TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1420 Trbovlje Številka 19, letnik 22, 20.10. 2011, cena: 1,50 EUR ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Knjižnica sp ZASAVC 2011 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0100518,19 COBISS o hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče iRSH Poiščite več informacij na WWW.rsh.Si Odprava Sonček 2011 Ko vince govori Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420 Y*j) WWW.DOSTAVANADOM.COMl PNEUMAT/C TRADE AVTODELI AVTQKQZMFTIKA OLJA MAZIVA IZPUŠNI SISTEMI RAVNANJE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03 563 18 30 JPS www.Jps-pneumatlc.sl J PS jurlj.plevcak@siol.net JPS PON -PET: 8-12 IN 13-17 SOBOTA: 8-12 (iinllnviitiil BUMROYALK hSawunO C.OOd/YCAR O MBVNMjOB' VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PNEVMATIK E/ZFULDA s^nKSV 'AIIIUUERTWIE VULKAN1ZERSVTO PLATIŠČA OB LEPEM VREMENU AVTOPRALNICA OBRATUJE TUDI OB NEDELJAH 9-12 j, AVTOPRALNICA Marketing: © elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > bar Sedmica lokalna televizija ETV ebr etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS "7 n Zasavc, p.p. 79,1410 Zaaorie ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:................................ hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Naslov:...................................... Davčna številka:. Podpis:. zasavc 20. oktober 2011 Podjetniški kotiček | zasavc Pipistrel je tretjič zapored osvojil nagrado NASE V začetku oktobra je bilo razglašeno, da je Pipistrel je s svojim Taurusom G4 zmagal na tekmovanju za energetsko najbolj učinkovito letalo. Gre za inovacijo svetovnega merila. V kalifornijskem mestu Santa Rosa je potekalo tekmovanje Nasa Green Flight Challenge, na katerem so se pomerila električna letala različnih proizvajalcev. Med tekmovalci je bilo tudi letalo ajdovskega podjetja Pipistrel, ki ga vodi Ivo Bo-scarol. Pogoj za zmago je bil, da letalo preleti 200 milj (322 kilometrov) v manj kot dveh urah in porabi manj kot galono goriva (3,8 litra) oziroma primerljivo preračunano porabo v elektriki na potnika. Tako prvo- kot drugouvrščeni sta zastavljeni cilj presegla skoraj za polovico. Obe letali sta leteli s Pipistre-lovim električnim motorjem. Tretjo zaporedno zmago si je ekipa Pipistrela prislužila z energetsko varčnim letalom tau-rus G4, prvim električnim štirisedežnim letalom na svetu, ki je poletelo. Letalo se je v tekmi zelo dobro odrezalo, saj je v zadnjem odločilnem krogu porabilo 0,2 kilovatne ure manj, kot so načrtovali, ne da bi zaradi tega trpela hitrost. Zaradi pravila, da mora na tekmovanju sodelovati ameriški partner, so tako v ajdovskem podjetju nastopili skupaj s Pen n State University. Tekmeci ajdovskega podjetnika Iva Boscarola in njegovega letala taurus G4 na enotedenskem tekmovanju v ZDA so bila letala E-Genius, phoEnix in EcoEagle. Po Boscarolovih besedah sta bila resna tekmeca za prvo mesto le dva, poleg Zmagovalna ekipa podjetja Pipistrel. njegove ekipe še E-Genius z Univerze v Stuttgartu, ki je na koncu osvojila drugo mesto. Za Pipistrel to dejansko pomeni dvojno zmago, saj je bilo ajdovsko podjetje razvojni partner E-geniusa. Ajdovska družba Pipistrel je sicer na Nasinih tekmovanjih doslej zmagala že dvakrat, leta 2007 in 2008 z letalom Virus SW. Solastnik in direktor podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, ki je nad tretjo zaporedno zmago navdušen, je sicer povedal, da bo z nagrado pridobljeni denar namenil razvoju. PROGRAM ERAZMUS ZA MLADE PODJETNIKE Ali razmišljate o ustanovitvi svojega lastnega podjetja ali ste že uspešen podjetnik? Če je tako, potem je lahko Erasmus za mlade podjetnike PRAVI program za vas! Naj vas besedna zveza mladi podjetnik ne zavede, saj ta pomeni starost podjetja in ne starost posameznika, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo. Praviloma je mladi podjetnik tisti, ki svojo dejavnost izvaja manj kot 3 leta. Erasmus je evropski program izmenjave podjetnikov (Erasmus for Young Entrepreneurs). Namen programa je, da si bodoči in mladi podjetniki (podjetje < 3leta) nabirajo znanje v podjetniških veščinah pri izkušenih podjetnikih (podjetje > 3leta) v tujini. Velja tudi obratno, da tuji mladi podjetniki pridejo nabirat izkušnje k izkušenim slovenskim podjetnikom. Izmenjava oz. tovrstno usposabljanje lahko poteka najmanj 1 mesec in največ 6 mesecev (lahko v več fazah). Program nima prijavnega roka, podjetniki (mladi in izkušeni) se lahko prijavijo kadarkoli prek spletne strani: www. erasmus-entrepreneurs.eu. Izkoristite ponujeno in pridobite izkušnje podjetnikov iz tujine! 4 milijoni evrov za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je v sredo, 28.9.2011, objavil javno povabilo za sofinanciranje projektov programa Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011/2012 (UIZ 2011/2012). V okviru javnega povabila za sofinanciranje projektov programa Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011/2012 je na voljo okvirno 4 milijone evrov. Ponudbe lahko delodajalci vložijo najpozneje do 28. 10. 2011. Namen javnega povabila je spodbujanje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. Javno povabilo je spodbuda delodajalcem, da začnejo sistematično vlagati v zaposlene in tako v skladu s potrebami na trgu dela prispevati k odpravi strukturnih neskladij in izboljšanju usposobljenosti človeških virov ter povečanju mobilnosti in zaposljivosti. Delodajalci so povabljeni k oddaji ponudb za izvedbo projektov usposabljanja za svoje zaposlene. Več informacij najdete na spletni strani www.sklad-kadri.si. Za vas pripravila: Irena Meterc Akcija Trenutni vrstni red: Najprostovoljec 1. Leon Janežič, DMSNV - 135 glasov 2. Olga Špajzar, DU Trbovlje - 57 glasov 3. Uroš Macerl, Eko krog - 31 glasov 4. Tine Lenarčič, DUT 26 5. Tjaša Zdovc, VDC Zagorje - 26 glasov 6. Simona Jarc, KORK Čemšenik - 19 glasov 7. Silva Kovač, TD Čemšenik - 14 glasov 8. Viktor Ramšak, Društvo diabetikov Hrastnik -13 glasov 9. Stanislava Radunovič, TD Čemšenik - 8 glasov 10. Slavko Gulič, literarno društvo upokojencev Trbovlje - 6 glasov 11. Vika Bočko, Društvo za vrednote nob Trbovlje - 6 glasov 12. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje 3 - glasove 13. Ana Holc M D Upanje - 3 glasove 14. Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova 15. Vida Kurnik, MD Upanje - 2 glasova 16. Dušan Martinčič, TD Čemšenik - 1 glas Naj NVO: - Društvo DMSNV - 124 glasov - Eko Krog - 32 glasov - Društvo diabetikov Trbovlje - 31 glasov - Literarno društvo upokojencev Trbovlje - 30 glasov - TD Čemšenik - 21 glasov - KORK Čemšenik - 17 glasov -Društvo upokojencev Trbovlje - 13 glasov - Društvo diabetikov Hrastnik - 11 glasov - Društvo radioamaterjev Trbovlje -10 glasov - Šent knap Trbovlje - 6 glasov - Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje - 5 glasov - Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 5 glasov - Društvo za samopomoč Trbovlje - 3 glasove - Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 3 glasove - Društvo za samopomoč Trbovlje - 3 glasove - Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova l~^j Univerza za tretje življenjsko obdobje - lglas jtr Izžrebana glasovalka: Mici Laznik Kolonija 1. maja 21, 1420 Trbovlje j Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^Mrest ^Mrest GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 12/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj (o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi č§?Mrest §Mrest i GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASA-1 VSKE REGIJE 12/201 1 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Andrej Potrata Literarni večer, ki je bil v Knjižnici Antona Sovreta v četrtek, 6. oktobra 2011, je bil namenjen pesniški zbirki Andreja Potrate - Rdeča pika. „ Pesmi sem začel pisati že ob koncu srednje šole in do danes se jih je nabralo že kar nekaj,“ je povedal. Toliko, da se je odločil za pesniško zbirko, ki vsebuje pesmi različnih vsebin: ljubezenske, razmišljujoče, pesmi o naravi, o vsakdanjem življenju... Tudi fotografije v knjigi so njegove. Pesmi so izšle v samozaložbi; podprla ga je Občina Hrastnik in oče, ki je za popestritev večera pripeljal tudi lutkarje, pri katerih sodeluje tudi sam. Marionete in Andrej Potrata so ustvarili prijeten literarni večer. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: arhiv knjižnice in Rdeča pika Andrej Potrata je predstavil svojo pesniško zbirko Lutkarji so predstavili Rdečo kapico. 27. srečanje gasilskih pevskih zborov V Dornbergu, na Primorskem, je bilo 23. septembra sedemindvajseto srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin. Med številnimi nastopajočimi so se predstavili naši Katarinski fantje. Tudi tako se tkejo prijateljstva s prijetnimi druženji, spoznavajo zanimivi slovenski kraji, navade ljudi, kultura in značilnosti na posameznih slovenskih področjih. V naslednjem letu naj bi tovrstno srečanje organizirali v Trbovljah. Besedilo: Irena Vozelj, slika: Marjan Jerman Katarinske fante so po nastopu nagradili s spontanim aplavzom Nune pojejo Člani KD MPZ Trbovlje, Glasbena šola Trbovlje in DDT so zadnji septembrski četrtek ponovno predstavili musical, ki si ga je tudi tokrat ogledalo veliko obiskovalcev v gledališki dvorani. Besedilo in slika: Irena Vozelj Nune pojejo. Dramski krožek v hrastniški knjižnici Članice dramske lutkovne skupina Muhe z OŠ NH Rajka Podružnična šola Dol, so 29. septembra 2011, nastopile v Knjižnici Antona Sovreta. Igra Ježkova hišica po literarni predlogi Branka Čopiča je imela tudi pevske vložke, zato so navdušile številne mlade obiskovalce. Nastopale so Katja Mirt, Klara Šoster, Neža Napret, Urša Lokovšek, Tadeja Polak in Neja Gozdnikar pod mentorstvom Helene Borovšak in Janje Urlep. Fanči Moljk 85 -letnica Jožeta Toporišiča Letos slavi svojo 85-letnico Jože Toporišič, znanstvenik, ki mu je uspelo premakniti slovensko jezikovno misel 20. stoletja v sodobne okvire evropskega jezikoslovja. Nekaj dni pred jubilejem - 85 let je dopolnil 11. oktobra - so v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice pripravili premiero filmskega poklona temu jezikoslovcu, čigar ime je postalo sinonim za slovenščino, slovnico in vse, kar sodi k poglobljenemu obravnavanju jezika. Jože Toporišič, se je rodil leta 1926 na Mostecu pri Brežicah, kjer so se mu sokra-jani za njegov življenjski prispevek pred leti zahvalili s podelitvijo naziva častnega občana. Diplomiral je leta 1952 iz slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1965 tudi doktoriral s tezo Nazorska in oblikovna struktura Fin-žgarjeve proze. Med letoma 1954 in 1965 je bil lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, nato pa je do leta 1997 predaval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ko se je upokojil kot redni profesor za slovenski knjižni jezik. Leta 1997 je postal redni član SAZU-ja. Obsežen bibliografski opus Toporišičeva bibliografija obsega več kot 1.200 enot, med temi vsaj 70 avtorskih in uredniških monografskih del. Na moč Špinerbal končno v Litiji Špinerbal, ki so ga po letu 1945 preimenovali v ples predilcev, je spadal med elitnejše dogodke v mestu Litija. Njegovi začetki segajo verjetno v 30. leta prejšnjega stoletja, s podobno elitno noto pa se je ponašal še dve desetletji po drugi svetovni vojni. 5 projektom, ki obsega več aktivnosti (iskanje virov in raziskava na terenu, izdelava večernih kostumov, priprava glasbenih priredb in koreografije plesov, sestava primerno zasedenega ansambla, izdaja promocijskih tiskanih gradiv, obnova garderobnega prostora), so to bogato etnološko dediščino oživili pri folklorni skupini Javorje in jo z odrsko postavitvijo približali vsem, ki je iz lastnega izkustva nikoli ne bi mogli spoznati.(vir: http:// vvww. razvoj. si / las) Prireditev je bila v maju letos v Šmar- njegove besede posebej vpliva prvina, ki izhaja iz spoznanja o družbeni vlogi jezika - razvit moderni jezik je določen s sposobnostjo odsevati dinamiko sodobne družbe. S svojimi jezikoslovnimi deli, ki so velikokrat polemično posegala tudi v družbeni položaj slovenščine, je Toporišič pomembno zaznamoval slovenski strokovni in širši kulturni prostor druge polovice 20. stoletja. Vprašanja sodobne slovenščine, zlasti aktualnega knjižnega jezika, so prek njegovega znanstvenega dela postala nepogrešljiv del vrednostne podobe slovenstva. Po virih StaR tnem, v jesenskem času pa bodo špinerbal na dveh prireditvah spoznali tudi Litijani. Literarni večer z avtorico knjige Špinerbal, Ido Dolšek, bo v Knjižnici Litija, v torek, 8. novembra 2011 ob 19. uri. Knjiga vas popelje v obdobje in čas, ko je v mesto prišlo pravo vznemirjenje, dogodek je spravil na noge trgovce, šivilje, krojače, krznarje, čevljarje, frizerje in druge. AM Fotografska delavnica z Manco Juvan Hessabi Knjižnica Litija bo v sodelovanju s priznano fotografinjo v novembru organizirala fotografsko delavnico. Delavnica, ki povezuje pismenost in fotografijo, je prvenstveno namenjena otrokom med osmim in dvanajstim letom (oziroma do konca devetletke), ki se navdušujejo nad fotografijo. Na delavnici se bodo pogovarjali o fotografijah, njihovi sporočilnosti, fotografije bodo načrtovali, o njih pisali ter celoten proces zaključili z razstavo nastalih del (»Moja skupnost«). Pogoji za udeležbo na delavnici: zanimanje za fotografiranje, digitalni fotoaparat, starost nad 9 let. Delavnica bo potekala ob sobotah dopoldne, med 29. 10. in 3. 12. , med 10. in 12. uro. AM Nova pravljica Svetlane Makarovič: Berto, zajec langobardski Zajec Berto je eden tistih, ki se morajo zaradi pomanjkanja hrane podati na dolgo pot s severa Nemčije proti jugu, kjer je toplo in se cedita med in mleko. Na svoji poti sreča številne predstavnike ostalih germanskih plemen, Mongole in celo grofa Drakulo preden pride na ozemlje današnje Slovenije. Tu se prave dogodivščine šele začnejo in nas peljejo v podzemni svet Krasa, k ponosni mišji družini, negostoljubnima zakoncema Jazbinšek ... Na koncu Berto, dolgobradi zajec, sreča svojo Marjutko na pobočju Nanosa, kjer se dokončno ustali in zre v sončni zahod proti morju. Svetlana Makarovič prepleta zgodovinska dejstva o preseljevanju Langobardov v 6. stoletju s smešenjem človeških napak, predvsem pa sporoča bralcem vseh generacij, da nas le trud in vztrajnost pripeljeta do velike sreče. Slikanico je ilustrirala Mateja Jager. Teta Milka ima Milka Holešek z Dola pri Hrastniku je bila dolga leta zaposlena v šolski kuhinji. Še vedno se je spominjajo cele generacije po okusnih kosilih in dobri malici. „Najraje smo jedli pa mlečni riž!“ ji govorijo vsi po vrsti, s katerimi se sreča. “Včasih mi je kar nerodno, ko me kdo ustavi in pohvali, jaz pa se tega človeka ne spomnim,“ pravi teta Milka. Tako so jo klicali vsi po vrsti - teta Milka. Pravzaprav je bila kot mama; topla, prijazna, čuteča. V začetku septembra je dopolnila devetdeset let in dobila je številne čestitke. Ko smo jo obiskali, smo jo zasačili s knjigo v roki. “Še vedno berem brez očal,“ se je nasmehnila. Zdravje ji kar streže, saj še vedno skrbi sama zase. Ko občudujemo njen živahen korak, pa pravi, da se še najbolje počuti med hojo. Teti Milki želimo, da se njen korak še dolgo ne bi ustavil! Dr. Martino Orožen njeni kolegi in nekdanji učenci enostavno obožujejo. To je bilo v sredo, 12. oktobra 2011, ko je dopolnila 80 let, čutiti na vsakem koraku. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so ji v modri predavalnici petega nadstropja pripravili izjemno lepo slovesnost. Najprej je sprejela čestitke devetdeset let . " 1 i 'Mm* 1 i 1 ■BF Teta Milka rada bere. v in poklone dr. Andreja Černeta, dekana Filozofske fakultete: "Fakulteta je ponosna na vas, saj ste pokazali, da se lahko znanstveno in pedagoško delo opravlja s srcem." Njeni učenci in kasnejši kolegi so jo vprašali, kako jih je čutila, ko je še predavala. "Rada sem vas imela," je rekla, "saj drugače ne moreš predavati." In dodala, da je srečna, ker praznuje z njimi. Prišli so z vseh slovenskih univerz, celo iz Rezije, dr. Emil Torkaz, dekan Humanistične fakultete iz Bielsko-Biale, pa celo s Poljske. Z njo se je seznanil pred petdesetimi leti in v njegovem govoru v poljskem jeziku smo začutili občudovanje tudi tisti, ki jezika ne razumemo. Dr. Emil Torkaz je eden izmed njenih učencev, ki so se ji želeli pokloniti v knjigi Globinska moč besede, s podnaslovom: Red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-le-tnici. Knjigo, ki ima 667 strani, je uredil in na njen rojstni dan predstavil njen najboljši učenec dr. Marko Jesenšek, dekan Univerze v Mariboru. Prispevke je v različnih jezikih (slovenskem, poljskem, nemškem, ruskem, makedonskem, hrvaškem, češkem, slovaškem idr.) napisalo 53 domačih in tujih strokovnjakov, ki so se želeli pridružiti praznovanju njenega jubileja. "Napravila sem vam veliko dela in skrbi," je dejala smeje, vendar ni mogla skriti zadovoljstva. Za to presenečenje je namreč izvedela le dan poprej. Pripravili so ji tudi priložnostno razstavo, 20. oktobra pa bo simpozij v čast njenemu jubileju in 85-letnici dr. Jožeta Toporišiča. Referat bo imela tudi dr. Martina Orožen. Dr. Martina je izjemno vitalna in duhovita. Na našo rojakinjo smo Zasavčani nadvse ponosni, zato ji ob rojstnem dnevu želimo še veliko zadovoljstva pri delu in predvsem zdravja. Lahko ji bomo čestitali tudi v sredo, 26. oktobra, ko bo imel pogovor z njo novinar Marko Planinc v hrastniški knjižnici. Besedilo in slika: Fanči Moljk Slika in fotografija: Fanči Moljk Petdeset let STPS Letos praznuje Srednja tehniška in poklicna šola petdesetletnico. Ob jubileju so prvo prireditev pripravili 15. septembra, ko sta mlada člana Filatelističnega društva in dijaka šole, Luka in Jakob Jordan pripravila razstavo odprtega razreda, z naslovom Hitro, hitreje, najhitreje. Razstavila sta znamke, telefonske kartice, kovance, bankovce, parkirne listke, vozovnice in vse kar je zgodovinsko povezano s človekom in hitrostjo, od hoje do raket. Filatelistično društvo Trbovlje, v sodelovanju s šolo in Pošto Slovenije, je v mozaik dogajanj dodal izdajo priložnostnega pisemskega ovitka, ki ga sestavljajo dotisk na pisemski ovojnici, posebna znamka in priložnostni poštni žig. Tako je nastala prav posebna pisemska ovojnica, kjer so vidni nov logotip šole, stavba s telovadnico in dogajanje v razredu. Podobni elementi so upodobljeni tudi na priložnostni znamki, logotip šole pa na žigu. Petra Marinko je predstavila nov, posodobljen logotip šole, ki ga je tudi tokrat oblikovala. Ohranjeni so ostali osnovni liki, linije so enostavne. Kratko zgodovino šole je predstavila ravnateljica Marjetka Bizjak, glasbeni vložek je prispeval harmonikar Uroš Sršen, dijak STPŠ. Besedilo in slika: Irena Vozelj 80 let dr. Martine Orožen 15. 9. 2011 1420 TRBOVLJE Priložnostni poštni žig. Krivulje in mostovi V KCDD Zagorje je v petek, 14. oktobra, odprta razstava del z natečaja FD GOGA, katerega se je udeležilo 20 fotografskih društev in klubov iz celotne Slovenije. Sodelovalo je tudi 59 avtorjev, ki so se predstavili s skoraj 600 fotografijami v treh temah: Krivulje, Mostovi in Prosta tema. Tričlanska žirija znanih fotografskih strokovnjakov je izmed njih izbrala najboljša dela in v vsaki kategoriji podelila po 3 nagrade in do pet diplom. Na odprtju razstave je z glasbo prisotne razvajala Ajda Ivšek, goste pa je prijazno nagovoril tudi direktor Delavskega doma g. Rudi Medved. Razstava je na ogled do konca tega meseca. Vabljeni. FD GOGA Nagrajenec Rok Krajnc, FD GOGA Jernej Biderman tretji na Hrvaškem Jernej Biderman: Voda. Tekst v podobi V četrtek, 22. septembra 2011, je v avli KC Delavski dom Zagorje potekala otvoritev območne razstave "Tekst v podobi" zagorskih likovnih ustvarjalcev, ki jo je pripravila zagorska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Predstavljenih je bilo 32 likovnih del 19 likovnih ustvarjalcev iz zagorske doline, ki so prejeli priznanje za sodelovanje. V skupnem pogovoru z vsemi udeleženimi likovnimi ustvarjalci je strokovni spremljevalec razstave, slikar in grafik ter regijski selektor Todorče Atanasov, strokovno podal svoje mnenje, pohvale in ideje ob ogledu razstavljenih del ter spodbudo in nasvete za njihovo na- daljnje likovno ustvarjanje. Udeleženci so bili navdušeni nad njegovo kritično, pošteno in prijazno besedo. Izbrani ljubiteljski slikarji se bodo udeležili regijske razstave Osrednje Slovenije Tekst v podobi, ki bo 8. novembra na Vrhniki. Kulturni program je popestrila Glasbena šola Zagorje s pianistko Polono Troha in solistko Tanjo Jarc. Piko na i je likovnemu večeru dodalo prijetno druženje likovnikov, obiskovalcev in strokovnega spremljevalca po odprtju razstave, ki je bila na ogled do 6. oktobra. Na Vrhniko odidejo: 1. Olga Vozelj, Globina časa, olje, 60 x 50 cm, 2011; Član Foto kluba Hrastnik Jernej Biderman je na 13. mednarodni razstavi kolekcij umetniške fotografije - SALON DRAVA 2011 v Džurdževcu na Hrvaškem osvojil tretje mesto za kolekcijo treh fotografij. Prijavljeno je bilo 80 avtorjev iz petih držav nekdanje Jugoslavije. Pregledali so 480 fotografij in izbrali za nagrade 174 izdelkov. „Bili sta dve temi,“ je povedal Jernej. „ Ena prosta, druga pa voda. Moja kolekcija je bila na temo voda.“ Jerneju Bidermanu seveda čestitamo! Fanči Moljk 2. Nina Juratovec, Črke v prostoru 1, akril in karton, 60 x 30 cm, 2011; 3. Nina Juratovec, Črke v prostoru 2, po-robeton (siporex), 40 x 40 cm, 1999; 4. Desanka Kreča, Žoganje, barvni tuš, 50x40 cm, 2011; 5. Mojca Podrenik, Pobegle črke I, akril, 40 x 40 cm, 2011; 6. Mojca Podrenik, Pobegle črke II, akril, 40 x 40 cm, 2011. V imenu organizatorja razstave JSKD Ol Zagorje in uredništva Zasavca čestitke vsem sodelujočim na območni razstavi in vsem izbranim za regijsko razstavo. VK Reklama | za e vc Z ZEMEUSKIM PLINOM ŽE PRIPRAVUENI NA NOVO OGREVALNO SEZONO Pred vrati je nova kurilna sezona, na katero se je potrebno zopet skrbno pripraviti. Med opravila, ki jih je potrebno pred ogrevalno sezono postoriti, sodijo: preverjanje pravilnega delovanja kurilne naprave, pregled dimnovodnih naprav, zagotovitev ustreznih zalog kurilnega olja ali drv ter primerna ureditev zalogovnikov. ŠTEVILNE PREDNOSTI ZEMEUSKEGA PLINA V veliko zadovoljstvo uporabnikov zemeljskega plina zanje zgoraj navedena opravila in skrbi skoraj v celoti odpadejo. Vzdrževanje ogrevalne naprave je zaradi čistega izgorevanja zemeljskega plina enostavnejše. Pri izgorevanju zemeljskega plina so dimni plini sestavljeni pretežno iz vodne pare, kar pomeni, da se v dimniku saje ne nabirajo. Za zadostne količine zemeljskega plina uporabnikom ni potrebno skrbeti, saj jim je zemeljski plin vedno na voljo v potrebnih količinah v želenem trenutku. Marsikateri uporabnik pa je prostor, ki ga je včasih namenil hrambi kurilnega olja ali drv, že spremenil v lično shrambo, sušilnico ali celo fitnes sobo. Pri Adriaplinu iz izkušenj vemo, da se kljub bližajoči ogrevalni sezoni nekatera gospodinjstva tudi v tem času odločajo za obnovo ogrevalnega sistema in kjer imajo to možnost, razmišljajo predvsem o prehodu na uporabo zemeljskega plina. PRIHRANKI Naj navedemo še nekaj dodatnih dejstev, zakaj je zemeljski plin "in". Z investicijo v nov plinski kotel gospodinjstvo lahko prihrani tudi do 25 odstotkov porabljene energije, z uporabo t. i. kondenzacijske tehnike pa je prihranek mogoče povečati še za dodatnih 15 odstotkov. Nakup zaloge kurilnega olja za prihajajočo kurilno sezono pa stane približno enako kot polovica naložbe v nov, učinkovit, okolju prijazen plinski kotel. Cena zemeljskega plina v primerjavi s kurilnim oljem, ki je trenutno tudi do 15 odstotkov nižja, prav tako narekuje, da je pravi čas za prehod na zemeljski plin prav danes. NEZAHTEVNA UPORABA ZEMEUSKEGA PLINA S svojimi pozitivnimi lastnostmi uporabnikom zemeljski plin nudi kvalitetnejši način bivanja in je priljubljen pri vseh generacijah. Mlajšim generacijam omogoča hiter življenjski tempo, od starejše generacije pa ne zahteva dodatnega napora za ustrezno preskrbo z energentom v kurilni sezoni. V prihodnosti je pričakovati, ob hitrem razvoju tehnologije, da se bo raznovrstnost njegove uporabe Zemeljski plin je "in", ker omogoča: * konkurenčno ceno, * plačevanje po mesečni porabi, 4» nadzor nad mesečno porabo, 4 dodatni prostor, saj energenta ni potrebno skladiščiti, * čistočo 13 je energent fosilnega izvora, ki zagotavlja čisto in zdravo naravo že danes za lepši jutri, * prehod v nizko-ogljično družbo. razširila še na druga področja uporabe. m eni adlriaplin Funšterc 2011 na hrastniški tržnici Na prvi jesenski dan je bilo na hrastniški tržnici zelo živahno. Petnajst ekip se je pomerilo v pripravi funšterca, priljubljene knapovske jedi, ki po drugih delih Slovenije ni znana. Nekateri so se potrudili in ustvarili tudi avtentično okolje s starim štedilnikom in kuhinjskim priborom. Večina je pekla po starem, z veliko ocvirki, kot je bilo v rudarskih časih, drugi so jed nadgradili z raznimi zelišči in drugimi dodatki. Nada Grešak si je za ta projekt prizadevala že vrsto let in tudi sicer ima velike zasluge za razvoj zasavskega podeželja. Zdaj je organizacijo prevzelo Društvo za družbeno dejavnost Naš Hrastnik v sodelovanju z Regionalnim centrom za razvoj Zasavje. Vodja projekta Marko Funkl je dejal: "Organizatorji smo presenečeni nad tolikšnim obiskom. Potrudili se bomo, da bo naslednja prireditev še boljša, še bolj raznovrstna." Pred nedavnim je dr. Janez Bogataj, največji strokovnjak za slovensko kulinariko, menil: "V Zasavju bi lahko imeli vsako leto prireditev Funšterc, seveda ne funštercijado, saj to ni nobena olimpijada ..." To se je zdaj torej izpolnilo. Strokovna komisija pod vodstvom Lojzeta Čopa, najmlajšega kuharskega mojstra v Sloveniji, je ocenila, da je najboljši funšterc spekla ekipa LAS, društva za razvoj podeželja, obiskovalci pa so se odločili za ekipo Čeče-Boben. V spremljevalnem programu so nastopali rudarska godba, skupina Nokturno in drugi izvajalci. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk Nagrajene skupine. Komisija pri delu. Značilni štedilnik na trda goriva. Nokturno. ^ RECEPT ZA FUNŠTERC L& Funšterc je veljal za boljšo knapovsko hrano, čeprav je bil navadno brez jajc. Knapovsko sonce se imenuje zato, ker je bil rahel, okrogel in rumen kot sonce. Ker so ga pekli na masti, je bil namenjen rudarjem, ki so ga z navadno kavo divko nosili s seboj v jamo. Za štiri osebe je dovolj 25 dag črne moke, 4 do 5 dl vode, 2 jajci, sol in olje ali mast za cvrtje. Funšterc gre odlično tudi k regratu ali solati. Če ga natrgamo ter dodamo sladkor in jabolka, se imenuje šmorn. V testo so dajali tudi meliso in druga zelišča. Hrana se je z leti spreminjala, funšterc pa je ostal aktualen do danes. Intervju za avc Na DP podelil pokale Alojz Šteiner Na strelišču v Agnezu v Trbovljah je 24. septembra 2011 potekalo 14. odprto državno prvenstvo Slovenije v streljanju s pištolo velikega kalibra. Prvo mesto je med ekipami osvojila trojka OOZSČ Maribor s 1695 krogi, med posamezniki pa je s 577 krogi slavil Ernest Mežan iz SD Celje. Prvenstvo je potekalo pod okriljem Zveze slovenskih častnikov Trbovlje. Pokale in medalje za najboljše dosežke je podelil načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alojz Šteiner. Na prizorišču so načelnika GŠ SV pozdravili predsednik ZSČ Trbovlje Bojan Šoper, direktor TET Franc Blaznek in podžupan občine Hrastnik Vinko Žagar. Takoj po prihodu na strelišče si je načelnik GŠ SV Alojz Šteiner vzel čas za kratek pogovor in na vprašanje, ali je že kdaj bil v Trbovljah, pojasnil: "V Trbovljah nisem prvič. Ravno na tem strelišču sem pred kakšnimi trinajstimi leti tudi že streljal. Moram reči, da poznam del zgodovine teh krajev, v vseh teh letih pa sem spoznal tudi nekaj ljudi, s katerimi se prav rad srečujem. Rojen sem v Slovenskih goricah in mi bivanje med Štajerci, kamor sodite tudi sami, predstavlja nekakšen stik z domačim krajem. Tudi zaradi pokrajine rad prihajam sem. Zasavsko hribovje je nekaj posebnega. Spomnim se dveh ali treh vzponov na Kum. Tukajšnji kraji so lepi in imajo zanimivo zgodovino." Če se osredotočiva na službeni, vojaški del pogovora, vas ne nameravam spraševati zgolj o problematiki v SV. Kot veterana vojne za Slovenijo me zanima, kako smo v Sloveniji pripravljeni na obrambo naše domovine? Kako bi reagirali mladi, če bi prišlo do črnega scenarija, ki ga lahko zrežira vse bolj negotova prihodnost? Osebno menim, da gre za anomalijo, ko govorimo o pripravljenosti na obrambo domovine. Dogodki izpred 20 let so pokazali, kako pomembna je pripravljenost širšega kroga prebivalstva, če pride do agresije. Morda bi bilo smotrno razmisliti o načinih vojaškega usposabljanja srednješolske mladine. Med mladimi pogrešam tudi več domoljubja. "Strinjam se z vašim razmišljanjem glede pripravljenosti prihajajočih generacij, ko govorimo o obrambi domovine. Tudi mene samega včasih daje ta zaskrbljenost. Ko pogledam svojega sina ali generacijo med petnajstim in dvajsetim letom starosti ter primerjam njihovo razmišljanje z našimi pogledi in pojmovanji nekoč, pomislim, da bi morali več narediti pri ozaveščanju na področju samozaščite oziroma na področju zaščitne pripravljenosti mlade populacije. Obstaja nekaj vzvodov za to, da bi se, recimo, usposabljanje obrambnih veščin preneslo na mlade ne glede na to, da imamo profesionalno vojsko. V ta namen vojska vključuje mehanizem prostovoljnega služenja vojaškega roka in vpis ni zanemarljiv. Drugi del so t. i. vojaški tabori srednješolske in visokošolske mladine; to počnemo z namenom zagotovitve kar najvišje stopnje pripravljenosti za obrambo domovine. Res pa je, da se na tem področju premalo dela v šolah. Občutek imam, da je na splošno premalo poudarka na domoljubju kot nekem osrednjem dejavniku, ki vpliva na pripravljenost za sodelovanje v obrambnih aktivnostih. Obstajajo pozitivni trendi, zato ne smemo samo kritično ocenjevati trenutnega stanja na področje naše obrambne sposobnosti in domoljubja. Če upoštevamo pripravljenost sodelovanja mladih v zaščitno-reševalnih aktivnostih, zlasti v organizacijah, ki za to skr- bijo, pri čemer imam v mislih gasilska in podobna društva, lahko sklepamo, da pravzaprav pripravljenost za sodelovanje mladine v takšnih organiziranih aktivnostih sploh ni majhna. Prepričan sem, da potrebujemo še več takšnih organizacijskih oblik. Mladi bi se temu ustrezno odzvali. Res pa je, in to je tisto, kar skrbi, da smo nekatere oblike, ki so jih včasih bistveno bolj izpostavljali in upoštevali, zanemarili ali pa zanje preprosto ni denarja." Omenili ste nekaj zelo aktualnih tem, o katerih razmišljamo tudi mi, ki smo služili vojaški rok. Danes imamo svojo domovino, na katero smo izjemno ponosni. Vendar je potrebno ta ponos prenašati tudi na zanamce. Omenili ste problem pomanjkljivega dela z mladimi v šolah. Kaj pa spoznavanje vojaških veščin in osnovno usposabljanje za uporabo orožja? "Tega je res manj kot včasih. To drži. Tega je manj, ker je tudi manj finančnih in kadrovskih virov. Resnica tudi je, da v SV ter med prostovoljce in na vojaške tabore ne moremo vzeti vseh, ki se prijavijo. Veliko je takšnih, ki želijo sodelovati, a niso sprejeti, ker so zdravstveni kriteriji takšni, kot so. Se pravi, da je srednješolska in visokošolska populacija glede izpolnjevanja zdravstvenih pogojev pogostokrat nepripravljena za obrambno usposabljanje. Pred dvajsetimi ali tridesetimi leti je bilo na tem področju marsikaj drugače. Še enkrat želim poudariti, da del aktivnosti za usposabljanje mladih obstaja. Omenil sem že gasilska društva, katerih dejavnost sicer sodi v zaščitno sfero, vendar je ravno tako izjemno pomembna tako v času miru kot tudi v času vojne. So pa še druge organizacije, ki spadajo v obrambno sfero in se polprofesionalno in profesionalno ukvarjajo s temi aktivnostmi. Tu mislim na strelska in sorodna društva, ki v svojih dejavnostih uporabljajo orožje. Ne gre za to, da nimamo ustreznih dejavnosti, vendar so drugače organizirane kot nekoč. Temeljijo na drugačnem interesnem področju. Tisto, kar midva oba pogrešava, je oblika usposabljanja, ki bi mladim ponudila temeljno začetno znanje na področju obrambno-zaščitnih aktivnosti. Tega v takšni obliki, kot je bilo nekoč, ni. Moram povedati, da na Ministrstvu za obrambo in v SV pripravljamo dokument, ki naj bi vključeval nekaj teh zadev. Dokument naj bi nosil Z leve proti desni Vinko Žagar, Bojan Šoper, Alojz Šteiner in Franc Blaznek. Intervju naziv "Vojaške strateške obrambne doktrine" in naj bi omogočal delovanje določenih struktur oziroma sil v primeru, da nastopi, kot ste to sami poimenovali, črni scenarij. Omenjeni dokument naj bi odgovoril na nekaj temeljnih vprašanj na področju obrambne sposobnosti. Dokument bo ponujal tudi odgovore na vprašanja, kako zagotoviti kadrovske, materialne pa tudi nekatere druge pomembne elemente, ki naj bi omogočali usposabljanje generacijskih struktur v primeru črnega scenarija." Recimo, da bi bila potrebna vsesplošna mobilizacija. Kako organizirati ljudi, ki ne znajo v roke vzeti in uporabiti orožja in ne premorejo osnovnega znanja glede vojaških veščin? Tu vidim težave. Mladim manjka takšnega usposabljanja, generacija, ki je te veščine obvladala, pa je že presegla starostno mejo, saj večina iz omenjene generacije fizično ne bi več zmogla vojaških naporov. 'Tu se je marsikaj spremenilo v primerjavi z obdobjem, ki ga imate v mislih vi. To velja za profesionalne vojake kot tudi za prihodnje širjenje te vojske v primeru črnega scenarija. Tistega, česar sva midva oba vajena, ko smo morali biti recimo v 12 ali 24 urah na bojnih položajih, danes ni več. Mene usposobljenost ne skrbi toliko. Bolj me skrbi zdravje ljudi in njihova pripravljenost za sodelovanje v omenjenih aktivnostih. Čas in sredstva za usposobitev bomo zagotovo našli, če bo potrebno. Je pa res, da se ta čas ne šteje več v urah. V sodobnih časih se to šteje v mesecih. V ta namen obstajajo službe, ki morajo zagotavljati strateški razvoj, in verjamem, da bodo uspele zagotoviti tudi primerno usposabljanje v primernem času na podlagi strokovnih predvidevanj. Oba veva, da smo imeli tisti, ki smo bili nekoč razporejeni v rezervi, za seboj najmanj leto, nekateri starejši tudi po dve ali celo tri leta služenja vojaškega roka. Zaradi tega smo lahko v zelo krat- kem času posegli po orožju in branili domači prag. Pravi izziv današnjega časa glede pripravljenosti in ustrezne usposobljenosti je zdravstvena in fizična pripravljenost mladine. Tukaj je razlika med generacijo izpred tridesetih let in današnjo generacijo velika. Današnja populacija mladih se psihološko in fizično bistveno razlikuje od svojih predhodnikov. Obstaja bojazen, da bi v primeru mobilizacije manj kot 50 odstotkov mladih kandidatov izpolnilo pogoje za vojaško službo. Res pa je, da se je krog mladih razširil, saj smo v najinih časih lahko računali zgolj na moško populacijo, medtem ko lahko danes računamo tudi na ženski del prebivalstva." Kakšne so trenutne razmere v SV? »SV je dobra vojaška organizacija. Dobro je organizirana in dobro deluje. Ni organizacije brez problemov. Tudi pri nas so težave. Vojaki dobro delajo tudi v mednarodnih misijah, ki so na posameznih geografskih območjih zelo zahtevne. Doma vojska deluje v sistemu za podporo varnosti in reševanja. Glede na to, da je splošna družbena kriza, je kriza prisotna tudi v SV. Poskušamo sproti reševati negativne vplive krize. Finančni viri za delovanje vojske se v zadnjih treh letih zmanjšujejo, namesto da bi se povečevali. To se pozna pri opremi in tudi pri sredstvih za plače. Treba je reči, da absolutno ne drži tisto, kar skušajo nekateri plasirati v javnost, da imamo slabo vojsko, da ne spoštujemo človekovih pravic, da so kršitve ... To ne drži. Obstajajo določeni problemi, ki jih poskušamo sproti reševati. In še nekaj. Če našega vojaka postavite v mednarodno okolje, kjer se lahko primerjamo z mednarodnimi vojaškimi silami iz 28 držav, z veseljem ugotavljam, da je naš vojak v omenjenem mednarodnem okolju velikokrat bolj cenjen kot v domačem okolju. To je sicer žalostno, vendar je res." Anton Šutar Center za zaščito in reševanje v Sežani V nekdanjih prostorih sežanske vojašnice so 20. septembra odprli Center za zaščito in reševanje, kjer se bodo izobraževali slovenski poklicni gasilci in pripadniki prostovoljnih enot. Tako je poleg izobraževalnih enot na Igu in v Pekrah nastala še tretja enota za namestitev šestdesetih oseb. V objektu s 1800 kvadratnimi metri se bodo usposabljali gasilci in reševalci za gašenje požarov v naravnem okolju, za gašenje znotraj objektov pri povečanih temperaturah in za ostala reševanja. V prihodnje bodo uredili še tri hektare zunanjih poligonov. Naložba je vredna 3,3 milijona evrov, potrebnih bo še nekaj sto tisoč evrov za ureditev poligonov. Slavnostna govornica na otvoritvi je bila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Gostom so zapeli Katarinski fantje iz Trbovelj in tako dodali kamenček v mozaik večje prepoznavnosti kraja in Zasavja. Besedilo: Irena Vozelj, slika: Marjan Jerman Katarinski fantje so zapeli na otvoritvi Centra za zaščito in reševanje, ki so ga odprli v Sežani. Fortuna-PIL d.o.o. - vršilec dolžnosti izbran za direktorja Na mesto direktorja družbe Fortuna-PIL d.o.o. je nadzorni svet imenoval dosedanjega vršilca dolžnosti Staneta Bočka. To se je zgodilo 19. septembra 2011. Podjetje je v letu 2010 pod vodstvom Staneta Bočka ustvarilo preko 1,6 milijona evrov čistega prihodka od prodaje. Podjetje si v letošnjem letu ob uspešnem izvajanju tekočih aktivnosti prizadeva za realizacijo programa nadaljnje dolgoročne reorganizacije, ki bo omogočila odcepitev od matične družbe RTH d.o.o., izvedbo projekta »zeleni program«, ki bi podjetje postavil v vodilno vlogo pri urejanju zemljišč v regiji, ter ekološkega projekta »Piroliza«, ki predvideva pridobivanje okolju prijazne energije iz biomase. Omenjeni projekti že tečejo, začetni rezultati pa nakazujejo uspešen nadaljnji razvoj. Staneta Bočka, ki se je prijavil na razpis, so za direktorja Fortuna-PIL d.o.o. izbrali 30. avgusta 2011, ob drugem odpiranju vlog, na katerega se je prijavilo pet kandidatov. Dve prijavi sta bili popolni. Na prvi razpis so se prijavili zgolj trije kandidati, ki pa niso ustrezali razpisnim pogojem. To je bil tudi razlog, da je prišlo do ponovitve razpisa na podlagi predloga nadzornega sveta družbe, ki je ponudil skupščini spremembo akta, s katerim je bila omogočena prijava kandidatom s VI. in VIL stopnjo izobrazbe. Predsednica nadzornega sveta družbe Fortuna-PIL d.o.o. Ivanka Leskovar je pojasnila, da so ob jasni viziji vodenja podjetja v prihodnosti na imenovanje kandidata vplivale tudi njegove dosedanje izkušnje in uspešno vodenje podjetja v preteklosti. Kandidata je nadzorni svet družbe izbral na podlagi individualnih razgovorov in posvetovanj s predstavniki lastnika in poslovodstvom družbe RTH d.o.o. M. A. Š. Učna pot kumskega brezokca Turistično-razvojno društvo Krajinski park Kum Dobovec šteje okoli 120 članov. Prva leta je društvo vodil Marjan Dolinšek, od leta 2009 pa ga vodi Marjan Jamšek, ki je tudi predsednik KS Dobovec. Izdali so že nekaj zloženk, organizirajo razne pohode, kumsko nedeljo, oglarjenje, zasadili so skalnjak, na ogled postavili staro tehtnico za živino, sodelujejo s smučarskim in gasilskim društvom. V letu 2009 so si zadali nalogo, da pripravijo tematsko naravoslovno učno pot. Prijavili so se na razpis, ki ga je objavila Lokalna akcijska skupina (LAS) Zasavje. Ob sodelovanju celjske območne enote Zavoda za varstvo narave so postavili nekaj tabel na temo Krajinskega parka Kum. Učna pot nosi ime po majhnem hrošču, ki živi na območju Kumljanskega v jamah in pod kamni ter ima zakrnele oči, poimenovan pa je prav po Kumu - kumskem brezokcu. Ta hrošč je endemit Kumljanskega, kar pomeni, da živi samo na tem območju. Pot je označena z usmerjevalnimi tablami in markacijami, nameščenih pa je tudi sedem informacijskih tabel z naravoslovno vsebino. Dolga je 3,5 km, večji del je speljan po položni gozdni cesti. Začne se v središču Dobovca, pri trgovini, in se po krožni poti tja tudi vrne. Učno pot si je letos spomladi ogledalo že nekaj trboveljskih šol, po njej se radi sprehodijo tudi domačini. Vodeni ogled, ki se ga je udeležilo okoli sto pohodnikov, je bil tudi v nedeljo 9. oktobra. Med drugim so opazovali bukve, ki so se jesensko obarvale že v maju. "Razlog za to je 2 do 3 mm dolg temno rjav hrošček, bukov rilčkar skakač. Bukev življenjsko ne ogroža, zato ga ne zatiramo," je pojasnila Vlasta Medvešek Crnkovič, ki je pohod vodila. Privlačen je tudi naravni spomenik Turkova jama, 37 metrov globok prepad, značilen za osameli kras. Po pohodu so otroci pred šolo izvedli kulturni program, ki je bil namenjen odprtju obnovljenega šolskega igrišča. Trak je skupaj s predsednikom KS Marjanom Jamškom prerezal trboveljski župan Vili Treven, družabno srečanje pa so obogatile dobrote kumljanskih gospodinj. Fanči Moljk Mladi zasavski gasilci uspešni v Puconcih V petek 7. in soboto 8. oktobra 2011 je na osnovni šoli v Puconcih potekalo že 31. srečanje društev Mladi gasilec, ki poteka v okviru osnovnih šol s pomočjo teritorialnih gasilskih društev. Letošnje srečanje je bilo na temo Zakaj biti gasilec. Na to državno tekmovanje se uvrstijo ekipe, ki so zmagale na regijskih tekmovanjih, in ekipe, ki so se uvrstile na drugo mesto. Prišlo je trideset ekip iz cele Slovenije. Zasavsko regijo so tako zastopale štiri ekipe, in sicer v kategoriji mlajših pionirjev OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi in OŠ NH Rajka Hrastnik, podružnica Dol pri Hrastniku, med starejšimi pionirji pa ekipi OŠ Toneta Okrogarja in OŠ NH Rajka Hrastnik. V močni konkurenci so mlajši pionirji z OŠ NH Rajka Hrastnik, podružnice Dol, ki so hkrati člani PGD Dol, zasedli izjemno 3. mesto. Ekipo so sestavljali Ester Evelin Zajec, Denis Funkel in Andrej Bantan. "Udeleženci so morali pokazati veliko mero teoretičnega znanja s področja prve pomoči, preventive v gasilstvu ter poznavanju slovenskih krajev in mest," je bil navdušen Timotej Funkl, predsednik in podpoveljnik PGD Dol. "Praktični del tekmovanja je bil sestavljen iz vezanja vozlov, vaje z vedrovko, metanja vrvi v krog in prve pomoči," je še dodal. Za odličen uspeh tekmovalcev so zaslužni mentorji: Barbara Matek in Branko Hohnjec iz PGD Dol ter Mojca Rojko, učiteljica na hra-stniški OŠ NH Rajka. Fanči Moljk Ivi Leskvar, Stane Bočko, Simon Jenko in Urška Korošec Odprava Sonček 2011 MOTORISTI V SPOMIN NA BOJANA JUVANA S__________________________________________________r Člani motorističnega kluba AMD Izlake so že lani izpeljali vožnjo v spomin na Bojana Juvana, za letos pa so načrtovali precej daljšo pot, ki so jo tudi uresničili. Poimenovali so jo Odprava Sonček 2011. Na pot so se podali trije motorji s petimi popotniki: Bojanom Rogličem, Jolando Groboljšek, Branetom Lavrinom, Malči Lavrin in Janezom Lavrinom. 23. junija okoli devete ure so krenili z Izlak proti Ptuju, potem v Vukovar in Novi Sad ter do Fruške gore, kjer so prvič prespali. Naslednji dan so nadaljevali pot skozi Beograd do Djerdapa in občudovali veličastno zalito sotesko. Drugo nočitev so našli v Brzi Palanki, tako da so tretji dan nadaljevali pot preko Negotina in Niša, kjer so se ustavili pri znameniti Čele kuli, nadaljevali v Leskovac in do Kavadarcev, kjer so imeli zasluženi počitek. Naslednjega dne so prevozili Makedonijo, se ustavili ob Prespanskem jezeru, z vrha Galičiče hkrati občudovali Prespansko in Ohridsko jezero, se spustili v Ohrid in tako končali četrti dan. Petega dne jih je pot vodila še v Tetovo in od tam na Kosovo. Ustavili so se tudi v bazi sloven- Pred odhodom na turo so nesli šopek na Bojanov grob. Čopova Ija je odpravo pogostila, tudi zaradi spomina na Bojana. ske vojske blizu Peči. Tu jih je ustavil domačin, jim rekel, da je vesel, da jih vidi, hkrati pa se opravičeval, ker je govoril srbsko ... Pot jih je vodila naprej čez Prokletije v Bjelo Polje in do Mojkovca, kjer so prespali. Na meji med Kosovom in Črno goro jih je ustavil policist, ker so kot motoristi prehiteli kolono tovornjakov, ter jim grozil s kaznijo in jih hotel poslati v Peč, kjer bi plačali globo. Potem se je oglasil drugi policist: "Ne slušaj ga, taj je pomalo glup," in gladko so prečkali mejo s Črno goro. Šesti dan so se namenili v Sutomore, kjer so se osvežili v morju in tudi prenočili. Sedmega dne so zarana štartali ter preko Kotorja in Dubrovnika prispeli v Omiš. Tu so si privoščili nekaj dni oddiha, nekateri več, nekateri manj, tako da so pot domov nadaljevali posamično. Kjer koli so se ustavili, so jih domačini lepo sprejeli, tako da je bilo zadovoljstvo še večje, še posebno, ker so na koncu vpisali več kot 3500 km prevožene poti. Zapisal MM, slike iz albuma MK AMD Izlake Galičiča, nacionalni park nad Ohridskim jezerom. Počitek v kanjonu Morače v Črni gori. Kulturna zasavc Bolj ali manj skriti kotički Zasavja RADEČE Dvorec Turn. Radeče, mestece z zanimivo zgodovino, pripadajo severovzhodnemu delu Posavskega hribovja, mi pa jih z veseljem uvrščamo v Zasavje. Davnega leta 1934 je prof. Srečko Brodar ob gradnji ceste Radeče - Litija odkril novo paleolitsko postojanko, ki predstavlja, poleg Potočke zijalke na Olševi, drugo paleolitsko naselbino v Sloveniji. V votlini ob cesti je namreč našel kosti jamskega medveda, koščeno orodje in kamnite artefakte. Na hribu nad trgom so izkopali mnogo prazgodovinskih - keltskih - gomil in našli številne ostanke iz rimskih časov. Najpomembnejši so oltarji vodnih božanstev Neptuna, Savusa in Adsalute. Že v dobi Rimljanov je bil kraj pomembno pristanišče za trgovino po Savi. Tu je stala 34. postaja na rimski prometni cesti Oglej - Sisak in se križala s potjo Ptuj - Celje - Zidani most - Radeče - Drnovo pri Krškem. V srednjem veku je bila po dolini Sopote speljana pot proti Litiji in Ljubljani. Srednjeveška naseljenost seje razvila pod okriljem starega radeškega gradu. Kot trg so Radeče prvič omenjene leta 1206, a so žal kasneje ta privilegij izgubile. Takratni trški gospodje so bili gospodje Svibenski oziroma Scharfenbergi, pozneje pa Celjski grofje. Leta 1429 je Friderik Celjski Radeče podaril jurkloštrskim kartuzijanom. Na reki Savi se je Radeče danes. že v srednjem veku ustalila meja med Štajersko in Kranjsko, ki velja še danes. H gospodarskemu razvoju trga je prispeval predvsem zelo živahen promet po Savi. Na ladje so nalagali železovo rudo, ki so jo kopali v svibenski in radeški okolici, a Sava je bila pomembna tudi za splavljenje lesa. V Radečah je celo obstajal brodarski urad, saj je bil kraj pomembna postojanka vodnega prometa za vse ladje in splave, ki so pluli po Savi. Leta 1862 je stekla železnica Zidani Most - Zagreb, kar je pomenilo zamiranje prometa na Savi, s tem pa tudi veljave radeškega trga. Stari koviški most 1894. Splavarski pristan. Na reki Savi se je že v srednjem veku ustalila meja med Štajersko in Kranjsko, ki velja še danes. Znameniti železni most čez Savo pri Radečah so pričeli graditi septembra 1893, v času Avstro-Ogrske, na pobudo krajanov, ki so želeli most, ki bi povezoval tedanji sosednji pokrajini Štajersko in Kranjsko. Za javni promet je bil slovesno odprt 26. avgusta 1894. Propad trga je zavrla papirniška industrija na Njivicah. Zametki te industrije segajo v 17. stoletje. Z ukazom kralja Aleksandra je bil trg povzdignjen v mesto 25. avgusta (po nekaterih virih 15. julija) 1925 in je obdržal mestne pravice do leta 1941. Med drugo svetovno vojno je okupator veliko Radečanov in okoliških prebivalcev izselil v Nemčijo, v njihove domove pa naselil kočevske in besarabske Nemce. Po vojni je bil sedež občine najprej v Radečah (do 1951), zatem se je selil v Hrastnik in kasneje v Laško. Občina Radeče je ponovno postala samostojna 1. januarja 1995. Železnica je še vedno pomembna povezava med Radečami in svetom. Tudi cesta proti Krškemu in naprej je v dobrem stanju, kar za povezavo z Zidanim Mostom, Celjem, Mariborom in Zasavjem ne bi mogli reči. Po virih: StaR, slike: StaR Kulturna CMEPIUS - VSEZIVLJENSKO UČENJE COMENIUS PROJEKT FINGERTIPS Na OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah bomo v naslednjih dveh šolskih letih (2011-2013) sodelovali v mednarodnem Comeni-us projektu z naslovom Fingertips. Sodelovali bomo s štirimi evropskimi državami: Poljsko, Estonijo, Portugalsko in Norveško. Učenci in učitelji bomo primerjali in izmenjali izdelke ter se učili o naših posebnostih, razlikah in hkrati ugotavljali, kaj nas povezuje. Comenius šolska partnerstva promovirajo evropsko sodelovanje med skupinami učencev in učiteljev iz različnih evropskih držav. Vključujejo šole iz držav, ki sodelujejo v programu Vseživljenjsko učenje, to je 27 držav članic Evropske unije, Islandije, Norveške, Lihtenštajna in Turčije. Sodelovanje med partnerskimi šolami daje udeležencem v Comenius šolskem partnerstvu priložnost, da raziskujejo države, kulture in življenja drug drugega, da jih bolje razumejo in znajo ceniti. Osredotoča se na teme, ki so v splošnem povezane z zanimanji vseh sodelujočih, lahko tudi na vprašanja tehnik poučevanja in celo upravljanja šol. Comenius šolska partnerstva pogosto kažejo večji vpliv na učenčeve kompetence. Učenci izboljšajo sposobnost samostojnega dela in dela v okoljih, kjer se morajo sami organizirati, prav tako kažejo večje zaupanje vase in motivacijo za učenje. Timsko delo med učenci in učitelji iz različnih držav znotraj partnerstva prav tako daje edinstveno priložnost za izkušnjo evropske razsežnosti. Partnerstva naj bi nudila dodatno vrednost klasičnemu poučevanju in učenju, tako da vnesejo nove in ustvarjalne pristope. Največji uspeh je videti pri medpredmetnih projektih, ki so integrirani v redni učni načrt sodelujočih učencev. Tako so učenci OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj v septembru spoznavali osnovne značilnosti partnerskih držav: risali so zastave in grbe, pripravili govorni opis držav, narisali ter opisali geografske, zgodovinske, rastlinske in živalske posebnosti posameznih držav. Posodobili smo spletno stran šole, kjer so objavljene fotografije razstavljenih izdelkov. Na hodniku visi tudi koledar prireditev in aktivnosti, ki jih bomo izvajali po posameznih mesecih. Na vhodni steni šole je nastal velik zemljevid Evrope, ob katerem se radi ustavljajo mali in veliki, mladi in starejši obiskovalci naše šole. Mobilnost igra v Comenius šolskih partnerstvih osrednjo vlogo. Mobilnost je eno potovanje ene osebe v tujino z namenom obiska šole, delavnice, prireditve. Mobilnosti nudijo možnost osebnega razvoja ter poglabljanje sodelovanja. V dveh letih bo tako OŠ Ivana Cankarja poslala v partnerske šole najmanj 10 učiteljev in 14 učencev, ki bodo predstavljali našo šolo pri različnih dejavnostih oziroma prireditvah. Prvi dve učiteljici se bosta udeležili uvajalnega in usklajevalnega sestanka v mestu Olsztyn na severu Poljske v drugi polovici oktobra. Da bi to izpeljali s kar najmanjšimi stroški, bosta potovali z vlakom in avtobusom. Občina Trbovlje in Turistično društvo Trbovlje pa sta radodarno poklonila nekaj reklamnega gradiva, ki ga bosta razdelili učiteljem iz partnerskih šol. Da bi zmanjšali stroške in omogočili sodelovanje čim več otrokom, bomo nastanili učence pri partnerskih družinah. Na roditeljskih sestankih smo poprosili starše naših učencev, da bodo na svojih domovih gostili otroke iz partnerskih šol. Prvi gostitelji bomo prav mi, in sicer februarja naslednje leto. Pripravili bomo delo v delavnicah na temo narodi, jeziki in vere Evrope. Računamo na sodelovanje čim večjega števila naših učencev ter njihovih staršev, za pomoč pri izvedbi pa bomo poprosili Zasavski muzej Trbovlje (ogledi), Knjižnico Toneta Seliškarja (razstava izdelkov), Radio Kum in revijo Za-savc (obveščanje) ter druge. Za uspeh projekta sta bistvenega pomena prav vidnost projekta in aktivna podpora celotne šole, staršev in lokalne skupnosti. Čaka nas naporno delo, veliko konstruktivnega sodelovanja, iskanja idej in razvijanja domišljije. Mojca Lazar Doberlet BRALNA PISMENOST V JZ OS MARJANA NEMCA RADEČE Kako motivirati otroke, da bodo bolj pogosto posegali po knjigah, na kakšen način promovirati branje, v otrocih prebuditi željo po odkrivanju novih, drugačnih svetov? Otroke pritegne dogodivščina, nekaj drugačnega in nevsakdanjega. Utrnila se nam je ideja, da bi otroke peljali brat in poslušat pravljice v naravo, kar na splav. V petek, 23. 9. 2011, smo se učenci in učiteljice prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja odpravili poslušat pravljico Astrid Lindgren - Pika Nogavička na splav. Pričakali sta nas kar dve Piki, ki sta nam na šaljiv način predstavili in prebrali zgodbo o Pikinih dogodivščinah. Učenci so vneto poslušali zgodo, ki jo je brala Pika in se smejali hudomušnim Pikinim komentarjem. Obe Piki in gospoda Ficka smo pospremili še do Vile Čira čara (radeški Dom kulture) in se od njiju poslovili. Učenci so bili nad dogodivščino branja navdušeni, učiteljice pa tudi, saj so si učenci naslednji dan iz šolske knjižnice izposodili vse knjige o Piki Nogavički. Uspelo nam je povezati kar dva šolska projekta. Pri projektnem učnem delu Evropska vas v letošnjem šolskem letu učenci in učitelji raziskujemo, spoznavamo in poglabljamo znanja o Švedski, kjer je živela in ustvarjala Lindgrenova. V okviru dvoletnega razvojnega projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, pa smo udejanili prvo aktivnost "Branja v naravi" - branje na splavu. Načrtujemo še branje v parku, branje pri gradu ... , ki bo popestreno vsakič z drugo tematiko - vsebino. Članice projektne skupine BP - učiteljice: Mateja Kukovičič, Andreja Mitič Štirn, Joža Jeran in Urša Bajda Spegu zasavc Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in ,bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. Špeguza Metko Pernat Leta 1963 je nastopala z Ansamblom 6 mladih. Oberčkalova Metka, kot je pisalo v rojstnem listu, je otroštvo in osnovnošolska leta preživljala v Hrastniku, od Kemične do Praprotna, Novega Loga. Skromno otroštvo ji je dalo veliko energije in znanja, kako preživeti in živeti. Njena ljubezen do petja in glasbe jo spremlja celo življenje. Morda se bo kdo spomnil njenega petja po domačem kraju, pri Radijskem mladinskem zboru, po različnih prazničnih nastopih v šoli in občinskih kulturnih prireditvah. Njena dobra volja je se danes nalezljiva. Živela in delala je 44 let v Švici, kjer je imel njen mož Rudi svoj ansambel, Metka pa je bila v njem pevka. Njeno petje bodo lahko poslušali še dolgo, saj je posneto na desetih ploščah in CD-jih. Rada pove, da so jo v življenju vedno spremljale njene velike ljubezni - glasba, petje, šivanje, domači in topel dom. Tako se lahko pohvali le malo posameznikov. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Že od mojega rojstva naprej se je pri nas doma vedno veliko prepevalo. Moja stara mama, ki je imela več časa kot drugi, je vedno prepevala. Tako sem kmalu začela ponavljati za njo tudi sama. Bila sem prvorojenka. Oče je delal v kemični tovarni, mami je gospodinjila. Kasneje se je naša družina povečala z rojstvom dveh bratov in sestre. Časi so bili takšni, da je bilo več kulturnih kot materialnih dobrin. Vsi otroci smo se izučili poklicev. Ko smo malo odrasli, smo imeli doma pravi družinski ansambel. Mama in oče sta igrala kitaro in pela, pri petju smo se jima pridružili tudi otroci. Tako je bilo vedno poskrbljeno za zabavo doma ali pri sosedih. Ob koncu osnovne šole smo s sošolci ustanovili zabavnoglasbeni ansambel Šest mladih in med drugim nastopili tudi v Pionirskem TV studiu. Otroci nismo imeli veliko igrač, a nepozabne so naše igre na dvorišču, plezanje po drevju. Ker sem rada šivala, sem že v otroštvu zašila nekaj oblekic za punčke, naredila sem si tudi več igrač iz lesa, ki sem jih tapecirala. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Učiteljica in vodja pevskega zbora na hrastniški osnovni šoli heroja Rajka, Rada Rebernik, meje znala zelo motivirati za solo petje. Še danes se spomnim tekmovanja v Zagorju, kjer smo zmagali s pesmijo Pojdam u Rute. Ona je kriva, da sem prepevala v Radijskem mladin- skem pevskem zboru. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Osnovno šolo sem obiskovala v Hrastniku, nato sem se učila in šolala za šiviljo v Ljubljani, na Centru strokovnih šol. Ves čas sem se tudi izpopolnjevala v solo petju. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Razočaranja so sestavni del življenja, a znam oproščati, zato danes ne morem nobenega posebej izpostaviti. V življenju iščem le pozitivne stvari in se jih spominjam. Zdi sem mi kot sanje, da sem in še vedno ostajam v glasbenih krogih, da mi to uspeva že več kot petdeset let, ko sem kot 13-letnica prvič nastopila na hrastniškem Pokaži, kaj znaš, danes pa še vedno nastopam tam, kamor nas povabijo, največ v tujini. Ali bi izbrali drugačno življenjsko pot, če bi lahko še enkrat izbirali? Moja življenjska pot me je kot 19-letno dekle zanesla v Švico. Zaposlila sem se v tovarni konfekcije, prodajala sem v več butikih, imela svojo šiviljsko delavnico in vedno prepevala. Pred 43 leti sem se Metka kot manekenka na srečanju Slovencev v Švici. Špegu Die jungen Oberkrainer mit Metka na enem od ovitkov izdanih plošč. poročila z Mariborčanom Rudijem, vodjem ansambla Slovenija, ki se je kasneje preimenoval v Die jungen Oberkrainer mit Metka, danes pa nastopamo kot Die Krainer Musikanten mit Metka. Ves čas sem bila razpeta med dvema domovoma, v Švici in Sloveniji. Prepotovala sem Evropo, uživala vsak dan posebej, zato ostajajo lepi spomini in zavest, da mi je bilo vedno lepo; zato bi svoje življenje še enkrat ponovila in ga ne bi spreminjala. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Kot vse mame tega sveta povedo, je bilo rojstvo sina nekaj, kar se ne da ponoviti. Z njim smo bili vedno zelo povezani, držali smo skupaj. Kljub temu, da se je rodil v Švici, se počuti Slovenca in pogosto, ko je le mogoče, prihaja v Slovenijo, kjer čuti svoje korenine in povezanost s sorodniki, ki živijo tukaj. Menim, da sem kot mati dala veliko sinu, ki naše navade prenaša v svojo družino. Ali ni to vredno več kot materialno bogastvo? Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Po upokojitvi sem se pred letom dni preselila v svoj dom v Ankaranu. Tu sva si kar dve desetletji z možem urejevala dom za tretje življenjsko obdobje. Našla sva nekaj prijateljev in več dobrih znancev. Dan z možem začneva ob zajtrku in kavici, s časopisom v rokah. Potem urejava stanovanje in okolico. Včasih se odpraviva po nakupih, na sprehod, poleti se kopava in s čolnom voziva ob naši obali. Zvečer rada obiščeva kakšno prireditev, pogledava zanimiv TV program ... Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Zame je najlepša sprostitev, ko se pozibavava v čolnu na morju, okrog pa je glasna tišina. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Naše življenje je bilo vedno povezano s potovanji, a se tega nisva naveličala. Lani sva dopustovala na Sejšelih, kjer je bilo nepozabno. Morje je imelo vedno 28 stopinj Celzija, zelenje vse naokrog, rože, sadje ... Na koncu ugotoviš, da ti narava daje vse, kar potrebuješ za hrano in dušo. Kje se srečujete s kulturo? Moje prepevanje štejem kot svoj skromni prispevek h kulturnemu dogajanju. Vsi, ki smo živeli in ki živijo v tujini, imamo povsem drugačen odnos do naših pesmi, glasbe in odrskih del kot ljudje doma v Sloveniji. Danes z možem obiskujeva koncerte, gledališke predstave in spremljava dogajanja na Obali. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Dom je zame središče dogajanja. Rada imam domačnost in urejenost. Nikoli mi ni težko kuhati in opravljati vseh gospodinjskih del. Težje me je srečati pri urejanju okolice, saj nisem velik ljubitelj Metka in Rudi znata ustvariti pravo štimungo. Metka ima nadvse rada svoje domače. vrtnarjenja. To večinoma dela moj mož, ki je poskrbel, da imamo rože, nekaj dreves in okrasnega grmičevja. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Kot sem že povedala, nisem samotar. Rada imam družbo in ljudi okoli sebe. Samoto potrebujem le za kratek čas, ko sem utrujena, da si naberem novih moči. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati, ali ga raje zatajite? Na svoje zasavske korenine sem ponosna, saj vem, da so tu doma dobri in kleni ljudje, ki znajo pomagati drug drugemu, ki poznajo sočutje in jim ni vseeno, kako je prijateljem, znancem in sosedom. To sem vedno rada povedala povsod, kjer sem bila. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Na žalost ugotavljam, da je bilo vedno premalo časa za prijateljevanje s tistimi, s katerimi sem preživljala najne-žnejša leta. Več sem se družila s sorodniki, danes imam prijatelje tudi v Švici. Imam srečo, da sem se spoprijateljila z nekaj Primorci. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Z dobrimi mislimi in nasmehom je lažje preživeti. Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Metke P. List | zasavc KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Bolj ko človek razglablja o temnih mislih, temnejši se mu zdi svet. Res ne živimo v rožnatih časih, a upravičeno se lahko vprašamo, kaj so in kdaj sploh so bili takšni časi. Kljub temu gre človeštvo naprej. Rod sledi rodu, življenje je močnejše od propadanja in smrti. Želja po povezanosti je močnejša od silnic, ki nas vodijo v odtujenost. Ljubezen je močnejša od malodušja. Ob tem zavedanju je življenje lepo, čeprav nosimo številna bremena. Cernu tarnati, ko to nič ne reši? Tarnanje je produktivno samo takrat, kadar ob njem ugotovimo njegovo nesmiselnost in se obrnemo k mislim, besedam in dejanjem, ki nas oplajajo in polnijo z optimizmom. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) JOHANOVA SLOVENSKA PESEM Učiri sm šou Slovensko pesm brat, pa je žjena rjekla: "Bled si, a tj e slab, uzem tablet." Našrok je vokne šla udpret. Uznak sm ceu pupone Iježu, u Ift zijau, usemuguče prmišlevau: u gnilm socializmi smo gradil fabrike, šule, vrtce, bloke, hiše, utroc so šulal se, študiral, mel usi smo službe, šihte. Že prou, de smo se odrjekl Jugi, enoumju, ampak, madona, zdej smo, kot je štajgar Kori reku, u brezumju, u globalnem dreku. Politika, kurba, pa barabe zvite so zafurale fabrike, bankirske, derehtarske, advokatske plače slovenske delajo berače, en lep meljon slovenskih siromaku živi iz dneva u dan u nenehnem strahu. Utroc, študiran, nam duma sedijo, le prek študenta kak mizern fuš dubijo. Usi naši novodobni ateki in useznali so nas za nos vodil in nategovali. Dragi pesnik moj, Kajuh, če bi biu žiu, reku bi: "En meljon slovenskih siromakov za to ni čist neč kriv, za takšen drek pa nisem se boriu." In drgačno Slovensko pesem bi napisu. Vlado Garantini <0KXXX>O DEDEK IN BABICA Mamica in očka umrla sta oba, prometna nesreča res huda je bila. Jaz pa ostal revež sem sam, dedka in babico za starša imam. Babica moja me rada ima, zraven še dedek svoje doda. Zdaj sta že v letih, odrasel sem jaz, za njun nasmeh in radost v očeh poskrbim jaz v njunih jesenskih dneh. Če kdo praznuje svoj rojstni dan, šopek prinesem, mu v roke ga dam. Babi al' dedi, hvaležen za to, stisne me k sebi, mu rosno je oko. Usoda je takšna, nam kaže poti, mene je moja pripeljala k dedku in babici. Zato vama obljubljam zdaj: ko pojdeta onkraj, pozabil vaju nikdar ne bom, na grobu vajinem spomine spoštovanja obujal bom. Andrej Režun ooo<><>o<>c><> PONUJENA ROKA Ni lahko biti sam na svetu, zato nikar ne odrivajmo še tistih, ki se nam poskušajo približati. Ne razumimo ponujene roke kot klofute, saj vendar nimamo tako nizke samozavesti, da bi se vsakega hoteli odkrižati. Darko Blaznik - Darčk KARATE Šport V soboto 8. oktobra je v Vamberku na Češkem potekal 10. mednarodni karate turnir SHOTOKAN CUP 2011. Na tekmovanju je nastopilo 400 tekmovalcev iz 50 klubov iz štirih evropskih držav. Barve trboveljskega kluba so zastopali Aljaž Vesenjak, Žiga Rozina, Nik Žlak in Maks Šmidhofer. Vsi štirje so nastopali v kategorijah članov. Tekmovalce je vodil trener Jernej Simerl. Prvi je nastopil Žiga Rozina v kategoriji kate posamezno in se povzpel na najvišjo stopničko. Tako je nakazal, da bo to trboveljski dan na Češkem. Vsi štirje so nastopili v športnih borbah, vsak v svoji težnostni kategoriji. Bronasto medaljo je osvojil Maks Šmidhofer, srebrno Žiga Rozina, zlato medaljo pa sta si priborila Aljaž Vesenjak in Nik Žlak. Nik je nastopil tudi v absolutni kategoriji, kjer je zabeležil same zmage in osvojil že svojo drugo zlato medaljo. Nastopili so še v kategoriji športne borbe ekipno, kjer nastopajo trije tekmovalci ter ena rezerva. Tudi v tej prestižni kategoriji so končali na najvišji stopnički, torej z zlato medaljo okoli vratu. Po končanem tekmovanju je bil trener Jernej Simerl zelo zadovoljen tako z osvojenimi sedmimi medaljami, od tega kar pet zlatih, kot s pristopom ter borbenostjo vseh štirih tekmovalcev. Osvo- 7. mesto v športnih borbah ekipno. jene medalje so nato proslavili v Brnem, kjer so tudi prespali in se nato v nedeljo vrnili domov v Trbovlje. REZULTATI: KATE POSAMEZNO - ČLANI: 1. mesto - Žiga Rozina ŠPORTNE BORBE POSAMEZNO - ČLANI: 2. mesto - Žiga Rozina (-67 kg) 1. mesto - Aljaž Vesenjak (-75 kg) 1. mesto - Nik Žlak (-84 kg) 3. mesto - Maks Šmidhofer (+84 kg) 1. mesto - Nik Žlak (absolutna kategorija) ŠPORTNE BORBE EKIPNO - ČLANI: 1. mesto - TRBOVLJE (Aljaž Vesenjak, Žiga Rozina, Nik Žlak in Maks Šmidhofer). Jernej Simerl, tajnik kluba ATLETIKA Balkanske veteranske igre V prejšnji številki Zasavca smo pisali o BAVI (Balkanske atletske veteranske igre), katere je organiziral atletski klub Domžale in so potekale od 2. do 4. septembra. Radi bi dodali uvrstitev štirih tekačev iz Zasavskih krajev. Prvi dan, tek na 10000m: -moški od 65-70 let- 3. mesto: Franc Fajfar-lzlake -ženske od 60-65 let-1. mesto: Hedika Ko-tar-Trbovlje (nov rekord) Drugi dan, tek na 5000m: -moški od 65-70 let- 6. mesto: Franc Fajfar-lzlake -ženske od 50-55 let-1. mesto: Fanči Podkrajšek- Izlake od 60-65 let- 1. mesto: Hedika Kotar- Trbovlje Tretji dan, tek na 21 km: -moški od 55-60 let- 1. mesto: Bojan Kotar- Trbovlje od 65-70 let- 9. mesto: Franc Fajfar- Izlake -ženske od 50-55 let- 2. mesto: Fani Podkrajšek- Izlake Seveda se tekači veterani tudi sicer udeležujejo in postavljajo dobre športne rezultate na velikih športnih igrah po različnih krajih po Sloveniji. Nik, Žiga, Maks in Aljaž osvojili kar sedem medalj. Trboveljčani uspešno začeli z jesenskim delom tekmovalne sezone Zmagovalci. Klavdija Jerebič Hedika in Bojan Kotar Šport zasavc PON DO KWAN PON DO KWAN Izlake poroča Bron Tilnu na evropskem prvenstvu Od 2. do 9. septembra je v italijanskem Lignanu potekalo evropsko prvenstvo za mladince in kadete v semiju, lightu, fullu, k-1 ter glasbenih formah. Naši člani Tilen Zajc, Maruša Izlakar, Aleksander Maselj, Sara Smrekar, Rok Vrtačnik ter Srečko Rozman kot klubski trener in član selektorske ekipe so se skupaj s preostalim delom slovenske reprezentance odpravili v Italijo in poželi dobre uspehe. Rok je svojo borbo končal že v ponedeljek, ko je na žalost z 10 točkami razlike izgubil proti borcu iz Bosne. Naslednji dan so se borili Maruša, Tilen, Aleks in Sara. Omeniti velja, da je Tilen premagal Turka z 10 točkami razlike, Maruši in Aleksu je za zmago zmanjkalo nekaj športne sreče. Sara pa se je borila odlično, a na koncu popustila in to jo je stalo vsaj bronaste medalje, saj je izgubila v osmini finala. Tilen se je v borbi za finale boril proti odličnemu, že poznanemu borcu Vargi iz Madžarske. Vseh šest minut se je boril kot pravi borec, vendar mu je na koncu zmanjkalo malo sreče in se je moral zadovoljiti z bronom. Zadnji dan tekmovanja so potekale ekipne borbe. Pri mlajših kadetih je iz našega kluba nastopil Aleks Maselj in ekipi prispeval veliko točk, a je ekipa na koncu morala priznati tesen poraz favoriziranim Angležem. Pri starejših kadetih je nastopil Rok, ki je prav tako kot Aleks prispeval veliko število točk, a ekipi na koncu na žalost ni uspelo. Pri mladincih sta nastopila Sara in Tilen. Prva se je borila Sara, vendar ni mogla slediti ritmu nemške borke in je izgubila nekaj točk. Tilen je izgubo večjega števila točk poskušal na koncu nadomestiti, toda zmanjkalo je časa, tako da je slavila nemška ekipa. "Flanders international kickboxing cup" z našim članom Pretekli vikend je potekal FLANDERS INTERNATIONAL KICKBOXING CUP, mednarodno tekmovanje v kickboksu v belgijskem Beverenu, katerega sta se prvič v njegovi zgodovini udeležila dva Izlačana: trener Srečko Rozman in Tilen Zajc. Tekmovanje je potekalo na najvišjem organizacijskem nivoju in z vrhunsko udeležbo tekmovalcev iz večine evropskih držav ter iz ZDA, Kanade, Azije in Afrike. Tilen je prvi dan tekmoval v kategoriji mladincev do 69 kg in do 74 kg. V kategoriji do 74 kg je izgubil v prvem kolu. V svoji kategoriji, do 69 kg, pa je premagal nasprotnika iz Irske in Velike Britanije. Žal je po podaljšani borbi moral priznati premoč aktualnemu evropskemu prvaku in svetovnemu prvaku do 74 kg, Madžaru Verešu, ki je bil tudi kasnejši zmagovalec te kategorije, Tilen pa je osvojil Izlaška ekipa na Evropskem prvenstvu. odlično tretje mesto. Naslednji dan je tekmoval še v kategoriji članov do 69 kg, kjer je bila na tem tekmovanju najštevilčnejša konkurenca. V zelo kakovostnih borbah je Tilen premagal Britanca, Poljaka in Belgijca. Za vstop v finale je zopet klonil z minimalno razliko proti Madžaru Verešu. Tako je bil osvojen drugi bron. Grška ekipa je Tilna povabila, da tekmuje zanje v ekipnih čjanskih borbah. Mešana grško-slovenska ekipa je premagala Švicarje in Irce, v finalu pa izgubila s Kiraly timom. Tako je Tilen dopolnil svoj velik uspeh na tem tekmovanju še z drugim mestom ekipno. To so bile prve medalje slovenskega tekmovalca v 30-letni zgodovini Flanders cupa. Karate klub PON DO KWAN RIBIŠTVO Ribiči veterani v zasavsko - posavski ligi V letošnjem letu so ribiči veterani iz Zasavja in Posavja tekmovali v ligi, ki je imela pet tekem v različnih krajih. Sestavili so sedem ekip, tekmovalo pa je enainštirideset tekmovalcev iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Brestanice in Krškega. Seveda so lovili po sistemu ujemi-spusti in vsega skupaj nalovili nekaj manj kot 350 kg rib. Zadnja, odločilna tekma je bila 6. oktobra v ribniku RD Zagorje. Pred to tekmo so bile vse ekipe sila izenačene, tako, da bi lahko zmagala katera koli od sedmih. Ekipni končni vrstni red je bil takle: Zagorje 1 Radeče 2 Radeče 1 Zagorje 2 Trbovlje Hrastnik Brestanica-Krško Med posamezniki se je najbolj izkazal Marjan Koren, drugo mesto je zasedel Andrej Dornik, tretji je bil Dominik Povše, četrti Bojan Kolander, peti Egidij Knez, šesti Marjan Klančišar, sedmi Zdravko Rebernak, osmi Franc Jug, deseti Toni Zimšek. Zapisal MM, slikal Marko Zaletel Prvouvrščena ekipa Zagorje 7: spredaj Marjan Klančišar, Andrej Dornik, Marjan Kreča, zadaj pa Zdravko Rebernak in Dominik Povše j 20. oktober 2011 Šport TENIS Tenis klub AS prenovil teniško halo - odslej tepih Tenis klub AS Litija v mesecu septembru prenovil teniške hale AS. Ljubitelji tenisa bodo zdaj svoje moči lahko merili v prenovljeni hali. Za vse informacije se lahko obrnete na Tenis park AS na tel. 031-693-330 ali 01/8980-800 (Melita) Obveščamo tudi, da je še nekaj prostih mest v teniški šoli AS in sicer ob ponedeljkih od 18-19 za otroke od 5-7 leta starosti in v ponedeljek ter sredo od 16-17 za otroke od 7-11 leta starosti. Prijave bomo sprejemali do zapolnitve mest. In zdaj še k rezultatom: Ekipa dečkov do 14 let se je po uvodnih tekmah po pričakovanju uspela uvrstiti v finale državnega ekipnega prvenstva do 14 let, ki bo konec meseca septembra in na katerem se bodo štiri najboljše ekipe borile za naslov ekipnega državnega prvaka. Nastop v finalu so za Tenis klub AS Litija priigrali : Grega Kokalj, Nejc Lavrenčič, Nejc Šter, Mark Mesarič in Nik Poglajen. Pia Čuk in Blaž Bizjak sta nastopila v glavnem delu mednarodnega ITF turnirja za svetovno lestvico do 18 let, ki je bil Nastja KOLAR v Kranju. Turnir je bil 4. kategorije, konkurenca pa je bila izredno močna. Na turnirju je nastopilo kar nekaj najboljših slovenskih tekmovalcev, vendar se je najdlje in sicer do četrtfinala uspelo uvrstiti prav naši Pii Čuk in Blažu Bizjaku, vsi ostali so namreč izgubili že v uvodnih krogih. Oba se tako hitro vzpenjata po mladinski ITF teniški lestvici in v prihodnjem letu računata na nastope na mladinskih Grand Siam turnirjih. Svojo zadnjo priložnost na mladinskem Grand Siam turnirju je imel Nik Razboršek, ki se je skušal preko kvalifikacij prebiti v glavni del, a mu to žal ni uspelo. Nik bo v kratkem dopolnil 18 let in se bo od mladinske kategorije poslovil. V zadnjem letu je bil vseskozi najvišje uvrščeni slovenski tekmovalec na ITF lestvici do 18 let in seveda na 1. mestu slovenske TZS do 18 let, svoj največji uspeh v mladinski kategoriji pa je dosegel na nedavnem mladinskem evropskem prvenstvu, kjer je osvojil kar dve medalji in sicer srebrno v dvojicah in bronasto posamezno. Niku čestitamo za vse uspehe v mladinski kategoriji in mu želimo kar najbolj uspešen preboj v profesionalni tenis. Med profesionalkami pa se že kar nekaj časa odlično znajde mlada 17-letna Nastja Kolar, ki že nekaj časa ne nastopa več na mladinskih turnirjih. Izjema je bilo letošnje mladinsko evropsko prvenstvo, na katerem je osvojila zlato medaljo in naslov mladinske evropske prvakinje. Nastja je že lansko leto osvojila svoj prvi profesionalni turnir za lestvico WTA in sicer v Čakovcu z nagradim skladom 10.000$, maja letos je sledila zmaga v Mariboru na turnirju z nagradnim skladom 25.000 $. Dvema zmagama je dodala še štiri polfinala , še največ pa šteje uvrstitev preko kvalifikacij v 2. kolo turnirja z nagradnim skladom 220.000$ v Bad Gasteinu. Vse to je Nastjo popeljalo na 240. mesto svetovne WTA lestvice in ji omogočilo nastop na članskem US OPEN turnirju. Nastja je na US OPEN žal izgubila v 1. kolu kvalifikacij tesno v treh nizih proti Grkinji Georgatau 46 64 in 46. Nastja ni bila preveč razočarana, je pa priznala, da bi za večji uspeh potrebovala bistveno več treninga na trdi podlagi. To ji bo zdaj, v prenovljeni teniški hali AS tudi omogočeno, nove pridobitve pa se skupaj z Nastjo veselijo tudi ostali mladi upi v klubu, saj bodo tako imeli možnost treniranja kar na treh različnih podlagah : tepih in hard v dvorani, ter v poletni sezoni še pesek, s takšnimi pogoji pa se lahko pohvali le malokateri klub v Sloveniji. TKAS KARATE Karate - na mladinskem svetovnem prvenstvu v Maleziji bosta Slovenijo zastopala Tea Lopan in Almin Salkič V nedeljo 2. oktobra so se v Murski Soboti zaključile tridnevne reprezentančne priprave slovenske izbrane vrste, ki se je udeležila 7. mladinskega in kadetskega svetovnega prvenstva v daljni Maleziji od 13. do 16. oktobra. Mesto v reprezentanci sta si s svojimi dobrimi nastopi v zadnjem obdobju zagotovila Tea Lopan in Almin Salkič. Kot reprezentančni trener v športnih borbah je v Malezijo odpotoval tudi glavni trener v klubu Miha Kovačič. V samostojni Sloveniji so na mladinskih evropskih ali svetovnih prvenstvih nastopili naslednji člani Karate kluba Trbovlje: David Krajnc, Rok Vodišek, Miha Kovačič, Jernej Simerl, Edin Salkič, Franci Ceferin, Dalibor Filipič, Poldi Herman, Žiga Šantej, Kristijan Ostojič, Nik Žlak, Žiga Rozina, Timi Umek, Almin Salkič, Aljaž VESENJAK, Tim ŽLAK in kot prvo trboveljsko dekle Tea Lopan. Najodmevnejši rezultat doslej je dosegel, žal že pokojni Dalibor Filipič, ki je na Evropskem mladinskem prvenstvu leta 2000 v Celju osvojil srebrno medaljo. To je bila do takrat tudi »najžlahtnejša« medalja na mladinskih evropskih prvenstvih v samostojni Sloveniji. Odlične rezultate so dosegli še Tea Lopan, Timi Umek, Aljaž Vesenjak, David Kranjc in Miha Kovačič z osvojenim petim mestom ter Jernej Simerl in Edin Salkič s sedmim mestom. V zadnjih dneh pred odhodom v Malezijo so se klubski trenerji v sodelovanju z reprezentančnimi potrudili, da sta Tea in Almin tako psihično kot fizično odšla maksimalno pripravljena. Jernej Simerl, tajnik kluba \ 7- ^ // 'V/ >¥• Razvedrilo I zasavc 18.4.1956 POKOJNI HRVAŠKI PEVEC VUKOV OSAMITI DALJŠE PRIPOVEDNO DELO MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU ROBERT REDFORD FRANCOSKI IGRALEC VENTURA PANDA POKRO- VITELJ. PODPORNIK VOJAŠKO POVELJE ODLOM, PRELOM GRŠKI BOGOVI VELIKANI ELDA VILER PEŠČENA PUŠČAVA PROUČE- VALEC VIRUSOV VESPI PODOBEN MOTOCIKEL SLAVNI IZUMITELJ TESLA TALNA OBLOGA DRUŽABNA IGRA FOLIJA IZ POLIVINIL-KLORIDA OVOJ KAR SE NAMAŽE PRIPRAVA ZA ODPIRANJE KONZERV PALADIJ HR. KOŠAR. TRENER MIRKO PISATELJICA TAVČAR SLIKARKA POTOKAR_____________ POJAV NA VODI PREBIVALCI KITAJSKE UMIK NEKDANJA ROMUNSKA TELOVADKA NEMŠKI ZOOLOG LUDWIG RUSKI VLADAR NEKDANJA GRŠKA KOČIJAŽ (POG.) AVSTRIJSKA ČRKA SMUČARKA IZPOVEDNI NADIA PREROK SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI NEMŠKA KNJIŽEVNI-CA SEIDEL KRAJ POD POHORJEM ZGODO- VINSKA TEKSAŠKA UTRDBA NAVADA. OBIČAJ KISLINA IZRASTEK KEMIJSKA SYLVIA PESNIK IVAN JEZERNIK SLIKARKA KOBILCA FRANCIJ NA GLAVI SPOJINA RADIAN SLOVENSKI MODNI OBLIKOVALEC HRANITEU UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG KRAJ NA BRAČU HIMALAJSKA KOZA LETOVIŠČE V JUGOVZHODNI ISTRI AMERIŠKA IGRALKA SPELLING KARLOVAC ČE _ VATIKANSKA ČASOPISNA AGENCIJA LD < v LLI < >IM GC s: PH Razvedrilo N Nagradna križanka 18/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 15. 10. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 18/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Knjižne nagrade Izžrebanci nagradne križanke št. 18/2011 1. Primož Božjak, Keršičeva 38, 1420 Trbovlje 2. Miljana Klinc, Polje 15, 1410 Zagorje ob Savi 3. Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje v_________________________________________/ Kuhamo s Stašo Pečena jabolka s sladko smetano Sestavine: 8 jabolk, žlica masla za pekač, sladkor, sladka smetana. Jabolka pred peko operemo, jim po želji izdolbemo peščišče in položimo na namaščen pekač. V pekač prilijemo 1 dl vode. Če so jabolka kisla, lahko vodo malo sladkamo. Pečemo jih od 45 do 50 minut pri 180 stopinjah Celzija. Pečena jabolka položimo na krožnike. Zraven lahko damo stepeno smetano, kremo ali puding. Lahko jih tudi postavimo v skodelice za puding, prelijemo z vanilijevo kremo ali pudingom, pustimo, da se strdi, in šele nato okrasimo s stepeno sladko smetano, čokoladnimi mrvicami ali prelivom. Dober tek! Staša Ali se prepoznate? Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagoto-vovi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Jožeta na 031 524 826. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do četrkalO. 11.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBELICA VRAČEVIČ molej Valvazorjevo & IZLAKE, Tel.: 03/56-74-117 SLAVICA MARN, s.p. Tel.: 03 57 52 106 GSM: 041 508 655 Fax: 03 57 25 107 e-mail: slavica.marn@siol.net www.marn-vransko.si IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe Utrinki | zasavc Izlačani želi medalje v dveh državah naenkrat V soboto, 8.10.2011 so izlaški borci sodelovali na kar dveh mednarodnih turnirjih hkrati. Najmlajši so se udeležili mednarodnega turnirja OFFENER STEIRISCHER SCHÜLER UND JUNIOREN CUP, ki je potekal v Avstriji, starejši borci pa so se udeležili 9. Italian open v Italiji. To je bilo prvič, da so Izlačani sodelovali na dveh mednarodnih turnirjih hkrati. V Italiji, kjer so se borili starejši, so v soboto potekale ekipne in posamične borbe do 16 let. Prvi je na tatami stopil Rok Vrtačnik, ki se je boril z Jamesom Harisom iz Velike Britanije. Rok je v borbi pokazal veliko borbenost in odlično tehniko, a na koncu imel nekaj smole s podlago, saj so tatamiji drseli. Naslednja se je borila Maruša Izlakar, v prvem kolu z desetimi točkami razlike premagala borko iz Italije, v finalu pa z razliko dveh točk izgubila proti odlični borki Shannen Ryan iz Velike Britanije in tako osvojila odlično drugo mesto. Tilen Zajc se je v večernem delu tekmovanja boril v ekipnih borbah skupaj s Hudale-som in Benkom. Žreb jim je v prvem kolu namenil italijansko, pri sodnikih favorizirano ekipo Besfighter. Tilen je premagal prvega borca in priboril zmago, Jaka in Aljaž sta žal klonila proti drugima dvema borcema, zato se ekipa ni uvrstila v naslednji krog. Nadaljevanje tekmovanja je bilo v nedeljo, na sporedu so bili člani in open kategorije. Prvi je od Izlačanov nastopil Tilen, ki je prvo borbo dobil z 3:0, saj je nasprotnik iz Avstrije predal borbo. V isti kategoriji je tekmoval tudi Robi Veber, ki je ugnal borca iz Avstrije in se prav tako kot Tilen uvrstil v naslednji krog. Na sosednjem tatamiju se je izkazala Sara Smrekar, ki je brez težav premagala borko iz Italije. V borbi za medaljo se je pomerila z zelo dobro in izkušeno Ido Abrahamsen iz Norveške in izgubila z rezultatom 2:12. Po tej borbi sta pesti in noge ponovno prekrižala Robi in Tilen. Slednji je po dobri borbi izgubil proti Stazciniju iz Italije in tako osvojil 8.-16.mesto. Robi je prav tako izgubil proti Italijanu, vendar mu bodo nove izkušnje, ki jih je pridobil, zagotovo še koristile. Tako so izlaški borci končali tekmovanje v Italiji s srebrom Maruše. Na drugem koncu, v Avstriji pa so se Aleks Maselj, Ana-Mari-ja Maselj, Žan Juvan, Žan Ferme, Samanta Abdič, Ines Veber ter Klara Ferme pod vodstvom trenerke Maje Vetršek udeležili odprtega turnirja v Wiesu, Avstrija OFFENER STEIRISCHER SCHÜLER UNDJUNIOREN CUP. Na tekmovanju je sodelovalo 120 borcev iz treh držav. Izlačani so domov odnesli kar šest medalj in en pokal, ki ga je osvojil Aleks Maselj. Aleks je tekmoval v kategoriji dečkov do 37kg, imel kar štiri borbe, ki so trajale dvakrat po minuto in pol in bile zelo naporne. V prvi borbi se je boril z borcem iz kluba Budo Sport Wien in slavil z zmago 6:1, v drugi borbi je z rezultatom 9:1 premagal borca iz kluba Asko 2B in v polfinalu zmagal z rezultatom 5:1. V finalni borbi z rezultatom 5:3 premagal slovenskega borca Timija Sitarja in zasluženo osvojil odlično prvo mesto. Nato je Aleks imel borbe še v kategoriji dečkov -42 kg, kjer je na koncu osvojil odlično drugo mesto. Prvo borbo je zmagal z odličnim rezultatom 12:1 proti borcu iz kluba Atus Gratkorn. Drugo borbo je izgubil z razliko ene pike. Klara Ferme je po zahtevni borbi proti Avstrijki na žalost izgubila, to je bila njena krstna borba na mednarodnem turnirju, tako da se je odrezala izvrstno in na koncu vseeno osvojila tretje mesto. V kategoriji -32 kg je tekmovala Ines Veber. Borila se je proti borki iz kluba ATUS GRATKORN. Žal je borbo izgubila z 1:4, a vseeno osvojila tretje mesto. Ana-Marija se je zelo dobro odrezala proti Madžarki, ki je bila dvakrat težja od nje, pokazala je veliko borbenost, osvojila je drugo mesto. Žan Ferme se je zelo potrudil, a mu na krstnem turnirju v tujini na žalost ni uspelo premagati borca iz kluba ASVO DL, osvojil je za prvi mednarodni turnir solidno 5. do 8. mesto. Samanta Abdič je v kategoriji -47 kg izgubila z 1:11 proti borki iz kluba ATUS GRAJKORN, a vseeno osvojil drugo mesto. In na koncu je bil še Žan Juvan, ki je osvojil tretje mesto v zelo močni kategoriji -47 kg. Izgubil pa je z 3:9 proti borcu iz kluba ASVO BOCHAVHA. Vsi borci so se zelo dobro izkazali, domov so poleg medalj in pokala odnesli še kup novih izkušenj, ki bodo predvsem našim mladim borcem še kako dobro koristile. Maruša in Klara PDK Urban in Jernej Tratnik svetovna prvaka v Street dance show plesih Ljubljana je bila prvič v zgodovini Street plesov gostiteljica svetovnega prvenstva v tej mladi plesni disciplini. Tako se je pod kupolo Gospodarskega razstavišča od 29. septembra do 2. oktobra 2011 odvijal velik mednarodni plesni spektakel. Organizatorji IDO (Mednarodna plesna zveza), Plesna zveza Slovenije in PK Urška so gostili 1620 tekmovalcev, kar je največ od vseh Street dance tekmovanj do sedaj. Slovenska ekipa, ki je štela petsto plesalcev, je nastopala pod enotnim imenom, in sicer Slovenian National Team. Bili so najuspešnejša reprezentanca, saj so skupno osvojili kar 32 zlatih medalj. Zadnji dan tekmovanja sta si naziv svetovnega prvaka priplesala tudi brata Urban in Jernej Tratnik. Urban, ki trenira v plesni šoli Maestro, je ubranil lanskoletni naziv svetovnega prvaka, osvojen na prvenstvu v Ukrajini, in tako drugič postal svetovni prvak v Street dance show solo plesu med mladin- ci. Luka Mravlje je v isti kategoriji za las zgrešil medaljo ter kljub poškodbi noge, ki jo je »pridelal« le nekaj dni pred tekmo, zasedel odlično 4. mesto. Prvič je na nivoju svetovnih prvenstev Urban tekmoval tudi v kategoriji članskih dvojic in s soplesalcem Simonom Aleksičem v hudi konkurenci osvojil odlično 8. mesto. Jernej Tratnik je v isti kategoriji skupaj s soplesalcem Mihom Pozničem, oba iz plesne šole Zapleši.si, stal na najvišji stopnički in tako postal svetovni prvak. Tekmovanja so se udeležile tudi mladinke ŠKD Maestro, in sicer: Lara Turšič in Eva Vidmar, ki sta med hip hop dvojicami dosegli odlično 6. mesto, ter Iza Bebar in Lara Turšič, ki sta med mladinskimi Street dance show dvojicami zasedli 12. mesto. A. T. Aktualno Proslava ZSČ Trbovlje V soboto, 15. oktobra 2011 je bila v Delavskem domu v Trbovljah proslava ob 20. obletnici samostojnosti in izgona zadnjega vojaka JA iz Slovenija ter 21. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite. V program proslave je bil vključen že tradicionalni 3. pohod mimo obeležij tajnih lokacij orožja v obdobju leta 1990 - 1991. V avli Delavskega doma v Trbovljah so se ob 12.30 uri zbrali pohodniki, dobitniki priznanj, ter poveljniki in pripadniki bojnih enot TO iz 87. območnega štaba Trbovlje v letih 1990 -1991. Na prireditvi je bila predstavljena knjiga, posvečena dogodkom iz obdobja osamosvajanja Slovenije, ki jo je ob strokovni pomoči Bojana Šoperja napisal Anton Šutar. Govorniki med katerimi so bili podžupanja Občine Trbovlje Barbara Žgajner Tavš, polkovnik Janez Potočnik dr. vojaških znanosti in major Bojan Šoper so spregovorili o pomenu dogodkov izpred dvajsetih in o knjigi, ki je bila na proslavi predstavljena. Proslavo je pripravila Zveza slovenskih častnikov Trbovlje. Slika: Ines, tekst M.A.Š. Za obujanje spominov. SAVA 2011 V soboto 17.9. 2011 je v Zasavju potekala regijska vaja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vaja je pripravljena in izvedena na podlagi predpostavke, da se na brzicah reke Save, na skalah pri železniškem tunelu ni-zvodno od Termoelektrarne Trbovlje, kjer poteka meja med občino Trbovlje in Hrastnik, prevrneta 2 čolna za rafting, v katerih je v vsakem po 5 turistov. Več o tej akciji si lahko ogledate na spletni strani http:// www.sos112.si/trbbovlje Po virih StaR Prikaz odvoza ponesrečenca s helikopterjem Slovenske vojske. Obvestilo ob mesecu požarne varnosti -oktober 2011 Leto je naokoli in pred nami je nov mesec požarne varnosti. Vodilna tema letošnjega meseca požarne varnosti, je ta zelo splošna - POŽARNA VARNOST DOMA. Ob tej priložnosti je Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo pripravila plakat in zgibanko ki smo jih že razposlali po občini Trbovlje. Aktivnosti letošnjega meseca požarne varnosti ima torej en glavni cilj - usmerjati prebivalce na spletno stran »spletna hiša << Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje zbranih veliko požarno - preventivnih vsebin, ki služijo za opozarjanje na požarne nevarnosti in hkrati predlagajo osnovne rešitve za zmanjšanje nevarnosti. Trboveljski prostovoljni in poklicni gasilci bom organizirali dneve odprtih vrat gasilskih domov in informativne dneve ki so tematsko usmerjeni na požarno-preventivne aktivnosti v domačem okolju, izvedli bomo v krajevnih skupnostih prikaze gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, opozorili na nevarnosti kuhinjskih požarov in poudarili pomen preventivnih ukrepov v povezavi z dimno vodnimi napravami (dimniki), katerih uporaba bo z začetkom kurilne sezone kmalu postala aktualna. Trboveljski gasilci bomo izvedli tudi večje operativne vaje in preizkusili izdelane Operativno taktične načrte na območju skladišča UNP Trbovlje na Opekarni ( bivši (Europlin ), Bolnišnici Trbovlje, Centralni čistilni napravi v Bevškem in Lafarge Cement Cementarna Trbovlje. Več gradiv na temo preventivnega delovanja lahko najdete tudi na spletnih straneh : - Gasilske zveze Slovenije : http://www.gasilec.net/ - Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje : www.urszr.si - Slovensko združenj za požarno varstvo: www.szpv.si - Za obiske v gasilcev pri vas ali v naših gasilskih domovih nas pokličite na telefon 03 56 30 050, 03 56 33 053, 041 691 962, ali po e-mail: gasilski.zavod.trbovlje@siol.net Z gasilskimi pozdravi: NA pomoč! Srečko KERIN VKGČI.st. Poveljnik Z£ n asavske regije & Šport zasavc Oglarska dežela 2011 V okviru prireditve Oglarska dežela 2011 je bila odprta nova turistično-informativna tabla (na fotografiji predstavniki Občine Litija, Centra za razvoj Litija in lokalne skupnosti). Obiskovalci tradicionalne etnološke prireditve Oglarska dežela 2011 so septembra na Dolah pri Litiji uživali v spoznavanju tradicije oglarjenja in prijetnem druženju z domačini. Kolesarskega vzpona na Dole se je udeležilo skoraj 100 rekreativcev iz različnih koncev Slovenije. Na Dolah so preko celega dne potekale zabavne igre med društvi, na stojnicah so obiskovalci lahko okusili domače dobrote in kupili domače oglje ter opazovali prižig prave oglarske kope. Za prijetno razpoloženje je v večernih urah poskrbel ansambel Veseli Dolenjci. Prireditev Oglarska dežela 2011 je organizirala Krajevna skupnost Dole pri Litiji v sodelovanju z lokalnimi društvi, Občino Litija, Zavodom za gozdove RS, zadrugo Jarina in Centrom za razvoj Litija. Dogodek je Center za razvoj Litija podprl v okviru evropskega projekta Listen to the voice of villages, ki se ukvarja z razvojem turizma v odročnejših krajih. Projekt se je izkazal kot dobra priložnost za nadgradnjo obstoječe ponudbe, ki v lokalnem okolju že obstaja, vendar ni dovolj prepoznavna. Oglarsko deželo smo prepoznali kot območje, ki ima potenciale za razvoj turizma zaradi močne tradicije oglarjenja in naravnih lepot. Razvojne aktivnosti v okviru omenjenega projekta se izvajajo še na dveh pilotnih območjih v srcu Slovenije, in sicer v Jablaniški dolini in na Veliki Planini. V okviru prireditve Oglarska dežela 2011 je bila na Dolah v soboto odprta nova turistično-informativna tabla. Poleg informativnih tabel smo v okviru projekta Listen to the voice of villages območje opremili tudi z označevalnimi tablami, ki so postavljene na vseh dostopnih cestah. Označene so bile tudi oglarske domačije in oglarske poti. Vzpostavljena je bila spletna stran www.dole.si kot osrednje spletno mesto za pretok informacij v zvezi z dogajanjem v Oglarski deželi. Narejena je bila celostna grafična podoba, zgibanka s ponudniki z območja, informator Oglarček, za ponudnike pa so bila organizirana izobraževanja, svetovanja ter ogledi dobrih praks. Projekt Listen to the voice of villages, ki se bo zaključil koncem letošnjega leta, je s svojimi aktivnostmi prinesel dobro osnovo za nadaljnji razvoj Oglarske dežele kot prepoznavnega turističnega območja. Ana Savšek, Center za razvoj Litija Hoja se splača Ob tednu mobilnosti je tudi tokrat Zdravstveni dom Trbovlje organiziral 22. septembra popoldan na stadionu Rudarja test hoje na dva kilometra in prikaz nordijske hoje. Gabriela Hostnik je prisotnim trinajstim udeležencem povedala, da jih je bilo vabljenih sedemdeset pacientov, ki so odgovorili na preventivni vprašalnik o zdravstvenem stanju in so 20 % ogroženi zaradi kajenja, previsoke telesne teže in drugih rizičnih skupin. Testa so se udeležili le štirje med omenjenimi. Ostali udeleženci so za test izvedeli iz medijev ali drugih objav. Le redki posamezniki si za ta namen vzamejo čas vsako leto. Razveseljivo je, da so udeleženci predlagali, da bi imeli tedensko srečanja na Rudarju, da bi vadili nordijsko hojo in se pogovarjali o zdravem načinu življenja. Zato so se dogovorili, da se bodo srečevali vsak ponedeljek ob 9. uri, tudi v primeru slabega vremena. V ponedeljek, 3. oktobra, ob devetih, se je zbralo trinajst udeleženk delavnice za telesne dejavnosti, s poudarkom na nordijski hoji. Z druženjem bodo nadaljevale, saj je nastala skupina, ki ima skupen cilj: uživati v nordijski hoji in se se- znanjati z zdravim načinom življenja. Lahko se pridruži vsak, ki je željan tovrstne rekreacije, ki jo nekateri podaljšajo še s pešačenjem na Klek. Besedilo in slika: Irena Vozelj Različne vaje za telesno aktivnost pomagajo k boljšemu počutju udeleženk. Dogodki/Mali oglasi Mite paKtni in prihranite do MI pitne vode, uporabite brezplačno dežemco, (Biojmfc^istiCne naprave Sistemi za t^raßo deževnice NOVO!!! biološka čistilna naprava, ki deluje brez elektrike ARMEX ARMATURE d.o.o. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2A TEL. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 E-mail: info@armex-armature.si www.cistilnenaprave-dezevnica.si ( MALI O C LAS■ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, pp 79. I4I0 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam suha bukova drva 50E/m. Možnost dostave. 051 655 806. Prodam- visoko tlačni čistilec Karcher K-275, nov: 051 649 615. Prodam zelo dobro ohranjeno otroško opremo ( banjica, lupinica, košara za voziček, ležalnik, skakač, igr. Center) po ugodni ceni.: 041 310 179. Prodam bele koze, lesena kolesa od vozov, bukova drva. 03 56 76 310. Zaposlitev Voznik tovornih vozil B, C, E išče zaposlitev.: 041 260 042. Stiki Fant nekaj čez 50 let, bi rad spoznal žensko do 54 let. : 040 638 646. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): t ; Nekateri prihranke preprosto hranijo. Mi skrbimo, da lepo rastejo. Depoziti z ročnostjo 5 let pri nas lepo uspevajo, saj jih obrestujemo s 5-odstotno letno fiksno obrestno mero. Če želite do privarčevanih sredstev prej, so na voljo depoziti s krajšo dobo vezave. Naši izkušeni bančni svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izdelavi varčevalnega načrta po meri vaših želja in zmožnosti. Obiščite tudi www.unicreditbank.si/depoziti Življenje je polno vzponov j j- P9br?^šl'v... _ in padcev. Tu smo za vas. t>Unilredlt Bank Ponudba velja za depozite v zneskih nad 500 eviov. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na spletni strani banke. Ponudba velja do preklica. Kofetkanje s preteklostjo KO VINCE GOVORI Da bi lažje doumeli in razumeli dogajanja v vseh petih župah gamberškega gospostva, da bi lažje razumeli mrmranja med podložniki, postopno izmikanje z urbarjem predpisani tlaki, razmeroma resen upor, se moramo povrniti nekaj časa nazaj. Na dan, ko je podložnik Mohor z Ržiš v spremstvu gamberškega oskrbnika in dveh gamberških oborožen-cev pripeljal mrtvo telo gospoda Nicola na ljubljanski grad. Ko je njegova žena, preden se je v krču žalosti opotekla, preklela Gamberk. Grad, kjer je njen ljubljeni omahnil v smrt. Grajski oskrbnik je videl, kako so se voznik in oba oboroženca zdrznili ob divjemu kriku furlanske gospe. Razumeli so, tako kot vsi slučajni prisotni, ne da bi jim kdo prevedel, da je preklela grad. Maledetto Castello. Zato jim je, preden se je odpravil po svojih opravkih v Kamnik, na mostu čez Savo zabičal, naj o dogodku molčijo. Tako so se vračali molče, vsak s svojimi mislimi, ko sta oboroženca v Moravčah pustila Mohorja z vprego zadaj, sama pa sta odjahala v drncu proti domu. Pa kaj, dan je bil naporen, popoldan se je že nagibal k večeru in žeja je bila tista, ki je priganjala njuna konja. Čedalje hitreje, proti Izlakam. Kajti tam, kjer je še nedavno bila gostilna, na Obreziji, je tedaj imel krčmo, bolj vinotoč, izlaški župan Jurij, po domače Mihovčev Jur. Ga najdemo v gamberškem urbarju. Bolj kot kmetovanje v tej ozki dolini mu je šla kupčija, saj je, po posebnemu dovoljenju gamberškega oskrbnika in proti primernemu plačilu, z dvema vpregama tovoril drobnico in žita, ki so pripadala deželnemu glavarju in gamberškemu gospodu, grofu Lambergu. Pa prevoz za ves les, posekan v grajskih hostah, si je izgovoril. Zdaj pa začnimo z zgodbo, kot jo je v kroniki zapisal grajski pisar. Zelo malo svojega bomo dodali, saj kronika v robati nemščini, z okornimi izrazi, piše o dogodkih od tega dne dalje dovolj podrobno. Tako sta oboroženca vendarle prijahala do Jurjeve krčme. Vajeti obeh konj sta vrgla domačemu sinu, da ju očedi in na- poji, sama pa sta, že kar močno žejna, sedla za najbližjo mizo. Točajka je urno in brez nepotrebnih vprašanj postavila na mizo vsakemu po majoliko vina. Pa je bilo to premalo, žeja je bila prehuda. Sta se začela nalivati in začelo je govoriti vino. V lini cerkvice svetega Jurija na griču je odzvonilo delopust, ljudje so zmolili Očenaš in prenekateri mož je poromal k Jurju na požirek in po novice. Tako se je začela krčma polniti, oborožencema pa jezika zapletati. In nista zdržala več, popito vino jima je razvezalo jezik. Imenitno se jima je zdelo, da so jima prisluhnili, da sta bila tisti trenutek nekdo. In sta od začetka pa do kraja povedala in mnogo svojega dodala, kaj sta doživela. Čedalje bolj radovedni, nekateri pa že zaskrbljeni, so jima ponujali pijačo, da bi zvedeli še kaj več. Tako sta jim, že vsa omotična od popitega, ne prav dobrega vina, začela porajati dvome, kaj je gospa mislila s prekletstvom. Naj bi veljalo za grad in za grajske? Kaj pa, če še za vse podložnike? Pa je domišljija začela dodajati. Mar tudi za pokojne? Pa za nerojene otroke? Kajti tiste čase, o tem smo že pisali, se je vraževerje naravnost razbohotilo, zaklinjanje in prekletstva so bila strašna, dostikrat neusmiljena. In je tistega poznega popoldneva v Jur-jevi krčmi na Obreziji začelo vreti. Pa bi se naslednji dan, ko bi se vinski hlapi razkadili in bi se možaki oprijeli dela, take marnje mogoče ne prijele. Na nesrečo pa je tisto od vina razgreto besedičenje obeh oborožencev poslušalo v dve gubi zvito ženšče, Pokljukarjeva Mina. Od malega sem nekoliko na tretjo stran, za teto so jo imeli v družinskemu domcu pod Prhovcem, večkrat lačno kot sito. Tu in tam je kaj postorila za kos rženega kruha ali golido mleka. Dosti bolje pa ji je šla »babja pošta«, prenašanje marenj, izmišljenih novic in tega, kaj je soseda grdega govorila o sosedi, kadar je ni bilo zraven. Taka pošta je bila donosna, po svoje pa tudi nevarna. Jo je sapa dajala še leta od takrat, ko ji je rebra nalomil Mlinarjev starejši sin, ko ga je oskrbniku zatožila, kako ga je videla nastavljati zanke. Zadrhtela je ob misli, koliko bo nabrala vsega - kruha, suhega sadja in kakšno merico rži -, če bo pohitela in novico o prekletstvu (tudi podložnikov, seveda) ponesla skozi vseh pet žup. Tako je še pred nočjo hitela na Čemše-nik, da bi novico najprej posredovala farovški gospodinji, stari Marjeti. Z njo sta si bili posebno dobri, skupaj sta marnjah in se, če sta preveč zašli, tudi skupaj križali in se Bogu opravičevali. Tako je sopla v hrib, oprijemajoč se popotne palice, da se je zdelo le hipec, ko je potrkala na zadnja farovška vrata. Marjeti je v eni sapi povedala, zakaj je prišla, rekoč, da se bo pod noč še vrnila. Da pa mora z novico še vse do Dobrljevega in do župana v Brezje. Trda noč je že bila, ko se je vrnila do farovža, skozi motno okno je brlela luč v kuhinji in v gospodovi sobi. Na trkanje ji je odprl vrata sam gospod vikar in jo, resnega videza, kar v črni kuhinji začel natančno spraševati. Marjeta ji je ob tem pogrela mleka in lačni priložila kruha. Gospodu je od besede do besede povedala, kaj sta oboroženca govorila, in postajalo mu je čedalje bolj jasno, kaj sta ta dva blebetavca zakuhala. Bil je moder mož, poznal je svoje, ne preveč verno ljudstvo. Zbal se je, da lahko pride do težav, zato je Mini zabičal, naj tisto noč ne nori naokoli in naj se spravi spat nad kozjo štalo. Seveda pa gospod vikar ni mogel vedeti, da so novico o prekletstvu raznosili po Ržišah pa vse do Znojil in župe Jesenovo možje pivci, ki so jo zvedeli v Jurjevi krčmi. Iz prve roke, kot se reče. Oba oboroženca, vsa vinska, pa sta, ne vedoč, kaj bo prihodnje dni njuno jezikanje prineslo med to podložniško srenjo, pod noč le prijezdila na pristavo. Sta konja poznala pot. Piše: Marjan Klančnik Oglas/Jubilej Kino Delavski dom Zagorje program prireditev in kino predstav za mesec november2011 Torek 1.11. ob 19. uri - Film teater: NEKE DRUGE ZGODBE Petek 4.11. ob 19. uri - LAHKO NOČ, GOSPODIČNA Sobota 5.11. ob 19. uri - KAVBOJCI IN VESOLJCI, ZDA, triler (1h 58min) Nedelja 6.11. ob 19. uri - LAHKO NOČ, GOSPODIČNA, Slovenija, Hrvaška, ljubezenska drama ob 19.15. uri - kino Izlake: KAVBOJCI IN VESOLJCI, ZDA, triler Ponedeljek 7.11. ob 19. uri - KAVBOJCI IN VESOLJCI, ZDA, triler Torek 8.11. ob 19. uri - Film teater: LAHKO NOČ, GOSPODIČNA, Slovenija, Hrvaška, ljubezenska drama Petek 11.11. ob 19. uri - PRIJATELJA SAMO ZA SEKS, ZDA, romantična komedija (1 h 49min) Sobota 12.11. ob 19. uri - ŽALOSTNA BALADA ZA TROBENTO, Španija, drama (1 h 48min) Nedelja 13.11. ob 19. uri - PRIJATELJA SAMO ZA SEKS, ZDA, romantična komedija ob 19.15 uri - kino Izlake : ŽALOSTNA BALADA ZA TROBENTO, Španija, drama Ponedeljek 14.11. ob 19. uri - PRI JATELJA SAMO ZA SEKS, ZDA, romantična komedija Torek 15.11. ob 19. uri - Film teater: ŽALOSTNA BALADA ZA TROBENTO, Španija, drama Četrtek 17.11. ob 19.30 uri - GOGA, ČUDOVITO MESTO (gledališki abonma in izven) SNG Drama Maribor Gledali bomo ETV Četrtek, 20.10.2011 Četrtkov večer na ETV se bo začel ob 18. uri z oddajo Med nami iz leta 2007, ko je bil gost Rado Zavrašek, Sledi narodnozabavna oddaja Polka in majolka. Ob 20. uri bo posnetek slovesnosti ob 40-letnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Zagorje. Večer na ETV se bo zaključil s posnetkom torkove mladinske oddaje Mladi na razpotju. V petkovem jutru bodo na sporedu ponovitve večernih oddaj. Petek, 21.10.2011 Petkovo popoldne na ETV se bo pričelo ob 17.15 uri z narodnozabavno oddajo Polka in majolka in pravljico za otroke „Petelin, bodi petelin“. Sledi informativna oddaja Sedem in po njej oddaja Gost tedna, v kateri bodo gostje zagorski obrtniki. Ob 20. uri bo ponovitev informativne oddaje Sedem in oddaje Gost tedna. Večer se bo končal s kuharsko oddajo. V sobotnem dopoldnevu bodo od pol osme ure naprej na sporedu ponovitve tedenskih oddaj. LITIJA ČETRTEK, 27.10. 2011 ‘Točka vseživljenjskega učenja Knjižnice Litija od 8. do 14. ure *ob 19. uri, krajevna knjižnica Šmartno, Slika in pesem, Daša Fajfar Petek 18.11. ob 19. uri - CUKRČEK 2, ZDA, romantični (1h 51 min) Sobota 19.11. ob 19. uri - DEVIŠKI PLES SMRTI, Madžarska, Kanada, Slovenija (1 h 40min) Nedelja 20.11. ob 19. uri - CUKRČEK 2, ZDA, romantični ob 19.15 uri - kino Izlake: DEVIŠKI PLES SMRTI, Madžarska, Kanada, Slovenija Ponedeljek 21.11. ob 19. uri - CUKRČEK 2, ZDA, romantični Torek 22.11. ob 19. uri - Film teater: DEVIŠKI PLES SMRTI, Madžarska, Kanada, Slovenija Petek 25 11 ob 17. uri - TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE: SAMOROGOVA SKRIVNOST Sobota 26.11. ob 19. uri - JEKLENA MOČ, ZDA, Indija, akcijska znanstveno fantastična drama Nedelja 27.11. ob 10.30 uri - TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE: SAMOROGOVA SKRIVNOST, animirana družinska pustolovščina ob 17. uri - TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE: SAMOROGOVA SKRIVNOST, animirana družinska pustolovščina ob 19.15 uri - kino Izlake: JEKLENA MOČ, ZDA, Indija, akcijska znanstveno fantastična drama Ponedeljek 28.11. ob 17. uri - TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE: SAMOROGOVA SKRIVNOST, animirana družinska pustolovščina Torek 29.11. ob 19. uri - Film teater: EN DAN, ZDA, romantična drama (1h 48min) Četrtek 1.12. ob 19.30 uri - POSLEDNJI TERMINA(L)TOR (gledališki abonma in izven Gledališče Koper Hrastniške obiskovalke knjižnice v Knežjem mestu „Hodimo po svetu, domačih biserov pa ne poznamo,“ so priznale udeleženke strokovne ekskurzije v Celje, v četrtek, 6. oktobra 2011. V Knežje mesto so se odpravile članice knjižničnega sveta, bralnega krožka in še nekatere obiskovalke hrastniške Knjižnice Antona Sovreta. Najprej so si pod vodstvom Branka Goropevška, direktorja Osrednje knjižnice Celje, ogledale prostore ene največjih in najlepših knjižnic v Šloveniji. Sledilo je občudovanje mesta pod mestom, kjer so pod Knežjim dvorom razstavljena največja najdišča rimske Celeje. Po sprehodu med mestnimi znamenitostmi so bile najbolj navdušene nad razstavnim oddelkom Alme Karlin v Pokrajinskem muzeju, kjer je tudi precej njene zapuščine. Potem so zavzele še grad, ki so ga začeli obnavljati v 19. stoletju, v letu 2010 pa se je končala sanacija Friderikovega stolpa. Najbolj radovedne so se povzpele tudi do razgledne točke na stolpu, potem pa so prijetno druženje nadaljevale na kosilu pri Tlačanu. Besedilo Fanči Moljk X •> / omrežje raste! Za boljšo pokritost in več interneta nadgrajujemo omrežje na območju Trbovelj, Zagorja ob Savi, Radeč, Dola pri Hrastniku, Litije in Laškega. Za morebitne nevšečnosti, povezane z nadgradnjo se vam opravičujemo. Nadgrajeno in posodobljeno mobilno omrežje bo omogočilo bistveno izboljšanje pokritosti z mobilnim signalom, predvsem pa boste odslej preko novega omrežja lahko dostopali do zmogljivega, še hitrejšega interneta. Nadgradnje in posodobitve intenzivno izvajamo tudi na drugih območjih Slovenije. Več informacij o nadgradnji omrežja lahko izveste na 080 40 40 40 ali na www.simobil.si/pokritost. Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, Sl-1000 Ljubljana | www.simobil.si (3 s'imobil Povej nekaj lepega