Ne pozabite: jutri volimo v občinske zbore in v kmetijsko podskupino zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin
PROLETARCI
DEŽEL,	ZDRUŽ	SE?
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SOBOTA, 27. MARCA 1965	•	LETO	VL,	ŠTEVILKA	83	•	CENA	40	DIN
»DELO« IZHAJA OD l.MAJA 19S9 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA/ V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Prva izdaja
0 izvajanju zveznih ukrepov
Izvršni -svet SRS je razpravljal fudi o spremembah v upravi
LJUBLJANA. 26. marca. — Republiški izvršni svet je na današnji seji obravnaval problematiko investicijske, osebne in splošne potrošnje v letu 1965, posebno če glede na zadnje ukrepe zvemega izvršnega sveta. Razprava se je sukala predvsem okoli vprašanja, kaj storiti, bi v naši republiki omenjene ukrepe čim uspešneje uresničili. Med pomembne j Šim' vprašanji je bil na današnji seji na dnevnem redu tudi predlog zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije in predlog zakona o -epubliški upravi SR Slovenije. Sejo je vodil podpredsednik Janko Smole.
Neskladnosti v blagovno-denamih odnosih in na tržišču, ki so značilne za gibanje gospodarstva v zadnjih mesecih lanskega in v prvih mesecih letošnjega leta v zveznem merilu, imajo v naši republiki še svoje posebno obeležje. V letošnjih prviih dveh mesecih so bil? namreč nekatera gospodarska ribanja v Sloveniji neugodnejša od ustreznih gibanj v zveznem merilu. Tako se jr industrij ska proizvodnja pri nas gi bala na nižji ravni, prav tako tudi izvoz, medtem ko je bila potrošnja višja V razpm.vi o omenjenih problemih je bilo poudarjeno, da so spričo tega ukrepi zveznega izvršnega sveta nujni. Zlasti je v Sloveniji močan pritisk za investicije, posebno od strani gospodarskih organizacij, osebna potrošnja pa narašča ne glede na produktivnost. Pii omejevanju i	- tiči jake po-
trošnje bi si' morali prizade vati, da bi predvsem končali že začete objekte in da ne bi načenjali novih, predvsem pa bi morali zagotoviti gradnjo energetskih objektov. Doseči bi tudi morali, da bodo skladno z novimi ukrepi delovne
■
VOLITVE V OBČINSKE SKUPŠČINE — V številnih delo-viilh kolektivih je na včerajšnjih volitvah večina volilnih upravičencev že dopoldne glasovala za odbornike v zborih delovnih skupnosti občinskih skupščin. V kmetijsko podskupino zborov delovnih skupnosti bodo volitve jutri, ko bomo volili tudi polovico odbornikov občinskih zborov. Za 951 mandatov kandidira 2.151 občanov. Foto: Vetrovec
Kolektivi so že volili
Jutri še volitve odbornikov občinskih zborov
I.JUBLJANA, 26. marca — V Sloveniji so bile danes volitve za 951 odbomiških mandatov v zborih delovnih skupnosti občinskih skupščin. Vključno s kmetijsko podskupino, v kateri bodo volitve v nedeljo, kandidira 2051 ljudi. Volilnih izidov do zaključka redakcije še ni bilo, po nepopolnih in neuradnih podatkih pa je na primer v 20 občinah dosedanjega ljubljanskega okraja do petih popoldne volilo 88,9 odstotka volilnih upravičencev. Ker je letos potekel mandat tudi polovici odbornikov občinskih zborov, bodo v nedeljo še volitve v občinske zbore ter tudi v kmetijsko podskupino zborov delovnih skupnosti.
Po poročilih naših dopisnikov in volilnih komisij je v večini delovnih organizacij največ članov delovnih kolektivov volila~2č* V^UfrSnjlh Urah.
Nadaljevanje
aa zadnji strani
V kranjskih tovarnah \so tako kot še v več drugih občinah odprli volišča že- po peti uri zjutraj, tako da so delavci nočne in dopoldanske izmene lahko volili že ob prihodu ali ob odhodu z dela. Volišče osnovne šole Predvor so lahko zaprli že pred osmo zjutraj. Za 25 mandatov v zboru delovnih
skupnosti ObS Kranj je kandidiralo 51 -ijudi. Od teh jih 49 še ni sodelovalo v občinski skupščini. Večina volišč v tržiftkih tovarnah je končala delo kmalu po 14. uri.
Za m izpraznjenih mest v ! zboru delo-vnih skupnosti ko-j čevske občinske skupščine je j bilo potrjenih 20 kandidatov, i V vseh kolektivih so pripra-
Delo	zborov zvezne	skup
Utrjevanje samoupravljanja
Prosvetno kulturni zbor obravnaval sedem predlogov zakonov
Lekič
pri Quaison Sackeyu
NEW YORX, 26. mar. (Tanjug) — Stalni jugoslovanski predstavnik v OZN Danilo Lekič je včeraj obiskal predsednika generalne skupščine Alexa Quaison-Sackeya, ki je hkrati predsednik odbora OZN za mirovne operacije. Pogovarjala sta se o vprašanjih v zvezi z bližnjo sejo tega odbora, oziroma o položaju, v kakršnem se odbor sestaja. Veleposlanik Lekič je seznanil predsednika generalne skupščine s stališčem Jugoslavije in z mnenji vrste nevezanih držav o možnosti za delo tega odbora.
OD BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 26. marca. Kljub temu, daje bilo danes na dnevnem redu seje prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine kar sedem predlogov zakonov in informacija o stališčih odborov tega zbora glede predloga zakona o delovnih razmerjih, je bila razprava zelo živahna In sprejetih je bilo nekaj amandmajev, danih pa še nekaj izčrpnih predlogov za oblikovanje novih zakonov o založništvu in časopisni dejavnosti, ker sta bila ta dva zakona na današnji seji le formalno usklajena z ustavo in sprejeta predvsem zaradi tega, ker je napovedana izčrpna razprava o teh zadevah v pripravah novih zakonov.
V razpravi o predlogu splošnega zakona o organiziranju znanstvenih dejavnosti se je največkrat oglašal zvezni poslanec tovariš Bosanac, ki je v nasprc.ju s formulacijami predloga zakona izrazil prepričanje, da ta zakon pravzaprav ne bi smel i pre-deljevati posebne oblike upravljanja znanstvenih ustanov, kajti po njegovem mnenju gre tudi v znanstvenih ustanovah zaupati upravljanje delovni organizaciji na običajen način prek delavskega sveta In upravnega odbora. Predstavnik zveznega izvršne, ga sveta pa je menil, da kaže v znanstvenih zavodih dopustiti izjemo. Poleg običajnega sveta naj bi obstajal še znanstveni zbor, da ne bi prišla do motenj v usmerjanju in
RADIJSKLiPREJEMNIK
pojmovanju znanstvenih dejavnosti.
Prav tako kot v tem primeru je poslan- Bosanac menil tudi glede znanstvenih nazivov, češ da so ovira za uveljavljenje sistema delitve po delu, ker so dosedanji znan. stveni nazivi rezultat usluž-benskega pojmovanja in plačevanja znanstvenikov. Izrazil je prepričanje, da bi morali odločati o znanstvenih nazivih in o nameščanju znanstvenih delavcev na določena delovna mesta delovni kolektivi sami, pri čemer bi kazalo poleg teh že uveljavljenih nazivov upoštevati tudi strokovne. 1
Predstavnik zveznega izvršnega sveta je poudaril, da
Nadaljevanje
aa zadnji strani
vila vouitve tako, da proizvodnja ni trpela.
Na Koprskem je. v nekaterih ~ dSSavnlh kolektivih kmalu po sedmi uri zjutraj volilo že okoli 75 odstotkov voiLinih upravičencev. Tudi z Goriškega poročajo, da je večina volilnih upravičencev valila že dopoldne.
Napovedi o dobrih rezultatih temeljitih priprav na volitve v občinske skupščine so se v Pomurju ob volitvah v zbore delovnih skupnosti v oeioti uresničile, ponekod pa so celo presegle pričakovanja'.'' Iz radgonske, ljutomerske, soboške in lendavske občine so že opoldne poročali o 80-odstotni udeležbi.
V občingh Ormož in Lenart so okrog poldne že zaključili volitve.
Po ocenah volilnih komisij pri Socialistični zvezi volitve povsod potekajo zelo dobro. Nekoliko zaostajajo le volišča, na katerih volijo obrtniki. Sodeč po poročilih iz posameznih občin so ponekod obrtnike premalo obvestili o volitvah, poleg tega pa je bilo v tej skupini ponekod tudi premalo volišč.
Na štajerskem je na udeležbo ponekod vplivala tudi gripa. Po poročilih s koprskega so v nekaterih manjših delovnih organizacijah vOiivce premalo seznanili s tem, kdo letos voli in kdo ne. Ponekod so bile nejasnosti v tistih delovnih kolektivih, kjer jih več tvori eno volilno enoto. V nekaterih slovenskih občinah so danes ugotovili tudi pomanjkljivosti v volilnih imenikih, v enem primeru pa so celo izpustili manjšo delovno organizacijo. Napako so še ob pravem času odkrili.
Najodločneje
obsojamo
uporabo
plinov
Izjava jugoslovanske vlade ob agresivnih akcijah v Vietnamu
BEOGRAD, 26. marca — Tanjug je pooblaščen objaviti naslednjo izjavo v zvezi z uporabljanjem bojnih plinov v Vietnamu:
Jugoslovanska vlada in javnost sta že večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi zaostritve položaja v Vietnamu. — Jugoslovanska vlada obsoja agresivne akcije ZDA zoper suverenost in ozemeljsko integriteto DR Vietnama. Po pameti bi bilo pričakovati, da bosta splošno nezadovoljstvo in obsodba politike sile ter stopanja »ob robu vojne« pripeljala do skupnih prizadevanj, da bi našli za ta problem rešitev s pogajanji, v duhu ženevskih sporazumov in na podlagi spčštovanja zakonitih pravic vietnamskega ljudstva.
S hudo zaskrbljenostjo moramo ugotoviti, da se položaj nadalje poslabšuje. Poleg tega, da še naprej bombardirajo ozemlje DR Vietnama, so začeli tudi uporabljati bojne pline. Jugoslovanska vlada, ki seveda sodi, da k teoriji o večji ali manjši stopnji humanosti. pri sredstvih vojskovanja ni potreben noben komentar, najodločneje obsoja uporabo bojnih plinov kot očitno kršitev norm mednarodnega prava in običajev in kot dejanje, s katerim prevzemajo odgovornost za ne popravljive posledice.
Dejstvo, da se je še nadalje poslabšal položaj v Vietnamu, ponovno potrjuje pravilnost ocene jugoslovanske vlade, da lahko tuja vojaška, intervencija v Vietnamu pripelje 'samo v nadaljnjo razširitev vojne in hudo ogrozi mir na svetu.
Minister Bucher edstopil
BONN, 26. marca (Reuter-Tanjug). Zahodnonemški pravosodni minister Ewald Bucher je sinoči odstopil. S tem je izrazil svoj »protest« proti podaljšanju roka za preganjanje vojnih zločincev, o čemer je včeraj sprejel sklep zahodnonemški Bundestag.
Po vesteh iz Pariza je francoska javnost z nezadovoljstvom sprejela sklep Bundestaga, po katerem bodo nehali sodno preganjati nacistične vojne ziočince 31. decembra 1969. Ta kompromisna odločitev po mnenju francoske javnosti samo spodbuja zahodnonemška sodišča, da bodo v prihodnje še bolj strpna do nacističnih zločincev. V razpravi o tej odločitvi so bili bonski poslanci zelo omahljivi, zlasti poslanci vladne krščan-sko-demokratske stranke, kar je vsekakor odločilno pripomoglo k temu, da so zavrnili predloge tistih poslancev, ki so bili proti zastaranju vojnih zločinov.
V vzhodnem Berlinu so ocenili sklep Bundestaga kot »slepilni manever«. V tem sklepu se kaže prizadevanje, opravičevati nacistične zločine oziroma prikrivati nacistične morilce. Formalno podaljšanje roka bo brez pomena, če ne bodo krivcev zares tudi obsodili.
Avstrijski obisk končan
Razgovori se bodo nadaljevali še letos
OD NAŠEGA POROČEVALCA
ZAGREB, 26. marca — Vršilec dolžnosti predsednika avstrijske republike zvezni kancler dr. Josef Klaus je danes zaključil svoj uradni obisk v Jugoslaviji. Davi ob pol devetih je s soprogo in uradniiji spremstvom prispel v Zagreb, kjer ga je pozdravil predsednik izvršnega sveta SR Hrvatske Mika Špiljak. Avstrijski gostje so si ogledali novo stanovanjsko naselje Tmsko, delavsko univerzo »Moša Pijade« in Meštro-videvo galerijo, potem pa so bili na slavnostnem kosilu, ki jim ga je priredil Mika Špiljak. Ob dveh je posebni vlak z avstrijskimi gosti krenil proti Mariboru, kjer sta se ob fcol šestih zvečer od dr. Klausa poslovila predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj in predsednik mariborske okrajne skupščine ing. Marko Kržišnik.
V obveščenih krogih sodijo, da je bil obisk avstrijskega kanclerja zelo uspešen in da pomeni .-velik korak naprej v razvoju meddržavnih odnosov- V Beogradu začeti razgovori se bodo nadaljevali že letos. Predsednik zveznega izvršnega sveta. bo obiskal Dunaj verjetno že pred po-
letjem in ni izključeno, da bo tudi predsednik Tito že letos uradno obiskal Avstrijo.
Pričakujejo, da bo v nadaljevanju trgovinskih razgovorov mogoče skleniti nove ukrepe za popolno liberalizacijo jugoslovanskega izvoza v Avstrijo. Avstiija je pripravljena občutno skrčiti seznam
Konec .pohoda miru’
Segregacionisti ubili Violo Luizzo
MONTGOMERY, 26. marca (Reuter). V glavnem mestu Alabame Montgomeryju je bik) sinoči množično protestno zborovanje ‘ udeležencev gibanja za enake pravice črncev in belcev. Po zborovanju so segregacionisti sinoči ubili borko za črnske pravice Violo Luizzo, ko se je vračala v Selmo.
kontingantiranega blaga, vendar za katkih petnajst skupin proizvodov še vedno želi do. ločene zaščitne ukrepe.
Avstrijsko podržavljeno podjetje ELIN je skupaj z nekim švedskim podjetjem dalo najcenejšo ponudbo za tehnično sodelovanje pri elektrifikaciji jugoslovanskih železnic. Kot izrazito trgovska dežela se Avstrija tudi močno zanima za plovnost Donave, zato je pripravljena sodelovati pri gradnji djerdapskega jezu in elektrarne. Z načrtom, po katerem bd naj iz Kopra na Dunaj zgradili naftovod, so bili avstrijski predstavniki v Beogradu seznanjeni, kaže pa, da jih bolj ianima načrt plinovoda Koper—Linz—Praga.
Pri sproščanju potniškega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo je pričakovati novih korakov. Zvedčlo se je tudi, da se bodo v doglednem času začela pogajanja o obnovitvi predvojn© konvencije, po kateri so člani planinskih in turističnih društev lahko brez potnega lista, sa-
Nodallevonje
na zadnji strani
Po petdnevnem »pohodu rnairu« na Montgomery je pred 30.000 demonstranti govoril voditelj gibanja, Nobelov nagrajenec za mir dr. Martin Luther King, ki je poudaril V svojem govoru, da je segregacija »na smrtni postelji« in da gre zdaj samo za' vprašanje, »kakšno ceno bodo segregacionisti plačali za pogreb segregacije«. Cmci se nameravajo brez nasilja boriti za izenačenje svojih pravic s pravicami belcev. Segregacionisti ne bodo mogli več odrekati črncem njihove pravice. Naslednji korak borcev za državljanske pravice črncev bo, da »mobilizirajo vso deželo« za uveljavljenje novega Johnsonovega osnutka zakona cj volilni pravici.
Delegacija zborovalcev je včeraj hotela izročiti peticijo alabamskemu guvernerju Wal-laceu. V peticiji zahtevajo od njega, naj se javno izreče za načelo, da so vsi ljudje enaki. Wallace pa delegacije ni hotel sprejeti, češ naj izročijo peticijo njegovemu izvršnemu sekretarju Ceeilu Wallaceu, kar pa je delegacija odkloni-
la. Danes bodo ponovno skušali izročiti peticijo v roke guvernerju. \
Udeleženci 80 km dolgega^ pohoda od Selme do Mohtgo-meryja so začeli sinoči odha-^ jati iz alabamskega glavnega mesta. Na poti iz Montgome-ryja je bila sinoči ubita Viola Gregg Luizzo, ki se je vračala jz avtomobilom v Selmo. Policija je sporočila, da so segregacionisti streljali nanjo, ko je šofirala avto, v katerem je bil tudi neki črnec. — Viola Luizzo, že tretja žrtev segre-gacionistov v zadnjem času, je bila ena izmed organizatork protestnega pohoda in je s svojim avtomobilom vozila udeležence demonstracij v Montgomery.
Danes v „Delu"
2. stran:	-	,
Sindikati: zaskrbljenost zaradi visokih cen in stroškov
3. stran:
Vonio vsem novim odbornikom
4. ntrani* .....__
Kan8tSr'lfiaus jn Slovenščina
5. stran:	r Levstikove nagrade
6. stran:
Zmagovalca v smuku: Lakota in Fa-nedlova 15. stran:
Avtomobili, motorji, promet PROGRAM RTV
Jugoslavija na Kanadski TV
NEW YORK. 26. marca (Tanjug). — Kanadska televizija je v okviru oddaje »Naslovna stran« posvetila včeraj oddajo predsedniku Titu. Jugoslovanski veleposlanik v Ottawi Dimce Belovski je odgovarjal na vprašanja štirih kanadskih novinarjev in publicistov o vlogi Jugoslavije v sodobnem svetu in o osebnosti predsednika Tita. Prikazana je bila Titova vloga v drugi svetovni vojni ter v odvoini izgradnji Jugoslavije, ter njegova dejavnost na mednarodnem področju.
Pritisk še narašča
Strah in veliko ogorčenje zaradi Vietnama
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
LONDON, 26. marca, (po telefonu). Za nekoliko zabavno izjavo v sicer mračnem okviru vietnamske krize, ki še vedno megli politično obzorje v Veliki Britaniji, je poskrbel lord Mountbatten, šef britanskega obrambnega štaba, po vrnitvi v London s poti po Daljnjem vzhodu.
Ko so ga novinarji na letališču vprašali, ali bi hotel komentirati uporabo plina v Vietnamu, je odgovoril: »Kakšnega plina? Ali uporabljajo plin?« Ko so mu ponovno zastavili to vprašanje pred televizijskimi kamerami, je lord Mountbatten dejal, da je šele pred nekaj minutami zvedel za plin in napalm bombe.
Zunanji minister Michael Stewart, ki se je v sredo vrnil iz ZDA, ni bil tako neveden. Kljub temu je v celoti podprl ameriško politiko v Vietnamu. Ko so ga vprašali,
Johnson izjavlja, da je pripravljen na pogajanja
Ameriška letala pa so znova metala bombe na ozemlje Severnega in Juž. Vietnama
WASHINGTON, 26. marca (AP-Reuter-TASS). Predsednik Johnson je izjavil, da bi bil pripravljen sestati se kjerkoli, kadarkoli in s komerkoli, če bi bilo kaj upanja za dosego častnega miru. Rekel je, da .bi se ZDA želele vrniti h glavnim načelom ženevskih sporazumov iz leta 1954 — dogovorom, ki bi zajamčili neodvisnost in varnost vse Jugovzhodne Azije.
Pri tem je Johnson obtožil DR Vietnam, da »ne kaže nobenih znamenj pripravljenosti, da bi ubrali to pot.«
Johnsonovo izjavo, ki jo je podal na seji >lade, je sinoči objavila Bel- hiša.
Iz Saigona poročajo, da so ameriška letala danes ponovno bombardirala štiri vojaške objekte v DR Vietnamu. Med drugim je bil bombardiran otok Bak Long v Tonkinškem zalivu, ki leži komaj 80 km južno od glavnega mesta DR Vietnama Hanoia. To je najsevernejši kraj v DR Vietnamu, ki so ga doslej bombardirala ameriška in južnoviet-namska letala.
Bombe so letele na radarske postaje na tem otoku in v obalnem pasu DR Vietnama nad 17. vzporednikom. Sestreljeni sta bili dve ameriški letali, eno pa je moralo zasilno pristati.
V današnjem bombardira nju je sodelovalo nad 40 letal z letalonosilk »Coral Sea« in »Hencock«. Trdijo, da so bombardirani objekti močno poškodovani.
Ameriška in južnovietnam-ska letala hkrati napadajf kraje, kjer se baje zbirajo južno vietnamske osvobodilne sile. V štirih današnjih napadih je sodelovalo nad 20 ame riških reakcijskih letal.
Po vesteh iz Moskve je -so vjetska zveza poslala Britaniji predlog za skupno poslani co sopredsednic ženevske konference. V tej pos'anici naj bi obsodili ameriške agresivne akcije v Vietnamu. ZDA naj ustavijo te akcije, umaknejo iz Južnega Vietna ma svoje enote in enote svojih satelitov ter celotno oborožitev in pustijo južnoviet-namskemu ljudstvu, da samo odloča o svojih stvareh. To je edina pot do ureditve juž-novietnarnskega problema m Zagotovitve miru v Indokini. Poslanica izraža tudi upanje da bodo - vse podpisnice sipo-
Eksplozija
WASHINGTON, 26. mar. (Reuter). — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so danes v Nevadi izvedli manjšo atomsko podzemsko eksplozijo.
razumov o Vietnamu iz leta 1954 podprle ta poziv
Osnutek poslanice so izročili 24. marca britanskemu odpravniku poslov v Moskvi Brinlovm. Sovjetska zveza je s tem r ogovorila na poziv zunanjega ministra ”>R Vietna ma Suan Thuma z dne 22. marca zunanjima ministrom:-, držav, sopredsednic ženevske konference — Sovjetske tveze in Velike Britanije.
Vlada DR Vietnama je danes objavila izjavo, v kateri najostreje obsoja uporabljanje plinov v vietnamski vojni. Hano-iska vlada nag_aša med drugim/ da se to početje Američanov komajda kaj razlikuje od početja hitlerjevskih fašistov. Gre za grobo kršitev ženevskih sporazumov iz leta 1954, wa. shingtohske konvencije iz leta 1922 in ženevskega sporazuma iz leta 1925.
Vlada LDR Koreje je danes izrazila pripravljenost,
da priskoči na pomoč južno-vietnamskim osvobodilnim silam z enotami in orožjem.
Sef kamboške državq princ Noro dom Sihanuk je danes izjavil, da »poslednjič resno svari« ZDA zaradi oboroženih incidentov na kamboški meji. Kambodža bo pretrgala diplomatske stike z ZDA, če bo v obmejnih incidentih padel »samo še en Kambod-žanec«.
Predstavnik vrhovnega ^poveljstva laoških osvobodilnih sil general Singkapo je obtožil ZDA zargdi oboroženih akcij na ozemlju, ki je pod nadzorstvom Neo Lao Kak-sata, rekoč, da bo laoško ljudstvo »prisiljeno, da se brani z orožjem v rokah«. »Edini način za ohranitev miru v Laiosu je, da preneha ameriška intervencija v tej deželd.« General Singkapo je obtožil ZDA tudi zaradi njihovih akcij v Vietnamu, s katerimi »sifcušajo razširiti vojno na vso Indokdno«.
kaj meni o uporabi plina, je dejal: »Tole bi rad dejal o uporabi plina. To ni nujno najbolj strašno, kar se je zgodilo v tej strašni in nepotrebni vojni, ki se vleče že več let. Naša naloga je, iskati način, da bi končali spopad. Dokler traja, se bodo dogajale strašne stvari.«
Toda kljub nadaljnji podpori, ki jo nudi Wilsonova vlada Američanom v Vietnamu, je čutiti v vladnih vrstah čedalje večjo negotovost in zaskrbljenost. Premier Wil-son se -je v torek med razpravo v spodnjem domu parlamenta izognil neposrednemu odgovoru na kritična vprašanja poslancev, ko je dejal, »da mora počakati na vrnitev zunanjega ministra iz Washingtona.« Celo Stevvart je moral pred novinarskim klubom v Washingtonu opozoriti Američane, naj upoštevajo svetovno javno mnenje.
V Londonu se utrjuje prepričanje, da je ameriška politika v Vietnamu zašla v povsem slepo ulico. Najhuje je, da ta politika ne hudi Severnemu Vietnamu nobenega izhoda, nobene možnosti za p< -gajanja. Hkrati se loteva uradnih in neuradnih krogov strah spričo čedalje večje svobode, ki jo uživajo krajevni ameriški poveljniki v Vietnamu. Bivši zunanji minister Gordon Walker je sinoči na televiziji sicer odpravil izjavo ameriškega veleposlanika v Saigonu Maxwella Taylorja o širjenju vojne z besedami, češ da ameriški veleposlaniki pogostokrat dajejo izjave na lastno pest.
Vendar se ni mogoče znebiti vtisa, da je s to rečjo tako kakor z izjavo, da predsednik Johnson ni vedel za uporabo plina v Vietnamu.
Sodelovanje z Avstrijo
Tridnevni obisk avstrijskega zveznega kanclerja in njegovih najožjih sodelavcev je končan in razpoloženje, ki je te dni vladalo v jugoslovanskih in avstrijskih krogih v Beogradu, je zgovorno potrjevalo na tihem že več let priznano resnico, da so se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo res dvignili na višjo stopnjo, na stopnjo dobrega sosedstva in prijateljstva. Ne glede na različno družbeno ureditev in na različna stališča o poteh in smotrih mednarodnopolitičnega udejstvovanja držav, ki ni- . so povezane z nobeno vojaško in politično grupacijo, se je v našem dialogu polagoma izoblikoval skupen jezik o številnih problemih, ki nas enako živo zanimajo, se je odprla široka pot najrazličnejših oblik tvornega sodelovanja.
Narava in vsebina meddržavnih odnosov v današnjem času in v vseh časih je taka, da je stopnja njihove intenzitete v glavnem ali pa vsaj v mnogočem odvisna od menjave materialnih dobrin, od povezanosti gospodarskih interesov. Tudi z avstrijsko - jugoslovanskimi odnosi je tako. In tako sp te tri dni v Beogradu mnogo govorili o komplementarnosti našega in avstrijskega gospodarstva in o zaprekah, ki preprečujejo svobodnejše prelivanje blaga. Pravzaprav so bile te zapreke glavna tema razgovorov in pravzaprav govorimo o uspešnosti tega obiska zato, ker ‘smo prav na tem področju dosegli pomemben napredek. Idealen cilj ni bil dosežen, še vedno obstajajo pomisleki. Toda kretnice se premikajo in ker se nam odpirajo številni vidiki novih oblik gospodarskega in tehničnega sodelovanja, bo vlak naglo krenil.
Realna perspektiva »odprte meje«, o kateri danes govorimo, je logična posledica, rezultat kvalitativno •spremenjenega odnosa med sosednima' državama in eden izmed konkretnih ciljev nadaljnjih meddržavnih stikov. Prav zaradi tega, ker realizacija te ideje organsko raste iz oblik vedno tesnejšega sodelovanja, ne gre prehitevati razvoja in tehničnih možnosti; treba j9 je prepustiti procesu postopnosti, ki je že skoraj avtomatičen.
•••• Nadaljevanje
aa zadnji stran)
Avstrijski kancler je v svojih izjavah večkrat poudaril svoj modemi pogled na nacionalno vprašanje in je v tej zvezi govoril o slovenski in hrvaški manjšini kot o bogatitvi, za Avstrijo nadvse pomembnem elementu zbliževanja in sodelovanja s sosedi. To stališče je povsem sinhronizirano z našim. Pospešeno prizadevanje po konkretni uveljavitvi tega1 načela, v duhu določil državne pogodbe, bi razvoj prijateljskih odnosov med hašim «in avstrijskim ljudstvom pomembno - olajšalo.
->-• SLAVKO FRA3
Skupščinski
dnevnik
ZVEZNA SKUPŠČINA
Poslanci podprli osnovne zamisli osnutka resolucije o stanovanjskem gospodarstvu
BEOGRAD, 26. marca. (Tanjug.) — Odbora zveznega zbora zvezne skupščine . za družbemo-ekonomske odnose ta za komunalna vprašanja sta danes na skupni seji obravnavala osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjske graditve ter pripombe ta dodatne predloge, Ja' so Jih k osnutku poslali zvezni sekretariati, družbeno-polatlčne organizacije ta druge institucije.
V vseh pripombah, kakor tudi na današnji razpravi, so podprli osnovne zamisli osnutka resolucije, po katerih naj bi način financiranja stanovanjske graditve u-sidadili z že uveljavljenimi spremembami v gospodarskem sistemu in z novo vlogo delovnih organizacij v uveljavljanju investecdijlske politike, da bi delovne ljudi (Sim bolj zainteresirali, da bi svoja sredstva nata/gaili v graditev stanovanj. V današnji razpravi kakor tudi v pripombah k osnutku je bila izražena samo težnja, naj bd posamezne formulacije v mejah osnovnih koncepcij, izraženih v osniutku tega dokumenta, zboljšali.
Proffelovia v predlogu zakona o elektrogospodarstvu
BEOGRAD. 26. marca. (Tanjug.) — Odbor zveznega zbora zvezne skupščine za industrijo je nadaljeval danes obravnavanje predloga temeljnega zakona o elektrogospodarstvu. Ko so obravnavali člene zakonskega predloga. nanašaioče se na ukrepe ta intervencije, ki bi Jih uporalbUjalli v prihodnjem obdobju, so poslanci ugotovili. da so v teh določbah glede na osnovne koncepcije zakonskega predloga protislovja. V teh določbah so namreč ostali tudi nekateri preživeli administrativni u-krepi in intervencije, ki nasprotujejo spftošrtun načelom zakonskega predloga. Poslanci so predlagali, naj bi pred sejo skupščinskih zborov v zveznem sekretariatu ta v sVimščinskem odboru za industrijo še enkrat proučili do’očbe, ki so -h na današnji seji rezervirali, e
izvršnega svete
BEOGRAD. 26. marca. (Tanjug.) — Pod predsedstvom podpredsednika Miloša Mini-ča je ZIS na današnji seji obravnaval več vprašanj s področja financ, kmetijstva, prosvete in mednarodnih odnosov. Razoravliai je tudi. o nekaterih kadrovskih vprašanjih.
ZIS je odobril finančni plan službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije za leto 1965 ter sprejel skupščinski sklep o razdelitvi in uporabi sredstev opuščenega zveznega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti.
Sprejei je tudi spremembe ta dopolnitve zakona o financiranju graditve hidrosiste-ma Donava—Tisa—Donava in zakon o financiran/ju melioracijskih del v LR Makedoniji. Ta dva zakona bosta uskladena z ustavo in v tej zvezi predlagajo tudi nekatere dopolnitve.
ZIS je privolil v sodelovanje naše dežele v hidrološkem desetietju, ki ga prireja UNESCO, in sprejel predlog, da bo v naši deželi mednarodni kolokvij o hidrologiji razpokanih skal. V tej zvezi je bil ustanovljen jugoslovanski komite za mednarodno hidrojpško desetletje in imenovani njegovi člani.
Zvezni skupščini pošljejo v odobritev predlog zakona o blagovnih rezervah federacije in predlog zakona o uporabi nekaterih določb temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti na sklade za stanovanjsko graditev.
Sprejel je tudi program svojega dela za april in ratificiral sporazum med SFRJ in republiko Francijo o ureditvi zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Franciji.
Zaskrbljenost zaradi visokih cen in življenskih stroškov
Sindikati podpirajo najnovejše ukrepe ZIS o zamrznjenju cen
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug). Aktualnim nalogam sindikatov v nadaljnjem razvijanju samoupravljanja je bila posvečena današnja plenarna seja CS ZSJ. Seji predseduje Svetozar Vukmanovid-Tempo. Uvodno besedo na plenumu je imel sekretar CS ZSJ Bo-rivoj Romič.	_
Udeležencem plenuma so nekaj dni pred sejo poslali obširno gradivo o razvoju samoupravljanja in o nalogah sindikatov na tem področju, Borivoj Romič je v uvodnih pojasnilih opozoril na sklepe, izvirajoče iz tega gradiva, ta na posle, ki čakajo sindikate v zvezi z aktualnim gospodarskim položajem. Poudaril je, da je treba pozdraviti najnovejše ukrepe ZIS, usmerjene v stabilizacijo odnosov v gospodarstvu, s tem pa tudi v odstranjevanje vzroka, ki najbolj ogroža standard delavskega razreda. Ko je Romič govoril o teh problemih, je posebej poudaril, da je treba spraviti investicijsko potrošnjo v planirane okvire, kajti visoka raven investicij tudi v začetku letošnjega leta je eden izmed faktorjev, ki bi utegnil prispevati k povečanju nestabilnosti v gospodarskih gibanjih. Preprečiti je treba tudi nekontrolirano in verižno naraščanje cen.
Romič je nadalje rekel, da so vse kategorije zaposlenih
Prva konferenca ZMJ bo v maju
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug). Sinoči je bil zaključen plenum CK ZMJ izglasovanjem sklepov o potrebi po nadaljnjem razvijanju vzgojnih dejavnosti za čimbolj množične družbene organizacije, v katerih se zbira mladina.
V razpravi je govorila tudi članica izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ Lidija Sentjurc. Rekla je, da so vprašanja družbene dejavnosti mladine v okviru teh organizacij že več mesecev predmet obravnavanja tudi v Socialistični zvezi. Po njenem mnenju bi morale Zveza mladine, Socialistična zveza in druge družbene organizacije v občinah sestaviti akcijske programe, ki bi vsebovali potrebe naše mladine po takšnih dejavnostih.
Plenum je sklenil, da bo prva konferenca ZMJ 17. in 18. maja. Na plenumu so kratko govorili tudi o mladinskih delovnih akcijah in v tej zvezi ugotovili, da letos ni pogojev za organiziranje zvezne akcije.
zaskrbljene spričo naraščanja cen in življenjskih stroškov. Neurejeni tržni odnosi so povzročili tudi delni zastoj v razvoju notranje delitve in drugih družbeno-ekonomskih procesov v kolektivu. Spričo vsega tega je centralni svet podprl najnovejše gospodarske ukrepe ZIS.
V pojasnilih Borivoja Ro-miča je vzbudilo pozornost vztrajanje pri pogostnejši in bolj sistematični izmenjavi izkušenj med proizvajalci posameznih gospodarskih panog Primerjalne analize bi morale vsekakor pokazati kolektivu, ali posluje bolje ali slabše kakor kolektivi sorodnih podjetij in mu tako dati osnove za zaključke o učinkovitosti lastne politike gospodarjenja in delitve. Sindikati naj bi bili po Romičevem mnenju iniciatorji za sklicanje zborov predstavnikov delavskih svetov po gospodarskih panogah in skupinah sorodnih podjetij. Ce bi bila ta pobuda deležna širše podpore, bi prvikrat po kongresu delavskih svetov, ki smo ga imeli pred pičlimi osmimi leti, prišlo do širših zborov članov delavskih -svetov.
Za Borivojem Romičem so dopoldne govorili še Jole Ke-nigskneht, Boro Petkovški, Danilo Kekič, Slavko Mutič, dr. Zorica Vujišič, Mihalj Ve-reb, Milica Pejovič in Dane Olbina. Govorniki so v glavnem obravnavali izkušnje delovnih kolektivov posameznih panog gospodarske in družbene dejavnosti v razvijanju samoupravljanja in delitve po delu. Več govornikov se je v razpravi dotaknilo tudi ukrepov, ki jih je nedavno storil ZIS.
Predsednik republiškega sveta ZSJ za Srbijo Danilo Kekič je na primer izrazil prepričanje, da bo dosledna uporaba teh ukrepov omogočila, da“ bodo hitreje nastale potrebne spremembe v pogojih gospodarjenja. Govorečo teih je Kekič vprašal, od kod opažanja o nezadovoljstvu delovnih 4ljudi s sedanjim stanjem v gospodarstvu, ko uradni .Statistični podatki kažejo, da proizvodnja napreduje in da so celo realni osebni dohodki znatno narasli.
Želeč odgovor na to vprašanje je Danilo Kekič izrazil mnenje, da neskladnost med razpoloženjem ljudi in gospodarskimi tokovi bržčas izvira
od tod, da preveč operiramo s povprečji. Po analizi republiškega sveta ZSJ za Srbijo je standard vseh zaposlenih, ki zaslužijo manj kakor 30.000 dinarjev mesečno nižji, kakor je bil lani. V Srbiji je kakih 600.000 delavcev z mesečnimi prejemki izpod 30.000. Kljub temu, da so realni osebni dohodki v povprečju večji, je torej standard velikega dela delavcev praktično padel. Naravno je, da je ta del delavcev nezadovoljen spričo gibanja cen in življenjskih stroškov. Ker gre za veliko' število ljudi, daje njihovo nezadovoljstvo precej izrazito obeležje splošnega razpoloženja.
Britanski veleposlanik v Ljubljani
LJUBLJANA, 26. marca — Predsednik skupščine Socialistične republike Slot-venije Ivan Maček je danes opoldne sprejel na protokolarni obisk novega britanskega veleposlanika v naši državi A. Duncana Wilsona in ga po krajšem razgovoru skupno z njegovo soprogo zadržal na kosilu.
Britanskega veleposlanika, ki ga je spremljal generalni konzul J. B. T. Judd iz Zagreba, sta sprejela na protokolarni obisk tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Beno Zupančič in predsednik Mestnega sveta Ljubljana ing. Marijan Tepina.
Postanek Terješkove in Nikolajeva v Beogradu
BEOGRAD, 26. marca. Valentina Terješkova in Andri-jan Nikolajev, prva »vesoljska« zakonca, sta se na poti v Alžirijo zjutraj za kratek čas ustavila na letališču »Beograd« v Surčinu.
Oba nekdanja vesoljska potnika sta dejala, da se je najnovejši polet Beljajeva in Leonova mnogo razlikoval od prejšnjih sovjetskih vesoljskih poletov. »Njun podvig je na meji resničnosti in fantazije in bo prispeval, da ljudje dejansko povsem spoznajo tisto, o čemer so sanjali, da povsem odkrijejo in obvladajo prirodo. V prihodnosti so pred sovjetskimi kozmonavti še zahtevnejše nalo-
P&bdhsn ■
Prva 'vesoljska potnica Valentina Terješkova je dejala, da je njeni hčerki zdaj že deset mesecev in da se bo zato ona sama znova lahko kdaj podala na zvezdne poti.
Demokratizacija odnoap v družbenih organizacijah
S seje sekretariata izvršnega odbora zveznega odbora Socialistične zveze
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug). Na seji sekretariata izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ, ki je bila danes pod predsedstvom Lazarja Koliševskega, so sklenili na širšem posvetovanju proučiti, kaiko se razvijajo notranji dep3yq|gfeža>ki odnosi v družbenih organizacijah in združenji?! občanov.
Nadaljnji demokratizaciji odnosov v teh organizacijah so bili posvečeni sklepi izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ iz oktobra 1961 in več drugih priporočil Socialistične zveze. Na podlagi teh dokumentov je organizacijsko - kadrovska komisija izvršnega odbora zveznega odbora lani s predstavniki-več skupin sorodnih organizacij obravnavala vprašanje, kako se izpolnjujejo gledišča Socialistične zveze. Na bližnjem posvetovanju naj bi bolj celotno ocenili, kakšni rezultati so bili v tem pogledu doseženi in kakšne so slabosti v družbenih organizacijah in združenjih.
Sekretariat je na današnji seji poslušal tudi poročalo o pripravah na skupščino Gasilske zveze Jugoslavije in se seznanil z nekaterimi problemi te organizacije. Gasilski zvezd je priporočil, naj na svoji skupščini načne in prouči svoja neurejena vprašanja.
Na seji so posefeej razpravljali o sklepih socialno-zdrav-sitvenega zbora zvezne skupščine o položaju zavarovancev v uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Sekretariat je podprl sklepe in organizacijam Socialistične zveze bo priporočil, naj se zavzamejo za zboljšanje samoupravljanja v socialnem zavarovanju, za večjo javnost dela zdravstvenih ustanov, za hitrejše urejanje problemov s področja pridobivanja in delitve dohodka zdravstvenih
ustanov in nagrajevanja zdravstvenih delavcev itd.
Po pooblastilu izvršnega odbora je sekretariat na današnji seji izvolil sekretarja glavnega odbora SZDL Makedonije Tahiro Camurana za predsednika organizacijsko-kadrovske komisije izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ. Za sekretarja te komisije je bil izvoljen Radovan Kneževič
Sprejemi in obiski
BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel naše nove veleposlanike v Siriji, Iraku in Kongu (B) Mustafo Viloviča, Zvonka Raosa in Midhata Murad-begovida.
— Predsednik republike je včeraj dopoldne sprejel veleposlanika LR Bolgarije Rudija Atanasova. Predsednik Tito je sprejel na poslovilni obisk tudi dosedanjega etiopskega veleposlanika Petrosa Sahluja, ki odhaja, in ga odlikoval z Redom jugoslovanske zastave z lento. Nadalje je sprejel na poslovilni obisk dosedanjega finskega veleposlanika Erdema Ollavija Raustillo in soprogo. Odlikoval ga je z Redom jugoslovanske zastave z lento.
— Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič je sprejel na protokolarni obisk libijskega veleposlanika Abderrazaka el Mi-salatija.
ZAGREB — Sem je prispel včeraj z letalom švedski minister za notranje zadeve Rune j Johansson. Obiskal je člana izvršnega sveta Hrvatske Milana Mesariča, potem pa mu je podpredsednik mestne skupščine Zagreba Marko Blaževič priredil sprejem.
BUDIMPEŠTA j— Generalni sekretar zveze novinarjev Jugoslavije Miodrag Avramovič je prispel v Budimpešto kot gost deželnega vodstva zveze madžarskih novinarjev.
Odlok o zamrznjenju - cen zavezuje predvsem gospodarske organizacije
Zvezni zavod za cene o izpolnjevanju najnovejšega odloka ZIS
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug). Današnji sestanek v zveznem zavodu za cene, ki so se ga udeležili tudi direktorji republiških in pokrajinskih zavodov, je bil posvečen izpolnjevanju najnovejšega odloka ZIS o ohranitvi cen in proizvodov na ravna z dne 22. marca.
Na sestanku so poudarili, da odlok o zamrzhje-nju cen zavezuje predvsem gospodarske organizacije. Od njih zahtevajo, naj se vzdrže slehernega zvišanja cen, in pričakovati je, da bodo delovni kolektivi izpričali polno odgovornost do predpisov, uveljavljenih za izpolnjevanje politike stabilizacije trga.
Na sestanku so tudi poudariti, da morajo zavodi za cene v izpolnjevanju odloka tesno sodelovati z organi tržne inšpekcije, ki naj jim dajejo tudi širšo strokovno pomoč. V tem smislu bo takoj potrebna skupna akcija. Da pa bi ta; akcija dosegla popoln uspeh, je potrebna podpora družbeno-političnih organizacij in občanov. Sam potrošnik je seveda najboljši kontrolor cen v nadrobni prodaji, tisk pa naj omogoči signalizirati, javno objavljati in kritizirati vsak morebitni poskus kršitve predpisov o zamrznjenju cen.
Poseben problem zavoda je postopek s cenami novih proizvodov. Odlok o zamrznjenju ne bi smel
negativno vplivati na stalno večanje izbire v proizvodnji ini prometu. Na drugi strani objavljanja novih proizvodov zavodov za cene ne bi smelo biti oblika izigravanja odloka.
Na sestanku so govorili Audi o področjih, na katera se ne ‘ nanaša odlok o zamrznjenju cen. To so promet z večino kmetijskih pridelkov in storitve samostojnih obrtnikov. Na sestanku so poudariti, da je treba v tem pogledu
uveljavljati drugačne u-krepe nadzorstva, kakor so kontroliranje marže v trgovini, cen nekaterih obrtnih storitev itd.
Na sestanku so skleniti, da morajo zavodi za cene zelo operativno spremljati položaj na trgu in vpliv novih cen in novih ukrepov na proizvodnjo in funkcioniranje prometa in preskrbe, da bi pravočasno spoznati morebitne težave. Da bi zagotovili polno sodelovanje organov za cene v mestih pri uveljavljanju teh ukrepov, so skleniti čimprej sklicati v vseh republikah sestanke predstavnikov zavodov za cenč in . inšpekcijskih služb.
sala, da v zadnjem času resno proučujejo možnosti za ponovno uvedbo privatne zdravniške prakse za zdravnike — specialiste najvišjega ranga.	JAK	KOPRIVC
Demantirana vest o ponovni privatni praksi zdravnikov
Sporočilo zveznega sekretariata za zdravstvo in socialno politiko v zvezi z vestjo »Politike«
OD BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD,, 26. marca — Zvezni sekretariat za zdravstvo in socialno politiko je demantiral poročilo, ki ga je objavila beograjska »Politika«, po katerem naj bi bila znova dovoljena privatna zdravniška praksa za zdravnike-specialiste.
»Po splošnem zakonu o zdravstvenizaščiti in zdravstveni službi,« pravi sporočilo zveznega sekretariata za zdravstvo in socialno politiko,
»zdravstveni delavci ne morejo opravljati svojega dela v okviru zasebne prakse. Vendar pa je prepuščena republikam možnost, da z republiškim zakonom, izjemoma ob posebni potrebi, lahko določijo pogoje, kdaj smejo zdravstveni delavci opravljati tudi privatno zdravniško prakso. To pa ni nobena novost novega zakona, ker je to predvideval - tudi dosedanji splošni zakon o organizaciji zdravstvene / službe. Potemtakem novi zakon o zdravstveni zaščiti in zdravstveni službi ne daje nikakršnih novih možnosti za razširitev pogojev za opravljanje privatne zdravniške prakse,« zaključuje sporočilo zveznega sekretariata za zdravstvo in socialno politiko. -c
»Politika« je v svojem članku »Za nekatere znova privatna zdravniška praksa« pi-
Sklic
Zvezni, gospodarski in organizacijsko politični zbor zvezne skupščine
BEOGRAD, 26. marca (Tanjug) — Predsednik zveznega zbora zvezne skupščine Mijal-ko Todorovič je sklical sejo zbora za 2. april ob 9. uri. Tudi predsednik Osman Ka-rabegovid je sklical sejo gospodarskega zbora za 2. april ob istem času. Zvezni in gospodarski zbor bosta obravnavala predloge več zakonov.
Tudi predsednik organizacij sko-politične	skupščine
Krsto Popivoda je sklical sejo zbora za 2. april ob 9. uri. Seja bo v poslopju skupščine SR Srbije. Zbor bo obravnaval predloge več zakonov.
Obvestilo volilcem
Vse volivce obveščamo, da v nedeljo, 28. marca 1965, voli odbornike občinskega zbora skupščine občine Ljubljana-Center samo polovica volilnih enot, in sicer tiste volilne enote, ki so označene z lihim številom (1, 3, 5, 7 itd.). Volivci ostalih volilnih enot ne volijo.
Vsem volivcem, ki volijo v nedeljo, 28. marca 1965, so bila poslana individualna obvestila z navedbo, kje je volišče ter številka vpisa v yolilni imenik. Za vse eventualne informacije se obračajte na pristojne krajevne skupnosti.
Vabimo vse volivce teh volilnih enot, da se polnoštevilno udeleže volitev.
Pred likvidacijo ljubljanske okrajne gospodarske zbornice
Sklepi zadnje seje upravnega odbora
LJUBLJANA, 26. marca — Upravni odbor gospodarske zbornice za Okraj Ljubljana je imel danes svojo zadnjo sejo. Po nedavno sprejetem republiškem zakonu se okrajne gospodarske zbornice na območju Slovenije odpravijo z 31. marcem t. 1., njihove pravice in dolžnosti pa prevzame gospodarska zbornica SR Slovenije, ki opravi tudi likvidacijo s tem, da presežek denarne vrednosti likvidiranega premoženja prenese na občinske šolske sklade za potrebe strokovnih šol na območju posamezne odpravljene zbornice.
Upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril analizo izvozne dejavnosti, ki jo je izdelala zbornica, ter ustrezne sklepe kakor tudi poročilo o uveljavljanju investicijske politike v novo nastalih pogojih gospodarjenja.
V zvezi z likvidacijo je
PETER MOZOLEC
NOVATOR
TC>l//s!_ ,£>sq	tč A/čl s G Af
P^ET^LfJJELo OB P/S4LA// At IZ/
SOL. 7 <*&A
~¥\c
(#_
upravni odbor sklenil, naj poslopje na Miklošičevi cesti 4, ki je prej pripadalo okrajni zadružni zvezi, tudi v prihodnje služi kmetijstvu in da se zato prenese na Kmetijski zavod v Ljubljani. Lastništvo poslovnih prostorov v treh nadstropjih poslovne stavbe v Trdinovi ulici 4 v vrednosti 102 milijona din pa se brez-:	plačno prenese na Gospodar-
llustrtral MARJAN BREGAR sk° zbornico SR Slovenije, s tem. da bi imela prvenstveno pravico za najem teh prostorov morebitna strokovna združenja dosedanjih članov zbornice, če bi se taka združenja ustanovila. Denarna sredstva, ki se bodo zbrala ob likvidaciji, naj bi šla v korist investicij za strokovno šolstvo. — Od 64 uslužbencev bo 25 uslužbencev že 1. aprila odšlo na druga delovna mesta, nadaljnjih 16 uslužbencev bo dobilo zaposlitev Še v aprilu, 10 uslužbencev pa bo nadalje zaposlenih z likvidacijo. Nerešeno je le še vprašanje zaposlitve 4 do 6 uslužbencev. — Upravni odbor je še sklenil izplačati uslužbencem, ki bodo odšli na druga delovna mfesta, prejemke za mesec in pol oziroma za en mesec.
Pisma bralcev
Pojasnilo na pismo »Ravnanje, ki zasluži obsodbo«
Glede na pismo »Ravnanje, ki zasluži obsodbo«, objavljeno v »Pismih bralcev« dne 19. t. m., in Joot odgovor na kratko vest s svetovnega prvenstva v Tam-pereju (»Zahrbten udarec organizacijskemu komiteju 66« (Delo, 6. t. m. j, ki sta povzročila mnogo upravičenega negodovanja, bi rad pojasnil nekatere stvari, o katerih naj bo javnost obveščena čimbolj natančno.
Na olimpiadi v Innsbrucku leta 1964 je hokejska zveza Jugoslavije, katere sedež je že dvanajsto leto v Ljubljani, predlagala kongresu svetovne hokejske federacije (LIHG) svojo kandidaturo za prireditev svetovnega prvenstva v hokeju na ledu leta 1966. HZJ je predlagala kongresu Ljubljano, kjer naj bo svetovno prvenstvo, s pristavkom, da bodo nekatera tekmovanja iz propagandnih razlogov za razvoj hokeja pri nas lahko tudi v nekaterih drugih mestih Jugoslavije, ki imajo za to ustrezne pogoje. Ta pripomba je bita v Innsbrucku načelno sprejeta, hkrati pa je bila izražena želja, da razdalje od Ljubljane do mest, kjer bodo tekme, ne bi bile večje kakor 100 kilometrov. Poudariti moram še, da je kandidirala za to prireditev tudi ZRN, ki je tako postala hud tekmec Jugoslaviji. Po tajnem glasovanju je kongres izglasoval, da se organizacija prvenstva 66 zaupa hokejski zvezi Jugoslavije v Ljubljani.
Neposredno po končani olimpiadi je HZJ skupaj z zvezo za telesno kulturo Slovenije ustanovila organizacijski odbor, ki se je takoj lotil dela. Na pobudo tega odbora so tudi na Jesenicah, v Celju in Zagrebu začeli ustanavljati pripravljalne odbore, katerih naloga je predvsem uresničitev materialno tehničnih pogojev za prvenstvo, medtem ko je naloga organizacijskega odbora skrb za celotno organizacijo, propagando itd. Organizacijski odbor v Ljubljani je za svetovno prvenstvo v hokeju pripravil potrebni propagandni material, in sicer lepak, propagandno športno turistično edicijo, »Bilten« št- 1 v angleščini, značko prvenstva, številne turistične prospekte in podobno.
Da bi dosegli čim večjo propagandno učinkovitost za razvoj hokeja pri nas, so zastopniki HZJ na kongresu LIHG v Tampereju ponovno 'predlagali, naj bi tekmovanja potekala v Ljubljani, Celju, Zagrebu in na Jesenicah. Po podrobnem pojasnilu, da so med Ljubljano in Zagrebom odlične komunikacijske "zveze, je bil na kongresu končno osvojen predlog organizacijskega odbora za svetovno prvenstvo v Ljubljani, da so tekme načeloma lahko v omenjenih mestih. Sprejet pa je bil izrecni sklep, da je prireditelj Ljubljana, kjer morajo biti nastanjeni vsi forumi svetovnega prvenstva, ekipe A in B skupine, medtem ko lahko igralci C skupine stanujejo tudi v kakem drugem mestu. Razpored tekem vseh treh skupin mora organizacijski odbor v Ljubljani predložiti predsedniku LIHG Aheamu najpozneje v dveh mesecih, pri tem pa mora upoštevati:
da najboljše štiri razvrščene ekipe iz A skupine v Tampereju lahko 'igrajo med seboj edino v Ljubljani, in to na istem drsališču;
da ekipe iz A skupine morajo igrati samo v zaprtih oziroma pokritih drsališčih;
da je treba v Ljubljani poskrbeti za nemoteno uspešno delo vseh organov svetovnega prvenstva in kongresa LIHG.
Potemtakem je popolnoma nedvoumpo — tak sklep je bil sprejet tudi na prvem zasedanju plenuma organizacijskega odbora v Ljubljani — da so vse načelne akcije in propaganda v zvezi s svetovnim prvenstvom v Ljubljani, in to izključno v pristojnosti tega odbora!
Iz nerazumljivih in organizacijskemu	odboru ter
HZJ doslej neznanih razlogov in pobud so se v Tampereju pojavili posebni lepaki (poleg uradnega) z navedbo svetovnega prvenstva v Zagrebu, o katerem nikoli in nikjer ni bilo prav nič sklenjenega. Zastopniki hokejske zveze Hrvatske in mesta Zagreba so skupaj z reprezentanco in uradnimi zastopniki HZJ potovali v Tamvpere, vendar niso niti pred odhodom niti med potovanjem niti v Tampereju samem imeli za svojo dolžnost, da bi o nameravani samostojni akciji obvestili zastopnike organizacijskega odbora za svetovno prvenstvo pri nas. Sodimo, da je bilo to dejanje docela neodgovorno, za ugled Jugoslavije v tujini pa zelo škodljivo.
V zvezi s tem je sekretariat HZJ po vrnitvi domov zahteval od hokejske zveze Hrvatske pojasnilo, kako je prišlo do tega in kdo je poglavitni pobudnik te akcije. Pristojni forum bo kajpada o tem razpravljal in ustrezno ukrepal.
LEOPOLD KRESE, predsednik organizacijskega komiteja hokejskega prvenstva 66 v Ljubljani u
Razgovor s šoferjem med vožnjo
Pred kratkim sem bil priča, da se je sopotnik pogovarjal s šoferjem med vožnjo. Seveda ga je motil in malo je manjkalo, da ni prišlo do prometne nesreče.
Res je, da vozi šofer z dolgoletno prakso skoraj avtomatično, toda kljub temu pozornosti ne more deliti na več strani. Da je to tako, se lahko prepričamo, kadar se pogovarjamo med hojo; če pridemo tedaj na nevarno mesto, na primer na križišče, na star most itd., je pogovor težji, ker moramo pač paziti rta razne nevarnosti. To se dogaja torej celo pri hoji.
Vzemi pa šoferja, ki vozi 70 do 80 kilometrov na uro in se med vožnjo pogovarja. Ali ne zcuupa preveč svoji praksi?
Pozornost in koncentraci-v ja med vožnjo sta za vsakega šoferja bistveni. Dostikrat že slabo razpoloženje zelo negativno vpliva na po. zomost, pran tako pa tudi utrujenost. Ce pa kdo šoferja še moti, je možnost za nesrečo velika.
Ne strinjam se z mnenjem nekaterih voznikov, ki trdijo, da je pogovor med vožnjo koristen; tako. pravijo, premagujejo span-c v nočnih urah. Preutrujeni šofer se mora pač odpočiti, nato šele nadaljevati vožnjo,
MIRKO SLIVAR, Karlovac.
Mejašičeva B-3-a
Po kakšnih načelih?
Ob podražitvi osebnih avtomobilov me zanima, po kakšnih načelih in pravilih deli »Zastava« avtomobile svojim kupcem.
Morda bi »Zastava« lahko pojasnila, kako je mogoče, da februarski vplačniki za 750 iz leta 1964 pri Avtu Celje še danes čakajo, medtem ko je Slovenija-avto Ljubljana dobavljala že v decembru 1961 avtomobile, plačane v aprilu.
Zdi se mi, da je družba zaščitila, avtomobilske tovarne; enako so zaščiteni avtomobilski dobavitelji (ne trgovine!). Občan pa je prepuščen na voljo obema, še posebej pa sledtijemu, ki si ustvarja kar fantastični kapital.
t Sam sem plačal Z 750 že 11. 3. 1964, a še danes ne vem. kdaj ga bom približno dobil. »Vresnik u srijedu« z dne 24. 2. 1965 pa prinaša izjavo direktorja »Zastave«, da je dobavni rok 4 do 6 mesecev. Zanimivo!
MARIJAN LAH,
Rimske Toplice
Trgovsko podjetje Sloveni, ja-avto je poslalo na zgornje pismb tole pojasnilo: Tovarna avtomobilov Zavodi cnvena zastava dobavlja avtomobile svojim zastopnikom po cenah, ki jih
odobrava zvezni urad za cene.
Dobava vozil zastopnikom se odvija po naprej določeni mesečni dinamiki v okviru letne pogodlbe, sklenjene med tovarno ta posameznim zastopnikom. V okviru 1» dinamike ta letne pogodbene količine prodaja ta dobavlja vsak zastopnik vozila svojim kupcem.
Dobavni roki posameznega zastopnika so torej odvisni od števila njegovih kupcev glede na dinamiko in celotno zaključeno količino s tovarno.
Piščeva pripomba o ustvarjanju »kar fantastičnega kapitala« je popolnoma neumestna spričo dejstva, da Je zastopnikov bruto zaslužek 1.8 odst., medtem ko je dolžan vsakemu kupcu — predplačniku izplačati 6 odst. obresti za naprej plačani znesek.
Izjava bomiero*alnega direktorja Crvene zastava o 6-mesečnem dobavnem roku se je nanašala na povprečni dobavni rok vseh zastopnikov v Jugoslaviji.
ZORAN SLAVIC,
kamere, direktor
trgovskega podjetja Slovenija-avto
Bil sem prijetno presenečen
Za dan žena so nekatere učenke in učenci II. b razreda osnovne šole Vič poklonili tovarišici učiteljici šopke. Učiteljica je šopke sprejela, se zanje zahvalila in rekla: Otroci, po končanem pouku boste šopke nesli Kikljevi mami.
Kikljeva mama je otroke sprejela s solzami v očeh, videla je, da nanjo niso po. zabili. Ko so ji v imenu razreda čestitali, se je spomnila na svojega sina Jane-za, ki je bil še študent, ko so ga fašisti iztrgali iz njenih rok in ga 23. 8. 1942 pri čadu pod Rožnikom ustrelili.
RADO MALENŠEK, Ljubljana, Rožna dolina, C. IV. 31
Kako napraviti red?
Ze nekajkrat me je osupnilo vedenje brezvestnih kolesarjev na asfaltirani jjoti Brezovega drevoreda ob Savinji v Celju.
Menim, da so parki in stezice namenjeni predvsem sprehajalcem-pešcem in otrokom, da brezskrbno tekajo. To naj bi bil prostor, kjer naj bi se človek po končanem delu sprostil, ne pa da se boji za otroka, ki ga lahko brezvestni kolesar povozi. Ob vstopu v drevored stoji prometni znak »vožnja za vsa vozila prA povedana« — a kaj, ko ga toliko mladih pa tudi nekaj starejših kolesarjev ne upo-števg!
Nekajkrat sem sam skušal s primemo besedo podučiti kršilce, da je tam vožnja prepovedana, a sem slabo naletel. Ali ne bi bile potrebne strožje kazni, če beseda ne zaleže?
Ne vem, če bo moje pisanje kaj zaleglo, upam pa, da bo vsaj opozorilo.
METOD KLEMENC, Celje, Titov trg 8/II
Pridite tudi k nam!
Vsi razumemo, da podjetje »Snaga« ob velikem snegu ni moglo odvažati smeti izpred naše hiše Pod tur-nom 4. Snega pa sedaj ni več, zato pride avtomobil spet do našega naselja. V hiši Pod turnom 4 stanuje okoli 30 družin in podna. jemnikov.
Toda smetarjev ni, da bi od-peljali smeti. Vse posode so polne, več kubičnih metrov raznih odpadkov pa leži okoli smetnjakov. Med odpadki so tudi taki, ki gnijejo, pa ne samo to, tudi taki so, ki se prav lahko vžgo. Ker so odpadki v neposredni bližini lesenih garaž, lahko nastane požar. Naj opozorim, da je hiša deloma lesena, zato je nevarnost tem večja.
Ker redno plačujemo pristojbino za odvoz smeti,
-pričakujemo. da fbo »Snaga« vozila smeti tudi izpred naše hiše tako kot izpred sosednje hiše Pod turnom 3-
ANTON ZRNEC,
Ljubljana,
Pod turnom 4
IZID ZADNJEGA NAGRADNEGA ŽRE3ANJA
V sredo, 24. 3. 1965 smo ob U. uri v trgovini Contal, Ljubljana, Vošnjakova 3 zadnjikrat izžrebali kupone gramofonskih plošč. Srečni dobitniki so:
4. nagrado — kolekcijo gramof. plošč je dobila Stanka Prelc — Ljubljana. Celovška c. 137
3. nagrado — transistor Bled de lux je dobil Vlahovič Zoran Zenica, N. Radiča bb
2. nagrado — gramofon Emona je dobila Soršak Zinka — Zg. Polskava 5 1. nagrado — radijski aparat z gramofonom »Triglav de lux« je dobila Pepelnik Štefka — Ruše 7 pri Mariboru
ČESTITAMO!
Medbirokraciio in inflacija
\	b‘,nki	*°	U90,0v,li	U0°	“•'»''lith	'mrnt	pnvat	'
GEORGI
NAUMOV
lAMeu
^ ^
Po kongresu Z K Bosne in Hercegovine
Enotnost ni le prazna beseda
Mednacionalnim odnosom so posvetili delegati precej pozornosti
Nacionalnemu vprašanju so na IV. kongresu Zveze komunistov Bosne in Hercegovine posvetili precej pozornosti. Vsi, ki smo spremljali delo kongresa, smo to bolj ali manj pričakovali predvsem zaradi dejstva, ker v tej republiki živijo ljudje različnih narodnosti. In čeprav je ta kongres sicer že nekoliko časovno odmaknjen, velja kljub temu omeniti nekaj podatkov, Stališč ih misli.
Po podatkih popisa iz leta 1961 živijo v Bosni in Hercegovini Srbi (42,8 % od vsega prebivalstva), Muslimani (25,6 odst.), Hrvati (22 °/o), Jugoslovani — nacionalno neopredeljeni (8,4 %) in še pripadniki več drugih narodov (1,2 odstotka).
Kaj je 'pokazala razprava na kongresu?
Nedvomno so v tej republiki dosegli pomembne rezultate pri krepitvi bratstva in enotnosti ter na področju odnosov med posameznimi narodi. Vendar, ko govorimo o velikih uspehih, to še ne pomeni, da ni več negativnih ostankov preteklosti in deformacij, ki so jih povzročila razna protislovja. Problemi v odnosih med temi narodi so še in se kažejo v različnih oblikah. Kako so reagirali komunisti? Za njihovo delo, pa tudi za mišljenje sta bili marsikje značilni dve skrajnosti: podcenjevanje in »napihovanje« teh problemov.
Tudi kongres v Sarajevu ni mogel mimo ugotovitve, da odnosi med posameznimi narodi niso tako enostavna
stvar, ki jo bo uredil čas, in da raznih podobnih problemov ne kaže iskati samo v ekonomskih odnosih, pa čeprav so pri odpravljanju ali zapletanju teh problemov še zlasti pomemben činitelj. Ob tem ne moremo mimo ugotovitve kongresa, da Bosna in Hercegovina kljub očitnemu gospodarskemu in splošnemu razvoju zaostaja v razvoju proizvodnih sil, je pa v ospredju po rasti prebivalstva. Ti dejstvi pa lahko strnemo v rezultanto: narodni dohodek doseže le tri četrtine jugoslovanskega povprečja. Zato je razumljivo, da je ekonomski aspekt mednarodnih odnosov za Bosno in Hercegovino zanimiv tako na relaciji republika—federacija kot tudi na relaciji med razvitimi in nerazvitimi območji znotraj republike.
Razprava je pokazala, da so ob razmišljanjih, kako čimprej razviti zaostala območja, ponekod še vedno prisotna enostranska in napačna stališča. Ponekod se lahko srečamo še vedno z mišljenjem, da bi bilo treba pospešiti razvoj nerazvitih, pa čeprav tudi
za ceno »zaviranja« razvitih območij. Kongres v Sarajevu je ovrgel takšna stališča ter poudaril, da je pomanjkanje temeljitih in strokovnih analiz pogojevalo enostransko obravnavo. Razen tega pa so zanemarili 'vrsto činiteljev, ki so zelo pomembni za napredek nerazvitih območij. Eden izmed teh činiteljev pa je tudi selitev delovne sile.
Toda, selitve delovne sile niso dovolj proučevali, zlasti ne s stališča razvoja republike. še več: ponekod so jih obravnavali celo ob precejšnjem botrovanju lokalizma in šovinizma. Kot primer selitve delavcev je nekdo na kongresu omenil Cazinsko Krajino, od koder je odšlo na delo' v Slovenijo in na Hrvatsko približno 15.000 delavcev. »Delavci, ki so se preselili, so morda marsikje res doživeli precej neprijetnosti,« je nadaljeval isti diskutant. »Vendar kljub temu ne bi smeli govoriti o kolonialiiih odnosih in brez potrebe zaostrovati odnose v novih krajih. Res pa je, da bo treba posvetiti, delavcem, ki so se preselili, zlasti sezoncem, več skrbi. Znani pa so tudi mnogi pozitivni rezultati republiškega sodelovanja na tem področju. Iz Cazinske Krajine se je v Slovenijo preselilo 80 družin, več kot 110 delavcev iz Bosne in Hercegovine so v Sloveniji izvolili v delavske svete, upravne odbore in za sekretarje osnovnih organizacij ZK. V
Pred jutrišnjimi volitvami	*
Volilo vsem novim odbornikom
Dosedanji koprski odborniki o delu občinske skupščine
Četrtkova seja občinske skupščine Koper je bila zadnja seja za polovico odbornikov, ki jim je potekel dveletni mandat. Nekatere izmed teh odbornikov smo zaprosili, naj odgovore na naslednji vprašanji:
Iztekel vam je dveletn-. mandat. Vam je uspelo v minulih dveh letih z delom v skupščini uresničevati težnje, s katerimi ste pred dvema letoma pristali na kandidaturo?
I' Kaj priporočate. kandidatom, ki jim bodo volivci v nedeljo izrekli svoje zaupanje:
Na prvo vprašanje so odgovorili:
TATJANA KOSOVEL: Uspelo mi je samo deloma. Spričo prenašanja vedno več družbenih služb na občino ta ne zmore zbrati' dovolj sredstev. Na področju šolstva na primer ne more investirati v potrebnem obsegu in zato zaostaja učno-vzgojni proces. Potrebno bi bilo, da se uzakonijo bistvene spremembe v delitvi sredstev med druž-beno-političnimi enotami in sistem financiranja šolstva.
JOŽE BARUCA: Z delom skupščine sem bil v glavnem zadovoljen in menim, da so bile mo.ie težnje večinoma uresničene.
JOŽE HOČEVAR: Spremlja, li sta me dve na videz skromni težnji in zadovoljen sem, da sem ju dosegel. Prvič sem pomagal reše/ati splošna družbena vprašanja in tako položil kamen h kupu, iz katerega bo palača. In drugič?
V delu kot odbornik sem temeljiteje spoznal silnice, ki oblikujejo obraz nove družbe, kot bi jih lahko spoznal "iz kopice knjig.
VIDA .GERBEC; Dosegla sem razumevanje za težnje, ki sem jih zagovarjala, in njih načelno odobritev. Seveda pa ni tnlo vselej možno doseči tudi realizacijo tega, kar bi bilo potrebno, ker so sredstva omejena.
LEANDER CUNJA: Obetal sem si večjih uspehov pri uresničevanju teženj svojih volivcev. Po dveh letih dela kot odbornik sem postal skromnejši in se začel zadovoljevati z manjšimi uspehi. Uvidel sem, da je marsikaj odvisno od činiteljev, ki so izven mene.
PETER PAVLIC:	Deloma
mi je uspelo. V volilni enoti, v kateri so me pred dvema letoma izvolili v občinski zbor, smo uredili marsikatero navidez drobno komunalno zadevo, ki pa pomeni zelo mnogo za naš kraj.
In odgovori na drugo vprašanje9 Tako so povedali:
TATJANA KOSOVEL: Priporočam jim, da se delu v občinski skupščini posvetijo po najboljših močeh. Važno je, da redno prihajajo na seje, da aktivno sodelujejo v
nnim:iiniiii:iii!i!iiiuiiiin!iiiiiiii[!!ii:iiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiniii)ii!i!!:iiiiniiiniiiiini!iiii!iuimimiiiiiiiiii!iHiimniiiiimiDMiiitiimiiiiiiiiii:it!iiiiiHmiHiiir
skupščinskih razpravah in da imajo redne stike z volivci.
JOŽE BARUCA: Odbornik občinske skupščine se mora do skrajne možne meje angažirati v tej zahtevni družbeni funkciji. Pripravljata se je treba na predvidene razprave in iskati možnosti ter predloge za reševanje posameznih vprašanj.
-JOŽE HOČEVAR: Naj se do zmage, borijo za cilj, o katerem razpravljamo že dolgo, a je žal še zmeraj samo cilj: skladen ražvoj gospodarstva in družbenih služb. Pomagajo naj, da se v komunah zasidra prepričanje, da je materialna baza samo sredstvo za uresničenje boljših odno sev med ljudmi in duhovnih vrednot novega človeka.
VIDA GERBEC: Želim, da dosežejo ifi vzdržujejo novi odborniki čim tesnejši stik z volivci; da temeljito preučujejo vse materiale za seje; da nikoli ne glasujejo za predlog, ki jim ni razumljiv. Bolje je, ‘da prej zahtevajo potrebna pojasnila. In slednjič, naj ne izgubijo poguma, če jim ne bo šlo vse kot po loju.
LEANDER CUNJA: Ostanejo naj v kar najtesnejših stikih z volivci in naj posvete vse svoje sile delu v skupščini. S tem bodo dali tehten prispevek k rasti našega samoupravnega sistema.
PETER PAVLIČ: Želim, da nadaljujejo tam, kjer sem kot odbornik nehal. Mnogo je na našem območju še komunalnih zadev, ki čakajo ureditve. Za kakšno občinsko skupščino, da ne govorim o republiški, so to morda rr\a j line zadeve, za ljudi na podeželju pa je odvisno od uspešnega reševanja teh majhnih zadev njihovo dobro' ali slabo počutje.
Anketo izvedel:
FRENK MELE
zadnjih treH letih so delavci poslali svojim družinam v Cazinski Krajini 660 milijonov dinarjev in cenijo, da vsota, ki jo ob dopustu prinesejo domov, ni bila manjša. Samo na območju vasi Todorovo in Pečingrad so delavci kupili deset avtomobilov. Domače občine so v zadnjih treh letih dobile kot prispevek iz osebnega dohodka delavcev, ki delajo drugje, okrog 900 milijonov dinarjev. Torej ti delavci pomagajo tudi v domačih krajih graditi šole, ceste itd. ter ustvarjajo boljše življenjske pogoje ljudem, ki so ostali na vaseh ...«
Poleg gmotnih koristi, ki jih prinaša migracija, pa so na kongresu v Sarajevu navajali', da je mogoče opaziti hitrejšo izobrazbo in druge pozitivne navade, ki so jih pridobili delavci v novem okolju. Primer Cazinske Krajine pa ni izjemen. Zato vsekakor kaže podpirati sodelovanje med republikami pri zaposlovanju delavcev. Kajti doma za vse ni dela.
Pri urejanju mednarodnih odnosov znotraj republike pa v Bosni in Hercegovini posvečajo veliko pozornost dejstvu, da lahko neenakomerni razvoj posameznih območij vpliva tudi na te odnose, zlasti kadar gre za razlike med nacionalno homogenimi območji. Prav tako pa je treba delati z vso pozornostjo tudi v tistih kori\unah (teh je največ), kjer je prebivalstvo mešano. Skrbeti je treba, da se pripadniki vseh narodnosti sorazmerno zaposlujejo, štipendirajo, strokovno izobražujejo itd. Kljub temu pa pride do sporov, prepiranj in celo do pretepanj, ki pa jih nekateri tolmačijo kot znak slabih mednacionalnih odnosov. Pri tem pa pozabljajo, da so vzroki navadno za razne izgrede povsem drugi in da se podobne stvari dogajajo tudi tam, kjer je prebivalstvo nacionalno homogeno.
VOJKO ČERNELČ
Od turizma 300 milijonov dolarjev?
Okrepiti bi morali materialni položaj gostinskih podjetij
Na četrtkovem sestanku koordinacijskega odbora za turizem zvezne gospodarske zbornice so izrazili mnenje, da je realno pričakovati, da bo znašal leta 1970 skupni de. vizni dohodek od turizma okrog 300 milijonov dolarjev. To pomeni, da bi moral do leta 1970 tuji turistični promet naraščati po letni stopnji 18.5 odst., da bi na koncu dosegli 25 milijonov nočitev.
Ker zahteva ta cilj precejšnja vlaganja v naslednjem razdobju, je bilo na sestanku največ govora o tem, kako m iz katerih virov zagotoviti investicijska sredstva. Nosiici razširjene reprodukcije v tej dejavnosti bi morale biti organizacije in zato je potrebno še nadalje krepiti njihov, materialni položaj. Storjeni ukrepi v lanskem in predlanskem letu, kot na primer to, da ni treba več plačevati prispevke iz dohodka, ter večje davčne olajšave za gostinske organizacije, so del no koristile akumulativnosti teh organizacij, vendarle to še ni dovolj. Mimo tega so te organizacije v precejšnji negotovosti, saj so vsi ti ukrepi začasni.
Na sestanku so prav tako poudarili, da navzlic temu, da so organizacije s področja turizma izboljšale svoj ekonomski položaj, še zmeraj ne morejo enakovredno konkurirali drugim organizacijam, kadar gre za kredite. Zategadelj so predlagali, naj bi organizacijam v prihodnje priznali ugodnejše odplačilne roke in manjše obresti. Gostinske in druge turistične organizacije bi konkretno mogle plačevati 2 odst. obresti — si povedali na sestanku — kar pomeni, da bi jim bilo treba razliko 6 odst. ali 7 odst. regresirati. Kar zadeva odplačevanje, sb poudarili, da je rok 15 let kratek in da bi ga bilo treba določiti v intervalu od 15 do 30 let.
Upokojenec v novi zakonodaji
Jože Zakonjšek iz Žalca 2 nem mestu I. kategorije. Pri je bil upokojen s 1. majem prevedbi 1. 1. 1961 mu je bila 1959 s pokojninsko dobo 41 odmerjena pokojnina po III. let. Zaposlen je bil na delov- zavarovalnem razredu. S prevedbo po temeljnem* Zakonu o pokojninskem 'zavarovanju je bil uvrščen v isti zavarovalni razred, čuti se prizadetega, kajti če bi šel poldrugo leto prej v pokoj, za kar je imel po tedanjih predpisih pravico, bi bil sedaj preveden v pivi zavarovalni razred glede na to, da je udeleženec I. svetovne vojne. Oškodovan je za 12.750 din mesečno.
ODGOVOR: Upokojencu je bila priznana osebna pokojnina že po določbah zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957. Pokojnina se mu je odmerila na podlagi povprečnega mesečnega osebnega dohodka in ne po kategoriji delovnega mesta, kot je Jrilo to po prejšnjih predpisih. Zato je tudi način odmere pokoj nine po sedanji prevedbi za to skupino upokojencev drugačen, kot pa je za upokojence. ki jim je bila priznana pokojnina pred 1. 1. 1958. Ti upokpjenci so bili na splošno nižje razvrščeni in so njih pokojnine zaostajale. V pre-vedbenih odločbah novega temeljnega zakona je predvidena korektura zavarovalnega razreda za določeno kategorije upokojencev iz te skupine. Dosedanji rezultati pre vedbe so pokazali, da so nekateri upokojenci v letih 1958, 1959 in 1960 slabše razvrščeni, kakor upokojenci izpred 1. 1. 1958, to pa zaradi nizkega osebnega dohodka. Na to dejstvo so pristojni zvezni organi opozorjeni.
Luka Bar bo letos -zgrajena v prvi fazi
Na jugu naše jadranske obale bo letos dograjena luka Bar v prvi fazi in usposobljena za promet 600.000 do 800.000 ton letno, že zdaj lahko luka hkrati sprejme 8 velikih čezoceanskih ladij, pozneje pa jo bodo usposobili za pristajanje 23 velikih ladij. Na določenih mestih v luki z zadostno globino bodo lahko pristajale tudi ladje do 100 tisoč ton nosilnosti. Luka je opremljena tudi z obalnimi žerjavi. Gradijo pa še potrebna skladišča. Zdaj imajo 32.000 m3 skladiščnega prostora. Med drugim grade posebna skladišča za preskrbo ladij s pogonskim gorivom, ki bodo imela zmogljivost 28.000 ton. Zdaj prevažajo največ blaga po cesti Bar—Titograd —Prijepolje—Titovo Užice — Beograd, ki je v največjem delu že asfaltirana. Za luko pa je zlasti pomembno, da bodo letos končali dela za normalizacijo proge Titograd —Nikšič, kar bo omogočilo promet z normalnotimimi vagoni na vsej progi od Nikši-ča čez Titograd do Bara in s tem neoviran dovoz surovin' in odvoz proizvodov železarne Nikšič čez luko Bar.
V določenih pogojih posveti naš predlagal nabavo novih pip v kuhinji sosedov naznanil vodovodnim obla-državljan dobršen del svojega proste- in v kopalnici. Uprl sem se — kajti stem.
ga in delovnega časa svojim pipam, dvojna pipa v kuhinji in cela baterija	Zdaj je moja vajeniška doba pri
Kakšni so ti pogoji?	(strokovni izrazi v vodovodarstvu mi kraju. Postal sem tako rekoč pomoč-
Pravzaprav je en sam: da živi . v zadnje čase ne delajo težav) pip v ko- nik. Moje prvo dejanje v tem svojstvu stanovanju, opremljenem po vodovod- palnici pomeni lep kup denarja in je bilo, da sem zamenjal dvojno pipo ni plati z izdelki naše domače, delo- kam pridemo, če jih bomo menjavali v kuhinji in celo baterijo v kopalnici, ma mlade, deloma pa stare in visoko vsakih šest mesecev?	Res je, da je to isto že davno predla-
amortizirane industrije.	Svojih	pip	sem	se	lotil	sam.	Začel	gal inštalater -j- iz česar sledi, da sva
Težko mi bo kdo dokazal, da je sem pri tesnilih — po načelu »od laž- oba, namreč naš družinski inštalater vodovodna pipa izdelek, po komplici- jega k težjemu«, kakor predpisuje mo- in jaz, mojstra v svoji stroki, saj sva ranosii enak vsaj šivalnemu stroju, dema pedagogika; lahko torej rečem, postavila povsem enako diagnozo, če že ne izstreljevalnim pripravam na da sem se začel spoznavhti z vodovo- Z novimi pipami, z njihovim ustro-Cape Kennedjjju; še težje mi bo isto darstvom po načelih moderne peda- jem, z njihovimi tovarniškimi napa-dokazal za vodovodna tesnila. In ven- gogike.	. kami in drugimi lastnostmi sem se
dar je, kot lahko pismeno potrdim in Ugotovil sem, da naše tovarne pri podrobno seznanil še pred montažo, to s tem trenutkom tudi storim, izde- izdelovanju tesnil ne uporabljajo pra^ zato mi zdaj redno tedensko zamenja-lovanje vodovodnih pip in tesnil za vuno izbranih surovin. Da vas ne bi vanje tesnil in druga vzdrževalna de našo industrijo prav tako misteriozna moril s podrobnostmi: tesnila so hkra- la ne povzročajo nobenih preglavic.
tl -pretrda in premehka. Paradoks, ki	Hkrati smo se tako privadili kap-
pa je le navidezen, kakor bo potrdil Ijanju v kuhinji in curljanju v kopal-vsakdo, ki pozna naša tesnila	nici, da prav gotovo vsa družina ne bi
Potem sem si nabavil priročno vo- 7170910 zasPati- 6e bi kdai zaradi kake IIiIIH IZ, katastrofe v mestnem vodovodu dovodarsko delavnico in se lotil pip. zmanjkalo vode in bi naSe stanovanje
Ta kozerija bi izhajala nekaj ted- poplavila grobna tišina, nov v nadaljevanjih po tri tipkane pa m.- dandanes mora vsakdo strani dnevno, če bi hotel podrobno imeti svoj hobby. človek brez hobby-opisati vse zgode in nezgode iz mojih ja je danes isto kakor n. pr. v sred-prvih vodovodarskih učnih let. Zato njem veku človek brez vere v posmrt-naloga kot izdelovanje sputnikov. Ptej naj povem zgolj to, da smo v moji pg življenje: soseščina ga začne zani-se bo zgodilo,, da naš domači fičko vajeniški dobi priredili nekaj manjših c-evati, zameri se oblastem in nazad ne bo po dveh letih rožnato cvetel od poplav v kuhinji in tri večje v kopal- nje ga izobčijo iz družbe normalnih rje, kot bodo naše domače pipe oprav- nici, medtem ko smo imeli vse stano- občanov. Jaz zdaj svoj hobby imam. Ijale tisto, za kar jih imamo — drža- vanje pod vodo samo enkrat.	jn moram reči, da imam za razliko
le vodo.	po zadnje mi je povzročilo precejš- od mnogih manj srečnih državljanov
šest mesecev smo poslušali zdaj nje skrbi — zgodilo se je namreč lani hobbyt ki ni le privlačen in razburljiv tišje zdaj glasnejše kapljanje, brisali poleti, ko je .bila stiska za.vgdo in je zaradi zmerom novih presenečenj, ki luže v kopalnici in kuhali kavo insta- bilo na primer škropljenje vrtov stro- jih prinaša, ampak je tudi koristen laterju, ki nas je obiskal štirinajst- go prepovedano; v zadevni odredbi si- po materialni plati — srečna kombi-dnevno kot Naši razgledi in postal ne- cer ni nič pisalo o poplavljanju stano- nacija, ki'je ne nudi noben drug hob-pogrešljiv družinski prijatelj. Po še- vanj, vendar sem prepričan, da . bi by, kar jih poznam, stih mesecih je inštalater obupal in plačal mastno kazen, če bi me kdo od	JANEZ	TRTNIK
Kozerija Moje pipe
MILAN MAVER.!
IZ ČETRTKOVE ŠTEVILKE
— Tale naslov smo pa očitno s tretje strani zamenjali na »zunanjo«...
Več sredstev za slabe gozdove
Gozdarstva ni mogoče zapirati v občinske meje
Po vsej Sloveniji niso enako lepi gozdovi. Njihovo sedanje stanje je posledica mnogih okoliščin in ne le naravnih pogojev za rast gozdnega drevja. Odvisno je od nege gozdov, pogozdovanja slabo zaraščenih gozdnih zemljišč, poseka in podobnega. Mnogo pa je tudi takih nepopolnih ali slabo donosnih zemljišč, zlasti na Krasu in ob ravninskih rekah, kijer je moči narediti donosne gozdove. Zato je največ sredstev za urejanje gozdov potrebnih * tam, kjer so zdaj najslabši gozdovi. Odkod pa jih yzeti, če naj jih ustvarja gozdarstvo samo?
S tem namenom, da bi se z bogatih gozdnih območij pretakala sredstva za urejanja preoej slabih gozdov v drugih krajih in za pogozdovanje ustreznih, a zdaj slabo izkoriščenih zemljišč, so pred leti ustanovili medobčinske gozdne sklade.
Iz registra gospodarskih organizacij
Pri Splošnem gradbenem podjetju »Vegrad« v Velenju je vpisana pripojitev gradbenega' podjetja »Gradbenik« v Laškem. — Po izločitvi samostojnega obrata kmetijske zadruge »Kras« v Sežani je ustanovljeno novo podjetje »Tovarne lepil ih mlekarna Sežani« (podjetje izdeluje kazein ter kazeinska in sintetična lepila). — Pri podjetju »Sijaj«, razsvetljava -in galvanizacija, v Hrastniku je vpisan povi direktor Leopold Rebernik, pri trgovskem podjetju »Soča — Koper« pa v. d. direktorja Mirko Curk.
Simpozij o sodobnih metodah v stroškovnem računovodstvu
Zveza ekonomistov Slovenije bo s sodelovanjem Gospodarske zbornice SRS, Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in Združenja knjigovodij Slovenije priredila simpozij‘o sodobnih metodah v stroškovnem računovodstvu, ki bo na Bledu od 5. do 7. maja t. 1. Na simpoziju bodo razpravljali o sedanjem stanju in razvoju stroškovnega knjigovodstva pri nas in na svetu. Zlasti bodo prikazali sodobne metode v stroškovnem računovodstvu ter uporabo operacijskih raziskav in sodobnih sredstev za avtomatizirano obravnavanje stroškovnih infor-'macij. Prijave sprejema Zveza ekonomistov Slovenije.
Skladi so začeli uspešno delati. Z njihovo dejavnostjo pa niso zadovoljni v vseh občinah; zlasti ne v tistih, kjer imajo lepe gozdove. Zal jim je sredstev, ki se iz njihove občine prelivajo v druge ob čine, kjer ni donosnih gozdov, so pa ustrezni naravni pogoji za hitro izboljšanje gozdarstva.
Oba zbora skupščine občine Mozirje sta te dni potrdila predlog, naj se medobčinski gozdni sklad ukine, češ da ja njihova občina prispevala v ta sklad mnogo več sredstev, kot jih je dobila iz njega, č S takšno utemeljitvijb so zadeli osnovno nalogo medobčinskega gozdnega sklada in minirali bistvo tega in tudi drugih medobčinskih skladov. Če bi medobčinski gozdni sklad vračal vsaki občini za urejanje gozdov na njenem. območju toliko sredstev, kolikor bi. od nje dobil, potem ne bi bil potreben, ker bi se vsa sredstva lahko zbirala v občinskem gozdnem skladu ali pri gozdno gospodarski organizaciji in od tam tudi uporabljala. Ce pa naj medobčinski gozdni sklad daje za, urejanje gozdov v nekaterih občinah več sredstev, kot dobi od tam, pa lahko tistim občinam, ki imajo bogatejše gozdove, vrača toliko manj. To velja vsaj za prva leta, ko je zaradi podedovane raznolikosti gozdov v nekaterih občinah mnogo premalo sredstev za najnujnejše urejanje starih in mladih gozdov, pozneje pa se bo spreminjalo tudi v korist drugih.
V zadnjem času mnogo razpravljamo o pomanjkanju lesa in nujnosti, da bi čim hitreje povečali prirastek v vseh gozdovih, najprej pa zlasti tam, kjer so najugodnejše naravne možnosti. Sredstva, ki jih je moči dobiti ob prodaji lesa, sicer ne zadoščajo za vse potrebe, zato pa je treba tista, ki jih imamo, čim bolje nalagati. Investirati je treba tam, kjer se \
bodo naložbe najbolje obrestovale, ne glede na občanske meje.
Ali se naj torej sredstva, ki se stekajo iz gozdov, prelivajo iz občane v občino v okviru medobčinskega gozdnega sklada — ali celo ustreznega republiškega gozdnega sklada — ali naj jih zbiramo z administrativnimi predpisi in dodeljujemo posameznim
občinam oziroma njihovim gozdnim organizacijam kot dotacije ali kredite?
Medobčinski gozdni skladi z ustreznim samoupravnim organom bodo gotovo bolj ustrezali razvoju gozdarstva na širšem območju kot administrativni posegi, če bodo v vseh občinah razumeli bistvo takšnih skladov. _________
J. PETEK
KOVAČEVA KOBILA... — V celjskem podjetju KLIMA ne manjka strokovnjakov za inštalacije. Eden med njimi je izračunal, koliko vode odteče brez haska v kanale zaradi razmajanih inštalacij v njihovih obratih — za 150 tisoč dinarjev mesečno!
MESEC IN POL — Ko so na občinski skupščini Center vprašali strokovnjaka, koliko bi stala večja garaža v etažah, je odgovoril, da ne more povedati, ker ima podatke o cenah v gradbeništvu stare že — en mesec in pol.. .
SAMOPOSTREŽBA — Lačni gostje samopostrežne restavracije Emona v Ljubljani baje dnevno odnesejo do 90 kosov jedilnega pribora. Očitno je, da nekateri vztrajno zamenjujejo ta obrat družbene prehrane z — železnino!
SOŽALJE! — Ribe v piranskem akvariju (stal je 14 milijonov) so poginile. Pokvarile so se črpalke. Odslej velja torej za turiste: ogled rib v morju! Upati je, da se črpalke, ki. skrbe za plimo in oseko,
■	ne	bodo pokvarile ...!
SODELUJTE! VSAK PREBLISK VAŠE KRITIČNE MISLI PA TUDI VSAKA POHVALA ALI DOMISLICA NA NAŠE VSAKDANJOSTI BO DORODOŠLA!
KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA IZREDNO NAGRADNO ŽREBANJE
OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE KOMUNALNE BANKE
ZA VLAGATELJE, KI SO ŽE ALI BODO DO 30. JUNIJA 1965. VLOŽILI NA HRANILNO KNJIŽICO VSAJ 50.000 DINARJEV NA ODPOVEDNI ROK NAD ENO LETO
NAGRADE:
ii‘*
VLOGE SPREJEMAJO POSLOVNE ENOTE KOMUNALNE BANKE LJUBLJANA
V LJUBLJANI:
Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova 3 Bežigrad, Titova 55 Moste, Vide Pregarčeve 8 Šiška, Celovška 99	.
Vič, Tržaška 36
IZVEN: LJUBLJANE Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode,
Rakek, Ribnica, Vrhnika, Zagorje
VIETNAMSKI RODEO-
m
»Observer«, London
Kancler Klaus in slovenščina
Avstrijski zvezni kancler dr. J ose j Klaus je imel med večerjo, ki mu jo je v četrtek zvečer priredila zunanjepolitična sekcija Zveze novinarjev Jugoslavije v beograjskem novinarskem klubu, daljši govor, med katerim je zelo prisrčno pripovedoval o svojih izkušnjah s slovenskim jezikom.
Povedal je, da je doma iz Ziljske doline, iz Kočne, in da se je v svoji mladosti na celovški gimnaziji učil tudi slovenščine. »Dobro se spominjam profesorja Graceja, ki nas je učil še po tisti stari metodi: ,Naša šolska soba se nahaja v prvem nadstropju'.« Prisotni slovenski novinarji so bili zelo presenečeni, ko so iz ust avstrijskega kanclerja zaslišali ta slovenski stavek, presenečeni predvsem, ker ga je povedal brez vsakega tujega naglasa; mogoče je bil malo pobarvan z ziljskim narečjem. »Kar me je naučil profesor Gracej, sem kasneje večkrat s pridom uporabil,« je nadaljeval. »Tako smo študentje nekoč potovali po jugovzhodnih deželah, in ker po takratnih predpisih nismo smeli vzeti denarja čez mejo, sem denar nakazal po pošti kar na naslov načelnika prve jugoslovanske železniške postaje v Vojvodini. Ko smo prispeli tja in vprašali za naše novce, možakar ni in ni razumel. Poskusili smo v nemščini, francoščini, angleščini, celo v madžarščini, toda načelnik je samo skomigal in se smehljal. Tedaj sem se spomnil svoje slovenščine in vprašal: ,Mate li našega denarja?' Takoj nam ga je izročil!
In zakaj sem se začel učiti srbohrvaščine? Zaradi gradiščanskih Hrvatov! Potoval sem od Voralberga do vzhodne meje in nikjer me niso tako lepo sprejeli kot v gradi-ščinskih vaseh. Kako prijetno je, če te pozdravijo z vzklikom: ,Živeli naš dragi kance-lar!'«
Svoj srbohrvatski govor na beograjski televiziji je ocenil s »komaj zadostno«. »Toda tudi komaj zadostno je zadostno za sporazumevanje, in ko sem se naslednjega dne sprehajal po Beogradu, sem se z meščani pozdravljal kot s starimi znanci. Saj smo se res poznali — s televizije.«
Končal je s svojo priljubljeno mislijo o Evropi: »Ko smo nekoč doma prepevali koroške narodne pesmi, ki so pravzaprav slovenske narodne pesmi, sem si večkrat mislil, da Evropa lahko obstaja samo kot romansko-german-tko-slovanski tercet...«
S. FRAS
Birokratska praksa v sindikatih NDR
Sindikati Nemške demokratične republike si prizadevajo razviti tekmovanje za večjo proizvodnjo in boljšo kakovost. Prezidij centralnega odbora sindikatov je zahteval od organizacij, da s tekmovanjem in materialno stimulacijo store vse, kar je mogoče, za večji znanstveno-tehndčnd razvoj proizvodnje, za znižanje stroškov in za boljšo kakovost izdelkov, zlasti tistih, ki so namenjeni za izvoz.
V zvezi z volitvami v sindikalna vodstva je prezidij centralnega odbora sindikatov opozoril na čedalje pogost-nejše protislovnosti med proizvodnim učinkom in pa tekmovanjem, ki ga izvajajo sindikalna vodstva. Ostro je kritiziral metodo, .po kateri dajejo sindikalnim organizacijam pismena navodila, ka-kp naj izvajajo sklepe zveznega odbora sindikatov. Takšna praksa naj takoj preneha. Sindikalna vodstva naj se upro birokratskim metodam in naj poslušajo kritike in predloge članstva, kajti »delo z ljudmi bodi odslej najvažnejša naloga«.
S poti_ po Nemški^demokratični republiki	f|H>
Dresden: življenje je močnejše
Dvajsetletna obnova mesta, ki je bilo popolnoma porušeno
Po strašnem bombardiranju Dresdena 13. in 14. februarja 1945, torej tik pred koncem vojne, je mesto vzbujalo kaj malo upanja, da bi se izpod ruševin še kdaj porodilo življenje. »Nemških Firenc« nj bilo več. Svetovno znani Zwinger je bil brez strehe in pošastno prazen. Bogato zbirko umetniških slik so pred' bombardiranjem evakuirali. Stvaritve velikih stavbenikov in arhitektov Gaetana Chiaverrija, Poppelmanna, Gott-frieda, Semperija in drugih so bile samo še razvaline. Nič več glasbe in petja. Mesto umetnosti hi učenosti je umrlo.
Do današnjih dni še niso utihnile razprave o tem, kdo je kriv za bombardiranje Dresdena in koliko je bilo pravzaprav žrtev. Angleži valijo krivdo na Stalina, ki da je zahteval bombardiranje nemških mest. Rusi spet očitajo Angležem, da so hoteli z bombardiranjem Dresdena demonstrirati svojo moč pred naglo prodirajočimi enotami Rdeče armade. Vsi pa se strinjajo, da bombardiranje ni imelo vojaškega pomena, saj so bombe pokončavale predvsem stanovanjska naselja in kulturnozgodovinske spomenike. Gotovo pa je bil Dresden tudi žrtev zakulisnih spletk med velesilami, ki so se kasneje sprevrgle v odkrite sovražnosti, dokler niso privedle do hladne vojne.
Ni pošten, kdor ne prizna velikanskega podviga dresdenskega prebivalstva. Iz ruševin je vstalo novo mesto. Zwinger se spet razkriva očem v vsem sijaju in umetniškem bogastvu. Dresden je vnovič postal mesto visokih šol, gledališč in muzejev. Galerija, ena najpomembnejših na svetu, z znamenito Rafaelovo »Sikstinsko Ma-dono«, spet privablja ljubitelje umetnosti od blizu in daleč. Obiskovalci mesta, predvsem iz socialističnih držav, zopet občudujejo bogato zbirko japonskega in kitajskega porcelana, higienski muzej z znamenito »Stekleno ženo«, dresdenski vrt, grad Pilnitz in druge znamenitosti.
V letih od 1949 do 1963 so zgradili v Dresdenu 36 tisoč.novih stanovanj. Središče mesta — 3 km od
severa proti jugu in 5 km od vzhoda proti zahodu —, ki je bilo dobesedno zravnano z zemljo, ni več mrtvo. Ta prostor oživljajo nova stanovanjska naselja in druga poslopja. Tudi stari Altmark je spet obnovljen. Slovita tehniška univerza je večja, kot je bila kdajkoli prej. Mesto ima spet 4 gledališča s 3.421 sedeži. Izredno so tudi gospodarsko napredovali: v mestu je okrog 270.000 zaposlenih. Izdelujejo razne stroje, zelo razvita je elektrotehnika, nadalje fina mehanika in optika, izdelujejo zdravila in medicinske instrumente itd.
Dresdenčani so ponosni na svoje uspehe. Zato je razumljivo, da jih boli vsakršna laž o \njihovem mestu. Tako so bili, na primer, ogorčeni, ko je »Stuttgarter Zeitung« objavil članek »Dresdensko srce je prazno«. Seveda: tudi praznega prostora je še v mestu, toda tudi ta je predviden, da bodo na njem zrastla nova stanovanjska naselja in poslovne zgradbe: 110.000 Dres-denčanov pa po 20 letih že prebiva v novih stanovanjih.
Zanimiva je zgodba o ameriškem dokumentarnem filmu »Dve mesti«. Posneli so ga že pred mnogimi leti. To je bil izrazito propagandistični film, ki je hotel pokazati velikanski razloček med Dresde-nom in Stuttgartom — v korist slednjega. Film je bil tako zelo pačil resnično stanje, da so protestirali tudi Stuttgarčani z nadžupanom. Posebna delegacija je obiskala Dresden, da bi se na kraju sa-
mem prepričala o resnici. Po vrnitvi je dala ugodno oceno o naporih Dresden-čanov za obnovo njihovega mesta.
Ko sem se pogovarjal z nekaterimi Dresdenčani, so nie motile razprave, kdo je bolj kriv — Churchill ali Stalin, le redki so pomislili na lastno krivdo. Srečaval sem tudi Nemce, ki so govorili: »Veliko hudega; zločinskega smo počenjali po svetu..,« Eden, ki je bil med vojno še otrok, mi je pripovedoval, da so partizani nekje pri Zagrebu ustrelili njegovega očeta. »Za smrt mojega očeta,« je rekel, »niste krivi vi. Krivi smo sami. ..« Srečal pa sem tudi take posameznike, ki bi radi omilili svojo krivdo tako, da kažejo s prstom na pretekla dogajanja v Keniji, Alžiru in drugod. »Nikar ne pojdite v Bu-chemvald«, mi je svetovala priletna gospa, ki ji je padel mož na vzhodni fronti. »Saj vem, da je
bilo strašno, toda ali nas je res treba kar naprej spominjati na te stvari...« Nekje drugje 'pa sem slišal tole: »Naši možje so bili doma tako dobri. Težko je razumeti, kako so mogli počenjati drugod taka grozodejstva ...»
Dresden živi. Mislili smo, da je že mrtev, pa se je pokazalo, da je življenje močnejše. In noče več umreti. Dresdenčan, ki je pred dvajsetimi leti znašal trupla na velikansko grmado izmaličenega, opečenega ali zoglenelega človeškega mesa, je rekel: »Na ves glas je treba vpiti, ko lev se je treba boriti proti vojni ...« Dresdena, Coventrjrja in Varšave ideološki razločki niso mogli odvrniti od namere, da bi strnili vse svoje sile v odločen protest proti vojni.. Da je med njimi tudi nemško mesto — to je dobro!
F. ŠETINC
Študentska kriva pota
V ZRN zahtevajo povezavo z organizacijami v NDR
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
BONN, marca. »Zakopljite se raje v knjige, namesto da se že v mladih letih ukvarjate s politiko!« je ukoril te dni predsednik Bundestaga Bugen Gerstenmaier zahc^lnonemške študente. Gerstenmaier in mnogi drugi bonski politiki menijo, da je njihova jeza kar u temelj enar~ študentje, so namreč docela nenavadno za tukajšnje demokratske pojme naznanili množične demonstracija in protestne akcije proti vladni politiki.
Povodov za študentsko nezadovoljstvo je na pretek; Pri tem ne gre za novejše, temveč izvirajo nekateri že od vsega začetka Zvezne republike. In -prav zdaj je zaradi njih prekipelo študentsko potrpljenje. Bistvo dogodkov tiči pravzaprav v celotnem položaju, v katerem sta že leta tukajšnje visoko šolstvo in prosveta nasploh. Zastarele učne metode in konservativni obnosi na univerzah, čedalje občutnejše zaostajanje števila visoko kvalificiranih strokovnjakov za nekaterimi drugimi državami (zlasti za ZSSR in ZDA),, slaba . koordinacija in povezanost med univerzami, to, da jih financirajo le iz virov pokrajinskih vlad itd. — o vseh teh temah se lomijo propagandna kopja političnih strank. V tem boju je bila zveza zahodnonemških študentov doslej razmeroma nezainteresirana.
študentska pasivnost v javnem življenju je samo odsev takšnih splošnih pojmovanj, kakršna se najbolje očitujejo v omenjenem nasvetu predsednika parlamenta Gersten-maierja. Od študentov zahtevajo, naj predvsem študirajo, vse drugo, zlasti pa politiko in javno življenje, naj pustijo pri miru. študentje so se tem zahtevam doslej v glavnem disciplinirano pokoravali in univerzitetni profesorji so z zadovoljstvom poudarjali, da se študentje kaj slabo zanimajo za delo uradnih političnih strank, še zlasti pa za kakršnokoli drugo politično aktivnost izven strankarskih programov.
Nenadoma pa je bilo prejšnji teden študentske pasivnosti konec, vendar ne zaradi dosedanjih debat o propagiranju prosvetnega izpopolnjevanja ali zaradi zahtev o reformi pouka, temveč zgolj zaradi delnega problema znotraj te celotne problematike.
SVETOVNO ZNANI ZWINGER V DRESDENU - Spec se ponuja očem v vsem svojem sijaju m - bogastvu. Čudovito galerijo, kjer se srečaš tudi s takimi imeni, kot so Rafael, Rubens/ Rembrandt, Tizian, Tintoretto in drugi, obišče vsak dan več sto ljudi iz Češke, Romunije, Bolgarije, Sovjetske zveze in od drugod Ruševine zraven spominjajo, da je bil pred 20 leti tudi Zvvinger v takšnem stanju.
Foto: F. Šetinc
Študentje protestirajo zlasti zaradi prepolnih predavalnic, praznih profesorskih in do-centskih mest na univerzah in zaradi pomanjkljive opremljenosti znanstvenih institutov.
Na nedavni skupščini zveze študentov so to problematiko krstili za »naraščajoče izredno stanje v prosveti«, študente je aktivirala zlasti debata o zveznem proračunu v Bun-destagu, ko so postavko za znanstvena raziskovanja zmanjšali kar za 250 milijonov mark. študenti so razumeli, da se s tem razmere na univerzah ne bodo izboljšale, temveč poslabšale. In vse to ne zavoljo objektivnih razlogov, temneč — kot menijo študentje — zaradi »politike predvolilnih darov«, ki jo pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami izvajajo vse stranke, zastopane v Bundes-tagu.
S tem so študentje pravzaprav stopili z eno nogo že na politični teren, ki zanje doslej ni bil predviden. In ko so se že znašli v takšnem položaju, so šli še korak dalje, in to v smeri, ki še zlasti ni všeč uradnemu Bonnu. Zveza študentov je zahtevala, naj vlada omogoči izmenjavo študentov z vzhodnoevropskimi državami, in to z liberalnejšim priznavanjem vstopnih vizumov in štipendij ter priznavanjem semestrov, ki so jih ti študenti končali na tujih fakultetah. Poleg tega se je zveza študentov spravila še nad enega izmed »tabujev«, ko je zahtevala, da se neposredno poveže z lokalnimi organizacijami zveze študentov DR Nemčije. S tem so se zahodnonemški študentje znašli na nasprotnih pozicijah od bonske vlade, ki na podlagi Hallsteinove doktrine prepoveduje takšne in podobne stike. Ko je obrazložil po-
trebo po mednemških študentskih,- srečanjih, je funkcionar zveze zahodnonemških študentov dejal, da se dejstvo, da obstaja DR Nemčija, ne bo v naslednjih desetih letih niti malo "spremenilo. S tem je storil heretično dejanje, katerega mu bonski politiki ne morejo oprostiti.
Vse te zahteve pa ne bodo ostale samo prazne besede, izgovorjene na študentski skupščini. Mladi akademiki so se odločili za številne zelo otipljive in vidne akcije. Za 1. julij so napovedali velike demonstracije študentov vseh fakultet v Zvezni republiki in zahodnem Berlinu. Do takrat pa bodo »ohranjali vzdušje« z množičnimi delitvami letakov, s članki v študentskem časopisju in v drugih listih (če bodo slednji te članke le hoteli objavljati) in s številnimi protestnimi sestanki.
Sklep o velikih študentskih demonstracijah 1. julija so krogi blizu vlade in politične stranke sprejeli s skrajnim negodovanjem. Bonski propagandisti so takoj skovali termin »odhod študentov na ulico« in vse to skušajo istovetiti z nedavnimi »protizahod1 nimi« demonstracijami študentov v Saigonu, Kairu, Bagdadu in Moskvi, študentom torej po eni strani grozi, da jim bodo pripisali »protiza-bodna čustva«, po drugi strani pa jih, kakor komentator v »Stiddeutsche Zeitung«, opozarjajo takole:	»Nemški
davkoplačevalci ne vidijo radi, da hodi akademska mladina na ulice, namesto da bi sedela v predavalnicah.« •
Najnovejšemu pritisku na študente se je pridružil tudi zvezni minister za znanstvena raziskovanja Hans Lenz. V nekem intervjuju je ostro obsodil najavljene demonstracije in izjavil, da »študentje pač dramatizirajo« in da »prav zato niso našli pravega sredstva za rešitev teh vprašanj«. Toda vseučiliška mladina za zdaj trdno vztraja pri svojem sklepu o demonstracijah, ne glede na to, koliko bo to politikom nevšečno, in v nasprotju z zahtevami predsednika parlamenta »vtikuje nos ne le v knjige, temveč tudi v — politiko«.
K. KUKOLJA
Zadeva Borodajkewycz
Antisemitska predavanja na visoki šoli
Avstrijsko prosvetno ministrstvo je zahtevalo od rektorja visoke šole za svetovno trgovino nujno poročilo o izjavi, ki jo je dal profesor te šole Borodajkewycz nedavno na tako imenovani tiskovni konferenci, na kateri je prišlo do študentskih protižidovskih izpadov.
Zaradi nacistične preteklb-sti omenjenega profesorja, zaradi širjenja teh idej pri sedanjem pouku na tej šoli kot tudi zaradi Borodajkewycze-vih "člankov v nacističnem in protiavstri jsksm duhu je skupina socialističnih poslancev že januarja zahtevala od ministrstva, naj proti profesorju uvede disciplinski postopek in ga odstrani z visoke šole.
Na omenjeni tiskovni konferenci pa se je Borodajke-wycz vnovič izrekel za svoje ideje in potrdil svoje negativno stališče do neodvisnega avstrijskega naroda. Na zahtevo njegovega advokata so na podlagi obtožbe tožilstva zaplenili dunajskega »Kurierja« in »Neues Osterreich« z motivacijo, da sta žaljivo' pisala o Borodajkewyczu. Po tukajšnjem zakonu o tisku more vsakdo, -kdor se čuti užaljenega, zahtevati zaplembo ča-
IVAN M MAJSKI
Bil sem veleposlanik v Londonu
39. nadaljevanje
NAROČITE NA DOM
To je imelo za nasledek, da se je zelo povečalo nezaupanje sovjetske vlade do vlade Nevilla Chamberlaina.
Pozneje je iz aktov nemškega zunanjega ministrstva, ki jih je (zaplenila sovjetska vojska v Berlinu, postalo očitno, da smo imeli več ko dovolj razlogov za nezaupanje.
V resnici je iz zapisa o pogovoru, ki se je pletel med Hitlerjem in Halifaxom 17. novembra 1937 — ta zapis je objavilo zunanje ministrstvo ZSSR leta 1948 — povsem jasno razvidno, da je Halifax v imenu britanske vlade predlagal Hitlerju svojevrstno alianso na osnovi »pakta četverice« in mu ponujal »proste roke« v »Srednji in Vzhodni Evropi. Še posebej je Halifax izjavil, da »ni treba izključiti nobene možnosti za spremembo sedanjega položaja« v Evropi, in je nadalje pojasnil, da se »k tem vprašanjem prištevajo Danzig (današnji Gdansk), Avstrija in Češkoslovaška.«
Ko je Halifax nakazal Hitlerju smeri agresije, kjer bi Chamberlainova vlada pokazala najmanjši odpor, se mu je seve zdelo potrebno, da to dobrohotno raztolmači:
»Angliji je samo do tega, da se te spremembe izvršijo z mirnim razvojem in da bi se po možnosti izognili metodam, ki bi lahko povzročile nadaljnje zapletljaje, katerih pa ne želijo ne Jirer ne druge države.«
Toda Hitler je dobro razumel, za kakšno kupčijo gre, in zato si je lahko svoj pogovor s Halifaxom razlagal tako, da mu London daje blagoslov za nasilno okupacijo »življenjskega prostora« v navedenih območjih.
Ko pa je Eden odstopil in je postal Ha-lifax zunanji minister, je Hitler upravičeno sklepal, da je napočil trenutek za uresničitev načrta o agresiji, o kateri je tekel pogovor v novembru leta 1937. Ni izgubljal časa. Dvanajstega marca 1938, to je že dvanajst dni potem, ko je bil Hafifax imenovan za zunanjega ministra, je napravil prvo veliko »potezo« — z bliskovitim manevrom je zasedel Avstrijo. Prav kakor da se posmehuje londonskim »mirotvorcem«, je izpeljal svoj napad istega dne, ko je Chamberalin slovesno sprejel nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, ki je pripotoval v Anglijo.
In kaj se je zgodilo? Anglija in Francija sta na to -izrazito agresivno dejajije odgovorili samo z verbalnim protestom, ki ga niti sami nista jemali resno, kaj šele Hitler.
Najsi je bilo nezaupanje sovjetske vlade do vlade Nevilla Chamberlaina še tako veliko, vendar so v tem kritičnem trenutku sovjetski voditelji skušali, vplivati na zdravo pamet voditeljev Velike Britanije. Pet dni po zasedbi Avstrije, 17. marca 1938, je ljudski komisar za zunanje zadeve M. M. Litvinov v imenu sovjetske vlade podal novinarjem izjavo, v kateri je med drugim dejal:
»Ce so se prej dogajale agresije na kontinentih, bolj ali manj oddaljenih od Evrope, ali na periferiji Evrope... se je tokrat dogodilo nasilje v srcu Evrope in nastala je očitna nevarnost ne samo za enajst držav, ki odslej mejijo na agresorja, ampak tudi za vse evropske države, pa ne samo evropske ...
Predvsem grozi nevarnost Češkoslovaški...
Sedanji mednarodni položaj nalaga vsem miroljubnim državam, posebno pa velikim državam, odgovornost za nadaljnjo usodo
evropskih narodov, in ne samo evropskih ... Sovjetska vlada si je v svesti svojega? deleža odgovornosti, prav tako pa tudi obveznosti, katere izvirajo zanjo iz ustave Društva narodov in iz pogodbe o medsebojni pomoči, ki jo je podpisala s Francijo in Češkoslovaško, in v njenem imenu lahko izjavim, da je tako kot prej pripravljena sodelovati v kolektivnih akcijah, o katerih bi se dogovorili skupaj z njo in katerih namen bi bil, zaustaviti nadaljnji razvoj agresije in odvrniti povečano nevarnost nove svetovne vojne.
Pripravljena je, da z drugimi državami v Društvu narodoV ali izven njega takoj prične razpravljati o ukrepih, ki jih narekuje položaj.«
Istočasno sem dobil iz Moskve navodilo, naj besedilo intervjuje M. M. Litvinova izročim britanski vladi s spremembo, da pomeni intervju uradno stališče sovjetske vlade. Opravil sem to naročilo. Enako sta po navodilih iz Moskve storila sovjetska veleposlanika v Parizu in Washingtonu.
Tako je Sovjetska zveza odkrito pokazala pripravljenost, da z odločnimi ukrepi zavre agresijo, in je pozivala k temu tudi Anglijo, Francijo in ZDA. Sovjetska zveza je izpolnila svoj dolg... Kaj pa njeni partnerji?
štiriindvajsetega marca je britansko zunanje ministrstvo poslalo sovjetskemu veleposlaništvu dolgo noto, ki jo je podpisal Halifax. V njej je bilo napisano, da bi britanska vlada »toplo pozdravila sklicanje mednarodne konference, ki bi se je udeležile vse evropske države« (to se pravi, agresorske in neagresorske), vendar je proti sklicanju »konference, na katero bi prišle samo nekatere evropske države in ki bi bila njena naloga, da organizira skupno akcijo proti agresiji«, ker takšna konferenca po mnenju britanske vlade ne bi prispevala k stvari evropskega' miru.
Potemtakem namesto boja zoper agresorje — brezciljni razgovori z agresorji! še en »odbor za nevtralnost«, a zdaj ne za
španske, ampak za splošnoevropske probleme! Z drugimi besedami, tolažilne pilule za široke množice, tako da bi dali agresorjem časa, da se pripravijo na nove »poteze«. To je imela za bregom britanska vlada! Tako je torej v praksi tolmačila Halifax»ve besede o tem, da so zaželene spremembe v evropskem položaju »z mirnim razvojem«!
Pariz in Washington se nista nič bolje odrezala z odgovorom na sovjetsko noto kot London.
Človek bi mislil, da je morala zasedba Avstrije vsaj malo strezniti Chamberlaina in ga posvariti, da bi bil previdnejši v odnosih s fašističnimi diktatorji. Pa ni bilo tako. Chamberlaina je tako zaslepilo sovraštvo do Sovjetske zveze, da ni hotel spregledati. Trdovratno je nadaljeval svoje) pogubno politiko, pogubno tudi za samo Anglijo in 16. aprila je podpisal sporazum o prijateljstvu in sodelovanju z Italijo, po katerem je tako hlepel.
\
sopdsa ali demanti. Kot že rečeno, je skupina poslancev socialistične stranke zahtevala, naj Borodajkewycza takoj suspendirajo. —- Pri tem so opozorili, da je potrebno nekaj ukreniti, da »avstrijske visoke šole ne bi postale torišče za protižidovska in neonacistična zborovanja«. Skupina poslancev je izrazila zaskrbljenost tudi zavoljo študentskih izpadov, saj so se študentje krohotali, ko je profesor zgolj omenjal židovska imena, ter ploskali Borodaj-kewyczu, ko se je opredelil za svojo nacistično preteklost.
Avstrijsko gibanje odpora je brzojavno zahtevalo odpra-vosodneda ministra Brode ja, naj preuči primer in ugotovi, ali je Borodajkewycz kršil zakon, ki prepoveduje nacistično propagando. Prav tako je protestirala tudi zveza preganjanih Zidov. Kot se je zvedelo, je dunajsko tožilstvo sklenilo preučiti »primer Bo-rodajkewycz« v smislu zakona o prepovedi nacistične dejavnosti in propagande.
Kritika ameriške zunanje politike
Nekdanji ameriški veleposlanik v Indiji, John Kenneth Gelbraith, je kritiziral State Department zavoljo »staromodne in imobilne zunanje politike«. V govoru v Kaliforniji je Gelbraith zlasti kritiziral ameriško politiko do Združenih narodov. Izjavil je, da je politika State Departmenta zastarela in da je čas, da ZDA sprejmejo novo politiko, ki bo ustrezala novemu času. Zavzel se je za večje razumevanje med Sovjetsko zvezo in ZDA in dejal, da je danes več kot očitno, da je mir na svetu odvisen od razumevanja med obema državama. Prav tako se je Gelbraith zavzel tudi za stike z LR Kitajsko.
Japonska bo dala kredit Indoneziji
Japonska vlada je izrazila pripravljenost, da odobri Indoneziji 200 milijonov dolarjev kredita za nabavo ladijske opreme in za razširitev nekaterih tovarn. Petdeset milijonov dolarjev od tega kredita bodo porabili za nakup avtomobilov in drugega potrošniškega blaga.
Indonezija je v zadnjem letu naglo povečala prodajo blaga Japonski, zlasti rude, nikljevih soli, lesa, surove nafte in kavčuka. Medtem ko je bila leta 1962 plačilna bilanca negativna za Indonezijo, in sicer za 22 milijonov dolarjev, je bila leta 1963 pozitivna za 3, lani pa za 22 milijonov dolarjev.
Bonn liberalizira trgovino z Vzhodom
»Frankfurter Rundschau« piše, da Bonn pripravlja te dni • liberalizacijo večjega dela uvoza iz Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav. Tak u-krep se zdi nujen glede na to, da so prejšnji teden sklenili odobravati kredite v trgovinski izmenjavi s temi državami. Kakor piše »Frankfurter Rundschau«, bi v prihodnje večji del zahodnonemških dobav, financiranih s pomočjo kreditov, odplačevali v blagu, kar bi »razgibalo« trgovino z Vzhodom.
Kakor se je zvedelo iz bonskega ministrstva za gospodarstvo, so priprave menda že v teku. Do srede aprila naj bi sestavili seznam tistih proizvodov, ki jih bo mogoče uvažati »brez omejitev«.
Državni sekretar Lenger je z izjavi ža zahodnonem- ‘ ški radio dejal, da bo Zahodna Nemčija odobravala vzhodnoevropskim državam za kredite z odplačilnim rokom do osem let »samo v izjemnih primerih«, to se pravi, če bi kakšna zahodna država iz konkurenčnih razlogov ponudila Vzhodu dolgoročne kredite.
Povečanje cen v Britaniji
Britansko ministrstvo za delo je sporočilo, da so se cene na drobno lani povečale še za enkrat v primeri z letom .1963. Lani so se povečale za 4.5 odstotka, leta 1963 pa za o-krog 2 odstotka. To povečanje so izračunali zgolj na podlagi podražitve kakih 350 predmetov, čeprav so se lani povečale cene nekaj tisoč različnim predmetom. Najbolj se je podražilo sveže meso, in sicer za približno 20 odstotkov, potem pa tobak in cigarete (skoraj 10 odstotkov) in alkohol za več kot 7 odstotkov. V prvih mesecih letos so se podražili tudi mnogi proizvodi za široko potrošnjo. Vlada bo kmalu ustanovila posebni svet, ki bo nadziral -gibanje cen in zaslužkov.
••-■••v.
ZASEDBA AVSTRIJE — Nemške čete so 12. marca prekoračile mejo z Avstrijo. Na sliki: odprte obmejne zapornice med Kiefersfeldom in Kufsteinom.
Foto: Arhiv »Dela«
l!lll!!l!lll]!lllll!lllll!l!ll!llllll!!!llinnHIII!!lllll!l!lllll!!!!lll![llll!l!ll[E[l!]]!|l||||||!!||[[|l|||||!||||||||!t|l!||i|||||||||i|||i||;i!!i!i!ii||||]||i|||i]!|||||||||;||![[||||||||||j;[[||p_ Kadrovska komisija sveta delovne skupnosti
SKUPŠČINE OBČINE LJUBU AN A-VIČ-RUDNIK
razpisuje delovna mesta za:
1. ANALITIKA za gospodarstvo
2. SVETNIKA za investicije In urbanizem
3. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
4. REFERENTA za komunalne službe
5. STATISTIKA
6. 00KUMENTARISTA *
7. SVETOVALCA za 0MT Službo
8. STENPDAKTILOGRAFKO
POGOJI:
pod 1. visoka strokovna izobrazba — (ekonomska fakulteta
pod 2.	visoka strokovna	izobrazba	— gradbena
fakulteta
pod 3.	visoka strokovna	izobrazba	— gradbena
fakulteta
-	pod 4.	višja ali srednja	strokovna	izobrazba —
gradbena ali komunalna smer pod 5. srednja strokovna izobrazba — ekonomska srednja šola	—	•
pod 6. višja ali srednja strokovna izobrazba pod 7. visoka strokovna izobrazba — pravna fakulteta
pod 8. srednja strokovna izobrazba.
Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom in podatki o strokovni izobrazbi ter praksi naj kandidati vložijo pri skupščini občine Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg. mlad. del. brigad 7.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	2582
/
(
r
KULTURA
Novice
LJUBLJANA: Trigon 65 Gradec — V četrtek so se
zbrali v ljubljanski Modemi galeriji na povabilo namestnika štajerskega deželnega glavarja univ. prof. dr. H. Korena zastopniki umetniških ustanov Avstrije, Italije in Jugoslavije, da bi se pogovorili o letošnji razstavi slikarstva in kiparstva vseh treti dežel, ki bo prirejena v Gradcu. Zastopniki Avstrije — državni svetnik za kulturo dr. B. Kriegelstein, ravnatelj dunajske »Albertine« dr. Ko-schatzky, ravnateljica graške Nove galerije dr. T. Ald/ria-ni, zastopnik Italije prof. U. Appotanio, sekretar beneškega Biennala, in zastopnika Modeme galerije ravnatelj Z. Kržišnik in prof. C. Veiepič so se v prijateljskem razgovoru sporazumeli o vseh pripravah za razstavo. Vsako državo bo zastopalo pet slikarjev s petimi deli in po trije kiparji s petimi deli. Otvoritev razstave bo v Gradcu, 9. septembra; odprta bo mesec dni.
LJUBLJANA: literarno popoldne — V četrtek je literarni krožek ljubljanskega učiteljišča priredil »literarno popoldne«, na katerem so sodelovali pesniki in pisatelji "Edvard Kocbek, Tone Seliškar, Ivan Minatti, Ciril Zlobec in Janez Menart. Nastopili so tudi sodelavci šolskega lista »Resljeva 12«. Polna dvorana je potrdila, da se učitelj iščniki zanimajo za naše ustvarjalce in njihovo umetniško besedo. Vse sodelujoče so dijaki navdušeno sprejeli, izrazili pa so tudi željo, da bi se še srečevali.
KOSTANJEVICA: razstava risb Franca Kavčiča — Narodna galerija v Ljubljani, Dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija iz Kostanjevice na Krki so pripravili razstavo 35 risb Franca Kavčiča (1762—1628), predstavnika klasicizma na Slovenskem. Otvoritev razstave bo drevi ob 18. uri na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici. Hod dolgotrajnega dela Franca Kavčiča je okrog 2000 risb s tušem in seplo ter nekaj oljnih slik z zgodovinsko in
biblično tematiko. Njegova dela so v zbirkah Narodne galerije v Ljubljani v knjižnici dunajske umetnostne akademije, galerijah Lichtenstein in Schonbom na Dunaju, v deželni galeriji v Gradcu in drugod. Na sliki: Stara rimska vrata v Trstu, lavirana perorisba.
MARIBOR: premiera češke novitete v mariborski Drami — Vodstvo mariborskega gledališča se je odločilo, da bo letošnji IV. mednarodni dan gledališča proslavilo čim 'bolj slovesno. Drevi bo doživela prvo jugoslovansko premiero češka komedija Vratislava Blažka »Tretja žena«. Mariborsko gledališče želi poudariti intemacionalnost gledališke dejavnosti in priložiti lep delež k tej manifestaciji. Prav zato je vodstvo Drame povabilo k sodelovanju češkega režiserja Antonina Moskaljdoa, scenografa Miloša Ditricha in skladatelja Lubošo Fišerja. Antonin Moskalyk je »Tretjo ženo« že režiral v praškem mestnem gledališču, kjer je doživela izreden uspeh. V predstavi bodo nastopili: Marjan Bačko, Janez Klasinc, Boris Kočevar, Janko Haberl, Dušan Mevlja, Jože Samec, Arnold Tovornik, Franjo Vičar, Jože Zupan, Rado Pavalec, Maja Šugmanova, Bogdana Bratuževa, Pavla Brunčkova in Majda Hermanova. Asistent režije je bil Stanko Potisk, kostumografinja pa Vlasta Hegedušičeva. Komedijo je prevedel Oton Berkopec.
KRANJ: gostovanje glasbenikov v Zemunu — Na povabilo glasbene šole »Kosta P. Manojlovič« iz Zemuna je glasbena šola iz Kranja priredila v tem mestu koncert solistov in orkestra pod vodstvom dirigenta Petra Liparja. Za svoj zares dobro izvedeni program so bili Kranjčani' deležni priznanja publike in glasbenih strokovnjakov. Povabili so jih, naj še pridejo v Zemun.
PRAGA: znanstvena konferenca — Akademija znanosti CSSR, inštitut za zgodovino CSSR in češkoslovaški inštitut za zgodovino socialističnih držav so organizirali znanstveno konferenco »O češkoslovaški poti v socializem«. Udeležili so se ga zgodovinarji iz Sovjetske zveze, Poljske, Romunije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Bolgarije in Jugoslavije. Konferenca je delala v treh komisijah — politični, mednarodni in ekonomski. Glavni referat so pripravili češkoslovaški zgodovinarji in ga imenovali dJCeškoslovaška družba in revolucija«, predstavniki tujih zgodovinskih inštitutov pa so podali stališča in karakteristike specifičnosti revolucij svojih dežel. .Predstavnik jugoslovanskega inštituta za proučevanje delavskega gibanja dr. Branko Petranovič je govoril o jugoslovanskem revolucionarnem etatizmu, zastopnik jugoslovanskega inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo dr. Anton Kolendič pa je govoril o mednarodnih aspektih jugoslovanske revolucije.
RIM: razstava makedonskega naivca — V rimski galeriji »Margutta 13« so odprli razstavo makedonskega naivnega slikarja Vangela Naumovskega. Razstavlja 30 eksponatov v olju, akvarelu in risbi. Razstava bo odprta deset dni.
GENOVA: nagrada za rovinjskega slikarja — Umetnostna galerija »Compione cTItalfa« iz Genove je podelila slikarju Brunu Mascarelliju iz Rovinja zlato medaljo za kompozicijo »Rovinjske ženske«. Na svoji zadnji turneji po Italiji je omenjeni slikar razstavljal v Brescii, Novarri in Rimu. Najbolj priljubljeni motivi njegovih slik zajemajo'snov iz istrske pokrajine in življenja.
PRAGA: razstava znanstvenih publikacij — V Pragi so
odprli drugo mednarodno razstavo novitet s področja znanstvenih publikacij. Razen CSSR so sodelovale založniške hiše znanstvenih akademij iz Bolgarije, Madžarske, Poljske, SZ, Romunije, NDR ter Jugoslavije. Med 1500 razstavljenimi knjigami in časopisi so tudi razne izdaje beograjskega podjetja »Znanstveno delo« ter Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba. Namen razstave je izmenjava informacij ter izkušenj s področja posameznih znanosti ter popularizacija znanstvenega dela med široko publiko.
LEIPZIG: pogovor o Šolohovu — Na slavističnem inštitutu leipziške univerze je bilo dvodnevno posvetovanje strokovnjakov in književnikov o delu sovjetskega pisatelja Mihaila šolohova. Na posvetovanju so sodelovali predstavniki iz Sovjetske aveze, Poljske, NDR, CSSR, Bolgarije in Jugoslavije.
Oblikovanje pokrajine
Na rob piranskega simpozija
IlUIMlilllilUlUinimill!
TOVARNA MOTORNIH VOZIL
TOMOS - Koper
PRODA
POČITNIŠKI DOM -»VILA DALIBOR« NA BLEDU
tik ob jezeru, na lepem, mirnem- kraju, z lepo urejenim vrtom, površine 1.750 ms. Novejše poslopje, obnovljeno leta 1960, odlično vzdrževano, enonadstropno z mansardo in suterenom, sodobrjo opremljeno (parket; centralna kurjava, tekoča topla in hladna voda v sobah).
V domu je 10 popolnoma opremljenih spalnic s 26 ležišči in z možnostjo znatnega povečanja, deloma z udobnimi balkoni, velika dnevna soba, več
kopalnic in WC.
V suterenu je sodobna in kompletno opremljena kuhinja s pritiklinami ter obednica, oboje v skladu
s kapaciteto doma.
Podrobnejše informacije dobite pri TOVARNI MOTORNIH VOZIL TOMOS Koper ali njenih poslovnih enotah v Beogradu (predstavništvo) Bulevar revolucije 80-a, v Sarajevu (prodajalna) Brankova 15, in v Ljubljani (predstavništvo) Dalmatinova 4.
2586
Ko je na sirppozdju o varstvu in oblikovanju kulturne pokrajine v Sloveniji, ki se danes zaključuje v. Piranu, neki diskutant poterjal, da v razpolaganju s tako omejeno vrednoto ne bi smeli dopuščati nekega zgolj bolj ali manj obveznega sporazumevanja, ampak obvezno osnovno planiranje, pri čemer naj bi bili arhitekti organizatorji vseh služb za gospodarjenje s prostorom, je zastopnik arhitektov, in to iz samega kroga organizatorjev simpozija, odvrnil, da to ni mogoče, ker arhitekti za to še zdaleč niso najmerodajnejši.
Zdi se mi, da se v tem kaže osnovni problem tega simpozija: vprašanje precejšnjega teoretiziranja in majhne izvršnosti, oziroma tega, kar je neki konservator rekel v odmoru: »Saj simpozij je lep, toda ko bomo prišli nazaj v občine, nam bo koristil zelo malo ali nič.« Pod skupno zastavo skrbi za našo pokrajino so se v Piranu srečali razen pobudnikov simpozija — konservatorjev in urbanistov — še mnogi drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to problematiko, od etnografov in umetnostnih zgodovinarjev do sociologov. Zal pa, mislim, da v vzajemnem podcenjevanju ni bilo zastopnikov občin, industrije in kmetijstva, katerih delež v oblikovanju naše pokrajine, takšen ali drugačen, je tolikšen, da ga zanikati ni mogoče.
Kljub tej delni izolaciji js pa seveda dragocena zasluga, da je vsaj do tega prvega srečanja prišlo in da se je vprašanje pokrajinskega varstva z neke osrednje, znanstveno utemeljene osnove načelo. Čeprav so sicer nekateri od 50 strokovnih referatov, ki so bili napisani že pred diskusijo, a dokaj pozno, tako da je bila diskusija sredi med rezimeji in nepripravljenimi inteipelacijami, v marsičem formalistični, brez zadostne lokacije in stališč, bo očitno zajetni sveženj gradiva najbolj konkreten rezultat tega prvega simpozija in morda izhodišče za nadaljnje konkretnejše obravnavanje ter večje družbeno upoštevanje.
V -upravi sta se tudi križala očitka, češ da je pretirano varstvo pokrajine sentimentalno nostalgično, brez razumevanja za gospodarski razvoj, in drugo, da je varstvo narave le proti nesmiselnemu gospodarstvu, ki ni samo nasprotni^ pokrajine, ampak tudi,dobrega gospodarjenja. Kolikor tudi pri tem ni šlo zgolj za nesporazum, je pač gotovo, da je v vsaki in naši pokrajini še posebej neko skladje, ki ni samo v gozdičih ali gorenjskih gav-tercih, ampak nekaj več in
nekaj trajnejšega, čeprav s časom se spreminjajočega. “
Pokrajina je nasploh najlepša takrat, kadar se je ljudje pametno dotaknejo. Bilo bi pa vendar preveč poenostavljeno iskati razloge za varovanje pokrajinskih oblik le v materialnih razlogih ali turizmu kot komercialnem izrazu človekove težnje po oddihu v prirodi. Hkrati pa so za sodobno podajanje pokrajinskih vrednot nedvomno koristni gospodarski pokazatelji, ki lahko tudi gospodarstveniku tehtnico odločitve potegnejo drugače. Zato se mi je zdelo recimo smotrno — iz ljubezni ao morja — morje obravnavati tudi kot gospodarsko surovino oziroma se zavzemati za gospodarno razmejevanje industrijskih, mešanih in čisto prirodnih področij naše obale. In kot smo slišali, da ponekod v tujini zaradi koristnosti ptice že umetno razplajajo in prevažajo z letali, da je mlečnost krav, ki lahko prežvekujejo v senci, za 12 odstotkov večja od onih, ki marajo pole-gati na soncu, ali da je za ohranjevanje starih mestnih jeder najboljša oblika njihovo funkcionalno oživljanje s trgovino ali drugimi uslugami, tako je prav gotovo tudi res, da za človekovo sprostitev betonsko ograjeni bazen ni isto kot prirodno jezero. Človek se je vselej boril proti naravi s svojo tehniko in danes, ko lahko pokrajino s tehniko povsem stre, si toliko bolj želi oddiha v čim bolj nedotaknjeni prirodi, in to tudi materialno ocenjuje. Sicer pa v bistvu ni razlike med gospodarstvenikom, ' ki zaradi svoje panoge ali svojega prestiža prezira pokrajino, in med glasno ljubeznijo lastnika vveekenda, ki terja to pokrajino zgolj zase. Toliko bolj je zato potrebno skupno in javno odločanje o oblikovanju našega okolja.
Simpozij je izražal v tem smislu težnjo po uveljavljanju specializiranih služb in zahtevo po rezervatih, narodnih parkih in zakonu o varstvu narave. Vse to je gotovo potrebno in koristno. Toda menim, da pri tem ni mogoče ostajati v neki defenzivi varovanja pred razvojem, ampak je treba preiti v družbeno ofenzivo. Ni mogoče prepuščati kompleks? zgolj strokovnim službam, ampak prenesti čim več odgovornosti in odločanja v široko javnost. Dosedanji mehanizmi javne diskusije so sicer marsikdaj dali bolj slabe kot dobre primere, toda pri demokratiza. ciji teh postopkov moramo vztrajati, strokovno znanje in zavest o vrednotenju pokrajine pa prenašati v samo vsakdanje gospodarsko in družbeno začrtovanje našega razvoja.
BOGDAN POGAČNIK
POROČILO O NATEČAJU
Založba MLADINSKA KNJIGA je razpisala ob 15. podelitvi Levstikovih nagrad 5. maja 1964 enkratne izredne nagrade za leposlovna in poljudnoznanstvena dela za otroke ali za mladino ter za ilustracije v knjigah za otroke ali za mladino ter za ilustracije v knjigah za otroke in za mladino.
Na razpis je prejela založba 17 rokopisov in sicer za tekste s partizansko tematiko in ‘ sodobno tematiko za šolarje od 10. do 14. leta, napisani pa so: 5 v slovenščini in 12 v srbohrvaščini.
Žirija je rokopise prebrala, nobenega ni izbrala za nagrado, pač pa je predlagala tri odkupe:
1. »Rog« — NEKOČ JE BILO ...
2. VOHLJAČI IN PREPOVEDANE SKRIVNOSTI
3. »Beograd II.« — SMUCARI STARO-VLAŠKE VISORAVNI
% \ Ilustracije smo prejeli samo štiri, od njih ni nobena predlagana za nagrado niti za odkup.
Biografski tekst je prispel eden z naslovom PIONI-RI JUGOSLOVENSKE NAUKE in je predlagan za izredno Levstikovo nagrado.
Na razpis za diplomske naloge s temami o mladinski književnosti in ilustraciji ni prispel noben tekst.
Posvet s slovenskih pedagogov
V ponedeljek se bo v prostorih inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani začelo dvodnevno posvetovanje slovenskih pedagogov, katerega namen bo proučiti nekaj najbolj aktualnih problemov na področju naše šolske reforme oziroma vzgoje in izobraževanja sploh.
Pivi referat bo imel dr-France Strmčnik: problemi uresničevanja naše enotne osnovne šole. Mogoče je pričakovati tehtne strokovne analize nekaterih stvari, ki zadevajo osnove naše šolske reSomje.	'	’	■
živahno razpravo je mogo. če pričakovati tudi o ostalih referatih. Problemi vzgojnega dela v oddelkih celodnevnega bivanja učencev v osnovni šoli (Tončka Metelko), Razvoj šolskih služb v luči naše šolske reforme (Franc Pediček) in Povezovanje pouka s produktivnim delom učencev v osnovni štoli (dr. Ivan Sagadin).
V torek se bo sestala skupščina zveze pedagoških društev Slovenije. Najprej bo Roman Oberldntner poročal o delu zveze pedagoških društev Slovenije in nakazal n.iene naloge z vidika nekaterih aktualnih vprašanj, nato pa bo Vladimir Cvetko govoril o našem pedagoškem tisku. Ob koncu bo skupščina izvolila nov izvršni odbor in druge svoje vodstvene organe.
J. S.
Sodobnost 1-3
Z nap cvs dano zamudo je novi uredniški odbor pred dnevi izdal 1—3 številko So-dobnosti, s čimer je tej osrednji slovenski reviji s svoje strani omogočil 13. leto izhajanja. V sedanjem publicističnem ozračju zaznavamo izrazito potrebo po živem, načelnem in ^onkretnem, malodane dnevnem obravnavanju naših duhovnih in materialnih razmer. Zategadelj moramo trojni *>bseg pričujoče številke označiti kot pomanjkljivost, kateri pa se bo uredništvo — tako je mogoče upati — v prihodnje ognilo.
Kako močna so zadnja leta prizadevanja naših publicistov po najrazličnejšem razglabljanju, dokazuje tudi trojna številka Sodobnosti sama: njen pretežni in tehtnejši del je namreč publicističen, ne pa morda literaren. Ker* za interpretacijo idej in spoznanj s tega področja številke, kaj šele za razpravo o njih, v pričujočem poročilu ni prostora, poskušamo posredovati samo najvidnejše značilnosti. Nepresenetljivo in razumljivo je, da je veliko besed izrečenih na rob polpreteklih procesov v našem kulturnem življenju in da iz-zvenieva uvodni »Urednikov čredo« izpod ' peresa Mitje Mejaka v zatrjevanje, da povezuje svoje uredniško delo »samo s takšno revijo, ki bi upravičila obstoj s kvaliteto, izvirnostjo, zrelostjo in dostojnostjo vsebine, osvobojena kakršnegakoli pritiska, politikantstva in klikarstva...« Žnačilnejše je, da se drugi pisci, ki se tudi bolj ali manj neposredno lotevajo teh problemov, iz sedanjosti vračajo
Med knjigami
Slovensko delo v milanski založbi
• f
Pri Feltrinelliju izšla študija Janeza Stanovnika
1 18
m
1 v
Znana napredna italijanska založniška hiša Giangiacomo Feltrdnelli v Milanu je izdala prevod znanstvenega dela Janeza Stanovnika »Dežele v razvoju v svetovnem gospodarstvu«. Knjiga je izšla leta 1964 pod tem naslovom v Cankarjevi založbi v Ljubljani; zdaj je italijanski prevod oskrbel Mario Abram. Čeprav so knjigo doEiskali v tiskarni Edigraf šele konec februarja, je že vzbudila V italijanskih političnih in gospodarskih krogih intenzivno zanimanje,
saj kompleksiio načenja vprašanja, še kako aktualna za naš čas. Delo je izšlo v okviru stalne zbirke Feltrinellije-ve založbe, ki jo ureja Paolo Rossi pod naslovom »Dejanja in ideje, eseji in biografije«. Na zadnji platnici seznanja založba bralca s poglavitnim namenom Stanovnikovega pričevanja in razmišljanja o možnostih človeškega političnega in ekonomskega sožitja ter z avtorjem samim, ki- ga je ženevska konferenca 1964. leta inspirirala za to knjigo.
v preteklost, iz orisovanja te kočdh dogodkov v analitično navezovanje na idejno nazorska presnavljanja in boje, v katerih so tako ali" drugače sodelovali in zanje prispevali celo od časov izpred druge svetovne vojne in revolucije naprej. O poteh naše umetnosti v zadnjih dvajsetih letih razmišlja Matej Bor v priobčenem govoru na slavnostni akademiji ob letošnjem praznovanju Prešernovega / dne. Ugotavlja prevladujoči vpliv dveh nazorskih skrajnosti: dogmatične vere v človeka in dogmatične nevere vanj ter se v imenu umetnosti in življenjske resničnosti izreka zoper obe. V »Marginalijah k ocenam revialne krize« osvetljuje Triado Vodopivec med drugim "nekatere strani idejnopolitičnih spopadov med nosilci progresivne miselnp-sti pred drugo svetovno vojno, Ciril Zlobec (v članku »Pred ponovno politizacijo kulture«) pa premišljuje o tako imenovani diferenciaciji v kulturi, ki da si je v prvem povojnem desetletju ža razloček od sedanjega razhajanja duhov prizadevala za depolitizacijo umetnosti. V članku »Mnoštvena družba« polemizira Ivan Bratko z Vladi-mirom Kraljem o nekaterih stališčih, ki jih je le-ta ob uredniški krizi Sodobnosti nakazal v intervjuju za študentsko Tribuno v začetku letošnjega leta. Intervjuvancu, ki je pred vojno v konfliktih s tedanjo oblastjo urejal. progresivno mariborsko revijo Obzorja, očita Ivan Bratko kot eden sotrudnikov tedanjih Obzorij med drugim, da se je treba seznaniti »s konkretno vsebino postopkov neke določene oblasti, ne pa le abstraktno govoriti o oblasti vsevprek ...« Za razloček od naštetih piscev se opira na popolnoma aktualno gradivo, na misli iz razprav VIII. kongresa 23KJ, Jlosip Vidmar v svojem »Refrenu o narodnosti«. Njegova analiza stanja naše narodne zavesti in človeškega čustvenega ter miselnega reagiranja v zvezi s tem, upoštevajoča vrsto faktorjev — od etičnega in historičnega do ekonomskega, — se izostruje v polemičen napad na nekatere »ideologe« pri nas, ki bi hoteli v imenu intemacionalizma »skrbeti za izdelavo nove nacije« in skušali »nacionalizem premagati z novim .višjim’ nacionalizmom, ne pa s socialističnim urejanjem te problematike...«
Publicistični^ del revije izpolnjuje mimo osrednjih sestavkov, med katere skorajda ne sodi literarno zgodovinska obdelava pisem Juša Kozaka Mišku Kranjcu (pisec Franc Zadravec), še vrsta zapisov po posameznih rubrikah. Tako naj v rubriki Zapiski iz predala opozorimo na razmišljanje Bena Zupančiča »Ob robu kulturne vsakdanjosti«, nastalo »največkrat predvsem za lastno informacijo ali opredeljevanje«, kakor je uvodoma zapisal avtor. V tej rubriki objavlja svoje »Odmeve z ekrana« tudi Filip Kalan, Radojka Vran-čič nekaj prevodov pesmi Alineja Cčsaireja ter Ivan Bratko reportažno »Ameriko v Ameriki«. Tej rubriki sledijo še naslednji razdelki: Okrogla miza (»O slovenskem založništvu«), Mnenja (»Opomba o naši etnografiji« izpod peresa Angelosa Baša ter »Marginalija o slovenski glasbeni pubMcistiiki« Boruta Lo-parnika), Polemika (»Realna perspektiva DSK« — Mira Mihelič, »O poljski liriki in slovenski kritiki« — Lojze Krakar), Dokumenti, Portreti, Razgledi, Srečanja tar dnevno aktualna Kronika.
O literarnem delu te številke Sodobnosti smo že zapisali, da po obsegu in tehtnosti zaostaja za publicističnim delom. Ugotovitev lahko dopolnimo, da je leposlovnih prispevkov komajda za. vsebinsko skromnejšo številko. Pesmi objavljajo Tone Pavček, Matej Bor, Jože Šmit, Mart Ogen in Slavko Mihalič v prevodu Cirila Zlobca, prozo pa Ivan Potrč (Med majami) in Saša Vuga (Dvorec ranocelnikov).	JOŽE SNOJ
FRANCE AVČIN
MIROSLAV ADLEŠIC
ANČKA GOŠNIK-GODEC
LIDIJA OSTERC
SAVO SOVRE
TONE ŽNIDARŠIČ
Levstikove
nagrade
Sinoči je založba Mladinska knjiga zaključila praznovanje 20-letnice svojega obstoja s podelitvijo šestnajstih Levstikovih nagrad. Za leto 1964 ao bile na predlog žirij in v soglasju z založniškim svetom podeljene Levstikove nagrada naslednjim piscem: prof. dr. ing- Francetu Avčinu za te poslovno delo »Kjer tišina šepeta«, pitotf. Miroslavu Adle-šiču za poljudno - znanstveno delo »Svet zvoka in glasbe«,
| Ančki Gošnik-Godec za ilu. stracije v knjigi »Zlata ptica« in »O treh grahih« in v knjigi Ele Peroci »Za lahko noč«, Lidiji Osterc za ilustracije t knjigi Ele Peroci »Hišica iz kock«, Savu Sovre tu za izvirne ilustracije v učbenikih »Nemška vadnica za V. razred« in »Nemška vadnica za VI. razred« ter Tonetu Žnidaršiču za izvirne ilustracije v učbeniku V. Pirc »Nauk e človeku«. V kategoriji izrednih Levstikovih nagrad za poljudno - znanstvena dela pa se je žirija odločila nagraditi delo »Piondri jugoslovenska nauke«, toi je bilo poslano amanimnb po predpisih.
Ob razdelitvi je žirija tudi utemeljila svoje odločitve:
»Kjer tišina šepeta« dr. ing. Franceta Avčina je po svoji snovi in obdelavi, po svoji ljubezni do gona 4n naše zemlje vzgojno izredno ptozitivna. čeprav ni čisto leposlovje, pa vse polno mest v tekstu priča o pisateljevem nazornem oblikovanju. Opisi lepot slovenske pokrajine. Ud jih Je avtor doživljal tudi kot par. tizan med vojno, sodijo med najlepša pričevanja o slovenski zemlji in prvobitni naravi sploh.
Prof. Miroslav Adflješič Je s »Svetom zvoka ta glasbe« pripravil bralcem pravd priročnik, v katerem je zbrano vse, kar je na tem področju bistvenega s fizikalnega to fiziološkega stališča, pa tudi s tehničnega in glasbenega vidika. Avtor je izpričal v delu tudi izredno dovzetnost in ljubezen do glasbe, hkrati pa veliko posredovalno spretnost in posluh za jezik. Tudi na pojmbvnem področju je marsikdaj oral ledino.
Ilustracije Ančk© Gošnik-Godec izražajo pravljično pa tudi vsakdanjo resničnost. Njene podobe sto zveste vsebini, po moči in bogastvu fantazije pa nikoli n© zaostajajo za tekstom. Oblikovno so primerne starosti otrok, katerim je knjiga namenjena, hkrati pa prinašajo očrotou veliko novega znanja in mu poglabljajo doživetje. Razen številnih likovnih kvalitet izpričujejo te ilustracije veliko emotivno silo.
Ilustracije Lidije Osterc so realizirane v najkvalitetnejši sodobni grafični opremi. No. va povezava med tekstovnimi ptovršinami in slikami, ki segajo preko dveh strani in se svobodno pomikajo v živi rob, zračnost oelotne razporeditve, , bogastvo to prefinjenost barv dajejo vsebini ntovo vrednost.
Obe nemški vadnici, ki Ju je ilustriral Savo Sovre, sta duhovito likovno ilustriran tekst.. Podobe so likovnto dosledno izdelane, enotne, vendar živ© in neposredne. Knjigi sta z ilustracijami pridobili na svoji učinkovitosti. Po zaslugi ilustratorja Tonete Žnidaršiča je tudi likovna oprema v učbeniku »Nauk o človeku« dosegla svoj namen. Risba ’je trdna in čista ter grafično poudarjena. Z barvo je ločena ena sestavina od druge, tako da učenec hitreje in točneje dojema vsebino knjige. Tudi spis »Ftoniri jugoslovanske nauke« je smiselno posrečeno sestavljen na osnovi bogate literature, spi. san pa je v poljudnem tonu ter lepem jezafcu. Delo ustreza po izbranem predmetu, načinu podajanja in tudi drugih pogojih razpisa.
BODO UHSE
NEDELJSKO SANJARJENJE V ALAMEDI
IlllllllillllllllNIlIlliililllllliilUllllilllillliliHIIIIIJlIUIIllllllllllllilillllllllllllHHtlllllllHIiHIHUlHIIIIllUtlllliilllIHtItMHMinfiHIIHHillHIlilllill 1. nadaljevanje
Zehaj e je pretegnil roke in malce premislil, koliko zidov je že poslikal. To bi lahko izračunal ne v metrih, ampak v kilometrih in to hi bil tudi za pleskarja kar dober uspeh — se je norčeval sam pri sebi. Bil je ponosen na svoje življenjsko delo. In ta freska, polna veselega dogajanja, polna sonca in barv je bila zanj darilo — kljub vsemu trudu, ki ga je vložil vanjo. Bil je hvaležen darovalcu.
Utrujen do kosti je gledal skozi okno velike dvorane dol na široko dvosmerno cesto, na park, v katerem je bil preživel mnogo veselih pa tudi žalostnih dni v mladosti. Ni mu bilo lahko s postavo, ki jo je imel, in z obrazom, ki je kar izzival norčevanje. Takrat je sanjal o kratki preteklosti in dolgi prihodnosti, o prihodnosti, ki je že davno preteklost, ki pa še vedno spreminja svoj'obraz in dopušča še nadaljnjo prihodnost, ki bi se je, star kot je, še vedno rad udeležil.
še pred začetkom dela, še v deževni dobi, je stal ravno pri tem oknu 4n gledal na park. Listje se je takrat svetilo svetlozeleno in ste-
na za njegovim hrbtom je bila prazna, mrtva, nema in izzivajoča površina. Ko je strmel predse in mozgal, kako bi jo napolnil, je v tistih dneh, ko je spoznal Lavinio, v njem dozorel načrt, za »Nedeljsko sanjarjenje v Ala-medi«, ki Je sedaj dobilo obliko in barvo in mnogo gibajočih se postav.
Končno se je le obrnil k sliki, ki se je bleščala v rumeni in modri barvi jesenskega veselja do življenja. — »Kot Renoirove slike parkov«, je poln ironije zabrundal- slikar in pogled se mu je ustavil na portretu Fride, ki jo je nekoč tako ljubil in ki je sedaj tako nesrečna in tako bolna. Kolikokrat jo je narisal: njen pogumni obrazek in nežno postavo v pisanih oblekah iz Tehuantepeca, ki jih je, tujka, iz drobno trgovskega nemškega pristanišča, tako rada nosila.
Ogledoval si je sliko, pa vendar ni mislil nanjo, mislil je na neko drugo, mnogo mlajšo, po kateri je hrepenel in ki jo 'je sedaj nestrpno čakal, kajti njej je prvi hotel pokazati delo, ki ga doslej ni še nikomur pokazal. Le kje je ostala? Ko je mislil nanjo, ga je prevzel občutek, da je vse življenje še pred njim — kot takrat pred petdesetimi leti, ko je sanjal pod drevesi Alamede. Glasno in grobo se je zasmejal svojemu avtoportretu sredi sli-• ke, desetletnemu dečku v grdih snežkah in zavihanih nogavicah, s prevelikim dežnikom v roki in nizkim slamnikom na neotroški, otožno zroči glavi.
Po predsobi je hodil don Enrique Gonzales vedno hitreje sem ter tja. Ni mogel razumeti, kaj počne slikar tako dolgo sam. Direktor hotela je ljubil in občudoval slikarja in izmislil si je zanj celo majhno presenečenje. Poleg krasnega šopka rož, darila hotelske uprave, je stala glinasta figura iz predcortezianskega ča-
sa, čvrst, tenkorok piskač na školjko. Mojster je bil poznavalec in zbiratelj takšnih stvari.
Don Enrique je prisluškoval pred velikimi dvojnimi vrati, toda ni imel poguma, da bi vstopil in zmotil slikarja. .
Bilo je neprijetno, da so ga zasačili, kako prisluškuje, vendar se je čutil sproščenega, ko je Lavinia planila v sobo. Lavinia Smith
— ime in priimek se nista posebno skladala
— je bila ameriška baletka, ki je poznala vse mogoče ljudi iz umetniških in gledaliških krogov. 2e večkrat je prišla po slikarja. Preživljala je svoje počitnice v Mehiki, da bi študirala indijanske ljudske plese.
»Ali je mojster še tu?« je zadihano vprašala Lavinia. »Zamudila sem, to se sicer ne dogaja. Oder nas nauči točnosti.«
Hotelskemu uslužbencu je prebrala z obraza odgovor na svoje vprašanje in njen nemir se je spremenil v otroško veselje.
»Da le ni jezen!« je hitro zaklicala. »Včasih se ga bojim, tega medveda ali leva ...«
Da se le ne bojiš zastonj, si je mislil temnopolti Don Enrique, lev jo skoraj brez zob in njegovi čekani so tudi za najnežnejše meso preveč obrabljeni.
»Le vstopite, če vas pričakuje«, jo je priganjal in ni več dvomil o tem, kar je slikarja tako dolgo zadrževalo. Z roko je pokazal na vrata in pohitel je, da ji jih je odprl.
»Maestro, dragi...«
Njen glas, poln prisiljene samozavesti, je zvenel nizko in zlomljeno.
Slikar je s hitrim in pazljivim giboni ujel ijeno ozko roko, kot bi ulovil metulja.
Njegov grdi stari obraz se je razjasnil. »Otrok moj!« je zaklical in tako skril za ironijo nemir svojega srca. »Dobro, da si prišla.«
Potegnil jo je na sredo prostora, iztegnil je roko proti freski in stopil za njo.
»Tu!«
Dolgo je molčala. Njene kratke, očarane
vzklike in hvaleče, prilizujoče klepetanje je spremljal s smehljajem, ki je dal njegovemu obrazu hudoben izraz. Melanholično' je gledal na njene ravne, čvršte, deške noge, ki jim je manjkalo miline. S temi nogami je stala trdno na tleh. bile so močne doVolj, da so visoko dvignilo njeno telo. Dvignil je pogled "in gledal na njen mladostni, srebrno beli tilnik, ki so ga kratki lasje puščali prostega.
Ko se je obrnila k njemu in hotela pojasnilo o nekaterih figurah na levi strani freske,
so je zdrznil in ji zadržano pa vendar vneto odgovoril, kot bi bil vcdič po muzeju.
»Postave z ošiljenimi klobuki — tam gori nad Cortezom, ki moli s krvavimi rokami — najbolje se moli s krvavimi rokami — so žrtve inkvizicije. Nekaj podobnega se je zgčdi-lo v Nemčiji pred nekaj leti, in to bodo, ljuba moja, ob priložnosti uvedli tudi v vaši deželi, vsaj na jugu. Gola ženska tamle, ki jo bičajo, ves- hrbet v jermenih — edini polakt na vsej sliki' in tudi edina žalostna, temna scena — malega Enrioua Gonzalesa bo zanimala, ker spada v družinsko zgodovino. Dobro, no, pripada zgodovin in ne moremo je zamolčati. Ljudem, ki bodo tu kosili, kljub temu ne bo zmanjkalo teka.«
Sam ni vedel, zakaj je slabe volje, in ko ga je Lavinia snomnila, da je na freski v Palacio Naciona! prikaz-’! nekaj podobnega, je nataknjeno pomislil: Kakšna traparija, da sem si to mlado stvarco izbral za občinstvo.
Preko njene rame je pokazal na sliko.
Zakaj tako?
Ni škoda denarja ?
Lam novembra je delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija v Kidričevem praznoval 10• obletnico rednega obratovanja tovarne. Takrat so se s-pomnili, da bi dvorano v restavraciji preuredili, da bi se v njej odvijala proslava in da bi nastopilo tudi poklicno gledališče iz Maribora.
Dvorana pa kljub temu, da so delavci delali skoraj dan tn noč, ni bila pravočasno vrejepa in so jo dokončali šele pozneje. Za rekonstrukcijo so že doslej potrošili nekaj več kot 50 milijonov dinarjev, ki jih je prispeval delovni kolektiv TGA. Spričo toliko denarja je še tolikanj bolj čudno, da je zdaj dvorana od znotraj še taka, kot 'da je že vsaj pet let niso videli pleskarji.
Kar je novo, je oder, ki baje tudi ni najbolj primemo urejen, in prizidek (še ni izgotovljen) ter strop, ki je v celoti obložen s ploščami iz aluminija, kar vse pa kazijo siene.
F. HOVNIK
Mšr
PRODAJNI PROSTOR SOBOŠKE TR2NICE se je po nedavni premestitvi znatno zmanjšal, s tem pa se je še bolj zaostrilo vprašanje preskrbe Sobote s sadjem in z zelenjavo. Razen tega, da je nova tržnica med razpadajočimi starimi poslopji, so poskrbele za nevzdržno okolje tddi bližnje trgovine »Zarja«, »Planika« in »Železnina«, ki imajo v neposredni bližini tržnice neurejeno smetišče. Kljub številnim protestom Sobočanov se kolektivom omenjenih trgovin prav nič ne mudi očistiti z dvorišča umazanijo, ki že lep čas čaka na intervencijo sanitarne inšpekcije.	Foto:	B.	Borovič
CELJE
Razprava o študijski knjižnici
Vest, da bo zaradi pomanjkanja sredstev letos odložena gradnja novega poslopja za študijsko knjižnico (Delo je o tem pred nedavnim objavilo fotografijo), je vzbudila v celjskih kulturnih kr.ogih resne pomisleke. Sodijo namreč, da bi se z odlaganjem gradnja samo podražila in da bi pozneje namesto 150 milijonov, kolikor še potrebujejo za do-gotovitev objekta, potrebovali čez kaki dve leti precej več denarja. Po pogodbi je namreč okraj obvezan prispevati do polovice k stroškom izgradnje študijske knjižnice.
Zato je okrajna skupščina na predlog odbornikov sprejela predlog, naj pristojni funkcionarji uredijo z republiškimi organi, da po ukinitvi celjskega okraja naslednik izpolni dolžno obveznost do izgradnje študijske knjižnice v Celju, ki ima kot izobraževalna institucija pomen za precej širšo regijo.	F.	K.
Cene kompotov in marmelade v mariborskih trgovinah
Artikel
TP Prehrana TP Koloniale
KOMPOTI
Slivov: Fructal Ajdovščina Katolik Kikinda Hruškov: Fructal Ajdovščina Marelice: Kikinda Kalnik Breskve: Kalnik MARMELADE Mešana odprta Izola Mešana odprta Kalnik Mešana zaprta Fructal Mešana zaprta Kalnik Marelični džem Marelična Budinka liter Kalnik Marelična Fructal liter Kalnik
285 360 , 340
390
330
325
340
390
220
320
370
390
370
290
325
325
380
Mnogo kmetovalcev oproščenih davka
Iz predpisa o novih davščinah v lenarški občini
V občini Lenart v Slov. goricah so dlje pripravljali predpis o novih davščinah iz osebnega dohodka kmetovalcev in obrtnikov. Pred kratkim pa je občinska skupščina ta predpis tudi sprejela. Z novim predpisom o davščinah v občini Lenart je med drugim določeno, da bo blizu 340 kmetovalcev, ki imajo kmetijska zemljišča na bolj odročnih terenih in za intenzivno kmetijstvo neprimernih, oproščeno vseh davkov iz osebnega dohodka.
To so kmetje, ki imajo pod 50 tisoč din katastrskega dohodka na leto. Glede na višje cene kmetijskih pridelkov v zadnjih letih so v tej občini katastrski dohodek za izračun davka precej zvišali, tako da davščin ne bodo
Poudarek kmetijstvu družbenega sektorja
Letošnji družbeni načrt in proračun občine Krško sprejeta
Obseg proizvodnje se bo letos povečal za 13,6 odst., narodni dohodek pa za 12,6 odst., je zapisano v družbenem načrtu občine, ki sta ga 24. marca sprejela oba zbora občinske skupščine. Po vrednosti je to povečanje za dobre tri in pol milijarde dinarjev. Investicije v gospodarstvu letos zmanjšujejo za 28 odstotkov nasproti lani, v negospodarske namene pa zvišujejo za 66 odstotkov. Gospodarske organizacije bodo prispevale za skupne družbene potrebe komun okoli 160 milijonov dinarjev.
Po mnogoterih razpravah, spremembah in	uskla-
ditvah sta naposled postala zakon oba dokumenta, ki urejujeta in usmerjata celoten razvoj občine v le-' tošnjem letu, to sta družbeni načrt in proračun. V predvidenem porastu proizvodnje je na prvem mestu kmetijstvo družbenega sektorja (27 odstotkov); kateremu daje družbeni načrt poseben poudarek, zlasti napredku živinorejske proizvodnje,- Odborniki so v razpravi menili, da je treba kmetijstvu tudi zagotoviti predvidene investicije za nadaljevanje pričetih gradenj in nakup mehanizacije, za kar vse bi letos potrebo-
Letos cesta Videm-Brestanica
Zdaj potekajo pripravljalna dela za obnovo ceste Videm-Brestanica. Ta del ceste pride na vrsto za rekonstrukcijo letos po skupnem devetletnem programu devetih občin, ki v jev, ta namen združujejo sred- 1 stva po posebni pogodbi. Občina Krško je tudi sopodpisnica te medobčinske pogodbe. Prihodnje leto bo prišla po tem programu na vrsto cesta Bre-stanica-Senovo, leta 1968 in 1969 pa cestni odsek Dmovo-Križaj.	(r)
vali 313 milijonov dinarjev.
Da bi dosegli večje uspehe v živinoreji, so odborniki predlagali takojšnjo uvedbo redovniške in selekcijske službe. Pri investicijah je treba zlasti nadaljevati urejanje plantažnega sadovnjaka pri Stari vasi, ker bi vsak zastoj pomenil veliko škodo. Ta sadovnjak bo po projektu že leta 1970 dal več kot 700 vagonov kvalitetnega sadja na leto. Odborniki so glede razvoja kmetijstva poudarili, da pri tem ne bi smeli pozabiti zasebnih kmetovalcev, ki tudi žele več pridelovati kot do sedai.
Po odloku o prispevkih in davkih občanov, ki so ga sprejeli na prejšnji seji, je bilo določeno, da znaša prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih 18 odstotkov. Na seji 24. marca so ta odlok toliko popravili, da znaša prispevek iz osebnega dohodka le 17,5 odstotkov. Celoten proračun občine je milijarda 43 milijonov dinar -vendar predvideni dohodki ne krijejo vseh izdatkov. Ta odprta postavka v proračunu se je -še povečala s tem, da so na seji zvišali dotacijo skladu za šolstvo za 30 milijonov dinarjev, tako da ima sklad za šolstvo letos 341 milijonov dinarjev, kar je 49 odstotkov več kot lani.
Številnih perečih nalog letos v krški občini ne bi mogli izpopolnjevati brez pomoči delovnih organizacij, ki bodo za razne konkretne namene prispevale razen rednega proračunskega prispevka še blizu 160 milijonov dinarjev. Ti prispevki delovnih kolektivov so namenjeni za gradnjo šole v Brestanici, v sklad za borce, za gradnjo mostu čez Savo, za rekonstrukcijo kostanjevi-škega gradu in za druge namene, predvsem tudi za komunalni sklad občine. Pri tem so delovni kolektivi pokazali razumevanje in čut odgovornosti za urejanje skupnih zadev tudi izven tovarne.
P. ROMANIC
oproščeni tisti, ki so do sprejetja tega predpisa imeli do 50 tisoč din katastrskega dohodka, temveč tisti, ki bodo imeli takšen katastrski dohodek po novem izračunu.
Po novem predpisu o davkih občine Lenart bodo začasno oproščeni davka iz kmetijstva tudi tisti kmetje, ki so z lastnimi sredstvi usposobili neuporabna kmetijska zemljišča za uporabna. Ta oprostitev bo veljala 10 let. Pet let boplo oproščeni davka -kmetje za zemljišča, na katerih uredijo nove vinograde, 8 let pa kmetje za zemljišča z novimi sadovnjaki in 20 let kmetje za nove gozdne površine.
Tudi v prihodnje bodo v tej občini znatne olajšave za tiste kmete, ki so bili prizadeti zaradi elementarnih nesreč. Posebno olajšavo bodo priznali kmetom, če je hektarski donos na posamezni parceli zmanjšan za več ko 50 odstotkov. Tistim kmetom — davkoplačevalcem, ki preživljajo več kot 2 mladoletna otroka do 15 let .starosti in stare, za delo nesposobne člane družine, bodo prav tako priznali nekatere davčne olajšave.
Lenarška občinska skupščina je že lani sprejela dokaj ugodno stopnjo davka za opravljanje obrti. Tako je lani znižala davek skoraj za 50 odstotkov. Z novim davčnim predpisom se stanje ni bistveno spremenilo. Občani, ki jim je opravljanje obrti poglaviten poklic, bodo davek plačevali od izračunane osnove po določeni stopnji, medtem ko bodo tisti, ki jim je obrt samo dopolnilna dejavnost, davek plačevali v pavšalnem znesku. . T. ŠTEFANEC
V	nekaj vrstah
OGROŽENI GOZDOVI — MEŽICA — Na območju ravenske občine je poseben problem škodljivo delovanje plinov rudnika svinca in topilnice Mežica in deloma tudi železarne Ravne na Koroškem. V okolici Mežice proti črni je ogroženih blizu 1200 hektarov gozda, medtem ie kakih.250 ha že obsojenih na propast. Zaradi plitvih in suhih tal bd obnova zelo draga in težavna.	O.
ODDELEK ZA ZOBNE TEHNIKE — MARIBOR — Zaradi pomanjkanja srednjega strokovnega kadra v zobozdravstvu bodo v začetku šolskega leta 1965/66 pri 'višji stomatološki šoli odprli oddelek za zobne tehnike.
N.
NOVI PROSTORI — KI DRICEVO — Letos bo dobila otroška varstvena ustanova v Kidričevem nove prostore. Investicijska sredstva 50 milijonov dinarjev bodo zagotovili iz lokalnih in republiških virov.	R.
V bližino sadovnjakov tudi čebelnjake
Članek v 74. številki »Dela« pod naslovom »Pomlad v sadovnjakih« me je spodbudil k pisanju nekaj vrstic o marljivi čebelici, ki pa o njej le redko zasledite kako vrstico v dnevnem časopisju.
llllltljlllll[flllilll[liili!l!ltHl!llllllll!IIIIII!i[|lllj|ill!lllilli!!l[!ll!ii!!l[ll!il!l!lf[ll]lllll[ini!llllllllll!llltll!!ll!llllllllllll]]lll|{!|[llli|[Illlllll!tl[|||ll![||lll|!lt
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
//
SGP .PIONIR
NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta za:
8 KV sohoslikarjev 10 KV ključavničarjev
Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:
SGP »PIONIR« — KADROVSKO-SOCIALNI ODDELEK — NOVO MESTO, Kettejev drevored 37.
Razpis velja do zasedbe mest.
2604
Čebelarji smo komaj čakali, da je skopnel sneg. Zaradi dolge zime so čebelice šele pred kratkim pokukale iz ponekod še zasneženih čebelnjakov. Sadjarji že pridno delajo: čistijo in špricajo sadno drevje v pričakovanju, da bo obilo cvetelo in rodilo.
Le malokdo pa pri tem pomisli, da je rodovitnost v pretežni meri odvisna od čebel. Zaman je ves trud, če v bližini čebelnjaka ni tudi čebel. Skoro
vsak sadjar ve, da mu sadje bolje obrodi, če je pomlad sončna, manj pa, če je deževna. Takrat pri-lete čebele tudi iz oddaljenih čebelnjakov, da si naberejo cvetni prah za svoj mladi naraščaj. V deževnem vremenu pa lahko obiščejo le svojo bližnjo okolico, cvetje pa, ki je le nekoliko oddaljeno, se neoplojeno osuje v škodo čebelarjev in sadjarjev.
V nekaterih državah se dobro zavedajo, kakšno
sr
poslanstvo opravljajo marljive čebele, in kmetje sklepajo s čebelarji celo pogodbe, da jim pripeljejo čebele v bližino njihovih kultur.
Tudi o medu kot zdravilu je zaslediti le malo napisanega. Marsikatera mati ve, da je le med olajšal trdovraten kašelj njenemu malčku i. t. d. Celo priznani zdravniki priporočajo med za zdravilo. Prepričan sem, da bi se marsikdo v restavracijah rad poslužil qa zajtrk žličke medu poleg surovega masla in skodelice mleka, če bi bil med na seznamu jedil.
R. JENKO
Smuk za Lakoto in Fanedlovo
Na Zelenici se je začelo državno prvenstvo v alpskih discipNnah
TR2IC, 26. marca — Prva naslova na XX. jubilejnem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah sta oddana: v smuku je med moškimi postal letošnji državni prvak Peter Lakota, pri ženskah pa je ponovno osvojila naslov lanskoletna državna prvakinja, članica ljubljanske Enotnosti Krista Fanedl.
Broga za moške je bila dolga 2900 m z višinsko razliko 650 m in 15 kontrolnimi vrati, za ženske pa 2500 m s 500 m višinske razlike in 14 vrati. Zmagovalec je pri. moških na progi dosegel povprečno hitrost 81 km na uro, najhitrejša tekmovalka pa 69 km.
2e rano zjutraj je nad Zelenico zasijalo sonce, tako da je bilo računati na mehkejši sneg. Toda kmalu se je sonce skrilo in med zasneženimi vrhovi v zelenišhem kotu je zahlariilo. — Po vsem tem je imel na progi marsikdo težave zaradi mazanja. Po tekmovanju se je spet zjasnilo, kar daje upanje, da bosta naslednja dva dneva prvenstva minila v lepem vremenu.
Med favoriti je prvi startal s številko 2 branikovec Mirko Klinar, za njim pa njegov soimenjak Andrej Klinar, ki je že znatno izboljšal Mirkov čas, razliko pa je do cilja še močno povečal. Takoj nato je bil s številko 4 na progi že Peter Lakota, ki je, kakor kaže, že spet v stari formi. Ko je bilo za njim že najtežje, je imel Lakota že dve sekundi prednosti pred Andrejem! Klinarjem. V naslednjem predelu proge je Lakota prednost še povečal in pridrvel na cilj pod gostiščem na Ljubelju z dokajšnjo prednostjo, ki mu je naposled zagotovila zanesljivo zmago.
Po današnjem' uspehu je novi državni prvak v smuku Peter Lakota izjavil:
»Nisem toliko računal na prvo mesto v smuku, temveč predvsem' na uspeh v slalomu ...«
Na startu so še čakali tekmovalci, ki bi utegnili spremeniti začasni vrstni red, toda do konca je ostalo pri starem: Lakoto, Andreja in Mir-
ka Klinarja ni nihče več spodrinil z vodilnih pozicij. Dog-ša in Detiček sta bila pri vmesnem! merjenju enaka. — Detička je Uk pred ciljem doletela nesreča: težak padec po zadnjem smuku mu je vzel dih, tako da si je z zadnjimi močmi pomagal še tistih nekaj metrov do cilja, kjer je obležal. K sreči padec ni imel težjih posledic, tako da si je mladi tekmovalec iz JLA kmalu opomogel. Za Detičkom je šel na progo Alojz Fanedl, ki se je v končni razvrstitvi usidral med prvo desetorico. Z 12. številko je startal zadnji član letos izredno močnega zastopstva JLA — Oto Pusto-slemšek. Po odlični vožnji se je ta tekmovalec, ki je sicer specialist za slalom, uvrstil prav pod vrh na izvrstno četrto mesto. Kranjskogorčan Jože Komac si je kot 15. ha startu priboril na progi 10. mesto, med naslednjimi pa sta se dobro uvrstila še mlada tekmovalca Igor Zajc in Blaž Jakopič. Tekma za najboljša mesta je bila po njunem startu praktično končana.
Po startu člamtov je imelo današnje tekmovanje še en vrhunec v preizkušnji članic. Krista Fanedl je s prvo številko postavila najboljši čas, ki ga ni izboljšala tudi druga članica jugoslovanskega ženskega smučarskega dueta Majda Ankele. Mlada Tevževa z Raven, ki se je med ženskami najbolj odlikovala na včerajšnjem momstopu, je nesrečno padla že kmalu po startu in tako je morala tretje mesto prepustih Zagrebčanki Ljubi-čevi.
Prva preizkušnja letošnjega državnega prvenstva v alpskih disciplinah je minila v splošno zadovoljstvo tekmujočih, pa tudi "redkih gledal-
Po domačih krajih
VEG KOT 40.000 SADNIH DREVESC SO PRODALI jeseni in te tedne iz drevesnice sadjarskega obrata kmetijskega kombinata 2alec. Obrat Mirosan pri Petrovčah ima tudi lastne sadne plantaže. Kupci se najbolj zanimajo za plemenite sorte jablan.	Foto: F. Krivec
Spust na Savi
Prvi start kajakašev
V nedeljo bo na Savi prvi start kajakašev, in sicer v spustu na Savi. Tekmovanje prireja kajaka-ški-kanuistični klub LBD iz Ljubljane.
Prvi start bo ob 13. uri pri Posavcu (pri vmostu), cilj pa v Kranju pred zapornico. V seniorski konkurenci bodo tekmovali enosedežni kajaki z moško in žensko zasedbo, s kanuji pa moški posamezno, moški v dvoje in mešano. Juniorji bodo tekmovali v istih konkurencah.
Prireditelj je povabil kajakaše in kanuiste enajstih društev med njimi tudi Varteksa iz Varaždina, Slavijo iz Zagreba in Vrbasa iz Banjaluke.	•
Velika podjetja brez vaditeljev
NOVI SAD, 26. marca. Približno 5000 vojvodinskih podjetij in ustanov še vedno ni zagotovilo večjih sredstev za telesno kulturo in rekreacijo za 400.000 zaposlenih, čeprav v sklade skupne potrošnje odvajajo 10 milijard dinarjev letno.
Na skoraj vseh družbeno-politič-nih zborovanjih, od komune pa do pokrajine ugotavljajo, da to pomembno življenjsko področje ne more biti več prepuščeno izključno prostovoljnemu družbenemu delu, marveč da bi morali zanj skrbeti tudi vsi drugi organi družbenega upravljanja. Vsaj podjetja, pri katerih je zaposlenih več kot 400 delavcev in uslužbencev, bi morala ustanoviti društva za telesno kul-
Poraz naših rokoborcev v Moskvi
MOSKVA, 26. marca. Tradicionalno srečanje med reprezentancama Beograda in Moskve v rokoborbi grško-rtonskega sloga, ki je bito sinoči v Moskvi, se 'je končalo s prepričljivo zmago sovjetskih borcev. A reprezentanca Moskve je premagala ustrezno ekipo Beograda s 7.9 : 1.5, B moštvo Moskve pa B ekipo Bograda s 7 : 2.
V jugoslovanskem moštvu ni bilo Horvata. Ediino zmago si je priboril Marinko nad Zasipkinom v mušji kategoriji, borba z Batovton pa se je končala neodločeno. Cu-cič se je v srednji kategoriji boril s Kuznjecovom in Va-truš kinom (obakrat neodločeno).
Novi sovjetski prvaki v boksu
MOSKVA, 26. marca. Prvenstvo SZ v boksu se je sinoči končalo v Moskvi z zmagami že znanih asov. Edino novo ime je med šampioni Stanislav Kirsanov iz Novosibirska v weltrski kategoriji. Naslov prvakov SZ so osvojili: Sorokin v mušji, Grigorijev v bantamski, Stepa-škin v peresni, Nikonorov v lahki, Frolov v polwelterski, Kirsanov v weltrski, Agejev v polsrednji, Po-penčenko v srednji, Poznjak v pol-težki in Izasimov v težki kategoriji.
Novo na tuiem
MAGDEBURG — Vaterpolisti Dinama iz Magdeburga (NDR) so se uvrstili v finale pokala evropskih prvakov, in sicer z zmago nad Dinamom iz Bukarešte s 6:4.
BUDIMPEŠTA — V povratni četrtfinalni tekmi evropskega pokala v odbojki za ženske je ekipa Dinama iz. Bukarešte premagala madžarski Uipest s 3:2. V polfinale se je uvrstil Dinamo.
SAO PAOLO — Brazilski prvak Santos je v polfinalu pokala južnoameriških prvakov premagal urugvajski Penarol s 5:4 (5:2).
SALZBURG — V srečanju nogometnih B reprezentanc Avstrije in Francije so zmagali francoski nogometaši z 2:1 (1:0).
turo uvesti organizirano polurni rekreativni odmor in za to dejavnost nastaviti poklicnega strokovnjaka.
Celjske vesti
Včeraj se je v Celju mudil predsednik HZJ Leopold Krese, kjer je imel konferenco s celjskimi hokejskimi delavci in gradbenim odborom za izgradnjo umetnega drsališča v Celju. V Mestnem parku v Celju že mesece stoji nadaljnja izgradnja umetnega drsališča. Zatak nilo se je pri finančnih sredstvih. Prte dni aprila bo v Celju ponoven sestanek hokejskih delavcev s prireditvenim odborom za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, na katerem se bodo dokončno odločili o možnostih igranja nekaterih hokejskih tekem za svetovno prvenstvo v Celju.
Generalni sekretar AZJ tov. Pe-ra Vukovič je v Celju predal predsedniku AD Kladivar in vodji jugoslovanske atletske ekipe na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu priznanje japonskega olimpijskega komiteja za sodelovanje na teh igrah.
*
Na občinskem prvenstvu Celja v vajah na orodju je pri pionirkah zmagala šola Fr. Vrunča z 230,3 točke pred IV., I., II. in III. osn. šolo, med posameznicami pa so bile najboljše — Lazički, srot, Jakše in Pustek (vse osn. š. Fr. Vrunča). Pri pionirjih je zmagala II. osn. š. pred osn. š. Fr. Vrunča, IV. in III. osn. šolo, med posamezniki pa so bili najboljši — Zupanc, Mesarič in Tamše (vsi II. osn. š.).
*
Tov. Fedor Gradišnik je imel v Celjskem okraju že 10 predavanj o Japonski in XVIII. olimpijskih igrah (Celje. Velenje, Krško, Braslovče, Laško).
*
Na okrajnem prvenstvu posameznikov v kegljanju je nastopilo 36 tekmovalcev. Zmagal je Marinček s 1.762 podrtimi keglji pred Grumom 1.752, Gerlom 1.748, Leškom 1.731 in Vanovškom 1.713.
NK Proletarec upa
ZAGORJE, 25. marca — Na včerajšnji skupščini nogometnega kluba ŠD Proletarec so ponovno ugotovili, da,dotacije občinske zveze za telesno kulturo komaj zadoščajo za prevoze igralcev na tekme. Društvo je organiziralo več javnih klubskih večerov, da je lahko o-premilo igralce. Na skupščini so poravnali nekatere nesporazume med mlajšimi in starejšimi igralci. Kljub pomanjkanju trenerjev upajo, da bodo v LNP dosegli dostojno mesto.	TURK
TOLMIN — V prijateljskem srečanju so košarkarji Jesenic premagali domačo ekipo 54:42, tolminski nogometaši pa so premagali Jesenice s 5:0.	M.
V
Občinska zveza za telesno kulturo Maribor Center je priredila občinsko prvenstvo v šahu, na katerem je sodelovalo sto igralcev. Med člani je zmagal ŠK Branik I, med mladinci aktiv ZMS iz Melja, v prvenstvu za srednješolke pa I. državna gimnazija.	SID
Šahovski turnir v Sarajevu
SARAJEVO, 26. marca. Peto kolo VIII. mednarodnega šahovskega turnirja v Sarajevu se je končalo takole: Kozomara : Forintos 0:1, Mihaljčišin :	Suetin remi,
Uhlman : Malich remi, TTingov : Hort 1:0. Ostale partije so prekinili.
V nadaljevanju prekinjenih partij je Matulovič premagal Bogdanoviča, Polugajevski pa Osmana-giča. Remizirali so Čirič z Lengye-lom in Meštrovič s Trifunovičem.
Pred šestim kolom vodita Čirič in Polugajevski s po 3,5 točke pred Forintosom in Matulovičem 3 (1).
X X X X X
BEOGRAD, 26. marca. Na mednarodnem turnirju šahistk so se prekinjene partije’ končale takole: Teodorescu : Lazarevič remi, Polihroniade Ljiljak remi, Hem-skerk : Polihroniade 0:1.
Polihroniade : Ružiča Jovanovič 1:0, Konarkowska : Billek 0:1, Stadler : Polihroniade 0:1.
Stanje na lestvici pred zadnjim kolom: Etfllek 10, Polihroniade 9, Ljiljak 7,5, Lazarevič 7 (1), Katarina Jovanovič in Stadler 7, Ko-narkowska 6,5 itd.
cev, iki so danes prišli na Ljubelj. Prva senca je le izredno skromna udeležba, saj je v moški Stooaukurenci startalo le 36 tekmovalcev, od katerih jih je 31 prišlo na cilj. Pri ženskah pa je bilo 5 tekmovalk, med katerimi so prišle na cilj štiri.
REZULTATI: člani:
1. Peter Lakota (JLA)	2:07,9
2. Andrej Klinar (Jes)	2:11,6
3. Mirko Klinar (Branik) 2:15,9
4. Oto Pustoslemšek (JLA) v 2:17,6
5. Gert Dogša (Branik)	2:18,4
6. Jaka Spora (Kr. g)	2:19,5
7. Igor Zajc (Enostnost) 2:20,4
8. Blaž Jakopič (Jes)	2:20,8
9. Alojz Fanedl (Fužinar) 2:23,1 . 10. Jože Komac (Kr. g) 2:23,6
11. Drago Jemc (Enotnost) 2:25,4
12. Tomaž Jamnik (Triglav) 2:28,5
13. Detiček Franc (JLA) 2:29,2
14. Lovro Markež (Javornik) 2:30,6
15. Anton Cop (Jes)
16.—17. Davor Senci (Zgb) in Jože Mošič (Kr. g)
18. Ljubo Rakovič (Triglav)
19. Janez Smitek (Jes)
20. Jože Svetina (Jes)
Članice:
1. Krista Fanedl (Enotnost) 2:10.6
2. Majda Ankele (Triglav) 2:12,6
3. Lada Ljubič (Medveščak) 2:48,1
4. Vida Tevž (Fužinar) 2:57,9 Vrstni red najboljših po vmesnem Času: Lakota, Andrej Klinar, Mirko Klinar, Detiček, Dogša, Pustoslemšek, Spora, Zajec, Fanedl, Jakopič, Jemec, Senci, Jamnik itd.
J. DEKLEVA
KRISTA FANEDL
Kladivar na domačih tleh
Mar poraz tudi z Istro iz Pulja?
Po dveh zaporednih porazih proti Lokomotivi v Zagrebu in Olimpiji na domačih tleh čalka 'Kladivarja v nedeljo na Glaziji neposreden tekmec iz dna tabele — Istra iz IPule. Ljubitelji nogometa v Celju se vprašujejo ali bo Kladivar-ju vsaj v tretje uspelo osvojiti dragocene točke. V obeh zadnjih dveh tekmah je Kladivar pokazal znatno boljšo igro od svojih nasprotnikov, kljub temu pa je moral podpisati predajo.
V tehničnem štabu se še niso odločili za dokončno sestavo moštva. Razen branilca Vodeba trenirajo vsi igralci. Pričakujemo lahko, da ■ bodo proti Istri nastopili isti igralci kot zadnjo nedeljo proti Olimpiji- Morda bomo na levem krilu zopet srečali mladega B inkovskega?
V Celju pričakujejo, da bo nedeljska tekma zelo težavna, morda težja kot zadnja z Olimpijo. Istri so pravtako zelo potrebne točke in zato bo brez dvoma domačinom trd oreh. Celjani bodo zaigrali na zmago in vsakršen drugačen izid bi pomenil za Kla-divarja neuspeh.
Rekord padalca Mariča
VRŠAC, 26. marca. Na letališču zveznega letalskega centra v Vršcu je Marjan Marič, kandidat za državno B padalsko reprezentanco dosegel nov državni rekord v skoku na cilj brez zadrževanja z višine 1000 m. Marič je pristal le 0.46 metra od cilja. Prejšnji rekord v tej disciplini je imel Petar Dedič iz Titograda z rezultatom 119 metra od cilja. Svetovni rekord znaša . 0.35 m od cilja. Plavalni Maraton na OhriDU
V prijateljski tekmi za trening je Kladivar premagal Rudarja iz Velenja s 7 : 0 (4:0). Igralci so pokazali dobro igro, odlikovali pa so se tudi vsi napadalci.
J. K.
že 20 prijav iz tujine
Plavalni maraton na Ohridu
OHRID, 26. marca. Tradicionalni mednarodni plavalni maraton na Ohridskem jezeru bo letos 2. avgusta na pro. gi Peštanj—Struga—Ohrid.
Organizacijski odbor se pogaja z mnogimi plavalci, vendar je udeležbo potrdilo že 20 maratonskih plavalcev- iz Italije, Francije, Madžarske, ZRN, Kanade, Libanona, Anglije, Bolgarije, ZAR tol Iraka. Med njimi so mnoga znana imena kot na primer Giulio Travalhio, George Park, Abu Heif in drugi. Ni-ztozemec Herman ViUiamsee, ki je lani osvojil naslov svetovnega prvaka, se še ni dokončno odločil. Od domačih plavalcev bosta vsekakor favorita sestra in brat Atdna in Diki Bojadži ter brata Klime in Rjstoo Savinov.
Za letošnji maraton, že tretji zapored, vlada doma in v svetu veliko zanimanje. Organizatorji so poskrbeli, da bodo nagrade na ravni te kvalitetne prireditve. Nagrad-ni sklad bo znašal 6 milijonov dinarjev. Osebno nagradi® bo med drugim prispeval tudi šejk iz Kuvvaita, in sicer 2000 funtov šterlingov.
Letos bo na Ohridskem jezeru tudi nekaj pionirskih in mladinskih maratonskih tekmovanj na progah od 3 do 10 kilometrov.
t!!!j!]lillllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllll!lllllll!!!llll|j||lllllllllllllliillll<lll!lll!!lillllllllllllllllll!llllll!i!lllllllllll!llllllllllllllllll]l!ll![|ll!llllllllll!l!lFllllll!lll!IIII
Po določilih zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. 1. SRS 8-63) ter odloka o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik št. 23-64, 51-64),
razpisuje
KOMUNALNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
po sklepu 4. redne seje upravnega odbora z dne 22. 3. 1965
II. JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA V SOSESKI S-7 VRHOVCI
1. Predmet natečaja je oddaja gradbenih parcel na področju Vrhovcev, predvidenih za gradnjo 17 individualnih in 49 vrstnih hiš. Zazidalne podatke, dokumentacijo in ostale pogoje natečaja dobite na vpogled do dneva zaključka prijav pri Komunalnem skladu občine Ljubljana-Vič-Rudnik, Vrhovnikova ulica — provizorij vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
2. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod enakimi pogoji. Pogoji natečaja so:
a) izklicni prispevek k stroškom za komunalno ureditev mestnega zemljišča znaša 2.000 dinarjev za m-’.
b) odškodnina' za uporabo mestnega zemljišča je 200 dinarjev za nri.
c) z gradnjo je treba začeti do 1. 9. 1965 in Jo zaključiti do 31. 12. 1968.
3. Udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb vplačati na tekoči račun Komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik pri Narodni banki Ljubljana štev. 600-18-669-9-2-2-1-16 varščino v znesku 50.000 dinarjev.
4. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: KOMUNALNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK, VRHOVNIKOVA ULICA — »za II. natečaj za oddajo mestnega zemljišča« najkasneje do 16. 4. 1965. Ponudbe, ki bi prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
5. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 26. 4. 1965 ob 8. uri. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo.
6. Interesenti dobe vse potrebne podatke in formularje za prijavo pri Komunalnem skladu vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
7. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni.
KOMUNALNI SKLAD OBČINE '	,	LJUBLJANA VIC-RUDNIK
UMETNOST
m Dve modemi tehniki
1
■ Kako naj zdaj ugotovimo, po kateri sliki je čečkal!
EtačN taLEC
— ... rahlo preveč naturalistično!
Brez besed
I VLADA BULATOVIČ - VIB
TIOSAV IN TOVARNA
(SCENARIJ ZA DOKUMENTARNI FILM)
— Da, da, čudovita stvaritev!
■ Ampak tele slike pa ne razu- jj mem.	g
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
L
Ndd vas K. so prijadrali oblaki.
Iz hiš prihajajo kmetje v dolgih spodnjicah.
Obraze imajo mračne.
Kamera se dvigne k oblakom. Tudi oblaki so mračni.
Sliši se glas spikerja:
»Od kod ste priplavali, o vi, mračni oblaki? Kaj delate tu? Sramujte se! Takoj se razidite!«
Kmetje — junaki našega filma potrebujejo jasno nebo.
Kamera snema režiserja in njegovo soprogo. Mahata z belimi rokami. Razganjata oblake.
Ta čas dirja asistent režije za prašičem.
Slišati se mora udarjanje koles in lokomotive. (Tako pričaram drvenje za prašičem.)
Prašič se pojavi pred mikrofonom. Cvili specialno za gledalce. (Narediti hočem film resnice.)
Mračni oblaki se nočejo raziti.
Glasba: rekviem..
K mikrofonu prihajajo drug za drugim kmetje. Potem se pojavi režiser. Prime mikrofon in pravi:
»Tovariši kmetje, mikrofon je vaš!«
Kmetje si brišejo usta z robci in govore. Kmet z ogromno glavo pravi:
»Ime mi je Tiosav. Od malega šmarna sem jem papriko in mislim na fabriko.«
Iz dimnikov se kadi, spiker govori:
»Ta dim nepremagljivo mami nozdrvi delovnega človeka.«
Dir.:: je vedno več, nozdrvi se širijo.
Kamera se obme proti plotu. Z otroško roko je na plankah napisano: DOSTI KMEČKEGA ŽIVLJE-
NJA — ČAS TOVARN SE ZAČENJA.
Film traja dvajset minut.
Govoriti mora še petdeset kmetov.
Film postaja dramatičen. Junaki si slačijo suknene obleke.
Umivajo si noge.
Spet se pojavi režiser. Vpraša kmeta Tiosava:
»Oprostite, in kaj boste s tovarno?«
Tiosav tuli v mikrofon:
»Spominjam se, ko sem bil predvojno dete, me je očka peljal na sejem in vprašal: ,Kaj bi rad, Tiosav, da ti kupi očka?*— ,Tovarno hočem* sem rekel očku. Očka pa je po tistem kmalu kar umrl.«
Po Tiosavu - spregovori spiker. '
»Danes lahko vsakdo izpolni svoje želje. Ta kmet ponovno preživlja svoje detinstvo. Izpolnimo željo temu velikemu otroku!«
Film. se spremeni v risanega. Z neba pade tovarna.
Dimnik tovarne se kadi.
Konec je pravega dokumentarnega filma. S platna se kadi dim v dvorano. Gledalci točijo solze vsi srečni, da jim je v oči padla stvarnost.
P. S.
Ta tekst sem napisal po 11. festivalu dokumentarnega filma in tiskati so mi ga v Politiki.
Prosili so me, naj si ogledam še 12. festival in napišem nov članek.
Ogledal' sem si festival. Potem sem prinesel tale nespremenjeni članek. Mislim, da ni bilo treba . spremeniti niti naslova.
Pozdravljam vas z gorečim: Zi-'vel l. april — dan domačega filma!
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
*
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
.1
Nagradna križanka
Zdravnik je navdušen za moder- jj no kiparstvo.
i Krfa* ®
NOVO...NOVO...
• ZA VSAK PRORAČUN ZA VSAKO DRUŽINO Z MAJHNIMI IZDATE? MODERNO STANOVANJE!
zl. marca bo dotiskan specialni dodatek »Praktične žene«
//
ARHITEKTA U VAŠEM STANU
44
ki bo prinašal vse podatke o ureditvi modernega stanovanja. Ne pozabite in kupite
HiUNOVEJŠI DODATEK »PRAKTIČNE ŽENE«
»ARHITEKTA U VASEM STANU«!	A
2561
: il.iili;iil![!l!illi:ill!!llllllll(llllllillllll!llllllllllll!1llllll!lllll!lll!llil!lllll!lll!lll«lliil|IIIIH'
Brez besed	|
  ..............
INSTITUT ZA
METALNE KONSTRUKCIJE
LJUBLJANA, Mencingerjeva 7 sprejme v redno delovno razmerje r
LABORANTE
ZA DELO NA PODROČJU DEFEKTOSKO-PIJE (preizkušanje materiala brez porušitve)
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe upravi inštituta.	2548
Ljubljanski investicijski zavod •
Ljubljana, Beethovnova ul. 1I-VI
sprejme takoj v delovno razmerje
STROJEPISKO l-a
Pismene ponudbe sprejema tajništvo zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
2607
1		1	2	3	4	5	6	7	8		9	10	iT"	12	13	iT"	ir-
	16										17						
18							19			20				21	-■		
22						23							24				
	m	2b		26	27		B	28				29			30		
31	32		33				34			35			-	36		37	
38		39		LU				41	42		43				44		
4 5			4 b			42				48	>			49		str	
51					52							53	54			•	
55				56			H	57			58						r
59	m							I	60								r	
Vodoravno:	1.	•	poldnevnik,
9. vodja velikega upora rimskih sužnjev, 16. zimzelen, okrasni grm, kateregar" pepel se rabi za strojilo in barvilo,
17. velik industrijski objekt,
18. okrog 750 km dolga reka v zahodni Afriki, ki se izliva v Atlantski ocean, 19. francoski eksistencialistični pisatelj,
Za pravilno rešitev križanke razpisujemo 13 nagrad:
1. nagrada: 5000 din
2. nagrada: 3000 dlin
3. nagrada: 2000 din
4. do 13. nagrada: po 1000
din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Dela«, Ljubljana, Tomšičeva 3, ptoštmd predal 29. Rešitev je lahko prilepljena na dopisnici, če pa bo v pismu, napišite na ovitek NAGRADNA KRIŽANKA. Rešitvi ne prilagajte drugih dopisov ali obvestil. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prišle v uredništvo do četrtka, 1 aprila ob 15. uri.
Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank »Dela« in »Tovariša« v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3.
ki je odklonil Nobelo nagrado (Jean-Paul), 21. zemeljski vsed, 22. koralni otok, 23. konglomerat, 24. izloček ustnih žlez, 25. dolina na Peloponezu, znana po veliki antični bitki leta 194 pred n. š., 28. vrsta skladbe, 30. beograjski tednik, 31. kratica za »plavalni klub«, 33. znana avstralska sopranistka, ki je z velikim uspehom nastopala na vseh večjih svetovnih opernih odrih (Nellie), 35. čop, 37. angleška okrajšava za »gora« (Mount), 38. južnoameriška dolgorepa papiga, 40. prebivalec največjega afriškega mesta, 43. finski pesnik, pisatelj in dramatik, klasik finske književnosti (Eino, 1878— 1926), 45. azijsko poulično vozilo, ki ga vleče človek, 47. gora v Savinjskih Alpah, 49. ime dveh gorskih prelazov na Velebitu, 51. ime ameriškega filmskega režiserja Premin-gerja, 52. debela stena, zid, 53. vrednostni papir, 55. danska filmska igralka, ena največjih zvezdnic nemega filma (Asta), 57. hrvatski novinar in pisatelj, ki so ga leta 1941 ustrelili ustaši (Otokar), 59. močan eksploziv, 60. predvojni slovenski humoristični časopis, ki je izhajal v Mariboru.
Nagrade za križanko
Za nagradno križanko prejšnjega tedna smo dobili 630 rešitev. Zreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada (5000 din): Vida Makuc, Sežana, Partizanska 30
2. nagrada (3000 din):	Hermina Perko, Ljubljana, Valvazorjeva 5
3. nagrada (2000 din): Miha Lap, Kamnik, Kidričeva 54	^	L
, 4. do 13. nagrado (po 1000 din) prejmejo:
,.70.'Marija Vetrih, Loka 34, Črnomelj
Lojzka Kreč, Ljubljana, Proletarska l-II Mojca Pengov, Ljubljana, Parmova 40 Ani Dermota, Dolenja vas 50, p. Selca nad Sk. Loko Lado Zajc, -Ljubljana, Langusova 25 " Mara Jarec, Ljubljana, Tržaška 11 i Vera Ravnikar, Celije, Linhartova 2 Hinko Ciglič, Kranj, Begunjska 12 Matjaž Dolenc, Ljubljana, Peričeva 16 Frida Vidmar, Novo mesto, Trdinova 4
Navpično: 1. feničanski bog bogastva, 2. znamenje, podoba, 3. kratica italijanske radijske in televizijske mreže, 4. rimska boginja jeze, 5. italijanski predlog, 6. antično ime otoka Visa, 7. edino jordansko pristanišče, 8. nacija, 9. linoleju podobna umetna snov za oblaganje tal, 10. eden najpomembnejših ameriških književnikov iz prejšnjega • stoletja (»Annabel Lee«), 11. začetnici italijanskega fizika, po katerem se imenuje električna merska enota, 12. ime kubanskega zunanjega ministra Roe, 13. skopuh, stiskač, 14. neimenovan, neznan človek, 15. varnostna zapora zaradi nalezljivih bolezni, 16. zmikavt, 18. opereta avstrijskega skladatelja Millockerja, 20. ozek koa blaga. 23. blodnjak, blodišče, 24. velike morske ribe, 26. muslimansko sveto mesto, 27. ime mladinske pisateljice Peroci, 29. vzdevek ameriškega generala Eisenhowerja, 32. recenzent, ocenjevalec, 34. mesto v zahodni Romuniji, 36. sladek južni sad, 39. igralec, činitelj, 41. odredba, odlok, 42. mesto in pokrajina istega imena v severni Italiji, 44. močna starogrška kolonija na polotoku Halkidiki, 46. vzgojna ustanova, 48. karakterni češki filmski igralec (Gabriel), 50. ime mladega pianista Bertonclja, 52. sodobni slovenski prirodioslovec (Miroslav), 53. tonovski način, 54. ljubkovalno žensko ime, 56. naša kratica velike evropske države, 58. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja (»Pot za razpotjem«).
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:	1. obolenje, 9.
meteorit, 17. Wakefield, 19. Crdm-well, 20. Eros, 21. trans, 23. Oka, 24. ala, 25. Nil, 26. era, 27. peta, 29. Alek, 30. stiska, 32. kmetijec, 35. Ra, 36. Sar, 37. Slovak, 38. ris, 40. ea, 42. Nasredin, 44. raster, 47. Krka, 49. Lete, 50. sir, 51. ena, 52. Igo, 53. pot, 54. Leros, 57. krov, 58. popravek, 61. Bela-fonte, 63. Antigona, 64. Montreal.
NAVPIČNO: 13. Otscar W(ilde).
Turistične	i
GORENJSKA: V Bohinju je zaseden Mladinski dom, razen tega pa še obe brunarici na Voglu. V ostalih hotelih in pri zasebnikih je dovolj prostora. Prostor je tudi v domu na Komni. Dovolj prostora je na Bledu. V Kranjski gori je zaprt hotel »Erika«.. V ostalih hotelih in pri zasebnikih je dovolj prostora. Prostor je tudi pri zasebnikih v Ratečah, v domu v Planici, Podkorenu in Gozd-Martulj-ku. Na Vršiču imata prostor Erjavčeva koča in koča na Gozdu. Tičarjev dom in Mihov dom sta zaprta. V Tržiču in Podljubelju je vse zasedeno. Prostor je v planinskih domovih na Kofcah in pod Storžičem. Dovolj prostora Je v Kranju, domu na Joštu, Preddvoru, na Jezerskem in v domu na Krvavcu. V Škofji Loki je zaprto gostišče »Krona«, medtem ko imajo nekaj prostora pri zasebnikih. V Poljanski dolini imajo prostor pri zasebnikih v Poljanah,
OBIŠČITE
V LJUBLJANI
HOTEL
»SLON«
njegovo
restavracijo.
priznana
obrata
slaščičarno m bar,- kjer se boste prijetno zabavali ob zvokih orkestra Jožeta KELBLA in pevke Elde VILER Artistični program: v mesecu marcu Paragvajski instru-
mentalni pevski trio LOS AMADO-RES. vzhodnonemški OPTI TRIO, bolgarski akrobatski trio MI-CABO, poljski plesni duet MA BELA in plesalka orientalskih plesov in stripteasa HALIMA.
— Prenovljena kavarna in klubski prostori
Narodna restavracija v kleti obratuje neprekinjeno od 12. do 24. ure.
Novoporočencem nudimo izbrana poročna kosila po konkurenčnih
cenah
1111111 11
nnn
HOTEL TRIGLAV - KOPER
telefon štev ZI -651)
Odlična mednarodna kuhinja velika izbira prizna nih -pijač, morskih in drugih specialitet.
Nočni bar od 23 ure dalje Glasba, artistični strip tease program in ples - Vsak mesec drug program
HOTEL ŽUSTERNA KOPER
telefon štev 21-640
Ugodna obmorska klima m topli sončni dnevi vau. omogočajo prijeten oddih in sončenje v zimskem času
Celotni penzion 1.800 din
Oddajamo prostore za razne seminarje, konference, slavnostna kosila in druge aranžmaje — Cene po dogovoru
V CELJU
k5r3čFif/A CELJE -JUGOSLAVIJA
SPREJEMAMO aranžmaje po naročilu. Grupam nudimo popust. Obiščite nas: če potujete skozi Celje, če ste na službenem potovanju. če ste na dopustu.
»i mmmm
i	<*$'
(f	%&,<	"	\:4
:	4	«	r*
fcfer	4	ti
Postregli vas bomo vljudno in v vaše zadovoljstvo.
V MARIBORU
HOTEL kSLAVJJA*
MARIBOR, kategorija A,
zgrajen 1963, s 144 sobami, od tega 46 enoposteljnih brez prhe, 48 enoposteljnih s prho in 3 apartmaji, telefon v vsaki sobi, restavracija s klubskimi sobami, pokrita restavracijska terasa, snack-bar, garaže, parkirni prostor, bo-
ksi za pse, taksi služba, menjalnica in turistični biro hiši. Telefon 21-197, teleprinter 033-41. telegram Slevija Maribor	^
NA DOLENJSKEM
Hotel »POLŽEVO« pri Višnji gori
vam postreže z okusnimi mednarodnimi jedili, ter s prvovrst-
nimi vini. Na razpolago so prostori za skupine. Udobna prenočišča. Prostor za parkiranje.
RESTAVRACIJO »TABORSKA JAMA«
pri Grosupljem. Hitra in solidna postrežba. Prijeten izlet 'po senčnatem gozdu, 6 km od žel. postaje.
RAVNE
NA KOROŠKEM
Dom žedeaarjev Ravne na Koro škem le vedno oskrbovan — sveža in okusna jedila po naročilu, po želji štajerska in primorska vina, izredno velika izbira buteljčnih vin, ob sobotah godba HOTEL »PLANINKA«
ORNA NA KOROŠKEM
j## -	3T	T
Hotel ,ma skupno 35 sob s 56 ležišča, res ta vrači .fo s 116 sedišči in kavarno
VELETRG0VSK0 PODJETJE »TRG0AVT0 - KOPER«
ki vam v svojih delavnicah:
— V KOPRU, Istrska cesta štev. 12, telefon štev 21-254 tn
— V FORTOR02U, telefon štev. 73-113	.
hitro in solidno popravlja vse vrste pn tipe vozil.
V svojih prodajalnah avtomateriala:
— V	KOPRU,	JLA štev 25, telefon štev ’ 21-720-	v
— V	KOPRU,	Istrska cesta štev. 12. telefon	štev. 21-254
— V	KOPRU.	Tominčeva štev 3 tn
— V	UMAGU,	JNA štev 9, telefon štev, 22-07
ima veliko izbiro rezervnih delov In Izdelkov iz gume kavčuka in plastičnih mas VOZNIKI MOTORNIH VOZIL - POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG!
NA GORENJSKEM
HOTEL
GRAD
PODVIN
renomlrani hotel v zgodovinskem gradu Podvin, katerega je opisal že Valvasor in ki leži ob Tlavnd cesti FCran.i—Bled.
Gostom postrežejo a okusnimi mednarodnimi jedili m izbranimi
vinu. Udobna prenočišča. Na razpolago so prostori za seminarje, konference in družinske svečanosti.
Aperitiv bar. lastno kopališče ca goste, menjalnica itd.
Telefon 70-350 Radovljica
NA JEZERSKEM
GOSTINSKO PODJETJE »DOM NA JEZERSKEM.
JEZERSKO
Vam nudi svoje usluge po cene penziona od 1900 do 2200 din. Prijetni smučarski terend z vlečnico Vse turistične informacije vam nudi »DOM« in Puristične društvo Jezersko
jUUi Kacis
HOTEL »KRAS"
štev tel mo
nudi udobna prenočišča s kopalni cami in tuši (ležišč 108); prekrasni izleti vsak dan plesna in koncert-- odlična
na glasba izbira vin
kuhinja tn
specialitete Kraška plošča ter vse ostale fcraške specialitete Od 1. X znatno znižane cene Priporočamo set
Srednji vasi, Gorenji vasi in Tre biji. Prostor je tudi v-domu pod Planino v Trebiji. V Selški dolini imajo prostor pri zasebnikih v Sorici, Železnikih in Selcah. Prostor je tudi na Starem vrhu, Lubniku in v Litostrojskem domu na Soriški planini.
Prireditve: Na Zelenici (Ljubelj) je od 24. do 28. marca državno prvenstvo v alpskih disciplinah.
LJUBLJANA Z OKOLICO:	V
Ljubljani je dovolj prostora v vseh hotelih. Prostor je tudi na Veliki planini, v Kamniški Bistrici in v Starem gradu nad Kamnikom. Dovolj prostora je na Ku-reščku, Travni gori in na Polževem. Razen tega imajo prostor tudi v Logatcu, na Vrhniki, v Cerknici, planinskem domu na Slivnici, Rakovem Škocjanu, Kočevju,
Domžalal% Medijskih Toplicah in v planinskih domovih v Zasavju.
ŠTAJERSKA: V Celju je dovolj prostora v vseh hotelih. Prostor je tudi v Celjski koči in na Svetini. V Rogaški Slatini, Dobrni in Rimskih Toplicah je‘ še nekaj prostora. V Laškem je prostor samo v hotelu »Savinja«. Dovolj pro-
''''!!llllllinili(illl!lllllllillil!nili:!!ll!!ll!!lll!IIIIH
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
razpisuje delovno mesto
NAČELNIKA ODDELKA ZA FINANCE
SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK.
Pogoji: visoka strokovna izobrazba in nekajletna praksa na vodilnih mestih v javni upravi.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ali po dogovoru. Nastop službe mogoč takoj ali po dogovor^.
Družinsko stanovanje zagotovljeno.
Pismene vloge pošljite na naslov skupščine občine Kamnik — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	2589
štora je v Logarski dolini, medtem ko priporočajo za Solčavo ob sobotah rezervacije. Prostor Je v Lučah, Ljubnem, Mozirju, Gornjem gradu, Velenju, Šoštanju, Vitanju, V ranskem, Tončkovem domu na Lisci, na Gori Oljki in na Rogli«. Dovolj prostora je v Mariboru in v vseh domovih na Mariborskem Pohorju. Prostor je tudi v Lovrencu na Pohorju, Ptuju, Slovenski Bistrici in v gradu Štatenberg.
KOROŠKA: Dovolj prostora Jev Slovenjem Gradcu. Cmi na Koroškem, Mežici, Dravogradu, v smučarski koči na Ravnah in v Poštarskem domu v Selah.
POMURJE: V Radencih Imajo nekaj prostora za prehodne goste, medtem ko je za ostale potrebna rezervacija za en mesec vnaprej. Dovolj prostora pa je pri zasebnikih. Prostor je v obeh hotelih v Murski Soboti, v Ljutomeru, Beltincih in Gornjih Petrovcih.
PRIMORSKA IN GORIŠKA: Dovolj prostora je v Novi Gorici, na Lokvah, v Bovcu, Kobaridu. Tolminu, Mostu na Soči in Idriji. Prostor imajo tudi v Postojni, Piranu, Portorožu, Luciji, Strunjanu in Sečovljah. V kavami »Jadran« v Portorožu je vsak dan, razen ob petkih, ples.
ininiiiiiimiirmininiiiniiiinnminiiiiiiiiiiiiuiiilifiliinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimfliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiniiiiiiuliiHiiiiiiiiiiiiiinniimiiininn Upravni odbor projektivnega podjetja
EMONA PROJEKT
LJUBLJANA, Tržaška cesta 4-II, telef. 20-814
razpisuje delovno mesto:
PROJEKTANTA
za projektiranje centralne kurjave, prezračevanja, plinske in vodovodne instalacije
Pogoj: ustrezna šolska izobrazba s prakso za samostojno delo. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Razpis velja do izpolnitve delovnega mesta. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite gornjemu naslovu.	2597
Prijeli so premetenega goljufa
Ljudje,'ki so potrebovali stanovanje, so mu nasedali in izročali denar
BEOGRAD, 26. 'marca. — Te dni so končali preiskavo proti Radoljubu Jevtiču, brezposelnemu uslužbencu iz Beograda, ki je od marca lani do 15. januarja letos ogoljufal 18 ljudi, zaradi utaje in dveh ponareditev uradnih listin.
Rodoljuba Jevtiča je 1952. leta obsodilo vojno sodišče v Beogradu na 5 mesecev zapora, leta 1963 pa vojno sodišče v Sarajevu na 15 mesecev zapora. Se istega leta ga je Vojno in okrožno crdif v Beogradu obsodilo na 4 leta strogega zapora. Jr tič pa je očitno z lanskoletnimi goljufijami precej olajšal delo sodnim senatom, ki se bodo lahko prepričali, da so bile zadnje sodbe vojnega in okrožnega sodišča v Beogradu, proti katerim se je Jevtič 'pritožil, povsem pravilne. Jevtič se je proti omenjenima kaznima pritožil in onemogočil, da bi postali pravnomočni. Ta čas pa je napravil še 20 kaznivih dejanj.
Jevtič je goljufal tako, da je iskal prek oglasov ljudi brez stanovanja. Oglase je sam dajal v dnevnike ali pa odgovarjal na že objavljene oglase. " ;	ki	so	se	za-
nimali za stanovanja, je obljubljal, da jim bo odstopil svoje dvosobno komfortno stanovanje v ulici Vojvode Stepana 144 v Beogradu, ki ga je dobil, ko je bil še v službi JLA. Od teh ljudi je
Včeraj v koprski luki
V luki so naslednje ladje: domači ladji »Moslavina« in »Dobrota«, grška ladja »Aspa-sia« in izraelska ladja »Riv-ka«. Pričakujejo pa domači ladji »Jesenice« in »Trbovlje«, grški ladji »Michael« in »Pe-lops« ter norveško ladjo »Ranhall«.
vnaprej jemal večje vsote denarja.
Razen tega je v dnevnikih oglašal, da zamenja svoje stanovanje v Beogradu za kako drugo izven Beograda. Od ljudi. ki so prihajali k njemu, je jemal listine za zamenjavo stanovanja in gotovino V glavnem je jemal denar pod krinko, da mu plačajo selitvene stroške, ali kot nagrade, ker je nudil boljše stanovanje za slabše. Vsem ogoljufanim je Jevtič dajal potrdila, da So mu denar dali kot posojilo.
Razen tega je Jevtič iskal tudi ljudi brez stanovanja in jim govoril, da ima v stanovanjskem oddeiku komande mesta svojega človeka — »polkovnika Dana Brziča«, s pomočjo katerega lahko za denar priskrbi stanovanje. Ljudem je pripovedoval, da se bodo oficirji, ki imajo sta novanja v starih stavbah, preselili v nova stanovanja, izpraznjena stanovanja pa naj bi ta »polkovnik« za denar priskrbel posameznikom.
Na račun takih obljub je vnaprej jemal denar — od 15 tisoč do 400 tiseč dinarjev. Od ogoljufanih je najdlje držal v zmoti Miroslava Popoviča, profesorja v Cačkv., ki mu je vnaprej dal 100.000 dinarjev. Da bi ga še dalje goljufal, je Jevtič ponaredil stanovanjsko odločbo, na kateri je ponaredil žig komande mesta.
Jevtič je na ta način ogoljufal 18 ljudi, od katerih je vzel
2,489.000 dinarjev. Odkritje Jevtiča je bilo zelo težavno, ker je ponaredil najdeno osebno legitimacijo Veselina Petroviča, šoferja iz Beograda, na katero je nalepil svojo fotografijo in popravil rojstno letnico.	M.	J.
Motorist in osebni avto trčila
LJUBLJANA, 26. marca — Na Zaloški cesti pred splošno bolnišnico sta se včeraj ob 14.10 zaletela osebni avto »moskvič«, s katerim se je peljal 47-letni Marko Osredkar, in 20-letni Ciril Novak, ki je vozil motorno kolo »NSU-prima«. Ta je vozil po Zaloški cesti iz Most proti mestu in pri bolnišnici na blagem ovinku prehitel osebni avto. S tem je zaprl pot Osredkarja ki je pripeljal nasproti. Pii trčenju sta se motorist in sopotnica Ana Novak laže ranila in so ju odpeljali v bolnišnico. Gmotno škodo na motornem kolesu in avtomobilu cenijo na približno 200 tisoč dinarjev.
Z mopedom v trolejbus
LJUBLJANA, 26. marca — Pred hišo št. 70 na Celovški cesti se je včeraj ob 17.45 zaletel mopedist 24-letni Ivan Kuzma v trolejbus štev. 211 (voznik 27-letni Ivan Starič), ki je stal na postaji. Mopedist je vozil iz mesta proti šiški in se je zaradi neprevidnosti zaletel v trolejbus. Pri nesreči sta se mopedist in sopotnioa Anica Kuzma huje ranila in so ju odpeljali v bolnišnico, škode na mopedu in trolejbusu je za približno 150 tisoč dinarjev.
Brezobziren voznik obsojen
K. Kaucky do smrti povozil pešca
LJUBLJANA, 26. marca. Danes se je pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zagovarjal Karel Kauoky, ker je 14. junija lani malo pred polnočjo v Bregu blizu Kočevja do smrti povozil pešca Rudija Ruparčiča. Tričlanski senat, ki ga je vodil sodnik Benjamin Marušič, ga je spoznal za krivega po obtožbi in ga obsodil zaradi neprevidne vožnje na eno leto strogega zapora.
Na današnji glavni obravnavi je Kaucky povedal, da je bil tistega večera na gasilski veselici v Stari Cerkva. Okrog pol dvanajstih je odpeljal proti Kočevju. Ko je v Bregu zagledal na cesti gručo pešcev, naj bi jih opozoril z žarometi, ker pa se mu niso hoteli takoj umakniti, je še zatrobil ter peljal mimo njih. Trdil je. da ni čutil, da bi koga zadel, čeprav mu je razbilo stransko steklo, ter da je pešce prehiteval po levi strani ceste.
Priče pa so povedale, da je
Prevrnil se je na njivo
NOVO MESTO, 26. marca. Na avto cesti pri Čatežu ob Savi se je sinoči ob 18.2J prevrnil tovornjak znamke TAM 4500, ki ga je vozil 42-1 c. ni Stjepan Leban. Peljal je iz Zagreba proti Brežicam, ko ga je prehiteval osebni avto. Nasproti je tedaj pripeljal drug osebni avto. Avtomobilist, ki je prehitel tovornjak, je naglo zavil nazaj na desno pred tovorni avto. Leban se je pri tem umaknil na skrajni desni rob ceste, odkoder se je tovornjak prevrnil pet metrov po nasipu navzdol in obstal na njivi. Leban se je pri nesreči laže ranil in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer so mu vzeli kri za preiskavo, škode na avtomobilu je za približno 800 tisoč dinarjev.
pokojnega Rudija Ruparčiča zadel na desnem robu ceste. Prometniki, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili, da Kauoky sploh m zaviral in da je ustavil šele po nekaj deset metrih. Razen tega Kaucky sploh ni imel vozniškega izpita oziroma vozniškega dovoljenja. Ko so na sodnomedicinskem inštitutu pregledali voznikovo kri, so ugotovili, da je v njej 0,75 promila alkohola.
Predsednik senata je v obrazložitvi sodbe poudaril, da bi moral voznik, če se mu je zdelo, da se mu pešci ne umikajo davdlj, primemo zmanjšati hitrost, po potrebi pa tudi ustaviti, ne pa lahkomiselno peljati dalje.	RA-
Nterccdoftia sfspil na essio	,
KOPER, 26. marca — Na cesti II. reda na križišču Križ-Slavnik-Kcper je sinoči okrog 18. ure osebni avtomobil, ki ga je vozil 21-letmi Robert Rožman iz Ankarana, šofer pri KZ Koper, zadel 12-letne-ga Petra Simoniška iz Kopra, učenca 6. razreda osnovne šole. Avtomobilisti je peljal iz Škocjana proti žustemi, ko je na križišču nenadoma stopil na cesto deček. Avto ga je zadel in zbil po tleh. Pri padcu in od udarca je Simo-nišek dobil pretres možganov in si zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico.
Obtožnica proti Mihajlovu
ZADAR, 26. marca (Tanjug) — Okrožni javni tožilec v Zadru je vložil danes obtožnico proti asistentu zadarske filozofske fakultete Mihajlu Mihajlovu zaradi članka »Moskovsko poletje 1964«, ki ga je objavil v dveh nadaljevanjih v beograjski mesečni reviji »Delo« v številkah za januar in februar. Mihajlov je v svojih člankih objavil več omalovažujočih, popačenih in neresničnih trditev, v katerih se posmehuje Sovjetski zvezi, in sicer posebej v drugem nadaljevanju članka, objavljenem v februarski številki.
Po isti obtožnici je obtožen tudi namestnik odgovornega urednika revije »Delo« Milo-sav Mirkovič, ki je dopustil, da je bil ta članek objavljen.
S svojim ravnanjem sta Mihajlov in Mirkovič storila kaznivo dejanje po čl. 175 kazenskega zakonika.
Mihajlo Mihajlov je obtožen tudi zato, ker je 25. februarja letos iz Zadra poslal na pisalni stroj razmnožen članek »Moskovsko poletje 1964« založniku Giovanniju Volteju v Rim, čeprav je bilo s sklepom beograjskega okrožnega sodišča z dne 11. februarja 1965 prepovedano razširjati revijo »Delo«, v kateri je objavil ta svoj članek. S tem je Mihajlov storil kaznivo dejanje po čl. 125 zakona o tisku.
BLISKAVICO
(Blitzlampe),
po možnosti Braun-hobby, kupi
OČESNA KLINIKA — Ljubljana, Zaloška 2.
2572
INDUSTRIJA SATOVA BEOGRAD - ZEMUN Cara Dušana štev. 264 IZDELUJE:
BUDILKE VSEH VRST, OSTALE URE IN VODOMERE VSEH PRIKLJUČKOV IN DIMENZIJ ZA SVOJE IZDELKE DAJE I N S A ENOLETNO PISMENO GARANCIJO
KRKA
tovarna zdravil - Novo mesto
\
razpisuje prosti delovni mesti:	,
1. tehnologa
2. mikrobiologa
POGOJI: moški, urejena vojaščina, lahko s prakso ali brez nje.
Pod 1. diplomiran ing. kemije tehnološke ali bio-tehnološke smeri.
Pod 2. diplomiran ing. kemije biotehnološke smeri, diplomiran biolog ali diplomiran farmacevt.
Osebni faohodki ‘ po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje po . dogovoru. Nastop službe takoj šli po dogovoru.	2590
17
KONCENTRAT
Naši razgledi
Nanes je izšla 6. (317.) številka Naših razgledov.
Na uvodnem mestu je razmišljanje Mitje Ribičiča po V. kongresu ZK Slovenije.
Prispevki iz razprave na V. kongresu ZKS: Prilagajanje ekonomskega sistema samoupravljanju (R. Simoneti); Mesto filozofije v naši družbi (B. Majer); Pogledi na mednacionalne odnose (D. Druško-vič).
O problemih študija na tretji stopnji razpravlja P. Jambrek. Obširno poročilo o Zgodovinskem ča. sopisu (XVII. letnik) posreduje dr. I. Voje; v zvezi z diskusijo med zgodovinarjema D. Kermavnerjem in P. Zwittrom piše P. Klopčič. O telesni kulturi in ge-rontol''giji, o čemer so razpravljali na mednarodnem kongresu v Warenmtindeju pri Rostocku, poroča Drago Ulaga; B. Borko pa posreduje izsledke sovjetskih geronto-logov. Priobčeni so odlomki iz govora A. Gspana ob. otvoritvi Tru-, barjevega antikvariata.
Najnovejši razgovor z G. Lukac-sem na temo Moderna umetnost in velika umetnost, v katerem razpravlja o obnovi in osvoboditvi marksistične misli, je infsgralno povzet iz Rinascite št. 9/65.
V 6. (317.) številki NR objavlja Niko Grafenauer ciklus pesmi z naslovom Podobe. Vasja Predan opisuje v Pariških improvizacijah pariško gledališko življenje in meditira med drugim o domačih kulturnih razmerah. Igor Vrišer je prispeval zapis o temeljnih problemih prostorskega planiranja v Svi-ci, Tine Kurent pa o MODULEXU, novem orodju pri projektiranju za industrijsko gradnjo. V prispevku Angleži in Cehi zaključuje Miša Grčar poročilo o festivalu kratkega filma v Oberhausnu. Pokojnemu Jožetu Tiranu so posvečene poslovilne besede Dušana Moravca. Božidar Borko piše o novi glasbeni vzgoji, Marijan Tršar pa v stalni rubriki Likovni zapiski o treh furlanskih likovnih umetnikih. Gledališka kronika (Vasja Predan, Andrej Inkret) komentira zadnja ljubljanske gledališke premiere, v* televizijski glosi pa Lojze Smasek kritično obravnava Vojinovičevo televizijsko - igro. NR objavljajo odprto pismo slovaškega pisatelja Ladislava Mnačka nemškemu dramatiku Rolfu Hochuthu in Hoch-huthov javni odgovor Mnačku. Namesto razgovora Naših razgledov je objavljen to pot zapis dr. Boga Grafenauerja ob štiristopetdesetlet-nici prve slovenske tiskane besede. V likovni opremi so reprodukcije z razstave Stojana Batiča v ljubljanski Mali galeriji, nadalje knjižne ilustracije z razstave Mladinske knjige v Moderni galeriji in vinjete Jožeta Centa.
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA I — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896	— PODRU2NICA LJUBLJANA
TITOVA 1. ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463. ZA ZUNANJE NAROČNIKE 21-832, POŠTNI PREDAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA 2IRO RAČUN PRI NARODNI BANKI LJUB’ LJANA 600-11-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 850 DINARJEV — ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika:	20:646
19*5
1965
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA
TRGOVSKO UVOZNO - IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM
PRAZNUJE LETOS 20-LETNICO
USTANOVITVE
Gostinskim podjetjem in stanovalcem, ki imajo plinske priključke, priporočamo nakup plinskega štedilnika KN-4
UGODNOSTI:
— EKONOMIČNOST POTROŠNJE
— PRAKTIČNOST UPORABE IN HITREJŠI TOPLOTNI EFEKT
— IZPOPOLNJENOST VARNOSTNIH NAPRAV
Večja naročila sprejema sektor notranje trgovine na debelo LJUBLJANA, KOTNIKOVA 12; TEL. 315-733
Obiščite naše prodajalne v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju in Murski Soboti.
UGODEN NAKUP TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT
2602
Gledališče '
DRAMA
Sobota, 27. marca ob 19.30: Miller: PO PADCU. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. — Predstava v počastitev IV. mednarodnega dneva gledališč. Nedelja, 28 marca: Zaprto! Ponedeljek, 29. marca ob 20. uri: Zupančič: DOLINA NEŠTETIH RADOSTI (komedija). Abonma TS 2. Konec okrog 22. ure. Vstopnice za nocojšnjo predstavo Millerjeve drame »PO PADCU«
so v prodaji od 10.30 do 12.30 in od 18. ure do začetka predstave.
OPERA
Sobota, 27. marca ob 19.30: Verdi: NABUCCO. Izven abonmaja. — Predstava v počastitev mednarodnega dneva gledališč. (Razprodano!)
Nedelja, 28. marca: Ni predstave!
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Sobota, 27. marca ob 19.30: F. M. Dostojevski: PONIŽANI IN RAZŽALJENI. Abonma Kolektivi
m,
c«;-----
*
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ NA0NIS REK-ZANUSSI 4 kg	94.700	Lit
IZVOZNA CENA	75.000	Lit
- ušiljamo v' vse kraje Jugoslavije
Hladilniki, televizijski sprejemniki, transistorji, mikserji, feni
RADIO VINCENZL
TRST via S. Nicolo — vogal via Dante — poleg menjalnice
C in izven. V počastitev mednarodnega dneva gledališča. (Vstopnice tudi v prodaji) (Igralska zasedba I. premiere — Valkov-ski — Bezlaj.)
Ob 19.30: J. Kerr: MARY, MA-RY. (Komedija) Gostovanje v Kostanjevici v okviru Dolenjskega kulturnega festivala. Nedelja, 28. marca ob 15. uri: F. M. Dostojevski: PONI2ANI IN RAZŽALJENI. Zadnja izvenabon-majska predstava. (Igralska zasedba II. premiere.)
Ob 19.30: J. Kerr: MARY, MA-RY. (Komedija) Abonma Kolektivi G in izven. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Jutri ob 15. uri bo na sporedu zadnja izvenabonmajska predstava »Ponižanih in razžaljenih«. ;— Vstopnice so v prodaji, rezervacije po tel. 21-660.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom
Sobota, 27. marca ob 20. uri: Golar: DVE NEVESTI, veseloigra. Nedelja, 28. marca ob 16. uri: Golar: DVE NEVESTI, veseloigra. Popoldanska predstava. Izven. Ob 19.30: Golar: DVE NEVESTI, izven.
Ob 19.30: Vemeuil: LJUBEZEN DRŽAVNEGA TAJNIKA, komedija. Gostovanje v Notranjih Goricah. Predprodaja vstopnic dve uri pred pričetkom. Rezervacije po tel. 31-286.
MALO GLEDALIŠČE Ljubljana — Komenskega 12
Nedelja, 28. marca ob 16.30: M. Camoletti:	BOEING — BOEING
— komedija.
Ob 19.30: M. Camoletti: BOEING — BOEING — komedija. — Prodaja vstopnic od 11. do 12. in eno uro pred predstavo. Rezervacije po tel. 313-584.
KINO CICIBAN
Trg VII. kongresa ZKJ 1
Ob 10. in 15. uri: AMERIŠKE RISANKE.
FESTIVALNA
DVORANA
j PLES danes ob 20. uri. Igral bo jazz-ansambel ALBATROS.
RTV Ljubljana
SPORED ZA SOBOTO
5.C0—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste;
8.05 Stolcer-Slavenski: Pesmi jugoslovanskih Rusinov Lhotka-Kalin-sku, .Stari dalmatinski pleši; 8.25 Zabavne melodije; 8.55 Radijska šola za rriž.io stopnjo (ponovitev);
9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole iz Celja pred mikrofonom; 9.45 četrt ure s pevcem Dušanom Jak šičem; 10.15 Glasbeni sejem; 11.(K) Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Rade Kaliriovič-Krojenje listavcev v zasebni gozdni proizvodnji; 12.15 Domače viže za sobotno opoldne; 12.30 Naše §tare mojstre izvajajo današnji umetniki; 13.16 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .;	14.05	Reinhold Gliere:
Rdeči mok — baletna suita; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Tekmovanje jugoslovanskih zborov ob proslavi 50-letnice smrti Stevana Mokranjca;
16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Po ročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zoltan Kodaly: Pri Szekeleyskih predicah; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 V soboto zvečer;
21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Odda ja za naše izseljence; 23.05 Za prijeten konec tedna.
TELEVIZIJA Na kanalih 3, 5, 6, II s pretvorniki
17.40 KLJUKČEVA TAKTIKA — lutkovna oddaja (Ljubljana)
18.05 ZVOKI V GIBANJU (Zagreb)
18.25 NAPOVED IN TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.45 Stjepan Mitrov Ljubiša: KA-NJOS MACEDONOVIC — I. del TV igre (Zagreb)
19.30 VSAKO SOBOTO (Ljubljana)
19.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 GLASBENI KOTIČEK: flavtist Fedja Rupel (Ljubljana)
20.45 SPREHOD SKOZI ČAS: — Most pri Remagenu (Ljubljana)
21.15 POPOLDNE NEKEGA FAVNA — humoristična oddaja (Beograd)
22.15 PRINC S CESTE DELANCY — film iz serije »Golo mesto« (Ljubljana)
23.05 TV OBZORNIK (Ljubljana) Na kanalu 9 — Sljeme
18.25 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
19.30 TV POSTA (Beograd)
19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
20.45 S KAMERO PO SVETU (Beograd)
22.15 GRINDL — serijski film (Zagreb)
22.45 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
®j
O
O
©o©
T© Pionirski
IH®
it* VII Bor ZKJ »
PIONIRSKA KNJIŽNICA Komenskega 9
Ob 11.30: O DEŽEVNEM MA-TEV2KU, ura pravljic za otroke, stare od 6 do 7 let.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete, Levstikov trg 2 Ob 17. uri:	Cinybulk-Dežman:
IGRAČKE NA CESTAH. Izven. Nedelja, 28. marca, ob 11. in 15. uri J. Malik: ČAROBNA
Ročne lutke, Resljeva 36
Nedelja, 28. marca ob 17. uri: A. Tom asova: B ELOBRADKA. Izven. Rezervacije in predprodaja vstopnic samo danes od 10. do 12. ure na Resljevi 36, tel. 312-020.
KINO PIONIR
ameriški barvni film 2IVIM ZA TEBE, ob 10. 15, 17 in 19.30s MLADINSKI KINO italijanski film ZGODILO SE JE V RIMU, ob 15, 17 in 19.30.
LJUBLJANA
vas vabi na zanimiva potovanja v inozemstvo:
— 4 DNI PO SEVERNI ITALIJI
— avtobusno potovanje med prvomajskimi prazniki, prijave do 5. aprila.
— NA DUNAJ IN V PRAGO — avtobusno potovanje konec aprila, prijave do 5. aprila.
-- FIRENZE, RIM, NEAPELJ, CAPRI — potovanje z vlakom v aprilu in maju, prijave do 31. marca ^
MILANO, PARIZ, NIZZA, MON-TECARLO — V aprilu in maju, prijave do 27. marca oz. 18. aprila.
— NA AŽURNO OBALO — avtobusno potovanje v maju, prijave do 23. aprila.
— TURČIJO IN BOLGARIJO — avtobusno potovanje v maju, prijave do 16. aprila.
Informacije in programe nudijo v poslovalnici PUTNIKA v Ljubljani, Trdinova 3, tel. 31 15 42, kjer se lahko za potovanja tudi prijavite.
Kino
SPORED ZA SOBOTO KINOTEKA — Miklošičeva c. 28:
francoski film LEPOTICE NOČI. Režija: Renč Clair. Glav. vi.: Gerard Philipe, Gina Lollobrigi-da, Martine Carol, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 13. ure dalje.
KINO UNON: ameriški barvni film PTIČI. — Predstave ob 15, 17.15, 19.30 in 21.45. Ob 10. uri matineja mehiškega, filma DEKLICA.
KINO KOMUNA: mehiški film DEKLICA. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SLOGA: mehiški barvni zabavni film PESEM ZA KARABINKO. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO VIČ: ameriški barvni CS film OBALA ZELJA. Tednik F. N. 12. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SISKA: premiera ameriškega barv. CS filma PET TEDNOV V BALONU. (po Julesu Vernu) Igrajo Red Buttons, Fabian, Barbara Eden-, in Peter Lorre. Tednik F. N. 12, Prestave ob 16, 18 in 20.
PRODAJA VSTOPNIC v kinu »Union« od 13. ure dalje, v ostalih kinematografih pa od 14. ure dalje.
KINO SVOBODA, DOLGI MOST LJUBLJANA: italijanski barvni CS film SAMSON PROTI NASILNEŽEM, ob 10. uri.
KINO SVOBODA, ČRNUČE:
DOM NA GRIČU, ob 19.30. KINO SVOBt>DA, ŠENTVID: nemški batvni film NE POŠILJAJ 2ENE V ITALIJO, ob 17, in 19. urf.i4v KINO SAVUfe — LJUBLJANA: francoski film DO ZADNJEGA DIHA, ob 19,30.
KINO GUNCLJE: italijanski CS film (drama) — SLADKO ŽIVLJENJE, ob 17 in 20. uri.
KINO HRUŠICA: angleški film SKRIVNOSTNA ZAVEZNICA, ob 19. uri.
KINO DRAVLJE: ameriški barvni CS film APRILSKA LJUBEZEN, ob 18 in 20. KINO DOBREPOLJE: ameriški barvni CS film M02 Z ZLATIM SAMOKRESOM, ob 19.30'
KINO CANKARJEV DOM, VRHNIKA: italijanski film LJUBEZEN V STOCKHOLMU, ob 26. uri. KINO DOM, KAMNIK: zr.hodnonemšlii barvni film GRAŠČINA STRAHOV, ob 20. uri. KINO DUPLICA, KAMNIK: ital. barvni VV film OGNJENI KAPETAN, ob 19. uri.
KINO RADOVLJICA: ameriški barvni film ZAJTRK PRI TIFFANYJU, ob 18. uri. Angleški CS film (komedija) — LAŽNIVI BYLLY, ob 20. uri. KINO CENTER, KRANJ: španski barvni film LEPA LOLA, ob 18 in 20. uri.
Premiera barvnega CS filma DŽUNGLA LEPOTIC, ob 22. uri KINO STORŽIČ, KRANJ: premiera japonskega filma HI ROS IMA, ŽALOST. MOJA, ob 16. 18 in 20. uri,
KINO KROPA: ameriški barvni CS film KAR NEVAL V NEW ORLEANSU, ob 20. uri.
KINO KRVAVEC: ameriški barvni CS film OKO ZA OKO. ob 20. uri.
KINO PREDDVOR (POTUJOČI): mehiški barvni film PUSTOLOVEC, ob 19.30.
KINO RADIO, JESENICE: ameriški barvni £S film KO-MANČEROSI, ob 17 in 19. uri KINO PLAVŽ, JESENICE:
švedski film HUDIČEVO OKO, ob 18 in 20. uri.
KINO KOROŠKA BELA: italijanski abrvni . VV film KA PETAN OGENJ.
KINO DOVJE: francoski VV film ALARM NA JEZU.
KINO KRANJSKA GORA: angleški barvni CS film VLOMI-
KINO ŽIROVNICA:
italijanski barvni dokumentarni film PASJE 2IVLLJENJE.
KINO PARTIZAN, RIBNICA NA DOLENJSKEM: ital.-franc, barvni- CS film — AVANTURE NOVOLETNIH POČITNIC, ob 20. uri.
KINO KRKA, NOVO MESTO: ameriški barvni film DR. JER RYJA ČAROBNI NAPOJ, ob 17 in 19. uri.
KINO UNION, CELJE: ameriški CS film HUD BANON, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO METROPOL, CELJE: nemški (kinoteka) film TESTAMENT DR. MABUSA, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA, KRŠKO: ameriški CS film HUD BANON, ob 17.30 in 19.30.
KINO SVOBODA — ZASAVJE, TRBOVLJE: franc, barvni CS film AUSTER-LITZ, ob 17 in 19.15.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: angl. kriminalni film DOSTAVLJAČI, ob 15 in 47. uri.
KINO DELAVSKI DOM,
ZAGORJE: amer. barvni W film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA, ob 17 in 19. uri.
KINO DOMŽALE: italijanski W film IOČITEV PO ITALIJANSKO, ob 20. uri.
KINO SVOBODA II, HRASTNIK: italijanski barvni CS film ŠTIRJE NEAPELJSKI DNEVI, ob 17 in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: nemški barvni film POSLEDNJI AKORDI, ob 19.30.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER V
SAVINJSKI DOLINI: ameriški barvni CS film UPOR NA LADJI BOUNTY, ob 19.30. Zaradi izredne dolžine filma vstopnina zvišana.
KINO ŽALEC: nemški barvni film PRI ČRNEM KONJIČKU, ob 19.30.
KINO POLZELA: ameriški barvni film V VRTINCU, ob 19. uri.
KINO SOČA, NOVA GORICA: ameriški film NAJDALJŠI DAN.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER
PRI GORICI: italijanski barvni film MONGOLI.
KINO SOLKAN: ameriški film DNEVNIK S PACIFIKA.
KINO DELAVSKI DOM,
TRBOVLJE:
francoski barvni CS film GROF MONTE CHRISTO (I. del), ob 15.30, 18 in 20. uri.
KINO MENGEŠ: ameriški barvni CS film PREPOVEDANE STRASTI, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE:
angleški barvni VV film SAFIR — gostovanje v Krašnji ob 19.30.
KOMPAS
BERLIN — 6-dnevni avtobusni izlet na RAZStAVO FARMACIJE IN MEDICINSKE TEHNIKE. — Prijave do 30. marca 1965. LONDON -— 9-dnevno potovanje na RAZSTAVO ELEKTRONIKE. Prijave do 5. aprila 1965. MOSKVA—LENINGRAD—KIJEV — 11-dnevno potovanje — na razpolago samo še nekaj prostih mest.
MAINZ—BERLIN — 8-dnevno potovanje za gradbenike. Prijave do 20. aprila.
LONDON—PARIZ — 8-dnevno potovanje na MEDNARODNO RAZSTAVO GRADBENIH STROJEV. Rok prijave 10. april 1965. CARIGR AD-SOFIJ A — 9-dnevno potovanje z avtobusom. Prijave do 15. aprila 1965.
PARIZ — 8-dnevno potovanje — SALON GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE. Prijave do 30. aprila.
ZELENICA VABI! — Sončna pobočja ZELENICE vabijo na idealno spomladansko smuko. Kompasova žičnica na ZELENICO obratuje VSAK DAN!
PRIJAVE ZA VSE IZLETE SPREJEMAJO POSLOVALNICE KOMPASA, KJER SO NA VOLJO TUDI PROGRAMI! ✓
Čestitke
VITU ŠOUKALU za uspešno opravljeno diplomo na ekonom ski fakulteti iskreno čestitajo — domači.	5537-
BREDI JELETIč čestita 'fea uspešno zaključeni študij na medicinski fakulteti — Dubravka. 5526-SLUGA — KOCMUR ALENKI za uspešno opravljeno diplomo na filozofski fakulteti — oddelek za umetnostno zgodovino iskreno čestitata Simonka in Marko!
55S9
BREDI JELETIč za uspešno opravljeni študij na medicinski fakulteti iskreno Čestitajo starši.
5617
ČESTITAMO ing. Andreju Zajcu za uspešno diplomo na strojniški fakulteti: tete, Albina, Tončka in Ani.	5623
Obvestila
PROMETNO PODJETJE LJUBLJA-NA-TRANSPORT obvešča potnike, da dne 1. aprila ukinja prevoze na dosedanji redni progi LJUBLJANA—ŠKOFLJICA in o-bratno.	O
ŽELODČNI katar, čir na želodcu in na dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom z naravnim zdravilom, rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani in »Mercatorju«. TAPETNIK Avgust Kobilica, Dimičeva 2, vljudno sporočam, da imam spremenjeno novo telefonsko št. 31-32-02.	5646
DRUŠTVO SOCIAL. DELAVCEV Slovenije bo imelo svoj III. občni zbor dne 1. in 2. aprila 1965 v klubu poslancev SRS Ljubljana, Puharjeva 7. Začetek bo 1. aprila ob 9 uri.	5660
OBVESTILO
1
Skupščina občine Ljubljana-center, oddelek za notranje zadeve poziva vse gospodarske organizacije, državne organe in druge samoupravne organizacije, da zamenjajo na osebnib in kombi vozilih, ki imajio poleg voznikovega sedeža še največ osem sedežev, registrske evidenčne tablice.
Ob zamenjavi je treba vrniti stare evidenčne tablice, proinetno dovoljenje in predložiti odrezek poštne položnice ali virman o plačilu novih.
Denar za evidenčne tablice je treba nakazati na tekoči račun 600-11-840-39-02-13 ostali dohodki skupščine občine Ljubljana center.
Evidenčne tablice je treba zamenjati do 10. aprila 1965.
Oddelek za notranje zadeve Skupščina občine Ljubljana-center
Maribor
DEŽURNA LEKARNA Sobota, 27. marca: lekarna »Glavni trg«. Glavni trg 20.
KINO:
UNION:
Ameriški barvni CS film NAJ-LEPSA NA SVETU.
Premiera ob 22. uri franc.-ital. CS film SKRIVNOSTI PARIZA. PARTIZAN:
Madžarski film LAŽNI DIPLOMAT.
Premiera ob 22. uri sov j. barv-film ČLOVEK GRE ZA SONCEM.
UDARNIK: franc.-nem. krim. film NABAB. Premiera ob 22. uri NA MESTO, DRŽAVLJAN POKORNI.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 27. marca ob 19.30: Blažek:	TRETJA 2F.Tj.TA, Jugoslo
vanska praizvedba. Red premi erski in izven. V počastitev 4 mednarodnega dneva gledališča
llllillUllilllUlllliUliUliilllllllillllilllllllMillll^
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
ZDRAVSTVENEM DOMU TRBOVLJE
razpisuje prosta delovna mesta za:
1. ZDRAVNIKA(-ICO) za delo v dispanzerju za ženske
2. BABICO
POGOJI: pod tč. 1. zdravnik splošne prakse ali specializant iz ginekologije — pod tč. 2. predpisana strokovna izobrazba.
Plača po pravilniku o razdeljevanju OD zavoda.
Pravilno kolkovane ponudbe z opisom dosedanjega dela vložite v upravi ZD Trbovlje.	2583
Založba MLADINSKA KNJIGA
je pripravila
RAZSTAVO
KNJIG IN IZVIRNIH ILUSTRACIJ
v prostorih Modeme galerije od 26. marca do 3. aprila 1965, ki je odprta vsak dan od 10. do 18. ure.
Za šole in druge večje skupine, ki prijavijo svoj obisk, je orga nizirano vodstvo po razstavi. Prijave sprejema Mladinska knjiga, tajništvo, Ljubljana, Titova 3, pismeno ali po telefonu št. 312-609.
2541
Pekarija Grosuplje
proda
MEŠALEC TESTA
znamke^fCabanje Araen-dorf za 150 kg testa s 4 kotli.	2567
ifsa podjetja obveščamo, la prinašalcu NAROČILNICE OBR. 5,52
žigosane s štampiljko:
»MERCATOR«
PE »HRANA« -ekonomat
(le izdajajo nobenega blata, ker je blok navedene naročilnice izgubljen. '
2528
MIlillMlIlllllllMIM	 Ulili.....
KOMUNALNO PODJETJE
^KOMUNALNI SERVIS"
namerava v letošnjem letu izvršiti rekonstrukcijo javne kanalizacije v Kopru od Zupančičeve ulice preko Prešernovega trga (po zahodni strani) ob trgovini »Železnina« en krak, drugi krak pa po Tominčevi ulici, Depontijevi rebri," preko vzhodnega dela Prešernovega trga s spojitvijo obeh krakov pred portalom, prečkanjem ceste JLA, po dvorišču pri servisni delavnici Tomosa s priključkom na obstoječi zbiralnik na Bonifiki pri gostilni »STADION«.
S tem obveščamo vse upravljalce oziroma investitorje naprav na zgoraj navedenih ulicah in trgu da uskladijo svoja dela oziroma predvidena dela z zgoraj objavljeno rekonstrukcijo javne kanalizacije.
Skrajni rok priglasitve del za uskladitev z rekonstrukcijo javne kanalizacije je do 15. aprila 1965 na\Komunalno podjetje . »KOMUNALNI SERVIS« — Koper,' Goriška ulica št. 6 — telefon 21-578. Fo tem datumu »KOMUNALNI SERVIS« Koper ne odgovarja več za morebitne neskladnosti.	2570
DELO ir stran 9
Mali o
Službo dobi
POSTAVLJAČA za postavljanje kegljev ob sobotah od 20. do 24. ure na kegljišču v središču mesta, sprejmemo. Dober zaslužek. Informacije v oglasnem oddelku ČP »DELO«, Ljubljana, Titova St. 1.	200-1
ŠOFERJA za tovorni avtomobil sprejmemo. Samsko stanovanje je priskrbljeno. Ponudbe pod »Mercedes«.	3663-1
DVA MIZARSKA pomočnika, mlajša, vaiena pohištvenih del, sprejmem takoj. Za hrano in samsko stanovanje zagotovljeno. Mizarstvo Vrečar, Domžale, Kolodvorska 1.	5645-1
VAJENCA za slikopleskarstvo sprejme Ambrožič, Krakovski nasip 24, Ljubljana.	5643-1
FRIZERKA, brivka dobita stalno mesto. Plača štirideset tisoč. — Ivica Ropret, Bled.	430-1
STROKOVNO nego nudi medicinska sestra situirani stari gospe. Pogoj samsko stanovanje. Ponudbe pod »Nega 1965«.	5001-1
GOSPODINJSKO pomočnico, sa-piostojno, iščem. Pogoji so odlični. Ponudbe: Rožna dolina cesta DC/8r Ljubljana.	5497-1
SPRETNA PLETILJA dobi zaposlitev. Ponudbe pod »Spretna — plača dobra«.	5505-1
FOTOGRAFSKO POMOČNICO — pomočnika in vajenca sprejme Foto Holynski, Cankarjeva 8.
5459-1
DEKLE, vajeno gospodinjskih del, sprejmemo k štiričlanski družini. Zmerno delo. dobra plača. Zglasite se od 14. ure dalje. Hiti, Krimska 7 — Vič.	5479-1
K 3-CLANSKI družini iščemo upokojenko za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Center 18.000«.	5482-1
VEČJE ZASEBNO gostišče v Slovenski Istri med Trstom in Reko na prometni točki sprejme v stalno zaposlitev:	kvalificirano
kuharico, polkvalificirano kuharico, priučeno kuharsko pomočnico, 2 kvalificirani-polkvalifici-rani natakarici z znanjem tujih jezikov, kolikor je potrebno za strežbo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje priskrbljeno za samske osebe. Plačilni pogoji po dogovoru. Reflektira-mo samo le na resne in marljive sodelavce v starosti med 20—40 let. Ponudbe pošljite najpozneje do 5. aprila 1965 s točnimi podatki o dosedanji zaposlitvi, z dnevom možnosti zaposlitve in rojstnimi podatki. Ponudbe pod oznako »Turizem 1965« v ogl. odd. »Dela«. >	2600-1
GOSPOD. POMOČNICO s stanovanjem sprejmem za dopoldanski čas. Ugodni pogoji. Zglasite se popoldne. Be-' žigrad, Einspielerjeva 5/a — stanovanje 28.	5678-1
DELAVCA sprejgiem honorarno. Pomoč za zidarska dela. Jurkovič, Gradaška 12, Ljubljana.	5675-1
GOSPOD. POMOČNICO iščemo. Pogoji ugodni. - Zglasite se dopoldne. Einspielerjeva 5/a, stanovanje 28.	5670-1
FRIZERSKO pomočnico sprejmem. Nada Kastelic, Poljanska 13.
5285-11
UPOKOJENKO za kuhanje kosila sprejmem k odrasli družini. Gračner, Trg MDB št. 8/II.
5561-1
AIVIIjJSKO POMOČNICO sprejmem. Iva Čebulj, Ljubljana, Bežigrad 1/11.	5557-1
SAMOSTOJNO gospodinjo sprejmem k štiričlanski družini. Ponudbe pod »Samostojna«. 5556-1 ŠIVILJO sprejmem za razno konfekcijo. Meglič, Partizanska 35, Moste.	5622-1
SUPERA VTOMAT1CN1 PRALNI STROJI
R E X
IN VSE DBUGE ITALIJANSKE ZNAMKE. Za izvoz znižane cene.
GENERALTECNICA
TRST - VIA PICC0L0MINI 3 GORICA - C0RS0 IT ALI A 75
Pišite in zahtevajte piospekte ter cene!
DELAVKA, ki ima veselje za lesno-galanrerijska dela, sprejmem. Stanovanje in hrana priskrbljena, ostalo po dogovoru. Pretnar, Bled, Koritenska 2H.	2B06-I
Delo na dom za 2 osebi (1 s ši-' valnim strojem in znanjem šivanja) oddam. Ponudbe pod »Pridnost«.	5547-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj k trem odraslim osebam. Papež, Veselova 17/1.
5524-1
IŠČEM UPOKOJENKO za varstvo eno leto stafe punčke v dopoldanskem času. Ponudbe pod »Okoii remize«.	5520-1
ZA VARSTVO otroka nujno potrebujem zanesljivo osebo — dopoldne. Kosmač, Nazorjeva 12/1.
5368-1
SLUŽBO dobi mizarski pomočnik.
Stanovanje je zagotovljeno, pla-_-ča po dogovoru. Mizarstvo. Kajzer, Vižmarje 58.	5362-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme manjša družina brez otrok. Ponudbe pod »Pralni stroj«.
5356-1
ZA DOPOLDANSKO varstvo dojenčka sprejmem čisto in pošte no mlajšo upokojenko, ki ima veselje do otrok. Zglasite se: — Prijateljeva 14/IV. stanovanje 15, Prule.	5301-1
SPREJMEM starejšo žensko za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času, ostalo po dogovoru. Okretič, Zofke Kvedrove 22 — šiška, Ljubljana.	5162-1
PRI TVRDKI
KERŽE
SEZONSKO ZAPOSLITEV nudimo takoj v Domu v Kamniški Bistrici kuhinjski blagajničarki. Pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana matica. Ljubljana, Miklošičeva 17	5638-1
MLAJŠO UPOKOJENKO ali gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. Najboljši pogoji, mehanizirano gospodinjstvo. Ponudbe pod »Dr. Drnovšek-«.	5631-1
FRIZER.	POMOČNICO,	samo-
stojno moč. sprejme takoj frizerski salon Vida Mlakar, Ljubljana, Kodrova 20. Stanovanje je priskrbljeno. 5629-1 MIZAR.	POMOČNIKA	sprej-
mem takoj ali pozneje, zasilno stanovanje priskrbiieno. plača dobra. Prodam kompletno.	krožno žago	domače
kostrukcije. - Jurkovič, Gradaška	12, Ljubljana.	5614-1
\
I K S 1
Piazza San Giovanni 1
obite najcene e: pralne str-> e superavtoma .ične 64 NOVOSTI NADNJE
POHIŠTVENEGA mizarja sprejmem takoj. Mizarstvo Lancoš — Wolfova 12.	4848-1
GOSPODINJSKO pomočnico, po šteno, sprejmemo k štirim odraslim osebam pod ugodnimi pogoji. Kavčič, Ljubljana, Beethovnova 12/1.	* 5119-1
IŠČEMO mlajšo upokojenko za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Ing. Eržen, Rimska cesta 5/1.	5310-1
ZA POMOČ v gospodinjstvu in varstvo otrok dam opremljeno sobo in hrano. Ponudbe pod »In 20.000« podružnici »Dela« Jesenice.	347-1
IŠČEM šiviljo na dom, lahko po urah. dopoldne ali popoldne (s hrano). Ponudbe pod »En teden«.	5437-1
KROJAŠKEGA pomočnika-ico sprejmem. Plača po dogovoru, zaposlitev stalna. Alojz Kramar, Ljubljana, Svetčeva 14, pri študentskem naselju. t 5434-1 FE CARSKEGA pomočnika in delavca za priučitev sprejmem. — Samsko stanovanje zagotovljeno. Kušar, Riharjeva ulica 13, Ljubljana.	5428-1
MLAJŠEGA delavca za priučitev soboslikarske obrti sprejmem. Sedej, Samova 13.	5427-1
VAJENKO za frizersko obrt sprejme salon Klopčavar, Ciril Metodov trg 17.	5411-1
POTNIKA za prodajo slik sprejmemo. "Ponudbe pod »Atelje 64«.
5410-1
UPOKOJENKO iščem za varstvo malega otroka v dopoldanskem času (8 ur) na domu. Zglasite se na naslov: Kovač, Petkovško-vo nabrežje 43.	5396-1
AVTOKLEPARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Stanovanje je priskrbljeno. Avtokleparstvo: — Franc Selan, Savlje 74, Ljubljana.	5586-1
SAMOSTOJNO, veščo kuharico sprejme dvočlanska diplomatska družina. Pismeno ponudbo z navedbo dosedanje prakse in z življenjepisnimi podatki pošljite jx>d oznako »Perfektna kuharica«.	5583-1
SAMOSTOJNO, starejšo gospodinjsko pomočnico sprejmemo k 3 članski družini. Mrva, Jadranska 2, Ljubljana. _	5574-1
IZVE2BANO frizerko sprejme ta koj ra non-stop GJud, Ljubija na. Trg revolucije 6.	5240-1
18.000	DIN DAM 2ENSKI, ki bi na domu varovala osem mesecev starega otroka v dopoldanskem času — osem ur. Ponudbe pod »Zavetiška — Vič«.	5316-1
GOSPOD. POMOČNICA dobi zaposlitev prf slovenski družini. - Pismene ponudbe pod »Inozemstvo«.	5687-1
IS C EM POMOČ v gospodinjstvu parkrat tedensko. Mani-ša družina. Plačam dobro. Po možnosti dopoldne. Ponudbe v oglasni odd. pod oznako »Cimprej«	5685-1
^1 v/	•	vv
Službo isce
SPREJMEM predstavništvo podjetja za Hrvatsko s sedežem v Zagrebu. Pisarna in avto na razpolago. Ponudbe pod »Vesten«.
5467-2
DIPL. STROJNI INŽENIR z znanjem jezikov, išče primerno strokovno zaposlitev. Ponudbe pod »Francosko, nemško«.
5518-2
CE IMATE MATERIAL, opravim vsa zidarska dela. Ponudbe pod »Lahko tudi na morju«. 5308-2 HONORARNO delo (dopoldne) išče polkvalificiran kovinostrugar, 4 do 5 ur dnevno, delo kakršnokoli. Ponudbe pod »Ljubljana ali okolica«.	5372-2
ŠIVILJA išče delo na dom. Ponudbe pod »Delo na dom«.
5361-2
USLUŽBENKA, vešča raznih pisarniških del, išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe po telefonu 317-806.	5329-2
VK KOVINAR išče redno ali honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Cimprej«.	5338-2
MESTO HIŠNICE sprejmem in skromno stanovanje. Ponudbe pod »Center*«.	5389-2
POZOR — sprejmem vsa pleskarska in soboslikarska dela. Ponudbe pod »Začetnik«. 5293-2
Motorna vozila
ALI IMATE »FICKA« in občutite potrebo po večjem pospešku pri prehitevanju? V vaše popolno zadovoljstvo vam to uredi »športni servis Stefe, Trzin«. Solidno in poceni generalna popravila. Telefon 72-242.	2286-3
FIAT 1300, malo rabljen, prodam. Ogled popoldne. Tržaška 87 — dvorišče.	5603-3
FIAT 1200-granluce, prodam. — Ljubljana, Trdinova 5, I. nadst. desno.	5602-3
TOVARNIŠKO nov DKW F 12 in dobro ohranjen, renault 4 L, prodam za gotovino. Ponudbe pod »Ljubljana«.	-	5596-3
REKORD, tovarniško nov, prodam. Zapužka cesta 17, Dravlje, Ljubljana.	5594-3
TOVORNI avtomobil ford 3 t,„ motor generalno popravljen, prodam po nizki ceni. Informacije: Slovenija avto, servis Lucija pri Portorožu.	435-3
GARAŽO oddam. Ulčar, Ljubeljska 13 (pri »Samskem domu« Litostroj).	5593-3
TOVORNI AVTOMOBIL fiat 615, motor za fiat 615 N in stoječo blagajno »Adlersfliigel« prodam. Pirnat, Ljubljana, Cesta na Brdo št. 14.	5394-3
FIAT — 750, prevoženih 33.000 km, prodam. Ljubljana, Linhartova (stolpnica) 62/I.-4.	5501-3
OSEBNI AVTOMOBIL 750 prodam. Anton Modec, Cemuče 125 a.
5491-3
ODSTOPIM vrstni red za fiat 750. Ponudbe pod »Samo gotovina — oktober«.	5503-3
FIAT 1300 prodam. Ponudbe pod »Resno«.	5468-3
OPEL REKORD, tip 1957, odlično ohranjen, prodam. Ogled od 6. do 14. ure, pri Avtotehna servisu, Ljubljana, Celovška 175. 5454-3 STROJ in rezervne dele za fiat 1100 A do E poceni prodam. Ho-lynski, Cankarjeva 8.	5460-3
POPOLNOMA NOV avtomobil DKW F12 prodam. Jože Stanjko, Ro-žičeva 6.	5462-3
NOVO ZASTAVO 750 kupim. Ponudbe pod »Gotovina — kupim«.
5485-3
POLTOVORNI avtomobil »Zastava« 615 z novim motorjem prodam. Emil Mahnič, Sežana, Partizanska 60.	5490-3
AVTOMOBIL fiat 1400 B, letnik 1956, generalno popravljen, prodam. Levak, Poljane nad Škofjo Loko.	2598-3
VRSTNI RED za 2 CV-spaček, dobava avgusta 1965, odstopim najboljšemu ponudniku. Ponudbe z navedenimi pogoji pod »Gotovi-na-avgust«.	5536-3
KOMPLETEN generalno popravljen motor MERCEDES 170 DIESEL prodam. Meglič, Ptuj, Na Tratah 2.	2621-3
ITALIJANSKI temno siv fiat 1300, zelo dobro ohranjen, prodam. — Ponudbe pod »1900«.	5653-3
AVTOMOBIL znamke »Steyr« Super 120, vozen, prodam. Ceha
150.000	din. Naslov: Pavel Orehek, Ljubljana, Gerbičeva 18 b.
5532-3
NSU PRIMO, 175 ccm prodam. Z. B. Šentvid bi. 3/III ob železnici telefon 51-525.	5665-3
VW-1500 kombi, tovarniško nov, prodam. Ponudbe s ceno pod »Kastenwagen«.	-	5604-3
TOVORNI AVTOMOBIL mercedes 41, kiper, ugodno prodam. Vjr-hovšek, Ižanska 210.	5529-3
TOPOLI NO B, nova streha, novo prebarvan, prodam. Ponudbe pod »450«.	5522-3
NOV VW, major, fiat 1100 kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.
5514-3
KABINO za velik avtomobil mercedes kupim, šupe, Zagreb, Vo-je Kovačeviča 14, tel. 412-426.
5343-3
POLTOVORNI opel blitz, 1,51, proda Janez Penko, Petelinje 12, p. Pivka.	5197-3
MOTORNO KOLO »Mathles«, 350 ccm, dobro ohranjeno, ugodno proda Rener, Kidričeva 3, Sežana.	2573-3
GUME za volkswagen 5,60 x 15 — (brez zračnic), dobro ohranjene, prodam. Janez Demšar, Bavdko-va 16.	5151-3
FIAT 600, italijanski, lep, prodam. Tel. 22-555.	5379-3
SKORAJ NOV fiat 1300 grafitne barve, dodatno opremljen, prodam. Ponudbe pod »Odlično —. uvožen«.	5366-3
NOV AMI 6 ali škodo 1000 MB kupim za takojšnjo gotovino, po tovarniški ceni. Ponudbe pod »Avto«.	5365-3
TOVORNJAK MAN kiper, 4,5 t in rekord, 1963 letnik, prodam. — Ogled vsak dan: Golob, Skrilje pri Igu.	5360-3
VW 1957 — oseben, odlično ohranjen, prodam. Sedevčič, Drenikova 21, šiška.	5350-3
DKVV 1000 S, specialna izvedba, vsa najnovejša, tehnična oprema, dvojne gume, odličen, prodam. Ostrožnik, Bežigrad 21 — i Ljubljana.	5347-3
FIAT 1300, grafitno siv, zelo dobro ohranjen, prodam. Zottl, Na peči 6, Kodeljevo.	5342-3
TOMOS-PUCH 125 cm, dobro ohranjen, prodam. Ogled med tednom popoldne. Vovk, Kajuhova 32, Moste.	5330-3
VW KOMBI 1960, cena 1.300.000, prodam. Uravec, Campova 6, Vič.	5271-3
NOV taunus 12 m, prodam. Ložar, Podrečje 48, Domžale.
5268-3
ODSTOPIM vrstni red za zastavo 750 najboljšemu ponudniku. Dobava v juliju. Ponudbe pod »Gotovina«.	5258-3
FIAT 600 D — za gotovino prodam ali zamenjam za nov DKVV F12/11, NSU prinz, renault — major. Ponudbe pod »Omasin«.
5249-3
DKW 1000 S. odlično ohranjen, prodam. Ponudbe pošljite pod »1000 S«.	5257-3
NOV DKVV F 12/ir, NSU prinz, renault — major kupim. Ponudbe pod »Mašin«.	5250-3
TOVARNIŠKO nov VW 1200 (izbira barve), letnik 1965, poceni prodam za gotovino. Ponudbe pod »2.700—2.800«.	5177-3
DK1V-F-11. 57.000 km, prodam. — Ogled v nedeljo od 11. do 13. ure. Vodopivec, Jamova 1.
5228-3
VOLKSWAGEN. tovarniško nov, prodam. Carina, davek in transport vračunani. Ponudbe pod »2,9«.	5144-3
BMW- ISETTO, res dobro ohranjeno, kupim. Ponudbfe podružnici »Dela« Novo mesto no d »Invalid«.	419-3
FIAT 600 prodam. Informacije: — Polzela 72.	410-3
OPEL REKORD 56. generalno oo-p~avlien, dvobarven, ^rod**m naibolišemn ponudniku »“•Mčrd1", Delavska univerza, Jesenice.
«»7-3
NOV AVTOMOBIL od 1000 dalje, krmim. Ponudbe pp'1 - sigurna gotovina«.	5450-3
TOVARNIŠKO nov fiat 1500 orb-dam. Ponudbe pod »Super 1500*.
5449-3
RENAULT R-8. major, kupim — Ponudbe pod »Gotovina«. 5447-3 TOVARNIŠKO nov VW 1200, svetlo modre barve, prodam. Rok dobave v maju. Ponudbe pod »Gotovina 4«.	5442-3
ZASTAVO 750, skoraj novo, prodam za 1,35 milijona. Zl. Katič, Novi Sad, Maksima Gorkog 36.
5429*3
NOVE GUME 5.60-13 kupim.” — Ponudbe pod »CEAT — Miche-lin X«.	5426-3
ZASTAVA 750, brezhiben, prodam. Ogled v soboto od 15. do 16. ure. Vzamem industrijski ček. Javornik, Grosuplje 73.	5417-3
VOLKSWAGEN 1.65, 1200, biserno bele barve, bele gume, — nov, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bled«.	2611-3
NOV opel rekord 1965, barva črna — monzarot, z dodatno opremo ter dodatno opremo za fiat 1300 prodam za gotovino. Britof 37 pri Kranju.	438-3
RENAULT 4 L, nov ali malo vo-žen. kupim. Ponudbe pod »Gotovina« .	.	5584-3
OPEL REKORD, tovarniško nov. kupim. Ponudbe pod »Cena — gotovina«.	5582-3
ELEKTROMOTOR 7—9 KW in moped (Simson) prodam. Ivan Pernišek, Jagnjenica 36, p. Ra deče.	♦	5563-3
AMI-6 prodam. Keršmanz, Kamnik, Trg talcev 8.	5570-3
FIAT zastava, 34.000 km, prodam. Gotovina. Titova 243, Ljubljana.
5598-3
NOV taunus 12 M, svetlo siv, prodam. Ponudbe pod »Takoj«.
5565-3
ZASTAVO 750. 8000 km, prodam. Ogled v soboto dopoldne in od ponedeljka dalje na dvorišču Celovške 34 (Lj. -280-66).
5414-3
VOLKSWAGEN, 38.000 km. svetel, letnik 1962, z radiom, prodam. Ponudbe pod »Kot nov«. 5416-3 FIAT 1300, prevoženih 46.000 km, prodam. Ogled v soboto ali ne-dello. Sašo Pavlič, Ljubljana, Slomškova 1/11.	5393-3
FIAT 1300, nov, še v garanciji, prodam. Zupančičeva 7, pritličje desno.	5392-3
GARAŽO iščem v središču mesta. Ponudbe pod »Takoj VW«.
5390-3
FIAT 1100 prodam. Ogled v nedeljo od 10. do 12. ure na Gosposvetski 10 dvorišče — Ljubljana.	5409-3
NOVO ZASTAVO 750, registrirano, prodam takoj. Ponudbe pod »Gotovina — dogovor«. 5408-3 NOV volkswagen 1200 prodam. — Ponudbe pošljite pod »Nujno«.
5104-3
NOV renault 4 L prodam. Ponudbe pod »Nov«.	5397-3
»VOLKSWAGEN« kupim. Plačam takoj z gotovino. Ponudbe pod »Nov«.	5541-3
OPEL REKORD, uvožen, sinjemo-dre barve, prodam. Bernekerjeva št. 14, pritličje.	5495-3
vi. i-olli ,U Al I LAM i telefon 23-63-890
aadi revizlonirane ID Kolavrtiraoe ubrizgalne stiskalnice za plastične
KONZULTIRAJTE NASI
AVTO tovornjak mercedes (kiper) 4 tone prodam. Homec 51 pni Kamniku.	5126-3
ZASTAVO 600 D prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. 2ugel, Zaloška cesta novi blok. 5213-3 NOV AVTOMOBIL kupim. Ponudbe pod »Ekonomičen«. 5560-3 TAUNUS 17 M 1962, odlično ohranjen, prodam. Informacije po telefonu 21-583 od 7. do 9. ure.
DKVV 1000 S 1962 ugodno prodam. Informacije po telefonu 21-583 dnevno od 7. do 9.3uire.
OPEL REKORD, 1959, skoraj nov,
45.000	km, prodam. Ogled vsak dan. Zamljen, Kamnik, Kidričeva 25.	5661-3
GARAŽO iščem na območju Prule — Opekarska cesta, od maja do novembra. Ponudbe pod »Garaža — poletje«.	5656-3
VRSTNI red za AMI 6 prodam, dobava junija 1965. Plačilo v čeku in gotovini. Ponudbe na naslov: Anton Slavič, Ljutomer, Ormoška 11	2623-3
REZERVNO kolo za vespo GS, letnik 56—59, in razne dele za fiat, letnik 56, 57 (original vratno steklo), prodam. Ponudbe pod »Poceni«.	5573-3
TOVORNI avtomobil, 3.5 ali 4 tone, kason kupim. Ponudbe pod »Kason«.	5651-3
AVTOMOBIL fiat 600, zelo dobro ohranjen, proda Anton Gros, — Ljubljana, Oražnova 8-II. 5650-3 ZASTAVA 750 ali 1100, nov ali,malo vožen, kupim. Ponudbe pod »Cek in gotovina«.	5648-3
FIAT 1400 proda Mirko Markežič,
. Koper, Istrska 5, telefon 21-728.
440-3
KDO MI dobavi tovarniško nov fiat 1100. Jordan Umer, Marezige 24, Koper.	442-3
RENAULT MAJOR R8 prodam ugodno. Ponudbe pod »Nov«.
5647-3
TOVORNI AVTOMOBIL mercedes, kason s streho, prodam. Ponudbe podružnici »Dela« Novo mesto pod »25.000 km«. 425-3
MiTiS
TRSI
Via S Lazzaro 11 - tel 37-309 TOVARNA Via S Maunzio 16 - tel 93-786 Tovarna ooza-mentenje za tapetništvo veiiKb izDira vsen »rst zaves tuai te rita J do 3 m širine tei raznovrstno pohištveno blago 12 platna in kretona v naj lepših oarvah m vzorcih, žamet, posteljna pregrinjala. prešite odeje, preproge in vse, kar potrebujete *a ureditev lepega stanovanja	2855-4
PRODAM ALI ZAMENJAM za avto WEEKEND na Pokljuki. Ponudbe pod »Novo« podružnici »Dela« Jesenice.	445-3
ODSTOPIM vrstni red za zastava 1300 (junij). Ponudbe podružnici »Dela« Celje pod »Gotovina — ček«.	446-3
NOVO ZASTAVO 750 prodam. Ponudbe pod »Gotovina«. 5693-3 OPEL-OLYMPIO, starejšo, dobro ohranjeno, prodani 440 tisoč. Ljubljana, Livarska 3,
I. nadstr. >	t	5639-3
Za FIAT 1300, vplačan septembra lani, odstopim vrstni fced za gotovino. Ponudbe pod »Brez dobička*«.	5636-3
NOV VW 1200, letnik 1965, takoj prodam. - Ponudbe pod •“Gotovina«.	5635-3
NOV AVTOMOBIL kupim, plačam z gotovino. Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 600. -Ponudbe pod »Nov«.	5633-3
FIAT 750, prevoženih 26.000 km, prodam. Vprašajte med 16. in
17.	uro Strle, Ljubljana. Vrtača 7.	5630-3
VRSTNI RED za »zastavo« 750 odstopim dobremu ponudniku. Ponudbe pod: »Vožnia v aprilu«.	5625-3
TOVORNI AVTOMOBIL kaso-nar, 5 ton, defekten, poceni prodam. Vprašajte pri Jurkovič, Gradaška 12, Ljubljana.	5615-3
FIAT 1100/E, model 1961. odlično ohranjen, ugodno prodam. Ogled dnevno po 15. uri. — Ljubljana, Emonska c. 18/1., pri Lunder.	5611-3
NOV OPEL REKORD prodam. Ponudbe pod -Opel — april«.
5609-3
OSEBNI AVTOMOBIL »opel kapitan«, letnik 1957. prodam ali. zamenjam za tovorni avtomobil kiper od 4 do 5 ton, ostalo . po do g Qvpr«4 - Jože Pevec, Škofljica 67.	5608-3
FIAT 600, italijanski, zelo dobro ohranjen, prodam skupaj z dodatno opremo. Po-Ponudbe pod »Slonokoščena 48 000/8.9.«	5689-3
ODSTOPIM VRSTNI RED /a j zastavo 750, dobavni rok III. kvartal. Ponudbe v ogl. odd. pod »Za gotovino«. 5682-3 I PREVZAMEM VRSTNI RED za fiat 1300. dobavni rok april j 1965. Ponudbe v ogl. odd. j pod »Navedba cene« 5681-3 I »CONSUL CORSATR«, tovarni- | fiko nov ali *F-12«. Ponudbe s ceno pod »Nulno«. 5673-3 FIAT 750, skorai nov. prodam.
- Strehovec, Martina Kroana 17, Šiška.	5691-3
LEP, globok, dobro ohranjen otroški voziček proda Semolič, Pokopališka 6, Ljubljana.	5539-4
KOMBINIRAN otroški voziček prodam. Markun, Tugomer jeva 8, pri Remizi.	5525-4
NOV avtomatski stroj za izdelavo zidne opeke, 400 x 250 x 240 mm, prodam. Ponudbe podružnici »Delo« Kranj pod »Nov«. 426-4 JEDILNICO ugodno prodam. — Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Švara, Titova 25 a/II., Ljub-_ ljana.	5597-4
OTROŠKI voziček, nov, kombiniran, inozemski, prodam. Praža-kova 10/n. levo.	5591-4
2 »»JUKE« (palmi) 2 m visoki — prodam. Medno 22, Šentvid • — Ljubljana.	c 5589-4
NOV PRALNI STROJ reX (4 kg) prodam. Ponudbe pošljite pod »Superavtomatic«.	5577-4
TOVARNIŠKO nov pralni stroj candy, z dvojnim preklopom, za 3 kg in 5 kg, prodam. Trža-^ ška 75.y	5576-4
ŠIVALNI STROJ švicarske znamke ELNA poceni prodam. Vprašajte v soboto in nedeljo dopoldne. Gvardjančič, Knezova 6/1.	5567-4
CEKINE ugodno prodam. Ponudbe pod »Cekin«.	5562-4
GUMI VOZ, težji, moškp in žensko kolo ter kuhinjsko opravo, prodam zaradi selitve po nizki ceni. Ogled v nedeljo samo do-12. ure ih od torka dalje. Pugljeva 7, Ljubljana — Kodeljevo.
53)3 4
PRALNI STROJ Himo in centrifugo prodam po ugodni ceni. — Ogled vsak dah od 16. do 19. ure. Ravnik, Njegoševa 6 stop. VII./II.	5337-4
VEC STROJNIH nosilcev razne dolžine prodam. Cena 130.000 din. Ogled: Campova 6, Vič.
5270-4
10 ČEBELJIH družin Žnideršič in potrebno orodje, ugodno prodam. Kovač, Semič.	5374-4
ITALIJANSKI otroški voziček — globok, lep, prodam. Trnovski pristan 16/b.	5363-4
SPALNICO z mrejfcaini (mehko), dobro ohranjeno, 'poceni prodam. Ogled popoldne. Koren, Rudnik 122, (Peruzzijeva).
5354-4
MIZARSKI skobeljni stroj širine 32 cm, dobro ohranjen, prodam. Zalog štev. 147 pri Ljubljani.
5344-4
REX, nov, superavtomatik (4 kg) ali JBosch, še v garanciji (5,5 kg) avtomatik, prodam. Ponudbe pod »Bosch«.	5339-4
POPOLNOMA nov saksofon znamke Hohner, prodam. Ogled v nedeljo. Ernest Husar, Klunova 10, Kodeljevo.	'5336-4
KUHINJSKO pohištvo prodam. — Mehle, Kodrova 19. (pri Javnih skladiščih).	5295-4
OTROŠKI kombiniran voziček, dobro ohranjen, prodam. Podboj, Rožičeva 7, Ljubljana. 5214-4 PRALNI STROJ AEG Lavamat polavtomatski, skoraj nov, prodam. Ponudbe pod »AEG«.
5191-4
PORAVNALNp-debelinski mizarski stroj prodam. Šmartno p. šm. g. 8.	5223-4
OTROŠKI voziček, italijanski, — kombiniran, prodam. Urbanija, Hradeckega 22.	5318-4
ZLATO za zobe prodam. Ponudbe »22 x«.	5322-4
DOBRO ohranjeno emajlirano sedežno kad prodam. • Pintar, Gosposvetska 1 /II.	5328-4
MAGNETOFON Grundig TK 23 de luxe, popolnoma nov. komplet, prodam. Ponudbe podružnici »Dela« Celje pod »Saša«.
411-4
POLAVTOMATSKI ovalni pralni stroj češki, prodam po ugodni ceni. Kovač, Vižmarje 241, Šentvid — Ljubljana.	5448-4
BETONSKA okna za tovarne, delavnice, hleve, cementne izdelke in umetni kamen izdeluje Branko Cihlar, Ljubljana, Nadgori-ca 24.	5433-4
WEEKEND hišico,, novo. 6 m3 tesanih tramov za ostrešje in pilote prodam. Franc Vintar. Sp. Rudnik II.-št. 29.. .	.	5424-4
GLOBOK italijanski) .-otroški voziček temno modre HS&rve,* poceni prodam. Rožna, dolina c. XIII./5 pri Guštindvih.	5382-4
Prodam
NAGROBNI SPOMENIK
NAJNOVEJŠE PRALNE STRO-fE,
TELEVIZORJE itd. ‘B
- -
NAROČITE PRI
. ■ •
UNIVERSAL TELERAD IMPEX
TRST - TRIESTE Via Coroneo 31-1.
v črnem ali belem poiii^inem marmorju izberete. Ali vam ga naredi po načrtu z robniki kamnoseški mojster Franjo Kunovar, Tomačevska cesta št. 7, Ljubljana.	4655-4
SUPERAVTOMATIC pralni stroj znamke REX (5 kg) in pisalni stroj OLIVETTI ugodno proda Jan, Spodnje Gorje pri Bledu št. 58.	2585-4
VRTNICE, nizke — sortiment v veliki izbiri in sadike mesečnih Jagod proda: Vrtnarstvo Alojzij Babnik — Dravlje, Ljubljana.
5334-4
LEPE slike impresionistov prodam. Ponudbe pod »Sternen, Jama.«	5506-4
NOV PRALNI STROJ REX superavtomatic (4 kg) prodam. Ponudbe pod »Rek 280«.	5511-4
NEMŠKI PRALNI STROJ, polavtomatski s centrifugo, ugodno prodam. Rejc, Privoz 4.	5457-4
ZENSKO KOLO, nemško, odlično, moško specialno kolo za udobno vožnjo ter razno drobno orodje ugodno prodam. Stožice, Omah-nova 20.	5456-4
NEMŠKI, otroški, kombiniran voziček, lepo ohranjen, svetlo moder, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Kogoj, Dolenjska c. 66, Ljubljana.	*	5455-4
ZENSKO in fantovsko kolo, italijanske znamke, prodam. Djilas, Rozmanova 2/XII.	5464-4
PSA, nemškega ovčarja, starega eno leto, prodam. Ljubljana, Vodnikova 318. Ogled od 15. ure dalje.	5466-4
ZA PODVODNI ribolov prodam obleko, francosko »Tarzan«. Dr. Tekavčič, Poljanska. 20, telefon št. 317-918.	5471-4
POMIVALNO KORITO, dvojno, z odložilno mizo (krom-nikel j), prodam. Ponudbe pod »Alfa la-val«.	5472-4
GLOBOK, lepo ohranjen otroški voziček, na nizkih kolesih, prodam. Ogled v nedeljo in ponedeljek. Pavlič, Lavričeva ul. 3.
5478-4
TALIJANSKI, kombiniran otroški voziček in otroško košaro z vložkom, dobro ohranjeno, proda Ciglar, Privoz 11 C.	5483-4
CRNI RIBEZ (sadike) prodam. . Ljubljana, Hubadova 5, ob Titovi c. pri trolejbusni postaji Tolstojevi.	5265-4
NOV FOTOAPARAT Flexaret avtomat s kompletnim priborom, filtri in predlečami, prodam. Ponudbe pod »Nov Flexaret«.
5269-4
PRALNI STROJ »Ignis« superau-tomatic (5 kg) prodam. Ponudbe pod »330«.	5552-4
ŠTEDILNIK »Gorenje« prodam. Franci Plečnik, Stožice .V— nova hiša.	5543-4
NOV ROČNI polavtomatski pletilni stroj znamke »Passap Avto-matic« prodam. Ogled ob delavnikih od 17, do 19. ure. Pilih, Ljubljana, Marice Kovačeve 15.
5531-4
EKA PRALNI STROJ in HIMO
aentrifugo, vse skoraj novo, z garancijo, proda šolar, Reči ška 9, Bled.	429-4
POHIŠTVO poceni prodam zaradi selitve. Baz, Obrtniška 5, Vič.
5412-4
PRALNI STROJ candy (3 do 5 kg)
I superavtomatik, ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugodno — candy«.	5403-4
Z iZIDLJIV ŠTEDILNIK, levi, malo rabljen, 80 basno harmoniko, vespo 125 ccm, ter moško kolo, vse dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogled vsak dan od 14. do
18.	ure, Endlicherjeva 6, pritličje desno.	5451-4
STARO POHIŠTVO poceni prodam. Tovarniška 31 — podpritličje. Ogled od 15. do 17. ure.
5667-4
ZARADI SELITVE prodam omare švedske kuhinje in omarico za umazano perilo. Vprašajte po tel. 312-622.	5657-4
PRALNI STROJ Candy avtomatik
3,5	prodam. Ljubljana, Aljaževa 20	5655-4
OTROŠKI voziček, italijanski, skoraj nov, kombiniran, temno moder, ugodno prodam. Zveglič, Prosvetna 14, Jesenice III. 444-4 KUHINJSKO POHIŠTVO (velika kuhinjska omara) prodam. Ogled od ponedeljka med 16.—17. uro dalje. Večna pot 3 (nasproti vrtnarije) Ljubljfna:	5634-4
25 m5 rabljenih desk po 23.000 m3 prodam. Ponudbe pod »Deske«.
5644-4
NOV PRALNI STROJ »Rex« super-automatic prodam. Ponudbe pod oznako »Model 270«.	5694-4
»GORENJSKA OHCET«, imenovana Brno, delo slikarja Groharja, prodam. Ponudbe pod »Vrtača«.	5612-4
KOPALNO KAD iz litega železa, rabljeno, poceni prodamo. Arko, Kersnikova ul. 5.
5607-4
JAPONSKI baterijski transi-storski magnetofon, nov, dvo-sleden, dva mikrofona, slušalka, prodam resnemu ponudniku. Ponudbe pod »50.000«.
5605-4
NOV JAPONSKI turistični daljnogled, 9x21, eleganten, prodam. Ponudbe pod »38.000«.
5606-4
OSTRESJE s strešno opeko, dolgo 8 m, prodam. - Fani Upelj, Pokljukarjeva 49 (pri »Materinskem domu«). 5233-4 PRALNI STROJ superavtoma-tični — »Zoppas« 5 kg), nov, prodam. Ljubljana, Pohorski bataljon 91.	5632-4
DOBRO OHRANJEN televizijski APARAT Grundig, velik stroj Superavtomatic Zoppas ekran in skoraj nov pralni (5 kg), prodamo. Informacije: Križanič, Janežičeva l. 5628-4
Kupim
ZLATO ZA ZOBE, 6 do 10 g, kupim. Ponudbe pod »Takoj«.
/	5463-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrez-ljiv, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Singer«. 5494-5 EKSCENTRIČNO stiskalnico od 10 do 15 ton nujno kupim. — Plačam takoj. Franc Filipčič, Branik 62, Nova Gorica. 5564-5 PING-PONG mizo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Ce
riQ//
14 »šPIROVCEV«. dolžina 7 m, tram 9 m in 500 zareznih strešnikov kupim. Ponudbe pod »Les«.	5550-5
PRALNI STROJ superavtomatik, otroško posteljico in stajico ter električni štedilnik, kupim. Dolenc, Zaloška 24.	5371-5
STREŠNO OPEKO: bobrovec in žlebak kupim. Ambrožič, Krakovski nasip 24, Ljubljana. 5642-5
5,5	GRAMOV zlata kupim za zobe.
Ponudbe pod »5,5«.	5695-5
100 do 150 kg betonskega železa kupim. Dimenzija 10—1,2 mm. Sporočite pismen&o na naslov: Elmira Štrukelj, Gun-clje 6, Šentvid.	5788-5
Stanovanja
OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom oddam dvema dekletoma za delno dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Izmenično«.	5533-6
SOBO NUJNO potrebujeta dve mirni uslužbenki, kjerkoli v Ljubljani. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno«.	Š5527-6
SOBO iščeta mlada poročenca kjerkoli v mestu, plačata dobro, za 18 mesecev. Ponudbe pošljite pod »Dobro plačnika«. 5523-6 SOBO išče skromno dekle, ki dobro plača. Ponudbe pod »Takoj«.
5521-6
ENOSOBNO, komfortno stanovanje v središču Ljubljane, zame-' n jam za dvosobno komfortno kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nizka najemnina«. 5519-6 100.00:» NAGRADE dam za manjši prostor oz. lokal, za dobro ido-čo mimo obrt. Ponudbe pod »Moste—šiška«.	5515-6
OPREMLJENO ali prazno sobo nujno potrebuje medicinska sestra v središču ali okolici Ljubljane Ponudbe pod »Prijazna«.
5513-6
STANOVANJE dobi za pomoč v gospodinjstvu pri stari gospe, mlajše ali starejše dekle. Bojt, Okiškega 24 I. nadst., Moste.
5516-6
ENOSOBNO , stanovanje v novi hiši, na lepi sončni lokaciji, z odločbo, zamenjam takoj za dvo-ali trisobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Ugodna prilika«. 5499-6 SOBO IŠČE FANT, ki ima urejeno vojaščino, gre tudi za sostanovalca. Ponudbe pod »Nujno«.
5507-6
Pralne stroje raznih znamke dobite najceneje in v veliki Izbiri on t-vrcLkj
KERŽE
Prst, Piazza San Giovanm L
1 MILIJON dinarjev nagrade damo za dvoinpolsobno, komfort-' no, najraje državno in čimprej vseljivo stanovanje blizu središča Ljubljane. Ponudbe pod »Odločba«.	5509-6
1,500.090 DIN nagrade dam za dvosobno, komfortno in vseljivo stanovanje v Ljubljani, na Ježici ali v Črnučah. Ponudbe pod »Cimprej«.	5510-6
SOBO išče poštena šivilja ali gre za sostanovalko. Ponudbe pod »Čimprej«.	5458-6
STANOVANJE in hrano dam dekletu za varstvo otroka v izmeničnem času. Volk, Fabijanijeva št. 15 — Savsko naselje, Ljubljana.	5461-6
OPREMLJENO SOBO potrebuje takoj mirna uslužbenk^, plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Center-Bežigrad«. *"	5465-6
LEPO SOBO in hrano dobi dekle Dernovšek, Povšetova 70. 5469-6 dansko pomoč v gospodinjstvu, ali mlajša upokojenka za dopol-PARCELO, zazidljivo, In lastno komfortno dvosobno stanovanje z garažo zamenjam za večje komfortno stanovanje .2 garažo. Ponudbe pod »Ljubljana<(.
SOBO oddam za dva moška — Slovenca. Predplačilo eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Resno«.
5019-6
ENOSOBNO stanovanje ali večjo prazno sobo nujno potrebujeta starejša zakonca brez otrok. Plačata dobro. Ostalo po dogovoru. Cenjene ponudbe v ogl. oddelek pod »Zelo hvaležna«. 4886-6 DAM 2 MILIJONA nagrade za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Stanovanje — nujno.«.
5312-6
SOBO in hrano dam za popoldansko pomoč. Batista, Tugomer jeva 78.	555.9-6
ZA POMOČ v gospodinjstvu dam sobo v središču mesta.. Ponudbe pod »Soba-center«.	5558-6
MLAJŠI ZAKONSKI PAR išče službo kjerkoli v Sloveniji. Mož izučen pekovski pomočnik. Nastop mogoč takoj. Ponudbe pod »Priskrbljena-soba«.	—5555-6
SOBO dobi dekle za 3-krat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Takoj«. 5551-6 ZA SOBO pomagam v gospodinjstvu trikrat na teden. Ponudbe pod »Poštena«.	5549-6
OPREMLJENO sobico išče. tovariš, ki da nagrado. Ponudbe pod ^Posebni vhod«.	5548-6
VELIKO nagrado dam za trisobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Novejše«.	5546-6
SOBO potrebujem	ali	grem	za so-
stanovalko. Cenjene ponudbe pod »Pomlad«.	5545-6
OPREMLJENO, samsko sobo nujno potrebujem in dobro plačam. Ponudbe pod »Sam«. 5544-6 ZA DOPOLDANSKO	varstvo do-
jenčka dam sobo in hrano. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Takoj«.	5540-6
SOBO potrebuje uslužbenka takoj in dobro plača. — Ponudbe pod »Lahko tudi sostanovalka«.
5566*6
ZA SKROMNO sobico dobro plačam ali pomagam. Ponudbe pod »Nujno«.	5640-6
SOBO' s kuhinjo išče miren moški, dosti odsoten. Ponudbe pošljite pod oznako »Dosti odsoten«.
5699-6
IŠČEM sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobro plačam«.
DVOSOBNO stanovanje v središču mesta, zamenjam za enako ali dve' večji ločeni sobi. Ponudbe pod »Stanovanje«.	5218-6
OPREMLJENO ali neopremljeno sobo išče mlajša uslužbenka v središču me^ta ali v bližini. — Ponudbe pod »Uslužbenka«.
5226-6
PRIMERNO sobo ali stanovanje potrebujeta zakonca brez otrok,
- v maju ali takoj. Cenjene ponudbe pošljite pod »Poštenost«.
5129-6
DVOINPOLSOBNO, komfortno sta-noi^tnje, zamenjam za dvosobno v bloku ali stolpnici, po možnosti s centralno kurjavo. Ponudbe pod »Sporazum«.
5306-6
SOBO išče študent glasbe blizu središča, vseljivo takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod »Glasba«.	5378-6
SOBO iščeta študenta tehnike z lastno posteljnino. Ponudbe pod »Dogovor«.	5376-6
SOBO išče kmečko dekle kjerkoli v Ljubljani. Plača dobro. Za uslugo tudi pomaga. Ponudbe pod »Hvaležna«.	5369-6
DVOSOBNO, komfortno stanovanje v bloku za Bežigradom, zamenjam sa večje. Ponudbe pod »Ljubljana«.	5364-6
STANOVANJE in hrano dam dekletu ali fantu za pomoč na kmetiji. Šentvid 32, Ljubljana.
SOBO išče dekle kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.
5300-6
100.000 DIN nagrade dam za sobo v Ljubljani ali odkupim pohištvo. Ponudbe pod »Odločba«.
5298-6
ZELO veliko sobo s pritiklinami v v središču mesta, nizka najemnina, zamenjam za enosobno stanovanje, po možnosti tudi večje. Ponudbe pod »Takoj vseljiva«.	5297	6
KDO MI ODSTOPI sobo? Prevzamem večja popravila hiše. Ponudbe pod »Popravilo«. 5187-6 SOBO oddam za pomoč v gospodinjstvu. Bregant, Goce Del-čeva 9, Kodeljevo.	5234-6
PRAZNO SOBO išče uslužbenka za eno leto v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Pozneje v svoje«.
5230-6
PRAZNO sobo s posebnim vhodom iščem. Ponudbe pod »Nagrada«.	5127-6
DVOSOBNO stanovanje v Savskem naselju zamenjam za enako v središču ali na Viču ali za večje kjerkoli. Dam nagrado, do pol milijona. Ponudbe pod »Sporazum«.	5120-6
IŠČEM sobo, pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Pridna delavka«.	5140-6
KOMFORTNO, enosobno stanovanje, s centralno kurjavo, zamenjam za večje. Ponudbe pod »Dogovor«.	5133-6
SOBO išče študent elektrotehnike, gre za sostanovalca. Ponudbe pod »Inštrukcije — bliže centra«.	5452-6
SOBO kjerkoli v Ljubljani išče uslužbenka z lastno posteljnino. Ponudbe pod »Tudi začasno«.
5446-6
ENOSOBNO stanovanje išče kovinostrugar v okolici Ljubljane. Ponudbe ’ pod »Kovinostrugar«.
5444-6
SOBO nujno iščeta zakonca za eno leto in pol. Ponudbe pod — »Mirna«.	5443-6
DVE pošteni sostanovalki sprejmemo. Ponudbe pod »Center«.
5436-6
KABINET oddam s posebnim vhodom najboljšemu ponudniku. — yJ|0nudbe pod »Center«. 5431-6 Sffeo iščeta kolegici, ki pomagata enkrat tedensko. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Cimprej«.	5423-6
SOBO oddam samski osebi proti predplačilu. Ponudbe pod »200 tisoč«.	5422-6
ZA DOPOLDANSKO varstvo dveh otrok (1 lčto in 6 let), nudim lepo sobo in vso Oskrbo. Lahko upokojenka. Ponudbe pod »Var stvo«.	5421-6
LEPO SOBO dobi pošteno dekle za malo pomoči — izmenično ali samo popoldne. Ponudbe poslati pod »Zelo ugodno«. 5420-6 SPREJMEM sostanovalko. Ponudbe pod »Vižmarje«.	5418-6
STANOVANJE, komfortno, dvosobno v Beogradu (nova stavba) v bližini »Slavije«, zamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe pod »Slavi j a«.
5386-6
SOBO iščeta v Ljubljani zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej«.	5385-6
20.000—30.000 DIN dam mesečno za prazno sobo v Ljubljani. — Ponudbe pod »Takoj«. 5384-6 PROSTOR za ovtopralnico vzamem v najem kjerkoli v Ljubljani, tudi adaotiram. Ponudbe pod »Najraje šiška«. 5401-6
700.000 DIN nagrade dam za enosobno stanovanje ali večjo garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj gotovina«. 5400-6
SOBO išče mirno dekle, po možnosti s posebnim vhodom. Po nudbe pod »Ljubljana«. 5399-6 MLAJŠA zakonca prevzameta vsa hišniška dela v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Soba«.
5398-6
SOBO nuino iščeta zakonca brez ot.rok. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	5395-6
.AURORA' TRST
G. NIC0LI 1(1 T0KIC
VIA GAJLATT1 S, TELEFON B19G6
VELIKA IZBIRA RAZNOVRSTNEGA DODATNEGA PRIBORA ZA VAS AVTOMOBIL
PO NAJN12J1H CENAH V TRSTU. POŠILJAMO V VSE KRAJE!
IŠČEM ENOSOBNO stanovanje proti odkupu ali nagradi. Ponudbe pod »Nujno«.	5542-6
ZA SOBO in kuhinjo z odločbo dam 500.000 din nagrade. Ponudbe pod »Nujno«.	5535-6
SOBO išče mlad fant, ki dobro plača. Ponudbe pod »Marec«.
5534-6
UČITELJICA blizu Kranja zamenja novo, komfortno trisobno stanovanje z opremljeno kuhinjo in vrtom za manjše — lahko tu-tu staro, v Ljubljani ali Kopru
— okolica. Ponudbe pošljite podružnici »Delo« Kranj pod »Zamenjava samo z učlteljem-ica««.
-	428-6
TRISOBNO stanovanje, takoj vseljivo v Celju, zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. — Ponudbe pod »Celje — Ljubljana«.	5003-6
PRAZNO ali opremljeno sobo nuj no potrebujem. Plačam za leto vnaprej. Ponudbe pod »Skromna«.	5601-6
LEPO SOBO in hrano dam za pomoč v gospodinjstvu. Jože Mihelič. Ljubljana, Kosovelova 76
— (Kodeljevo).	5595-6 MANJŠI lokal vzamem v najem
ali kupim, in sicer za mirno obrt. Ponudbe pod »Lahko visoka najemnina«.	"	5588-6
SOBO, po možnosti s posebnim vhodom, išče mirno dekle. Ponudbe pod »Marec«.	5580-6
SOBO iščeta sestri, ki plačata vnaprej. Ponudbe pod »Kodeljevo ali kjerkoli«.	5585-6
SOBO nujno potrebuje mimo dekle v Ljubljani, najraje na Viču. Ponudbe pod »Solidna«. 5579-6
LEPO SOBICO in hrano dam za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Tričlanska družina«.	5538-6
SOBO, brezplačno dobi študentka za inštrukcijo angleščine osemletke. Ponudbe pod »Takoj«.
5587-6
HIŠNI SVETI pozor! Prevzamem vsa hišniška dela. Ponudbe pod »Stanovanje«.	5578-6
ZA SOBO (stanovanje) gospodinjim — šivam ali dam 300.000 din nagrade. Ponudbe pod »Upokojenka s hčerko dijakinjo«.
5575-6
ZA SOBO dekle plača ali pomaga.
Ponudbe pod »Cimprej«. 5571-6 SOBO oddam v središču mesta najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Soba v centru«. 5569-6 SONČNO trisobno stanovali je v središču mesta, zamenjam ra dvosobno s kopalnico. Zaželeno na Prplah ali v Roških stolpnicah. Nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Komfort«. 5568-6 VELIKO, sončno in udobno triinpolsobno stanovanje s kopalnico in kabinetom ter velikim balkonom, zamenjam za majhno, dvosobno ali večje enosobno s kabinetom. Ponudbe pod »Zmanjšana družina«.	5474-6
SOBO v središču mesta ali na Prulah išče študentka. Plača dobro Ponudbe pod »Nujno«.
5477-6
SOBO za eno leto išče intelektua-alec. Ponudbe pod »Direktor«.
5480-6
SOBO IŠČETA študentki, ki imata posteljnino. Plačata dobro. Ponudbe pod »Takoj«. 5496-6
PRALN I STROJI S U P E R A VTO M ATI Č NI
PO POSEBNIH CENAH ZA IZVOZ
REX — CANDY — CAST0R — RIBER — CON-STRUCTA — ZOPPAS — C6E — FIDES — IGNIS RADIO TREVISAN - via s* Nicolo 21. telefon 24018 TRST
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuii
iiiiiiiHiimiimiiniiiiininniiimniiiiiinitiiiiiiiniiiiiiininiiiiiiiiiniiimiiiniiiiim
SOBO s posebnim vhodom išče dekle srednjih let, mimo, ljubko, v bližini središča Ljubljane. Enkrat tedensko pomagam v gospodinjstvu — za uslugo. Ponudbe pod »Pridna«.	5486-6
IŠČEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Ljubljani (trenutno sem v inozemstvu) proti visoki nagradi, posojilu. Lahko tudi kupim. Ponudbe pod »Ne bo vam žal«.	2617-6
SOBO z balkonom s posebnim vhodom za Bežigradom, oddam samski osebi. Ponudbe pod »Nagrada«.	5668-6
SOBO išče študent medicine. Ponudbe pod »Samo do julija«.
5664-6
SOBO potrebujeta solidna študenta. Cenjene ponudbe pod »Cimprej«.	5654-6
SOBO išče šivilja, plača in za stranke šiva. Ponudbe pod »Šivilja«.	5649-6
ZAGREB — LJUBLJANA. Enosobno, komfortno stanovanje v središču Zagreba, zamenjam za enakovredno v Kopru. Informacije: Dolgan, Puntarska 1-A, Koper.
443-6
SOBO nujno potrebuje dekle', ki dvakrat tedensko tudi pomaga. Ponudba pod »Mirna«. 5641-6 SOBO išče študentka. Brez obiskov. Zaželeno je v središču mesta.' - Ponudbe pod »•Udobnost«.	5626-6
SOBO išče dekle šivilja* Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod ►►Kmalu*«.	5624-6
SOSTANOVALKO sprejmem za pomoč popoldne. - Ponudbe pod »Majhno gospodinjstvo«.
5613-6
200.000	DIN NAGRADE dam za
enosobno komfortno stanovanje. Sporočite Poljanski nasip 2. pri vratarju. 5610-6 POŠTENO DEKLE sprejmem na stanovanje za izmenično delo. Ponudbe pod »šiška«.
5590-6
SOBO išče absolvent medicine za pol leta. - Ponudbe pod »•Plačam dobro«.	.	5686-6
ZA POMOČ v gospodinjstvu dam lepo sobo. Manjša družina. Pomoč najraje dopoldne. Podrobne pismene oo-nudbe v ogl odd pod' »Dopoldne«.	5684-6
SOBO, opremljeno ali prazno, kjerkoli v Ljubljani in okd-lici, išče uslužbenka. Ponudbe pod »April 1965«.	5683-6
KMEČKI FANT dobi hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Franc Vidmar, Črna vas 197, Ljubljana.	5680-6
SOBO s posebnim vhodom išče profesorica. Plača dobro in inštruira. Ponudbe pod »Matematika in fizika«. 5679-6
SARE S.A.S.
1 K e> telefon 55933 televizijski sprejemniki pralni stroji hladilnik: registratorji radijski sprejemniki mikserji
trajno goreče peča m peči na plinsko olje
nKPrnspnp# *
VIA MAZZINI «4.
rem odrezkom desetodstotni
DOpUSt I
100.000	DIN NAGRADE dam za
prazno sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Blizu centra«. 5677-6 SOBO iščeta kolegici, plačata dobro ali pomagata 2-krat tedensko — kjerkoli. Ponudbe pod »Poštena«.	5672-6
FANTA sprejmemo na stanovanje za pomoč na posestvu. Zapužka c. 15.	5671-6
STANOVANJE in dobro hrano nudimo za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu in varstvo dveh otrok. Ponudbe pod »Skrbna«.	5690-6
Posest
DENACIONALIZIRANO parcelo prodam v Kozarjah. Ponudbe pod »Ugodno«.	5512-7
NA POL DOGRAJENO hišo v predmestjih Ljubljane ali v bližini kupim. Tudi od Ljubljane do Kranja. Ponudbe s ceno pod »Enostanovanjska«.	5098-7
VSELJIVO hišo z vrtom ugodno prodam v Postojni pri Kazarju št. 42. Ogled v nedeljo. 5049-7 DVOSOBNO stanovanje s kopalnico in pritlikinami, nevseljjvo, prodam. Ponudbe pod »Gotovina.«	4897-7
DONOSNO višinsko posestvo ob najprometnejšem turističnem središču Pohorja prodam. Ponudbe podružnici »Dela« Maribor pod »Pohorje«.	431-7
GOSPODARSKO poslopje z gradbenim načrtom prodam. Poizvedbe: Olga Leban, Otoče — Gorenjsko.	427-7
ENODRUŽINSKO hišo, vseljivo, izven Ljubljane, v industrijskem kraju, prodam. Ponudbe pod »Dogovor — gotovina«. 5592-7
V ŠKOFJI LOKI, Cankarjev trg 5, prodam najboljšemu ponudniku enodružinsko hišo z manjšim vrtom ob vodi, delno vseljivo. Pismene ponudbe z navedbo cene pod »Pravnomočna izprami-tvena odločba«.	5600-7
STARO HIŠO. čeprav za popravilo, kupim takoj. Ponudbe pošljite pod »Gotovina«. 5287-7
V DOMŽALAH prodam večjo delavnico. Možnost preureditve v stanovanje. Ponudbe ped »Vseljivo takoj«.	5357-7
TEHNIČNO pomoč pri zidanju hiše nudim tistemu,. ki mi priskrbi zazidljivo parcelo na periferiji . Ljubljane. Ponudbe pod »Gradbenik«.	5175-7
HIŠO v dvojčku, s centralnim ogrevanjem, garaža, vrta 350 m*, vseljivo, prodam v Ljubljani. — Ponudbe pod »Nova«. 2576-7 MEHANIČNO delavnico in pralnico avtomobilov pri bencinski črpalki v Izoli (90 % končana gradnja), proda Štefan Kuzman, Izola.	415-7
ZAZIDLJIVE parcele prodam v predmestju CJubljane. Ponudbe pod »Ugodna lega«.	5445-7
tšCEM partnerja za gradnjo viso-kopritlične hiše z dvema dvosobnima stanovanjema, tri kilometre od središča mesta. Pismene ponudbe pod ^Cenejše«. 5405-7 HIŠO, vseljivo, kupim v severnem delu Ljubljane, lahko tudi v Medvodah ali v Kranju. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno«.
5500-7
HISO, solidno grajeno, prodam na Jesenicah, na lepi lokaciji, najboljšemu ponudniku z gotovino. Takoj ob nakupu vseljivi dve stanovanji. Ponudbe pod »Lepa prilika«.	5498-7
DVD- ali dvoinpolsobno komfortno Čimprej vseljivo stanovanje kupim«: blizu središča Ljubljane. Ponudbe pod »3,000.000«.	5508-7
PARCELO ali hišo kupim. Ponudbe pod »Portorož — Lucija«. 5658-7
SLOVENIJA PROMET — Ljubljana, Tavčarjeva 6, proda: hišo, nedokončano, delno vseljivo, Vič, 9,500.000 din.
Poslovno pisarniško stavbo, 320 kv. metrov, vseljivo, centralna kurjava, v središču Ljubljane. Polovico hiše, garaža, vrt, vseljivo, delno nedokončano, Vič#
4.500.000, 5,000.000 din.
Hišo, vseljivo, Polje pri Ljubljani.
Hiši, vseljivi, Šentvid, 11,000.000,
14.000.000 din.
Stanovanje, štirisobno, komfortno, garaža, vrt, vseljivo proti zamenjavi eno- ali dvosobnega, tudi nekomfortnega, oboje šiška. Stanovanje, štirisobno, komfortno, nevseljivo, središče Ljubljane, 4.COO.OOO din.
Hišo, nedokončano, Vrhnika^ Vilo, vseljivo, prodamo tudi polovico, Logatec.
Hišo, vseljivo. Kresnice — Litija. Podrobnejše informacije dobe kupci v naši pisarni.	2578-7
GARSONJERO kupim, vseljivo takoj ali v jeseni. Ponudbe podružnici »Dela«, Maribor pod »1965«.	397-7
BRIVSKI salon ob obali, lep in prostoren, (brez stroškov se lahko preuredi v damski salon) takoj izredno ugodno prodam. Ponudbe pod »4444«.	2616-7
LOKAL ali hišo z lokalom ku^im.
Ponudba pod »Kranj«. 5659-7 ENODRUŽINSKO HIŠO, štirisobno, vseljivo, prodam v središču Izole. Gregorčičeva 9.	441-7
POSESTVO (kmečko hišo, 3 ha zemlje) v PONIKVAH na Krasu (občina Sežana, v kraju s pravico do propustnice po Videmskem sporazumu) prodamo za
500.000	din. Ogled in dogovor v Ponikvah št. 10 vsako nedeljo popoldne do 18. aprila. Ponudbe in informacije: Rudi Kobal, Izola, Drevored 1. maja 4.	447-7
HIŠO prodam v Šiški. Ponudbe pod »Ali odstopim prostor za stanovanje«.	5620-7
TAKOJ VSELJIVO HIŠO, enoinpolsobno stanovanje, komfortno, ter enosobno mansar-• dno, prodam blizu središča mesta- Ponudbe pod »Gotovina«.	5616-7
MACESNOVE DESKE, 25 mmj suhe, prodam. Smartinska cesta 113.	5669-7
Razno
PO LAHKI METODI učim Šivati in.krojiti. Kuclar, Ljubljana, Tomšičeva 4/II.	5039-8
KVALIFICIRAN, preprost, pošten in miren (40/173), poroči enako tovarišico s stanovanjem ali brez, z nekaj gotovine. Ponudbe pod: »Mimo življenje«. 5530-8 DEKLE z dežele (38^162) se želi poročiti s poštenim fantom ali vdovcem. Ponudbe pod »Ookoli-ca Ljubljane«.	552S-8
INŠTRUIRAM angleščino, nemščino, matematiko in fiziko. Ponudbe pod »Center«.	5517-8
IŠČEM družabnika za prav dobro idočo obrt. Imetje v solastništvo — ter zelo velik dohodek. Ponudbe pod »Resno«.	5311-8
UPOKOJENKA išče upokojenko do 60 let za skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Poštena in čista«.
4786-8
INTELIGENT (41—170) se želi poročiti. Ponudbe pod »Bodiva srečna«.	5436-8
SAMSKI USLUŽBENEC želi spoznati dekle srednjih let. Ponudbe pod »Samo resno«.	5333-8
INTELIGENT srednjih let želi znanstvo s simpatično inteligentko (163/35) za pomladanske izlete. Ponudbe 'pod »Pomlad«. 5327*8 MEHANIK (31/168), samski, z gotovino, želi spoznati tovarišico zaradi ženitve. Ponudbe pod »Harmonija«.	5324-8
URADNICA, stara 19 let, simpati-čna, značajna, z več milijonskim premoženjem, veselje do avto izletov, želi spoznati partnerja na položaju ali boljšega obrtnika. Ponudbe pod »Avto izleti«.	5581-8
SLOVENEC v švedski si želi dopisovati s slovenskim dekletom, v starosti od 17 do 20 let. Zaželena fotografija. Ponudbe na naslov: W. K. Skaragatan box 3 rum 103, Goteborg, Sweden.
5304-8
KDOR NAM lahko sporoči naslov sorodnika ali prijatelja iz Avstralije, ki bi pošteno zastopal naše interese, mu po uspešno končanem poslu nudimo nagrado. Ponudbe pod »Sigurnost 65« podružnici »Dela« Maribor. 422-8
FELICE - TRST
CJ\ RIHJCXJ! 4)
prodfcja srajce nogavice pletenine delovn* obleke cowbojke — originalne RIFLE oun-de in nyinn olašče DO znižanih cenah.
NADA — zglasite se v sredo.
5345-8
OTROKA sprejmem v celodnevno varstvo. Ponudbe pod »Dežela«.
5289-8
ZEL1M posvojiti punčko od 2V* do 4 let starosti. Pismene ponudbe podružnici »Dela« Maribor pod »Prijeten domek«.
424-8
KOVINSKO delo prevzamem na stiskalnico (ekscenter stiskalnica). Ponudbe pod »Do 81«.
5440-8
MIZARJI POZOR — Izdelujem kovinske noge za kavče, mize itd. •Ponudbe pod »Kovinski deli«.
5441-8
INŽENIR, 28/160 želi spoznati prikupno, dobrosrčno dekle — manjše postave, romantične narave. Ponudbe pod. »Predvsem Ljubljana«.	5413-8
FANT, star 26 let, bi se rad seznanil z dekletom, starim od 26 do 28 let, ki ima rada planine. Ponudbe pod »Gorenjska«.
5502-8
MARJANCA, pošljite naslov. »Zaupanje«.	5504-8
CEK za nakap avtomobila ugodno zamenjam za gotovino. Ponudbe pod »1,800.000«.	5470-8
IŠČEM prijatelja za nedeljske izlete, starega od 40 do 50 let. Ponudbe nod »Izleti«.	5481-8
STROJEPISJE, slepo, desetprstno naučim v 50 urah po magnetofonskem sistemu. Jamčim 140 udarcev, usposobim popolnoma za službo v administraciji. Zn., Ro.8, Grudnovo nabrež. 5, tel. 21-258 .	5666-8
OSAMLJENA VDOVA, stara nad 60 let, želi spoznati pridnega in dobrega življenjskega tovariša. Ponudbe pod »Osamljena«. 2620-8 TRIJE SLOVENSKI fantje iz Zah. Nemčije si žele dopisovati s tremi resnimi dekleti, v starosti od 20 do 30 let Pismene ponudbe s sliko pošljite v oglasni odde-delek pod »Snidenje v Jeseni«.
2619-8
PREDŠOLSKEGA otroka sprejmem v oskrbo. Hafner, Šentvid 47/ — Llubljana.	5662-8
ZAMENJAM gotovino 1,100.000 za ček. Ponudbe pod »Nagradn«.
2618*8
VRTNARJI, POMOČNIKI pozor! Večjo 'parcelo (8000 mJ) dam v najem. Ponudbe nod »Vižmarje«.	5621-8
DRUŽABNIKA iščem. Zagotovljen velik promet: obračunavanje ločeno. Ponudbe pod »•Vložba 2,500.000 din«. 5676-8
Ključavničarskega
POMOČNIKA
zapr ilimo takoj.
Osebni dohodki po pravilniku podjetja. »KLJUČAVNIČARSTVO« Radovljica.	2593
Pekarna in slaščičarna
»VESNA« - Kamnik
prodaja osnovna sredstva:
— mešalni stroj za testo s 3 kotli
— pekovsko razdelilno stiskalnico
— pekovsko tehtnico
— sladoledni stroj — kompletni
— razni inventar
2587
»I Z 0 L I R K A« -Ljubljana - Moste
sprejme:
- strojnega tehnika
- KV obratnega električarja
- KV kurjača parnega kotla
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Uveden je skrajšan delovni čas. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Ljubljani ali bližnji okolici. Osebne ali pismene ponudbe sprejema kadrovska služba.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
2575
DfLAVCA
za razvažanje blaga z motornim triciklom za prodajalno sprejme
»MERCATOR« posl. enota »HRANA«
Ljubljana, Gerbičeva 7.
Stanovanja podjetje nima.	2594
Turistični biro VODICE pri Šibeniku
odda v najem več poslopij z ležišči in urejenimi kuhinjami, primemo za počitniške domove delovnih kolektivov.
Prav tako prodamo več družinskih hiš. Za vsa pojasnila pišite na naslov: Turistički biro Vodice — Dalmacija.	2571
ZAHVALA
Bridko prizadeti ob smrti žene, naše ljube mame
Elizabete Herbst
roj. Pavlič
izražamo iskreno hvaležnost dr. Debevcu ZD Moste in medicinskemu ter strežnemu osebju Internega oddelka Vojne Iskreno se zahvaljujemo O.O.SK, ZB, SZDL, DU terena Ze-bolnice, ki so ji nesebično in požrtvovalno lajšali trpljenje, lena jama, stanovalcem, prijateljem, sorodnikom, kolektivu '■ »Gorenjka« — Jesenice, Vojni bolnici in ostalim za poklonjene vence. Zahvaljujemo se tov. Ambrožiču za ganljive besede in pevcem. Vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti naša iskrena zahvala.
žalujoči:
Mož Karol, sinovi Roman, Bruno, Vojo z družino.
ZAHVALA
Vsem, ki so na zadnji poti spremili "	našo	drago	mamo
Terezijo Skale
iz Rogaške Slatine 175 na pokopališče Teharje pri Celju in darovali vence, iskrena hvala. Posebno se še zahvaljujem kolektivu Obrtno komunalnega podjetja Rogaška Slatina za pozornost in udeležbo na pogrebu in za darovane vence.
Dr. Bogdanu Fiirstu za požrtvovalnost med boleznijo iskrena hvala.
Žalujoči sin Ivo z družino in ostalo sorodstvo
Rogaška Slatina, dne 20. marca 1965 '
Umrla je v 76. letu starosti
Minka Škerjanc
upokojenka
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 28. 3. 1965, ob 15.45 iz Nikolajeve mrl. vežice na Žalah. Žalujoči: brat France, sestra Frančiška in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 26. 3. 1965
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi, hudi □olezni 13. t. m. v Avstriji zapustila sestra in tetka
Metka Fertner
roj. ŽUMER
Sestra Ivanka Ažman z družino, Filipina Pečar z družino, brat Mr. Ph. Miroslav Rožman z družino, teta Helena Poljak z družino in ostalo sorodstvo
Gorje, Bled, Ljubljana, Sežana, St. Radegund
Dotrpel je v 77. letu starosti naš ljubi brat in stric
Lovro Vidmar
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 28. 3. 1965, ob 16.45 izpred mrliške vežice v Dravljah na poko-/ pališče v Dravljtf.
Žalujoči: sestre in brat ter ostalo sorodstvo
Ljubljana, 26. marca 1965
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma
zapustil naš sodelavec
Edvin Muženič
kemijski tehnik
Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 27. marca 1965, ob 16. tud, na pokopališče v Izoli.
Dragega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu. \
V Izoli, 26. marca 1965
VAJENSKI DOM
Ljubljana, Kersnikova 4 .sprejme
- DVE SNAŽILKI
Nastop službe takoj ali po dogovoru.	2579
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
Trgovskega podjetja DROGERIJA
LJUBLJANA
Ulica Milana Majcna 12
razpisuje
dve prosti delovni mesti
- TRGOVSKIH POMOČNIKOV
po možnosti galanteristov (moška delovna sila). Pia-5a po pravilniku o delitvi asebnih dohodkov podjet-la. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja. 2596
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
Tovarni kovanega orodja v Kamniku -
Šmarca 101
razpisuje prosta delovna mesta za:
1. KOVINOSTRUGARJE
2. STROJNE KLJUČAVNIČARJE
3. ELEKTROMEHANIKA
pod 1. lahko priučeni.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ker podjetje ne more priskrbeti stanovanj, imajo prednost kandidati iz Kamnika, Domžal in okolice. Nastop mogoč takoj.
Prejemki po pravilniku podjetja.
Kandidati naj se osebno ali pismeno zglasijo v tajništvu podjetja.
2605
Zavod za poslovne objekte Ljubljana -
Cigaletova ul. 2 razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo
VEČJE KOLIČINE RABLJENE GUME za polaganje poda,
ki bo dne 31. marca 1965 ob 17. uri V SKLADIŠČU podjetja »SLOVENIJALES« na Gospodarskem razstavišču (Hala D) za kinom »Soča«. Gume si lahko ogledate eno uro pred začetkom licitacije.	2612
Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Cankarjeva 5-II.
razpisuje mesto
dokumentallsta-ke
za teoretsko raziskovalno skupino.
V poštev pridejo kandida-;i-ke s končano filozofsko ali pravno fakulteto (kon-5ana druga stopnja) s pasivnim znanjem dveh svetovnih jezikov in strojepisja.
Ponudbe s kratkim življenjepisom predložite v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Razpis velja lo zasedbe delovnega mesta.	2580
B A G AT TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV - ZADAR
prodaja ŠIVALNE STROJE za 50 ODSTOTKOV CENEJE ZA TUJO VALUTO
POTROŠNIKI!
Znane BAGAT, šivalne stroje poznajo zaradi kakovosti, oblike in estetske podobe vsi v Jugoslaviji. Navedeno dejstvo potrjuje, da so prodali nad 300.000 strojev. Večje količine šivalnih strojev so poslali na tuja tržišča: v Anglijo, ZDA, Kolumbijo, Kanado, Nigerijo in v ostale. Šivalni stroji BAGAT imajo svetovni sloves. »MAJA«, »JADRANKA« in »ANA« so najbolj znani tipi BAGAT šivalnih strojev, ki jih lahko montirate na enega 'izmed treh naslednjih kabinetov:
0 KABINET M-75 je obložen z orehovim furnirjem, ima štirioglato obliko in je prilagojen klasičnemu ter sodobnemu pohištvu.
0 KABINET M-8GHC ima železni podstavek in ploščo,
ki je obložena z orehovim furnirjem.
•! " . .
0 KABINET M-86 je izdelan v obliki vitrine, ki je obložena z orehovim furnirjem, in je prilagojen klasičnemu ter modernemu pohištvu.
0 KOVČEK PORTABLE je odlične kakovosti, enostaven za uporabo in izredno primeren za gospodinjstva v manjših stanovanjskih prostorih.
Stroji, ki so montirani na portable podstavku, delujejo samo na elektriko.
BAGAT šivalni stroji (razen stroja ANA) imajo vgrajeno luč in lahko delujejo na nožni ali električni pogon, vsi pa šivajo naprej in nazaj. Tovarna BAGAT nudi svojim dosedanjim in novim kupcem naslednje prednosti:
0 svetovno kakovost 0 dolgoletno garancijo (10 let)
• brezplačni pribor za krožno in kockasto šivanje, robljenje in krpanje
0 brezplačni servis in rezervne dele
. tečaje za knojenje in šivanje
Z veseljem vam sporočamo, da boste lahko kupili naše šivalne stroje po specialno znižanih cenah za tujo valuto.
če imate prijatelje ali sorodnike v inozemstvu ali lasten devizni račun pri Narodni banki v Jugoslaviji, boste lahko hitro in ceneje prejeli BAGAT šivalne stroje.
IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST, DA BOSTE LAHKO KUPILI BAGAT ŠIVALNI STROJ PO SPECIALNO ZNIŽANIH CENAH
-				
$ (ameriški dolar)		X		
o		Na kabinetih		
	M-75 M-8GHC		M-86	Portable
				kovček
»MAJA«				
— z lučjo in brez				
motorja	64	62	79	—
— z lučjo in z				
motorjem	74	72	89	64
»JADRANKA«				
— z lučjo in brez				
motorja	60	56	74	—
— z lučjo in z				
motorjem	70	66	84	60
»ANA«				
— brez luči in				•
brez motorja	56	53	71	—
DM (zahodnonemška marka)				
				
		Na kabinetih		
	M-75 M-8GHC		M-86	Portable
				kovček
»MAJA«				
— z lučjo in brez				
motorja	256	248	316	—
— z lučjo in z				
motorjem	296	288	356	256
»JADRANKA«				
— z lučjo in brez				
motorja	240	224	296		
— z lučjo in z				
motorjem	280	264	340	240
»ANA«				
— brez luči in brez				
motorja	224	212	284	—*
šivalne stroje bomo poslali takoj na naslov naročnika, za katerega je bil vplačan ustrezni znesek. Hkrati bomo zaračunali prevozne stroške, in sicer 750 dinarjev.
Sleherni šivalni stroj je pakiran v eksportni embalaži, za katero ni potrebno posebno plačilo.
Vaše prihranke ali gotovino tuje valute lahko vplačate za nakup naših šivalnih strojev pri najbližji filiali Narodne banke v vašem kraju.
Navedenč zneske lahko vplačate preko banke, pošte ali a čekom v eni izmed naslednjih valut: $, nemških markah, kanadskih dolarjih, angleških funtih, francoskih frankih, italijanskih Urah in drugih konvertibilnih valutah na naslov:
.JUGOEKSPORT
BEOGRAD, Kolarčeva 1
44
NARODNA BANKA — FILIALA RIJEKA za BRODOKOMERC — eksport-import Rijeka, Beogradski trg št. 3/II
Po vplačilu bo Jugoeksport poslal kupcu »garancijsko pismo«, s katerim boste lahko takoj prevzeli BAGAT šivalni stroj v vseh BAGAT skladiščih ali prodajalnah v SFRJ.
Vsa podrobna pojasnila dobite pri navedenem podjetju ali neposredno v tovarni
„VLADO BAGAT" - Zadar
ALI V PREDSTAVNIŠTVU »BAGAT« / BEOGRAD, BALKANSKA 49, tel. 29-521
V vsakem domu BAGAT ŠIVALNI STROJ!
2565
Trgovsko podjetje
»HMEUNTK« -Novo mesto
razpisujč JAVNO DRAŽBO ZA tovorni avtomobil TAM 3000
v voznem stanju.
Dražba bo 2. 4. 1965 v skladišču Bršljin ob 8. uri za družbeni sektor, če licitacija ne uspe, imajo pravico tudi zasebniki — eno uro pozneje. 2603
‘rehrambna industrija
3ELSAD - Črnomelj
razpisuje prosta delovna mesta za: l. VODJO komerciale i. TRGOVSKEGA POTNIKA za teren Gorenjske
Pogoji: pod 1.': rkonomska fakulteta, višja ekonom-sko-komercialna šola ali srednja strokovna šola s potrebno prakso; pod 2.: ustrezna trgovska praksa. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	2588
!![!llllllii!i!llll|[IIj||IIll|j!j|l!Iill!!!;;l!lll|l|||]|||||||||||ill||E||i[i|l||jj||||||||!||||||!||||[t||||||||fj||||||||n|||||[||]||||||!||||||||||||||!i;||||!!|[[|||||i|||j|||j|||[|{|}|||||||||f[i^
KMETIJSKO POSESTVO BARJE - Ljubljana
obrat BREST pi;i Igu
SPREJME:
1. 3 DELAVCE - ŽIVINOREJCE
za delo pri pitanju mlade živine
2. DELAVCA - ČUVAJA
3. 2 DELAVCA za transportna dela v živinoreji - samska
Delovna mesta pod štev. 1. in 2. so na delovišču KLJUČE, štev. 3. pa na obratu BREST.
Družinska stanovanja so zagotovljena. Nastop službe 1. 4. 1965. Pismene ponudbe pošljite Kmetijskemu obratu Brest pri Igu,	2601
illlilllllllll!il!l[||lilll|jllllll!|[||lllllllllllil!ll!!lllll!]|li!lllltllllllllllilill!lllllljj]||||l||llll|fll|ll!|l|||||!||||[|||||]iii!iil|||||||||||!|||||!!|||||j|!|||||||||j||[||||||[|tl{|||||||[!!!i Po sklepu delavskega sveta proda
ISKRA
tovarna elementov za elektroniko v Ljubljani, Linhartova 35
4 HIDRAVLIČNE STISKALNICE VODNI KOMPRESOR POGONSKI ELEKTROMOTOR OLJNI KOMPRESOR
Interesenti si lahko ogledajo dve stiskalnici in vodni kompresor z elektromotorjem v prostorih tovarne na Linhartovi 35, dve stiskalnici in oljni kompresor pa v prostorih Iskre, Proizvodnja feritov, Tržna ulica 3, vsak dan od 8.—12. ure.
JAVNA DRAŽBA bo dne 2. 4. 1965 na Linhartovi 35, soba 51-11 nad. za družbeni sektor ob 8. uri, za zasebnike ob 10. uri.	•	2581
Tovarniško skladišče v Ljubljani
nujno potrebuje
RAČUNOVODJO
Lahko je začetnik. Ponudbe pod »SKLADIŠČE«.
2512
Inštitut JURIJ VEGA
Ljubljana, Kotnikova 18
razpisuje delovno mesto “
- KV kovinostrugarja
Službo lahko nastopi takoj, osebni dohodki po pravilniku.	2595
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PREMINILA
IVANA KRŽIŠNIK '
INVALIDSKA UPOKOJENKA
POGREB BO DANES V SOBOTO, 27. MARCA 1965, OB 15.30 IZPRED HIŠE ŽALOSTI GORICE ŠT.' 37 NA TAMKAJŠNJE POKOPALIŠČE.
KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE »SAVA« — KRANJ
KRANJ, 25. MARCA 1965
iiiiiiiiiiiiiniiiniiiiin
Komisija DS za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri podjetju
AERODROM LJUBLJANA - BRNIK
razpisuje
NA LETALIŠČU LJUBLJANA
delovno mesto
BRNIK
šoferja - avtomehanika
Žk to delovno mesto je potrebna »D« kategorija, kvalifikacija v avtomehanični stroki in stanovanje v Ljubljani.
Nastop službe čimprej. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev v podjetju. Pismene vloge s potrebnimi podatki naj interesenti pošljejo do 1. IV. 1965 na naslov: »AERODROM LJUBLJANA«, splošni sektor, Kranj, p. p. 33.
______________________________________ 2591
ll!lll!l!llllllllllll|j|||||l!lllllllllllll|[||llll|||||i||i||||||||||!|||||j|||||||{||||||||||tj|||jjttj]|jj|||i||[||||]|]||||
ZAHVALA
Ob bridki izgubi najine drage mame
ANTONIJE SENCUR
ROJ. KRIŽAJ
se zahvaljujeva vsem, ki so nama ustno ali pismeno izrekli sožalje, GIP »Gradis« — Kov. obrati ter*sind. podr. »Gradis« K. O. in SPO Ljubljana za venca in vso pomoč. Hvala tudi vsem darovalcem cvetja in venca. Posebno se zahvaljujeva zdravnikoma dr. Mariji Kolbetovi za njeno skrb med boleznijo najine mame in dr. Frančišku Peternelu, ki je najini mami lajšal trpljenje ob njenih poslednjih urah. Zahvalo 1 sva dolžni tudi strežnemu osebju III. oddelka bolnice za duševne bo-'-..lezni v Polju za vso skrb in nego. Zahvala vsem, ki ste najino mamo spremili na njeni poslednji poti. Hvala č. duhovščini, kakor tudi pevcem za v srce segajočo žalostinko. Vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala.
ŽALUJOČI HČERI VIKTORIJA IN ADELA Ljubljana, 23. marca 1965
44
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
VELETRGOVSKEM PODJETJU
JRGOAVTO KOPER
KOPER
razpisuje delovna mesta za:
- POSLOVODJO
prodajalne avtomateriala v Ilirski Bistrici
- BLAGAJNIČARKO
v prodajalni avtomateriala v Ilirski Bistrici POGOJI:
za delovno mesto poslovodje se zahteva strokovna izobrazba trgovskega pomočnika iz stroke z izpitom in z najmanj 3-letno prakso na ustreznem delovnem mestu oz. strokovno izobrazbo visoko kvalificiranega avtomehanika s prakso v trgovini; za delovno mesto blagajničarke se zahteva poznavanje poslov blagajniškega poslovanja, vodenje ustreznega pisarniškega poslovanja in obvladanje strojepisja.
Osebni dohodek se določi po pravilniicu osebnih dohodkov.
Ponudbe po tem razpisu sprejemamo do 10. aprila 1965.
Interesenti naj svojo prijavo oz. ponudbe naslovijo na naslov:
Veletrgovsko podjetje »TRGOAVTO KOPER« — Koper, JLA 25.	2568
lllllfi!l!IIIIH]|||IUIII|||il||||||||||||||||||||)|||t|||||||||[||||[{i|!j|]|||||||||||||[||||j|||||||jjj||||[|[|||||]|||||||||]j||||;i|||||j|||||||||j[|||||||[|[|||||]||||)||||[[|j||||[||jjij||i
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS podjetja
ŽELEZARNE ŠTORE
razpisuje prosta delovna mesta za:
1. DIPL. ELEKTR0IN2ENIRJA -jaki tok
2. DIPL. ELEKTRDIN2ENIRJA -
jaki tok ali inženirja z nekaj v prakse
3. TEHNIČNEGA SEKRETARJA samoupravnih organov
4. KV ali VK TELEFONSKEGA MEHANIKA
5. 2 KUHARICI za počitniški dom na Svetini
6. S ER VIRKO za počitniški dom na Svetini
POGOJI^ pod točko 3. dokončana višja pravna ali upravna šola.
Za vse navedene sodelavci so samska stanovanja takoj zagotovljena.
Sodelavcu ,pod točko 1. bo v drugi polovici tega leta priskrbljeno tudi družinsko stanovanje.
Ponudbe pošljite kadrovskemu sektorju do 15. aprila 1965, razpis pa velja do zasedbe delovnih mest.
/
2609
IIIIIUIIIIIII(lllllll|||||||||||||f||(||||||JJ|fj|||||||J|||||||||||fJt||||||}||j|[||||JI|{jjJ||||j||||||[(|jj|||||||J|{j||||||||jjj|||||||;|||j|j|||||||||||jj|||||||||||||||j||||||||||jjj|||||jjj|jj||j||
INDUSTRIJA POHIŠTVA
STOL"-Kamnik
//
VABI K SODELOVANJU
SAMOSTOJNEGA
STROKOVNEGA
SODELAVCA
za komercialne posle v izvoznem oddelku
Za delovno mesto je zaželena visoka ali višja stro-kovna Izobrazba.
Kandidat mora obvladati angleški in nemški jezik, od tega enega aktivno.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Nudimo družinsko stanqvanje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	2518
Sobota, 27. marca 1965
MOTORJI, AVTOMOBILI, PROMET
DELO + stran 15
TIN*
BRATINA:
ZA
VARNO VOŽNJO
Hitrost
(2. nadaljevanje)
Optimalna hitrost, s katero »e giblje določeno vozilo, je vsaka hitrost, ki jo v vsakem posameznem primeru dopuščajo objektivni in subjektivni pogojitelji. Optimalno hitrost omejujejo voznikove sposobnosti, znanje, spretnost in izkušnje, po drugi strani pa je odvisna od okolja, v katerem je vozilo v vsakem trenutku vožnje. Med vožnjo naleti voznik zaporedoma na prvine okolja, ki so lahko enake, podobne ali pa se med seboj razlikujejo. Za voznika pomenijo vedno brezpogojno enkratnost, četudi jih zaradi svojstvenega odnosa do okolja in načina kako to okolje opazuje, doživlja drugače Voznik ima do posameznih prvin okolja (ali pa do različnih prvin sestavljenih v celoto) takšen odnos, kakršnega si je pridobil v teku svoje vozniške prakse. Na določene prvine-ali skupine prvin, ki jih srečuje med vožnjo, reagira zelo določno. To so tako imenovane ustaljene reakcije. Takšne reakcije omogočajo vozniku, da vozi sproščeno, saj bi bila vožnja v primeru, če ne bi bil sposoben reagirati ustaljeno, izredno naporna in utrudljiva. Po drugi strani pa ustaljene reakcije prav lahko postanejo razlog, da bo voznikov odnos do posameznih prvin in sklopov prvin tog in neprilagod Ijiv. To pomeni, da lahko voznik doživlja in razvršča pomembnost posameznih prvin oziroma celote prvin nekako pavšalno. Zaradi tega je možnost, da hitrost, s katero se giblje, ne bo v ozkih mejah optimalne hitrosti, razmeroma zelo velika. Vse hitrosti gibanja, ki so večje ali manjše od optimalne, so rezultat poruše- j nega odnosa med subjektiv- \ rami in objektivnimi činitelji. j Posledica tega je, da se po- j večujeta tveganje in nevar- j nost nesreče. Pogoj, da bo po-! tekala vožnja v mejah opti- j malne hitrosti, je sposobnost voznika, da ustrezno in v pravem trenutku oceni pomembnost prvin okolja in svoje sposobnosti, hkrati za1 prilagodi hitrost, s katero se v danem trenutku rib-Ije, prvinam okolja in svojim J sposobnostim. Možnosti, da \ bo hitrost vožnje večja ali pa j manjša od optimalne, so po-1 temtakem odvisne v celoti od j voznika. Varna vožnja torej \ ni in ne more biti odvisna niti samo od objektivnih Cini-teljev kakor tudi ne od subjektivnih; odvisna je od voznikove sposobnosti, da v vsakem trenutku ko vozi, spoznava pomembnost prvih in drugih, hitrost, s katero se giblje, pa vedno znova prilagaja trenutno odločujočemu činitelju.
Višino optimalne hitrosti določa vsakokrat tisti objektivni ali subjektivni činitelj, ki dopušča najvišjo hitrost sploh. Začetniku za krmilom tudi najširša avtocesta brez prometa, niti izvrstno vozilo z močnim strojem ne dopušča, da bi vozil, denimo, 100 kilometrov na uro. Začetniku bo vsem ugodnim okoliščinam navkljub optimalna hitrost slej ko prej tista, ki jo določajo njegove vozniške spretnosti in izkušenost. Te prav gotovo niso velike. Dirkaču z bogatimi .izkušnjami, ki sedi za krmilom zelo hitrega vozila, pa določa optimalno hitrost značilnost ovinka. Hitrost 120 kilometrov na uro daleč presega optimalno, če vozimo s takšno hitrostjo tudi ob najbolj ugodnih objektivnih in subjektivnih činiteljih, vendar z izrabljenimi gumami. Še tako izkušen voznik bo, če bo vozil s hitrostjo SO ali več kilometrov na uro v gosti megli, prav gotovo presegel optimalno hitrost, čeprav ima na vozilu meglenke.
Optimalna hitrost je lahko odvisna prav od vsakega, sicer na ptogled nepomembnega činitelja. V vsej verigi prvin, ki določajo optimalno hitrost in s tem varno vožnjo, pa zavzema voznik s tem, ker sam presoja in odloča, naposled vedno najvažnejše mesto.
Presenetljiv
uspeh
Škode 1000 MB
JOHN DICKSON CARR
| Stolp na Škotskem
Vzroki požarov na avtomobilih
Kdaj lahko vozilo zagori, kako preprečiti požar, kaj storiti oh požaru
v Avstriji
Varčni Avstrijci so že od nekdaj radi kupovali robustne in cenene škode iz sosednje CSSR. Vendar je uspeh nove škode 1000 MB na avstrijskem tržišču pravo presenečenje Uradni podatki o novo regi sti ranih avtomobilih v Avstriji v januarju letos kažejo, da je nova škoda na petem mestu! Vrstni red je tak: VW 1200 997, opel rekord 1700 319, opel kadet 227, steyr fiat 850 225, škoda 1000 MB 183, ford oortina 1200	153,	ford
fcaunus 12 M 1500 145, steyr fiat 1500 131, peugeot 404 130, mercedes 190 D 123,' steyr fiat 1100 D 122, sledijo ford con-sul oortina 1500, opel rekord 1500, renault R 8 major, VW | 1500 S variant, ford taunus ‘ 17 M, renuilt R 4, volvo 120 itd.
Danes je požar na avtomobilu zelo redek pojav. — To je uspeli konstruktorjev, ki vedno znova iščejo nove rešitve izboljšanja varnosti vozil. — Še zmerom pa so pri nekaterih modelih električne napeljave premalo zaščitene, dovodne cevi za gorivo preblizu izpušnih cevi in sintetični, lahko vnetljivi materiali blizu električnih kablov. Isto velja za kolektorje dinam in motorje za-ganjačev, ki iskre in so v glavnem slabo zaščiteni pred bencinskimi hlapi. Kljub temu bi bilo nesmiselno trditi, da so avtomobili še prav posebno lahko vnetljiv predmet; nevarnost požara je prisotna povsod, pri vozilih, kakor tudi pri vseh drugih predmetih, narejenih iz gorljivega materiala, ki se vžgo ob prisotnosti kisika zaradi čezmerne toplote ali zaradi dotika s plamenom.
specifične teže zraka- Vnetljivost hlapov traja dolgo in gorečega bencina na lahko ukrotiti z vodo, posebno če se je plamen že razbohotil, saj je bencin lažji od vode in splava na površino, njegovi hlapi pa se ob dotiku z zrakom spet vžgejo. Ker majhne količine vode ogenj le še razplamte, je tako gašenje nesmiselno in le velike količine vode lahko pogase požar, ker preprečujejo bencinskim hlapom dotik z zrakom in obenem zmanjšujejo vročino.
Razni dodatki bencinu le preprečujejo možnost eksplozije.
Bencin izhlapeva tudi pri najnižjih temperaturah, njegova točka zmrznjenja je precej nižja od ledišča in hlapi se v zraku lahko vžgejo. Samovžig bencina v araku je pri 500° C; to se lahko zgodi, kadar bencin kaplja na izpušno cev ali kadar je zrak okrog tanka za gorivo segret do točke samovžiga.
Pomnimo, da Se bencin vžge tudi pri nizkih temperaturah, celo pri — 30° C, kadar se mu približa plamen. Temu ni tako pri nafti, katero uporabljamo za Dieslove motorje; ta se vžge samo, če temperatura presega 100° Celzija.
Tanki za bencin in cisterne zlahka povzroče požar tudi takrat, kadar so prazni, kajti bencinski hlapi v njih ostanejo, se pomešajo z zrakom in v danem trenutku eksplodirajo.
Razen bencina se najlažje vnamejo olja.
Redki so primeri, da je požar povzročilo olje v motorju ali menjalniku, vendar lahko olje mnogo pripomore, da se v primeru požara ogenj še bolj razširi.
Tudi gume so vnetljive, čeprav se le redko same vžgejo (včasih se to dogodi pri aivto-vlakih, na zadnjih kolesih kamiona ali prikolice). Gume se vžgejo zaradi trenja dveh gum, zaradi izgube pritiska ali prevelike obremenitve.
Posebno nevarno je, če pride do požara na akumulatorju, ker se pri tem ustvarja zelo eksploziven plin; zato ne smemo kaditi ali netiti ognja blizu akumulatorja.
Res je, da oblazinjenje in preobleke' sedežev, tapete in ositali deli, ki so večinoma iz plastičnih mas, niso tako gorljivi kot bencin, toda tudi ja umetna vlakna in smole se zlahka vnamejo; včasih je dovolj še tleč cigaretni ogorek.
Dobro je, če vemo, da ne smemo kaditi ali prižigati vžigalioe, kadar čistimo aivto s kemičnimi čistilnimi sredstvi, bodisi znotraj ali zunaj.
Lak gori
Ena najbolj zanimivih ugotovitev je ta, s kakšnb lahkoto gori lak. Zdi se, kot da bi gorela pločevina, v resnici pa gori le približno pol milimetra debela plast laka.
Avtomobilski laiki so v ve. čini narejeni iz sintetičnih ali celuloznih smol- Oba proizvoda sta organskega dzrvoira in zato gorljiva. Lak, narejen na osnlovi nitroceluloze, začne goreti, ko doseže okolica temperaturo 1800 C. Sintetične smole pa se vžgejo šele pri temperaturi med 250° in 300° Celzija.
Kadar avto gori, povzroči intenziven in dalj časa trajajoč ogenj, da popokajo stekla, deli iz lahkih kovin se tope, pločevina pa'se deformira. Popolnoma nemogoče je spet usposobiti avto, ki je zgorel, kajti pločevina, ki se uporablja za samonosne karoserije ali za karoserije mio-delov, Id imajo šasijo, izgubi po požaru, v kaiterem je temperatura dosegla 500° C, približno 50 odstotkov svoje odpornosti.
Kisik
V zraku, katerega vdihava, mo, je kisik. Avto je stalno obdan s tem elementom, ki omogoča gorenje. Ce kjerkoli na avtomobilu opazimo ogenj, ga moramo takoj lokalizirati in tja, kjer gori, dovajati negorljivi plin, ki bo absorbiral kisik iz zraka.
Na tem principu so izdelani aparati za gašenje požara.
Tudi s peskom ali cunjami (le da niso navlažene z bencinom ali nafto!) lahko hitro zadušimo manjši požar.
Avto lahko zgori od strehe do tal
Res je, da se lahko ogenj razširi samo na gorljive predmete, toda avto je skoraj v celoti izdelan iz gorljivih materialov.
Zmotno je misliti, da kovinski deli motorja in karoserije, iz katerih je avto, preprečujejo širjenje ognja. Druge snovi; katerih je v vsalkem vozilu dovolj, pospešujejo širjenje ognja.
To so:
— bencin in njegovi hlapi,
— olje v karterju,
— oblazinjenje sedežev, preobleka stropa, opaži, preobleka stranic, tapete,
guma in vsi deli iz kavčuka ali iz sintetičnega materiala,
— lak karoserije,
— prtljaga in blago v prtljažniku ali v notranjosti vozila.
Bencin
Bencin Je najbolj vnetljiv zaradi svoje hlapljivosti; s hlapi namreč lahko pride v stik veliko kisika. Hlapov je povsod dovolj, čeprav je bencin v tekočem stanju. Počasi se izgubljajo v zraku, več jih je ob tleh, saj je njihova specifična teža trikrat večja od
ženevski salon 1965
Letošnji ženevski salon je minil v znamenju uradnega optimizma, poostrene britanske ofenzive v Švico, poveča, ne težnje h kvazi športnim variantam serijskih družinskih vozil in — nobenih resničnih novosti. Edina med slednjimi, renault R 16, je bil namreč do podrobnosti predstavljen tisku že nekaj mesecev poprej.
C izpustimo dokaj japonsk Ce izpustimo dokaj močno japonsko zastopstvo, je uradni seznam letošnjih ženevskih novosti tak: kitortšo amanj-ipptbapoisk ž ABARTH: 695 SS s karoserijo izboljšanega fiata 500.
ALFA ROMEO: giulia super z 98 KM, giulia GTC kabriolet s 106 KM, giulia GTA s 115 konjskimi močmi.
FIAT: spremenjeni 500, ki nosi oznako 500 E, 1500 L s 75 KM, 850 kupe s 47 KM in 850 spider z 49 KM.
FERRARI; berlinette 250 Le Mams.
GENERAL MOTORS: opel diplomat kupe z 230 KM (Chevrolet 8 valjev).
LANCIA: fulvia kupe z 80 KM.
RENAULT: R 16, ki smo ga že podrobno opisali.
6KODA: manjše spremembe na octavia kombiju.
TRIUMPH: TR 4-A s posamičnim vzmetenjem zadaj, spitfire MK II s 67 KM in manjšimi spremembami.
VIGNALE: opel kadet spider — prototip.
AUTO UNION: F 12 z motorjem 45 KM.
O poostreni britanski ofenzivi na kontinent pa naj priča naslednji podatek: Angleži zlasti BMC, so izpodrinili Francoz© in se uvrstili za Zahodno Nemčijo na drugo mesto— lani so svoj izvoz v Švico v primerjavi z letom 1963 skoraj ptodvojili!
Dele, katere je zajel ogenj, moramo zavreči, čeprav na oko niso deSoirmiram.
Bencinski tanki, nameščeni v zadnjem delu vozil, se bolj segrejejo zato, ker sega običajno izpušna cev do konca vozila. Pri avtomobilih, ki imajo rezervoarje za bencin v sprednjih delih, se ti posebno grejejo poleti, ko pripekajo sončni žarki.
Nad gladino bencina v rezervoarju je pod majhnim pritiskom vedno precejšnja količina hlapov. Ce Odpremo pokrov, hlapi uidejo na prosto in s© zgostijo. Ko doto. čarno gorivo, tekočina izpodrine še ostale hlape na phosto; ti se zgostijo in pustijo komaj zaznavno sled v prtljažnem prostoru ali pod vbei-lom.
Na bencinski črpalki je ve. dno dovolj hlapov goriva, ki ne uhajajo v višje plasti zraka, ampak se mešajo z zrakom in tako ustvarjajo vnetljivo mešanico. Ta vnetljiva mešanica obdaja žaganj ače in diname avtomobilov na bencinskih črpalkah.
Velik del površin© diname ima majhne odprtine za zrak za hlajenje. Pri delovanju motorja te odprtine vsesavajo zrak, pomešan z bencinskimi hlapi, in ga usmerjajo na kolektor, torej točno tja. kjer preskakujejo iskre.
Zaganjač za svoje delovanje potrebuje tok nizke napetosti, ima pa- velik vrtilni moment in veliko moč, zato lahko preskakujejo velike iskre, te pa lahko zanetijo požar.
Veliko nevarnost predstavljajo poškodovani spoji kabla z akumulatorjem in poškodovana izolacija visokonapetostnega kabla, ki’ vodi od vži-galne tuljave do razdelilcajoe se dolgo nahajajo pod vplivom bencinskih hlapov.
Nevernost požara v primeru prometne nesreče
Kadar se dva avtomobila zaletita in se pločevina tare ob pločevino, vedno nastanejo iskre, ki lahko povzroče požar. Pri nesrečah ni redko, da se tank za gorivo poško-
duje jp električna napeljava pretrga, ali pa se ob udarcu ob obcestni kamen pokrivalo karterja poškoduje ali celo odtrga.
V vseh teh primerih kaj lahko pride dlo požara.
Največjo nevarnost in lahkomiselnost pa pomeni približevanje kraju nesreče s prižgano cigareto ali cigaro oziroma z odprtim ognjem.
Bencinski tanki ne eksplodirajo zmerom
Mnogi ljudje mislijo, da v primeru požara na avtomobilu tank za gorivo vednlo eksplodira.
Od količine kisika je odvisno, ali bo res prišlo dfc> eksplozije ali ne.
Mogoče se zdi neverjetna ugotovitev, da so eksplozije pogostejše pri bencinskih tankih, ki so bolj prazni.
Veliko nevarnost predstavljajo bencinski tanki vozil, ki so bila dalj časa v popravilu.
Ce je zrak nad nivojem goriva močno nasičen z bencinskimi hlapi, kar se največkrat dogaja v segretih rezervoarjih za gorivo, do eksplozije ne more priti zaradi pomanjkanja kisika.
Kadair pa koncentracija bencinskih hlapov ni velika, torej, ko je dovolj kisika, do eksplozije tudi ne more priti, ker ni dovolj vnetljivega plina.
Maksimalna in minimalna koncentracija eksplozivne mešanice je omejena (zrak mora vsebovati od 1.4—7 odstotkov vnetljivih sriorvi) in ti dve meji pomembno zmanjšujeta nevarnost eksplozije.
Zračni filtri
Požar na vplinjaču je bil včasih pogost pojav; s sodobnimi zračnimi filtri pa je ta nevarnost zelo zmanjšana, ker se ob ustavitvi' motor j a dotok goriva avtomaitično prekine.
Ni previdno pustiti teči motor brez zračnega filtra, kot se običajno dogaja v mehaničnih delavnicah.
Kadar iščemo vzroke požarov, včasih odkrijiemfo, da je bil uporabljen pri čiščenju motorja čopič povezan z žico.
Ob dotiku s kontaktom zaga-mjača lahko preskočijo močne iskre, ki vžgejo vnetljivo tekočino, s katero je čopič prepojen.
Kratki stiki
Izvzemši sekundami tokokrog vžiga, delujejo električne naprave v avtomobilih z napetostjo 6 ali 12 voltov, ki je popolnoma nenevarna, če se ižolaciija nekega kabla pretrga ali izrabi in pride kabel v stik z maso, običajno pride do iskrenja. Ce se nahaja v bližini vnetljiva snov (obloga iz penaste gume, bencinski hlapi, polito olje ali guma), kaj lahko izbruhne požar.
Kadarkoli zajznamo smrad gume, ki se žge, je potrebno takoj ustaviti avto in ugotoviti vzrok, če vzroka hditro ne najdemo, moramo 'oba priključka z akumulatorja sneti in ju izolirati, potem pa najti kratek stik in ga odpraviti. Vesten šofer (tudi amater) ima v vozilu vedno klobčič izolimega traku.
Zapomnimo si, da lahko kratki stiki povzročijo ogenj že zaradi trenutne bližine vnetljivega materiala.
Pozor, bencinska črpalka
— Prekinite kontakt, ko se približujete bencinski črpalki.
— Nikoli n© pustite v vozilu predmetov’ ki bi lahko zanetili požar, predvsem ne cigaretnih ogorkov.
— Ustavite motor in ne približajte se preveč vozilu, ki stoji pred varni in katero polnijo z gorivom.
— Opomnite potnike, da je v bližini bencinske črpalke prepovedano metati iz vozila tleče ogorke cigaret.
— Ugotovite nivo bencina v rezervoarju tako, da ne boste pri tem uporabljali odprtega ognja.
— Motor vžgemo, ko smo zaprli tank za gorivo, ko so stekla očiščena, ko je pre-kcnrtnoliran nivo olja in vode in ko smo plačali račun. Torej nič prej, ko želimo odpeljati z bencinske črpalke!
S
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
26. nadaljevanje
Italijani v Ženevi
Novosti italijanske avtomobilske industrije na ženevskem sejmu
Med italijanskimi novostmi v Ženevi je za širše občinstvo najzanimivejši Fiatov v marsikateremu oziru izboljšani 500, ki je za svojim malo večjim bratom (600 D) najbolj razširjeno vozilo v Italiji, saj so jih doslej v Torinu izdelali že več kot milijon. Fiat 500 je še vedno med najcenejšimi vozili na svetu: tudi sedanji izboljšani tip stane v Italiji 475 tisoč lir, medtem ko je izvozna cena še nekoliko nižja. V čem so spremembe? Kakor že pri- fiatu 600 D' se zdaj tudi pri tem tipu odpirajo vrata proti vetru, izboljšali so delovanje sklopke, okrepili diferencial in bistveno popravili zvočno izolacijo. Izboljšali so tudi vidljivost s povečanjem sprednjega stekla in nekoliko spremenili zunanji videz s tem, da so odstranili okrasne letvice na sprednjem pokrovu in na vratih.
Glavni adut, s katerim letos riastopa italijanska avtomobilska industrija, pa so serijske športne izvedbe vozil nižjega in srednjega razreda. Pridobiti si žalijo novih kupcev zlasti med tistimi sloji avtomobilistov, Id so jim všeč vozila z boljšimi pospeški in temu prilagojenimi karoserijami, kar pa doslej ni bilo dostopno vsem zaradi sorazmerno visokih cen teh avtomobilov. iPrej je tudi bila navada, da so taka vozila izde. lovala manjša podjetja v manjših serijah, kar je seveda spet vplivalo na ceno v<k zila. Zdaj je prišlo do prelob-rata: vse tri Osrednje italijanske avtomobilske hiše (fiat, lancdaj alfa-romeo) bodo letos docela v lastni režiji izdelovale tudi te tipe v ustrezno velikih serijah.
Sodeč po dosedanji vnemi, je bil pri tem najpodjetnejši fiat. Na mehaničnem ogrodju lani predstavljenega 850 so konstruirali kabriolet (znani stilist Bertone) in kupe, ki sta bila na avtomobilskem salonu v Ženevi (od 11. dp 21. marca) sprejeta z izrednim zanimanjem. To Občudovanje pa je tudi zasluženo, saj sta obe varianti tako stilističnega kakor z mehaničnega vidika zares lepo uspeli- Temu primerna je bogatejša notranja
izdelava in oprema, ki je bila doslej posebnost vozil precej višjega razreda. Motor je močnejši in vozili dosežeta 135 (kupe) in 145 km (spider) na uro. Cena obeh tipov je konkurenčna: 950 tisoč, oziroma 1,050.000 lir, kar bo tema fi-atavdma variantama zagotovilo nedvomno precej pristašev, zlasti med mladimi avtomobilisti in pa med ženskimi ljubitelji avtomobilskega športa. Vozaii pa sta nevaren konkurent tudi na mednarodnem tr. gu, zlasti podobnim vozilom istega razreda, kakor sta na primer ’ simca 1000 dn BMW 700.
Lancia je v Ženevi uradno predstavila športeto izvedbo fulivie. Zunanji videz novega vozila, kakor trdijo italijanski poznavalci, ni docela originalen in spominja na Vignalovo varianto fiata 1300/S spredaj, v zadnjem delu pa na fiatov tip 2300/S, ki ga je karoserijsko oblekel Pininfarina. Toda ne glede na to ga je publika dobro sprejela še posebej zaradi že tradicionalne lanoia-n© skrbne izdelave in odlične kvalitete materiala, ki ga uporablja. Prostornina motorja je bila povečana od 1100 na 1200 ccm in ustrezno temu tudi m)oč motorja (78). Vozilo doseže maksimalno hitrost okoli 155 km na uro.
Alfa pa je letos predstavila dve moivi varianti. Kpt prvo naj omenimo giulio super, ki je izboljšana inačica dosedanjega modela. Predvsem ima bolj luksuzno opremljeno notranjost od armaturne plošče do novih prevlek sedežev. Bolj bistvena novost pa je potencirani motor (133 KS), ki pri nespremenjeni prostornini (1570 ccm) doseže mak. simalno hitrost 175 km na uro in za sedaj v Evropi nima tekmeca. Ob omenjeni 5-sediežni limuzini pa so k športni izvedbi tega tipa' GT kupe) dodali zdaj še inačico GTA, ki ob nekaterih manjših spremembah v motorju doseže maksimalno hitrost preko 185 km na uro. Kakor pri gi-ulii super so tudi pri tem vozilu izboljšali notranjo opremo. To so že vozila višjega srednjega razreda, ki so zaradi svojih visokih povprečnih hitrosti posebej prikladna (150—160 km/h) za vožnjo na avtomobilskih cestah, pri čemer pa velja opozoriti, da je poraba goriva kljub tem briljantnim dosežkom sorazmerno majhna.	F.	S.
Novega. VW ne bo
V zvezi s fotografijami VW hrošča, ki kažejo nenavadno izboklino na pokrovu motorja, in z vestmi, po katerih naj bi hrošč čtobil 48 KM in 140 km/h, so v Volkswagen-vverku v Wolfstjiurgu izjavili, da povpraševanje po hrošču še nadalje narašča, da jih zdaj izdelajo nad 4000 dnevno in da ga ne nameravajo spreminjati. »Tudi na jesenskem frankfurtskem salonu bomo pokazali hrošča v sedanji obliki in s 34 KM,« je izjavil zastopnik tovarne. |Pod grbo na pokrovu motorja pa se po njegovi izjavi ne sjjriva močnejši stroj ampak naprava za čiščenje izgorelih plinov.
»A povedali so mi, da se je z edinim vozom, kar jih imajo, že odpeljalo v Shi-ro nekaj ljudi. Vprašal sem, kdaj se bo avto vriiil. Uradnik je rekel, da se sploh ne bo. Povedal mi je, da mu je šofer, neki Fleming, pravkar telefoniral iz Inve-raraya ...«
»To je bil Jock,« je pojasnil Colin.
»Voznik je dejal, da je eden njegovih potnikov, neki gospod Swan, skenil ostati čez noč v Inverarayu in da želi, naj bi on z avtom ostal tu do jutra, ko se bosta vrnila. Swanu so zaračunali ustrezno ceno in tako je tudi ostalo.«
»Peklenski vohljač,« je zarjovel Colin. , »Samo trenutek! Uradnik je med drugim tudi izjavil, da me bo avto lahko odpeljal v Shiro, če se oglasim danes zjutraj ob pol desetih — da se bo namreč do te ure že vrnil. Zato sem prenočil v hotelu in se davi pravočasno zglasil na uradu. Čakal sem pred vrati in zagledal nenavaden prizor. Po cesti se je pripeljal odprt avto, zadaj pa je stal možakar s sivim klobukom in zelo kričečo kravato v škotskem vzorcu.«
Colin Campbell je uprl pogled v tla.
Na obrazu dr. Fella se je zarisal širok, uživaški smehljaj. Pogled je uprl v zgornji kot sobe. Odkašljal se je.
»Zanimalo me je, zakaj ta človek stoji, pa sem ga povprašal, kaj mu je. Nekam na kratko je odvrnil, da mu sedenje prizadeva bolečine. Precej zvito sem ga moral spraševati, da sem izvlekel iz njega vso zgodbo. Kuhala ga je seveda strašanska jeza. Hrrrmm!«
Alan je zastokal.
Dr. Fell je poškilil čez naočnike najprej po Alanu, nato pa še po Kathryn. Za-sopihal je. Na obličju mu je ležal izraz, kakršnega bi si utegnil nadeti nosorog v trgovini s porcelanom.
»Ali vaju smem vprašati,« je rekel, »če sta nemara zaročena?«
»Kje neki!« je vzkliknila Kathryn.
»Ce je pa tako,« je prisrčno In toplo dejal dr. Fell, »vama svetujem, da se čimprej poročita. In pohitita. Oba sta na odgovornih položajih. Toda tisto, kar bosta brala v današnjem Daily Floodlightu, pa naj avtor že tvega tožbo zaradi žalitve ali ne, prav gotovo ne*bo všeč niti high-gatski univerzi niti Zenskemu koledžu v Harpendenu. Razburljiva štorija o preganjanju z meči po mesečni noči, medtem ko dama vriska in spodbuja dva grloreza, ki drvita za reporterjem, bo zanesljivo izbila sodu dno.«
»Jaz ju že nisem spodbujala!«- je dejala Kathryn.
Dr. Fell jo je pogledal in zamežikal.
»Pa ste prepričani, da ju niste, ma-dame?«
»No, to se pravi...«	,
»Bojim se, da si naju kar zares hujskala, Kitty-kat,« je pripomnil Colin, ki je še vedno strmel v tla. »Toda kriv sem bil jaz.«
Dr. Fell je zamahnil z roko.
»Nič hudega,« je dejal. »Toda povedati sem vam hotel nekaj drugega. Ta ponovna oživitev gorjanskih navad je tako raz-
vnela mojo zvedavost, da sem se zapletel v pogovor z voznikom, gospodom Flemingom.«
»Res?«
»In zdaj vam moram zastaviti nadvse resno vprašanje. Ali je kdorkoli izmed vas kdajkoli v sinočnji noči zlezel v stolp? Kdorkoli in ob katerikoli uri?«
V sobi je zavladal molk. Okna, ki so gledala na jezero, so bila odprta in je skoznje vdiral v sprejemnico prijeten, hladen zrak. Vši so se spogledovali.
»Ne,« je odločno zatrdila Kathrjm.
»Ne,« je izjavil Colin.
»Pa ste popolnoma prepričani o tem?«
»Popolnoma.«
»Gospod Swan trdi,« je nadaljeval dr. Fell tako nenavadno vztrajno, da je Alanu to počasi že postajalo nadležno, »da sta bila oba moška nekako .našemljena’.«
»Oh, kako je to zoprno in strašno!« Je rekla Kathryn. »Vsega skupaj pa je kriv Alan. V resnici pravzaprav niti nista bila .našemljena’. Na ramena sta si pripela namizne prte, ki naj bi jima nadomeščali stara škotska ogrinjala. In to je tudi vse.«
»Nič drugega nista imela na sebi?«
»Ne.«
Dr. Fell je zajel sapo. Se zmerom se je držal tako resno in obraz mu Je bil še zmerom tako rdeč, da sl ni nihče upal spregovoriti.	,
»Ponavljam,« je nadaljeval dr. Fell, -»da sem se pogovarjal z voznikom. Obvestila sem vlekel iz njega teže, kot da mu pulim zobe. Toda nekaj mi je le povedal. Rekel je namreč, da je s tem gradom .nekaj narobe...«
Colin je besno in nestrpno zagodrnjal, a dr. Fell mu je velel, naj počaka.
»In zdaj trdi, da ima dokaze, ob katerih bi lahko prisegel, da je to res.«
»Kako to?«
»Ko sta sinoči Stran in voznik uredila svojo zadevo v Inverarajru, je Swan voznika prosil, naj ga pelje nazaj sem. Nameraval je namreč še enkrat poskusiti, če bi se lahko pomiril z gospodično Elspat Campbell. Zdaj bi pa rad preveril, če so moje zemljepisne predstave pravilne. Cesta proti Inverarayu teče zadaj mimo gradu, mar ne?«
»Da.«
»Sprednja vrata pa gledajo na jezero. Swan je prosil voznika, naj gre k sprednjim vratom in potrka, da bi se dogovoril, če sme Swan priti noter. Sam je čakal zadaj. Voznik je storil, kakor mu je oni 'naročil. Bilo je zelo svetlo, saj je ščip, se spominjate?«
»No, in?«
»Hotel je ravno potrkati, tedaj pa se je po naključju ozrl navzgor proti stolpu. In na tistem oknu je zagledal nekoga ali nekaj.«
»Saj to je nemogoče!« je vzkliknila Ka-thryn. »Mi smo bili...«
Dr. Fell si je začel ogledovati roke, s katerimi je še zmerom držal palico.
Nato jih je pogledal.
»Fleming prisega,« je dejal, »da je videl postavo v starinski škotski opravi, kako gleda proti njemu. In pravi, da je imela samo pol obraza.«
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Za novo trgovsko hišo vabi kolektiv
VELEBLAGOVNICE
K SODELOVANJU
rMMM
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodek po pravilniku.
Pismene ponudlbe sprejema tajništvo podjetja, Wolfova 1.
vodjo komercialnega sektorja
potrebna visoka ali višja strokovna izobrazba z nekajletno prakso v trgovini
knjigovodkinje
potrebna srednja strokovna izobrazba
administratorke
končana administrativna šola z znanjem strojepisja
kvalificirane strojnike
za prezračevalne naprave, radiatorsko ogrevanje in vodovodne instalacije
kvalificirane električarje
za dvigala in pomične stopnice
skladiščne delavce snažilke
KOVINSKA INDUSTRIJA IG PRI LJUBLJANI
sprejme
1. skladiščnika osnovnih surovin
2. več KV orodjarjev in x ključavničarjev
3. materialnega knjigovodjo
Pogoji:
pod 1. srednja strokovna izobrazba, zaželena praksa v železni-narski stroki.
pod 3. srednja strokovna izobrazba, zaželena praksa na tem delovnem mestu.
Osebni dohodki po pravilniku o Osebnih dohodkih. Samska stanovanja zagotovljena.
Ponudbe pošljite upravi podjetja.
2606
t*yhj«vijl
iriav«
1020 sinoptična 111.1965 ob 01
Ž- ' v?.'":?' i
i
sončno
delno oblačno
Titograd
Dobrovi
oblačno
nevihte
megla	s
meje vrerrenskih področij
'//"//
Nadaljevanje
O izvajanju
organizacije, banke in drugi nosilci investicijskih odločitev spreminjale te odločitve. Pri usmerjanju politike osebnih dohodkov bo zelo prav prišla anketa o nagrajevanju in delitvi dohodka, ki jo je republiški sekretariat za delo izvedel v okoli 500 delovnih organizacijah. Sklep današnje razprave je bil, da se je treba zelo učinkovito in odgovorno lotiti uresničevanja ukrepov zveznega izvršnega sveta. K akciji je treba pritegniti vse odgovorne druž beno-politične in gospodarske organe. Za usoešno izvedbo ukrepov pa bo treba izdelati še nekatere analize.
Sedanja organizacija republiške uprave, ki temelji v glavnem še na ureditvi iz leta 1956, torej še iz časa, ko je imela republiška uprava številne neposredne operativne naloge, ki so zahtevale široko razvejanost in speciabzacijo-posameznih resornih organov, ne ustreza več zahtevam ustave in tudi ne spremembam na področju družbenoekonomskega in političnega razvoja. V zvezi s tem je izvršni svet obravnaval predlog zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije. V zakonu so v primerjavi z dosedanjo ureditvijo predla gane precejšnje spremembe v organizaciji republiške uprave, ki naj bi pripomogle, da bo delovala učinkovito in kvalitetno v novih pogojih. Izvršni svet je zakonski predlog sprejel, nakar je obravnaval in sprejel tudi predlog zakona o republiški upravi SR Slovenije. Nato je izvršni svet obravnaval in sprejel odlok o dodelitvi sredstev za zatiranje slinavke in parkljevke iz rezervnega sklada SRS.
Na dnevnem redu je bila končno informacija o domovih za starejše ljudi. Informacija je bila pripravljena na podlagi obširne analize o domovih za starejše osebe, ki jo je izdelal republiški sekretariat za socialno varstvo zaradi vse pogostnejšega ugotavljanja težkega položaja na tem področju. Informacija oo dopolnjena z nekaterimi novimi podatki, nakar jo bo izvršni svet predložil občinskim skupščinam in republiški skupščini.
A.	JAVORNIK
Utrfevssnje
pri dajanju znanstvenih na zivov ne gre za to, da bi ohranjevali avtomatizem napredovanja in vplivanja na višino osebnih dohodkov, čeprav prav to s tem ni povsem izključeno, temveč za težnjo, naj bo omogočen interes za večanje kroga znanstvenih delavcev in pridobivanja -na nja oziroma stimulacija za nadaljevanje znanstvenega dela in širjenje rami tega dela. Kljub temu pa je res, da zakon ne določa oziroma ni prispeval rešitve, kakšen naj bo postopek za pridobivanje znanstvenega naziva.
' Pri obravnavi predloga zakona o zveznem svetu za Koordinacijo znanstvenih dejavnosti in o zveznem skladu za financiranje znanstvenih dejavnosti je prišla do izraza bojazen, ali ne bosta ta dva zvezna organa ohranila metode centralističnega obravna vanja organizacije in financi ranja znanstvenih dejavnosti Poslance pomirjuje dejstvo, da svet za koordinacijo ne oo hkrati razpolagal s sredstvi sklada, se pravi, da iz klada ne bo nv-goče dobiti sredstev tako, da bi bila kar dodelje na, temveč le na osnovi sklepanja pogodbe in kontrole porabe tako dobljenih sredstev za povsem določene namene
V razpravi o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona.
o založniških podjetjih je bi-lo poudarjeno, kot smo že pmenili, da je ta zakon premalo definiral nekatera bistvena vprašanja upravljanja. Poslanec Jože Smole je ob tem poudaril, da ima načelno pripombo k načinu sprejemanja tega zakona. Meni namreč, da bi moral o tem zakonu najprej razpravljati ta zbor in ne zvezni zb -., kot se je to zgodilo. Strinjal se je z ugotovitvijo, da je zakon pomanjkljiv predvsem v formuliranju družbenega upravljanja, ki je ob dejstvu, da se smatra založniška dejavnost za dejavnost posebnega družbenega interesa, dokaj pomanjkljivo in ne ustreza pomenu te dejavnosti. Po njegovem mnenju torej ne ti smeli zmanjševati pomena družbenega upravljanja, to je pomena in vloge izdajateljskih svetov, temveč to upravljanje krepit’. Pomislek je izrazil tudi nad t~m, da ni nikjer definirano, kdo imenuje direktorja. Po mnenju predstavnika zveznega izvršnega sveta pa ne gre za zmanjševanje vloge in pomena izdajateljskih svetov, temveč za natanči ejše razlcčeva-nje med tem organom upravljanja in med delavskim svetom delovne organizacije.
Podobne so bile tudi pripombe poslancev in odborov tega zbora na \ redlog zakona o sprememba' ti dopolnitvah temeljnega zakona o časopisnih podjetjih, ki re precizira osnovne dejavnosti teh podjetij. Na predlog poslancev je bila sprejeta sprememba, ki ne dopušča drobljenja 'a-sopisne dejavnosti, temveč jo zajema v celoti od urejanja preko tiskanja in razpečevanja. Prav tako po tem predlogu ostane v pristojnosti delovnih organizacij, da določa jo direktorja in urednike; vloga, vpliv in sploh upravljanje izdajateljskih svetov pa naj bodo poslej enotni. Razen teh so bile še druge pripombe, ki bodo upoštevane pri spreje manju oziroma oblikovanju novih zakonov o teh dejavnostih, ki bodo kmalu na dnev nem redu skupščinskih organov.
Potem ko so bila dana miš .jenja o preglasa116111 zakonu o delovnih razmerjih, ki so ga poslanci tega zbora v osnovi zelo pozitivno ocenili, je zvezni poslanec Jože Smole poročal v imenu skupine poslancev o predlogu osnovnega zakona o radiodifuznih usta novah. Dejal je, da imajo poslanci ta zakon za velik napredek na tem področju, ven dar pa se niso strinjali s predlogom, naj bi bila uzakonjena skupnost jugoslovanskega radia in televizije. Pojasnil je, da poslanci menijo, da je mogoče zagotoviti ustrezne stike s tujino na tem področju tudi z neobveznim združevanjem radijskih in televizijskih delovnih organizacij katere v tem sr.-.islu povezuje že sam poslovni interes. Ta bistvena pripomba je bila sprejeta in iz zakonskega predloga so bila v celoti črtana ustrezna določila, ki sena našajo na ustanovitev skupnosti.
Razen tega je bil sprejet še zakon o dostavljanju tiskanih stvari določenim ustanovam in zakon o prenehanju veljavnosti uredbe o centrih za strokovno usposabljanje delav cev. Na tej seji so dobili poslanci ’ tudi odgovore na že prej zastavljena vprašanja.
VIKTOR ŠIREC
• ••
Avstrijski ©b»$k
mo s članskimi izkaznicami, prestopali mejo na planinskih območjih.
Kot poročajo z Dunaja, je avstrijski tisk zelo pozitivno ocenil obisk dr. Klausa v Jugoslaviji. Glasilo OVP »Volks-blatt« piše, da so avstrijsko-jugoslcvanski odnosi lahko vzor za odnose med državami z različnimi družbenimi sistemi. Socialistični tisk ome-
nja predvsem nove možnosti za pospešeno tehnično in industrijsko sodelovanje z Jugoslavijo.
SLAVKO FRAS
■P
Pritisk
S tem se še tolažijo tisti, ki menijo, da ameriški vrhovi niso pripravljeni iti tako daleč kot krajevni ameriški poveljniki. Izjava ameriškega zunanjega ministra Ruska o nadaljnji uporabi plina v Vietnamu, če bo to potrebno in ves potek Stevvartovih razgovorov v Washingtonu popolnoma jasno kažejo, da je sedanja ameriška politika v Vietnamu posledica odločitev z najvišjega mesta.
Urednik »New Staiesmana« Paul Johnson, ki je znan politični komentator, je sinoči na televiziji dejal, da premier Wilson ni bil povsem iskren do javnosti. Pred časom je govoril, da vodi intenzivna diplomatska pogajanja. Toda ta pogajanja so se omejila na predlog, ki ga je Gromiko zavrnil. Kolikor je njemu znano, ni nikoli v resnibi začel pogajanj z Američani o sklenitvi miru v Vietnamu. Ko je sobesednik na televiziji opozoril Paula Johnsona, da tudi Kitajci niso pripravljeni na nikakršna pogajanja, kar je razvidno iz ekskluzivnega razgovora, ki ga je imel dopisnik tednika »Nev; Statesman« s kitajskim premierom Cu En La jem, je urednik Paul Johnson odgovoril, da je to res. Pripomnil pa je:	»Poročajo
pa, da je general Giap v imenu sevemovietnamske armade izjavil, da je Hanoi pripravljen na pogajanja, četudi bi nekaj ameriški čet ostalo v Južnem Vietnamu. Ce je to poročilo resnično, pomeni, da je sevemovietnamska stran pripravljena na pomembno koncesijo in s tem nudi možnost za pogajanja. Toda, prepričan sem — je dejal Paul Johnson — da ne bodo ostali pri tem, če bodo Američani še naprej širili vojno v Vietnamu.«
Doslej je že skoraj sto poslancev podpisalo poziv pre-mieru Wilsonu, naj neha podpirati ameriško politiko v Vietnamu. Pritisk še narašča.
B.	PAHOR
Otrokom
posredovati resnico
Nadaljevanje -simpozija založbe MK o problemih mladinske literature
LJUBLJANA, 26. marca. Danes se je v prostorih Kluba poslancev nadaljeval simpozij o problemih mladinske literature, ki ga je ob svoji dvajsetletnici in ob podelitvi Levstikovih nagrad za leto 1964 organizirala Mladinska knjiga.
Od tujih gostov je najprej govorila švicarska pisateljica Bettina Hurlimann o interna- j cionalizmu v mladinski književnosti, O bralčevi psihologiji kot znanstveni veji, odločilnega pomena za pedagoško vplivanje mladinske literature na mladega človeka, je razpravljal dr. Richard Hamberger, predsednik Mednarodnega kuratorija za mladinsko literaturo in direktor književnega kluba z Dunaja.
Branka Furlan, knjižničarka Centralne pionirske knjižnice iz Zagreba, je v svojem referatu ugotavljala pomanjkanje poljudnostrokovne in informativne literature za > mladino, dr. Jack E. Morpur- ! go iz Londona je razpredal misli o odnosu med televizijo in knjigo, Metka Simončič, knjižničarka Mednarodne knjižnice za mladinsko literaturo v Miinchnu, je nato primerjala fantastično mladinsko pripoved v slovenščini in po drugih zahodnoevropskih literaturah. Na temo kulturno poslanstvo mladinske literature pri malem narodu je re-ferirala navzočim dr. Kristina Brenk, dr. Jan Cervenka iz Prage pa je poročal o odnosu kritike do mladinske literature na Češkem. V diskusiji je razpravljal dr. Stanko Gogala o vzgojnem momentu v mladinski literaturi, Andiel-ka Martič pa se je zavzemala za tesnejši stik pisatelja z mladimi bralci.	J. Sn
Barrientos nikakor noče odstopiti
Zaostritev krize v Boliviji - Volitve preložene do novembra
RIO DE JANEIRO, 26. marca (Tanjug) — Sef bolivijske vojaške junte general Barrientos nikakor noče odstopiti, kar je ustvarilo kritičen položaj v državi. Odstopiti bi moral, ker je uradno kandidiral za novega šefa države, po bolivijski ustavi pa morajo vsi, ki kandidirajo za predsednika, odstopiti z državnih položajev šest mese, cev pred volitvami.
Zaradi »poslabšanja krize v državi« je bolivijska vojaška junta preložila predsedniške volitve, ki bi morale biti 26. septembra, na 4. november. Politična ! kriza v Boliviji se v resnici čedalje bolj zaostruje. V vojaških krogih je prišlo do hude razprtije. Poveljnik bolivijske vojske Ovando Candia je - javno zahteval od BarrientOŠa, naj odstopi. General Candia, ki je bil minister v Pazovi vladi, je predstavnik tako imenovane ustavne skupine, medtem ko Barrientos zastopa tako imenovano »čvrsto politiko«. Generala Candio podpirajo vse bolivijske politične stranke, ki so proti Barrientosovi kandidaturi. Devet bolivijskih političnih strank je že izrazilo pripravljenost, da sprejmejo generala Candio za svojega predsedniškega kandidata.
Rudarski voditelj Juan Le-chin je ostro obsodil Barrien-tosove predsedniške ambicije in razglasil, da odklanja vsako sodelovanje z vojaškim režimom, ki uvaja odkrito vojaško diktaturo.
Barrientos je še vedno v Cochabamfci, kamor so ga prepeljali potem, ko je bil prejšnji teden ranjen v atentatu.
Telegrami
Saragat sprejel
delegacijo ustavnega
RIM, 26. marca (Tanjug) Predsednik italijanske republike Giuseppe Šaragat je sinoči v Kvirinalu sprejel delegacijo ustavnega sodišča Jugoslavije — predsednika Bla-žo Jovanoviča in člana sodišča Brano Jevremoviča in Nikolo Srzentiča.
Sprejema pri predsedniku Saragatu sta se udeležila tudi predsednik ustavnega sodišča Italije Gaspare Ambrosini in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda. Giuseppe Saragat se je zadržal s svojimi gosti v daljšem prijateljskem razgovoru.
Vodja jugoslovanske delegacije Blažo Jovanovič je potem' sporočil predsedniku Saragatu osebne pozdrave predsednika Tita. Saragat je naprosil Blažo Jovanoviča, naj enako sporoči osebne pozdrave in dobre želje predsedniku Titu.
V nadaljnjem pogovoru so predsednik Saragat in člani delegacije jugoslovanskega ustavnega sodišča poudarili pomen prijateljskih in dobrih sosedstvenih odnosov med Itblijo in Jugoslavijo ter izrazili željo, da bi se ti odnosi še naprej vsestransko razvijali.
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je sinoči v svoji rezidenci priredil sprejem na čast jugoslovanski delegaciji.
POSLANICA KENYATTE TITU — NAIROBI. Jomo Kenyatta je včeraj poslal odgovor na nedavno poslanico Tita v zvezi z resnim položajem v Vietnamu in z drugimi perečimi mednarodnimi vprašanji. Kenijska rvlada se v celoti pridružuje naporom nevezanih dežel za politično rešitev vietnamske krize.
TERJEŠKOVA IN NIKOLAJEV — AL2IR. Sovjetska kozmonavta Valentina Terješkova in Andrijan Nikolajev sta včeraj preko Beograda prispela na uradni obisk v Alžir
PEARSON NA CIPER — ATENE. Kanadski zunanji minister Lester Pearson bo 1. aprila obiskal Ciper. Uradni namen- potovanja je obisk kanadskih čet na otoku.
KONGRES KP NORVEŠKE — OSLO. Predsednik KP Norveške Levlien je včeraj začel 11. kongres KP Norveške,' ki mu prisostvujejo tudi zastopniki KP Danske, švedske in 'Finske.
PRASKA — ATENE. Blizu AleksandrOpolisa na grško turški meji so se obstreljevale včeraj obmejne patrulje. Žrtev ni bilo. Sledil je grški protest.
SPORAZUM MED PAKISTANOM IN LR KITAJSKO — RAVALPINDI. Tu so včeraj podpisali obmejni sporazum in sporazum o kulturnem sodelovanju.
LIBANON SOGLAŠA — BEJRUT. Libanonski premier Husein el Uvejni je sporočil, da se njegova vlada strinja z datumom 9. maja za konferenco šefov arabskih držav. Razpravljali bodo o »izraelski agresiji na sirski meji«, poskusili pa bodo izdelati enoten načrt za konfrontacijo z mednarodno aktivnostjo Izraela.
JAPONSKA NE BO SODELOVALA — TOKIO. Zunanji minister šiina je sporočil sklep vlade, da ne bo sodelovala na konferenci zunanjih ministrov držav vzhodne Azije Ta naj bi bila že aprila v Seulu ali v Bangkoku, proučila pa naj bi možnosti za vojaške in drugačne sporazume za »konsolidacijo dežel svobodnega bloka« na področju vzhodne Azije in Pacifika.
NKRUMAH BI POSREDOVAL — DŽAKARTA. Predsednik Gane Kvarne Nkrumah ponuja svoje dobre usluge za rešitev malezijsko-indonezijskega spora.
GANA—DR VIETNAM — AKRA. Vladi Gane in DR Vietnama bosta vzpostavili diplomatske odnose na ravni veleposlaništev.	,	,
KONEC STAVKE — DUNAJ. Sindikalni vodstvi železničarjev in poštarjev sta sklenili opustiti neomejeno stavko, napovedano, če ponudba vlade za zvišanje plač ne bi bila zadovoljiva’ Ponudba se jima slej ko prej ne zdi zadovoljiva, toda oba sindikata sta se odločila za sporazumno rešitev. Zahtevala sta v dveh tednih poročilo o rezultatih pogajanj.
2 MILIJONA ZA SILE OZN — NEW yORK. ZDA so obvestile generalnega sekretarja OZN, da so dodelile 2 milijona " dolarjev za financiranje mednarodnih sil ZN na Cipru do konca junija.
Krvave
demonstracije v Casablanci
Po neuradnih poročilih 109 mrtvih - Sindikati podpirajo demonstrante
RABAT, 26. mar. (AFP). Maroška vlada je sinoči razpravljala o položaju, nastalem po študentskih in delavskih demonstracijah, ki so bile zadnja dva dni v Casablanci in Fezu. Demonstranti so protestirali, ker oblasti preganjajo študentske aktiviste in omejujejo vpis na tehnične šole v Casablanci.
Po seji vlade, so objavili, da varnostne sile nadzirajo položaj v Casablanci, kjer še vedno velja policijska ura od 21. do 6. ure. Sporočili so tudi, da še naprej zaslišujejo sumljive ljudi, odgovorne za nedavne nerede, in da se bo -pred sodiščem v Casablanci začela obravnava proti 55 obtožencem, pred sodiščem v Fezu pa proti šestim povzročiteljem neredov.
V demonstracijah v Casablanci je bilo sedem mrtvih. med pripadniki varnostnih sil pa je bilo 69 ranjenih.
Maroški radio je objavil, da je v Casablanco in v Fez odpotoval maroški notranji minister general Oufkir.
Kaže pa, da se položaj v Casablanci še ni pomiril. Predvsem poudarjajo, da so žrtve neredov veliko številnejše, kot to javljajo uradna poročila. Po neuradnih podatkih je bilo ubitih 109 demonstrantov, okrog 450 pa je bilo ranjenih.
Sinoči je prispel v Casablanco iz svoje zimske rezidence v Ifranu maroški kralj Hasan II. Takoj po prihodu v mesto se je začel posvetovati s predstavniki oblasti.
Vojska v polni bojni opremi in tanki patruljirajo na vhodih v arabsko četrt mesta. Vojaške enote, ki so nastanjene v bivših francoskih vojašnicah, so v polni pripravljenosti. V arabski četrti so šole zaprte; pričakujejo, da bo prišlo do novih spopadov in demonstracij.
Demonstrante so podprli Ben Sadikovi sindikati. Ben Sadik je izjavil, da so demonstracije odraz nezadovoljstva med prebivalstvom. Obtožil je sedanji režim v Ma-' roku, da je privedel deželo v gospodarsko, stagnacijo. Sindikalni list pa piše, da so zadnji dogodki kar najbolj resno opozorilo režimu. »Narod želi sprememb in do njih mora priti.« V Sadikovih sindikatih je včlajenih 600.000 delavcev.
Harriman-Mobutu-Spaak v Bruslju
BRUSELJ, 26. marca (Reuter). Posebni odposlanec predsednika Johnsona Averell Harriman. glavni poveljnik Combejeve vojske Joseph Mo-butu in belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak so imeli danes skupni sestanek pri kosilu, prirejenem v klubu poslovnih ljudi v Bruslju Averell Harriman je sinoči prispel v Bruselj na pogovore o kongoškem problemu z ministrom Spaakom. Napovedujejo, da se bosta Harriman in Spaak še posebej sestala in razpravljala o »nujnem povečanju« ameriške in belgijske tehnične +er vojaške pomoči Combejevi vojski.
Francosko raketno oporišče v Gvajani
RIO DE JANEIRO, 26. marca (Tanjug). Francoska vlada je uradno objavila, da pri Cayennu v francoski Gvajani gradijo veliko oporišče za izstreljevanje raket.
Zadnje vesti
Dvojno tolmačenje i Johnsonove izjave
WASHINGTON, 26. marca (Tanjug). Izjava ameriškega predsednika Johnsona o tem, da je pripravljen pogovarjati se O vietnamski krizi, je zbudila širok (jidmev v ameriških političnih krogih in v tisku. Washingtonski komentatorji so ocenili to izjavo kot zelo obzirno in zmerno, Nekateri vidijo v tem Johnsonovo »olj-kovo vejico«. V krogih, ki so blizu Beli hiši, si tolmačijo Johnsonovo izjavo tudi kot »prvo znamenje približevanja Hanoiu«.
Komentatorji ameriških listov pa naglašajo, da je predsednik Johnson predvsem pokazal trdno odločenost, da se nadaljujejo vojaške akcije v Vietnamu. Predstavnik Bele hiše je skušal sinoči primerno prilagoditi učinek Johnsonove izjave, rekoč novinarjem, da ne gre za nobeno ponudbo Hanoiu, ampak za načrte ZDA v Jugovzhodni Aziji potem, ko bo vojna v Južnem Vietnamu končana. Johnson je namreč govoril o možnostih za pomoč vsej Jugovzhodni Aziji »po ustavitvi agresije s severa«. Take načrte imenujejo nekateri tukajšnji komentatorji »Marshallov načrt« za Azijo.
Zadnji razvoj v Vietnamu je imel širok odmev tudi v senatu, kjer so nekateri senatorji nastopili proti uporabi plinov in se zavzeli za »častna pogajanja«.
Demonstracije v Tokiu
TOKIO, 26. marca (Reuter). Okrog 9000 članov japonskih sindikatov je danes demonstriralo v središču Tokia proti ameriški politiki v Vietnamu in sedanjim japonsko - korejskim razgovorom. Policija je aretirala dva demonstranta.
Pred tem je prišlo do incidenta na sedežu lige korejskih študentov. Skupina Korejcev je ujela in zaprla štiri policaje, ki so jim morale priti na pomoč policijske okrepitve. Sedem južnokorejskih študentov so aretirali.
Razgovori v Rimu
' RIM, 26- marca (Tanjug). Tu se nadaljujejo razgovori med delegacijama ustavnih sodišč Jugoslavije in Italije. Uredstavniki obeh delegacij so izmenjali mnenja o funkciji ustavnega sodstva kakor tudi izkušnje o metodah dela ustavnih sodišč. Predstavniki obeh strani so izrazili zadovoljstvo s koristno in plodno izmenjavo izkušenj.
Delegacija ustavnega sodišča Jugoslavije je danes priredila kosilo na čast italijanskim ustavnim sodnikom. Blažo Jovanovič je v zdravici med drugim poudaril, da si morajo vse institucije obeh držav prizadevati za nadaljnje razvijanje prijateljskih odnosov med Italijo in Jugo. slavijo. /
Vreme 26. marca 1965
Spopad med študenti in policijo v Madridu
MADRID, 26. marca (AFP). V Madridu so bile danes spet študentske demonstracije. V središču mesta se je zbralo 2500 študentov, ki so manifestirali za demokracijo in zahtevali svobodo za sindikate. Policija je z gumijevkami nastopila proti demonstrantom in jih več aretirala.
Višek demonstracij naj bi bil pred prosvetnim ministrstvom. Študentje in študentke so se že pripravljali na pohod proti ministrstvu, kar pa jim je preprečila policija, ki je z gumijev' -ni razgnala vsako nastalo skupino demonstrantov. Pri tem je prišlo do odkritega spopada
Študentje so tudi ostro protestirali proti pisanju franki-stičndh listov, ki so povečini zavzeli negativno «stališče do študentskih zahtev.
Temperature 07 Ljubljana 4		13 8
Planica	—	5
Brnik	2	6
Maribor	2	10
Slovenj Gradec	1	9
Novo mesto ”	0	12
Koper	7	10
Kredarica	—9	7 —7
Reka	8	13
Pulj	10	12
Split	10	16
Dubrovnik	11	16
Zagreb	4	12
Beograd	6	13
Sarajevo	3	7
Skopje	5	14
Titograd	8	17
Celovec	—2	8
Gjadec	—1	10
Dima j	5	10
Milano	4	18
Genova	8	15
ZUrich	—	6
Mlinchen	6	7
Benetke	7	11
Prognoza
VREMENSKA SLIKA
Področje nizkega zračnega pritiska z jedrom nad Belgijo j se pomika na vzhod. Njegove j frontalne motnje so dosegle Alpe in bodo ponoči vplivale | tudi na vreme pri nas. Za njimi se gradi področje visokega zračnega pritiska.
NAPOVED
SLOVENIJA
Ponoči se bo pooblačilo in bodo prehodno manjše padavine, jutri razjasnitve do deloma sončnega vremena. Nočne temperature bodo okoli 4, v Primorju 8, na j višje dnevne od 10 do 15 stopinj C.
JUGOSLAVIJA
Spremenljivo oblačno bo, zjutraj in dopoldne od zahoda manjše padavine. Temperature se ne bodo spiemenile.
V naslednjih dneh lahko pričakujemo, da se bo vreme ustalilo, čez dan bo topleje.
Predvidena karta za27.
HLA0NA fRONTA
TOPLA FRONTA
PADAVINE 9 POL OBLAČNO
Snežne razmere
(dne 26. III. 1965 ob 7. uri)
Triglav-Kredarica, pretežno jasno, —9, 330 crii; Komna, sončno, —2, 260 cm; Rateče-Planica, jasno, —3, 60 cm; Bled, jasno, 0, v senci 20. cm; JEZERO ZAMRZNJENO; Radovljica, jasno, 0, brez snega; Dom na Kofcah, jasno, —2, 130 cm, v koči dovolj prostora; Dom na Zelenici, jasno, —2, 145 cm; 2ICNICA OBRATUJE; Dom pod Storžičem, delno oblačno, —1, 90 cm, v koči dovolj prostora; Žičnica Španov vrh, oblačno, 90 cm, 2IČNICA OBRATUJE; Loška koča na Starem vrhu, delno oblačno, 1, 90 cm, sren; Kamniška Bistrica, jasno, 2, brez snega; 2ičnica na Veliko planino, sončno, 0, 10/70 cm, ŽIČNICI OBRATUJETA, CESTA PREVOZNA; Krvavec-Žičnica, oblač-no, 0, 6 cm južnega na 120 cm, ZICNICA IN VLECNICA OBRATUJETA; Žičnica na Vogel, jasno, 0, 30/320 cm; Koča pod Uršljo goro, Slivnica, jasno, 1, 10 cm, NI ZA SMUČANJE; črni vrh nad Idrijo, jasno, 20 cm, južni; Lokve, jasno, 20 cm, južni; Bovec, Jasno, 10 cm, južni; Log nad Mangartom, jasno, 68 cm; Livek, jasno, 30 cm, VLBCNICA DELUJE.
Pa še fo:
ČETRT TONE AKTOV — Poslanec Silvo Hrast, ki Je bil tudi direktor »Iskre«, je v skupščini navedel žejo zanimive statistične podatke: »Da bi bila pogodba med podjetjem in Jugoslovansko banko za izvoz in uvoz pravilno sklenjena, je potrebno, da dela en mesec noč in dan 65 ljudi. V tem času se nabere na njihovih mizah točno 250 kg raznih aktov!« Nekateri menijo, da je poslanec pretiraval. Kajti, če bi uradniki uporabljali tanjši papir, bi podjetju zadostovalo le 200 kilogramov .. .
NAGRADE SO RAZDELJENE — V četrtek se je v Beogradu končal XII. festival jugoslovanskega kratkometražnega in dokumentarnega filma. Podelili so 40 nagrad. Na sliki: filmski ustvarjalci sprejemajo nagrade (skrajni desni Jože Bevc).
Foto: Tanjug
VRNITEV V BEOGRAD. Na pogrebnih svečanostih za predsednikom Romunije Dejem sta zastopala Jugoslavijo podpredsednik republike Aleksandar Rankovič in član ZIS Ivan Gošnjak. V Beograd sta se vrnila včeraj. Na sliki vidimo Aleksandra Rankoviča, Jovana Voselinova, Petra Stamboliča in romunskega veleposlanika v Beogradu Aurelia 3^alna§ana.	Foto: Tanjug
V NEMIRNIH VODAH PACIFIKA. Del ameriškega VII. brodovja križari v neposredni bližini vietnamske obale. V sestavi te flote je tudi letalonosilka »Hancock«, s katere vzletajo reaktivna letala, ki bombardirajo DR Vietnam. Celo VII. brodovje — pravijo, da je najmogočnejše, kar jih pozna zgodovina — šteje 125 vojnih ladij, 650 letal in 64.000 mož. Glavne preskrbovalne poti potekajo prek Japonske, kar vzbuja v deželi vznemirjenje.	Foto:	Tanjug
mi!l!Ilimiiail!l!!ji!ll!;!l!!lll!llliliil!l!l![|i!n!!!lli!il!ll!!lllilll!lll!llilll!liUlllliiUiIII01IIIIUni«millllUIIIIimnlmUIIHIIlllllUIIIIlltH1IUIlUUUUIiUlllB{ni
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
SGP .PIONIR '
NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta za:
8 KV soboslikarjev 10 KV ključavničarjev
Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:
SGP »PIONIR« — KADROVSKO-SOCLALNI ODDELEK — NOVO MESTO, Kettejev drevored 37.
Razpis velja do zasedbe mest.	2604
Smuk za Lakoto in
Na Zelenici se je začelo državno prvenstvo
TR2IG, 26. marca —Prva naslova na XX. jubilejnem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah sta oddana: v smuku je med moškimi postal letošnji državni prvak Peter Lakota, pri ženskah pa je ponovno osvojila naslov lanskoletna državna prvakinja, članica > ljubljanske Enotnosti Krista Fanedl.
Proga za meške je bila dolga 2900 m z višinsko razliko 650 m in 15 kontrolnimi vrati, za ženske pa 2500 m s 500 m višinske razlike in 14 vrati. Zmagovalec je pri moških na progi dosegel povprečno hitrost 81 km na uro, najhitrejša tekmovalka pa 69 km.
Že rano zjutraj je nad Zelenico zasijalo sonce, tako da je bilo računati na mehkejši sneg. Toda kmalu se je sonce sikrilo in med zasneženimi vrhovi v zelenišikem kotu je zahladilo. — Po vsem tem je imel na progi marsikdo težave zaradi mazanja. Po tekmovanju se je spet zjasnilo, kar daje upanje, da bosta naslednja dva dneva prvenstva minila v lepem vremenu.
Med favoriti je prvi startal s številko 2 branikovec Mirko Klinar, za njim pa njegov soimenjak Andrej Klinar, ki je že znatno izboljšal Mirkov čas, razliko Pa je do cilja še močno povečal. Takoj nato je bil s številko 4 na progi že Peter Lakota, ki je, kakor kaže, že spet v stari formi. Ko je bilo za njim že najtežje, je imel Lakota že dve sekundi prednosti pred Andrejem' Klinarjem. V naslednjem predelu proge je Lakota prednost še povečal in pridrvel na cilj pod gostiščem na Ljubelju z dokajšnjo prednostjo, ki mu je naposled zagotovila zanesljivo zmago.
Po današnjem uspehu je novi državni prvak v smuku Peter Lakota izjavil:
»Nisem toliko računal na prvo mesto v smuku, temveč predvsem na uspeh v slalomu ...«
Na startu so še čakali tekmovalci, ki bi utegnili spremeniti začasni vrstni red, toda do konca je ostalo pri starem: Lakoto, Andreja in Mir-
ka Klinarja ni nihče več spodrinil z vpeditodh pozicij. Dog-ša in Detiček sta bala pri vmesnem merjenju enaka. — Detička je tik pred ciljem doletela nesreča: težak padec po zadnjem smuku mu je vzel dih, tako da si je z zadnjimi močmi pomagal še tistih nekaj metrov do cilja, kjer je obležal. K sreči padec ni imel težjih posledic, tako da si je mladi tekmovalec iz JLA kmalu opomogel. Za Detičkom je šel na progo Alojz Fanedl, ki se je v končna razvrstitvi usidral med prvo desetorico. Z 12. številko je startal zadnji član letos izredno močnega zastopstva JLA — Oto Pusto-slemšek. Po odlični vožnji se je ta tekmovalec, ki je sicer specialist za slalom, uvrstil prav pod vrh na izvrstno četrto mesto. Kranjskogorčan Jože Komac si je kot 15. na startu priboril na progi 10. mtesto, med naslednjimi pa sta se dobro uvrstila še mlada tekmovalca Igor Zajc in Blaž Jakopič. Tekma za najboljša mesta je bila po njunem startu praktično končana.
Po startu članov je imelo današnje tekmovanje še en vrhunec v preizkušnji članic. Krista Fanedl je s prvo številko postavila najboljši čas, ki ga ni izboljšala tudi druga članica jugoslovanskega ženskega smučarskega dueta Majda Ankele. Mlada Tevževa z Raven, ki se je med ženskami najbolj odlikovala na včerajšnjem nonstopu> je nesrečno padla že kmalu po startu in tako je morala tretje mesto prepustiti Zagrebčanki Ljuibi-čevi.
Prva preizkušnja letošnjega državnega prvenstva v alp skih disciplinah je minila v splošno zadovoljstvo tekmujočih, pa tudi redkih gledal-
Po domačih krajih
Spust na Savi
Prvi stari kajakašev
V nedeljo bo na Savi prvi start kajakašev, in sicer v spustu na Savi. Tekmovanje prireja kajaka-ški-kanuistični klub LBD iz Ljub ljane.
Prvi start bo ob 13. uri pri Po savcu (pri mostu), cilj pa v Kra nju pred zapornico. V seniorski konkurenci bodo tekmovali enosedežni kajaki z moško in žensko zasedbo, s kanuji pa moški posa mezno, moški v dvoje in mešano Juniorji bodo tekmovali v istih konkurencah.
Prireditelj je povabil kajakaše in kanuiste enajstih društev med njimi tudi Varteksa iz Varaždina, Slavijo iz Zagreba in Vrbasa iz Banjaluke.
Velika podjetja brez vaditeljev
NOVI SAD, 26. marca. Približno 5000 vojvodinskih podjetij in ustanov še vedno ni zagotovilo večjih sredstev za telesno kulturo in rekreacijo za 400.000 zaposlenih, čeprav v sklade skupne potrošnje odvajajo 10 milijard dinarjev letno.
Na skoraj vseh družbeno-politič-nih zborovanjih, od komime pa do pokrajine ugotavljajo, da to pomembno življenjsko področje ne more biti več prepuščeno izključno prostovoljnemu družbenemu delu, marveč da bi morali zanj skrbeti tudi vsi drugi organi družbenega upravljanja. Vsaj podjetja, pri katerih je zaposlenih več kot 400 delavcev in uslužbencev, bi morala ustanoviti društva za telesno kul-
Poraz naših rokoborcev v Moskvi
MOSKVA, 26. marca. Tradicionalno srečanje med reprezentancama Beograda in Moskve v rokoborbi grško-rimskega sloga, ki je bito sinoči v Moskvi, se je končalo s prepričljivo zmago sovjetskih borcev. A reprezentanca Moskve je premagala ustrezno ekipo Beograda s 7.5 : 1,5, B moštvo Moskye pa B ekipo Bograda s 7 : 2.
V jugoslovanskem moštvu ni bilo Horvata. Ediino zmago si je priboril Marinko nad Zasipkinom v mušji kategoriji, borba z Batovim pa se je končala neodločeno. Cu-cič se je v srednji kategoriji boril s Kuznjecovom in *Va-truškdnom (obakrat neodločeno).
Novi sovjetski prvaki v boksu
MOSKVA, 26. marca. Prvenstvo SZ v boksu se je sinoči končalo v Moskvi z zmagami že znanih asov. Edino novo ime je med šampioni Stanislav Kirsanov iz Novosibirska v weltrski kategoriji. Naslov prvakov SZ so osvojili: Sorokin v mušji, Grigorijev v bantamski, Stepa-škin v peresni, Nikonorov v lahki, Frolov v polwelterski. Kirsanov v weltrski, Agejev v polsrednji. Po penčenko v srednji, Poznjak v pol-težki in Izasimov v težki kategoriji.
na tuter«
MAGDEBURG — Vaterpolisti Dinama iz Magdeburga (NDR) so se uvrstili v finale pokala evropskih prvakov, in sicer z zmago nad Dinamom iz Bukarešte s 6:4.
BUDIMPEŠTA — V povratni četrtfinalni tekmi evropskega pokala v odbojki za ženske je ekipa Di nama iz Bukarešte premagala madžarski Uipest s 3:2. V polfinale se ie uvrstil Dinamo.
SAO PAOLO — Brazilski prvak Santos je v polfinalu pokala južno ameriških prvakov premagal urug vajski Penarol s 5:4 (5:2).
SALZBURG — V srečanju nogometnih B reprezentanc Avstrije in Francije so zmagali francoski nogometaši z 2:1 (1:0).
turo uvesti organizirano polurni rekreativni odmor in za to dejavnost nastaviti poklicnega strokov njaka.
Celjske vesti
Včeraj se je v Celju mudil predsednik HZJ Leopold Krese, kjer je imel konferenco s celjskimi hokejskimi delavci in gradbenim odborom za izgradnjo umetnega drsališča v Celju. V Mestnem parku v Celju že mesece stoji nadaljnja izgradnja umetnega drsališča. Zatak nilo se je pri finančnih sredstvih. Prve dni aprila bo v Celju ponoven sestanek hokejskih delavcev s prireditvenim odborom za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, na katerem se bodo dokončno odločili o možnostih igranja nekaterih hokejskih tekem za svetovno prvenstvo v Celju.
Generalni sekretar AZJ tov. Pe-ra Vukovič je v Celju predal predsedniku AD Kladivar in vodji jugoslovanske atletske ekipe na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu priznanje japonskega olimpijskega komiteja za sodelovanje na teh igrah.
*
Na občinskem prvenstvu Celja v vajah na orodju je pri pionirkah zmagala šola Fr. Vrunča z 230,3 točke pred IV., I., n. in III. osn. šolo, med posameznicami pa so bile najboljše — Lazički, Srot, Jakše in Pustek (vse osn. š. Fr. Vrunča). Pri pionirjih je zmagala II. osn. š. pred osn. š. Fr. Vrun ča, IV. in III. osn. šolo, med po samezniki pa so bili najboljši — Zupanc, Mesarič in Tamše (vsi II. osn. š.).
*
Tov. Fedor Gradišnik je imel v Celjskem okraju že 10 predavanj o Japonski in XVIII. olimpijskih igrah (Celje, Velenje, Krško. Braslovče, Laško).
*
Na okrajnem prvenstvu posamez-nikov v kegljanju je nastopilo 36 tekmovalcev. Zmagal je Marinček s 1.762 podrtimi keglji pred Grumom 1.752, Gerlom 1.748, Leškom 1.731 in Vanovškom 1.713.
NK Proletarec upa
ZAGORJE, 25. marca — Na v Če rajšnji skupščini nogometnega kluba ŠD Proletarec so ponovno ugotovili, da dotacije občinske zveze za telesno kulturo komaj zadošča jo za prevoze igralcev na tekme. Društvo je organiziralo več javnih klubskih večerov, da je lahko o-premilo igralce. Na skupščini so poravnali nekatere nesporazume med mlajšimi in starejšimi igralci. Kljub pomanjkanju trenerjev upajo, da bodo v LNP dosegli dostojno mesto.	TURK
TOLMIN — V prijateljskem srečanju so košarkarji Jesenic premagali domačo ekipo 54:42, tolminski nogometaši pa so premagali Jesenice s 5:0.	M.
¥
Občinska zveza za telesno kulturo Maribor Center je priredila občinsko prvenstvo v šahu, na katerem je sodelovalo sto igralcev. Med člani je zmagal ŠK Branik I, med mladinci aktiv ZMS iz Melja, v prvenstvu za srednješolke pa I državna gimnazija.	SID
šahovski turnir v Sarajevu
SARAJEVO, 26. marca. Peto kolo VIII. mednarodnega šahovskega turnirja v Sarajevu se je končalo takole: Kozomara : Forintos 0:1, Mihaljčišin Suetin remi, Uhlman : Malich remi, Tringov : Hort 1:0. Ostale partije so pre kinili.
V nadaljevanju prekinjenih partij je Matulovič premagal Bogdanoviča, Polugajevski pa Osmana-giča. Remizirali so Čirič z Lengye-lom in Meštrovič s Trifunovičem.
Pred šestim kolom vodita Čirič in Polugajevski s po 3,5 točke pred Forintosom in Matulovičem 3 (1)
X X X X X
BEOGRAD, 26. marca. Na med narodnem turnirju šahistk so se prekinjene partije končale takole: Teodorescu : Lazarevič remi, Poli hroniade Ljiljak remi, Hem-skerk : Polihroniade 0:1.
Polihroniade : Ružiča Jovanovič 1:0, Konarkowska Billek 0:1, Stadler : Polihroniade 0:1.
Stanje na lestvici pred zadnjim kolom: Billek 10, Polihroniade 9, Ljiljak 7,5, Lazarevič 7 (1), Katarina Jovanovič in Stadler 7, Ko-narkowska 6,5 itd.
POPRAVILO CESTE I. REDA NA ODSEKU OD BISTRICE DO ČRNIVCA — Cestno podjetje Kranj je začelo popravljati od zime poškodovano cesto I. reda na od selcu od Bistrice do Črnivca. Trenutno delajo na odseku od Črnivca do Posavca oziroma do vrha brezjanskega klanca. Cesta je na tem odseku popolnoma uničena, tako da jo bodo morali na novo asfaltirati.	Foto:	Busid
Predlogi volivcev naj bodo vodilo
Koprska občinska skupščina je sprejela letošnji družbeni plan in proračun
KOPER, 26. marca — Glede na to, da je bdi predlog družbenega plana in proračuna za letos rezultat številnih predhodnih razgovorov s predstavniki gospodarskih organizacij, družbenih služb in političnih organizacij v občini, da je o delno že korigiranem predlogu razpravljala občinska skupščina na svoji seji dne 12. t m. in da so nato o tem predlogu razpravljali še zbori volivcev, praktično ni bilo pričakovati posebne razprave na četrtkovi seji občinske skupščine, ki je dokončno sklepala o tem predlogu.
Tehtnejše pripombe k politiki stanovanjske izgradnje sta dala samo odbornika Milan Abrahamsberg, ki je zahteval naj usmerja stanovanjski sklad občine zadružno gradnjo stanovanj po merilih, ki veljajo za gradnjo družbene sektorja, in Jože Baruca, ki je terjal, da bodi uvodno na seji podana informacija o predlogih zadnjih zborov volivcev vodilo občinski skup ščini za nadaljnje delo. Ni namreč malo predlogov, ki zaslužijo vso pozornost in bi jih bilo moč že letos uresničiti. Utemeljeni predlogi dolgoročnejšega značaja pa naj ne bi končali v predalih uprave ali občinske skupščine, temveč naj bi bili osnova za planiranje v prihodnjih letih.
V razpravi o predlogu proračuna odborniki niso mogli
upoštevati priporočila republiškega sekretariata za finance, naj se občina zadovolji s 17,5-odstotnim prispevkom iz dohodka. Zbori volivcev so namreč že sprejeli 18%, ker v občini pač ni bilo nobene druge možnosti za kritje okrog 80 milijonov dinarjev nujnih izdatkov, kolikor znese polodstotna razlika.
Iz razprave o predlogu proračuna je omembe vreden tudi prispevek odbornika Mira Kocjana. Priznal je, da je zadnji dve leti razumevanje skupščine za problematiko kulture in prosvete dokaj ugodnejše, kot je bilo pred tem, vendar je opozoril, da kulturna dejavnost že leta nazaj ni bila deležna nikarkš-nih investicijskih sredstev in da bo treba ta odnos čimprej spremeniti.
Po sprejetju družbenega plana in proračuna je skupščina sklepala še o najetju posojila za adaptacijo oziroma dograditev koprske gimnazije, za dograditev upravne zgradbe ljudske milice in za kritje lanskih izgub v kmetijski zadrugi. Sklenila je dati
tudi poroštveno izjavo za kredite nekaterim gospodarskim organizacijam. Glede na odpravo okrajev 1. aprila je tudi imenovala ustrezne osebe na nova delovna mesta v določenih novo ustanovljenih medobčinskih službah.
F. MELE
Z dobro organizacijo do večje storilnosti
Iz podjetja »Javor« v Pivki
V prizadevanju, odpraviti najnižje osebne dohodke (do 25.000 oz. do 30.000 dinarjev), so dosegli v obratu podjetja »Javor« v Pivki z ureditvijo tehničnih normativov lani kar zadovoljive rezultate.
V primerjavi z 1963. letom so se dohodki uslužbencev lani povečali za 19,5 %, visoko kvalificiranih delavcev za 19,7 %, kvalificiranih delavcev za 21,7 % in nekvalificiranih za 27,8 %■ Povprečni dohodek je znašal v obratu 35.776 dinarjev in je bil za 7.350 dinarjev ali za 25,8 % večji kot leto pred tem.
TU podatki, ki so sami po sebi kar spodbudni, izgube mnogo, če upoštevamo pripombe oz. ocene, ki smo jih slišali na letni konferenci ZK 20. decembra lani (v hotelu »Javornik« v Postojni). Za stroje v pivškem obratu so takrat ugotovili, da vpijejo po nadomestitvi in da bo moč obdržati lani dosežene osebne dohodke n3 isti ravni oz. jih vsaj kolikor toliko sproti prilagajati cenam življenjskih stroškov samo na račun rezerv oz. večje storilnosti.
Slišati je bilo tudi pripombe na račun nekaterih delovnih mest, ki da niso potrebna in da bi jih bilo moč odpraviti s salidneljšo organizacijo delovnega procesa. Ovira za hitrejši napredek je tudi v razmeroma nizki izobrazbi in delno nizki strokovni usposobljenosti v obratu zaposlenih ljudi, kar ima za posledico še pojave nezaupanja do visoko strokovnih kadrov, češ da ne prinašajo dovolj koristi in da so v glavnem breme za sklad osebnih dohodkov.
To so samo nekatere izmed nalog, ki so jih komunisti ugotovili na svoji konferenci in-od uspešnega reševanja katerih je odvisno, aJh se bodo osebni dohodki še naprej gibali, kot so se lani, in ali bo to leto opravičilo pričakovanja. Med ta gre tudi želja po uvedbi 42-umega tednika.	F.	M.
Velike izgube trebanjske zadruge
Zadružni organi niso do roka predložili sanacijskega načrta
Lanska izguba trebanjske zadruge je večja, kot so prvotno pričakovali, saj znaša skupno z dvomljivimi terjatvami 107 milajonov dinarjev. So za to res krivi le objektivni vzroki? Z izgubo so lani poslovale menda prav vse enote zadruge. Občinska skupščina je na prejšnji seji sprejela sklep o najetju posojila za kritje izgube kmetijske zadruge.
Zadeva kmetijske zadruge zaradi lanske izgube je bila poglavitna točka dnevnega reda zadnje seje občinske skupščine Trebnje. Za to točko je predložila zadruga svoje poročilo in sanacijski načrt, služba družbnega knjigovodstva pa tudi poročilo o finančnem stanju zadruge. Po podatkih zadr. je lanska izguba 81,504.000 dinarjev, po navedbah SDK pa je celotna izguba 107 milijonov dinarjev, upoštevajoč pri tem tudi dvomljive in zastarane terjatve.
Sanacijski načrt, ki ga je vodstvo zadruge predložilo z dokajšnjo zamudo, odbornike ni zadovoljil, ker je bolj naštevanje vzrokov izgube kot iskanje ozir. nakazo-»anje pota
za rentabilno proizvodnjo. Nedvomno so na izgubo vplivale objektivne težave: dediščina prejšnjih zadrug, nedograjeni objektfi, nestabilne cene in drugi vzroki. Ni pa moč tudi mimo subjektivnih vzrokov v sami zadrugi. Po zatrjevanju vodstva zadruge so na primer proizvodnjo v obratu Greda na Mirni kalku-llrali na pamet. Pravzaprav nobena kalkulacija, ki so jo napravili v začetku leta, ni držala, spreminjala pa med letom niso.
Značilna je ugotovitev SDK, da je zadrugi zapadlo 4 milijone din regresa na umetna gnojila, ker ni pravočasno predložila zahtevka. Prav tako so značilni podatki, da so skorajda vse enote poslovale
z izgubo, od posestev do mehanične delavnice, menze in celo kreditno hranilnega odseka. Očiltno je bila organizacija poslovanja zadruge na zelo nizki stopnji, čeprav ima zadruga v svojem kolektivu tudi 6 ljudi z visoko strokovno izobrazbo, 15 s srednjo in 28 z nižjo strokovno izobrazbo ter ostale strokovne kadre.
Čeprav je očitna tudi osebna krivda za slabo gospodarjenje, direktor zadruge na seji ni mogel odgovoriti, če so koga zaradi tega klicali na zagovor. Na seji so sprejeli sklep, da vodstvo zadruge predloži občinski skupščini do prihodnje seje realen sanacijski načrt, za svoje poslovanje v prihodnje z navedbo ukrepov, ki so potrebni, da preide zadruga na rentabilno poslovanje z jiasno začrtanim proizvodnim programom. Do predložitve taikega načrta velja preklic skupščine glede najetja kredita za kritje izgube zadruge v lanskem letu.	R.
Kladivar na domačih tleh
Mar poraz tudi z Istro iz Pulja?
Po dveh zaporednih porazih proti Lokomotivi v Zagrebu in Olimpiji na domačih tleh čaka Kladivarja v nedeljo na Glaziji neposreden tekmec iz dna tabele — Istra iz !Pule. Ljubitelji nogometa v Celju se vprašujejo ali bo Kladivar-ju vsaj v tretje uspelo osvojiti dragocene točke. V obeh zadnjih dlveh tekmah je Kladivar pokazal znatno boljšo igro od svojih nasprotnikov, kljub temu pa je moral podpisati predajo.
V tehničnem štabu se še niso odločili za dokončno sestavo moštva. Razen branilca Vodeba trenirajo vsi igralci. Pričakujemo lahko, da bodo proti Istri nastopili isti igralci kot zadinjo nedeljo proti Olimpiji. Morda bomo na levem krilu zopet srečali mladega Binkovskega?
V Celju pričakujejo, da bo nedeljska tekma zelo težavna, morda težja kot zadnja z Olimpijo. Istri so pravtako zelo potrebne točke in zato bo brez dvoma domačinom trd oreh. Celjani bodo zaigrali na zmago in vsakršen drugačen izid bi pomenil za Kladivarja neuspeh.
Rekord padalca Mariča
VRŠAC, 26. marca. Na letališču zveznega letalskega centra v Vršcu je Marjan Marič, kandidat za državno B padalsko reprezentanco dosegel nov državni rekord v skoku na cilj brez zadrževanja z višine 1000 m. Marič je pristal le 0.46 metra od cilja. Prejšnji rekord v tej disciplini je imel Petar Dedič iz Titograda z rezultatom 1-19 metra od cilja. Svetovni rekord znaša 0.35 m od cilja. Plavalni Maraton na OhriDU
V prijateljski tekmi za tre-ning je Kladivar premagal Rudarja iz Velenja s 7:0 (4:0). Igralci so pokazali dobro igro, odlikovali pa slo se tudi vsi napadalci.
J. K.
Že 20 prijav iz tujine
Plavalni maraton na Ohridu
OHRID, 26. marca. Tradi. cionalni mednarodni plavalni maraton na Ohridskem jezeru bo letos 2. avgusta na pro-gi Peštanij—Struga—Ohrid.
Organizacijski odbor se pogaja z mnogimi plavalci, vendar je udeležbo potrdilo že 20 maratonskih plavalcev iz Italije, Francije, Madžarske, ZRN, Kanade, Libanona, Anglije, Bolgarije, ZAR in Iraka. Med njimi so mnoga znana imena kot na primer Giulio Travalhio, George Park, Abu Heif in drugi. Nizozemec Herman Villiamsee, ki je lani osvojil naslov svetovnega prvaka, se še ni dokončno odločil. Od domačih plavalcev bosta vsekakor favorita sestra in brat Atina in Diki Bojadži ter brata Klime in Risto Savinov.
Za letošnji maraton, že tretji zapored, vlada doma in 1 v svetu veliko zanimanje. Organizatorji so poskrbeli, da bodo nagrade na ravni to kvalitetne prireditve- Nagradni sklad bo znašal 6 milijonov dinarjev. Osebno nagradi* bo med drugim prispeval tudi šejk lz Kuvvaita, in sicer 2000 funtov šterlingov.
Letos bo na Ohridskem jezeru tudi nekaj pionirskih in mladinskih maratonskih tekmovanj na progah od 3 do 10 kilometrov.
UIIUIHIlKIHHHIIillllllllllllllUlllllllfllllllllllllimilHllllllllllllllll]||lllllll!l!IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIil!l!llllilllllll!!in!ll>!lllllllll!!IMI!l!IM!ll!!III!llllltlll!IIIIHII
Po določilih zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. 1. SRS 8-63) ter odloka o ure janju in oddajanju mestnega zemljišča v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik št. 23-64, 51-64)
razpisuje
KOMUNALNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
po sklepu 4. redne seje upravnega odbora z dne 22. 3. 1985
II. JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA V SOSESKI S-7 VRHOVCI
1. Predmet natečaja je oddaja gradbenih parcel na področju Vrhovcev, predvidenih za gradnjo 17 individualnih in 49 vrstnih hiš. Zazidalne podatke, dokumentacijo in ostale pogoje natečaja dobite na vpogled do dneva zaključka prijav pri Komunalnem skladu občine Ljubljana-Vič-Rudnik, Vrhovnikova ulica — provizorij vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
2. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod enakimi pogoji. Pogoji natečaja so:
a) izklicni prispevek k stroškom za komunalno ureditev mestnega zemljišča znaša 2.000 dinarjev za m‘-.
b) odškodnina za uporabo mestnega zemljišča je 200 dinarjev za mt
c) z gradnjo je treba začeti do 1. 9. 1965 in Jo zaključiti do 31. 12. 1968:
3. Udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb vplačati na tekoči račun Komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik pri Narodni banki Ljubljana štev. 600-18-669-9-2-2-1-16 varščino v znesku 50.000 dinarjev.
4. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: KOMUNALNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA VTC-RUDNIK, VRHOVNIKOVA ULICA — »za II natečaj za oddajo mestnega zemljišča« najkasneje do 16. 4. 1965. Ponudbe, ki bi prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
5. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 26	4	1965 ob 8. uri. Odpiranju
ponudb ponudniki lahko prisostvujejo.
6. Interesenti dobe vse potrebne podatke in formularje za prijavo pri Komunalnem skladu vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
7. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni.
KOMUNALNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK
TOLMIN
Več sredstev za obrt
V toilminsiki občani so za ureditev in opremo obrtnih delavnic letos povečali investicije od lanskih 53 na M5 milijonov din. Čeprav je zasebnih obrtnikov več zaradi ugodnejše 'davčne politike, je še vedno premalo kovačev, čevljarjev, zidarjev in frizerjev. V občini menijo, da bi bilo teh obrtnikov več, če bi bilo rešeno njihovo zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
V najboilj kritičnem položaju so pekarne, ki obratujejo z zastarelima napravami v neurejenih prostorih. Zato kolektivi pekam ne morejo povečati kakovosti in količine kruha, čeprav si prizadevajo, da bi z dobrim ikrtuhom zadovoljili domače potrošnike in turiste. Predvsem v Bovcu in Tolminu bi morali sodobneje uredita pekarne.
Ker je turistična sezona na pragu, bo treba bolje organizirati tuda delo servisov za popravilo motornih vozil, predvsem pa uvesita nedeljsko dežurno službo v Bovcu, Tolminu in Kobaridu. V Bovcu, kamor prihaja največ turistov, naj bi odptrll tudi servisno delavnico, ki naj bi bila dobro založena z rezervnimi avtomobilskimi deli.
— jP
V bližino sadovnjakov tudi čebelnjake
Članek v 74. številki »Dela« pod naslovom »Pomlad v sadovnjakih« me je spodbudil k pisanju nekaj vrstic o marljivi čebelici, ki pa o njej le redko zasledite kako vrstico v dnevnem časopisju.
Čebelarji smo komaj čakali, da je skopnel sneg. Zaradi dolge zime so čebelice šele pred kratkim pokukale iz ponekod še zasneženih čebelnjakov. Sadjarji že pridno delajo: čistijo in špricajo sadno drevje v pričakovanju, da bo obilo cvetelo in rodilo.
Le malokdo pa pri tem pomisli, da je rodovitnost v pretežni meri odvisna od čebel. Zaman je ves trud, če v bližini čebelnjaka ni tudi čebel. Skoro
vsak sadjar ve, da mu sadje bolje obrodi, če je pomlad sončna, manj pa, če je deževna. Takrat pri-lete čebele tudi iz oddaljenih čebelnjakov, da si naberejo cvetni prah za svoj mladi naraščaj. V deževnem vremenu pa lahko obiščejo le svojo bližnjo okolico, cvetje pa, ki je le nekoliko oddaljeno, se neoplojeno osuje v škodo čebelarjev in sadjarjev.
V nekaterih državah se dobro zavedajo, kakšno
poslanstvo opravljajo marljive čebele, in kmetje sklepajo s čebelarji celo pogodbe, da jim pripeljejo čebele v bližino njihovih kultur.
Tudi o medu kot zdravilu je zaslediti le malo napisanega. Marsikatera mati ve, da je le med olajšal trdovraten kašelj njenemu malčku i. t. d. Celo priznani zdravniki priporočajo med za zdravilo. Prepričan sem, da bi se marsikdo v restavracijah rad poslužil za zajtrk žličke medu poleg surovega masla in skodelice mleka, če bi bil med na seznamu jedil.
R. JENKO
VEC KOT 40.000 SADNIH DREVESC SO PRODALI jeseni in te tedne iz drevesnice sadjarskega obrata kmetijskega kombinata Žalec. Obrat Mirosan pri Petrovčah ima tudi lastne sadne plantaže. Kupci se najbolj zanimajo za plemenite sorte jablan.	Foto: F. Krivec
Fanedlovo
v alpskih disciplinah
cev, ki ao danes prišli na Ljubelj. Prva senca je le izredno skromna udeležba, saj Je v moški konkurenci srtartalo le 36 tekmovalcev, od katerih jih je 31- prišlo na cilj- Pri ženskah pa je bilo 5 tekmovalk, med katerimi so prišle na cilj štiri.
REZULTATI: Slani:
1. Peter Lakota (JLA)	3:07,9
2. Andrej Klinar (Jes)	2:11,6
3. Mirko Klinar (Branik) 2:15,9
4. Oto Pustoslemšek (JLA) 2:17,6
5. Ge rt Dogša (Branik)	2:18,4
6. Jaka špom (Kr. g)	2:19,5
7. Igor Zajc (Enostnost) 2:20,4
8. Blaž Jakopič (Jes)	2:20,8
9. Alojz Fanedl (Fužinar) 2:23,1
10. Jože Komac (Kr. g) 2:23.6
11. Prago Jemc (Enotnost) 2:25,4
12. Tomaž Jamnik (Triglav) 2:28,5
13. Detiček Franc (JLA) 2:29,2
14. Lovro Markež (Javornik) 2:30,6
15. Anton Cop (Jes)	2:30,9
16.—17. Davor Senci (Zgb) 2:31,3 in Jože Mošič (Kr. g) 2:31,3
18. Ljubo Rakovič (Triglav) 2:32,9
19. Janez Smitek (Jes)	2:36,1
20. Jože Svetina (Jes)	2:36,2 Članice:
1. Krista Fanedl (Enotnost) 2:10.6
2. Majda Ankele (Triglav) 2:12,6
3. Lada Ljubič (Medveščak) 2:48,1
4. Vida Tevž (Fužinar) 2:57,9 Vrstni red najboljših po vmesnem času: Lakota, Andrej Klinar, Mirko Klinar, Detiček, Dogša, Pustoslemšek, špom, Zajec, Fanedl, Jakopič, Jemec, Senci, Jamnik itd.
J. DEKLEVA 1
KRISTA FANEDL
Iz Dolenjskih Toplic
V Dolenjskih Toplicah pa tudi v Straži ordinira zdravnik vsak drugi dan, kar pa je premalo; bolniki ne morejo priti vsi na vrsto. Ta nevšečnost bi odpadla, če bi dobili ambulantnega zdravnika. Pravijo pa, da bo zanj treba preskrbeti stanovanje.
Prosvetno društvo^v Dolenjskih Toplicah je nedavno slavilo 60—letnico. Svojo javno knjižnico namerava zdaj preseliti v malo dvorano v prosvetnem domu. Tam nameravajo urediti tudi klubsko sobo za mladino.
Filmi v prihodnjem tednu
V ljubljanskih kinematografih bodo v prihodnjem tednu tri premiere. V kinu »Union« bodo prikazovali ameriški film »Pet ostriženk« s Silvano Mangano, Jeane Moreau in Van Heflinom v glavnih vlogah. Film obravnava jugoslovanske partizane, posnet pa je bil na Koroškem.
V »Komuni« bodo vrteli ameriški film »Billy Budd«, ki mu je distributer sicer namenil »privlačnejži« naslov »Peklenska fregata«. Film je režiral Peter Ustinov, ki hkrati v njem tudi nastopa ob Robertu Ryanu in Terencu Stampu.
V »Šiški« pa bo na sporedu že prej napovedani film »Pet tednov v balonu«. V ostalih kinematografih se bodo zvrstili nekateri filmi, ki so bili na sporedu že prej.
B. S.
'<■< ? & <'
sw-	^__________
PROSTOVOLJNO DELO MLADIH ŠPORTNIKOV — Na Ježici zraven gostilne »Ruski car« so navsezadnje le podrli staro poslopje, ki je močno kazilo okolico in zraven še oviralo promet na Titovi cesti. Hišo so podrli člani Partizana Ježica in s prostovoljnim delom prislužili društvu lepe denarje.	Foto:	S. J.
V Horjulu imajo premalo vode
Kljub precejšnjemu samoprispevku gre počasi
HORJUL, 26. marca— Horjulčani so začeli graditi vodovod že med vojno. Takrat so zgradili zajetje, po vojni pa so provizorično položili cevi. In pri tem je ostalo. Vodo so napeljali do hiš, potlej pa so v Horjulu zgradili obrat »Iskre«, ki porabi precej vode. Pa tudi sicer se je potrošnja vode močno povečala. Tako se posebno poleti pogosto zgodi, da v nadstropja voda ne priteče, saj so cevi vse premajhnih dimenzij, da bi zdržale tolikšno porabo.
Sanitarni inšpektorji pa so že pred leti prepovedali uporabljati staro zajetje, ker je vanj vdrla talna voda. Toda prebivalci v Horjulu vodnjakov niso več imeli, oziroma so jih zasuli, zato so bili prisiljeni piti tudi onesnaženo vodo.
Vaščani so s samoprispevki zbrali toliko denarja, da so zgradili novo zajetje. Vendar
to še ni dovolj, saj kljub novemu zajetju prebivalci še sedaj zaradi pretankih cevi nimajo dovolj vode.
Vsaka družina v Horjulu je z delom ali v denarju prispevala 50.000 din, vendar je to še vsfeeno premalo, da bi lahko uredili omrežje.
Vso zimo so kmetje vihteli krampe in lopate ter kopali jarke, v katere so polagali ce-
vi. Te so kupoli z denarjem tistih, ki ne morejo fizično pomagati pri gradnji vodovoda. Za denarno parno' pa so prosili tudi občinsko skupščino Ljubljana-Vič, vendar jim letos občina ne more po. magati.
Čeprav bodo morda v prihodnjem letu dobili dei sredstev za vodovod, se je odbor za napeljavo vodovoda odločil, da bodo vodovod gradili sami. Tako bo gradnja cenejša najmanj za 20 odstotkov
Te dni so kmetje ve orodje že pospravili, ker so -e začela prva dela na polju. Vodovod bo tako do pozne jeseni počakal, pozimi pa bodo spet zavihteli krampe in lopate in gradili dalje.
J. V
Predzadnja seja o komunalnih napravah
Z razprave o generalnem urbanističnem planu mesta Ljubljane
LJUBLJANA, 26. marca. Na predzadnji izredni razširjeni seji odbora za urbanizem pri mestnem svetu Ljubljana so popoldne razpravljali o razvojnem konceptu komunalnih naprav in komunalnega omrežja, ki ga nakazuje generalni urbanistični plan Ljubljane.
Po uvodnih poročilih inž. Dušana Faturja ter inž. Marjana Prezlja se je takoj razvila živa razprava zlasti o problemih vodovoda in vodvod-nega omrežja v Ljubljani, o ljubljanski plinarni, o zavodu »Snaga« in še nekaterih službah, ki sodijo v sklop komunalnih dejavnosti. Tako je razprava med drugim’ podčrtala vse večje porabe vode, seveda ne samo pri nas, marveč po vsem svetu. Tako so npr. leta 1890, ko so zgradili sedanji ljubljanski vodovod, porabili na osebo le 30 litrov vode. 2e leta 1952 pa je prišlo na občana okrog 250 litrov, danes pa je že poraba vode med 300 do 350 litri. Okrog leta 2000 in še prej bo poraba vode na prebivalca nedvomno 400 1, verjetno P3 še več.To pa že danes neizprosno kaže na nujnost orientacije na nova črpališča. Raziskave kažejo, da ima Ljubljana na Sorškem polju in ob bregovih Save sicer še lepe vire (okrog 1500 1 na sekundo), vendar pa bo kljub temu še treba obdržati tudi v prihodnosti stara črpališča. Seveda pa so stara črpališča vode (Kleče, Šentvid, Hrastje) že možno izčrpana, le v Hrastju so še nekoliko večje perspektive. Zlati kritično pa je z vodovodnimi rezervoarji. Ljubljana ima rezervne vode le za 2 uri, tako da nima niti obratnih niti požarnih rezerv. Ce bi danes v Ljubljani prišlo do velikih požarov ali okvar na črpalnih napravah, bi glavno mesto Slovenije lahko čez noč ostalo brez vode.
Veliko je bilo tudi razpravljanja o preskrbi potrošnikov v Ljubljani s plinom. Mestna plinarna ima. dnevno proizvodno zmogljivost do 30.000 kubičnih metrov plina. Ta ka-kapaciteta pa ne zadošča več in je zato v obrobnih naseljih (Vič, šiška, Moste) vse bolj čutiti pomanjkanje plina. Predstavnik plinarne je tudi opozoril, da bo Ljubljana do-
bila plin iz Velenja v najboljšem primeru šele leta 1967 ali pa komaj 1968, potrebe pa so iz dneva v dan večje. Vrh tega bo imel velenjski plin znatno več ogljikovega monoksida, zato ga bo treba še razstrupljati. Obstaja tudi nevarnost, da bo velenjski plin, ki je suh, razsušil ovojke na plinskem omrežju in bi lahko začel uhajati na površje. Zato bi res veljalo pretehtati predlog ljubljanske plinarne, ki bi z razmeroma majhno investicijo (okrog 600 milijonov) lahko znatno povečala svojo zmogljivost.
Glede odlaganja smeti so govorniki v razpravi poudarili, da je odlaganje smeti na Barju le začasna rešitev, odlaganje smeti v raznih gramoznicah in v okolici, mesta pa je praktično že skoraj nemogoče, vrh tega pa povzroča spore z občani, z delovnimi organizacijami in podobno. Trajna rešitev je v sežiganju smeti, vendar bi bila takšna naprava zelo draga (okrog 8 milijard). Zato bi kazalo proučiti možnost sežiganja smeti v eni izmed bodočih manjših ljubljanskih toplarn (npr. na Viču).
Seveda se je razprava dotaknila še mnogo drugih problemov, tako med drugim slabe komunalne opremljenosti Cmuč, kjer sploh ni kanalizacije, vodovod pa leži v bližini industrijske cone, nad vodovodnim črpališčem pa je razmeroma gosto zazidana površina. Govorniki so omenili tudi vprašanje ljubljanskega pokopališča in mestnega javnega prometa, pri čemer je bilo izraženo mnenje, da odločanje o tarifah in o ukinjanju nekaterih prog ne more biti izključna pristojnost podjetja, marveč je to zadeva vsega mesta, saj je konec koncev tudi mestni javni promet prav takšna komunalna dejavnost kot na primer preskrba z vodo ali plinom.
Prihodnjo sredo bo isti on gan obravnaval še vprašanje
industrije v perspektivnem razvoju mesta Ljubljane, nato pa bo dan čez dober mesec generalni urbanistični plan Ljubljane v javno razpravo.
IGOR PREŠERN
Šiška: vse več črnih gradenj
Poročilo gradbene inšpekcije - 930 črnih gradenj
V poročilu gradbene inšpekcije občine Ljubljana-šiška za lansko leto je rečeno, da je v šiški lani naraslo število črnih gradenj kar za trikrat, če ga primerjamo s črnimi gradnjami v letu 1963. Gradbeni inšpektorji so lani odkrili na območju občine Ljubljana-šiška kar 930 takih primerov.
Značilno luč, ki kaže na preziranje predpisov, meče to poročilo na nekaj primerov, ko »črni graditelji« niso bili zasebniki, pač pa družbena podjetja. — Med 930 črnimi gradnjami je namreč tudi pet takih primerov, ko so črno gradili gospodarske objekte, v dveh primerih pa celo druž-bemo-komunalni gradnji.
Primeri črnih gradenj v šiški so bili najpogosteje zaviti v »adaptacije« že obstoječih objektov. Hleve, drvarnice in druga gospodarska poslopja ali celo lope so »črni graditelji« preurejali v stanovanja in celo v hiše.
Do tega, da je črnih gradenj vedno več, najpogosteje), pride zaradi tega, ker tisti, ki želijo graditi, ne dobe dovolj hitro dovoljenj ali pa jim gradnjo celo prepovedo. Tudi kazni za »črne graditelje« so tako majhne, da ne vplivajo na zmanjšanje takih gradenj.
Lani se je pred sodnikom za prekrške zagovarjalo 40 graditeljev takih gradenj, ki
so plačali (z denarno kaznijo je bilo kaznovanih le 15) samo 385.000 din denarne kazni.
V bodoče bodo takšne graditelje kaznovali strože, pristojni občinski organi pa se bodo potrudili, da bodo prošnje za gradnjo reševali hitreje in enostavneje.	E.	J.
Veliko zanimanje za diafilme
Zavod za šolski in poučni film »Sava-film« iz Ljubljane je doslej izdelal 28 diafilmov s temami iz NOV. Vsakega od teh filmov so izdelali v 300 kopijah, pa so kljub temu prodali skoraj vse, saj je po teh filmih precej veliko povpraševanje. Zanje se zanimajo predvsem' šole, ki imajo premalo ustreznih učbenikov za poučevanje zgodovine NOV. Razen tega so na zavodu prekopirali na 16 milimetrski trak tudi 36 filmov na temo NOV. Te filme stalno izposojajo in so zato nekateri že precej izrabljeni. E. J.
Pregled cen v ljubljanskih trgovinah
Zavod za cene mesta Ljubljane objavlja po podatkih trgovskih organizacij cene na drobno za nekatere prehrambne predlete.
	PROIZVAJALEC	Enota	KATESA	. MER-	PRE-
PREDMETI		mere	DELI	CATOR	HRANA
Džem, sliva 500 g	»Fructal« Ajd.	koz.	210	240	220
Džem, breskev 980 g	»Fructal« Ajd.	koz.	330	380	350
Kompot, marelica					340
850—1000 g	»Fructal« Ajd.	koz.	370	390	
Kompot, hruška					390
850—1000 g	»Fructal« Ajd.	koz.	330	365	
Marmelada, sliva 1/1	»Fructal« Ajd.	koz.	325	470	330
Jetrna pašteta 100 g	»Gavrilovič«	doza	100	110	110
Lovska salama		kg	850	—	900
Sir, šalet v	»Zdenka«	škt.	276	- 294	300
Sir, šalet	»Vojvodjanka«	škt.	250	258	264
Sir, posavski	»Lj. mlekarne«	kg	1.130	—	1.100
Po teh cenah prodajajo vse poslovalnice podjetij na območju mesta Ljubljane.
— Podjetje trenutno nima na zalogi tega blaga.
Potrošnike prosimo, da nam sporočijo, če objavljene cene niso točne. Prosimo jih tudi, da nam sporočijo svoje želje glede objave vrste izdelkov in načina objavljanja cen.
V bližino sadovnjakov tudi čebelnjake
Članek v 74. številki »Dela« pod naslovom »Pomlad v sadovnjakih« me je spodbudil k pisanju nekaj vrstic o marljivi čebelici, ki pa o njej le redko zasledite kako vrstico v dnevnem časopisju.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
44
SGP ..PIONIR
NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta za:
8 KV soboslikarjev
10 KV ključavničarjev
Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:
SGP »PIONIR« — KADROVSKO-SOCIALNI ODDELEK — NOVO MESTO, Kettejev drevored 37.
Razpis velja do zasedbe mest.
2604
čebelarji smo komaj čakali, da je skopnel sneg. Zaradi dolge zime so čebelice šele pred kratkim pokukale iz ponekod še zasneženih čebelnjakov. Sadjarji že pridno delajo: čistijo in špricajo sadno drevje v pričakovanju, da bo obilo cvetelo in rodilo.
Le malokdo pa pri tem pomisli, da je rodovitnost v pretežni meri odvisna od čebel. Zaman je ves trud, če v bližini čebelnjaka ni tudi čebel. Skoro
vsak sadjar ve, da mu sadje bolje obrodi, če je pomlad sončna, manj pa, če je deževna. Takrat pri-lete čebele tudi iz oddaljenih čebelnjakov, da si naberejo cvetni prah za svoj mladi naraščaj. V deževnem vremenu pa lahko obiščejo le svojo bližnjo okolico, cvetje pa, ki je le nekoliko oddaljeno, se neoplojeno osuje v škodo čebelarjev in sadjarjev.
V nekaterih državah se dobro zavedajo, kakšno
-	■>	r
poslanstvo opravljajo marljive čebele, in kmetje sklepajo s čebelarji ’ celo pogodbe, da jim pripeljejo čebele v bližino njihovih kultur.
Tudi o medu kot zdravilu je zaslediti le malo napisanega. Marsikatera mati ve, da je le med olajšal trdovraten kašelj njenemu malčku i.t. d. Celo priznani zdravniki priporočajo med za zdravilo. Prepričan sem, da bi se marsikdo v restavracijah rad poslužil za zajtrk žličke medu poleg surovega masla in skodelice mleka, če bi bil med na seznamu jedil.
R. JENKO
Smuk za Lakoto in Fanedlovo
Na Zelenici se je začelo državno prvenstvo v alpskih disciplinah
v.
TR2IC, 26. marca — Prva naslova na XX. jubilejnem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah sta oddana: v smuku je med moškimi postal letošnji državni prvak Peter Lakota, pri ženskah pa je ponovno osvojila naslov lanskoletna državna prvakinja, članica ljubljanske Enotnosti Krista Fanedl.
Proga za moške je bila dolga 2900 m z višinsko razliko 650 m in 15 kontrolnimi vrati, za ženske pa 2500 m s 500 m višinske razlike in 14 vrati. Zmagovalec je pri moških na progi dosegel povprečno hitrost 81 km na uro, najhitrejša tekmovalka pa '69 km.
Že rano zjutraj je nad Zelenico zasijalo sonce, tako da je bilo računati na mehkejši sneg. Toda kmalu se je sonce skrilo in med zasneženimi vrhovi v zeleniškem kotu je zahladilo. — Po vsem tem je imel na progi marsikdo težave zaradi mazanja. Po tekmovanju se je spet zjasnilo, kar daje upanje, da bosta naslednja dva dneva prvenstva minila v lepem vremenu.
Med favoriti je prvi startal s številko 2 branikovec Mirko Klinar, za njim pa njegov soimenjak Andrej Klinar, ki je že znatno izboljšal Mirkov čas, razliko pa je do cilja še močno povečal. Takoj nato je bil s številko 4 na progi že Peter Lakota, ki je, kakor kaže, že spet v stari formi. Ko je bilo za njim že najtežje, je imel Lakota že dve sekundi prednosti pred Andrejem Klinarjem. V naslednjem predelu proge je Lakota prednost še povečal in pridrvel na cilj pod gostiščem na Ljubelju z dokajšnjo prednostjo, ki mu je naposled zagotovila zanesljivo zmago.
Po današnjem uspehu je novi državni prvak v smuku Peter Lakota izjavil:
»Nisem toliko računal na prvo mesto v smuku, temveč predvsem' na uspeh v slalomu .. .«
Na startu so še čakali tekmovalci, ki bi utegnili spremeniti začasni vrstni red, toda do konca je ostalo pri starem: Lakoto, Andreja in Mir-
ka Klinarja ni nihče več spodrinil z vodilnih pozicij. Dog-ša in Detiček sta bila pri vmesnem merjenju enaka. — Detička je tik pred ciljem doletela nesreča: težak padec po zadnjem smuku mu je vzel dih, tako da si je z zadnjimi močmi pomagal še tistih nekaj metrov do cilja, kjer je obležal. K sreči padec ni imel težjih posledic, tako da si je mladi tekmovalec iz JLA kmalu opomogel. Za Detičkom je šel na progo Alojz Fanedl, ki se je v končni razvrstitvi usidral med prvo desetorico. Z 12. številko je startal zadnji član letos izredno močnega zastopstva JLA — Oto Pusto-slemšek. Po odlični vožnji se je ta tekmovalec, ki je sicer specialist za slalom, uvrstil prav pod vrh na izvrstno četrto mesto. Kranjskogorčan Jože Komac si je kot 15. na startu priboril na progi 10. mesto, med naslednjimi pa sta se dobro uvrstila še mlada tekmovalca Igor Zajc in Blaž Jakopič. Tekma za najboljša mesta je bila po njunem startu praktično končana.
Po startu članov je imelo današnje tekmovanje še en vrhunec v preizkušnji članic. Krista Fanedl je s prvo številko postavila najboljši čas, ki ga ni izboljšala tudi druga članica jugoslovanskega ženskega smučarskega dueta Majda Ankele. Mlada Tevževa z Raven, ki se je med ženskami najbolj odlikovala na včerajšnjem nonstopu, je nesrečno padla že kmalu po startu in tako je morala tretje mesto prepustiti Zagrebčanki Ljubi-čevi.
Prva preizkušnja letošnjega državnega prvenstva v alpskih disciplinah je minila v splošno zadovoljstvo tekmujočih, pa tudi redkih gledal-
Po domačih krajih
VEC KOT 40.000 SADNIH DREVESC SO PRODALI jeseni in te tedne iz drevesnice sadjarskega obrata kmetijskega kombinata Žalec. Obrat Mirosan pri Petrovčah ima tudi lastne sadne plantaže. Kupci se najbolj zanimajo za plemenite sorte jablan.	Foto: F. Krivec
Spust na Savi
Prvi start kajokašev
V nedeljo bo na Savi prvi start kajakašev, in sicer v spustu na Savi. Tekmovanje prireja kajaka-ški-kanuistični klub LBD iz Ljubljane.
Prvi start bo ob 13. uri pri Posavcu (pri mostu), cilj pa v Kranju pred zapornico. V seniorski konkurenci bbdo tekmovali enosedežni kajaki z moško in žensko zasedbo, s kanuji pa moški posamezno, moški v dvoje in mešano. Juniorji bodo tekmovali v istih konkurencah.
Prireditelj je povabil kajakaše in kanuiste enajstih društev med njimi tudi Varteksa iz Varaždina, Slavijo iz Zagreba in Vrbasa iz Banjaluke.
Velika podjetja brez vaditeljev
NOVI SAD, 26. marca. Približno 5000 vojvodinskih podjetij in ustanov še vedno ni zagotovilo večjib sredstev za telesno kulturo in rekreacijo za 400.000 zaposlenih, čeprav v sklade skupne potrošnje odvajajo 10 milijard dinarjev letno.
Na skoraj vseh družbeno-politič-nih zborovanjih, od komune pa do pokrajine ugotavljajo, da to pomembno življenjsko področje ne more biti več prepuščeno izključno prostovoljnemu družbenemu delu, marveč da bi morali zanj skrbeti tudi vsi drugi organi družbenega upravljanja. Vsaj podjetja, pri katerih je zaposlenih več kot 400 delavcev in uslužbencev, bi morala ustanoviti društva za telesno kul-
Poraz naših rokoborcev v Moskvi
MOSKVA, 26. maroa. Tradicionalno srečanje med reprezentancama Beograda in Moskve v rokoborbi grško-rimskega sloga, ki je bito sinoči v Moskvi, se je končalo s prepričljivo zmago sovjetskih borcev. A reprezentanca Moskve je premagala ustrezno ekipo Beograda s 7.5 : 1.5, B moštvo Moskve pa B ekipo Bograda s 7 : 2.
V jugoslovanskem moštvu ni bilo Horvata. Edino zmago si je priboril Marinko nad Zasipkinom v mušji kategoriji, borba z Batovim pa se je končala neodločeno. Cu-cič se je v srednji kategoriji boril s Kuznjecovom in Va-truškinom (obakrat neodločeno).
Novi sovjetski prvaki v boksu
MOSKVA, 26. marca. Prvenstvo SZ v boksu se je sinoči končalo v Moskvi z zmagami že znanih asov. Edino novo ime je med šampioni Stanislav Kirsanov iz Novosibirska v weltrski kategoriji. Naslov prvakov SZ so osvojili: Sorokin v muš ji, Grigorijev v bantamski. Stepa-škin v peresni, Nikonorov v lahki, Frolov v pohvelterski, Kirsanov v weltrski. Agejev v polsrednji, Po penčenko v srednji, Poznjak v pol-težki in Izasimov v težki kategoriji.
na tuiem
MAGDEBURG — Vaterpolisti Dinama iz Magdeburga (NDR) so se uvrstili v finale pokala evropskih prvakov, in sicer z zmago nad Dinamom iz Bukarešte s 6:4.
BUDIMPEŠTA — V povratni četrtfinalni tekmi evropskega pokala v odbojki za ženske je ekipa Di nama iz Bukarešte premagala madžarski Uipest s 3:2. V polfinale se le uvrstil Dinamo.
SAO PAOLO — Brazilski prvak Santos je v polfinalu pokala južnoameriških prvakov premagal urugvajski Penarol s 5:4 (5:2).
SALZBURG — V srečanlu nogometnih B reprezentanc Avstrije in Francije so zmagali francoski nogometaši z 2:1 (1:0).
turo uvesti organizirano polurni rekreativni odmor in za to dejavnost nastaviti poklicnega strokovnjaka.
Celjske vesti
Včeraj se je v Celju mudil predsednik HZJ Leopold Krese, kjer je imel konferenco s celjskimi hokejskimi delavci in gradbenim odborom za izgradnjo umetnega drsališča v Celju. V Mestnem parku v Celju že mesece stoji nadaljnja izgradnja umetnega drsališča. Zataknilo se je pri finančnih sredstvih. Prve dni aprila bo v Celju ponoven sestanek hokejskih delavcev s prireditvenim odborom za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, na katerem se bodo dokončno odločili o možnostih igranja nekaterih hokejskih tekem za svetovno prvenstvo v Celju.
Generalni sekretar AZJ tov. Pe-ra Vukovič je v Celju predal predsedniku AD Kladi var in vodji jugoslovanske atletske ekipe na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu priznanje japonskega olimpijskega komiteja za sodelovanje na teh igrah.
*
NK Proletarec upa
ZAGORJE, 25. marca — Na vče rajšnji skupščini nogometnega kluba ŠD Proletarec so ponovno ugotovili, da dotacije občinske zveze za telesno kulturo komaj zadoščajo za prevoze igralcev na tekme. Društvo je organiziralo več javnih klubskih večerov, da je lahko o-premilo igralce. Na skupščini so poravnali nekatere nesporazume med mlajšimi in starejšimi igralci. Kljub pomanjkanju trenerjev upajo, da bodo v LNP dosegli dostojno mesto.	TURK
cev, ki so danes prišli na Ljubelj. Prva senca je le izredno skromna udeležba, saj je v moški konkurenci startalo le 36 tekmovalcev, od katerih jih je 31 prišlo na cilj. Pri ženskah pa je bilo 5 tekmovalk, med katerimi so prišle na cilj štiri.
REZULTATI: člani:
1. Peter Lakota (JLA)	2:07,9
2. Andrej Klinar (Jes)	2:11,6
3. Mirko Klinar (Branik)	2:15,9
4. Oto Pustoslemšek (JLA)	2:17,6
5. Gert Dogša (Branik)	2:18,4
6. Jaka Spom	(Kr. g)	2:19,5
7. Igor Zajc (Enostnost)	2:20,4
8. Blaž Jakopič (Jes)	2:20,8
9. Alojz Fanedl (Fužinar)	2:23,1
10. Jože Komac	(Kr. g)	2:23,6
11. Drago Jemc	(Enotnost)	2:25,4
12. Tomaž Jamnik (Triglav) 2:28,5
13. Detiček Franc (JLA) 2:29,2
14. Lovro Markež (Javornik) 2:30,6
15. Anton Cop (Jes)	2:30,9
16.—17. Davor Senci (Zgb) 2:31,3 in Jože Mošič (Kr. g)	2:31,3
18. Ljubo Rakovič (Triglav)	2:32,9
19. Janez šmitek (Jes)	2:36,1
20. Jože Svetina (Jes)	2:36,2 članice:
1. Krista Fanedl (Enotnost) 2:10.6
2. Majda Ankele (Triglav) 2:12,6
3. Lada Ljubič (Medveščak) 2:48,1
4. Vida Tevž (Fužinar) 2:57,9 Vrstni red najboljših po vmesnem času: Lakota, Andrej Klinar, Mirko Klinar, Detiček, Dogša, Pustoslemšek, špora, Zajec, Fanedl, Jakopič, Jemec, Senci, Jamnik itd.
J. DEKLEVA
KRISTA FANEDL
TOLMIN — V prijateljskem srečanju so košarkarji Jesenic premagali domačo ekipo 54:42, tolminski nogometaši pa so premagali Jesenice s 5:0.	M.
V
Občinska zveza za telesno kulturo Maribor Center je priredila občinsko prvenstvo v šahu, na katerem Je sodelovalo sto igralcev. Med člani je zmagal SK Branik I, med mladinci aktiv ZMS iz Melja, v prvenstvu za srednješolke pa I. državna gimnazija.	SID
šahovski turnir v Sarajevu
SARAJEVO, 26. marca. Peto kolo VIII. mednarodnega šahovskega turnirja v Sarajevu se je končalo takole: Kozomara : Forintos 0:1, Mihaljčišin Suetin remi, Uhlman : Malich remi, Tringov : Hort 1:0. Ostale partije so prekinili.
V nadaljevanju prekinjenih partij je Matulovič premagal Bogdanoviča, Polugajevski pa Osmana-giča. Remizirali so Čirič z Lengye-lom in Meštrovič s Trifunovičem.
Pred šestim kolom vodita Čirič in Polugajevski s po 3,5 točke pred Forintosom in Matulovičem 3 (1)
X X X X X
BEOGRAD, 26. marca. Na mednarodnem turnirju šahistk so se prekinjene partije končale takole: Teodorescu : Lazarevič remi, Poli-hroniade Ljiljak remi, Hem-skerk : Polihroniade 0:1.
Polihroniade : Ružiča Jovanovič 1:0, Konarkowska Billek 0:1, Stadler : Polihroniade 0:1.
Stanje na lestvici pred zadnjim Kolom: Billek 10, Polihroniade 9, Ljiljak 7,5, Lazarevič 7 (1), Katarina Jovanovič in Stadler 7, Ko-narkowska 6,5 itd.
Jutri
Slovan : Ljubljana
Derbi jutrišnjega kola v slovenski nogometni ligi bo nedvomno srečanje med vodilnim Slovanom in tretjepla-sirano Ljubljano, ki zaostaja za tem tekmecem samo dve točki. Kolikor bo Siškarjem uspelo zaustaviti Moščane, tedaj bo borba za vrh razpredelnice še hujša, negotova, zato pa še bolj zanimiva.
Tekma bo v nedeljo, 28. t. m. na stadionu Ljubljane z začetkom ob 15. uri z mladinsko predtekmo obeh enajsteric ob 13.30.
Kladivar na domačih tleh
Mar poraz tudi z Istro iz Pulja?
Po dveh zaporednih porazih proti Lokomotivi v Zagrebu in Olimpiji na domačih tleh čaka Kladivarja v nedeljo na Glaziji neposreden tekmec iz dna tabele — Istra iz Pule. Ljubitelji nogometa v Celju se vprašujejo ali bo Kladivar-ju vsaj v tretje uspelo osvojita dragocene točke. V obeh zadnjih dveh tekmah je Kladivar pokazal znatno boljšo igro od svojih nasprotnikov, kljub temu pa je moral podpisati predajo.
V tehničnem štabu se še niso odločili za dokončno sestavo moštva. Razen branilca VOdeba trenirajo vsi igralci. Pričakujemo lahko, da bodo proti Istri nastopili isti igralci kot zadinjo nedeljo proti Olimpiji Morda bomo na levem krilu zopet srečali mladega Binikovskega?
V Celju pričakujejo, da bo nedeljska tekma zelo težavna, morda težja kot zadnja z Olimpijo. Istri so pravtako zelo potrebne točke in zato bo brez dvoma domačinom trd oreh. Celjani bodo zaigrali na zmago in vsakršen drugačen izid bi pomenil za Kladivarja neuspeh.
Rekord padalca Mariča
VRŠAC, 26. marca. Na letališču zveznega letalskega centra v Vršcu je Marjan Marič, kandidat za državno B padalsko reprezentanco dosegel nov državni rekord v skoku na cilj brez zadrževanja z višine 1000 m. Marič je pristal le 0.46 metra od cilja. Prejšnji rekord v tej disciplini je imel Petar Dedič iz Titograda z rezultatom 119 metra od cilja. Svetovni rekord znaša 0.35 m od cilja. Plavalni Maraton na OhriDU
V prijateljski tekmi za trening je Kladivar premagal .Rudarja iz Velenja s 7 : 0 (4:0). Igralci so pokazali dobro igro, odlikovali pa so se tudi vsi napadalci.
J. K.
Že 20 prijav iz tujine
Plavalni maraton na Ohridu
OHRID. 26. marca. Tradicionalni mednarodni plavalni maraton na Ohridskem jeze-ru bo letos 2. avgusta na progi Peštanj—Struga—Ohrid.
Organizacijski odbor se po-gaja z mnogimi plavalci, ven. dar Je udeležbo potrdilo že 20 maratonskih plavalcev iz Italije. Francije, Madžarske, ZRN, Kanade, Libanona, An-glije, Bolgarije, ZAR in Iraka. Med njimi so mnoga znana imena kot na primer Giulio Travalhio, George Park, Abu Heif in drugi. Ni-ztozemec Herman Villiamsee, ki je lani osvojil naslov svetovnega prvaka, se še ni dokončno odločil- Od domačih plavalcev bosta vsekakor favorita sestra in brat Atina in Diki Bojadži ter brata Klime in Risto Savinov.
Za letošnji maraton, že tretji zapored, vlada doma in v svetu veliko zanimanje. Organizatorji so poskrbeli, da bodo nagrade na rami te kvalitetne prireditve- Nagradni sklad bo znašal 6 milijonov dinarjev. Osebno nagrado bo med drugim prispeval tudi šejk iz Kuwaita, in sicer 2000 funtov šterlingov.
Letos bo na Ohridskem jezeru tudi nekaj pionirskih in mladinskih maratonskih tekmovanj na progah od 3 do 10 kilometrov.
llllllllllllll!llllll!IIIIIMIIII!ill!lll!llllllll!!!lllllllli;illli:illlllll!lllllllll!lllin!!IIIIIIM
Po določilih zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. 1. SRS 8-63) ter odloka o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik št. 23-64, 51-64)
razpisuje
KOMUNALNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
po sklepu 4. redne seje upravnega odbora z dne 22. 3. 1965
II. JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA V SOSESKI S-7 VRHOVCI
1. Predmet natečaja je oddaja gradbenih parcel na področju Vrhovcev, predvidenih za gradnjo 17 individualnih in 49 vrstnih hiš. Zazidalne podatke, dokumentacijo in ostale pogoje natečaja dobite na vpogled do dneva zaključka prijav pri Komunalnem skladu občine Ljubljana-Vič-Rudnik, Vrhovnikova ulica — provizorij vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
2. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod enakimi pogoji- Pogoji natečaja so:
a) izklicni prispevek k stroškom za komunalno ureditev mestnega zemljišča znaša 2.000 dinarjev za m-.
b) odškodnina za uporabo mestnega zemljišč« je 200 dinarjev za mt
c) z gradnjo je treba začeti do 1. 9 1965 in Jo zaključiti do 31. 12. 1968
3. Udeleženci natečaja so ddlžni do konca roka za sprejem ponudb vplačati na tekoči račun Komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik pri Narodni banki Ljubljana štev. 600-18-669-9-2-2-1-16 varščino v znesku 50.000 dinarjev
4. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: KOMUNALNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK, VRHOVNIKOVA ULICA - »za II. natečaj za oddajo mestnega zemljišča« najkasneje do 16. 4. 1965. Ponudbe, ki bi prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
5. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 26. 4. 1965 ob 8. uri. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo
6. Interesenti dobe vse potrebne podatke in formularje za prijavo pri Komunalnem skladu vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
7. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni.
KOMUNALNI SKLAD OBČINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK
VRNITEV V BEOGRAD. Na pogrebnih svečanostih za predsednikom Romunije
LjubTjarvr
Sarajevo
J2 ^
) Madnd
* 1020 Predvidena sinoptična,
karta za 27. III. 1965 ob 01'
)Tums
PADAVINE 3 p0L OBLAČNO
Temperature
Ljubljana
Planica
Brnik
Maribor
Slovenj Gradec
Novo mesto
Koper
Kredarica
Reka
Pulj
Split
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Skopje
Titograd
Celovec
Gradec
Dunaj
Milano
Genova
Zurich
MUnchen
Benetke
4	8
—	5
2	6
2	10
1	9
0	12
7	10
—9	—7
8	13
10	12
10	16
11	16
4	12
6	13
3	7
5	14
8	17
—2	8
—1	10
5	10
4	J8
8	15
—	6
6	7
7	11
Prognoza
VREMENSKA SLIKA
Področje nizkega zračnega pritiska z jedrom nad Belgijo se pomika na vzhod. Njegove frontalne motnje so dosegle Alpe in bodo ponoči vplivale tudi na vreme pri nas. Za njimi se gradi področje visokega zračnega pritiska.
NAPOVED
SLOVENIJA
Ponoči se bo pooblačilo in bodo prehodno manjše padavine. jutri razjasnitve do deloma sončnega vremena. Nočne temperature bodo okoli 4, v Primorju 8, na j višje dnevne od 10 do 15 stopinj C.
JUGOSLAVIJA
Spremenljivo oblačno bo, zjutraj in dopoldne od zahoda manjše padavine. Temperature se ne bodo spremenile.
V naslednjih dneh lahko pričakujemo, da se bo vreme ustalilo. Čez dan bo topleje.
prve strani
o založniških podjetjih je Bilo poudarjeno, kot smo že omenili, da je ta zakon premalo definiral nekatera bistvena vprašanja upravljanja. Poslanec Jože Smole je ob tem poudaril, da ima načelno pripombo k načinu sprejemanja tega zakona. Meni namreč, da bi moral o tem zakonu najprej razpravljati ta zbor in ne zvezni zb ., kot se je to zgodilo. Strinjal se je z ugotovitvijo, da je zakon pomanjkljiv predvsem v formuliranju družbenega upravljanja, ki je ob dejstvu, da se smatra založniška dejavnost 'za dejavnost posebnega družbenega interesa, dokaj pomanjkljivo in ne ustreza pomenu te dejavnosti. Po njegovem mnenju torej ne ti smeli zmanjševati pomena družbenega upravljanja, to je pomena in vloge izdajateljskih svetov, temveč to upravljanje krepiti Pomislek ie izrazil tudi nad t-m, da ni nikjer definirano, kdo imenu je direktorja. Po mnenju predstavnika zveznega izvršnega sveta pa ne gre za zmanjševanje vloge in pomena izdajateljskih svetov, temveč za natanči ejše razlc čeva-nje med tem organom upravljanja in med -'elavskim svetom delovne organizacije.
Podobne so bile tudi pn pombe poslancev in odborov tega zbora na redlog zakona o sprememba' h dopolnitvah temeljnega zakona o časopis nih podjetjih, ki.- e precizira osnovne dejavnosti teh pod jeti j. Na predlog poslancev je bila sprejeta sprememba ki ne dopušča drobljenja časopisne dejavnosti, temveč jo zajema v celoti od urejanja preko tiskanja 'in razpečeva nja. Prav tako po tem pred logu ostane v pristojnosti delovnih organizacij, da dol'ča jo direktorja in urednike; vloga, vpliv in sploh upravljanje izdajateljskih svetov pa naj bodo poslej enotni. Razen teh so bile še druge pripombe, ki bodo upoštevane pri spreje manju oziroma oblikovanju novih zakcnov o teh dejavnostih, ki bodo kmalu na dnevnem redu skupščinskih orga nov.
Potem ko so bila dana miš ijenja o predlaganem zakonu o delovnih razmerjih, ki so ga poslanci tega zbora v osnovi zelo pozitivno ocenili, je zvezni poslanec Jože Smole poročal v imenu skupine poslancev o predlogu osnovnega zakona o radiodifuznih usta novah. Dejal je, da imajo poslanci ta zakon za velik na • predek na tem področju, ven dar pa se niso strinjali s predlogom, naj bi bila uza konjena skupnost jugoslovan skega radia in televizije. Po jasnil je, da poslanci menijo, da je mogoče zagotoviti ustrezne stike s tujino na tem področju tudi z neobveznim zdru zevanjem radijskih in televizijskih delovnih organizacij katere v tem smislu povezuje že sam poslovni interes. Ta bistvena pripomba je bila sprejeta in iz zakonskega predloga so bila v celoti črta na ustrezna določila, ki sena našajo na ustanovitev skup nosti.
Razen tega je bil sprejet še zakon o dostavljanju tiskanih stvari določenim ustanovam in zakon o prenehanju veljavnosti uredbe o centrih za strokovno usposabljanje delav cev. Na tej seji so dobili poslanci tudi odgovore na že prej zastavljena vprašanja.
VIKTOR ŠIREC
Av&2Hjski ob*$k
mo s članskimi Izkaznicami, prestopali mejo na planinskih območjih Kot poročajo z Dunaja, je avstrijski tisk zelo pozitivno ocenil obisk dr. Klausa v Jugoslaviji. Glasilo OVP »Volks-blatt« piše, da so avstrijsko-jugoslovanski odnosi lahko vzor za odnose med državami z ra žičnimi družbenimi sistemi. Socialistični tisk ome-
nja predvsem nove možnosti za pospešeno tehnično in industrijsko sodelovanje z Jugoslavijo.
SLAVKO FRAS
(»•••
Pritisk
S tem se še tolažijo tisti, ki menijo, da ameriški vrhovi niso pripravljeni iti tako daleč kot krajevni ameriški poveljniki. Izjava ameriškega zunanjega ministra Ruska o nadaljnji uporabi plina v Vietnamu, če bo to potrebno in ves potek Stevvartovih razgovorov v Washingtonu popolnoma jasno kažejo, da je sedanja ameriška politika v Vietnamu posledica odločitev z najvišjega mesta.
Urednik »New Statesmana« Paul Johnson, ki je znan politični komentator, je sinoči na televiziji dejal, da premier Wilson ni bil povsem iskren do javnosti. Pred časom je govoril, da vodi intenzivna diplomatska pogajanja. Toda ta pogajanja so se omejila na predlog, ki ga je Gromiko zavrnil. Kolikor je njemu znano, ni nikoli v resnici začel pogajanj z Američani o sklenitvi miru v Vietnamu. Ko je sobesednik na televiziji opozoril Paula Johnsona, da tudi Kitajci niso pripravljeni na nikakršna pogajanja, kar je razvidno iz ekskluzivnega razgovora, ki ga je imel dopisnik tednika »New Statesman« s kitajskim premierom Cu En Lajem, je urednik Paul Johnson odgovoril, da je to res. Pripomnil pa je:	»Poročajo
pa, da je general Giap v imenu severnovietnamske armade izjavil, da je Hanoi pripravljen na pogajanja, četiidi bi nekaj ameriški čet ostalo v Južnem Vietnamu. Ce je to poročilo resnično, pomeni, da je sevemovietnamska stran pripravljena na pomembno koncesijo in s tem nudi možnost za pogajanja. Toda, prepričan sem — je dejal Paul Johnson — da ne bodo ostali pri tem, če bodo Američani še naprej širili vojno v Vietnamu.«
Doslej je že skoraj sto poslancev podpisalo poziv pre-mieru Wilsonu, naj neha podpirati ameriško politiko v Vietnamu. Pritisk še narašča
B PAHOR
Harriman-Mobuiu-Spaak v Bruslju
BRUSELJ, 25. marca (Reu ter). Posebni odposlanec predsednika Johnsona Avereli Harriman. glavni poveljnik Combejeve vojske 'oseph Mo-butu in belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak so imeli danes skupni sestanek pri kosilu, prirejenem v klubu poslovnih ljudi v Bruslju Avereli Harriman je sinoči prispel v Bruselj na pogovore o kongoškem proble. u z ministrom Spaakom. Napovedujejo, da se 1 sta Harriman in Spaak še posebej sestala in razpravljala o »nujnem povečanju« ameriške in belgijske tehnične tor vojaške pomoči Combejevi vojski.
Spopad med študenti in policijo v Madridu
‘ MADRID, 26. marca (AFP) V Madridu so bile danes spet študentske demonstracije. V središču mesta se je zbralo 2500 študentov, ki so manifestirali za demokracijo in zahtevali svobodo za sindikate. Policija je z gumijevkami nastopila proti demonstrantom in jih več aretirala.
Višek demonstracij naj bi !-■’ pred -rosvetnim ninistr-stvom Študentje in študentke so se že pripravljali na pohod proti ministrstvu, kar pa jim je preprečila policija, ki je z gumijev mi razgnala vsako nastalo skupino demonstrantov. Pri tem je prišlo odkritega spopada.
študentje so tudi ostro pro e-tirali proti pisanju franki-rtičnih listov, ki so povečini zavzeli negativno stališče do študentskih zahtev.
Otrokom
posredovati
resnico
Nadaljevanje simpozija založbe MK o problemih mladinske literature
LJUBLJANA, 26. marca. Danes se je v prostorih Kluba poslancev nadaljeval simpozij o problemih mladinske literature, ki ga je ob svoji dvajsetletnici in ob podelitvi Levstikovih nagrad za leto 1964 organizirala Mladinska knjiga.
Od tujih gostov je najprej govorila švicarska pisateljica Bettina Htirlimann o interna-cionalizmu v mladinski književnosti. O bralčevi psihologiji kot znanstveni veji, odločilnega pomena za pedagoško vplivanje mladinske literature na mladega človeka, je razpravljal dr. Richard Bam-berger, predsednik Mednarodnega kuratorija za mladin sko literaturo in direktor književnega kluba z Dunaja.
Branka Furlan, knjižničarka Centralne pionirske knjižnice iz Zagreba, je v svojem referatu ugotavljala pomanjkanje poljudnostrokovne in informativne literature za mladino, dr. Jack E. Morpur-go iz Londona je razpredal misli o odnosu med televizijo in knjigo, Metka Simončič, knjižničarka Mednarodne knjižnice za mladinsko literaturo v Miinchnu, je nato primerjala fantastično mladinsko pripoved v slovenščini in po drugih zahodnoevropskih literaturah. Na temo kulturno poslanstvo mladinske literature pri malem narodu je re-ferirala navzočim dr. Kristina Brenk, dr. Jan Cervenka iz Prage pa je poročal o odnosu kritike do mladinske literature na Češkem. V diskusiji je razpravljal dr. Stanko Gogala o vzgojnem momentu v mladinski literaturi, Andjel-ka Martič pa se je zavzemala za tesnejši stik pisatelja z mladimi bralci.	J.	Sn
Krvave
demonstracije v Casablanci
Po neuradnih poročilih 109 mrtvih - Sindikati podpirajo demonstrante
RABAT. 26. mar. CAFP). Maroška vlada je sinoči razpravljala o položaju, nastalem po študentskih in delavskih demonstracijah, ki so bile zadnja dva dni v Casablanci in Fezu. Demonstranti so protestirali, ker oblasti preganjajo študentske aktiviste in omejujejo vpis na tehnične šole v Casablanci.
Po seji vlade so ob j a vili, da varnostne sile nadzirajo položaj v Casablanci, kjer še vedno velja policijska ura od 21. do 6. ure. Sporočili so tudi, da še naprej zaslišujejo sum ljive ljudi, odgovorne za nedavne nerede, in da se bo pred sodiščem v Casa blanci začela obravnava proti 55 ojptožencem, pred sodiščem v Fezu pa proti šestim povzročiteljem neredov.
V demonstracijah v Casablanci l je bilo sedem mrtvih, med pripadniki varnostnih sil pa' je bilo 69 ranjenih.
Maroški radio je, obja vil, da je v Casablanco in v Fez odpotoval maroški notranji minister general Oufkir.
Kaže pa, da se položaj v Casablanci še ni pomiril. Predvsem poudarjajo, da so žrtve neredov veliko številnejše, kot to javljajo uradna poročila. Po neuradnih podatkih je bilo ubitih 109 demonstrantov, okrog 450 pa je bilo ranjenih.
Sinoči je prispel v Casa blanco iz svoje zimske rezidence v Ifranu maroški kralj Hasan II. Takoj po prihodu v mesto se je začel posvetovati s predstavniki oblasti.
Telegrami
POSLANICA KENYATTE TITU — NAIROBI, Jomo Kenyatta je včeraj poslal odgovor na, 'nedavno poslanico Tita v zvezi z resnim položajem v Vietnamu in z drugimi perečimi mednarodnimi vprašanji. Kenijska vlada se v celoti pridružuje naporom nevezanih dežel za politično re šitev vietnamske krize.
TERJEŠKOVA IN NIKOLAJEV — ALŽIR Sovjetska kozmonavta Valentina Terješkova in Andrijan Nikolajev sta včeraj preko Beograda prispela na uradni obisk v Alžir
PEARSON NA CIPER — ATENE. Kanadski zunanji minister Lester Pearson bo 1. aprila obiskal Ciper. Uradni namen potovanja je obisk kanadskih čet na otoku.
KONGRES KP NORVEŠKE — OSLO. Predsednik KF Norveške Levlien je včeraj začel 11. kongres KP Norve ške, ki mu prisostvujejo tudi zastopniki KP Danske, švedske in Finske.
PRASKA — ATENE, Blizu Aleksandropolisa na grško turški meji so se obstreljevale včeraj Obmejne patrulje Žrtev ni bilo. Sledil je grški protest.
SPORAZUM MED PAKISTANOM IN ,LR KITAJSKO -RAVALPINDI. Tu so včeraj podpisali obmejni sporazum in sporazum o kulturnem sodelovanju.
LIBANON SOGLAŠA — BEJRUT. Libanonski premier Husein el Uvejni je sporočil, da se njegova vlada strinja z datumom 9. maja za konferenco šefov arabskih držav Razpravljali bodo o »izraelski agresiji na sirski meji«, poskusili pa bodo izdelati enoten načrt zn konfrontacijo z mednarodno aktivnostjo Izraela.
JAPONSKA NE BO SODELOVALA — TOKIO. Zunanji minister Šima je sporočil sklep vlade, da ne bo sodelovala na konferenci zunanjih ministrov držav vzhodne Azije Ta naj bi bila že aprila v Seulu ali v Bangkoku, proučila pa naj bi možnosti za vojaške in drugačne sporazume za »konsolidacijo dežel svobodnega bloka« na področju vzhodne Azije in Pacifika.
NKRUMAH BI POSREDOVAL — DŽAKARTA. Pred sednik Gane Kvarne Nkrumah ponuja svoje dobre usluge za rešitev malezijsko-indonezijskega spora.
GANA—DR VIETNAM — AKRA. Vladi Gane in DR Vi-etnama bosta vzpostavili diplomatske odnose na ravni veleposlaništev.
KONEC STAVKE — DUNAJ Sindikalni vodstvi železničarjev in poštarjev sta sklenili opustiti neomejeno stavko, napovedano, če ponudba vlafle za zvišanje plač ne bi bila zadovoljiva. Ponudba se jima slej ko prej ne zdi zadovoljiva, toda oba sindikata sta se odločila za sporazumno rešitev. Zahtevala sta v dveh tednih poročilo o rezulta-tih pogajanj.
2 MILIJONA ZA SILE OZN - NEW yORK ZDA so obvestile generalnega sekretarja OZN, da so dode'i'e 2 milijona dolarjev za financiranje mednarodnih sil ZN na Cipru do konca junija.
Zadnje vesti
V Sloveniji volilo 91,6% volivcev
LJUBLJANA, 26. marca. — Ob 19. uri so se končale volitve v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin. Po telefonskih poročilih volilnih odborov je od 246.218 volilnih upravičencev v Sloveniji volilo 225.535 volivcev, kar znese 91,6 odstotka. Po območjih dosedanjih okrajev je bila udeležba, izražena v odstotkih, naslednja: Celje 92,3 volilnih upravičencev> Koper 91,7, Ljubljana 91,4 iii Maribor 91,6 odstotka.
Delovni ljudje so danes volili vse odbornike zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin razen kmetijske pod skupine, ki voli v nedeljo, ko bodo tudi volitve v občinske zbore.	B.	K.
V Črni gori okoli 86%
TITOGRAD, 26. marca. (Ta njug) — Na današnjih volitvah za zbore delovnih skupnosti v črni gori je po nepopolnih podatkih glasovalo več kot 86 odstotkov vpisanih volivcev.
Plenum CK KP SZ končan
MOSKVA. 26 marca. (Tan jug) — Nocoj so sporočili, da se je v Moskvi končalo dvodnevno zasedanje plenuma CK KP SZ. Po zaključnem govoru prvega sekretarja CK KP SZ Leonida Brežnjeva je plenum soglasno sprejel odločitev o nujnih ukrepih za nadaljnji razvoj sovjetskega kmetijstva. Po obširni diskusiji o referatu Leonida Brežnjeva o kmetijstvu je sekretar CK KP SZ in član prezidija CK KP SZ Mihail Suslov seznanil plenum z rezultati konsultativnega sestanka predstatnikov komunističnih in delavskih partij, ki je bil v Moskvi od 1. do 5. marca.
Na plenumu je prišlo tudi do personalnih sprememb., Kirtl Mazuirov, prvi sekretar CK XP Belorusije, ki je bil doslej kandidat za člana pre-ridiija, ie postal član prezidija CK KP SP, Dmitrij Ustinov, prvi namestnik predsednika ministrskega sveta ZSSR, je postal sekretar CK KP SZ in kandidat za člana prezidija. Leonid Iljičev je oproščen dolžnosti sekretarja CK KP SŽ, ker je bil pred dnevi imenovan za namestnika ministra za zunanje zadeve ZSSR.
ZDA odklonile •JovieSsko noto
MOSKVA, 26. mar. (TASS) Sovjetska zveza je danes zahtevala, naj ZDA takoj prenehajo z uporabo bojnih strupov v Južnem Vietnamlu. V noti. ki so jo izročili ameriškemu veleposlaništvu v Moskvi. je sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve ostro obsodilo te ameriške postopke proti prebivalstvu Južnega Vietnama.
ZDA so odklonile nocoj sovjetsko noto v zvezi ž uporabo plinov v Južnem' Vietnamu z obrazložitvijo, da nota sloni »na popolnoma lažnih trditvah.
Afriški nredsiavniki **ri Pu«ku
WASHINGTON, 26. marca. (AFP) — Ameriški minister za zunanje zadeve Dean Rusk je sprejel danes diplomatske predstavnike 25 afriških držav, katere je seznanil z ameriškim stališčem o Južnem Vietnamu.
zn prepoved
Kliiv-Klnnn
WASHINGTON, 26. marca (r). Predsednik ZDA Johnson ie na nocojšnji tiskovni konferenci po ameriški RTV izjavil, da so organi zveznega preiskovalnega biroja v zvezi s sinočnjim umorom belopolte borke za črnske pravice Viole Luizzo, na katero so napadalci streljali, ko se je
Dejem sta zastopala Jugoslavijo podpredsednik republike Aleksandar Rankovič in član ZIS Ivan Gošnjak. V Beograd sta se vrnila včeraj. Na sliki vidimo Aleksandra Rankoviča, Jovana Veselinova, Petra Stamboliča in romunskega veleposlanika v Beogradu Aurelia Malna§ana.	Foto; Tanjug
čal XII. festival jugoslovanskega kratkometražnega in dokumentarnega filma. Podelili so 40 nagrad. Na sliki: filmski ustvarjalci sprejemajo nagrade (skrajni desni Jože Bevc).
Foto: Tanjug
V NEMIRNIH VODAH PACIFIKA. Del ameriškega VII. brodovja križari v neposredni bližini vietnamske obale. V sestavi te flote je tudi letalonosilka »Hancock«, s katere vzletajo reaktivna letala, ki bombardirajo DR Vietnam. Celo VII. brodovje — pravijo, da je najmogočnejše, kar jih pozna zgodovina — šteje 125 vojnih ladij, 650 letal in 64.000 mož. Glavne preskrbovalne poti potekajo prek Japonske, kar vzbuja v deželi vznemirjenje.	Foto:	Tanjug
Nadaljevanje s
v svojem avtomobilu skupaj z nekim črncem vračala Iz Montgomeryja v" Selmo s »pohoda miru«, danes aretirali v Birminghamu v Alabami štiri člane tajne rasistične organizacije Ku-Klux-Klan, katere bodo postavili pred zvezno sodišče, ki je pristojno soditi za ta zločin. Johnson je povedal med drugim, da je naročil pravosodnemu ministru Nicholasu Katzen-bachu, naj takoj pripravi zakon za prepoved Ku-Klux-Klana, da bi ga lahko čim-prej predložil kongresu v sprejem.
Fanfani sprejel Jovanoviča
RIM, 26. marca. (Tanjug) Italijanski minister za zunanje zadeve Fanfani je danes sprejel predsednika ustavnega sodišča Jugoslavije Blaža Jovanoviča, katerega je spremljal jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda.
Ustavno sodišče Italije je priredilo danes slovesno večerjo v čast delegacije ustavnega sodišča Jugoslavije.
Na povabilo predsednika italijanskega inštituta za dokumentacijo in pravne študije so člani delegacije ustavnega sodišča Jugoslavije imeli nocoj konferenco o pomenu in delu ustavnega sodišča Jugoslavije Odgovarjali so na številna vprašanja italijanskih pravnikov, javnih delavcev in novinarjev.
Johnson sprejel Grissoma in Younga
WASHINGTON, 26. marca (AP) — Na slovesnem sprejemu v Beli hiši je ameriški predsednik Johnson pozdravil kozmonavta Grissoma in Younga in jima dal priznanje. Predsednik Johnson je poudaril, da so ameriški poskusi z vesoljskimi poleti »miroljubnega značaja« in da je njihov namen »služiti človeštvu«. Zatem je govoril o razvoju ameriške vesoljske tehnike.
Couve de Murville' v Rimu
RIM, 26. marca. (Tanjubg i Nocoj je dopotoval v Rim na uradni obisk francoski zunanji minister Couve de Mur-ville. Politični razgovori se bodo začeli jutri.
Gverilci v Braziliji
PORTO ALEGRE, 26. marca. (AP) Po vesteh, ki prihajajo iz Porto Alegre, je približno 500 gverilcev, katerim poveljuje nek bivši oficir bra-pilske armade, zavzelo dva naselja na obmejnem' področju proti Argentini. Sedaj gredo proti mestu Federico Westphalen v brazilski državi Ban Katarini. Vsem vojaškim garnizijam in policijskim postajam Rio Grande do Sul so ukazali, naj bodo v pripravljenosti, da bi preprečili širjenje gibanja proti vladi Castella Branca.
Dvojno tolmačenje Johnsonove izjave
WASHINGfTON, 26. marca (Tanjug). Izjava ameriškega predsednika Johnsona o tem, da je pripravljen pogovarjati se o vietnamski krizi, je zbu- 1 dila širok odmev v ameriških političnih krogih in v tisku. Washingtonski komentatorji so ocenili to izjavo kot zelo obzirno in zmerno. Nekateri vidijo v tem Johnsonovo »olj-kovo vejico«. V krogih, ki so blizu Beli hiši, si tolmačijo Johnsonovo izjavo tudi kot »prvo znamenje približevanja Hamjoiu«.
Komentatorji ameriških listov pa naglašajo, da je predsednik Johnson predvsem pokazal trdno odločenost, da se nadaljujejo vojaške akcije v Vietnamu.
Zadnji razvoj v Vietnamu je imel širok odmev tudi v senatu, kjer so nekateri senatorji nastopili proti uporabi plinov in se zavzeli za »častna pogajanja«.
Vreme 26. marca 1965
Jk HLADNA FRONTA Ji TOPLA FRONTA
Snežne razmere
(dne 26. III. 1965 ob 7. uri)
Triglav-Kredarica, pretežno Jasno, —9, 330 cm; Komna, sončno, —2, 260 cm; Rateče-Planica, jasno, —3, 60 cm; Bled, jasno, 0, v senci 20 cm; JEZERO ZAMRZNJENO; Radovljica, jasno, 0, brez snega; Dom na Kofcah, jasno. —2, 130 cm, v koči dovolj prostora; Dom na Zelenici, jasno, —2, 145 cm; 2ICNICA OBRATUJE; Dom pod Storžičem, delno oblačno, -—1, 90 cm, v koči dovolj prostora; Žičnica Španov vrh, oblačno, 90 cm, 2ICNICA OBRATUJE; Loška koča na Starem vrhu. delno oblačno, 1, 90 cm. sren; Kamniška Bistrica, lasno, 2, brez snega; 2ičnica na Veliko planino, sončno, 0, 10/70 cm, 2ICNIC1 OBRATUJETA, CESTA 1'REVOZNA; Krvavec-2ičnica, oblačno, 0, 6 cm. južnega na 120 cm. ZICN1CA IN VLECNICA OBRATUJETA; Žičnica na Vogel, lasno. 0. 30/320 cm; Koča pod Uršljo goro, Slivnica, jasno, 1. 10 cm, NI ZA SMUČANJE; Cmi vrh nad Idrijo, jasno. 20 cm, južni. Lokve, jasno, 20 cm, južni; Bovec, Jasno, 10 cm, južni; Log nad Mangartom, jasno, 68 cm; Livek, jasno, 30 cm, VLECNICA DELUJE.
Pa še to:
ČETRT TONE AKTOV Poslanec šilvo Hrast, ki Je bil tudi direktor »Iskre«, je v skupščini navedel zelo zanimive statistične podatke: »Da bi bila pogodba med pod-letjem in Jugoslovansko banko za izvoz in uvoz pravilno sklenjena, je potrebno, da dela en mesec noč in dan 65 ljudi. V tem času se nabere na njihovih mizah točno 250 kg raznih aktov!« Nekateri menijo, da je poslanec pretiraval. Kajti, če bi uradniki uporabljali tanjši papir, bi podjetju zadostovalo le 200 kilogramov ..
0 izvajanju
organizacije, banke ii) drugi nosilci investicijskih odločitev spreminjale te odločitve. Pri usmerjanju politike osebnih dohodkov bo zelo prav prišla anketa o nagrajevanju in delitvi dohodka, ki jo je republiški sekretariat za delo Izvedel v okoli 500 delovnih organizacijah. Sklep današnje razprave je bil, da se je treba zelo učinkovito in odgovorno lotiti uresničevanja ukrepov zveznega izvršnega sveta. K akciji je treba pritegniti vse odgovorne druž beno-politične in gospodarske organe. Za usnešno izvedbo ukrepov pa bo treba izdelati še nekatere analize.
Sedanja organizacija republiške uprave, ki temelji v glavnem še na ureditvi iz leta 1956, torej še iz časa, ko je imela republiška uprava številne neposredne Oiperativne naloge, ki so zahtevale široko razvejanost in specializacijo posameznih resornih orga nov, ne ustreza več zahtevam ustave in tudi ne spremem bam na področju družbenoekonomskega in političnega razvoja. V zvezi s tem je izvršni svet obravnaval predlog zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije. V zakonu so v primerjavi z dosedanjo ureditvijo predla gane precejšnje sprpmembe v organizaciji republiške uprave, ki naj bi pripomogle, da bo delovala učinkovito in kvalitetno v novih pogojih Izvršni svet je zakonski predlog sprejel, nakar je obravnaval in sprejel tudi predlog zakona o republiški upravi SR Slovenije. Nato je izvrši,: svet obravnaval in sprejel odlok o dodelitvi sredstev za za tiranje slinavke in parkljevke Iz rezervnega sklada SRS.
Na dnevnem redu je bila končno informacija1 o doma vih za starejše ljudi. Infor macija je bila pripravljena na podlagi obširne analize o domovih za starejše osebe, ki jo je izdelal republiški sekie tariat za socialno varstvo zaradi vse pogostnejšega ugotavljanja težkega položaja na tem področju. Informacija do dopolnjena z nekaterimi novimi podatki, nakar jo bo izvršni svet predložil občinskim skupščinam in republiški skuoščini.
A. JAVORNIK
Utrjevanje
pri dajanju znanstvenih na zivov ne gre za to, da bi ohra n jev ali avtomatizem napredovanja in vplivanja na višino osebnih dohodkov, čeprav prav to s tem ni gaovsem iz ključeno, temveč za težnjo, naj bo omogočen interes za večanje kroga znanstvenih delavcev in pridobivanje -na nja oziroma stimulacija za nadaljevanje znanstvenega dela in širjenje ravni tega de la. Kljub temu pa je res, da zakon ne določa oziroma m prispeval rešitve, kakšen naj bo postopek za pridobivanje znanstvenega naziva.
Pri obravnavi predloga za kona o zveznem svetu za ko ordinacijo znanstvenih dejav nosti in o zveznem skladu za financiranje znanstvenih de javnosti je prišla do izraza bojazen, ali ne bosta ta dva zvezna organa ohranila metode centralističnega obra/vna vanja organizacije in financi ranja znanstvenih dejavnosti Poslance pomirjuje dejswc da svet za koordinacijo ne oo hkrati razpolagal s sAidsfvi sklada, se pravi, da iz klad', ne bo m'go če dobiti sredstev tako, da bi bila kar dod°lje na, temveč le na osnovi skle panja pogodbe in kontrole porabe tako dobljenih sre., stev za povsem določene na mene.
V razpravi o predlogu za kona o spremembah in di polnitvah temeljnega zakona
3yC sunCno
delno oblačno
>3 oblaCno ***
* * sneg
nevihte ---	,
•== megla
 meje vremenskih