LJubljana
UpravniStvo; t-juDijana, tinafijeva ulica S. — Telefon St_ 3122, 3123. 3124, 3125, 3126T Lnseratni oddelek.: Ljubljana, Selen-ourgova mi- Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca St.
2. — Telefon St 190 rtačunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11-842, Praga čislo 78.180, Wlen St. 105.241.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1 Telefon št. 65.
Pariz, 9. aprila, b. Včeraij objavljeno francosko spomenico rn francoski mirovni načrt kritizirajo nemškj listi odklonilno Ln poudarjajo, da se o fran-oosikih predlogih sploh ne da razpravljati. Glede utrjevanja Porenja vztrajajo nemški listi v trditvi, da bi bilo omejevanje suverenih pravic Nemčije v bodoče nevzdržno.
Angleški listi priznavajo pomen francoskega načrta za organiziranje varnosti, obenem pa iaražaijo boyazen, da se bodo predlagani obsežni razgovori polagoma razblinili v majhnih posvetovanjih. »Daily Telegraph« označuje osnutek kot deloma neizvedljiv. »Dai-ly Heratid« in »News Chromicle« pa omenjata v zvezi s to spomenico očitno kršenje določb. pakta DN v italijansko - abesitiskem sporu. »Times« pozdravljajo, da francoski odgovor ne zapira vrat za nadaljnja pogajanja.
Ameriški tisk imenuje ta načrt »načrt medsebojne pomoči«.
Pariški tisk je sprejel francosko spomenico zelo povoljno, vendar pa izra-ž obžalovanje, da sta razpravi o at-niškem m porenjsikem problemu padli v isto dobo, ker za interesente Francije ni ugodno. Računa se, da se bodo pogajanja v svetu DN o vseh treh mirovnih načrtih lahko začela šele v drugi polovici maja. Načelna naziranja glede teh načrtov gredo v Franciji precej narazen. Med tem ko levica, posebno socialisti odkritosrčno pozdravlja francoski mirovni načrt, menijo v zmerneiših krogih, da je mnogo preveč idealističen, da bi imel v sedanjem razpoloženju v Ženevi nade na uspeh.
Anglija rezervirana
London, 9. aprila, b. Današnji listi objavljajo francoski odgovor v obsežnih izvlečkih. Opažati pa je. da odgovoru ne poklanjajo tolikšne pozornosti, kakor ženevskim razgovorom, ki jih listi obširno komentirajo. Iz člankov odseva mir, s katerim spremljata Velika Britanija in angleško javno mnenje italijansko-abesinski spor. Francoskemu odgovoru poklanja angleško časopisje majhno pozornost. Noben list ne odobrava francoskega, predloga brez pridržkov. Celo »Morningpost«, ki je Franciji posebno naklonjen, je kritičen. »Dailv Telegraph« smatra, da francosko pobudo o ustanovitvi mednarodnega redarstva ni mogoče uresničiti. Edino >Manchester Guardian« se v uvodniku bavi s francoskim mirovnim načrtom in trdi. da je poln težav in nejasnosti, tako da se je treba sploh vprašati, ali bo sploh mosroče razpravljati o njem. posebno še. ker Francija vztraja pri takozvani svetosti versajske mirovne pogodbe. Posebno velike in skoraj nepremostljive težave vsebuje francoska spomenica v vprašanju utrjevanja Porenja. Francija očividno noče spoznati, da Nemčije ni mogoče večno prepričevati, da mora biti Francija utrjena, da je ne napadejo Nemci. Nemcem pa tega ni treba, da bi je ne napadel kdorkoli. Zato ima ta načrt po mnenju lista le malo izgledov, da bi prodrl in prišel do izvedbe.
lesr že prej osvojenega področja približno 40.000 kvadratnih kilometrov.
Rim, 9. aprHa. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 180:
V gondarski pokrajini se prijavljajo Italijanom novi plemenski poglavarji m ugladmi narod®* prvaki. Prebivalstvo teh krajev izraža svoje simpatije za Italijo.
Tudi včeraj je naše letalstvo zelo živahno nastopalo. Zasledovalo je sovražnika in dostavljajo potrebščine italijanskim sprednjim stražam, k: prodirajo proti jugu.
Prodiranje proti Desijn
Pariz, 9. aprila, o. Agencija Radio poroča, da so oddelki askarov 3. armadnega zbora že tik pred Kobo, ki leži 50 km južno od Kvorama. Italijani pričakujejo, da bodo že prihodnji teden zavzeli Desie, ki leži nadaljnjih 135 km proti jugu. Prvi ar-madni zbor, ki ga sestavlja nacionalno vojaštvo, prodira proti Magdali, kjer je nekoč cesar Ivan & svojo vojsko kapituliral v borbi proti vojski angleškega generala Napierja.
rezike ali kakega drugega svetnika, katerim naj bi bile posvečene cerkve, ki se še nameravajo z nabranimi prispevki vernikov zgraditi v Ljubljani ali kje v okolici.
Opozorimo naj končno še na to, da je o vprašanju, ali naj se kralju Aleksandru postavi likovni spomenik ali pa spomenik v obliki kake javne ustanove, skrbno in podrobno razpravljal tudi spomeniški odlbor sam. Očividno iz enakih motivov, kakršne smo nanizali v gornjih odstavkih, je odbor prišel soglasno do sklepa, da je treba najprej postaviti likovni spomenik, ki bo dostojen našega velikega vladarja m njegovega dela, določiti pa za ko,k dobrodelen namen znesek, ki bo ostal preko najnujnejših stroškov za spomenik. To jo bilo jasno povedano tudi v pozivih za zbiranje prispevkov. Zato menimo, da je to vprašanje dokončno rešeno in da s* ne sme več načenjati.
nik, ob katerem bodo »trpeči ljudje blagoslavljali spomin velikega vladarja«. Z veseljem bomo pozdravili celo sklep, da se odredi del vsote, ki je danes zbrana aa likovni spomenik, za zgraditev kake velike javne ustanove. Pripomniti Pa moramo samo to, da bi sočasno želeli, da namenijo v ta namen svoje bogate zbirke tudi oni, ki se danes tako živo zavzemajo za postavitev samo takega spomenika. V posebni zadregi ne bodo. Saj je gotovo postavitev bolnice za jetične, ali Pa če hočete tudi ljubljanske mestne bolnice vsaj toliko Bogu dopadljivo in zvezano z deli krščanskega usmiljenja, kakor zidanje novih cerkva sv. Tereziike in vseh drugih, ki so še v programu, kakor je ob Novem letu napovedal ljubljanski župan g. dr. Adlešič. Še več. Ako naj nosi na ta način zgrajena bolnica ime velikega kralja, lahko nosi z njo združena kapelica ali cerkvica ime Male sv. Te-
„JNS poziva k revoluciji"
Pod gornjim alarmantnim naslovom in še z dodatnim naslovom, da gre za »zaroto JNS proti demokratični vla> di«, je objavil včerajšnji »Slovenec na prvem mestu prve strani svojevrstno senzacijo. Napisal je najprej, da »že dalj časa preplavljajo nasprotniki vla* de dr. Stojadinoviča, dr Korošca nn dr. Spaha državo z letaki, ki hujskajo na revolucijo, oziroma na fašističen puc da bi dobila krmilo v roke zopet JNb klika«. Nato pravi, da mu je »prišla v roke okrožnica, koj vsebina ne pusca nobenega dvoma, da izvira iz vodstva JNS.« Ker govori okrožnica o afrontu proti vladi v senatu in so ta afront po mnenju »Slovenca« organizirali sioven* ski pohorci, trdijo gospodje pri tem listu, »da je bil tudi ta letak izležen v pohorskem gnezdu«.
Za debelim vmesnim naslovom »Okrožnica eksekutive nacionalne fronte« objavlja nato »Slovenec« nas slednje besedilo:
>Osrednji izvršni odbor nacionalne fronte Vam po sklepu eksekutive sporoča:
L V prejšnjih okrožnicah smo Vam pojasnili političen položaj. Napovedali smo tudi skorajšnji konec Stojadinovič-Koro-ščevega režima, ki je vzbudil odpor vseh nacionalnih elementov v državi, tako da je nacionalna fronta danes bolj ko kedaj enotna in borbena. Na žaio3t se zaenkrat organiziranemu nacionalnemu odporu ni posrečilo zruš ti protijugoslovensko »gangstersko« vlado, predvsem radi nezadostne organizacije v narodni skupščini. Vendar pa je to le kratek zastanek — priprava v zmagovitem pohodu nacionalnega pokreta.
II. Nekateri naši zaupniki so izrazili željo, da bi spremenili način borbe. Vse te moramo opozoriti na disciplino in na to, da je taka borba zaenkrat ed na mogoča pot, da vržemo to lažidemokratsko vladanje, ki se je povsod po svetu že preživelo ter da zopet zavlada jugoslovenska nacionalna fronta.
rn. Ker v skupščini nismo uspeli, smo organizirali afront proti vladi v senatu. Kljuib vel kemu pritisku so ostali nacionalni senatorji dosledni svojemu sklepu in izglasovali vladi nezaupnico. Vsaka poštena vlada bi morala na tako nezaupnico dati ostavko. Toda vlada »brez poštenja in časti« tega ne bo storila, zato je pač naša dolžnost, da se poslužimo drugih sredstev da jo vržemo. Po prvi zmagi v senatu bo sled la kmalu druga.
IV.	Pozivamo vse naše poverjenike, da v smislu lokalnih navodil pojačajo svoje delo n organizacijo, da bodo v slučaju potrebe vsi nacionalni ljudje pripravljeni. Brez dela in žrtev ni pravega nacionalizma
V.	Posebno pozivamo nacionalno mladino, da se tesno oklene svojih pre zkuše-nih političnih voditeljev. Mi smo naši mladini hvaležni za mnoga dela, ki jih je v pretekih dneh storila. Naj svojo organizacijo še izpopolni in borbo ojači. »Zve-stoba za zvestobo«, to naj bo naše geslo!
VI.	Javno razpoloženje in mnenje je dragoceno za našo zmago. Poverjeniki naj zato povsod organizirajo sistematičen bojkot proti vladi in naj kakor do sedaj širijo nerazpoloženje med ljudstvom s prikazovanjem znižanja plač, zvišanja davkov, omejevanja svobode itd. Obenem naj se še bolj sistematično prikazuje skorajšnji padec vlade in nastop nacionalne fronte s politiko Velikega kralja Mučenika. To bo pospešilo našo zmago, ker se je tudi pri zadnjih demonstracijah v Zagrebu videlo, kako zelo tako nerazpoloženje slabi vlado. Pri tem delu pa opozarjamo na skrajno previdnost, ker vladna banda povsod jezuitsko vohuni.
VIL Vse delo naj se vrši le pod imenom nacionalne fronte in naj se stranka radi taktike čim manj omenja. Vsi poverjeniki, zaupniki naj se pa glede organizacije taj-
nega dela drže navodil, ki bo jih dobili lansko leto, seveda političnemu stanju pri. merno
VTIL V kratkem vas bomo podrobno obvestili o sistematični, odločilni borbi, ki jo bodemo započeli so celi državi Kdaj točno se bo to zgodilo, Vam ne moremo javiti še sedaj, ker je odvisno od sklepa glavnega akcijskega odbora v Beogradu, kdaj bo radi razvoja dogodkov primeren trenutek, da se započne borba. Pripravljeni pa morate biti vsak čas.
IX	Ker se je zgodilo, da nekaj naših poverjenikov ni prejelo zadnjih naših okrožnic, boste radi varnosti sprejeli vsa sporočila vedno v drugačnih kuvertah in vedno s šifro. Vaša šifra je:... (šifre ne objavimo, da ne izdamo odkod smo okrožnico JNS dobili op ured.) S to šifro signirajte tudi vsa vaša eventualna sporočila v smislu okrožnice in navodil, ki vam jih bomo v kratkem poslali. Pazite na vse dogodke v vaši okolici, predvsem na lažna podtikanja, ker nam bo to ze!o koristen material za delo, ko pridemo
zopet na vlado.	...	.
X	To okrožnico, predvsem pa šifro takoj uničite, da ne pride nepoklicanim v roke-Šifra je sredstvo da se obvarujemo podval. Zahtevamo v tem pogledu skrajno previd-
D°V boj za nacionalno zmago velike Jugoslavije!«
★
Tako torej naij bi se glasila okrožnica, o katerj zatrjiuije »Slovenec«, da mu je prišla v roke. Mimogrede naj omenimo, da smo jo pozorno prečitali, a v rnjej mismo mogli najti prav ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kot poziv k revoluciji, niti ne ničesar, kar bi opravičevalo trditev, da gre za »zaroto«. Toda o tem razpravljati ni naša stvar, marveč stvar državnega tožilstva, če gre res za kaik zločin. Pribiti pa moramo nekaj drugega.
Po avtentičnih informacijah, ki smo jih prejeli, te okrožnice ni izdala JNS, niti je ni izdal kak organ ali funkcionar te stranke. Še več, nobenemu od njih ni znano, da bi kaka taka okrožnica sploh eksistirala. Tudi ni nikomur znano, da bi v okrilju JNS ali kje drugje obstojal kak »Osrednji izvršni odbor nacionalne fronte« ali njega »ekse-kutiva«, ne glede na to, da je etkseku-tiva le tuje ime za izvršni odbor. ^ _ Mogoče je dvojno: Ali je »okrožnico« izdal kdo, ki z JNS nima ničesar opraviti in stranka ne z njim, pa torej seveda za njega in njegovo delo ne more odgovarjati; ali pa je, in to se nam zdi mnogo bolj verjetno, kdo to okrožnico podtaknil, da bi se prikupil gospodom okrog »Slovenca« ali pa jih navlekel. Tretja možnost, da bi okrožnico sestavili pri »Slovencu« sami, se nam vendarle ne zdi mogoča, čeprav smi	marsičesa
vajeni.
Na »Slovencu«, ki je prišel s tako senzaciio v javnost, je sedaj, da svoje obtožbe in svoje trditve dokaže. Pn zvezah, ki jih ima, bo gotovo mogoče ugotoviti, kaj in kaiko je s to okrožnico. kdo jo je izdal in kdo razposlal. Ako se hoče otresti suma, da sam ni bil prepričan o avtentičnosti okrožnice, pa jo je kljub temu na tak senzacionalni način objaviti, mora nujno priti na dan s pojasnilom.
V nekem pogledu pa je zadeva vendarle tudi zelo resna. Verjetno je, da bodo »Slovenca« ponatisnili drugi jugoslovenski listi in da bo vest o njegovih »odkritjih« šla tudi preko diržarvnih mej. In ker v svetu ne poznajo povsod dobro naših razmer, se utegne zgoditi, da bodo marsikje morda venjeli, daje na njih le nekaj resniiice, posebno še, ker se bo pač redkokdo potrudil, da bi prebral celo »okrožnico«, marveč se bo oprijel le senzacionelnega naslova. Ni nam treba posebej omenjati, kaiko zeio lahko taka stvar škodi ugledu naše države in veri v njeno konsolidacijo. Vsaj v tem pogledu bi pričakovali od »Slovenca« več čuta za odgovornost.
»Škodljiva gospodarska miselne^
0 škodljivi gospodarski miselnosti je napisal »Slovenec« uvodnik v sredo. Skoval ga je po starem receptu: »Reci, da ti ne porečejo«. Tokrat je »Slovenec« napravil majhno izjemo od svoje dosedanje prakse: napisal je vsaj eno resnično ugotovitev, da namreč izhaja kriza slovenske premogovne industrije iz leta 1930., ko so, kakor pravi, »centralistične tendence dobile svoj najbolj krepki izraz«. Res je da je leta 1930- bila izvršena usodepolna redukcija slovenskih premogovnih kontingentov od 45 na 29 odstotkov. Takrat JNS še ni bilo in v vladi ne naprednih Slovencev. Nadaljnje sistematično padanje so preprečili slovenski ministri, ki so leta 1931. vstopili v vlado. Lani se je pričela nova demontaža in kontingent j«--padel na 25 odstotkov.
»Slovenec« je do sedaj za vsako zlo vedno iskal in našel krivca v JNS. Tokrat so dejstva vendarle preveč očividna. Zato s.; ie poiskal duha starega gospoda Saviča, nekdanjega vsemogočnega načelnika ministrstva trgovine in industrije.
Gospodje iz Kopitarjeve ulice so v naši politični zgodovini navadno zelo slabo podkovani in zato se prav nič ne čudimo, če mislijo, da je znameniti g. Savič šele nedavno upokojen tako da še ni bilo časa pregnati njegovega duha iz naše državne gospodarske politike. Res je g. Savič bil v let h 1929- in 1930. skoraj vsemogočen gospod. Toda možje iz JNS so vendar imeli pogum, da so ga leta 1931.. torej pred petimi leti, poalali v pokoj in pričeli s sistematično likvidacijo njegove miselnosti v naši trgovinski in industrijski politiki Ako njegov duh zopet vlada, potem bi bilo zanimivo izvedeti, kako se je mogel vrniti.
Nerazumljiva so nam »Slovenčeva« izvajanja, ki izgraditev Zenice pripisujejo >po-gubni centralistični gospodarski politiki, katera bo občutno udarila interese slovenskega delavstva in slovenske industrijske de-
lavnosti«. Minister za šume in rudnike g-D jura Jankovič je na tozadevno kritiko senatorja dr. Kramerja v finančnem odboru označil politiko vlade v pogledu Zenice kot za narod in državo posebno zaslužno. Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič pa je v odgovoru na interpelacijo senatorja Hribarja kar najodločneje zavrnil bojazen, da bi Zenica mogla škodovati Jesenicam. In na kraju je pred par dnevi ministrski svet soglasno odobril načrte za izgraditev velikih naprav v Zenici ter je bil torej solidaren^ v prepričanju, da je izvršil za narod in državo potrebno in koristno delo. Sedaj pa či-tamo v »Slovencu«, da pomeni izgraditev Zenice neprecenljivo škodo za Slovenijo in za vso državo-
Veseli nas končno tudi to. da »Slovenec« obsoja centralistično investicijsko politiko, ki Slovenijo pri javnih delih tako silno zapostavlja. Tudi o tem je bilo v finančnem odboru senata že lani v mesecu juliju mnogo govora in lani in letos je bila postavljena zahteva po primerni reviziji investicijskega programa, ko je bil še čas to revizijo izvršiti. Na žalost so vsa ta prizadevanja ostala brezuspešna. Morda gre tudi za to krivda duhu g. Savica.
I Beležke
Predsednik vlade v Sloveniji
Včerajšnji »Slovenec« poroča pod vom »Dan napornega državnega dela« s
Bledo:
Predsednik vlade dr Milan Stojedtootvič še vedno biva s svojo družino na Bledu
na poči tirnicah, čeprav vremenske razmere niso baš najboljše. Ves prosti čas porablja za svoje neutrudljavo deto, ki mu ga nalaga zelo visoki položaj predsednik« vlade-Prav tako je danes g. dr. Stojadinovič vse dopoldne presedel v svojem kabinetu m zamišljeno slonel nad državnima akti, bi jih je prinesel s seboj na Bled. Pri njegovem skrbnem detlu mu prav skrbno pomagate oba šefa kabinetov dr. Protič in dr. Gašič.	__
Ko so blejski zvonovi zaavomfli poidne, se 'je predsednik vlaide z vsem svojim spremstvom pojavil pred hotelom in na" pravil sila prijeten izprehod na star; blejski grad. V njegovem spremstv« smo opazili tudri našega generalnega konzula v Čudim g. Saviča. ki je prispel danes na Bled-Ni prišel semkaj s kakim posebnim poslanstvom, ampak samo na privaten obisk k dr. Milanu Stojadinoviču. Predsednik vflade ga je pridržali na kosilu.
Popoldne ob 4. se je odpeljali predsednik vlaide z avtomobilom v Kranjsko goro, kjer si hoče ogledati našo obmejno carinarnico. ki ga zeio zanima. Z njim se je odpeljala tudii njegova ga. soproga in hčerki, oba šefa kabineta dir. Protič in Gašič ter generalni konzul g- Savič «
Katoliška duhovščina proti bizantinizmu
Kakor smo že včeraj poročali, se je vršila v sredo slovesna izvršitev odlikovanj nekaterim višjim slovenskim duhovnikdm. Ob tej priliki »e je v imenu odlikovanih duhovnikov zahvalil stolni prošt g. Ignacij Nadrah, ki je dejal med drugim:
»Mi katoliški duhovniki ljubimo Jugoslavijo in prosimo Boga zanjo in smo pripravljeni vse svoje moči žrtvovati za to, da bi bila tako urejena in tako vtladana, da bi mogli biti v njej zadovoljni in srečni vsi državljani, ki so blage volje.
Ne poznamo pa mi katoliški duhovniki bizantinskega klečeplaziva in če ti prišla kdaj vlada, kar Bog odvrni, ki bi hotela zve-zati katoliški cerkvi roke in noge, bi bili tudi tako močni, da bi s sv. Petrom izjaviti »Boga je treba bolj poslušati kot ljudi« — in tej izjavi primerno uredili tudi svoje delovanje.«
Akcija slovenskih radikalov
Zadnje čase je opažati tudi v Sloveniji živahno gibanje pristašev glavnega odbora bivše radikalne stranke, med katere se prištevajo oni slovenski radikali, ki niso vstopili v JRZ. Pred nekaj dnevi se je vršila konferenca nekaterih teh gospodov v Celju. Navzoča sta bila med drugimi tudi bivši celjski župan dr. Goričan in mariborski odvetnik dr. Ravnik. Mnogo pozornosti je vzbudilo dejstvo, da se je sestanka udeležil tudi celjski-odvetnik dr. Ogrizek, ki je bil še do nedavna eden vodilnih funkcionarjev bivše SLS na Štajerskem. Sličen sestanek se je vršil v Celju tudi v sredo. Na njem so pred vsem razpravljali o vprašanju vodstva in organizacije pristašev Ace Stanojeviča v Sloveniji.
Kakor se govori, se je pridružil tej akciji tudi ljubljanski odvetnik dr. Milan Korun, ki je igral odlično vlogo v novem ljubljanskem občinskem svetu kot načelnik finančnega odbora. G. dr. Korun je izstopil pred nekaj dnevi iz kluba občinskih svetnikov JRZ ter stavil g. županu na razpolago tudi svoje načelniSko mesto v finančnem odboru mestnega sveta.
številke, ki imponirajo
V Nemčiji so objavili bilanco akcije za zimsko pomoč. Iz bilance je razvidno, da je bilo v zadnjih treh letih zbranih wi »Zimsko pomoč« med nemškim narodom nad 3 milijarde dinarjev. Na račun te vsote je bilo naročenih in podarjenih potrebnim nad 150 milijonov stotov premoga. V letošnji zimi so izdelale nemške tekstilne tovarne na račun »Zimske pomoči« 10 milijonov metrov blaga. Poleg tega so prejeli delavci za značke zimske pomoči samo letos na mezdah 70 milijonov dinarjev in to prvenstveno v okrajih z domačo hišno industrijo. Veliko pozornost je posvetila »Zimska pomoč« tudi krizi nemških morskih ribičev ter s svojo propagando dvignila tako visoko konzum morskih rib, da se je brezposelnost ribičev zmanjšala več ko polovico. Na račun »Zimske pomoči« je bilo dalje samo v teku letošnje rime nakupljenega pri nemških malih kmetih nad 8 milijonov stotov krompirja.
NJ. VeL kraljica v Kolu srbskih sester
Zastopniki Male antante pri Suvichu
Rim, 9. aprila o Diplomatski zastopniki Male antante so imeli te dni z državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Suvi-chem več razgovorov. Kakor vse kaže, so govorili o uvedibi splošne vojašike obvezmo-sti v Avstriji in zahtevali informacije glede na dejstvo, da so bile ob podpisu naj-novezših italijansko-avstrijsko - madžarskih protokolov v Rimu podane izjave, ki so naglašale da raso bili sklenjeni med za-stopmki Avstrije, Italije in Madžarske nikakršni drugi sporazumi ali pakti.
Iz ljubljanskih
organizacij JNS
V zadnjih dneh so bili trije važnejši sestanki. Ne seji Sreskega odbora JNS je podal njegov predsednik senator dr. Albert Kramer izčrpno politično poročilo, ki je biillo od polnoštevilno navzočih članov odbora sprejeto z zadovoljstvom in odobravanjem.
Na sestanku taborskega okrožja, kd je brl pri Zupančiču na Ahacljevi cesti in eo se ga je udeležil zastopnik vseh organizacij JNS iz vzhodnega dela Ljubljane, je i poročal nar- posl Rajko Tnrk- Njegovim j izvajanjem so poslušalcu sledili z napetostjo in pritrjevanjem. PorooiSo o organizacijskem delu je podal sreski tajnik g. Ci-merman-
Pri Kačiču na Tyrševi cesti je bit občni zbor organizacije JNS za sveto/kriški okraj. Udeležba ie bila nepričakovano velika. Po poročilih funkcionarjev je bšk> sklenjeno, da se organizacija odslej imenuje »Krajevna organizacija JNS za Bežigrad.« V novem odboru so zastopniki vseh slojev prebivalstva iz vsega bežigrajskega mestnega okraja. Z napetim zanimanjem in živahnim odobravanjem je bilo soreje-to podirtAčno poročilo nar. n^V Rijka Trnka-
f. mfli AA. BFj. VeL kraljica Bpremstvn lady Astor pri obisku v prosvetnih in človekoljubnih ustanovah obiskala todi Kolo srbskih sester. Nj. Vel. kraljico in go. Astor je sprejela pri vhoda v Kolo predsednica gdč. Mirka Gniji£ ■ Sanicami upravnega odbora. Nj. VeL kraljica Marija ri je ogledala zelo lepo arejeoo razstavo velikonočnih daril. Lady Astor je bila nad razstavo nenavadno navdušena in je občudovala naše narodne motive. Odkupila je več lepih stva-
ri. Nato si je Nj. VeL kraljica s Astoc, gdč. Grujič in drugimi članicami »prave ogledala vse prostore internata doma Kola srbskih sester ter se živahno zanimala za ureditev internata, kjer se zastonj šobi siromašna deca naših bivših bojevnikov. Nj. VeL kraljica je izrazila svoje najlepše zadovoljstvo z ureditvijo in vodstvom internata ter je zapustila dom Kola toplo in prisrčno pozdravljena od vseh prisotnih članic.
Angleški listi o veselem dogodka v rodbini kneza namestnika
London, 9. aprila a. Londonski Osti obširno poročajo o vesedem dogodku v družini kneza namestnika PavAa ter javljajo, da bo krščena mala princesa na ime JLarina. Pri krstu bosta kumovala vojvoda in vojvodi nja Kentska. Prvo čestitko, ki so jo prejeli srdSni starši, je bila brzojavka angleškega kraljevskega doma. Dete tehta okoli tri m pol kilograma ter ima modre oči in
zlate lase.
Obširna poročila o rojstvu imajo vsi BstL »Daily MaLi« poroča med drugim, da je bila izrecna želja kneginje Oflge, da bodi ob uri veselega dogodka na njeni strani njena sestra vojvodinja Marina Kentska. kakor je bila ona pred časom ob njeni strani o priliki rojstva princa Edvarda. Listi objavljajo življenjepise in slike visokih roditeljev.
avstrijskega „Phoenixa"
Vse posle avstrijskega „Phoenixa" prevzame družba s sodelovanjem Assicurazioni Generali
Dunaj, 9. aprila. Avstrijska vlada je že ob koncu marca v zvezi z afero zavarovalnice »Phonix« uvedla s posebnim zakonom kontrolo nad poslovanjem zavarovalnic, z drugim zakonom pa je ustanovila zavarovalni fond, v katerega bodo morale plačevati prispevke vse zavarovalnice v Avstriji v obliki 4% zavarovalnega davka. Z dohodki tega fonda se bo kril predvsem primanjkljaj v premijskih rezervah »Ph6-nixa«.
Za končno ureditev zavarovalne družbe »Phonix« pa je bil včeraj Izdan zakon, po katerem je ta družba likvidirana in se obenem ustanavlja nova avstrijska zavarovalna družba z imenom Osterreichische Ver-steherungs A. G., ki bo prevzela vse posle prejšnjega podjetja. Osnovna glavnica nove družbe bo znašala 10 milijonov šilingov.
Nove delnice pa bodo prevzele Kredst-anstalt, Zavarovalnica dunajske občin© in Assicurazione Generali. Skupno z avstrijsko vlado je za zaščito zavarovancev Izdala primerno uredbo tudi madžarska vlada. Prav tako so v Berlinu ustanovili namesto obstoječe družbe Phonixovega koncema novo zavarovalno družbo z glavnico 3 milijone mark, ki bo nadaljevala poslovanje družbe.
Na predlog državnega pravdništva je policija danes aretirala vodilne trt ravnatelje Phonixa dr. Nussbrecherja, Bretschneider-ja in Hannya ter jih izročila kazenskemu sodišču. Vsi trije so osumljeni, da so vedeli za transakcije pokojnega dr. Berliner-ja v škodo družbe ter jih prikrivali. Preiskava se nadaljuje.
Pogodba o rusko-mongolski vojaški zvezi
Moskva, 9. aprila, d. Listi so danes objavili besedilo pogodbe med Rusijo in Zunanjo Mongolijo o medsebojni pomoči, ki je bila podpisana 12. marca v Ulanbatorju. Pogodba se glasi:
ČL 1. V primeru nevarnosti vpada na ozemlje Sovjetske unije ali mongolske ljudske republike po tretji državi, se zavezujeta vladi Sovjetske unije in mongolske ljudske republike, da takoj skupno proučita nastali položaj in izvedeta vse ukrepe, ki bi bili potrebni za zaščito varnosti njihovega ozemlja.
ČL 2. Vladi Sovjetske unije in mongolske ljudske republike se zavezujeta, da bosta v primeru vojaškega napada na eno izmed pogodbenih strank nudili druga drugi vsakršno pomoč in t*di vojaško.
čl. 3. Vladi Sovjetske unije in mongolske ljudske republike smatrata kot samo po sehi umevno, da se čete pogodbenice, ki se nahajajo na podlagi medsebojnega dogovora na ozemlju druge pogodbenice zaradi izvršitve v čl. 1. in 2. obrazloženih obvez-
nosti, umaknejo takoj iz dotičnega ozemlja, kakor hitro bi postale nepotrebne in kakor se je to zgodilo L 1926. v primeru odpoklica ruskih čet z ozemlja mongolske ljudske republike.
čl. 4. Ta protokol je bil izdan v dveh izvodih, v ruskem in mongolskem jeziku, in sta obe besedili enakopravni. Protokol stopi v veljavo v trenutku podpisa ter je bil sklenjen za 10 let.
Po rusko-mongolski vojaški zvezi je torej Sovjetska unija upravičena in dolžna, da posreduje s svojimi četami, če bi japonska vojska prekoračila mongolske meje. Posredovanje Društva narodov ni v načrtu in tudi ni potrebno, ker Japonska ni več njegova članica. S to zvezo je bil na Daljnem vzhodu ustvarjen jasen položaj. Japonska ve sedaj, da bi nadaljnje prodiranje njene vojske na Kitajskem proti zahodu pomenilo pričetek vojne s Sovjetsko unijo. Ozemlje mongolsko-ljudske republike, za katero gre, obsega 1,526.000 kvadratnih kilometrov, ima pa le 670.000 prebivalcev.
Sin umoril lastnega očeta
Novi Sad, 9- aprila p. V središču mesta se je odigral danes dopoldne razburljiv dogodek Sooči je prispel v Novi Sad in se nastanil v hotelu »Bela ladja« pravoslavni duhovnik Vasa Stojanovič iz Otočca. Davi zgodaj je prispel v hotel njegov 31 letni sin Milojko in vprašal po svojem očetu. Nič hudega sluteča sobarica ga je sama popeljala v prvo nadstropje in mu pokazala sobo, v kateri je še spal oče. Komaj pa je sin vstopil v sobo in zaprl vrata za seboj, eo se zaslišali iz sobe klici na pomoč. Hotelsko osobje je prestrašeno prihitelo. Ko so
odprli vrata se jim je nudil strašen prizor:
sin je z doJgim kuhinjskim nožem obdeloval svojega očeta v postelji. Izgledal je tako divje, da se nihče ni upal blizn, on pa je venomer ponavljal: »Kar Je, to je! Moral sem se maščevati.« Naposled je prišla policija, kateri se je morilec brez upora vdal. Pri zaslišanju je samo Izjavil, da se je maščeval. Zakaj, pa ni ho4el povedati. To bo šele ugotovila preiskava, ki je v teku. Ves Novi Sad je razburjen zaradi tega krvavega zločina, ko je sin položil roko na lastnega očeta.
Beograd, 9. aprila. AA. S kraljevim ukazom je na predlog finančnega ministra odlikovan z redom jugoslovanske krone 8. stopnje dr. Hubert Souvan. vpokojen' dr-i žavni pravobranilec v Ljubljani
Grčija ostaja zvesta Balkanski zvezi
Beograd, 9. aprila. AA. Grško poslaništvo v Beogradu izjavlja, da je brez vsake podlage atenska vest nekega beograjskega lista, pa kateri »o na sestanku šefov gnšknh političnih strank sklenili, naj Gr-čšja prekliče svoj podpis na ženevskem protokolu o balkanskem sporazumu.
Avstrijski demanti
Beograd. 9. aprila AA. Od avstrijskega poslaništva smo naprošeni. da objavimo naslednje; »O poročilih objavljenih v nekih listih, da je prišlo v Gradcu spontano do manifestacij bivših vojakov avstrijske zvame vojske, izjavlja avstrijsko poslaništvo, da so docela brez osnove, ker v tem mestu ni bilo nobenih manifestacij ne pretepa te vrste«.
Bolezen nadškofa dr. Banerja
Zagreb, 9. aprila. AA. Ob 11. dopoldne so izdali o zdravstvenem stanju nadškofa dr. Bauerja tale builettn:
Subjektivno stanje je precej boljše. Objektivno stanje na prtjučih pa je neizpre-menjeoo. Temperatura je znašala ponoči 38, davi 37.3 stopinje. Bitje žile 76 do 82.
V vsa
službi oddana
Beograd, 9. aprila. AA. V resoru prometnega ministrstva ni mogoče sprejeti novih oseb kot uridniškfo pripravnikov, zvamičnikov, sJužifelJev ali dekvoev, ker so vsa prosta mesta že oddana. Novi proračun za leto 1936/37 je število mest proti lanskemu proračunu izdatno znižal. Zainteresirane osebe se obveščajo, naj zaradi tega ne vlagajo proženj in ne tro5;jo zastoj izdatkov za rasne takse m listine oziroma za pot v Beograd, da poiščejo službe v prometnem mkmtroirau.
Nacionalni šahovski turnir v Novem Sadu
Novi Sad, 9. aprila. Danes se je pričelo 4. kolo. Po sklepu turnirskega odbora igrajo odslej od 15. do 20. in od 22. do 24, in ne več dopoldne. Senzacija današnjega dneva je bila odločna zmaga mariborskega šahovskega mojstra Vaeje Ptrea nad mednarodnim mojstrom in favoritom turnirja Borisom Kostičem. Pire je kot bdi igral Rettijevo otvoritev in je po sijajni igri prisilil nasprotnika h kapitulaciji v 41. potezi. Ostale partije do odmora še niso bile končane.
Partija iz n. kola Schreiber—Frydman Je bila remis.
Aljehinova simultanka v Subotici
Subotica. 9. aprila o. Snoči Je prispel v Subotico dr. Aljehin. V subotiškem šahovskem klubu je odigral simultanko e 36 nasprotniki. Dobil je 29 partij. Izgubil 2, 5 partij pa se je končalo remis.
Dr. Aljehin je danes odpotoval v Beograd, odkoder namerava v Zagreb. Ljubljano in Sarajevo, kjer bo prav tako	simul-
tanke s tamkajšnjimi šahisti.
Poljski Sond za oborožitev
Varšava, 9. aprila o. Vlada je ustanovita poseben fond za narodno obrambo, iz katerega se bodo črpala sredstva za oboroževanje. v kolikor izdatkov ne bo mogoče kriti 'z rednimi državnimi dohodki. Sredstva za ta fond se nameravajo zbrati s prodajo nekaterih državnih nepremičnin.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Izpremenljivo. hladno.
Dunajska vremenska napoved ia petek; Do nadaljnjega nobene nevarnosti za slano. večinoma zelo oblačno, ponekod tudi s gadaviparav aka* pa U^tfejS«

»JUTRO« Št. 85,
3
PefaS:, HI
Naši fe
Jugosloveni
in Bolgari
Polje, 9. aprila. Dii je med naši/m narodom živo ukoreninjena ideja zbližanja z Bolgari, svedoči tudi naš kraj, ki zbHžanje tudi pravilno razume in občuti v zavesti, da je za uspešno pospeševanje zbližan j a dveh sorodnih narodov, zlasti narodov sosedov, Ttuino potrebno, da se obe strani temeljito seznanita, zakaj šele vsestransko spoznanje ali znanje lahko vzbuja željo po pravem zbližanju. V tem pogledu je treba poučiti in zavzeti najširše plasti obeh narodov. Predočiti jim je treba v prvi vrst' koristi na kul+urnem, gospodarskem in političnem polju. Pri nas io v Bolgariji je propaganda za zfeližanje intenzivna. Bilo je že mnogo obiskov, ki so jih od obeh strani prirejala narodna, kulturna, gospodarska in stanovska združenja. Predavanja o velikih koristih zbližan j a se vršilo v mestih :n vaseh pri nas in na Bolgarskem. Predavatelji morajo v prv- vrsti svojim poslušalcem, ki so zavzeti za najožje stike med obema narodoma, predočiti kulturno in gospodarsko življenje sosedov, da ostvarijo tako dobro podlago za pokret. ki je itak že v srcih enih in drugih.
Naš Sokol, veren svojemu poslanstvu propagande slovanske vzajemnosti, v prvi vrsti pa zbližan ja balkanskih Slovanov, nam je pod okriljem ZKD snoči v Sokol-skem domu priredil predavanje o Bolgariji. Predavatelj g. Vekoslav Bučar, ki je bival med Bolgari in dobro pozna razmere na Bolgarskem, je podal številnim poslu-Salcem izčrpno sliko o kulturnem, političnem in gospodarskem življenju Bolgarov ter nazorno razložil koristi, katerih bi bili mr deležni pri zbližan ju obeh slovanskih balkanskih držav. S posebnim poudarkom je naglasi!, da bi združitev vseh Jugoslovanov dala balkansko velesilo — 25 milijonov prebivalcev. Oipiisal nam je zemljepisni položaj ter podal nekaj pomembnih zgodovinskih podatkov o borbi Bolgarov za samostojnost. Sledile so skioptične slike važnejših bolgarskih središč, kulturnih ustanov ter številni portreti kulturnih in političnih velrčin. V kratkem rečeno: uspeh predavanja je bil velilk in poslušalci bodo gotovo z navdušenjem propagirali zbližanje obeh narodov. G. Vekoslavu Bučarju gre vse priznanje za stvarno predavanje, Sokolu pa zahvala, ker ga je priredil. S to zahvalo je združena želja, da bi se tako važna predavanja ponavljala.
Čez klance, Gorjance v Belo Krajino
Ljubljana. 9. aprila Bolje je kupovati dobre avtobuse, kakor popravljati ceste. O tem se je lahko preverila ona družba izbrancev, ki jih je Joško Eržen iz Škofje Loke povabil včeraj s svojim novim modernim avtobusom na izlet iz Ljubljane v Belo Krajino. Joško Eržen. ki je sicer lastnik sloveče loške gostilne pri Finfarju. je »mimogrede« tudi avtobusni podietnik. Doslej je vzdrževali progo iz Škofje Loke na kolodvor, poslej pa hoče na daljša in sicer zelo dolga pota. Da bo poleti lahko prevažal čim večje število izletnikov in da bodo vsi udobno nameščeni, je dal zgraditi velikanski avtobus. v katerem je prostora za 38 potnikov pa vsem tem ni treba, da bi bili natlačeni kakor sardine. Kjerkoli se novo vozilo pojavi, vzbud; pozornost, saj je bolj podobno tramvaju kakor avtobusu. Motor na nafto je namreč skrit v notranjosti. Avtobus je v zgoraj ves domače delo, motor je Dieslov. konstrukcijo pa je dobavila tvrd-ka Saurer.
No, kar se izbrane družbe tiče, povejmo, da je bila prav domača. Poleg inženjerjev, novinarjev in različnih strokovnjakov so se zbrala krememiti predstavniki loškega rodu. Sredi dopoldneva jc zasviral avtobus izgred Uniona kakor na orgijice in zdTČal na Dolenjsko. Res je, če bi bili hoteli ime-
ti sončen dan, bi se bito morali za tak izlet zmeniti tamle okrog Božiča Takšno je letošnje leto. Zdaj na pomlad pa imamo deževje. Vendar se je Dolenjska razodevala izletnikom v vsej svoji pomladni mikavnosti in slikovitosti. Le kdo bi verjel da je na Dolenjskem toliko klancev. A saj prav zaradi njih je gospodar, ki sam šo-fira, izbral pot do Metlike, da pokaže, kako je pogruntal nekaj za nas: velikanski, udoben, vzdržen avtobus tudi za takšne ceste, kakršne imamo na Slovenskem Sam Stvarnik je pa tudi hotel tako. da je dolenjske ceste potegnil čez klance, da so včasih bolje služili furmani in priipregar-ji, danes pa, da se Ljubljančani bolje ože-jajo na poti tja dol in hitreje iztreznijo na povratku.
Nekoliko hladno nam jc bilo izpočetka — premalo deklet so pripeljali Ločani s seboj, vsega drugega pa jc bilo zadosti. V čudovitih pastelnih barvah se kažejo pokrajine s položnimi pobočji, z gozdovi in sadovnjaki, s cvetočimi črešmjami m breskvami, z rjavimi vinogradi. Rjava čo-bodra se razliva čez struge po dolinah, ■blatna potoki težko pričarajo iluzijo dolenjskih poletnih kopališč, toda perice ob njih in unrvalke oken, ki se zvedavo ogledujejo za pošastnim vozilom in mu mahajo v pozdrav, nas opominjajo, da smo v velikem tednu in da gre za temc'jito velikonočno čiščenje. Skozi prijazne dolenjske vasi poje avtobus ubrano kakor da pelje na Izlet zbor malih harmonikarjev. Za
Novo mesto je to majhna senzacija Kratko postanemo onkraj Krke, da si ljudje ogledajo najnovejše čudo našega avtomo-j bil »zrn a, potem zdirjamo na ono plat iin se vzpnemo na Gorjance. Z lahkoto zmaguje avtobus vse zavoje, da se niti ne utegne ustaviti na Vagi, temveč šele nekaj nižje , na oni strani prevala, od koder se nam od-! pre razgled na Belo Kraj:no. Presenetljivo j lopa slika: vse je v cvetju, kakor da je ' drevesa obsul sneg, be'ozeleno se svetlikajo brezovi gaji, prijazno mežikajo zida-j niče med vinogradi. Suhor se tiho postavlja s svojima rdečima glavama. Med svežim brstjem :n zelenjem so skrite Lokvi-ce. Daleč v dolini, za tratami in gaji teče Kolpa. Ko nam ljubeznivo prikima nasproti Sv Rok z dvema črnima glavama, se spet oglasi naš avtobus s svojiimi orgl:cami. Že smo v belokranjski metropoli. Sprehodimo se sem in tja. razgledamo se. slednjič pa se naš orjak trmoglavo ustavi sredi spodnjega mesta. Metlika, oj, Metlika — Jože pa avto flika . . To je kar mimogrede b:la krilatica, vsem izletnikom v veselje da smo se lahko še pol ure pomudi-li. Nekje na zgornjem koncu mesta je pri jazna gostilna pri Rajmerju in Ločani vedo tja kratko pot. njihov recept je pa tak. le: »Pijmo, jejmo, dober se mejmo. poti pa pejmo!« In poti- smo res šli. Tja doli do Broda novi most pogledat — m nazaj. Po-noč: se je avtobus srečno vrnil v Ljubljano in nato - kok. pa! — tudi v Skofjo Loko.
Rane Slovenstva na Kočevskem
Za gimnazijo - Proti strankarstvu - Proti izseljevanju
Kočevje, 9. aprila.
Pri Beljanu v Kočevju je bil letošnji občni zbor podružnice CMD. 0 narodnostnem pokretu na Kočevskem so bili podani tako stvarni predlogi od strani ljudi, ki že leta in leta narodnostno delujejo na tem jezikovno mešanem otoku, da je treba z njimi seznaniti tudi širšo javnost. Podružnica CMD deluje na Kočevskem že 25 let in prav na tem ozemlju je družba stekla mnogo dragocenih izkušenj. Občni zbor se je predvsem bavil z znano Lajovičevo tezo, ki se zavzema za to, da bi se izselili iz Kočevja vsi uradi ter se preselili v Ribnico. Mnogi govorniki so smatrali to zamisel za popolnoma pogrešeno. Poudarjali so predvsem hude posledice, ki bodo nastale za kočevske Slovence z demontažo kočevske gimnazije. Saj je gimnazija žarišče kulture Slovencev ves čas po prevratu. Na naši gimnaziji, ki je vsako leto pridobivala na številu dijakov, so se predvsem šolali slovenski fantje. Gimnazija mora iz narodnostnih razlogov na vsak način ostati. Treba ji je priključiti dijake, ki spadajo v njen okoliš, pa bodo gimnazije v Ljubljani razbremenjene. Naša. gimnazija ne obremenjuje državnega proračuna, ker je last občine in jo ta tudi vzdržuje, le profesorji so plačani iz državnega proračuna, a ti itak
ostanejo, ker jih bodo morali namestiti na gimnazijah, ki bodo pridobile dijaštvo zaradi ukinitve kočevske gimnazije.
Hudo je prizadet ravno slovenski živelj z redukcijo dela na kočevskem rudniku. Kočevar ni rudar, zato ga ukinitev rudnika ne boli tako kakor boli slovenskega človeka. Število Slovencev ne narašča na Kočevskem v tisti meri kakor bi to moralo biti. Koliko slovenskih delavskih družin se je izselilo iz tega ozemlja, ker jim lastna domovina ni znala oskrbeti kruha! Zdaj je treba samo še premestitve uradov in nesreča bo popolna. Z umikom z naše zemlje si je ne bomo ohranili. Zato je zadnji čas. da pričnemo na Kočevskem politiko naseljevanja, ne pa izseljevanja, Še je čas, če nočemo tudi tu izgubiti bitke.
Slednjič se je ugotavljalo, da je kočevski srez vse preveč zajela politika. Narodnostno vprašanje mora že vendar enkrat dobiti res značaj narodnostnega ne pa političnega pokreta. Slovenija je dovolj velika, da politiki drugje preizkušajo svoje politične moči. Isti dan kakor CMD je imela prvo redno sejo tudi Slovenska Straža, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Kočevju in njen predsednik je h'v5? poslanec duhovni svetnik Škulj.
kompozicijo. Policija je odredila temeljito preiskavo pri tvrdkf. WucHer» katere ■lastniki so pa odločno zatrjevati, d« so vlivali belo kovino iz raznih starih odpadkov in odločno so tudi zamikali, da bi dobivala materijal i i mariboskih Železnikih delavnic. Pri ponovni hišni preiskav4, je afera prišla na dan.
Ukradena kovina
pod podom
Ko je policija prebrskala tudi stanovanje lastnik tvid. Wud'ler, je našla pod podom 25 originalnih kosov kompozicije, ki so izvirali iz delavnice državnih železnic S tem je bilo prav za prav vse pojasnjeno in policija je imela odslej lažje delo. Lastniki tvrdke niso mogli več tajiti tega, kar so govorili i ljudje in kar so čivkali že vrabci na strehah. Po tovornih listih je policija kmalu dognala, da je tvnd. \Vudler v poldrugem letu prelila im odposlala iz Maribora v Zagreb in Sarajevo okrog 50.000 kg kompozicije v skupni vrednosti nad 3 milijone Din. Zadnjo pošiljko je tvrdka Wudler odpravila iz Maribora preteklo soboto. Pošiljko, ki je bila namenjena v Zagreb, je policija zaplenila.
Skladišče kompozicije
Porazno je delovala vest o odkritju afere na delavstvo državnih železnic. Po mnenju čimriteljev, ki so vodili preiskavo, se je odnašala kovina iz delavnic na naslednji način: V livarni delavnice, kjer prelivajo belo kovino, ki se uporablja zlasti za ležaje, je bilo zaposlenih več delavcev. Ti so dobival' material v večjih količinah iz skladišča za vsakodnevno uporabo. Med delom so nekateri med njimi skrivaj nosili kose bele kovine, ki tehtajo po 4 kg v najbbžjo gostilno »pri Ameri-kancu«. Tam sta jih običajno čakala dva posredovalca, ki sta ukradeno kovino takoj plačala nato jo pa prodala naprej. Delavci so baje prodajali kovino po 6 do 10 Din, zaupnika pa tvrdki po 10 do 1-Din, dočim je tvrdka blago prodala naprej po 20 do 25 Din kg.
Novi znaki in žigi
Belo kovino izdeluje železniška uprava v lastni režiji v n.iški delavnici in stane železnico taka kompozicija 65 Din. Kompozicija pa ima pri zasebnih tvrdkah se višjo ceno, ki dosega celo 100 Din za kg. Niška delavnica je razpošiljala kovino vsem delavn:cam državnih železnic v originalnih kosih z originalnimi znamkami. Mariborska tvrdka je zabrisala sled izvora na ta način, da je prelila belo kovmo
Velikonočni spored:
Film najnežnejših globokih čustev
Pnšica Rožamari ja
Film, ki bo vsled svoje prekrasne vsebine navdušil slehernega gledalca.
ALBUS domače milo
CUV A VASE PERILO ! Dobiva se povsod! Pazite na Ime AJbost
v drugo oblUko m posamezne kose opremila z novo znamko ki novim žigom.
Iz Niša v Niš . • .
Zadeva ima pa tudi pikantno orasd^e. Omenili smo, da sta obe mariborski tvrdki pošiljali ukradeno kompozicijo neka židovski tvrdki v Zagreb in Sarajeva. Bo dosedanjih ugotovitvah sta ti dve tvndki prodajali kompozicijo žeteznfeScmi delavnicam v N.ifju, tako da jc ukradena kovina najprej prišla iz Niša v Maribor, uz Maribora preko Zagreba odnosno Sdrewo*a pa spet nazaj v Niš.
Deset aretacij
V zvezi s to senzacionalno afero je po-Bcija doslej aretirala kot osumljence de-
„Micky" miške
v pravljicah:
»Pepelka«, »Volk v ovčp kožic, »V carstvu lutk«, »Vitka Unija«
Senzacije kamere Prvi« v Ljubljani! Popolnoma novo!
Matineje kina sloge
V nedeljo in ponedeljek ob 10.30 dop. Enotna cena 4-50 Din.
set oseb in sicer brate Alojzija, Ivana m Adolfa WudSerja ter njihovega očeta Alojzija Wudlerja, dalje železniške delavce Ivana Ceha, Janeza Gol jata ki Antona 2imkov:ča, ki so bili zaposleni v livarni državnih železnic na koroškem kolodivoru. ter Štefana Obreihta in Franca štancerja. ki sta osumljena, da srta kupovala kovi.no od delavcev. Razen Goljata in Žinkovica je policija zaslišala vse osumljence, a vsi zanikajo vsako krivdo in zatrjujejo, zkst-Wud'lerji, da jkn ni bilo znano, kje dobivata Oforeht in Štanoar kovino. Nadaljnja preiskava in sodna razprava bosta šele definitivno ugotovili, aii ki v koliko so osumljenci krivi.
popularni roman Ag. Giinther
,JHe Heilige
und ihr Narr44
Hansi Knoteck — Hans Stiiwe
kino sloga
Z bojišča mojstrov Novem Sadu
*	.	i____i A. «> irrvn^nipi
Velika afera s kovino
Železniška uprava je baje oškodovana za 3 milijone Din
Maribor, 9. aprila Maribor ima novo senzacionalno afero. Policija je prišla na sled ogromni tatvini dragocene bele kovine, tako zvane kompozicije, ki so jo kradli že dalj časa nekateri delavci v delavnicah državne železnice in jo prodajali mariborski kovinski tvrdki Wudler v Melju in še neki drugi tvrdki. Kaikor je dosedaj, ugotovljeno je železniška uprava oškodovana za 3 milijone Din. a iz poteka dosedanje preiskave sledi, da bo Škoda verjetno znašala še več milijonov.
2e od novega leta dalje se je šušljalo, da kradejo delavci v delavnicah državne železnice neko kovino in jo prodajajo ne-
katerim mariborskim tvrdkam. Tudi so ljudje govorili, da je škoda, ki jo povzročajo železniški upravi, precej velika. Mariborska policija je postala pozorna na te govorice in je šef kriminalnega oddelka Canjko naročil trem detektivom naj pridejo stvari do dna. Detektivi Roje. Trpin in Čebe so šli takoj na delo. a dolgo niso mogli zadevi na sled Slednjič se je Roj-cu le posrečilo, da je našel pravo pot.
Več dni so detektivi oprezoval! na mariborskem tovornem kolodvoru na pošiljke, ki jih je tvrdka Wudler pošiljala neki tvrdki v Zagreb. Obenem so detektivi tudli izvedeli za neko gostilno blizu delavnice. kaimor so delavci nosili ukradeno
Film, o katerem bo zopet govorila vsa Ljubljana ! velikonočni spored Frančiška t*aal: kina uniona:	Mala Katarina
film
Najzabavnejši in najnovejši
priljubljene umetnice Smeh, nove popevke in mnogo humorja!
Novi Sad, 8. aprila. Na nacijonalnem mojstrskem turnirju smo včeraj igrali tretje kolo. Spor med Kostičem in turnirskim vodstvom je bil med tem likvidiran. Izkazalo se je, da je preložitev partije Kostič - Pelikan na čas. ki ni bil predviden v turnirskih pravilih, dovolilo Kostiču razsodišče. Turmreki vodja g. Krasojevič o tem ni bil obveščen in je pravilno odredil kontumac za Ko-stiča Razsodišče je kontumac razveljavilo in določilo, da se partija naknadno odigra. Tako je Kostič včeraj prvič nastopil, v partiji s Tomovičem. V Caro - Kanovi obrambi je kot črni nadigral nasprotnika in prišel v dobljeno pozicijo. Tu pa je lo-movič v obupu žrtvoval figuro za napad, Kostič v časovni stiski ni našel parade in naenkrat je bil izgubljen. Sedaj je zopet Tomovič slabo nadaljeval ter ponovno prišel v izgubljeno pozicijo. Končno pa je se Kostič spregledal večni šah in — partija je končala remis. Dr. Trifunovič je kot črni nadigral v damskem gambitu Broder-ia- imel pa bi bil samo nekoliko boljši položaj; da ni Broder nenadoma prezrl kombinacije, ki ga je stala figuro za rešitev dame in tako je Trifunovič dobil že po dobrih 20 potezah. Pelikan je podlegel igri Frvdmana. Jaz sem imel težko borbo s Konigom. Kot črni sem prvič v življenju igral na e2-e4 e7-e5. V španski otvoritvi sem nato z riskantno idejo izgubil kmeta in se po mnogih komplikacijah komaj rešil v končnico neenakih lovcev, ki je končala remis. Schreiber je v damskem gambitu s Savo Vukovičem imel sicer prednost, ki pa za zmago ne bi bila zado-
Glej, človek!
Prepad, da nikoli tega, zeva med križi na Golgati. Saj visi v sredi sam Sin božji. Ona dva druga pa sta izmeček človeške družbe. Razbojnika eta.
Naj kdo reče, kar hoče, prvi obeh hudodelcev impon-ir«. Zakaj kljub norostne-mu trpljenju si je ohranil psihološki dar, da kritično motri položaj in jasno loči med belim in črnim: »Midva prejemava po pravici, primemo temu, kar sva storila, ta pa ni storil nič hudega« Mož je logičen, ko ima pogum, da muke. ki jih je prizadeval drugim, zdaj sam prenaša brez jadikovanja. Medmet »joj«, ki mu je bil tuj vsa leta razbojniške kariere, mu ostaja tuj tudi v uri smrtnega boja. Mar ni to krepka doslednost?
Pajdaš mu ne sega niti do konca brade, tak slabič je. Na prvi pogled bi se sicer zdelo druigače. Obsojenec koine, se roga iB dela trušč, kakor bi hotel biti na križu strašne jši, nego je bil na svobodi. Ali rjegovo razgrajanje je sam obup. Obup človeka ki 'strahom® spoznava, da nima moči trpeti trohice trpljenja ki so ga trpele njegove nebrojne žrtve. Kazen na križu je dolkaj bolestna zadava in baš bolečina jemlje možu razsodnost. Njegovo vlogo kazi očitna nedoslednost — mož je slabič.
Bolečina.... Četudi je prepad, ki loči križe na Kad vari ji .velikanski kakor sam svet. mi- res, de 60 obenem tesno zdru-•"> '	jjh nekaj silno človeškega:
obhajamo Veliki petek kot in smrti, ali smo dovolj izčrpni': -na je bila ta smrt! Prišla je šele. ko je telo prebilo muke. kakršnim rri primere. Ni bik ta smrt več višek gro-jsovitosta, kajti najhujše se jc zgodilo pred
zei bole spoi>
njo. Pomenila je že olajšanje, odrešenje. Zatorej bo morda zrno resnice v trditvi, da nam je iskati največje globine golgat-ske tragedije ne v ločitvi duše od telesa, marveč v trpljenju. Verneje nego kdorkoli je pogodil Pilat, s svojim »Ecce homo« vekovito tragiko Velikega^ petka.
Trpljenje! Bolečina! Reci »človek« pa si hkrati rekel »bol« in »trpljenje«. Čim se človek rodi, se že sreča s tem dejstvom. Oblit s solzami, z vikom in krikom jemlje kruto resnico na znanje. Človek ne stopa, ampak prijoka na svet. Ne morda da bi bil to protest zoper življenje. Kako veselo je vendar živeti! Ne, protest je naperjen zoper zlo trpljenja, zoper mučne napore rojstva. »Le kako, da nas ni angel mehko položil materi v naročje?« — to smo hoteli izreči, ko smo se jokaje rodili. Ecce bomo! Glej, človek, tako je s teboj! Usoda ti je dafla priro-mati na zemljo, odetemu v občutljivo meso. Zaživel si ne kot eterično bitje, ampak zavit v človeško naituro, kn ji je eden bistvenih zmakov tale, da je na stežaj odprta bolečini.
Po pravici pripominjajo misleci, ki eo se v stvar poglobili, da je bolečino važen pogoj za življenje samo. Ce bi nas ne zeblo, bi se zoper mraz ne zavarovali in šli bi naposled po zlu. Bolje torej malo trpeti kakor p« brez trpijenja prerano umreti. Sicer bi že laiki vedeli za nekatere zavirat ne bolezni, ki se dolgo pripravljajo brez bolečin. Tudi so znani strupi prijetnega okusa; ko se za njimi oglašajo bolečine, je že dosti kasno. Venda-r ne kaže ugovarjati, bolečina je res praktično važna za očuvanje živfljenja — seveda zemeljskega, kakršno je. A zakaj je življenje sploh takšno? Zakaj ni urejeno brez bolečin? Mer bi ljudje ne mrogli biti proti opasnostim življenja obdarovana z bi-
strejsim umom in jačjo voljo? Kdor se spričo takih misli nc more ubraniti smehljanja, češ to je godba bodočnosti, ta samo priznava sedanje stanje. S tem bi po spet stali pri Pilatu.
Ecce borno! Dve drobni, kmalu izgovorjeni besedici. Podobno memenfu Prešernovega mrliča, ki »molče trobenta«, nas kli-četa na premišljevanje. Mnogi se bodo otepali: Časrt so težki. Ccmu bi prazno slamo mlatili? Dela je treba, ne premišljevanja!« Nikoli ni bilo nobeno mnenje bolj na mestu, nego jc tole. Zares se je treba vprašati, bi nam H meditacija po-mogla do zelene veje. Dajmo si v glavi ugreti še toliko krasnih misli, ali bomo po njih živeli? Kaj še! Ker smo rojeni kot ljudje, je gotovo, da bomo vedno le po človeško tlačiili travo v zemljo. Da bi se pa skušali s premišljevanjem dokopati do končnega spoznanja vobče — kolika naivnost! V stvarstvu jc toliko protislovnega, strašnega in veličastnega, da bi mogla človeška kreatura vsako spoznanje, ki bi rezailo v globino, prenašati le t^d^j, če bi knela krepke jši duševni ustroj. »Kdor vse do kraja ve, ve smrt,« je tožila starogrška Kasandra, ki jo je jasnovidnost napravila nedopovedno nesrečno. Enako so rz stiske svojega srca vzdihovali stari Izraelci: »O Bog Jehova, nikar ne govori z nami! Nikar se nam ne ra-zodevaj! Saj bi bilo po nas?« In tudi Lessrng ve: »Končna, prevečna resnica je vendar le samo zate, oče nebeški!«
Toda človek je čudno bitje. Verjetnost, da ostane kako delo neplodno, ga še ne straši in videz da je nekaj nemogoče, ga le bolj miče, da se zadeve loti. Nemogoče je bilo prispeti na oba tečaja zemlje, a ljudje so silili tjakaj tako dolgo, da je nemogoče postalo mogoče. Poleteti čez
ocean se je zdela utopija; a danes je toliko oceanskih letalcev, da si je zopet nemogoče zapomniti vsa imena. Pri-plezati na vrhunec Himalaje velja za nadčloveško delo; baš zaradi tega bodo ljudje ptezak na Mount Everest toliko časa da bodo nazadnje gori. Enako bi morate biti mikavno vrtati v človeški problem, imkav-no prav zaradi tega, ker gre za uganko brez dna. Nu, takih iskat d j ev Jevec^ne-go se nam morda sanja. Kadar jc Velifci petek in kadar ga ni. vrtajo m vrtajo, brskajo, tipajo, prisluškujejo vase. Konst take hoje v labirint človeške nature ie predvsem negativna: človeku se začne sva-tati, kako malo ga je. C]ovek dobi pogum, da svojo lastno modrost istoveti * modrostjo pesnika, ki ga je utiral dr. Ivan Tavčar par let pred svojo smrt ,o »Denn jeder glaubt ein Ali zusean. doc h ieder ist em Nichts« Kakor naiasc je Veliki petek prilika za p ar minutni exercrti-um srpirituale, ki le^timka čk^ekakert črva, morda kot velikega črva, ven<torie kot črva.
Ecce homo! Kdor bi l>otelmi^ti^e misli, ki se dajo o tem maslrtu bi aHiko dolgo mislil. In kdor bi hotel pisati, U khko pisal, da bi napodil vse knjižnice sveta, pa še vedno ne bi dopjsal Sploh, kai bi brez »Ecce bomo« ostalo od knn-ževnosti narodov? Kaj od Shakespearea? Le o čem bi razpravljali n>xiern> litera-Mar o radosti, o sreči? Dajte n^n pet romanov o samd čisti sreči dovolj bo L 6 šestim bi se pričel ^Igcas. Kdiko smisla bi ostalo umetnost.? Kai b. kla medicina? Kam bi šli sodniki? In kaj šele bi počela zgodovina? Sesula bi ®ev nezanimivo mravljišče. Toda pnlijte malo strasti, par kapljic bolečine, neka 11 trpljenja, in vse se sprevrže! Resda, maR »ecce bomo« je dejanski neskončno velik.
stovala, da ni Vukovič v končnici napra-vi^apake. Opočensky je z riskantno zrtvi-™ kvalitete v indijski obrambi prišel v s Kulžinskim in dobil v končme, Partija Nedeljkovič - Popovič (dam. gambit) je končala remis, na nekem mestu pa bi bil Popovič lahko dobil.
Danes so se igrale prekinjene partije. Broder in Opočensky sta že predvcerajš-SS da a swjo partijo remis. Komg je danes premagal v končnici N^jkoviJ, jaz pa Tomoviča. Svoje prvotne prednosti zadnjič nisem dobro izkoristil m sem šele
po ponovnih uspehih nasprotnika, ki bi
bil lahko remiziral, dosegel zopet dobljeno pozicijo. Partija je bila doslej najdaljša na turnirju. Imela je 97 potez in tra-iala 11 in pol ure. Schreiber je nadoknadil partijo s Frydmanom. V dam. gambitu se iT kot črni dobro branil in dosegel remis. Partija Kostič - Pelikan (sicilijanka) bo končala najbrže remis, kljub majhni Ko-
stičevi prednosti.
Po 3. kolu je stanje: Frydman, Pire, dr. Trifunovič po 2 in pol, Konig, Opočensky, S Vukovič 2, Schreiber 1 in pol (1), Broder 1 in pol, Pelikan 1(1), Popovič 1, Kostič pol (2), Nedeljkovič, Tomovič pol, Kulžm-ski 0 — Stanje v vodstvu približno odgovarja dosedanjemu poteku; Frydman in Trifunovič pa sta imela doslej s svojimi nasprotniki mnogo lažje delo nego jaz. — Partija Kostič - Schreiber bo igrana šele 12 t m. — Od jutri naprej se igrajo po odredbi turnir, vodstva na željo nekaterih udeležencev partije od 15. do 20. in od 22. do 24. ure.
Vasja Pire.
V njem je prostora za vesoljno zgodovino, ki je predvsem zncaJo trpečega človeštva.
Poteka pa človeško trpljenje iz treh virov. Nekaj trpljenja si prizadevamo sami. S trpljenjem nas tudi tepe narava (potresi, poplave, zveri... ) . Oboje je zelo dostopno omejevanju. A tretje trpljenje, tisto, ki nam iz-vira od ljudi, pozna Ie eno tendenco, namreč rast in bolhotnost. Človek je človeku volk, je ugotovil Hob-bes. Zaradi ubogega dima je Kajn ubil Abela. Brat divja zoper brata, človek skruni svojo 'lastno podobo, rabelj je svojemu lastnemu mesu, vampir svoji lastni krvi. Človek človeku najhujše zŠo!
Tako kozmopoKtično je to zlo, da ni lahko reči, ali mu je sploh nekaj sveto. In tako nosi zemlja zloraWjena bitja, ka pač lahko odpirajo usta, pač lahko stokajo in jočejo, a kdo jih sliši? Nobena statistika. ne pove, koliko je trpinčenih otrok pod božjim solncem. Mar vemo povsem natančno, faaj se vsako uro dogaja v drobovju kateregakoli velemesta? Mar vedo za to oMasti? Mar .slutimo, koliko črvič-kov se prav to uro vije pod udarci tistih, ki jim po rimskem pravn gre naziv staršev? Koliko otrok gleda je,kočiko jih zaprtih in priklenjenih ždi po temnih krknjah stanovan jskih kasarn, koliko jih hira, ko ni nikogar, ki bi jih negoval? Greh teh otrok je, da ao odraslim na poti. Evo, tudi to so priče za »Ecoe homo*. male sicer in nerodne, pa vendar priče. Če n»m bodo jutri zadoueK vefSoonočnS »vonova, bomo vede®, da je Velikega petka konec. Neznanim maiKm trpinom po neznanih mu čilnScah sinom sveta pa težko ete bodo oznanjali veselo vstajenje. Kdor je Lara-rus, zanj je sleherni dan VeKki petek. Ecce homo.	Albin ZaJazn-k.
Domače vesti
♦ Bosna se zahvaljuje pokojnemu znanstveniku Reiserjn. Pred nekaj dnevi je >J«tro« že poročalo, da je v sarajevskem ^Jugoslovanskem listu« g." Rudolf Zaplata obširno opisoval zasluge pokojnega dr. Otmarja Reiserja, ki je 31. marca umrl v Pekrah pri Mariboru. Nov nekrolog za. služnemu znanstveniku Bosne in Hercego. vine pa je izšel 9 t. m v zagrebškem >Obzoru«. Spisal ga je sarajevski novinar g. Roter-Progonsiki. Pisec navaja, da je bil pokojni Reser ne samo odličen ornitolog, nego tudi zelo dober strokovnjak rastlinstva, ki je s svojimi raziskavanji tudi mnogo koristil narodnemu gospodarstvu Bosne in Hercegov!ne Dalje je na-glašena v nekrologu tudi velika skromnost pokojnega znanstvenika. V svojih spisih je dr Reiser ugotovil, da je bilo delovanje na področju zoologije in botanike do leta 1878. takorekoč na ničli, navajal je tujce, ki so se zanimali za Bosno in Hercegovino, zahvalo je izražal javnim organom in ljudstvu, ki je bilo zavzeto za raziskava-nje, svojega požrtvovalnega in uspešnega dela pa ni nkdar omenjal. Skromni učenjak je samega sebe zatajeval. Zaradi tega bi morali drugi ceniti njegove zasluge in, kar v tem pogledu še danes ni storjeno, naj bi Se storilo pozneje.
Razkošna izbera puderdoz, manikir in razpršilcev pri »Vemis« pred glavno poŠto.
•	Rudolf Dergan, trojni jubilant. Iz Lahkega nam pišejo: Letos obhaja g. Rudolf Dergan veletrgovec iz Laškega, kar tri Ju-bileje- 8. aprila pred 50 leti je uzrl luč sveta v znani narodni rodbini iz Trbovelj. Pred 25 leti je ustanovil v Laškem svojo lastno trgovino z mešanim blagom, _ trgovino z lesom in senom in isto leto si je izbral družico gospo Vido. Nacionalno delo g. Dergana je zelo obširno. Mnogo je koristil Laškemu ko je ob svojem prihodu iz Ribnice na Pohorju, kjer je tudi imel trgovino, prevzel v Laškem trgovino DtoIz leto pozneje pa gostilno »Akademijo« In na ta način razorožil takratne Nemce za dve močni trdnjavi. Odslej sta postali obe hiši zbirališči Slovencev, kjer so v takratnih vročih časih Slovenci pomagali ustvarjati jugoslovansko bodočnost. G. Dergan je imel mnogo neprilik, razne hišne preiskave in kot '•srbofik trajno sovraštvo avstrijske oblasti, še zlasti v svetovni vojni. Njegova zasluga je, da je bila pri občinskih volitvah 1. 1914-zmaga na slovenski strani. Kot značajnega, trdnega in zanesljivega moža ga predstavljajo njegove funkcije, ki jih ves čas opravlja, in sicer kot podnačelnik Okrajne hranilnice, blagajnik in član okrajnega zastopa. občinski odbornik, bivši načelnik okr. šolskega sveta itd. Zvestemu naročniku čo utitamo k redkemu jubileju in mu želimo še mnogo zdravih, plodonosnih let!
» Društvo inozemskih publicistov in pisateljev v Sofiji (Societe des Publicistes et des Eerivains Etrangers en Bulgarie) je imenovalo g. Rasta Pustoslemška v priznanje njegovih zaslug za jugoslovensko-bolgarsko zbližanje za svojega častnega člana.
Krasne damske plašče,
površnike in obleke za gospode
ima v zalogi po najnižjih cenah
FRAN LUKIČ,
STRITARJEVA UL.
•	Imenovanje v železniški službi. Z odlokom ministra prometa je imenovan pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za šefa prometnega odseka dr. Leo Dekleva in jo postavljen za referenta pri isti upravi inšpektor g. Jože Jenko.
•	Občni zbor Jugoslovenskega profesorskega društva, sekcija Ljubljana, bo 10. maja ob 10- v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
» Smrt solunskega dobrovoljca. V Olsevku nad Kranjem je 8. t. m. po dotlgem boleha-nju umrl g. Jakob Koželj, višji svetnik pri generalni železniški direkciji v Beogradu. Pokojnik je bil v začetku vojne na gaiiški fronti, kjer je prišel v rusko ujetništvo. Ko so se v Rusiji osnovali jugoslovenski dobro-voijskj odredi, se je tudi g. Koželj prijavil za dobrovoljca. Tako je naposled prišel na solunsko fronto, kjer se je udeležil odločilnih borb leta 1918. Napori med vojno so mu omajali zdravje. Ko se je vrnil v domovino je začel bolehati, pred leti pa ga je napadla jetika. Iskal je zdravja v domačem kraju na Gorenjskem, a bilo je že prepozno. Pogreb bo v soboto H. t. m. ob 10. v Olševku. Bodi vrlemu možu ohranjen svetel spomin!
•	Zanimiva iznajdba beograjskega elek. trotehnika. Elektrote-Knk Mihajlo Obra_ dovič je konstruiral posebne vrste stroj, ki naj bi z vrha kupole novega parlameru ta metal v zrak svetlobno zastavo v dr. žavnih barvah. Ta svetlobna zastava bi segala do višine 1.000 m in bi bila vidna v veliki razdalji od prestolnice. Zastava bi se polagoma vrtela okoli sebe. Naprava pa bi bila precej draga. Stala bi okrog 600.000 Din, ker so reflektorji za metanje žarkov v barvah zelo dragi. Obradovič je svoj izum ponudil ministrstvu za javna dela, ki pa ga je napot'l0 na odbor za dovršitev poslopja novega parlamenta. Tudi odbor ni sprejel ponudbe, češ da ne razpolaga s potrebnimi sredstvi. Obradovič je prepričan, da pride njegov izum prej ali siej do veljave Zanaša se, da bo uporabljen na naših ladjah, ki plujejo po inozemskih vodah.
•	Nove smodke. Uprava državnih monopolov je uvedla novo vrsto smodk, in jih že dala v promet. Te smodke se imenujejo »Ci-garillos« in so pakirane v škatlah po pet kosov. Cena škatlice je 3 Din. Smodke so majhne in so se v nekaterih krajih zelo dobro prodajale po zedinjenju pa se Je ukinilo izdelovanje. Da ustreže kadilcem smodk je uprava državnih monopolov sklenila že obstoječe vrste smodk kompletirati še s to vrsto. Za zdaj se prodajajo te smodke ^ vseh banovinskih in večjih sreskih mestih, čez dva meseca pridejo pa v promet tudi v vseh drugih krajih.
*	Nenadna smrt Jožeta Tolazzija. Ugledni gospodar Tolazzijeve domačije v Dolnjem Logatcu je v sredo nenadno preminil na ondotnem kolodvoru. Ko se je ob 11. hotel odpeljati na Rakek in v Cerknico in je že kupil vozni listek, je po nekaj korakih od blagajne proti izhodu padel vznak na tlak in izdihnil. Zdravnik dr. Strnad je ug->-tovil možgansko kap. Prenesli so ga na dom, kjer je z vdovo zajokalo pet nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil star šele 53 let. Poznala in spoštovala ga je vsa Notranjska, iz vojnih časov ga pomnijo nešteti Janezi, v sokolskih vrstah je bil na glasu vzornega požrtvovalnega brata. Vzorni, zna-čajni mož Jože Tolazzi bo danes ob 17. legel k večnemu počitku. Časten mu bodi spomin. Ugledni družini naše iskreno sožalje!
*	Sreča beograjskega Rusa. Erast Sura-ževski je služil kot poročnik v carski gardi. Kot emigrantu v Jugoslaviji pa se mu ni dobro godilo. Poizkušal je to in ono. toda nikjer ni bilo niti toliko zaslužka, da bi se moglo pošteno živeti. V Beogradu ga je poznalo vse kot prodajalca p6ov in mačk. Nekaj časa mu je še šel ta posel, toda sčasoma mu je zmanjkalo odjemalcev. Lotil se je nato prodaje listov. Zaslužek je bil tudi tu boren in Suraževskemu ni bilo zameriti, če je marsikdaj prisluženi dinar izpratne-nil v »vodko« kot pa v kaj drugega- Sedaj pa ga je iznenada doletela sreča. Umrla mu je teta, grofica Zaleska. ki Je zapustila njemu in njegovi sestri Tatjani lepo vsoto lOOCO dolarjev. Ker je pa Tatjana nuna v nekem samostanu v Vilnu in se je kot taka odrekla svojemu delu dediščine, dobi Suraževski vseh 10.000 dolarjev, ali v našem denarju okoli 560.000 Din. Srečni dedič, ki je na račun dediščine že prejel 10 tisoč poljskih zlotov. je seveda opustil svoj dosedanji posel in se bavi sedaj samo še s »čaščenjem« prijateljev, ki mu čestitajo k njegovi sreči.
*	Polovična voznina za glavni zbor Jadranske straže. Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča; Odobrena je polovična voznina po naših železnicah članom Jadranske straže iz vse kraljevine, ki se bodo udeležili glavne skupščine Jadranske straže, oblastnega odbora v Skoplju, ki bo v Ohridu 19. t. m. Popust bo veljal od 16. do 22-aprila.
Neobvezno si lahko ogledate zalogo klobukov in čepic Pravkar došle novosti pri
MIRKO BOGATAJ
Ljubljana — Stari trg 14.
*	Prešernova koča na Stolu bo za velikonočne praznike odprta in za silo oskrbovana. Smučarji, posetite jo! Lepa je smučarska tura Stol-Zelenica.
*	Zaprta cesta. Banovinska cesta I. reda št. 31. Šmarje-Prelaska-Zupelovec bo od 14. aprila do 5. maja t 1. od km 26.000 do km 34-500 za težki promet zaprta, toda promet se bo pa lahko vršil po hrvatski strani.
*	Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, posluje na velikonočno soboto H. t. m. za stranke do 12. ure.
*	Planinski raj na Krvavcu. Snežne prilike na Krvavcu nad Cerkljami so se nad vse pričakovanje ne le dobro ohranile, temveč celo izboljšale, saj je na debelo trdo podlago padlo nad 30 cm pršiča. Smiuika je izborna, oskrba v domu izvrstna, pota dobro prehojena, tako da je dostop omogočen tudi onim, ki se prištevajo v skupino >homo alpinus vulgaris«. Dolinski dež ne moti planinskega raja
*	Polovična voznina. Z odlokom prometnega ministra je dovoljen 50%-ni popust na državnih železnicah: Delegatom kongresa Jugoslovanske lige proti tuberkulozi in Jugoslovanskega fiziološkega društva, ki bo v Sarajevu 30. maja; ugodnost velja od 27. maja do 5. junija. Delegatom skupščine glavne kmetijske živinorejske zadruge, ki bo v Beogradu 26 aprila; ugodnost velja od 23. do 29. aprila. Delegatom kongresa zveze uslužbencev socialnega zavarovanja v Jugoslaviji, ki bo v Sarajevu 30. maja: ugodnost velja od 28. maja do 5. junija. Delegatom čebelarskh organizacij, ki se udeleže skupščine zveze jugoslovanskih čebelarskih društev, ki bo v Brodiu na Savi 19. aprila: ugodnost velja od 17. do 22. aprila. Delegatom skupščine pokrajinskega odbora Jadranske straže, ki bo v Petrovgradu 24. maja; ugodnost velja od 22. do 26. maja in slednjič delegatom društva jugoslovanskih diplomiranih pester, ki se udeleže skunšči-ne v Beogradu dne 10 maja; ugodnost velja od R. do 16. maia
*	Postajališče v Mednem je postalo zlasti po otvoritvi mostiča preko Save mnogo pretesno, da bi moglo še ustrezati svoie-mu namenu. Posebno ob nedeljskih večerih je ozki prostor med poslopjem tirom večkrat tako zatrpan z vračajočinr ss izletniki, da je pravo čudo. če se doslej še ni zgodila kaka nesreča. Koliko posla ima ubogi čuvaj, ki mora vselej opozarjati na pretečo nevarnost, vlaka pa ne opaziš prej. da ti prdirvi že skoro mimo nosa Seveda v teh suhih časih ni dosti upanja, da bi se mogla postaia primerno razširiti. Pač pa bi se mogla z neznatnimi stroški vsaj primerno razsvetliti. Elektrika je skoro pred nosom in tako lepo žari od nje sosedinia kapelica ob cesti, tu pa brlijo bedne staroverske petrolejke, kakor so brlele že ob rojstvu naših železne. Za stonj boš pod njimi iskal vozni listek, če ti je po naključju nadel iz roke. Prav taka reivščina je tudi v čakalnici in v službenem prostoru Upamo, da bo železniška uprava čimprej odipravila ta nedo statek, predvsem v interesu varnosti ljudskega življenja Dovolili pa bi si jo prositi še to. da bi se izletniški vlaki ustavljali tudi v M edinem, kar je zdaj že prav velika potreba čim dalje več je ljudi, ki si ne morejo privoščiti daljših izletov. Katarina, ali šmarna gora je že zadnji Ciij ki jim ga dovoljujejo stisnjeni žepi. Iz Medna pa 'mamo na oba kraja najkrajši in najlepši pristop. Prav prileglo
bi se, ko bi mogli že v jutranjem hladu doseči svoj cilj m se prav tako spet v hladu vračati zvečer na postajo. Pričakujemo, da bo novi vozni red že ustregel tej petrebi stoterih ljubljanskih izletnikov, ki bodo uvidevni železniški upravi za to uslugo iz srca hvaležni.
*	Slabo vreme na Jadranu. V gibeniku je vladala od to rita zvečer močna jugovi-na. Deli pristanišča, ki so izpostavljeni južnemu vetru, so bili brez prometa. Ju-govina je s toliko silo bičala valove, da se je luka izpremenla v kipeč kotel po ulicah pa so se dvigali veliki oblaki prahu. Po nekaterih ulicah ni bilo mogoče hoditi Ladje so morali dobro pripeti in ribiči Iz okolice niso mogli na morje, če tudi je veliko povpraševanje po ribah Parnik >Karadjordje« je z velikimi težavami pristal ob obali V četrtek zjutraj pa je bilo lepo in solnčno, kar daje upanje na zboljšanje vremena.
*	Pogrešan. Dne 26 marca je nezmano-kam izginil 54-letni ključavničarski mojster Plahuta Ivan iz Rajhenburga Pogrešani je srednje velikosti, nekoliko upognjem, ima rjave dolge brke, črne lase, spredaj nekoTko plešast. Na sebi je imel črn žametast klobuk, rjav suknjič in črne hlače Pri sebi je nosil obrtni list, izdan od okrajnega glavarstva v Brežicah in delavsko knjižico Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči proti povrnitvi stroškov na naslov: Srečko Plahuta, Rajhenburg.
*	Za velikonočna voščila uporabljajte razglednice naše narodno obrambne družbe sv. Cirila in Metoda.
*	Tovarna J08. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo t najlepšo izdelave.
Iz Lfublfane
u— Razpored pravoslavnega bogoslužja.
V pravoslavni kapeli sv. očeta Nikole bodo danes ob 9. >carski časovi«, ob 16. »večer-nja sa polaganjem plaštanice«, ob 19. »Plač Matere božje«. Jutri na veliko soboto bo ob 4 »jutrenje sa statijama« in Kristovim pogrebom, večerno bogoslužje pa se bo vršilo ob 17. Sveta liturgija bo na Golniku ob 10. V nedeljo na prvi dan uskrsa bo ob 5. jutranje bogoslužje a sprevodom (vaskresna jutrenja sa litijom), liturgija sv. Zlatousta bo ob 10., večerno bogoslužje pa ob 17. Drugi dan uskrsa ▼ ponedeljek bo ob 7. jutranje bogoslužje, sv. liturgija ob 10., večerno bogoslužje a bdenjem pa ob 17. Na tretji dan uskrsa v torek bo sv. liturgija na Golniku ob 10.
u— Ljubljanskim sokolskim društvom V ljubljanski bolnišnici je umni br. Jože »o-voselič iz Sevnice- Pogreb bo danes ob 14 .JO izpred bolniške mrtvašnice. Bratska dolžnost nalaga ljubljanskim sokolskim pripadnikom, da spremijo mrtvega brata na njegovi zadnji poti.	. . . , . ..
u— Izredno velik uspeh ie imel tenorist Anton Drmota v operi »Traviata« v našem opernem gledališču. Prepričani smo, da bo imel prav tak uspeh tudi na koncertu, ki ga priredi in izvaja v sredo 15. t- m. ob 20- v filharmonični dvorani. Na sporedu je 12 samospevov in arij iz raznih literatur. Na klavirju ga spremlja prof. Janko Ravnik. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Ma-
tlCuel Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja,
da je preminil njen dolgoletni član g. Jakob Stok. Sočani. udeležite se pogreba ki to danes ob 16. iz mrtvašnice iavne bolnišnice k Sv. Križu v obilnem številu. Preostalim naše sožalje!
u— »Kikiriki« zabavno in duhovito veseloigro ponove v šentjakobskem gledališču na velikonočno nedeljo in veliki ponede-Ijek ob 20.15- Kdor se hoče nasmejati nesreči prof. Dericka. ki ga namenoma zvrnejo v morje in nato vsega mokrega potegnejo iz vode. naj poeeti predstavo. Mnogo smeha in zabave. Predstavi se vršita le v primeru slabega vremena, u— JNAK »Edinstvo«. V soboto 11. t. m.
bo ob 3. popoldne obvezen izredni članski sestanek. Na dnevnem redu so interne zadeve. — Odbor.
u— Dve hudi nezgodi. Včeraj so morali reševalci dvakrat na pomoč, enkrat dopoldne enkrat popoldne. Dopoldne je v Zg. Šiški 32 letni zidar Ivan Rebolj iz Skaruč-ne popravljal pločevino na strehi, pa je nenadno spodrsnil in padel skozi odprtino strehe v notranjost stavbe, kjer je s hudimi notranjimi poškodbami obležal. — Popoldne je zasebna uradnica Majda Treo na Gruberjevem nabrežju 14. pomivala okna. pa je izgubila ravnotežje in padla iz prvega nadstropja na cesto, kjer je obležala nezavestna V bolnišnici so ugotovili hude poškodbe.
PROTI TRDI STOLIC1 IN HEMOROIDOM, SPREMLJANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SRCA, GLAVOBOLU, je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava
FRANZ • JOSEFOVA
voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče
.0* rog a br. 16485/*
e— Predavanje o problemu državljanstva emigrantov bo priredilo društvo »Soča« v sredo 15. t. m. ob 20. v svojih prostorih v Narodnem domu. Predavanje ie zelo važno za vse em grante, zlasti za one, ki še nimajo našega državljanstva. Predaval bo odbornik Adolf Reja. Sledil bo važen razgovor o nadaljnjem delovanju društva Udeležba dolžnost!
e— Mestno poglavarstvo razglaša, da je finančno ministrstvo odobrilo proračun mestne občine in da so vsi predpisi, lajajoči iz proračuna. nabiti na občinski
uradni deski
e— O svojem prvenstvenem vzponu preko severne stene Grandes Jorasses je predava) tudi v Celju alpinist Martin Me-er iz Monakovega. številni poslušalci so nagradili drznega aLpinista z živahnim aplavzom.
e— Najstarejša ženska na Frankolovem
je umrla. Bila je to 94 letna gospa Jožefa Korošce v a. Do zadnje ure je bila pri polni zavesti. Blag ji spomin!
e_ Nočni vlom v hotel »Pošto«. V
četrtek okrog 3. zjutraj se je vtihotapil neznan kakih 40 let star moški na dvo-riSče hotela »Pošte«, se splazil v kuhinjo in v gostilniške prostore kjer je zmaknil 120 Din gotovine in večjo množino jedilnega pribora Slednjič je vdrl še v mesnico, kjer pa je po neprevidnosti povzročil ropot. Hotelski portir, ki spi poleg mesnice, se je zaradi ropota zbudil in začel klicati. Vlomilec je nato pobegn i na dvorišče in se splazil čes zid V tem ga je opazil kretničar na bližnji železniški prog in obvestil tovariše Ko je spleza, vlomilec čez zd ga je neki železničar prijel in s pomočjo tovarišev odvedel v prometno pisarno. Vlomilec pa je izrabil ugodno priliko in pobegnil s plenom.
Nad sto fotoaparatov
odprodamo po smešno nizkih cenah. Pridite v trgovino, kjer Vam brezobvezno pokažemo pri
Foto Touristu - Lojze šmucu
ALEKSANDROVA C. 8.
Ljubljanski nebotičnik iz vžigalic je izdelal 40odstotni invalid Franjo Raz-boršek s Spodnje Hudinje pri Celju, ki je že lnnl vzbujal s svojim Eiflovim stolpom iz vžigalic v Mariboru, Ljubljani, Celju in Beogradu splošno pozornost. Za nebotičnik ki ga je po razglednici mojstrsko izdelal v višini 1.65 m in širini 1.50 m, je porabil 100.000 vžigalic in 8.000 m žice iz medenine. Za delo je potreboval eno leto in ni pri tum uporablja] nikakega kleja. Svojo mojstrovino bo razstavil letos na Zagrebškem zboru in na Ljubljanskem velesejmu.
e_ Brivski ln frizerski saloni bodo na
velikonočno nedeljo ves dan zaprti, v ponedeljek pa odprti od pol 8. do 11. dopoldne.
e_ Kino Uuion. Danes zaprto.
Iz Maribora
a— Mojstrski izpit za strojno ključavničarstvo je napravil avtoprevoznik g Janko Pohlin iz Ruš Vedno veselemu in družabnemu podjetniku naše prisrčne čestitke-
a— Iz kaznilniške službe. Za paznika dnevničarja sta od ministrstva pravde nastavljena pri moški kaznilnici v Mariboru Djokič Blagoje in Simič Dimitrije. Premeščena sta iz Maribora v kaznilnico v Poža-revcu paznik Paunovič Danilo in v kaznilnico v Zenico paznik Nikolič Budimir.
ar - Škofovski betnavski grad — dekliški zavod. Te dni so se zaključila prenovitvena dela pri škofovskem gradu na Betnavi, ki ga je odstopil mariborski škof posebnemu zavodu nekega holandskega dekliškega reda, v katerega se bodo sprejemale slovenske gojenke. Grad se je elektri-ficiral in se je napeljal tudi vodovod ter so se posamezni prostori za celice deklet redovnic primerno preuredile. Je to poseben dekliški red, pri katerem pa nosijo redovnice navadno obleko in nimajo posebne redovne obleke. Nekdanji škofovski grad se bo s 1. majem t. 1. odstopil novemu namenu.
Prvovrstna foto-izdelava po najnižjih cenah.
Fotodrogerija KANC IVAN, Nebotičnik.
a_ Kje je 35.000 Din? Pred petimi leti
je umrla v Studencih neka Marija B. Ko je ležala na mrtvaškem odru, je izginila iz njene sobe moška zlata ura, 6000 Din gotovine ter dve hranilni knjižici, glaseči se na skupno 29.000 Din. Orožniki so sedaj prišli na sleci krivcem in so tri osumljence zaslišali, ki pa tatvino odločno zanikajo.
a— Novo sekcijo pri Trgovskem gremi-ju so ustanovili trgovci z avtomobili, kolesi, elektrotehničnimi in radijskimi aparati. Predsednik sekcije je g. A. Antončič, namestnik inž. Miglič, tajnik Fran Voršič, blagajnik Alojzij Rečnik, odborniki B. Divjak, F. Zupančič, F. Lepoša, J. Moravec.
a— M od ras ja zalega. Nad Bresternico in Kamnico je vlovil te dni znani mariborski kačji lovec Josip Ciringer 11 živih starin niodrasc\
a— Otrok skoro utonil v gnojnici, štiriletni sinček grobarja Trinkerja, mali Simon, je med igro padel v meter globoko jamo na pobreškem pokopališču, kjer se zbira gnojnica. Starši so v zadnjem trenutku rešili svojega otroka neizogibne nnrti na pokopališču.
a— Povožen. Avtobus je zavozil v 50-letnega veleposestnika Ivana Hariča iz Sv. Jurija ob Pesnici, ki je pri tem zadobil nevarne poškodbe. Zaključek bo pri sodišču.
a— Haloški strahovalci obsojeni. Včeraj je mali senat obsodil 251etnega Miroslava šmigovca na leto dni in 6 mesecev strogega zapora, 291etnega posestnika Avgusta štopferja na 1 leto strogega zapora, 251et-nega posestniškega sina Rudolfa Purga na 1 leto strogega zapora, 311etnega vtai-čarja Franca Skeleja na 4 mesece strogega zapora ter 191etno Marijo g. na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta. Obtoženi so bili zaradi preko 20 vlomov in tatvin, ki so jih izvršili po raznih vaseh
a— V poboljševalnico bodo izročili 16-letnega Antona Koresa, ki je, kakor znano, ukradel svojemu bratu 10.000 Din ter samokres. Včeraj so ga pripeljali iz Subo-tice na mariborsko policijo, ki ga je izročila tezenskim orožnikom.
a— Maribor je zapustil dosedanji upravnik tukajšnjih delavnic drž. železnice višji svetnik Andrija Jovič, ki so mu prijatelji priredili ob slovesu prisrčno odhodneo, 2=. kateri se je pokazala njegova topla priljubljenost. Upravo mariborske železniške delavnice je prevzel inž. Ignac Vidic. bivši dolgoletni šef mariborske železniške kurilnice.
a— Šahovske novice. Šahovski turnir železničarjev v Mariboru se je te dni končal. Prvo mesto je dosegel Ivan Bablč s 13 točkami. druffo in tretie mesto si delita Vidovič iii Albaneže z 12, četrto Goleč 11, peto Furlan 10 in pol, šesto in sedmo si delita
z 9 ta pod točkami Knechtl in ETefl. Pri
omenjenem turnirju je sodelovalo 62 tekmovalcev.
Z Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto, nedeljo in ponede!'jek ob pol 9. zvečer (na oba praznika tudi ob 3. pop.) velefilm »Devica Orleanska«. Med dodatki tudi športni film »Umetnost v ravnotežju«-Opozarjamo, da se prično predstave odslej za poletni čas vedno ob pod 9. zvečer. — Sledijo »Artisti«,
Iz Zagor)a
z— žalostna velika noč za radarske družine. Zaradi pičlega zaslužka rudarji ne dobijo potrebnih živil v rudniSkem konzumu. Tako je dobil neki rudar, ki ima 7 družinsk h članov, samo za 40 Din živil. Toliko mu je ostalo od 14 dnevne plače po odbitku vseh dajatev. Mnogo jih je, ki dobijo živeža le za nekaj dni in morajo ostale dneve prositi za pomoč pri dobrih ljudeh. Prejšnji teden je neki zunanji delavec delal samo en šiht. drugi pa so bili toliko srečni, da so delali dva. Delavcem pri rudn ških apnenicah so znižane mezde, bojijo pa se tudi redukcij. Govori se, da bodo nove redukcije objavljene že 15. t. m.
z— Tragična smrt rodarja-ženina. Pre. bivalsbvo v Bevškem mnogo govori o tragični smrti 40-letnega rudarja Franceta Dolenca, ki si je vzel življenje tik pred svojo poroko. Ko je bilo že vse priprav, ljeno, da bi se poročil z neko domačinko, je dobil anonimno grozilno pismo, da njegov zakon ne bo srečen ta da utegne izgubiti tudi službo. Grožnje so ga silno potrte in v duševni zmedi si je vzel življenje.
z_ Meso se ne bo podražila Sresko na-
čelstvo je obvestilo združenje mesarjev, da ni povoda za nameravano povišanje cen mesa vseh vrst, P
Iz Ptafa
j— Pojasnjena smrt. O dekli Ani Bohlovi iz Placarjev smo poročali, da so jo našli v ponedeljek zjutraj na pragu živinskega hleva. Po legi trupla in po sledeh v hlevu je izgledalo, da gre za umor, zaradi česar je sodišče odredilo obdukcijo trupla. Komisija je ugotovila, da je bila pokojna alkoho-listka in ji je otrpnilo srce. Pilave podplutbe za levim ušesom izvirajo od udarca, Ko je padla na tla. Sama se je še zavlekla iz hleva na zrak in obležala.
j_ Sleparije s hranilno knjižico. V Ptuju sta se v sredo zjutraj zgiasila v Piehler-ja Jurija agenturi neki moški in ženska in mu ponudila v nakup hranilno knjižico sre-ske hranilnice v Konjicah, glasečo se na ime Novak Marija z vlogo 11-340 Din- Gospod Pichler je hranilno knjižico pridržal ter obema naročil, naj se zglasita pozneje. Ko je knjižico natančneje pogledal, je opazil, da je končni znesek vloge falsificiran in da znaša faktična vloga samo 1.340 Din. Ponarejevalec je bil tako nespreten, da je pisal številke in besede z različnim črnilom in da se je potvorba na prvi pogled opazila. Policija je parček takoj aretirala.
j— Otrok je ntonil v gnojnici. Bratca 18 letni Negač Janez in dveletni Franček. na-jemnikova sinova iz Bukovcev, sta se igrala v odsotnosti starišev na dvorišču pred hišo. kjer je starejši pazil na mlajšega. Ko je stopil Janez v kuhinjo po kruh. je Franček odšel za hlev. kjer je kakih 40 cm globoka gnojnična jama. Ker jama ni bila ograjena, je padel fantek v njo in utonil.
i— Kino bo predvajal na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob pol 19. in ob pol 21. uri film »Dolarski princ« z Dorit Kreysler-jevo. Predigra kulturni film in Foxov tednik-	★
RIBNICA. Sokolski kino predvaja za velikonočne praznike in to: v sobotio ob 20. uri, nedeljo ob 15.15 in 20- uri ter v ponedeljek 13. t. tn. ob 15.15 i,n 20. uri zvočni velefilm »Eskimo«. Za dodatek nov Pe-Tttimiounibov zvočni tednik.
Dečji teden v letu I936
Ljubljana, 9 aprila. Jugoelovenska unija za zašč to dece prireja pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije vsako leto z društvi, ki se bavijo z dečjo zaščito ta mladinskim Skrbstvom ter z državnimi ta samoupravnimi dečjimi ustanovami po vsej državi prvi teden v mesecu maju proslavo Dečjega tedna. Unija želi z raznimi manifestacija, mi seznaniti široke plasti naroda z dečjim vprašanjem ta jim pokazati potrebo orga. niziranega in sistematičnega dela v korist otroka
Letos bo prirejen Dečji teden od 3. do 9. maja z geslom: >Vzgojimo si zdrav pod. mladek.« Cilj letošnje proslave je, da popularizira osnovne pojm^ pravilne fizične I ta duševne vzgoje otroka ta da predoči važnost tega pokreta zu povadig novega fizčno in moralno zdravega pokolenja.
Program letošnjega »Dečjega tedna« je naslednji: V soboto 2. maja naj se v vseh šolah prirede predavanja z naslovom: >Vzgojimo si zdrav podmladek!« To pre. da van je bo poslal šolam Glavni odbor Unije V nedeljo 3. maja naj bi bile, kjer je le mogoče, dečje manifestacije, povor-ke itd. Ta dan naj se v vsej državi po. birajo prostovoljni prispevki v korist dru. štev za zaščito dece ta Jugoslovenske trni. je.
Tekom vsega tedna od 3. do 9. maja naj bodo na ljudskih univerzah, kjer obstojajo, kakor tudi pri radiopostajah v Ljub. Ijani, Zagrebu ta Beogradu predavanja iz področja zdravstvene in moralne zaščite dece. Nadalje se bo zaprosilo cerkvene do. stojanstvenike raznih veroizpovedi, da naj se v vseh cerkvah v času Dečjega tedna v govorih naglaša, da je dolžnost vsega prebivalstva, da sikrb: za otroka ta da mn ustvarja povoljne pogoje za duševna in te_ lesni razvoj.
Posebno se priporoča včlanjenim društvom, da organizirajo te dni natečaje za najbolje negovano deco ta da obdari s ple. nicami dete. rojeno v času Dečjega tedna.
Jugoslovenska unija za zaščito dece upa, da bodo vsa društva za zaščito tn vzgojo dece s svojim sodelovanjem prispe, vala k čim uspešnejši izvedbi proslave ln j ustvarjenja njenih ciljev.
ELITNI KINO MATICA
Na oba praznika predstave ob 3., 5., 7% in Velika premiera istočasno Beograd »Kasina« — Ljubljana »MATICA«
SENZACIJ ONALNI USPEH. ZA VELIKO NOČ poje slavni tenor
JAN KIEPURA
SVOJE POPEVKE: »Ko sem doma v Sorrentu«, »Di quella Pira«, »Hotel bi ti novedati, da Te ljubim«, »Sladka melodija noči«, »Processional«, >Romeo ta jS« »II Trovatore« na najboljši aparaturi sveta WESTERN ELECTRIC t filmski opereti

llaj mi to noc
REZERVIRAJTE VSTOPNICE.
Gospodarstvo Kmetijske zbornice
Kakor znano pooblašča finančni zakon za leto 1936-37. kmetijskega ministra, da lahko po odobrenju ministrskega sveta predpiše uredbo o ustanovitvi, organizaciji, delokrogu. pravicah in dolžnostih kmetijskih zbornic,' kot uradnih zastopnikov interesov kmetovalcev. Agencija Avala poroča, da se bo takoj po velikonočnih praznikih sestala v kmetijskem ministrstvu komisija, ki to imela nalogo, da sestavi to uredbo. Komisijo sestavljajo predstavniki kmetijskega ministrstva Udruženja agronomov in glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. Kakor znano, sta oba doma narodnega predstavništva izglasovala pooblastilo kmetijskemu ministru, da predpiše to uredbo. K temu pripominja agencija Avala. da so bila v Daši javnosti deloma tudi netočna poročila o tem pooblastilu. Senat in narodna skupščina sta v celoti usvojila to pooblastilo kmetijskemu ministrstvu in je bil črtan le dragi odstavek, ki je določal, da bi se posamezne kmetijske zbornice ustanovile z odločbo bana po zaslišanju banskega 6veta. (Kakor zna3no, je bilo preteklo nedeiljo sklicano v Novem mestu kmečko zborovanje »kot protest zoper postopek senata, ki je odklonil zakonska pooblastila o kmečkih zbornicah« Op. ur.) Gradivo za sestavo te uredbe, ki bo služilo komisiji v kmetijskem ministrstvu kot baza za diskusije in za sestavo načrta uredbe je že pripravljeno. V sporazumu s člani komisije poziva agencija Avala vse interesirane kmetijske institucije, da v svrho vsestranske diskusije pošljejo komisiji svoje pripombe in želje, ki ustrezajo specialnim razmeram kmetovalcev v posameznih pokrajinah države. Interesenti lahko pošljejo take pripombe na naslov načelnika kmetijskega ministrstva g. Vlade Vujnoviča.
Kmetijski odbori
Široki krog interesentov bodo gotovo zanimali glavni principi, po katerih je bil že pre>d leti izdelan načrt uredbe o ustanovitvi metijskih zbornic. Po tem načrtu se osnu-ieio občinski in sreski kmetijski odbori, banovinske kmetijske zbornice in glavna kmetijska zbornica v Beogradu, in sicer zaradi korporativne organizacije kmetovalcev, ki naj predstavlja, ščiti in brani interese našega kmečkega stanu.
Kmetijske zbornice naj bi bile pravne osebe, ki si lahko na svoje ime pridobivajo lastninske pravice in nepremičnine v kolikor je to potrebno, in lahko sprejemajo na sebe obveznosti za katere jamčijo s svojo imovino. Vsako udejstvovanje kmetijskih zbornic v spekulativnih podjetjih kakršnekoli vrste in tudi dajanje pomoči takim podjetjem naj bi bilo prepovedano. Kmetijske zbornice pa bi lahko vzdrževale ustanove in zavode za prosvetno delo med kmetovalci in za njihove kulturne in socialne potrebe. za proučevanje kmetijske produkcije. predelave in prodaje kmetijskih proizvodov itd. Kmetijske zbornice bi naj imele tudi pravico nadzorstva nad sreskimi kmetijskimi odbori.
V vsaki občini bi se ustanovili občinski kmetijski odbor, v vsakem srezu pa sreski kmetijski odbor. Po potrebi bi lahko več občin ustanovilo skupni občinski kmetijski odbor odnosno več srezov sflcuipni sreski kmetijski odbor, o čemer naj bi odločala banovinska kmetijska zbornica.
Naloga kmetijskih odborov naj bi bila, zastopati in ščititi interese kmetovalcev in kmetijskih delavcev, sestavljati ter izvaja/bi program za pospeševanje kmetijstva, pomagati banu in banovinski kmetijski upravi pri proučevanju in izvajanju raznih ukrepov za povečanje in poboljšanje kmetijske produkcije, sodelovati v kmetijski p ros vet i s predavanji in strokovnimi se" stanki, z ustanavljanjem knjižnic, čitalnic, prijejanjem razstav, sejmov, nadalje dajati barskim upravam in kmetijskim zbornicam mišljenja in predloge, ki se nanašajo na prosvetne, ekonomske, kulturne in socialne razmere kmetovalca in kmetijskega delavci, skrbeti za napredek kmetijstva za izvajanje melioracij in komasacij, ureditev rek, namakanje in lzsuševanje, pogozdovanje itd- Njihova naloga naj bi bila tudi, da pomagajo pri ustanavljanju kmetijskih zadrug in drugih organizacij za pospeševanje kmetijskega gospodarstva in da sodelujejo s takimi organizacijami- Končno naj bi zbirale podatke o kmetijski proizvodnji in ščitile interese kmetovalcev na krajevnih tržiščih in pri sestavljanju skupnih uzarnc-Sredstva za delovanje občinskih in sreski h kmetijskih odborov naj bi se krila iz občinskih kmetijskih sfcladov.
Kot člani občinskih kmetijska h odborov bi se lahko volili kmetovalci, kmetijski zakupniki, kmetijski delavci ter vsi aktivni in upokojeni državni, banovinski, sreski in privatni uradniki ter uslužbenci kmetijske stroke odnosno šolani kmetovalci, ako so stalno naseljen: na dotičnem teritoriju ki se pečajo s kmetijstvom.
Volilno pravico naj bi imeli vsi kmetovalci v starosti preko 25 let. ki so naši dr-
Ljudje, ki poleg trde stolice,
trpe na hemoroidih, morejo vzeti za izči-ščenje črevesja zjutraj in zvečer po četrt čaše naravne
'»s \NZ-J OSEFO VE
grenčice
Ogl- reg. & (w. :64&5.o.
žaviljenj in uživajo vse državljanske pravice. Občinski kmetijski odbor naj bi stel pet članov, kadar število volilcev ne presega 500, odnosno 9 članov, kjer je do 1000 volilcev in 11 članov, kjer je preko 1000 vodičev. Po svojem položaju na.i bi pmsh v občinske kmetijske odbore tudi predstavniki kmetijskih ustanov (zadrug, kmetijskih društev in podružnic, agrarnih zajednic itd ) iz dotičnega teritorija- Ne ta način pa bi smelo priti v kmetijski odbor le do ene tretjine voljenih članov.
Vsak občinski kmetijski odbor bi delegiral enega člama v sreski kmetijski odbor, ki bi ga poleg delegiranih članov tvorili tudi po en predstavnik vsake sreske kmetrij-ske ustanove (sreske kmetijske zadruge ah zveze zadrug, ali pa sreskega kmetijskega društva) in osebe, ki po svojem poklicu delujejo za pospeševanje kmetijstva (profesorji, učitelji kmetijskih šol. upravniku državnih in samoupravnih posestev, kmetijski referenti in veterinarji), ki stanujejo v dotičnem srezu. Članom občinskih in sreskih kmetijskih odborov nai bi trajal mandat štiri' leta. Njihova služba bi bila častna in bi se idm priznali le dejanski potni stroški. Sejem sreskega kmetijskega odbora bi prisostvoval po svoji dolžnosti sreski kmetijski referent kot posvetovalni član in organ nadzorstvenega oblastva. Sreski kmetijski odbori naj bi zasledovala delovanje občinskih odborov in sreskih oblastev. kolikor se tiče kmetijstva in ^življenja kmetovalcev, in bi bili pooblaščeni, da na oblastva naslavljajo pripombe, prošnje in predloge. Imeli bi tudi pravioo, pritoževati se proti odredbam in ukrepom posameznih oblastev. kadar so v škodo krae-tovailcem ali kmetijskemu gospodarstvu, oblastva pa bi morala v 30 dneh izdati odloke na take pritožbe in predlloge- Kadar bo kmetijski minister ali bam poveril sre-skemu odboru določeno nalogo, tedaj bi postopali kmetijski odbori v svojstvu in z . ,	,
odgovornostjo javnih oblastev. Kontrolo j hovo mesta nad vsemi občinskimi in sreskimi kmetij- ; skirni odbori bi vršil ban. ki bi lahko usta- I vil izvrševanje njihovih sklepov po predkr gu sreskega načelnika. Ban bi imel tudi pravico razpustiti občinske in sreske kmetijske odbore, kadar bi delovali proti uredbi ali proti interesom države. V tem primeru naj bi se v dveh mesecih vršile nove volitve-
Banovinske kmetijske zbornice
valno pravico. Mandat redno izvoljenih članov naj bi trajal 4 leta. Vsako leto enkrat bi se sestala skupščina. Upravni odbor zbornice pa naj bi tvorili predsednik. 2 podpredsednika in najmanj 6 rednih članov. Upravni odbor bi lahko iz svoje srede voLM poseben izvršilni odbor. Sužba v banovimk; zbornici bi bila častna in bi imel; c ar; samo pravico do povračila potnih stroškov
Glavna kmetijska zbornica
V Beogradu naj bi se osnovala glavna kmetijska zbornica, ki bi imela nalogo proučevati splošne agrarno pol:tične probleme in splošne ukrepe za pospeševanje kmetijskega gospodarstva, za zboljšanje življenja na vasi in bi ščitila interese vseh kmetovalcev. Njena naloga naj bi bila tudi da sprav: delovanje banovinskih zbornic v sklad in da zastopa njihove interese pred pristojnimi oblastmi, vendar bi lahko banovinske zbornice svoje interese zastopale tud; same ali skupaj z glavno zbornico. Glavna zbornica bi tudi proučevala vse važnejše predloge in sklepe banovinskih zbornic in jih dostavljala s svojim mišljenjem kr. vladi. Končno b- dajala mišljenje o kmetijskih projektih ter prirejala razne ankete, kongrese m vrsnla naloge. ki bi jih Zbornici poverilo ministrstvo.
Glavna kmetijska zbornica bi sestojala iz predstavnikov banovinskih zbornic. One banovinske zbonrce, ki bi imele do 30 rednih članov, bi iz svoje vrste delegirale po 3 člane v glavno zbornico, one banovinske zbornice, ki bi imele preko 30 rednih članov, pa bi deleg:rale še počenega predstavnika na vsakih nadaljnjih 10 članov Kot člani bi pnšli v glavno zbornico tudi 3 predstavniki Glavne zadruz-rte zveze ;n po en predstavnik vsake kmetijske fakultete ter Jugoslovenskega združenja agronomov in končno 3 predstavniki kmetijskih in drugih gospodarskih organizacij, ki imajo sedež v Beogradu, m Jih imenuje kmetijski minister. Samo voljeni Slani naj bi izbral' iz svoje srede predsednika, 2 podpredsednika in upravni ter nadzorstveni odbor. Izvolitev predsednika bi moral potrditi kmetijski minister. Glavna zbornica bi vršila svoje naloge iz sredstev, ki jih zasigura kmetijsko ministrstvo ;iz svojega kmetijskega sklada.
V načrtu uredbe je tudi predvideno, da bi se kmetijski odbori in kmetijske zbornice oprostili plačila poštnine v prometu z državo in samoupravnim telesom ter s svojimi člani. V primeru razpustitve zbornice bi kmetijski minister postavil komisarja, ki b? vodil administracijo do volitev novih članov, ki bi se morale izvršiti v roku 2 mesecev. Končno predvideva načrt, da bi vsa imovina prejšnjih kulturnih odborov in gospodarskih svetov na teritoriju bivše Hrvatske, Slovenije, Dalmacije in Vojvodine, kakor tudi vsa imovina občinskih. sreskih in banovinskih kmetijskih odborov, osnovanih po zakonu o pospeševanju kmetijstva, v sporazumu z banski-mi upravami v celoti prešla na ustanove, ki bi se po tej uredbi ustanovile na njv
Vsakemu slana - vsaki starosti primerna
-Kamera-Brillant"-cena zmerna.
Borze
9. aprila
Na ljubljanski borzi so oficaelni tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjena. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi nespremenjeno po 9.15 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.08. v angleških funtih po 250, v grških bonih po 31 in v španskih peze-tah po 6.35- Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14-05, v Beogradu po 13.9380 in v Zagrebu po 13.9550 odn. za maj po 13-85.
Na ljubljanski bori je prišlo do ekse-kutivne prodaje za Zft.OOO Din nom- Vojne škode, ki je bila prodana po 356.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po višjem tečaju 360 (v Beogradu po 358-50). Promet_ je bil_še v 4% agrarnih obveznicah po 47.50, v 7% Blairovem posojilu po 72 (v Beogradu po 72.50) in v delnicah Šečerane Osijek po 130.
Devte*
Ljubljana. Amsterdam 2971—2985-60, Berlin 1755-63 — 1769.50, Bruselj 739.18 — 744 24. Curih 1434.22 — 1431.29. London 215.62 — 217-67, Newyork 4335.01 — 4371.32. Pariz 288.21 - 289-65, Praga 180.69 — 181.80.
Curih. Beograd 7. Pariz 20-2350. London 15.1725, Newyork 306.875. Bruselj 51.95, Milan 24-25, Madirid 41.9250, Amsterdam 208 60, Berlin 123 45, Dunctj 57. Stockhokn 78.20. Oslo 76-20, Kobenhavn 67.70. Praga 12.6950, Varšava. 57-80, Atene 2.90, Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 357 — 360. 4% agrarne 47-47-50, 6% begluške 65 den., 79/o invest. 80-50 den., 7% Blair 72 — 72.25; delnice: Sečerana Osijek 130 — 150-
Beograd Vojna škoda 358.75 — 359.50 (358-50), za maj 358.75 — 359.50 (359), za joi-nij 358 — 359, 4% agrarne 46-50 — 47, 6% begluške 66 — 66.20 (66.20), 7*U Blair 81.50 den. (82), 7% Blair 72-50—72.75 (72.50), 8% Blair 81.75 den.. Narodna banke 6350 — 6370 (6365), PAB 245 — 246.
Svetokriški ropar aretiran
Banovinske kmetijske zbornice na sedežu banovine bi imele nalogo predstavljati in ščititi interese kmetovalcev in uplivatii na ustvarjenje ugodnih pogojev za razvoj in pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in kmetijske industrije, kakor tudi za gospodarski, socialni in kulturni napredek kmečkega stanu. Banovinske zbornice naj bi podpirale delovanje kmetijskih ustanov pri pospeševanju kmetijske produkcije, zbirale gradivo in proučevale pogoje kmetijske proizvodnje, prodaje in potrošnje ter izvoza kmetijskih proizvodov v zvezi z obdavčenjem kmetijstva, z želez*; raiškimii tarifami, trgovinskimi pogodbami in vsemi vprašanji, ki posegajo v interese kmetijskega gospodarstva. Banovinske kmetijske zbornice bi predlagale poročila, mišljenja, predloge, želje in proteste narodni skupščini, kraljevski vladi in kmetijskemu ministru o zakonskih načrtih, uredbah in naredbah, ki se tečejo kmetijstva; posredovale bi pni državnih in samoupravnih uradih, oblastvih im ustanovah v vprašanjih zaščite kmetijske proizvodnje ter gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov kmetovalcev, proučevale bi odnošaje med gospodarji in delavci in posredovale v sporih vseh vrst in tudi ornih ne produfctnih borzah; pomagale bi kr. vladi pri proučevanju in izvajanju raznih ukrepov za povečanje in izboljšanje kmetijske produkcije in zboljšanje življenja na vasi. Nadel je bi biila njihova naloga, da skrbijo za razvoj kmetijske produkcije in kmetijske industrije, da sodelujejo pri izvajanju agrarne reforme in da pristojnemu banu ali kmetijskemu mdni-sitiru predlagajo predstavke, ako opažajo, da se organi oblastev ne drži jo predpisov obstoječih zakonov in uredb, in končno, da vršijo nadzorstvo nad sreskimi kmetijskimi odbori-
Pristojna ministrstva naj bi bila po na-črtu uredbe dolžna dajati vse zakonske ,	_ Jad„nsko podtmavska ban.
načrte, naredbe m uredbe, ki se tičejo m- , m	. "	1 ... . . ,
teresov kmetijstva, v izjavo kmetijskim zbornicam, in sicer preko glavne kmetijske zbornice. Banovinske kmetijske zbornice naj bi pošiljale svoje delegate v davčne, tarifne, carinske in slične komisije.
vine delegirali po enega člana Vrhu tega bi prišel v ban ©vinsko kmetijsko zbornico po en predstavnik vsake zveze kmetijskih zadrug m centralnega kmetijskega društva ter strokovne banovinske organizacije kmetovalcev v dotični banovini.
Sredstva za delovanje kmetijskih banovinskih zbornic naj bi tvorila dotacija, kr i o je dolžna banovina staviti na razpolago in ki ne bi smela biti manjša od 2% skupnega banovnskega proračuna izdatkov. Banovinske kmetiiske zbornice bi la hko imenovale za izredne člane tudi ose be, ki imajo zasluge za narodno gospo-i darstvo, kmetijstvo in kmetijsko dela v-stvo, in sicer do ene četrtine voljenih članov Ti člani pa bi imeli samo poeveto-
Litrije, 9. aprila Ob koncu marca sta okrog polnoči vd-ria dva. roparja v semo4<no hišo posestnika Si<u-ge v SeKh pri Sv. Križu. Z revolverjema v rokah srta (prisilila 70-letnega gospodarja Matijo in njegovo sestro Pepo, da sta jima izročila denar v znesku 5000 Din. Ma-skirana razbojnika sta po ropu izginila-
Drugo jutro o topu obveščeni svetokrr ški orožnika s» takoj začeli zasledovanje-Obenem so opozorili na oba nazbojn-.ika tudi sosedne orožniške postaje- Zasledovanje ni bilo lahko, ker je bil opis obeh neznanih zMikovcev pomam jkljnv.
Prvega sumljavca so našli te dra potniški ©rožniki v samotni dolinici Pasjeku med Savo pri Litiji in Zagorjem. Pri k«i-timiranju so ugotovili, da je neznanec Li-pec Franc iz Rad.ec. Lipec se je zadnje tedne zadrževal v okolišu Kuma. Sv. Križa in Polšnrka. V Pasjeku se je seznanrl s hčerko neke-ga posestnika, pri katerem je prebival več dni. Izdajal se je za poštenega. a brezposelnega delavca. Zato so mu tudi radi postregli Orožniki so Lipca ere-ti-raM in ga izročB v litijske sodne zapore, ker je po opisu zelo podoben enemu izmed roparjev pri Stugovih, dasi je sncer ta
rop taiiil.	.. ,
Nadaljnje preiskave so ugotovile, d« je Liipec prav nevaren tiček- Doslej je b^ gosrt sodnih zaporov že petnajstkrat Pred ropom pri Slugovih se je klatil okrog Sv. Križa in izvršil več vlomov po Moravški gori in sosednih krajih. Med drugim je vlomil v neko zidanico in odnesel razno viniw<rrfko orodje. Prav te orod je ga je izdalo- Po pričah je dokazano, da je prev Lipec tisti, ki je prodal pri Sv- Kmu ukradeno testno brizg ailno- Lipec je pograd?!
pri Sehigovih in dtrugod tudi razno obleko, ure in drugo, kar mu je prišlo pod roke.
Zlikovca so iz Litije odpravili v zan/jre ljubljanskega sodišča. Za njegovim pajdašem se poizvedbe nadaJiujejo.
Za Din 5.-
je izplačala igralnica za stave na nogometne tekme po »EvTimens« sistemu 21 nagrad po
„ F 0 S T 0 K "
BEOGRAD, PAŠIČEVA 4 — Tel. 20-42« Din 61.830.—.
Zahtevajte breplačne kupone.
Podružnica »Fostoka« Ljubljana. BEUK KILIJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predalič.
{SPREJMEMO RESNE ZASTOPNIKE.
Gospodarske vesti
Privilegirana agrarna banka
V »Službenih Novinah« objavlja Privilegirana banka svoje računske zaključke za preteklo leto, ki izkazujejo pri glavnici 700 milijonov Din 34.4 milijona Din čistega dobička (prejšnje leto 36.6). Na obrestih od posojil je banka prejela odn. zaračunala v lanskem letu 44.1 milijona Din. V bilanci sami ni večjih sprememb. Hipotekama posojila so znašala ob koncu leta 480.9 milijona Din (prejšnje leto 493.2). posojila na zadolžnice in tekoče račune pa so znašala 252.7 milijona Din (141.8). Hranilne in kon-tokorentne vloge so narasle na 32.5 milijona Din (30.2), in sicer predvsem zaradi tega, ker so se povečali naloženi fondi kmetijskega ministrstva na 17.3 milijona Din (15.0). Zanimivo je, da je v bilanci vnešeno 5 milijonov Din nedvignjenih di-vidend.
= Bilance. Jugoslovenski kreditni zavod, a. d. v Beogradu, čigar večina delnic je v rokah madžarske Eskomptne in menjalne banke v Budimpešti, zaključuje svojo bilanco v preteklem letu s čistim dobičkom 1.4 milijona Din (prejšnje leto 1.21 pri delniški glavnici 15 milijonov Din. Po sklepu občnega zbora bo banka plačala 5% dividende. Likvidnostna sredstva (blagajna in naložbe) so se v bilanci za lansko leto dvignila na 26.3 milijona Din (21.2). hranilne vlosre pa so narasle na 69.6 milijona
ka zaključuje bilanco za preteklo leto 8 čistim dobičkom 194.000 Din. Glavnica je sedaj v bilanci izkazana z vsoto 24 milijonov Din (prej 11 milijonov), ker je bilo 40% Btarih vlog in obveznosti pretvorjenih
V banovinsko kmetijsko zbornico naj bi I v prioritetno delniško glavnico v višini 13 sreski kmetijski odbori na področju bano- ! milijonov Din. Po tej pretvoritvi znašajo
hranilne in kontokorentne vloge 25.4 milijona Din. pri čemer pa so vštete ie nove* vloge. — Prekomorska plovidba d.d. Suša k izkazuje v bilanci za preteklo leto pri glavnici 10 milijonov Din čisti dobiček v višini 1.22 milijona Din. Brodovje je v bilanci izkazano z neskom 24.9 milijona Din.
= Vinarsko društvo Maribor ima svoj letošnji občni zbor in kongres v dneh 6. in 7. junija v Brežicah. Pri tej priliki priredijo podružnice brežiškega in krškega sreza vinsko razstavo pod vodstvom kmetijskega odbora Brežice. Obiskovalci bodo imeli priliko se seznaniti s pridelkom iz proric dolnjega Posavja. iz katerega so včasih črpali Ljubljana, Gorenjska in Savinjska dolina obilo žlahtne kapljice
Blagovna tržišča
ZITO
+ Chicago, 9. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 94.75, za julij 85.75, za sept. 84.50, koruza: za maj 60.375, za julij 59.625, za sept. 59.
+ Novosadska blagovna borza (9. t. »•) Tendenca omahujoča. Pšenica: baška in sremska 145 — 147; okol. Som bor 144—145; ladja Tisa in Bege j 147 — 150; slavonska 146 _ 148; banatska 144 — 145. Oves: baški in sremski in slavonski 135 — 139. Ječmen: baški in sremski 64 kg 130 — 130. Koruza: baška in sremska 103 — 105, banatska 103 — 105 Mok&: baška in banatska »Og« in »Ogg« 237-50 — 247.50; »2« 217.50 — 227JO; »5« 197.50 — 207-50, »6« 177.50 — 187-50; »7« 147.50 — 157-50; »8« 100 — 105. Otrobi: baški, sremski in ba-naitski 94 - 98- Fižol: baški in nemški bali 70 — 175.	,
-f Budimpeštanska te mlinska borza (9. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: za maj 15.68—15.69, koruza: za maj 12.51—12.53, za julij 13.01—13.03.
-f- Liverpool, 8. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.12 (6.03), za okt. 5.63 (5.58).
4-Nevyork, 8. aprila. Tendenca dobro vztrajna. Za maj 11.30 (11.24), za okt 10.38 (10.30).
■ — ' "
Zadružna šola uspešno zaključena
Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani s« vrši vsako leto ob zimskem semestru posebn? zadružna šola, ki ima namen, da poda kmečkim možem in fantom temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in uspešno voditi zadruge v svojem domačem okolišu. Tudi v tekočem šolskem letu se je vršila taka zadružna šola in včeraj je bil slovesen zaključek. Ravnatelj Gogala je po pozdravu navzočnih zastopnikov sporočil banski upravi zahvalo za izposlovanje državne podpore v znesku 40.000 Din, ki so krili vzdrževalne stroške zadružne šole, dočim so udeleženci šole dobili iz banovinskega proračuna 49.200 Din štipendij. Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug sta z moralno in finančno podporo omogočili, da se je zadružna šola mogla vršiti, zato je ravnatelj naprosil zastopnike, naj poročajo svojima zvezama o uspehih zadružne šole in jima sporoče zahvalo s prošnjo, da še nadalje ohranita naklonjenost zadružni Soli, da bo še dalje mogla vršiti važno na-lego: vzgajati sposobni naraščaj zadružnih delavcev. V šolo je vstopilo 39 učencev, ki so vsi vztrajali do konca, kar se že več let zapored ni zgodilo. 24 učencev je podpirala Zadružna zveza, 12 pa Zveza slovenskih zadrug. Učenci so zelo marljivo prihajali k pouku, tedensko 32 ur. in so zelo pridno sodelovali.
Sledilo je pregledno izpraševanje iz vseh 12 predmetov, da so gospodje zastopniki dobili vpogled, kakšna snov se je predelala in s kakšnim uspehom. Izpit je pokazal, da so si učenci tvarino prav dobro prisvojili in da je ocena: 8 odličnih, 14 prav dobrih, 13 dobrih, 2 zadostna in 2 nezadostna povsem zaslužena. Po izpitu je inž. Jela-čin v imenu kr. banske uprave pozdravil profesorski zbor in učence, se zahvalil predavatelju za trud ter bodril učence, naj nabrano znanje poneso na svoje domove, širijo zadružno misel med vrstniki in pridno sodelujejo pri zadrugah, ki ravno v sedanjih časih igrajo velevažno vlogo v našem narodnem gospodarstvu. Dr. Capuder se je zahvalil v imenu Zadružne zveze, v imenu Zveze slovenskih zadrug pa je g. Pipan izrekel zahvalo direktorju in profesorskemu zboru ter čestital učencem k iz-bornim uspehom. V imenu učencev Be je Anton Cvetek zahvalil ravnatelju in profesorjem za trud in požrtvovalnost, obema zvezama za pomoč in kr. banski upravi za podpore. S pozivom na učence, naj pridno in nesebično sodelujejo pri zadrugah, je ravnatelj zaključil letošnje zadružno leto nakar je razrednik Anton Kralj razdelil ucnriSevala.
NaSe gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Veliki petek: ob 15. uri: V času obiskanja.
Izven. Cene od 14 Din navzdol. Velika sobota: zaprto.
Velika noč: ob 15. uri: V času obiskanja. Izven. Globoko znižane eene. Ob 20. uri Juarez in Maksimiljan. Izven. Globoko znižane cene. Velikonočni ponedeljek: ob 15. uri: V fesu obiskanja. Izven. Globoko znižane cene.
OPERA Začetek ob 20. uri Veliki petek: zaprto. Velika sobota: zaprto. Velika noč: ob. 15. uri: Pesem ljubezni. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. nri: Katarina Izmajlova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Velikonočni ponedeljek: ob 20. uri: Kava-lir z rožo. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Zabavna in t melodijah izredno posrečena opereta »Pesem ljubezni« se ponovi na velikonočno nedeljo ob 15. v naši operi. Delo je bilo na premieri zelo toplo sprejeto, kritika in publika hvalita zabavno dejanje in lepo glasbo, ki se naslanja na narodne motive.
Sostakovičcva opera »Katarina Izmajlova, lady Macbeth iz Mcenska« se vprizori na velikonočni ponedeljek ob 20. Ta Sostakovi-čeva opera je imela pri nas. kakor tudi povsod drugod, kjer se je dosedaj vprizorila, posebno velik uspeh. Opozarjamo, da je ponedeljkova predstava zadnja izven predstava tega dela, ker mora do konca tedna uprava vrniti material založniku. Zasedba kakor pri premieri. Dirigira kapelnik dr-Svara režija je prof. Šestova.
Tenorist Anton Drmota gostuje posled-njič v letošnji sezoni v naši operi na velikonočno nedeljo zvečer in sicer v vlogi Alfreda v Verdijevi operi »Traviata«. V tej vlogi je imel v sredo izredno pomemben uspeh. VHogo Violette poje tudi tokrat ga. Gjungjenac. Alfredovega očeta g- Janko Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20-15 Nedelja 12.; Kikiriki. Ponedeljek 13: Kikiriki.
RADIO
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj aa kratkih, normalnih in dolgih valovih oajdete v ilustrirani tedenski reviji <a *adio. gledališče, film »Naš val«- Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knaf-Ijeva ulica 5.
Izvleček is programov Petek 10. aprila
Ljubljana 18: Waener: Parsifal. Svečana glasbena drama. Uvod in I. dejanje (prenos iz Zagreba).— 19.30: Nac. ura.— 19.50; Branje iz sv. pisma.— 20: Prenos žalostink iz ljubljanske stolnice.— 20 30: Koncert Radio orkestra, vmes plošče.— 22: Cas, vreme poročila, spored.
Beograd 18.30: Koncert godalnega kvarteta (Haydnove skladbe)— 20.30: Zborovski koncert— Zagreb 18: Prenos Wagner-jeve opere »Parsifal« iz Nar. gledališča.— Praga 19.30- Nabožna glasba.— 20.05: Dvo-fak: Stabat Mater,— 22.15: Plošče— Varšava 20- Iz Nikolajevega Pasionskega miste-rija.— 2020- Plošče.— 21: Haydn: Sedem besedi Odrešenikovih.— 22.30: Plošče.—Dunaj 19.56: Bach: Pasion sv. Luke— 21.15: Zvočna igra.— 21.45: »Parsifal jezdi na Gral«.— Berlin 18: Orkestralen in pevski koncert.— 19.20: Bachove orgelske skladbe. 20.10: Scene iz Wagaierjevega »Parsifala«.-21-15: Prugel—Windtova kantata »Gora Douaumont«.— 22.30: Prenos iz Stuttgarta. Miinchen 18: Koncert orkestra in solistov.— 19: Zvočna igra.— 20: Bachova Velika ma-ia— 22-30; Prenos iz Stuttgarta.— Stntt-jrart 18: Kakor Munchen,— 19: Samotarje-ve pesmi,— 20- Svečani orkestralni in pevski koncert.— 22.30- Orkestralni in koncert— 24: Rssiaariti
Selitev ob Južnem tečaju
Izkušnje angleške odprave pod vodstvom Johna Rymilla - Nove ............................ raziskovalne metode v antarktičnem svetu
Pred nekoliko dnevi smo poročali o angleški ekspediciji, ki pod vodstvom Jonna Rymilla raziskuje južno obalo Grahamove dežele. Kakor znano, se je morala ta ekspedicija zavoljo neugodnih raziskovalnih razmer preseliti iz svojega dotedanjega taborišča v Marger.tinem zalivu proti jugu in je po zadnjem poročilu dosegla s svojo motorno ladjo »Penolo« 70. stopinjo južne širine. O delu, ki ga je izvršila ekspedicija v teku enega leta, poroča Rymill sedaj iz starega taborišča še naslednje podrobnosti:
Nenaravno slabe vremenske razmere so nas držale skoraj vse leto v lašem zim-■fcem taborišču. Po cele tedne nismo mogli z letalom nikamor. Prvotni načrt, da bi prodrli proti jugu k neznani obali južne celine, se je izkazal za neizvedljivega. Zato smo morali stremeti za tem. da bi svoje taborišče preložili čim bolj na jug, s čimer t se bolj približala našemu raziskovalnemu področju za bodoče polarno poletje.
Naš znanstveni štab pa je navzlic temu opravil dragoceno delo. Posebno za biologe in živaloslovce je bilo tu idealno uajdi-šče. Redki antarktični mahi in lišaji so rasli tu bohotneje nego kjerkoli v znanih predelih Antarktide. številne vrste ptic so gnezdile na Argentinskih otokih, na njih
skalah pa so lepile svojevrstne školjke brez lupin. Sicer pa je moralo biti podnebje v tem predelu nekoč bolj mrzlo nego danes. Geolog lahko dokaže to na skalah in otokih Ogromni ledniki Grahamove dežele so morali zakrivati tudi male skalne otoke, na kakršnem smo postavili našo postajo, ker so zelo obrušeni. Miniti so morala tisočletja, preden so ledeniki izdolbli sedanje globoke doline v robna gorovja Grahamove dežele, doline ki segajo tudi 100 pedi pod morsko .površino.
»Penola« se je vrnila ob koncu januarja z otoka Deception. Težko smo jo pričakovali. kajti prinašala nam je po 13 mesecih prvo pošto. Glavni namen njenega potovanja je bil ta, da nam prinese gradbenega lesa za našo drugo taborišče, ker smo morali prvo po nerazveseljivih izkušnjah preteklega poletja ostaviti. Poleg tega je na svoji vožnji izvršila veliko število natančnih meritev morske globine Va kartj je zaznamovala ugodna pristajališča. v katerih bi se ladja lahko ustavila v sili.
Na otoku Deception sta imela v ostalem naša ornitologa Boerts ;n Bertram tri dni časa za opazovanje ogromne kolonije 150.000 tolščakov (pingvinov) Preiskala sta tudi prastari vulkan na tem otoku. Čudna je ta gora, ki je nekoč bljuva-
Poiteverjeni glavni dobitek
Ne zaupajte drugim denarja ne srečk !
Pri nekem inženjerju na Dunaju je bila ▼ službi revna služkinja iz Štajerske, ki si je s svojimi od ust pritrganimi prihranki kupila osminko srečke avstrijske državne loterije. Ker ni imela nikoli časa, da bi obnavljala vsakokratna plačila pred izžrebanji. je naprosila nekega znanca, trgovskega nameščenca in pomožnega natakarja Jožefa Lista in njegovo ženo Tejo, da bi poskrbela za to namesto nje. Denar jima je dajala ob slučajnih obiskih.
Te dni je bilo ponovno žrebanje in dan nato je List obvestil služkinjo, da je srečka zadela glavni dobitek, tako, da bi prejela 125.000 šilingov. Zakonca pa sta zahtevala, da jima mora dati 25-000 šilingov za sodelovanje«, kajti drugače bosta srečko uničila tako da ne bo imel nihče koristi od nje.
Služkinja je hotela izsiljevalca obiskati, a oba sta bila med tem že izginila iz svo jega stanovanja. Policija, ki je prejela ""vadbo o tej stvari, je ugotovila, da sta Listova že na dan po žrebanju dvignila ve« znesek 125.000 šilingov iz banke, kjer Je služkinja srečko kupila, nato pa sta pobegnila Nista se pa doliio veselila svojega plena, kajti že tri dni nato so ju prijeli stražniki, ko sta se vračala pijana iz neke gostilne- Imela sta namen izginiti z Dunaja Pri njiju so našli 101-000 šilingov v gotovini. 20.000 šilingov sta bila izročila nekemu znancu, da fcd jih shranil, ostanek sta porabila večinoma za vsakovrstne nakupe. Policija ie vse to zaplenila in oddala služkinji, ki ni utrpela tako skoraj nobene škode, sleparska zakonca pa je izročila sodišču.
Francija je dobro zavarovana
Pogled na utrjeno Maginotovo linijo proti Nemčiji
Gotovo še ne veste •..
... da je imel sedanji angleški kralj kot princ Waleški pravega dvojnika. Mož se je imenoval Bili Humbert in je princu sli. čil kakor jajce jajcu. To sličnost je poudarjal še s tem. da se je oblačil natančno tako kakor princ Ko je Humbert pred pet in pol leta umrl, je bil med mrtvaškimi venci eden, ki je nosil preprosti napis >Edvard«.
... da so najvišjo temperaturo, ki so jo kdaj dosegli na zemlji, opazovali pri ne. kem poskusu v laboratoriju družbe We_ stinghouse v Newyorku. Običajno menimo, da znaša najvišja temperatura, ki so jo napravili ljudje, okrog 6000 stopinj Celzija — to bi bila temperatura na sončni površini. S tem naziranjem smo da_ leč od resnice, kajti v laboratoriju omenjene družbe so dosegli približno 500.000 stopinj! To temperaturo so lahko izračunali le z opazovanjem sprememb v plinih, ki so obdajali poskusni instrument, poseb. no brezzračno cev. Drugih merilnih instrumentov niso mogli uporabiti.
...da leži najbolj mrzla točka na zemlji nad — ravnikom. V Bataviji so v vi. šini 17-000 m poskusnimi baloni ugotovili temperaturo 92 stopinj pod ničlo. Proti zemeljskima tečajema temperatura v tej višini drugače polagoma narašča, ta. ko da znaša nad Srednjo Evropo v *sti všini okrog 56 stopinj pod ničlo.
... da je v Evropi še ena država brez telefona. To je mala pirenejska republika Andora, ki si je do danes lahko pomagala brez te moderne naprave Odkar pa sta v Andori dva moderna hotela in obiskuje ljudovlado čedalje več tujcew, je nastala nujna potreba po telefonu, tako da nameravajo Andoro v kratkem priključiti francoskemu telefonskimi omrežju.
... da so na Japonskem nogomet poznali že pred 2600 leti. Tokijski kulturni zgo. dovinar prof. Jamatago je ugotovil, da so v tej deželi v 7. stoletju pred našim štetjem prvič igrali nogomet. Dosti pozneje, za časa cesarja Engija, ki je vladat od 1. 901 do 922, je bila ta igra najbolj priljubljena med vsemi. Takrat so jo igrali na polju, ki je merilo 94 krat 24 m. Vrata so predstavljala drevesa, žoge so bile že iz usnja in so imele premer kakšnih 22 cm. Nekako v 12. stoletju so na Japonskem na nogomet potem pozabili.
Princ in plesalka
Kambodžanski princ Norindet je pred dvema letoma študiral v Parizu in se je takrat zaljubil v lepo plesalko Vero Bar low, ki ji je obljubil, da se z njo poroči. Potem se je vrnil v domovino, kjer je sedaj visok duhoven, in je nanjo pozabil. Zadnje dni je plesalka zavoljo prelomljene obljube zakona tožila princa za odškodnino 300.000 frankov.
Epilog ljubavne drame
Newyorško porotno sodišče je izreklo oprostilno razsodbo proti Veri Stretzovi, ki je lani ustrelila svojega ljubčka, filmskega režiserja dr. Fritza Gebhardta. Režiser je priredil svečano večerjo, na katero je povabil množico gostov. V trenutku, ko so gostje zapuščali vilo, sta* počila dva 3trela, ki sta režiserju upihnila življenje. Takrat se je govorilo, da je postal žrtev političnega umora, ker je imel Židinjo za ženo. Pri razpravi proti Veri Stretzovi pa se je izkazalo, da je bil vzrok smrti drugačen. Režiser je bil obljubil svoji ljubici zakon, pozneje pa je njeno zahtevo, naj se z njo poroči, brutalno odbil, zaradi česar se je ona zatekla k orožju.
la ogenj, dva tucata stopinj od južnega tečaja. Kjer se je nekoč žareča lava pretakala po pobočjih, je danes vse zaledenelo. Na poti od zimskega taborišča proti severu je imela »Penola« prvi spopad z ledom. Pri tem se je izkazalo, da so okrepitve kljuna in sten zadostovale. Z lahkoto si je s silo svojega stroja utrla prekop v približno leto dni staro ledovje okrog otočja
V postajni zgradbi smo morali počakati še teden dni. preden nam je led dovolil potovanje z motorno ladjo proti celini. Cim so se fjordi odprli, so skušali Rymill, Ste-venson in Fleming z dvema pasjima vpregama prodreti v notranjost dežele. Vreme ;'a bilo jasno in toplo, zato so oklenili potovati ponoči, ker površina lednikov tedaj bolje drži sani. Toda v tretji noči je kolono nenadno ustavil širok, in globok ledniški prelom Pokazalo se je. da je napredovanje zavoljo takšnih prelomov in lednih pregrad nemogoče. Isto je pokazalo pozvedo-vanje z letalom. Treba se je bilo vrniti, čeprav s težkim srcem. Načrt za prekoračenje Grahamove dežele se je začasno izjalovil.
Zato so sklenili predreti z ladio proti jugu in postaviti novo prezimovališče naravnost ob veliki ledni pregradi. Od vam je potovanje s sanmi morda lažje. Toda takšna selitev ie v Antarktidi še bolj nerazve-seliiva stvar nego v civiliziranih deželah, kaiti tu je treba vleči s seboj vse. kar potrebuješ za živlienie Težavno je bilo vse podreti in pospraviti, še težavneie spraviti neštevilne zaboie vreče in bale v malih kabinah in prostorih ladje. Vsak kvadratni centimeter na krovu je zaseden z neštevilnimi vrči s petroleiem. dvema motornima čolnoma, hribi desk in tramov. Težko je hilo dobiti ljudem prostora v tem neredu Celo 76 psov ie našlo -*voi prostor. T« fs« ie še zmerom toplo """tip ;n ledne prilike so ugodne P-ed odhodom si bomo osrledali pokraiino iz letala, brez tesra bi se ne bilo upati na not proti iugu Poizkusili bomo tudi pilotirati ladjo skozi 'edov.je z V:a?orn.
Prehladi spomladi
Pomladni prehladi se pojavljajo posebno pri otrocih. Da se jih izognemo, ne vodimo otrok na prosto, če niso dobro oblečeni, tudi če je vreme sončno. Pred vsem pa ne smemo na prostem sedeti na tleh. Zemlja je še vedno prevlažna. v trenutku si lahko nakoplješ nahod, ki je v svojih posledicah nepreračunljiv če opazimo po tem. da nas prične tresti, da smo se vendar prehladili. tedaj stecimo v pravem pomenu besede domov, tam si na suho odrgnimo telo s hrapavo brisačo. S tem bomo škodo izenačili. §e bolje je. če ležemo v posteljo, si privoščimo vroče limonade ali bezgovega čaja. morda tudi nekaj aspirina in se pošteno prepotimo.
Pobarvane ptice I stražniki - prijatelji
V Mehiki se preživlja cel stan od tega, da ptice za prodajo »olepšuje«. To se dogaja s pomočjo barv in sicer tako dovršeno, da so celo že znanstveniki postali žrtve zmote in so nastopali z odkritjem novih »vrst«.
Pticam, ki se imenujejo rdeči kardinali, dajejo n. pr. krasne rumene ornamente, da bi z njimi privabili kupce. Doslej niso vedeli, kako se vrši takšno barvanje, a končno je prišlo na dan. Neki raziskovalec je dognal, da barvarji nanesejo na ptičja peresa najprvo s posebno preparirano leseno paličico solne kisline in potem nežganega apna. ki so ga prej pomešali z malo vode. Od tega. ali se apnena kaša močneje ali libkeje jedka, je odvisen barvni odtenek, ki gre od svetlo rumenega do temno oranžnega.
.........................
NEKAJ ZA VSE
V bolniški sobi m pravilno govoriti . z drugimi prisotnimi osebami s šepetajočim g'asom. Bolnik, ki ga njegovo stanje napravi vedno nekaj nezaupljivega, se namreč vznemirja, če v njegovi prisotnosti nekaj govore, česar ne razume.
Na otroški kliniki v Lipskem so preizkusili tuberkulin, ki ga je Friedmann pridobival iz tuberkuloznih želv. Navzlic ugodnim pogojem za zdravljenje pa ni ta tuberkulin pokazal nobenih pozitivnih uspehov, tako da so cepitve z njim zopet opustili
Bolezen Basedowa se flajtnska bolezen.
imenuje v Italiji
Anglija je ena izmed redkih držav na svetu, kjer vladajo med prebivalstvom in policijo naravnost prijateljsko prisrčni odnošaji. Londonski »bobbyji« so splošno znani radi svoje prijaznosti, posebno z otroci
Dolžnost ali ljubezen?
Kako je vohun padel v nastavljeno past
Lepota v Zedinjenih državah
Kakor poroča neka ameriška statistika, so imeli L 1900. v Zedinjenih državah 283 zavodov za gojitev lepote, ki so imeli za osem milijonov dolarjev letnega obrata. Letos pa so našteli nič manj nego 35.000 lepotnih sa Ionov. Lansko leto je znašal dohodek v tej stroki več nego 225 milijonov dolarjev, torej 30-krat toliko kakor i. 1900- Vprašanje je, ali so postale Američanke tudi 30-krat lepše, nego so bile pred 36 leti...
V Rabatu v Maroku sta živela franco. ska zakonca, ki sta imela izredno lepo, 18-letno hčer. Pri nekem lepotnem tekmovanju, na katerem je dosegla prvo nagra. do, se je ta seznanila 7. mladim poročnikom Charlesom Cridligom. Po kratkem poznanstvu sta se zaročila in poročila, kmalu pQ poroki pa so poročnika prestavili v Metz, kamor mu je sledila tudi mla. da žena.
živela sta na videz v zelo srečnem zakonu. Nekega dne pa so sporočili protivo-hunskemu uradu v Pariz, da si poročnik Cridlig prav sumljivo pogosto dopisuje z Nemčijo ter da izdaja več denarja, nego bi to ustrezalo njegovi plač in imovinskim razmeram. Začeli so ga nadzirati. Odpirali so tudi na skrivaj njegovo kore. spondenco, pa niso mogli najti nobenih dokazov za kakšno njegovo nevarno delovanje "Sedaj so poverili nekemu drugemu mlademu častniku iz stega polka nalogo, naj dožene, da-li poročnik Cridlig v resni, ci prodaja vojaške skrivnosti tuji državi.
Ta častnik, ki se je bil že prej izkazal ob podobnih prilikah, je menil, da pride še najhitreje do cilja, če se približa osumljenčevi ženi. Začel ji je tedaj dvo. riti in kmalu si jo je znal tako pridobiti,
da mu je obljubila svojo pomoč pri vršitvi njegove naloge, posebno ko jo je prepričal, da je to njena patrotična dolž. nost. Povedala mu je potem, da si dopisuje nje mož pod skrivno adreso z nekim prof. Altmeyerjem v Nemčiji, kar je tudi izmišljeno ime, in mu je pokazala pismo, ki bi ga morala na skrivaj odposlati. Temu pi_ smu so dodali potvorjen pripis, v katerem se je prof. Altmever pozival, naj pride takoj v Metz, kjer mu bo poročnik Cridlig izročil neke vojaške dokumente, ki jih ne more zaupati pošti Pismo so odposlali. Naslovljenec je res padel v nastavljeno past. Prispel je na določeni dan v Metz, kjer so ga že pričakovali uradniki tajne policije in ga aretirali. Nato so prijeli poročnika Cridliga in izvršili v njegovem stanovanju temeljito preiskavo, ki je dala dovolj obtežilnega materiala proti njemu. Vojno sodišče j* njega in Nemca obsodilo na pet let ječe in visoko denarno globo, po končam kazni pa bosta izgnana. Mlada žena je izjavila časnikarjem, da je boje. vala težak boj med svojo ljubeznijo do moža in svojim domovnskim čutom. Končno je zmaga] slednji. Sedaj se bo dala ločiti in bo poskusila v tujini začeti novo življenje
Kdo je brezposeln?
Zanimiva opredelitev tega pojma v ČSR
Češkoslovaška vlada je izdala neke nove odredbe ki urejajo vprašanje brezposelnosti z raznih strani. Ena izmed teh odredb
Požrtvovalna rešitelja soljudi
Brata, ki sta dala 34*5 1 krvi za bolnike
Med darovalci krvi, ki so italijanskim bolnišnicam na razpolago, se odlikujeta posebno brata Umberto in Alfredo Anselmi iz Rima.
51-letni Umberto je pri 74 prenosih krvi daroval doslej že 34.5 1 krvi za rešitev bolnikov, Alfredo pa se je svojemu za 6 let starejšemu bratu približal z 32.5 1 krvi pri 75 prenosih.
Alfredo pa je poleg tega vzoren oče 11 otrok in mu je kot takšen sam Mussolini izročil že celo vrsto odlikovanj. Uživa vsakovrstne ugodnosti. Za stanovanje ne plačuje nič, davkov mu tudi ni treba plačevati in isto tako ne članskih prispevkov za fašistično stranko in delavsko zvezo. S svojo krvjo sta oba brata doslej rešila življenje 147 ljudem.
Atentat na mehiški hrzi vlak
Strahovita eksplozija na železniškem mostu — Roparski napad ali čin političnega maščevanja ?
V noči od ponedeljka na torek je bil izvršen na nočni brzi vlak med vožnjo iz Veraoruza proti Mexico City drzen napad-Vlak je imel ob 21. uri 30 minut prevoziti most pri Paso del Macho. V trenutku, ko je lokomotiva prispela na most. se je vžgal dinamitni naboj. Eksplozija je bila straho-
Dinamit je eksplodiral
vita v svojem učinku. Raznesla Je lokomotivo, poštni voz in vagon za prtljago ter dva pulmana Vse to je treščilo v prepad pod mostom. Ostali vagoni, ki eo obstali na tračnicah so se deloma vneli. V poštnem vagonu se je baje vozila večja denarna pošiljatev-
Iz treh najbližjih krajev so po katastrofi poslali na kraj nesreče pomožne vlake z reševalnim osebjem Vlaki so prispeli na pozorišče katastrofe v torek zjutraj, vendar se reševalcem ni posrečilo dvigniti vagonov.
Sodijo, da je nesreča zahtevala 70 človeških žrtev, in sicer 60 potnikov ter 10 mož vlakospremnega osebja. Oblasti še ne vedo pojasniti, ali gre pri eksploziji za atentat na denarno pošiljatev ali pa aa političen napad. Vsekako je uvedena preiskava, da se pojasni stvar in oblasti so v ta namen že razposlale vojaške čete v pomoč varnostnim oblastim.
Na reki Kolumbiji v Ameriki razstreljujejo skale za ureditev nove struge
Na Norveškem so vsi poklici dostopni tudi ženskam
Norveška je kot prva država na svetu sprejela zakon, ki temelji na načelu, da je ženskam odprta prosta pot v vse poklice, tudi v vojaškega in duhovniškega. Zaradi tega zakona so bile v norveškem parlamentu vroče debate. Zanj se je s posebno vnetostjo zavzemal sin pisatelja ta politika Bjornsona, ki je na koncu tudi popolnoma zmagal.
muLHJLJUuur ii t ii 11 ODnnaDODULiiJJLJiJ
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
^piiiiiiiiiiiiiiiiiiiii »Tm
podaja tudi definicijo brezposelnih.
To so tiste osebe, ki so po 28. febr. 1931. bile tri mesece zaposlene v kakšni 6troki, ki je podvržena obveznemu bolniškemu zavarovanju, Ln niso mogle dobiti nobene zaposlitve, čeprav so se zanjo potegovale pri posredovalnici za delo. ali pa so zaposlene le v omejenem obsegu ali fakultativno in nimajo dohodka, ki bi zadostoval za njih dostojno prehrano in prehrano oseb, ki imajo zakonito pravico biti od njih hranjene. Za brezposelne se smatrajo v tem ?mi-slu tudi tiste fizične osebe, ki so imele po 28. febr. 1931. vsaj trimesečno samostojno zaposlitev in jim ie bil na zadnje, ko so bile še zaposlene, predpisan dohodninski davek pod 15.000 Kč. pa so morale svoje delo potem zavoljo gospodarskih razmer opustiti in nimajo sedaj nobenega zaslužka. s katerim bi lahko sebe dostojno prehran i le.
ANEKDOTA
Oliver Cromwell je lahko postal prav razkačen, če se mu je kakšen podrejeni upiral ali če ga ni dovolj umel. Z nekim služabnikom, ki je bil že dolga leta njegov zaupnik, se nekega dne v neki stvari ni mogel sporazumeti.
»Ali sem jaz nor ali si ti?« je vzkliknil končno diktator, ki ga je že prijemala jeza.
»Nu, norega služabnika vendar ne boete držali?« je odgovoril služabnik in spravil s tem Cromwella v smeh.
VSAK DAN ENA
Predavanje v radiu* >In takaj vidite w
Petek, Id IV. 19».
Kulturni pregled
Werflov „Juarez in
Ni dvoma, da je množica biografskega, zgodovinskega slovstva, ki dandanes pri. haja na oder in v tisk, v tesni vzorčni zvezi 3 časom, ki ga živimo. Podoba je, kakor da so miselni in življenjski prelomi, ki so nas zatekli — o tem je že ne. kajkrat bilo besede — presilni, pretežki, da bi jih mogli že danes ta dan do kraja oblikovati, pa segajo pisatelji v davnino, da M človeku in času iz nje oblikovali pravi obraz. Ob takšnem odnosu se samo po sebi razume, da v sodobnih zgodovinskih dramah in romanih ne gre za mehanično verno rekonstrukcijo dobe, ki se je sama v sebi že zdavnaj izživela in zašla temveč za obnovo življenjskih problemov in pojavov, katerih podoba utegne oplo. diti naše današnje napore in moči.
Franc Werfel je vsekakor preveč istega, v notranjo človečnost usmerjenega po_ eta, da bi mogel nekemu dramatično razgibanemu zgodovinskemu razdobju dati realnega, preko ene same človeške eksistence zanimivega in pomembnega izraza.
Levax kot Maksimilijan
Njegova pretresljivo resna drama o me. hiški avanturi, ki je bila doslej rajši predmet romantično grozotnim zgodbam in operetnim, zbadljivkam in ki je v svojem bistvu — v prostorni in časovni razdalji od danes in od nas — v resnici prav toli_ ko tragična kakor smešna, je privrela po vsej prijiki iz iskreno plemenitega name. na. pred svetom in zgodovino rehabilitirati osebnost nesrečnega cesarja Maksi, m lijania, ki si je izmed vsega, kar je usoda takrat še utegnila nakloniti habsbur. škemu princu, na tako melodramski na. čin izbral krogle mehiških republikanskih revolucionarjev. Misija, v kateri je šel Maksimilijan iz svojega habsburškega dolgočasja urejat in osrečevat deželo, o kateri je do takrat komaj dobro vedel, da obstoji, se nam danes zdi v svojem jedru — tako neizprosna je zgodovina v izterja, vanju svojh računov — smešna, blazna, protiživljenjska, pa naj jo kdo oblikuje in tolmači od katerekoli strani.
V nazorno oznako stvari samo nekaj bežnih citatov miselnih osnovah, ki so habsburškega princa vodile in ravnale v njegovi avanturi. »Kaj pa sem bil?« vzklikne po Werfkt Maksimilijan v neki intimni minuti s svojo ženo. »Prnc z apa. nažo, obsojen v elegantno brezdelnost in sarkastično odreko« A kakor piše njegov biograf, je kmalu po prihodu v Me. hiko pise.1 svojemu prijatelju: »Prav lah ko vam povem, da sem si dober delež iz. bral in za nič na svetu ne bi maral po pustiti svojega sedanjega poklica in se vrniti k prejšnjemu Res je, s težavami se borim, toda borba je moj element in živ. ljenje Mehke je vredno tega truda . . . Da evropski časopisi tega ne morejo razumeti, se mi zdi povsem naravno, zakaj manjka J m merila. Nam, otrokom novega sveta, je vsega tega prav malo mar«. In spet po Werflu na nekem drugem mestu: Jaz pa imam novo cesarsko misel. Re. publika nima prav. Prečiščena kri, ded. nest in legit mnosrt so življenjske vrednote. Jaz lahko dam ljudem srečo, kajti jaz nočem ničesar zase. Poliitika pa je zmeraj samo rezultanta insfnktov parvenij skega pohlepa. Jaz uničim politiko.«
To so besede, ki v ustih nekaterih dandanes prav tako po krivem postajajo aktualne, kakor so bile takrat, in vendar je vsie to sikupaj samo laž pred svetom in pred sam'm seboj: laž in zabloda je, kar govori Maksimilijan o cesarskem poikld. cu, laž in zabloda je tisto, kar govori o borbi, ki da je njegov element, blesteča, a prazna fraza je tisto, kar govori o otro. cih novega sveta, »m kako se namerava Vaše Veličanstvo zasidrati?« ga vpraša francosfki kapitan Pierron. Maksimilijan: »Z moritvami? Jaz z moritvami? Jaz naj pošiljam ljudi v smrt zaradi tega, ker imajo svoje prepričanje?« Pierron: >Na naši in na nasprotni strani pada veRko ljudi v bojih za Vaše Veličanstvo.« Maksimilijan: »To je druga stvar!« Pierron: »Smrt je smrt! Misli je treba misliti do kraja.« Maksimilijan: »Da. in to je straš. no.« Njegova žena Charlotta ga točno, da. si nadvse ljubeznivo označuije nekje: »Na tebi, otrok, se človek lahko samo pregre. ŠL« In tako, kakor se je svet pregrešil nad Maksimilijanom, je človek v resnici lahko
krivičen samo otrokom in blaznim. A kar je globlje, etične vrednosti na vsem njegovem dejanju in nehanju, so besede, ki jih je cesar izrekel, preden je stopil pred puške: »Krivda je: ne biti kos svojim de. janjem! Neuspeh je krivda! Volja po do. broti še ni dobrota. Moja konstrukcija o radikalni monarhiji je bila neresnična. To. rej mora tičati napaka, laž v meni samem. . Doba suverenov je pri kraju.«
Werflu se zde v zgodovinskem dogaja, nju materialne, stvarne razmere, družabna konstelacija, poudarki na gmotne po. trebe in zahteve očitno brez primere manj vredne komponente, kakor sta mi. sel in srce poedinca, pa je podal v svojem delu rajši Maksimilijanovo osebno, prav za prav zasebno dramo, kakor pa da bi s širokimi zamahi skušal zajeti življenje, ki je oblikovalo njegovo usodo. Ne le Juareza, Maksimilijanu nasprotnega principa, ni videti v vsej drami od začetka do konca, tudi Mehika je z vsem svojim življenjem in z vso svojo problematiko, ki je stvarno brez dvoma mnogo zanimivejša od kariere njenega uzurpatorja, v njegovi drami Skoraj povsem izostala. V tem sta si Maksimilijan in pa Werfel ne. kam za čudo sor<*»lna: oba sta šla mimo časa, ki bi mu bila rada prinesla reda in luči, oba sta udarila v prazno.
Delo, ki bi bilo po svoji snovi bolj pri. kladno za roman ko za dramo, na odru kljub znatnim krajšavam utruja in kljub svoji pesn ški lepoti ne more do zadnjega učinka. Uprizoritev, ki jo je oskrbel inž arh. Stupica, pa pomeni po svoji široko, poteznosti in umetniški dognanosti dogodek, kakršnih v naši drami nisme izlepa doživeli. Sceno, ki se m en ju je od cesarske palače do tabora revolucionarjev, do bo. išča in predmestne celice v samostanu, ;e režiser postavil v samosvoje zasnovano, monumentalno ogrodje, ki mu daje mož. noat, da vsako novo prizorišče po nagli, majhni izpremembi zadiha v čisto novi, živi iluziji. Igra sama se giblje v bleste. čem, veličastnem miru,* iz katerega ves čas slutiš katastrofe, ki spe na dnu Le-var je v kreaciji Maksimilijana pričaral vse stvarjalne moči na plan, ki so dane igralcu. Zajel je iz globin svoje dovzetne duše, da je dal izraza temiu še bolj izro. j enemu kakor samozvanemu cesarju, ki je bil pač preveč vase pogreznjenega človeka in vase zaverovanega fantasta, da bi mogel biti vladar, in vsa njegova veličina in beda je zaživela na odru. Režija sama tn Levarjeva igra: to sta dva zamaha, ki dajeta slutiti, da je naša 'drama v svojem najvišjem vzponu Prav tako pa tudi obli. kovanje vseh drugih črpa iz polnih izvirov. Charlotta šaričeve je podoba po duši lirično lepe, v svojem snovanju razumsko odločne, a fanatično ljubeče žene, lri se mora na koncu z najdražjo žrtvijo odteu.
piti sa svojo prevelike vero. Dofatl dob, ki pMnmm piete zlate niti cesarjeve usode, je toplo poudarjen v Ifktfh Tiipaha (dr. Basch), Kralja (Herafeid) in Danilove (princesa Salmsika). Juareajovo voljo m misel je v krepki, zunanje in govorno do. gnani kreaciji poosebljal Debevec, kot general Diaz. Usodno dvolične sile, ki sta ju v Maksimilijanov! avanturi predstavljala Louis Napoleon in cerkev, pa sta v dveh neusmiljeno resničnih likih podaia Skrbn-šek (maršal Bazaine) in Gregorta ( nad. škof Labatista). Klena, jedrnato udarna je Janova kreacija polkovnika Lopesa. Pa tudi igra vseh ostalih je bila na višku.
Prevodu Josipa Vidmarja — vobče se opaža, da so še posebej lažji teksti iz nemščine in srbohrvaščine po navadi nad običajno mero površno prevedeni — bi bilo
treba nekaj skrbne revizije.	L. Mrzel.
★
P. S. Pa še eno o vprašanju jezika v gledališču! V svojem poročilu o uprizoritvi Nušičeve »Poti ckoli sveta« sem pred mesecem nekaj govoril o tem, da sloven.
da ph radi sprejmemo kot goste, t ta dopis je ostal brez odgovora. Do ta vse sa veliko skakalnico. Pri So je zopet usodnih zadnjih 8 dni pred tekmo in v sredo se je pojavil Ulland, ki je imel startno dovoljenje za srednjo in prepoved za veliko skakalnico. Za njim oba Ruuda z enakimi omejitvami. Nam je bil ta postopek norveškega saveza uganka in po dogovoru s tekmovalci smo se razgovarjali s Kiellandom, ki je razlagal, da je bilo med tem 8. marca zborovanje norveške smuške zveze, ki je sklenila, da v inozemstvu ne bo nastopila na večjih skakalnicah kot do 80 m. Pojasnili smo, da to vendar ni mogoče za že izdana startna dovoljenja in za zagotovljena, da je tak sklep za naprej sicer mogoč, ne more se pa že izdanega v tej obliki in v zadnjem trenotku izpreminjatL Obljubil je posredovanje. Nato je govoril z njim še Sigmund Ruud. Tudi njemu je obljubil, da bo sknšal urediti. Med tem je prejel v sredo češki savez od Fise obvestilo, da je skakanje v Planici prepovedano in v petek zvečer je objavil nemSki radio in nekateri listi, da je Fis zabranila skakanje v Planici, a končno v nedeljo na dan tekme
Okrešekj ie skoraj do potoricc brez snega Teden po vetilki noči aiptnski tečaj pod vodstvom saveznega učšteijft Finca Jelena.
Na planine sa velik« noč! Pomlad kliče planince na vrhove ter v pestro naravo. Pešpot na desnem bregu Bistrice ]e popravljena in očiščena in nudi izletniku med svežim zelenjem užitek na poti do doma v Kamniški Bistrici. Ako bo vreme ugodno, kar je pričakovati po sporočilih vremenskih prerokov, bosta za praznike za silo oskrbovani koča na Kamniškem sedlu in Cojzov* koča na Kokrškem sedlu. Koča na Veliki Planini nudi prostran razgled na zasneženi masiv Kamniških planin- Na Krvavcu je še snega dovolj za smučarje, oeobito v dolini od Korena proti Kompoteli itd. Smučarji naj pohite v Triglavsko pogorje. SPD j« skrbelo, da so koče v tem gorskem deta dobro oskrbovane, zimske markacije so postavljene. Dostop na Kredarico in na Staničevo kočo skozi Zgor. Krmo k Triglavskim jezerom, skozi Suho in pod Vogarjem ali preko Planine na Kraju. Snežne prilike so pesv »godne. Enako je tudi ugodna smuka na Vršiču. Koča na Črni prsti bo oskrbovana, ako bo lepo vreme. Ob Bohinjskem jezeru je že vse v cvetju ter je oddih doka] prijeten.
III. turni smuški tečaj priredi SPD od 18. do 26. aprila- Izhodišče bo Mojstrana, nato odidejo udeleženci skozi Krmo do Staničeve
-tri iezik ni prikladen za prikaz nacional. je izdal tajnik Fise po dvodnevnem posve- k- tu ^ odpooitek ter izleti v okolico,
1 j	"	.	I a.____i____-	>fnrfn/\ /1/mtaI tot11d I	, , .	•	r t__j.^__W riK«-
no tako izraznega miljeja, kakor je šu-madinski, in o tem. da so se vse intimite. te žanra, iz katerega se je rodil dovtip komedije, pri prevodu osule. Te besede, iz katerih je vsak razumen, zdrav človek lahko razbral, da hočem opozoriti le na izredno težavnost prevajanja tekstov tako folklornega značaja, kakor je Nušiče-va igra, so dale nekemu idejnemu so. trudndku »Slovenije« povod, da je z bo.
tovanju v Oslo omejeno startno dovoljenje	I nadaljevanje na Kredarico ter preko Hriba^
norveškim tekmovalcem za isto tekmo, za	I rjce v dolino Triglavskih jezer. V koči pri
katero ie Fisa proti pravilom objavila, da	I Triglavskih jezerih počitek ter Meti v oko-
*	_____...	vt f	I 1. /-v 1 m • j__M PlomlnA na
je prepovedana Kljub dovoljenju norveški tekmovalci niso nastopili. Toda kljub tem oviram je letos tekmovanje gladko poteklo in Planica je dala svoje rezultate in pokazala pot, po kateri je treba iti Nastopil pa je nenadni preobrat: tisti, ki so doslej navdušeno pripovedovali o planiški skakalnici, so videli naenkrat v njej silno
lestno bojev;tostjo navalil na mene, češ, navarn<) napravo, ker so ostali zadaj. Tisti, glejte ga, za srbskohrvataki jezik v slo- j gQ Bmatraji ian; tekmo za cirkus in
tekmovalce za ar tiste, so postali navdušeni za iste tekmovalce in za Norvežane. In zopet je v teku preiskava radi Planice v domači hiši, zopet ni prav, ker je Planica dala rezultat Čudno pa je: lani je na dan
venskem gledališču je zavihtel pero. Tak. šne neokusne, zlonamerne podmene — « ničemer in nikdar namreč nisem nikjer sprožil kakšnega podobnega predloga — so samo kričeč dokaz, po kako nečistih
ožiih radi segajo pri nas ljudje tudi v pianiške tekme nepričakovano prodrla ma-wbah za čistost našega jezika ta kultu. i0 nezanesljiva vest iz Ponte di Legno o
L. M. I skoku 103 m s padcem, letos je na dan re	I pianiške tekme prišla enaka vest o skoku
96.5 m s padcem na neki skakalnici na Norveškem. Nikadar ni bilo čuti, da se je Fisa kaj razburjala radi Ponte di Legno, tudi radi norveških skakalnic se ne bo, ali Planica, ki je dala doslej edinstvene in najsijajnejše, najdaljše skoke z najmanj padci. Planica, ki kaže nov razvoj v smu-ških poletih, Planica bo zopet predmet na-
»Življenje in s ret« prinese v P***?*"1
številki ki izide kot priloga pon^eljskega
»Jutra« članek »Sonce nas zrn in^Aija«, Antona Kappusa pnspevek>0 Laranmn'« pod Lokmo« (zanimiv Potopis na nekatere neznane posebnosti tčne Srbi ti Slanek »Hrana in razpodozenje« Ivana Podržaia povest »Prostak Johann Peterim«, nadaljevanje Dumasovih »Treh mušketirjev« padov }n 08trin toda samo _ doma in na z risbami Nčrretrandersa, Josipa Uapajnett j Norvegkem. Zunaj v svetu so spregledali črtico »Petelin poje«, dr. Fr. G5stla članes o Anastazij« Griinu, poročila o novih knji gah in revijah, dalje razne .™bnke in med besedilom številne .lustrac^ ^nam0 že danes na to pestro in živahno številko, ki izide zaradi praznikov v torek.
igro. Odmev zunaj je razviden že samo iz naslednjih citatov: »Sporttagblatt« piše: »...in eno najznamenitejših smuških tekmovanj vseh časov je bilo končano«, ali drugi: »mejnik v zgodovini smuškega
Ineoličevi »Lukarji«. V članku, ki je izšel	8porta tvori nedeljska smuška tekma v
tem naslovom v včerajšnjem kulturnem	pianjci«. tretji: »Planica je znova utrdila pregledu je tiskarski škrat zopet hudo ro; kvaril smisel nekaterih stavkov. Tako feta,
v četrtem odstavku, da je ^araa reforma »globoko pretresla siromašno jgdeželsko ljudstvo in razdražila (ne razredčila'.) njegov elementarni glad po zemlji.« V predzadnjem odstavku pa čitaj, da Je roman »tu in tam brez organične (ne energične-) potrebe obtežen z epizodnimi osebami m prizori.« Ostale tiskovne napake fii lahko po-pravi sam čitatelj.
S
J oso Goreč:
POR
Resnica o Planici
T
»Šport«, Zurich je napisal: »Kaj nam dokazujejo dogodki v Planici?« Tri stvari: prvič, da so v resnici mogoči 100 m skoki, kar se še vedno, tudi po skakanju v Ponte di Legno, ni hotelo verjeti; drugič, da je čisto očitno tudi v smuškem športu dvojna pravica, ena je za športne velesile, ki se prav nič ne zmenijo za predpise, ako jim gre drugače v račun, tretjič, da pri pravilni zgradnji in pravilnem oskrbovanju skakalnic 100 m skoki niso nevarnejši kot 40_50 m«. Tako ugledni švicarski strokovni list.
Že drugo leto je vzbudila Planica pred tekmo mnogo nervosnosti, po tekmi pa ogorčenje gotovih krogov, ki bi hoteli njen uspeh zbrisati in Planico za bodoče onemogočiti. Dogodki obeh zadnjih prireditev so si v mnogem podobni in kažejo na prav sorodne odločitve nasprotnikov Planice.^
Kaj je tedaj na stvari? Podajam pojasnilo, ker se javnost ni zadovoljila z izjavo, poslano listom, ker je tudi tekmovalec Ruud podal le enostransko sliko dogodkov. Za pravilno razumevanje je treba iti prav od začetka in slediti razvoju miselnosti glede Planice. Pričelo se je leta 1934. v marcu. V majhni, športno prav malo pomembni državi je tekma, na kateri skačejo norveški in avstrijski tekmovalci za takrat fantastične daljave. Ves svet je prisluhnfl in ko so potovali ti tekmovalci po Evropi, so morali povsod znova poudarjati, da je vse to bila čista resnica, regularna tekma, pod nadzorstvom mednarodnih sodnikov in da je to najboljša skakalnica na sveto. Skače se lažje kot drugje 50 m, brez padcev brez nevarnosti.
Za leto 1935. se je pripravljala nova tekma. Nihče na svetu vendar ne more zahtevati, naj se tak rezultat, ocenjen tako odlično po najboljših strokovnjakih, enostavno zaključi in naredi pri njem mejo, dokler ne bo kje drugje kaj boljšega nastalo! 24. marca 1934. je bila tekma, že 30. marca je šlo poročilo z načrti tekme na Fiso in 20. aprila je Fisa s posebnim dopisom potrdila, da je vzela vse na znanje. Za marec 1935. so vabili na drugo tekmo. Dočim je bilo še februarja glasom zagotovila ing. Hannsena pri Fisi vse v redu in nobenega zadržka za tekmo, so se marca, zadnjih 14 dni pojavile nenadoma o»ire. Potrebni so bili novi načrti za skakalnico, načrti so bili poslani in v redu, toda Fisa je v zadnjih 3 dneh kar trikrat birojavno zabičala, da se preko kritične točke 82 m ne sme skočiti, ne sme skakati izven kon-
kurence, da s potrditvijo skladnosti skakalnice s profilom tekma Se ni dovoljena itd., vse to zadnjih 8 dni pred tekmo. Norveški savez se je skliceval na Fiso. da ne more prijaviti tekmovalcev, a tekmovalci so skakali kljub zabrani. kajti v Planici so bili Poljaki, a ti so se opasno približali rezultatom, ki so bili po takratnem mišljenju v športnem svetu domena samo Norvežanov. Tudi ta tekma je vzbudila v svetovnem tisku ogromno pozornost m laskava priznanja, doma pa se je pričelo z iz-podkopavanjem Planice. Pogreške, ki so bile pri obsegu organizacije in mnogih ovirah neizbežne, so se uporabile, da bi se Planica definitivno likvidirala. Iz snega modelirana skakalnica se je stopila in nove ne bo lahko zgraditi. 1936 je leto zimskih olimpijskih iger, vse samo za Ga-Pa!
Toda Planica je zopet nastala in šla svojo pot naprej. Prireditelji so imeli izkušnje in pričeli so zgodaj. 2e januarja so poslali načrte in prijavili tekmo Fisi. 2. februarja je poslala Fisa potrdilo skakalnice in odgovor, da prijava tekme niti ni potrebna. Takoj so se vabili vsi savezi. V oktobru 1935. je izjavil tajnik Fise in predsednik norveškega smnčarskesra saveza, gospod Smit Kieland. da obžaluje prepoved, ki so jo imeli norveški tekmovalci v Pla-niči. a da je bilo vse nesnoraznm in da se bodo povsem naravno odzvali na tekme po zimi. ako bodo povabljeni. Koncem februarja jp prinesel »Winter« besedilo sklepa kongresa iz Ga-Pa o velikih skakalnicah. po katerih naj bi bile t« naenkrat prepovedane za mednarodne tekme. Takoj smo vprašali istega Kiellanda. kako je sedaj z Norvežani in kaj bo s tekmo. Ker ni bilo takoj odgovora, smo hoteli izvesti uradno tekmo na srednji skakalnici, proste skoke pa na veliki, ter smo v tem smislu obvestili tudi Fiso s pripombo, ako je objavljen sklep točen in ako Fis ni kaj drugega uredila. Dan kasneje (naša pisma so se križala) je prišel odgovor Kiellanda. da je Fis sklenila, da stopijo sklepi kongresa v veljavo šele 1. maja. da za prireditev nI ovir in da morejo dobiti vsi norveški tekmovalci. ki se nahajajo v Srednji Evropi, startno dovoljenje, ako to žele. Sam jih poimensko navaja. S 5. marcem datirano pošilja norveški savez še startno dovoljenje za Hagena in piše, da mu je žal. da mn veliki stroški r olimp tekmami ne dovoljujejo,- da bi poslal moštvo iz Norveške na tekme v Planico. Takoj smo mn javili,
sloves najboljše skakalnice sveta«, pa tudi: »genijalni inženjer je zgradil z vso ra-finiranostjo modernega preračunavanja krivulj gigantsko Bkakalno napravo« in še: »mladini dajte prosto pot — pa če tudi v zraku!« Tn mnogo sličnega!
Še bo borbe za Planico in njen razvoj, a ustavil ga ne bo nihče. Veliki napredki nalete na ovire in nerazumevanja prav pogosto, pa tudi na dobršen del zavisti. Ne. nezmotljivost Fise se ne da graditi, saj je komaj par let, kar je proglasila največje dopustne skakalnic« s 50 m, letos pa je to mejo povišala že do 80 m. Zakaj? Ker jo je napredek zahteval! Toda razvoj od 5(V— 80 m je bil mnogo težji, kot od 80 m naprej. kajti na 50 in 80 m se je skakalo na tehnično enakih skakalnicah, dočim je Planica rešila nov tehnični problem in je v praksi dokazala pravilnost svoje teorije. Da bi stala ta skakalnica na Norveškem, da bi bil tam »tisti genijalni inženjer«. te tekme bi bile najčistejši šport in mi bi z obupom zrli. kdaj se bomo približali tem rezultatom, kot smo zrli pred leti na 50 m skakalnice, ki jih sami nismo imeli. Planica pa je dala, da je dosesrel naš Novšnk že po dveh letih re7nltat Ruuda pred 2 letoma. a kaj bo po daljnjih 2 letih?!
Ponavljam: Planica je naša nacionalna zadeva, naš nacionalni ponos in doma nima nihče pravice rovariti proti njej! Proti inozemstvu se bomo sami uveljavili, domače prottvnike na bo obsodil čas Ram. ki bo šel preko njih. Obžalovati je le. da se najdejo ljudje, ki so pripravljeni rušiti tako velik uspeh našesra lastnega dela iz malenkostnih in sebičnih razlogov.
Službeno iz LNP- Za telkmo dveh ljubljanskih moš+ev 12. t. m- na igrišču Primork ob 16.15 določam naslednje igralce: Rožič. Sočan, Slapar. Grnltal. Lah I. Zupančič, Žmtnik I. Renjlez, Lah IT. Jug. vsi Ilirija: Jug, Bertonce1! I, S'aTmč. Bon-celj- Jež. Bertoncel i II. &lamber»er. Has«1 Zavri, Logar. Sin kovic. Janežnč. Repotoč-nik, vsri Primorie: Brodnik. KWi<čn:iV. Derenda, Kretič. Sveti c, Košererna, vsi Hermes. Za Hmiorsko reprezentanco, ki bo igrala ob 15. precPelkmo doloc-m ^ igralce: Maister, Jerman. Podpornik, M'flt'č. Oo-šeb", Lazar. Sovine, Bollavser, <*>ebohin. Pu-teifle, Vodišek. vsi Primorje. dalje Ž*<r<?i, Kmoupa TI. Eržen. Miheliič. Erber. vsi Ili: rija. — Vsi igralci morajo prinesti seboj spodnjo opremo (čevlje, dokolennce itd). Drese in Mačke za runiorje in eno prvo moštvo preskrb' Prun^ie. ta drugo prvo moštvo Hrriia. ("vimem-k. pods, kane^n
Velikonočni nogometni turnir v Mariboru. Za velikonočne praznike bo v Maribora zanimiv nogometni turnir, na katerem bodo sodeforvain Maribor, Železničar, Rapid ter moštvo Wtedner Sportfreunde iz Dunaja. Prvi dan se bosta srečaJa Železničar in Wiedner Sportfreunde ter Maribor in Rapid, drugi dan, v ponedeljek pa zmagovalca, nafto pa se premaganca prvega dne. Turnir bo ob vsakem vremenu na stadionu Železničarja ob Tržaški ce^ii-
Smuške tekme na Okrršlju. Mariborsko podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji za dame in gospode v izvedbi Smučarskega kluba Celje, ki bo za velikonočne praznike na Okrešlju, bo gotovo zelo zanimivo. Prijavljeni so skoraj vsi najboljši tekmovalci diravsflce banovine, tudi pri tekmovalkah se obeta zelo hud boj za prvo mesito- Snežne razmere so izborne. skoraj 200 cm snega, zitntTaj zmrznjen, podnevi »jboijii srenj. Pot iz Logarske doline na
lico. Od Triglavskih jezer na Planino na Kraju ter na Vogel s sestopom k Sv. Janezu. Vremenski preroki obetajo ugodno vreme za navedeni čas, snežne prilike pa so meseca aprila v Triglavskem pogorju najugodnejše. Skupni stroški za prijavnino. prehrano in prenočišče znašajo Din 450. Turni tečaj bo vodil iznrjen smuški učitelj. Udeleženci naj se prijavijo v pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4- L vsaj do 14, aprila dopoldne, da more oskrbnike pravočasno obvestiti o številu udeležencev. Ta turni tečaj je namenjen začetnikom v visoko alpskem
smučanju.	_
Službeno iz poverjeništva SOLNI*, lr-bovUe. Za nediefljo se delegirajo k priia-toljskim tekmam: V Trbovljah Amater : Metalac (Zagreb), Atletika : CeVje v*.. g. Božiič Adailbert- Igrišče Amaiter ob Ho<J. V Zagorju Zagorje : Jugoslavija na igrišču Hrastnika ob 14.30 pp. g. pr- ss. Arhar, rez Planec. 13 t. m- v Trbovljah Trbov-&je': Ilirija-Maribor na igrišču Trbovl ja ob 14-30 pp. pr. ss. g. Božiič.
JASO Drevi ob 18. sestanek udedezeneev tečaja na Korošici-
Otvoritev kolesarskih dirk na obioajm krožni cesti na prog.i Zg. Siška^Koseze— Podutik—Delnice—Glince — Dravlje—Zg. Šiška priredi 19. t m- kolesarska sekcija 2SK Hermes. Vozili bodo v dveh skupinah t j. jumiorski in glavni, katerih bo prva prevozila progo trikirart (24 km), rfed-nja pa desetkrart (80 km). Začetek tfrrk je ob 14. uri s startom v Zgornji Šiški pred gostilno Čanman,
SK Ilirija (Lahkornfletsika sekcija). Seja načelstva danes ob 18.15 v klub črvi sob-kavarne Evropa. Na sejo se vabita gig. Sa-fošnik in Zorman.
ŽSK Hermes. Seja centralnega odlbora danes ob 19.30 prt Mikli&u. Odborniki vabljeni polnoštevilno.
SK Slovan. Na velikonočno nedefcjo sodeluje naše I- moštvo pri pokalnem^ turnirju Mladike. Postava moštva na igrišču. Vsi igralci, bi imajo opremo doma. naj jo do sobote vrnejo gospodarju (čisto). Porav-narjte naročnino.
SK Jadran. Danes ob 20. sestanek m prvo moštvo in jundorje.
SK Istra-Ježiea. Danes ob 19-30 strogo obvezen članski sestanek pri »Rebcu«. Zeh> važno zaradi nedeliske tekme. Prinesti s seboj vpisnino in članarino.
Vestnik ZKD
Po idejnem tečaju
Letošnji idejni tečaj je za nami. Njegov uspeh je naravnost krasen, če pomrsilimo, da se je vršrl v tako izrednih prilikah in ob dosedaj neobičajni asistenci.
Ne bi bilo prav. če bi se na tem mestu ne spomnili in 'izrekli priznanje in zahvalo tako gospodom predavateljem kot drugim požrtvovalnim sodelavcem, ki so pripomogli k visokemu moralnemu uspeh« tečaja.
Vse priznanje pa gre tudr tečajnikom, bi so prihiteli tudi iz najoddaljenejših krajev v prav lepem številu in s takim zanr-manjem sledili predavanjem.
Disciplina, prirodina inteligenca ta »redno zanimanje za vsa predavanja, ki »o jih pokazali letošnji tečajnrki, » najboljše jamstvo in dokaz, da imamo med našim narodom na deželi zdrav rod dozorelih mila-dih prosvetnih delavcev najrazličnejših poklicev.
Razveseljivo je brk> tudi dejstvo, da so
letošnjemu idejnemutečaju prisostvovali tudi akademiki in v prav častnem številu posečali predavanja. Letošnji idejni tečaj je bol v znamenju nove generacije, ki prihaja pripravljena, da prevzame vsa bremena in naloge današnjega življenja- O tem nam je pričal pogled na predavatelje in tečajnike
V prijateljskih razgovorih med funkcionarji ZKD, predavatelji in tečajniki je bila izražena marsikatera nova misel in želja. ZKD jdh bo upoštevala in po možnosti izpolmoLa. —
©
Zveza kulturnih društev obvešča svoja včlanjena društva, da zaključuje tekočo predavateljsko sezono. Vršila se bodo samo še najavljena predavanja, ki so si jih rezervirala društva za mesec april in maj.
Predavanje ZKD. Sokoi Zagorje praredB dne 15. aprila t i. ob 20. uri predavanje »o ekspedficaji v morsko gflobino« Predava predavaiteij ZKD g. dr- Kuščer Ljudevit.
Posedajte kino-matineje ZKD, ker je sti dobiček namenjen izključno za kol tarna delo na deželi.
i
Z. K. D.
Na oba praznika ob IL mi
Ve%ela otroška ringaraja
Popay, Sffly, Micky in drugi. Smeh in šala za male in velike.
H. CVETIH:	33
Zadnja stran
12. POGLAVJE
»Gospodična Labodova?« Komisar je najprej vprašujoče pogledal redarja, ki je bil pravkar stopil v njegovo uradno sobo, in se nato ozrl na ar. Potnika, ki je sedel blizu okma.
»Vse kar je prav — gospodična je točna! — Recite, dia prosim!« se je nazadnje spet obrnil k stražniku, ki Je takoj nato z lahnim naklonom r !-
šel iz sobe.	,	, .
Počasi je vzel Remec svojo smotko iz pepelnika in si jo zamišljeno vtaknil med ustnice. »Pravil sem vam že, katko sta mlada človeka sumničila in obtoževala drug drugega. — Po pravici povem, da najrajši ne bi verjel ne njemu ne njej. Morda nj nobeden izmed ntfdu zapleten v ta umor — im prav za prav sem povabil gospodično samo tz želje, da ne zanemarim niti najmanjše sledi«.
Dr. Potnik ga je z zanimanjem poslušal. Zdaj je nekoliko maloverno skomignil z rameni:
»Torej se zdaj obrača ves vaš sum proti neznancu?«	. „
Remec je pokimal. »Proti njemu — m se proti neki drugi osebi, ki se mi zdi, da mora biti nekako v zvezi z zločinom!«
»In kdo je ta druga oseba?«
Dr Potnik ni dobil odgovora, zakaj prav tist
mah je Marja Lalbodo«va obotavlja je se stopila v sobo.
Na komisarjevo vabilo je sedla in mimo vzdržala njegov predirljivi pogled.
Dal sem vas povabiti, gospodična«, je nato iz-pregovoril Remec, »da se pomenim z vami o — hm — o razgovoru, ki ste ga imeli davi s svojim zaročencem--«
»Gospod Justin ni več mou zaročenec«, je hladno pripomnila Marja. »Vi morate to najbolje , e-detj, gospod komisar.«
Remec je pokimal.
»Seveda, — kakopak — saj sem bil priča nastopa, ki sta ga po mojem mnencu oba enako zakrivila — Vi ste imeli Marka Justina za morilca vajinega strica, on pa vas za morilko. Prav za prav bi bilo to znamenje, da ni nobeden izmed vaju resnični krivec —«
»Najbrže me niste povabili z namenom, da mi to poveste«, mu je Marja nedostopno segla v besedo.
»Ne, vsekako ne —« je priznal Remec. »Pravi vzrok mojega vabila je bil ta da bi rad iz vaših lastnih ust slišal, kje ste bili v usodni noči okoli polnoči, gospodična Labodova«.
Marja se ni mogla premagati, da ne bi bila uJ— rila v razdražen smeh. »Torej je padla Markova blazna obdo^itev vendarle na rodovitna tla!«
Remec je počasi zmajal z glavo. »Ne. gospodična Labodova — to vprašanje vam zadam le zato. da vas morem v tem odločilnem trenutku preiskave dokončno izbrisati iz vrste osumljencev —
zakaj resnicoljubno priznam, da se je obračal moj sum doslej MKbj proti vam. — In zdaj gospodična, mi izvolite odgovoriti na vprašanje: kje ste bili tisto noč ob usodnem času? Prepričan sem, da mi lahko navedete neoporečen alibi---
»Seveda ga lahko navedem«, je mimo zatrdilo dekle. »Tisto noč od pol dvanajstih pa blizu do ene sem čakala Marka Justina v kavarni ,Roži'. Motila sem se namreč in mislila, da imava tamkaj snidenje.«
Ko je tako govorila, si je Remec hitro nekaj zapisal.
Zdaj je vzdignil oči.
»Razumeli boste, gospodična, da moram vašo navedbo preveriti — ne iz nezaupanja proti vam, ampak samo zaradi reda--«
Marja je molče" prikimala.
Tisti mah so se vrata odprla. Službujoči uradnik se je spet pokazal na pragu. »Neki gospod Justin želi nujno govoriti z vami, gospod komisar --«
»Prosim«, je hlastno rekel Remec.
Ko je nato uradnik zapustil sobo, je Marja razburjena stopila proti komisarju. »Prosim, kako lahko odidem iz te sobe, ne da bi me Marko videl?«
Remec tje skomignil z rameni. »Na žalost — to ni mogoče. In razen tega — zakaj bi se bali srečanja z bratrancem? — Morda je prišel prav zaradi vas, saj je vedel, da vas pričakujem.«
Deikletove črte so izražale čudno odločnost, ko je spet sedla in se naslonila nazaij. Molče je zrla
v vrata, dokler se niso odprla in xb stopB Marico Justin čez prag.
Ko je zagledal Marjo, je osupel obstaL Nato £ je kratko pokimal v pozdrav in stop^ h konasassu:
»Ne zamerite, da vas motim, ali--«
»Prav nič me ne motite«, je oporekel Remec. »Narobe, dobrodošli ste mi, da boij ne bi mogii biti! Vaš prihod mi daje priliko, da v navzočnosti obeh glavnih udeležencev še enkrat prerešetam vso stvar. — Pred vsem me veseli, ker vam morem povedati, da je gospodična Labodova navedla za kritično uro popoln alibi, ki ga bodo poizvedbe gotovo potrdile.«
Marko se je grenko nasmehnil. »Teda« je v tem ozrru srečnejša od mene! — In po tem takem sem spet jaz tisti, na katerem bo obvisel vaš sum, gospod komisar!« •
Rahel nasmeh je zaigrad Remcu okoli ustnic. »Hm — in če bi tudi bilo tako — ali bi 9e vam zdelo zelo čudno, gospod Justftn?«
»Ne — glede na indiicije, ki pričajo zoper mene —« Igralec je počasi zrnati al z glavo. »Samokres in klobuk--«
»In zadnji vpisek v stričevem dnevniku! — Tega ne pozabite! — Ta je, rekel bi, najvažnejši ker nedvomno kaže ma skrivnostnega polnočnega gosta, k\ ga je profesor pričakoval--in prav tako nedvomno je morilec, da bi vzel polici® možnost zasledovanja, iztrgal iz dnevnika zadnjo stran, tako da nam je ostal samo prvi zlog imena — ,M a r\«
CENE MALIM OGLASOM
Po SO par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—>. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnegaca^^. JJj,, 3.. T znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča *e malih oglasov« fe nastavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Naročniki malih oglasov!
Za velikonočno številko »Jutra« je treba naročiti male oglase takoj oz. najkasneje do petka, do 5. ure popoldne, kajti velikonočno »Jutro« bo izšlo, kakor vedno, že v soboto zjutraj.
Oglacni oddelek »Jutra«.
Seseda > Dla. lavek J Din. iz HFrn aH dajanje naslova Oin. Najmaniš) toesfb 17 Din.
Vinsko trsje
silvanec, rizling, žametov-ka, portugalka, frankinja ima na zalogi trsnica Er-man. St. Janž. Dolenjsko.
9034-33
Kant pa,kam 7
Beseda 1 Din. davek t Dir, M Iifro aH dajanje -aslova S CMn. NajmanjSI zneceb 17 Dta.
Na ribe! Kam?
V novootvorjeno gostilno aa Aleksandrovi 5. Vsako *r»do in petek sveže morske in sladkovodne ribe. Pristna pijača. Prvovrstna kuhinja. Se priporoča M. Kmeti«.	106-38
Za velikonočne
Frizerko
dobro moč, sprejme takoj Salon Ivanuša. Aleksandrova cesta i (Pasaža).
&19&-1
m
Slaščičar
dober, samostojen delavec, vojaščine prost, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slaščičar«.
9103-2
praznike točim pristno dolenjsko črnino, dolenjsko rdeče, Štajersko belo. čez ulico 10 Din. Marija Juvan, gostilna Pavšek. šmartineka cesta. 9:76-18	Natakarica mlajSa, poštena, prosi takojšnje zaposlitve v hotelu ali večji restavraciji. Gre tudd sa sezono. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9090-2
	
{Službo dobi]	
Beseda 1 Din. lavek i Oin sa Hfro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSI zneset n Dta. prodajalki meSan« stroke, za takoj ali s 16. aprilom, sprejmem. Stalna služba v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivi moči«. 9M6-1	ie^edi. I Oin. iaveh 3 Dta ta iifro ali dajanje naslova Oh) NajmanjSI znesek 17 Oin. Rabljeno mešalnico v dobrem stanju, za beton, I>rostornine 500 litrov, brez pogonskega motorja, kupi direkeija drž. posestva Be-Ije v Kneževu, Baranja. Reflektanti naj se obrnejo na direkcijo s taksirano ponudbo in pogoji do 20. aprila t. 1. 9150-7
Frizerko zmožno trajne, železne in vodne ondulacij« sprejme takoj za izpomaganje salon Kastelic, Tyrševa c. 38. 9M7-1	
	Zaboje manjše in močne za prenos težkih kovinskih izdelkov, kupim. Zaboji so lahko stari, samo da so snažni. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Močni za- bojčkic. 9185-7 --
Pletilje aa stalno delo, iščem. — Istotako učenke za pletenje. K. Soss. Ljubljana, Mestni trg. 9070-1	
Strojepiska dobi takoj mesto. Beethovnova nI. 14, vrata 19. 9301-1	
	IDragocenosti
	Vsakovrstno zlato ktttmje no naivISilb ;eoah Cerne . juvelii Ljubljana WoIfova ulica i
Zanesljivega konjarja lSSem aa takoj k dirkalnim konjem. Streliška 26.	
9163-1	I i

Hranilne vloge
Ljudske posojilnice. Mestne hranilnice in Kmečki hranil ni in posojilni doni. vse v Ljubljani, kupim po primerni ceni proti plačilu v gotovini aH iste prevzamem v polnem znesku na vknjižbo. Ponudbe na of»l. odd. Jutra pod »Go-tovina ali vknjižba«.	901&-16
AvtoSrtuito
cte-eria 1 Oin. davek 3 Din. ta iifio ali dajanje aaslrva 5 Dia Najmanjši *n»"ek 17 Din.
Forde
Iva poltovoma in enega
osebnega, v prav dobrem stanju, ugodno prodam ali namenjam za tekstilno bla go, vino Iti podobno. — A. Rojee. Stična.
733S-10
Edino potom koneesio-niranega
Bančno kom. zavoda Maribor
lahko prodaste vlagatelji hranilne knjižce Vn dolžniki Iste kupite za poravnavo
dolgov. Za odgovor Din 3 zcamk.
7849-16
BMW avto
mali voz, v brezhibnem stanju, poceni naprodaj. — Poizve se v garaži Ju.go-Lndue, Celovška c. 38.
9234-10
Kolesa
Kolesa
malo rabljena, vseh vrst, poceni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve).
9194-11
Beseda 1 Din. davek S Din za ilfro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Denar na hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, pre skrbi takoj. Strogo solidno poslovanje.
Bančno komis. pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, gledališka 12. Telefon 3&-10. priložite znamke I
110-16
Vloge
članic Zadružne zveze, kupim po 60%. Ponudbe na podružnico Jutra v Ma riboru pod »Denar«.
9080-16
Kdor proda
hranilno vlogo pri Kmet-skem hranilnem in posojil; nem domu v Ljubljani, na; sporoči višino vloge in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Knjižica«.
9603-16
G. Th. Rotman:
Miha Klapouh iti njegovi prijatelji
2 stavbni parceli
ob Vodovodni oeeti, cca 700 kv. m naprodaj. NafJo-v v vseh poslovalnicah Jutra.
9174-30
Stavbna parcela
ob Kamniški progi, Mala vas, naprodaj. Poizve se: Pertot, Brezovica.
9170-30
odtia
Dvosob. stanovanje
e pritiklinami, oddam s 16. aprilom aJi 1. majem, v novi hiši. Vipavska ul. 10, Ko-lezija.	9223-21
Informacije
o prodaji in nakupa hranilnih knjižic daje brezplačno koncesionirana tvrdka banč. »slov. pisarna. Ljubljana, Beethovnova ul. 14/11. Telefon 35-10. Lastniki hranilnih knjižic in dolžniki, obrnite se zaupno na solidno tvrdko.	9039-16
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov
vnovčuje
po najvišji ceni. takoj v gotovini
Alojzij Planinšek
bančna poslov, pisarna Ljubljana, Beethovnova ul. 14/n, telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnost v veeb poslih.
7£70-16
n
beseda 1 Din. lavek S Dii> •.r ilfro >11 dajanje aaslova •■ Oin. NajmanjSI znesel 17 Din
Trgovski lokal
v Kranju, na najproimet nejši točki, oddam takoj v najem. — Priporoča se za urarja, manufakturo, galan terijo. galanterijsko želez nino, trgovino « kolesi in šivalnimi stroji, konfekcijsko, modno, klobučarsko, ležnikarsko in papirno trgovino. torej vse razen špecerijske in delikatesne tr govine, ker je ie v hiši. Pojasnila daje lastnik: Franc Majdič. industrijski mlin. Vir. p. Dob Dom žal«.	7584-16
Lep lokal na Bledu
na najbolj prometni točki, v centru letovišča Bled. takoj oddam za delikatesno trgovino ali kaj sličnega. Naslov v vseh D osi ovalni cah Jutra.	9171-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din. v iifro ali dajanje nasl. va 5 Din. NajmanjSI mesek H Dtn.
Novo petnadstropno hišo
v najstrožjem delu mesta, s stanovanji od 3 in 1 sobe po nadstropju, najmoder nejši komfort ter lift in centralna kurjava. Donaša letno 180.000 Din. Vprašati: dT. Bogomir Hiršl, Juriši čeva 26/11, Zagreb.
9U55-20
Tovarniško
poslopje
(4 stavbe, 6. elektromotorjev, 4 parketni •jtroji) in stavbne parcele po 3—5 Din kv. -neter, vse tik kolodvora v Stični prodam. — Ponudbe pod »Za industrijo« na ogl. odd. »Jutra«.
7337—20
Stanovanje
Soba odda
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Turk, Streliška ul. 22.
9107-33
Dve prazni sobi
takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9148-33
Sobico
v centru, išče uradnica z dežele za enkrat na teden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo center«.
917&-33a
Ti
Moške klobuke
domačega izdelka. Vam nudim po konkurenčni ceni v vseh barvah in oblikah. Frane Bernik. Tyr&eva c. 12, Ljubljana. Sprejmajo se vsakovrstna pooravila.
7295-3
Cenjenim gostom
sporočam, da sem dobil novo pošiljko Prvovrstnega dalmatinskega vina. —
Cene čez ulico: belo in opolo po Din 9.— za 1 črno	Din 8.— za 1
Se priporoča Restavracija »LOID« Cičmir Vestič . Marjan.
»»
JAHA
u
zopet odprodaja čevlje
lW#te
pravočasne do&petef
kamorkoli vozite s kolesom. Pa tudi užitek imate pri vožnji z našimi odličnimi kolesi. Oglejte s brezobvezno veliko izbiro koles pri
,t<<fcf«f£' Battpai
Giubliatta, MiGloHceva 2C
Novi modeli TENIS-RAKETOV ravnokar prispeli
Dalmatinska vina
po zelo nizkih cenah si preskrbite za praznike pri LASANU v Šiški. Cez ulico
Din 8.—
Preklic
Podpisana preklicujem vse žalitve, katere sem izneala proti g. Mariji Smodič na pokopališču v Trbovljah, dne 1. aprila 1936. Marija Dolanc, Trbovlje 11/45.
91,54-31
Preklic
Obžalujem, da sem žalila Mici Smodič iiz Bevškega. Trbovlje po pogrebu mojega sina Franca glede tatvine in da g« je spravila ona pod grudo in kar sem ji izrekla žaljivk. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od tožbe. Marija Dolanc, Vetko Širje. Zidani most.	9163-31
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Avto, Bolest, Dobro vozilo. Državna uradnica. Državna uradnica 500, Gospodična, Gospodinja, Gotovina ali vknjižba. Harmonija 40, Jadranska. I. F. 500, Inteligentna, Izredna prilika 228, Kurjereja, Lepa sončna lega, Lepa prilika 888. Lepo delo, Mlada in pri kupljiva. Mačehe. Močna in zdrava, Nujno, Nova hiša. Natančen, Najmanj pete e v ni za gotovino. Prijeten udoben dom. Pomladno hrepenenje, Prosto stanovanje, Pekama, Poceni 332, Samo prvovrstna moč. Stalno mesto, Stale® uradnik, Sigurna garancija. Stalen, Sadonosnik. Sožitje. Soglašam. Snaga 1 oč-noet. Tajnost. Uspešno. Ugodno plačilo. Vila, Vzorci, Značajna, Z« Ljubljano. 400. 35.000. 100.
črno • «	•
belo . ■	»
rdeče •	•
Viško . .	.
Vermut L	. naraština
tropinovec	.
figovec .	.
olivno olje	.
vinski kis	.
Se priporoča
L AS AN
Vodnikova
Din 8.— Din 8.— Din 10.— Din 32.— Din 32.— Din 25.— Din 30.— Din 16.— Din 5.—
IVAN
ul. 17.
po 10 — 30% znižanih cenah. Da Vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požuritr- v nafte prodajalne.
J ARA, Ljubljana, Sv. Petra cesta 20 FRAN JA SNOJ, LJubljana, Prešernova ulica „POSTOLAu, Zagreb, Ilica br. 61
OGLAS
Ob vsaki priliki — - sc spomnite
da ao .Jutro*' .Mali ogiaai' > Sloveniji najuapeSnejSa, naj-cenejia in najhitrejša poanto-nlnloa m ilutbe vseh vrat. sa prodajo tn naknp raeb stvari, sa nepremičnina, lokal«, podjetja, kapital, le nI tre to »a vse drugo
UTAKMICA ZA IZRADU IDEJNIH SKICA ZA NOVU
ZGRADU GIMNAZIJE U SPLITU.
Kr. banska uprava n Splitu raspisuje javnu utakmicu za izradu idejnih skica za novu zgradu gimnazije u Splitu.
Utakmica je opča, a pravo sudjelovanja imaju svi inži-niri i inž. arhitekti državljani Kralj. Jugoslavije.
Ocjenjivački sud sastavljaju:
1.	prof. Stipčevič Niko, nač. Prosv. odeljenja Banske
uprave u Splitu
2.	Ing. Stella Lucijan, načelnik TehniCkog odeljenja Kr.
banske uprave u Splitu.
3.	Ing. arh. Barač Antun, tehn. viM pristav Ban. uprave
u Splitu.
4.	ovl. civ. inženjer gperac Feliks.
5.	ing. arh. Culič Prosper, šef arf. odsj. gradskog poglavarstva u Splitu.
Za najbolja rešenja odredjene su: jedna prva nagrada sa Din 15.000.— jedna druga nagrada sa Din 10.000.—, jedna treča nagrada sa Din 7.000.— i dva odkupa po Din 4.000.—. Rok predaje radova 30 Maja 1936. god. u 18 sati. Sve po trebite upute, uslovi i program utakmice mogu se dobiti svakog radnog dana u kancel. Tehničkog odeljenja banske uprave u Splitu.
Iz kancelarije Tehničkog odeljenja Kr. banske uprave SPLIT, V. Broj: 1650-4/36.
Kr.
Zahtevajte povsod znamenite
IBIEIRNOOMIF^ NIDKILIKIROM
povsem rje proste jedilne pribore, ker so kvalitativno zares najpopolnejši.
Trenchkoate
ter vsa
OBLAČILA
v ogromni izberi, odlično izde lana si nabavite najugodneie
pri Preskerju
Sv. Petra c 14 Telefon 38-83
GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je umrl dne 8. t. m. njen dolgoletni uslužbenec, gospod
ŠTOK JAKA
Pogreb bo dne 10. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Marljivemu ohranimo trajen spomin.
LJUBLJANA, 9. aprila 1936.
Izmed prijateljev sta ostala samo Tom in Me-nelik v besedi, drugfih roditelji niso dovolili. Tom je ba črn zamorček, ki je prijahal na svojem noju, med tem ko je imel opičji deček Menelik gazelo
za jezdno žival. ---,	„ . h.|C.rlMtf1a ovimc tezertek. — 2a maeratnl deTje odgovoren Alojs Novak. - Vd | LdabUam
reju* Davorin Kavijen. - Izdaja ca Konzorcij »Jutra« Adoli Ribtilkar. - ^ Narodne uskarac d. ± kot tlskarnana Franc lezerse«.	m™	^	^	^
ZAHVALA
Za prisrčne izraze sožatja ob priliki smrti naše mame L t. d.
g. Evgenije Hribar
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
LJUBLJANA, v aprilu 1936.
RODBINA HRIBAR«