/7 £x 29013 99. številka. Ljubljana, v sredo 1. maja 1895. XXVIII. leto. avstro-oge rBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta S glcL, za četrt leta 4 gld., za jedcu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dotu računa se po lu kr. kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plaCuje se od Btiristopne petit-vrate po fi kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., «e ne dvakrat, in po 4 kr., če ee trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frank i rat i. — Rokopisi ue ue vraSajo. — Uredništvo in npravnUtvo je na KongreHiiern trgu fit 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Izhaja vtak dan avecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemon za avstro-ogerske dežele za vse Tiesec 1 eld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, koliko Vabilo na naročbo. NInvno p. n. obelaetvo uljudno vabimo um novo aiiroebo, atare gospode naročnike pa, k»-,ertm je potekla koncem mene«« naročnina, proolmo, d« jo o pravem ćanu ponove, da poAl-l|aa|e ne preneha ia da dob« vae atevllke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa 1. | n b 1J w na k e uaroenlke bres poail)a- u|a na dom: Vae leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . gld. »•««» Vol leta ... 6*SO I Jeden uieaeu. l*IO Xa poNllJau|e aa dom ae racata 11» kr. aa menee, SO kr. aa četrt leta. 9 poilI|anJeua po po*t i veljat Vne leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . . gld. 4-- Pol leta ... S*— I Jeden nieaee . I-to JgdJF~ Naročaje ae lakko a vaaklm dnevom« a ta kratn ae mora poalatl tudi naročnina, drugače ae ne oalramo aa doticao unrocllo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda4'. Nedeljski počitek pri trgovskih obrtih. S prvim dnem maja stopi v veljavo zakon o nedeljskem počitku. Državni zakonik objavlja obširno izvršilno naredbo, ki določa po zakonu dopustne izjeme in obseza slučaje, v katerih je obrtno delo ob nedeljah pri posamičnih obrtnih vrstah dovoljeno. Splošno predpisuje naredba, da se nedeljski počitek začenja najpozneje ob G. uri zjutraj in ima trajati 24 ur. Določa pa ventier, da je v vseh vršbah nedeljsko delo dovoljeno z omejitvijo na neobhodno potrebne delavce za kurjavo in razsvetljavo delavskih in sušilnih prostorov, za obranjenje gorkote in za kurjenje pečij, za vršbo hladilnih naprav in opravo živali) za vršbo potrebnih. Nadalje je dovoljeno v nedeljo razkladanje vozov, katere železnica postavi na tir kako tovarniške privlačne proge, in nakladanj« tacih voz, če bi podjetje imelo vsled nedeljskega počitka kako gmotno škodo nasproti železnici. Dovoljeno je tudi zakuriti parne kotle pred ponedeljsko vršbo. Delo se pa vender mora v tacih slučajih omejevati na neobhodne potrebe in počivati morajo vsa druga dela, kakor pripravljalna in pomoćna dela. Predpisi o nedeljskem počitku za trgovski obrt veljajo tudi za prodajo narejenega blaga, za tržni promet in za ponujanje blaga po hišah. V nedeljo se nadalje dovoljuje čiščenje in pa delo za dobro ohranjenje obrtnih prostorov in naprav, katere se ne morejo brez bistvene motitve vršbe in brez nevarnosti za življenje in zdravje de^ lavcev ob delavnikih opravljati; potrebno čuvanje vršbenih naprav; delo za inventuro jedenkrat v letu; neodložilna slučajna dela, ki se imajo storiti iz javnih ozirov ali pa v potrebi; osobna dela obrtnega imejitelja, če dela sam brez pomoćnih delavcev in nejavno. V kolikor v nedeljo dopustljiva dela ovirajo delavce iti k božji službi, so zavezani delodajalci, drugo neileljo jim dati toliko časa, da morejo k božji službi. Če nedeljsko dopoludansko delo traje več kakor tri ure, naj se da delavcem vsaj štiriindvajset ur počitka sledečo nedeljo, in če to ni mogoče, vsaj po šest ur počitka ob dveh delavnikih. Določbe o nedeljskem počitku naj se vzamejo v delavski red in nabijejo v delavskih prostorih. Nadalje mora gospodar napraviti zapisnik, v katerem se zapišejo imena delavcev in koliko časa so delali. Poleg tega ?e slučajno neodložljivo nedoljsko delo mora naznaniti obrtnemu oblastvu. t Naredba ima točne predpise o nedeljskem počitku v posamičnih obrtih. Za nastopne obrte je nedeljsko delo brezpogojno dovoljeno : Javne razsvetljave, vožnje z omnibusi in dostavniki, vozništvo za osobni promet, oddaja v najem osebnih pre-vozalnih sredstev (jezdnih živalij in čolnov), brodarstvo po rekah, pokopavanje mrličev, podjetja za javne službe (postreščeki, nosilci, vodniki, seli), pošiljanje brzovoznega blaga po železnicah in parni-kih, gostilne in pivnice ter kopališča. Za naslednje obrte se je uredba predpisov za nedeljski počitek izročila političnim oblastvom: a) za narejanje in prodajanje šopkov in vencev iz naravnih cvetic; b) za brivce in lasničarje ; c) za peke; d) za slaščičarje, pntičarje in druga umetna pekarstva ; e) za mesarje, konjske mesarje in prodajalce divjačine; f) za vojeninarje in klobasarje; g) za mlekarje in prodajalnice mleka. Potem je pri naredbi seznam onih del, ki ho dovoljena ob nedeljah, pri čemer se mora delavcem, ki so delali ob nedeljah, drugo nedeljo dati 24 ur počitka prihodnjo nedeljo, kateri počitek se v posamičnih slučajih lahko zameni s šesturnim počitkom ob dveh delavnikih. Nadalje je nedeljsko delo dovoljeno pri naslednjih podjetjih: 1. Od novembra do aprila pri vršbi sušilnic. 2. od maja do avgusta pri dobivanju in oddajanju morske soli; 3. pri trgovskih vrtnarijah potrebno delo za oskrbovanje rastlin, dve uri dopoludne in dve uri popoludne in tri ure za kurjavo rastlinjakov in pokrivanje gredi; za delo šopkov in vencev veljajo ista določila, kakor za prodajalnice' cvetlic; 4. pri železnih fužinah, plavžih, topilnicah s plinovno vršbo in pri valjarjih z voduo silo, ako se je vršba mej tednom bila ustavila 24 ur. 5. pri izdelavi posode iz bele prati; G. pri apnemcah, žgalnicah cementa, magnezije in mavca; 7. pri ope-karnicah je dovoljeno oskrbovanje pečij in pa odraslim delavcem, da pripravljajo ilovico; 8. pri izdelovanju glinastih izdelkov; 9. pi1 izdelovanji Ogl j a za električno razsvetljavo; 10. pri izdelovanju posod iz lesne snovi; 11. pri strojarijah; 12. pri zavodih za čiščenje čev; 13. pri belilnicah za razklorjenje, razkisanje in pranje po dve uri, namočenje preje in tkanine v belilu jedno uro dopoludne in jedno popoludne; 14. pri barvarijah; 15. pri tiskarijah blaga. 16. v pijvrnhah; 17. pri izdelovanju celuloze: 18. pri mlinih a) vetrovnih in brodovnib, za nadzoiuvanje strojev, za naaipanje mlinov, razkladanje žita in nakladanje moke, b) pri vodnih za ravno ista dela od julija do oktobra, potem za od pošilja nje moke mej urami določenimi za trgovino z živili; 19. pii pivovarnah; 20. neobhodno delo pri sušenju in žvep-Ijenju brnela v oktobru in novembru; 21. pri itd -lovanju sladorja; 22. pri izdelovanju sokov; 23. pri izdelovanju sirupa in grozdnega sladorja; 24. v ci-korijah, pri sušenju pese in sadja, 25. pri izdelovanju konserv; 26. v vinskih kletih; 27. pri izdelovanju špirita; 28. pri izdelovanju octa; 29. pri izdelovanju sodne vode je od aprila do oktobra do voljeno delo dopoludne, pri prodaji pa ves dan: 30. pri čistilnicah mineralnega olja; .*U. pri izdelovanju kemičnih snovij: 82, pri izdelovanju plina in napravah za dobivanje vode; 38. pri osrednjih napravah za izilelavo in oddajo električnega toka in pri osrednjih napravah za kurjavo; 84. pri fotografskem obrtu. Izvrstno staro mesto in njegova izborna stara gostilna. An^leSki spisal K. Dikens. ~ Poslovenil L. (Dalje.) „Helena, tu imaš pismo, katero moraš do jutri prepisati. Ljudje smejo videti, da pišeš. Ko bodoš vse skrbno prepisala in popravilu napake, pokliči dva moža in vpričo njih podpiši svoje ime. Na to je skrbno shrani ter mi je vrni zvečer, ko bodem zoj^et sedel pri tebi!" „Vse bodem natanko izpolnila, kakor velite." „Ne tresi se torej I-„Skušala bodem, ali oprostite mi!" Drugi dan se vsede k mizi, ter stori po nje-ovi zapovedi. Od je hodil mej ttm notri in ven, jo vedno videl pri delu. Ona si je ponavljala sede, katere je pisala, ni pa skušala umeti njih men. Ko sta bila na večer sama v nevestini sobi, a se ona boječe ter mu izroči list. Na njem vae njeno imetje voljeno njemu, ako ona umre. On sede njej nasproti tako, da ji je zamogel gledati naravnost in ostro v oči ter jo vpraša, ali ona to razume. Na njeni obleki so bile videti črne lise od tinte, njen obrnz se je zdel bledejši od lune in oči so bile večje nego občino. Na roki se je poznal sled črnila, ko je stala pred njim igraje se z za-vratnikoin. On jo prime za roko ter še bližje in ostreje pogleda v obraz rekoč: »Zdaj umri! S teboj sem gotov!" Ona se zgrudi in tih vzklik se ji izvije iz prsi j. „Umori! te ne bodem, svojega življenja ne maram spravljati radi tebe v nevarnost, ali umri!" Tako je sedel dan za dnevom, večer za večerom v nevestini sobi, ter ji govoril strašno besedo z očmi, ako ne z usti. In vselej, kadar svojo glavo vzdigne z roke, kjer je slonela ter veliko, brezupno oko upre na mračno podobo, sedečo prekrižanih rok in nagubančenega čela pred njo, čita na njej besedo: Umri! Ako je utrujeno oko premagal sen, vzdrami jo k zavesti njegova beseda : Umri! Ako ga je potem prosila in molila za odpuščenje, bil je odgovor: Umri! In ko je tako trpela in bdela celo noč ter je prvi žarek jutranjega sobica posijal skozi okno, slišala ga je reči: „Zo zopet jeden dan in še ne mrtva? Umri!" Tako sta bila zaprta v tesno, samotno stanovanje, ločena od ljudij in zapletena v borbo; to je bilo odločeno: jeden mora umreti, on ali ona. On je to čutil, zato je upotrebil vse svoje sile proti njej. liro za uro jo je držal za roko, daje zasivela ter ji klical: Umri! Tako je b'lo nekega jutra pr^d solnčnim vzhodom, sodil je, da polupetih, ali siguren ni bil, njegova ura se je stekla. Ona plane kvišku z glasnim vzkrikora, on pa ji položi roko na usta. Od tedaj sedi tiho v kotičku, kjer se je bila zgrudila, on pa se vrne na stol. Še bledejo vsled jutranjega svita vidi jo priti proti sebi; pade predenj z razph tenimi lasmi in velikim) očmi rekoč : „0h odpustite mi, recite samo, da smem živeti!" „Urari!" „Je-li odločeno, ni nobene reSitve zame ?" „Umri!" V njenih velikih, modrih očeh se pojavita groza in strah; groza se spremeni v očitanje, očitanje o nič. Končano je; mislil ni da je že, ali B^m^maHBBan Državni zbor. Na Dunaja, 30. aprila. Začetkom današnje seje se je parlamentarna komisija koaliranih strank dolgo posvetovala in to je bilo povod govorici, da je vsled dogodb v odseka za volilno reformo nastala kriza. Strah koalirancev je bil prazen. Parlamentarna komisija se je bavila le z nujnim predlogom, kateri je stavil posl. Pacak. Zbornica je potem o splošnem nezanimanja nadaljevala razpravo o davčni reformi. Govorili so poslanci Kaiser, dr. JSchorn, dr. Krona-vvetter, dr. Fournier, dr. D ostal, Noske in vladni zastopnik Biihin - B»wet k. Koncem »»»je je prišel na vrsto nujni predlog posl. dr. H a c a k a , s katerim se poživlja vlada, naj izposluje pri najvišjem sodišču razsodbo glede vprašanja, uživa-li v državnem zboru govorjen govor imuniteto, tudi če ni bil zabeležen v stenografičnem protokolu. — Ta predlog je dal predsedniku C h luni e c k e mu povod, da je rekel, da se pravica stavljati nujne predloge preveč izrablja, dasi do take kritike nuna najmanjše pravice. Posl. dr. Paca k je svoj predlog obširno utemeljeval, dokazujoč, da je sedanje postopanje v nasprotji z osnovanim i drž. zakoni. Krepko ga je pO Ipiral p si. dr. L u e gor, v imenu koaliranih strank pa se je posl. Jedraojewici izrekel sopar nujnost in se je ta tudi odklonila. Koncem seje je trgovinski minister grof \V'urmbrand odgovoril na interpelacijo poslancev Hurgstaller, Reiner, grof Alfred Coronini in dr. Gregorčič glede druge železniške zvhzh notranjih dežel avstrijskih s Trstom. Ivkel je, da so se delal a .studije za obe progi, kateri prideta v poštev; za j>rogo iz (Jelove.i čez Karavanke in za progo čez Ture. Pri prvi progi se je mislilo na tako črto Celovec — Ljubelj — Divača, kakor tudi na črto Celovec — Gorica. Za Ijubelsko črto se je projekt od Celovca do Košeutavra in od Tržiča v Kranj že izdelal in se je proga tudi že pregledala, in tudi za progo čez Ljubelj so se izdelali načrti in sicer na pod-r.ivi mešanega sistema. Tudi prvotni načrt za progo Skofjaioka — Žire — Divača je izgotovljen. Ko-mercijelue studije giede rentabilitete te proge se že vrše. V zvezi s študijami glede bohinjske proge se pregledujejo tudi starejši projekti glede železnice čez Predel zlasti z ozirom na troške. Glede železnice Ture prideta v poštev le dve progi. Delajo se obsežne študije, a končne sodbe še ni moči izreči, ker bo izdatno uplivala nanjo tudi eventuelua pre-m-ruba obratnih razmer. Glede proge Gorica-Aj-dovščina je minister rekel, da se vrše mej prizadeti iii ministerstvi pogajanja, od katerih izida je odvisno, ah se bo ta projekt realizoval. Prihodnja seja bo v četrtek. Katastrofa liarila. Nj. ces. in kr. visokost nadvojvoda Ferdinand veliki vojvoda toskanski in nadvojvodinja Alice 400 gl.; kardinal knezonad.škof dr. Gruscha 300 gl.; nadškof dr. Angerer 50 gld.; grof Kari Zierotin na l)unaju 50 gld.; obč. svet v Olomucu 100 gl ; obč. svet v Znojmu 250 gld. : obč. svet v TLundenburgu 50 gl. ; 1". pešpolk baron Kuhn v Celovcu 130 gld. jutranje solnee je upletalo bisere mej njene lase; j stopivši k njej in polagaje jo na postelj, vidi blesteče demante, smaragde in rubine okrog nje. Spravljena je bila kmalu v grob. — Tako so preminuli vsi in on se je dobro odškodoval. Za veseli ga potovanje, ne da bi hotel zapraviti denar — bil je skopuh in denar mu je bil nad vse. — ali presedala mu je stara, zapuščena hiša, zato jo je hotel zapustiti. Ker pa je bila še vredna denarja, hotel jo j« prodati pred odhodom. Da bi napravil boljšo kupčijo, pokliče delavce, da bi očedili zdivjani vrt, odstranili z vej mah in suho drevje posekali; uredili naj bi bršlin, ki SS je izpod strehe v velikih šopih usipal nad okna ter iztrebili po gredah in stezah bohotno rastoči plevel. On sam jim pomaga pri tem in dela več časa nego oni. Tako je necega večera popolnoma Bam obse-kaval suho vejevje z malo sekirico. Bilo je v jeseni in šest mesecev, kar je bila mrtva nevesta. .Pretemno je, da bi mogel še dalje delati, pravi sam pri sebi. „Za danes moram delo pustiti." Črtil je zapuščeno hišo in groza ga je obhajala, ko se ji je bližal. Ozre se proti velikim vratom, ki so mu stala nasproti odprta kakor grob G9 kr.; obč. svet v St. Poltena 200 gld.; grofinja Ana Buttler v Gradci 100 gld.; grof W. Stubenberg v Gradci 100 gold.; gospa Henrietta AViener pl. Welten na Dunaju 200 gld.; firma Herman S. Doktor na Dunaju 200 gold.; častniki lovskega bataljona št. 7 v Gorici 100 gld.; žensko pomožno društvo Rudečega križa v Celovcu 200 gld. Nadalje so darovali : Upravni svet avstro-ogerske banke na Dunaju 3000 gld ; po gospodu Ivana Hribarja v Ljubljani: gospod dr. Josip Scbeiner, odvetnik v Pragi 60O gl.; administracija „Obzora" v Zagrebu vnovič nabranih 218 gld. 20 kr.; mestni zastop v Zagrebu 60O gl.; poglavarstvo trga Daruvar nabranih 22 gld.; gosp. Kbner v Niederdorfu na Tirolskem (po gospodu Do-berletu v Ljubljani) 5 gld. — V naturalijah so nadalje darovali: prva graška delniška pivarna (po svojem zastopniku gospodu M. Zoppitschu v Ljubljani) S hektolitrov piva: gospod Josip Gruber, pekovski mojster v Opatiji, 11 vreč kruha; gospod Jurij Meden, posestnik v Begunjah pri Cerknici, 10 vreč krompirja; gospod Josip S v ara v Pulju 5 vreč moke; Zagrebški parni mlin 10 vreč moke; rojansko posojilno in konsumno društvo v Rojanu pri Trstu 2 vreči riža in 2 vreči moke. Uredništvu našega lista j e p os I a 1: G. Franjo K a s t e I i c, c. in kr. stotnik v pokoju v Gorici 5 gld. I*onio«iii oilhor %a IJiibljaiio In okolico imel je HO. p. m. plenarno zborovanje ter je vzel z odobrenjem na znanje, da se je posrečila sporazumna akcija z velikim dunajskim odborom. Predsednik kranjske hranilnice, g Jos. Luckman, naznanil je, da je kranjska industrijska družba podarila za Ljubljano .'JOOO gld., za okolico 2000 gld. Načelnik g. dr. Kačič se je najtopleje zahvalil. Vsled občne želje dopolnil se je odbor definitivno po sledečih gg. : stolni vikarij Andrej Kalan, ravnatelj kranjske hranilnice dr. Jos. Suppan, advokat in poslanec dr. Ivan Tavčar. Odredilo se je intenzivno delovanje odsekov, kateri poslujejo vsak dan. Načelnik bode prve čase stalno uradoval vsak dan od 2—4. ure pop. v pisarni odbora „pri Malici**. lOV «11114* It. Sinoči ob 7. uri je bilo čutiti rov rahel sunek, ponoči pa sta bila dva tudi rahla sunka. l*iM^I«'4lo% ttnjr In ct»iiltev lil*. Da se komisijsko pregledovanje poslopij kolikor mogoče pospeši, dala je vlada v to svrho še dva državna inženerja in sicer nadinženerja Žužka in inženerja Paul ina, ki sta do sedaj cenjevala škodo v kamniškem okraju, na razpolaganje. Glede cenitve škode vrši se dogovor mej deželno vlado in mestnim magistratom, ne bi li kazalo, da komisije za pregledovanje poslopij prevzemo ob jednem tudi cenitev škode, ker bi se na ta način škoda v najkrajšem času dala vsaj približno konstatovati. Glede novega stavbenega reda za Ljubljano se nam poroča, da je deželna vlada že naročila svojemu referentu, naj izdela dotično zakonsko osnovo, da se takoj predloži deželnemu zboru, ki bode v kratkem sklican, da se rešijo nekatere vsled potresa nnjne zadeve. I ij li (In lila kuhinj* je razdelila brezplačno dne 27. aprila 2274 porcij, dne 2S. aprila 2482, dne 30. aprila pa 2408 porcij juhe, mesa, prikuhe in kruha. ter čuti, da je prokletstvo nad to hišo. Poleg vrat je stalo drevo : veje so igrale ob oknu nevestine sobe, kjer je bila zaspala. Zdajci se zazibljejo veje, on se prestraši. Drevo se zamaje še jedenkrat, dasi ni bilo nobene sapice. Ozre se nanj ter zagleda neko postavo mej vejami, lit I je nek mladenič in njih oči se srečajo Veje so se šibi le in pokale in mladenič vitke rasti, dolgih, svitlo rujavih las in njene starosti zdrsne z njih ter obstane pred njim. „Kdo ste V — vpraša on ter zgrabi mladeniča Ta se mu z močnim kretom iztrga, stopi nekoliko nazaj ter mu osupnjen zakliče : „Ne dotaknite se me, preje naj bi me po-tipal vrag!" On je stal tu s sekiro v roki ter strmel na mladeniča, ker pogled njegov je bil podoben njenemu in vender ni mislil, da ga bode še kdaj srečal v življenji. „Jaz nisem tat, pa če bi tudi bil, od vašega imetja ne bi hotel uiti vinarja, vi morilec !* ,Kako?" Prvič sem splezal na to drevo pred štirimi leti; splezal sem nanj, da bi videl njo. Videl sem jo, ogovoril ter opazil njeno boječnost. Potem sem Ka državne uradnike. Mestna občina Ljubljanska je brez vsake prošnje v mestni službi stoječemu osobja dovolila draginske doklade, tako storili so tudi drugi privatni zavodi, in deželni odbor bo še tekom tega tedna deželnim uradnikom, slugam i. dr. i znatnimi podporami segel pod ramo, dasitudi so sami, posebno mestna občina in dežela kranjska, kateri bosta več desetletij čutili nasledke silne katastrofe, v ne baš ugodnem finanoijelnem položaji. Le država, ki je v teka malih let nad dve sto milijonov nagromadila v svojih blagajnicah, ni še ničesar storila! Ako bi se dobri zasebniki ne bili rsrnilili deložiranih državnih uradnikov, morali bi ti še danes, nad 14 dni po potresu bivati pod milim nebom in v pravem pomenu besede stradati s svojimi družin atni. Znižana vožnja. Deželna vlada se je obrnila na vodstvo južne železnice s prošnjo, naj dovoli za vožnjo na njenih progah tisto znižanje, kakor je je dovolila državna železnica. An liarji je včeraj gosp. baron Schonberger v imenu vlade razdeljeval podporo v setvinah in sicer dopoludne v Ilovici 28 met- st. krompirja, 15 m. st. ovsa in 12 m. st. fižola, — popoludne pa v Hauptmanici 33 m. st. krompirje, 7 m. st. ovsa in 5 m. stotov fižola. Tisti, ki motajo vsled potresa prebivati na planem aH po podeh, in bolniki dobili so koce. Jedni rodbini se je tudi priskrbelo štedilno ognjišče. Ljudje tudi na hrani trpe pomanjkanje in zato se je v Ilovici razdelile 224 kg., v Hauptmanici pa 228 kg. moke. K popoludanski razdelitvi se je pripeljal tudi gosp. deželni predsednik baron Hein z gospo soprogo. Mej tem, ko je gosp. dež. predsednik sodeloval pri razdelitvi setvi n, poizvedovala je gospa baronica jedno uro pri ljudeh okrog, česa je tu in tam potreba, ter po potrebi tudi takoj pomagala. Vse to je ljudstvo ganilo do solz in oglasil se je priprost mož ter v nekakem govoru izrekel dež predsedniku ter gospej zahvalo. Način občevanja je ljudem sam po sebi v spodbudo, da dobe pogum za bodočnost. Tudi se je že včeraj videlo, da ljudje na barji takoj sade, kar se jim je v ta namen dalo. Na to se tudi strogo pazi. Hrvati %a I Jnliljano. Pri veliki ljudski veselici, katero prirede na korist Ljubljančanom zagrebška društva dne 12 t. m. bodo sodelovala pevska društva/ „Merkur", „Sloboda", „Sloga" in „Z as t a v a" ter „Hr va ts ki Sokola, (Društvo „K lo" bode priredilo za se veselico v isto svrho.) — G. D. Pa veli č, trgovec v Otočcu je poslal nabranih 25 kron (po dr. J. Franku). Dalje so darovali člani ravnateljstva in nadzornega sveta hrv. kred. banke: dr. Arama 55 gld., Ed. Priester 50 gld., banka 20 gld., F. Rudovii; lO gld. in 9 gospodov vsak po 5 gld. Dražilaiie za IJiihljaito. V Draždanah se je ustanovil komite v namen, nabirati milodarov v korist ponesrečeni Ljubljani. Komiteju stoje na čelu župani največjih saških mest: draždanski, lipski in kameniŠki. BP^T"" Dalje v prilogi. še večkrat splezal nanj, gledal njo in nekoč mi je dala to. Pri tem pokaže jasnoplav koder las pre vezan s črnim trakom. Dala mi ga je v znamenje, da je razven Vas za vse mrtva. Takrat sem bil šs deček. 0 da sem bil starejši, — da sem jo preje ugledal, — morda bi jo bil rešil iz vaših rok. Morilec! Jaz sera čul raz to drevo, ko je govorila v smrtni uri ; Čutil sem, kako jo polagoma morite; pazil sem na Vas, ali dokazov nisem imel Videt sem, kako se je mrtva zgrudila dobro vedoč, da je to vaša krivdi. Počival ne bom preje, dokler sramotno ne poginete pod roko krvnika. Do tedaj, me ne bodete se i znebili; ljubil sem njo, zato ne poznam usmiljenja do vas. Mladenič je bil gologlav, klobuk mu je veja potegnila z glave ko ee je spustil z drevesa. Obrne se proti vrtnim vratom in mora mimo njega. Mej njima je bilo malo prost ra, a mladenič se ga je daleč ognil. On pa je še nepremično strmel za njim. Spremljal ga je s očmi, in ko je gledal na jasno-rjavo glavo njegovo, potegne se najedenkrat proti njej evitla črta iz njtgove roke. Sekira je razklala glavo, obtičala zasajen* v njej, in mladenič je mrtev obležal pred njegovimi nogami. (Konec nrih.L Priloga »Slovaškemu Narodu" St 99, dnć 1. maja 1895. V IJ«t»IJaill, 1. maja. Koalicija. Govori se, < i so konservativci jako nevoljni, ker minister Falken iayn in grof Scbonborn ne zastopata z isto odločnost t želja konservativcev, kakor Plener in Wurmbrand ielje liberalne stranke. Konservativna ministra splol nista v posebni zvezi s konservativno stranko. Poiibno se je pokazalo v vprašanju o obdavčenju hraninic, da imajo liberalci odločilen upliv. Posebno so nevoljni konservativci, ker so v tej zadevi tudi Poljaki podpirali liberalce. — Mi tej konservativni nevolji ne pripisujemo posebne važnosti. Da pa pri koal ci|i ne bodo odločevali konservativci, je pa bilo ž« od začetka jasno. Le nespametno je bilo od njih, da so potrgali skoro vse vezi s strankami zunaj koalicije in nekaterim češkim veleposestnikom na ljubo posvojih glasilih začeli brezobzirno mahati po Mladočehih, ko bi jih vender v gospodarskih vprašanjih se večkrat potrebovali. Razmere v dunajskem mestnem zboru bo take, da najbrž še ta mesec odstopi župan. Skoro nemogoče je pa, da bi se držal čez poletje. Ko bi tudi bil voljen dr. Richter za podžupana, to ne bode dosti pomagalo. Poleti navadno ni vseh liberalnih mestnih odbornikov, protisemitje pa redno prihajajo k sejam. Imeli bi poslednji navadno večino. Liberalni župan bi pa že zaradi svojega političnega prepričanja ne mogel izvajati takih sklepov. Prisiljen bi bil odstopiti. Vse kaže, da je liberalna večina dovladala na Dunaju. Kakor hitro pa odstopi župan, pa liberalci pridejo povsem v manjšino, ker bodo mnogi omahljivci jih potem gotovo zapustili. Vladi gotovo ne bode prav po volji dr. Lueger za župana, a povoda pa vender ni nobenega, da ga ne bi predložila cesarju v potrjenje. Lahkega stališča pa novi mestni zbor ne bode imel, ker so protisemitje ob volitvah jako veliko obetali in je dvomljivo, če bodo vse to mogli izvršiti, posebno ker nimajo pričakovati podpore sedanje vlade. Cerkvenopolitične reforme na Hrvatskem. Privrženci ogerske vlade na Hrvatskem že začenjajo delovati na to, da se tudi na Hrvatskem upeljejo jednake cerkvenopolitične reforme, kakor na Oger-skem. Akcija se začenja po časopisih. Sedaj delujejo po časopisih, a pričakovati je, da pride stvar tudi v sabor. Jeseni bode vlada predložila že saboru načrt zakona s katerim se urede pravne razmere ogerskib državljanov na Hrvatskem zastran sklepanja zakonov in vodstva matrik in več drugih podobnih stvarij. Govori se, da bode to šele začetek daljše akcije. Razmere za podobne reforme so na Hrvatskem po mnenju hrvatskih dopisnikov oger-skih listov ugodnejše, nego na Ogerskem, ker bode velik del opozicije tudi baje glasoval za civilni zakon in podobne zakone. Vlada bode tudi skrbela, da duhovščina gmotno ne bode oškodovana. Mi ne vemo, če je kaj resnice na tem. Toliko je pa gotovo, da hi se s tako zakonodajo naredile le zmešnjave na Hrvatskem. Čudili bi se mi temu ne, kajti ban sam je v ogorski gospodski zbornici glasoval za civilni zakon in bi bilo le dosledno, čega skuša uvesti na Hrvatskem. Srbska skupščina se je jedva eešla, a že ima vlada težave- Nnprednjaki se nekaj izgovarjajo, da ne bodo glasovali za posojilo, katero želi bivši kralj. Nekateri naprednjaki niso prav zadovoljni s Krističevo vlado. Radi bi sami dobili vlado v roke. Da se poravnajo težave, je vlada poklicala iz Pariza Garašanina, da bi posredoval. Kakor se pa sliši, GaraSanin sam ni za dotično posojilo. Pisal je več naprednim poslancem, naj nikar ne glasujejo za posojilo, ker so pogoji preneugodni. Izključeno celo ni, da pride do ministerske krize in se pokliče na krmilo Garašanin, ko bi drugače si ne mogli po magati. Hi vsemu kralju Milanu bi ne bilo prav po volji, ako pride na krmilo Garašanin, kajti mej njima je že dlje časa neko naRprotje. Milan bode pa že odjenjal, če bode videl, da drugače ni upanja, da dobi zaželeno apanažo. Pri njem je sedaj to glavna stvar. Volitve na Grškem so izpale ugodno za sedanjo vlado, kateri je na čelu Deljanis. Vršile so se seveda po receptu, po katerem se vrše volitve v balkanskih državah sploh. Le tako je mogoče, da je Trikupiaova stranka, ki je poprej imela večino, dobila le 18 glasov. Voljenih je 140 vladnih pristašev, 18 Rallijevih privržencev, 24 članov nezavisne stranke, 4 naprednjaki in 4 pristaši Diligeor-gisovi. Vsa opozicija šteje v zbornici, ko bi bila tudi jedina, le 68 glasov. S tem pa še nikakor ni svgotovljeno, da bi Deljsnis dolgo vladal. Boriti ae mu bode s finančnimi težavami, zlasti s pritiskom tujih npnikov. Davkov mu ne bode moč povišati, drugih denarnih virov pa tudi ne bode imel na razpolago. Slabo finančno stanje Grške prihaja od tod, da so preveč potrosili po zadnji rnsko-turški vojni za oboroževanje. Posebno so silno veliko izdali za mornarico. Domišljali so se, da so poklicani prevzeti dedšoino turške države in so se za to pripravljali. Konečno pa imajo od tega le velike dolgove. Slovani so se pa na Balkanu že toliko opomogli, da ni misliti, da bi ž njimi kedaj mojh Grki gospodariti. Predloga proti prekucuhom. Komisijsko poročilo o predlogi proti prekucuhom je izdelal konservativni poslanec M. Buchka. Poročilo obseza 43 tiskovnih stranij in v njem je zbrano vse, kar je mogel ta poslanec, ki je visok meklenburški sodni uradnik, navesti, da bi dokazal, da socijalni demo-kratje hočejo izpodkopati disciplino v vojski. Navaja razne članke iz časopisov in raznih tiskovin in jih po svoje zavija. Pri tem je pa imel to ne-priliko, da mej tem gradivom navaja neko pesem Ferdinanda Freiligratha. Ta pesem je sicer precej demokratična, a s sedanjimi razmerami nima nič opraviti. Res je ob svojem času bila konRskovana na AVirtemberškem. To se je pa bilo zgodilo že 1846. leta in nevarni pisatelj te pesmi že 19 let počiva v grobu. Daš iz tega, da se še ta pesem navaja, se vidi, da je poročevalcu malo težko šlo za gradivo, s katerim bi podprl načrt zakona, če tudi mu je vlada dala na razpolago vse gradivo, katerega je s trudom zbrala. Čudimo se mu zatorej ne, če se večina državnega zbora iz tega poročila ne bode mogla prepričati, da bi predlagaui zakon bil zares potreben in če ga zavrže. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. maja. — (Nje Veličanstvu cesarica) se je sinoči ob 1/s 10 uri v spremstvu nadvojvode Franca Sal-vatorja in nadvojvodinje Marije Valerije, peljala skozi Ljubljano in sicer s posebnim dvornim vlakom. Oficijelnega vsprejema ni bilo. — (Veledušna ponudba) (lan hrv. nar. gledališča g. Ignacij Borštnik je sporočil odboru „Dramatičnoga društva", da z ozirom na veliko ne srečo, ki je zadela Ljubljano in vsled katere bo tudi zelo trpelo slovensko gledališče, je vsak čas v prihodnjih dveh sezonah pripravljen, brezplačno gostovati na našem odru. Umeje se, da bode B Dramatično društvo" z največjim veseljem vzprejelo to ponudbo dičnega rojaka. — (Ljubljanski gasilci) so danes čestitali svojemu stotniku g. Doberletu na zasluženem priznanju, katero mu je izreklo dunajsko rešilno društvo s tem, da g.i je imenovalo svojim častnim članom. G. Doberlet se je svojim častilcem srčno zahvalil povdarjajoč, da velja to priznanje v prvi vrsti celemu gasilnemu društvu, Čigar neumorno in požrtovalno delovanje prizna vsakdo. — (Policijske vesti) Od včeraj pa do danes zjutraj aretovala je mestna policija 20 oseb in sicer 13 zaradi postopanja in beračenja, 0 zaradi pijanosti in razgrajanja in 1 zaradi tatvine. Zaradi tatvine bil je aretovan Martin Keber iz Spodnje Hrušice, ki je Mihi Bezlaju ukradel dežnik ter ga prodal. Tatvina pri policijskem uradu ni nobena bila naznanjena. V stražniški službi bilo je 86 mož. Glede naznanjene baje poskušano tatvine v Kurji vasi se je dognalo, da so 1« vaški fantje prišli trkat na okno, da so pa ubežali, ko se je prikazal hišni gospodar. Nocojšnja noo je bila povsem mirna. Danes. 1. m:ija, dela se po vseh tukajšnjih tovarnah in delaruah. — (Letošnje vojaške orožne vaje.) 0. in kr. vojno ministerstvo je dovolilo, da se vsi oni rezervisti in nadomestni rezervisti, ki preb vajo v mestu Ljubljana, dalje v celem okrajnem glavarstvu kamniškem, kranjskem in ljubljanskem (Ljubljanska okolica) oproste letošnje s po mlad ne orožne vaje. To orožno vajo bodo pa morali nadomestiti v poznejšem terminu. Seveda lahko opravi orožno vajo tudi sedaj, kdor hoče. — (Nedo8tajanje stavbenih mojstrov.) Čedalje pogosteje se čujejo tožbe, da naši domači stavbeni mojstri kraj vsega prizadevanja ne zmagujejo vsega dela. Vsled tega so se storili koraki, da se dobe od drugod stavbeni mojstri. Poslanca Vi-šnikar in Globočnik in dvorni svetnik Suklje priporočajo dunajskega mestnega stavbenega mojstra g. VVanitzkega, na čegar inserat v današnji številki opozarjamo evoje čitatelje. — (Barake na prodaj ) Na Perdanovem posestvu ob Resljevi cesti postavljena je bila včeraj lična in solidno izdelana baraka za 30 oseb, katero je mestni občini poklonila tovarna za železniške vagone v Nesselsdorfu. Omenjena tovarna poslala je razven tega v Ljubljano še dve jednaki baraki, kateri sta na prodaj. Pogoji izvedo se v stavbinskem uradu mestnega magistrata. — (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca aprila 1895. I. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 448 strank 202.741 gld. 60 kr., 541 strank pa vzdignilo 183.304 gld. 74 kr. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. aprila kaže, da je bilo novorojencev 14 (=22*88 °/0o), mrtvorojenec 1, umrlih 29 (=47-94 °/00)» ™eJ njim« so umrli za jetiko 8, za vnetjem sopilnih organov 2, za želodčnim katarom 2, vsled starostne oslabelosti 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 14. Mej umrlimi je bilo tujcev lo (=34-5 0/0), iz zavodov 13 (=44 8 •/•)• Za vratko je zbolela 1 oseba. — (Zahvala in prošnja.) Izrekajoč najsrčnejšo hvalo vsem p. n. gg. naročnikom, ki so nam poslali na našo prošnjo prvih pet številk tSlov. NarodaB izšlih po potresu — ali nam jih še uteg nejo poslati — prosimo, da nam blagovolijo poslati še št. 91., ki nam je tudi pošla in po kateri še vedno poprašujejo vnanji rojaki in uredništva. — (Pogreb nadučitelja Ribnikarja) Poroča se nam: Pogreb vekzaslužnega nadučitelja Vojteha Ribnikarja v Dolenjem Logatcu se je vršil v nedelio prav sijajno. Došlo je kakih 40 do 50 učiteljev in učiteljic zadnjo čast iskazat priljubljenemu tovarišu. Pa tudi drugih inteligentnih udeležencev je bilo jako dosti. Sploh gre le jeden glas: tacega sprevoda če ni videl Logatec! Krsto je dičilo več vencev z napisi. Pogrebne obrede so opravili štirje duhovniki. Nagrobni govor je govoril gosp. Feliks S t e g n a r , c. kr. učitelj in deželni poslanec, dostojno slaveč milega pokojnika. Gg. tovariši so peli krasne žalostinke pred šolo, v cerkvi in na grobu. Česar pa ne smem zamolčati, to je, da nobenega štajerskega ali primorskega učitelja ni bilo k pogrebu, niti štajerskih in primorskih odbornikov wZaveze" ne, niti g. podpredsednika. Žalostno zares, posebno če se pomisli, da je prav blagi pokojnik kot predsednik „Z:iveze" bil jako naklonjen učiteljem Štajercem in Primorcem! — Slava Ribnikarjevemu spominu ! — (Narodna društva novomeška) bodo priredila v kratkem velik koncert v „Narodnem domu" na korist po potresu ponesrečenim Ljubljančanom. — (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu marcu je vložilo 69 strank 13.900 gld. 23 kr., vzdignilo 2G strank 2119 gld. 30 kr., torej več vložilo 11.780 gld. 93 kr. V mesecu aprilu je vložilo 79 strank 19.28(1 gold. 77 kr., vzdignilo 25 strank 2829 gold. 25 kr., torej več vložilo 16 457 gld. 52 kr. V teku 12 mesecev od 1. maja 1894. do 30. aprila 189."). se je vložilo 136.610 gl. 60Va kr., vzdignilo pa 24.543 gl. 4 kr. Na hipoteke se je do danes izplačalo 75.020 gld. — (Nov fotograf v Novem mestu) V kratkem se bode nastanil v Novem mestu kot fotograf naš rojak g. Ilinko Dolenc, ki je več let delal v prvih fotograličnih zavodih v Ljubljani in drugod. Mimogrede omenimo, da je g. Dolenc izdelal več velikih in prav zanimivih fotografičmh slik epizod in poslopij iz potresne dobe, katere se dobivajo pri njem v poslopju tukajšnje realke. — (Zgodnja toča) Dne 27. aprila t. 1. ob uri popoludne se je mej gromom in bliskom v Velikem Gabru iti okolici vsula kot lešniki debela prav gosta toča, katera je do 10 minut padala, ter zemljo pobelila; provzročila je škodo na salati in na ravno zelenem drevju, kakor tudi na zeljnatih s.ulenicah. Potres, povodenj in toča — slabi oznaujevalci letošnjega leta. — (Zdravstveno stanje ) Osepnice v Ric-manih v tržaški okolici so popolnoma ponehale. — (Osobne vesti.) Sodnik pri okrožnem sodišču v Celju Ferdinand Sokoli pl. Beno je premeščen na Dunaj k najvišjemu sodišču. — Gozdarski in domenski upravitelj Alojzij \Verger v Motovunu je imenovan gozdarjem v področji gozdarskega in domenskega ravnateljstva v G< rici. — (Ustavljen železniški obrat) Zaradi po-vodnji se je ustavil ves obrat mej Podčetrtkom in Čakovcem na južni železnici in mej Radgono in Ljutomerom na ondotni lokalni progi. — (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) bode imelo dne 9. maja v Celovcu v dvorani gostilne „Sand-\virth" svoj šesti letni občni zbor. Začetek ob 2. uri popoludne. Vzpored: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo blagajnika o denarnem stanju; 3. Poročilo tajnika o društvenem delovanju v preteklem letu; 4. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov; 5. Volitev novega odbora in dveh pregle-dovalcev računov; 6. Prenaredba društvenih pravil; 7. Razne razprave, predlogi in nasveti; 8. Gospodarski govor. — (Zadrugo za vzgojo plemenske živine) hočejo ustanoviti na Koroškem za kraje Hodiše, Vetrinje in Ilovlje pri Žihpoljah. V teh krajih je v poslednjem času predaval o živinoreji potovalni učitelj dr. Kramar. Udomačiti hočejo tam be-ljansko pleme. — (Mačka z osmimi nogami.) V Grebinju na Koroškem j* vrgla mačka mej drugimi mladiči jedno mačko, ki je imela osem nog. Čudna živalica pa ni ostala živa. — (Parni tramvaj iz Gorice preko Ger-vinjana v Oglej ) Iz Gorice je odšla deputacija pod vodstvom župana dr. Venuttija na Dunaj, da nadalje obravnava za nameravano progo parnega tramvaja iz Gorice preko Červinjaua v Oglej. — (Boj za slovensko šolo v Trstu ) Tržaški „Paeseu pravi, da se mu od dobro poučene strani javlja, da se vprašanje o slovenski šoli v Trstu bliža svoji rešitvi in sicer da se reši tako, da osnuje vlada sama v Trstu slovensko ljudsko šolo. „ftdinost" pravi, da bi bili tržaški Slovenci s tako rešitvijo tega Vprašanja popolnoma zadovoljni. — (Nova justična palača v Trstu) Te dni je došel v Trst. kot odposlanec justičnega minister-stva stavbinski svetnik g. F. II 6 d 1 , da vodi potrebne priprave za zgradbo nove justičtie palače v Trstu. Pričelo se je že pogajati o tej zadevi z mestnim načelništvom. — (Pevsko društvo rJadranska Vila" na Sušaku) priredi s svojim tamburaškim zborom in s sodelovanjem popolnega tamburaškega zbora kr. reske gimnazije pod vodstvom gosp. V. Broža dne U. maja v korist po potresu prizadetemu prebivalstvu ljubljanskemu v prostorih CJraud Itestaurant Continentala velik koncert. Začetek ob 1,3'd. uri zvečer. Program je jako mnogovrsten. — (četvorčki) Kakor poroča karlovški lokalni list, je povila kmetica Kata Šoštarič v llrnetiču dne 27. m. in. štiri zdrave dečke, ki vsi žive. — (Razpisane službe) Pri glavnem carin« sk-in uradu v Ljubljani mesto carinskega asistenta v XI. čin. razredu, eventuvelno mesto carinskega praktikanta z adjutom 300 gld. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do dne 18. maja predsedstvu tin. ravnateljstva v Ljubljani. — Mesto pisarja pri okr. sodišču v Ptuju. Prošnje istotja poslati. — Mesto jetniškega pašnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prošnje do dne 24. maja predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. * (Katastrofa pri Epinalu) je imela še mnogo hujše posledice, nego se je mislilo v prvem hipu. Ko je voda prodrla nasip in se z groznim bučenjem razlila skozi 150 metrov dolgo razpoko, se j« čulo orkanu podobno šumenje na več kilometrov daljave. Nepopisen strah se je lotil prebivalcev vasi Housev in bližnje okolice. Hiše so se rušiln kakor bilke, od vseh stranij se je čul stok iz spanja preplašenih prebivalcev, ki so Boga hvalili, ako so si mogli oteti golo življenje, iskajoči na višje ležečih krajih zavetja. V četrt ure se je razlilo iz reservoirja nad 7 milijonov kubičnih metrov vode. Vsa mozeljska dolina na 50 kilometrov daleč je bila uničena v nekaterih minutah. V vasi Bousev je voda odnesla v.se. hiše, ki so popolnoma izginile. Dozdaj se je našlo že več nego sto mrličev in še vedno jih nahajajo v nanesenom blatu in peščevju. Uzrok grozni nesreči je baje huda zima, ki je razrahljala nasip, da ni več vzdržal pritiska vode. * (Velikausk požar) je predvčerajšnjim O pepeli! blizu Tarnowa na Gališkem ležeče mestece VV'ojnicz. Zgorelo je nad sto hiš in mnogo živine. * Avancirani ministerski predsednik.) Naš ministarski predsednik dr. Alfred knez \Vindischgraetz je imenovan domobranskim stotnikom. Svoj čas sedanji stotnik sploh ni hotel služiti pri vojakih. Sklicujoč se na svoj čas \Vindischgraetzom zagotovljeno oproščenje od vojaškega službovanja ju zoper poziv, obleči cesarsko suknjo, se pritožil na državno sodišče in tam svojo stvar sam zastopal. Državno sodišče je njegovo pritožbo odbilo in knez je služil kot prostovoljec, postal rezervni častnik in sedaj celo stotnik. * (Mlad morilec.) IGletni morilec Jakubek in njega sokrivec Maver, proti katerima se je na Da naji vršila obravnava, sta bila zaradi roparskega umora, oziroma zaradi udeležbe pri ropu obsojena Jakubek na 20 let težke ječe, Maver pa na tri leta. * (Prijazni delavci.) V dunajski tovarni za mašine S. Kelsen so delavci predvčerajšnjim prijeli ravnatelja Jezeriča in zahtevali, naj jun poviša mezde. Ker je ravnatelj ugovarjal, napadli so ga delavci, mu strgali obleko, ga pretepli, da je bil ves krvav in ga naposled vrgli iz tovarne. Neki strojevodja je prihitel ravnatelju na pomoč, pa jo je tudi skupil. Tovarna se je zaprla, delo pa se ustavilo na nedoločen Čas. * (Pisemski tat) Na dunajski glavni pošti so te dni zaprli poštnega praktikanta, ki je že dlje časa poneverjal pisma. Obstal je, da je ukradel več nego tisoč vojakom namenjenih pisem, v katerih je slutil denar. Bržkone pa utegne število ukradenih pisem biti če večje. * (Umor pred 32 leti.) Dne 7. aprila 1863. leta je bil v llrtkovcih v Sremu umorjen kmetovalec Nikola Kolje. Morilca ni bilo dobiti. Ujuro Krpan, na katerega je letel sum, je bil pač šest tednov v preiskavi, a dokazati mu sodišče ni moglo ničesar in ga je zategadelj zopet izpustilo. Sedaj se je posrečilo zaslediti morilca. Priseljeni Martin Loos je ubil Koljca, a izdal ga je sedaj po 32. letih, njegov polbrat Peter Ivanić, s katerim se bil spri in ki je bil pri tem umoru navzočen. * (Vzgleden davčni urad) Pri davčnem uradu v Tarnopoiu v Gališki so se zasledile velike defravdacije. Sodišče je zaprlo šest davčnih ekseku-torjev, ker so poneverili več tisoč goldinarjev, katere so bili iztirjali od davkoplačevalcev. Pa tudi uradniki bodo imeli sitnosti, ker so likvidovali ponarejene pobotnice. Tarnopolska morala se pač razširja! * (Za varstvo posluha topničarjev.) Iz Monskovega se poroča, da je vojno ministerstvo odredilo za varstvo posluha topničarjev, da je odslej dovoljeno moštvu zamašiti si ušesa 8 predivom, kadar se vrše strelne vaje s krogljami. * (Moč žuželk) Neki francoski naravoznanec, ki je opazoval žuželke, je dognal, da so nekatere izmej njih izredno močne. Čebela na primer vleče v primeri s svojo velikostjo 30krat večjo težo nego konj, keber pa 21 krat toliko. Znano je tudi, kako velike teže prevlačujejo časih neznatne mravlje. I____I Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Moto da I Nw._____._J. I — Knjižnica za mladino. Ravnokar je izšel četrti snopič najtoplejšega priporočila vredne „Knjižnice za mladino", katero je zasnovala „Zaveza slovenskih učiteljskih društev", izdaja jo pa in tiska A. Gabršček v Gorici. Četrti snopič prinaša zbirko pripovedek, pravljic, basnij, smešnic itd., naslovljeno „Dragoljubci", iz raznih jezikov zbral in priredil Podravski. Vsebina je strogo po pedago-giškili načelih sestavljena, jezik pa vse skozi vzgleden. Gena 04 strani obsežni, vezani knjižici je tako nizka (20 kr ) dasi delce lahko vsakdo naroči. — „Planinski Vestnik4 ima v št. 4. naslednjo vsebino: I. Hauptmanu: Planinskih piparjev izlet na Triglav; Kocbekova koča na Molički planini; Izlet s skiji na šmarno goro; Določila o za-znamenovauji potov „Slov. planinskega društva" ; Društvene vesti; Razne novice. — Nove skladbe za brad I. s spremlje-vanjem glasovira, zložit V G. Brož. Ravnokar so izšle m se dobivajo pri skladatelju na Sušaku poleg Reke nastopne skladbe: „Trsatsk i zvonovi", fantazija, cena 2 gld.; „Le car ne val de Ven i se", tema in varijacija, 2 gld.; „S bogo m more", tema z varijacijami, 2 gld.; „Au rovoir", romanca, 1 gld. Dalje je izšla v drugem natisu poznata serenada „Spavaj sladko" za brač in glasovir, 1 gld., katero je dobiti tudi za cel tamburaški zbor. Srzojavlse. Dunaj 1. maja. V sinočni seji je občinski svet na predlog dr. Gessmanua dovolil 10.000 g'u. nove podpore Ljubljani. JLvov 1. maja. Deželni odbor galiski je dovolil za Ljubljano 1000 gld. Brno 1. maja. Občinski svet je dovolil za Ljubljano 500 gld. Dunaj 1. maja. Proračunski odsek je pora/umno z ministrom Plenerjem pozval vlado, naj čim prej predloži zakon, s katerim se dovoli 251etno oproščenje davkov vsem hišam, ki se zgrade tekom prihodnjih pet let, in se dovolijo popusti od zemljiškega in najemninskega davka za vsa prezidavanja. Dunaj 1. maja. Ob "/4 na 3. uro je mimo parlamenta korakalo stotisoč delavcev. Parlament je čuvalo 500 redarjev* Delavci so marširali v kolonah in burno demonstrovali zoper drž. zbor, zoper koalicijo, pododsek, grofa Stadnickega, kneza Windischgraetza in Plenerja. Demonstracija je trajala celo uro. Delavci so sami vzdrževali vzoren red. Splošno se priznava, da tako velikanske demonstracije Dunaj še ni videl. Dunaj 1. maja. Iz raznih industrijalnih mest se javlja, da so delivci uprizorili velike demonstracije za splošno volilno pravico. Mir se ni nikjer kalil, samo v Budimpešti so bile baje manjše rabuke mej delavci in redarji. Kolonija 1. maja. „K6l. Ztg.a javlja, da namerava varšavski guverner grof Suvalo* v kratkem odstopiti in da pride na njegovo mesto jeden carjevih bratrancev. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obrnila se je d«1 c. kr. glavnega ravnateljstva avstr. državnih Železnic in do glavnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice na Dunaji s prošnjo za znižanje voznine za stavbene materijalije. Obe ste že 25. t. m. teletrafi':no dovolili za 50°/0 znižano voznino. C. kr glavno ravnateljstvo avstr. državnih železnic j.i z dopisom z dne 27. aprila 1895. št G6.124 naznanilo dopis na mestni magistrat ljubljanski. V tem se določa, da velja do 31. decembra 1895 za vožnjo stavbenih materijali] vsake vrste, katere se potrebujejo za novo grajenje ali za popravljenje po potresu podrtih ali poškodovan di poslopij v Ljubljani znižana vozni na, ako je blago oddano na mestni magistrat v L ubijani. To velja z*i pošiljat ve stavbenih in iterijalij kot tovorno blago vsake teže po progah oddelka A v lokalni tovorni tarifi del 11., snopič 1. Voznina se zniža za 50% od voznih postavkov, kateri so v omenje* nem tarifnem oddellcu pod št. Vil. navedeni do tovornega jednotnegi postavka O' 1 krajcarja za 100 kg. in vsak k n., z daljno omejitvijo za najnižji tovorni postav«* 4 krajcarjev za 100 kg. Vse to znižanje se vrši potom kartiranja. Tarifa postranskih pristojbin se s tem no spreminja. Glavno ravnateljstvo c. kr. priv južne železnice je pa z dopisom •/, dne 27. aprila t. 1. št. 5425/C. I. »poročilo, da do voli ud dne 80. aprila 1895 za stavbene materijalije i n ž i vi 1 a naslednji znižani voznini: a) Za stavbene materijalije vsake vrste, ki so namenjene za popravo ali ia novo grajenje po potresu poškodovan h in podrth poslopij, od vseh postaj južne železnice in postaj Dunaj - Po t ten-dort'-Duiia jsko-ft 0 V o moške (\Viener Nen-Btadt) železnice v Ljubljano j. ž. nadalje, toda najdlje do konca decembra 1895. izjemno tarifo XVII lokalne tarife pritom kartiranja; torej se spregledajo pogoji določeni v točkah 3 do 8 to tarif«. Poiiljtttve se morajo oddajati z voznimi listi naslovljenimi na c kr. deželno vlado, mestni m a gistrat v Ljubljani ali na pomočni odbor v Ljubljani, b.) Z i živili vsake vrste, ki se imajo rabiti v olajšanje bede provzrnčene po potresu, če se pošiljajo kot tovorno ali hrzovozno blaga (v slednjem sludiju pa ne z brzo-in poštnimi vlaki) od vseh postaj južne železnice in vseh postaj D u n a j - P o f. t e n d o r f - D u n a j s k o - N o v o m e š k e (\Viener-Neustadt) železnice v L j u h I j a n o j. ž. nadidje najdi e pa do konca julija t. 1. potom kartiranja t. j. takoj pri oddaji 50°/0 popust od normalne tarife, pri čemur se bodo računale kot najmanjša voznina pristojbine, ki po lokalni tarifi pri padajo za 100 kg. pasme od 1 do 9 km. Po-šilj»»tve se morajo oddajati z voznimi listi, naslovljenimi na c. kr. deželno vlado, mestni magistrat ali pa pomočni odbor v Ljubljani in jih morajo tudi organi omenjenih oblastnij ali pomočnega odbora vzprejeti. Ker Srf ta zuitna znižanja vrše potom kartiranja t. j. takoj pri oddaji, da so na ta način po potresu prizadetemu in v bedi se naha-j.ijočemti prebivalstvu čim preje v korist, je bila v teai oziru primerna zagotovitev potrebna, da se dotične pošiljatve porabijo zares v rečene namene. U iiir Bi so v JLj u Uljani: 30. aprilu : Albina Pri sto v, narednikova hči, 2 meseca, IVIjanska centa flt. 41, — Anton Treo, hišni gospodar, 53 let, Marije Terezije cesta fit. 12. V deželni bolnici: 29. aprila: Marjeta Junc, uboga, .">') let. V hiralnici: 29. aprila: Marija Mitjaž, delavka, 82 let., Meteorologično poročilo. Il Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v umi. 1" cs ; tO 7 aintraj 2. po pol. !». zvečer 788*8 ?88*9 7;;;i il 92° C 181*0 1 !•!♦<> C hI. svz. hI. sv/. si. .sv/.. ob!. obl, obl. p'00 dežja. Hrednja temperatura 114°, za 03° nad normalom. 2D\a.n_ELjslica, "borza dne 1. maja 1895. Skupni državni 6 3<>. aprila 18%. Žalujoči ostali. Veft po •/4 paleov debelih smrekovih dil in strešnih lat proda tudi na drobno prav po coni Jun. l'itiiliii t/ 1 «JnI»1 i ui> i. Marijin trg, fitev. 1. (559—1) 5 sob vsaka /ase uli pa vse skupaj, se odda prav po ceni v zdravem in lepem kraju na Koroškem! kjer se ni bati potresa. (54i—i) Vse drugo pove pismeno E. Moschitz, gostilna „Strasshof", Celovec, Koroško. A A A A A A A A A A A A Otvoritev obrti. znabiti stoprav po d.iltsi sporah i lepo, svetlobelo, mladostno svežo liano, odstranjuje rano po kozah, pe^e, ogrec, gubamce itd. v kratkem času. — Najboljši uspeh zajamčen! — (ena lončku 1 gld. (če se preje „v p sije 1*15 gld., pošilja se poštnine pr >sto). Češki proizvod! Glavno skladičče- O. KI.lt It. (488*1) drogerijii, Karliu pri Pra?i, Vilkovii ulice slev. II. RONCEGNO najmočnejša naravna .irscn in /rfiVzo scdržuJGča mineralna vodd priporo^evana od prvih medicinskih avtoritet, in uporabljiva po zdravniškem predpisu pri anemiji, Klorozi. polltiili, /iKiiilt lit /.tiisl-.i U l»<»loAiiili9 niHlar |i itd Pivno zdravljenje uporablja se skozi celo leto. Zaloga v \ !»• Ii trgovinah z iiiiiieralno vodo in lekarnali. Kopališče Roncegno (Južno IhoKko) S ure oddal eno od Tridenta, mineral na, blatna, parna kapelj, popolno zdra\|j"iije z mrzlo vodo, elektroterapija, nia»azu, zdravilna cUatiastlka. Viiinanad morjem 586 metrov, prekrasna lega zaičičena od vetrov, dišeč, suh zrak, brez vaega prahu, fetalna temperatura 1^-iJ'J slopiii|. 2£«li**t-vi li**«'*«- prve vrste z obširnim lepim parkom, p ekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdrasiški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviSka -miki. htvvn-teunis. Senčnata izprehajališča, lepi izleri. Sezona maj-oktober. Prospekte in pojasnila daje k«>-|»ati*«!*iu» kiitnatrl)Nivi> v Kt>nre|;nu. (527—3) Sesalke /:gt;n liticu* sako. vrste fl topje—"- •j za na veter, zi zgret zrak in petrolejske ,* motorje v svrho napeljevanja vode ali pa j m poganja- vnrinvnria za m*™*» / nje strojev »UUUf UUC vasi, grafici ne, gospodarstva ali kmetje, vi lle, vrte itd. %. Krn«'. Moravska, Bela cerkev specijalna tovarna. h 445—2) lit*!- IliistroTTMiS. preojektl zaatrn.; - " * ij Pristna Brnska suknena roba r.a »pomladno in poletno dobo 1895. Kupeu S'10 met. dol)C M pupollio »l»lek(» (nllUnJo, lila«*«', telovnik) • lUU«* nhiuo Itld. I Ml I k ilobre K>d. S__bolj*«' 1(1 «1. 7.7S I m fine gld. O*— Is tiuH« Kld. 1(1.5(1 iS iih|llll4-|4- Kuaon za crno salonsko obleko gld. IO.—, blago sca vrhnje Buknje, h dei za turiste, črn peruvieiino in dosking, blago za uniforme drž. uradnikov, najtinejo gredašauo tkanino itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelnu in solidna najbolje znana zaloga suknenoga hlaga SIEGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci zastonj in poštnine prosto! — .'ainči se za to, da pošiljko popolnoma odgovarjajo vzorca. Ifl uvatenjs! Slavno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da He blago dobi ninoico e«"nt»je, če »e premo iih-r »»e**, nego če se naroča od takih, ki sami isto pri nas kupujejo. Tvrdka Sleicehluiliuf v llrun razpošilja vse avltaics po pravili tovariti*!* Ih misli, ne da bi v račun jemala privptne kupovalce jako o&kodujočega sleparskega ^krojaškega popusta". (189-24) C. tr. glavno ravnateljstvo anir. trt, želsiaic Izvod iz voznega reda vol^-r-i-Lftsr-s. od X. zx3.sk]3ai3sak 1895 JlHtopno omauJaDl priii*j»l 'l tu odhajalnl iul ouuinl uo v Tr*,is*J'Trop*kf*rrt (VMM. Hrenivj eu vri I ĆU j« >ir»inrmii ČUU T I.juli-i> t minuti naprej. Odhod U Id ubijan o 0 mN o*«bul vlak t TrbH, l'«.i t tuijnk. Oa- lov«o, Kr«nsonufn>ta, lijahuo, Ana Selathal ▼ Auiaoo, laohl, limun-ilan, Si'liK»rftrtl, HLcvr, l.tnc, 5ln.i<>jovl. .■. Plaenj, M.- n:i mi vnre, Kiii>r, Knrlove vun>, Krannov« vare, P.hko, Lilpuijo, Omu rla Amitatidn. Oh (K uri IO min. sjutrof metani Tlak v Noto moato, KotKiT)«. Oh 7. uri tO nti.i. m)ulrl, Dunaj vi tk A mul.>t'..m. Oh 11 uri SO min. (topohtdn* oaebnl vlak t Trhla. Pontabal, lloljak, Om'oi Krdtiaouafaito, Ijjuhnn, Solathal, Solnn^ract. Oh lit. uri ,-/> min. ih>jmlnilnr melaui vlak t Noto ms«tn, Km w1e. Vb 4. uri ) ■■!■<,lu<1*n> onohni Tlak t Trhla, Beljak , OIutoo čoi Sala-thal t SiltioKratl, I.anJ-Gailnin, Zrli n» Jeanm , luo-noat, Hr.)*rnio, Ourili, Oanevo, Paria, 8tayr, l.im , Guumlon, lachl , Untlejovioa, Platnj, V in-.np Tara, r\ PranuOTO v.r«, (t »rl.iv.i v:ir«, Prano, Ijiptko, OitiiKj vi* Amitotten. Oh T. uri HO min. arrrrr meAuni vlak t Noto meato, KočaTJa. Prihod v Iajnbljsno (ju>.. kol.). Oh B. uri 0'J min. th'trnf ovebul Tink a llm. ij.i vi* Arnatnttan, T.ip» lUo, l'r .<•>, Kr^imovih Taror, KarloTiti \ »n v, Ktrra, Marijinih varov, Planja>, l!uilp;'--vio, Soluoijrada. Tiinaa, Ktojrra, U nuni.Iichla, Aus-aeea, l.jtibnni/a, (lnloTpo., tlelj:ik:t, KrnnrntiKfiinto, Trhlin. Oh H. uri l!t min. t hi trni metaul vltkk lz Ko. .-vi.*, Novoga meata. Ob II. nri HO miti. itttpoiunin« orelml vlak • Dunaja via Am»tott»n, ■, Praga, Kraui-ovih varoT, Karlovih varov, Kirra, Mariiinili Tatov, Planja, lludnjevio, Holnograda. Iiiiicn, St«yra, Parlaa, lu\<> Ob Ot O m 11. uri ~:t , OJi - KO ,. tO uri H« , /.S . Uli Odhod lz lOcblJ&ne (drl. kol./ min »,'i4.'v«, ' v K.viDuik. , : ■ hn'iir .. „ ,, tvrrrr ,, ,, (•Imluji vlak le oh ueilehttli iu pracnikih.) Prihod v Ljubljano drž. kol.). min. tjtttrttl l« Kunuii^a , £opoh*4n4 m „ (n—1*7) ,, n^ivr ,, n trrr+r „ n (ale perlu v Nrcdii|i vhmI Ii. m|. 1. pošta I* tlnnrl. najtinejše \ rste, z lepotno napako za polovioo cono m lzblrek po 15 kr. komad pri t f>t—1) F. Schroc enf'jx-u, Rossleiten. Gor. Avstr. Išče »e ~%St& zmožen kletarsrva in vesi* poatilničarske obrti a kavcijo po dogovoru za I Juhi (mio : — dalje zasiopnil za vinsko kupčij o ■lil «l«*lj)«*lo za S*orn*»3*. <:> (Celovški okraj) in zastopnik za j»>clnako kupčijo na l|tolCklljNl4iklll (okoli Ribnice). Zadnja omenjena morata unet.i tudi kavcijo. Daoarji imajo prednost« Ponudbe je poslati «1» H, majii upravitelj stvu „reg vipavske vinarske zadruge v Vipavi'. (:')44—l) Priporočevano od ravnateljstva poliklinika 1 Uporablja se pri oslovskem kašlju, influenci, boleznih na vratu, prsih in pri otroških boleznih konjakov siadni izvleček. Neobhodno potreben 79 rekonvalescente. Dobiva se v vseh boljfiib lekarnab, droguerijab Tvornica (1302—4f>) Vcnjakovega sladnega izvlečka v Leipniku. ta 5 ■gŽelodčne kapljice kojo p. n. občinatvo navadno /mI.icv.i pod iiuouoiu Marijinceljske kapljice. Te kaplfiee ho leld pro* •polne (provaroeojejo ni:«.t do jela, raiatvarjajo »Hi, ho pomirljiv« in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo lelodeo]: ratti jo pri napenjanji in zapečenostl, preobloženem želodoi S Jedili in pijačami i. t. d. Steklenica z rabllnim navbdom velja 20 kr., tacat 2 glđ., 3 tuoate ■amo 4 grld. 80 kr. _________________________ Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotavža v Ljubljani. (loio-M) ^ Pošiljajo ee vsak dan po posti proti povzetji. | i 48 ZL/£suL3l oznanila. s. m P zalogo M3 pri poroda J. Soklič. I Kavarna Malloth („Pri Virantu") na Sv. Tstl^oToa, trgru.. Podpisanee se priporočam si. občinstvu /a obilen obisk moje kavarne ter ■agotai ljarn dobre pijače ter točno postrežbo. y ?e|Mp0|toT-nj«Bi Ferdo TMullotli, (961 kavurnar. CfSJEUSJSJSISL—iSiSJSrSJSJSLil • BiailntJ LflLflJ Ljubljana. Židovske ttlice št. 4. Velika zaloga obuval iWl lastnega izdtdka 7.a dume, gospode in otroke jo vedno na Isbero. Vsakersim naročda izvršujejo ho točno in po nizki coni. Vso imre se. shranjujejo in zaziiMuienujejo. Pri zunanjiti na-ročilib blagovoli naj no vzorec vpoalati. i Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni aalon ln kegljišče Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obodovanje. (lo:i) F. Ferlinc, reitavrater. ^a. JL a jmk a% ^w «V at ^ 4 Uran & Večaj ► 4| Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice s.t. 3 ^ 4 priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstnih w 4 pečij in glinastih snovij k ^ k ukor tudi w ^ štedilnikov £ > in vseh v to struku a psu l tjočih del po ^ ™ nizkih cenah. (107) W HT c h a n i k j Ivan Škerl 1 i Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani f I priporoča se p. n. občinstvu za izvršc-vanje vseh v njegovo stroko spadajočih £ del in popravkov, kakor &ivitliiili 91 r ihi i-<»i« - v, veloolpedov i. t. d. ■ I po najnižjih cenah. h Vtianja naročila se turno izvršujejo —rag;^ rfJ,Pi_ F0^O^vOCv^^v\*\k^vO<^ ajraznovrstnejsimi, štirikrat na dan svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v I slaščičarski in pekovski obrt spadajočimi izdelki postrcza točno tvrdka Jakob Salas &3as !M»rl tr^ Št. *1. (94) Tu je dobiti vsak dan domačo potvlco, -vseli vrst lcria.li na, 3 vag-o, r±en 1kti3.1l ln prepeienec CVanllle-Z^leback). »iitit±ii^t^*^ittftTtttt t ♦±.Tttttttttttttt»ttttttty HOTEL LLOlJ Ljubljana n«2) Sv. JPetra cc^la «t. B. V središči mesta, blizu južnega kolodvora, poštnega in brzojavnega urada. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukusna jedila, pristni dolenjski cviček. — Balon za veselico. — Po leti lep senčnat vrt. — <}g. trgovskim potnikom dovoljujejo st? znižane cene. Omnibus k vsakemu vlaku. Karol Počivaunik, hotelir. &W*4MU******V******9*** * *****»*» W*»**»(«' i li (l'«'«l.-r- ■L^a^J^ Mii**rat»e) iz Dajboljlega blaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot najsi lili znanih modmrev z onimi, kot jih n. pr. tukajšnji mizarji ne|iiipiilnonia izvršene ponujajo. Žlunile«* od l i do 80 gld.; divani, otomani, garnituro in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija r v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. Josip Reich im). ± Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 Z I priporoča Čast. občinstvu dobro urejeno m ♦ kemično spiralnico ♦ H v kateri se razparano in nerazparano ■ J molke In ionske obleke lepo očedijo. J BPregrinjala vsprejtno se za pranje in m creiu v pobarvauje. V barvanji vspre- m * jeuia se avilnato, bombažno in mešano J p blago. Barva se v najnovejših modah, m ♦♦■■♦♦»»♦♦sasr IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. p , Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto. Čast mi je naznanjati da sem pre vzela po smrti mojega moža Frana Toni kovaško obrt katero bodeui nadaljevala, ter so priporočam ca vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z velespoitovanjem (105) c i Ivanka Toni v Vodmatu št 4. « I I « I/.tmrnii St ]p 33. O 1 5 I S Prej ' j.'zor Alojzij Erjavec j. zor (116) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča so prečast. duhovščini in slav. občinstvu sa oblino naroč^vanjo mzno- ^ vrstnih olmvn 1« katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejšo do najpriprustejSe oblike. U Mero se shranjujejo. Vnanjim naročilom ^ naj se hlagovoljno pridene vzorec. » 1 1 T Ti T T 1 T 11! t'»Ji I Mi T I IT aasaaaiM iz kopanega kamenja (apnenika), izvrHtno izžgano, ima vedno na ^ prodaj iu v vsaki množini po obi-^ (108) čajnih cenah I Andrej Maner . ^ posest, apnenice v Zagorji pri Savi. ^ G. Tdnnies v Lmbljarii. Tovarna za stroje, ielezo ln kovino-livnloa. Iuleliijn lent poMbBOTl! vae vrate strojev za lesoreznioe in iagfe. (118) l'rnvi»iu« cA* naprnve iu oalcrhujn |iHrilro|(i Iu IlOl I*' IIUJ ll.iljH 1 ...,!.,V|, flućajno turbin« in ■avaviir Zajamčeno pristni kranjski $ loririievec liter po gld. 1-20 iti i I z^tl edenovec! I liter po K'd. l.—( ki gn priporečnjo zdrav- "o ^ niki, pri (1 loj >: i Oroslav Dolencu I I trgovina z voščeninn in medom % :;; l.|ubl|aua, ili|o ; v/.prcjouiata vat*ko-j vrstna pregrinjala, svilnatn roDOS in tra-.' kove za pranje iu |M>l»arvMii|t»9 kakor tudi svilnato, Imrainitiio in inoAano lilago vHi h harv. Ohloka se «-lt*t|, prre in liarva hitro, dohro in po nizki eeui. fflugon &hr Ljubljana, Pred škofijo 2 priporoča svojo veliko s-alofjo suknenega blaga. Fr. Kaiser I puškar v Ljubijani, SfkiilmrL'ote ulite II. G (9a) riporoča svojo veliko zalogo orožja za ov in OBebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih puškah in ptičaricah, kijih sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavnici. T T TJAtlTACl leta ? J Ijeno J. J- JNAUTljAO 1847.^ tovarna pohištva tj v LJubljani, Turjaikl trg It. 7 in Š Oospodske ulioe (Knežji dvoreo). £ Zaloga jednostavnega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, za-\| stiral na valjeib, polknov (žalnr.ij). Otro-% Iki vozički, železna in vrtna oprava, ne- j* i- pregorne blagajnice. (102) 5* *nf> » *nn* ro^i +>r^r>e « »nr> tn t B^ata Hb©xrl | S Ljubijaua, Frančiškanske ulice 4. % «af 4i i Slikarja napisov, j> C itavbinska in pohiitrena pleskarja, j ^ Tovarna za oljnate barve, lak n in pokoat. (lOti) ^ Glavni zas' >p lturtlioli-ari-p glualUPK* Uarliolinoja. Maščoba ^ aa konjska kopita in usnje. t ANTON KOŠIH ! t v LJubljani, v Kolodvorskih uli- % ♦ oah it. 24, poleg Jut. kolodvora ♦ » priporoča svojo zalogo (110) e> j izvrstnih jermenov za stroje * 4» po najnižjih osna h, ravno tako I jermena za šivati io vezati. » Zovčeki ,,en grossu qg. trgovcem }» ) najnižjih tovarniških oenah. * <|b>-o J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna rusiavrueijti z veliko •Itormiii m k.....tri«- itd. in leptiu vrtom. (114) = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. ^iaAasaAaasAAaeAiAaaiaaAAA* 5 do 10 gld. \ vsakdanjega gotovega zaslužka lire/, glavnice in rinika nudimo tudi v najmanjšem mestu moSkim in ionskim, ki se hot6 ha iti z razpečavanjem srefk in vrednotnih papirjev. — Ponudba pod ..leichter Verdienst" Rudolfu Moese-Ju na Dunaji. (464 I) >r.- x,. ...<'-.«'>r..'...<.'*;^ aR Anton Presker v Ljubljani ■■u h v. Petra cesti fitev. i«^ priporoča svojo veliko znlogo gotovih ^ oblek sa gospode in dečke, Joplo % aa gospe, plaiAev za gospe, ne- m premoAlJivlh havelokov itd. @ Obleke po meri se po najnovejših |j) uzorcih in po najnižjih conah solidno in *', najhitreje izgutovljajo. (HH) i IKK. KUNC krojaško olirtovauje Gospodske ulice št. 7 v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke civilnih, in uniformskih oblačil po meri. rafala izbor dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vzprejemajo so pa tudi naročila s pridejanim blagom. Kini in pravilni kroj, izborno delo iu ceno postrežbo jamči obče znana zmožiiOBt in 1119) solidnost tvrdke. V* Fran Detter Xjjia"bl3sLnai, Stari trgr šte^r. 1. (120) Prva in najstarejša zalop šivalnih stenjev« Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor slamoreiulcr, mlatllulve i. t. d. Ceniki aastonj in poitaine prosto. Fotograf ična povjemnica Ljubljana SS| Marije Terezije cesta št. 5. 15 Strešni prevleček -v posamičnih svalkib po lOm- in pokrivani« s tem pre-vlečkum ali pa u tanko cinkovo pločevino po najnižjih cenah pri (473—5) X*. M. Eckerju v Ljubljani Dunajska cesta št. 7. Vnanja naročila se najhitreje izvršujejo. Koncipijenta z večjo postavno prakso luče I jnl»l j misli atlvo-lAitt. — Ponudbe naj se pošljejo pod šifro ..odvetnik" na upravni.štvo „Slov. Naroda". (551 — 1) Dobro, kBlo, primorsto ™ posebno za delavce priporočljivo, 1 liter po 24 kr., pri f)0 litrih po 3)1 kr. in nez»davčeno po 16 kr. priporoča polet: boljih vrst (504-6) Kranjska vinara a v Ljubljani Slonove ulice 52, vhod poleg slonove kavarne. fflja Cesarja Frana Josipa kopališče Laško fiS 9 s. postaja južne železnice Laiki trg, hrzovlak ponoči in podnevi, najboli gorke toplice Štajerske, 88*/ 0 C, ki učinkujejo lstotako kakor Gast in, Ffaffers, Alx les balns v zdravljenje revmatlzma člankov, protlna, ženskih boleznij, posledičnih boleznij Influence, težki rekonvalescenciji i t. d Prelep« okolica z listniki m Ornimi gozdi, senčnatimi angleškimi vrti. stanovitnim podno jem (celo v VlOOem poletji nikoli čez 23° II.), zaSčičen od votrov. rečne kopeljl v Savinji. Največje zdravilišče, elftktrtčna razsvetljava, sdravilka godba ti Dunaja. Zmerne cene. KopaliSčni zdravnik : dr. M. vitez pl. Sohčn-PerlaBhof. (608—2) NU. Zdravilišče cesarja Frana Josipa kopaliiče Laški trg s svojimi toplicami vsled ngodne lege na portirju ni bilo od potresa prav čisto nič prizadeto. coooooooooooooooooooooooooo I Primarni zdravnik g Idr. E. ŠLAJMERs o « o ft o « o « o 0 (»estrin dom). q Eventnvalna obvestila naj se do 4. ure popoludne pri q ordinuje samo od 12. do 1. ure "V 0. bolničnem vratarju oddajo. (589—S) £l aoooooooooooooooooooooooooo Zdravilišče Toplice na ICranjsl^Gm- Dolenjska železnica. — Postaja Straža. Akratotentii 28—30n R.., ki jih ie možno rabiti za pi«|e in kopclji in ki izredno hlagodejno delujejo pri pro.iiiii. Mknitni. boli v kolki, >. i. <■ u: li boleznih in pri poilnili in &>u«klti liolt*Bulli. — Kopališče se je to-vzdignilo na nivo drugih svetovno znanih kopališč s tem, da so se uredila novn udolina *lituot mi jn. postavile poreelMiiMNtt* tm-i j«-„ uredile Bobe za igre in xa družbo, Meneuntu isprenajallaoa in vrtli Oolira in veneiiH rotit* vrat i Ju. Vsled velikega požara, ki je bil nedavno v tem kraju in ki je upepelil velik del zdravilišča, se letos izjemo ua (l*ii> — 2) Ifcj*" otvori sezona z dnem 15. majem. ""g£Q ■*ronpekfl lu pojHMiiiln zaatouj pri OMkrbiii*tvit k«paliN«'». Vezi za zidovje ^ najhitreje in. po zn.i±a,rLl ceni \ JU m pri m v J. Spreitzer-ju ključarju W*-*) Ljubljani, Kolodvorske ulice st. 22. a. , k j seji občnega zbora okrajne posojilnice v Ljutomeru. EJnoTm.! red.: 1. Poročilo nadzornifitva o računa za leto 1894, 2. I/.ločitev udov. 8, Izžrehajijc in volitev 5 udov nadzornifitva. 4. Razni predlogi. (557) J Seja bode v nedeljo, dne 12. majnika 1895. L j v Fran-Jožefov! šoli v Ljutomeru J B*" začenja 0I1 M. url ilopolucliic. J V Ljutomeru, dne 21). aprila 1895. 1 Kukovec, ravnatelj. ^******** ***** »»»»»»»»»a»»o»»a»»»f4 T7" stsuri "bolnici se od sedaj naprej \ sprejemajo le očibolni, kožobolni in noseče ženske. Vsi drugi bolniki se vsprejemajo le v bolnici za silo za sv. Krištofom. Vodstvo deželnih dobrodelnih, zavodov v Ljubljani dne 27. aprila 1895. (521—21 m k t i v-■s fe Ip. Faschinfl a vflove ključavničarstvo 1 ll'ol lanski nasip li. st. Reich-ova hisa priporoča svojo bogato RalogO sledilnih ognjišč iiaj|»rlpi-«»Nt«'j*ilt. kakor t tuli najiin«-;-nHi. 7. žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. ypSF~ Vnanja naročila se najhitreje (840—y) Izvršujejo. 1 St. 449! (523-3) Podpisani deželni odbor daje na splošno znanje, da so se «1 «*#.«*III i umili, milili ilržrlnr l»la£«*Jiiir<» premestili v administracijsko poslopje nove deželne bolnice #.;i«Iaj #.u fcl. PotOVlko ccrkt ter da so uradne ure dolo'en- od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne. Deželna blagajnica ostane še zanaprej v deželnem dvorcu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 25. aprila 18',>5. Starcslavno ž^repleno kopališče ■in lir«atakom "S? Varaždinske toplice S Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec). Aualir.il pn tlvoriit-m svetovalcu profesorju tir, Li U (1 W i g U 1, ivu. M " *". vroi- vri'lrr, w.\v.* plenu MiHliovt«*. m«ilu»i'nliivii \ hvojnii tli-liivmi.il |in 1111 s i i-it i sk ni i ■■ i in Kostnimi » tliiuklli. I>t>li-y.iiili \ »-ilnli m ol r|iii«-n1 i po tut-lliU ll kllaVOBtl, profitni, vltt-iiili l>t>li-/uili. itoierniii v Koli.i i t ti . /t-iisUiii bolasatli i poltnln In injiiiii bolssata« 1.1 tmi«niii lx»loxnlli ablsell« lm-lint in'in kittiini. ihrolt'lnlli . iinjrvl.i l>olt'xni . I..nnlli i|nli. u. pr. /n»trn t' I j.-n i i po t.i v.in »n-liru uli »vitn-n t t. ■!. IVnO zaravijenje , *t.i,„u,,... ćravln, p« »lati illl r« .i it. .t. EZlektrika« — Masaža.. /.ilrm Uliea r. VSani kOin fortom. telo U«t« oilprtti; noi.ni« traja ml 1. maja ilo 1. oktol.ra. I'r.-ki:mfln velik park, Ippi nii.mli, It-iil izleti, ttuhin stlravinka »mili:!, pli--m- raliarn, kimcorti t. t. ti. Na poituji VaruEilisiitkc toplico prunku.ii- »l.hortu >lmi mmiiliu* gosta. Tmli so u.i raipolagt> pOMbal vtiztivi ill »o jo zarati idili prej obrniti na oikrluiištvti kopali-i i. SdrtTnlika pojamiu iti* kop«lii£nl ■dravntl dr. i i.ouuiiiiio. (ms—> Troipckte in lirtiiuro r.iaptmil.i.1 r.isttinj in poftmiiti prosto ONkrhnlatvo Kopališča. S. Cement železniške šine, štorje za obijanje stropov I železo za vezi in traverze železno, cinkasto in pocinkano ploščevino kovanje za vrata in okna sploh vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata po (ako nizkih <-<-■■ tali (501-4) STUPICA «fc IVI A L trgovina z železnino in špecerijskim blagom Marije Terezije cesta štev. 1, v Ljubljani. C+1B 290662 18 Plznsko uležano pivo. Čast nam je najuljudneje naznaniti, da se neha točenje našega točilnega piva koncem aprila t. 1. in da se bode poslej točilo samo a katero naj se blagovolijo cenjeni odjemalci prav mnogobrojno naročiti. V l*lxnii aprila meseca 1895. (635-1) Meščanska pivovarna v Plznn utriiirljritti leta IN I«. Glavna zaloga: F. Schediwy, Gradec, Annenstrasse 19. I* <►!«>«..» i/, tvorni«.* oroija. Uhkoivits- in lii*«*iinalior- SSTa. cLeTcelo! kOlOM. ISTa. drobno ! Na kolesa, ki so pri n»s kupljena, možno je Jtif .> kron. Preprodajalci in zastopniki se iščejo v vseb krajih. — Ceniki /..i.stoiij in poštnine prosto. (.'137—Sj Pnevmatik-kolesa po 120 gld. — Pouk brezplačen. Zobozdravnik JI. ^aichel ordirvuje kakor navadno v svojem lokalu r hiši št, ? f. nadstropje na Starem trgu, o katerem je stavbna preiskovalna komisija se izrekla, <> potresu ni poškodovan. (482—3) Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja 2 prevzema ^ vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe J ipođ. n.s0"\a.gr©đj^.e3ši:ora.i pogromi. O i IL~2T^ Za sedaj stanuje t h6telu ..|iri Klonu*-, kjer ^ ga je dobiti vsak dan od 2. do 3. ure popoludne. .^58—1) —> urar V Ljnl>ljani, 31«?»* tu i tr*»- priporoča svojo največjo zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine |M» /Ili/Ullill 4*«ll}ftli. Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej proti m, kdor misli uro kupiti, naj io koj sedaj naroči ali kupi. V cenika postavljene cene so zdai za 10 znižane. Priporočam se z vsem spoštovanjem -S^ « Je r« Uudcn. 540 -1) urar v Ljubljani. |C Ceniki se dobivajo zastonj ln ne tudi po poitl pošiljajo. Zaloga bioiklov in raznih pristrojev za vozarenje sloveče tvrdke Iv. Puch v Gradcu. Materijal za stavbe vsake vrsts strešne opeke in za zidovje, roman- in portland-cementa vapna, mavca, peska stukatiirnili cevij, stavbnega lesa in za odre kamenja in nastavkov /,a dimnike traverz in železnih zatvornic po lastni najbolje preskušeni konstrukciji (505—9} vse se do"biva na ©IcleLČLis^čui stavbne tvrdke v i j m nt i« o-to Marije Terezije cesta štev. 10 v Ljubljani. železniške sine, traverze, cmosto m penimo železo za vezi £ kovanje za okna in vrata sploh Trse, kar s»» pri stavbah potrebuje, priporoča po K«*l«) Naznanilo. Banka in menjalnica J. C. Mayer v Ljubljani si jemlje čast naznanjati, da se nje poslovnica od 1. maja 1.1. do daljšega I (549—1) zopet nahaja I v poprejšnjih prostorih S na voglu Špitalske ulice. H R Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip N o 1J i. Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne". BNN __.