Vlmremhl arm srcu. 74 V £|ubl|ani, 31. mana 1936 Celo i. 2. lokam, konferenca o Btuslju London, 31. marca. 1). Vlada sc jc odločila, da sc bodo začeli razgovori med podpisnicami droge lokarnsko pogodbe, to je med Anglijo, Francijo in Belgijo v najkrajšem času. Ta druga lokarnska konferenca se bo vršila v Bruslju. Na zahtevo Anglije bodo prišli na program nemški predlogi o organizaciji miru. Te tri države bodo posta v ilc tudi svoje zahteve glede Nemčije in bodo sprejele medsebojni končno veljavni sporazum, brez ozira na to. ali Nemčija nanj pristane ali ne. Rim. 31. marca. b. Po dosedanjih vesteh in po razgovorih med francosko in italijansko vlado, se bo Italija udeležila druge lokarnske konference v Bruslju. Njena udeležba pa ne bo uradna, temveč samo poluradna, Italija bo poslala tja samo delegacijo svojih opazovalcev. Italija se ne umakne s svojega stališča, da je za katerokoli politično dejanje potrebno, da se razčisti vprašanje sankcij. Anglija pa stoji na stališču, da se to vprašanje ne more rešiti pred rezultatom nove lokarske konference. Berlin, 31. marca. b. Angleški berlinski poslanik sir Erič 1‘hipps je poslal zunanjemu ministru poročilo, da je Nemčija zadovoljna s predlogom za drugo lokarnsko konferenco in da bo v najkrajšem času poslala ugoden odgovor Angliji. To dejstvo prepisujejo osebnim prizadevanjem nemškega zastopnika na zadnji seji Zveze narodov von Ribbentropa. London. 31. marca. b. Glede bodoče konference lokurnskih podpisnic v Itn sel ju. je zunanji minister Eden v zbornici dejal, da je Anglija sporočila Franciji in Belgiji dve točki, ki bosta zanjo na konferenci važni. l*rvič, da se začne razpravljati o nemških mirovnih predlogih, drugič, pa da Anglija ne pričakuje, da bi Italija podpisala novo lokarnsko pogodbo. Pred bitkami na|vc[,eoa obsega aa abesinskih teontah 200 tisoč mož sl stofi nasproti Protesti zaradi Rdečega Križa - Abesinci poročalo po soo|e Rim. 31. marca. o. Italijanske čete se nalia- l jajo zdaj že cisto blizu Gondarja, katerega se lahko polasle v nekaj dneh. Gondar je važno središče, ki vodi do jezera Tsana. Na poti proti Gon-darju so italijanske čete osvojile Sokoto, ki obvladajo vsa važna pota v tej pokrajini. Sokoto bo služila kot glavno oporišče in izhodišče za bodočo italijansko ofenzivo na severni fronti. Abesinske armade se zbirajo na bregovih jezera Ašangi v severnem (/uorainu. Negušcve čete štejejo trenutno že več kakor 1011 tisoč mož. Spopad med temi četami in nied italijansko armado, ki šteje, tudi na 100.000 ljudi, je neizbežen. Na somalski fronti vrše italijanske tehnične čete zn zavarovalna dela v največjem obsegu. Italijanski vojaški krogi smatrajo italijanske napade ' na Harar in Džidžigo kot uvod v odločilno vojaško akcijo največjega obsega. Abesinska pctrfila: emaouiemo Addis Abeha. 31. marca. o. Tukajšnji uradni krogi so izdali poročilo o zadnjih' bojih na južni fronti, ki šb se vršili južno od Dagaburija med četami generala Grazianija in pddetki rasa Naši-buja. Italijani so v teh bojih prodrli 25 km naprej v bližino Varandava. Pozneje pa so jih abesinske čele potisnile nazaj, tako da so izgubili vse zavzete postojanke. Rim, 31. marca. AA. (Stefani) Izšel je komunike St. 168: Po zmagi v Širi, so naše čete prekoračile reko Takazo in nadaljevale prodiranje v pokrajini med Noldebo in Celemtijem ter so 10. marca prispele do Adiarkava. Ko so izvršile organizacijo intendantske službo na zasedenem ozem- lju, so italijanske čete in eritrejski oddelki nadaljevali napad, ki so ga začeli zadnje dni in so zasedli v skoraj nedostopni pokrajini Lemalemo z glavnim mestom Demareh. Pri izvrševanju velikega operacijskega načrta, ki so ga čete imele izvršiti, je tretji armadni zbor, ki je krenil iz okolice Fenaroa čez Gudur in skoraj neprehodne klance, prispel včeraj v Sokoto, glavno mesto Dig-diuna, zelo znanega karavanskega središča sredi poli, ki drži v Desijo, AddiS Abebo in k Tanske-mu jezeru v pokrajino Godam. Zasedba Sokole tvori oporišče za novo prodiranje čet. Naše čete so vnovič pokazale, nezlomljivo navdušenje in odpornost. Posebno pozornost je vredno dejstvo, da je okoli 4000 vojakov v popolni vojaški opremi prenesle 00 ton živeža ves čas marša. Neko letalo na eritrejskem bojišču se ni vrnilo v oporišče. V’ teku včerajšnjega dne je 33 letal, ki pripadajo somalijskemu letalstvu, bombardiralo llarar in uničilo mnogo vojaških objektov. Vzlic živahnemu obstreljevanju letal, so se vsa srečno vrnila. Abesiiui snet samo acDteslieaio Addis Abebu. 31. .marcu. AA. (DNU) Abesinska vlada je poslala tajništvu DN protest zaradi obstreljevanja mesta llarara, 29. marca po italijanskih letalih. Abesinska vlada navaja v protestu, da je pri letalskem napadu na Harar našlo smrt mnogo civilnega prebivalstva in da pomeni ta napad kršitev člena 25 haaške konvencije, ker Harar sploh ni utrjen, razen lega pa že od začetka vojne ni v njem vojaštva. Ženeva, 31. mnrea. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol, je sprejel protest abesinskega zunanjega ministra glede bombardiranja Hararja v nedeljo. V tej protestni noti poudarja, da ie bil Harar demilitariziran ter se pritožuje zlasti zaradi tega, da so Italijani napadli mesto, ki je služilo kot nekaka osrednja zdravstvena postojanka za abesinske ranjence na južni fronti. Abesinski zunanji minister pravi, da se med porušenimi poslopji nahajata tudi dve katoliški cerkvi ter nekaj lujih misijonskih postaj, francoska katoliška cerkev in poslopje konzularne agencije, francoska radio postaja ter zapor. 15 bomb ic zadelo bolnišnico egiptovskega Rdečega križa, nekaj jih je padlo na abesinski Rdeči križ, dve pa sta eksplodirali v bližini švedske bolnišnice. Porušen je tudi hotel rasa Imruja, kjer se je včasih nahajal italijanski konzulat. Poročilo povdarja, da so vsa ta poslopja nosila znake Rdečega križa. Mussolini pupovcduic napade na Rdeti Kciž Rim, 31. marca. o. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel včeraj Maksa. Huberta, odbornika mednarodnega Rdečega križa. Oficielni krogi izjavljajo, da je bil ta obisk samo vljudnostnega značaja, privatno pa se trdi, do je ta odbornik Rdečega križa pri Mussoliniju odločno protestiral proti okrutnim napadom italijanskega letalstva na postaje mednarodnega Rdečega križa. Med razgovorom je italijanski ministrski predsednik izjavil Hubertu, da je italijanska vlada izdala vsem vojnim poveljstvom na abesinski fronti najstrožji nalog, da morajo v vsakem primeru upoštevati predpise o mednarodnem Rdečem križu. Zato ne smejo obstreljevati nobenega poslopja, ki je zavarovano z znakom Rdečega križa. Kal bo danes ptedlagul Hitler za mit Pariz, 31. marca. AA. (llavns). Iz Berlina poročajo: Na pristojnem mestu trde, da bodo jutrišnji nemški predlogi sporočeni v obliki spomenice britanski vladi. To spomenico bo po vsej priliki izročil zunanji minister baron v. Nenrath britanskemu poslaniku v Berlinu siru Eriču Phippsu. Njena vsebina bo objavljena šele tedaj, ko jo bo izvedela britanska vlada. Prvotno namero, da bi se nemški pogoji razglasili v okvirju kakšne velike javne manifestacije, so opustili. V. Ribbentrop za zdaj še ne misli iti v London. Rim, 31. marca. AA. Agencija Stefani poroča Usa Ivcopa se obotožuii iz Pariza: V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da l)o Miller v glavnem predlagal tole: 1. neizpremenljivost sedanjega položaja v Porenju ; 2. pakt o medsebojni pomoči na zapadli, trajajoč 25 let, in 3. dvostranske pogodbe o nenapadanju na jugu in na vzhodu. Pričakujejo tudi, da bo Hitler predlagal, da naj se meseca maja skliče konferenca, ki naj razpravlja o kolonijskih vprašanjih. 3 miliiocde za varnost Sulce Bern, 31. marca. o. Načelnik zveznega vojaškega oddelka Minger, je pred švicarskim zveznim svetom včeraj razpravljal o obrambnem načrtu za švicarsko republiko. Spričo zadnjih pojavov v Evropi, se je pokazala potreba, da Švica utrdi svoje meje in jih zavaruje. Švicarski obrambni načrt bi zahteval za uresničenje 235 milijonov švicarskih frankov ali okrog 3 in pol milijarde dinarjev. Ker Švica nima trenutno toliko razpoložljivega denarja, namerava vlada razpisati posebno ljudsko posojilo. Utrjevalna dela bi razdelili na več let. Bern, 31. marca. m. Švicarski zvezni 6vet je odobril izreden kredit za vojni oddelek radi na-havke 40 novih vojaških letal tipa Z 35. Tu gre za aparat, ki se lahko v 8 in pol minutah dvigne 5000 m visoko in doseže tam brzino 340 km na uro. Sef vojaškega oddelka zveznega sveta Mayer je oh tej priliki poročal o vojaško-političnem položaju Švice. Švicarski vojaški strokovnjaki so prišli do prepričanja, da Švica sicer razpolaga z vojsko, sposobno za akcijo, toda neobhodno potrebna je izpopolnitev tehničnih vojaških sredstev, da bi »c na ta način švicarska vojska prilagodila napredku ostale vojaške tehnike. Zato je zahteval izreden kredit v znesku 20 in pol milijard dinarjev, ki se bodo uporabili tekom nekaj let. Zvezni svet je ta kredit odobril in se bo zasigural 6 pomočjo notranjega posojila. Stockholm, 31. marca. b. Švedska vlada je predložila narodnemu zboru načrt za modernizacijo švedske narodne obrambe. Ta načrt polaga veliko važnost predvsem na reformo švedskega letalstva in pa obalne protiletalske obrambe. Krediti za obrambo se bodo zvišali za 100%, to je od 10 milijonov švedskih kron na 20 milijonov letno. Poleg tega namerava švedski generalni štab ustaviti veliko lahko brodovje, ki prihaja v poštev za obrambo razčlenjene švedske obale. Število kopnih čet bodo sicer zmanjšali, toda na ta račun bodo zvišali druge edinice. Zanimivo je, da to reformo predlaga švedska social-demokratska vlada. Poučeni krogi trdijo, da bodo stroški za organizacijo obrambe še večji, kakor jib pa napoveduje vladni načrt. Zakol so poslanci glasovali za spcemeufenl peocačun ? Belgrad, 31. marca. AA. Po današnji seji kluba narodnih poslancev Jugoslovanske radikalne zajed n icp, kluba narodnih poslancev skupščinske večine in narodnih poslancev narodnega seljaškega kluba, so izdali tole resolucijo: Klub narodnih poslancev JRZ, klub narodnih (>oslancev skupščinske večine in narodni seljaški klub smatrajo, da je sedaj po enoletnem finansiranju z dvanajstinami nujna in ne odloaljiva državna in liudska ootreba. da se snreime proračun za leto 1936-37 z veljavo od 1. aprila dalje. Upoštevajoč samo to potrebo in ne posegajoč sedaj v razpravo o ustavnosti zadevnega sklepa senata kraljevine Jugoslavije, bodo naši trije klubi glasovali za sprejetje opomb, ki jih je storil senat. Pri tem pa izjavljamo: 1. Naše današnje glasovanje v izjemnih razmerah se no smo in ne more tolmačiti kot prc-cedens za bodoče podobne primere, in 2. pričakujemo od kraljevske vlade, da v kar Pellntelistromed Stw|eU in Afganistanom Moskva, 31. marca. Podkomisar za zunanje zadeve Krestinski, je podpisal z afganistanskim zunanjim ministrom Fais Muhamedom novo prijateljsko pogodbo, s katero se podaljšuje že obstoječa pogodba med obema državama do marca leta 19-10. Podaljšanje prijateljske pogodbe je treba smatrati kot dejanje, ki je naperjeno proti Angliji, saj je znano, da se vrši ogorčena zakulisna borba v Aziji, med Anglijo in Sovjeti vprav v Afgistanu. lašisti sl pcilajjaio reke Belgrad, 31. marca. m. JNS je začela zbirati na narodni skupščini svoje raztepene ude ter ie včeraj v ta namen ustanovila poslaniški klub .INS. Na včerajšnjem tozadevnem sestanku je bil izvoljen za predsednika kluba dr. Vaso Jovanovič, do sedaj član Neodvisnega posla ti iškega kluba (Pohorci), za tajnika pa Nikola Sokolovič tor ing. Manfred 1’aštrovič. Za blagajnika je bil izvoljen Branko Paunovič. V zvezi z ustanovitvijo (»slaniškega kluba JNS je snoči imel sejo tudi Jevtičev poslaniški klub, ki je razpravljal o teni, ali naj vstopijo v no- vi klub JNS tudi Jevtičevi poslanci. V tem pogledu je bila prepuščena vsa tozadevna inicijativn predeedništvu Jevtičevega kluba. Afera Kovnim d. d. Belgrad, 31. marca. m. Narodna poslanca Anton Videl in Milan Lazarevič, člana poslaniškegu kluba JRZ, sta vložila v narodni skupščini na ministra trgovine in industrije interpelacijo naslednje vsebine: V javnosti sc je fc dni mnogo pisalo o aferi v Kovnici d. d. Glavni krivci sc že nahajajo v rokah oblasti, ki vodijo preiskavo o tem, da ugotovijo prave krivce in o tem, v kolikor je država oškodovana s falzifikatorskim delom posameznih članov te družbe. V časopisju smo čitali, da se mnogi člani iz upravnega odbora sedaj odrekajo svojemu delu v Kovnici d. d. Poleg ostalih se imenuje tudi ime senatorja dr. Bogdana Gavri-loviča. Zato prosim g. ministra, da nam blagovoli odgovoriti: 1. Ali je senator g. dr. Bogdan Gavrilovič v resnici bil član upravnega odbora Kovnice d. d.? 2. Če je v resnici bil član ali in v koliko je prejemal nagrade? 3. Ali je v tem času bil tudi senator? Prosiva g. ministra, da nama v smislu par. 71 zakona o poslovanju o narodni skupščini blagovoli o tem ustmeno odgovoriti fukai pred skupščino. Smrt za peciteatnlke Sofija, 31. marca. m. Tajni proces proti bivšemu notranjemu ministru polkovniku Krunm Ko-levu in polkovniku Radoslavu Kalenderevu, ki je pričel 23. I. m. pred vojaškim sodiščem, je bil zaključen včeraj opoldne. Bo obrambnih govorih, govoru državnega pravdnika, majorja StemcrcijeVn sta govorila še oba obtoženca. Nato se je sodni'dVor umaknit k posvetovanju, nakar je ob 17 v navzočnosti obeli obtožencev, njunih zagovornikov, njunih najožjih sorodnikov ior nekaj časnikarjev predsednik sodnega dvora razglasil sodbo, s katero se oba obtoženca obsojata na smrt in to radi poskusa državnega prevrata lansko leto radi odstranitve vlade Andreja Toševa. Vsa tukajšnja javnost je prepričana, da ho kralj Boris tudi tema dvema obsojencema spremenil s pomilostitvijo smrtno kazen v dosmrtno ječo. Jz Belgradn Belgradr 31. morca. m. <30 narodnih poslancev je predložilo narodni skupščini predlog o dopolnitvi čl. 85. zakona o občinah kraljevine Jugoslavije. Dopolnilo fega člena ki ga predlaga 80 narodnih poslancev, se glasi: »Občinski uslužbenci bodo odpravljeni iz službe, kadar zahtevajo to višji državni interesi. V kolikor si je uslužbenec že pridobil pravico do pokojnine te pravice ne bo izgubil.« Belgrad, 31. marca. m. V poslaniški klub JRZ je vstopil ter bil od klubskega odbora sprejet dr. Milan Glavinič, doslej član Jevtičevega kluba. Pariz, 31. marca. m. Tukajšnji španski poslanik demantira vesti, da je znani komunistični prvak Bela Khun prispel v Španijo. Sinnlot Puceli se razodeva Na drugi strani današnjega glasila edinih Jugoslovenov na svetu, ki je do polovice posvečena lepim in vzvišenim mislim o politični morali, ki jo »Jutro« in njegovi poznajo takrat, kadar niso na vladi, je podal ginljivo in pretresljivo razodetje o svojem političnem značaju veiikolaški senator g. Ivan Pucelj- To samorazodetje ali samo-razkrinkanje je bilo zaradi zadnjih dogodkov okrog senatorja Puclja v senatu in v dravski banovini nepotrebno. Vsi jioznamo politično in voditeljsko preteklost, sedanjost in bodočnost dravskega ljudskega tribuna, ki bo na svojo bodočo zastavo gotovo sprejel vse mavrične barve. Dragoceno pa je njegovo moralno jadikovanje ob smrti učitelja Pečka, v toliko, v kolikor potrjuje resničnost vseh hudih očilkov in obsodb, ki jih je slovenska javnost prav zaradi tega dogodka vrgla na že itak klavrno slavo velikolaškega senatorja. Pri nesrečni žrtvi političnega sovraštva v Sloveniji, kakršnega v strahotnih oblikah nismo pred g. Pucljem in dr. Kramerjem v Sloveniji poznali, niti v turških bojih. Ne gre za to, kaj je bil in kaj ni bil pokojnik, tudi ne' gre razglabljati zakaj je bil tak in tak. Priznavamo, da smrt zakrije vse človekove napake, zlasti čisto osebne, ker se z njo začenja druga pravičnost. To bomo priznali celo g. Puclju, čeprav bo njegovo življenje škodilo dosti večjemu občestvu, kakor pa življenje človeka, ki so ga leta in leta preganjali nesreča, ljudje in politiki Pudje-vega kova. Enega veiikolaški senator ne more zanikati. Učitelj Peček, naj je že to zaslužil ali ne, je i>ostal žalosten $ itnbol za dobo, v kateri so krotil narod Pucelj in' njegovi- Tudi ne more zanikali, da je na njegova politična stremljenja in na koristi njegove rodbine legla senca smrti. Pa to so za politika, kakor ie g. Pucelj, ki nima časa za slovenske malenkosti, morda preveč moralne. Če ne celo preveč farske ugotovitve. Za slovensko javnost je ob Pucljevem sainodopadljiveni izrabljanju moči kratkem času po zakonski poti uveljavi vsa tista pooblastila, ki jih je senat odklonil in ki so važna za zadovoljitev narodnih in državnih potreb. Pečkove tragedije važno tole: Pucelj se je skoraj po dveh letih spet razpisal v »Jutru-. Nedeljsko Jutro« poroča, da se je udeležil tudi seje vodstva JNS, katerega član je vseskozi bil in kar mu je »Jutro« oti lanski petomajski politični medigri slovenskega liberalizma tudi rado očitalo. Zdaj je Puclju pač kazalo, da se politično reši tja, kamor se edino more. Tako je treba zaznamovati spravo med obema inačicama slovenske liberalne, šesto-januarske in petomajske fronte. Vemo, da je g. Puclju Pcčkovu smrt nerodna. Onemogočila ga je predvsem v njegovem volilnem revirju. Njegovi politični grehi so toliki, da iih ne operejo še iri kilometre izjav v »Jutru«, zlasti če jih bo podpisoval on. Lahko navede vse slovenske župnike, katerim je on pomagal iz zapora, ali pa drugače. Je že vedel zakaj to dela. Župniki pridejo vsakomur prav, če ne prej, pa no zadnjo uro. Ker je g. Pucelj očividno postal politični m, moralni spokornik. vsaj v Sloveniji, noj pove šc, zakaj je s svojimi nastopi v senatu tako kompromitiral sebe in slovensko politiko? Zakaj ie kot kmetski vojvoda, kot nekak nezakonski Matija Gubec, ali Martin Krpan brez sekire glasovni proti predlogu za ustanovitev kmetskih zbornic? Ali bi ne bila slovenska kmetska zbornica zanj vendar tisto torišče:, kjer bi lahko razvil vse svoje voditeljske sile. Toda, saj se nam zaveda in to mn povemo in prorokujemo tudi mi, da je, bil njegov režim zn slovenskega kmeta dober v enem oziru: spametoval ga je, čeprav z batinami in s »svo-bbdo«; tako da bodo voditelji n ja' Ivan Pucelj pri slovenskem kmečkem ljudstvu za zmeraj nemogoči V prihodnji svoji velikončni poslanici pa nam bo g. Pucelj v ljubezni do samega sebe razodel, zakaj ga ni bilo sram priznali, dn mu gre pri vsej slovenski učiteljski zadevi predvsem za lastno rodbino. Ker vidimo, dn se je g. Puceli v politiki naučil tudi latinščine — politične latinščine je bil človek tako brž vešč že od začetka, mu tudi mi zakličemo: Hic Rhodus, liic salta! In naj sc kmalu šc javil Zaključek Maleševe razstave Deset dr>i je bila pri nas odprla razstava Malejevih sli!<. Svojo streho je dobila v mikavni hiši Stare pošte, ki je prav dobro odgovarjala vsem zahtevam tn bi ji bilo v Krafiju težko dobiti nadomestila. Domače akademsko društvo se ie lo* tilo naloge, da bo aranžiralo to prireditev v okvirju Ljudske univerze in s tem -dalo možnost Kranj- wm§m Dr. Rajko Ložar, Miha MaleS im orgamzaiui . az-stave Beno Anderwald čanom, da se seznanijo s sodobno upodabljajočo umetnostjo. Saj je bila potreba po taki seznanitvi vsekakor že nujna, če vpoštevamo dejstvo, da v Kranju ljudje vsaj po vojni še nis-o imeli prilike videti neke večje razstavne prireditve. Čisto go- tovo je, da so morali prireditelji s tem zastojem računati, še posebej z ozirom na to, ker predstavlja Maleševa slikarija v umetniškem oziru koreniti skok naprej, kar pa morda ne ugaja povprečnemu ukusu, ki si bolj želi lagodnih prehodov in počasnega razvoja. Vendar pa moremo reči, da se niti umetnik sam, niti prireditelji ne morejo pritoževati, ker je razstava v veliki meri dosegla svoj namen To dokazuje že sama statistika, saj je po* setilo v teku desetih dni razstavo okoli 180 ljudi. Le žal, da tudi v Kranju težišče interesentov za duhovno-kulturno vrednoto na strani, kjer gospodari večna kriza in radi tega materialno ni bilo posebnih uspehov. V zvezi z razstavno prireditvijo jc bilo v soboto 21. t. m tudi skiopliono predavanje, ki ga je imel g. dr R. Ložar, ki je razstavo tudi otvoril, na Ljudski univerzi. Govoril je o umetnosti Mihe Mateša ter uvajal poslušalce v svojimi izvajanji v umevanje umetnosti lega plodovitega slovenskega slikarja. Interpretacija je bila vsekakor na mestu, zlasti v tem primeru; saj je moram morda marsikdo, ki je prišel gledat samo razstavo, obstati ob delih, katerih jasnost ni razvidna prvi hip, pač pa dobijo velik smisel, če je gledalcu očividna zamisel in njeno podajanje. Na splošno moramo potrditi, da je bila vsa prireditev uspela. Čestitati moramo samo g, umetniku, ki si ni ustrašil orat' ledine v našem kraju. Drobiž iz domovine Trdovratni kmetje V dolini Rasine v Srbiji st? nahaja troje vasic., ki jih sedaj svet pozna |x> neobičajnem dogodku. Kmetje iz Sušice, Poziata in Bela«ice se že tri leta zdržujejo vsakega stika s cerkvijo, kor nočejo priznati nove razdelitve cerkvenih občin, ki ne je izvedla pred nekaj leti in ki je iz njihove bližine prenesla župnijo v precej oddaljen kraj. Kmalu |K> tein dogodku, ki je tamošnje kmete hudo razdražil, so se vsi prebivalci zbrali na protestno zborovanje, kjer so sklenili nenavaden sklep. Proglasili so popolno abstinenco do cerkve in proti veri za ves čaa, dokler tamkajšnji pravoslavni škof ne ugodi njihovim zahtevam. Od tega čaaa, minila so že tri leta, se vsi ti kmetje kar naj-upornoJSe drže lega svojega sklepa Ne samo, da ne hodijo sploh nič več v cerkev in tla ne plaču-ji jo nobene bire več, drže se tudi sklepa, da no bodo krščuvali svojih otrok, se ne bodo več poročali pred oltarjem in da bodo brez duhovnika pokopavali mrliče- Kmetje se tako trdovratno drže svojih sklepov, da ni mislili na njihovo popuščanje nič preje, dokler jim ne Imj ustreženo in jim vrnjena fara. V zadnjem času pa so poslali ministrstvu za vere in ministrstvu za prosveto vlogo, naj storila kuj. da se bodo uresničilo njihove zahteve. . Oživela, tik preden bi jo pokopali V vasi Markovdoni v občini Hipan se je do-„0(1 iI neobičajen primer navidezne smrti. Neka kmetica je pred nekaj dnevi težko zbolela, da je morala leči v posteljo. Bolezen pa se ji je, kmalu poslabšala, padla je v nezavest in nato takorekoč izdihnila. Nihče ni opazil na njej riikakega znaka življenja več. Sosedje so jo položili na mrtvaški oder, ne da bi kaj dvomili za njeno smrt. En dan in eno noč je kmetica ležala na mrtvaškem odru in o tem času je bilo vse pripravljeno za pokop. Prišel je dan |K>greha, duhovnik je truplo blagoslovil, |>oložili so ga nato na nosila in odšli z njim proti pokopališču. Ko so prišli skoro do (»kopališča, se je navidezno mrtva nenadno dvignila in začela na začudenje in strmljenje vseh pogrebcev spraševati, kaj nameravajo z njo. Ni preostajalo nič drugega, kakor da so jo začudeni pogrebci spet prinesli domov in jo položili na bolniško posteljo, kjer se bo ]>ozdravila. Zanimivo je pa tudi, da se ji je stanje med tem časom, ko je ležala na mrtvaškem odru, znatno zboljšalo. 10 oirok organizira razbojniško tolpo V Sremski Mitroviči so pred nekaj dnevi opa-Bili, da je iz mesta brez sledu izginilo troje fantičev. Policija je dolgo iskala te tri dečke, iskan)© sc je končalo z uspehom, zraven pa je policija odkrila tudi še nekaj drugega, kar je v javnosti zbudilo veliko zanimaaja. Aretirala je namreč dobro organizirano razbojniško tolpo, v kateri so bili le fantiči od 9—15 let starosti. Teh je bilo deset. Ti mladi fantiči so si zbrali svojega poglavarja, ki ga je policija že prej poznala kot otroka ulice. Kot poglavar družbe je imel neomejene pravice zapovedovanja in kaznovanja podrejenih mu članov. Njihova nepisana pravila so imela tudi pravilo, da more poglavar neposlušne člane kaznovati, kolikor on sam smatra za potrebno, a kaznovani mora ka- Stepli so se Kranj, 30 marca. V nedeljo zvečer so se okoliški fantje pošteno zlasali pred hotelom Nova pošta. Vzrok — seveda dekleta. Kei pa so bili vsi precej vinjeni, so se mulo preveč- Neki elektromehanik i z Tržiča jo je dobil lako po glavi, da je moral iskati pomoči pri bližnjem zdravniku. Pogorel je hlev Kranj. 30 marca- V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah je na v':i pri Naklem vrgel iz spanja vaščane grozen il,- Gori, gori! . Vsi prestrašeni so hiteli k nmn gledat, kje naj bi bil ogenj. Videli so, da uri gospodarju Škufcu vije iz hleva oblak dima. ' .išfani so hiteli sosedu na pomoč, da mu po-:o rešiti živino, če je mogoče še v hlevu, a je že rešena. Kljub pomoči gasilcev iz Nakla, pogorel hlev in bližnja šupa. Le pomoči gasil-v se je zahvaliti, da se ni vžgala katera izmed 'žnjih hiš. škoda je precejšnja, ki pa je le delo- i krita z zavarovalnino. Kako pa jc nastal ogenj, ne ve. Celje Preureditev mestnega parka in Masar^ko-\t;ia nabrežja. Olepševalno društvo v Celju je komisijsko pregledalo nasad v mestnem parku m na Masarvkovem nabrežju in sklenilo, da se nekaj starih dreves poseka. Kjer bi bil park oziroma drevored radi tega preredek, bodo nasadili mlad brezov nasad. Ob hodniku pred pravoslavno cerkvijo jc olepševalno društvo nasadilo zen brez protesta sprejeti. Poglavar je tudi ukazoval tatvine, odredil jc vselej, kdo ima pravico iti v kino, ukazoval je tudi, na katerih hišah je treba razbiti tikna in od koga je treba zahtevati odkupnino. Ta družba mlečnozobih banditov je kradla po mestu in okolici. Oblasti jih sploh niso mogle zaslediti, ker niso mogle misliti, da bi se tako mladi otroci mogli udejstvovati v tem poslu, fudi so bili ti otroci tako spretni, da jih nihče doslej ni zalotil pri delu Bili so tako prevejani, da so hodili po hišah prosit milodarc in pri tem bistro opazovali razmere in položaj v teh hišah. Če pa niso dobili miloščine, je že drugi dan gospodar tiste hiše našel razbita okna. Če se je tudi drugič drznil mladim pobalinom odreči mi'oičino, so mu enostavno z blatom pomazali hišo. Najbolj pa se je njihova skupnost kazala v tem, da so vsi od prvega do zadnjega obiskovali predstave v kinematografih, ki so bile gangsterske vsebine. Zaradi enega krompirja smrt V majhni in zapuščeni vasici v Podgradini v Črni gori se je odigrala krvava družinska tragedija. Zaradi majhnega pceptra je brat bratu porinil nož v srce. Brata Marko in Nikolaj sla živela skupno v hiši, katere gospodar je bil prav za prav starejši Nikola, ki je imel tudi svojo družino. Kakor pa je že običaj, je vladala med bratoma precejšnja napetost- Pa se je zgodilo, da je starejši Nikola močno zbolel in dolge mesece polegal na bolniški postelji Njegov brat Je bodil na delo in za brano in stanovanje odplačeval Nikolaju. To je bil edini dohodek v iiiši in iz njega se je morala preživljali vsa družina. Bolni Nikolaj Je postajal siten in je vedno godrnjal, da mu brat Marko vse-cuf) premalo plačuje za vse česar je v hiši deležen. Nasprotno pa je Marko mislil, da plačuje preveč. Nekega večera je družina sedla k večerji. Jedli so krompir Med večerjo pa je prišel Marko domov z dela in ker je bil lačen, je zaprosil za en krompir. Že je nastal radi tega prepir, ker je starejši brat proti temu protestiral. Kmalu sta se brata dejansko spopadla in je mlajši brat starejšega v hipu položil na hrbet in ga nato pustil. To je Nikolaja tako razjarilo, da sie naglo pobral s tal, pograbil za nož in ga zarinil bratu v srce. Pomorske zveze z Levanto Naše pomorske paroplovnc družbe so se že dalj časa borile za lo, da bi se vzpostavile neposredne zveze naših luk z državami ob vzhodnem delu Sredozemskega morja. Dosedaj se je dogajalo, da so morali potniki, ki so hoteli z jugoslovanskimi parniki potovati na Vzhod, oditi najprej v Trst in se tam vkrcati na naše parnike, ki so vzdrževali zvezo z Vzhodom. To zvezo sta vzdrževala parnika j »Kraljica Marija« in »Princezinja Olga«. Letos sc ! je posrečilo, da je vlada vstavila med dodatke k proračunu tudi postavko, s katero bo omogočeno našim parnikom vršiti vkrcavanje in izkrcavanje tudi v naših lukah v Splitu in Dubrovniku. Prvi bo prevzemal tovore že parnik »Princezinja Olga«. Naši gospodarstveniki upajo, da se bodo s temi neposrednimi zvezami z Vzhodom poglobile trgovske zveze in da sc bo velik del našega izvoza sedaj mogel usmeriti v Egipt in Palestino, s čemer bi sc našel vsaj delen nadomestek za izgubljeni trg v Italiji. živo mejo na račun pravoslavne cerkve občine v Celju. Sklenjeno ie bilo tudi, da sc ovinek za pravoslavno cerkvijo popravi in cesta razširi. Orožniki iz Velenja so pripeljali znanega dc-lomržneža jožefa P. iz St. janža pri Velenju, 24 leincga mehanika, ki so ga aretirali v Velenju na podlagi tiralico, ki jo je izdala celjska policija. Imenovani Jožef P. jc v februarju mesecu pod kižno pretvezo zvabi v neki gostilni šc skoro nov Hubcrtus plašč, ki ni bil negova last. Celjska policija je Jožefa P. oddala v sodne zapore. Športno predavanje s predvajanjem športnega filma. Pod okriljem Smučarskega kluba Celje bo predaval v četrtek, dne 2. aprila t. 1. v dvorani hotelu Skoberne g. Wcrncr Siiger o svojih vtisih, ki jih je dobil na zimski olimpijadi v Oa-Pa. Pri predavanju bo predvajal svoj film, ki ga je posnel ob priliki zimskih olimpijskih tekem in v katerem bodo celjski športniki imeli priliko videti tekmovalce, ki so zastopali naše državne barve na zimski olimpijadi. Predsednik mestne občine celje g. Alojz Mihelčič je odpotoval službeno v Belgrad. Železničarska šola v Ljubljani? Ljubljana, 31- marca. Po zadnjih belgrajskili vesteh razpravlja v prometnem ministrstvu poseben odbor glede ukinitve železničarske prometne šole v Belgradu. Po načrtu, ki obstoja, naj bi se funkcija le šole izpopolnila tako, da se pri vseh oblastnih ravnateljstvih ustanove jx>sebne železničarske šole. 'ko pride do uresničenja tega načrta, poleni -i o železničarsko prometno šolo tudi v I.ii bH ir,'> In sicer za področje ljubljanskega it'eniške ■■. ravnateljstva. Znano je, kako je bi1: di-'e: s s; jemanjem Slovencev v belgrajsko žek-iMnuus-o p. o- Narodna skupščina sprejela državni proračun 27. redni sestanek narodne skupščine, za katerega je vladalo v tukajšnji javnosti veliko zanimanje, je ob polil otvoril predsednik narodne skupščine g. Čirič. Zatem sta se javila k besedi poslanca R a š o » v i č in Milutinovič. Na njune očitke je odgovoril predsednik narodne skupščine, ki je med drugim dejal: Nisem izdal naloga, da se ne bi puščali narodni poslanci v skupščino, ali pa da bi se preiskovali. Moj nalog šefu javne varnosti se je glasil: »Gospode narodne poslance morate vljudno naprositi, da v primeru, če imajo pri sebi orožje, le tega blagovolijo vam izročiti, ako bodo dvorano zapustili, ga bodo dobili nazaj.« Prosim narodno skupščino, naj ta moj odgovor blagovoli vzeli na znanju in to tem prej, ker ho v primeru, če kdo ni izpolnil nalogu, kakor geni ga jaz dal, temveč jo morebiti na svojo roko storil kaj več, dotičnl kaznovan. Za tem se je zopet javil k besedi poslanec Rašovič. Izrazal se je neparlamentarno in predsednik Čirič mu je moral dati opomin ter pozval poslance, da spoštujejo svojega predsednika vsaj v narodni skupščini, če že drugod ne. (Banjanin v senatu!) Ko je predsednik izgovoril te besede, je nastalo v dvorani živahno in dolgotrajno odobravanje. Slišali so se vzkliki: »Živijo predsednik Čirič!« Besedo je dobil poslanec Milenko Milutinovič, proti čemur pa so protestirali poslanci vladne večine In poslanci JRZ ter narodnega kmečkega kluba. Nato je bilo sporočeno, da je finančni odbor predložil narodni skupščini svoje poročilo z ločenim mnenjem manjšine in predsednika finančnega odbora in sicer o spremembah in dopolnitvah, ki jih je izvršil senat v predlogu finančnega zakona za proračunsko leto 1930-37. Poročilo administrativnega odbora, ki je bilo nato prečitano, jo bilo soglasno sprejeto, nakar so bile prebrane interpelacije in sicer poslanca Djordje Jevtiča na predsednika kraljevske vlade o velikih prejemkih, ki jih ima senator Svetozar Tomič ud društva Rdeči križ kot njegov podpredsednik in o protizakonitem članstvu v upravnem odboru agencije Avala d. d, senatorja dr, Uroša Krulja. Obe interpelaciji sta bili poslani predsedniku kraljevske vlade. Potem je bilo prebranih nekaj prošenj in vlog, ki so se vse odstopile tozadevnemu odboru. Skupščina je nato prešla na dnevni red. Poročilo manjšine finančnega odbora, ki predlaga, naj narodna skupščina sprejme v celoti vse spremembe in dopolnila, ki jih je izvršil senat v predlogu finančnega zakona, jo podal poročevalec manjšine odbora Nikola S o k o i o v i č. Oddvojeno mišljenje pa je podal predsednik finančnega odbora Mita D i m i t r i j e v i č. Skupščinski predsednik Čirič je nato otvoril o omenjenih spremembah in dopolnilih debato ter je iKKlal besedo poslancu dr. M i š k u 1 i n u. Pri presoji sprememb, jo dejal, ki jih je v finančnem zakonu predložil senat, je treba gledati s treh stališč, in lo s finančnega, pravno-formalnega in s političnega stališča. S finančnega stališča spremembe nimajo pomena in niso vredne, da bi med obema doinoma prišlo do ostrejšega spora. S prav-no-formalne strani sklep senata ne bi mogel vzdržati kritike. S politične strani pa se vidi, da leže tu težave vsega problema. Poslance Miškulin se bavi turll z debato v senatu, ki da je v glavnem šla za tem, da pokaže, da je politika 6. januarja V nevarnostL Ni pa bila osnovana na stvarnosti in potrebah, ki d unes stoje pred nami. Važno pa jc samo to, koliko kdo dela za Jugoslavijo in njene koristi. Jo pa hoče sedanja vlada, ki jo napadajo z leve in desne, z leve, češ, da se prepočasi urejajo, z desne pa, da je država v nevarnosti in da se ruši avtoriteta državne oblasti. Vlada bo izvedla ves svoj obnovitveni program ter zadovoljila narod. Ali hočete nazaj diktaturo? Gospodje verujte, to se ne bo zgodilo, to ne more biti. kajti mi moramo iti samo naprej, nikakor pa ne nazaj. Mi lahko padomo, toda samo tedaj, ec bodo za nami prišli liberalnejši in svobodoumnejši ljudje, ne pa diktatorji. Današnji sklep skupščine bo takšen, kot to zahtevajo potrebe države, ki mora imeti proračun s prvim aprilom. S tem sc pa ne ustvarja in se tudi ne more ustvariti precedent, da bi to smatrali za prakso, ki jo mi sami s svojo voljo priznavamo in odobravamo. Skupščina mora sprejeti omenjene spremembe in dopolnitve, in jo prosi /.a dovoljenje, da prebere resolucijo v imenu poslanskega kluba JRZ, kluba vladne večino in narodnega kmečkega kluba (ki so navedene zgoraj. Op. ured.). Nato je dobil besedo v imenu (evtičevega poslanskega kluba dr. Dragotin Kojič, ki je kritiziral sedanjo vlado. Med njim in poslancem IJzeljevieem so pričele padati žaljivke in zanetile tak spor, da je gro/.ilo, da bo predsednik prekinil sejo. Za Kojičem je govoril v imenu neodvisnega kluba Milenko Markovič, ki je predlagal, naj skupščina sprejme omenjeno spremembe senata v finančnem zakonu. Po kratki izjavi Mite Dimitrijevičn je predsedujoči dr. Režek izjavil, da jc lista govornikov izčrpana, in jc zaradi tega odredil glasovanje z vstajanjem in sedanjem. Sprejete 60 bilo vse spremembe in dopolnitve senata v finančnem zakonu soglano S tem je bil državni proračun za leto f936-l9">7 sprejet. Ob 14.30 je dr. Režek zaključil sejo in izjavil, da bo prihodnja sklicana pismeno. Nad 200 let staro znamenje Ob slikoviti, novo zgrajeni poti v Kamniško IMstrico stoji na ostrem ovinku nad Galerijami sinro znamenje, kateremu pripisujejo neko čudežno moč. Se preje pa ie siolo ob pešpoti v sredini med Kamniško Bistrico in Stranjami. Pa-stavili so ga I. 1729. okoliški drvarji in lovci, ki so še bb hudih stiskah in nadlogah zatekel pcid njegovo varstvo. Zakaj so to znamenje postavili, se natančno ne ve, pač pa krožijo med ljudstvom različne govorice. V podpornik vrezana letnica 1729 nam dokazuje, da je to znamenje stalo še pred zloglasno Nandetovo rokovnjaško tolpo, ki jc gospodarila po naših krajih Pri tem znamenju so se rokovnjači zbirali k posvetovanju. Stari očanci 'vedo tudi povedati o nekem tržaškem mešetarju, katerega so pri tem znamenju rokovnjači ubili. Leta 1886 so štajerski divji lovci, najbrž iz hudobnosti, ali pa iz nagajivosti ukradli to znamenje in celega prenesli preko planine na njihovo stran. Ko so domači, .drvarji in lovci zaznali za to tatvino, so zelo ogorčeni nad tako predrzno tatvino odšli preko Planine in Arzenika na štajersko stran. Znamenje so po velikem trudu ii neprestanem iskanju našli na nekem križpotju, globoko v dolini. Po hudi borbi so jim ga vzeli ter odnesli zopet na svojo prvotno mesto. Pripovedujejo celo, da se je ob tej borbi z Štajerci tudi streljalo. Tudi letnico 1886 so urezali v glavni podpornik, pri križu, kateri je sestavljen iz treh delov, na vsakem pa ie vrezano letnica. Vslcd gnilobe in trhlosti pa so glavni podpornik odnovili. Se danes po več ko 200 letih stoji na svojem mestu in nas spom’i!;-i na one čase, ko so šc tu gospodarile tolpe rokovnjačev. Zaklan na poti iz vinograda Metlika, 30. marca. Izredno topla pomlad priganja vinogradnike, da izvršujejo najnujnejša dela v vinogradu. Kopačev je vsepovsod polno in vesela pesem odmeva raz vinskih goric. Na dtlo v vinograd so odšli tudi posestniki iz bližnjega Jurovskega broda pri Metliki, med njimi sta bila tudi Majhen Josip in Mark Ivkovič. To sta dva mladoletna fantiča, stara okrog 17 let. Oba pijana sla se domov grede začela prepirati in siliti drug v drugega. Ostali pa so odšli naprej in tako sc ze odigrala drama brez prič. Rumunska kraljica na poti skozi Maribor Maribor, 31. marca. Poseben dogodek je bilo potovanje romunske kraljice matere Marije- skozi Maribor. Ze včeraj, ko je prispel iz Belgrada salonski vagon, z njim ordonančni oficir in odposlancc železniškega ministrstva, je bilo jasno, da čakajo vagon in oba visoka funkcionarja kako odlično osebnost. se je izvedelo, da dopotuje romunska kraljica Marija, ki je nato rep danes zjutraj potovala skozi Maribor. , ... Na kolodvoru so bili ob prihodu kralpce samo člani javne varnosti. Kraljica je po kratkem postanku nadaljevala z rednim brzovlakom pot proti Belgradu. 200.000 Din vreden avtomobil zgorel Danes zjutraj okrog pol pele ure je nekaj signalov reševalnega avtomobila zadostovalo, da je vse drlo k oknom in gledalo, kako so gasilski avtomobili dirjali preko mosta v smeri po Ruški cesti. Iznad tovarne Doctor in drug pa sc je med tem že valil gost dim, o katerem se je takoj vedelo, da to ni dim, ki se vedno vali iz tovarniških dimnikov. Tokrat je bila žrtev požara avtogaraža, v ka-terije bil tudi luksuzni osebni avtomobil ravnatelja tvrdke Doctor in drug g. Fischerja. Avto je bil popolnoma nov, znamke Buick ter še nezavarovan. Vreden je bil 200.000 din. Tako garaža kakor avtomobil sla zgorela in utrpi tvrdka znatno škodo. n: t o š-'n Z ustanovitvijo šole v Ljubljani bi bi i iVon.nb iiidi to vprašanje rešeno v prilog Slove i v in se ne b"do več dogajala *# postavljanja, '■i (•<) p< vzio-Va toliko »»zadovoljstva lu opravi- 0+) cesti, v jarku, ki pelje v Drašiče, je našel posestnik Kostelc iz Rosalnic moškega, ki je bil v zadnjih zdihljajih. Naložil ga Je na voz in odpeljal k zdravniku. Imel je 7 globokih ran in iz prsnega koša je uhajala sapa in odtekala svetlordeča kri. Pred smrtjo je izpovedal, da ga je zaklal Ivkovič Marko, 17 letni mladenič. Aretirani Ivkovič taji vsako krivdo. Ima pa desni čevelj presekan z motiko in tudi prizna, sta se med potjo prepirala in da sc ničesar ne spominja. Tako je ta nesrečni alkohol enemu presekal nit življ*nja, drugemu pa za dolgo zaprl pot v svobodo, Za koto eno leto robije Pred malim senatom je bil danes obsojen na 1 leto robije zaradi tatvine 600 din vrednega kolesa delomrzni in že 13-krat kaznovani Francc Žagar, stanujoč na Kodeljevem. Dne 23. novembra lani jc ponoči odpeljal iz kleti šolskemu upravitelju Viktorju Jenku na šoli v Mostah moško kolo, ki ga je potem prodajal v kavarni »Central«, pa ga je stražnik zasačil. Žagar se je proti previsoki kazni pritožil. Naš avtobusni promet Novi Sad, 31. marca. AA. Danes je bila zaključna plenarna seja zveze avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije. Razpravljali so o celokupnem položaju avtobusnega prometa v naši državi. Zveza je sprejela važne sklepe o svojem nadalj-nein delu. Iz obsežnega poročila glavnega tajnika Gračanina, ravnatelja »Piitnika« v Novem Sadu, izhaja, da se jo stanjo avtobusnega prometa v naši državi splošno popravilo. Glavna zasluga gre naklonjenosti predsednika ministrskega sveta dr. Sto-jadinoviča,. prometnega ministra dr. Spahe in finančnega ministra dr. Letice. Palestinski velesejem Belgrad, 31. marca. A A. Jugoslovanski gospodarski odbor za Valestino naznanja zainteresiranim, da bo od 30. aprila do 30. maja v Telavivii sedmi levantinski sejem. Zastopana bo tnm n asa država s posebnim lastnim paviljonom, sodelovanje naših gospodarstvenikov na teni sejmu no vodil navedeni odbor skupaj z zavodom za pospeševanje zunanje trgovine. Gospodarstveniki,^ ki imajo stike z levantinskim tržiščem, se naprošajo, naj sodelujejo pri sejmu z razstavo svojega blaga v Jugoslovanskem’ paviljonu. I n tej priliki bo odbor priredil izlet naših gospadrstvemkov tudi v države bližnjega Vzhoda, da In mogli stopiti s ta-mošnjimi gospodarstveniki v osebne stike. Podrobna pojasnila daje Jugoslovanski gospodarski odbor 7.a Palestino v Belgradu, Uatnički dom, telefon št. 23-3J*\ Ljubljana danes Koledar Oanes, torek, 31. marca: Amos. Mitri, sreda, 1. aprila: Hugo. * I.ekarne. Nočno službo imaio: mr. Sušnik, Marijin irq 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. n mr. Bohinec ded-. Rimska c. 31. Kaj bo danes Kazina: v okviru Ljubljanskega kluba ob H8 urednik »Slovenca« dr. Lojze Kuhar o »Zgodovini povratka Rusiif v Evropo po vojni«, Društveni prostori Sv. Peter: ob a predava v fant. odseku Prosv. društva Rudolf Smersu o katoliški socialni akciji. Samostanska dvorana: ob 8 predavanje prof. dr. V. Fajdige: Cerkev v rdečem pasu Pariza. Mineraloški institut univerze: ob 18. predavanje ing. Alojzija Hočevarja o »Gospodarskem nomenu Križne jame«. * Velikonočnemu času primeren koncert pripravlja pevski zbor Olasbene Matice s solisti, orglami in velikim orkestrom. Izvajalo se bo najboljše n najpomembnejše Lisztovo oratorjsko delo »Kristus«. Liszt je priznan sklodatelj, znana so predvsem njegova simfonična dela. Zborovski part je zelo obširen in mogočen. Orkester ima par samostojnih krasnih točk, spremlja po tudi zbore. Obligatne so pri izvedbi orgle in Glasbena Matica bo v ta namen postavilo v Unionsko dvorano konccrtne orgle. Celo izvedbo pripravlja ravnatelj Polič. Koncert bo v ponedeljek, dne ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Maticc. Dobra planinska oprema naj bo poznana vsakemu planincu. Kako sc dobro opremiti, predno greste na gore, Vam bo povedal v sredo, dne 1. aprila v alpinistični šoli T. k. Skale g. prof. Marjan Lipovšek, ki ni samo odličen pianist, ampak tudi izvrsten alpinist in predavatelj. Vstop prost. Vsa klavna živina v klavnico Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja vse prizadete, zlasti mesarje na inkorporiranem ozemlju mestne občine ljubljanske, da sc bodo po sili zakona in v smislu sklepa mestnega sveta z dne 20. marca 1936 počenši s 1. aprilom 1936, kateri dan se inkorporaeija okoliških občin dokončno izvrši, pričela izvajati na vsem teritoriju mestne občine ljubljanske določila čl. 28 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Čl. 28 cit. zakona se glasi: V krajih, kjer obstoji javna klavnica, urejena za klanje velikih in malih živali, sc smejo klati velike in male živali samo v tej klavnici. Za vse je tedaj uporaba mestne klavnice v Ljubljani, ki zgoraj navedenim pogojem odgovarja, obvezna. Prekrški te zakonske odredbe sc kaznujejo po čg. 113 in 116 cit. zakona v denarju do 900 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Izgnan, ker upa na boljšo bodočnost Radio Programi Radio Ljubljana t Torek, 31. marca: 11 Šolska ura: Ldubo cimn*. kdor na trna! (k. Vojko Jagodič)- — 12 Revijo glasbil (plošče). — 12.45 Vremenska napoved, poroAlln. — 13 Napoved 6asa, objava »poroda, obvestila. — 13.15 Slovanska glasba (Kadjjski orkester). —^ 14 Vremensko porodilo, borzni točaji. — 18 K uprizoritvi opere »Kavalir 7. rožen v ljublj. gloduliSčti (predava in razlaga ob klavirju g. dr. Danilo fivara.) — 18.40 Filozofsko predavanje (g. 1'ra.no Terseglav). — 10 Napoved čarni, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, ob-vost/lla. — 19.30 Mac. ura: Manastlr Hilemlar (prota l,i|>ovec ir. Bnlgrada). — 20 VII. ura slovenskih »fcla dateljev: Matija Tomc. Sodelujejo: Pevsko druAtvo .-ljubljanski zvon«. Godalni kvartet, ga. Milena Vor-bič-Strukdj, e. prot. MaMja Tomc in g. Srečio Koporc. - 21.15 Radijski orkester. — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 32.15 Orkester Ncw Melody Boy« se poslavlja (prenos iz Nebotičnika. Drugi programi* Torek., 31. marca: Bel grad: 20 Prenos iz Zagreb«. ~ Belfjrad 1.: 8 Čellsti&nl koncert. — 14 Mauojlovi-cevo predavanje o Vojvodini. — 17.45 PerSctovo predavanje «Predscaona v uu£ib kopalci Li?* — 22.20 Balkanske narodne pesmi. — Zapreb: 20 Lekarjeva opereta “Gliiditta. — Dunaj: 30 Zgodovitmki polkovni marši (Iz sLare Avstro-Ogrske). —22.10 Klavir. — 2&.lr> Zabavna glasba. — 24.1(1 Plesne ploSec. — 22.50 Petje. ~ 23.25 Ciganska glasba. — Trst-Milan: 20..% Mandoline. — 21.25 Zborovsko petje. — 22.10 Plesti n glasba. Rim-Bari: 17.15 Plošče. — 20.35 VVagnerjev« opera «Parwifal«. — Praga: 20 Foersterjev a opera «Tdiot« (po Dostojevskega romanu). — 22.15 Plošče. — l arvam.* 30.10 Zabavna glasba. — 21 Elsnerjev*- skladbe. — 22 Lahka glasba. 23.05 Plesne plošče. — Berlin- Frankfurt: 20.10 Berlinski radijski orkester. — KSnlgsberg: 20.10 Gračnerjevo opera «Hanice poi v nebesa (po sanjski pesnitvi Gerharta Hauptmanna). — 20*.40 Plesna glasba. — Hamburg: ‘20.10 No*kringova glasbena veseloigra era »Gospod Dandolo«. — Beromiinster: 20 Horodinova oper« «Knra Igor«. Dve prometni nezgodi Ljubljana, 31- marca. Včeraj je prišlo do dveh sicer manjših prometnih nezgod, ki pa bi ob nepozornosti vozačev lahko zahtevali večje žrtve. V obeh slučajih pa sta poškodovana dva otroka. Dovolj je bilo že tudi sicer do sedaj primerov, kako otroci malo pazijo na cestna vozila, kar gre seveda deloma tudi na račun staršev. Otrok skoči iz veže ali dvorišča na ulico in naravnost pod kolo. Tako se je zgodilo tudi včeraj, ko je nekajletna hišnikova hči Darinka probež priletela z veže na ulico baš v trenutku, ko je privozil mirno nek motociklist. Ta se je zaletel v Darinko, ki je dobila poškodbe po obrazu. Takoj ao jo spravili v bolnišnico, kjer so ji nudili pomoč. Na Novem trgu pa je neznan kolesar povozil? letnega zasebnikovega sina Nigorecklja Nika. Njegove poškodbe mu sicer ne bodo zapustile trajnih posledic, vendar s? je moral tudi on zateči v bolnišnico. Aretirana družina — izpuščena Ljubljana, 31. marca. Prod nedavnim 60 listi na dolgo in široko poročali, da so odkriti storilci dvojega umora, ki je bil pred dvema letoma v Dražgošah. Vesti so prišle v liste radi tega, ker so orožniki privedli v Ljubljano celo družino, ki je bila osumljena dejanja, pa tudi vseh mogočih komentarjev. Zlasti v najbližji okolici aretirane družine so zmajevali z glavami in se čudili možnosti, da bi prišla ta družina v poštev kot storilec. Vendar pa so bile okol-uosti, ki so napotile oblasti na preiskavo, take, Ljubljana, 31. marca. Včeraj jc prispel v Ljubljano mlad visokoio- lec Kopunovič Anton, rodom iz Subotice. Kopunovič je že v drugem semestru študiral filozofijo r Rimu, pa je bil te dni po preiskavi, ki jo je moral prestati v rimskih zaporih, izgnan iz Italije. Zanimivo je, kako je prišlo do izgona: Slovenska družba v italijanski gostilni Kopunovič je zelo miren fant, toda odločen in dosleden katoličan. Posebne simpatije pa je — kakor sam pravi — že vedno gojil do Slovenccv. V Rimu je bil naravnost navdušen, ko se je spoznal z nekaterimi tamošnjlmi Slovenci. Iztaknil je lokal, v katerem so se shajali Primorski Slovenci, saj jih je v Rimu na stotine, Tam so sc našli vsako nedeljo, so nc preveč glasno peli slovenske pesmi, se pogovarjali v slovenščini, Kopunovič pa je vedno prinašal s seboj »Slovenca« in »Domoljuba«, ki ju je imel naročena. Poleg tega je šel Kopunovič tamošnjim Slovencem tudi sicer na roke: kot visokošolec in kot inteligent, ki se zanima za Slovence, je imel na-tekom svojega bivanja v Rimu, nekaj pa že prej, UTedil malo zasebno knjižnico. Bile so to običajne slovenske knjige kakor »Večernice* itd. — samo najpriprostejšo čtivo, ker se je Kopunovič s pomočjo tega ‘lahko razumljivega čtiva učil tudi slovenščine. Ni bila prav nič čudno, če je Kopunovič na posebno prošnjo posodil tu in tam kakemu svojemu prijatelju slovensko knjigo. In to jc bilo navadno tako, da je prinesel dotično knjigo v nedeljo v gostilno in jo tam dal prijatelju. V gostilni so sedele navadno skupine do 20 Slovencev, ki so se na svoj način zabavali. Bilo je med njimi vsakovrstnih ljudi, največ pa slovenskih vojakov, ki služijo v Rimu vojsko. Taiinstveni civilisti Ta slovenska družba ni imela nikdar nikakih neprijetnosti. To predvsem radi tega, ker ni nikdar napravila kake nepravilnosti in se je vedno obnašala popolnoma korektno. Še na misel ni prišlo nikomur, da bi riskiral kako nelojalnost. V februarju pa so se med sicer izključno slovensko družbo pomešali tu in tam tudi kaki sumljivi civilisti. Naši fantje so bili veseli ir razpoloženi za vsako družbo; zavedali so se, da ima v gostilno dostop vsakdo in zato nikogar niso odbijali. I i civilisti so se vrstili, prihajali so celo v družbi slovenskih deklet. Le tu in tam se je komu sumljivo zazdelo, da ti gospodje v svoji naivnosti ne prihajajo le radi družbe ... Komisar in pet detektivov Dne 1. marca t. 1. je bila zbrana v gostilni zopet družba kakih 20 Slovencev. Proti večeru pa je nenadoma prišlo do dojodka, ki je razburil .10 samo vso družbo, marveč tudi gostilničarja in vse, ki so za dogodek izvedeli: v lokal je vpadlo pet detektivov s policijskim komisarjem na čelu. Dva sta se postavila k vratom, ostali pa so začeli zapisovati imena vseh, ki so se tedaj nahajali v gostilni. Nato so vse te razvrstili v dvorede in vso procesijo odvedli na polioijo. Tam so jih vtaknili v zapore, obenem pa začeli s preiskavo. Doma so jim vse premetali do zadnjega robca, pri zaslišanjih pa prevračali vsako bescoo. Niso mogli seveda ničesar ugotoviti in vsa družba -— razen Kopunoviča — je bila izpuščena, Za pot: 8 dolarjev in 2 žandarja Pred nekaj dnevi so Kopunoviča poklicali iz zapora, kjer jo presedel 23 dni, ter mu povedali, da mu je usojen izgon iz države. Vse svoje stvari je našel v nekem kotu na policiji in ni imel časa dvigniti niti svojega denarja, ki ga je imej v Rimu S policije je v spremstvu dveh žandarjev moral naravnost na kolodvor in na mejo. Tik do meje sta ga spremljala oba orožnika ter ga predvčerajšnjim izročila našim obmejnim organom. Včeraj je bil Kopunovič še v Ljubljani, zvečer pa se je odpeljal v Zagreb, od koder se odpelje potem naprej domov v Subotico, kjer o njegovem izgonu starši še ničesar ne vedo. Kongres Fine Kongres mednarodne plavalne organizacije, ki bo zasedal od 7. do 16, avgusta v Berlinu, obsega 15 točk, o katerih bo morala razpravljati. Med temi točkami seveda ne manjka tudi vprašanje o profesionalizmu in amaterstvu, ki povzroča menda še pr> vseh organizacijah dolge in brezplodne debate, ki nikdar ne rodijo kakega uspeha. Dalje bo prišla na tapeto cela vrsta olimpijskih določil, ki naj izpremenijo in dopolnijo sedanja določila. Amerika predlaga, naj se razširi rekordna lista za posamezne panoge in naj sc tekmuje še v naslednjih štafetah: 4 X 100 m prosto, 4 X 440 yardov prosto, 3 X 100 m hrbtno in 3 X 100 yardov hrbtno. Japonska predlaga, naj se za svetovni rekord priznajo samo tisti uspehi, ki so doseženi na progi, ki je dolga najmanj 50 m. Ostali uspehi, ki so pa doseženi na krajših progah (najmanj 25 yardov), naj se vodijo popolnoma ločeno od drugih rekordov. Dalja želi Holandska, naj se tudi ženskam dovoli tekmovanje v moški konkurenci Končno je na programu še cela vrsta pritožb in predlogov, ki se patičejo samo posameznih plavalnih športnih Umnik je vedno obzirnejši do brezumnika kakor brezumnik do umnika. Težek položaj našega kmeta Ptuj, 30. marca. Selekcijsko društvo za ormožko cikasto govedo pri Sv. Marku niže Ptuja ic imelo 15. t. m. za svoie člane in tudi nečlane sestanek, na ka-krem jim je društveni tajnik objavil sejmske cene goveji živini in še povrh med nje razdelil 10 velikih (plakatov) lepakov s cenami, da se naj nalepijo po vaseh vsem v znanje. Pri tej priliki se je razvil med navzočimi kmeti, ki jih ir bilo prišlo izredno mnogo, živ razgovor o položaju kmeta, o cenah živini in kmetskim pridelkom. Končno so zbrani kmetje enodušno sklenili resolucije?, ki nam odkriva nevzdržne razmere, o katerih živi danes kmet. Ta resolucija slove: »Kmetski stan propada. Spoznali smo, da nam nihče noče pomagati. Deloma, trpimo in garamo več kot nekdaj. Pridelamo sicer več, toda kljub temu slabše živimo, Ne zmoremo več davkov, zavarovalnin in obresti za dolgove. Naši domovi in gospodarska poslopja propadajo. Ne moremo več nabavljati, ne popravljati orodja, vozov in strojev. Ni nam več mogoče, da bi se primerno oblačili. Naša hrano ie slaba in nezadostna, ker moramo vse boljše pridelke prodati. Svojih domačij ne moremo predajati otrokom, ker ne zmoremo desetka in prcv/.emnih stroškov nMogo kmetske mladine tako propade ali pa je vržena na cesto med brezposelne. Mnogo naših bolnikov mora pre- | zgodaj umreti, ker ni denarja za zdravnike in zdravila. Zimske večere presedimo v temi, ker ni j denarja za petrolej. Jedila solimo z rdečo živinsko solio. Nezdravo gospodarstvo je krivo, da je prenehala ljubezen med otroci in starši, brati in sestrami. Mali posestniki, kočarji in viničarji nimajo niti prilike za zaslužek, s katerim bi se mogli človeško preživljati. Z godrnjanjem ne bomo opravili ničesar. Spoznali smo, da cene naših pridelkov niso v pravem razmerju s cenami po- j trebščin, katere kupujemo. Da ne propademo, smo ! sklenili: 1. Pri prodaje živine se držimo cen, ki so jih določili kmetje za sejme v Ptuju. 2. Določijo se naj najnižje cene tudi drugim kmetskim^ pridelkom. 3. Mešetarjenje z živino in kmetskimi pridelki naj se zabrani. 4. Zahtevamo, da se nemudoma ustanove Kmetijske zbornice, ki bodo vplivale na zakonodajo v interesu Kmetskega stanu. Dejstvo, da so se kmetje odločili da sami začno borbo proti nev/drznim razmeram, ki jih vse bolj tarejo, govori dovolj jasno o resnosti položaja na kmetin i.i sploh v našem gospodarstvu. Manipulacije s hipotečnim posojilom pred sodniki Ljubljana, 31. marca. Mlada gospa Marija, po poklicu natakarica iz novomeške okolice, in njen mož Ivan, bivši uradnik, sta leta 1934 skušala dobiti v najem gostilno pri »Napoleonu« na Tržaški crsti 4. Potrebovala sta večje posojilo. Gospa Marija je skušala v to špekulacijo zamrežiti starega vpokojenca, petičnega moža Valentina K., ki ima lično hišico v Mestnem logu. Gospod Valentin se je otepal in ni hotel o tem nič slišati. Oba, gospa Marija in gospod Ivan, sta se obrnila na nekega posredovalca, lastnika gospodarske pisarne, la jima je posredoval pri lesnem industrijcu Alojziju Krajcu v Grahovem pri Cerknici. T a je mož, ki ne more zaradi krize v lesni industriji primerno naložiti razpoložljiv kapital. Pripravljen je bil posoditi 38.800 din proti sigurnemu jamstvu. Posredovalec je na zatrdilo obeh prositeljev, češ, da je gospod Valentin izrecno dovolil, da se na njegovem, drugače bremen-prostem zemljišču pri vi. št. 233 k. o Trnovsko predmestje, zaznamuje v zemljiški knjigi vrstni red za to posojilo. Posredovalec je sestavil za tako transakcijo predpisan zemljiškoknjižni predlog, na katerem je javni notar poveril podpis lastnika dotičnega posestva, namreč podpis g. Valentina. Tu so se pa pojavile težave. Gospod Valentin se ie izogibal. Oba, g, Ivan in ga. Marija pa sta prišla na čudno misel. Nagovorila sta priletnega čevljarčka iz Mokronoga, da se je predstavljal za lastnika trnovske parcele g. Valentina. Vsi trije so najprej odšli k prvemu notarju. Ker je bil posestnik gosp. France precej natrkan, da mu ni teklo pravilno pero po papirju, je ta notar vse tri nagnal, češ, da naj pridejo, ko bodo trezni. Drujji dan so poskušali pri drugem notarju. G. France je bil trezen. Tu se je ga. Marija žerirala kot priča o identiteti posestnikovi, in g. notar je na zemljiškoknjižnem predlogu uradno potrdil resničnost podpisa g. Valentina. Glavna ovira j* bila odstranjena. S predlogom so odšli na sodišče, da so orožniki smatrali za potrebno odtegniti družino stiku s pričami. Zato so privedli osumljence v Ljubljano. Sodna preiskava, ki se je takoj začela, pa je kaj kmalu ugotovila neopravičenost suma. Poizvedbe so dokazale popolno neutemeljenost obdolžitev, radi katerih je bila družina aretirana- Sedaj je vsa družina že zopet na prostem, preiskava pa je ustavljena. kjer so v zemljiški knjigi pri vi. št. 233 k. o. Trnovsko predmestje lepo zaznamovali vrstni red za terjatev 38.800 din na korist g. Alojzija Krajca iz Grahovega. O tej transakciji je bil obveščen le posojilodajalec, nikakor pa ne lastnik, kajti laži Valentin K je v predlogu izjavil, da njega o -tem ni treba obvestiti. Nekaj dni pozneje je g. France iz Mokronoga podpisal pri posredovalcu posojila bianco-menico za 38.800 din kot žirant Valenti nK. In posojilo je bilo naposled izplačano, Vsi so bili sprva veseli. Slo bi vse v redu, ko ne bi zakonca Ivan in Marija prišla v denarne stiske. Nista mogla plačevati niti obresti, niti dolga. G. Lojze Krajc ju je tožil. In tako je naposled sleparija prišla na dan. Pravi lastnik g. Valentin K. se je upiral plačilu in zahteval, da se hipoteka z njegovega posestva izbriše, ker on ni nikdar kake listne podpisal, tako tudi ne menice za oba zakonca. Državni tožilec je sedaj obtožil tri glavne akterje le igre g. Ivana, go. Marijo in g. Franceta zločinstvi goljulije in napravljanja lažne listine. Danes ob 8.30 se je proti vsem tiem pričela pred malim senatom glavna kazenska razprava. Obtoženci priznavajo dejanje. Oba g. Ivan in ga. Marija se izgovarjala, da sta vse to storila v sporazumu s pravim lastnikom posestva g. Valentinom, ki je njima baje dejal, da naj kar kdo drugi namesto njega podpiše z njegovim imenom, bo prav tako veljalo. Priče pa drugače povedo, da sc je g. Valentin branil in da jc jamstvo odklanjal. Trbovlje Trbovlje, 30. marca. Gradbena delavnost. Veletrgovec Radej Franjo je pričel gfaditi veliko skladišče, ki bo enako stavbi njegove trgovine. V nekaj letih si je gosp. Radej s svojo delavnostjo precej opomogel v našem rudarskem kraju. Znatno velik promet v njegovi trgovini, plačnikov pa je pri današnji rudarski krizi le malo, zato je naročil podjetniku gradnje te stavbe, da zaposli pri delu lc hčere m sinove staršev, ki so na nakupu živil še dolžni v njegovi trgovini. To postopanje bo v prid nakupovalcem in tudi njemu samemu. Tudi g. Paš Franjo jc pričel z dograditvijo svoje, lani započete trgovine ob glavni cesti, tudi on ima rad. da pri njegovi stavbi zaslužijo Ic sinovi staršev, ki nabavljajo potrebščine pri njem. Tudi trgovci so se pričeli držati gesla: »Svoj k svojemu«. Opekama v obrat. Z aprilom prične obratovati naša opekarna. Delo ie prevzel podjetnik g Hauk Obratovala bode le skozi tri mesece, kakor lani, Mnogo je prosilcev za to delo, posebno.ženske si žele nekaj prislužiti to so hčere rudarjev in tudi poročene, ki nimajo velike družine in njih možje ne zaslužijo pri rudniku toliko kolikor je treba za dostojno življenje. Želeti bi res bilo, da podjetje v prvi vrsti sprejme te poročene in s tem da možnost življenju malim otročičem in du sprejme tudi hčere velikih družin. Seveda vse pa prosi za delo in zaslužek, ker tolike brezposelnosti menda ni nikjer v banovini, nego ic pri nas. Banovinska cesta Trbovlje—Slačnik Zagorje. Pred kratkim ic bil od strani banovine komisi-lonalni ogled gradnje tc prepotrebne ceste, ki bo ne samo gospodarskega temveč tudi strate-gičnega značaja. Dresposelm pa menijo, da se bo z gradnjo že takoj pričelo in se kar vesele tako zaželjenega zaslužka. Vsekakor bi bilo umestno, da banovina gradi to cesto na isti način, kot je to storila na cesti Marija Peka—Sv. Pavclj. Tečaj v Vaieniškem domu V Vajeniškem domu se vrši gospodarsko-politični tečaj, katerega se udeležujejo številni fantje z našega podeželja. V soboto proti večeru je tečaj počastil s svojim obiskom tudi minister dr. Miha Krek, ki se je zanimal za delo v tečaju. Prejšnji torek pa je obiskal fante ter se zanimal za delo v tečaju. Prejšnji torek pa je obiskal fante ter se zanimal za uspehe tečaja ban dr. Marko Natlačen. Naprede k tekstilne industrije Maribor, 30. marca Mariborska tekstilna industrija se neprestano razvija. I.etos se obetajo izpopolnitve mnogih mariborskih obratov, gradili se bodo pa tudi novi industrijski objekti. Med največjimi bo gotovo nova predilnica Mariborske tekstilne tvornice v Melju. Podjetje je imelo dosedaj predilnico in del tkalnice v Varaždinu, v Mariboru pa tkalnico bombaža in umetne svile, apreturo in ostale oddelke. Že zdavnaj je nameravalo preseliti varaždinski obrat v Maribor. Preselitvi pa se je uprla varaždinska mestna občina in je na merodajnih mestih res dosegla, da ni bila odobrena. Sedaj se je končno podjetju posrečilo, da je dobilo dovoljenje za preselitev predilnice v Maribor, dočim bo del tkalnice še vedno ostal v Varaždinu. V novi predilnici ob v Mariboru zaposlenih 100—200 delovnih moči, kar se bo gotovo poznalo tudi na mariborskem delovnem trgu. Pariz, 23. marca. Včeraj je v Boulogne-sur-Sejne umrl ruski skladatelj Aleksander Glazunov. Glazunov je bil po rodu iz Petersburga. Bil je gojenec svetovno znanega pianista Balakireva in skladatelja Rimskega Korzakova. Bil je profesor na petersburškem konzervatoriju. Njegova dela, tako za klavir kakor za orkester, so svetovno znana. Pokopali ga bodo v Parizu. Brezposelnost pada Ljubljana, 31. marca. Okrožni urad za zavarovanje delavcev jc vedno naizanesljivejša slika zaposlenosti našega delavstva. Če je zaposlenost velika, je tudi stanje prijavljenega delavstva na višini, če zaposlenost pade, pade tudi število pri OUZD prijavljenih delavcev. V februarskem splošnem poročilu OUZD je bilo omenjeno, da je v zadnjem času opažati znatno konjunklurno zboljšanje zaposlenosti delavstva. Do tega preprianja pa nas vodi tudi podrobnejše poročilo, ki sc nanaša na posamezne industrije. leino nazadovanje pomembnejšega obsega izkazuje edino gozdno-žagarska industrija f—518 delavcev) in z njo vred dve industriji, ki sta v najtesnejši zvezi: trgovina (— 132 delavcev) in denarni zavodi itd. (—57 delavcev). Rudi sankcij je padla ne samn lesna industrija, ampak tildi lesna trgovina itd. Zanimivo pa je, da industrija za predelovanje lesa napreduje. Letno napredovanje ne-j katerih industrij je izredno veliko: tekstilna ii-j dustrija + %8, gradnje nad zemljo + 629, in- i dustrija kamenja in zemlje + 447, gradnja železnic itd. (javna dela) + 401 itd. < Radi blage zime ie 1udi sezijska delavnost v februariu že precej oživela. Znaten mesečni prirast izkazujejo: gozdno-žagarska industr. + 368, tekstilna industrija + 334, gradnja železnic + 261, predelovanje lesa + 172, industrija kamenja n zemlje -f 132 gradnja nad zemljo so pa padle za -55). Neko špansko društvo za varstvo živali je sklenilo ustanoviti v Barceloni podružnico. Na občnem zboru vpraša predsednik, kako bi bilo najlaže zbrati denar za organizacijo podružnice. »To ne bo težko,« se oglasi neki bistroumen Spanec, »priredimo v ta namen našo tradicionalne bikoborbo, pa bomo na mah imeli denar.« Profesor, ki sc »e bal. da bi zamudil vlak. B!|Bg8S*W i. J * v Konec orjaške živali, hi je sto let ustrahovala afriški pragozd Tombako, strah džungle Junak te zgodbe je v resnici živel. Živel je že tedaj, ko je Stanley potoval po Afriki in iskal izginulega misijonarja Li-vingstona. NaS slon jc preživel veliki pokoli slonov v začetku tega stoletja. Raziskovalci so ga večkrat videli. Mnogo lovcev ga je skušalo ubiti, toda večina je ta svoj poizkus plačala s smrtjo. Hijena je za trenutek pretrgala svojo pojedino in začela vohati. Njene rumene oč. so dobile izraz nezaupanja. Iz oddal,ene megle je pri hajal do nje zamolkli topot vojske na pohod«. Pupupu! Slonov krik. To ne klic Tombaka, poglavarja. V mogočnem odmevu mu odgovar,a njegova čreda. . . T Gora mesa meče svojo senco po ravnini. I o je Tombako. Njegova drobna očesca preiskujejo okolico. Čreda mu molče sledi tik za Trenutek pozneje vzraste iz najgostejsega grmovja človek, mlad belokožec drznega obraba in blestečih oči. V iztegnjeni desnici drži puško, pogled pa upira na razhojena tla. Sklonjen za sledujc zmedene stopinje, vsega je prevzelo živo razburjenj ^ rodu Svahili mu zastavi ko- rak. Na njegovem črnem telesu nesrečno visi crna angleška ponošena vojaška uniforma. Ustavi se tam, kjer je slon pohodil zebrino trljPlc’-»Bvana,« pravi, »poglej nevarno sled!« Prestrašeni izraz tovarišev prikliče belokozcu smeh na ustnice. »Vse slonove sledi so nevarne, Abdul. Upam, da te ni strah,« »Služil sem kot nosač pri marsikateremu neustrašenemu lovcu, Bvana. Toda danes sem prestar, da bi mogel loviti slona, ki ga nihče ne ■more ubiti.« »Kaj hočeš reči s tem?« »Slon, ki je šel tod mimo, je nenavadna žival.« odgovori Abdul. »Že dosti ljudi ga je preganjalo z vsemi silami, toda malokdo se je vrnil z lova. V njegovem mozgu in njegovi duši prebiva hudi duh, v njegovem telesu je zaprta duša velikega poglavarja črnega rodu. Krogle, ki na) bi končala njegove dneve, še niso naredili. Poteptal je ze sedem belih ljudi in ne bi rad, da bi bil ti osmi, Bvana.« Neenahi boj Pol ure pozneje sta belokožec in njegov tovariš zapazila slavnostni sprevod sivega orjaka. Mladi lovec jc pokleknil na eno koleno ter pomeril na žival, od katere ga je ločilo komaj 200 ko- »Pazi, Bvana!« mu je zašeptal Abdul na uho. Črni lovec je že zapazil častitljivega tombaka, ki je korakal ločeno od črede, samoten in veličasten. To jc bil živahen samec, ki je z vso vnemo in z nezaupnim obrazom pulil koTenine iz tal. Na tega je lovec pomeril. Strel je počil. 1 _ , Ko se je oblak dima razblinil, sta možaka videla, kako stoje živali nepremakljivo, podobne kirom. Takoj nato pa je slon dvigml svoj rilec m zatulil. Trenutek za tem se je vsa čreda zganila in izginila. žrtvi, toda nosač ga je prijel za roko, ter ga prisilil, da je legel na tla. Belokožec je zdaj razumel, da se njegov dvoboj z orjakom goščave komaj šele začenja. Kakor skupina ur pri urarju, s tako točnostjo sc je čreda slonov spet zbrala in na migljaj stopila v polkrog. Lovec je čutil, da je postal muha za toliko parov oči, ki so utripale od besnosti. Gore mesa so se začele premikati proti njima. »Tombako,« je zavpil Abdul .»Bvana, reši se!« Nov strel. Toda živali, ki so se postavile v bojno vrsto, ni mogla ustaviti nobena stvar več. Na mah so se vloge zamenjale in že je bil lovec tisti, ki je moral bežati, kakor preganjana divjačina. Opotekal se je in se v blaznem strahu vrgel na tla. Sloni so bili pri njem, Tombako ga je z zmagovitim tuljenjem zgrabil, ga z rilcem dvignil v zrak, ga nekaj hipov pozibaval visoko nad sabo ter ga nato s strahovito silo treščil ob tla. Potem je za-bobnal z glasom ter začel Ineusmiljeno teptati s svojimi silnimi nogami ubogo žrtev. Star Tombakov sovražnik »Nedvomno je slonovina tisrto, kar te je priklicalo v to črno zemljo?« je z nasmehom vprašal okrožni načelnik svojega tovariša in mu natočil kozarec whiskya. »Prekoračil sem leta, ko človek lovi slone,« je odgovoril Robbis in sklonil glavo.« To je za mladino. »Meniš?« je odgovoril uradnik. »Stckley je bil mlad, pogumen in izboren strelec. Pred še- Nekaj minut pozneje se je stari lovec raz-go v ar j al s svahilskim nosačem. Črnčevo obličje »e je večkrat zjasnilo in zadovoljno je dvignil glavo. Potem je odšel, zbral svojo skromno prtljago ter se z belcem odpravil na pot. David proti Golijaiu Pupupu! Mrmranje spreletava džunglo: Tombako prihaja. Prebivalec pragozda s predrznim leopardom vred je prevzel obupen strah. Sivi orjak je strah V6ega pragozda. Tombako se ustavi nekaj streljajev pred svojo čredo in počasi miga z ušesi. Voha. Njegov nagon ga ne vara: bela opica se potika 'nekje v okolici. Robbins jc sam. Abdula jc pustil v taborišču, ker ni hotel spravljati v nevarnost nikogar od svojih ljudi, v nevarnost, ki ga bo danes zatrdno srečala. Ko premišljuje o dvoboju, ki ga čaka, ne čuti več teže svojih let. Danes je bolj mlad kot kadarkoli. Petkrat sc je že srečal s Tom-bakom. pet krogel mu je že zabil v trdo kožo. Vsakokrat mu je žival u&la in lahko se jc blagroval. da je odnesel življenje. Nezaupno slonovo vedenje priča Robbinsu o tem, da ga jc zver zavohala. Toaa slon se zdi, da jc spremenil svoj običajni bojni način. Čisto mirno, kakor da ni nič, puli travo in si jo tlači v gobec. Toda beli lovec sc ne da varati. Njegovi čuti bde in napeto čaka. Nenadno pa se zemlja strese. Tombako meni, da je prišel pravi trenutek za napad in plane. Aconcagua, najvišji vrh v Južni Ameriki. Nanj jc splezal neki Ncmcc pred tedni in razvil na njem tri zastave hitlerjevsko, argentinsko in olimpijsko. s-timi tedni je izginil v džunglo v spremstvu Abdula. Odkril je sledove Tobakovc črede. »Tombako?« je ponovil Robbis in namršil obrvi. Mislim si, kakšen bo konec. »Da,« je odgovoril načelnik. >AU imate še kaj?< >Da, nekaj o meni in o prijatelju. Kar sem pripovedoval doslej, je šlo le vam, zdaj bi vam pa povedal ge vse ostalo, radi naju dveh.< Tedaj se je Berger obrnil k njemu. »I>obro,c je dejal. Rad vas bom poslušal. Samo se moram najprej malo umiriti, mislim, 6. Bilo je že skoraj polnoči, ko je Rognos zopet' začel govoriti. Zunaj na ulici je postajo vse tiho. I /e tu in ta m je zahupnil kak avto in povzročil, da je bila tišina izza njega b> še jasnejša. Berger in Rognos sta zopet zav/.ela svoje prostore ob miži. Med njima je bila daljava enega ineira, oziroma mize, toda oba sta se kolikor mogoče izogibala medsebojnih pogledov. To, da sva umorila človeka, ali bila vsaj neposredno kriva človekove smrti, naju je skoraj uničilo,< je začel Rognos. ' Ko bi mogla vse še enkrat ponoviti in ko bi se mogla pokoriti za zlodejstvo, bi to sprejela z veseljem in lahkega srca. Povrh sem še ime) neprestano ta večni opomin pred očmi. Skoraj ob pamet me je privedlo, ko sem moral gledati Ltidersena z njegovo obvezo. Nazadnje sem ga moral prositi, da jo sname.« Tega mi še niste pripovedovali.« Ne, toda prav zares sem ga moral. In on jo je v resnici snel, toda z veliko nevoljo, mislim. Meni se je namreč zdelo, da se z obvezo sam sebi dopade. Pozneje sem zvedel, kakšen postopek so vam določili. In še pozneje sem zvedel, kako so vas zapostavljali. — Kaj se je pozneje zgodilo, sem že pripovedoval. Toda vseeno bom pripovedoval: Hvaležen sem vam bil, brezmejno hvaležen, da ste me obvarovali pred ubijanjem. — Svojega prijatelja*sem videl šele štirinajst dni po napadu. Komaj sem gf prepoznal. Sploh ne vem, odkod je zmogel moč, da je še dalje živel. Saj je še meni samemu bilo dovolj težko. Čudno se sliši, toda vendarle mislim, da naju je rešilo dejstvo, da sva v stvar bila dva zamotana. Meni vsaj je to pomagalo. Vendar je z menoj bilo čisto drugače. Mene je držalo pokonci posebno to, da je ubijal on, in ne jaz. Kakorkoli se to neresnično sliši, vseeno je bil njegov delež večji od mojega. In oe je mogel vzdržati on, potem sem moral tudi jaz.« Po kratkem premolku je rekel: »Mislim, da še nikdar dva človeka nista tako hrepenela drug po drugem, kakor midva, čim sva se zgubila. Bilo bi ravnotako naravno, če bi se začela sovražiti. Toda, glejte, to nisva napravila. In samo zato, ker j® 7-^a{ mrtev, sedim tukaj pred vami. Ko bi on ostal ;pri življenju, bi jaz ne bil nikdar tako zlomljen. Šele takrat, ko sem ostal sam s svojim življenjem, me je zapelo. Morda je vse to postalo še groznejše zato, ker je umrl tragične smrti. In zato, ker mi je bilo določeno, da to smrt gledam.« Zopet je umolknil. B«pger je vprašal liho in previdno: >Kakq je umrl?« • 9 ■ Na jadranju. Toda obljubite mi, prosim, da ne boste nikdar povpraševali po njem?« Berger je kimal z glavo. >Ne bom. Bodite čisto mirni.« >Padel je v vodo, toda mi drugi si od začetka nismo belili glave zaradi tega. Saj smo vedeli, da je bil dober plavalec. Toda on je dobil krč iu utonil. Razen njega smo bili še trije v jadrnici, vendar je klical samo po meni, in to naravnost obupno, še danes ga slišim. Sredi noči me prebudi. Venomer mi leži v ušesih. V tem smrtnem kriku je zvenelo še enkrat vse ono, kar sva družno bila preživela.« Podprl si je obraz z rokami in zakril oči. Berger ga je pretresen gledal, vendar ni zbral toliko poguma, da bi mu rekel besedo. Le trenotek, nato se je Rognos dvignil, pri čemer si je z ostro kretnjo segel v telovnik, kakor da bi mu ta majhen gib pomagal, da bi odvrnil strahOtnost od sebe. Ko je zopet povzel besedo, je njegov glas zadobil narejeno in umetno trdoto. »Kaj pomaga človeku, če postane čustven? je dejal. »To nikogar ne oživi, niti ne zbriže dejanj. Niti spo-korjenoat ne pomaga. To, kar še je enkrat zgodilo, ostane na vse veke živo in niti za trenutek našega življenja ga ne moremo izbrisati, pa če še tako hočemo-Včasih je že drobec, tega, kar smo -pokvarili,, težko popraviti. Oba, on in- jazi, sva bila tako lahkoverna. cja sva zares mislila, da -se bo naša krivda dala onu iti. Komaj sva začuti 1?, da sva varna pred policijo, sva se zaobljubila drug pred drugim, da bova poplačala nazaj ves denar, ki svi ga bila vzela. Bilo' je okrog osem tisoč kron.c : \;• /i./; . Berger se je zop^t začudil in vprašal, .mi sla to zares zmogla?«; ' ’ „ . .. , „ , »Da, zmogla $va. !Jlpda on tega -ni vec doživel. Toda saj tudi nič ni pomagalo, žal ibog.: »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica telefon ’D 2996, p •* Telefon 2992. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik. Jože Kosices.