146. Številka._Ljubljana, v četrtek 28.jnB.ja.__XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI NAROD. (shaja vsak dan zveeer, izimfii nedelje in praznike, ter volja po polti prejemati za avatro-ogerske deiele ta vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Baeieo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofliljanje na dom računa se po 10 ki. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tn je dežele toliko veo, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Crednifttvo in upravni fitv o je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v soboto, 30. junija 1894. Konfuzija pa ne koalicija! Za Ljubljano imenovan j« finančni svetnik, in kakor znano, imenoval gaju natu koalicijski finančni minister. Mej vrsfami smo pl. Planerju marsikaj očitali radi tega imenovanja ali sedaj urno se prepričali, da smo nJega ekscelenciji delali skoraj krivico. Po pojasnilih, koje so mu dali naši koalicijski državni poslanci, skoraj res ni mogel drugače ! Naloga je državnih poslancev — in naših državnih poslancev še posebej ! — da so brigajo za imenovanja javnih činovnikov, ki se tičejo tistih pokrajin, koje na Dunaj i zastopajo. To nalogo izvršuje vsak vesten poslanec, ker sta od dobrega in slabega či novinka dostikrat odvisni sreča in blagostanje posameznika in naroda. In pri važnih imenovanjih potrebuje minister tudi tega ali onega pojasnila, in ker so poslanci najbolje poučeni o krajevnih razmerah, ni sramotno niti za ministra, niti za poslanca, če se podasta v razgovore o tem ali onem imenovanji. S tega stališča sodimo mi o stvari in mi le hvalo dajemo gospodom poslancem Suklje-ju, hlnnu in pl. Globočuiku. da se niso skrili za vrata, temveč da so pogumno pritisnili na kljuko, ter vstopili pri ministru Plenerju, hoteč mu poj aniti razmere Ljubljanske, ter ga poučiti pred vsem, da je skoraj nemogoče, da bi javni funkcijonar, ki niti slovenske besedice no ume, službeno mogel shajati v naši Ljubljani! In človek bi sedaj mislil, da bodo naši trije državni poslanci, ki skupuj drobtinice koalicijskega kruha pobirajo, vsaj v lem jedini, kakih javnih Činovnikov da potrebuje slovenska dežela. Tem bolj smeli smo kaj tacega pričakovati, ker so morali gospodje vedet), da si bode napravljal minister Plener svoje zaključke, in da bode imenoval, da se nikomur ne zameri, činovnika, kojega nikdo izinej omenjene trojice priporočal ni. Tako se je v resnici zgodilo, in le čudili bi se, da je minister piškaveiuu F e n i 6 k a. Povest. Buski spisal G. P. Dani lov skij. Poslovenil J.J.Kogoj. I. (Dalje.) — E, pa si neumna, ko to govoriS! Mi nemarno čaja za-se v zalogi, ker si ga ne moremo privoščiti; a imamo ga smuo za popotnike! Hči ae je užalostila in umolknil«. Cez treootek je mati zopet zevnila, pogledala na hčerko mimo mota, ki je molf 6 stal pri vratib, in vprašala: — Ti, bčerka, ai se morda navadila hoditi nališpaua, da bi za taboj gledali, nogavice In črev-Ijičke ti dajali? — Uči je le molčala. — Ti ai pa vender neumna, ako le to pomisliš 1 Pri nas to ne donaSa dobička, ampak vse delamo sam?, zato delaj tudi ti. Fenički je kar srce zatrepetalo; vrgla ae je materi na vrat in b solzami jo je začela prepričavati, da ljubi in bode večno ljubila njo in očeta, da ae bode z njima trudila tudi pod ubožno atrebo! — Ubožna ? ne! — prebila jo je mati, — kako neumno govoriš! V čem je ubog« ? Tvoj očka jo je fie vlani prekril. Sam je tudi slamo vozil! Zvečer jo fila Feničkt sa hišno ograjo. »To je priporočiltl slovenskih državnih poslancev kaj važ- J nosti ali cene pripisoval. In priporočilo je ostalo brez važnosti in brez najmanjše cene, tako, da nas pri-hodnjost s temnim obupom napolnjuje. Ce se bodo naši koalicijski državni poslanci vsakemu ministru tako predstavili, kakor so se sedaj ministru Plenerju predstavili, postanejo smešne prikazni po Dunajskih ministerskih hotelih, in Bogu bodemo hvalo peli, če nam kakega Slovenca vsaj za biriča ali eksekutorja imenuje. Neverjetno, ali vender resnično je, da je vsakdo izmej omenjenih gospodov državnih poslancev gospodu ministru svojega kandidata priporočal, in gospod pl. Globočnik, kojega „Slovenec" prišteva mej vzor-poslance, spozabil se je še celo tako daleč, da je za službo finančnega svetnika v Ljubljani priporočal znanega, starega ne m-škutarja iz Postoji ne. Ben Akiba, če bi živel, moral bi priznati, da kaj tacega še ni bilo pod božjim solncem! Morda se bode tajilo, morda se nam dopošlje ta ali oni popravek, kojega bodemo morali vsled postavnega predpisa na prvem mestu ponatisniti, pa nič ne de, stvar je resnična, izvedeli smo jo iz tako zanesljivega vira, da o njeni istinitosti niti ne dvomimo Re/mično je toraj, da trga gospod pl. Globočnik svoje podplate okrog ministrov v namen, da bi nam pomnožil število narodnih odpadnikov v deželi. Iskrena vam hvala, gospod Sorodolski! Tako n*m je imenovnnjo finančnega svetnika za Ljubljano odkrilo na jedni strani, da naši državni poslanci, dasi sede. v koaliciji pri ministru Plenerju, nikake veljave nimajo. To je toli občutneje, ker se je ta resnica ob priliki imenovanja finančnega svetnika za Ljubljano odkrila, torej pri imenovanji javnega činovnika, ki bo imel največ s čistimi Slovenci opraviti. In sedaj sam Bog nebeški vč, kako bode imenovani gospod ura-doval, ko niti jedne slovanske besedice niti spregovoril ne more. Ali vzlic vsemu temu naši koalicijski državni poslanci niso mogli ničesar doseči ono polje, kjer sem tekala za gosmi, to je oni mlin, pri katerem sem se igrala s kamenčki, to je oni gozdič, od kjer sem bežala tačaa s koškom v viharnem dežjil" Fcuička ae je zamislila; sta trenotek niše jasno spoznala niti tega, da nimajo ne hlapca, ne dekle, niti teg:, da v krogu deset vrst od njih ni nobene Sive, istinito človeške duše. A kraj in večer sta bila očarovalna, zahajajoče aoince je zlatilo in oblivalo a svojo tenko rudečico vrhove piramidalnih topol, kraje oblakov in prsa daljnih strmin. Vrabci ao let ali v šumnih čredah s vrbe na plot in a plota na ograjo. Nepregledno step je pokrila večerna megla. Nad streho koče se je vil v tenkem curku višnjev dim. Za njim je pa bi vrt, a za vrtom cesta, mesto, zavod, prijateljice, kneglnja, odpust, obljube, prisege, nade . . . — Tu ae vidi takoj gospodičino z belimi rokami I — dejala je mati, ko (e stopila na hišni prag a zavihanimi rokavi, podtakneno jopico in s burk-Ijami v rokah: — druga bi odložila čepico in vse, kar je praznično, in bi pomagala materi, kravo bi molzla, ona pa gleda v sraki Jevfimija Ivanovna, katera je bila fie v prvem žaru neizkušene odločnosti, odložila je takoj drugi dan plaSČ, oblekla neko staro opravo, vzela golido in fila na kriljce, kjer se je bojazljivo obrnila na vse strani in našla mater, katero je poprosila, da bi jej pokušala, kako se molze krave, in ne glede* na strah, katerega jej je naredita debela, rogata in takrat, ko jih je sprejel finančni minister ter jim odgovarjal, da se bodo, če bo mogoče, oziral na vse tisto, kar so mu slovenski državni poslanci v ti zadevi povedali, takrat je na mizi njega ekscelencijo že ležal podpisani dekret, s kojim se je za Ljubljano imenoval gospod Jenny. Torej pri Plenerju naši koaliranci nimajo nikacega ugleda in pomena in vedeli smo takoj, ko 8e je koalicija kovala, da bode tako, ker bi pl. Plener moral popolnoma zatajiti samega sebe, če bi Ljubljano imel za kaj druzega nego za tisočletno nemško posest ! Na drugo stran nam je pa Jenny-jevo imenovanj«; isto tako odkrilo, da so razmere mej našimi koaliranci najtužnejše: Šuklje vleče na jedno stran, K lun na drugo, Globočnik pa pride, pa voz prevrne. Ta konfuzija in oziroma koaliciji se ne bo držala ! Dogodbe na Francoskem. Garnot leži na mrtvaškem odru, tisti pa, ki imajo voliti njegovega navodnika, bo pretepajo mej soboj. Priprave za volitev novega predsednika bo bile hitro dognane in včeraj so se sešli senatorji in poslanci v Versaillesu. Posamične frakcije) so imele svoje sestanke, da postavijo kandidata. Postavilo se je skoraj toliko kandidatov, kolikor je frakcij, a resna kandidata sta le Dupuy in Casimir-Perier. Razburjenost je bila velikanska. Ko so se sedli republikanski poslanci in senatorji na posvetovanje, nastala je prava pravcata rabuka. Posl. Sauzet je stopil na mizo, da izroči na nasprotnem konci sedečemu predsedniku urno. Posl. Berthaud ga je prijel za nogo in ga hotel z mize potegniti. To je Sauzeta tako razkačilo, da je vrgel Dertbaudu urno na glavo, na kar je ta odgovoril b tem, da je v Sauzeta vrgel tintnik. Vsled tega je nastala rabuka. Na-vzočniki so zgrabili stole in se jeli pretepati . . . Ob 1. uri popoludne se je začela volitev. Zapisnikar krava, začela je molztr, po?, raje solze ... A to je b'l Šote začetek. Mati jej je vzela ves denar, kar ga je imela, vzela vbo obleko in dejala možu, da bi bilo dobro, ako bi nesel to obleko eeutričini sodnikove žene na prodaj in FeniČki kupil drugo, pri-prostejšo, — dobiček bo vendar le, a ona naj hodi v mušelinu, ne pa v svili. Rečeno — storjeno Oče in mati sta utajila in razdelila mej seboj veB njen denar. Na mizo sta pa vrgla Feničkt dva kosa lebko bledeči ga moskovskega katuna po dvajsetici arSin, in ukazala jej, da naj sama aešije obleko: Btoda naglo; morda ?aališijo ženini in pridejo snubit!" sa ta denar pa, 8(a dejala, se nnjmo step pri baltinskera žganjarju in nakupi dve desetorici ovta In Btvar bila je končana 1 Z isto otročjo gorečnostjo prijela je Fenička z veseljem za iglo in v treh tednih naredila Bi po vzorcu drage jej zelene obleke, ki jej je ostala, prav po ceni obleko in nekoliko predpasnikov, dofim je netila v peči in rezala čebulo, zelje in peso, molzla sivko, katero so izročili popolnem le njenemu oskrbovanju, in hodila za očetom, kateri je zaradi pijančevanja skoro vsak mesec trpel na hudem pritoku k arcu in naduhi. Mej tem časom bo je večkrat pripravljala, da bi pisala tovariSicam, Boaebno Meri Katinovič, sanjarski generalaki hčerki z zlatimi kodri, s katero je bila v velikem prijateljstvu. A nikdo ni mogel nesti pisma aa pošto, zato je je odložila do drugega časa. (Dalje prih.) je poklical vsakega posamičnega poslanca in senatorja, ki je potem pristopil k predsednika in vrgel v urno volilni listek. Ob 5. ari de ni bila končana prva volitev, kajti da je bilo vsaj dvakrat voliti, o tem ni dvoma. Ob ari, ko to pišemo, Se ai znaa izid volitve, ae de ne vo, kdo je postal predsednik francoske republike. » Najnovejše vesti javljajo, da vlada v celi Francoski mir. Tako se je tudi zadnje dni poročalo, a popolna resnica ni to bila. Primerili so ae bili v raznih krajih veliki izgredi. Na tisoče italijanskih delavcev je pobegnilo, zlasti strahovito pa je bilo v Lyonu. Tam so ljudje bar barako plenili, požigali in ubijali. Na stotine Italijanov je bilo ubitih. Trupla so napadalci pometali v IthCao. Tudi drugod so se primerile nesreče in demonstracije, a da ni bilo vojaštvo pripravljeno, kdo \6, kaj bi se bilo zgodilo. Največja sreča je to, da v Parizu ni bilo izgredov, zakaj če bi bo bila tam začela gonja na Italijane, bil bi evropski mir v največji nevarnosti. Preiskava zoper morilca Santa se nadaljuje. Sodnik se trudi konatatovati, je li imel Santo kakega sokrivca, ali je ravnal sam za se. Santo taji, da bi bil s kom v zvezi, z druge strani pa ae dokazuje, da je bil član zarote, ki je imela namen, pomoriti vso „tirane". Santo je 21 let star, prav inteligenten in se je klatil že dlje časa po Francoskem. Pri preiskovalnem sodniku se vede prav domače. Vprašal je sodnika, če je Carnot umrl. Sodnik ni odgovoril, Santo je spoznal iz tega, da je Carnot mrtev in se je veselo zasmejal. * Carnotov pogreb bo v nedeljo. Vršil se bo na državne stroške. Carnotova mati je prišla v Pariz, da vidi umorjenega sina, pred krsto pa se je zgrudila in Bedaj govori zmešano. Žalosten slučaj je tudi, da tisti dan, ko je bil Carnot umorjen, se je v Psrizu prvič oznanila njegovega sina — poroka. Zanimivo je, da Carnot ni bil krščen. Bil je član sekte teofilantropov, kateri je bil že njegov stari oče pristopil. Ta sekta se je bila ustanovila za Časa velike revolucije in je nasprotovala brez-veratvu, tako da bo jo nekateri Pariški katoliški župniki priznali. Konvent jo je I. 1800 prepovedal, a Carnoti se jej n so izneverili. Ta sekta ne pozna krsta. Ko je Carnot umiral, je prejel Bvetotajstva, kakor smo že omenili. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28 junija. Delegaciji. Avstrijska in ogerska delegacija sta uradoma sklicani na dan 15. septembra v Budimpešto. Shod mladočeske stranke. Eksekutivni komito mladočeske stranke je sklenil, sklicati tekom štirinajstih dnij shod mb»do-čeških držsvnih in deželnih poslancev, ki se ima dogovoriti glede shoda zaupnih mož mladočeske stranke. To je izvestno v zvezi z govorico, da namerava mladočeška stranka to poletje sgitovati za splošno volilno pravico in uprizoriti v to veliko gibanje. Ogerska zbornica je po kratki debati rešila zadnje cerkvenopolitične predloge namreč zakon o veri otrok iz mešanih zakonov in zakon o recepciji Židov. Karakteristično je, da pri razpravi o slednje imenovani predlogi oi nihče zinil besede o Židih in njih počenjanju na Ogerakem. Na jesen pridejo te predloge pred mag-natsko zbornico. Oger8ki konservativci in Slovani. Madjaraka duhovščina ne pozna ravnopravnosti v cerkvi in je tako netolerantna napram Slovanom, da se je le čuditi, da tam še ni prišla vera v nevarnost. Le kadar potrebuje podpore Slovakov, takrat zna tudi njihov jezik. Jutri bo v Požunu zopet shod ogerakih katolikov. V predsedstvu sede trije odlični konservativci , grofa Ferdinand in Jožef Zicby in grof Moric £«terbazy. Govorilo se bode v nemškem in v slovaškem jeziku, ker more ogarska konservativna stranka prirejati shode le če ae jih udeleže nemadjarske narodnosti. Sploh se lahko reče, da bi na Ogerskem ne bilo madjarske konservativne stranke, če bi je ne podpirali Slovaki. Vzlic temu ee pa ti v političnem oziru popolnoma prezirajo. Konservativna in klerikalna aristokracija je z liberalno madjarsko stranko povsem jedina, kadar gre za zatiranje nemadjarakih narodov. Vitanje države. Crispijeva zmaga. Predvčerajšnjim se je v italijanski zbornici bila velika bitka za finančnih predlog najvažnejši oddelek, za zakon o dvajsetodstotnem rentnem davka. Zsdnjs dni se je splošno zatrjevalo, da bo Crispi glede tega davka vsaj deloma odnehal, da si zagotovi večino sa druge predloge. Crispi pa ni odnehal in res zmagal. Poalaaci ratnih strank so predlogo odločno pobijali. Boaghi js rekel, da se s tem oficijelno prisna bankerot, Zaaardelli je rekel, da je prikrajšanje kupona tatvina. Vse zaman. Crispi je deloval za kulisami in dobil ta svojo predlogo impozantno veČino. Največ mu je pač pomagal umor Carnota. S tem je fiaaačaa debata skoro končana. Zmaga Crispijeva je zagotovljena. Zoper anarhiste. Vsled uboja Caraota je misel, saj bi vse države skupno ia dogovorno delovale na to, da se aatre snsrbizem, našla toliko zagovornikov, da se morda vender oživotvori. Saj pa je tudi skrajni čas, da se kaj sgodi. „Frankfurter Zeitung" javlja iz Barcelone, da so imeli francoski in španski anarhisti dne 10. t m. v alžirskem Filipvillu shod, na katerem so skleniti, da odslej ae bodo več metali bomb, ampak delovali le še s puškami in zastrupljenimi bodali. Tam bo tudi sklenili, ubiti Carnota. Barcelonski guverner je to baje sporočil francoski vladi, ki pa ni ničesar storila. Ilomatlje v Aziji. V Koreji nastala je bila pred nekaj tedni revolucija. Kralj je bežal, pa se je kmalu vrnil in začel tako divje paševati, da je nastala nova revolucija. Japonska vlada je vsled tega oasvetovala kineški vladi vkupno intervencijo, ker pa so Kinezi to odklonili, poslala je japonska vlada eamo 6000 mož ia večje brodovje v Korejo. Ta vojska je za* sedla glavno mesto. Kralj se se more ganiti, a bati se je, da nastanejo vsled tega v dalnji Aziji nevarne homalije. Dopisi. Ia Zagori« o b S a v i, 26. junija. [Izv. dop.] (Veselica „Zagorskoga Sokola".) Veselica, ki jo je priredil naš vrli .Sokol" v nedeljo dne 24 t. m., bila je sijajna in žal sme biti vsakemu, ki bo je ni udeležil. Razun domačinov in okoličanov odzvali so se „Sokolovomu" vabilu tudi drugi kraji. Imeli smo v ovoji sredini zastopnike is Kamnika, Vač, Trojan, Trbovelj in Braslovč, pač pa smo pogrešali bližnje Litijčane in Šmartinčane. Ko je godba odigrala par komadov, nastopili so na uk usnem odru naši diletantja in diletantinje gg. Drnovšek, Poljšak, Skerlovnik in gdčne. Vekoslava ia Josipina Kodra in R. Dornik. Rešili 'so vsi stavljeno si nalogo častno. Vse pesmi peli so nafii vrli pevci in pevke pod vodstvom gospoda Campe izborno, dokaz, da so morali vsako pesem ponavljati. Po petju bila je prosta zabavs. Vratile so se aspitnice ia govori. Reditelj prebral je brzojavni pozdrav vrle narod-njakinje is Turjaka is se zahvalil sa udeležbi domačinom, okoličanom in gori omenjenim zastopnikom. Predsednik pevskega društva is Trbovelj, kaplan gosp. Gregorec, je v svojem jedrnatem govoru izrazil svoje veselje o napredku »Zagorskega Sokola" in željo, da bi tudi oni že dospeli na to stopinjo, kar pa tam ne gre tako lahko, ker oni imajo še več in hujših nasprotnikov nego mi. Rekel je: Trbovlje je znano kot premogokop, a našli smo tam tudi zlato Žilo „Slovenije", riti hočemo zato neumorno, da jo spravimo na dan. Vabil ma je gosp. govornik k veselici, kstero priredi tamošnje pevsko društvo v nedeljo. Zahvalivši se mu na vabilu smo mu z veseljem obljubili, da se veselice udeležimo v mnogobrojnom številu in to se morebiti zato, ker nas oni vaikdar počaste, ampak ker je to le naša dolžnost, kajti dana nam bode prilika, da se k skupnemu in složnemu delovanju navdušujemo, ksr nam je potrebno, kakor ribam vode, ker ponašati se danea še ne moremo, da je zmaga že naša; marveč boriti nam se je še vedno, ako nočemo, da nas ne premagajo naši sovraisiki, katerih okolu nas mrgoli in noč in dan ns nas preže. — Potem se oglasi k besedi zastopnik .Bralnega društva" iz Braslovč, ki nam je sporočil posdrave is Savinjske doline in nas zsgotovljsl, da so oni velikokrat v duhu z nami in nam k napredku čestitajo. — Po vsakem govora zaorili so po dvorani gromoviti Živio-klici in naši marljivi godci so tudi storili svojo dolžnost. Ko se je gosp. Gregorec s svojimi tovariši od nas poslavljal, je godba vrlo igrala ,Naprej zastava Slave", mi pa smo jim klicali: Živeli bratje Trboveljci! Na b videnje v nedeljo I — Na to naznani reditelj ples. Mladina se je zasukala, kar nas je starejših, pa srni se izročili akrbi gospoda Medveda in njegove soproge in vsi smo bili zadovoljni. — Razšli smo se pozno, radosti polnega srca želeč, da bi nam naš „Sokol" priredil Še mnogo tako krasnih veselic in privabil še marsikoga, ki je aJanoi ,a!sd»b ahbsian e| j»t ajoiaisal tri*U« sa i „Sokolu" sicer naklonjen, a to očitao pokazati vender le noče. Tisti ps, ki so tega storiti ne bojimo in smo se udeležili, ae ti, dragi „Sokol", tem potom najsrčnejše zahvaljujemo ia ti obljubu jemo, te tudi zanaprej krepko podpirati In se vedno ude-ležsvsti tvojih kraanih veselic, ki asm aiso le v zabavo, ampak tudi v ponos in korist. Narodna slavnost v Zagrebu. Doe 25. in 26. t. m praznovala se je v kraljevem Zagrebu lepa narodna slavnost. Položil ae je temeljni kamen domu dr. Ante 8 tarče vic i, sa kateri je hrvatski narod navdušeno prinašal svoje darove. S tem darom hotel je zasvedočiti narod hrvataki svojo zahvalnost ataremu svojemu prvoboritelju in političnemu voditelju. Dum dr. Ante Stsrčevića sme se imenovati pravi „Narodni dom" hrvataki. Zanj so složno prispevali v dobi sporazumljenja pristaši obeh oporbenih strank. On naj bode kakor prav srečno pravi glasilo stranke prava v slavnostni Številki, „ne samo simbol zahvalnosti, bode naj tudi spomenik ljubavi; biti mora početek jedinstvene akcije za jedinstveni program". Narodne slavnosti udeležili so se zastopniki hrvatskega naroda iz vseh pokrajin trojedne kraljevine, dalje iz Istre, Bosne, Hercegovine. Da pri bratskega naroda slavnosti niso manjkali tudi Slovenci, razume se. Deputacijo Slovencev vodil je deželni poslanec dr. T a v č a r. Posebno radostno se je pozdravljalo povsod« deputacijo slovensko, dalje litrske Hrvate pod vodstvom poslancev dr. Laginje in Spinčića in dalmatinske Hrvate pod vodstvom posl. Biankinija in drugih odlič-njakov. Navzočnost vseh teh odposlanstev je dajala vsej slavnosti poseben znak in svedočila s nova o skupnosti, katera naj spaja sjedinjeno Hrvatsko is sestrico njeno Slovenijo v boljši in srečnejši bodočnosti. O slavnosti predvečeru smo že poročali na kratko. Serenade so se udeležila pevaka društva „Zastava" (akademlftko), „Merkur," „Sloboda" in „Sloga". Baklje in lampijone so nosili vseučiliščniki, ki bo vsi, kakor tudi pevci imeli vrpca in prsne trakove v narodnih barvah s napisom „Živio Starčević!" Mej petjem je pozdravil prsvnik Drag. Pavli nič dr. Ante Starčevića kot očeta domovine. Današnja slavnost, — rekel je — pri kateri se udeležujejo Bosna, Dalmacija, Istra in Slovenija, dokazuje, da živi hrvatsko vprašanje, da pa je s tem tudi z nova označen način, kako rešiti to vprašanje. Dr. Starčević zahvaljeval se je mej tem, ko so gromoviti Živio-klici njemu in sjedinjeni slobodni Hrvatski se razlegali daleč na okolo. V mestni etreljsni rszšel se je slavnoatni sprovod, katerega udelržnikom se je zahvalil dr. Frank. Vse se je vršilo v najlepšem redu, ki so ga vzdržavali vseučiliščniki. Mej občinstvom, ki je ves čss pozdravljalo z živahnimi kliei udeležnike sprovoda, je bilo mnogo dam, ki so imele deloma rudeče čepice in narodne vrpce na prsih. OJzdravljalo se jim je s klicem: „Živele Hrvatice!• Drugi dan bila je sv. masa v cerkvi sv. Marka, katere bo se udeležili zastopniki stranke prava in velika množica občinstva, posebno dam. Vseučiliščniki prišli so z dvema zastavama. Potem pa se je vršila slavnoat polaganja temeljnega kamena. Slavnoatni sprevod se je pomikal iz cerkve do stavbišča, ki je bilo primerno okrašeno. Na njem stal je tudi krasno okičen šator. Po hišah vihrale bo narodne trobojnice. Ko ae je pripeljal dr. Starčević, pozdravljalo ga je občinstvo z gromovitimi Živio-klici. Potem so se vnsnje deputacije predstavljale. Dr. Folnegović pozdravil je z navdušenimi besedami dr. Starčevići. Po dolgih 83 letih daje domovina slaboten dokaz avoje zahvalnosti svojemu vzbuditelju in prvoboritelju. Naj bi previdnost božja dala, da v bodočem domu doživi to, za kar jedino je živeli Po govoru je blagoslovil župnik Že rjavić s spremstvom temeljni kamen. Poslsnec K u m i č i ć pa je prečital pismo, tikajoče ae zgradbe. To pismo so podpisali: odbor za zbiranje doneskov in po jeden zastopnik vnanjih odposlanstev, namreč pod. B i a o k i n i za Dalmacijo, posl. S p i n č i ć za Istro, dr. T a v č a r za Slovence, M i 1 i č e v i ć za Bosno in Hercegovino, dr. H a r a m b a š i ć sa hrvatsko književnost, jeden vaeučiliščnik, župnik dr. Ž e r j a v i ć itd. Aka-demiška društva „Zvonimir" na Dunaji in „Hrvatska" v Gradcu sta bila zastopana po W*¥~ Mi« * prilogi. e>l oT„ ojitigo osširi *s *3l3iaurd slš 9{ tadsfS Priloga „Slovenskomu Narodu" St 146, dne 28. junija 1894. svojih predsednikih. Dr. Starčević prišel je mej tem is Šatora, v katerem bo bile odlične hrvatske dame in gospa soproga dr. T a v č a r j e v a, na prostor, kjer se je vložil temeljni kamen in se je shranilo v dolbini omenjeno pismo. Dr. Frank izročil je s primernim govorom vse akte, tikajoče se lastništva bodočega doma, na kar se je zahvalil dr. Starčević, želeč naj se delo dovrši, kakor se je pričelo na slavo Hrvatske. Pevci zapeli so »Liepa naša domovina8 in sprevod je odšel nazaj do streljane. Na potu je občinstvo posebno simpatično pozdravljalo poslance dr. Tavčarja, dr. Laginjo in Spinčića. Ob 10. ari zjutraj je bil shod pristašev Btrauke prava, na katerem se je predložil program, kakor ga je sklenil centralni odsek obeh opozicijonaloih frakcij in se je poročalo o delovanji zastopnikov stranke v tem odseku. Posebno navdušenje bo vzbudili govori posl. dr. Tavčarja, Spinčića in B i a n k i n i j a. Dr. Tavčar je izjavil, da mej Slovenci ideja skupnosti s Hrvati pridobiva vedno več tal. Samostojna in jedina Hrvatska bi bila krepka zsslomba Slovencem, ki so na vseh straneh obkoljeni z nasprotniki. Slovenci danes ne izražajo samo bratskih čutov, nego želo, da bo popolnoma združijo s Hrvati. Posl. S p i n č i ć pa je poudarjal, da se v Istri vedno bolj vzbuja hrvatski narod. V težkem boji, ki ga imajo Hrvatje z iredento, je potrebna brezpogojna sloga, katero najde govornik v skupnem programu. Istotako se je izrekel posl. B i a n k i n i za ta program. Vsprejela se je resolucija glede organizacije stranke prava na najširši podlagi. Ko-nečno so navzoči podpisali adreso dr. Starćeviću. Ob 2. uri popoludne je bil slavnostni banket v veliki dvorani streljane. Udeležilo se ga je kakih 250 osob, mej njimi tudi več meščanov iz tabora nezavisne stranke, ki so s svojo udeležbo hoteli izkazati spoštovanje dr. Starčeviću. Izmej poslancev in gostov so bili navzoči dr. A m r u š, dr. F r a n k, F o 1 n e g o v i ć , dr. R u ž i ć, dr. Banjavčić, Bi an ki ni, Spinčić, dr. Tavčar, David Starčević, Grga T uš kan itd. Dr. Ante Starce v i ć prišel je le za malo času in se kmalu poslovil, ker se čuti bolehnega vsled visoke starosti. Izmej mnogih napitnic nam je moči navesti le poglavitne. Folnegović pozdravi v imenu klu-bovega predsednika barona Rukavine navzoče ter zakliče trikratni slava ustavnemu kralju v slobodni Hrvatski! Posl. B i a n k i n i nazdravil je proslavljajoč zasluge dr. Starčevića slobodni, samostalni, jedini Hrvatski, ki naj nastane iz sedanje v kosce raztrgane domovine. G. Grga T u š k a n spominjal se je jako simpatično velikega biskupa StroBsmavra, ki je svetla zvezda na hrvatskem obzorji. Vse, kar ima hrvataki narod na kulturnem polji, zahvaliti ima njemu, zato ga Bog ohrani še mnoga leta domovini. Napitnica je bila z burnimi Živio-klici vzprnjeta in se je naznanila brzojavno biskupu Posl. S p 5 n č i ć je primerjal sedanjo narodno zavest mej Hrvati z ono pred 30 leti. Glavna zasluga za to ugodno spremembo gre dr. S t a r č e v i ć u in njegovim apostolom, članom kluba stranko prava. V imenu kluba se zahvali dr. Frank, rekoč, da so Člani kluba storili le svojo narodno dolžnost, glavno pa je storil dr. Starčević. Dr. V i n k o v i ć nazdravi dr. Tavčarju in Slovencem. Dr. Tavčar, burno pozdravlja« odgovarja: Slovenci imajo pač razlog, da se udeleže današnje slavnosti. Ravno dr. Starčević je pospešil idejo jedinstva mej Hrvati in Slovenci. Slovence, Živeče ob skrajni meji slovanstva, povsod obdajajo nasprotniki. A te krasne slovenske dežele niso ustvarjene za to, da postanejo plen Nemcev in Italijanov, obraniti jib je slovenstvu. Spasenje nam je v belem Zagrebu, tja nas vodi pot iz Ljubljane. Zveza mej Slovenci in Hrvati postaje od dne do dne teaneja, jezik naš se bliža vedno bolj hrvatskemu in to je tudi prav, Ndzdravlja hrvatski domovini i o nje odličnemu sinu dr. Starčeviću. Župnik Gr 6 kovic je nazdravil posl. Biankiniju in S p i n ć i ć u, imenom „Velebita* v Inomostu govoril je dr. T r e h i e - P a v i r i <■, imenom hercegovskih Hi vatov g. Češelj iz Mostara itd. Dr. Ante Starce-v i ć u se je poslala deputacija, v kateri so bili: B i a n k i n i, dr. T a v č a r, dr. L a g i u j a, K t i i č in beg Bašagić. Že do konca banketa je došlo od vseh stranij nad 800 brzojavnih pozdravov. Slavnost se je končala s komersom, ki je bil ob 8. uri v streljani. Dvorana je bila premajhna in je nastala velika gnječa. Svirali so vseučiliški tamburaši, pevci raznih društev pa bo prepevali več »borov. Izmej mnozih govorov in zdravic jo bila navdulrno vsprejeta dr. Tavčarja zdravica, v ka- teri je vabil Hrvate, da pridejo bodoče leto k otvo -ritvi »Narodnega domaa v Ljubljano in se z nova preverijo, kako globoko vkoreninjena je ideja jedinstva s Hrvati mej Slovenci. Komers je trajal do pozne noči in še le proti jutru razšli so se zadnji udeležniki. Domače stvari. — (Slovenci so krivil) Z ozirom na našo, pod tem zaglavjem priobčeno notico, dobili Brno tale popravek: Na podlagi § 19 t. z. zahtevam, da popravite sestavek „Slovenci so krivi" v štv. 138 t. I. Vašega lista kakor Bledi. Popolnoma neosnovana in neresnična je terditev da je moja tiskarna razupita in da je list ki se v istej tiska, razupit. Ni res da so stavci v moji tiskarni bodi si kakoršen vzrok imeli štrajkati, ni res da sem se s kakim stavcem sporekla in mu po tarifi ne poplačala, da tega nisem hotla ali mogla; ni res, da moja tiskarna nič ne nese, da je vsako saboto jok in stok, če je potreba oBobje plačati. Resnično je nasprotno da se ne eden delavec zavoljo plačila mi pritožil in da bo vsi redno in tarifoo plačo dobivali. Ni res da bi bil imel gori imenovani stavec od mene terjati kakšen si bodi zaslužek, da sem ga jaz hotla prikrajšati in ker se temu ni udal, ga dala odguati v zapor. Ni res da bo vsled tega neresničnega dogodka moji delavci ustavili delo in da je policija za to izpustila zaprtega stavca. Stvar je bila dru-gača in iz istinitoatjo se strinja le sledeče: Stav-i moje tiskarne so zahtevali od mene, da se moram zavezati, njih obdržati tako dolgo v službi dokler sami ne odpovejo Blužbe; zahtevali so da naj obdržim dva stavca, katerima se je odpovedalo. — Ker teh zahtev nisem Bpolnila, so ustavili stavci delo. Neki stavec je šuntal tudi tiskarnega učenca, ki se štrajka ni udeleževal, policaj ga je pri tem zasačil in zavoljo tega brez mojega vedenja gnal v zapor. — Pozneje bo izjavili Btrajkujoči stavci delo prihodnji dan zopet pričeti, če se zaprti stavec iz zapora izpusti. Jaz sem na to vložila prošnjo pri mestnemu uradu, kojej se je vfcreglo in Btavec izpuBtil. Stavci bo delo drugi dan pričeli, popoldan pa zopet uBtavili, menda za to, ker se jim je podpora od tiskarskega društva obljubila. Jskala in dobila sem potem druge stavce in tudi le te so hotli drugi podšuntati — a brez uspeha. — Celje, dne 25. Junija 1894. — Flora RakuBch". — Dostavek uredništva. Zakon nas sili, da priobčimo ta popravek, dasi je povsem neresničen in neosnovan Kar smo pisali, je bila gola istina, a ker je ta istina za Celjsko nemško tiskarno in nje lastnico malo čaBtna, ker se je sramuje, jo hoče za vsako ceno utajiti. Kur smo pisali mi, poročali so tudi drugi listi, slovenski in nemški, katerim pa gospa Flora RakuBcb ni poslala popravka! — (Agitacija zoper slovenske javne napise.) Tista maloštevilna, za to pa predrzna in nagajiva nemška klika, ki rogovili po raznih nemških listih iu mej B'.DJimi prijatelji in znanci zoper slovenske javne napise, najela je celo nekaj agentov, ki hodijo od hiše do hiše in nagovarjajo lastnike, naj podpišejo protest. Pripravljene imajo že tiskane take proteBte, v nemškem in v slovenskem jeziku. Ako jih hišni gospodar odžene, lazijo okolo strcnk, naj te na gospodarja pritiskajo. Ti agentje delajo z lažmi in zvijačami, pravijo ljudem, da ne bodo dobivali redno pisem in Bog ve kaj še vse in ne odnehajo prej, dokler ne dosežejo svojega namena. Opozarjajoč občinstvo na te sleparije preširnih nemških bujskačev, priporočamo slovenskim hišuim posestnikom, naj take vrBte ljudi kratko malo po stopnicah poženejo. Posebno agilna sta nižji uradnik kranjske hraniluice D /. i ru h i. v in učiUlj schulve-reinske šole Ludvvig- Ni dvoma, da je m-j tistimi, ki so ta protest podpisali, mnotio takih, ki bo bili osleparjeni, a opravičeno je tudi domnevanje, da hibo vsi podpisi pristni. Mestni magistrat bo zatorej primoran vsakega, kdor je podpisal tak protest, povabiti, da pride osebno in izjavi, ali je podpisal protest in ču ostane pri njem. Kdor si hoče torej prihrauiti nepotrebnih potov, naj nikari ue podpiše takega protesta, zlasti ker ti protesti nimajo nikuke pravne veljave, kakor Brno dokazali v včerajšnjem članku. — (Goriški prepir.) Poravnava, katero sta Bklenila gg. dr. vitez Tonkli in A. Gabršček, je nekatere gospode v Gorici silno poparila. Deželna poslanca dr. A. Lisjak in prof. Tomaž Ceri u sta odložila mandat, češ, da jima vsled te poravnave Bni več moč, da bi pred sodiščem pod prisego dokazala svoje politično delovanje kot vseskozi lojalno in pošteno." — (Osobne vesti.) Korni vikarij stolne cerkve v Ljubljani in bivši urednik „Slovenca" gosp. Ignacij Žitnik je imenovan kuratom v kaznilnici v Ljubljani. — Svetniški tajnik trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu dr. Ed. Bognola in svetniška tajnika dr. Fr. Bognola in dr. Fr. Piccoli pl. Vestre deželnega nadsodišča v Trstu bo dobili naslov in čin deželnosodnib svetnikov. — (Deželni glavar g. Oton Detela) je odšel za več dnij na Dolenjsko, da ogleda v novomeškem okraji nekatere okrajne in deželne ceste. — (Prva Ljubljanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) ima svoj redni letni zbor dne" 6. julija t. I. ob 8. uri zvečer v prostorih Ljubljanske čitalnice. Vzpured: 1. Ogovor načelnikov; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev odbora; 5. razni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — („Slnvčeva" desetletnica) in sestanek narodnih pevskih društev bode dne 7. in 8. julija 1894. leta v Ljubljani. Vspored: Dne 7. julija slavnostni koncert moškega zbora pevskega društva „Slavecu v deželnem gledališči. Godba popolnega orkestra hI. c. in kr. peh. polka kralj Belgijcev štev. 27. Začetek točno ob 9. uri zvečer, blagajnica se odpre ob polu 8. uri zvečer. Natančen vspored koncertu in cene vstopnin na poBebnib vabilih in glediščnih listih. Dne 8. julija: 1. Ob \Q8. uri zjutraj zbirališče vseh društev na Kongresnem trgu, (za slučaj neugodnega vremena v realčni telovadnici). 2. Odbod k sv. maši. 3. Ob. polu 9. uri sv. maša v cerkvi sv. Jakoba, katero daruje velečastiti gosp. kanonik A. Zamejic ter poje društvo „Slavec" Ne-dvedovo „Slava Stvarniku". 4. Zajuterk v raznih gostilnah. 5. Ob a/410. uri poskušnja za skupna zbora. 6. Ob Vali- obhod po mestu z godbo na čelu. Na Mestnem trgu: a) Pozdrav narodnih dam Ljubljanskih, b) A. Forster: „Naša zastava", poje društvo „Slavec". 7. Po sprevodu slavnostno zborovanje v redutni dvorani: a) Skupni pozdrav in nagovor predsednika društva „Slavec". b) Razgovor o osnovi zveze slovenskih pevskih društev, c) Imenovanje častnih članov društva „Slavec". 8. Skupen oued pri Virantu (glej opombo). 9. Ob polu 4. uri zbirališče vseh društev na sv. Jakoba trgu ter skupen odbod z zastavami in godbo na Koslerjev vrt, kjer se vrši velika vrtna veselica' Opomba. Slavna društva in vse deputacije blagovoli naj zadnji čas do 5. julija odboru „Slavca" naznaniti Število udeležencev skupnega obeda. (Kuvert stane 1 gld. s pijačo). Velika vrtna veselica s petjem, sviranjem popolne vojaške godbe, bazarom, kegljanjem za dobitke, merilcem močij iu drugimi ljudskimi igrami. Vspored petju: Mej skupnim vsporedom nastopajo posamezna društva iz Hrvatske, Primorske, Štajerske in Kranjske. A. Nedved: .Zvezna", moški zbor in Tovačovskv: „ S I a v s k a domovina", moški zbor, poje društvo „Slavec". V zborih: D. Jenko: „Naprej zastava slave" in Hajdtih: „Jadransko morje", s spremljevsnjem vojaške godbe, nastopajo vsa pevska društva skupno. Ona si. društva, katera nam še niso javila svojih nastopov, naj to kar najbitreje storiti blagovoli, da jih bode možno v ročni vspored uvrstili. Kegljanje na dobitke se prične v nedeljo dne 8. julija ob 9. ari zjutraj pri KoHlerji in traja do 11. ure zvečer. Dobitki su: I. dob 12 kron, II. dob. 8 kron, III. dob. 6 kron, IV. dob. 4 kruno, V. dob. 2. kroni, VI. dob. za največ ■arij 4 krone. Serija treh lučajev velja 10 kr. Po končauem vsporedu svira godba 8 komadov za ples. Začetek veselice ob 4. uri popoludne. Vstop 20 kr. za osebo, člani in pri slavnosti navzoča si. društva vstopnine prosti. V mraku užigal se bode umetaleu ogenj. NB Za slučaj neugodnega vremena se vrtna v es el i ca pre'oži na prihodnjo nedeljo dne 15. julija. — (Vrtna veselica pevskega društvu „Ljubljana",) ki bo v soboto dne 30. t. m. „pri F o r 1 i n c u" ima nastopni pevski vzjtored: 1. Hajdrib: Hercegovska, moški zbor s čveterospevom. 2. VolariČ: Vesela družba, mešani zbor. 3. Cveterospev. 4. Volarič: Pri z i bel i, mešam zbor. 5. Kocijančič: Oblačku, moški zbor s tenor- in bariton-samospevom. Godbeni vzpored obsega 12 točk. Ker je čisti dohodek veselice namenjen fondu za napravo društvene zastave, se je nadejati prav obilne udeležbe rodoljubnega občinstva. —(„Slovensko planinsko društvo") poleti prihodnjo nedeljo dne 1. julija, kakor je bilo že naznanjeno, v Trzin, odkoder pojde peš Čez Vranšico na Jezico k Alešu. Daljave je 3. ure, pot je senčen iu jako zanimiv. Pri Alešu bode skrbljeno za jed in pijačo. Odhod ob 2. uri popoludne z državnega kolodvora. P. u društveniki in prijatelji društva so tem potem vabljeni. — (Glas iz občinstva.) Z južnega kolodvora odhajajo ob polu 12. uri skoro hkrati trije vlaki: jeden gre na Duri .j, drugi na Dolenjsko, tretji na Gorenjsko. Že prej, ko tretjega vlaka ni bilo, je imel blagajnik toliko dela, da je jedva izhajal, odkar pa se je otvorila dolenjska proga, je postal promet tako živahen, da blagajnik, naj se trudi kakor hoče, ne more občinstvu tako ustrezati, kakor bi bilo treba, ker je to fizično nemogoče. Prosimo v imenu občinstva, naj se da trpinčenemu blagajniku pomoč. — (V Kol ni a u o v i prodajalnici) razstavil je, kakor je bilo v našem listu že naznanjeno, fotograf g. Davorin llovSek večje število Bvojib slik. Opozarjamo občiustvo na to zanimivo izložbo, ki dokazuje, da je g. Rovšek veščak v svoji stroki in da mu je pri njegovi vztrajnosti odprta še lepi bodočnost. — (V Ljubljanico skočila) je v nedeljo fVečer IG letna šivilja Pavla De jak in s:c;ir, kakor bu da iz raznih okolaodtj sklepati, zaradi ne-siečue ljubezni. Proti 11. uri slišali in videli so pa-santi na Št. Jakobskem trgu, da sta bila neka mlada dekle in nek tukajšnji slaščičarski pomočnik v nenavadno živahnem razgovoru; kmalu pa zbeži dekle proti Ljubljanici ter s Št. Jakobskega mostu skoči v Ljubljanico, kjer izgine brez sledu. Danes de le naznanila je mati omenjene šivilje policiji, da je njena hči v nedeljo popoiudne odišla z doma ter se do sedaj ni vrnila. Nedvojbeno je dotična šivilja identična z dekletom, ki je v nedeljo zvečer skorila v Ljubljanico. Ribiči iščejo truplo izginole v Ljubljanici, toda do sedaj brez uspeha. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 17. do 23. junija. Novorojencev je bilo 14 (=22 88%o) mrtvorojenec 1, umrlih 20 (=32 76%„), mej njimi so umrli za vratico (davico) 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilmh organov 2, za želodčnim katarom 2, VBled mrtvouda 2, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi so bili tujci 3 (=a 15 »/,), iz zavodov 6 (= 30 •/,>)• Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli za škrlatico 1, za tifuzom 1, za vratico 1- — (Požari.) Iz Kamnika se nam piše: Danes zjutraj to je 28. t. m. je ob pol tretji uri začelo goreti v hiši Karola Javoršeka; unela bs je sosedna hiša Kiondrova. — Le našim vrlim ognjegascem se imamo zahvaliti, da so ogenj v zelo kratkem času pogasili. — Govori se, da jo ogenj zanetila hudobna roka. Že dlje časa opazujejo ljudje na večjih krajih necega neznanega človeka, ki ogleduje tablice po hišah, kje da je hiša zavarovana. V torek ponoči hotel je zažgati nek neznan človek v Radomlji pri Tavčarjevih, ali sin ga je odpodil. Včeraj zvečer je pa po celem Kamniku šel glas, da je nekdo v Mengšu razglasil, da bode danes v Kamniku gorelo. In glejte, res je nastal ogenj 1 Žandarmerija se res zelo trudi, da bi prišla temu lopovu na sled, pa dozdaj je bil ves nje trud brez uspeha. — (Strelišče pri Krškem.) Na strelišči v Zadovinku pri Krškem prično se letošnje velike vaje topničarjev tretje topniČarBke brigade dne 5. julija ter bodo trajale do 4. avgusta; Ljubljanski topničarski polk udeležil se bode teh vaj 27. in 28. julija in 2. avgusta. Streljanje prične se vsak dan ob 7. uri zjutraj; kadar je razobešena bela zastava, ne sme se prestopiti streliško okrožje. — („Slovensko pevBko društvo v Ptuj i") javlja, da je letošnji veliki koncert, ki je bil s početka določen na dan 5. avgustu, udložen na dan 8. septembra. Ta odložitev je bila potrebna, ker za dan 5. avgusta ni bilo godbe dobiti. Vsa častita društva, vse gospode člane našega društva, kakor tudi vse rodoljube in prijutelje slovenskega petja opozarjamo, da se blagovoljno na to ozirajo in društvu obranijo svojo blagonnklonjenost. Vsi gospodje poverjeniki se prosijo, di radi sklepa ra čunov točno pobirRjo doneske in vračajo nabiralne pole. Končno pripomnimo, da se je odboru posrečilo po i rudi' polnem prizadevanji pridobiti vojaško godbo za napominani koncert, ugodnost, ki je umetniškemu in zabavnemu delu koncerta gotovo le v korist in katero smo morali že več let pri uuših koncertih pogrešati. Sijaj koncerta in poštena zabava je torej osigurana, samo da bode vreme ugodno in da obišče koncert vsak, komur dopušča čas. Velečastiti gospod o. Klement Šalamun, gvardijan č. o. minoritov v Ptuji, prepustil je samostanski vrt brezplačno za koncert, koja ljubeznivost je vsega priznanja vredna. — (Senožeška čitalnica.) Na občnem zboru Senožeške čitalnice dne 24 junija t. 1. so bili izvoljeni: Predsednikom g. Matevž Bežan, c. kr. notar; blagajnikom g. Anton Kuralt, c. kr. davkar; podpredcednikora g. Anten Suša, trgovec; tajnikom g. Lovro Balanč, c. kr. kancelist; knjižničarjem g. Rudolf Strnad, c. kr. davčni praktikant; odbornikoma gg. Perhavc Ognjeslav in Meden Josip, oba posestnika. — (Osodepoln poljub.) V Trstu se je pripetila čudna nesreča, kakor poroča „Tr. Ztg." Neko dekle poljubil je nje ljubimec tako strastno, da sta ji padla dva ponarejena zoba v sapnik. Nesretnica se je zadušila kmalu potem v mestni bol niči, kamor so jo prenesli. — (Mladega morskega volka) 49 centimetrov dolgega, sta ujela dva ribiča v Reškem pristanišči. — (Slov. akad. društvo „Slovenija' na Dunaju) priredi dne 2. julija svoj IV. redni občni zbor s sledečim vzporedom : I čitanje zapisnikov, II. Poročilo odborovo. III. SlučajnsBti. Začetek ob 8. uii. Lokal: Kastnerjeva restavracija „Zum Magistrat", I., Lichtenfelsgasse 3. — (Razpisane službe.) Pri ces. kr. poštnem uradu v P r e m u v postojinskem okraju mesto poštnega odpravitelja. Letna plača 150 gld., uradni pavšale 40 gld. iu 240 gld. letnega pavšala za jedenkrat na dan iz Prema na postajo Kilovče bodečega sela. Jamščine 200 gld. Prošnje v 14 dneh poštnemu in brzojavnemu uradu v Trstu. — Pri okr. sodišči v Cerknici oziroma pri kakem drugem okr. sodišči mesto sodnega sluge. Prošnje do dne 24. julija predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. '?------ Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Ciril« in Metoda I k----4 Razne vesti. * (Predavanja na Dunajski kliniki,) ki su zarad demonstracij, katere so dijski uprizorili proti dr. Nothnsglu, bila nekaj čssa ustavljena, se bodo menda v kratkem zopet pričela. Nekatere nemške dijaške zveze bode oblastvo razpustilo. * (Nezgode pri dirki kolesarjev.) Pri tekmovalni dirki kolesarjev na Dunaji se je dogodilo več nezgod. Padlo je več dirkačev in se poškodovalo. Jednemu pa je, ko je padel, zletelo kolo mej gledalce ter je bilo nekoliko osob poškodovanih. * (Avstralsko meso na Dunaji.) Na Dunaj je došlo te dni 200 metr. stotov zmrz-lega avstralskega mesa od bivolov. Prodajalo se je po 47 do 48 novčičev. Kako se bode obneslo to novo angleško podjetje, še ni znano. Dvomi se, da bi bito meso ukusno, ko se zopet otaja. * (Grozen zločin) se je dogodil v Giogg-nitzu- Gostilničarja Gruberja sin prerezal je svojemu 13 letnemn bratu po noči vrat. Nesrečni na pol bedasti morilec je živel v domišljiji, da je od hudobe obseden, ker ga brat letos ni hotel vzeti ssboj k procesiji sv. rešnjega telesa. Morilca so izročili okr. sodišču. * (Energičen sultan.) Novi maročanski sultan Abdel Aziz je že pokazal svojo eneržijo. Kakor se poroča iz Tangerja, je dal koj drugi dan potem, ko je zasedel prestol, obglaviti oBem vjetih roparjev. Pariz 27. junija. Casimir-Perier je izvoljen predsednikom republike. Volitev se je začela ob 1. uri 10. minut. Predsednik Challemel-Lacour je otvoril zborovanje, dal prečkati določbe ustave, nanašajoče se na volitev predsednika, na kar so se izžrebali skru-tinatorji. Volitev se je vršila v najlepšem redu. Oddanih je bilo 845 veljavnih glasov in so dobili: Casimir-Perier 451, Brisson 195, Du-puy 97, Fevrier 53 in A rago 27 glasov. Drugi glasovi so se razcepili. Večina je naznanilo o izidu volitve živahno aklamirala, so-cijalistiški poslanci pa so klicali: Živela socijalna revolucija! čim Be je seja zaključila, šli so ministerski predsednik Dupuy in vsi ministri v sobo predsednikovo, kjer se je Casimir Pe-rierju čital zapisnik seje, v kateri je bil voljen predsednikom. Ghallemel-Lacour je novega predsednika pozdravil, na kar se je ta 8 solznimi očmi zahvalil rekŠi, da posveti republiki vso svojo eneržijo in ves svoj patrijotizem. Po tem je vzprejemal novi predsednik čestitanja senatorjev in poslancev. Pariz 27. junija. Ministerstvo D upu v odstopi. Dupuy prevzame zopet predsedstvo poslanske zbornice, novo vlado pa sestavi Burdeau. Torin 28. junija. Blizu 5000 italijanskih delavcev je že pribežalo iz Francije, in z vsakim vlakom prihajajo novi begunci. Razburjenost prebivalstva je velika. Ker se je bati proti-francoskih demonstracij, je vlada konsignirada vojaštvo. Barcelona 28. junija. Neki anarhist je poskusil umoriti guvernerja. Utihotapil se je v njegovo stanovanje in prišel do guvernerjevega kabineta, ko so ga zasačili. Pri njem so našli bodalo. Berolin 28. junija. Srbska vlada je oficijelno naznanila obisk kralja Aleksandra. Kralj pride 1. avgusta in bo tu cesarjev gost. Bruselj 28. junija. V neki tukajšnji cerkvi je neki anarhist ubil župnika, kličoč: „Vive 1'anarchie!" Fotografični aparati za diletante. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za fotografa vanje, kateri sport je jako zabaven in se ga jc moči prav lahko naučiti, od leta 1854 obstoječo trgovino, kjer se dobe vse v to stroko spadajoče stvari tvrdke A. Moli, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tachlanben 9, in da pogledajo nje ilustrovani cenik, ki se na zahtevanje pošlje brezplačno. (16—11) %%W Opozarjamo nase spoštovane Čitatelje na to, da bode žrebanje Dunajskih srečk ■ 5 glavnlnil dobitki po 10.000 kron že dne 12. julija. — Odlikovanj«. Kakor smo čitali v Planskem listu, je povodom potovanja Nj. cesarske visokosti, gospoda nadvojvode od Avstrije Este, dne 16. pr. m., doletela firmo Hch. in Ad. Finger v Plznu visoka čast, da je smola izročiti gosp. nadvojvodi po javnem družabniku te firme, gosp. Adolfu Fingerju poskusek svojega tudi v naših krajih splošno znanega in priljubljenega izvoznega proizvoda, „Finger-jev pristni Plznski pivni grenčeo". Nj. cesarska visokost je izrazila gospodu Fingerju osobno Najvišje priznanje ter je tudi povpraševala po etablissementu te firme. Tujci: 27. junija. Pri Slonnt Pollak, Fischer t Dunaja. — Book in Svoboda iz Prage. — Jenko iz Belgrada. — Seibert iz Gradca. — Thaler iz Trsta. Pri HfalKli Jager, Schweger, Franki, Heilsam t Dunaja. — Chiacbich iz Reko, Culeman is Trata. — Kal-mano iz Toplic. Meteorologično poročilo. i Caa opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. «a "3* •—» t-" o« 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 784-4 mm 734 0 mm. 738-0 mm. 18 0« C 19 4* C 14 6» C brezv. m. vab. si. vzh. obl. d.jas. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura 17-8°, za 1-6° nad normalom. nDvLZiaJslssb "borza. dne* 28 junija 1.1. Skupni državni dolg v notab..... 98 gld. 05 kr, Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 10 v Avstrijska zlata renta....... 121 t 46 , Avstrijska kronska renta 4°/,..... 97 „ 85 , Ogerska zlata renta 4°/0...... 121 B 15 . Ogerska kronska renta 4°/...... 96 . 05 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1005 „ — „ Kreditne delnice......... 851 , 10 n London vista........... 125 , 35 m Nemfiki drž. bankovci sa 100 mark . . 61 . 45 „ 20 mark............ 11 , 98 , 80 frankov........... 9 , 98«/t, Italijanski bankovci........ 44 „ 85 „ C. kr. cekini.......... 5 . 93 m Dne* 27. junija t. I. 4°/0 državne srečk« is L 1864 po 960 gld. 148 gld. 60 Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 197 „ —- Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 126 » 75 Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/» zlati zast. Usti . 128 „ 75 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 196 , — , Ljubljanske srečke........ 24 a 30 „ Rudolfa ve srečke po 10 gld...... 22 . 25 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld., . 164 , 50 m Tramway-drnfit. velj. 170 gld. a. v. ... 297 „ — „ Papirnati rnbelj......... 1 n 841/« „ Zahvala. Vsem, kateri so mej boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sinčka, oziroma bratcu kr. ■ T o n 6 e k a izrazili na kakeršen si bodi način toli tolažeče sočutje, bodi izražena prisrčna zahvala. Osobito zahvaljujemo preč. g. kanonika-župnlka Šentjakobskega, preč. g. kapelana J. Oblaka, darovalca krasnih vencev, Šolske tovarile pokojnikove za darovane venoe, gg. pevce, kateri so zapeli ganljivo žalostio ko na mirodvorn in izredno obilne spremljevalce pri pogrebu. Podpisanim je vse to v neizmerno tešilo ob britki izgubi. V Ljubljani, dne 28. junija 1894. (719) Žalujoča rodbina •2 *E i 11 18-Is * o x -o. v o1 3 c ii <• > i« o* ■ •xs -M 2L « o ki Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano t probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe (51—6) Maltoni1™ Giesshiibler slatine. Učenca primerne starosti in lepega vedenja, vtprejme v poduk v jermenarstvu Leopold Blumiiuer, Jermenar v ftelenburgovlh ull«al. it. 6 v LJubljani. (697—2) Izurjeno prodajalko vzprejmem v prodajalnico z mešanim blagom. (700-2) _Ivan Žargi v Kamniku. Tinctcapsici compos. (PAIN-EXPj1IxIxER), priprav«* v Rlt4rtrtvi lakirat v Praze, Tieobecni %nkmf, bolesti utiiujioi domioi lak k mazani, jest na skladB ve vfcatoš lekaren, JAher po 1 al. 20 kr., TO a 40 kr. — PH kupovini treba m auta dobra na poanta a pffjmoati jam lihve a oohran-nou snimkom „ketvou" jakoito pravi. Oattedni asu *UU Istri: Klcitrm Miril „1 zlitih In" f Prtii. C. tr glavno ravnateljstvo avstr. drl železnic Izvod iz voznega reda v-ellavneg* od X. jvinlTsv 1894- HsstopnO omenjeni prihajal H ln odhajal nI eaal osnsčienl so • 9r*oitiaj>oludn* oaabnl Tlak s Dunaja, Idubsega, Belathala, Beljska, OeloToa, Pranienafeete, Pontabla, Trhlia. Ob 8. Mri 34 min. »prčer meianl Tisk ls Novcu* MeaU, Kočevja. Ob 0. Mri M min. *TW**f* osebni Tisk s Dunaja preko Amitettona ln Ldubuaga, Beljaka, CaloToa, Pontabla, Trblia. Ob Ob Ob 7. V. rt tO. ob e. „ « a » Odhod ls LJubljane [4»IJso voščilo sveta! Fernolendt voščilo za čevlje. Ces. kralj. pr'v" tovarna utem. I. 1835 na Dunaj L To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iianje trpežno. - Povaod v zalogi. (801-47) Zaradi ponarejatn J naj se pazi natanko na moje ime W St. Fernolendt. ~mm Za naravno usnje svetle boje (Natnrleder) izborno mazilo (creme). mm Predzadnji teden! Dunajske srečke a 1 krono.__ 5 niavnih dobitkov p. 10.000 Spo6Iso priporoča j. C« MAVER, v Ljubljani. Pristno Bmsko sukneno blago za spomladno in poletno sezono 1894. Jeden kupon :*.lo metra «lolg, aa popoln.* K"»|i«d- ■ko obleko (auknjo, lalaće Iu telovnik) silane HHIIIO «ld. 4 »<» is dobre f(ld. 6.— la bol|ae Kld. 7.7."* la fine Itld. 9 — ia H ne J so Kld. lO.SO ia uMjilu«-|Me pristne ovčje volne. Kupon ia črno salonsko obleko nld. !«>•—, kakor tudi blngo zA vrhne suknje? loden za turiste, črni peruvienne in dosking, za drlavne uradnike, najfinejše greda-lanu tkanine itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelua in solidna najbolje anana tovarniška zaloga stiknencga blaga Siegel-lmhof v Brnu. Viorol zastonj ln frankovano. — Oarantaje M aa to, da odgovarja pošiljka popolnoma vioroem. Na nvaien|e! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da je blago, «"e ae naroča direktno, matno eeiieje, nego fie se isto naroča po agentih. Tvrdkn Hlegel>Iuakot v Brun raepolilja vse blago po prnvllt tovnrulUklh eennh* ne da bi anraeuujnln sleparskega .kromškega popusta", ki toli oškoduje last b u ih naručitelje v. (181—22) ii i! Grof to EsterMzr™ Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere VVaitznerst: asse 23. iT Poluo vplučnna clelsil&lcM. ^hiv »i«3tk OIO.OOO kron. EsterMzj-Gogeac ■e proizvaja ls člatega naravnega vina po franooaki metodi. (439—10) Naši aparati za dcstilovanjo lahko podelajo na leto f in Ulj o ii 959 tisoč litrov vina. Esterhazy-Cognac se priporoča od zdravniških avtoritet no samo kot ugodna pijača, nego tudi kot ohranjujoče Bredstvo proti malo-krvnoatl« kataru črev in želodca, za okrevalce, zlasti pa se priporoča najbolje proti influenci. ~12KI Dobiva so v LJubljani pri M. Kastnerju, V. SchiflTerju, Iv. Perdann, J. Klauerju, Alojzljn Lenčuku, J. Voltmannu, Herm. Oswaldu, J. Kavbetu, Ilenr. Iloselmavru. Št. 361. Razpis učiteljskih siužeb. O. S. sv. V tem političnem okraji po pol ni ti je mesta u**II o I Je v-voditelje v na mešanih jednorazrednieah v llreaovlcl, v Tatrah in v Hllvjii 8 ■loTeniskim učnim jezikom. Plače in užitki, združeni s temi službami, razvidni bo iz pokrajinskih zakonov z 3 novembra 1874, dež. zak. £t 30, oduosno b 14. decembra 1888, dež. zak. št. 1 cx 1889. Prositelji naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem tekom čl I rili tednov sem predlo?©. Za Blužbo učitelja-voditelja v Tatrah zahteva se tudi sposobnost podučavati veratvo. C Ixi?. okrajni šolski svet Volosko lino 21 junija 1894. (715) Predsednik: Fabtanl m. p. Štajerska deieln a rFcmjjolj&lafi. in i j s k a< slati: Vedno sveža, jedrcvita poluitev v novo zgrajenem polnilnem rovu ud neposrednega dotoka iz vrelca. — Dobiva aet Pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini. =^^=— T edino ia grlav-vzio zalogro za, ICraanjslco ima I-van. Linin- firor v Xjj-a."kolje.nl. (526—3) STajboljoo se nalagajo glavnice če h c kupujejo 4°|o založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva. Iste donu Ša j i« dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojalka ienltna kavolja; razou te^a je vsakih 100 gld. zaloinio zavarovanih po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr. Založnice se dobivajo po vsakokratnem duevnem kurzu pri j8« o. i^EM.^mm^sjis' banka in menjalnica v Ljubljani. (6»>8—12) rulovojjjpu 04 65 2274 Podpisancc priporočam svojo gostilno „pri stari pošti" v Mokronogu aa Dolenjskem, t katerej se dobA okusna jedila fn ti- bnrna vina. Na razpolago sta 2 zračna vrta, sdbo za pro-nočišče, pokriti in odprti vozovi s čilimi konji. (679—4) 0|rn|ealav Majcen, gostilničar. Iftfeui In viprejmem takoj 17- do SOletnega mladeniča izurjenega, v kupčiji z lelesnino in mešanim blagom. — Ponudbe vzprejema upravniiitvo „ Slovenskega Naroda" pod litro C». (686—4) 7ft spečavanje patrntovancga aparata aa ohlajenje piva so iSčejo. Neobhodno potreben za pivovarne in go-»tilnice. Zaslužek velik. Ponudite pod ,,N. 857** odpravlja Rudolf Hom n>t Dutinjl. ,7 17) Gostilna „Pri Virantii" na Št. Jakobskem trgu v Ljubljani. (709-2) PodpisHtiec priporoča slav. p. n. občinstvu to svojo na dolirem glasu stoječo gostilno % lepim .rtom z ■aftot jvllom, (In bode točil lavratna vina in shdio marino pivo ter Btregel vedno z dobrimi jedili, vse po kolikor muf.ni> nizki ceni, pri najboljši uljudni postrežbi. Tudi so odda ke^ljlH*«' šel r 5 Pri s nizki ceni. Ir Ig. Zargi one Pri nizki ceni. Ij]ii1>!Juiim, Sv. Petra centa Nt. 4 * prodaja po Jako znižani oenl najnovejše | kravate, srajce in omiiiM j Dalje dobivajo 8e tudi za birmanoo razi črn g j jj šopki in venci, i Jako dobro sitnvirans, v velikem kraju blim neke železniške postaje aa Kranjskem, kjer je tudi župnilče, se odda pod Jako agodnlmJ pofroJL — Več se izve v posre- dovalnloi IA v Izubijani. (696-2) Tovarniška zaloga 1033 šivalnih strojev in t velocipedov 88 \ IVAN JAX I v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. a, —M Ceniki laitonj ln poštnine prosto. H-- £ l>r. Friderika l-cuglel-n Brezov balza 2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit, učinek. Ako se namaze zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti, '.ocl|o se *e drugI dau ue-znatne luskine od polti. Hi poatauo vMled tesja cl«to bela ln nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zfcve pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogeree, nosno rudeČino, zajedce in druge nosnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. l.ttO. (39—12) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-IHILO. Nuj milejše iu najdobrodejnej io milo, za kožo nalašč pripravljeuo, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v fjb. pl. Trnk6cxy-ja lekarni in v vseu večjih lekarnah. — Poštna naročila vaprejbraa W. Ilenn, Dunaj, X. Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux na Bregu At. C* (714—1) liee nnlao Jezdnega blapea aa zrašelno, nšdrea za fino kavarno, kaharleo aa grašelno, Kuharico aa gostilno za tn in Bled, italijansko pestunjo za Jako fino hišo v Ljnbljani, hlilno za PnU, 12 gld. place, pefttn-njo za Trst, natakarja za Bled In Logatec itd. itd. Učenca poštenega vedenja Is dobre rodbine, se takoj vzprejine v kupčijo s ipeceripakim blagom. — Kje? pove iz prijaznosti upravniŠtvo „Slovenskoga Naroda*. (709—2) Dva dečka 15—16 let stara, me rsprejnieta v poduk v kovaški obrti. — Naslov pove upravniJtvo „Slov. Naroda". (718) Mladenič kateri jo absolviral kmett|flko selo« želi nastopiti takot kjer koli primerno službo. — I-.glasitve naj ae blagovole poslati do 1. julija pod naslovom A. P. poete restante Ljubljana. (716) (696—2) Gostilna se odda v najem ali na račun. Taista nahaja bo blizu Domžalske postaje na državni Dunajski cesti. Prevzame so tudi lahko bis a s vsem kmetijstvom. — Več se poizve pri A. Kalit-u, zavod za posredovanje pri zasobhih opravilih v Ljubljani. 1 sobtii slikar T7" Hiju/blja-nl, Breg- la.. žit. 20 H priporoča se v izvrševanje vseh ^ I v (lekoracijsko in slikarsko p I široko spadajočili del - ^ z zagotovilom ukumomodernega dela proti I smerni oenl. (491—11) jfejSj l|iu>:i, 31 ii f i t i n t ri£ * priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprtenega blaga in podvlek, "bombaža in ovčjo volne, preje ia vezenje, pletenje, šivanje iu kavlji-fcanje, tkanega in nogovicarskega blaga, predpasnikov, iivotkov in rokovic, po-zamentirskega iu drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, čipkastih zavet in preprog, umetelnih cvetk in njih delov. ^-------^«»tflr- KL.r^ gjg mJUU utJuarsU Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval "S3> I a« t icgu izdelka za dame, go^pude iu otroke je veduo na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere ae shranjujejo in zazmiiueuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. OWWWW^WWWWWWWWWe,e7WeTeTZJWW1e7ert 1847. J. X NAGLAS >a" tovai'ii;i pohištva ▼ LJubljani, Turjaški trg it. 7 in t Ooepodske nlloe (Knežji dvoreo). Zaloga jednikHtavnega in najfiiiejega le- <° seucga in oblazinjenega pohištva, zrcal, <> strojarskega in pozlatarslrega blaga, po bistvene robe, zavčs, odej, preprog, za- «^» stiral na valjcih, polknov (žalu/.ij). Otro- g g ški vozički, železna in vrtua oprava, ne-pregorne blagajnice. (35) Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljlioe. Priznano izvrstne jedi in pijačo in skupno obedovanje. F. FerlinC, restavratSr r oeaaloeBkl^aaa Josip Rolch. Z Poljanski nasip, ■ priporoča čast. občinstvu dobro ♦esaleosaTW (23)1 (23) Ozke ulice št. 4 Z priporoča čast. občinstvu dobro u njuno I : kemično spiralnico ♦ kateri ao razparane in nerazparane B in ženake obleko lepo očedijo. J moške Pregrinjala v«prejni6 se za pra.ije ciem v pobarvanje. V barvanji vapre* tema ee svilnato, bombažno in m-A:\ bla^o. Barva se v najnovejših modah. ^AAAAs sslli^ks^avAJkA.^ < Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ► ej priporočat)! p. n. čast. občinatvu svojo ^ * Vi'1 ko ealogO vaakovratnili _^ ^ pečij in glinastih snovij ^ ^ kakor tudi ^ ^ štedilnikov y 4 iu vseh v to Btroko sp^dajočih del po k m nizkih cenah. (31) V in i re* ■ no \\ J :j8 r. HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) i Bs&ta 3Bb©rl % V Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. % * 31ikarja napiiov, |f C tuvblnska ln pohirtrena pleokaija. .3 Tovarna za oljnate barve, lak $ m in pokosi. (-J0) Ba F Glavni zunto]) Ha.-'sholUjeveaa orl- j) l»* Klualaetso karb»llue|a. Maščoba •'j ^ za k<-njska kopita in usnje. % a. T6nnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-ilvnioa. ledBluje kot potelmoii: vae vrste strojev za lesoreznloe ln žage. (21) Frovnni« cela naprave in oikrliuje |»«r«»Mlri»J« in kotle po nnjboljii teitavi, •luč»ji)o turbine In vimIiii. kolena. "SS^aSS' i J. Hafner-jeva pivarna Wm f ■t-ral« *£• IIoneN v LJubljani, sv. Petra oesta It. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 37 priporočata se p. n. občinstvu za %<-nske in moške obleke, razparaue in cele, iste so lepo oeetlljo; vzprejeiuiita vsakovrstna pregrinjalu, sviluAto robcu in tra-kore za pranje in pobarvanje« kakor tudi svilnato, bomb* 1 no in mešano blago vsi h barv. Obleka se elatl, pere in barva hitro, dobro in po nizki ceni. Ljubljana, sv. Petra eesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija c veliko (liuraua aa kouaerte itd. In lepim vrtoui. (3B) = Kegljišče Je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulie. Zajamčeno pristni kranjski liter po gld, IVO in m_ edenovec liter po gld. 1.—, ki ga priporuČMJo zdravniki, pri (216) Oroslav Dolencu trgovina z vosčenino In medom LJubljana, Uledalleke ullee lO. Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan 2eleznlkar) dobivajo so na 3cavrtoxa.-p>e,F>lrji tiskano komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. J. Kuxi616 priporoča p. n ubčinstvu svojo izdelovaliiico softa-vole Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem cesarju") I sopomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v tvoji j 2111ja.ll Lescah, rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. ,64) l Zonanja naročila izvrše se točno. Čast mi je naznanjati, du sem prevzela po Binrti mojega moža Frana Toni kovanko obrt katero bodem nadaljevale, ter se priporočam ra vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih conah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z vele.ipoštovMiijena (37) Ivanka Toni v Kravji dolini At. 2. »to*QeKH»i Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No i h. Lastnin* In tisk .Narodne TIskarne*. 515