101. štev. Pavtatn! franke v državi SHS. V Liubifani, h četrtek 2. septembra 1920. Posamezna štev. i krono. Lete IV. SaBsaJa razen gsen^efika in dneva po prazniku vsak dan opoldan. .Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sieer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pii večjem naročilu popust. Glasilo Jugosiov. socllefino - demokratizme stranke. Tetefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo 'eto K 240, za pol lela K 120, za ceivt leta K 6u, za mesec K 20. Za Nemčijo celo lelo K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8/1., Učiteljska tiskarna. Volilni manifest avstrijske socijalne demokracije. Nove državnozborske volitve se bodo v Nemški Avstriji vršile dne 17. oktobra t. 1. Te volitve bodo hud boi i? * rcaJvcito in napredkom, med oitržoaziio in proletariiatoin. Mi. ki snio doslej vedno z radostjo snre-miiah uspehe avstrijskega proletariata. smo Drenričani. da bo avstriiski roletariiat tudi sedat Dokazal da ie znaT ^Dozna^ svo’ coložak da ie spo-np '' 5a nvore rešiti iz kaoitalistie-razrp ?u.z^ni?tva edinole proletarski fl' f" ooi j>od praporom sociialne °rtraeifc Svetovnega proletari-7pm r®zre^ni boi ie oritiral kaoitali-.. “° one točke, kier se pričenja 'name kapitalističnega družabnega reda. . . ^‘.tična borba avstrijskega nro-tamata ie interesantna in podučila , , .za naš jugoslovanski nroletari-, ; ,er ,nu dovoli jasno Driča In do->zuie. da ie edinole sociialno demokratična taktika razrednega boia Pravilna in da edino ta taktika vodi Od sigurnih in trainUr usDeiiov do Končnega uresničenia sociiaiizma. Avstriiska socilalna demokraciia ie izdala v nričaknvanlu državnozborskih volitev nroelas na vse delovno liudstvo avstriiske republike !ki natančno osvetliuie vse dosedame delo in nedelo avstriiske buržoaziie na eni strani, na dru^i oa zgodovino sociialno demokratične politične ak-nrevra(a iz leta 1913 do nai-jyc’se dobe ter nien oroirram v nai-'511 bodočnosti. Ker se nam. kakor ffoeno zdi važno in tudi nodučno za nas Droletariiat. oriobčuiemo v posnetku na tem mestu v naslovu ome-nieni manifest. Prva nemško-avstriiska narod-skupščina ie bila vodena 16. fe-nruaria 1. 1919. Iz teh volitev sta iz-sh skorai enako močni dve. po svo-rem razrednem značaiu in no svoiein svetovnem nazoru diametralno na-s.' stranki: sociialno demokratična in klerikalna. Na podlagi oz-,0,]1nr°niisa sta vladali ti dve 512 do .Drcd kratkim. Klerikalci «1 soc',aIne demokraelie v vladi ™ vsakem koraku ovirali, dokler nl-demi^3-11’ .d.einokrati vsled tetra ^aneksi1™!!111 orepustili vlado meške ,iaoiw,a,‘cii' klcrikalne in nem-me§čanska «lne rstraniie- Takrat so ®roti »sociu.nKe' ki s0 1)re’ kriča-iziaviie. ;. n° demokratični vla-vfodati. Ker £ ”e nioreio več same ■^(ie klini) temn0 sociial,li demo- ^(felovanie v vhdi°dk,onili aktivno LISTEK. ( Na Madžarskem ie zmagala proti-revohiciia. Vislice madžarskih krščanskih sociialcev so pripravile pot povrnitvi Habsburgovcev. Madžarska buržoaziia intrigira vsepovsod, da bi upropastila avstriisko republiko in vzoostvila zopet avstro-osrrsko monarhijo, V tern poslu ii služi av-striiska buržoaziia, v prvi vrsti kle-riValna. Cc zma^a torei eri volitvah klerikalizem, ie avstriiska republika v resni nevarnosti. Avstriiska soeijalua demokracija ie za združitev Avstriie z Nemčijo, ker Avstriia samostojnega srosnodat-skegn živlienia ni zmožna. Avstriiski klerikalci se edede tega vnrašania dele v tri skunine: nrva skupina ie za prikliučitev Avstriie k Nemčiii. le na v znatni manišini: dru^a skunina. ki ie v večini, ie za združenje Avstrije z Madžarsko v novo habsburško monarhijo: tretia skunina. ki io tvo-riio nredvsem tirolski in soinocraški klerikalci Da Je v nasDrotlu s Drvi-rna dvema za odcepitev zanadno-av-strlifikfh dežel od Avstriie In 7.-, niili združenje z Bavarsko v klerikalno tkzv baiuvarsko cerkvcno državo Zadnii dve strnil sta delo francoske-ira imnerijalizinn. ki hoče Nemčijo oslabiti na ta način, da povzroči odcepitev južne rim. kat. Nemčiie cd severne Protestantske -Avstniski Velenemci so se radi ^meščanske enotnosti« odrekli svote-m,u svobodomiselnemu programu. da moreio nanram delavstvu varovati interese ooseduioeefra razreda Glasovali so ?.oner ločitev cerkve od države in za oprostitev cerkvene lastnine od oddaie imetia. Tudi v tem boiu ie sedai sociiajna demokraciia sama. Avstriia mora več bla?a uvažati, kakor sra more izvažati. Vsled teea nien denar izgublja na veliavi in država. dežele in občine se utanliaio v ocrrojnnih deficitih. Draelnia raste Edina rešitev iz tega položaja ie neobzirno obdavčenje velekapitala in velenosestništva. In to zahteva soci-ialna demokraciia. Vse svole sociialne. gospodarske in kulturne naloge more Avstriia rešiti le na ta način. Glede socijalne zakonodaje Avstriia že sedai — preko vseli ovir. ki so iili v tem oziru meščanske stranke stavliale sociialni demokraciji — predniači vsem drugim državam. Sociialna demokraciia si ie stavila sedai za svoio nalbližio nalogo uvedbo starostnega In invalidnega zavarovanja. Glede špjstva zahteva sociialna demokracija, da se najmodernejše reformira tako. da bo tudi otroku nairevneiših staršev omogo- čeno doseči naivišio Izobrazbo. Danes ie vsled slabega gospodarskega s Rešitev države ie mogoča le v sociialno demokratični davčni ooHtiki Sociialna demokracija zahteva na>odločneiše sneualizacHo veleindn-striie. rmSarstva. velenosestva in bank. ki so dane<; sredstva da se obooačaio zasebniki, unronašča oa H:ids‘vo Narodno gospodarstvo nai se v bndnče eksploatlra sociialstično t. i. v blagor celokunjiosti. Avstriiski kanitalisti dehiieio zoner sociiahza-c’"o in da io tem sigurnelše otežko-čaio. nroditiaio nodietia in rudnike tuvm kapitalistom. Avstriiska buržo-aziia ie dalie otežkočila tudi nrehra-ii'0 Ifijdstv;? s tem. da ie uvedla svobodno žitno trgovino, s čemer ie je ustregla verižnikom in špekulantom ter povzročila krizo v prehrani ljudstva že letošnjo zimo. Da se od-pomore splošnemu zlu. zahteva so-cijalna demokracija neposredno izmenjavanje blaga med zadrugami konsumentov in zadrugami producentov. Na ta način je tudi edino mogoče onemogočiti v družbi ve-rižnike in prekupčevalce ter uavi-jalce cen. Kapitalizem danes ni več zmožen, da premaga gospodarske posledice vojne in da omogoči delovnemu ljudstvu z^onet znosno življenje. Svetovna vojna le vse temelje kapitalistične družbe porušila. V vseh deželah se je pričel socijalen prevrat, ki pomenja uvod človeštva iz kapitalističnega v socialistični družabni red. Ta mogočna revolucija se bo gotovo izvršila. Izvršila pa se ne bo morda v par mesecih ali letih, ker je to dolg in težak proces. ki se v različnih državah različno oblikuje. S tem programom poidejo avstrijski socijalni demokrati v volilni boj in nadejati se smemo, da ga bo proletarijat razumel ter izvojeval sijajne uspehe. Umirafoei kolnejo Sredi med našim trpljenjem in oo» za ustvaritev novih družabnih temeljev, nas je dohitel glas, ena sama krvava ironija človeškega napredka v dvajsetem stoletju po Kristusu. Duh potapljajoče se preteklosti je spregovoril rodovom bodočnosti : «V glavah in osrčju revoJuciio-narmh razredov,“ je zaječal vatikanski Motu uronrio. .straši nriča-kovanje neke svetovne republike, ustvarjene na podlagah neomejene enakosti človeštva ter splošnega posedovanja lastnin, v kateri ne bo več nikakršnega razločka med narodi." A vse to pričakovanje, bi človek mislil, se je porodilo iz načel najčistejšega krščanstva, po besedah evangelija, ki pravi: „Vj veste, da gospodujejo knezi tega sveta in vladarji imajo nadmoč; tako ne sme biti med vami, ampak kdor vam hoče gospodovati, bodi vaš služabnik, in kdor hoče biti pred vami, vam hlapčuj 1“ O ne, papež je žalostno odkimal, češ, to so stvari, »katerih uresničevanje bi spravilo ves svet v najstrašnejše družabne krče, kakor jih doznavamo že sedaj, ko zvijajo nemajhen del Evrope." In kot v svarilo navaja proletarijatu besede svojega predhodnika Leona XIII.: „V pogledu na stanje teh stvari se moralo reveži in vsi tisti, ki živijo od plodov Svojega dela, po-vzdgniti do duha strpnosti; ker, če- tudi bi jim pravičnost dovolila, da se izkopljejo iz svojega bednega položaja in si ustvarijo boljše življenje, je vendar od pravičnosti in razuma samega prepovedano prevrniti red, ki ga ie ustvarila božja previdnost sama... besede tako primerne, da jim sedaj ni mogoče najti boljših.*4 — , Od božje previdnosti ustvarjeni red! : Ali ni to zloraba božjega imena, kakor ga nihče liujše zlorabljati ne more, niti najzagrizenejši blasfe-inist? Torej, bog hoče. da izkrvavi do zadnje kaplje in pogine človeštvo, tisto človeštvo, ki mu je velel: j »Pojdi in poseduj vesoljni svet!“ in i ki hoče danes, sito neskončnega j trpinčenja, slediti njegovemu uka-! ?.u? -Gorie vam. booatini in vladarji...!1 — povejte, Benedikt XV., kdo ima prav: Bog, ki nam ie poka-, zal od začetka našo pot, ali vi. ki njegove zakone zasmehujete!? Čemu nas navajate k podrepništvu in suženjstvu ljudem, ki jih on sovraži? No, beseda je padla in mi vemo, kaj nam je storiti. Smo razred bodočnosti in ne strahopetnost in hinavstvo preteklosti nas ne odvrne z naše poti. Pokopati io in razdrobiti človeštvu verige, v katere so ga vkovali, je naš namen, samo naš namen! In če bodo licemerci kričali, da je naš cilj tudi njihov cilj, jim porečemo: „ProČ z vami, ki po tej poti ne smete, ker vam jo prepoveduje — vaš beg: vaš papež!“ Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) — Izredne dragocenosti, je odgovoril reporter. • V tem trenutku smo zaslišali krik ® laboratorija. Hiteli smo tja ter "asii g. Stangersona. Stal je pred .-Oprto omaro, mahal z rokami ter *azal z divjimi očmi na omaro, ki ie nam je zdela prazna. , Omahnil je v bližnji fotelj in zastokal: Zopet so me okradli... Wi. za> debela solza se mu je po-^‘•a po licu: izvr Predvsem, je dostavil, da ne kot moja hči... še huje bi ii bilo nični... hinwl?k°k° je zavzdihnil z žalost-as°m, ki ga ne pozabim nikoli: Kal zato... če le ona živi J „ ž’Ye,Ia bo! je dostavil čudno nulo g. Kobert Daržac. — In mi vam bomo našli ukradene Predmete je rekel g. Dax. leda, kaj jc bilo v železni omari? . Dvajset let mojega življenja, je odgovoril mračno slavni profesor, ali še bolje najinega življenja. najdragocenejši dokumenti, opisi najtajnejših poizkusov iti raziska-vanj izza zadnjih dvajsetih let, so bdi spravljeni tukaj. Zbirka najvažnejših spisov neprecenljive vrednosti. Nedogledna je ta izguba za naju in skorai lahko rečem, tudi za znanost. Vsi napori, vse študije, ki sem jih moral premagati, da sem prišel do končnega dokaza o minljivosti snovi, so bili tu skrbno razvrščeni. opremljeni z načrti in foto-grafičnimi posnetki. Načrti treh novih aparatov: prvi za proučevanje razkrajanja električnih teles potom ultravioletnih žarkov, drugi za ponazoritev, kako izginjajo razkrojeni delci snovi v plinih nad plemenom, in tretji najkoinpliciranejši, novi diferencialni elektroskop-kondensator: dvajset let kemčnih poizkusov o intra-atomih ter o neznanih ravnotežjih snovi: rokopis, ki sem ga hotel obelodaniti pod naslovom: Kako trpijo kovine, in se drugo, kaj vem? Človek, ki je vlomu, mi je skoraj vzel vse... r in moje delo... mpie srce in moiega dudia... * ‘ Veliki Stangerson se je razjokal kakor otrok. Ginjeni vsled ta^o silnega obupa smo stali nemi okrog njega. Zastonj je poizkušal skriti solze g. Robert Daržac; slonel je na foteiju, v katerem ie sedel sključen g, profesor. Skorai bi mi bil za hip simpatičen, vzlic instinktivni mržnji, ki sem jo imel do njega vsled njegovega čudnega nastopa in nerazumljive vznemirjenosti. Edini g. Jože Kouletabille sc je približal, kot če bi mu njegov dragoceni čas in njegov poklic na zemlji ne dovolila zadrževati se nad človeško bedo. prazni omari. Prav nič razburjen je končal tišino, s katero eospodo smo častili obup velikega Stangersona. Razlagal nam je, kako je prišel na^ svojo misel o tatvini. ,lreba mu jc bilo samo iti skoz la- boratorij. Prvo, kar je videl, je bila nenavadna oblika te omare, močna, železne konstrukcije, ki j0 je varovala pred ognjem. Nadbolj pa je vzbudilo njegovo pozornost dejstvo, da je tičal v vratih omare, ki je vendar pripravljena hraniti dragocenosti, ključ.. Navadno nima .nihče železne blagajne, da bi jo puščal odprto. Slednjič je izzval ravno ključ z bakreno glavico, posebno čudovito izdelano, Rouletabillovo zanimanje, medtem, ko je naše uspaval. Za nas. ki sicer nismo otroci, pomeni ključ na svojem mestu v ključavnici vedno nekak čut varnosti, a g. Jožeta Rouletabilla, ki je ocividno ženij, spravi ključ v kliu-cavmci na misel o tatvini. Takoj smo izvedeli, kako jc sklepal. loda. preden to razložim, mo-ram povedan, da ie bil videti cesp. precci razočaran, ni vedel, aii naj bi se veselil napredovanja pri preiskavi vsled zasluge mladega reporterja, ali naj bi bil užaljen, da m dosegel uspeha sam, V našem poklicu moramo biti pripravljeni na PGdobnc neprijetnosti ter nimamo Avstrijska republika in delo nje reakcije. Opetovano smo že poročali o raznih’ humanih napravah dunajske vlade in žigosali izdajalsko početje krščanske klike, ki so protfvi v svojem despotičnem fanatizmu in klerikalnem idijetstvu vsakemu naporu avstrijskih sodrugov, da bi upostavili v 'nesrečni državi red in normalne razmere. Zdaj pa sodeluje ta nečedna črnožolta družba na akciji, oziroma je zakrivila akcijo, ki stremi za tem, da razdrobi in zanarhizira mlado republiko in si nakuje ob nje propadanju svoj strankarski kapital. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da more mala in šibka država pridobiti in ohraniti nekak« notranjo in zunanjo moč le tedaj, če centralizira svoje glavne sile na enem samem mestu. Po zaslugi reakcije se je pa zgodilo, da so razcepili avstrijsko državo v pisana cunjo samostojnih deželic, ki jim Je že od početka namenjeno, da ne ustvarijo kaj velikega in močnega ter ne hasnllo celemu organizmu. Še večja se pokaže bedastoča tega početja, če pomislimo, da ni biio za to nikakršnega povoda, ker je Avstrija ena sama nacijonaina, kulturna in gospodarska enota. Toda kaj to tnar klerikalnim razbijačem, da le dosežejo izpolnitev svojih sebičnih naklepov in primerilo pokažejo svoje smrtna sovraštvo do namenov proletarske interna-cijnale. Dosegli so, da ie dobila vsaka posamezna deželna vlada skoro neomejeno zakonodajno moč, dosegli so, da sme zvezna vlada odločiti o kakem vprašanju le na splošno — ali po slovensko povedano: o ničemer 1 Hoteli so dobiti tudi žandarmerijo in carino pod svoio kontrolo. Scijalna demokracija je zaenkrat še preslaba, da bi se mogla z uspehom upreti klerikalnemu terorju, ker se poslužuje klerikalizem po svoil stari metodi pomoči — liberalne buržoazije. Kako daleč so se spozabili baje po Kristusovih naukih se obnašajoči farizeji, Joka-zuje dejstvo, da ostane Dunaj brez električne luči in brez domače aprovizacijsko preskrbe, ker so glasovali krščanski »socf-Jalci« po nalogu provlncijalnih vlad proti tozadevnim socialističnim predlogom 1 Vsako redno funkcijoniranje državnega aparata ie ob takih razmerah onemogočeno, v*ako moderniziranje šolstva in ureditev razmerja med državo in cerkvijo je za desetletja izključeno. Socijalistična stranka ima sicer t-čilih kronska valuta zamenja s franki. Za* kon stopi v veljavo dne 1 scptctnbr t. — Norman Lookycr angleški astronom, k! Je odkril element helij, je umrl te dul 84 let star. Novo prvino ]c opazoval najprej na solncit potom spektroskopa, šele pozneje so Jo izsledili tudi na zemlji ln sicer Je b!l kot prvi slavni fizik WllHam Ram say, ki Je dokazal, da Je helij produkt raz* pada radijevih domov. Stev. 201. W—.............. — Najmočnejša organizacija železničar- lev na svetu je postala te dni organizacija železničarjev v Nemčiji. Tu sta se združili organizacija železničarjev in organizacija prometnih delavcev v eno celoto, ki šteje sedaj nad pol milijona članov. — Kuga v Kavkaziji. Po poročilih iz Moskve je izbruhnila v Batumu kuga in se grozno širi. — Trpljenje Armencev. Iz Carigrada poročajo, da so Kurdi poklali 400 Armencev. — Svoj izum barvaste fotografije je izpopolnil Leon Gaumont imejiteli francoske filmske tovarne. Ker so pa ameriški filmi boljši, se je Gaumont, sam producent, odpeljal v New York prodat svoj izum Američanom. — Vsled povodnji ie popolnoma razdejano mesto Odomari na otoku Sahailnu Pr! tem je poginilo 200 oseb, 500 pa lih ie brez strebe. Sahalin leži ob obali sev ir* vzhodne Arje. — Papirnica v Penzi, največja tovarna te vrste v Rusiji, le začela zopet obratovati Ves papir, ki ga bodo tu napravili, bodo po poročilih- ie Moskve porabili za tisk bankovcev. — V deželi krščanske ljubezni do bllž-■ njega so zopet izvlekli iz Dunave tri trupla, katera so pripadala ljudem iz delavskega razreda. Madžarske tolpe očividno izziva- lo nov bojkot vesoljnega proletarijatal — Vlada brltske kolonije Kolumbija {sev Amerika) ie izdala naredbo. Ja mora ' viak kino v vsak progranjfiuvrstiti naimani znanstveni posnetek. znastveni film Kora seznanjati široke ljudske mase z zemlje- in narodopisom, s tehničnim napredkom, z bojem proti nalezljivim boleznim in Podobno. Tudi naša zaspana vlada bi se. l&tko spomnila na kaj takega. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*4. Kultura. V založbi Ig. pl. Klelnmayer Irt Fed. Bamberg v Ljubljani jc izšla Jos. Fr. Brez- NaJnovejšI i DOLOČEVANJE SEVERNE MEJE. rvMaribor. 31. Včerai ie bil med na-So in avstriisko dclecraciio razmejitvene komisHc sklenkm doeo-vor. da sa bo z neposrednimi DO?alawii ooiz- 1 kušal doseči sporazum plede Doteka meine črte nainrei na ozemlju od Hilnerkocla do Sv. Dulia se; ia v to ®vfh(> v soboto vršil Drvi sestanek Obeh deleeacil. Obe deleeaciii sta Dredložili svoie zahteve. fountrilrane V nosebnem zapisniku. O vsebini teh zanisuikov bo razpravljala celokupna -razmejitvena komisiia. Da oa bo komisija Dri razpravljanju o tozadev-: nih zanisnikih obeh sosednih držav tadi natančno ooučena in imela vpo-eled v deianski stan. odpotuje to srer do na HiinerkoeeL kier se bo položaj oresriedal. POSLOVNIK ZA KONSTITUANTO. . 'Zagreb, 31. »Narodna Politika41 javlja iz Belgrada-: Ministrski svet je sklenil, da pridene minister za »constituanto k volilnemu zakonu še paragraf, s lcaterim se vlada pooblašča. da izdela začasen poslovnik za ustavotvorno skupščino. Ta poslovnik bi ostal v veljavi tako dolgo, dokler bi ustavotvorna skupščina ne 'izdala novega. Minister za konstituanto je sporočil ta odlok vsem predsednikom parlamentarnih klubov. ABSOLUTIZEM RADIKALCEV IN DEMOKRATOV. _£agreb. 31. »Novosti« iavliaio iz ®*°^rada, da so se včerai sestali za-SiOpniKi radikalcev in demokratov ter se sporazumeli v tem. da obedve stranki skupno izstopita iz mestnega zastonstva. če bi se eventuelno oo-novile občinske volitve v Beogradu. Radikalci dobe predsednika občine, demokrati na podpredsednika, Vsaka stranka izmed teh dveh bo Imela v mestnem zastopstvu še po 15 odbor- niKOv. KOMUNISTIČNI SHOD PREPOVEDAN. _ Saraievo. 31. Za snočl so komunisti tukai sklicali zborovanie. na kate-. rem bi bili razpravljali o občinskih volitvah v Srtmi; policiia pa le zborovanje prepovedala, ker bi zborovanje moglo ogrožati javni mir. BOJI NA ALBANSKI ME;II. Belgrad, 3. „Politika“ javlja iz Novega Sada: Od tukajšnje eska-drile je odpotovalo v Skoplje 12 aeroplanov. Poleg tega ie odšel po-noln vlak 25 vagonov, natovorjen z materijalom za aeroplane. ..Politi-iavlja: Včeraj opoldne so naše c®te zavzele Piškopejo. . Zagreb, 31. „Domovina“ javlja >z Belgrada: Na vsej fronti od ska-drskega jezera do ohridskega Jezera naša vojska pričela s strašnim tiika kompozicija za glašovlr po tekstu Leopolda Modica pesmi »Večerno žuborenle Save«. Cena izvodu 4 K 50 v. Kaj Je s skladbami? Prejeli smo: »Novi Akordi« so že pred dvema letoma razpisali dvoje nagrad za najboljši mešani in moški zbor. Od tega je minulo kakor rečeno, že dve leti, a še nikjer nismo brali, kak uspeh je imel ta razpis nagrad. A še več! Konkurentom se doslej niso vrnile skladbe ln ako kdo vpraša po njih, ne dobi niti odgovora 1 Ali se ne pravi to, norčevati se iz skladateljev? Ljubljanska porota. Tatvina na kolodvoru v Medvodah. Ljubljansko porotno sodišče je včeraj po 11 ur trajajoči razpravi obsodilo zaradi hudodelstva tatvine Josipa. Kopača na eno leto težke ječe, Janeza Jarca na devet mesecev; Janeza Jurčiča na dve teti in Miho Jurčiča na šest mesecev ječe. Franc Jarc je bil oproščen. Dne 13. februarja t. I. so gori imenovani izvršili veliko tatvino lanenega semena, koruze ln barve v skladišču državnega kolodvora v Medvodah. Odnesli so 15 vreč lanenega semena, eno vrečo koruze in en sodček grafilitne barve v skupni vrednosti 16584 K. Ta tatvina je tako med delavstvonii kakot tudi med ostalim prebivalstvom občine vzbudila veliko senzacijo. Razprava se je že enkrat vršila v poletnem porotnem zasedanju. Včerajšnja razprava, ki je bila mestoma •selo živahna in zanimiva, je bila zaključena ob 12; po-nočk Porotniki so glede : štirih obtožencev krivdo soglasno pritrdili,- dočim s z osmimi glasovi krivdo zanikali-glede soobtoženega Franceta larca. Razun delavca Kopača so bili vsi obtoženci doslej na prostem. Le delavcc Kopač je moral biti v preiskovalnem zaporu, akoprav on ni bil glavni kolovodja in inspirator. V tem tiči nekaj meščanske jtistice, katere postopanje v tem slučaju je nam nerazumljivo. Zakaj je moral ravno delavec sedeti v zaporu, dočim se je nudila bogatim v-mlinarjem svoboda kretnje in vplivanja? telegrami. koncentriranim topniškim ognjem v protinapadu. Sovražne amavtske tolpe, ki jih vodijo italijanski inštruktorji so izpraznile Piskopeio in vso desno obal reke Drine. Naša hrabra vojska ie .zavzeta vse stare postojanke. Arnavti' izobešaki bele zastave. Naša vojska varuje stanovanja ter ščiti žene in otroke ter jim deli hrano. Izgub nimamo skoraj nobenih. ZVEZA MED UKRAJINSKO IN KUBANSKO REPUBLIKO. Dunaj, 31. Ukrajinska brzojavua agentura je sprejela iz Tamova naslednjo brzojavko t Vlada ukrajinske republike je sklenila z zastopnikom kubanske republike, ki je došel v Tamov, zvezno, pogoklbo. Ukrajinska republika in republika Kubana s Črnim morjem se obojestransko priznavata za suvereni republiki. Obojestransko sta se republiki obvezali, da se bosta podpirali v b^t za samostojnost, v političnem, gospodarskem, finančnem in vojaškem oziru. Nadalje sta se obvezali, da ne bosta sklepali nikakili pogodb, ki bi bile naperjene proti enemu Izmed obeli kontrahentov. Pripravljalo se vojaške in finančne konvencije. Zvezna pogodba določa tudi parlamentarno ratifikacijo po obeh republikah. PRED RAZPADOM WRANGLOVE ARMADE. London, 30. 1 Ruski delegat Ka-menjev ie prejel brzojavko; po kateri so bili Wranglovi transi>orti. ki so se hoteli izkrcati na kubanskem ozemlju, popolnoma uničeni. Rdeče čete so Jim odrezale zvezo, jih obkolile in uničile: Wrangel gospodari danes samo še na Krimu. BOJI V MEZOPOTAMIJI. Pariz. 31. Položaj v Mezopotamiji, kjer se energično agitira za sveto vojsko, se je nekoliko poslabšal. Rusko-poljska vojna. RUSKO VOJNO POROČILO. Moskva. 30. Frontno poročilo z dne 30. t. m.: V bližini Wolkowij-ska smo zasedli celo vrsto krajev 15 do 30 vrst jugovzhodno od Bia-lystoka, pri čemer smo vplenilj mnogo vojnega materijala, med drugim tudi nekai oklopnih avtomobilov in mnogo vojnih ujetnikov. Pri Brestu Litovskem se bijejo boji krajevnega pomena. Pri Vladimiru Volinjskem smo zavzeli mesto Belz. Pri Lvovu in pri Przemyslanyh se bijejo ljuti boji, ki potekajo ugodno za nas. Tudi pri Ovjohovu smo imeli veliko uspeha. Kovno, 30. Poročilo litvinskega generalnega štaba od 30. t. m.: Na Jugu so se spopadle lltvinske čete s Poljaki. Slednji so zasedli Avgustovo. Orodno ie v ruskih rokah. Dunaj. 31. Kakor poroča „Neue Freie Presse“ iz Kodanja, javlja »Berlinske Tidende«. da so Rusi iznova osvojili Grodno in da se bijejo za Bialystok liuti boji. Od drugod ta vest m potrjena. PREMESTITEV MIROVNIH POGAJANJ V RIGO. Varšava. 31. Zunanji minister Sa-pieha je naznanil ljudskemu komisarju Cičerinu, da je poljska vlada z zadovoljstvom ugotovila, da tudi sovjetska vlada smatra za primerno; preložiti mirovna pogajanja na nevtralno ozemlie. Da se čas do nepotrebnem ne izgublja, predlaga poljska vlada Rigo kot sedež pogajanj, ker bi bilo to mesto zelo pripravno.1 Poljska delegacija bi lahko takoj od-< potovala v Rigo. čim dospe rusko privolilo. Gospodarstvo. — Carina na Izvoz stavbnega materl-Jala. Zadnji čas se ie vse stavbno gradivo v šplošrtem podražilo, kar je v vsej državi silno otežkočilo gradbo novih in popravilo starih in porušenih zgradb, Eden glavnin vzrokov te draginje je bil v tem, da so vse naše Velike žage v Bosni in Hercegovini Izvažale ogromne količine stavbnega materijala v prvl vrsti v Italijo, pa tudi v Jruge države. Da bi se zavarovala domača potreba stavbnega materijala^ predvideva finančni zakon za 1920/1921 pooblastilo za ministrstvo prehrane in obnovo zemlje; da se mora za vsak izvoz stavbnega matert-Jala plačati 10% carina in natura, to jo a stavbnim materijalom. Ves materijal, ki se bo na ta način dobil, se odstopi brezplačno ministrstvu za obnovo. Ko bo finančni zakon stopil v veljavo, bo ministrstvo za obnovo odredilo, da se bo ta naredba tako! začela Izvajati. Ves materijal, ki se bo na ta način dobil, bo ministrstvo za obnovo odstopilo javnim institucijam in stavbnim organizacijam. — Deficit letošnje poljedelske produkcije v Srbiji je napram 1. 1912 prav znaten. Letošnje leto je bilo v Srbiji za I509S manje pšenice vsejane, kakor 1. 1912, drtii Kih pridelkov pa za okroglo t0095 manjfc {Produkcija za časa vojne ne prihaja v poštey.) — Cena cementa. Vlada je i dotočila splitskim tvornicam za cement maksimalne cene, ln sicer voliti 100 kg cementa 140 K. — Tržaška luka in Čoltoslovaška. Ce-hoslovaška vlada se pogaja z Italijansko zaradi uporabljanja tržaške-, luke. Cehoslo- vaška bi rada del svojega blaga Iz orljenta prevažala preko Trsta, zato hoče, da se II da poseben prostor v tržaški luki, kjer bi bila čehoslovaška skladišča. Pogajanja bodo dokončali na posebni konferenci, ki se bo vršila letošnjo jesen v Trstu. — Frančosko-češkl trgovski dogovor. ČchoslovaSka vlada je sklicala enketo če-hoslovaških podjetniških In trgovskih zbornic, da ugotovi vse potrebno, kar pride ▼ poštev za sklenitev trgovinske pogodbe med Čehoslovaško ln Francijo. — Železniška konferenca v Bernu. Meseca septembra bo v Bernu konferenca vseh železniških uprav v Evropi. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanju prehoda železniških voz Iz eno države v dre« go, eventuelno se bo tukaj Izdelala mednarodna konvcncija za vporafto železniških voz v mednarodnem prometu. — Letošnjo žetev pavole v Rusiji ce-nijo na 1.5 milijona pudov. Vsled te obilne žetve, se bo lahko v pretežni večini tvor-nlc, kjer doslej niso delali, lahko pričelo z delom. — Gospodarske vesti Iz Rusije. Se! ruskega prometa prof. Lominosov se mudi v Berlinu, da nabavi za Rusijo železniške lokomotive. Izjavil je, da potrebuje Rusija 5000 lokomotiv; ker se mu cene nemških llfcrantov zde pretirane, je izjavil, da bo Rusija v slučaju, da nemški liferantl ne popuste od cen, naročila lokomotive v Kanadi. — Ruski inženerji so izdelali načrte za več velikanskih električnih naprav v Rusiji, Te naprave bi z elektriko preskrbovale skoro vso Rusijo. Tri take naprave so že začeli graditi; prvo ob reki Zvir, ki veže Jezeri Onega in Ladoga, drugo ob reki Volhovl, tretjo pa ob Dnjepru med Jekaterlnoslavom in Aleksandrovskim. Delo ovira samo pomanjkanje vodnih turbin, ki jih more Rusija dobiti le iz Nemčije, Amerike ali Švedske. — V Mihalkovu pri Moskvi je začela zopet z obratom velika tovarna za tkanine, ravna tako tudi enaka tovarna v Kiinzy, okrožje Gomel. — Letina v petrograjskem okrožju Je letos za 65% boljša kot lansko leto, — Iz Turkestana dovažajo v ruske v predilnice 1 In pol milijona pudov bombaža. — V Lajtanu v Uralu so dogradili tovarno za izdelovanje lokomotivnih dimnikov. Tovarna Je že pričela z obratom. — Petrolejska kriza v Ameriki, Pridobivanje petroleja v Ameriki se je v zadnjem času zmanjšalo, kar je povzročilo v industriji veliko krizo. Lansko leto so iz-vozili v prvih štirih mesecih 55.000 ton, medtem, ko so letos le 312.000 ton. Govorijo o eventualni zabranl izvoza v Ino-stranstvd. Delavsko gibanje. Vestnik svobode. Seia nevsketra odseka »Svobode« Liubliana se bo vršila v četrtek, dne 2 sentembra ob S uri zvečer v društvenem prostoru. Šclenbtn^ova ul. 6. H; nadstropje. Ker le sela važna, se orosi polnoštevilne udeležbe. Vale oevskeera odseka se vrše vsak pondeliek in sredo ob 8. uri zvečer v gostilni nri CHareu v ^oHnir Š;ški. v torek in petek ob 8. uri v Liubl.iam. Šelenburgova ulica 6. 11. nadstooie. — Sodnici, obiskujte te vaie. bližalo se nastrvni. orlpeliite še nove nevce. — Generalna vata ra ■nastop 5. t m. ob 2. uri nonoldne v društvenem lokalu. — Odbor. j Iz Slovenite. Iz Novega mesta. Pri Mestni hranilnici v Novem mestu je bil v zadnji odborovl seji dosedanji pisarniški ravnatelj VI. Voj-* ska, znan iza žalostnega dogodka »Tovarišice hlapca Jerneja« ln kot »velik prijatelj« mestnih revežev, definitivno nastavljen kot podravnatelj. Ker je to nastavljenje popolnoma proti pravilom in poslovnemu redu Mestne hranilnice, dovolimo si mimogrede vljudno vprašanje na tuk. okr. glavarja kot vladnega komisarja, kakor tudi na vlado 'samo,- je-ll jima inano to imenovanje. — Čisto Jasno je namreč, da se Je'to Imenovanje Izvršilo samo za to. da se ustvari kapitalistu Vojski, posestniku več hiš, stalen vir osebnih dohodkov, katerih ie ta revež tako potreben. Kako se na to strinja z interesi zavoda, ako se njegovi odborniki brez razpisa službe nastavljajo kot-definitivni uradniki, je vprašanje, katero prepuščamo Javnosti. — Več vlagatellev. Kočevje. Nasilstva s strani meščanske vlade imamo ml navadni državljani dosti, v velikem hi splošnem,. nasttstva se pa vrše tudi s strani podrejenih vladnih organov. Tako na primer je tukajšnji orož-niiki postaieviKlJa te dni (27. m. ra ) enostavno zaplenil vozno kolo pok. puniučniku L M, če* da ie »itaUlan&kfega lzvora., kakor je pisano na potrdilu, k| ga je Izdal orožnik M. Ta orožnik je na »govore s strani M-a Izjavil, da Ima-on nalogo zapleniti. kjer kal takega najde, in dalje se stvar ne briga. Ce bi se pa lastnik tega kolesa, >. neki. prijatelj, kaj prizadeval, da < dohi kolo nazaj, pa bo k večjemu povrh še zaprt J To kolo Je le po • masivnem gumiju podobno italijanskim vojaškim ko'esom, vsa druga sestava je.kot običajno pri drugll: kolesih. Odkod pa imajo ti gospodje po? sostniki vojaške puške, In čemu jih rabijo: za lov so po našem mnenfo malo porabne. Tukaj, gosp. stražmešter, imate polje za svoje veselje do zaplemb, a najbrže tam ni tako lahek posel, kot vzeti kolo brezpravnemu kočevskemu proletarcu,1 ki je Imel kolo na posodo od prijatelja, da se le ob sobotah vozil domov v 17 km oddaljeno rodno vas. šoštanl. V nedeljo dne 29. avgusta do-ptildne se le vršil pri nast Javen ljudski shod v hotelu »Union« z dnevnim redom t današnji poliUčnl položaj. Poročal Je sodr. Mihevc, ki je v daljšem polludnem govoru očrtal pot, kako je prišlo do današnje ml-zerije, ki v njej živimo, In kako se od dne do dne slabša žlvljenski položaj neimovl-tega ljudstva zaradi nezmožnosti državnikov. Akti hočemo prlH iz iega močvirja, je naša naloga, da strnemo svoje moči v enotno močno falango, zlasti sedaj, ko stojimo pred volitvami. Na shodu Je bil tudi komunist Klemenčič, ki se Je oglasil na poziv s. Mihevca k besedi, pa nl znal dr«, gega povedati kakor to, da se strinja z vsem Izvajanjem s. Mihevca In da sploh nima nič. proti socijallstičn! stranki, temveč samo proti načelstvu, češ, da ne vodi stranko pt> pravih potih. Med drugim le tudi povedal, da je amerikanski voditelj strokovnih organizacij Gompers hujskal na vojno. S. Mihevc mu Je nato odgovarjal ln mu med drugim povedal, da Gompers ni socljalist, temveč »Ztfnfder« starega kova. Mihevc je nato v jedrnatih besedah gosp. Klemenčiču dokazal in konstatiral, da je po izvajanjih g. Klemenčiča delo socijalistične stranke pravilno, samo da se Klemenčič z vodstvom ne.strinja. S tem ste torej, gosp. Klemenčič, dokazali, kakšni slabiči ste, zakaj ker niste mogli načelstvo stranke odstraniti, ker mu delavstvo zaupa, ste pa šli tn Iz gole jeze pričeli razdor v delavskih organizacijah, da oslabite moč delavstva. Koliko časa boste to delo nadaljevali, ne vemo, vemo pa, da Vas bo delavstvo o priliki poklicalo na odgovornost. Med burnim dobravanjem Se zaključil s. Mihevc svoj odgovor g. Klemenčiču. Črna na Koroškem, Kraj. pol. organi-zacija je priredila 15. avgusta ljudski slioJ na Stulerjevem vrtu, ki Je bil dobro obiskan. Ker je bil govornik iz Maribora zadr-£an, jo nastopil sodr. Šalamon in poročal o položaju v državi in o stališču delovnega ljudstva ter pošteno razkrinkal politično delovanje meščanskih strank, ki delajo samo v prid kapitalizmu in posameznim strankam, povzdigo naroda in države jim Je deveta briga. Na shodu je bila sklenjena tudi resolucija, ki protestira v imenu delavstva Iz Mežiške doline proti povišanju železnli-ških tarif ter zahteva, da se v 'na]krajŠ?*K času razplšelo volitve za občine In tudi konstituanto. Resolucija je bila sogh<;u<) sprejeta. Pripomniti je še treba, da sc je kaplan na prižnici silno razjezil zaradi našega shoda, češ, da lahko vera peša, ker, pripravljamo za take praznike -hode. Na klerik, shod, ki se je vršil isti dan in isto uro. je pa vabil gospod kaplan v cerkv? 7 -j pa ni nevarno za vero. Njegovo vabilo pa ni imelo uspeha. — Kulturna organizacija »Svoboda« je končno priredila svojo prve. veselico v dvorani Krulca In je bi,a sijajno oblslo"« Sr-ored je bil rn*Hfv>n 1» r^čl igralci so Igrali jako dobro »Bratrane-«. — »N? «.:či Mtga«. Posebna hvah gra zt n,o g. Rei ihoftrju, kakor tudi v-en d'UKim Igralcem. Cuavstvo je pokazalo s tc prire. ».»tvijo, d- tudi nekaj zmore f aprej' Prireditve. Okrožna politična organizacija JSDS v Celju priredi v nedeljo 5. septembra ob pol 4 uri v gozdni restavracij! vfltkr no veselico i bogatim sporedom. Na dnev-i nem redu so; ples, srečolov, šaljiva poJ,:a, drsališče, turška kavarna Itd. Pri šaljivi pošti je lepotno tekmovanje; ona dama, ki dobi naiveč razglednic, dobi krasno darilo. Na veselici sodeluies tudi pevsko društvo »Naprej« Povabljene so bratska podružnice celjskega okrožja k sodelovanju Poskrbljeno bo za točno postrežbo, jedila In pijač po zmernih cenah. Vstopnina na vese« iico 5 K v predprodaji, pri blagajni 6 K. Vabimo vse sodruge celjskega okrožja, da se udeleže ‘te nrrSe prireditve v največjem številu. — Odbor. To m ^no. * Poštna zanimivost. »Beograjski dnevnik« piše: Danajska pošta je pred pat dnevi prejela za vročitev pismo % naslovom: Za g; Ludvika Beethovna, profesorja na konsei atoriju, Dunaj IX. Črnega Španca ulica. 43. Raznašalcc le bil, ko je pogledal na naslov zel o razočaran, toda ker Je bil nekoliko Izobražen, Je vrnil pismo na pošto z naslednjo lastnoročno opazko: Naslovljenec Je seda) nepoznan, toda pred 93 leti tu stanoval v isti hiši LnJovik Beethoven, ki je umrl 1827, leta. Glede tega .pisma sta modni dve činjenlcl: Ali Je, bilo to pismo predano na poSto pred enim stoletjem, ko je živel slavni komponist, in Je šele sedaj dospelo, da ee Izroči naslovljenci) (to bl bilo pri nas mogoče), .m t>a živi nesreč- , aež, ki misll.da še živi Bethoven In mu Jo pisal pismo. * Umrljivost otrok v najvažnejših evropskih državah la glavnih mestih. Od sto porojenih otrog umrje (seveda v normalnih časih): na Ruskem 27.2 %, v Franclji 14.3, v Nemčiji 16.6, na švedskem 7.7, na Norveškem <5.7, na Angleškem 12J,, v Italiji 13.6, v Moskvi 35.6, v Kolinu 15.6, v Buka-reštu 21.7, v Hamburgu 15 6, v Vratlilavf IP.4, v Londona 113, v Monakovem K>.2, v Pariza 10.5^ v Marsiljj 18.6, v Berolinu 16.8 %. Kakor razvidno umre najmanj otrok v severnih krajih. * Interesantne Izkopine na Gr&kcm. Francoski listi javljajo o uspehih arheoloških preiskav -fracoske Sole v Atenah. V Kolofonu Je bil ie pred vojno odkrit krasen Apolonov tempelj. Sedaj je popolnoma Izkopan. Z uspehom Iščejo In kopljejo tudi ns Kreti in otoku Thasos, kier so odkrili novo napise, skulpture in popolnoma ohranjen kip Apolona. Našli so tudi dve krasni glavi Iz mramora. Mislijo, da bodo po tločrtu mogli rekonstruirati mesto, ki je bilo sezidano v 7. stoletju pred Krlstom In ki se jo še za časa Caracale najlepše razvijalo. V makedonskem mestu Phllipl so odkrili dva templja, na katerih se opažajo egipčanski in azijatski upllvl. Iz početka krščanske ere so našli Interesantne zgodovinske rokopise. Na Chiosu so pravtako našli tn-teresantne izkopine. Mož, ki ima danes 145 let Je Kurdi-lanec Zora. Rojen je bil leta 1775, dvakrat se oženil in imel 15 otrok, od katerih zadnji, Said še živi v starosti 96 ih let. Alah' daj jima učakati še dolgo vrsto let! * Država brez analiabetor Je Norveška. To dejstvo Je toliko bolj znamenito, ^ ker je ta država zelo redko naseljena. Na 1 km ima samo 8 prebivalcev. Cest in železnici ima prav malo, vasi v našem pomenu besede tam ni, selišča so raztresena posamozno daleč drugo od drugega. Zato pa morajo potovati otroci ure in ure daleč v šolo. V severnih krajih šole sploh niso mogoče. Tamkaj potujejo učitelji od doma do doma in ostajajo v vsaki hiši nekoliko tednov^ NA.TNOVE.IŠE BROŠURE: Abditus: Naša gospodarska Iti socialna vprašanja. Cena 4 K. Eno leto v Narodnem oredslavnlšlvif v Belgradu. Cena 6 K. Maiskl spis (za leto 1920). Cena 3 K, ‘darks • Engels: KonrnnistiSd mani-fest. Cena 2 K. Cltaite. ra?šlriaite te zanimive Icnilžlce. Naročajo se v upravi ^Naoreja«, I-jtibliana. Frančiškanska ulica 6. - Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: .lak. Vehovec. ižče namcščcnja v železni ali mesni trgovini. Govori hrvatsko, nemško in madžarsko. Cenjene ponudbe na upravo M____ GOSPOD! GOSPA! Profesor Dr. Alfred pl. Valenta bivši 23 letni primarij oddelka za ženske bolezni in porodnišnice v deželni bolnice z=zz zopet ©rdinira .—— od pol 11. do pol 12. in cd 2. do 4. ure Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10. Iz kavčuka v Ciril Siter ^ LJUBLJANA Suhe tetftil laneno seme, kumno .L ter vse druge deželne pridelke kupuje trgo-——— vina s semeni: SEVER MU & Hgibp., Ifo&Siana. Wo!!ova b!. 12. h le et lian ie 120 o ^ e lili in siekienitaii po 120 s Mn oi m pet IS ‘ PrtisiolBol Litfiaa P. Drlay, M llijo 21 Ijiiia slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo na debelo in na drobno po najnižji dnevni cene se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat* Sv. Petra cesta št. 22, ter se pošiljajo po povzetju po celi državi SHS. Naznanjam vsem cenjenim trgovcem usnja, sedlarjem in čevljarjem r - 77': otvoritev svoje trgovine z usnjem, podplati, gonilnimi jermeni in vsemi čevljarskimi potrebščinami na debelo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorit trgovino z usnjem in čevlji ter čevljarskimi potrebščinami. — Priporoča se KAROL PEČENKO, trgovec z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13, vogal Kolodvorska ulica. Kupim vsako množino clnkansvlnca po itajvfSJih conah. M. Ussar, Metni, Maribor, Schillerjeva ulica 17. J. Sandrin, UublJana, Mi in it. 6, krušne, sobne in pečnice (ka-biice) za štedilnike ima vedno v zalogi J. Gregorec & Fr. Kosmač, Mengeš št. 25. Odplov parnikov iz Trsta: 8. septembra......ARGENTINA, 20. septembra ..... PRESIDENT GRANT, 8. oktobra........PRESIDENT WILSO», 16. oktobra.......BELVEDERE, 31. oktobra ...... ARGENTINA, 3. novembra.......COLUMBIA. Odhod iz L|ubl|ane 3 dni poprej. Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole: Simon Kmetec, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. za žepne svetilke na debelo in drobno zamoretc dobiti - - zopet pri tvrdki - - K. A. Kregar, = Liubliana = Sv Petra cesta St. 21—23, DDflaifta cesta It. 28 Podr. Jurilčeva ul. § priporoča pneumatiko za a uto in kolesa ter vsake rezan, tesan, okrogel, kupuje »SEVER” tti tunih iiiHjalttv dravske doline I MARIBOR, UgettMit testa it. 43. vrste gumijevih predme tov, izolirane žice za električno napeljavo, Marija Tičar J Tovarniška zaloga = Ljubljana = h papirja Seienbursova ulica. ■; fn razglednic :: elektrotehnični materija! po najnižjih cenah. Telefon it. 47©. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu, V abonementu ter posamezno cene zmerne. Zadružna banka d. d. v Ljubljani Ljubljana, avgusta 1920, Gospod minister trgovine in industrije je s svojim rešenjem z dne 6. avgusta 1920 IV št. 745 dovolil podpisanim koncesijo narjem, da smejo osnovati delniško družbo pod imenom finnonnntsmnnpnnDPDPPO Tisk „U£}teliske tiskarne". x Ljubil«!.