269. številka« Ljubljana, soboto 22 novembra. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja lu&k dan, ltvsemal ^uuoaoijke iu aoove po prazmkift, v«i vtnjA p* pesti pit>jou.»i. is avatro-ogorske du/ele m aeui iomi 16 ;,•>■.. za uoi ioIm 8 gold , M tatrt leta 4 gold. — Za LJubljano h «•*»•.; potfliani* n« dom ca celo !<«*«» 13 gold., z* četrt leta 3 gold. 30 kr., r,n en mesne I gol d. 10 ter. Za pošiljanje na dom m rađana 10 krajo, za otdsoo, 3Q kr. za četrt lota. — Za tij« de*ele s» tolo loto 20 gold.. u pol :-.L.a 10 gold. — Za floapude aftltelje na ljudukih dol« h In za dijake valja znižana cena in aieor: Z« Ljubljano <sa četrt letu 2 gold. 50 kr.. po poatT pmieuiati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila tte plačajo od četin-»topne potit-wato 6 kr. Če ne onaaciio enkrat 'Jaka. h kr, če ao dvakrat in 4 ta, oo uc tri- ali večkrat i.ak». Vsakokrat bo plača Štempdj za 30 kr. Dopisi naj ao iavolc trankirati. — Rokopisi so no vrnČAJo. —■ Urodr.iitvu jo \ Ljubljani na ealovaki costl v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa**. Opravničtvo,  na katero na) so blagovolilo podajati uaro^n'n«   '«kla»o*niin   ohuht.iI* t  } adn^nlntratfvno ^eči, j* v „.Narodni tiHkarnl" v Tavčarjevi hW%
Kriza in državna pomoč.
ii.
Proračun za 1. 1874, kojega je 18. t. m. minister de Pretiš v zbornici poslancev razvijal, ne ostane brez npliva na finančno predloge, uasvetovane zboru 11, t. m. Daje ta proračun tudi in posebno adresne j debati namenjen bil, da jo vlado vsaj v finančnih ozirih polemiki desnico odmaknol, to je jasno bilo uže iz vrste, v kojej so razgovori 18. novembra sledovali, kakor tudi iz tega, da uobeden govornik „desne strani", celo Herman ne, nij iiuancev mogel za predmet vojskovanja si izbrati. Utisek proračuna, vsaj mumentam, nij bil baš slab, in je služil v novo orožje zoper opozicijo, proti katerej, kakor se je prvi dan debate obnesel, sploh nij posebnega orožja treba upotrebljevati — iz razlogov, kateri uijso namen tem Člankom.
Minister iiuancev je imel 18. nov. srečnejši dan, nego 11. t. m. To pa ne izhaja nikakor iz bog zna kakovega briljantnega osvetljenja avstrijskih iiuancev, niti iz kakovih god srečnih novih mislij, katere bi v delo prevedene našej državuej zakladnici novih virov odkrile, temveč iz enega poglavitnega vzroka, pri katerem je baš minister najbolj nedolžen, in ta vzrok je: da stanje avstrijskih tiuaucev nij slabe j se, nego se je bilo bojati , ampak da je skoro nedotekneno ostalo od raznih kriz tega leta, ali bolje rekoč: da se nij posebnege pohujšanja naših Hnancev, bati. In to je pri teh črno nania-lauih Časih „krize", „poloma" itd. velevažno. Odtod, ne od ministrovih besed, polastilo se je centralistične večine nekakovo Čuvstvo pomirjenosti, utolaženosti in zmagonosnosti.
Jaz pravim : stanje naših financev nij slabejše, kakor je bilo pričakovati, t. j. mini-nisterstvo si laska in obeča , da slabejše ne bode. Da pa nij posebno ugodno, in da poslanci z volilci vred ne bodo tako „zadovoljni," kakor g. Pretiš sam seboj, to se na prvi mah jasno in očito vidi.
Govor Prctisov ima dva dela; v prvem našteva razne „potre buosti" (stroške, Er-fordernisse) v drugem „plačila" (dohodke, Bedcckung) za leto 1874. In ravno v drugem delu pripravlja minister poslušalce na neugodnosti, katere jim hoče „brez lišpanja" na ravuost razkriti.
Zares se pri vseli raznih svotah proračuna, stroškov tako kakor dohodkov, glasi kot stalni refren: „povišanjeu (Mehrer-forderniss).
Ne vem, bi li bolj smešen ali bolj ža-lobteu imenoval končni rezultat celega proračuna, iz katerega je Pretiš kot preostatek vseh dohodkov črez vse stroške 2'/a milijona izkoval! Gotovo lehek račun, pa žalosten nasledek ,  ako se pomisli, da je dosežen po
edinem, vseskoznem povišanji v se h svot. Po tem umetnem, ne piirodneru ni- mu meni mi nister v prihodnjem letu 2,f>7O.0OO prigospo-dariti !
Da davkoplačevalcev preugodni časi ne čakajo, da se našo iiuaučuo stanje ne stue prijetno imeuovati, vidi se uže iz tega, da bodo stroški prihodujega leta samo za ta poltretji milijon maujši od lanjskih, a lauj-.lvi stroški so gotovo uže ueuavadni bili, ker je edina razstava L8 milijonov požrla (odračunivši uajuire dohodke od pi elimiuarja). Tudi druga prikazen v proračunu nas no more razveseljevati: plačo uraduikov so se v enem letu na 12 milijonov povišale. To je pomembno, in po mojom mnenji je sveta dolžnost poslancev zabranili, da se državno službe v sinekure ne spremenijo. Ta prikazen žuga svobodnemu in ustavnemu razvijanju države z opasnostjo — birokratizma.
Ako dostavimo, da je za 1. 1874 vseh stroškov na 387,359.000 gl. in vseh dohodkov 389,000.000 gl. proračuujeuih, dovršili smo za takrat svoj posel. O pojedinih točkah in njih daljnem uplivu prihodnjič.   J. P.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 19. nov. |I/.v. d op. ] Adresna debata. Poslanec dr. Itaz-Ing govori: „Slavni zbor ! Bodi mi dovoljeno, da osvetim sta.Uče Slovencev, kateremu po rojstvu pripadamo, in za katero več desetletij duševno iu telesno delamo, da bi jih počasi uvedli v vrsto kulturnih narodov, ker bi se že u. pr. ne mogel sporazumljati z načeli Njih ekcelence gospoda grofa Hohen-vvarta, ker tudi mi stojimo na stališči zakona in ker bomo pravo in svobodo vedno brauili. (Dobro). Naj mi bo tukaj dovoljeno, da navedem one uzroke, zarad katerih nam nij moč, za ta adresiu nacrt glasovati, premda obsega veliko Slavkov, ki se popolno strinjajo z našimi nazori. Ta načrt je pteveč centralistično uadaliuen, in jaz konstatirani, da v naših deželab ljudstvo uema nazora za tako centralizacijo, po kateri bi se morali deli enako at«inoni v celoto združiti. Mi hiuu tudi za to, da je cesarstvo močno na znotraj iu na zuuaj. Mi smo tedaj za močeu centralni parlament, za vse skupne zadeve, a sicer smo za pošteuo razširjeno deželno avtonomijo, iu to je uzrok, da za to adreso ne glasujemo, ker Be uam zdi hiper-centralističuo nadaLueua, kar našemu narodu nij po godu.
„V tem adresueni načrtu so tudi ne izraža dovolj enakopravnost narodno-stij, ki je vendar temelj ua pogoja zediuje-uja, zadovoljuosti avstrijskih narodov; kajti mi terjamo popolno  racijonelno enakoprav-
nost narodov, posebno v šoli in v uradu in v vseh razmerah človeškega življenja."
„ Dalj ni pomišljaj mi je to, da sc preveč državno nadvladanje nasproti razmeri med državo in cerkvijo naprej liva. Tudi jaz spadam k onim , kateri se bodo živahno za to potezali, da se vendar že enkrat red naredi med državo in cerkvijo. Jaz bi ne mogel priznavati državnega nadvladanja, p redno se država ne potrudi, harmonično sporazumeti se s cerkvijo, ki je tako važen faktor za veliko število prebivalcev našega cesarstva. Jaz bi bil tedaj tega mnenja, da bi adresni načert to moral nekako zaznamovati, da bi oni, ki cerkveno mislijo, ne biti zaradi tega v skrbeh, da bo hipercen-tralistična država cerkev in religijozue nazore velike večine državljanov moj-strovala. Jaz bi mislil, da bi bilo tukaj na svojem mestu, ko bi se naznanilo, kako se prav za prav o uvedenji razmer med državo in cerkvijo misli, in bilo bi na pravem mestu, ko bi se povedalo avstrijskemu episkopatu, naj se snide v metropolitanske in die-cezanBke sinode, in naj državi objavi, kar cerkev od nje terja: potem naj bi država odgovorila, in ko bi ta ogovor ne dosegel harmoničnega sporazumljenja, potem naj bi država mislila, kako si sama pomaga. V načrtu tudi nij noben pot zaznamovan, na kak način bi se željeno zedinjenje avstrijskih narodov doseglo. Naj se mi dovoli, da prav kratko ta pot zaznamujem. Na Ogerskem je bila zelo važna terjatev, katero je pred vsem Deakova stranka naglašala, kontinual-nost prava njene ustave.
„Pri nas bi se bila taka pravna konti nualnost lehko našla, ako bi se 'bila ustava razvila na podlogi ali vsaj oziraje se na prejšnje ustave posameznih dežel: ravnati bi se bilo morda moglo v duhu oktoberskega diploma, in bi se bila s tem kontinualnost prava v ustavi občuvala. Dovoljujem si tukaj omeniti, da, ako bi povedal napovedno besedo, katera bi so bila po moji misli mogla tukuj omeniti, in katera bi se bila prav dobro v alineo 4 pred zaklučujoči stavek dala postaviti z dotičnim amendementom, da, ko bi bil slavni državni zbor Cehom roko ponudil, bi oni bili morebiti prišli sodelovat za prerojenjo domovine. Cehi so inteligenten narod, kateri ima veliko breme davkov in ki ima vse lastnosti, izdatno sodelovati pri pre-rojenji domovine, in jaz mislim, da bi bilo prav dobro ko bi jim bila večina slavne hiše prijazno roko podala. To bi se bilo v adre-iiitiii načrtu lehko zaznamovalo s tem, da bi bil odbor rekel: Pot za zedinjenje avstrijskih narodov bi se nastopil, ko bi se na dnevni red postavila revizija državne in deželue postave.
„Ker pa nij bilo v odboru nikomur mo-
goče, % desno strani slavne hiše izreci misel, ki bi po naši muli vzmožila uređenje razmer sploh, bila bi moja nemerodajna misel ta, naj bi se izdelani načrt adrese odboru nazaj izročil, in naj bi se predelal, od odbora, ki bi se pomnožil. Jaz v tem slučaji ne stavim nobenega predloga, ker nemam na-deje, da bi obveljal.
Poslanec Herman: Jaz hočem svoje stališče razložiti ne glede na nasledke, ki bi jih moj govor v klubu vsakako imeti moral. (Herman je ud klerikalnega kluba Hnhen-wart<>vega, ki je sklenil „nič govoriti"; ker je Herman klubova pravila prelomil, izključil se je sam iz njega. Ur.).
Govornik pravi, da v imenu svojih vo-lilcev ne prizna postave od 2. apr. 1873 kot pravoveljavne in protestira v imenu svojih volilcev proti tej (volilni) postavi. Tako postave delati nij konstitucijonelno, ne liberalno. Ako se pomisli, da je ista vlada, ki je to postavo nsilila, tudi volilno akcijo vodila, potem si je fiziognomijo te zbornice lehko razložiti. Ta postava je zmaga ene stranke, enega stanu, enega plemena, meščanstva nemške narodnosti. Narodom se je s tem nov boj napovedal . . . Avstrijski narodi pre-neso pač monarhični absolutizem, a despo-tizma ene stranke ne prenašajo. Da jim nij mogoče svojih želj tu do veljavo spraviti, to dokazuje ta naša manjšiua in toliko praznih sedežev. Čehi so šli domov, ker tu nema jo kaj delati, plačujejo že, ordne in časti drugim prepuščajo; oni so djali, da ne morejo zato, če se na Dunaji denes pozabi kar se je včeraj obet.*lo. Hrvati in Srbi so 40.000 mrličev za državo in cesarja na bojišči pustili, zato da so bili izročeni onim, ki nijso tako delali. Cehi so zmirom svojo dolžnost storili, vsako leto na milijone davkov na Dunaj poslali, za plačo jim dela Avstrija na Češkem tako kot v sovražni deželi, z obsednim stanjem, z denarnimi in životnimi globami, preganjanjem društev in terorizmom pri volitvah.
(Potem Herman razlaga svoje klerikalne nazore o preganjenji cerkve.)
„Ne veruje se nič, ne upa se nič; ljudstvu je vzeta tudi vera v pravičnost vlade ... Razmere so take, da spiritus domoljubja vedno bolj gine, da se vera na obstanek Avstrije izgublja. Prej ne bo bolje, dokler se sistem ne spremeni in vlada izroči v roke, ki ne bodo imele le antipatije proti cerkvi in drugim narodnostim."
Za njim govori dr. Foregger.: Onima Čast voljen bitiv deželi, katere prebivalstvo sestoji iz Slovencev, tudi on Slovence zastopa! Ali Slovenci so me volili, ne zavoljo liberalizma, ker moj protikandidat je več liberalnih terjatev stavil, nego jaz. Nemška kultura je edino volilce vodila.
Poslanec grof Coronini pravi, da so tudi njemu Slovenci dali svoje glase, da si so vedeli, da sem za volilno reformo glasoval. Coronini obeta, da bo opravičene želje Slovencev vselej zagovarjal, kadar na vrsto pridejo.   (Bomo videli! Ur.)
Govore še H a ase, Honigsnian in dr. Schaffer. Poslednji si drzne trditi, da je na Kranjskem večina za centralizacijo in vlado.
Poslanec <lr. VoSnjak: „Ker so ravno zdaj trije gospodje predgovorniki (poslanci dr. Foregger, dr. Schaffer in grof Coronini Ur.) izjavili, da morajo kot zastopniki slo-
venskih volilnih okrajev svoje misli izpovedati, prisiljen sem nekaterim razlaganjem teh gospodov odgovarjati. Veseli me jako, da so razni zastopniki, katere so Slovenci v državni zbor poslali, vsi povedati, da hočejo za interese slovenskega naroda po moči delati. Po tem je pričakovati, da se bode na te interese tudi res oziralo in da bode ll obljub postala resnica. Ali dozdanje postopanje, kakoršnega držati se proti Slovencem se zdanjemu vladnemu sistemu poljubi, vzbuja v nas dvom, da-li bode pribodnjost za nas Slovence lepša, nego je bila preteklost. Namere in dejanja sedanje vlade, katerih vspeh je baš 'prvi direktno voljeni državni zbor, nijso take, da bi nas mogle napolnjevati z velicimi upanji , da se želje našega naroda izpolnijo.
„Namere tega vladnega sistema so obr-nene na strogo centralizacijo in po ne ničen je nenemških narodov. Mi Slovenci pak si svoje narodnosti ne damo vzeti, mi hočemo Slovenci ostati. Mi od blagoslovov ustave nijsmo dozdaj dosti več pridobili, nego večji davke in večja bremena za vojsko. Drugih ustavnih pravic Slovenci nijsmo dobili, ravno tako malo, kakor Poljaki v šlcziji in nekatere druge nemške narodnosti.
„Ra,d priznavam, da so se v zadnjih letih npkatere svobodomiselne postave in naprave ustanovile, da si je pokojni državni zbor dostikrat imel slabostne ure in je kakor bi mignil zopet vzel, kar je baš prej kot liberalno pridobitev proglašal. — Opominjani samo na deleiriranje porotnih sodnišč in npe-Ijanje objektivnega kazenskega postopanja v tiskovnih rečeh. — Mi imamo sicer pravico snovati društva in zbirati se. Ali če mi Slovenci društva ustanavljamo, ali ljudske shode sklicevati hočemo, gotovo smo tako srečni, da nam policija to zabrani. Vsaj moram zagotoviti, da v Ljubljani že več let nij bil noben ljudski shod dovoljen, da si so po-četniki prevzemali odgovornost za vse, kar bi se moglo pripetiti, in sploh vse postavne potrebnosti izpolnili.
„Tiskovna postava, katero je naredil ta vladni zistem, svojim objektivnim in subjektivnim postopanjem, zadeva opozicijonelno novinarstvo jako ostro. Pri nas se o tiskovni svobodi prav za prav govoriti ne sme. (Klici: oho!) Kar se tiče upotrebljevanja tiskovne postave od strani političnih in sodnijskih ob-lastnij , je ono čista ironija vsega , kar se imenuje tiskovna svoboda. Naši opozicijonalni časopisi se, odkar je objektivno postopanje uvedeno, za vrstjo konfisknjejo; isto se godi na CVŠkem. In državni pravdnik, kakor tudi policija, ne smatrajo za vredno, pred porotnike stopiti in uzroke kontiskacije naznaniti. Objektivno postopanje jim je duri in vrata odprlo za VBako nasilje proti opozici jonelncmu časnikarstvu. — Vladno novinarstvo, to se ve da, oficijelni in poloficijelni ter oficijozni listi, ne trpe s tem, le naše opozicijonelno novinarstvo ve o tacih konfiskacijah pripo-vedati.
Pač smo zdaj dobili direktno voljeno poslansko zbornico, ali ona predstavlja čudno zmes stanovskih in ljudskih zastopnikov. Kako bi sicer do tega prišlo, da ima 86 zastopnikov plemenitaškega in neplemenitaškcga velicega posestva svoj sedež v tej zbornici, ki izhaja iz ljudstva.
Kakšen pomen ima v tej visoki zbornici zastop trgovinskih zbornic, ko vendar mesta
in trgi, ki se s trgovino in obrtnijo pečajo, volijo 116 poslancev v to zbornico?
Po kakih načelih se je pri i zda nji postave delalo, ko nij bil niti oeir na davkov sko svoto niti ozir na število prebivalstva za vodilo ?
Opozorujem na kronovino Kranjsko , v kateri je eden gospodov pred govornikov (Schaffer Ur.) trdil, da večina prebivalstva po svojih šestih zastopnikih za adreso glasuje. Kronovina Kranjska voli 10 poslancev, 6 iz kmetskih občin, tri iz mest in dva iz velikega posestva. Kmetske občine plačujejo letnega davka 1,150 000 gl.. in štejejo 400 000 duš; mesta plačujejo 400.000 davka, in štejejo 40.000 dnš; vćliko posestvo ima le 116 volilcev in plača davka vsega skup 50.000 gl.; tedaj pride v kmetskik občinah eden poslanec na 80 000 prebivalcev in plača 230 000 erold., v mestih eden poslanec na 15 000 prebivalcev in plača 130.000 gl., veliko posestvo pa ima samo 58 volilcev, ki plačajo komaj 25.000 gl., pa imajo svojega poslanca v državnem zboru. Enake, če ne še večje nepristojnosti so nahajajo v druzih deželah. Zato je tudi nezaupanje ljudstva proti centralističnemu sistemu vedno večje, in tembolj raste, ker se narodna enakopravnost prav nikjer ne izvršuje, in ker §. 10, kakor je že g. predgovornik rekel , le na papirji stoji. Posebno se moram v tej zadevi na gospoda naufnega ministra obrniti. On bi moral po §. 19 državnih temeljnih postav na to delovati, da bi se javna učili S ča tako uravnala, da bi vsak narod potrebna sredstva za olikanje svojega jezika dobil. To postavo pa vendar gospod nančni minister nam Slovencem nasproti popolno ignorira. Interpelacijo, ki se tega tičejo, so se delale na slavno vlado vsako leto v različnih deželnih zborih, v Gradci, v Ljubljani, v Gorici, v Trstu. A odpahovali so nas vedno s praznimi izgovori , in minister je, namestil da bi nam dal srednje šole na slovenske] podlagi, sč slovenskim učnim jezikom, odpravil zadnji čas celo slovenske paralelko na ljubljanski realki. On sploh v vsem svojem počenjanji kaže — omenjam le preganjanje dveh mariborskih profesorjev, ki se jo preteklo leto godilo — da mu nij za izpeljavo enakopravnosti, nego za germaniziranje slovenske mladine. Tako čutimo mi Slovenci povsod pritiskanje centralizacijo , ki iz Dunaja prihaja, in žali nas tem bolj , da se na naše narodna pravice no jemlje ozir, ker smo vedno odlično zvesti bili Avstriji in domačij dinastiji, in celo našo zahtevanje, naj se vsi Slovenci združe v eno administrativno gručo, involvira le okrepčanje skupne domovine Avstrije, kajti na ta način bi bila administracija lažja, in podalo bi se nam sredstvo, da bi se naš narod ugodno razvil. Zaradi tega ne morem za adreso glasovati.
Za dr. Vošnjakom je govoril še Ryger. Za vsem je govorilo 15 govornikov v generalni debati.
C. seja poslanske zbornice. Denes se je nadaljevala in končala adresna debata. Iz početka seje je bilo 2. in 3. branje finančne postave, da so smejo davki pobirati prvo četrt letje 1874. leta. Pri tej stvari se je oglasil demokrat Kronawetter ter grajal vlado, da ne pokliče državnega zbora o takem času, da bi mogoče bilo, še
pred koncem leta proračun za prihodnjo leto pretresovati in sklepati o njem. Potem je bila finančna postava sprejeta.
V adresni debati je govoril poročevalec Merb s t prav dolgočasno in doktri-narno, kakor bi stal na katedru in dociral. Mož je suhoparen in mrzel govornik in ima svoje uspehe zahvaliti samo gibčnosti jezika in dialektiki. Odgovoril je na vse včerajšne govore, kateri so bili v imenu strank govorjeni. Konštatuje, da je nstavna stranka popolnem edina in po direktnih volitvah še krepkejša, kakor poprej; opozicija pa da je razrušena v mnogo malih strank, ki so edini k večjemu o opoziciji in kadar gre za politiko abstinencije, o aktivnem delovanji pa so vse te stranke različnih misli. Herbst je celo uro govoril, vzbujal je večkrat veselost in smeh, a ogreval menda nij nikogar med poslušalci. Hohemvarta in pravno stranko je s tem smešne delal, da je dokazal Čudno njcuo nedoslednost v izjavi, ki jo je storil Hohenvvart v imenu te stranke. V državni zbor vstopiti, obljubo storiti, pri volitvah odsekov se udeležiti, še celo zahtevati, da se vselej en ud te stranke v odseke voli, tedaj djansko zraven biti, kadar zbor sklepa postave, — govoriti pri adresni debati pa ne, ker bi se s tem ustava priznala, vse to je Herbst tako drastično slikal, kakor je zaslužila ta pravna taktika.
Po Herbstovem govoru je bilo glasovanje, ali so sprejme predloženi načrt adrese kot podlaga za specijelno debato. Proti adresi so glasovali Poljaci, pravna stranka, •Slovenci in dalmatinski poslanec Pavlinovič; vsi drugi za adreso, ki je tedaj bila z veliko večino sprejeta.
Prišla jo zdaj specijalna debata. Mislili smo, da bode naglo se vršila brez posebnih govorov, a hitro se je pokazalo, da so si govorniki od levice shranili svoje govore za posamezne točke adrese. Prvi je govoril dunajski demokrat Umlauft. On je neusmiljeno razmah al llerbstov načrt in o njem rekel, da je „lahm und sclnvanglos". Herbst je rudeČ od jeze postal, da se upa kdo kaj tacega očitati njegovemu dušnemu otroku. Mnogi levičarji, pa ki so se že naveličali Hcrbstovega pašalika, so so na tihem nasmehnili. Desna stran zbornice je seveda pritrdila Umlauftu, kakor tudi K r o n a w e 11 r u, ki je dokazal krivičnost volilnega reda za državni zbor, a pri debatah se desnica nij več udeležila.
Točka o konfesijonelnih postavah se je dolgo razpravljala in so govorniki od levice hudo mahali po klerikalcih. Skoda, da nikdo nij odgovarjal od pravne stranke, potem bi debata bila zanimivejša, da bi se slišali tudi nasprotni glasi.
Cela adresa je bila končno nespremenjena sprejeta.
Prihodnja seja je 21. novembra, potem bodete menda še dve seji in se državni zbor 24. nov. odloži, ker se 20. deželni zbori začno.
Politični razgled.
MoiTanJe dežele.
V LJubljani 21. novembra. Gospodarstveni odbor c<tv»it*ff*t zlun'it je sprejel nasvete pododborove. Minister notranjih zadev je povedal v teku posvetovanj, da je dozdaj 80 akcijskih društev prenehalo in likvidiralo.
i*i>fjttki so pri dopolnilnih volitvah v državni zbor zopet na dveh krajih propali, v enem je voljen Rnsin, v drugem jud.
O Ogersleem in žalostnem stanji v tej deželi govoreč, piše nemšk list, da so Magjari zato tako hiteli druge narode, ki so pod Štefanovo krono , magjariti , ker čutijo nekako, da se konec njihovemu gospodstvu bliža. — Ker Nemci isto tako strastno povsod vse germa ni/i rat i želč , kamor dosežejo , — kaj ko bi tudi to izviralo iz instinkta, da so zdaj na tisti višini, na kateri ne morejo dolgo ostati ?
Tnanje <iriavr.
f'i-«we«,rA* republikanci so priborili še tretjo volilno zmago. V Beauvaisu je bil v generalni svet namreč po trdem boji voljen republikanski kandidat Andrč Itousselle s 1136 proti 686 glasovom, katere je dobil orleanist Fleurv. — General Soussier, bri-gadnik v Algieru, bo stopil v rezervo, da so bo mogel popolno politiki posvetiti | Lettelier pa jo divizijski general; oba bosta dakle morala svojo komando popustiti, predno stopita v narodno skupščino.
Vso pozornost obrača zdaj špa>tj*kn kolonija Kuba na-se. Kuba je skoro naj lepši otok med Antili, in bil bi za Španjsko posebno v sedanjem hudem času lehko pravi zaklad. A kakor na Španjskem in po vseli njenih kolonijah, tako se tudi na Kubi prikazujejo nasledki oslabujočega popovskoga vladanja. Služnost je povsodi žo odpravljena, le tukaj še cvete. Razposajena spanjska mladina ima tam svoje bojišče. Poveljniki so breztalentni in leni prijatelji španj-skih mogotcev, in pašujejo tam nad svojimi banditi. Zato nij čuda, da se prvotni prebivalci večkrat upro. — Severna Amerika jo pa žo delj časa škilila na ta otok j njena politika pa je: vzeti kjer se more. Severno američka ladija ,,Virginius" je iz Nc\v-Yorka od revolucijskega društva kubanskim upornikom prinesla orožja; a španjsk križak jo je vzel, in jo v Satjago tiral. Osem upornikov sa je koj postrelilo. Ko so je to v AVashingtonu zvedelo, zapovedalo se je poslancu Sicklesu v Madridu, naj španski vladi naroči, da v imenu unijske vlade nobenega umora več ne trpi. Kastelar tolegratira v Sautjago; a zastonj. Klalo se je naprej; četa kubauskih prostovoljcev je tako hotela. Od 4. do 13. novembra se je ustrelilo 147 upornikov Virginiusove posadke, med njimi najimenitnejši Kubanci in osem državljanov* Zedinjenih držav. S tem se je šovinizmu unije vrgel masten grižljaj. Amerika so pripravlja na boj, brodovje ima ravnokar odjadrati iz luk. Res je bržkone, da so Amerikanci sami upor na Kubi netili, a vendar je Spanjska napačno delala, da nij mogla kolonij sebi pridobiti, in v tem slučaji bo pač oproščen je Kube dejanje človekoljubja. Amerika ne more boljšega položja pričakati, nego je ta, ko je Spanjska od državljansko vojske vsa spehana.
Domače stvari.
— (Govora slov. poslancev dr. Razlaga in dr. Vošnjaka), ki ju v dc-našnjem listu spredaj prinašamo, prevedena sta iz stenogratičnega zapisnika.
— (..Glasb e n a matica") je ravnokar razposlala svoje drugo delo: partiture in glase od I. Ncdved „Mili kraj" moški zbor, II. Ipavec „Danici" za samospev in brenčanjem, III. Fiirster „V tihi noči" čvetc-rospev, IV. Gcrbic „Mojemu rodu" moški zbor. Lete pesmi so dobili vsi čč. društve-niki, kateri so pristopnino plačali. — Ko bi kdo pesni ne bil sprejel, naj se blagovoli obrniti do blagajnika g. Franc Drcnika. One čast. g. drustvenike, ki so se vpisali, dozdaj pa še prvo leto vstopnine plačali nijso, se uljudno vabi, da to kmalu store. Potem dobe do sedaj izišle pesni I. in II.  delo. — Go-
spodje poverjeniki so prijazno naprošeni, naj blagovolijo doneske od taistih ndov nabrati, katere so k „Glasbeni matici" vpisali. Meseca januarja prih. I. bode občni zbor. Do t je mora biti imenik društvenikov gotov; treba je tedaj, da v kratkem zvemo kdo je nd in kdo da odpade. Prihodnje delo, ki ga bode „Glasbena matica" v kratkem izdala, bo sv. maša in zbirka šolskih pesni. — Zadnja številka društvenikov je 371. Pri lepem in ko riatnem namenu društvenem, želeti in pričakovati se mora, da najde „Glasbena matica" še obilno podpirateljev.
— (Sokolski večer) je drevi v čitalnični restavraciji. Program je sledeči: 1. Ouvertnra, igra c. k. vojaška godba. 2. Pozdrav „Sokolu", govori gosp. Juvančič. 3. Domovina, zbor Nedvedov, poje moški zbor. 4. Cveterospcv. 5. Humoristično berilo gosp. J. Nolli-jcvo. 6. Kranjska dežela, zbor Santlov, pojo moški zbor. 7. Nevcm, burka s petjem. 8. Slavjanski poutponri Santlov, igra c. k. vojaška godba. 9. Oblakom, zbor s tenor- in hariton-solo, zložil E. Lahajnar. 10. Igra na slamo-lesencra inštrumentu od gosp. Santla. 11. Po leti, štajerska pesem za zbor in bariton, poje moški zbor.   12. Loterija.
— (Slovansko slovstveno društvo „Vendija") na tehnici v Gradci napravi svečanost svojega 41etnega obstanka, katera bode 3. decembra t. 1. v puntigam-skej dvorani.   Počctck ob 8. zvečer.
— (V Istri) je daljo v deželni zbor voljen za Krk in Lošinj župnik Peter Žic, mislimo, da tudi Slovan.
— (V Mariboru) se je pri mestnih volitvah tudi v drugem razredu od 302 volilcev samo 53 volitve udeležilo. Velika politična zrelost!
— (Ujetnikov) je bilo koncem pretočenega meseca v ječah, ki spadajo pod višjo sodnijo graško, 976.
» — (Na južni železnici) bodo mešani ali zloženi vlak od 20. t. m. že ob 4. uri in 10 (torej za 25 minut prej nego dozdaj) iz Gradca odhajal.
Razne vesti.
* (Kolera) je na Ogcrskcm letos pomorila okolo 200.000 ljudi. Tako poročajo vladne novine.
* (Poroka nad oblaki.) V Kaliforniji je 25. oktobra profesor Lay se svojo nevesto in z enim duhovnikom vsedel so v balon, spustil se nad oblake, in se je dal tam poročiti.
* (Dr. Goodvvin) je poskusil, kaka je smrt potopljenca. NaroČil je ljudem, naj pazijo nanj, potem se je spustil v vodo, in je bil več minut pod njo. Ljudje, ki so ga imeli na vaveh, so se bali, da je že mrtev , zato ga potegnejo ven. Res je bil trd, in ko bi bili še malo čakali, bi bil mrtev. Ko je čez nekaj časa prišel k zavesti, povedal jim je, da je človeku, ko začne voda nanj iti, malo sitno; potem pade v sladko omotico, in ne ve kdaj za spi.   Trdil jim je, da je to najlažja smrt.
Tujci.
20. novembra.
EtTupn: Dr. Vieentint iz Trsta.
Pri Elefantu: Karg, Ilorling, Krišabcr, Kiir-zonstoin, Kngel iz Dunaja. — Dainan, Krieinger J. Jos„ Bofo iz Trsta. — Kodo iz Kamnika. — Hince i/. Ilansberga. — (oildrnproin z gospo iz Idrije. — Mayor iz Gradca. — Košir iz "VVartcnberga.
Pri Hailčl: Urbančič iz Preddvora. — Ja-barnlg Iz Tržiča. — Klsbacher z gospo in materjo iz Laškega. — Oanestrini iz Trsta. — Perjarcl, Klun iz Kibniee. — Klančič iz Dunaja.
Pri /aniorcii : Bok iz Kelgrada. — Panunino iz Trsta. — Krebots iz Gradca.
Vnem bolnim moč in zdravje brez leku in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
t? Londonu.
Izvrstna zdravilna lirana Hevaleseiere dn l!arry odstrani vsi- bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pljueali, jetrali, žlezah, na sli/.niei, v dušnjaku, v iiieliurji in na ledvicah, tulierkole, mu-Sico, naduho, kašelj, nepreliav IjivoM, /.apor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vr-toght\ ieo, naval krvi, šumenje v ušesih, medjico in bljevanje krvi tudi ob rasu noneeosti, Mamo silo, otožnost, sušenje, revmutizem, protin, bledico. - Izpisek iz 7.r).()0O spričeval .> ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovale.
Spričevalo nt. 73.021.
Na Dunaj i, 1. februarja 1871.
Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam te vrstice pisati. Kil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsetu na svet prijatelja Vaše izvrstne Revalesciere v/el, ki me je ud tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C 1 aro v.
Spričevalo št. <>.">.71."i.
1'aris, 11. aprila 1860,
Moj gospod! Moja hči, ki jv izredno trpela, nij mogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevalescicre, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje.
II. de Moti t Ion is.
Spričevalo št. 78.800.
Mohač, uo. decembra 1871.
Tri mesece sem Vašo shivnoznuno „ Revalesciere" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Trosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 funt no škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji.
Z vsein spoštovanjem
Jož. U1 lein stavitelj.
Tečnejfii kot meso, prihrani Uevabtsciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plebastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— RevaloBciero-Biscuiteu v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciero-Chocolatoe v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576" tas .'iti gold.
— Prodajo: Barry du Barrv & Comp. nu I>n-ua j I, lVallllMehgttMMe št. 8, v Ljubljani Ed. Mahr, v ttradel bratje Oboranzmeyr, v Iun-braku Diechtl & Frank, v <» lov«! P. Birn-bacher, v Lomi Ludvig Muller, \ Maribora F. Koletnik & M. Morič, v Merauu J. B. ■S točk bitu sen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska borza 21. novembra
(Izvirno celogratično porodilo.;
-••notni dri. dolg v bankovcih .   68 yld 60 kr.
£notni drž. dolg v nrobru    .   .   73   „ — .
18tiO drž. posojilo.....101   , 75 ,
Akcije narodne banke   .   .     968 — „
Kreditno akcija...... 225   „ — _
London ........113   „ 60 „
Napol..........9   , 10
G. k. cekini......._   j _
«*robr«. ... , 109 25 1
Resnici gre čast!
Kljubu obrckovalnim napadom proti profesorju matematike It. Orlici potrjujem, da sem po njegovem loterijskem poduku
precejšno terno
dobil.
To v potrjenje resnice. Krakov. j. GrHnwald.
Ker gospod profesor pl. Orlico y Horiiiiu Vllhelmove ulice
Hi. na povpraševanja tikoma nje-
govega poduka radovoljno
franko in zastonj
odgovarja, se ga lehko vpraša za njegov svet, ker se bode (315)
loterija gotovo odpravila.
Pred sleparstvom se svari!
Med mnogimi naznanili, posebno za ure. merijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalee preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za katere firma prodajalca no dii dovoljne garancije. Pri meni kupljene ure so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzomejo, dokaz nuj k trofej*«* MolidnoMti !
Neverjetno, pa resnično!
Zi    r|    Ki\ K,.   :n   I   tr\   švicarska moderna porcelan-email-ura, z lepimi soljankami 'n   I  —Kl. III -■- «^ I. in cvetlicami emailiiana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogato, z enoletno garancijo. y     Q    lf\   Zn "11  (y>|   prava angleška,  srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-verižico, z '*•* «^7 IH   II  «->     medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garantilnim listom,  in z
reservnira urnim steklom vred. Taisto krono-časomerno ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr.
"■O • _ A p- ^.1 velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki ■*  IU  laP J"1}     je najboljšo delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se
te ure no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo
zaiti ne smo.
r/     |K   •      Iu se dobijo moderne vojaško uro, lehko, lično, poleg tega jako elegantne
micl   !.«■ III IO _, I. m okusu o. in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in  so  po čudno niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 5lotnim garantilnim listom, s -|tf> IC srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim
K3I11I1U   1^6 III  M*J kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga-
rantilnim listom vred.
V .... |K ftir «J|| tri prava angleška srebrna sidema ura, savonote z dvojnim pokrovom, r^fllllU MtM elll  i^>\J najfinejše gravirana, s pravo talmi-zlato  verižico in garantilnim
listom vred.
^„|||n JO 4p.l prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometor-ura z verižico, me-k3ctlllU  IO fm,** daljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom.
SftlMO I4r ^ I. taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom.
*^«imn Ifi nli 17 «*| prava angleška Prince of VValos-remontoarna ura, najmočnojšega IOIIJI1U m\9 tU I mi j^l» obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatu: te ure imajo celo prod druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k taksnim uram dobi vsaki talini ,lato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj, ^ftllin 1^1 «•! Prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazono, z dvojnim K^rtlllU   J.O kristalnim steklom  in se tudi kolesje vidi, ko je zaprta, 8 talmi-zlato veri-
žico, z medaljonom in garantilnim listom vred. Siamifi   IzjL   nli   IT   <r\   celo majhna ura za gospo, iz pravega srebra in prav pozlačena, s ►-3riHlU   MTX   (tli   J. t    ■-s"« pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. Anilin   Ift   lil   20   tri   prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-IO   111 g^i« tema ura z dvojnim pokrovom,  najfinejše omailirana,  s fino
verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. ^tmim   IS   nli   Qfl   iti crl   najfinejša prava angleška sidema ura, na  15 ru-
►~«UIIU    lO   tlll   &\J   111   *«tJF   ^1. oinov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medaljonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. ^•lllin iti   2wl   srebrna remontoarna ura,  se brez ključa navija,  s talmi-zlato
K3!tlllU   «vr   111 £V* verižico in medaljon«jm vred.
SftUlO ili zlata ura za £°BP° z verižico, medaljonom in garantilnim
^Vl 11 in  ^lO in C**|   Prava angleška srebrna remontoarna  ura ■ dvojnim po-
K^dllllf t»vr^ «J»«J lil lr*t\J gl« krovom, garantovana in patentovana.
^<UIIO 35^ 4-5 lil 50 ^1» prava angleška zlata sidema ura s kristalnim steklom W.kIti,k £if\ lt\   11111  «wl   'i"a zlala remontoarna ura s kristalnim steklom,
rMIHO 4O 111 1UU gl. 115 gL z dvojllim 8teklom.
J^VIIHO SOO_300 Prav* anK'e^ki kronometer, z remontoarom, dvojnim pokrovom
Bazen tega vse kje drugod ali od kogar druzega razglašene uro ceneje.
Delavnica za poprave ur.
Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, so popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s bletno garancijo gl. I      gl. 3, 5 do 10 gl.
Pismena naročila
se na poHtno povsetje ali poftil|*tev sueska v 24 urah izvrse.   Na posebno zahtevanje se pošiljajo tudi ure in verižice na povzetjo na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošlje.
Moje cene so vedno nižje kakor najnižje povsod in jaz  stojim s svojimi terjatvami na visočini časa.
VhI, ki si nove ure naročiti žele.
Val, ki stare ure za novo zamenjati hočejo, so prošoni, so na mojo firmo obrniti.
105 in
(284—4)
Uhrenfabrikant, Rothentliurmstr. 9, Wien.
ilitiMlov nuj mc dobro Kit pomni.
* a I E
OD O 05 TT
4>  S  M Cl
b g oj
TJ P
S Jg
> z
©tj e s
o
O1    '= 9-S
■■2 g?-fl
o
o
•oo
rt
S
■S feS
a s h.
i £ t a $ ji
C3   t!  «. "«
%     :s'° a
£ .J BI '5
sZ s-
E B •*a a §
. —r C - M S Q S   C SIJ      5 cn
C 00 C9 <z> 2 o.
— c p *a h s
I ta
~ H ij i «
c ■ 3s *c
—   00__. " , "
* «-» i 3 t —
Bf O,   ■ ~
rt j£ tfm
: „ p« M T « s
: m = —  . 1 M al
j     i i-. i_ "~"
o X
S. c -=
5.13
1,1 S g S-a e a 2
— OS
03 c > 3 «
rt —
j. -
"o s
J
g - T "T
. iS m u »•O 3 M -j
>   I »
®     T S J-i IT ^
s 1 JŠ § -c e I E
'T-£ 'i °* a T-
g t> g i *JS-c
_ — > — o a I > c « - O
^ J! ;č> > 4 a J1
hl i T i
'C
ftp a 5
o 2 —
> rt c. B
'II
„ > oo <«■ —j .   O O
. Pke9 - 1 .-s.
rt
»-'.- —
S > >-rfl I Ž
0 «> 5 3 S T
rt « i> o> «- Ji — —j
m 3L
. • rt "T1 rt ^> ^ _1 ^
'n £ • o
Ion*
c- h
"O B «
> 2 I :c §
"C > rt  i 'C
Isdajatelj in za uredništvu odgovoren: Ivan Semen.
Laatmna in unk .ftarodue tiHkarnett.