznovanje prvega maja kot dneva veselja, pregleda opravljenega dela in uspehov pa je postala tradicija,« še pojasni glede praznika Slavica Glavan in razkrije še kaj o načrtih. Pripravljajo namreč že nove gostu- joče razstave. Slavica je vsa predana delu, a si vzame čas tudi za prijatelje pa za svoji vnukinji Mijo in Emo. Zelo rada vrtnari, s soprogom Cvetom, ki je grafični inženir, raziskovalec in nosilec več patentov, najbolj znane so vrečke, v katerih danes pošiljajo potne liste, pa se rada udeležita tudi kulturnih prireditev. O možu po- nosno pove, da je sodeloval pri tiskanju prvega slovenskega denarja, bonov, ki so jih izdelovali v celjskem Cetisu, in izrazi upanje, da bodo v ljubljanskem Muzeju bančništva našli čas za pogovor z njim, saj bi lahko veliko povedal o procesu izdelave bonov in ga predstavil širši javnosti. Foto: VTS Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 44, 30. oktober 2025 ZGODOVINA ŽELEZARSTVA Slavica Glavan je rojena leta 1954 v Celju v kmečki družini mami Ani Špes in očetu Stanislavu Krofliču. Starši so kasneje našli zaposlitev v industrijskem Celju. Prva leta je preživela v idilični vasi Jankova blizu Vojnika pri stari mami Kristini Kroflič, ro- jeni Bezenšek, na katero jo vežejo čudoviti in topli spomini. Stari oče Anton Kroflič je bil za kmečkega človeka nenavadno stra- sten bralec. Znal je celo noč stati ob poste- lji, češ samo še tole stran, in brati knjigo, tako ga je prevzela. Po njem je podedovala ljubezen do knjig. Anton je bil tudi borec na soški fronti, bil je v ujetništvu v Italiji, od koder je pobegnil in prišel domov peš. Pobegnil je tudi iz Nemčije, kjer je bil prav tako ujetnik, a med drugo svetovno vojno. »Kmečke žene in tudi moja mama so prva leta po vojni prav zaradi možnosti zaposli- tve v industriji postale samozavestnejše, imele so svoj denar, delo, svojo voljo. Otrok zaradi ozaveščanja in kontracepcije ni bilo toliko kot prej. Matere te dobe so se zave- dale pomena izobrazbe, takšna je bila tudi moja mama. Iz kmečkega dekleta je posta- la delavka s svojim zaslužkom. Z očetom sta si v Zadobrovi blizu Celja zgradila svoj dom. V tistih časih so si bratje in sestre tudi pomagali. Očetov brat je bil zidar, oče mizar, drugi mehanik, ob vikendih pa so šli skupaj pomagat starim staršem na kmeti- jo. Študijska leta so bila gmotno zahtevna, saj iz delavske družine ni bilo možnosti za kakšno razkošje. Bratu Božidarju Krofliču, ki je študiral medicino sedem let kasneje in je danes predstojnik ORL v bolnišnici Ce- lje, je bilo vseeno nekoliko lažje,« opisuje življenje svojih prednikov in družine por- tretiranka, ki danes živi v družini s štirimi generacijami žensk: Slavica, njena mama, hči Nadja in vnukinji Ema in Mija. Veliko rok za peko rojstnodnevnih tort, specia- litete babi Ane, še v smehu doda Slavica. železa. Na stalni postavitvi v muzeju so poleg zgodovine železarstva v kraju predstavljene še zbirke: Teharska koseška skupnost, Znameniti Teharčani in Zgodovina šolstva na Teharjah, ki so nastale v sodelovanju s posameznimi kultur- nimi ustvarjalci, med njimi tudi teharskega zgo- dovinarja Mateja Ocvirka. Ob stalnih razstavah je bilo vse od ustanovitve muzeja predstavljeno veliko likovnih, fotografskih in muzejskih raz- stav. Posebej je obiskovalcem poleg industrij- ske dediščine Štor zanimiva zgodovina Koseške skupnosti Teharje, saj se do nedavnega ni dosti govorilo o njej. Kosezi so bili prisotni kot posebna stanovska in naselbinska skupnost vso fevdalno dobo na celotnem slovenskem etničnem prostoru, živeli so v Bohinju, na Primorskem, Dolenjskem in Koroškem ter tudi na Teharjah in v Savinjski dolini. Najdlje ohranjena in najbolj dokumen- tirana pa je koseška skupnost na Teharju, ki je obstajala v kraju vse do konca fevdalne dobe. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi se razselili z Gosposvetskega polja, ko je razpadla Karantanija. V času samostojne karantanske dr- žave in tudi po njenem razpadu so bili poseben sloj, ki je imel vlogo pri ustoličevanju vojvod. Bili so sloj braniteljev, bivajoči v bližini kneza so skrbeli za njegovo varnost. V času Karantanije so bili kosezi nastajajoči plemiški sloj, ki se je v dobi njene samostojnosti dvignil nad množico, ni se pa razvil v staroslovensko plemstvo, saj je ta država prezgodaj razpadla. Kljub temu so kosezi imeli ugled, ki jim ga tuji vladarji niso mogli zatreti in so ga priznavali s posebnimi potrditvenimi listinami. Teharje s svojo zani- mivo, bogato in tudi skrivnostno zgodovino je pogosto našlo mesto v književnosti in glasbi. Ljudska pripovedka Mlinarjev Janez, ki govori o poplemenitenju T eharčanov, je navdihnila šte- vilne umetnike v času narodnega buditeljstva. Najbolj se razveseli otrok in mladih Muzej ima veliko obiskovalcev, posebej pa so v muzeju, kot je povzela Slavica, veseli naj- Delo v valjarni, neznani avtor, 1. pol. 20. st., fotografija, Železarski muzej Štore. V martinarni, zakladanje peči, prva leta po drugi vojni, delavka in delavec sta še brez posebnih zaščitnih sredstev. Foto Pelikan, 1952–1957. Delo žensk in mladine Železarska proizvodnja je bila zgodovinsko v domeni mož – zaradi težaškega dela so bili zaposleni predvsem moški. Pa vendar so v žele- zarskih obratih delale tudi ženske. Nočno delo žensk in otrok so prepovedali z zakonom iz leta 1885, a so ga delodajalci pogosto kršili, saj so ženske zaradi ranljivosti (verjetno so morale delati zaradi različnih razlogov – vdove …) lahko manj plačevali. Delovni red iz leta 1936 je spet prepo- vedoval nočno delo žena. Kasneje po vojni so bile omejitve manjše, prepovedano je bilo nadurno in nočno delo nosečnic in doječih mater. Leta 1957 je Zakon o delovnih razmerjih prepovedal nočno delo za vse nosečnice, matere z otrokom do prve- ga leta starosti in mladino pod 18. letom starosti. Vsi nadaljnji zakoni se zavzemajo za večje varstvo žena in mladoletnih otrok. Od 60. let prejšnjega stoletja delajo žene predvsem v storitveni in podporni dejavnosti, ambulantah, v upravi, la- boratorijih, financah in drugih službah. Danes so tudi inženirke v proizvodnji, kar v času pred drugo sv. vojno ni bila praksa. Foto: VTS mlajših in mladih – otrokom tako predstavijo tehniško dediščino in delo, ki so ga opravljali njihovi dedki in babice. Ogled muzeja in film- ske predstavitve načina dela v prejšnjem sto- letju je tudi v programu številnih šol. »Muzej pa ima tudi socialno vlogo, v njem se ljudje srečujemo in vzpostavljamo družbene odnose. Tako sedanji in nekdanji zaposleni kot prebi- valci postajamo pričevalci skupnih vrednot, ki so se razvijale skozi čas s spremembami v načinu življenja v železarskem okolju, a tudi z odnosom do kulture in izobraževanja, špor- tnega udejstvovanja in preživljanja prostega časa. Te vrednote so spodbudile glasbeno, literarno, likovno in dramsko ustvarjalnost, ki se kaže z nastopi in predstavami kulturnih društev, izdajo glasil, s športnimi tekmovanji, proslavami in druženji. Muzej tako postaja osrednji prostor skupnega spomina, v kate- rem je predstavljena železarska zgodba in tudi zgodba kraja Teharje.« O življenju delavcev in delovnih žensk V muzeju posvečajo veliko pozornost raz- iskovanju delavskega gibanja in praznovanju praznika dela. V letu po sklepu ustanovnega kongresa druge internacionale v Parizu leta 1889 so se delavci združili in 1. maja 1890 or- ganizirali miren izlet na Teharje, izvemo od di- rektorice muzeja. Na tem shodu je bila posneta tudi fotografija, prva doslej znana v Sloveniji, z delavci iz Celja in Štor. Podjetniki in vsakokra- tna oblast so se v tem obdobju namreč trudili preprečevati združevanje delavcev, predvsem pa so bili proti prostemu delavniku na ta dan. Neposredno pred prvo svetovno vojno so bili shodi slabše obiskani, saj je bil politični in go- spodarski položaj slab, poostren je bil nadzor oblasti, kar je vplivalo na prvomajsko razpolo- ženje. Po končani vojni se je delavstvo začelo pojavljati v javnem življenju in se organiziralo v takratni delavski stranki, po drugi svetovni vojni pa so delavci prvič v zgodovini svobo- dno zadihali. »V Štorah je ponovno zaživela Shod ob praznovanju 1. maja na Teharjah, 1890. Med udeleženci shoda je bil Boštjan Zavšek, zaposlen v ru- dniku Štore (stoji zadaj desno z dvignjenim klobukom). Fotografija je last Stanka in Marije Vengust. društvena dejavnost, praznovanje prvega maja kot dneva veselja, pregleda opravljenega dela in uspehov pa je postala tradicija,« še pojasni glede praznika Slavica Glavan in razkrije še kaj o načrtih. Pripravljajo namreč že nove gostu- joče razstave. Slavica je vsa predana delu, a si vzame čas tudi za prijatelje pa za svoji vnukinji Mijo in Emo. Zelo rada vrtnari, s soprogom Cvetom, ki je grafični inženir, raziskovalec in nosilec več patentov, najbolj znane so vrečke, v katerih danes pošiljajo potne liste, pa se rada udeležita tudi kulturnih prireditev. O možu po- nosno pove, da je sodeloval pri tiskanju prvega slovenskega denarja, bonov, ki so jih izdelovali v celjskem Cetisu, in izrazi upanje, da bodo v ljubljanskem Muzeju bančništva našli čas za pogovor z njim, saj bi lahko veliko povedal o procesu izdelave bonov in ga predstavil širši javnosti. Foto: VTS Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 44, 30. oktober 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve PETEK, 31. 10. 16.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Zaključek 10. sezone fontane piv Otroška predstava Zmaj, Iskrica! in otroške delavnice, 17.00 – Skupina Prizma 19.30 – Vili Resnik z bandom 22.00 Mansion klub Celje Halloween s skupino Game over Koncert PONEDELJEK, 3. 11. 11.00 Osrednja knjižnica Celje Odkrijte Slovenijo v Frankfurter Allgemeine Zeitung Odprtje razstave 17.00 Knjižnica Velenje Noríca; Splet naključij Predstavitev knjige; pogovor z avtorico o duševnem zdravju bo vodil Lado Planko 17.30 Osrednja knjižnica Celje O pečenki, ustnem izročilu in narobe času Predstavitev romana Braneta Piana, z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Špela Kuralt 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Budale Komedija Špas teatra; za izven TOREK, 4. 11. 17.00 Velenjski grad Javno vodstvo po stalnih razstavah Muzeja na Velenjskem gradu 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kako pokopati mamo, ki je še živa Predstavitev knjige avtorice Nadje Ebner 18.00 Galerija Velenje Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft Predstavitev kataloga aktualne razstave šestih umetnic in umetnika iz Slovenije in Avstrije; vstop prost 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Pozdravljen, ti, ki bereš Predstavitev knjige ddr. Nataše Golob, pogovor bo vodil urednik Tine Logar, glasbena gostja bo harfistka Taja Svet; vstop prost 19.30 Gledališče Celje Ivan Cankar, Varja Hrvatin, Bor Ravbar: In mnogi drugi … Kooprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj, abonma Torek večerni in izven SREDA, 5. 11. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Čarobni napitek Spektakel v čarovniški kuhinji v izvedbi Lutkovnega gledališča Pika Poka; primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Knjižnica Velenje Hospickafe: Do kdaj živim Pogovor z gostjo Carmen L. Owen o njeni knjigi 18.00 Hiša generacij Laško Zemlja, voda, ogenj, zrak Odprtje likovne razstave Likovnega društva Laško, dogodek bodo glasbeno popestrile glasbenice KD La'Klasik 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Plakat miru Odprtje razstave 19.00 Dom kulture Velenje Budale Komedija Špas teatra Druge prireditve ČETRTEK, 30. 10. 9.30 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Učenje o različnih vidikih »čarovnije« znanosti in ustvarjalnega razmišljanja; tudi v petek ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Denar, sveta vladar Počitniško druženje 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Elio Animirani film 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Halloween – Noč čarovnic Igralno-ustvarjalno dopoldne 10.00–12.00 Hiša generacij Laško Čarovniški zvarki Jesenske počitniške ustvarjalnice 11.00 Spomeniki pri Domu krajanov Tabor Komemoracija v počastitev dneva spomina na mrtve 16.00 Velenjski grad Hiša groze Pustite se presenetiti oziroma prestrašiti do 31. oktobra 10.00–12.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Jesenski počitniški živ- žav Delavnice so brezplačne, program je primeren za otroke od 6. leta dalje 11.30 Hoop Celje Tajeva buška: O fantku s hemofilijo Počitniška bralna urica 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Lars je LOL Družinski film 17.00–21.00 Grad Podsreda Strašljiva noč: Skrivnosti grajske teme Pravljično-srhljiv večer za družine; obvezne predhodne prijave 19.00 eMCe plac Velenje Oktoberfestić: Pokušina piva, ob 22.00 filmski večer Slovenska grozljivka PETEK, 31. 10. 9.00–18.00 Celjski grad Čarovniški dan na celjskem gradu Vstopite, če si upate 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Hokus Pokus z Magic Aleksandrom Najbolj nora čarovniška zabava 10.30–12.00 Tehnopark Celje Čarobna kulinarična delavnica z Miro Radišek 11.00 Pri grobovih 100 frankolovskih žrtev na Stranicah Slovesna komemoracija ob dnevu spomina na mrtve V času prireditve bo v muzeju za ogled odprta tudi spominska soba »100 frankolovskih žrtev« 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Trubarjeva nočna mora Ustvarjalnice, poslikava obrazov, gledališka predstava, sprehod z baklami; vstop prost 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tradicionalna noč čarovnic Od 19.00 dalje Grad Podsreda Strašljiva noč: Grajska grozljivka Kino groze za odrasle; obvezne predhodne prijave 20.00 S-Caffe Žiče Hallowen party 21.00 eMCe plac Velenje Oktoberfestić: Halloween party Za vse našemljene vstop prost 22.00 Celjski mladinski center Halloween Rave w/ RotorMotor 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Noč čarovnic z zasedbo Tabu SOBOTA, 1. 11. 8.00 Centralni spomenik žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 9.00 Spomenik žrtvam NOB pred Kulturnim centrom Laško Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 10.00 Pokopališče v Zgornji Rečici pri Laškem Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Polstenje – izdelava polstene kroglice (obesek) Z vami bo mentorica Irena Kitak 12.00 Dom krajanov Marija Gradec Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 12.30 Spomenik žrtvam NOB Vrh nad Laškim Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve NEDELJA, 2. 11. 7.00–7.30 Zbor v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki 17. pohod po Martinovi poti ob občinskem prazniku 11.00 Špica Celje 14. celjski mali maraton Tekaška preizkušnja ob reki Savinji 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan TOREK, 4. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Jesen v kozarcu Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Celjski dom O pomoči in ozdravitvi po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno predavanje SREDA, 5. 11. 9.30 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Učenje o različnih vidikih »čarovnije« znanosti in ustvarjalnega razmišljanja 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Moje telo po porodu – pot do ravnovesja Predava Jernej Gregurič; vstop prost 17.00 Občinska knjižnica Žalec Bralna galaksija Bralni klub za mlade 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga Vodili jo bosta Nina Časl in Edita Prah Šincek 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Moje svetlobe Pogovorni večer s priznanim fotografom Arnom Hodaličem 18.00 Knjižnica Laško O vinski trti, ki je skoraj ne bi bilo, zdaj pa je razširjena po vsem svetu Predavata: Stane Kocutar in Ciril Ambrož 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Moja najljubša torta Matineja jesensko platno, drama 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: Zbrano in izbrano z vsega sveta – Zapušči- na Štefke Cobelj v Pokrajinskem muzeju Celje; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev, Obtežilniki za papir; do nadaljnjega Razstavišče Knežji dvorec Ce- lje: Veronika Deseniška v barvi in obliki; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov br- log Celje: občasna razstava Svet Hermanovih prijateljev; do 31. 12. 2026 Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Galerija Božena Celje (FHP): občasna fotografska razstava Odmevi zmage; do nadaljnjega Celjska koča: Portreti udeležen- cev celjske himalajske odprave, Gaurishankar, 1983, avtorja Ste- vana Djukića; do 23. 11. Galerija Železarskega muzeja Štore: Oprosti, pobarval sem tvoj svet, fotografska razstava Foto kluba Štore Steel; do 2. 11. Knjižnica Vojnik: »Modrosti iz knjig v svet znanja in miru«, razstava likovnih del avtorice Alexandre Brglez Boshra; do 31. 10. Razstavišče Kulturnega centra Laško: območna likovna razsta- va, Ekološki odtisi; do nadalj- njega Muzej Laško: 80 let vzgoje in izobraževanja v Laškem: do na- daljnjega Hiša generacij Laško: Klekljar- ska razstava »Kitice«; do nadalj- njega Mestni trg Slovenske Konjice: ulična razstava Žička kartuzija 860: Dva pogleda, ena zgodba; do 31. 12. Kostanjev drevored v zdravili- škem parku Rogaška Slatina: Od vode do kristala: Rogaška Slatina na starih fotografijah in razglednicah do leta 1945 avtorja Marka Karlina; do 31. 10. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 10. Galerija Velenje: Izpostavitev bodočnosti –Expositur Zukunft razstava avtorjev: Maša Jazbec Mikkel, Eva Petrič, Paola Koro- šec, Maria Grűn, Sissa Micheli in Thomas Riess; do 20. 11. Muzej na Velenjskem gradu: Utrinki s slovenskih planinskih poti, fotografska razstava Vida Sajka; do 30. 11.; Klet: Poslednjič »Srečno«?: Rudarska dediščina: osebno; do 31.12.; Pešpot na Velenjskem gradu: 70. obletni- ca smučarsko skakalnega kluba Velenje; do 21. 11; Podhod Pesje: fotografska razstava Valterja Ko- lenca: Skrivnostna stavba Klasir- nica; do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. F-bunker Velenje: Fotografska razstava Lidije Polajžar; do 20. 11. Podhod pri Vili Bianci: Obrazi otroštva: med igro, delom in sa- njami, razstava fotografij iz foto- teke Muzeja Velenje; do 31. 12. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Miki Muster, razsta- va ob 100-letnici rojstva; do 30. 11.; Promenada: Plakat in esej miru 2025/2026-skupaj smo eno, predstavitev likovnih del in eseja učencev osnovnih šol; do 30. 11.; Sončna stena: 52. Mala Napotni- kova kiparska kolonija, razstava skulptur in malih plastik na temo 150-letnice premogovništva v Ša- leški dolini; do 30. 11.; Mladinska soba: Ko besede pobožajo, raz- stava haikujev učencev 5. in 6. stopnje CVIU Velenje; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bralca meseca: Miklavž in Maša Muster, sin in vnukinja Mikija Mustra; do 30. 11.; Otroški oddelek: Od oblač- ka do stripa: stripovsko leto na Osnovni šoli Šalek; do februarja 2026; Že berem in pišem, gradivo za opismenjevanje; do 30. 11. Do- moznansko razstavišče: Zgodbe šaleških cerkva, pregledna raz- stava cerkvenih stavb Šaleške doline; do 30. 11. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Podze- mni del muzeja 1: Podzemni Ne- zemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev sa- lon – jamski del salona: Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31.12.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Utrinki, razstava likovnih del in uporabnih izdelkov članov društva upokojencev državnih in občinskih organov; do 30.11. Galerija eMCe plac Velenje: De- klaracija 12ih, umetniška razsta- va Mihaela Kamenika; do 3. 11. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Svet tišine in barv, razstava likovnih del Milene Gabriele Štaj- ner, dolgoletne članice Društva šaleških likovnikov; do 17. 11. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 44, 30. oktober 2025 MEDNARODNI DAN BELE PALICE Občina Nazarje je minuli konec tedna v svojih krajih gostila prav posebno gostjo. V okviru mednarodnega dneva bele palice je občino z delegacijo obiskala velepo- slanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Sever- ne Irske v Republiki Sloveniji, njena ekscelenca Victoria Harrison. »V manjših krajih redko gostimo tovrstne obi- ske, zato se mi zdi pomembno, da jih organiziramo tudi sami. Ne le zaradi simbolike, ampak zato, da v skupnosti spodbudimo občutek povezanosti in vključevanja,« je poudarila pobudnica dogodka in članica Viteškega reda sv. Jurija s Koroške, Polzeljanka Sonja Sofi ja Bercko – Eisenreich, ki je pred nekaj meseci postala viteška dama in edina viteška poveljnica v državi. SINTIJA JURIČ Viteški red sv. Jurija s Koroške povezuje tradicijo in skupnost »Prav je, da stopimo v uhojene stopinje in jih nadgrajujemo« Celodnevni obisk britanske veleposlanice v občini Nazar- je, ki ga je z občino organi- zirala Komenda Eme Krške pri Viteškem redu sv. Jurija s Koroške, je bil posvečen osve- ščanju o pomenu vključujoče družbe in podpori slepim ter slabovidnim. Victoria Harri- son, ki je vlogo veleposlani- ce prevzela avgusta lani, je namreč prva slepa britanska veleposlanica, napotena v tuji- no. Svojo nalogo opravlja tudi s pomočjo psa vodnika Otta, triletnega mešanca med la- bradorcem in zlatim prinašal- cem, ki jo je spremljal tudi na tokratnem obisku v Nazarjah. Veleposlanica je v okviru obiska z delegacijo najprej obiskala tamkajšnjo osnovno šolo, društvo upokojencev ter se na gradu Vrbovec srečala z županom Občine Nazarje Ma- tejem Pečovnikom in s pred- stavniki lokalne skupnosti. Pozno popoldne se je v veliki dvorani Linasi Resorta udele- žila tudi koncerta ob medna- rodnem dnevu bele palice. Ta je bil poseben tudi zato, ker je bil delno izveden v temi – ob soju sveč – kot simbol pod- pore osebam z okvaro vida. »Današnji obisk je name pustil močan vtis in vesela sem, da sem spoznala toliko prijetnih in toplih ljudi ter pripadnike vseh generacij občanov ob- čine Nazarje,« je po koncu dneva poudarila veleposlanica Harrisonova, ki se, kot pravi, veseli nadaljnjega sodelovanja s skupnostjo. njegovo poslanstvo ohranjanje kulturne dediščine. »Smo monarhični in zelo posvetni red – delujemo med ljudmi in zanje. Organizira- mo pomembna srečanja, kul- turne dogodke, pogovore ter spodbujamo mlade ustvar- jalce. Na drugi strani imamo tudi diplomatski del, in sicer Alpski poslovni forum, v ka- terega se združujejo poslov- neži, strokovnjaki in tudi lai- ki, ki jih zanima povezovanje na področju Slovenije, Avstri- je, Liechtensteina in Švice,« je uvodoma pojasnila Bercko – Eisenreichova. In dodala: »Naša naloga je, da ohranja- mo izročilo, a tudi, da ga nad- grajujemo. Nekoč so ljudje že stopali po teh poteh, zato je prav, da stopimo v uhojene stopinje in jih nadgrajujemo z znanjem, odgovornostjo in odprtostjo.« Komendo v Nazarjah odprli lani Omenjen viteški red, ki v Sloveniji šteje približno 50 vitezov, deluje v dveh komen- dah. Pod Komendo svetega Domicijana sodijo osrednji, južni in zahodni del države, medtem ko Komenda Eme Kr- ške s sedežem v gradu Vrbo- vec v Nazarjah deluje na ob- močju Koroške, Štajerske in vse do Prekmurja. »Komendo v Nazarjah smo odprli konec lanskega leta. Poimenovali smo jo po svetnici Emi Kr- ški, ki je bila najpremožnejša ženska tistega časa in velika dobrotnica. Rojena je bila na gradu Pillstein v bližini Pod- četrtka, nato se je poročila z Vilijemom II. Savinjskim, kar so vendarle korenine našega ozemlja,« poudarja Bercko – Eisenreichova, ki v prostorih grada Vrbovec vodi omenjeno komendo. Pod njenim vodstvom tako v komendi sodelujejo z raz- ličnimi ustanovami in orga- nizirajo dogodke, namenjene dobrodelnosti, ohranjanju dediščine in spodbujanju ustvarjalnosti. »Znotraj reda imamo več ravni. Vsaka ima svoje naloge in zadolžitve. Poveljniki dobimo pod svoj ›plašč‹ oz. pod svoje okrilje neko ozemlje in viteze, zato je moje delovanje na tem področju bolj poudarjeno,« še pove sogovornica, ki je s sodelovanjem skupnosti zelo zadovoljna. Povezovanje kot poslanstvo Polzeljanka Sonja Sofi ja Bercko – Eisenreich, ki je bila letos povzdignjena tako v vi- teško poveljnico kot tudi v vi- teško damo, se je Viteškemu redu sv. Jurija s Koroške pri- družila pred približno tremi leti. Pot do viteštva ni le ča- stna, temveč tudi osebnostna. Člani morajo pred vstopom v red čez pripravljalno dobo in tudi viteško akademijo, kjer se spoznajo z zgodovino, s protokolom, komunikacijo in z etiko. »Zaveza viteza ali dame je delo v skupno dobro. Gre za spoštovanje kulturne dediščine in življenje z vre- dnotami, kot so medsebojno spoštovanje in povezovanje. Čas, v katerem živimo, na- mreč te vrednote zelo potre- buje.« Ker že vrsto let deluje na področju socialnega in hu- manitarnega dela, je Bercko – Eisenreichova v viteštvu našla način, kako lahko svo- je izkušnje še nadgradi in jih usmeri v širšo družbeno ko- rist. K odločitvi za vključitev med viteze je pripomogla tudi ljubezen. »Živim namreč med Polzelo in Dunajem, saj je moj mož Avstrijec. Tudi zato se mi je zdelo zelo pomembno po- Polzeljanka Sonja Sofija Bercko – Eisenreich je bila letos povzdignjena v viteško damo in poveljnico viteškega reda. Obisk britanske veleposlanice Victorie Harrison ob mednarodnem dnevu bele palice v Nazarjah. Del srečanja je bil posvečen tudi izjavam za medije. Kot je poudarila Victoria Harrison, ima obeležitev mednarodnega dne- va bele palice zanjo poseben pomen. Med ljudmi in zanje Tovrstne dogodke, s kateri- mi skrbijo za povezovanje, v Viteškem redu sv. Jurija s Ko- roške organizirajo že vrsto let. Omenjen viteški red, ki velja za tako rekoč edinega na Slo- venskem, ki izvira s slovenske- ga, natančneje karantanskega zgodovinskega ozemlja, da- nes vodi veliki mojster balijan in prior mag. Silvester Likar. Najprej je poslanstvo reda predstavljal boj proti Turkom, ki so ogrožali dežele Koroško, Kranjsko in Štajersko. Danes je »Naš red je usmerjen v posvetno življenje. Osnovni namen so varovanje in ohranjanje dediščine, kulture ter povezovanje na vseh mogočih ravneh,« poudarja Sonja So ja Bercko – Eisenreich. »Človek, ki spoštuje sebe, spoštuje tudi druge. In če poznamo svoje korenine, se lažje ukoreninimo. Človek brez korenin namreč ne more rasti.« vezati obe državi, saj je zgo- dovina obeh držav, ki sta del naše družine, prepletena,« še poudarja viteška dama, ki za sredino decembra že napove- duje nov visok obisk. Knežje mesto bo namreč takrat gosti- lo prav poseben diplomatski obisk iz sosednjih držav. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 44, 30. oktober 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve PETEK, 31. 10. 16.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Zaključek 10. sezone fontane piv Otroška predstava Zmaj, Iskrica! in otroške delavnice, 17.00 – Skupina Prizma 19.30 – Vili Resnik z bandom 22.00 Mansion klub Celje Halloween s skupino Game over Koncert PONEDELJEK, 3. 11. 11.00 Osrednja knjižnica Celje Odkrijte Slovenijo v Frankfurter Allgemeine Zeitung Odprtje razstave 17.00 Knjižnica Velenje Noríca; Splet naključij Predstavitev knjige; pogovor z avtorico o duševnem zdravju bo vodil Lado Planko 17.30 Osrednja knjižnica Celje O pečenki, ustnem izročilu in narobe času Predstavitev romana Braneta Piana, z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Špela Kuralt 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Budale Komedija Špas teatra; za izven TOREK, 4. 11. 17.00 Velenjski grad Javno vodstvo po stalnih razstavah Muzeja na Velenjskem gradu 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kako pokopati mamo, ki je še živa Predstavitev knjige avtorice Nadje Ebner 18.00 Galerija Velenje Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft Predstavitev kataloga aktualne razstave šestih umetnic in umetnika iz Slovenije in Avstrije; vstop prost 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Pozdravljen, ti, ki bereš Predstavitev knjige ddr. Nataše Golob, pogovor bo vodil urednik Tine Logar, glasbena gostja bo harfistka Taja Svet; vstop prost 19.30 Gledališče Celje Ivan Cankar, Varja Hrvatin, Bor Ravbar: In mnogi drugi … Kooprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj, abonma Torek večerni in izven SREDA, 5. 11. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Čarobni napitek Spektakel v čarovniški kuhinji v izvedbi Lutkovnega gledališča Pika Poka; primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Knjižnica Velenje Hospickafe: Do kdaj živim Pogovor z gostjo Carmen L. Owen o njeni knjigi 18.00 Hiša generacij Laško Zemlja, voda, ogenj, zrak Odprtje likovne razstave Likovnega društva Laško, dogodek bodo glasbeno popestrile glasbenice KD La'Klasik 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Plakat miru Odprtje razstave 19.00 Dom kulture Velenje Budale Komedija Špas teatra Druge prireditve ČETRTEK, 30. 10. 9.30 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Učenje o različnih vidikih »čarovnije« znanosti in ustvarjalnega razmišljanja; tudi v petek ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Denar, sveta vladar Počitniško druženje 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Elio Animirani film 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Halloween – Noč čarovnic Igralno-ustvarjalno dopoldne 10.00–12.00 Hiša generacij Laško Čarovniški zvarki Jesenske počitniške ustvarjalnice 11.00 Spomeniki pri Domu krajanov Tabor Komemoracija v počastitev dneva spomina na mrtve 16.00 Velenjski grad Hiša groze Pustite se presenetiti oziroma prestrašiti do 31. oktobra 10.00–12.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Jesenski počitniški živ- žav Delavnice so brezplačne, program je primeren za otroke od 6. leta dalje 11.30 Hoop Celje Tajeva buška: O fantku s hemofilijo Počitniška bralna urica 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Lars je LOL Družinski film 17.00–21.00 Grad Podsreda Strašljiva noč: Skrivnosti grajske teme Pravljično-srhljiv večer za družine; obvezne predhodne prijave 19.00 eMCe plac Velenje Oktoberfestić: Pokušina piva, ob 22.00 filmski večer Slovenska grozljivka PETEK, 31. 10. 9.00–18.00 Celjski grad Čarovniški dan na celjskem gradu Vstopite, če si upate 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Hokus Pokus z Magic Aleksandrom Najbolj nora čarovniška zabava 10.30–12.00 Tehnopark Celje Čarobna kulinarična delavnica z Miro Radišek 11.00 Pri grobovih 100 frankolovskih žrtev na Stranicah Slovesna komemoracija ob dnevu spomina na mrtve V času prireditve bo v muzeju za ogled odprta tudi spominska soba »100 frankolovskih žrtev« 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Trubarjeva nočna mora Ustvarjalnice, poslikava obrazov, gledališka predstava, sprehod z baklami; vstop prost 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tradicionalna noč čarovnic Od 19.00 dalje Grad Podsreda Strašljiva noč: Grajska grozljivka Kino groze za odrasle; obvezne predhodne prijave 20.00 S-Caffe Žiče Hallowen party 21.00 eMCe plac Velenje Oktoberfestić: Halloween party Za vse našemljene vstop prost 22.00 Celjski mladinski center Halloween Rave w/ RotorMotor 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Noč čarovnic z zasedbo Tabu SOBOTA, 1. 11. 8.00 Centralni spomenik žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 9.00 Spomenik žrtvam NOB pred Kulturnim centrom Laško Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 10.00 Pokopališče v Zgornji Rečici pri Laškem Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Polstenje – izdelava polstene kroglice (obesek) Z vami bo mentorica Irena Kitak 12.00 Dom krajanov Marija Gradec Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 12.30 Spomenik žrtvam NOB Vrh nad Laškim Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve NEDELJA, 2. 11. 7.00–7.30 Zbor v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki 17. pohod po Martinovi poti ob občinskem prazniku 11.00 Špica Celje 14. celjski mali maraton Tekaška preizkušnja ob reki Savinji 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan TOREK, 4. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Jesen v kozarcu Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Celjski dom O pomoči in ozdravitvi po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno predavanje SREDA, 5. 11. 9.30 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Učenje o različnih vidikih »čarovnije« znanosti in ustvarjalnega razmišljanja 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Moje telo po porodu – pot do ravnovesja Predava Jernej Gregurič; vstop prost 17.00 Občinska knjižnica Žalec Bralna galaksija Bralni klub za mlade 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga Vodili jo bosta Nina Časl in Edita Prah Šincek 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Moje svetlobe Pogovorni večer s priznanim fotografom Arnom Hodaličem 18.00 Knjižnica Laško O vinski trti, ki je skoraj ne bi bilo, zdaj pa je razširjena po vsem svetu Predavata: Stane Kocutar in Ciril Ambrož 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Moja najljubša torta Matineja jesensko platno, drama 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: Zbrano in izbrano z vsega sveta – Zapušči- na Štefke Cobelj v Pokrajinskem muzeju Celje; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev, Obtežilniki za papir; do nadaljnjega Razstavišče Knežji dvorec Ce- lje: Veronika Deseniška v barvi in obliki; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov br- log Celje: občasna razstava Svet Hermanovih prijateljev; do 31. 12. 2026 Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Galerija Božena Celje (FHP): občasna fotografska razstava Odmevi zmage; do nadaljnjega Celjska koča: Portreti udeležen- cev celjske himalajske odprave, Gaurishankar, 1983, avtorja Ste- vana Djukića; do 23. 11. Galerija Železarskega muzeja Štore: Oprosti, pobarval sem tvoj svet, fotografska razstava Foto kluba Štore Steel; do 2. 11. Knjižnica Vojnik: »Modrosti iz knjig v svet znanja in miru«, razstava likovnih del avtorice Alexandre Brglez Boshra; do 31. 10. Razstavišče Kulturnega centra Laško: območna likovna razsta- va, Ekološki odtisi; do nadalj- njega Muzej Laško: 80 let vzgoje in izobraževanja v Laškem: do na- daljnjega Hiša generacij Laško: Klekljar- ska razstava »Kitice«; do nadalj- njega Mestni trg Slovenske Konjice: ulična razstava Žička kartuzija 860: Dva pogleda, ena zgodba; do 31. 12. Kostanjev drevored v zdravili- škem parku Rogaška Slatina: Od vode do kristala: Rogaška Slatina na starih fotografijah in razglednicah do leta 1945 avtorja Marka Karlina; do 31. 10. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 10. Galerija Velenje: Izpostavitev bodočnosti –Expositur Zukunft razstava avtorjev: Maša Jazbec Mikkel, Eva Petrič, Paola Koro- šec, Maria Grűn, Sissa Micheli in Thomas Riess; do 20. 11. Muzej na Velenjskem gradu: Utrinki s slovenskih planinskih poti, fotografska razstava Vida Sajka; do 30. 11.; Klet: Poslednjič »Srečno«?: Rudarska dediščina: osebno; do 31.12.; Pešpot na Velenjskem gradu: 70. obletni- ca smučarsko skakalnega kluba Velenje; do 21. 11; Podhod Pesje: fotografska razstava Valterja Ko- lenca: Skrivnostna stavba Klasir- nica; do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. F-bunker Velenje: Fotografska razstava Lidije Polajžar; do 20. 11. Podhod pri Vili Bianci: Obrazi otroštva: med igro, delom in sa- njami, razstava fotografij iz foto- teke Muzeja Velenje; do 31. 12. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Miki Muster, razsta- va ob 100-letnici rojstva; do 30. 11.; Promenada: Plakat in esej miru 2025/2026-skupaj smo eno, predstavitev likovnih del in eseja učencev osnovnih šol; do 30. 11.; Sončna stena: 52. Mala Napotni- kova kiparska kolonija, razstava skulptur in malih plastik na temo 150-letnice premogovništva v Ša- leški dolini; do 30. 11.; Mladinska soba: Ko besede pobožajo, raz- stava haikujev učencev 5. in 6. stopnje CVIU Velenje; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bralca meseca: Miklavž in Maša Muster, sin in vnukinja Mikija Mustra; do 30. 11.; Otroški oddelek: Od oblač- ka do stripa: stripovsko leto na Osnovni šoli Šalek; do februarja 2026; Že berem in pišem, gradivo za opismenjevanje; do 30. 11. Do- moznansko razstavišče: Zgodbe šaleških cerkva, pregledna raz- stava cerkvenih stavb Šaleške doline; do 30. 11. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Podze- mni del muzeja 1: Podzemni Ne- zemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev sa- lon – jamski del salona: Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31.12.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Utrinki, razstava likovnih del in uporabnih izdelkov članov društva upokojencev državnih in občinskih organov; do 30.11. Galerija eMCe plac Velenje: De- klaracija 12ih, umetniška razsta- va Mihaela Kamenika; do 3. 11. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Svet tišine in barv, razstava likovnih del Milene Gabriele Štaj- ner, dolgoletne članice Društva šaleških likovnikov; do 17. 11. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 44, 30. oktober 2025 BRALCI POROČEVALCI V četrtek, 2. oktobra, je bila v Žalcu zaključna pri- reditev oziroma slavnostna podelitev priznanj in na- zivov kulturne šole. Med nominiranimi šolami v ka- tegoriji male šole je naziv prejela tudi naša šola, OŠ Blaža Kocena Ponikva. Priznanja in nazive vsako leto izbira in podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejav- nosti (JSKD) z namenom spodbujanja kulturne vzgoje v šolah, ohranjanja kultur- ne dediščine in razvijanja ustvarjalnosti mladih na kulturnem področju. Vodja projekta Kulturna šola Tina Lahne je bila zelo vesela ve- likega odziva šol, saj so se letos prijavile kar 104 šole, kar je največ do zdaj. Večina šol je svoje nazive obnovila za nadaljnjih pet let, na novo je naziv pridobilo sedem šol. Direktorica JSKD mag. Mojca Jan Zoran je pou- darila, da je kulturna šola prostor, kjer kulturne in umetniške dejavnosti niso namenjene le peščici in zgolj eliti. Je prostor, kjer je kultura način življenja vseh. Kulturne vrednote so tudi temeljne vrednote, ki oblikujejo posameznika in družbo. Predsednica Ura- da za družbene dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka je v svojem govoru spregovorila o pomenu za- vedanja ohranjanja sloven- ske kulture, zlasti v času globalizacije. »Vlaganje v kulturo ni strošek, je na- ložba v našo prihodnost,« je ponosno zaključila, saj je bila OŠ Petrovče v letu 2024 že drugič prejemnica nazi- va naj kulturne šole in zato tudi letošnja gostiteljica ter organizatorica bogatega kul- turnega programa. Pred prireditvijo z naslo- vom Zaupamo v kulturo in podelitvijo nazivov kul- turnih šol je bil pripravljen pester program za ravnate- lje in mentorje sodelujočih osnovnih šol. Mentorji smo se vključili v strokovno vo- dene izobraževalne delavni- ce na področju petja, plesa, gledališča, filma, likovnega in literarnega ustvarjanja. Naziv naj kulturne šole je letos prejela Osnovna šola Križevci. Med malimi oz. podružničnimi šolami je bila nominirana OŠ Blaža Kocena Ponikva, v kategoriji srednje velike šole je bila nominira- na OŠ Šempeter v Savinjski dolini, v kategoriji srednje velika šola je bila nominira- na Dvojezična OŠ Lendava, v kategoriji velika šola je bila nominirana OŠ Ig. Z našega območja so pri- znanja za posebne dosežke prejele OŠ Nazarje (zboro- vska dejavnost), OŠ Slivnica pri Celju (likovna dejavnost) in OŠ Glazija Celje (kulturna vzgoja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami). Učenci, učenke in kolek- tiv OŠ Blaža Kocena Ponikva smo zelo ponosni na po- daljšan že tretji (neuradno četrti) naziv kulturne šole. Zastava, ki smo jo ponov- no prejeli, ponosno plapola pred našo šolo in sporoča, da se v šoli trudimo, da postaja kultura del nas. Ne le z raz- ličnimi prireditvami, nasto- pi, natečaji, revijami in tek- movanji, temveč se trudimo in vzgajamo, da je kultura prisotna na vseh področjih, da je način našega vedenja in življenja. Kultura je tudi sodelova- nje in povezovanje z doma- čim krajem, društvi, župnijo in občino. Kultura je ohra- njanje našega maternega jezika, kulturne in naravne dediščine ter spoštovanje na- ših prednikov, od katerih se lahko še vedno učimo. IRENA ZEVNIK Na obisku v zavetišču za brezdomce Članice Humanitarnega društva Vera iz Štor smo na mednarodni dan brezdomcev, 10. oktobra, obiskale zavetišče za brezdomce, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. Zaposlene so nas pričakale na dvorišču, kjer je bilo lepo sprejemno mesto. Tudi tokrat smo si lahko pod njihovim vodstvom ogledale lepo urejene prostore, z njimi in tudi z uporabniki smo poklepetale, spile kavico oz. čaj. Prejele smo čudovito darilo, ki so ga izdelali brezdomci. Zaželele smo jim vse dobro v njihovem drugem, a zelo toplem domu. VERICA SKOK Upokojenci tekmovali v namiznem tenisu Društvo upokojencev Petrovče je v telovadnici OŠ Petrovče pripravilo državno tek- movanje društev upokojencev Slovenije v namiznem tenisu, ekipno in posamezno. Pred začetkom tekmovanja je zbrane pozdravil podžupan Občine Žalec Srečko Lednik, nato jim je dobrodošlico zaželel predsednik komisije za šport pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Celje Vojko Prislan. Oba sta ob koncu tekmovanja podelila medalje in pokale prvim trem ekipam v moški in ženski konkurenci, nastopilo je 11 moških in 7 ženskih ekip. Pri moških je prvo mesto osvojila ekipa Radlje ob Dravi, pred Postojno in Šoštanjem, pri ženskah je zmagala ekipa Velenje, pred Škofjo Loko in ekipo Maribor Tabor. Pri ženskah posamezno je zmagala Jolanda Belovič iz DU Velenje. Pri moških posamezno je zmagal Rajko Veronek iz DU Radlje ob Dravi. TT Podelitev naziva kulturne šole 2025 Po obeh bregovih Mure Člani Društva upokojencev Ljubečna so se konec sep- tembra podali na prvi letošnji jesenski izlet. Obiskali so južni del avstrijske Štajerske in severno območje Slo- venskih goric. Sedeminštirideset izletnikov je najprej obiskalo muzej na prostem v Račji vasi na Avstrijskem. Čeprav jim je malo nagajal dež, so uživali ob pogledu na številne kamele, lame in emuja. Z zanimanjem so si ogledali več deset motorjev – čoperjev Harly Davidson, stare traktorje, vojaška vozila, helikopter in lovsko letalo. Pozornost pa so pritegnile zbir- ke v mizarski delavnici, stiskalnici bučnega olja in drugih zbirkah. Po vrnitvi v Slovenijo so si v Jarenini ogledali še muzej »Ostal bom muzikant« Alfija Nipiča, župnijsko cer- kev Marijinega vnebovzetja, kostnico in razstavo ročnih del. Popoldan pa so na Pernerjevem vrhu pri Kauranovih uživali v gastronomiji in pokušnji njihovih vin. MILAN BRECL Izletniki pred muze- jem Alfija Nipiča Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 44, 30. oktober 2025 BRALCI POROČEVALCI Blagoslov ob svetovnem dnevu živali Člani Društva proti muče- nju živali Celje si občasno vzamejo tudi odmor od re- ševanja živali in se posvetijo prijetnim stvarem. Tako so ob 4. oktobru, svetovnem dnevu živali, pripravili tradicional- ni blagoslov pisarne društva. Obred je opravil župnik Ta- dej Linasi, prisotni člani so se ob koncu posladkali še s pecivom. Društvo proti mučenju ži- vali Celje je bilo ustanovlje- no v začetku 70. let in je eno najstarejših društev v Slove- niji. Člani društva se trudijo pomagati vsem živalim, ki potrebujejo pomoč. Največ- krat je treba pomagati brez- domnim mačkam, in sicer v obliki veterinarske pomoči. Pomoč nudijo tudi pri ulovu mačk za sterilizacijo in kastra- cijo. Pogosto pomoč društva potrebujejo tudi ranjene ptice ali druge poškodovane živali. Člani društva vsakodnevno tudi hranijo brezdomne mač- ke na mnogih mestih. DPMŽ Celje Arema praznuje deset let Visoka šola za logisti- ko in management Are- ma obeležuje deset let in vpisuje deseto generacijo študentov. V tem času je postala prepoznaven izo- braževalni center, ki zdru- žuje akademsko znanje, gospodarstvo in družbeno odgovornost. Od ustanovitve leta 2011 in od pridobitve akreditacije leta 2015 je Arema zgradila stabilno akademsko pot. Do danes se je vpisalo več kot dvesto študentov, 131 jih je že uspešno diplomiralo. Posebnost, na katero so za- posleni izjemno ponosni, je, da med diplomanti ni brez- poselnih – nasprotno, v vseh delovnih sredinah jih spreje- majo kot dobrodošel kader. »V desetih letih smo do- kazali, da majhnost šole ni ovira, temveč prednost. Naši študenti so središče vsega, kar delamo, gospodarstvo je naš ključni partner. Prav povezovanje obeh svetov ustvarja znanje, ki ga regi- ja in širša družba najbolj potrebujeta,« je ob jubileju povedala dekanja Areme dr. Patricija Jankovič. Predsednik in ustanovitelj Areme mag. Igor Prah doda- ja: »Ko smo pred desetletjem začeli graditi zgodbo Areme, si nismo predstavljali, da bo danes tako prepoznavna in iskana. Ponosni smo na vse diplomante, ki so naš najve- čji dokaz, da smo na pravi poti – saj brezposelnih med njimi praktično ni.« Slavje ob desetletnici je bilo 4. oktobra v Aninem dvo- ru v Rogaški Slatini z dogod- ki, ki so povezali gospodar- stvo, akademsko skupnost, študente in širšo javnost. Arema želi z njimi potrditi svojo vlogo pomembnega iz- obraževalnega in razvojnega partnerja v regiji ter izposta- viti pomen povezovanja med šolstvom in gospodarstvom za trajnostni razvoj družbe. PATRICIJA JANKOVIČ Županja gostila starejše Županja Občine Vransko Nataša Juhart je v Športni dvo- rani Vransko gostila vsakoletno srečanje starejših. Tokrat se ga je udeležilo malo manj kot sto občanov, ki so dopolnili 70 let in več. Najprej so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela pri sveti maši, ki jo je daroval domači župnik, nato so družabni del nadaljevali v športni dvorani, kjer jih je nagovorila županja Nataša Juhart. Poudarila je, da so na Vranskem dobro orga- nizirani zdravstveno in socialno varstvo ter domska oskrba v Zavodu sv. Rafaela, kjer izvajajo tudi storitev pomoč družini na domu, ki omogoča pomoči potrebnim oskrbo v domačem okolju. Še posebej se je zahvalila članom Župnijske karitas Vransko in Občinskega odbora Rdečega križa Vransko, ki namenjajo prosti čas za obiske starejših, jim prisluhnejo in polepšajo vsakdanjik. Ob koncu jim je zaželela zdravje in srečo ter da bi se naslednje leto spet srečali. Domači župnik Jože Turinek je ob koncu programa zbrane s kratkim nago- vorom in z blagoslovom povabil h kosilu. Kulturno-zabavni program so pripravili učenci in učenke OŠ Vransko-Tabor in glasbenik Jernej Pikl. Ob tej priložnosti so Vezilje Snežinke Vransko pripravile dvodnevno razstavo zanimivih ročnih del. TT Ko se srečajo srčnost, šport in povezanost V soboto, 27 . septembra, je bil na Polzeli dogodek Har- monija generacij, ki je združil ljudi vseh starosti v duhu medgeneracijskega sodelovanja, športa in preventive v cestnem prometu. Kljub nekoliko muhastemu vremenu se je zbrala prijetna in številna druščina, ki je dokazala, da dobra volja in skupne vrednote premagajo tudi sivino dneva. Dogodek je bil zasnovan kot priložnost za medgeneracij- sko druženje, aktivno preživljanje prostega časa ter krepitev vezi med občani. S športnimi dejavnostmi in preventivnimi vsebinami so skupaj soustvarjali prijetno vzdušje, ki je nagovorilo tako mlade kot starejše. Sodelovali so številni posamezniki in društva, ki so s svojo prisotnostjo in prispevkom naredili ta dan poseben. Dogodek Harmonija generacij je še en dokaz, da lahko z medsebojnim spoštovanjem, s sodelovanjem in z dobrimi nameni gradimo močnejšo in bolj povezano skupnost. TT C M Y CM MY CY CMY K C M Y CM MY CY CMY K NT OGLAS klasik.pdf 1 21. 10. 2025 11:53:58 Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 44, 30. oktober 2025 BRALCI POROČEVALCI V četrtek, 2. oktobra, je bila v Žalcu zaključna pri- reditev oziroma slavnostna podelitev priznanj in na- zivov kulturne šole. Med nominiranimi šolami v ka- tegoriji male šole je naziv prejela tudi naša šola, OŠ Blaža Kocena Ponikva. Priznanja in nazive vsako leto izbira in podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejav- nosti (JSKD) z namenom spodbujanja kulturne vzgoje v šolah, ohranjanja kultur- ne dediščine in razvijanja ustvarjalnosti mladih na kulturnem področju. Vodja projekta Kulturna šola Tina Lahne je bila zelo vesela ve- likega odziva šol, saj so se letos prijavile kar 104 šole, kar je največ do zdaj. Večina šol je svoje nazive obnovila za nadaljnjih pet let, na novo je naziv pridobilo sedem šol. Direktorica JSKD mag. Mojca Jan Zoran je pou- darila, da je kulturna šola prostor, kjer kulturne in umetniške dejavnosti niso namenjene le peščici in zgolj eliti. Je prostor, kjer je kultura način življenja vseh. Kulturne vrednote so tudi temeljne vrednote, ki oblikujejo posameznika in družbo. Predsednica Ura- da za družbene dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka je v svojem govoru spregovorila o pomenu za- vedanja ohranjanja sloven- ske kulture, zlasti v času globalizacije. »Vlaganje v kulturo ni strošek, je na- ložba v našo prihodnost,« je ponosno zaključila, saj je bila OŠ Petrovče v letu 2024 že drugič prejemnica nazi- va naj kulturne šole in zato tudi letošnja gostiteljica ter organizatorica bogatega kul- turnega programa. Pred prireditvijo z naslo- vom Zaupamo v kulturo in podelitvijo nazivov kul- turnih šol je bil pripravljen pester program za ravnate- lje in mentorje sodelujočih osnovnih šol. Mentorji smo se vključili v strokovno vo- dene izobraževalne delavni- ce na področju petja, plesa, gledališča, filma, likovnega in literarnega ustvarjanja. Naziv naj kulturne šole je letos prejela Osnovna šola Križevci. Med malimi oz. podružničnimi šolami je bila nominirana OŠ Blaža Kocena Ponikva, v kategoriji srednje velike šole je bila nominira- na OŠ Šempeter v Savinjski dolini, v kategoriji srednje velika šola je bila nominira- na Dvojezična OŠ Lendava, v kategoriji velika šola je bila nominirana OŠ Ig. Z našega območja so pri- znanja za posebne dosežke prejele OŠ Nazarje (zboro- vska dejavnost), OŠ Slivnica pri Celju (likovna dejavnost) in OŠ Glazija Celje (kulturna vzgoja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami). Učenci, učenke in kolek- tiv OŠ Blaža Kocena Ponikva smo zelo ponosni na po- daljšan že tretji (neuradno četrti) naziv kulturne šole. Zastava, ki smo jo ponov- no prejeli, ponosno plapola pred našo šolo in sporoča, da se v šoli trudimo, da postaja kultura del nas. Ne le z raz- ličnimi prireditvami, nasto- pi, natečaji, revijami in tek- movanji, temveč se trudimo in vzgajamo, da je kultura prisotna na vseh področjih, da je način našega vedenja in življenja. Kultura je tudi sodelova- nje in povezovanje z doma- čim krajem, društvi, župnijo in občino. Kultura je ohra- njanje našega maternega jezika, kulturne in naravne dediščine ter spoštovanje na- ših prednikov, od katerih se lahko še vedno učimo. IRENA ZEVNIK Na obisku v zavetišču za brezdomce Članice Humanitarnega društva Vera iz Štor smo na mednarodni dan brezdomcev, 10. oktobra, obiskale zavetišče za brezdomce, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. Zaposlene so nas pričakale na dvorišču, kjer je bilo lepo sprejemno mesto. Tudi tokrat smo si lahko pod njihovim vodstvom ogledale lepo urejene prostore, z njimi in tudi z uporabniki smo poklepetale, spile kavico oz. čaj. Prejele smo čudovito darilo, ki so ga izdelali brezdomci. Zaželele smo jim vse dobro v njihovem drugem, a zelo toplem domu. VERICA SKOK Upokojenci tekmovali v namiznem tenisu Društvo upokojencev Petrovče je v telovadnici OŠ Petrovče pripravilo državno tek- movanje društev upokojencev Slovenije v namiznem tenisu, ekipno in posamezno. Pred začetkom tekmovanja je zbrane pozdravil podžupan Občine Žalec Srečko Lednik, nato jim je dobrodošlico zaželel predsednik komisije za šport pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Celje Vojko Prislan. Oba sta ob koncu tekmovanja podelila medalje in pokale prvim trem ekipam v moški in ženski konkurenci, nastopilo je 11 moških in 7 ženskih ekip. Pri moških je prvo mesto osvojila ekipa Radlje ob Dravi, pred Postojno in Šoštanjem, pri ženskah je zmagala ekipa Velenje, pred Škofjo Loko in ekipo Maribor Tabor. Pri ženskah posamezno je zmagala Jolanda Belovič iz DU Velenje. Pri moških posamezno je zmagal Rajko Veronek iz DU Radlje ob Dravi. TT Podelitev naziva kulturne šole 2025 Po obeh bregovih Mure Člani Društva upokojencev Ljubečna so se konec sep- tembra podali na prvi letošnji jesenski izlet. Obiskali so južni del avstrijske Štajerske in severno območje Slo- venskih goric. Sedeminštirideset izletnikov je najprej obiskalo muzej na prostem v Račji vasi na Avstrijskem. Čeprav jim je malo nagajal dež, so uživali ob pogledu na številne kamele, lame in emuja. Z zanimanjem so si ogledali več deset motorjev – čoperjev Harly Davidson, stare traktorje, vojaška vozila, helikopter in lovsko letalo. Pozornost pa so pritegnile zbir- ke v mizarski delavnici, stiskalnici bučnega olja in drugih zbirkah. Po vrnitvi v Slovenijo so si v Jarenini ogledali še muzej »Ostal bom muzikant« Alfija Nipiča, župnijsko cer- kev Marijinega vnebovzetja, kostnico in razstavo ročnih del. Popoldan pa so na Pernerjevem vrhu pri Kauranovih uživali v gastronomiji in pokušnji njihovih vin. MILAN BRECL Izletniki pred muze- jem Alfija Nipiča Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 44, 30. oktober 2025 BRALCI POROČEVALCI Blagoslov ob svetovnem dnevu živali Člani Društva proti muče- nju živali Celje si občasno vzamejo tudi odmor od re- ševanja živali in se posvetijo prijetnim stvarem. Tako so ob 4. oktobru, svetovnem dnevu živali, pripravili tradicional- ni blagoslov pisarne društva. Obred je opravil župnik Ta- dej Linasi, prisotni člani so se ob koncu posladkali še s pecivom. Društvo proti mučenju ži- vali Celje je bilo ustanovlje- no v začetku 70. let in je eno najstarejših društev v Slove- niji. Člani društva se trudijo pomagati vsem živalim, ki potrebujejo pomoč. Največ- krat je treba pomagati brez- domnim mačkam, in sicer v obliki veterinarske pomoči. Pomoč nudijo tudi pri ulovu mačk za sterilizacijo in kastra- cijo. Pogosto pomoč društva potrebujejo tudi ranjene ptice ali druge poškodovane živali. Člani društva vsakodnevno tudi hranijo brezdomne mač- ke na mnogih mestih. DPMŽ Celje Arema praznuje deset let Visoka šola za logisti- ko in management Are- ma obeležuje deset let in vpisuje deseto generacijo študentov. V tem času je postala prepoznaven izo- braževalni center, ki zdru- žuje akademsko znanje, gospodarstvo in družbeno odgovornost. Od ustanovitve leta 2011 in od pridobitve akreditacije leta 2015 je Arema zgradila stabilno akademsko pot. Do danes se je vpisalo več kot dvesto študentov, 131 jih je že uspešno diplomiralo. Posebnost, na katero so za- posleni izjemno ponosni, je, da med diplomanti ni brez- poselnih – nasprotno, v vseh delovnih sredinah jih spreje- majo kot dobrodošel kader. »V desetih letih smo do- kazali, da majhnost šole ni ovira, temveč prednost. Naši študenti so središče vsega, kar delamo, gospodarstvo je naš ključni partner. Prav povezovanje obeh svetov ustvarja znanje, ki ga regi- ja in širša družba najbolj potrebujeta,« je ob jubileju povedala dekanja Areme dr. Patricija Jankovič. Predsednik in ustanovitelj Areme mag. Igor Prah doda- ja: »Ko smo pred desetletjem začeli graditi zgodbo Areme, si nismo predstavljali, da bo danes tako prepoznavna in iskana. Ponosni smo na vse diplomante, ki so naš najve- čji dokaz, da smo na pravi poti – saj brezposelnih med njimi praktično ni.« Slavje ob desetletnici je bilo 4. oktobra v Aninem dvo- ru v Rogaški Slatini z dogod- ki, ki so povezali gospodar- stvo, akademsko skupnost, študente in širšo javnost. Arema želi z njimi potrditi svojo vlogo pomembnega iz- obraževalnega in razvojnega partnerja v regiji ter izposta- viti pomen povezovanja med šolstvom in gospodarstvom za trajnostni razvoj družbe. PATRICIJA JANKOVIČ Županja gostila starejše Županja Občine Vransko Nataša Juhart je v Športni dvo- rani Vransko gostila vsakoletno srečanje starejših. Tokrat se ga je udeležilo malo manj kot sto občanov, ki so dopolnili 70 let in več. Najprej so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela pri sveti maši, ki jo je daroval domači župnik, nato so družabni del nadaljevali v športni dvorani, kjer jih je nagovorila županja Nataša Juhart. Poudarila je, da so na Vranskem dobro orga- nizirani zdravstveno in socialno varstvo ter domska oskrba v Zavodu sv. Rafaela, kjer izvajajo tudi storitev pomoč družini na domu, ki omogoča pomoči potrebnim oskrbo v domačem okolju. Še posebej se je zahvalila članom Župnijske karitas Vransko in Občinskega odbora Rdečega križa Vransko, ki namenjajo prosti čas za obiske starejših, jim prisluhnejo in polepšajo vsakdanjik. Ob koncu jim je zaželela zdravje in srečo ter da bi se naslednje leto spet srečali. Domači župnik Jože Turinek je ob koncu programa zbrane s kratkim nago- vorom in z blagoslovom povabil h kosilu. Kulturno-zabavni program so pripravili učenci in učenke OŠ Vransko-Tabor in glasbenik Jernej Pikl. Ob tej priložnosti so Vezilje Snežinke Vransko pripravile dvodnevno razstavo zanimivih ročnih del. TT Ko se srečajo srčnost, šport in povezanost V soboto, 27 . septembra, je bil na Polzeli dogodek Har- monija generacij, ki je združil ljudi vseh starosti v duhu medgeneracijskega sodelovanja, športa in preventive v cestnem prometu. Kljub nekoliko muhastemu vremenu se je zbrala prijetna in številna druščina, ki je dokazala, da dobra volja in skupne vrednote premagajo tudi sivino dneva. Dogodek je bil zasnovan kot priložnost za medgeneracij- sko druženje, aktivno preživljanje prostega časa ter krepitev vezi med občani. S športnimi dejavnostmi in preventivnimi vsebinami so skupaj soustvarjali prijetno vzdušje, ki je nagovorilo tako mlade kot starejše. Sodelovali so številni posamezniki in društva, ki so s svojo prisotnostjo in prispevkom naredili ta dan poseben. Dogodek Harmonija generacij je še en dokaz, da lahko z medsebojnim spoštovanjem, s sodelovanjem in z dobrimi nameni gradimo močnejšo in bolj povezano skupnost. TT C M Y CM MY CY CMY K C M Y CM MY CY CMY K NT OGLAS klasik.pdf 1 21. 10. 2025 11:53:58 Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 44, 30. oktober 2025 AKTUALNA PONUDBA Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 44, 30. oktober 2025 AKTUALNA PONUDBA VSE ZA VAŠO PISARNO • PISARNIŠKI MATERIAL • NAJEM, SERVIS IN PRODAJA MULTIFUNKCIJSKIH NAPRAV W: birobit.si T: 03 425 6100 ODKUP HLODOVINE HRASTA VSEH KAKOVOSTI PO NAJBOLJŠIH CENAH! PLAČILO TAKOJ! 041 962 663, UROŠ KROFLIČ www.zaga-kroflic.si Vraščen noht – boleča težava z učinkovito rešitvijo Medicinska nohtna sponka AN. NIKA Prednosti medicinske sponke AN. NIKA Neboleč postopek – namestitev brez potrebe po anesteziji ali rezanju tkiva. Takojšnje olajšanje – večina uporabnikov občuti zmanjšanje bolečine takoj po namestitvi sponke. Estetsko diskretna rešitev – sponka je skoraj nevidna, zato človeka ne moti pri vsakodnevnih dejavnostih. Nosijo jo tudi profesionalni športniki. Varen in učinkovit pristop – metoda je primerna tudi za diabetike in osebe z občutljivo kožo. pomaga pri občutku utrujenosti in pomanjkanju energije, podpira naravno razstrupljanje, pripomore k boljšemu počutju in prebavi, ščiti jetra pred škodljivimi vplivi sodobnega načina življenja (predelana hrana, stres, alkohol, zdravila) -5 0% 28 , 6 7€ 14 , 34€ -5 0% Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca oktobra 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. V centrih AN. NIKA smo specializirani za razvoj inovativnih rešitev na področju medi- cinske pedikure in reševanja težav z nohti ter s stopali. S posluhom za težave, ki jih ljudje vsakodnevno doživljajo, smo zasnovali celosten pristop k reševanju problematik. Naša vizija temelji na strokovnosti, kakovosti in želji po izboljšanju udobja življenja posameznika – pri čemer posebno mesto zavzema AN. NIKA, medicinska nohtna sponka, učinkovita rešitev za vraščene nohte. Trajen rezultat – po odstranitvi nohtne sponke noht raste pravilno in se vraščanje ne ponovi. PREJ PREJ PREJ POTEM POTEM POTEM Celostna skrb za stopala in nohte v centrih AN.NIKA V centrih AN.NIKA imamo razvite celovite metode za reševanje različnih problematik s stopali in nohti. Poleg vraščanja nohtov so med najpogostejšimi težavami, ki jih uspešno rešujemo: • glivične okužbe nohtov, • zadebeljeni nohti, • poškodovani nohti, • kurja očesa, • razpoke na petah, • bradavice na stopalih, • otiščanci ter • suha ali občutljiva koža stopal. S strokovnim znanjem, sodobnimi postopki in individualnim pristopom v AN.NIKI poskrbimo, da je vaš korak spet prijeten in brez bolečin. Kaj je vraščen noht in zakaj se vraste? Vraščen noht (medicinsko imenovan unguis incarnatus) je pogosta težava, pri kateri se rob nohta zaraste v obnohtno tkivo, kar povzroča bolečino, vnetje in pogosto tudi gnojenje. Najpogosteje se pojavi na palcu na nogi, a lahko prizadene tudi druge nohte. Vzroki za na- stanek vraščenega nohta so različni – od nepravilnega striženja nohtov, preozke obutve in dedne predispozicije do mehanskih poškodb ali nepravilne hoje. V začetni fazi se pojavita občutljivost in rdečina, kasneje bolečina postane stalna, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja. Zakaj se vraščenega nohta ne sme zanemarjati? Veliko ljudi najprej težavo poskuša rešiti doma, vendar lahko to vodi v dodatne zaplete. Če se vnetje razširi, se lahko pojavita močno otekanje in okužba, ki zahteva zdravniško pomoč. Dolgotrajno nelagodje vpliva tudi na držo in hojo, saj oseba nezavedno razbremeni boleč prst, kar lahko povzroči težave s sklepi in hrbtenico. Pravočasno in strokovno ukrepanje je zato ključnega pomena. AN. NIKA, medicinska nohtna sponka – sodobna in neboleča rešitev V AN. NIKI smo razvili prvo slovensko medicinsko nohtno sponko, ki predstavlja inovativno alternativo kirurškega posega. Gre za nežno, a izjemno učinkovito metodo, s katero se nohtu pomaga, da ponovno zraste v pravilno obliko brez bolečin in odstranitve. Sponka je narejena iz visokokakovostnega medicinskega jekla, ki je hipoalergeno, vzdržlji- vo in popolnoma varno za uporabo. Prilagodi se vsakemu nohtu posebej – glede na obliko, širino in stopnjo vraščanja. Z natančno namestitvijo sponka dvigne robove nohta, s čimer razbremeni pritisk na obnohtno tkivo in postopoma vrača noht v pravilno lego. Že po prvi namestitvi se občutno zmanjša bolečina, po nekaj tednih se stanje bistveno izboljša. Strokovnost in individualni pristop Vsaka terapija s sponko AN. NIKA se začne s strokovno diagnostiko, pri kateri ocenimo stanje nohta, stopnjo vraščanja ter morebitna vnetja. Na podlagi tega izberemo ustrezno veli- kost sponke in določimo načrt sanacije. Sponka ostane na nohtu od 6 do 8 mesecev, odvisno od hitrosti rasti nohta in stopnje vraščanja. Med tem časom je treba nohtno sponko vsake 4 do 6 tednov prestaviti, saj je pritrjena na noht in raste z njim. Pomemben del celostne oskrbe je tudi izobraževanje strank o pravilni negi nohtov, izbiri obutve ter preprečevanju ponovnega vraščanja. V AN. NIKI zagovarjamo celosten pristop, kar pomeni, da ne rešujemo le trenutne težave, temveč poiščemo vzrok njenega nastanka. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 44, 30. oktober 2025 PODLISTEK Lovro se je naučil brati in pisati v nedeljski šoli pri na- rodnozavednem venčeseljskem župniku Karlu Križu in upokojenem učitelju Primožu Felicijanu Bröhlichu, ki je v kraju takrat vodil zasebno šolo. Ob tem je imel podporo staršev in izobraženega kmeta ter nekdanjega študenta iz vasi Spodnja Ložnica pri Slovenski Bistrici Mihe Rušnika ( »Zafošnika«), ki mu je posojal knjige. Zahajal je tudi v leta 1858 ustanovljeno farno knjižnico, ki jo je v Slovenski Bistrici vodil kaplan Matevž Vrečko. Stepišnikove učne knjige so bile: Bleiweisova Velika pratika, Novice, knjiga Blaže in Nežica v nedeljski šoli ter Drobtinice. Srečko Maček, Osrednja knjižnica Celje Natalija Stegne, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Se nadaljuje. Začetki gasilstva v mestu Celju segajo v leto 1871, ko je bila po nekaj sejah me- stnega sveta in podpornikov ustanovitve požarne bram- be 28. avgusta istega leta ustanovljena nemška Po- žarna bramba Celje – mesto. Zgodovinski razvoj je peljal Celje in njegove prebivalce skozi dve svetovni vojni in tri države. Ob pospešenem indu- strijskem razvoju Celja in bli- žnje okolice po drugi svetovni vojni so v mestu, kljub dobro razvitem prostovoljnem ga- silstvu, začutili potrebo po zanesljivejši požarni zaščiti ljudi, njihovega premoženja ter industrijskih zgradb. Zato so v obdobju maj–julij 1955 ustanovili poklicno desetino v okviru Gasilskega društva www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Lovro Stepišnik,(1834–1912) prvi slovenski potujoči knjižničar, narodni buditelj in bukovnik (2) ALBUM S CELJSKEGA: OKTOBER – MESEC POŽARNE VARNOSTI Od začetka gasilstva v Celju do ustanovitve GZ Celje: 70 let Gasilske zveze Celje in Poklicne enote Celje Celje – mesto. Po šest gasilcev je bilo v stalni pripravljeno- sti, menjevali so se vsakih 24 ur. Leta 1958 je bilo gasilsko društvo Celje – mesto ukinje- no, oprema in kader sta bila pripojena Gasilskemu dru- štvu Celje Gaberje. Poklicna gasilska enota pa je v letu 1961 pridobila prostore v no- vozgrajeni stavbi na Dečkovi ulici 36. Vzporedno je potekal ra- zvoj prostovoljnih gasilskih društev, leta 1905 je bilo usta- novljeno Gasilsko društvo Škofja vas, leta 1912 Celje – Gaberje, Babno leta 1920, Teharje v letu 1921, Ljubečna leta 1922, v letu 1924 Trno- vlje, Lopata 1929, Prožinska vas 1938, v letu 1945 Štore, ki je sprva delovalo v okvi- ru podjetja Železarna Štore, in Zagrad – Pečovnik, v letu 1946 Ostrožno in Šmartno v Rožni dolini, v letu 1947 Lo- krovec – Dobrova in v letu 1970 še Svetina. Občinska gasilska zveza Celje je bila ustanovljena v počastitev desete obletnice osvoboditve in v okviru gasil- skega tedna. Na ustanovitve- nem občnem zboru, ki je bil 22. maja 1955, se je zbralo 38 delegatov iz gasilskih društev. V zvezo je bilo takrat vključe- nih 22 gasilskih društev, od teh prostovoljna: Babno, Ce- lje mesto, Gaberje, Ljubečna, Lokrovec, Lopata, Ostrožno, Prožinska vas, Šmartno v Ro- žni dolini, Teharje, Trnovlje in Zagrad – Pečovnik, ter in- dustrijska v podjetjih Celeia Sad, Cinkarna, Metka, Savi- nja, Železarna Štore, Tovarna emajlirane posode, Tovarna volnenih odej Škofja vas, Tovarna organskih barvil in Železnica. Celje je imelo v tem času 35.631 prebivalcev, upravno pa je bilo območje razdeljeno v občine Celje - mesto, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini in Štore. Dr. Andreja Videc Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Gasilski dan Prostovoljnega gasilskega društva Celje-mesto, 1954. Hrani Osrednja knjižnica Celje Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ZIMSKI DELOVNI ČAS POKRAJINSKI MUZEJ CELJE ODPIRALNI ČAS STARE GROFIJE IN KNEŽJEGA DVORA TOREK - PETEK: 10.00 - 16.00 SOBOTA: 9.00 - 13.00 NEDELJA, PONEDELJEK, PRAZNIKI: ZAPRTO november - februar Drobtinice je ustanovil Slomšek, jih dve leti urejal in do smrti 1862 ostal eden glavnih sodelavcev. S prekinitvami so pod različnimi imeni izhajale v letih 1846-1901. (Vir: dLib.si) »Po Drobtinice sem večine vsako leto romal h Slomšeku, če sem ga našel samega, me je pokmetško prjel, če sem ga hotel spodobno pozdraviti, mi je rekel: ›Boga častimo, ker nam vse dobro da, mi ljudje na svetu smo pa bratje in sestre enega očeta …‹« Vir: Stepi- šnikov rokopisni zapis srečanja s Slomškom, objavljeno v: Lovro Stepišnik, 150 let prve slovenske potujoče knjižnice na Zgornji Ložnici (1863–2013), 2013–2020 Slomškovo najpomembnejše pedagoško delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli je bilo napisano v Vuzenici leta 1842. Vir: dLib.si »Bleiweisova« Velika pratika, 1846 Vir: Univerzitetna knjižnica Maribor Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902. Urednik dr. Janez Bleiweis. Vir: dLib.si Škof Anton Martin Slomšek (1800– 1862), katoliški škof, narodni budi- telj, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi Vir: razglednico iz leta 1914 hrani Knjižnica Josipa Vošnjaka Slo- venska Bistrica Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 44, 30. oktober 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Odkrili boste moč brezpogoj- ne ljubezni in pomagala vam bo stopiti korak naprej. Energija privlačnosti vas bo polepšala in vam podarila zaupanje. Iz vsa- ke zgodbe boste znali izluščiti navdih ali modrost. Diplomaci- jo boste zamenjali za odločnost in sledijo dobri rezultati. Pri denarju bo razplet pričakovan in to vam bo pomagalo pri oseb- nem napredku. Ključno je, da se osredotočite na svoje želje in tako najdete moč za spremembe. Kolo usode se bo v ljubezni za- vrtelo v vašo korist in v ospredju bo energija privlačnosti. Srčni iz- voljenec bo odločno povedal svo- je mnenje in sledili bodo poučni pogovori. Brezpogojna ljubezen bo vir zaupanja in prinaša novo poglavje. Mars vam bo vlil zau- panja in samozavesti, tako boste kos vsem nalogam in obvezno- stim. V sredo boste imeli dobre ideje in spoznali boste, kam mo- rate vlagati energijo. Če si boste izbrali težjo pot, boste pridobili tudi neko nagrado ali spodbudo. Pri vas doma bo ta teden precej delovno, a tudi veselo. Ključna beseda bo povezanost, tako boste našli rešitve, ki bodo v pomoč vsem. Srčni izvoljenec vam bo sledil, toda pred tem bo v ospredju pogovor in najti boste morali motivacijo za oba. Učili se boste ob opazovanju in ob tem poglobili svojo modrost. Pridobi- li boste tudi informacije, kam je dobro namenjati svojo energijo. Saturn vam bo podaril paleto odgovornosti in za dobro opra- vljeno delo boste nagrajeni. Na denarnem področju boste bleste- li. Pogumno se boste znali soočiti s tistim, kar morate spremeniti, in v ospredju bo svoboda. Plodna energija bo v odnos prinesla prijetnosti in pričarala ravnovesje. Prijetne besede bodo našle pravo mesto, in če bodo cilj- no usmerjene, boste nagrajeni. Svoje mnenje boste povedali po temeljitem razmisleku in skozi to ozavestili, kaj sodi v ospredje. Venera vam bo podarila paleto dobrih iztočnic in čas je, da po- kažete svojo pravo moč in usme- ritev. Bodite ponosni nase in na svoje dosežke, tako naredite ko- rak naprej. V tišini svojega srca boste začutili, kam morate vla- gati energijo in do katere mere. Nakazano je, da se bodo dogod- ki odvijali hitro in drzno, potrebno pa bo tudi kar nekaj prilagajanja. Dejstvo je, da ne bo vse po vaše, in to bo šola za oba. Dogajanje vam prinaša dodatno moč in tako bo zmagala ljubezen. Ključno bo, da ne spregledate smerokazov in naredite načrt, kam namenjati svojo energijo. Res pa je, da se boste v tem tednu veliko učili in pridobili zelo zanimive informa- cije. Spodbudno je, da vam bodo v veliko pomoč in oporo drugi lju- dje. Težave, ki jih piše življenje, boste morali aktivno reševati in se vprašati, kaj vas veseli. Pozitivna prelomnica vas čaka v ponedeljek in nedeljo, vmes bo čas za prilagajanje in notranjo moč. Odlično se boste počutili doma in v krogu družine, kjer bo precej zabavno. Jupiter vam bo podaril prave besede, vir ener- gije pa bo barva starega zlata.: Ta teden bo treba iz preteklosti izluščiti zrno modrosti in opraviti osebno bilanco. Poglobili se boste tudi v dejavnosti, za katere prej niste imeli dovolj časa. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist, čaka vas sreča. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Mars vam bo podaril nekaj dr- znosti, samozavesti in notranjih usmeritev. Merkur vam bo podaril ustvarjalno energijo, tako boste imeli zanimive zamisli. Dogodki se bodo odvijali po pričakovani poti in ključno bo, da ohranite fokus. Tako boste lažje naredili načrt, kaj si želite in na kaj ste lahko ponosni. Po zvezdnih nami- gih si boste morali vzeti čas zase. Hrepenenje po nečem bo dobra iztočnica za rast. Če boste sledili glasu srca, se bo marsikaj razple- tlo po pričakovanjih. Srčni izvoljenec vam naklo- njen, našla bosta skupen jezik ob romantičnem večeru. Iz pre- teklosti boste znali izluščiti zrno modrosti in tako naredili korak naprej. Glede denarja boste v plo- dnem obdobju in sledile bodo pra- ve odločitve. Narediti boste mora- li dolgoročni načrt in tako najti zaveznike oziroma podpornike. To vam bo v celoti uspelo, prav- zaprav boste zelo ponosni nase. Sledili boste svojim usmeritvam. Pozitivne misli bodo vir ugodnih iztočnic. Vendar ne pozabite nase in si privoščite prosti čas. Globoko v sebi boste nekaj sklenili in čez čas to predstavili srčnemu izvoljencu, ta pa vam bo povsem sledil. Vse bo v znamenju romantične energije, polepšala bo vajin odnos. Uspehi bodo tudi v pogovorih in skupnih interesih. Znali se boste poglobiti v paleto obveznosti in v osebno pomoč vam bodo sodelavci. Naj vam bo preteklost v navdih, kaj je modro spremeniti in kako najti širino pri vseh odločitvah. Bližnjic ne bo, vendar boste za dobro opra- vljeno delo nagrajeni. Srčni izvoljenec vam bo vztraj- no nastavljal ogledalo in rdeča nit bodo namigi. Okrepili boste notranjo moč in tako sledili ti- stemu, kar je ključno za osebni napredek. Brezpogojna ljubezen bo vir upanja, dobesedno vas bo polepšala. Uran bo prinesel ne- kaj sprememb in novosti, a boste vse obvladovali. Glede denarja boste naredili načrt in uporabili tudi primere dobre prakse. Pogo- vori in sodelovanja bodo ključni za spremembe, ki prinašajo novo motivacijo in uspeh. Srčni izvoljenec vam bo sledil pod pogojem, da najdete pra- ve besede ob pravem trenutku. Ognjevitost se vam bo obresto- vala, a če boste v sebi našli mir in ljubezen, se boste znali tudi modro odločati. Saturn vam bo pomagal oblikovati načrt in tako boste spoznali, kam morate vla- gati energijo in zakaj. V osebno pomoč vam bodo tudi sodelavci z zanimivimi nasveti, in če jih boste sprejeli, se vam bo to obre- stovalo. Počasi se daleč pride. Srčni izvoljenec vam bo do konca tedna povedal svoje mne- nje in sledili bodo romantični preobrati. Obiskala vas bo vila pozitivnega mišljenja in vam podarila zaupanje. Ob tem se lahko zgodijo čarobni preobrati. Napišite pismo ljubljeni osebi. Po zvezdnih namigih boste pre- cej uspešni, toda vseeno boste ostali skromni. Sledijo fi nančni preobrati, ki bodo prinesli do- ločeno notranjo moč in okrepili vašo samozavest. Nakazano je, da boste v tem obdobju veliko med ljudmi, v ospredju bo tudi raziskovanje. Ne študiram vedno, kadar pa, se potrudim, da me pri tem vedno opazijo starši. Kako je videti obleka na spletni strani. Kako je videti obleka na meni. Uganite, kdo je poskrbel, da so bili sinoči vsi budni. Žena dresira psa … Mož: »Zastonj se trudiš. Vidiš, da te ne posluša.« Žena: »Ne skrbi, tudi s tabo je bilo na začetku tako.« »Vnuk mi je rekel, da lahko plačam s telefonom.« »Šef, imamo problem.« Mož in žena doma Na Facebooku . Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 44, 30. oktober 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 697 SUDOKU 698 SUDOKU 389 REŠITEV SUDOKU 388 eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE eKrižanka NOVO www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka NEMŠKI AVTO GARANTIRAŠ DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHO- ANALIZO PERUNIKA LUKNJICA V KOŽI MEJI NA UZBEKISTAN NARODNA: ČUK SE JE … AMERIŠKA POLITIČARKA HARRIS SOFOKLEJ: KRALJ … CUBA LIBRE JE …TAJL LADIN TERENEC ZDRAVSTVE- NO VARSTVO NA DOMU IZKUSTVENA FILOZOFIJA LAVO ČERMELJ V NJEJ ŽIVIJO ŽIRAFE NAREKA EDEN OD ČUTOV PREBIVALCA RUSIJE AMERIŠKI IGRALEC FREEMAN GR. JUNAK SLOVENSKI GLASBENIK NABER POŽELENJE TRAMINEC JE B… VINO POROČENE (POG.) PECIVO Z GROZDNIM NADEVOM ZASLEDOVA- NJE DIVJADI NAJVIŠJE BOŽANSTVO V STAREM EGIPTU GIACOMO …CINI VALJ ALI KVADER REPATICA IZGLED, IMIDŽ NAJMANJŠI DOBITEK PRI TOMBOLI ZNAČILNOST KVADRA ČUK PA SOVO VPRAŠA, … ENOGRBI VELBLOD KMETIJSKI STROKOV. SLANO PECIVO DOSTI PODOBI GOLEGA TELESA ČIN, …, ČIN, DREŽNICA, KJE SO KOZICE DELAVNICA UMETNIKOV LJUBNO … SAVINJI ENOTA ZA MERJENJE KOTOV AVTOMOBIL- SKA OZNAKA AZERBAJ- DŽANA BIBLIJSKI OČAK REMOV BRAT PENA BREZ SOGLASNI- KOV LASTNICA FARME V ZDA … HRUPA ZA NIČ NEKDANJA VZHODNA NEMČIJA IZROČIMO, PREDAMO ZGORNJI DEL GLAVE SOSED LIBIJE CAR…S JE GLAVNO MESTO VENEZUELE CURRICU- LUM V…E PRILJUB- LJENA JED V KITAJSKI RESTAVRA- CIJI DERIVATI AMONIJAKA DRAMSKA IGRA V ENEM DEJANJU PRSI AMERIŠKI IGRALEC (DICK VAN) Povsod z vami IMIDŽ (ANG.) PREMOŽEN JE, IMETJE MEDNAROD- NA GOSPOD. ORGANIZAC. IRSKI IGRALEC NEESON POGOSTO JIH PATENTIRAJO LIK OSCARJA WILDA (DORIAN) TIBETANSKA GOVEDA SOLJENI TRETJI NAJ- VEČJI EVROP- SKI OTOK UPORABLJA GA KLJUČAV- NIČAR OBIČAJNO GA JE 3 DECILITRE V MOLEKULI OZONA SO TRIJE … KISIKA ŽLAHTNI PLIN DIRKALNI AVTOMOBIL (ŽARG.) PRIPONA V BESEDI OGLJIKOV ILLY IN BARCAFFE ČEHOV: … SESTRE GR. MITOL. LETALEC KAJN IN … KRČMAR V SERIJI ALO ALO PRIPRAVA ZA LOVLJENJE ŽIVALI MI, …, ONI GOROVJE NA ARABSKEM POLOTOKU SLOVENSKI ALPINIST GROŠELJ RAZBITO PRIPADNIK SEVERNO- AMERIŠKIH INDIJANCEV JOŽE STARA KLJUKA, … SI GA NE UPA TAKO IN TAKO RASNI MEŠANEC PRITRDIL- NICA NASUT, UTRJEN PAS ZEMLJIŠČA SILICIJ ZVEZNI DRŽAVI V ZDA JAPONSKI REŽISER KUROSAWA POVEST JOHANNE SPYRI ITALIJANSKA LUKA V SEVERNEM JADRANU 11 3 4 12 19 13 2 8 1 5 9 10 18 14 6 17 7 16 15 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 Nagradni razpis: 1. nagrada – dva para mo- ških nogavic, 2. in 3. nagrada – komplet za šolo (nalivno pero, brisalec in bombice) ter odsevni trak. Geslo iz številke 43: V pričakovanju počitnic Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 4. novembra. Izid žrebanja: 1. nagrado, dva para mo- ških nogavic, prejme Saša Cilenšek iz Braslovč. 2. in 3. nagrado, komplet za šolo (nalivno pero, brisa- lec in bombice) ter odsevni trak, prejmeta Leopoldina Kozar iz Celja in Andreja Gračnar s Prevorja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko po- šljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektron- ski pošti na naslov tajni- stvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 44, 30. oktober 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Odkrili boste moč brezpogoj- ne ljubezni in pomagala vam bo stopiti korak naprej. Energija privlačnosti vas bo polepšala in vam podarila zaupanje. Iz vsa- ke zgodbe boste znali izluščiti navdih ali modrost. Diplomaci- jo boste zamenjali za odločnost in sledijo dobri rezultati. Pri denarju bo razplet pričakovan in to vam bo pomagalo pri oseb- nem napredku. Ključno je, da se osredotočite na svoje želje in tako najdete moč za spremembe. Kolo usode se bo v ljubezni za- vrtelo v vašo korist in v ospredju bo energija privlačnosti. Srčni iz- voljenec bo odločno povedal svo- je mnenje in sledili bodo poučni pogovori. Brezpogojna ljubezen bo vir zaupanja in prinaša novo poglavje. Mars vam bo vlil zau- panja in samozavesti, tako boste kos vsem nalogam in obvezno- stim. V sredo boste imeli dobre ideje in spoznali boste, kam mo- rate vlagati energijo. Če si boste izbrali težjo pot, boste pridobili tudi neko nagrado ali spodbudo. Pri vas doma bo ta teden precej delovno, a tudi veselo. Ključna beseda bo povezanost, tako boste našli rešitve, ki bodo v pomoč vsem. Srčni izvoljenec vam bo sledil, toda pred tem bo v ospredju pogovor in najti boste morali motivacijo za oba. Učili se boste ob opazovanju in ob tem poglobili svojo modrost. Pridobi- li boste tudi informacije, kam je dobro namenjati svojo energijo. Saturn vam bo podaril paleto odgovornosti in za dobro opra- vljeno delo boste nagrajeni. Na denarnem področju boste bleste- li. Pogumno se boste znali soočiti s tistim, kar morate spremeniti, in v ospredju bo svoboda. Plodna energija bo v odnos prinesla prijetnosti in pričarala ravnovesje. Prijetne besede bodo našle pravo mesto, in če bodo cilj- no usmerjene, boste nagrajeni. Svoje mnenje boste povedali po temeljitem razmisleku in skozi to ozavestili, kaj sodi v ospredje. Venera vam bo podarila paleto dobrih iztočnic in čas je, da po- kažete svojo pravo moč in usme- ritev. Bodite ponosni nase in na svoje dosežke, tako naredite ko- rak naprej. V tišini svojega srca boste začutili, kam morate vla- gati energijo in do katere mere. Nakazano je, da se bodo dogod- ki odvijali hitro in drzno, potrebno pa bo tudi kar nekaj prilagajanja. Dejstvo je, da ne bo vse po vaše, in to bo šola za oba. Dogajanje vam prinaša dodatno moč in tako bo zmagala ljubezen. Ključno bo, da ne spregledate smerokazov in naredite načrt, kam namenjati svojo energijo. Res pa je, da se boste v tem tednu veliko učili in pridobili zelo zanimive informa- cije. Spodbudno je, da vam bodo v veliko pomoč in oporo drugi lju- dje. Težave, ki jih piše življenje, boste morali aktivno reševati in se vprašati, kaj vas veseli. Pozitivna prelomnica vas čaka v ponedeljek in nedeljo, vmes bo čas za prilagajanje in notranjo moč. Odlično se boste počutili doma in v krogu družine, kjer bo precej zabavno. Jupiter vam bo podaril prave besede, vir ener- gije pa bo barva starega zlata.: Ta teden bo treba iz preteklosti izluščiti zrno modrosti in opraviti osebno bilanco. Poglobili se boste tudi v dejavnosti, za katere prej niste imeli dovolj časa. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist, čaka vas sreča. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Mars vam bo podaril nekaj dr- znosti, samozavesti in notranjih usmeritev. Merkur vam bo podaril ustvarjalno energijo, tako boste imeli zanimive zamisli. Dogodki se bodo odvijali po pričakovani poti in ključno bo, da ohranite fokus. Tako boste lažje naredili načrt, kaj si želite in na kaj ste lahko ponosni. Po zvezdnih nami- gih si boste morali vzeti čas zase. Hrepenenje po nečem bo dobra iztočnica za rast. Če boste sledili glasu srca, se bo marsikaj razple- tlo po pričakovanjih. Srčni izvoljenec vam naklo- njen, našla bosta skupen jezik ob romantičnem večeru. Iz pre- teklosti boste znali izluščiti zrno modrosti in tako naredili korak naprej. Glede denarja boste v plo- dnem obdobju in sledile bodo pra- ve odločitve. Narediti boste mora- li dolgoročni načrt in tako najti zaveznike oziroma podpornike. To vam bo v celoti uspelo, prav- zaprav boste zelo ponosni nase. Sledili boste svojim usmeritvam. Pozitivne misli bodo vir ugodnih iztočnic. Vendar ne pozabite nase in si privoščite prosti čas. Globoko v sebi boste nekaj sklenili in čez čas to predstavili srčnemu izvoljencu, ta pa vam bo povsem sledil. Vse bo v znamenju romantične energije, polepšala bo vajin odnos. Uspehi bodo tudi v pogovorih in skupnih interesih. Znali se boste poglobiti v paleto obveznosti in v osebno pomoč vam bodo sodelavci. Naj vam bo preteklost v navdih, kaj je modro spremeniti in kako najti širino pri vseh odločitvah. Bližnjic ne bo, vendar boste za dobro opra- vljeno delo nagrajeni. Srčni izvoljenec vam bo vztraj- no nastavljal ogledalo in rdeča nit bodo namigi. Okrepili boste notranjo moč in tako sledili ti- stemu, kar je ključno za osebni napredek. Brezpogojna ljubezen bo vir upanja, dobesedno vas bo polepšala. Uran bo prinesel ne- kaj sprememb in novosti, a boste vse obvladovali. Glede denarja boste naredili načrt in uporabili tudi primere dobre prakse. Pogo- vori in sodelovanja bodo ključni za spremembe, ki prinašajo novo motivacijo in uspeh. Srčni izvoljenec vam bo sledil pod pogojem, da najdete pra- ve besede ob pravem trenutku. Ognjevitost se vam bo obresto- vala, a če boste v sebi našli mir in ljubezen, se boste znali tudi modro odločati. Saturn vam bo pomagal oblikovati načrt in tako boste spoznali, kam morate vla- gati energijo in zakaj. V osebno pomoč vam bodo tudi sodelavci z zanimivimi nasveti, in če jih boste sprejeli, se vam bo to obre- stovalo. Počasi se daleč pride. Srčni izvoljenec vam bo do konca tedna povedal svoje mne- nje in sledili bodo romantični preobrati. Obiskala vas bo vila pozitivnega mišljenja in vam podarila zaupanje. Ob tem se lahko zgodijo čarobni preobrati. Napišite pismo ljubljeni osebi. Po zvezdnih namigih boste pre- cej uspešni, toda vseeno boste ostali skromni. Sledijo fi nančni preobrati, ki bodo prinesli do- ločeno notranjo moč in okrepili vašo samozavest. Nakazano je, da boste v tem obdobju veliko med ljudmi, v ospredju bo tudi raziskovanje. Ne študiram vedno, kadar pa, se potrudim, da me pri tem vedno opazijo starši. Kako je videti obleka na spletni strani. Kako je videti obleka na meni. Uganite, kdo je poskrbel, da so bili sinoči vsi budni. Žena dresira psa … Mož: »Zastonj se trudiš. Vidiš, da te ne posluša.« Žena: »Ne skrbi, tudi s tabo je bilo na začetku tako.« »Vnuk mi je rekel, da lahko plačam s telefonom.« »Šef, imamo problem.« Mož in žena doma Na Facebooku . Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 44, 30. oktober 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 697 SUDOKU 698 SUDOKU 389 REŠITEV SUDOKU 388 eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE eKrižanka NOVO www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka NEMŠKI AVTO GARANTIRAŠ DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHO- ANALIZO PERUNIKA LUKNJICA V KOŽI MEJI NA UZBEKISTAN NARODNA: ČUK SE JE … AMERIŠKA POLITIČARKA HARRIS SOFOKLEJ: KRALJ … CUBA LIBRE JE …TAJL LADIN TERENEC ZDRAVSTVE- NO VARSTVO NA DOMU IZKUSTVENA FILOZOFIJA LAVO ČERMELJ V NJEJ ŽIVIJO ŽIRAFE NAREKA EDEN OD ČUTOV PREBIVALCA RUSIJE AMERIŠKI IGRALEC FREEMAN GR. JUNAK SLOVENSKI GLASBENIK NABER POŽELENJE TRAMINEC JE B… VINO POROČENE (POG.) PECIVO Z GROZDNIM NADEVOM ZASLEDOVA- NJE DIVJADI NAJVIŠJE BOŽANSTVO V STAREM EGIPTU GIACOMO …CINI VALJ ALI KVADER REPATICA IZGLED, IMIDŽ NAJMANJŠI DOBITEK PRI TOMBOLI ZNAČILNOST KVADRA ČUK PA SOVO VPRAŠA, … ENOGRBI VELBLOD KMETIJSKI STROKOV. SLANO PECIVO DOSTI PODOBI GOLEGA TELESA ČIN, …, ČIN, DREŽNICA, KJE SO KOZICE DELAVNICA UMETNIKOV LJUBNO … SAVINJI ENOTA ZA MERJENJE KOTOV AVTOMOBIL- SKA OZNAKA AZERBAJ- DŽANA BIBLIJSKI OČAK REMOV BRAT PENA BREZ SOGLASNI- KOV LASTNICA FARME V ZDA … HRUPA ZA NIČ NEKDANJA VZHODNA NEMČIJA IZROČIMO, PREDAMO ZGORNJI DEL GLAVE SOSED LIBIJE CAR…S JE GLAVNO MESTO VENEZUELE CURRICU- LUM V…E PRILJUB- LJENA JED V KITAJSKI RESTAVRA- CIJI DERIVATI AMONIJAKA DRAMSKA IGRA V ENEM DEJANJU PRSI AMERIŠKI IGRALEC (DICK VAN) Povsod z vami IMIDŽ (ANG.) PREMOŽEN JE, IMETJE MEDNAROD- NA GOSPOD. ORGANIZAC. IRSKI IGRALEC NEESON POGOSTO JIH PATENTIRAJO LIK OSCARJA WILDA (DORIAN) TIBETANSKA GOVEDA SOLJENI TRETJI NAJ- VEČJI EVROP- SKI OTOK UPORABLJA GA KLJUČAV- NIČAR OBIČAJNO GA JE 3 DECILITRE V MOLEKULI OZONA SO TRIJE … KISIKA ŽLAHTNI PLIN DIRKALNI AVTOMOBIL (ŽARG.) PRIPONA V BESEDI OGLJIKOV ILLY IN BARCAFFE ČEHOV: … SESTRE GR. MITOL. LETALEC KAJN IN … KRČMAR V SERIJI ALO ALO PRIPRAVA ZA LOVLJENJE ŽIVALI MI, …, ONI GOROVJE NA ARABSKEM POLOTOKU SLOVENSKI ALPINIST GROŠELJ RAZBITO PRIPADNIK SEVERNO- AMERIŠKIH INDIJANCEV JOŽE STARA KLJUKA, … SI GA NE UPA TAKO IN TAKO RASNI MEŠANEC PRITRDIL- NICA NASUT, UTRJEN PAS ZEMLJIŠČA SILICIJ ZVEZNI DRŽAVI V ZDA JAPONSKI REŽISER KUROSAWA POVEST JOHANNE SPYRI ITALIJANSKA LUKA V SEVERNEM JADRANU 11 3 4 12 19 13 2 8 1 5 9 10 18 14 6 17 7 16 15 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 Nagradni razpis: 1. nagrada – dva para mo- ških nogavic, 2. in 3. nagrada – komplet za šolo (nalivno pero, brisalec in bombice) ter odsevni trak. Geslo iz številke 43: V pričakovanju počitnic Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 4. novembra. Izid žrebanja: 1. nagrado, dva para mo- ških nogavic, prejme Saša Cilenšek iz Braslovč. 2. in 3. nagrado, komplet za šolo (nalivno pero, brisa- lec in bombice) ter odsevni trak, prejmeta Leopoldina Kozar iz Celja in Andreja Gračnar s Prevorja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko po- šljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektron- ski pošti na naslov tajni- stvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 44, 30. oktober 2025 PISANI SVET Polzeljani izdelali posebno svečo za papeža Zadnjo oktobrsko nedeljo so v cerkvi svete Marjete na Polzeli blagoslovili prav posebno, več kot meter veliko in 17 kilogramov težko svečo, ki so jo družno izdelali čebelarji in občani Polzele. Čebelarji nameravajo svečo, ki je narejena iz čistega čebeljega voska, podarili Papežu Leonu XIV. ob obisku v Vatikanu. Čebelarska zveza Slovenije in Evropska čebelarska zveza si že dlje časa želita obiskati Vatikan. Želita si, da bi papež Leon XIV. sprejel vodstvo čebelarjev na osebni avdienci in da bi daroval mašo za vse čebelarje sveta. S tem bi po njunem mnenju svet tudi iz Vatikana dobil sporočilo o pomenu čebel ter čebeljih pridelkov. »Želimo si, da tudi papež opozori svet na nujnost ohranjanja čebel in čebelarjev, saj brez čebel in brez čebelarjev ne bo opraševanja ter s tem hrane, torej bo še več lakote, kar je v sodobnem svetu ne- dopustno,« poudarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije. Glavni pobudniki in koordinatorji omenjene akcije so slovenski čebelarji, saj si želijo, da bi si papež našo državo zapomnil kot čebelarsko državo. Krajani Polzele so zato na čelu s svojimi čebelarji izdelali prav posebno svečo iz čistega čebeljega voska, ki jo je na minulem nedeljskem bogoslužju že blagoslovil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Številne čebelarje iz vse Slovenije in druge sta na slovesnem bogoslužju pozdravila tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik in predsednik ČZ Slovenije Boštjan Noč, ki se je v imenu čebelarske zveze zahvalil vsem sodelujočim. Sveča bo do predaje papežu na ogled na sedežu Čebelarske zveze Slovenije. SJ Tretja premiera že pred koncem oktobra Tretja premiera Slovenskega ljudskega gledališča Celje v tej sezoni je bila na Malem odru. Mali ljubezenski kabaret Erotika je požel precej odobravanja, iskrenejši pa so, bolj ko se je od- mikal čas od konca predstave, tudi priznali, da so se v nekaterih obdobjih dolgočasili. Toda igralci so svoje delo opravili tako, kot so od njih pričakovali. Vlogo Afrodite je imela Manca Ogorevc: »Mislim, da predstava spodbuja razmislek – tako zavesten kot podzavesten – o vlogah spolov, njihovem delovanju in razmerjih v naši evropski civilizaciji. Lepo je, da je vse to umeščeno v kabaretsko formo, ki se je zgodovinsko razvila kot odziv na družbena in politična dogajanja, zato je tudi danes izjemno aktualna.« Ogorevčeva na fotografiji stoji desno, levo od nje je najprej Aleksander Tolmaier, nato Branko Završan, ki je v slogu predstave »položil roke« na telo režiserke Yulie Kristoforove. Levo sta še Tanja Potočnik in Žan Brelih Hatunić, na mizo je naslonjena Ka- tarina Hartmann. DŠ Svečo je po lastnem navdihu okrasila Urška Petrač. Posebno mesto na sveči imajo tudi šestko- tne satne celice, značilna struktu- ra, ki jo čebele iz voska gradijo v panju (Foto: Tone Tavčar) Slovenski čebelarji si želijo, da bi si papež našo državo zapomnil kot čebelarsko državo. (Foto: ČZ Slovenije) Utrinki upokojencev Nekateri upokojenci si jesen življenja popestrijo z likovnim ustvarjanjem ter izdelo- vanjem najrazličnejših predmetov. Člani upokojenskih društev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki so svoje izdelke razstavili v avli velenjske mestne občine. Razstavo so poimenovali Utrinki. Na razstavi se predstavljajo z raznolikimi unikatnimi izdelki – od slik do ročno izdelanih uporabnih predmetov. Izdelki pričajo o bogatem ustvarjalnem duhu, vztrajnosti in domišljiji avtorjev. »Vsak razstavljen izdelek je svojstven utrinek – majhen, a dragocen trenutek izra- žanja, spomina ali navdiha,« so poudarili avtorji razstave. Aktivno in ustvarjalno staranje je pomemben del kakovostnega življenja v tretjem življenj- skem obdobju. Ustvarjalne delavnice niso le prostor za delo z rokami, temveč tudi prostor za povezovanje, pogovore, izmenjavo izkušenj in medsebojno podporo. Razstava Utrinki nas zato spomni, da prav številni drobni trenutki sestavljajo smisel polnega življenja. BF Razstava Utrinki dokazuje, da ustvarjalni navdih tudi v tretjem življenjskem obdobju ne usahne. (Foto: MOV) Še torta je bila »seksi«. (Foto: Nik Jarh) Stoletnica v sveži podobi Vodstvo slatinskega zdravilišča je pred sto leti v tamkajšnjem zdraviliškem parku postavilo vremensko hišico. Po zaslugi Rotary kluba Rogaška in tamkajšnje občine hišica v novo desetletje stopa obnovljena. Občina Rogaška Slatina si prizadeva za trajnostno skrb za kulturno dediščino. Ker je bila lesena konstrukcija vremenske hišice dotrajana, sta se slatinski rotary klub in ob- čina odločila za njeno obnovo. Zanjo je poskrbel Konservatorsko-restavratorski ateljeje Martina Klinca s Ptuja, ki je dela opravil v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vremenska hišica ima v celoti ohranjeno leseno kiparsko okrasje in deloma ohranjene merilne naprave. Zahva- ljujoč obnovi, ki je bila vredna malo več kot 8 tisoč evrov, bo še naprej krasila območje slatinskega zdraviliškega parka. TS Takole so namenu predali obno- vljeno vremensko hišico. (Foto: Občina Rogaška Slatina) Liam je svetovni prvak v hip hopu Plesni poznavalci pravijo, da je Liam Tesovnik iz Mozirja izjemen plesni talent. (Foto: M-dance) Na svetovnem prvenstvu IDO v hip hopu, ki so se ga udeležili najboljši plesalci iz 33 držav, je v kategoriji solo dečki zmagal 11-letni Liam Tesovnik iz Mozirja in tako osvojil naslov svetovne- ga prvaka, Liam je član ple- sne šole M-dance iz Velenja. V plesni šoli M-dance pravi- jo, da je Liam Tesovnik talen- tiran deček, o katerem bomo na plesnem področju zagoto- vo še veliko slišali. »Lani je na svetovnem prvenstvu v hip hopu v Skopju osvojil dru- go mesto. Je tudi dvakratni državni prvak ter osvajalec številnih mednarodnih ple- snih nagrad,« so sporočili iz njegove plesne šole. Predano delo s plesnim trenerjem Re- nejem Abramom je Liamu na letošnjem svetovnem prven- stvu prineslo zlato. Enajstle- tnik je tekmoval v kar štirih plesnih kategorijah – solo, duo, mala skupina in forma- cija. BF