KhCT/KI Iihaja Tanko gredo. — Naročnina ta celo leto 30 Din, ca pol leta 15 Din, ia inoiemstvo aa eelo lete 50 Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se prileti mamico »a odgovor. — Netrankirana pisma so ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo uprava j» v Ljubljani v Kolodvorski ulici St. 7. — Telefon iater. St. 82-6» Rafun pri poStni hranilnici St. 14.194. a Ods lop predsednika vlade 5 r Novi predsednik vUe fe Voja NarinLoviČ Iz Beograda poročajo: Na poziv ministrskega predsednika g. Petra živko-vica se je sestala vlada 4. aprila ob pol 11. dopoldne k seji, na kateri je gospod živkovič sporočil gg. ministrom, da smatra svojo misijo, ki mu je bila poverjena dne 6. januarja 1929, za končano in da se je zato odločil podati Nj. Vel. kralju demisijo celokupne vlade. Po seji ministrskega sveta je odšel g. Peter Živkovič na dvor Dedinje, kjer je izročil demisijo N j. Vel. kralju. Vladar je demisijo sprejel in pozval v avdi-jenco zunanjega ministra dr. Vojo Ma-rinkoviča, kateremu je poveril mandat za sestavo nove vlade. Po povratku z dvora se je gospod dr. Marinkovič sestal s člani dosedanje vlade, ki jih je naprosil, naj na svojih dosedanjih resorih sodelujejo tudi v njegovi vladi. Ministri so na to pristali in ob 18. je bila nova vlada zaprisežena. Ministrski predsednik dr. Marinkovič bo vodil še nadalje tudi zunanje ministrstvo. Vsi ostali ministri obdrže svoje resore. Dosedanji ministrski predsednik g. Peter živkovič je reaktiviran v činu armijskega generala in je imenovan za komandanta kraijeve garde. Dr. Vojislav Marinkovič, ministrski predsednik in minister zunanjih zadev,- ' iafecn e pobijanju draginje Narodni skupščini je bil predložen te dni zakonski predlog o pobijanju draginje življenjskih potrebščin. Zakon se glasi: • § 1. Pod življenjskimi potrebščinami se razume ljudska hrana, živalska hrana, obleka, obutev, gorivo, razsvetljava in ves potrebni materijal za izdelavo. Ne spadajo pa semkaj luksuzni monopolski predmeti in lekarniška zdravila. § 2. Vsakdo, kdor javno prodaja v delavnici, trgovini ali na trgu, mora navesti in obesiti cene na poedine predmete in vrste, tako da jih lahko vsakdo jasno čita in razume. Istotako mora razobesiti od policije predpisani cenik. Nihče ne sme prodajati dražje od teh cen, pač pa se sme prodajati po niž- jih cenah. To velja za prodajo na debelo in na drobno za industrialce, obrtnike, trgovce itd., bodisi da življenjske potrebščine sami proizvajajo, ali pa da jih samo prodajajo. § 3. V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in drugih lokalih, morajo biti razobešeni ceniki jedi in pijač. V hotelih, kjer se oddajajo sobe, morajo biti v vsaki sobi navedene cene, po kateri se stanovanje odnosno sobe oddajajo. Iz cenika mora biti razvidno, od katerega do katerega dne se računa navedena cena in kateri je najkrajši rok za odpoved sob. V navedene cene se mora vračunati tudi napitnina, kar se mora v ceniku izrecno navesti. § 4. Vsak prodajalec je obvezan, da raz- . • • . i • stavi v izložbi življenjske pptrebščine, bodisi da jih sam proizvaja, ali pa da jih samo prodaja. Prepovedano je nakopičenje življea-skih potrebščin, da bi se na ta način kako blago vzelo is prometa in s tem doseglo zvišanje cen. § 5. Prodajalcem se prepoveduje, da zahtevajo višjo ceno za življenjske potrebščine, kakor ono, ki je dovoljena in v katero je vštet čisti trgovski dobiček. Ta dobiček ne sme v nobenem slučaju presegati 20%. Za podlago se vzame nabavna cena blaga in stroški, kakor carina, provizije, posredovalnine, trošarine itd., splošni in poslovni stroški (za izgubo, za socialno zavarovanje, za zavarovanje podjetja, zakupnina, poštnine in reklama, stroški, amortizacija itd.). § 6. Prepovedano je veriženje in nečista špekulacija, s katero se zlonamerno po-dražujejo življenjske potrebščine. Prepovedano je kupovanje na trgih in sejmih zaradi prodaje pp {istem mestii in ^a č^sa trajanjsi ištega sejma. § 7. Kdor goljufa, bo. kaznovan z zaporom šestih mesecev in ž denarno globo do 10.000 Din. § 8. Kdor prodaja surogate namesto pravega blaga ali dodaja blagu sredstva, ki jih blago v resnici nima, bo kaznovan z isto denarno in zaporno kaznijo kakor pod § 7. § 9. Prestopki po tem zakonu se bodo kaznovali, bodisi na prijavo privatnih oseb ali pa na prijavo policijskih in občinskih organov. V §§ 10. do 15. se govori podrobno o kaznih v slučaju kršitve tega zakona. § 16. Lastnik podjetja jamči za kazni, pa katere so obsojeni njegovi zastopniki ali katerikoli uslužbenec njegovega podjetja. § 17. Tožbe in prestopki po tem zakonu zastarajo po treh mesecih. § 18. Pravomočna sodba o kazni iz tega zakona se bo objavila na stroške obsojenca v »Službenih Novinah« in potom kr. banskih uprav. ' § 19. Prijava oblastim, da se je nekdo pregrešil zoper ta zakon, ne podleže plačilu takse. . § 20. Pri vsaki občinski oblasti se ;bo sestavil odbor, ki bo odredil cene življenjskim potrebščinam. Dolžnost tega odbora je, da kontrolira predpise § 5, da odreja maksimalne cene, katere bodo pristojne policijske oblasti objavile kot veljavne, in izdale cenike, po katerih naj se življenjske potrebščine prodajajo. Člane tega odbora odrejujejo občinske oblasti iz vrst obrtnikov, trgovcev, industrijalcev in konsumentov. Ako bi bilo nemogoče sestaviti odbor pri občinski oblasti, ga bo sestavil okrajni načelnik pri okrajnem načelstvu. § 21. Policijski organi, ki se zlonamerno pregrešijo zoper odredbe tega zakona, tako da je neka oseba po nedolžnem ali prestrogo kaznovana, bodo odgovarjali disciplinarno. Načelna stran vprašanja - Nedopustni računi na stroške delav-v cev - Državna oblast in industrija % Jesenicah delo počiva; počiva pa tudi proti svoji volji nekaj tisoč pridnih rok, ki ne morejo najti dela in zaslužka drugod. Nimamo namena pri tej priliki opisovati vsega gorja, ki je zadelo na tisoče naših delavcev ne samo na Jesenicah, ampak tudi drugod. Svojo nesrečo čutijo najbolj prizadeti delavci sami, čutijo jo pa tudi drugi ljudje, ki bi radi pomagali, pa žalibog večinoma ne morejo, ker so sami v gospodarskih zadregah. Omeniti pa hočemo neko drugo stvar, na katero smo se doslej premalo ozirali, ki pa zaradi tega ni nič manj važna. Ta zadeva je odgovor na vprašanje: Ali sme podjetnik res kar meni nič tebi ni? ustavljati velike obrate, samo da poveča kasneje svoj dobiček, ali pa ima podjetnik svoje dolžnosti do človeške družbe? Če se prav spominjamo, so gospodarji obrata na Jesenicah ustavitev obrata utemeljevali s tem, da obrat ni dovolj zaposlen, da Narodna banka ne da cenenega kredita, da je tuja konkurenca prehuda in podobno. To so za podjetnike res važna vprašanja; vendar pa se nam zdi, da tako važna zopet niso, da bi moralo kar vse delo počivati! Iz vseh razlogov namreč, ki jih navajajo delodajalci, je razvidno povsod, da gre v glavnem le za višino »dividende«, to je onega dela čistega dobička, ki odpade na eno akcijo (delež). Visokost dividende — to je os, okoli katere se vse vrti in suče. Kakor pa na kmetskih posestvih letni donos in čisti dobiček ni vedno enak, vsled česar se tudi vrednost posestev menjava — prav tako je tudi pri industrijskih podjetjih. V zadnji številki našega lista smo naglasih v članku pod zgornjim naslovom, da bi bolj kazalo, če bi dobile po agrarni reformi razlaščene gozdove gozdne zadruge, kakor pa če jih dobe občine, zato da bi s tem .večjo gotovostjo prišli dohodki gozdov v korist tistim, za katere je bila agrarna reforma v prvi vrsti narejena, t. j. agrarnim interesentom. Če pa to ne bi bilo mogoče, smo rekli dalje, naj bi se osnovali v okviru občin posebni odbori, ki bi skrbeli za pravilno dodelitev dohodkov iz gozdov. Iz gozdov pa se ne bo dobivalo le ste-Ijo, drva za kurjavo itd., ampak tudi lep les za kupčijo. Kdo naj upravlja to? Agrarni interesenti sami so že naglasili V svoji resoluciji, sprejeti na letošnjem občnem zboru na dan sv. Jožefa, naj bi se osno- Odpis dolžnih davkov iz prejšnjih let Davčni oddelek finančnega ministrstva je •objavil davčni razglas o vlaganju prošenj za odpis dolžnih davkov, ki zapadejo 26. junija 1932. Ta razglas se glasi: Davčni obvezanci, ki dolgujejo davek iz prejšnjih let — pred 1929 letom — lahko zaprosijo po Žl. 14. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in v tem Členu predvideni višini za odpis teh davkov. . Prošnja naj obsega te-le podatke: Kraj, kjer je, prosilec dolžan davek, imovinsko stanje z navedbo nepremičnin, vrednosti premičnin, pro-eilčev poklic, s čim se preživlja in kraj prebivanja. Prošnji je treba priložiti; Tudi industrija preživlja dobre čase in slabe čase, in zato se mora tudi vrednost deležev (akcij) ravnati po prilikah: enkrat je akcija vredna več (dividehda je višja), enkrat pa manj. Nikjer pa ne stoji zapisano, da mora biti dividenda tudi v slabih easijj toliko visoka kakor je v dobrih! To gospodarji na Jesenicah tudi dobro vedo, ampak oni tega nočejo priznati in poskušajo z vsemi sredstvi pritisniti na državo, na delavstvo, na javno mnenje itd., da bi kljub krizi obdržali svoje običajne dobičke, brez vsake žrtve s svoje strani. Nedvomno tako ravnanje ni v redu; kjer trpi vse, ne more en sam živeti na račun vseh! To velja tembolj, če gre za delavstvo. Metode pa, ki se jih poslužujejo naši kapitalisti napram delavcem in državi, so vse prej kakor lepe. Kaj pa se to pravi, pognati na tisoče delavcev na cesto, samo da pritisnem na državo, naj mi dovoli višje cene ali da kakoršno-koli ugodnost? To se pravi po naše norčevati se iz države, iz družbe in iz delavstva! Takšno norčevanje zasluži pač samo en odgovor: Država naj tam, kjer se kaj takega dogodi, postavi komisarja ali sekvestra, ki naj vodi obrat naprej na račun gospodarjev. Toliko, da bodo živeli delavci, nosi vsak obrat; če pa bo kaj čistega dobička, naj ga dobe lastniki. Tak korak v današnji dobi ne bi bil nič nenavadnega: če je mogla država izvesti agrarno reformo in razdeliti premoženje, ki je nad zemljo, na pravičen način, se bo dalo urediti tudi vprašanje onega blaga, ki je pod zemljo! vala posebna korporacija, ki bi ta les upravljala skupno, da bi se dosegel čim večji dohodek. Ti dohodki pa naj bi se ne delili, ampak stekali naj bi se v poseben fond, ki bi služil lahko kot podlago za kmetsko zavarovanje za starost, brezposelnost ali kar bi se že določilo. Tak fond bi bil za našo deželo silno važna pridobitev. Z ustanovitvijo takega fonda bi bilo namreč izrečeno, da je gozdna posest javna narodna last, ki naj služi v obče dobro in ne samo posameznikom. Pot do ustanovitve takega fonda je seveda še dolga, zato pa je tudi potrebno, da kljub likvidaciji agrarne reforme »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« še nadalje razvija svojo delavnost do svojega končnega uspeha. 1. zemljeknjižni izpisek, 2. potrdilo o lastninskem stanju, ki ga izda na uradnem obrazcu občina prosilčevega stanovanja iu občina, v kateri je prosilec zadolžen, 3. druga pismena dokazila o lastninskem stanju. Zadolžitvene izjave se bodo vpoštevale le, če je naznačen znesek dolga in ime upnika. Ce je davčni obvezanec zadolžen pri več davčnih upravah, mora pri vsaki vložiti prošnjo. Na prvi pogled ie simpatičen človek, iz čegar fine kože na obrazu in rokah brez lišajev in gub se da sklepali na snago in nego. Skrbni ljudje vporabljajo zato samo medicinsko zanesljiva sredstva, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), dalje Fellerjeva Elsa-mila zdravja In lepote (5 kosov franko 52 Din). Naroča se pri lekarnarju Eu«en V. Feller, gubica Donia, Elsa-trg 344, Savska banovina. JVcv« vlada Nova vlada je sestavljena takole: Dr. Vojislav Marinkovie, ministrski predsednik in minister zunanjih zadev; dr. Albert Kramer, minister za trgovino in industrijo; Ivan Pucelj, minister socialne politike in narodnega zdravja; dr. Milan Srškie, minister notranjih zadev; dr. Dragutin Kojič, minister prosvete; Božidar Maksimovič, minister pravde; dr. Stanko Šibenik, minister za šume in rude; inž. Lazar Radivojevie, minister prometa in poste; Juraj Demetrovic, minister za kmetijstvo; Nikola Preka, minister za gradbe; armijski general Dragomir Stojanovif, minister vojne in mornarice; dr. Milorad Djordjevič, minister financ; dr, Dragan Kraljevič, minister za telesno vzgojo. _ . _ 2Ve tiščite v mesta ? Živimo v tisti letni dobi, ko se navadno pričenja delo, s tem pričetkom vred pa se začenja tudi lov za delom in zaslužkom. Posebno na deželi se opaža na spomlad med fanti in dekleti neka posebna živahnost in vse ugiba, kam bi se bilo bolje obrniti, da bi bil zaslužek izdatnejši. Prejšnja leta je bil zlasti na mesta velik naval z dežele in prej se je res marsikomu posrečilo, da je kmalu dobil delo. Letos pa so izgledi za zaslužek v mestih prav slabi. Naša mesta so večinoma uradniška in obrtna. Uradnikom in obrtnikom pa se sedaj ne godi posebno dobro in tudi trgovcem ne. Tudi stavbena podjetnost ne kaže posebno dobro. Zato pa se čutimo dolžni, da svetujemo kmetskim fantom in dekletom: Ne tiščite v mesta, ampak delajte rajši doma, kjer boste imeli vsaj dobro in zdravo hrano — v mestu pa ne veste, kako bo! Licenciranje bikov v dravograjskem srezu Sresko načelstvo na Prevaljah razglaša, da se vrši letošnje licencovanje plemenskih bikov v srezu dravograjskem v dneh 11, 12., 43., in 14. aprila 1.1. po sledečem sporedu: Ponedeljek 11. aprila 1.1. v občini Črna na sejmišču in sicer za občine Črna, Koprivna in del Mežice točno od 9. uri dopoldne. Za občino Mežica in del občine Libuče pa ob 12. uri opoldne na istem prostoru. Torek dne 12. aprila L 1. v občini Prevalje na sejmišču za občino Prevalje, Sv. Danijel In bližnji del Libuč točno ob 8. uri zjutraj. Ob 11. uri v občini Cuštanj na sejmišču občine Guštanj, Kotlje, Tolsti vrh ter bližnji del Prevoij. Ob 3. uri popoldne v občini Dravograd (sejmišče) za občino Dravograd, Ojstrico in Libe-lice. Sredo dne 13. aprila 1.1. v občini Muta pri mostu za občine Muta, Gorlina, Pernice, Sv. Primož nad Muto, Vuzenica, Trbonje, Sv. Primož na Pohorju in bližnji del občine Sv. Antona na Pohorju. Ob 2. uri popoldne za občino Ribnico na Pohorju, ostali del Sv. Antona na Pohorju in bližnji del občine Orlice — lanževski vrh pri Kosovi koči. Četrtek dne 14. aprila 1.1. ob 8. uri v občini Marenberg za občine Marenberg, Zgornja Vižinga, bližnji del Remšnika in Vuhred na sejmišču v Marenbergu. Isti dan ob 12, uri v občini Brezno za občine Brezno, ostali del Remšnika, Janževski vrh, Orlica in Kapla pri gostilničarju v občini Brezno. Živinorejce opozarjamo, da priženejo vse nad 15 mesecev stare bike. Obenem se opozarja vse bikorejce, da bo sresko načelstvo v tekočem letu strogo pazilo ne to, da se skopijo v srezu vsi zakotni biki. Nesnažnih bikov komisija ne vzame v pregled. Čigavi naj bodo gozdovi ? 2V«se gospodarske težave (Iz govora senatorja dr. Rajarja.) V debati o proračunu poljedelskega ministrstva se je dne 21. t. m. oglasil k besedi tudi senator dr. Janko Rajar, ki je opozarjal na težke razmere kmetskega prebivalstva v Dravski banovini. Izvajal je sledeče: »Sedanja gospodarska kriza v Dravski banovini najtežje zadeva agrarno proizvodnjo. Cene tamošnjih agrarnih proizvodov, zlasti hmelja, drv, živine in viha, so zelo padle, vsled česar se je povečala razlika med industrijskimi in agrarnimi proizvodi. Poleg tega je agrarna proizvodnja v Sloveniji povečini dražja nego drugod v državi, ker je zemlja nerodovitna in brez močnega gnojenja ne donaša sadu. Naš kmet more torej le z velikim trudom in samo v normalnih razmerah toliko pridelati, kolikor potrebuje za skromno življenje. Sedaj pa, ko je izvoz njegovih pridelkov skoro popolnoma prenehal, je njegovo stanje prav težko. Drv, ki jih je izvažal ponajveč v Italijo in ki so mu bila takorekoč železna rezerva, danes ne more spraviti v denar za nobeno ceno. Izvoz živine, ki je bil do nedavno živahen, zlasti v Avstrijo, je v zadnjem času čisto . ponehal, ker se je Avstrija zaprla z visokimi carinami in s kontin-gentiranjem uvoza živine. Zlasti pa preživlja težko krizo naš vinogradnik. Po naših solnčnih hribčkih in goricah, kjer je zemlja skoro za vsako drugo kulturo nesposobna, so zasadili naši predniki vinsko trto. Do nedavna so mogli ti vinogradniki za silo živeti od donosa svojih vinogradov, ki so jim edini vir dohodka. Danes pa so vsled čezmernega obdavčenja vina in vsled padca konzuma prišli v obupen položaj. Ker za vino ne najdejo kupca, je večina od njih brez sredstev, da bi si nabavili potrebno hrano. Z ozirom na to smatram za nujno potrebno, da se trošarina na vino zniža in da se ne pobira že pri vkletenju vina, temveč šele tedaj, ko se stavlja na pipo in izroča konzumu. S tem bi se trgovcem omogočilo, da si nakupijo večje zaloge vina, kar danes ni mogoče zaradi pobiranja trošarine, ki pogosto presega ceno samega vina. Razen tega je potrebno, da se zniža cena onemu blagu, katero vinogradnik potrebuje za pobijanje peronospore in oidijuma, t. j. modri galici in žveplu. Znano je, da je bila poprej cena za en kilograrr. modre galice navadno ednaka ceni enega litra vina. Lani pa smo v Dravski banovini plačevali galico po 8 Din, ko je vino po 3 in celo po 2 in pol dinarja! Usojam se torej g. ministra za kmetijstvo naprositi za posredovanje, da se cena galici, ki se izdeluje v Subotici, zniža ali pa odpravi carina na galico, da bi vinogradniki mogli to preizkušeno sredstvo proti paležu po primerni ceni dobiti iz inozemstva. (Medklic: To bi bilo na našo škodo in v korist Italije.) Ni prav, da industrija toliko zasluži, da je 1 kg galice 8 Din. Mi smo jo popreje mnogo ceneje dobivali nego sedaj, ko se izdeluje v Subotici. Gospodje senatorji! Kakor povsod tako tudi v Dravski banovini današnjo krizo občutijo najtežje oni kmetje, ki so se zadolžili, ko je bil denar še poceni, a dolgove morajo vračati sedaj, ko je denar drag. Neobhodno je torej tu potrebna hitra pomoč na ta način, da se tem siromakom omogoči počasno odplačevanje in pa da se jim znižajo obresti. Zato pozdravljam načrt zakona o varstvu kmečkega stanu, ki ga je vlada že predložila narodni skupščini. Toliko se mi je, gospodje, zdelo potrebno omeniti o prilikah v Sloveniji.« Nato je senator dr. Rajar ob splošni pozornosti še razpravljal o veterinarski službi, o izvozu živine v Avstrijo in o pomenu veterinarskih delegatov, ki nadzirajo izvrševanje trgovinskih pogodb v pogledu prometa z živino in z živalskimi sirovinami. JKladiiia Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, prosi vsa svoja društva, da najkasneje do 1. maja pošljejo seznam vsega članstva, kakor tudi plačajo članski prinos Zvezi. Občni zbor Zveze se bo vršil 5. junija, zato je nujno potrebno, da vsaka edinica čimpreje izvrši svoj letni občni zbor in nas o vršitvi pravočasno obvesti. Legitimacije in znaki so društvom na razpolago. Od prvega aprila se nahaja Zvezin društveni lokal v Pražakovi ulici 8, I. Vse dopise je sedaj pošiljati na ta naslov. Za Zvezo: Kreft Vlado, tč. tajnik. Kmetski mladini! Za moralno in gospodarsko prvenstvo vasi Kmetska mladina slovanskih držav je po svojih rednih delegatih zastopana v predsedstvu Zveze slovanske kmetske mladine. V dneh 26. in 27. marca t. 1. je bila sklicana v Prago seja predsedstva, ki je po podanih referatih Zvezinih funkcijonarjev in poročilih posameznih delegatov izdalo sledeči proglas: Slovanska vas ječi pod težko svetovno gospodarsko krizo, preživljajoč svoje najtežje dni po svetovni vojni. Ni veselja iz ustvarja-jočega kmetskega dela, ni zadovoljstva iz dosedanjih ukrepov. Vas, sama skoro brez sveta, stalno čaka, da bodo odločujoči činitelji pokazali dejansko razumevanje za njene potrebe. Izjave zastopnikov kmetskega ljudstva katerega delu je predpogoj mir v narodu in med narodi, so utemeljene vedno s človečan-sko popolnimi načeli pravičnosti in enakopravnosti. Kmetska mladina, postavljena pred negotovo bodočnost, zahteva s pravico, da naj se živlienskim problemom in potrebam vasi posvečuje tako s strani"državne uprave kakor javnosti najdalekosežnejšo skrb. Mladina je bodočnost narodov in držav, zato je treba njeno mišljenje in njene težnje pravilno ovrednotiti. Na podlagi izkušenj, dobljenih iz neuspehov pri reševanju zapletenih notranjepolitičnih in mednarodnih vprašanj, opozarjamo na potrebo, vnesti v to politiko novi živelj, ki proizvaja in predstavlja duh slovanske vasi. Verujemo, da morejo tako samozavestni mir in prevdarnost slovanskega kmeta kot ostale prednosti značaja človeka, ki dela na grudi, dodati dosedanjim naporom novi smisel, če bodo ti napori razumeva ni s stališča kmetske demokracije. Posebno po-vdarjamo, da daje baš z duhom človeka delujočega na grudi, prežeta agrarna demokracija poroštvo za stabilnost, držav in oporo razumnega gospodarskega roda. Propast slovanske vasi bi pomenila propast slovanskih držav. Izhajajoč iz teh predpostavk smo trdno prepričani, da je naša dolžnost, širiti ideologijo kmetske demokracije, misel miru in smotrene gospodarske in politične solidarnosti. Kličemo po novih metodah gospodarske politike. Ker je samo z organiziranim nastopom možno doseči najgloblje razširjenje dobre misli, ker je možno izvajati njena načela samo sistematično, ponovno povdarjamo potrebo trdhe organrncife kmečkega !!«'lstva in kmetske mladine. Pozivamo zato slovansko Najvei ljudi trpi na neurejeni stolici :> t . ■ V in radi tega se jiin zagati ve> notranji sistem. Pazite pravočasno na svojo prebavo, ker je prebava ključ vašega zdravja. Že po par tednih se boste, če rabite „P LA NIN K A" • iaj BaHovec iz zdravilnih planinskih zelišč, počutili bolj mladega, svežega in povsem prerojenega človeka. Začnite še danes s », P LA NIN KA" • ia jem Baho-vac. Pravi samo v originalnih plombiranih paketih z napisom proizvajalca: Lekarna BAHOVEC, Ljubljana. BAHOVEC fm •PlAHiHKA 1 D viiHI C'A7. kmetsko mladino, naj še nadalje gradi svoje enotne in mogočne organizacije. Čuvajmo se pred cepljenjem tega našega dela! Izražamo svojo polno simpatijo in svojo podporo vsem našim sodelavcem, organizatorjem in funkcijonarjem v Bolgarski, Češkoslovaški, Jugoslaviji in Poljski, pozdravljamo vse mlade kmetovalce celega sveta! Pozivamo jih, naj se zanašajo predvsem na svoje lastne organizirane sile. Smo prežeti z vero v zmago našega poslanstva. Smo močni v tej veri in svesti njene moralne vrednote. Ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet V nedeljo 20. t. m. se je vršila v osnovni šoli v Beli cerkvi ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet. Že na pododborovi seji v mesecu novembru je bila predvidena ustanovitev tudi za Belo cerkev. Koliko interesa za naše društvo in potrebe po enotni kmetski omladinski organizaciji je bilo tu, je pokazal sestanek sam. Proti pričakovanju se nas je zbralo nad 50, po večini fantov, ki so bili že vsi vneti za novo se osmujočo društvo in to ne samo iz naše belocerkovske občine, ampak tudi iz sosednjih vasi bližnje šent-jernejske občine so se udeležili, tako da inta društvo izgled velikega obsega, saj je novo i a levi strani Krke. Tov. Cvetko Zorko iz Družinske vasi je otvoril občni zbor in nam predstavil po uvodnih besedah g. -dr. Jos. Trošta iz Novega mesta, ki je prav v poljudnih in lepih besedah podal potrebo p > organizaciji Kmetske mladine; nadalje pa prešel v globokem in lepo zasnovanem govoru od najmanjših potankosti — od organizacije mladine do gospodarskih, zadružnih itd. organizacij, ki so tako krvavo potrebne ravno našemu kmečkemu življu. In pri mladini je treba prav in smotreno začeti, tako je naglašal. Za iep govor je žel mnogo pojmovanja in zanimanja (d nas mladih ljudi in kmalu si ga želimo zopet slišati. Nato pa nam je še tov. Cvetko Zorko obrazložil iz pravil v glavnem pomen in namen društva in poda' nekatere smernice bodočega dela. Fantje in dekleta pa so z velikim veseljem segli po našem društvenem znaku in že na marsikaterih prsih jo s ponosom zataknjena štiriperesna deteljica. Za poletje pa imamo tudi /e predvideno tekmo koscev, k oje se že vsi veselimo. Izvoljen je bil tudi širši odbor s predsed-niokm Cvetkom Zcrkom, ki pa se bo definitivno po funkcijah izvolil na prvi seji. Za v nedeljo pa imamo tudi že obljubljeno prvo predavanje od sreskega veterinarja gosp. Jos. Vandota — o splošnem živinozdravništvu, za katero je že veliko zanimanje in z veseljem pričakujem« g. živinozdravnika, ki zna v tako izbranih besedah poljudno podati namenjeno snov. Predavanje se bo vršilo v dveh nedeljah po dve uri v šoli. /a kar nam je dal g. upravitelj šole na razpolago šolsko sobo. 4 1 aa Mladina o svojem gospodarstvu Resolucija o hmeljskem vprašanju Savinjske doline. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju je imel dne 4. aprila t. 1. v Celju svoj plenarni sestanek, katerega so se udeležili delegati vseh v celjskem pododboru včlanjenih društev. Po temeljitem proučevanju gospodarskega položaja našega kmetijstva so ob koncu razprave soglasno sprejeli tudi sledečo resolucijo o hmeljskem vprašanju Savinjske doline. Kot bodoči gospodarji Savinjske doline, v kateri je zadnjih 50 let glavna kmetijska panoga hmeljarstvo, smatramo za svojo dolžnost, da zavzamemo o tem za nas življensko-važnem vprašanju jasno stališče. Smo pobor-niki moderne kmetijsko tehnične vede in prakse. Smo zato za rajoniranje kmetijske proizvodnje in s tem v zvezi za prepotrebno standardiziranje vseh onih pridelkov, katere izvažamo na svetovni trg. V borbi na svetovnem trgu rabimo svojo standartno znamko. Blago dobro vpeljane znamke se išče, ako znamka jamči, da vedno in dosledno ščiti samo dobro blago, pridelano v določenem rajonu. S tem vzbuja zaupanje konzumentov in jih priklene nase. Da dobi izvestno blago na svetovnem trgu dober glas, pa traja leta in leta. Hmeljarji iz hmeljskega okoliša Celje— .Vransko—Gornji grad so v letih 1890—1913 svojemu hmelju v hudem konkurenčnem boju in z ogromnimi materijalnimi žrtvami pridobili pod znamko »Južnoštajerski hmelj«: najboljši glas. Po vojni pa so v času dobre konjunkture začeli saditi hmelj tudi po ostalih okoliših in ga, čeprav slabše kakovosti, prodajati pod znamko »Južnoštajerca«, s čimer so znamki pravega Savinjčana mnogo škodovali. Raztegnitev znamke »Južnoštajerski hmelj« na hmelj, pridelan izven okoliša Celje—Vransko—Gornji grad, bi bila torej dvakrat krivična: Škodovala bi dobremu glasu savinjskega hmelja, katerega le-ta uživa na svetovnem trgu, nagradila bi nezasluženo povojne hmeljarje izven savinjskega območja za njihovo znamki »Južnoštajerskega hmelja« kvarno postopanje, na drugi strani pa bi pomenila nepošteno postopanje tudi napram konzumentu. Kajti prepričan, da kupi pod znamko »Južnoštajerca« ono blago, ki ga pozna iz predvojne dobe kot prvovrstno, bi bil kupec-pivovarnar prevaran, ker bi dobil mesto zaželjenega, blago slabše kvalitete. Posledice tega so neizbežne. Iz teh razlogov zahtevamo, da se z zakonom zaščitena znamka »Južnoštajerski hmelj« sme uporabljati samo na hmelj, ki se pridela v sodnih okrajih Celje—Vransko—Gornji grad, kot je to z zakonom določeno. Hmeljarjem izven savinjskega hmeljskega okoliša pa je prosto dano, da priborijo svojemu hmelju na svetovnem trgu dober glas pod znamko, ki ne sme povzročati nobene zmede in nobene zamenjave blaga. Celjski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je imel dne 4. t. m. svoj plenarni sestanek, na katerem je polagal obračun o svojem delu v preteklem letu, ki je bilo vsestransko izredno plodno. Obravnaval je dalje vsa važna vprašanja gospodarskega in kulturnega življenja našega kmeta, zavzel k tem vprašanjem svoje stališče ter začrtal smernice svojemu delu v prihodnjem letu. Podrobnejše poročilo bo sledilo. Celjskemu pododboru k njegovemu vzornemu in uspešnemu delu naše čestitke 1 Društvo kmetskih fantov in deklet v Št. Lovrencu v Savinjski dolini priredi dne 10. aprila t. 1. predavanje o temi: Gospodarska politika kmeta. Predava tovariš Gomišček iz Celja v društveni sobi. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabljeni vsi prijatelji kmetske misli. Društvo kmetskih fantov in deklet v Zgornji Hudinji pri Celju je imelo 4. t. m. lepo obiskan članski sestanek, katerega so se udeležili tudi fantje in dekleta iz Šmarjete, med njimi zlasti godbeniki tamkajšnje godbe na pihala. Sestanek so posetili tudi člani celjskega pododbora in pa Zveze iz Ljubljane, od katerih so v lepih besedah dajali vzpodbudo za delo tovariši Kronovšek, Tomšič in Gomišček. Dobro delo bo rodilo dober sad. Sv. Jurij ob juž. žel. Tukajšnji pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva kmetskih fantov in deklet« marljivo deluje. Imeli srno že par dobro obiskanih sestankov v tukajšnji osnovni šoli. Tako je bil sestanek v nedeljo 28. februarja nad vse pričakovanje številen. To pot nas je tudi obiskal predsednik Zveze tov. Kronovšek, ki nam je živo predočil važnost in potrebo kmet. ml. organizacij. Ta dan so nas obiskali tudi zastopniki »Društva km. fantov in deklet« iz Dra-melj. — Sestanek v nedeljo 20. marca je bil skoro enako obiskan. Dalo se je vpisati več fantov na novo, predvsem pa precejšnje število deklet. Vidi se, da je kmetska mladina sprevidela, da je prišel čas njenega udejstvovanja. vseh vr$l:lrqmke, uradne .reklam-"Jjknjige, vtibm ^BbšmmfriHii ItcU hdr/r m n&raiu ' ^Ajjj/J^vtiUisk hilrc in peani! TISKARNA MERKU UU B LIANjA .G REGORČIČE VAEhonomcL< osrednje gospodarske zadruge v. Ljubljani, r. z. i o. z., ki se vrši v sredo, dne £0. aprila 1932. oh 11. uri dop. v zadružnih prostorih Kolodvorska ulica št. 7. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1931 in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število prisotnih članov. Naši zobje in revmatizem V najnovejšem času so zdravniki dognali, da je vzrok mnogih bolezni v zobeh. Na gnile zobe ljudje niso posebno pazili, zlasti če jih niso boleli. Oboleli pa so ljudem drugi organi, ki so daleč proč od zob, tako da ni nihče mislil, da prihaja ta ali ona bolezen od gnilega zoba. Danes je to dokazano; posebno revmatizem, ki muči toliko ljudi, prihaja navadno od škodljivih snovi, ki se širijo iz gnilega zoba po vsem telesu. Zato pa bo treba zobovju posvečati mnogo več pozornosti kakor doslej. itodaatoo Izvoz čebel na Poljsko. Naši izvozniki čebel se obveščajo, da je uvoz čebel na Poljsko carine prost, potrebno pa je v vsakem slučaju dovoljenje poljskega ministrstva za poljedelstvo — veterinarski oddelek (Ministerstwo Rolnictvva — Departament Weterynarji). 21 milijonov brezposelnih. Po statistiki mednarodnega urada za delo znaša število brezposelnih na svetu 21 milijonov, od katerih jih ima Amerika 9'3 milijona. Vsak peti delavec je v Ameriki brez posla. Najbolj prizadeta je vsekakor Nemčija, ki ima nad 6 milijonov brezposelnih. Pšenico za ječmen hočejo izmenjati Ogri in Čehi, ogrska pšenica bi šla na Češko in od tam bi prišla odkosna količina ječmena na Ogrsko. Naočniki za krave. V severni Rusiji so začeli delati zanimive poskuse z naočniki pri govedu. Praksa je namreč pokazala, da vsako leto pozimi izgine oziroma zaide veliko število goved, ker ne morejo kljubovati ostremu vetru, ki jim piha v oči. Naočniki pa ščitijo govedo in mu omogočajo, da ostane v bližini čred, ki ostanejo tudi čez zimo na prostem. Izkušnja je pokazala, da se krave navadijo na naočnike prav tako lahko kakor konji. Sčasoma sploh ne občutijo, da nosijo naočnike. Naočniki ščitijo govedo tudi pred snežno slepoto, ki se na severu rada pojavlja in povzroči pri govedi dostikrat velike izgub^ ker si živali ne znajo pomagati. VERILO IA DAME Zelo velika a je Vaša korist, ako si nabavite srajce in vse drugo perilo za dame in gospode direktno v tovarni Stermecki, kjer so cene radi lastne izdelave zelo nizke, izbira ogromna in izdelava pa zelo fina. Pišite še danes po novi, veliki, ilustrirani cenik! zaveden kmet bi moral citati naš list! 1NKUBATORE (valilnice) in ostalo opremo za perotninar-stvo nudi po naj ugodnejših pogojih F. KADLEC, tvornica inkubatorov Temerin. Nov poklic za dame ln gospo, de z ureditvijo strojnega pletiljstva doma. — Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečne, ker odjemljemo naple-teno blago, plačamo delo za pletenje ln dobavimo prejo za predelovanje. Pišite še danes po brezplačne prospekte na: Domača pletarska Industrija štev. 87, JOSIP KALIŠ MARIBOR Trubarjeva ulica 2. v ..Kmetskem listu Lep semenski oves po Din 2 23 ima v zalogi „EKONOM" Kolodvorska ul. 7. KDOR HOČE POCENI ZIDATI Polnomastnif w ■ bk polmastni in ^fek H HJP traplstovski VJT JsL MM. ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah naf zida v lastni režiji. — Stavbe prevzema Stavbno druStvo „G R A DI D O H*' SREDINA IS. - TELEFON 2426 V zalogi ima vsakovrstni stavbni materija!. — Izdeluje vsakovrstne nalrte. — Preskrbuje stavbišča. Čehoslovaška tekstilna industrija za Podu-navje. Čehoslovaška tekstilna industrija razpreda svoje tovarne v podunavskih državah. Zato se izreka češka zveza tekstilcev za gospodarsko zbližanje podunavskih dežel, ker bi potem lažje čuvala interese industrije v teh državah. Zveza obenem zahteva, da se prej uredi v teh državah finančni položaj. Poraba sladkorja v Jugoslaviji pada. V mesecih oktober 1930 do januar 1931 je znašala 3195 vagonov, v meseeih oktober 1931 do januar 1932 pa 2219 vagonov. Monopol kare v Rumuniji naznanja rumun-ska vlada. Kava bi ne bila nič dražja kot je sedaj, a bi imela država vseeno ca. 400 milijonov lejev dobička. Brezposelnih v Avstriji so našteli v sredi marca 360.000, kar je za ca. 2000 manj kot na koncu februarja. Železnic v Jugoslaviji je bilo na koncu preteklega leta 10.435 km, od teh 9482 km v državnem in 953 km v zasebnem obratu. Od leta 1922 dalje je bilo na novo zgrajenih 1639 km železnic. Vinska razstava v Zagrebu se bo vršila od 9. do 16. aprila. Cisti dobiček Ameriškega jeklenega trusta je padel od 195 milijonov dolarjev v letu 1929. na 104 v letu 1930. in na samo 13 milijonov dol. v letu 1931. Temu razmerno je znižana tudi dividenda. Žitni karte! obdonavskih držav Jugoslavije, Ogrske in Rumunije bo predmet posvetovanj poljedelskih strokovnjakov 22. aprila v Beogradu. Razgovarjali se bodo o eksportni organizaciji in o informacijskem uradu. Italija je sklenila z Avstrijo prednostno pogodbo za les, deske, vino in konfekcijo. Italija pa bo izvažala riž in druge svoje pridelke. Sadjarji! Uporabljajte za pomladansko škropljenje sadnega drevja ARBORIN ki Vam zanesljivo zatre vse škodljivce Arborin izdeluje ,, CH EMOTECHNA" družba z o. z. LJUBLJANA, Mestni trg tO I (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne) ti Živinski sejmi - Mariborski svinjski sejem 1. aprila. Prignanih je bilo 181 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 6—7 tednov 60—80 Din, 7-9 tednov 100 do 130 Din, 3—4 mesece 150 do 200 Din, 5—7 mesecev 300 do 350 Din, 8—10 mesecev 400 do 450 Din, 1 leto stari 700 do 900 Din. 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 7 50—8 Din. Prodanih je bilo 106 komadov. Dunajski goveji sejem. Prignanih je bilo 2085 goved, iz Jugoslavije 78. Cene: voli najboljši 1-83, I. 1-40—1-65, II. 1-15—1-30, III. 0*87 do 1-05, krave I. 0-85—0*95, II. 080—0-85, biki 0"5 do 0-95, najboljši 1-00, klavna živina 0*47 do 0-72. Tendenca: najboljši voli so obdržali ceno, ostalo blago pa se je pocenilo za 3 do 5 grošev. Dunajski prašičji sejem. Prignanih je bilo 6109 pršutarjev in 4756 špeharjev, iz Jugoslavije 2716. Cene: špeharji najboljši 1-37 do 1-40, I. 1-32 do 1-35, II. 1-28 do 1-31, kmetski 1-30 do 1-38, najboljši 1*40, pršuta rji 135 do 1-80, najboljši T%5. Tendenca: I. špeharji so se podražili za 2 do 3 groše, pršutarji pa za 5 do 10 grošev. Kdor pridobi našemu listi na leto le enega novega naročnika, je ie veliko storil ia kmetski pnkret. DOBRA KVALITETA - OKUSNA OBLIKA — NIZKE CENE ČISTITE VASE CEVLJB Ž NAŠO KREMO Več postrežbe Prizadevamo si. da Vas postrežemo kar najbolje ne jamo z dobro in ceneno obutvijo, temveč se trudimo, da Vas postrežemo popolnoma in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge. žig lei #e že slava ' , mmm^^—mmmm—m Kranjska branzlnjca Id se imenuje sedaj je nnjicčj* regulativna hranilnic« r fu*osl»viji. Ima vlog nad 480000.000 Din Z« vse vloge jamči ljubljanska mestna »bčina c rsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vloge sprejema na knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. Ppgvsfec banovine Ljubljana, Knafljeva ulica 9 Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke Za vloge in vse obveznosti hranilnice jamči cela Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Najvarnejša naložitev denarja r * N a j v i š j e o b r e s t o v a n j e sploSno Ključavničarstvo Gajev« ulica 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana Oglašujte V Kmetskem listu I OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI uporabni nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete • Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in split-skegaportland-cementa Pridelek: 300 q krompirja oziroma 600 q pese na 1 ha. Na 1 k. jutro je potreba 250 do 300 kg nitro- ... . .V . r , ■ ■ - ® foskala. . Kmetovalci, naročajte skupno preko svojih zadrug, Kmetijskih podružnic ali občin pri Urednik: Janko Vičifi, — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tiska tiskarna Merkur predstavnik .tiskarne; fi. MichAlekj, Ljubljana,