Posamezna Številka Din 1. Št. 158. V Ljubljani, v petek 18. julija 1924. Poštnina v gotovini. Leto b 7 > mm R,t.|Hf’l|...,Mt'l,.|M|Mt.|.,W>H»*»».M»W».,W<*ant,tt.|,<»t|'‘»l|».ata država smo, toda naš obratni Še t ^e*e v zudetnih začetkih in sk ega izrabljamo kaj malo gospodar-_a ‘, *° 113 vseh poljih, v javnem in sh-ct neJn i^dvizanju. Imamo 18 mini-tav kakor svetovni imperij; vse pol-paroplovnih družb, šestero raznih v * uprav, petero finančnih sistemov, str«,iP° -^° uradov, ki spadajo pod jedna Dnn »in kompetenca, trosimo, kakor je ohmu j enkrat naglašal, narodno-hna . 0 v razcepljenih društvih, »namo polno drobnih knjižnic a niti ene stra^6’ ?ePimo ^u'turno podvizanje po nkarskih veroizpovedih, ustanavlja- rov u^a«e 2avcxle k strankarskih ozi-a nJ * . an^a uam 20 milijonov ljudi, tratimo še te skromne sile v ne-®stanem povečavaniu upravnih ana- Pašič pedal ostavko vlade. Razgovor našega dopisnika z ministrskim predsednikom. Beograd, 17. julija. Ministrski predsednik g. Pašič je po konferenci vlade odšel ob 10. uri 45 minut v dvor h kralju. Pri kralju se je mudil eno uro. Kakor doznava vaš dopisnik, se je g. Pašič razgovarjal s kraljem o ostavki vlade in volilnem mandatu ter o razpletu krize. Gosp. Pašič je podal kra- lju ostavko vlade. Gosp. Pašič je okoli 12. ure prišel iz dvora v predsedništvo vlade. Vaš dopisnik se je razgovarjal z g. Pašičem in na njegovo vprašanje: »Ste h gosp. predsedniku predali ostavko vlade?«, je g. Pašič zmajal z glavo in dejal: »Videt čemo.« Sela vlade. Kralj ostavke še ni sprejel. Beograd, 17. julija. Sinoči se je vršila v predsedništvu vlade seja vlade in v ministrstvu notranjih del seja ekonomskega finančnega komiteja ministrov. Na konferenci vlade je bila sklenjena ostavka vlade, ki naj se izvrši še danes, tako da se bo takoj lahko pričelo z razvojem krize. Na seji ekonomskega finančnega komiteja so razpravljali o tekočih resortnih vprašanjih finančnega značaja. Največ pa so na tej seji govorili o izvedbi trgovinske pogodbe z Italijo. Beograd, 17. julija. Seja vlade, ki se je pričela ob 12. uri, je bila končana ob 1. uri popoldne. Seji vlade so prisostvovali vsi ministri in državni podtajniki. Na seji je g. Pašič podrobno referiral o svoji avdijenci pri kralju. Pašič je razložil kralju celokupno politično situacijo in konstatiral, da je edini izhod iz sedanje latentne krize apel na narod. Današnja vlada želi, da se prekine tako stanje in da se reši situacija z volitvami ali s kako drugo kombinacijo. Gosp. Pašič je podal pri tej priliki ostavko vlade. Motiviral jo je s tem, da se bo kralj mogel neovirano posvetovati s posameznimi politiki. Kakor zadnjič, tako tudi danes kralj ostavke ni sprejel, ker želi poprej slišati mnenje predsednika skupščine g. Ljube Jovanoviča. Gosp. Pašiču je kralj odgovoril, da naj se Pašič še enkrat posvetuje s svojimi ministri in da naj skuša najti kako drugo kombinacijo, ki ne bi bila volitve in da ga naj potem o tem obvesti. Po tem referatu, ki ga je podal g. Pašič, je vlada raz- motrivala položaj. Ker je kombinacija o koncentracijski vladi nemogoča, nevtralne vlade pa vlada ne sprejme, kajti to bi bil odstop od parlamentarnih načel, so edini izhod iz situacije nove volitve. V tem smislu mora g. Pašič poročati na prihodnji avdijenci. Trdijo, da bo še popoldne po avdijenci predsednika narodne skupščine g. Ljube Jovanoviča tudi Pašič pohovno sprejet v avdijenco. Dasiravno ostavka vlade formelno še ni sprejeta, je nastopila v vseh političnih krogih velika živahnost in z nestrpnostjo pričakujejo dogodkov tekom današnjega dne. Beograd, 17. julija. Ministrski predsednik g. Pašič je na seji ministrskega sveta referiral o svojem razgovoru s krono. Odločeno je, da bo takoj sklicana seja radikalnega kluba. Predsednik radikalnega kluba je takoj obvestil vse radikalne poslance, naj pridejo v Beograd. Seja radikalnega kluba je potrebna tako radi rešavanja krize, kakor tudi radi eventualne določitve osebnosti za volilno vlado. Beograd, 17. julija. Po odhodu g. Pašiča iz dvora se je pričela seja ministrskega sveta, ki še traja. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z več ministri, ki so mu izjavili, da je g. Pašič podal kralju ostavko vlade, ali da ni še gotovo, če je kralj ostavko sprejel. V vsakem slučaju je aktualno vprašanje o ostavki vlade. Kriza je otvorjena. Predsednik Narodne skupščine, g. Ljuba Jovanovič bo posetil popoldne kralja, da kralj čuje njegovo mišljenje o situaciji. Povratek dr. NEnčiča v Beograd. Beograd, 17. julija. Zjutraj je prispel v Beograd naš zunanji minister g. Ninčič. Gosp. Ninčič je okoli 12. ure prišel na sejo vlade in je takoj podal kratek referat o rezultatih konference Male antante v Pragi kakor tudi o svojih razgovorih z avstrijskim državnim kanclarjem dr. Seiplom. Potem pa je g. Ninčič odšel v avdijenco h kralju in se je mudil tam eno uro in en četrt. Gosp. Ninčič je kralja podrobno obvestil o vseh vprašanjih, ki so se pretresala na sestankih ministrov zunanjih zadev Male antante. Danes popoldne ali jutri zjutraj bo g. Ninčič sprejel zastopnike tiska, ki jim bo dal obširen ekspoze o konferenci Male antante ter svojih pogajanjih z dr. Seiplom in o londonski konferenci. PARASTOS ZA RUSKIM CARJEM NIKOLAJEM II. Beograd, 17. julija. Danes ob 9. uri dopoldne se je vršil v saborni cerkvi parastos ob priliki 600 letnice spomina smrti ruskega carja Nikolaja II. Cerkvenim svečanostim, ki jih je opravil sam patrijarh Dimitrije, so prisostvovali predstavniki dvora in vlade, več politikov zlasti radikalov, ruska kolonija, ter mnogo drugih uglednih oseb. ratov. Zato dozorevajo uspehi mlade države tako počasi, zato se godi vse s tako neverjetnim trenjem na vsaki po-sameznosti udeleženih sil. Ni ne dobro*, kar se prodaja pod nazivom taylorizma, vseeno pa smo ga silno potrebni, posebno v nastajajoči dobi naše gospodarske rekonvalescence, ki obeta biti dolga in pa težavna. Ves uspeh v tej dobi bo odvisen od čim najracijonalnejše uporabe teh skromnih obratnih sredstev, ki jih imamo, Romunska vlada pred demisilo. Beograd, 17. julija. Iz Bukarešta javljajo, da je kriza vlade Bratianu-ja neizogibna. Amerikanski poslanik je v znak protesta zapustil Bukarešto radi sprejetja novega zakona o delavcih. Poslanik se ne bo več vrnil v Romunijo, dokler ne pride nova vlada. Angleški poslanik je predlagal, da naj zapuste Romunijo francoski, angleški, amerikanski, holandski in belgijski poslanik v znak protesta. Franclja še ni pristala na to. Romunska vlada ponuja francoski vladi koncesije, če pridrži svojega ministra v Bukarešti, kajti če odide francoski poslanik, bo odšel tudi ves diplomatski zbor in vlada Bratianu-ja mora pasti. KRALJ POSETI RIM. Beograd, 17. julija. Beograjski politični krogi so včeraj trdili, da bo Njegovo Veličanstvo kralj po rešenju krize septembra meseca posetil Rim in pri tej priliki oficijelno posetil italijanskega kralja. NOVI GRŠKI POSLANIK V BEOGRADU. Beograd, 17. julija. Grška vlada je postavila novega polnomočnega ministra na našem dvoru g. Cemadosa, ki bo prišel iz Washingtona. Dosedanji grški minister Manvrudi, ki je bil na našem dvoru 5 let, odide v Moskvo. Prvi dan razpleta krize. Jovanovič je pozvan na dvor. — Tudi g. Pašič se je prijavil v avdijenco. AMNESTIJA RADOSLAVOVIH MINISTROV V BOLGARIJI. Beograd, 17. julija. Po vesteh iz Sofije je bila v bolgarskem parlamentu včeraj burna debata povodom zakona o amnestiji ministrov bivšega kabineta Radoslavova. Jutri se bo debata končala in zakon definitivno sprejel. Vsi ministri tega kabineta bodo anmestlnuaL Beograd, 17. julija. Politična situacija v Beogradu je popolnoma oživela. V vseh političnih krogih je veliko zanimanje za razvoj situacije. Vladni in opozicijonalni krogi so v Beogradu, posebno številno so zbrani klerikalci. V vladnih krogih vlada veliko razburjenje. Pričakujejo skorajšnji razplet krize. Do tega momenta ministrski predsednik g. Pašič še ni podal ostavke vlade, niti se ni zgodil kak važen političen dogodek v smislu rešenja krize. Splošno mnenje je, da kriza ne bo trajala le kratek čas, kakor se je pričakovalo. Beograd, 17. julija. Njegovo Veličanstvo kralj ni sprejel včeraj nikogar v avdijenco, marveč je cel dan počival. Sinoči je kralj odšel na izprehod v Topčider, prav tako tudi g. Pašič, ah se nista srečala. Kralj je pozval za da-, nes ob 11. uri dopoldne v avdijenco predsednika narodne skupščine gosp. Ljubo Jovanoviča, za 12. uro pa se je prijavil v avdijenco g. Pašič. Po končanih avdijencah se bo vršila seja vlade in medtem bo podana ostavka vlade. Radikalni ministri so izjavili vašemu dopisniku, da je ostavka vlade neizogibna, da bi se dobil volilni mandat. Dalje priznavajo ministri, da kriza vlade ne bo trajala le kratek čas, kakoi so mislili, toda vendar ne zelo dolgo. Vse se bo izvršilo že v tem mesecu, morda še do 25. julija. Po ostavki s« bo pričelo ponovno z raznimi kombinacijami, dokler se iste ne izčrpajo, a na koncu bo odrejena volilna vlada. Priprave opoziciie v Beogradu. Beograd, 17. julija. Včeraj popoldne "so se v klubu nadaljevale konference klerikalnega kluba. V Beograd je prišlo okrog 15 klerikalnih poslancev. Gosp. Korošec ni mogel v tem momentu priti v Beograd. Največ so razpravljali o stališču, ki ga naj zavzame klerikalni klub ob priliki razvoja tekoče krize in prav tako, kakor uradno objavljajo, o terorju, ki ga izvajajo oblasti v Sloveniji in o merah, ki jih je treba podvzeti proti terorju, ki ga iz-( vaja dr. Žerjav v Sloveniji. Beograd, 17. julija. Gosp. Davi-dovič je izjavil vašemu dopisniku, da zvečer dospeta gg. Spaho in Predavec. Takoj po njunem prihodu je sklicana seja opozicijonalnega bloka. Opozicijonalni blok bo s to sejo pričel svojo akcijo. Gosp. Davidovič je danes kon-feriral z gg. Korošcem in Jovanovičem. V Beogradu je veliko število opo-zicijonalnih poslancev. Jutri se pričakuje seja vseh poslanskih klubov. Beograd, 17. julija. Včeraj popoldne je dr. Korošec pozval v Beograd ostale predstavnike opozicije gg. Spaho in Mačka. Njihov prihod pričakujejo danes zvečer ali pa jutri zjutraj. Beograd, 17. julija. Politični krogi pričakujejo, da se bo danes pričelo z energičnim rešavanjera krize. V Beograd je prispelo nekoliko opozici-jonalnih poslancev. Tudi vsi zemljo- radniki so zbrani in so pričeli s svojh mi konferencami v klubu. V Beogradu so tudi poslanci demokratske stranke in člani glavnega odbora, ki so Imeli danes dopoldne sejo. Opozicija se nadeja, da bo kriza rešena v zelo kratkem času, morda še do nedelje v tem slučaju, ako bi se intenzivno pričelo s konzultacijami še tekom današnjega dne. KOROŠEC IN KOMUNISTK - Beograd, 17. julija. Poleg obtožbe proti Radiču radi zveze s komunisti prav tako radikali obtožujejo dr. Korošca, ki v poslednjem času podpira komuniste v Sloveniji. Sedaj, ko je za-branjena nezavisna delavska stranka Jugoslavije, mora g. Korošec opustiti zveze s komunisti, da se ne bo pod-vzelo prbti njemu istih mer, ki se nameravajo predvzeti proti Radiču. SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMO* KRATOV. Davidovič ima proste roke. Beograd, 17. julija. Danes se vrl) seja plenuma glavnega odbora demokratske stranke. Govorilo se je o situaciji. Glavni odbor je na koncu dal g Davidoviču popolnoma proste rok« glede njegovega postopanja napram opoziciji, vladi, v dvoru in sploh v vseb političnih vprašanjih. SESTANEK POPOLARSKIH TAJNIKOV V RIMU. Rim, 17. julija. Na včerajšnjem sestanku pokrajinskih tajnikov popolar-ske stranke je politični tajnik De Gaspari imel govor, v katerem je predočil kako so se vršila vsa stremljenja za sodelovanje stranke v vladi. Vsi poskusi vlade, da bi opozicija zavrgla svoje stališče, so se popolnoma ponesrečili. Govornik je poudaril, kako je treba v sedanjem položaju delovati in zavzel pozicije avtonomije in iniciative. Treba je izpopolnjevati duševno pripravo države. Posebno pa je De Gaspari govoril o možnosti skupnega nastopanja popolarov s socijalisti. Ta nastop političnega tajnika je našel seveda pri italijanskih listih odobravanje, ako-ravno so se ugibanja nekaterih listov še pred tem sestankom Izkazala za pravilna. Tako piše »Nuovo Paese«: Znano je bilo še predvčerajšnjim, da se bo sestal glavni svet popolarske stranke ter skušal postaviti temelje za zvezo s socijalisti, ki naj bi doživela svoj krst pri volitvah in se potem razvila do stopnje, da bi lahko prevzela vlado, kakor je bil o tem govor na in-terviewu Turratija z Don Sturfcovim glasilom.« Današnji »Popolo d’Italia« kliče De Gasparija na realna tla ter ugotavlja, da je govornik pustil na stran vse stranke opozicije razen unitarcev, K njegovemu govoru pripominja omenjeni list, da De Gasparijev načrt stremi po dosedanji fašistovski vladi, mesto katere bi vstopila vladna stranka na tamelju popolarske unitarske zveze, To je načrt, feaključuje glasilo ministrskega predsednika, napravljen brez krčmarja, SKLEPI REPARACUSKE KOMISIJE London, 17. julija. V London so prispeli sklepi reparacijske komisije v Parizu glede izvedbe Dawesovega načrta. Reparacijska komisija zahteva sledeče; 1. Nemčija mora izročiti obligacije vsem onim društvom, kakor to zahteva Dawesov načrt. 2. Osnovati se ima zlata notna banka in izdajati polnovreden denar. 3. Ustanoviti se ima društvo za razširjenje železnic. 4. Popolno plasiranje posojila v i-šini 800 zlatih mark. KONVENCIJA O ŽIVINSKI KUGI : ITALIJO. Beograd, 17. julija. Med našo in italijansko delegacijo je prišlo do sporazuma v vprašanju glede vzajemnega preprečenja živinskih kužnih bolezni. »NAPREDOVANJE« PREISKAVE V MATTEOTTIJEVEM UMORU. Rim, 17. julija. Zagotavlja se, ut bo nadaljeval preiskovalni sodnik preiskavo o usodi trupla Matteottija. Navedbe v anonimnih pismih niso prinesle do sedaj nobenega uspeha. Borzna poročila. Beograd, 17. julija. New Yoik 83.75, Pariz 435—438, London 366.75 -30*. Milan 362, Praga 249^5—249.50, Cunl' 1524, Dunaj 1184—1187.5. Amsterdam 3180, Bruselj 385. C u r i h , 17. julija. Beograd 645 (denar), Pariz 28.35, New York 348—550. London 24 (denar). Praga 1625, Dunaj 0.007750, Trsi 23.67 (denar). Trst. 17. julija. (Predborza.) Beograd 27.475—2755, London 131—151, Naw York 23.10 -23.20, Pariz 68.40-68.80, Dunaj 330. Citrih 433—424.5. londonska konferenca. Ena najpomembnejših konferenc je bila v sredo otvorjena v Londonu. Kon-ferencai, ki bo odločila ali bo obveljalo v Evropi načelo demokracije ali pa bo Evropo še naprej razburjala možnost vojne in sicer grozovitejše vojne, kakor oa je bila svetovna. Naisprotja so velika, toda velika je tudi dobra volja in ta daje upanje, da bo dosežen sporazum in da bo demokracija zmagala. Predvsem pa s sme to upati vsled udeležbe Amerike. Amerika ima čisto določen program. Dawe-sovo poročilo je treba sprejeti v celoti in v vseh podrobnostih. Kar ni v Da-wesovem načrtu, o tem se ne sme razpravljati in nobenega vprašanja, ki je v načrtu omenjeno, se ne sme izločiti. Dawesov načrt je kratkomalo ameriški program za londonsko konferenco. Od Dawesovega načrta sta najbolj prizadeti Francija in Nemčija* prva kot glavni upnik, druga pa kot dolžnik. V Nemčiji ko tudi v Franciji so močni nasprotniki sporazuma med obema narodoma in zato imata Herriot ko Manc nad vse težavno stališče, pa čeprav je volja obeh dobra. Obema v podkrepilo pa je Amerika. Brez ameriške denarne pomoči je gospodarska obnova Nemčije nemogoča, ameriške pomoči pa ni brez popolnega sprejema Dawesovega načrta. Pa tudi Francija ne more prezirati mnenja Amerike. Francoski jezik je zadnjič rešila samo Amerika in ona ga more vsak čas zrušiti. Ce ne pride do sporazuma med Nemčijo in Francijo, potem je Evropa na pragu nevarnih dogodkov. To je vzrok, da je sklical Mac Donald Londonsko konferenco. Prava demokracija odklanja krvave dogodke in zato vidimo, kako skušata Herriot in Mac Donald s skrajno popustljivostjo in z največjim samozatajevanjem osigurati uspeh londonske konference. Delo Herriota in Mac Donalda je Londonska konferenca in v interesu demokracije je želeti, da bo imelo ni'liovo delo popolen uspeh in da se prične z londonsko konferenco za človeštvo nova doba, doba bratskega sožitja vseh narodov. Mola londonske konference. HERRIOT. MAC DONALD. Izlave Herriota. Zastopnik Reuterjevega urada, ki je potoval skupno s Herriotom v London, j« dejal, da se je Herriot naravnost pe-dantično bal, podati kake izjave, ki bi moglo količkaj slabo uplivati na potek Londonske konference. Med drugim je Herriot izjavil: »Lahko si je predstaviti, kako neumestno bi bilo, če bi hotel sedaj govoriti o podrobnostih Londonske konference. Srečen sem, da se moremo sestati pod pogoji, ki so podobni temu krasnemu vremenu, ki mora vzbuditi samo najboljše nade. Osnovno dejstvo je, da so Angleži, Italijani, Francozi in Belgijci popolnoma prožeti prepričanja, da je mirna in hitra rešitev sedanjega problema nujno potrebna. Prihajam v najboljši veri* da bodo stopili življenjski problemi evropske obnovitve kot posledica naših posvetovanj v Londonu v novo fazo. Zelo visoko cenim pisavo časopisja, ki meni, da bodo vodilni državnik! prizadetih dežel storili vse, da bo končno naša skupna želja, ki je za Evropo in ves svet tako važna, tudi uresničena. Vsi hočemo, da bodo posvetovanja čim preje končana in da bo Da-vvesovo poročilo čim preje uveljavljeno. Zelo sem hvaležen Mac Donaldu za njegova očividna prizadevanja, da razume težave francoske vlade to da jim skuša ustreči. OTVORITEV KONFERENCE. V sredo ob enajstih dopoldne je otvoril Macdonald londonsko konferenco. Izjavil je, da se bo konferenca pečala samo z izvedbo Dawesovega na- črta. Pred vsem bo šlo za obnovo finančne in gospodarske enote Nemčije in pa za določitev jamstev onim, ki bodo podpisali nemško posojilo. Ameriški poslanik je izjavil, da Amerika sicer ni podpisala Versajske pogodbe, da pa sodeluje v interesu miru na londonski konferenci. Podporo svojih držav sta obljubila italijanski in belgijski zastopnik. Nato je bil izvoljen za predsednika konference Macdonald. O poteku sej bodo dnevno izdani komunikeji. Izvoje-ne bodo posebne komisije za razmotri-vanje posameznih vprašanj. Vsaka komisija bo štela po štiri člane od vsake velesile in po dva zastopnika Jugoslavije, Grške, Portugalske in Rumunije. Posoli Amerike. V parlamentarnih krogih se govori, da bo poskusila francoska delegacija spraviti na razgovor tudi vprašanje medzavezniških dolgov. Angleška vlada odklanja slejkoprej vsako diskusijo o tem vprašanju. Zastopnik Združenih držav, poslanik Kelop, pa je celo izjavil, da zapusti takoj konferenco, kakor hitro bi se pričelo z obravnavo medzavezniških dolgov. Iz dobro poučenih krogov se trdi, da bo zastopal I£elop stališče, da gre obveznostim iz zunanjega posojila Nemčiji prvenstvo pred vsemi reparacijskimi dajatvami. Ce ne bi bilo to doseženo, Potem se Amerika ne bi mogla udeležiti posojila. Pričakujejo, da bo Francija proti temu stališču protestirala. Finančni izgledi za plasiranje nemškega posojila so v Londonu ugodni; Rušila in furiila. Rusko - turški odnošaji so bili pravzaprav vedno napeti. Posebno pa se je razmerje poslabšalo v zadnjem času in danes ni nič manj zaostreno ko vprašanje Besarabije ali Turkestana in nič manj važno od angleško ruskih pregovorom Posebno’se to opaža v Zakavkazju. Sovjetska vlada zbira svoje oborožene sile Zakavkazja v Armeniji. V Batumu se z vso naglico utrjujejo stare trdnjave. Turki delajo isto. Na rusko-turški meji grade pod vodstvom nemških inženirjev najmodernejše utrdbe. V vseh večjih krajih Anatolije se z največjo vnemo urijo novinci, da bi bili pripravljeni za vsak slučaj. Davno je že jasno, da so stopili sovjetsko - turški odnošaji v novo fazo da je konec starega prijateljstva. Dokler Turki še niso imeli Carigrada, dokler je vezalo Turke in Ruse isto nasprotje do evropskih velesil, so imeli Turki vzrok, da so iskali sovjetsko zavezništvo. Z osvobojen jem Carigrada pa je nastopilo staro nasprotje in Turčija se je povrnila k svoji prejšnji ru-sofobski politiki. Tako se je pojavila vnovič že skoraj pozabljena rivaliteta Rusije in Turčije za prvenstvo v Zakavkazju. Položaj sovjetov se je med tem precej poslabšal. Dokler so bili sovjeti v zvezi s Kemal pašo, so se mogli predstavljati mohamedancem kot prave prijatelje Turkov. Danes je ta argument odpadel. Poleg tega so dobili sovjeti še drugega nasprotnika. Zaradi mosulskega vprašanja je Anglija v hudem boju s Turki. Da bi odvrnila Turke od tega vprašanja jim je namignila, da bi se mogla pridobiti nadomestila v Zakavkazju. Turki so temu migu radi sledili, ker lažja je borba s sovjetsko Rtnijo, kakor pa z Anglijo. Zato so Turki v zadnjem času razvili vseturško agitacijo. Ta agitacija ima uspeh in komunistični listi Zakav-karzja že opozarjajo na nevarnost vse-turškega gibanja. Tako pravi zakavka-ška »Zarja vzhoda:« Zakavkaški prole-tarijat pazno gleda na mejo in je na straži. Angleški imperijalizem se pripravlja, da bi pripravil v Zakavkazju drugi Turkestan. V Moskvi so v splošnem zelo ravnodušni proti izgubam, ki jih je doživela Rusija na svojih mejah. Drugače pa gledajo na izgube gruzinski in armenski komunisti, da jih tako imenujemo, ki so že opetovano izjavili, da ne morejo biti ravnodušni k izgubam, katere je pretrpela gruzinska in armenska oblast z brestlitovskim in karskim mirom, ki je prisodil Turčiji znaten del ruske Armenije s 600.000 prebivalci. Posebna komisija, obstoječa iz vojaških strokovnjakov in predstaviteljev kavkaške komunistične stranke je pio-gledala rusko turško mejo. Po svojem povratku v Tiflis je poslala ta komisija Revolucijskemu vojnemu svetu, glavnemu štabu in političnemu oddelku obširno poročilo o razmerah na rusko -turški meji. Osnovni ton tega poročila je bil: Vsled izgube Karsa in Ardagana je sedanja meja za Rusijo brez vsake strategične vrednosti. Južna Armenija je napadu popolnoma odprta. Zato smatra komisija za skrajno potrebno, da se zopet postavi vprašanje o vrnitvi od Turkov ugrabljenih dežel. Vseeno, ali se se to izvrši mirnim ali pa nasilnim potom. Pri tem pa se eš posebej povdarja, da je treba zopet osvojiti Erzerum, ker bi šele na ta način bilo Zakavkazje popolnoma zavarovano. Nad vse zanimivo jo. kako bo Moskva odgovorila na ta predlog. Zakavkaški komunisti so mnenja, da se morejo prav tako boriti za neodvisnost Zakavkazja, kakor se naj bi borili za Besarabijo. Ce velja za Besarabijo nacionalno stališče, naj velja tudi za Zakavkazje! m priznani® Rusije. Neverjetno ostri nastop zmagovalcev pri zadnjih volitvah v Franciji proti predsedniku francoske republike Millerandu Je pripisovati v prvi vrsti njegovi rusofobski politiki. Z njegovo odstranitvijo so hoteli {zgladiti francoski socijalisti pot priznanju Rusije, kajti to priznanje je bila programna točka levičarskega kartela pri volitvah. Franclja v zadnji dobi sicer že dali časa ni odklanjala možnosti priznanja sovjetske Rusije, samo mudilo se ji ni s tem nikamor. Hotela je počakati, kaj bodo storile v tem pogledu druge velike države. To čakanje so razumeli socijalisti kot odklanjanje priznanja Rusije In so porabili priznanje za svoje volilno geslo, ki jim je olajšalo zmago. Danes je razpoloženje v Franciji na-pram Rusiji že precej drugačno, kakor je bilo in to ne samo v krogih levičarskega bloka, temveč tudi pri drugih skupinah. Čuti je prav mnogo zahtev, da se prizna sovjetska Rusija in se ta zahteva tudi najrazličnejše argumentira. Velik del pa je edin v tem, da je bilo odlašanje priznanja in čakanje velika diplomatična pogreška, ki sta jo znali izkoristiti Anglija In Italija. Kritike stanja v sovjetski Rusiji te zahteve po njenem priznanju ne zadržujejo. Seveda so najhujša ovira priznanja stari dolgovi, ki jih Rusija noče priznati. Ta točka bo še dolgo v spodtiko svetovni politiki glede Rusije; zdi pa se, da Rusija ne bo odjeniala, vsaj ne popolnoma, da pa bo, prej ali slej, vendarle prodrla. Trajno se te ogromne države nikakor ne bo moglo Izločevati iz evropskega in svetovnega političnega življenja, kajti ko se Rusija dovolj okrepi, se bo uveljavila sama in to uveljavljenje bo za vse odklanjajoče prei bridko, kot pa veselo! Velika ovira priznanja sovjetske Rusije le tudi današnje pravno stanje v Rusiji. Razredna samovoljnost, ki vlada celo v najvišjih sovjetskih sodiščih, nikakor ne more v drugih državah vzbujati potrebnega zaupanja do Rusije. Enako je tudi z rusko diplomacijo, ki je izgradila bizantinske diplomatske metode do popolnosti. Toda vse to, kakor rečeno, ne govori proti priznanju Rusije. Senator de Monzie pravi v neki svoji razpravi, da priznanje Rusije ne pomeni nikakega pobratenja, ne involvira nobene, moralične vezi s to _ državo, temveč samo graduelen stik, ki_ bi mogel prinesti ruski kulturi znatnih koristi. Tudi med francoskimi Industrijcl se je pojavila mečna struja, ki zahteva prlznanie sovjetske Rusije. Comte de Gueydon navaja, da je gospodarska evolucija sovjet* skega režima danes že toliko napredovala, da je postala mogoča nova zveza z Rusijo. Delo in kapital uživata tamkaj že zopet nekaj svobode gibanja. Pravna negotovost, vrzeli v civilni in kazenski zakonodaji pa se bodo sčasoma še Izpopolnile. Glede privatnih terjatev je de Gueydon mnenja, da bi se našel Izhod, morda v obliki koncesij ali podobno, kakor je že svoj čas predlagal Litvinov. 1 udi močni argumenti z znanstvenega polja so se pojavili v Franciji za priznanje sovjetske Rusije. Po podatkih, ki so jih prejeli razni francoski, belgijski in drugi znanstveniki, so dosegle obsežne študije ruskih učenjakov v Rusiji, tako v Petrog^du In Moskvi, prav fenomenalne uspehe ;psti na polju fizike. Te iznajdbe bi mogle silno vplivati na vse gospodarsko življenje na svetu. Rusko strokovno literaturo bi bile pa treba prevesti v jezik, ki Je znanstvenikom pristopneiši; to pa se da doseči po Izjavi nekaterih francoskih in belgijskih znanstvenikov le potom političnih zvez med obema državama. Vsf našteti in še cela kopa drugih argumentov, ki jih navajalo v Franclji za priznanje Rusije, so brez dvoma zelo važni; toda Herriotova vlada bo Imela vseeno še velike težave, predno bo mogla uresničiti te zahteve. Mogoče je ena izmed velikih zaprek ravno obnašanje Rusije same. Njeno časopisje se izraža napram vsem pomislekom in napram vsem zahtevam, da naj se pred priznanjem popolnoma razčistijo pojmi, skoro malo preveč osorno. Ta razvoj dogodkov le na ta način sicer oviran, ne pa onemogočen. Poioiai dela v F«SosVv*. Brezposelnost raste v Moskvi stalno. Po podatkih borze dela je v Moskvi 175.000 brezposelnih. To število pa je očividno prenizko, ker se velik del brezposelnih sploh ne prijavlja, kajti službe itak ne dobi. Komunistična >Ekonomičeskaja Žizn« je mnenja, da je v Moskvi preko 300.000 brezposelnih, po podatkih narodnega komisarljata dela pa je v Moskvi celo 450.000 brezposelnih ali 40 odstotkov vsega prebivalstva. Od vseh brezposelnih je v najtežjem položaju inteligenca. Med umstvenimi delavci znaša število brezposelnih celo 45 odstotkov. Duševno delo ni bilo nikdar pri komunistih visoko v čislih. Vedno jim je bil Inteligent sumljiv in vsi stresljaji gospodarstva so najprej In v prvi vrsti zadeli sovjetskega uradnika. Tako tudi sedaj, ko se govori po sovjetskih krogih, da je treba pričeti štediti. Pod tem geslom so bile znižane sovjetskim uslužbencem mestoma plače za 60 odstotkov. Nato Je prišla redukcija. Ta Je zopet zadela v prvi vrsti srednje uslužbence. NI pa se skoraj niti dotaknila dragih specov (specialistov). Da postane kdo specialist, ni potrebno' posebnega znanja. Glavno so dobre zveze z uplivnim komunističnim voditeljem. Samo najbolj vaina mesta so v rokah resničnih specialistov. Toda ti so pod tako strogim nadzorstvom, da so lahko komunisti brez skrbi. Govore, da se je redukcija Izvršila Iz finančnih ozirov. Pa to je popolnoma neresnično. Zakaj, kolikor uslužbencev je bilo reduciranih, toliko specialistov je bilo na novo nastavljenih. Plačani pa so dobro samo specialisti. V svrho zaščite svojih Interesov imajo uslužbenci svoje strokovne zveze. Ker so pa te popolnoma politične, se morajo v vsem podrediti stranki. Strokovne zveze so zato brezpomembne. Brezmoč strokovnih zvez se Je pred kratkim jasno pokazala na konferenci predsednikov mestnih odborov, ki le bila aprila meseca. Večjo razburjenost je povzročilo poročilo predstavitelja jetniških paznikov. Tožil je, da Je plača tako nizka, da se da z njo živeti komaj pol meseca. 2ene delajo zato dnevna dela po uradih, toda plače dostikrat niti ne dobe. PredstavitelJ trgovskih pomočnikov Je tožil, da v državnih podjetjih ne velja osemurnik. Ko se trgovine zapro, morajo pospravljati in tako delajo navadno po deset in tudi več ur. Na vse pritožbe pa le odgovoril predsednik strokovne zveze s samimi frazami, da so vsi spoznali, da ni rešitve. V državnih podjetjih Je vsaka pomoč izključena in zato se čuti sovjetski uslužbenec kot pravi suženj. An. France: Skolastika. V tistem čaisu. to Je v četrtem stoletju po Kristusu, je mladi Injuriosus, edini sto auvergniškega senatorja (tako so imenovali okrajne oblastnike) zaprosil za roko mlade deklice z imenom Skolastika, ki je bila edina hči nekega senatorja. Po poročnih svečanostih jo le odvedel v svojo hišo in delil z njo svojo posteljo. Toda ona je bila žalostna in le proti zidu obrnjena grenko jokala. »Kaj te muči, povej mi, prosim te?« In ker je ona molčala, le pristavil: •Rotim te pri Jezusu Kristusu, Sinu božjem, da nrt obrazložiš vzroke tvoje žalosti.« Tedaj se Je ona obrnila k njemu. »Ce bi se Jokala vse dni svojega življenja,« je rekla, »ne bi imela dovolj solza, da bi ohladila svojo neizmerno bolest, ki napolnjuje moje srce. Sklenila sem, da obvarujem čisto to slabotno tek) ta da svoj® devtštvo danilem Jezusu Kristusu. Joj, prejo j, tako meie zapustil, da ne morem izpolniti tega. kar sem želela. O, dati, čigar zarje ne bi smela nikdar videti. In glej, seda) sem ločena od svojega nebeškega ženina, ki mi je obljubil raj za doto, in sem postala soproga umrljivega človeka, ta namesto nesmrtnih rol, ki bi morale krasiti mojo glavo Jo kr ase ta oklepajo te že uvele rože, joil to telo ki bi po četverni vedi Jagnle-VM. moralk) odetf haljo Čistosti, «wl sedaj kot tetko breme poročno oblek"' Zakad at bil prvi dan mojega življena tudi zadnji. O, srečna, če bi prestopila prag smrti še predno sem Izpila kapljo mleka; ta če bi poljubi mojih dragih do^Uj kr asi K mojo krsto. Ko ti prožiš svoje rake proti meni, mislim na roke, ki so bile prebodene v rešenje sveta.« In ko je ona Izgovorila te besede, je bridko plakala. Mladi mož pa li le odgovoril mehko. »Najtati starši, ki so med auvergnljci bogati plemenitnlki, so imeli samo eno hčer in samo enega sina. Združili so naju, da bi ohranila njihov rod, iz strahu, da ne bi po njihovi smrti kak tujec dedoval za njimi.« Skolastika pa mu je rekla: »Svet je ničev, bogastvo je ničevo ta celo to Življenje le ničevo. Kaj ni živeti isto kot pričakovati smrti? Samo oni živijo, W v nebeškem blaženstvu pijejo luč ta okušajo angelsko veselle povesti božle.« V tem trenutku pa je Injurijosa obsijala milost ta Je vzkliknil: »O sladke ta svetle besede! luč večnega življenja mi trepeta v očeh. Skolastika, če že hočeš držati svojo obljubo, bom tudi jaa. ostal poleg tebe čist.« Napol pomirjena ta med smehom v solzah je dejala: »Injurtjosua, težko je možu ženski! privoliti kaj takega. Toda, če boš dopustil, da bova ostala brez madeža na tem svetu, bom s teboj delila doto, ki m! Jo je obljubil m<33 ženin in gospod Jezus Kristus.« On se je okrepU z znamenjem svetega križa ta rekel: »Storil bom kar želiš.« Podala »ta *i roka in zaspala. In v naprej sta delila isto posteljo v brezprimerni čistosti Po desetih letih skušnje je Skolastika umrla. Po običalu tistega časa so Jo nesli v cerkev v praznični obleki ta z razkritim obrazom, med prepevanjem psalmov ta v spremstvu mnogih ljud* Injuriosus je poklenkil poleg nje ta z visokim glasom zaklical te besede: »Zahvaljujem se tl, gospod Jezus, za moč, da sem mogel ohraniti tvoj zaklad nedotaknjen.« Ob teh besedah se je mrtva dvignila na svoji mrtvaški postelji, se nasmehnila In mehko zašepetala: »Dragi moj, zakaj pripoveduješ, iesar te ni nihče vprašal?« Nato Je zaspala večno spanje. Injuriosus ji Je kmalu sledil v smrti. Pokopali so ga ne daleč od nje v baziliki svetega Allira. Ko je prvo noč tam počival, je čudežen rožni grm vzklil iz krste deviške neveste ta s svojimi razcvetenimi vejami pokril obadva groba. Auvergniški duhovniki so v tem spoznali znamenj'.- svetosti blaženega Injuriosa. ta blažene Skolastike ta so vernikom priporočil! grobova v češče-nje. Toda v tisti provinci so bili še pogani. Eden od njih, z Imenom Sflvanus je častil vilinske studence, obešal podobe na veje stare smreke ta hranil na svojem ognjišču male ■ilovnate podobe, ki 90 predstavljale solnce ta boginje matere. Napol skrit v vejevju Je vrtni bog čuval naj njegovim sadnim drevjem. V svoji starih dneh *e je Silvanu* pečal z zlaganjem pesmi. Pisal ja ekloge in elegije v nekoliko raskavem slogu toda z genijalno lahkoto in je vanje vpletal verze starih, kadarkoii le le nanesla prilika. Z množico je obiskal grob krščanskih zakoncev m je občudoval rožin grm, ki je cvetel nad obema gomilama. In ker je bil pobožen po svoje, je v tem spoznal nebeško znamenje. Toda ta čudež je on pripisoval svojim bogovom ta prav nič ni dvomil, da Je šipek vzcvetel r>o Erosovi volji. »Uboga Skolastika,« je dejal, »ki je sedaj le prazna senca, obžaluje čase ljubezni ta zamujene radosti. Rože, ki rastejo iz nje in govore za njo, nam pravijo: Ljubite se vi, ki živite. Ta čudež nas uč’ da uživajmo radosti življenja, dokler Je 5e čas.« Tako je premišljeval ta preprosti pa-Kan. Na ta dogodek Je on zložil elegijo, Idi sem Jo našel po največji sreči v Javni knjižnici v Tarasconu in sicer na platnicah biblije iz XI stoletja, ki ima poznamovanje: Mlchel Chasles, F. n, 7439 17 bls. Dragocena Rstlna. katere doslej n* opazil še noben učenjak, ne šteje nič manj kakor štiri-Inosemdeset -stic v merovlnškl, precei čitljivi pisavi. '1 iz VII. stoletja. Tekst začenja z be« i: »Nune plget; et quo eris, quod non aut ista voluntas Tune fult... ta konča s temi: Strtagamus moestl carminis obsequio. Takoj ko bom prebral, oom objavil celoten teltst. In prav nič ne dvomim o tem, da bo g. Lčopold Delide predložil to imenitno listino Akademiji. Politične vesti. — Orjuna na Madžarskem. Iz Sv. Andreja pri Budapešti javljajo, da so madžarske policijske oblasti odkrile tajno organizacijo Orjune, katere člani so bili najuglednejši tamošnji Srbi s škofom JurlJem Zub-kovičem na čelu. Dosedaj je policija aretirala esem Srbov, proti škofu Zubkoviču P& se vodi preiskava. Kakor se poroča, je policija tudi Izsledila glasilo tajne Orjune, list »Princip«. Madžarske oblasti so poslale v Sv. Andrej posebno preiskovalno komisi)0- — Govor nemškega kanclerja dr. Maria, ki ga je priobčil pred par dnevi naš list v brzojavnih poročilih, so seveda povsod, zlasti pa v Franciji, različno komentirali-»Tcmps« pravi, da more Francija v Marsovem govoru izražena načela sprejeti mirne duše, kar Je z nekaterimi odredbami Že pokazala — Francoska delegacija za konferenco v Londonu Je bila sprva določena na 40 oseb. To število pa se je zdelo Herrlotu preveliko in Je zato reduciraj francosko delegacijo na 30 oseb, da bi bila ta delegacija v razmerju z delegacijami drugih držav. = Anglijo bodo zastopali na seji Zveze narodov: ministrski predsednik Macdonald. lord Parmoor-Henderson in profesor Gu* bert Murray. = Krvavi boji za San Paolo. Kakor se poroča iz Santosa, so bili zadnji boji ** San Paolo posebno krvavi. Število padi® vojakov ta civilistov se ceni na 3000. Veliki hotel »Esplanada«, ki je bil pretvorjen v bolnišnico, je poln ranjencev. Begunci potr-jujejo, da je bilo 600 vladnih vojakov, ki so odšli proti San Paolu, od vstašev P°' bitih. Število upornikov, ki branijo San Paolo, se ceni na 35.000, medtem ko štejejo zvezne čete samo 24.000 mož. Iz Londona se poroča, da obstreljujejo vladne čete s« naprej San Paolo. Argentinske vesti pa JftV-ljajo, da so se uporniki približali Santosu že na sto kilometrov. = Optimizem v Bruslju. V pondeljek je bila pod predsedstvom Theunlsa seja belgijskega ministrskega sveta. Na seji s« je razpravljalo o londonski konferenci. ’ političnih krogih prevladuje optimizem. Sodijo, da bo londonska konferenca v desetin dneh zaključena. Na banketu ob priliki francoskega narodnega praznika je dejal francoski poslanik: »Jutri bo v Londonu dosežena v ozračju visokega zaupanja no* va etapa h končnemu triumfu pravice. Imej* mo zaupanje in ostanimo tesno združeni!« = Vprašanje Jubalanda. Včeraj sta podpisala v Londonu angleški ministrski predsednik Macdonald in pa italijanski P°" slanik v Londonu della Toretta končno pogodbo o odstopitvl Jubalanda. Silne poplave na Kitajskem. V treh kitajskih provincah je silno naraslo vodovl* ter poplavilo pokrajine. Več sto vasi je P°~ vodo. Poginilo ift nekaj tisoč ljudi. Povoden! je ogrožala tudi Peking, vendar je vojaštvo preprečilo katastrofo. Peking je popolnoma odrezan od ostalega sveta. = Poljski zunanji minister grol ZamoJ-skl Je podal včeraj, v sredo, svojo ostavko, ki Je bila sprejeta. Njegovo mesto je b»o ponudeno poslancu Tugutu, ki pa Je ponudbo odklonil. . Avstrijski Invalidi. V sredo dopoldne je zasedlo kakih 200 invalidov avstrijsko finančno ministrstvo. Vlada je pričel* takoj pogajanja z invalidi ter se ji le srečilo šele po dolgem trudu, da je odstranila invalide s finančnega ministrstva. Slovanski svet. Ustreljenja. Pred petrograjskim sodiščem so MU obsojeni na konfiskacijo ,v4®5® premoženja ta smrt 2 ustreljenjem tadu#trv-Jalci Bucker. Rittenber* in ŠuJjkto, ker »o s podkupovanjem ogrozili funkcijoniram« sovjetskega aparata. Iz istega vzroka Je nu« obsojenih 8 njihovih uslužbencev na fiskacljo premoženja in osemletno lecOTJ V Jekaterinoslavu je končal proces P*®” takozvani »devetorici smrti«. Je to s* Pina, kr je bila obtožena banditizma** uboja. Dve osebi sta bili obsdjeri na z ustreljenie*» ostal! pa na težko Jeoo- Stavke./z Smolenska poročajo: v janskem industrijskem okraju ,.n0 miri brezdelnih podavljenl z obojy silo. V masah so se Izvršile areif iljnanl, stavkujoči delavci so odpuščeni » ' V delavskih okrajih so stacionlranl -oddalkl. Dnevne vesti. Ljubljana, 17. julija. Zmedenim glavam okoli »Jutra«. (Odgovor tajništva Mestnega odbora Narodne radikalne stranke v Ljubljani na »Ju-trov« članek »Junak Potemkinovih vasi«.) Vodeni generali okoli »Jutra« se postavljajo večkrat v pozo varutiov, za kar niso bili nikdar izvoljeni. Vedno in vedno *e štulljo in prizadevajo dokazati, da so le oni tisti izvoljeni, ki so vzeli v zakup vse, »ar je naprednega in v zadnjem času tudi *ar Je državnega v Sloveniji. Tako hočejo ™di nadzirati delo voditeljev Narodne radikalne stranke v Sloveniji, kar seveda .slednji že v naprej najvellkodušneje odklanjajo. Mojstrov pač ne bodo učili merkurjevi valenci. Da pa jih obvarujemo še nadaljnih zmedenosti in smešnosti pred radikali v Beogradu, si jim dovolimo pojasniti le nekaj o organizaciji Narodne radikalne stranke v Sloveniji. Slovenija je razdeljena na tri upravne «ele: to je Mestni radikalni odbor v Ljubljani, Okrožni radikalni odbor v Ljub-'iani, ki obsega ves teritorij ljubljanske oblasti razven Ljubljane ter Okrožni radikalni odbor v Mariboru, ki obsega vso mariborsko oblast. Vsak izmed teh treh odbo-*°v je popolnoma samostojen in je za svoje •Jelo odgovoren edino le Glavnemu radikalnemu odboru v Beogradu (gl. stat. NRS). . Sklepi Mestnega radikalnega odbora v Uubljani niso obvezni za Okrožni radikalni Odpor Ljubljanske oblasti in nasprotno; to-fel ni tako, kakor v JDS, da žlahta v Ljubljani vlada vso Slovenijo, temveč vsak zase kakor mu najbolj prija. Sicer pa živijo vsi trije kompetentni oaoori Narodne radikalne stranke v Slovenili v popolni slogi ter se razvija vsak za-krajevno najbolj primerno. Pri nas ne vsujujemo in ne teroriziramo! Toliko zmedenim glavam okoli »Jutra« » Pripombo, da bi že lahko poznali ustroj ~?*e največje državne stranke, ki bo kmalu bajala SO letnico svojega obstoja. Tajništvo. . — Dogodek pred pošto bi še vedno ho- I1* Zrahljati ljubljanski listi. Tako trdi «?*°venec«. da Je bil dogodek aranžiran. J^ašamo »Slovenca«, če Je morebiti nrne-jC’ da bi se dogodek vseeno zgodil, tudi bi bilo komunistov tedaj pred pore« *n vPrašamo dalje »Slovenca«, če Je k,s. tega mnenja, da se Je dal Zadravec, r: ie bil socijalnl demokrat in ne komu-J*t, ttbflti zato, ker je bilo tako dogovorjeno? Ne bodite vendar smešni! — Tudi ’J«tro« piše naprej o komunistični zaroti. ~a nl9o komunisti nobene nedolžne ovčice, jadi priznamo. Da bi pa bili tako neumir, ua bi počeli razvijati svojo zaroto ravno Pred pošto in da bi padel kot prva žrtev njihove zarote ravno socijalnl demokrat, za tako nespametne pa jih tudi nimamo. Zato prenehajte-s pretiravanji. —‘Ker skušamo biti objektivni ta ubrati v vseh vprašanjih srednjo pot. nam očita »Slovenec« ovinkarstvo. Odkritosrčno moramo priznati, da očitka ovinkarstva prav te razumemo. Če nočemo z glavo skozi *id, kakor to rada delata »Slovenec« in »Jutro«; potem še s tem iti rečeno, da bi ravne poti Izogibali. Toda nočemo pridati ognja v že dovolj razpaljene strasti ® ce dosežemo potnirjenje strasti le pre-ovinka, potem naredimo tudi ovinek radi. * . — »Jutro« bi hotelo debatirati o Po- •sniklnovlh vaseh. Mi smo prav radi prijavljeni to debato sprejeti, ker ne bo ta ~®®*ta za nas prav nič neprijetna. Ml ni-r00 nikdar govorili o osmih naprednih "»andatth, tudi nismo nikdar propagirali na-b e fronte z napadi na naprednjake, vse j* Potemkinove vasi so fldelkomlsi »Jutra* ? zato samo recite besedo — in debata o zanimivem vprašanju se bo pričela. — »Slovenski Narod« Ima patent, da r^rell vsak dan novega kozla. Včeraj je "puntal brihtni »Slov. Narod«, da Je sra-r0'*® 2a list, če posname kako vest Iz dru-lista-Ubogi »Slovenski Narod«, ki živi ~°ral samo od te sramote! Končno pa bi rp^ali dotlčnega gospoda, ki tako rad ^InJa Rusijo, da bi stopil z odprtim vidnem na plan, ker nimamo prav nobenega jf^a, da bl se izogibali razpravam o ^ahalstvu«. ,— Novi iolskl nadzorniki. Prosvetni nk? r le Imenoval v območju ljubljanske Lfcv?*1 28 srezke šolske nadzornike: za 2«Wiano-mesto Andreja Rapčta, okr»inega ll-’ nadz. za ljubljansko okolico: za Ljub-^oo-okolico Mihaela Kosca, šolskega vodit,,v,/reMem In Andreja Škulja, učitelja v ji, 'lani; za Radovlllco Josipa Turka, okr. oici^ nadzornika^ za Kranj VlUbalda Rusa, Sol. nadz.; za Kamnik Miroslava Pret-Iva!?’ l°lskega nadz. v Ljubljani; za Litijo Dom8 ®e*eljaka, šol. nadz.; za Krško Leo-Nov I-evstlka, šol. vodjo v Krškem; za Novi ®esto Davorina Matka, šol. vodjo v lrja mestu; za Kočevje Božldaiia Be-vodjo v Kočevju; za Logatec Brij? Merljaka, učitelja v Ljubljani; za v Sevtigj Drnovška, šol. vodjo ukazom Nj. Veličanstva 1« bil od.25- lun'ja 1924’ Pov- S1- 5tev- 192 ljuhlt* *van Vrhovnik, župnik v pokoju v r*da » °^'!kovan z redom Sv. Save III. Ju “sluge, katere si Je stekel na po-Nt ln narodnega dela. — Z uka-1924 ci XeH2anstva Kralja z dne 25. junija tlčno H*! 3323 *e bil 23 svoje patrljo- *a c,rf?.ovanje odlikovan z zlato medajlo Ustnik ,banske zasluge Andrej Slokar, po-CanstVa v °mžalah' ~ Z ^azom NJ. Veli-l0»4 «« umlja 2 dne 25- junija 1924, Sl. št. odinc°vanl nastopni uslužbenci ^«dvoiio j Pap,rn,c Vevče, Goričane ln ^ajlo »a ' v Ljubljani«: z zlato me- 2°sm L5,a^anske,,zasluge K04"114’ ^ajlo 2a — ,v Tevčah; s srebrno me-^ntonIia hi-h-iI ».zasluge: JerneJ Rupret, ?)5Va * ^.a^a KeznarlJ In Frtn- v2ah r’ delavec . In delavke v '*let^,n“ ^Ja,^un!* ^er *e namerava-5d*ležbe Straže, vsled nezadostne J4* v cJli Priredi »Jadranska Stra- Jaricg ki nriH1^ . angleške vojne mor-veiikn J * ei5-, avgusta v Split, ta h? v*ak i0?’ ka,tere se lahko ude-^el » odSS *Jadra,iske Straže« ter bo wi°*>rod?h rP0£ust. na^ železnici in na ^tbe. Pr L»a?ranS w.'!; D»brovačke plo- eillu odbnrif 9i,osla‘I d° 28- *• m. central-^ooboru Jadranske Straže v Split ?v*Ustom 8reč *ozdar|ev. Med 15. in 20 >tdnl kono.se bo vrši' v Sarajevu letošnii n? *a konJes vseh gozdarjev iz kraljevine. ®rave. °*res se vrše že sedaj velike pri- — Carinarnica na Bledu. Za Čas letoviške sezone posluje na Bledu carinska ekspozitura, ki vrši pregledovanje prtljage in tujih Izletnikov. Ekspozitura je podrejena carinarnici na Jesenicah. — Nedeljski vlaki na progi Marjbor— Dravograd—Meža. V dobi od 20. Julija do 30. septembra vozi na progi Maribor gl k. —Dravograd-Meža ob nedeljah ln praznikih izletniški vlak štev. 1718 z odhodom iz Maribora gl. k. ob 13.35 in prihodom v Dravo-grad-Mežo ob 15.19 ter v nasprotni smeri Izletniški vlak štev. 1717 z odhodom lz Dravograda-Meže ob 20.21 in prihodom v Maribor gl. k. ob 22.06. — V Orožnovi koči na črni prsti Je pozabil neki turist v soboto 5. t. m. ključ vežnih vrat. Ključ dobi v pisarni SPD v Ljubljani. Ob tej priliki opozarjamo turiste, zlasti take, ki ljubijo manjše Izlete, na lahko a zelo bogato turo na Crno prst. Iz postaje Boh. Bistrica prideš — po lepi poti — do Orožnove koče v 2 urah; od tam imaš najlepši razgled na triglavsko skupino. Italijanske obmejne straže niso delale našim turistom nobenih sitnosti. Kdor se res želi odpočiti v planinskem zraku, za takega Je Orožnova koča posebno pripravna, ker ima med tednom prav malo obiskovalcev. Tudi Malnarjeva koča je oskrbovana. — Osrednji odbor SPD. — Papež za Pogorelce. Za po zadnjem požaru v Messini oškodovane pogorelce je papež daroval 100.000 lir. Italijanski Rdeči križ Je votiral v isti namen 10.000 lir. Vzrok požara je do danes še nepojasnjen. — Za letošnjo učiteljsko skupščino je zahtevalo prosvetno ministrstvo od finančnega ministrstva odobrenje kredita v znesku 100.000 Din. — Kongres unijte za zaščito dece. Madžarska unija za zaščito dece priTedi v dneh 6., 7. in 8. oktobra na Dunaju, a 9., 10. In 11. oktobra t. 1. v Budimpešti kongres, na katerem se bo razpravljalo o vprašanju mednarodne zaščite dece. — Za vojne Invalide. Finančni minister je odredrl, da se izplača invalidom še preostala 2 milijona dinarjev rent. — Nova instituta na zagrebški univerzi. Na poljedelsko-šumarski fakulteti zagrebškega vseučilišča se ustanovita dva nova instftuta in sicer za gozdno eksploatacijo ter za poljedelsko upravo. Tozadevna pravila je šolsko ministrstvo že odobrilo. — Trgovsko-industrljska razstava. Od 27. julija do 3. avgusta bo v Sremski Mitroviči velika trgovsko-industrijska razstava. — Upravitelj beograjske mestne občine Manojlo Lazarevič je odlikovan s čehoslo-vaškim redom Belega Leva 4. razreda. — Beograjski grb. Te dni so našli v arhivu zemunske občine neko mapo z grbom beograjske občine še iz leta 1717. Ker se ravno te dni rešuje v beograjski občini vprašanje grba, je zelo verjetno, da bo ostal najdeni stari grb tudi v bodoče grb mesta Beograda. — Ekskurzija učencev poljedelskih šol. Učenci vseh poljedelskih šol v državi pri-rede te dni poučno ekskurzijo po državnih posestvih v svrho proučavanja konjereje. — Z ozirom na razne govorice izjavlja S. K. Slovan v Ljubljani, da pri sobotnih dogodkih prizadeti težkoatlet g. Ivan Šotler ni in nikdar ni bil član težkoatletične sekcije S. K. Slovana. —Pobegli delravdant. Te dni je poneveril v Kovačiči 26 letni okrajni davčni blagajnik Dušan Koman veliko vsoto državnega denarja in pobegnil. V p'smu, ki ga je pustil v uradu, piše da namerava Izvršiti samomor. Državno pravdništvo je odredilo najstrožjo preiskavo in zasledovanje begunca. Do sedaj še niso ugotovili višino zneska poneverjenega denarja. Ženo in dva svaka Komanov a so radi osumljenja soudeležbe zaprli. — Harakiri na Češkem. V neki vojaški bolnici pri Olomucu sl je neki 22 letni vojak, ki Je ležal bolan na tifusu, razparal z britvijo trebuh. Samomor je storil v veliki vročici. Kljub strašnim bolečinam, k! jih Je moral občutiti pri razparanju, pa ni miroval, marveč Je z roko grabil svoj drob In ga kos za kosom metal na tla. Po enourni smrtni borbi je nesrečni vojak umrl. — Ponerejevalcl lir. Pred nekaj dnevi so se v Splitu pojavili falzifikati ital. lir. Tvornica za falzlficiranje 100 in 1000 lirskih bankovcev je bila v Passonsu pri Udlnah. Ponarejevalci so označevali falzifikate z napisom »Banco d’Italia«. — Svojo sestro je ustrelil. V Višnji gori se Je izvršil krvav dogodek, ki ga je zakrivil z neprevidnim ravnanjem z revolverjem Franc Potokar, svak trgovca Pungar-terja. Potokar je stal zunaj pod oknom in se šalil, da bo streljal v sobo, kjer je sedela pri mizi Pungarterjeva družina. Potokar ni vedel, da je samokres nabit In ko je pomeril, je tudi sprožil. Zadel je svojo lastno sestro, Pungarterjevo ženo, naravnost v glavo. Nesrečna žena se je zgrudila in ostala takoj mrtva. Bila je mati komsj nekaj mesecev starega otroka. Potokar Je pobegnil. Ljubljana. 1— Nogometni trener S. K. Ilirije V. Paramer se vrača te dni nazaj v Wlener Sportklub. S. K. Ilirija daje svojemu članstvu in športni publiki priliko za razstanek na ta način, da priredi danes, v četrtek ob 18.15 nogometno tekmo med svojhn I. ter rezervnim moštvom, ki naj obenem pred-oH uspehe polletnega delovanja Pammerja. Ker razpolaga Ilirija z dvema skoro enakovrednima garniturama, utegne biti današnja tekma tudi s športnega vidika zanimiva prireditev. 1— Tatinski cigani Iz Alžlrja. Dne 7. t. mes. smo poročali, da je okoli 30 oseb bro-Ječa tolpa ciganov ogoljufala v dolenjskem vlaku med vožnjo nekega domačina za več sto dinarjev, nakar je v Ljubljani na dolenjskem kolodvoru izstopila. V Ljubljani Je hotela svoj metier nadaljevati. Imela pa Je malo sreče. Dne 10. t. m. je prišlo nekal članov te čedne družbe v pekarno Franca Pora v Sp. šiški. V prodajalni je bila samo pekova hčerka. Cigani so Jo prosili, da jim Izmenja stodinarskl bankovec, šla je k blagajni, da ustreže njihovi želji. Medtem ko Je denar štela pa so Ji cigani ukradli 34 bankovcev po deset dinarjev. Istega dne In na Isti način so ti cigani okradli blagajničarko Gospodarske Zveze Marijo Rus. Prišli so pod pretvezo, da rabijo različen drobiž in prosili so blagajničarko, naj jim izmenja dva stodinarska bankovca. Med tem ko se je mudila blagajničarka v sosednji sobi pri blagajni, so cigani ukradli 1791 dinarjev gotovine, Tatinski cigani so poskušali še v raznih drugih trgovinah Itd. svoj trik, a niso imeli sreče, ker ljubljanski trgovci niso-tako neumni, kakor so cigani mislili. S 15. julijem pa je sploh konec njihovih eksperimentov v Ljubljani. Ta dan je namreč policija aretovaia na državnem kolodvoru dva člana te tolpe: Davida Mohameda Omarja in Cačana Mohameda, oba iz Alžirja doma. Ker so ostali neznanokam pobegnili, opozarjamo trgovce po deželi na trik, da mu ne bodo nasedli. 1— Tatvina. Dne 16. t. m. je odnesel Josipu Porenti, slugi finančne delegacije neznan vlomilec iz njegovega stanovanja, Poljanska cesta 13, 1 moški jopič in 1 telovnik v skupni vrednosti 300 Din. 1— Nezgoda. Florijan Bartoš, mehanik pri tvrdki Žužek je dne 16. t. m. na Zmajevem mostu z avtomobilom povozil zasebno uradnico Kristino Šlibar. Poškodba lahka, na desni roki. 1— Aretacije. Od včeraj na danes so bili aretirani Jože Čebulj radi pijanosti, Terezija Klemenčič radi vlačugarstva in Marija Prosen radi poljske tatvine. 1— Od včeraj na danes so prispele na policijsko direkcijo sledeče prijave: Tatvine 2, kaljenje nočnega miru 2, prestopki pasjega kontumaca 5, prekoračenje policijske ure 1, naknadno o napadu Budina 1, notice o Orjuni 1, izzivanje In hujskanje v časopisju 1, poskušeno sovodstvo 1, izsleditev bivališča 1, nedostojno vedenje 2, poškodovanje tuje lastnine l, razgrajanje 1, podav-ljenje piščancev 1, telesna poškodba 1, notica v »Jutru« 1. *° v Ljubljani: Anton Delo-mea, poljski dninar, hiralec, 41 let. — Fran Corn, hišarjev novorojenček, pol ure. — Terezija Kristan, delavčeva vdova, 76 let Maribor. ... VsL župani mariborske oblasti pri velikem županu. Dne 16. t. m. dopoldne so bili vsi župani Iz mariborske oblasti pri ve-llkem županu dr. Pirkmajerju in so zahtevali. da se krošnjarenje v tej oblasti omeji tako, da smejo krošnjarji prodajati le predmete Iz domače industrije. Krošnjarenje v mariborski oblasti naj se dovoli samo našim ljudem in Kočevarjem. Zahtevali so tudi, da se uradi, oziroma direkcije lokalnih železnic v Sloveniji preselijo iz Gradca odnosno z Dunaja v Maribor. Obrtniška šola. V delavnici Južne že-'ezn ce v Mariboru se v kratkem ustanovi Obrtna šola, ki bo imela nalog Izobraževati naš naraščaj in ga pripravljati za strokovno službo. To obrtniško šolo bo vzdrževala železnica sama. Prihod beograjskih tehnikov. Včeraj popoldne je prispelo v Maribor 41 slušate-J«. !?ra. ,e tehnike. Danes so tehniki odšli na Falo, kjer si bodo ogledali elektrarno. Jutri odpotujejo v Ormož, da si ogledajo delo na železniški progi Ormož-LJuto-mer-Murska Sobota. e nsSprJv?enlba voznega reda Maribor— »pilje. Od včeraj izostaneta dva dosedanja jutranja in večerna vlaka na progi Maribor opiije m obratno. Uvedla pa sta se po • va»*n0Ma vlaka In sicer odhaja Jutranji vlak .^laribora ob 5., večerni pa ob 19.25. Iz Spilja odhaja jutranji vlak v Maribor ob 6.20, večerni pa ob 21.15. Tretji samomor. K dvema samomoroma, ki sta se izvršila v torek in o katerih smo že poročali, moramo dodati poročilo še o tretjem. V studenškem gozdu se je namreč obesil nek 16 leten mladenič, sin nekega železničarja Iz Studencev. Nesreča? Po mestu se je danes razši-rua govorica, da je pri kopanju v Dravi utonil nek železničar. Koliko je na tej stvari resnice in kdo bi bil ponesrečenec, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Policijske prijave. Policija je imela včeraj precej miren dan. Dobila Je le 8 manjših prijav. Aretacija. Včeraj je <>il na glavnem trgu aretiran neki znan postopač in tat. Pri njem so našli srebrno uro težko zlato verižico in veliko usnjato listnico. Stvari so sotovo ukradene in jih lastnik lahko dobi nazaj pri policijskem komisadjatu. Primorske vssfi. Okrožnica Italijanskega notranjega ministra. Notranji minister Federzonl je v posebni okrožnici dal vsem prefektom kraljevine navodila, kako naj izvajajo nove odredbe glede tiska. V okrožnici se Feder-zoni pritožuje, da so nove odredbe sprejeli časnikarji z nerazumevanjem. Dalje pravi, da so mere o omejitvi svobode tiska naperjene zlasti proti »prevratnim« listom, ki hujskajo proti državnim institucijam. Prefektom naroča, naj bodo v izvajanju teh odredb popolnoma nepristranski tako proti fašistovskim, kakor drugim listom. Na vsak način pa morajo prenehati po časopisju karikature kralja, papeža ftd. Prefekti naj časnikarjem tolmačijo Izdane naredbe. — V zvezi s tem je tržaški prefekt Moroni pozval časnikarsko udruženje za Julijsko krajino, naj imenuje svojega zastopnika v svetovalno komisijo za Izvajanje novih tiskovnih predpisov. V posebnem pismu na Prefekta Je časnikarsko udruženje Izjavilo, da ne bo imenovalo takega zastopnika. Istočasno poziva udruženje vse organizirane časnikarje, da event. uradne izvolitve v omenjeno komisijo ne sprejmejo. Vsled nevrastenlje se Je hotela zastrupiti z lizolom v Trstu 26 letna Antonija M., stanujoča na Corso Garibaldi št. 23. Poklicani zdravnik ji je izpral želodec, nakar je ostala v domači oskrbi. — Ribič Avgust Malech je ribaril ob barkovljanskem obrežju. Nenadoma pa mu je postalo slabo in je Padel v morje- Tovariši, ki so bili z njim v čolnu, so ga z velikim naporom rešili ln sa prepeljali na rešilno postajo, odkoder Je bil oddan v bolnico. — Pred kratkim smo poročali o zastrupljenju finančnega stra, 'ika Aldo Detonija. Izpil je bil precejšnjo nožino lizola, zdravnik mu je sicer nud; vo pomoč, vendar )e mladenič te dni minici umrl. Dettonl se Je zastrupil radi srečne ljubezni Dopiši. Marenberg. Dne 13. julija se je ustanovila tukaj za sodni okraj Marenberg podružnica društva stanovanjskih najemnikov. — Da je bila taka podružnica tukaj potrebna, je najlepši dokaz to, da se le do-sedaj vpisalo nad 50 oseb kot člani. — Na zborovanju se je med drugim zahtevalo tudi to, da se za sodni okraj Marenberg prenese stanovanjsko oblastvo od srezkcga poglavarstva v Prevaljah, katero ne rešuje tako točno prošenj strank, kakor bi bilo to v tako važnem stanovanjskem vprašanju Pričakovati, k občini Marenberg. Gospodarstvo NOVA NEMŠKA ZLATA NOTNA BANKA. Pogajanja med predsednikom nemške Državne banke, dr. Schachtom ln angleškim bankirjem Kindersleyem so ugodno in brez nasprotij zaključena. Nemški načrt je bil v bistvenih točkah od Kindersleya sprejet. Sedež nove banke bo v Berlinu. Njen značaj bo popolnoma odgovarjal onemu Državne banke. Čeprav bo imela banka na razpolago velika mednarodna sredstva, bo vendar ravnateljstvo nove banke popolnoma nemško. Ravnatel stvo pa ni upravičeno izdajati ukrepa brez pritrdila generalnega sveta, ki sestoji iz 14 članov. Od teh bo 7 Nemcev in po en zastopnik Amerike, Anglije, Italije, Franclje, Holandske. Japonske in Belgije. Predsednik generalnega sveta bo Nemec ln sicer dr. Schacht. Generalni svet more veljavno sklepati le. če je bila za sklep večina desetih glasov. Novo je, da bo nova notna banka popolnoma neodvisna od vlade. Država ne more dobiti kreditov, ki bi presegali vsoto 100 milijonov. Pošta in železnice, ki so po načrtu Da-wesa nekake akcijske družbe, morejo dobiti še poseben kredit v znesku do 200 milijonov. Novi bankovci se bodo imenovali državne marknote In bodo izdani v raznih višinah. Njih najnižja vrednost bo 10 mark. Poleg tega bo izdan tudi kovinski denar, m sicer v vrednosti od 1 feniga do 5 mark. Glavna osnovna glavnica banke bo zunanje posojilo Nemčiji v znesku 800 milijonov zlatih mark. Vseh bankovcev bo nekaj čez pet milijard mark. Rentna banka bo sčasoma odpravljena in njeni bankovci bodo polagoma vzeti iz prometa. Pri pogajanjih med dr. Schachtom in Klndersleyem Je bila osnovna misel ta, da je treba preprečiti vsako padanje nov« valute, ki mora biti trdno stabilna. NESOLIDNOST ITALIJANSKE INDUSTRIJE. Italijanska industrija se trudi na vse mogoče načine, da h. Izpodrinila Izdelke drugih držav ne 9amo z Jugoslovenskega, temveč tudi z drugih tržišč. Ta nien boj pa zadeva seveda na precejšnje težave, ker je splošno znano, da so Italijanski industrijski proizvodi kvalitativno manj vredni in ker je tudi Italijanska Industrija mnogo manj reelna, kakor industrile zapadno evropskih držav. V naši državi se zlasti trudijo italijanske tekstilne tovarne, da izpodrinejo z našega tržišča solidne češke in angleške tekstilne izdelke. Poleg tega v vedno večji meri poplavljajo naš trg proizvodi italijanske železne, kozmetične in kemične Industrije. Ze lansko leto se je posrečilo italijanski industriji, da Je skoro popolnoma Izpodrinila z našega trga nemške ta avstrijske vinogradniške in poljedelske potrebščine, zlasti umetna gnojila. To Je bilo mogoče italijanski industriji radi nizkih cen svojih proizvodov, ki so bile mnogo nižje od cen avstrijskih, zlasti pa še nemških izdelkov, ki pa se kvalitativno seveda rftl primerjati ne dajo z italijanskimi, za avstrijskimi in nemškimi daleč zaostajajočimi proizvodi. Nezaupanje naših konzumentov napram Italijanskemu blagu so skušali italijanski -'ndustrijci odpraviti z različnimi certifikati, ki so dokazovali, da italijanski izdelki niso slabi. Toda s samimi potrdili še ni vse narejeno. Naši poljedelci n. pr., k! so rabili italijanski supeTfosfat so se po žetvi pritoževali. da usfieh gnolenja nikakor ne odgovarja vsebini v vodi raztopljive fosforne klsl'ne, kakor je bilo to označeno v omenjenih priloženih certifikatih. Upravičenost teh pritožb so pred kratkem dokazali v Avstriji. Kemična analiza ie dokazala, da je imel Iz Italije uvoženi italijanski superfos-fat, ki bi moral Imeti po podatkih Italijanskega fndustriica 16.18% v vodi raztoplJlv% fosforne kisline, v Tesnlc samo 14.69%. Primanjkljaj so uradno ugotovili pri 16 uvoženih vagonih Italijanskega superfosfata, ki bi moraJ vsebovati glasom priloženih navodil 28.800 kg fosforne kisi'ne. analiza pa je pokazala, da je Je bilo samo 23.504 kg. Primanjkljaj znaša torej pri tej količini 5296 kg v vodi raztopljive focsforne kisline ali približno toliko, kolikor bi moralo tfti te kisline v 3 vagonih, +. ). več kakor 8%, kar je seveda za kupca očitna izguba In prevara. Potemtakem se nl čuditi, da Je Italijansko blago ceneje; kdor pa ga radi rtižjih cen kupi, se mora zavedati, da Je kupil slabše blago In da le torej goljufal sam sebe. Zato Je treba biti pri nakupu Italijanskih Izdelkov skrajno previden. TP.2NA POROČILA. 2ito. Novi Sad, 16. Julija. Pšenica, stara 327.5, nova (Srbija) 305, Ista bačka 310 do 315, koruza 250, moka »00« 475, »6« 360 dinarjev. Prodanih je bilo 37 vagonov. Tendenca čvrsta. Budimpešta, 16. julija. (V tisočih madž. kron.) Pšenica (Tisa) nova, 79 kg težka, 365.5—372.5, (Pešta) 76 kg težka, stara 355—360, nova 352—357, 78 kg težka, nova 362—370, 79 kg 362.5—367.5, rž, nova 380—390, ječmen za krmo 295—310, oves 330—345, koruza 295—300, otrobi 220—225. X Nove Uvozne ln uvozne odredbe v Madžarski Madžarsko finančno ministrstvo je izdalo nove izvozne in uvozne odredbe, po katerih je izvoz konj iz Madžarske popolnoma prost; dovoljen je tudi prost uvoz kave, popra in čaja, seveda proti plačilu novo predpisane carine. Zato se je sedaj podražila kava v Madžarski za 10.000, čaj za 7000 In poper za 10.000 madžarskih kron pri kg. X Kriza v poljski tekstilni Industriji. Delavstvo v Lodzu Je poslalo poljski vladi brzojavko, v k&ter: zahteva od nje, da naj takoj sekvestrira tekstilne tovarne, ker so ustavile delo. Ker Je večina tovarn delo ustavilo. — 90%, — je razburjenje med delavstvom naraslo do vrhunca Vlada bo poslala v Lod« komisarja, ki bo zahteval od tovarnarjev, da naj zopet prično z delom. X Znižanje železniške ln parobrodar-ske tarife. V svrho povzdiga naže Izvozne trgovine sta uvedli trgovinsko bi prometno ministrstvo pogajanja, da se znižajo že* lezniške in paToirodske blagovne tarife. Trgovinsko ministrstvo Je pozvalo vse trgovske organizacije i* cele države, da stavijo konkretne predloge za znižanje tanfov. X Angleiko-ruska trgovinska pogodba bo sklenjena v kratkem. Pogajanja napredujejo zelo povoljno ter bodo v kra'k'?m dovedla do uspeha. X Zadnja sela bivše Južne železnice bo še tekom letošnjega poletja v Gorici. X Trgovinska pogodba med Avstrijo In Češkoslovaško je bila sklenjena dne 12. julija. S pogodbo je bilo sklenjeno tudi znižanje cele vrste tarifnih postavk v medsebojnem trgovinskem prometu in pa konvencija o živinski kugi. X Pregled ln maleinlzadja konj, Id so namenjeni za Izvoz v inozemstvo. Po na-redbi ministrstva za poljedelstvo In vode morajo biti odslej naprej vsi enokopltarjl (konji, mezgi, mule in osli), ki so namenjeni za izvoz v inozemstvo, predno se vtovorijo v železniške vozove (brodove) pregledani in maleiniziranl (očesni poizkus) po veterinarju, ki je odrejen za pregled živali ob vtovorjenju na dotlčni železniški (brodarski) postaji. Vsak izvozničar je dolžan, pristojnega veterinarja pravočasno in sicer najmanj 24 ur prej obvestiti, da ta izvrii potreben pregled in maleinlzacljo. Šport. SLOVAN V GRADCU. Na povratku iz Zagreba le igral Slovan v Gradcu s Sturmom. Tekma je ostala neodločena z 1 : 1, KLASIFIKACIJA OLIMPIJSKIH NOOO METAŠEV. Po monakovskem »Fussball-u« prinaš* »W. Sporttagblatt« sledečo klasifikacijo najboljših nogometašev pariškega olimpijskega turnirja. Vratarji: 1. Zamora (Španija). 2. Slnd-beirg (Švedska). 3. de Pra (Italija), 4. Vrd-juka (Jugoslavija), 5. Staplik (Češkoslovaška), 6. v. d Meulen (HolandSJs), 7. Pulver (Švica). Branilci: 1. Hoyer (ČeSksl.), 2. Dento (Holand.), 3. Nasazzi (Uruguay), 4. Vallana (Špan.), 5. Salen (Egipt). 6. Mc Carthy (Iraka). Stranski krilci: 1. Orth (Ogrska). 2. An drade (Urug.), 3. Mahret (Češksl.). Srednji krtici: 1. Vldal (Uruguay), 2. Kaola (ČešksLX 3. Carlsson (Švedska). Krila: 1. Romano (Urug.), t. Koci (Šved.), 3. Bastln (Belg.), 4. D« Natri* (Holandija). Notranji trljo: 1. Petronc (Urug.), 2 Cea (Urug). 3. Searone (Urug.), 4. Samitler (Špan), S. Rydell (Šved.), 6. Obegzlen (Švica) * Perpar, ki se Je vrni 1* Parita, Je po vabljen dne 27. t. m. na meettag šparte v PragL Iz strankarskega življenja. Mestni pododbor NRS za Dvorski okraj javlja, da se vrši pododborova seja v petek 18. t. m. ob 8. uri v pisarni Mestnega odbora NRS v WolfovI ulici lil. Pododbor Narodna radikalna strank« ca Sv. Jakoba-DolenJskl okra] naznanja vsem članom ln somišljenikom narodne radikalne stranke v tem okraju, da se v svrho bližjega spoznavanja članov, vršijo redni sestanki vsak petek. Prvi sestanek Je v petek, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer, v posebni sobi gostilne Lozar, Rožna ulica. Pozivajo se vsi radikali tega okraja, da pridejo točno na sestanek. Sodltte. 8 104 s. k. z. France Čadež, posestnik v Hotavljah, se Je peljal zvečer z vozom po javni cestL Imel je sicer predpisano svetilko; nesrečen slučaj pa je hotel, da se je svetilka ubila In luč ugasnila. Nadaljeval Je pot brez svetilke: še nesrečnejši slučaj pa je hotel, da Je prišel baš tačas orožnik mimo. Ta ga Je seveda zapisal. Posledica je bila ovadba na okrajno glavarstvo. Kmetič je bil citiran pred komisijo v Škofji Loki, ki mu je naložila denarno globo. Razumljivo je, da se je kmetič razjezil ter dal tej svoji jezi tudi du-ška z rovtarskorobato kritiko. Dejal je, da so ga orožniki »po goljufiji naznanilu in da ga »not vlečejo«. Prav tako razumljivo — za onega, ki pozna razmere — pa Je tudi. da so ga orožniki nemudoma naznanili radi pregreška po odloznem 8 104 s. k. z. — Sodnik: »Na glavarstvo ste morali Iti, v Ljubljano ste morali iti, »dohtarja« ste morali plačati... Mari bi bili molčali. — Na koliko ste bili pri okrajnem glavarstvu obsojeni?« Obdolženec: »Na sto dinarjev, k’ nism imov luč, so reki... Sm jih tud’ že plačov!« Sodnik: »No. vidite, sedaj Vas moramo pa še mi obsoditil — Ali se je izplačalo?« Zagovornik poVdarja Vaman, da Inkri-' miniranih besed ni smatrati za žalitev, temveč za »rovtarskorobato kritiko brez namena žalitve«. Sodišče se drži zakona, in po § 104 k. z. Je smatrati obtoženca krivim, zato ga obsodi sodišče na 100 dinarjev. 9 104 s. It. z. V današnji peti obravnavi radi pregreška po § 104 s. k. z. nastopajo zopet Vodiški žandarjl kot ovaditelji. Ana S., prodajalka, jih Je razžalila prvič z besedami: »Tudi Florjan Je pravil, da Je videl Ano Kobanc, ko Je nesla cekar k orožnikom.« S temi besedami je hotela Ana S. orožnikom očitati, da so se dali v zadevi neke težke telesne poškodbe podkupiti z darili, da so vodili preiskavo v prid Guban-čevih. Ko je dne 12. maja orožnik stavK Ano Š. radi teh besed na odgovor, ga ja razžalila drugič in to z besedami: »Požrt me dejte. — Ce b' se z Vam menila, pa b' blo dobr. Ste m’ reki k ampak vseeu ste til de b’ bla Vaša!« Prvoinkrlminlranih besed obtoženka ne taji. Seveda Florijan jo je pustil na cedilu... Pa tudi drugoinkriminlrane besede prizna A. Š. odkrito In »korajžno«. »Rekla sm, zato k’ Je res. Nagovarjov me je: »Kdaj bova naredla, de na bo noben vedu?« Predsednik: »AH sta bila sama?« Obtoženka: »Sama.« Predsednik: »On pravi pa, da ni res, da bi Vas bil nagovarjal k spolnemu občevanju. On pravi, da Je z besedami »Kdaj bova naredla«, hotel vprašati, kdaj bosta navila »§trk za perilo« okrog ogledala. Obtoženka: »O, Marija! Stokrat lahko prsežemi — Sodnik: »B! Vam najbrže ne pomagalo dosti.« Obtoženka prosi, — »de b’ se naredi na dnar, de JI na bo treba sedet, k’ ma mal časa.« .Tej želji sodišče ustreže s tem, da obsodi A. $. na 300 dinarjev globe, v slučaju “elztirljlvostl na 6 dni zapora. Ker je p« A. Š. že dva dni sedela v preiskovalnem zaporu — orožniki so Jo seveda utaknll! radi nezaslišanih žalitev nemudoma v luknjo, sodnija Jo Je pa zopet Izpustila — In It ta dva dneva štejeta v kazen, Ima z ozirom na to, da velja momentano en dan 50 dinarjev, — plačati samo 200 dinarjev. CAUSA M1SERABILIS al! IZ ŽIVLJENJA PEKOVSKEGA VAJENCA. Matevž Robar je bil pekovski vajenec pri Ivanu Popoviču. Kot tak je oškodoval svojega mojstra za 4578 kron, oziroma za 1144 kron, ker je oškodovanec pozneje pred obravnavo, znesek restringiral. Zgodilo se je to deloma na ta način, da je vajenec pri odjemalcih inkasirani denar poneveril, deloma pa je jedel v svrho prodaje mu zaupane žemlje. Zagovor. Nosil je žemlje čez hribe in doline tam okoli Poljskave pri Pragerskem. Pri mojstru je imel jako slabo hrano. Tudi pogojene plače po 600 kron mesečno ni dobival. Zato je bil večkrat hudo lačen, in ker je bil lačen, je včasih kako žemljo pojedel. Predsednik: »Ampak za 300 kron žemelj na »enem zicu« pojesti, je malo težko!« Obtoženec: »To je blo pa takrat, ko sem dau šuhe popravit!« — Predsednik konstatira, da je mojster vajenca že prej enkrat orožnikom naznanil, orožniki pa nadeve niso »dali naprej«, temveč so mojstra posvarili, naj da vajencu več jesti. — Priča Ivan Popovič izpove, da je bila pogojena samo prosta hrana, stanovanje in par čevljev na leto in druzega nič. Izrecno zanika, da bi bila pogojena kaka mesečna mezda. Pravi, da je vajenec nosil žemlje po hribih prostovoljno. »Po njegovem« je Imel nositi samo po vaseh na ravnem. Ta »rajon« bi bil lahko obhodil do desetih ali enajstih dopoldne. »Ampak eno punco je stakni:, pol je pa zmeri tam tičov. Dost-krat ga do devetih zvečer ni blo domu! — Nazadne je pr en gostilničark inkasirov 95 dinarjev, pa jo je hotu pobrisat. Pa sem ga še o pravem čas na kolodvor ujev!« — Priča pokaže dolgo, težko čitljivo pismo, ki ga je »fantu« »punca« pisala in v katerem mu sporoča med drugim, da mu je našla drugo, boljše mesto, samo malo naj še potrpi. — Fant ni hotel potrpeti, temveč je hotel nemudoma odpotovati. Državni pravdnik: »No, ali sl slišal. — Ce te celi dan ni bilo domov, potem si bil pač lahko lačen!« Predsednik: »Imate še kaj povedati?« Obdolženec: »Samo to, de k’ sem pršu h gospodu, so mi obljubili 600 K na mesec. Druzga nimam kaj povedat.« Predsednik: »On pravi, da ne!« Sodba: Kriv prestopka poneverbe po § 464 k. z. Kazen: 1 mesec zapora, ki pa je pre-stana. ker je Robar že več nego mesec dni v preiskovalnem zaporu. Predsednik: »Domov boste šli.« Robar: »Prosm, gspud, koko bom pa šu? — Dnarja nimam ... Predsednik: »Naj se prestavi k policiji.« Robar: »Nazaj na Pragersko bom šov. Pr totem mojstru na maram bit več. Cez pol leta bora pa frajšprehan. — Grem k drugmu.« Predsednik: »K onemu, o kterem Vam je punca pisala, da Vas čaka 2 odprtimi rokami?« Državni pravdnik: »Kdo, majster ali punca?« O veščah. Vešče ali divji ogenj, tudi slepi ogenj oziroma včdenec je prirod ni pojav,' ki je že marsikoga po nepotrebnem zastrašil v prošlosti in sedanjosti. Že srednjeveški fiziki ga poznajo in nazivajo »ignis fatuus« t. j. »norčavi ogenj«, ogenj, ki ima ljudi za norca. Preprosti narod je več stoletij trepetal pred veščami m jih smatral za duhove, nesrečne duše. ki ne morejo najti prostora ne v nebesih, ne v peklu, ker so umrle nenaravne smrti. Mnogi so jih imeli za odposlance peklenščeka, ki se jih pa ne da pregnati z molitvijo, temveč z drznimi kletvinami. Sem in tja se jim je pripisovalo tudi razne zločine, v splošnem je bil strah pred njimi velikanski. Dandanes je pa že precej drugače. Stari očanci in že bolj priletne ženice vedo sicer še precej :n mladini skrivnostno pripovedujejo. toda ta jim ne verjame, ker sama ne doživi ničesar Vešče so postale namreč kar naenkrat silno redke. Pregnala jih je večja izobrazba ljudstva. Ako pa le še kdo ugleda kaj veščam podobnega, je to navadno pojav, ki se da skoro v vsakem slučaju dognati in razložiti naravnim potom. O hudiču in njegovih močeh nli govora več. Vsekakor vešče niso en sam naravni pojav, temveč po svojem bistvu in izvoru različne prirodne prikazni, ki jih neuko ljudstvo kratko imenuje vešče. V mnogih slučajih so to učinki zračne elektrike, n. pr. takozvani Elijev ogenj in okrogla strela, o katere nastanku še sedaj ni jasnosti. Pogosto se dožene, da niso vešče nič drugega, kot v razkroju se nahajajoči živalski in rastlinski ostanki, ki fosforescirajo. Gnilo listje v gozdu se ponoči svetlika, ker so se v njem zaredile v silnih množinah svetlobo izločujoče glive. Tudi na trhlih štorih se to opaža, dalje na mesu, ribah, jajcih in celo na mrličih, ki delj časa čakajo na raztele-šenje. Semlntja so vzrok strahu nedolžne žuželke n. pr. kresnice, katerih zadek se sveti. In često deluje samo razdražena fantazija in ustvarja prikazni, ki jih v resnici ni. — Razen navedenih Je potem še posebna skupCna vešč, ki jih očividci popisujejo kot male plamenčke slabe svetilnosti. Barva je različna: navadno modrikasto rdeča, poredkoma zelenkasto rmena, nikdar čisto bela. Ti plamenčki skačejo in plešejo nekoliko nad zemljo. ali vodno gladino in se zganejo pri najmanjši sapici. Navidezno Iz-gleda, kot da se gftbljejo, v resnici pa najbrž ugašajo, a se za njimi prižigajo novi in delajo videz gibanja. Domovina teh plamenčkov so pokrajine, kjer je mnogo stoječih voda in veliko močvirja. Tudi na mokrih travnikih se jih opaža. Nekateri so jih videli na pokopališčih, vendar so ti najbrž identični z Elijevim ognjem, torel električen pojav. V vseh letnih časih so se vešče pojavljale; najbolj pogosto v poznem poletju in jeseni, toda tudi pozimi in le malokdaj spomladi. Da se jih je videlo le v mraku in ponoči, je razumljivo, če se pomisli. de je njihova svetloba le slaba. Vetrovnega vremena ne marajo, najrajši se prikazujejo,. kadar sploh ni nobene sapice. Rade Imajo megleno, predvsem pa soparno vreme. Jako redko se opazijo neke posebno velike vešče, ki so človeške velikosti. Po- nekod so bili ti plameni 4 do 5 metrov visoki in so svetili noč za nočjo. Sedaj se o njih le malo poroča. Kako si je razlagati te plamene, pa naj bodo že veliki ali majhni? Dvoje naziranj imamo. Enj trdijo, da so to električni pojavi, drugi so mnenja, da plini ali zmesi plinov, ki se užigajo. Kajti dejstvo je, da se tvorijo posebno radi tam, kjer je v zemlji velika množina organskih snovi, ki gnijejo. In produkt razkrajanja so vedno gotovi svetilni plini, predvsem metan in fosforjev vodik. Seveda ostane vprašanje, na kak način se ti plini užgejo, še nerešeno. Razen tega se v zvezi z veščami še ni nikdar opazilo nobenega dima in tudi ne *0’ prnega duha, ki je lasten tem plinom. Na drugi strani ima tudi električna raz- laga nekaj, kar jo upravičuje. Zlasti dejstvo, da nastanejo ti pojavi posebno takrat, kadar je ozračje nasičeno z elektrik?, to je v soparnih večerih pred izbruhom ne* vihte. V ostalem pa je električno tolnjf* čenje še premalo dokazano. Najbolje bi_btW še morda združiti obe teoriji. V zemlji s? tvorijo svetilni plini, užiga pa jih zračna elektrika. Bodočnost bo prišla stvari gotovo enkrat do dna, za sedaj pa je glavne, da so vešče izgubile svojo zlokobno na* ravo in se jih torej ni bati. — Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani* 56 IDCARBlCfBlMMitiS: TARZAN SIN OPICE. Ona ni takoj odgovorila, toda on je čakal potrpežljivo. Jane je poskušala zbrati svoje misli. Kaj je pravzaprav vedela o tem čudnem bitju ob njeni strani? Kaj je vedel on o samem sebi? Kdo je bU? Kdo so bili njegovi starši? Je bilo njegovo ime odmev njegovega skrivnostnega rodu in divjega življenja? Pravzaprav sploh ni imel imena. Bogve, če bi bila s tem najdenčkom džungle srečna! Kaj bi jo jnoglo družiti z možem, ki je živel doslej v drevesnih kronah afrikanske džungle, ki se je igral in boril s človeškimi opicami, ki je iztrgal iz pravkar ubite živali kos mesa in ga surovega pogoltnil, dočim so njegovi tovariši krog njega renče prežali na svoj delež plena. Kaj bi se tak človek mogel prilagoditi njenemu družabnemu krogu? Ali pa naj se ona poniža k njegovemu? Saj bi ne eden ne drugi od obeh ne bil srečen v takšnem ponesrečenem zakonu. | »Vi molčite!« je dejal on. »Bojite se, da bi me •ne žalili?« »Ne vem, kaj naj vam odgovorim,« je dejala Jane žalostno. »Sama ne poznam svoje volje.« »Potem me tudi ne ljubite?« je vprašal prisiljeno lahkotno. »Nikar me ne vprašujte. Srečnejši bodete brez mene. Vi niste rojeni za vse utesnitve in obveznosti naše družbe. Kultura bi vas težila in kmalu bi si zaželeli prostosti svojega prejšnjega življenja — življenja, ki bi bila jaz zanj enako nesposobna kakor vi za mojega.« »Mislim, da vas razumem,« je odgovoril mirno. »Nočem vas siliti, ker rajši vidim vas srečno kakor sebe. Uveril sem se, da bi ne bili srečni z — opico.« V teh besedah je zvenela neka gotova grenkoba. »Ne tako,« je odvrnila. »Tega ne smete trditi. Vi me ne razumete.« Toda predno je mogla nadaljevati, je voz prevozil ovinek in naenkrat obstal sredi majhne vasi. Pred njimi je stal Claytonov voz in okrog njega so stali ljudje, ki jih je tja pripeljal. Med snubači. Ko so uzrli Jane Porter, so vsi veselo kliknili in ko se je Tarzanov voz ustavil poleg onega, je profesor Porter objel svojo hčerko. V prvem trenutku se ni nihče zmenil za Tarzana, ki je molče sedel v svojem vozu. Clayton je prvi mislil nanj in mu dal roko. »Kako naj se vam kdaj zahvalimo?« je dejal. »Rešili ste nas vse. V naši hiši ste me poklicali po imenu, toda jaz se vas ne morem spomniti, kje bi vas videl, dasl se mi zdite nekam znani. Zdi se mi, kakor da sva se spoznala pred davnim časom v čisto drugačnih razmerah.« Tarzan se je smehljal, ko je segel v ponujano mu roko. »Res je, mr. Clayton,« je dejal francosko »Oprostite, da ne govorim z vami angleško. Zdaj se šele učim in čeprav precej dobro razumem, ne morenTše tekoče govoriti« »Toda kdo ste vendar vi?« je vprašal Clayton francosko. »Sem Tarzan, ki je bil pri opicah.« Clayton je od začudenja stopil par korakov nazaj. »Bože moj!« je dejal »saj je res!« Tudi profesor Porter in mr. Philander sta se tlačila k Tarzanu, da se mu zahvalita in da iz razita svoje veselo presenečenje nad svidenjem s svojim prijateljem iz džungle, tako daleč od njegove domovine. Družba je odšla v skromno gostilno, kjer je Clayton skrbel za jed in pijačo. Sedeli so v mali zatohli sobi ko so začuli oddaljeno brnenje avtomobila. Mr. Philander, ki *e sedel blizu okna, je gledal na cesto, dokler se avtomobil ni ustavil poleg drugih voz. »Vraga,« je dejal jezno, »gospod Canler! Upal sem, da... mislil sem, da... ne, bodimo veseli, da ni poginil v plamenih.« »Tiho, tiho, mr. Philander,« je dejal profesor Porter. »Svoje učence sem večkrat učil, da so šteli do deset, predno so kaj povedali. Jaz bi na vašem mestu, mr. Philander, rajši štel do tisoč in še potem — bi molčal.« »Vraga, res je,« je pritrdil mr. Philander. »Toda kdo je ta duhovnik, ki je ž njim.« Zahvala. Najiskreneje se zahvaljujem v svojem, kakor tudi v imenu prizadetih sorodstev za vse sočustvovanje, ki nam je bilo izkazano ob smrti moje ljubljene in nepozabne mi žene KLOTI, bodisi z vdeležbo na pogrebu, s poklonitvijo cvetja na krsto ali pa z izjavami sožalovanja. Posebno me je ganila pozornost gg. uradnih kolegov, ki so darovali krasen venec Hvala vsem 1 Srčna potreba mi je pa še, da se v najglobji hvaležnosti spominjam neobičajne požrtvovalnosti, s katero je negoval pokojnico med njeno neozdravljivo boleznijo dragi moj prijatelj gospod primarij dr. Bodgan Derč. Omejeval se ni le na ono, kar mu je narekovalo njegovo bogato zdravniško znanje, nego je prevevala vso njegovo strokovno neumornost tudi največja prijateljska požrtvovalnost. V Ljubljani, dne 16. julija 1924. Dr. Franio HiM. Obvestilo. Krojaška delavnica3. Kvas-a se preseli koncem julija v Florjansko ul. 3, ter se priporoča za nadaljno naklonjenost. FRANC CERAR, druiba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ul. 5. na dvor. Kovačič & Tršan. Vodovodna Instalacija ln kleparstvo FRANJO DOLŽAN — CELJE Prevzema vsa v gori o-menjeno stroko spadajoča dela in popravila. Naprava novih strelovodov in poprava istih. •99G99Q99099990099999090999< Dokazano je, da je naš domači izdelek izborne in izdatne kakovosti-vsled česar ni treba kupovati tujih izdelkov temveč vsaka šted-ljiva gospodinja naj zahteva Izrecno le KOLINSKO cikorijo. •oeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeeeei Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico, r. z. z e. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih v Uubllani, Mestni trg itev. 6. Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%, ter Jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur. i I SV pozrrjhijiD naše cenj. čitatelje, naročnike in somišljenike y Mariboru, da se naia podružnica naha-v Gosposki ulici št. 37, • V Celju pa v Razlagovi ul. 11. G Hajnovejše knjige Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani, Marijin trg St. 1. O. ZUPANČIČ. Veronika Dasenlika. tragedija, str. 186 — »Splošna knjižnica« itev. 28 — Ve*. Din 32*-—, broš. Din 25'—, finejša lidaja celo platno Din 68'—, pol platno Din 60*—, broš. Din 82'—, luksuzna izdaja, v usnje vezana Din ISO*—. F. ERJAVEC, Brazpozalnozt Ir problaml skrbstva za brezposelna, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev. 27 — Ves. Din 17*—. broš. Din 12*—. L. ANDREJEV, Črne maske, drama, str. 82 — »Splošna knjiž.« št. 26 — Ve*. Din 17*—, br. Din 12*— Zahtevajte cenik! E. L. BULWER, Poslednji dnevi Pompejev, roman, »Splošna knjižnica« št. 24—25 — I. del vez Din 86*—, broš. Din 80*—. II. del (v tisku). L. N. TOLSTOJ, kreutzerjeva sonata, rom. *tr. 186 »Spl. knjiž.« št. 22 — Ve*. Din 20, broš. Din 14. J. ZEVER, Oompačl In komurasakl. japonski rom., str. 164. »Spl. knj.« št. 20. Ve*. Din 20, broš. Din 14. A* h,,# ,B nllh oprava na Gorenj Skem, (Slovanski narodni slog) mapa na finem papirju Din 00. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140. Zahtevajte cenik! ••••••iM|HfM|N«H«ti«e>»ei|Hpwg„gNCHg,tt • O•• O e«#*••••#*«• »e#*#**#eege»g»ege*Op•«VeeO»»g»e9»«Ces#e»#e«#»e# •*•»«•*»#*•#••( Jane Porter je prebledela. Clayton se je nemirno premikal na svoje® stolu sem in tja. ^ l Profesor Porter je snel očala, dihnil vaflJ* in jih zopet nataknil, ne da bi jih obrisaL Esmeralda, ki je bila povsod zraven, je & drnjala. Tarzan ni razumel ničesar. Tedaj je planil Robert Canler v sobo. »Hvala bogu!« je vzkliknil. »Bal sem se "AAvaia vZriviir.iiLi. »uai 9* - ~ hujšega, Clayton, dokler nisem videl vašega voz*« Kot učenec želi vstopiti v trgovino z mešanim bl*‘ gom 14-letni fant. Naslov: Josip Lan* geršek, Marenberg. Edini tihi pisalni stroj L. C. Smith & Bros IM 8 brez najmanjšega ropota« Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6|l- s: HALI OGLA/I S V Mino Hi se sprejemajo rabljene britvice (Gilette, Mem itd.) v drogeriji ADRIJA. Šelenburgova ulica 5. ki je vešč montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev. daljnovodov visoke napetosti in mototjev išče za centralo v Zireh Ing. A Štebi, Ljubljana, Dunajska e. 1/IV. Prišiti iii slivovko, sadjevec, dalje borovničevec priporoča trgovcem in gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posa-vec, p. Podnart. s posebnim vhodom, v mestu, se odda dvema gospodoma. Naslov pri upravi lista. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem o t v o r i 1 v Ljubljani, Poljanska c. št. 12 (nasproti gimnazije) in se tem potom priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem tudi gorske in lovske čevlje. MAKSIM JEŽEK, čevljarski mojster. ___________________________ došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajn«. vL se proda. Cena nizka. •; • jjr terlin, Trnovski pristan^^-« nimfi! c>t» Bftsendorferjev se prodi' jj, po dogovoru. Ponudb® * - Zois. Brdo pri Kran)m__^-'' odrezke od paiket, t>u . cf hrastova prodaja po lK'l\ voit ni. Pri odjemu vsaj dostavim iste na dorf1- . o»l» ŠIŠKA, tovarna pa žaga, Ljubljana. ulica 4. Kupu]« vsako množino hras*0 pc bukovih hlodov za po-najvišjih dnevnih cen" ‘'j^ali* nudbe z označbo e®otf’v(l£ro«-tete in množino franko j 1 sle s poskusili z maiim °S 'ugpd* našem listu ? Ne zamudi-nosti cene in uspeha „------------------ obr*" tvrdke ,,Kmetec** do oSt\br njen, primeren za ve utl0dnO no ali restavracijo se proda. Naslov pove upr _ Delt 17 let stara, revnih, a poštenih starišev žeii vstopiti v kako trgovino kot učenka. Hrana in stanovanje v hiši. Cenj. dopise pod „Učenka*' na upravo lista. m nosi izvežbana v vseh delih pri go spodinjstvu Išče službe kot gospodinja. Službo bi nastopila takoj,, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upr. Ust* pod »Takoj “. Prvovrstn® premog® na drobno in debel? *;avo clustrijoindomač°k' ' dobavi«*, po najugodnejših cenah plačilnih Dom. Čebjn IZ« - '<"■ Ljubljana. tfolio*«