EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
vol. xxxiii.—leto xxxiil
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 27, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 146
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO
Commercial Printing of All Kinds
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
G
B R O B N P AZKE
-VATRD J, GRILL
Če ste prošli teden samo ga ' nili kjerkoli v clevelandskem downtownu, ste morali dobro paziti, da se niste zaleteli v kakega delegata ali delegatinjo (če v delegatinjo, je bilo malo nerodno, a ne neprijetno, ker med nijim je bilo dosti čednih deklet), ki so prišli (prišle) na konvencijo ali kongres Ameriške zveze knjižničarjev.
(Ta teden pa je mesto polno delegotov in delegatinj Svetovnega baptističnega kongresa, in vljudnost in lokalni patriotizem zahtevata, da povem, da naš Cleveland je "the Ideal Convention City," in pa da ima "The Best Location in the Nation.")
I	♦
Knjige, knjižnice in knjižničarji so imeli od nekdaj odlično mesto v mojem leksikonu, zato morda ne bo odveč, ako po dolgih letih takorekoČ na licu mesta izpovem in priznam, koliko sem jim dolžan.
Ko sem jeseni 1913 dospel v Cleveland, je mesto, kjer se danes po- 37 letih počutim bolj doma kot kje drugje na svetu, napravilo name porazen vtis.
Res daje bil Cleveland mnogo večji od Ljubljane, kjer. sem prebil tri nepozabna leta kot študent, ampak to je bilo slabo nadomestilo za prisrčnost, kije dihala iz vsakegfi kamna idilične Ljubljane.
Kje je bilo tukaj kaj takega kot ljubljanska Zvezda, zlasti poleti ob hedeljah dopoldne, ko je vojaška "banda" koncertirala z opojnimi valčki in kri vžigajo-cimi koračnicami?
Mar klaverna "godba," sestoji eča iz treh ali štirih, v nekam čudne uniforme oblečenih mož in žensk, ki sem jih videl (poslušati se jih ni dalo) prvi dan mojega prihoda na nekem uličnem Vogalu? (Mnogo pozneje sem odkril,. da so bili to "potujoči evangelisti" sicer čisto spodobne, ampak v muzikalnem oziru predpotopne dobrodelne organizacije "Salvation Army.")
Kje so bile ceste—take kot ljubljanske: ne ravne in dolgo-^5asne, ob katerih so stale še bolj dolgočasne sive lesene barake, ampak ceste z ovinki, koti in kotički, in ob njih hiše, čestitljeve in značaj ne, ^li vsaj prijazne, od starinskih obokov na hodnikih pa do njihovih z rdečo opeko kritih streh?
Kje je bilo tukaj kaj takega kot ljubljanski Grad?
Kje intimne stezice kot v parku nad Tivoli jem? Kje Rožnik, kje Golovec?
In kje Kamniške planine, lepe ob svitu jutranje zore, in še lep se ob zatonu sonca?
Štirinajst let stari deček, ki sem bil jaz, je bil takrat nad Clevelanč|om neizmerno razočaran in poln domotožja ♦
Tavajoč po tej Sahari vzdušij ive enoličnosti pa sem že nekaj tednov po svojem prihodu odkril zeleno oazo: javno knjižnico, ki se je tiste čase nahajala na vogalu E. 55 St. in St. Clair Ave.
V tej ameriški knjižnici, tako daleč od rojstne zemlje, sem našel nekaj, kar je bilo tamkaj za fantička mojih "zrelih" let, am
jugoslavija bo spremeniia
svoje mm o koreji?
BEOGRAD, 26. julija—Iz dobro informiranih krogov se je danes zvedelo, da bo jugoslovanska vlada v kratkem spremenila- svoje stališče glede vojne na Koreji.
Jugoslavija je bila edina članica Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je 28. junija glasovala proti resoluciji, s katero je bila avtorizirana ameriška akcija proti Severnim Korejcem,
pri prvi resoluciji glede korejske krize pa se je vzdržala glasovanja.
Posebno stališče Jugoslavije glede Kareje
V zvezi z gornjim poročilom je zanimiv daljši članek, ki ga je objavil "New York Times" v po nedeljek 24. julija, ki ga je poslala z Bleda njegova znana ko mentatorica Anne 0'Hare Mc-Cormick
Poročilo, ki je datirano 23. julija, uvodoma omenja, da se tekom poletnih mesecev vsi važni vladni funkcionarji vlade nahajajo na Bledu in z njimi vred so se tam začasno naselili vsi ambasadorji tujih držav, med njimi tudi ameriški ambasador George Allen.
Samo maršal Tito in ?Unanji minister Kardelj se mudita na Jadranu, kar se splošno tolmači kot znak, da jugoslovanski voditelji ne pričakujejo, da se bo konflikt na Koreji razširil v svetovno vojno.
Med ostalim piše MisaMcCor-, mick sledeče :
"Jugoslovani imajo svoje posebno stališče glede vprašanja miru. Prepričani so, da so Rusi vsled svoje zapletenosti v korejsko vojno v svoji mirovni kampanji vrženi na defenzivo, in da morajo nekaj ukreniti, ako hočejo zopet dobiti iniciativo. Stalinov odgovor na apel Nehrua se tukaj smatra kot poteza za zo-petno pridobitev izgubljenega terena."
Miss McCormick, ki poroča, da je imela obširen pogovor z namestnikom jugoslovanskega zunanjega ministra, dr. Leonom Mapesom, potem nadaljuje:
Jugoslovanski voditelji soglašajo z Ameriko
"Jugoslovanski voditelji odobravajo odgovor, ki ga je An^e-rika dala Nehru-u, ker smatrajo, da je Nehru nehote igral Stalinovo vlogo. Poleg tega bi oni sami radi podvzeli vodilno mesto v kampanji za mir. Mirovni kongres, ki se je vršil v Beogradu pretekli teden, je bil poteza v tem smislu.
"Tukaj nima nihče dvoma glede odgovornosti za napad na Koreji, kakor tudi glede vloge, ki jo je imel imeti ta korak na jugoslovanski položaj. Navzlic temu pa se je jugoslovansska delegacija v Lake Successu vzdržala glasovanja o ameriški resoluciji, s katero se je napad označil za agresijo, in glasovala je proti resoluciji Združenih narodov, ki je poživljal k akciji. Dr. Mapes je pojaspil to nedoslednost kot izraz posebne jugoslovanske pozicije, katero ji diktirajo razmere,
"'Ta dežela (Jugoslavija),' je dejal dr. Mapes, 'stremi predvsem za tem, da bi se kriza ne poslabšala.' Pristavil je, da se kretanja vojaštva ob njenih mejah more tolmačiti na različne načine: kot manevre, kot var-
slavija je prisiljena, da se vzdrži vsakega koraka, ki bi mogel iz zvati ali biti izgovor za maščevalno akcijo.
Upajo, da svet razume položaj Jugoslavije
"Jugoslovani so sprejeli stališče Združenih narodov na Koreji in menijo, da to, ker tega stališča niso aktivno podprli, ne bo vplivalo na stališče drugih narodov, da ko bi bila ta dežela napadena. Uverjeni so, da svet njih položaj razume, vendar pa jim to povzroča skrb—večjo skrb, kakor pa, da-li Rusija namerava začeti splošno vojno, ali pa glede izida vojne na Koreji.
"Dr. Mapes je izrazil splošen občutek, ko je rekel, da ne pričakuje ničesar značilnega v korejski kampanji do začetka avgusta."
Prvi begunec se vpisal v armado
Aloyzas Benesiunas, litvinski begunec, star 24^ let, ki je prišel pi ošlega novembra v Ameriko iz taborišča v Avstriji', se je včeraj prijavil za prostovoljno službo v ameriški armadi. To je prvi izmed stotin beguncev, ki se nahajajo v Clievelandu, ki je zaprosil za vstop v armado. Do prošle-ga meseca je živel v Philadelfiji, zdaj pa na 7007 Wade Park Ave. in dela pri Precision Castings Co.
Morilec ustreljen na .
begu pred policijo
Na begu pred policijo, ki je bila na lovu za njim od 13. maja, 1. 1. je bil snoči zasačen in ustreljen v sobi neke hiše na 3619 E. 74 St. Edward Sadow-ski, star 30 let, ki je v roparskem napadu umoril Filipa A. Farranda, voznika tovornega avtomobila.
Morilec žene umrl
V Mti Sinai bolnišnici je včeraj umrl 69-letni Charles Knelling, ki si je v soboto pognal kroglo v glavo na svojemu domu na 1895 E. 97 St. Tri dni preje je ustrelil svojo ženo Rose, staro 60 let, in ostal je poleg njenega trupla do sobote, ko se je ustrelil. Umrl je, ne da bi prišel k zavesti.
TA TRGOVEC JE DOBRO POGRUNTjlL!
SALAMANCA, N. Y., 26. julija — V tem malem za-padnem mestecu v newyor-ški državi, je neki grocerist včeraj razstavil v svoji trgovini dve kopici sladkorja.
Na eni je bil sladkor v zavojih po pet fantov in poleg je bil napis: "Za redne odjemalce, BVic funt."
Na drugi ko^Rci pa je bil sladkor v vrečah po 25 in 100 funtov s sledečim napisom; "Za one, ki kopičijo, 16c funt."
pak žejnega knjižne učenosti, nostne korake za obrambo, ali pa (Dalje na 2. atrani)	kot korake v 'mrzli vojni.' Jugo-
Za ojačenje Atlantskega pakta
WASHINGTON, 26. julija. -Danes je bil predložen predsed niku Trumanu nov predlog za odobren je $1,222,500,000 za oboroženo pomoč tujim državam za boj proti komunizmu.
Temu predlogu bo verjetno sledil drugi predlog za še večjo vspto za isti namen. Nekateri svetovalci Trumana so priporo čali, da bi se odobrilo nadaljnih $5,000,000,000 za nujnost v Ko rejo.
Senatni odbor je vključil devet članic severno atlantskega pakta, ki bi bile deležne te po-, moči, in sicer: Portugalsko, ki bo sedaj prvič dobila pomoč Anglijo, Francijo, Belgijo, Luk semburg, Nizozemsko, " Norve ško. Dansko in Italijo.
Predlog tudi odobrava pomoč za Grčijo, Turčijo, Iran, Kore jo, Filipine in del Kitajske.
DomaČe vesti
Nič počitnic vsled vojne krize
Okrog 7,500 delavcev pri Thompson Products Co. je včeraj prejelo čeke za počitnice od 29. julija do 14. avgusta, ampak ostati bodo morali na delu, da se izvršijo naročila, ki jih je družba prejela v | zvezi z vojno krizo.
V Kanado
Poznani barvar Mr. Peter Rostan iz 449 E. 158 St. je danes odšel v Kanado na obisk k sorodnikom. Tam bo ostal teden dni. Želimo mu mnogo zabave in razvedrila.
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ v AJC na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v obilnem številu.
Pobiranje asesmenia
članicam društva "Svoboda" št. 748 SNPJ se naznanja, da je tajnica odsotna iz mesta. Asesment za tekoči mesec bo sprejemala zapisnikarica društva, Mrs. L. Vozel na svojem domu, 18770 Newton Ave., nocoj, jutri in v soboto.
Pozdravi
Pozdrave vsem prijateljem pošiljata John in Margaret Ro-zance, ki se nahajata na poti domov iz St. Louisa.
Ženski ste pregnali vlomilca
Neroden vlomilec, ki je snoči odstranil mrežo na oknu, nato pa mislil zlesti skozi okno, je prevrnil namizno svetilko. Ropot je zbudil .stanovalki, Mrs. Hallie Medina in Miss Rita Jones na 1768 E. 36 St., ki sta zagledali vlomilca in pričeli na ves glas kričati. Naenkrat se je umaknil od okna in poklicana policija ga je zaman iskala.
Nesreča pri delu
Everett C. Diehl, star 40 let, iz 483 Glendale St., Bedford, O., in Warren Whitbeck ml., star 25 let, 14517 Alger Rd., sta komaj ušla smrti, ko se je podpora, na katero sta splezala, da bi opravila na njej nekaj dela, nenadoma podrla. Skočila sta 25 čevljev. Nahajata se v bolnišnici z zlom-, Ijenimi kostmi.
Družba obtožena "trdovratnosti" v pogajanjih z unijo
WASHINGTON, 25. julija — Vladni delavski odbor (National Labor Relations Board) je enoglasno odločil, da je usnjarna Southern Saddlery Co. v Chattanooga, Tenn., kršila Taft-Hartleyev zakon, ker se je "trdovratno obnašala" pri pogaja njih z unijo usnjarskih delavcev (AFL).
Odbor obtožuje družbo, da je zavrnila zahtevo, da bi podrobneje pojasnila vzroke, vsled katerih ji je nemogoče dati delavcem po višek v plači, za katerega se pogajajo.
Družba se je samo izgovarjala, da so bile njene dividende zadnjih 10 let "majhne" in vladni delavski odbor jo je obtožil, da si ni "resno in iskreno prizadevala, da bi unija mogla ugotoviti njeno stališče."
Odbor je dodal, da je bila družba "obvezana podati zadostne podatke", ki bi uniji omogočili "spoznati in inteligentno razmotrivati o prizadetih vprašanjih."
48 BOJNIH LADIJ BILO ODREJENIH V SLUŽBO
WASHINGTON, 26. julija. — Predsednik senatnega odbora za oboroženo silo Vinson je danes naznanil, da je mornarica odredila nadaljnih 48 bojnih ladij za pomorsko službo, vklju-čivši tri velike in šest lahkih nosilcev letalske opreme, 32 ru-pilcev in 5 podmornic.
Naznanilo je bilo podano po tajni seji tozadevnega odbora. Odobrila so se tudi druga oja-čanja za mornarico.
Mornarica je tudi naznanila, da bo 1. avgusta ponovno odprla svojo zračno postajo na zrakoplovišču Cecil blizu Jacksonville, Fla.
Pripravlja se velika bitka na južni Koreji
Tri komunistične kolone v pomiku proti ameriškim linijam pri Yongdonu; gen. MacArthur včeraj drugič obiskal fronto
. KOMANDA PRVE KAVALERIJSKE DIVIZIJE NA KOREJI, četrtek, 27. julija — Danes so se začele pomikati proti ameriški liniji vzhodno od Yongdona tri komunistične kolone, in vsa znamenja kažejo, da se pripravlja ena največjih bitk, kar jih je še videla korejska kampanja.
Kakor kaže, so komunisti vrgli v napad dve diviziji, proti katerim so Amerikanci odprli topniški ogenj, obenem pa jih napadli iz zraka z roketami in mitraljezi.
Tankov se ni opazilo v akciji,
ampak več tankovnih oddelkov je na postojankah, pripravljenih za napad. Nad linijami sovražnih čet so plula opazovalna letala, medtem ko so branilci opazovali.
Yongdon leži 20 zračnih milj od Taejona in enako daleč ^ever-nozapadno od Kumchona v vitalnem železniškem in cestnem hodniku, ki vodi do Pusana,
glavnega pristanišča, na katerega so ameriške čete odvisne za dobavo materiala.
NEMCI ARETIRALI TIHOTAPCE URANIUMA
BRUNSWICK, Nemčija, 2§. julija—Nemške oblasti so tukaj včeraj aretirale štiri osebe ob meji, ko so skušale vtihotapiti 2.2 funta uraniuma iz zapadne Nemčije v sovjetsko cono. Vrednost uraniuma je bila stavljena na "par milijonov mark."
Aretiranci so ženska, pri kateri so našli uranium v ročni torbici, in trije moški, ki so ž njo vred skušali nelegalno prekoračiti mejo v komunistično Nemčijo.
Mali taiič zajet
Neki ll-letni fantek je prišel, da bi se s tovarišem igral pri poslopju Ohio Seat Cover Co., 7211 Carnegie Ave. Eden izmed delavcev družbe, Walter B. Snyder iz 1482 E. 66 St., je postal pozoren na fantka, ko je videl, da imata nove otroške puške in druge igrače, ter se je spomnil, da ju je tamkaj videl pred časom, ko mu je iz žepa hlač, ki jih je obesil v stranišču, zmanjkala denarnica s $60.
Poklicana je bila policija, ki je fantka prijela, in eden izmed njiju, star 11 let, je priznal, da je denar ukradel ter ga zapravil za igrače zase in za svoje prijatelje.
Smrdljiva bomba v slaščičarni	,
Včeraj je bila vržena skozi okno Milton Candy & Tobacco Co. na 901 Broadway, smrdljiva bomba, ki je povzročila okrog $2,000 škode.
Bomba, katero je tvorila neke vrste tekočina v steklenici, je bi la v papirnati vreči, in ko je bila vržena skozi okno, se je sprožil policijski signal. Polici ja je bila takoj na mestu, a ni videla nobenih sumljivih oseb v bližini. Lastnika nimata pojma a vzroku napada.
Išče sorodnika
Mr. Anton Bojane iz 6223 Glass Ave. je prejel pismo od svoje sestre, ki se nahaja v bolnišnici v domovini. Pismu je bi priložen neke druge bolnice iz Metlike, ki se piše Konte, ter po zdravlja svojega svaka Jožeta Konte, kateri baje živi v Lo-rainu. Prosi, da bi ji kaj pisal
TOKIO, četrtek, 27. julija— Zavezniške sile so danes delno ustavile komunistično ofenzivo 70 milj od važne luke Pusan ter ustavile ali potisnile nazaj sovražnika na drugih sektorjih 200 milj dolge fronte.
Gen. MacArthur in glavni člani njegovega štaba so danes napravili svoj drugi obisk na fronti, da si ogledajo položaj na licu mesta. Prvič je MacArthur obiskal fronto 29. junija,
«
Anglija bo poslala čete na Korejo
LONDON, 26, julija—Anglija je danes odredila vojno stanje za vse svoje brodovje v Vzhodnih vodah in podala zagotovilo, da bo poslala vojaštvo s tanki in topništvom za ojačenje težko se boreeih ameriških sil na Koreji.
To je bilo objavljeno takoj po naznanilu, da bosta tudi Avstralija in Nova Zelandija poslali vojaštvo v Korejo.
V vodah na. Vzhodu se sedaj nahaja 28 angleških bojnih ladij, kateriip bosta dodani dve mdtični ladji in dva oddelka napadalnih letal.
♦
Amerikanci ne bodo prisiljeni s Koreje
WASHINGTON, 26. julija — Republikanski kongresnik Dewey Short je izrazil strah, da ako se položaj na Koreji hitro ne izboljša, bodo Amerikanci morali zapustiti Korejo. Ampak kongresni vojaški izvedenci pravijo, da je tak strah brez podlage.
Člani kongresnih odborov, ki so prejeli posebna poročila o voj nem položaju, so rekli časnikarjem, da so častniki glavnega štaba trdno prepričani, da bodo ameriške in južno-korejske sile sposobne obdržati postojanke na fronti pred mestom Pusan.
DEČEK PRIZNAL ŽELEZNIŠKO NESREČO
CARUTHERSVILLE, Mo., 25. julija—15-letni William Leathel Godsey, sin farmarske družine v tem mestu, je šerifu E. F. Claxtonu priznal, da je v nedeljo povzročil železniško nesrečo blizu Holland, Mo.
Kakor je izjavil šerif, je fant povedal, da je pokvaril električni vztok pri signalih, "ker je hotel videti železniško nesrečo."
Nesreča je bila usodna za inženirja Ira Woods, ki je bil na mestu ubit, kurjač pa je bil resno poškodovan.
34 ČLANOV NARODNE GARDE UBITIH V LETALSKI NESREČI
MYRTLE BEACH, S. C. — V nedeljo se je tu pripetila letalska nesreča, ki je zahtevala življenja 34 članov Narodne garde, ki so se z letalom vračali iz manevrov v Myrtle Beach v Nashville. Letalo je treščilo na zem--IJo hekaj minut potem, ko se je dvignilo v zrak.
Pričakuje se 60,000 zavezniških sil na Koreji
LAKfc SUCCESS, N. Y., 26. julija—Zagotovila od strani Anglije, Turčije in drugih držav za pomoč na Koreji, ustvarjajo upanje, da bo zavezniška borbe na sila, kadar se podana zagotovila izpolnijo, štela najmanj 40,-000 do 60*000 mož.
onarejeni $10 bankovci
Policija je včeraj posvarila trgovce v Clevelandu, da naj bodo oprezni pri sprejemanju ali menjavi $10 bankovcev, ker so se zopet pojavili ponarejeni ban-icovci v mestu. V zadnjih desetih dneh je bilo menjanih 120 takih bankovcev. Trgovce se tudi prosi, da si skušajo zapomniti opis sumljivih oseb, ki pridejo s takimi bankovci, in naj jih takoj javijo oblastim.
Sinova izgubila tožbo proti očetu
Pred sodnika Samuel H. Sil-bert sta prišla dva brata. Carmen, star 41 let, in Antonio Di-Lillo, star 34 let, ki sta vložila tožbo proti svojemu očetu Mi-chaelangelo DiLillo, staremu 75 let, češ, da jima noče vrniti lastninske pravice za poslopje na 15916' St. Clair Ave., ki je oce-njeno^na $25,000.
Pričala sta, da sta lastovala to poslopje, v katerem se nahajajo trgovine in stanovanja, do 11. decembra leta 1941. Ker sta se bala, da bosta poklicana k vojakom, pa da sta posestvo takrat prepisala na očeta in mater.
Oče, ki je do pred tremi leti vodil na omenjenem naslovu slaščičarno, je pa izjavil, da je bilo posestvo vedno njegovo, dasi-ravno se je lastništvo parkrat prepisalo, ko je imel neprilike radi bankrota. Njegov odvetnik je dodal, da sinova tožita edino-le radi bojazni, da se bo oče, kateremu je žena pred nekaj časa umrla, zopet oženil, in bi onadva prišla ob dedščino.
Ko je sodnik zaslišal vse stranke, je rekel, da ima cela stvar nekam slab duh, oziroma da ni nobeden izmed trojice prišel na sodni jo s čistimi rokami, in je tožbo sinov odbil.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ti
27. julija 1950
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING &. PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
_ Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTIOM RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)__
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Konflikt med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo z liberalnega vidika
To je nadaljevanje člankov iz napredne revije "The Nation."
ki jih je napisal njen evropski korespondent Alexander Werth.
ki se je v zadnjih letih ponovno mudil na daljših obiskih v
Jugoslaviji.
(4)
Sedanji prepir z Moskvo predstavlja novo fazo v so-vjetsko-jugoslovanskih odnošajih. Do junija 1948 so bili tudi jugoslovanski komunisti krivi neke vrste "malikoval-stva" z ozirom na Stalina in Sovjetsko zvezo, kar sedaj brez obotavljanja priznavajo. Radi kominformske resolucije, v kateri so bili napadeni jugoslovanski voditelji, je bilo potrebno, da se je ljudstvu, ki je bilo pitano s propagando za sovjete, moralo dosti pojasnjevati. Najprej je bil napravljen poizkus za razlikovanje med Kominformo in rusko komunistično stranko, potem pa za razlikovanje med zlobim Zdanovim in modrim Stalinom. Potem se dajal velik poudarek na znamenja "titovstva" in Jugoslaviji prijaznega sentimenta v komunističnih strankah v Češki, Poljski in Bolgariji. Jugoslovanska kritika Rusije je bila zmerna do minule jeseni, ki sta dva dogodka prinesla spremembo—Rajkova obravnava v Budimpešti in pa "vojno strašilo" v obliki znatne koncentracije ruskih čet na Madžarskem in v Romuniji.
Jugoslovanski voditelji so to izrabili, bodisi da so bili res prestrašeni ali ne, tako doma kot v inozemstvu. Titovi govori tekom manevrov jugoslovanske vojske v oktobru so napravili velik vtis na ljudstvo, ki je sito invazij in ki nima najlepših spominov na sovjetske čete. Ob istem času je Jugoslavija, katerp so zapadne sile izvolile v Varnostni svet, začela igrati postopoma bolj odličn^ vlogo v organizaciji Združenih narodov v razkrinkan ju "mirovne" politike in pa politike napram Jugoslaviji, ki sta jo tam vodila Višinski in Manuilski. Manuiskega fraza "ona grozna dežela"—ko je govoril o Jugoslaviji—je imela ogromen odjek v Jugoslaviji. Porabljena je bila, da se pokaže, da sovjetska vlada ne besni samo proti "Titovi kliki," temveč tudi proti jugoslovanskemu ljuds|;vu, ker ni niti poizkusilo, kaj šele dejansko prevrnilo dotično kliko.
Govoril sem z ducati ljudi vseh vrst in našel nisem niti enega, ki je imel prijazno besedo za Rusijo. Temu se ni čuditi. Sovjetska in kominformska propaganda, ki sipi je v Jugoslavijo skozi petindvajset radijskih postaj, ni samo polna najbolj surovega natolcevanja proti režimu, žaljivega celo za take, ki niso niti najmanj naklonjeni Titu, temveč je skrajno žaljiva za ves jugoslovanski narod. Lažnji-vost te-propagande je tolikšna, da postaja dejansko smešna, obenem pa tudi gopostasna v poveličevanju vsega ruskega. Koncem leta 1948 je jugoslovanska vlada razmišljala o tem, da bi te radijske oddaje tehnično "zamašila," zdaj pa je vesela, da tega ni storila, kajti z nobeno drugo stvarjo se niso kominformske: dežele bolj diskreditirale v očeh jugoslovanskega ljudstva, kakor s to propagando.
Skoro nič manj važna v ustvarjanju splošne sovražnosti do Rusije je preganjanje, kateremu so Jugoslovani izpostavljeni v Sovjetski zvezi ih njenih satelitskih državah. Mnogo je bilo pomorjenih, še Več pa jih je "izginilo." Kardelj je nedavno rekel, da so ptalne žalitve, s katerimi so obsipane jugoslovanske ambasade in poslanstva dosegle točko, ko utegne biti vlada iz razlogov telesne varnosti primorana, da ukine diplomatske odnose s kominformskimi državami. Te države bi tak k6rak seveda z zadovoljstvom zvrnile na rame Jugoslavije. Nadaljni vir ogorčenja med Jugoslovani je dejstvo, da sovjetska vlada ne dovoli, da bi se ruske žene jugoslovanskih državljanov, med temi tudi diplomatov, pridružile svojim možem v Jugoslaviji.
madžarska poslala pomoč na korejo
MOSKVA, 22 .julija—"Pravda" je danes poročala, da je Madžarska poslala opremo in osob-je za vojno bolnico za severne Korejčane.
Taft za PRODRTJE PREKO PREČNICE 38
WASHINGTON, 22. julija -Senator Taft je izjavil, da bi ameriške čete morale napredovati preko prečnice 38 in zasesti vsaj dolnji del severne Koreje.
UREDNIKOVA POŠTA
Ohijski dan SNPJ v Bridgeportu, Ohio
Bridgeport, Ohio. — Tri ohij-ske federacije SNPJ, bridge-portska, girardska in barber-tonska priredijo Ohijski dan SNPJ s piknikom, ki se vrši v nedeljo, 13. avgusta v Bridge-portu.
Kaj vse bo na tej priredbi je težko podrobneje opisati, zato bom le nekoliko omenil o programu. Nastopila bosta dva govornika, prvi bo naš glavni predsednik SNPJ, brat Culkar, ki je jako dober govornik in ga boste gotovo z zanimanjem poslušali. To bo prvič, da bo on v teh krajih in boste imeli priliko seznaniti se ž njim. Drugi govornik bo pa vam dobro poznani dopisnik razmer v Jugoslaviji, kjer je bil na obisku, Milan Medvešek. Gotovo nas bo zanimal, posebno stare naseljence, ki ga bomo povpraševali kako je s tem in onim, v tej in oni vasi, in kaj je videl in slišal.
Naša mladina bo pa tekmovala za prvenstvo v žogi (baseball), pa tudi malčki bodo pokazali kaj znajo.
Za plesaželjne bosta igrala dva orkestra, in sicer prvi od 2. do 6. ure, drugi pa od 7. do 11. ure zvečer. Odbor nam tudi zagotavlja, da bomo imeli toliko klobas (seveda kranjskih), da jih bomo merili na metre, ter druge jestvine in okrepčila na koše, tako da bo vsakdo zadovoljen. Kar se pa tiče hladne pive, je bo pa toliko, da je gotovo ne bo zmanjkalo.
Vabim in apeliram na vse članstvo in rojake iz Ohijo, zapadne Pennsylvanije in West Virginije, da naj vaša pota vodijo v nedeljo, 13. avgusta v Bridgeport, O., na slavje SNPJ dneva ohijskih federacij.
Na svidenje!
John Vitez.
slovenski pisateui so zborovali
Vabilo na dva velika piknika
Cleveland, Ohio. — Enkrat sem že povabil na piknik dveh pionirskih društev, društva "Mir" št. 142 SNPJ in društva Naprej št. 5 SNPJ v Prosveti, zdaj pa bom povabil še v . Enakopravnosti.
Torej, v nedeljo, 30. julija se vrši proslava društva Mir na izletniških prostorih farme SNPJ na Chardon in Heath Rd. Prostori, kakor znano, so privlačni, kar se pa tiče postrežbe je pa v vseh ozirih dobro preskrbljeno, kar sta mi garantirala moja prijatelja, društveni predsednik Anton Bokal in tajnik Frank Sustaršič, potrdil pa tudi Louis Kaferle. Tudi dobra godba bo igrala.
V	naši metropoli in bližnji okolici imamo okrog 33 društev, ki spadajo k Slov. nar. podp. jednoti. Med temi so tri največja društva pri Jednoti, namreč Naprej št. 5, V boj št. 53 in Mir št. 142. Slednje društvo bo praznovalo svojo 30-Ietnico obstoja.
Društvo Naprej bo pa imelo i svoj piknik v nedeljo, 5. avgusta na ravno istih prostorih. Tudi to.društvo zasluži, da mu pomagamo in se po možnosti udeležimo piknika. Društvo stoji trdno kot kraški hrast in pomaga na vsej napredni črti.
V	bojčani in Napredne Slovenke so Ž3 imeli svoje piknike in smo jim pomagali z našo udeležbo, zdaj pa pridemo tudi k tema dvema skupinama. Vabljeni so tudi vsi delegat je in delegatinje.
Anton Jankovich.
Ljubljana, 9. junija.—Slovenski pisatelji so se nocoj zbrali v svojem društvenem lokalu v Wolfovi ulici k rednemu letnemu občnemu zboru svojega društva. Predsednik Miško Kranjec je pozdravil ministra za znanost in kulturo v vladi LRS dr. Jožeta Potrča in odposlanca Društva hrvaških književnikov Grigorja Viteza. Spomnil se je treh tovarišev, ki so umrli v minulem poslovnem letu; Otona Župančiča, Prežihovega Voran-ca in Engelberta Gangla. Prisotni so z enominutnim 'molkom počastili njih spomin. Grigor Vitez je nato sporočil pozdrave hrvatskih književnikov in v kratkih potezah orisal dosedanje stike med Slovenci in Hrvati za krepitev skupne kulture, ki je sestavni del naše borbe za socializem. Mnogo je bilo storjenega, a vendar je to šele začetek. Slovenske knjige, ki jih mnogi Hrvati čitajo v izvirniku, je treba še bolj približati hrvatskemu čitatelju in obratno. V prevodih, na gledališkem odru in v radiu, kjer so bili prirejeni cikli predavanj o slovenski književnosti, spoznava hrvatska javnost slovensko kulturno življenje. Dosedanji uspehi naj bodo samo pobuda za še večji razmah medsebojnih stikov.
Predsednik Miško Kranjec je nato v obširnem poročilu podal stanje sedanje slovenske knji ževne tvornosti in zanimivo ilustriral našo sodobno problematiko, ki se zrcali v delih sodobnih slovenskih književnikov. Ml nulo poslovno leto je bilo izredno bogato, kar se tiče objavljanja književnih del. Izšlo je 14 izvirnih slovenskih knjig, od tega 13 povsem novih, ki so večidel plodovi zadnjih let ali posegajo celo v predvojno dobo. V štirih revijah sodelujejo književniki, ki so prav tako sotrud niki dnevnikov. V glavnem je
v	minulem letu uspelo organizirati" književno delo. Poleg domače se je razcvetela prevodna literatura. Miško Kranjec se je nato dotaknil posameznih značilnosti z namenom, da bi se razvila daljša diskusija ne samo nocoj, marveč tudi na društvenih sestankih, in sicer o vseh vprašanjih, ki zadevajo sodobno slovensko književno tvornost. Socialistični realizem ni problem. Za sodobno sovjetsko literarno tvornost ni pri nas nobenega posebnega zanimanja več, pač pa se čutijo rahli vpli
vi	zahodnih literatur, ki pa imajo svojo kal že v prejšnjih ča sih. Ali naj naša književnost išče vzrokov drugod, ali naj raste iz domačih tal? Graditev socializma in socialističnega človeka pri nas zahteva, da je naš književnik povezan s časom in razmerami v domovini. Naša književnost je razredna, social na in nacionalna. Proze, kakrš na se je pisala pred vojno, ne zasledimo več. Naša literatura ni ne naročena ne diktirana; sleherni naš književnik stoji na razpotju med sedanjostjo in preteklostjo in stremi za tem, da opisuje današnjega človeka, pri čemer se mora vedno vprašati, kak je bil ta človek v času-narodnoosvobodilne borbe, v tem velikem vozlu, po katerem smo vsi usodno navezani na največji prelom v naši zgodovini. Nekdanja shema naše novele je danes mrtva. Revolucijski proces je vse pregnetel, sleherni naš človek je prepojen z ritmi sedanjosti in naš pisatelj se ne more ogniti srečanju s stvarnostjo naših dni. Miško Kranjec je nato na nekaterih novejših delih orisal, kako rešujejo naši pisatelji psihološko
uganko sodobnega človeka, in je nakazal pojave, ki še čakajo oblikovalcev. Sodobni naš pisatelj ni le opazovalec in mu ni vseeno, kako so naši ljudje razpoloženi do naše revolucije, do socialistične države. Ker je sam šel skoz revolucijo, jo dosledno brani. Najdalje se je Kranjec pomudil pri prozi, ki ima najtrdnejše postavke v naši sodobni književnosti. Nato je orisal sodobno poezijo. Izšle so med letom tri pesniške zbirke. — Okoli trideset pesnikov je objavilo 150 pesmi, ki kažejo voljo do življenja in zbližanja z ljudmi. Bolne sentimentalnosti ne najdeš več, izrazi so preprosti, motivi marsikdaj podobni. Kranjec je označil tokove sedanje slovenske poezije kot drobne curke v vodni kotlini, odkoder se bo nekoč razlil velik odtok. Nato se je dotaknil' naših esejev in člankov, na katerih nismo bogati; ni se še razvil esej, ki bi široko posegel v našo problematiko. Kritika povoljno rešuje sodobna vprašanja in obeta, da se bo čvrsto razvila nadalje. Mladinska književnost je v minulem letu podala nekaj odličnih del, med njimi Prežihove Solzice, Bevkova Mlada leta in Seliškarjevč črtice. Nadalje se pri nas razvija scenarij kot nova literarna zvrst, ki pa si mora po umetniški plati šele priboriti svojo veljavo, da bo lahko tekmoval z ostalo prozo. Kranjec je zaključil s poudar kom, da je v svojem poročilu načel le'nekatera vprašanja pri prebiranju literature v enem samem letu, ne da bi jo tudi kri tično vrednotil, zgolj z namenom, da bi zbudil zanimanje za problematiko našega sodobnega knjižnega ustvarjanja.
Tajnik Peter Leveč je očrtal nove ugodnosti pa tudi nova bremena, ki jih našim pisateljem nalaga čas. Društvo šteje 86 članov in 17 kandidatov in je po številu članstva v Jugoslaviji na prvem mestu. Kar je za literaturo zaslužnega, je v glavnem včlanjeno, poslej je pričakovati le še dotok iz vrst naraščaja. Odbor je imel 12 sej, namenjenih v glavnem pripravam za članske sestanke, nadalje 3 žalne seje in 11 delovnih sestankov, med katerimi so bili zlasti tehtni: razgovor o antologiji jugoslovanske poezije,, predavanje Mirka Rupla o novem slovenskem pravopisu, diskusija o izvajanjih Borisa Ziherla in Ivana Bratka ter razgovor o poeziji mladih. Opazlji-va je molčečnost mlajših, takisto kakor v drugih republikah; vzrok je v se premajhni razgledanosti in v prejšnji vkaluplje nosti, katere pa se bolj in bolj rešujejo. Društvo prevzame posle Zavoda za avtorsko posredništvo, s čimer bo dobilo tudi nov vir dohodkov. Naloga no vega odbora bo, da bo poleg drugega skrbel za nabavo ino zemske literature in ža nakup knjig na domačem trgu. Društvo je priredilo 16 literarnih večerov v raznih krajih Slovenije. Na Dunaju je predaval Mile Klopčič, v Ameriki pa se ta čas mudita Prago šega in Tone Seliškar. Tajnik je še omenil gostovanje hrvatskih književnikov v Ljubljani in Mariboru ter slovenskih v Zagrebu, na Reki in v Kopru. Na koncu se je zahvalil našim ljudskim ob-lastvom za naklonjenost in gmotno pomoč.
Blagajnik France Vodnik je navedel, da je imelo društvo v minulem letu nad poldrugi milijon prometa. Največ izdatkov je šlo za vzdrževanje doma na Bledu, o katerem je nato poro-'
čala gospodarica Mira Pucova, da se je v domu mudilo 50 članov, bolj na delu kakor na oddihu. Dom je na precejšnji višini, potrebna pa so popravila, za katera je kredit že odobren. Uredili bodo tudi novo čolnarno s kabinami in gospodarsko poslopje,
V diskusijo sta med drugimi posegla Josip Vidmar, ki je zlasti krepko karakteriziral naloge in delo sodobne slovenske kritike, ter minister dr. Potrč, ki je opozoril na letošnje leto kot veliko prelomnico; sprožilo bo toliko novih problemov, da bodo naši književniki postavljeni pred velike naloge, ki bodo zatemnile vse dosedanje probleme. Nadalje so se oglasili v diskusiji dr. Vladimir Bartol iz Trsta, pesnik Matej Bor, pisatelja Kumbatovič in Branko Rudolf. Na predlog predsednika nadzornega odbora Josipa Pa horja je bila odboru podana soglasna razrešnica s pohvalo. V tajnih volitvah je bil izvoljen novi odbor: predsednik Miško Kranjec, podpredsednik F. Bevk, v tričlanskem sekretariatu pa so Milan Šega, Ivan Potrč in Peter Leveč, blagajnik je France Vodnik, gospodar Mira Pucova, odborniki pa: Ivo Minatti, Tone Seliškar, Anton Ingolič, Josip Ribičič, Cene Vi-potnik in Drago Šega. Nadzorni odbor: Fran Albreht, Jože Pahor in Jože Udovič, v čast nem razsodišču pa so dr. Vladimir Bartol, dr. Makso šnu deri in dr. Anton glodnjak. Tričlanski sekretariat je bil izvoljen zato, da bosta dva pomagala pri naraščajoči vsakodnevni administraciji, tretji pa vzdrževal zvezo z mladimi književniki.
"Slovenski Poročevalec'
OBROBNE OPAZKE
(Nadaljevanje s 1. strani)
tiste čase zelo težko dostopljivo: na skladovnice knjig, da, slovenskih knjig, nemških knjig, angleških knjig, knjig brez konca in kraja.
Samo vprašati je bilo treba, pa si dobil karto (brezplačno) in jemal knjige domov, kolikor in kadar si hotel.
Saj to je bil majhen paradiž!
PRODAJNI AVTOMATI
V	AMERIKI
V detaljni trgovini v Zedinje-nih državah se čedalje bolj uveljavljajo prodajni avtomati. Razen običajnih telefonskih in podobnih avtomatov imajo sedaj okrog tri milijone specialnih prodajnih avtomatov, v katerih prodajo na leto za več kakor dve miljardi dolarjev blaga. Skoraj polovica avtomatov je namenje na prodaji raznih živil; 400,000 avtomatov služi prodaji pijač, 250,000 prodaji cigaret, 230,000 prodaji bonbonov. Posamezne tovarne cigaret prodajo v avtomatih 15 do 25 '/o vse svoje pro izvodnje. Povečini imajo avto mati komplicirane električne naprave, ki izvržejo vsak napačni novec. Mnogi novejši avtomati pa so urejeni tudi tako, da zamenjajo denar, če kupec spusti v špranjo novec večje vrednosti.
V	tem primeru vrže avtomat poleg blaga tudi razliko v denarju. Nimajo pa še avtomatov, v katerih bi se lahko uporabljali bankovci.
ŠTEVILO AVTOMOBILOV NA SVETU
Po poročilu ameriškega časopisa "American Automobil" je bilo v začetku 1950 na svetu skupno 62,464,000 av/tomobilov vseh vrst. Od tega ima Evropa 31,574,000, Zedinjene države 43,-429,000, druge ameriške države 3,788,000, Oceania 1,591,000, Afrika 1,054,000, Azija 827,000. Prve na svetu po števifu avto-piobilov so Zedinjene države, za njimi pride Sovjetska zveza, za katero računajo, da ima tri milijone avtomobilov, nato Velika Britanija, ki jih ima 2,980,000, Francija 2,220,000, Avstralija 1,150,000 itd.
Koliko in kaj vse sem prečital tistih prvih par let v Clevel-landu, sam ne vem. Vem pa, da . mi ni ušla skoro nobena slovenska knjiga—in imeli so lepo zbirko, in da sem prebral mnogo nemške literature, popularne in klasične.
Spominjam se tudi, da sem napravil naskok na angleščino s Charles Dickensovim "Oliver Twistom," katerega je , malo pred mojim odhodom v Ameriko prevedel v slovenščino Oton Zupančič, o čemur nam je v razredu z njemu prirodnim navdušenjem pripovedoval profesor dr. Jože Debevec, eden od tistih redkih učiteljev, ki je vedel, kako vliti v mlada srca zanimanje za to, kar se včasih imenuje "dobro, lepo in plemenito."
Tako je bil led prebit.
No, ko mi je bilo 16 let, so me člani Slovenske narodne čitalnice izvolili za tajnika, in kot tajnik tega takrat tako živega "gnezda naprednosti," ki se je nahajalo v mali leseni hiši na kraju, kjer stoji danes ponosna stavba cerkve sv. Vida, sem začel svojo "javno kariero."
To je seveda poglavje zase, in drugam tudi spada moja sedanja specialna knjižna aktivnost, v zvezi s katero prebijem mnogo ur, kjer so zbrana dela mojstrov ameriškega prava: v County Law Library.
Naše javne knjižnice se često ime^iujejo "ljudske univerze." In to so—v polnem pomenu besede.
Naša javna knjižnica v Clevelandu (celotni sistem: glavna knjižnica in njene številne podružnice) velja za eno najboljših in najbogatejših na svetu.
Človek je menda tako ustvarjen, da rad toži in zabavlja nad tem in onim.
Je pa razlika med zabavljanjem. Zabavljati konstruktivno je eno, zabavljati samo zato, da si človek jezik hladi, pa drugo.
Na primer, zabavljati v Ameriki, da nima vsakdo, ako resnično želi, vso priliko, da razširi svoje znanje o čemurkoli, kar ga zanima, spada v drugi razred: to je prazno besedičenje.
V deželi s tako krasnim sistemom javnih knjižnic ni treba nikomur biti neveden.
LEŽIŠČA URAN^
Kolikor je znano, je največ uranove rude v Zedinjenih" državah. Ob reki Colorado imajo Američena obsežna ležišča in jih izkoriščajo že od leta 1914, prvotno za radij, sedaj pa za atomske tovarne v Hanfordu in Oak Ridgeu. Venda,r jim je to še vedno premalo, zato uvažajo uranovo rudo še iz Kanade (okolica Velikega medvedjega jezera). Kanada je poleg Sovjetske zveze in belgijskega Konga najbolje založena z uranom. Sovjetska zveza, ima uranovo rudo v Tad-Aikistanu v Ferganski dolini in na Uralu. Ogromno ležišča so tudi v belgijskem Kongu, v Katan-gi, kjer kopljejo tudi baker. Domnevajo, da so ležišča tudi na otoku Greenlandu in v Antarktiki, le da so možnosti za izkoriščanje zelo majhne. Manjša ležišča uraha ima še Francija, Brazilija in Češkoslovaška.
VABILO N A
Poslovilni večer v počast gostom iz stare domovine, v petek zvečer, ob 8. uri
zdravnica Franja Bidovec — Tone Seliškar — Drago Šega
v SLOV. NAR. DOMU na ST. CLAIR AVE. v spodnji dvorani
Vstopnice se dobe v uradu "E" in pri tajnikih podružnic Sansa v Clevelandu
$
27. julija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
dežela, kjer m beračev
^ovi zakon Federativne ljudske republike Jugoslavije o socialnem zavarovanju, po svoji humanosti in socialistični vsebini znatno presega vse zakone o socialnem zavarovanju v kateri koli državi na svetu.
Berači so rak rana velikih Modernih mest pa tudi manjših ^r&jev. Vse dežele na svetu jih poznajo. Razlika je le v tem, kjer je nakopičenega več boga-®tva, je tudi več siromaščine in beračev. Tudi Jugoslavija J® pred vojno imela mnogo be-racev: beračili so otroci, bera-so mladi krepki ljudje, ki so kapitalisti vrgli na cesto, be-^^cili so onemogli starci, ki so Se izgarali v delu za druge, za plačilo pa jih je na starost kapitalistična družba nagradila — ^ beraško palico.
Kako so takrat odpravljali Zračenje ? S policijo, z napisi elegantnih lokalih:" Berače-strogo prepovedano!" ter s ^^blicami na vratih gosposkih "'š: "Pozor, hud pes!" in "So-^lalni davek plačan mestni ob-kar je pomenilo; Ce mi-sliš prositi, ne zvoni in ne trkaj, ker boš trkal zaman.
Gmotno podpiranje brezposelnih in starih in onemoglih, ^ So jih v mestih imenovali 'testni, na podeželju pa občinski reveži, je bilo odvisno predvsem od raznih dobrodelnih •^fuštev, ki so bila pod vplivom I'aznih političnih strank. Pri de-pičlih podpor, za katere je "Uo treba napisati dolge poniž-prošnje, v katerih je moral Pi^osilec bolj kot svoj težek ^otni položaj povdariti svojo Politično privrženost, so bili upoštevani le njihovi politični Somišljeniki. Podpore, ki so jil^ elile občine in banovine, so bi-e tako malenkostne, da je bil ^"je pravilnejši naziv milošči-odvisne so bile pač od pro-^9-čunskih možnosti. Posamezne banovine niso vodile nobene evidence o številu podpirancev.
Na tradicionalnih božičnicah, ^ so jih prirejala dobrodelna ^""Uštva vsako leto, je bila v penečih govorih povdarjana do-J'ota posameznih imenitnikov, apitalistov, ki so od svojega ogastva, pridobljenega iz de-žuljev, vrgli drobtinico
ŽENSKA
g ^°bi delo za pomivanje posode na dan — 6 dni v tednu.
Vpraša se pri FANNY'S RESTAURANT ^	400 E. 156 St.
DOBI DELO
2 FANT, STAR'18 LET,
odpremljenje pošte (Mail boy) obra prilika za napredovanje. Dobra plača. Addressograph-Multigraph 1200 Babbitt Rd.
HIŠA NAPRODAJ
VsS'ša za 4 družine, 983 E. 67 St.; tolin?. stanovanje ima 4 sobe In svoj vso hišo; streha je Ha e, ® kamenitimi ploščicami. Ce-obrnt	takoj $4,000, ostalo na
ftoin ■ ® obresti. Za nadaljna kai, vprašajte pri Frank Masa-čitg	Ave. ali pokli-
^ EX 1-3062.
za pomoč revnim. S stresočimi rokami so revni študenti, matere, vdove, brezposelni in starci prejemali darila iz rok bogatih gospa, ki revščine same nikoli niso poznale, ne preizkusile in se morda tudi niso zavedale, kako do dna so s svojo "dobrodelnostjo'' poniževale dostojanstvo revnih obdarovan-cev.
Vsega tega danes v Jugoslaviji ni več. Danes je Jugoslavija dežela, ki nima brezposelnih in tudi nima beračev. V novi socialistični ureditvi te dežele, kjer ni več bogatih in revnih, ampak samo delovni ljudje, je pravično poskrbljeno tudi za tiste državljane, ki so pri delu ostareli in obnemogli. Novi zakon o socialnem zavarovanju v Jugoslaviji, ki po svoji humanosti in socialistični vsebini znatno presega vse zakone o socialnem zavarovanju v drugih državah, pomeni veliko prido--bitev tudi za vpokojence. Eno največjih socialnih krivic prejšnjega časa je novi zakon popravil s tem, da je priznal pravico do pokojnine vsem tistim uživalcem podpor, ki so prej prejemali bodisi iz socialnega zavarovanja ali po zakonu o ugotovitvi pravice d o pokojnine vsem tistim uživalcem podpor, ki so prej prejemali bodisi iz socialnega zavarovanja ali po
Prazen semi-bungalow
E. 123 St., nekaj korakov sever, no od St. Clair Ave. — 5 sob, kopalnica in solnčna soba spodaj, 3 sobe, kopalnica in solnčna soba na 2. nadst. Plinska gorkota na vročo vodo. Garaža za 2 avta. Cena znižana na $11,000.
C. Y E R T Y
Realtor GL 1-4877
PREPROGE IN LINOLEJ
Za popolno zalogo preprog in linoleja v veliki izberi blaga in barv, pridite* k
MONARCH ' FLOOR COVERING
13824 ST. CLAIR AVE. GL 1-2568
Odprto ob večerih
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave__EN 1-9138
Zavarovalnina
proli ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934
^^^žihov V orane:
NAGRADA
zakonu o ugotovitvi pravice do pokojnine neznatne zneske za starostno in onemoglostno oskrbo. Vsi ti sedaj prejemajo pokojnino, doklade za otroke, njihovi člani pa imajo po smrti vpokojenca pravico do družinske pokojnine. Dalje imajo po novem zakonu vsi dosedanji vpokojenci in njihovi družinski člani pravico do brezplačnega zdravljenja, - dokler jim je to potrebno. Pravico imajo do zdravljenja v zdraviliščih in klimatskih krajih ter po bolezni v okrevališčih.
Bivše hiralnice in ubožnice so danes izpremenjene v domove za ostarele, ki so urejeni in oskrbovani po sodobnih načelih. Slovenija ima danes 35 domov za ostarele, v katerih je 2300 oskrbovancev. V teh domovih so predvsem tisti stari in onemogli, ki so ostali n a starost brez svojcev in tudi nimajo rednih mesečnih prejemkov. To so predvsem bivši hlapci in dekle, ki so dolga leta garali na velikih kmetijah, za plačilo pa so prejemali le najnujnejšo obleko in hrano, tako da jim na starost ni preostalo drugega kakor beraška palica. Tudi za preužitkarje, ki so včasih preživljali najbolj bridke čase, je

"StVlNGS
danes v kmečkih zadrugah pravično poskrbljeno. Denarne prejemke dobivajo iz socialnega fonda zadruge, ki je doložen za dela nezmožne, t. j. otroke in starce, enako prejemajo tudi določeno višino pridelka in ostali živež. Oni so skrb celokupne zadruge, zato tudi ni več grenkih očitkov, ki so bili še dvakrat grenkejši, ker so bili od lastnih otrok, in ki so nekoč prežitkarjem tako zagrenili zadnje dneve življenja. Občutek, da so nekomu odveč ali v breme, že za preužitkarje v zadrugah danes popolnoma odpadel.
Domovi so ostarele, ki so pravi domovi počitka, so v najlepših krajih. Večinoma so v ta namen preurejeni gradovi in graščine plemenitašev, ki so pobegnili z okupatorjem. Skoraj vsi imajo poleg obsežne ekonomije, ki jih deloma obdelujejo tudi oskrbovanci sami, kolikor
so pač pri močeh in ki zato prejemajo posebne nagrade. Mnogim so priključene tudi delavnice za razne stroke hišnih obrti, ki so prav tako postranski vir zaslužka. Oskrbovanci v domovih prav ničesar ne pogrešajo. Na razpolago imajo velike knjižnice, redno prejemajo dnevno časopisje in revije. Za zabavo jim služi radio in razne družabne igre. Tudi sicer niso pozabljeni. Pogosto jih obisku-jelo pionirji, mladina, članice antifašistične fronte žena iz domačega kraja in okraja in ta ali ona sindikalna podružnica, ki je prevzela nad domom pa-tronat.
Tisti onemogli, ki so priklenjeni na posteljo zaradi neozdravljive bolezni, so nameščeni v posebnem azilu v Gornji Radgoni, kjer imajo najboljšo oskrbo in skrbno nego.
Stara Liza, ki je na velikem gruntu služila petinšestdeset let in je za plačilo, ko je obnemogla, gruntar vrgel na cesto, je danes v domu za ostarele vsa zadovoljna. Članicam Antifaši-
stične fronte žena, ki so obiskale starčke in jim prinesle pri-boljške, je rekla:
"Zdaj prvič v življenju, počivam. Včasih se mi kar čudno zdi, da je vse to res. Kar mislim, da spim in se b»m spet zbudila na lesenjači v Ločnikar-jevem hlevu in bo Ločnikar za-rjul had menoj. Tudi drugi tako pravijo. Res, kar ne morem se znajti: te svetle sobe, mehke postelje, dobra postrežba, sprehodi v parku. Vsi so z nami tako prijazni, nihče ne kriči, —
Mirna in poštena dvojica
želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami in kopalnico. Oba stafcio zaposlena. Kdor ima za od dati, naj sporoči na
HE 1-5311
Človek včasih kar težko verjame, da je vse to namenjeno nam. Še to bi rada doživela, da bi nekje srečala maršala Tita. V roko bi mu segla in bi se mu zahvalila, da se je pri vseh svojih velikih skrbeh in delu spomnil tudi nas starčkov in za nas tako lepo poskrbel . . , "
Poslano (SANSu—Chicago)
Išče se izurjeno
slovensko kuharico za delo v restavraciji čez dan.
Vpraša se pri FANNY'S LUNCH 400 E. 156 St.
Prejeli smo iz stare domovine
LICJAN, BRINJEVE JAGODE IN TAVŽENT ROŽE.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
MLAD PAR,
ki se v kratkem poroči, želi dobiti
v najem 3, 4 ali 5 sob. Oba imata stalna dela ter sta mirna in zanesljiva.
Pokličite KE 1-0136
(Nadaljevanje)
^ Ptroka sta vlačila okleščeno j^^Jevje po strmini m po drčah Ako so bile veje debele ^®žke, sta jih vlačila posamič, 5^1^	bile veje manjše,
J, ^ jemala po več skupaj v \laka sama ni bila tako
k^iT	bile surove in
® in so se kmalu tako zagna-po bregu navzdol, da sta otro-t^v kp^iaj umikala pete. Toda J® bilo držati veje na pred-em koncu od tal, da so mogle ®®ti po strmini.
Sčasoma sta otroka postala že preveč zdrta. Ker sta videla, da imata pri delu uspeh in da ju oče ne more prehvaliti, sta se začela z delom bahati. Lenčka je bila nekoliko močnejša od Aneja in je rekla:
"Jaz bom vzela tri veje."
Ko je Anej to slišal, je rekel samozavestno:
"Jaz bom vzel tudi tri."
če je Lenčka naložila štiri veje, jih je, hotel tudi Anej prav toliko naložiti.
Heard of the "NEST EGGS" that
... RESIST FIRE?
... REPEL BURGLARS?
Believe it or not, "nest eggs" of
U. S. Savings Bonds have such amazing abilities!
For the U. S. Treasury registers every Bond's seriaU number with the owner's name. If destroyed by fire, stolen, or lost, a new Bond is issued to him.
Yes, with your money in Savings Bonds,


... RETURN, IF LOST?

... GROW '/3 IN 10 YEARS?
you can't lose a cent. In fact, you aufo-matically make 4 dollars for every 3 invested, in ten short years!
So, join the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan at your bank today.
Either way, you'll start gathering safe and profitable "nest eggs" automatically!
Automatic saving is sure saving— U. S. Savings Bonds ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—prepared under asupices of Treasury Department and Advestising Council.
JIM BROWN WAREHOUSE STORE
2 bloka severno od St. Clair Ave. na Addison Rd.
Prinesite ta kupon In dobite BREZPLAČNO 14 čevljev dolg drog za ribolov iz bambusa
Le enega vsakemu odjemalcu
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino ze^ svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši trudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D, Stakich—16305 Waterloo Road
zavarovalnina
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderson 1-2730
Oče in mati sta vpila gor iz globače:
"Bodita p'ametna, saj ni treba vsega hkrati!"
Toda otroka si nista dala dopovedati in sta kar tekmovala med seboj. Velikokrat sta si naložila pretežko breme in sta med tekom po bregu včasih padla pod vlako. To se je največkrat zgodilo Aneju, ki ni hotel zaostajati z,a sestro, čeprav je bil slabejši od nje. Takrat je bil ves krvav in pobit in je jokal od bolečine. Včasih pa se je tudi sestra zrušila pod vlako in, ko je vstajala izpod bremena, je bila vsa odrta (objokana). Toda ko je bila pokonci, so se ji še med solzami zasvetile oči od zmagoslavnega nasmeha p zo-
pet je zagrabila butaro in zdrknila z njo po drči.
Včasih sta po cele ure bila tako zatopljena v delo, da nista spregovorila besede in se nista pogledala. Nenadoma pa je Lenčka vzkliknila:
"Anej, ti si pa ves žnodrov!" (ves smrkav).
Bratec je bil tako zatopljen v delo in tako zasopel, da niti opazil ni, kako mu visi od nosa velik smrkavec. Anej je zardel, se obrnil stran in se obrisal z golo roko, ker robca ni imel. Kmalu je bilo spet vse v redu in zopet je šlo čez drn in strn navzdol do ceste.
Pri cesti so rastli kupi hlodov in vejevja, rasli so tudi stogi belih, cepljenih drvi. Oče je delal od zore do mraka. Delo mu
je bilo všeč, ker mu je gospodar obljubil precej dobro plačo od metra storjenih drv. Kadar ni bilo matere zraven, je oče od zore do mraka na ves glas govoril sam s seboj o delu in zaslužku:
"Deset metrov po petdeset dinarjev, je petsto dinarjev ..."
"Trideset metrov po petdeset dinarjev, je tisočpetsto dinarjev . . . Toliko imam že zasluženega ..."
Potem pa je govoril sam s seboj:
"Ko bom imel sto metrov, bom zaslužil pet tisoč dinarjev . . . Ko bom imel storjenih vseh dve sto metrov, bom zaslužil deset tisoč dinarjev . . . Tisoč dinarjev bom pustil za stanovanje . . . Dva tisoč dinarjev
bom dal za hrano ... Toliko bom dal za obleko, ker smo nagi . . . Ostalo mi bo natanko toliko, da si bomo kupili kravo . . . Eno kravo si bomo kupili, da ne bomo brez mleka pri hiši . . . Potem si bomo kupili še . .
Včasih se je mati vrnila, oče pa je ni opazil in je še naprej tako govoril. Tedaj se je mati odstranila, da bi ga pri teh sanjah ne motila. Tudi otroka sta takrat izginila v breg, kjer sta se potem menila na samem:
"Lej, oče bo kravo kupil, ko bomo končali," je dejala Lenčka.
"Zato moramo hiteti, da jo bo čimprej kupil," je dejal Anej, In otroka sta se s podvojenimi silami zagnala na delo.
Metri storjenih drv so vidno rastli in se belili daleč naokrog.
Nekoč ju je oče zopet pohvalil in rekel:
"Če bosta tako pridna, bosta od gospodarja gotovo dobila nagrado."
"Kaj pa je to nagrada?" sta vprašala otroka radovedno.
"Nagrada je denar, ki ga človek dobi, če je priden. Naš gospodar je bogat in zakaj bi vama ne dal nagrade? Vsakemu bo dal najmanj sto dinarjev. Njemu se ne bo niti poznalo. Kadar pride v les, mu bom rekel."
(Dalje prihodnjič)


\
STRAN 4
ANTON INGOLIČ;
NA SKUPNEM GROBU
NOVELE
Visok kmet, ozkega koščenega obraza, se je kot brez moči spustil n a stol. Položil je svoje močne roke na mizo in se truden ozrl po skoraj prazni predmestni kavami.
"Žganje!" je onemogel zakli-cal, ko je pri točilnici zagledal natakarja.
Izpil je v počasnih požirkih, nato naročil še eno merico. '
Kavarna se je polagoma polnila. K mizi v kotu je prisedel rejen možak z veliko rjavo kučmo na glavi.	'
"Stanko, ali si uredil?" je vprašal čez čas visokega, na pogled bolnega kmeta, ki je negiben sedel na svojem stolu.
"Sem," je odgovoril nagovorjeni odsotno.
Šele na ponovno vprašanje, kako je uredil, je nadaljeval: "Ni bilo lahko. Čeprav so mi Nemci pred dvema tednoma dovolili, so naši včeraj dejali, da je celo obisk prepovedan. Moral sem še enkrat na komando. Grdo so me nahrulili. 'Ti hočeš zasaditi križ na grob sorodnikov Dimitrija in Iva Krstiča, dveh največjih banditov v okolici? Kdo si in odkod?' Mimo sem odgovoril; 'Stanko Vulid sem, iz Izvora, zet Jovana Kr stica, ki je bil ustreljen pred pol leta s svojim očetom Acom in svojima sinovoma Radojkom in Milojkom. Pred štirinajstimi dnevi ste obljubili, da jim bom smel za polletnico njihoV^' smrti urediti grob in da bomo smeli na njem prižgati svečfi.' Te daj se je oglasil Šter. Dolgo je govoril nemški s strogim oficir jem. Nemec je sprva grdo gledal, slednjič pa mi je dal pismeno dovoljenje. 'Toda ne delajte hrupa! Samo najožji sorodniki smejo na grob. če najdem koga drugega, vas dam zapreti in postreliti!' Težko je bilo, težko. A še huje bo danes, ko pridejo ženske."
"Čudež, da še tebe niso ustrelili!" je spregovoril mešetar z visoko kučmo in se presedel kakor od strahu.
"Zakaj mene? Dimitriju in Ivu nisem ne oče ne brat!"
"Njuno sestro imaš za ženo. Če bi bil tisti dan slučajno pri Krstičevih, bi te bili gotovo vzeli in prav nič ne bi izpraše-vali, ali si brat ali samo svak. Zato pravim, zadovoljen bodi, da si odnesel glavo. Pa da greš spet v sršenovo gnezdo? Jaz ne bi šel." Mešetar je pomolčal, izpraznil kozarec, potem pa vprašal vsakdanje: "Ali si grob uredil?"
"Uredil, kolikor sem mogel," je Stanko mirno povedal. "Nizek kup peščene zemlje, zarasle s tmjem in koprivami, to je bil njihov grob. Z delavcem, slo-kim Mitom iz Male, sva ga oko-pala, navozila črne zemlje, da je širši in višji, kupil sem štiri križe in dal nanje napisati imena nesrečnežev. Tudi nekaj cvetja sem nabral. Vendar se bojim, ženske imajo mehkejše srce."
"Velika nesreča je zadela hišo deda Ace, v enem dnevu je izgubil vse odrasle moške. Dimitrij in Ivo jih imata na ve* sti."
"Nevedoma," je Stanko naglo dopolnil.
"Zakaj se pa nista vrnila, ko so Nemci javili, da bodo vse štiri izpustili, če se vrneta iz gozdov in odložita orožje?"
"Misliš, da sta izvedela za razglas? Saj nista bila v naših planinah, čeprav so nas dolžili, da vemo, kje sta in da ju celo podpiramo z denarjem in hrano. V resnici sta bila onstrg.n Užice. Sicer pa," je kmet trdo končal, "ali je gotovo, da bi bili Nemci naše izpustili, če bi se javila? Vseh šest bi pogubili, verolomneži."
"Da se je Ivu zmešala pamet, razumem, mlad je in neprera-čunljiv, v mestu je živel, pa so ga zapeljali; a Dimitrije ? Zdravnik i n pameten človek! Vsega je imel dovolj, a že prej q# je toliko gnal za delavce gori v rudniku, čeprav od tega ni imel nikakega haska." Rejen mešetar je v znak nezadovoljstva izpil v dušku merico žganja.
"Ti ne razumeš tega, tudi jaz ne. Toda to vem, da sta storila prav. Vsi bi morali v gozdove in bilo bi drugače."
Stanko se ni zmenil za meše-tarjevo ugovarjanje, imel je svoje skrbi. Izpraznil je merico in slednji^ povedal, kar ga je že dva dni tiščalo: "Jaz naj odpe Ijem ženske na njihov grob? To je hujše od ^sega, kar sem do slej doživel. Šel sem preko Albanije, boril se pri Solunu in vi
del, kako so padali ob meni mrtvi in ranjeni, a nič mi ni bilo. Zdaj me je strah. Prišla bo tašča Rada, svakinja Stanojka, moja Jela, Jovina sestra Milena, prišli bodo otroci. Komaj sem dopovedal babici, naj osta-n'e doma. Že brez nje bo preveč joka in solz."
Mešetar pa je hotel razpredati svoje misli o brezmiselno-sti upora proti okupatorju, toda komaj je spregovoril nekaj besed, se je Stanko dvignil in zapustil kavarno.
Dolgo seje oziral po ulici, preden je krenil v smer, od koder bi se morali pripeljati njegovi. Po nekaj korakih je zmeden obstal. Tam od prvih mestnih hiš se je približeval voz. Toda ali ne sedi med Jelo in teto Mileno babica Mara? Koleha so se mu šibila. Pomirjevalne besede, ki jih je imel pripravljene za svojo ženo in za druge ženske, so se brez sledu posušile v ustih. Kaj naj reče tej stari, visoki ženi, ki je v svojem dolgem življenju videla več gorja kakor on, vendar je gorje, ki jo čaka, strašnejše, kakor ga bo moglo prenesti njeno izmučeno srce? Da, ona je. Visoko vzravnana sedi, ponosna, kakor vedno. Kot sneg beli lasje ji obrobljajo izsušen, od sonca močno ožgan obraz.
Ko se je voz približal, je naglo stopil k njemu.
Njegov obraz ni izdajal več ne žalosti ne skrbi, postal je trd, izklesan. Gosti, črni brki so mu sršeli uporno na levo in desno, črna kučma mu je stala trdno na glavi, temne ostre oči so gledale nepremično predse
Segel je po starkini veli roki in jo poljubil.
"Prišla," je starka kratko odgovorila. Odklonila je njego vo pomoč. Sama se je spravila z voza. Toda na ulici se je mo
ENAKOPRAVNOST
rala opreti nanj. "Dolga je bila pot. Že ob svitu smo se odpravili. Vsa trda sem od vožnje. Izstopite, otroci!"
Stankovi štirje otroci so po-skakali ha ulico. Milena, majhna, osivela ženica, in Jela, močna Stankova žena, sta vzeli košaro z jedili, tašča Rada, postavna ženska okoli petdesetih let, pa pletenki z žganjem in vinom. Zadnja je stopila z voza Stanojka, najmlajša med ženskami. Pograbila je svoja dva otročička in ju postavila na tla.
"Stanko, spravi voz in konja in pojdimo!" je starka nestrpno vzkliknila.
Ko se je Stanko vrnil s kavarniškega dvorišča, je zmeden obstal pred starko, ki je krenila v smeri pokopališča.
"Babica," je za jecljal, "njihov grob ni na pokopališču. Pokopali so jih drugod, tam, kjer so jim vzeli življenje."
Visoka, bela starka je zamižala, obraz se ji je skrčil v žalost, toda že je bil trd in mirno je velela: "Vodi nas, kamor je treba!"
Molče so šli vzdolž ulice. Stanko in otroci spredaj, štiri črno oblečene žene za njimi. Rada je nosila pletenke, Milena in Jela težko košaro, pogrnjeno z belim prtom, starka je šla ob Stanojki, ki je vodila svoja otro-čiča. Srečali so jih znanci, jih sočutno pozdravili in šli dalje Kje naj najdejo besedo, s katero bi potolažili bolečino teh žena? Njihova nesreča je bila znana vsemu mestu, vsej okolici. Imeni "največjih zločincev in banditov" Dimitrija in Iva Krstiča sta bili javljeni prebivalstvu vsega sreza na posebnih lepakih, kjer so bili našteti tudi "njuhi'zločini". Lepaki so nadalje 'javljali imena štirih njunih najožjih moških sorodnikov, ki so jih okupatorji ustre-

Ali lahko merite kakovost vaše električne posluge?
vprašanje
*
Da...tu je 10 preizkušenj dobre postrežbe po The Illuminating Co.
Odgovor
BB
%
t
Ml VERUJEMO, DA DOBRA UTILITETNA POSLUGA VSEBUJE:
V	Vljudnost
V	Zanesljivost y Poitene cene
♦
V	Primeren zaslužek
V	Dobre plače
V	Dobre delovne razmere y Planiranje v naprej
y Gradnjo za bodočnost y Biti dober sosed y Pomagati k napredku naselja
Vedno dostaviti zadostno, zadovoljivo električno poslugo v okolišu Clevelanda-Severo-vzhodnega Ohio, je zelo veliko naročilo.
Okoliše hitro raste. Potrebe za električno postrežbo hitro rastejo. Stroški za dostavo električne posluge tudi rastejo, ko se drugi stroški večajo.
Vkljub tennu, po vsakemu poizkusu, dostavlja danes The Illuminating Company najboljžo poslugo v zgodovini kompanije!
Iz več kot 100,000 intervuj z našimi odjemalci v zadnjih letih, vemo, da se oni strinjajo z nami v tem oziru.
Mi tudi vemo, da to dobro poslugo, vključivši človeško stran, visoko cenijo.
Cilj te družbe je, da prinese vam vedno ie boljšo električno poslugo po najnižji ceni, ki je v skladu s poštenim ravnanjem s našimi • delavci, našimi in-vestorji, in splošno publiko.
ALWAYS AT YOUR IN THE BEST LOCATION IN THE NATION
Tune in TEN O'CLOCK TUNES"—All Hit Tunes—All Top Stars—15 Shows a Weelt-Mornings at 10 WGAR and WICA—Evenings at 10 WHK
lili V svarilo. Teden, dva so strašili po mestu.
Babica je stopala počasi, toda vzravnano. Ni spregovorila, zato so molčali tudi drugi, čeprav, bi bili otroci radi vprašali to in ono. Prišli so do mesta čez široko reko; onstran nje ni bilo hiš.
"Na drugi strani?" je zaše-petala starka z drhtečim glasom. Noga se ji je- za trenutek ustavila.
Stanko je mrko prikimal.
Preko mosta so šli še počasneje. Sonce je sijalo na široko reko. V zraku je ležala svežost zgodnjega poletja. Sredi mosta je Stanojka, ki ji še ni bilo trideset, zagledala na bregu med zelenim vrbjem visok nov grob s štirimi velikimi lesenimi križi. Naglo si je zatisnila usta z robcem. Kmalu so ga našle tudi Jela, Rada in teta Milena. Solze so jim zalile oči, toda glasu niso dale od sebe.
Ko so prišli na drugo stran, se je starka ustavila.
"Kam so jih odpeljali?" se je iztrgalo iz nje.
"Pridite, mati!" ji je velela temno in zavil na ozko pot, ki je vodila med vrbje.
"Kje? Tu v vrbju?" je zakričala starka. Spodnja čeljust ji
je začela drgetati, tudi v nogah ni bila več trdna. Teta Milena je stopila k njej.
"Pridite mati!" ji je velela toplo in jo prijela za roko.
"Pusti, Milena, sama bom!" Vzravnala se je in se pognala naprej.
Šli so skozi gosto vrbje. Dolge, zelene šibe so jih bile v obraz. Ob pogledu na visok grob so starki odpovedale noge. Stanko »in Milena sta jo v pravem času podprla. Ko sta jo privedla do groba, si je segla s koščenimi rokami v bele lase in kot brezumna kriknila; "Aca, moj Aca! Otroci moji! Med vrbe so vas zakopali! Tebe, Aca moj! In tebe, Jovo, edini moj sin! In vaju, Radojko in Miloj-ko, sladka moja vnučiča!"
Tedaj so zajokale tudi druge žene, otroci so preplašeni ob-stopili nenavadni grob.
Toda starka se je spet vzravnala in si obrisala solze. Zdaj so tudi ostale žene utihnile, čeprav bi se bile najrajši vrgle na zemljo in tulile od bolečine. Zaradi babice so se morale premagati.
"Pustite me!" Starka se je oprostila rok in stopila opoteka je se h križem. ■ Po vrsti jih je poljubila. Za njo so se razvrstili ostali. Tudi otroci.
27. julija 1950
"Dajte sveče!" je suho za-šepetala.
Milena je poiskala sveče in jih prižgala. Starka je zasadila po eno pred vsak križ. Stanko je medtem prižgal kup suhega dračja, ki ga je že zjutraj pripravil. Starka je počakala, da se je napravila žerjavica, potem je pokadila grob; držeč kadilo v tresočih rokah, je stopala počasi okoli groba in polglasno šepetala nlolitev.
"Dajte vina in žganja!" je spet ukazala. Dali so ji kozarec vina, z njim je polila grob. Potem z žganjem. "Kje je prt?" Dali so ji velik bel prt. Z njim je pogrnila grob. Korak ji je postajal negotov. Stanko je gledal z grozo, kako ji drgeče spodnja : čeljust. Bal se je izbruha nje- , ne žalosti. Že je bilo videti, da ; jo bo bolečina premagala, že je ! Stanojka zaječala, toda starka i je spet našla moči, dostajan- ' stveno je nadaljevala obred. — "Pomagaj, Rada!" Z Rado sta ! vzeli iz košare posodo z jestvi- i nami in jo postavili na prt. Naj- ! prej žito, potem pečenega pete- j lina; pa kokoš v obari, krožnik j kisle paprike, krožnik kolačev, skledo sadja, vino, žganje in velik hleb presnega kruha.
(Dalje prilrodnjič)
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle zhamke
THE MAY GO'S Cool BASEMENT
5,000 JARDOV! 36-INčEV
49c in 59c
PLASTIČNO
BLAGO



Blago za razno uporabo: Nekatere uporabe so
Za zavese Za namizne prte Za kritje pohištva Za predpasnike Za dežne plašče
29

YARD

Imamo jih v solidnih barvah in pisanih vzorcih v plastičnem blagu po 36-inčev široko—Čudovito blago za uporabo na stotero načine. Vododržno—samo obrišite z mokrim prtom in zgleda kot novo.
•	Se lahko šiva
•	Ne razpoka in ne lupi
•	Vododržno—brez duha
•	Za stotine uporabe
Basement oddelek z blagom
Ženske neregularne 45-gauge, 40-denier
nogavice
1.35 vrste če so perfektne
PAR
Popolnoma full fashioned nylon nogavice z vrhnjim delom, ki se raztegne. Z manjšimi hibami. Mere 8V2 do IOV2, srednje in ekstra dolge.
Basement oddelek z nogavicami