•• šftev.                                   V  CELJU.   sobota, dne 17. prostnca 5920.                                     LLT0 II.
Izhaja vsak torek, AetrUk in
•oboto. - Cena i Za ceio lcto 56 K,
za pol leta 28 kron, za četrt Ida 14 K,
za 1 mesec 5 kron. Posamasa«
«tevllka stano 60 vlnarjev.
Na pismenc naročbe brez pošiljatve
tfenarja — „e moremo ozirati.
Naročniki naj pošlljajo naročnino
po poštni nakaznici. Reklamacije
gede lista so pošjiine proste. Ne-
jrankirani doplsi se nt sprejemajo.
Na dopise brez podplsa se ne ozfra,

tlradnlstve   In   uprawnlatv«
se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju,
Strossmajerjeva ullca At. S>
Oghisi se računajo po porabljenem
prostoru in siccr: za navadne oglase
po 45 v od 1 mm, za poslana, na-
xnanila občnih zborov, naznanila o
smrU, zahvale itd. 7S v od 1 mm, xa
reklamne notice med tekstotn • K
od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrite)
¦ K. Pri večkratnih objavah popuit.
Rokopisi se ne vračajo. Telefon 5t. 65.
IZDAJA  IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU.   HBE]   0DG0V0RNI UREDNIK VEK08LAV SPINDLER.
Občinske volitve na
Hrvaškem.
(Razgovor  z demokratskim banom dr.
Tomljenovjčem o občinah in občinskih
volLvah.)
Pretekli teden se je pogovarjal
urednik Srbskega Kola z demokratskim
hrvaSkim banom dr. Tomljenovičem o
občinah in obcinskih volitvah. Ta raz-
govor je tudi za nas jako zanimiv in
ga toraj prinašamo v kratkem Izvlečkn.
1. Občinske voiitve.
Vlada je razpuslila vse občinske
odbore na Hrvaškem in v Slavoniji,
ker so bili- vsi ti odbori voljeni po
aosedanjern zakonn, ki ni bii pravičen
za kmete in delavce. Po tern zakonu
so namreč največji davkoplačevalci
voili sami cno tretjiuo vseh občinskih
odbornikov. Pa tudi ostali dve tretjini
nista bili pravični, ker so ju volili samo
oni, kateri so plačali zadosten davek,
torej le bo^atejši ljudje. Siromak ni
imel pravice voliti, četudi je moral pre-
našati dolžnosti za občino in državo.
Siromakov pa je žalibog največ, Povrh
tega je bila za kniete doslej velika
krivica tudi v tem, kor so pri obcin-
skih volitvah volüa vsa sela skupaj,
tako, da siromašno selo ni moglo nikoli
izvolili onega, katerega bi liotelo, cnega,
ki bi se zanj živo zavzel, ker je imelo
siromašno selo premalo glasov. De-
mokratska stranka je radi tega nepre-
stano pritiskala na vlado, da te kri-
vice odpravi, ker potrebuje siromašno
selo največ pomoči od občine.
Pofrpežljivost našega kineta je bila
pri kraju. Naša vlada je že na pomlad
izdelala predlogo novega volilnega
reda za občino s splošnim in tajnim
glasovanjem. Državni zbor v Beogradu
pa žal ni mogel rešiti niti najnujnejših
poslov in tako ta predloga ni prišla
na dnevni red, ker so se poslanci med
seboj samo kregali in ovirali vlado pri
delu. (Vodja teh prepirljivcev je bil
dr. Korošec. Op. uredn.) Zato je sma-
trala državna vlada v Beogradu, da na
predlog naše demokratske pokrajinske
vlade v Zagrebu čimpreje predloži v
podpis prestolonasledniku naredbo, s
katero se razveljavljajo stari nečasovni
predpisi volilnega reda za občine in
upelje novi volilni red v korist kmetov
in delavcev.
Pri novih volitvah bo imel vsak
na5 kmet pravico, da voli občinski
odbor, brez ozira na visokost davkov,
ako je dovršil 21. leto. To pravico bodo
irnele tudi one žene, katere same vo-
dijo gospodarstvo. Po selih se bo gla-
sovalo javno, ker pri teh razmerali ni
Pilo časa  za  priprave  po tajnem gla-
sovanju in tudi ne potrebnega pisalnega
gradiva, niti krogljic za glasovanje. (Pri
nas bo volitev tajna. Op. tired.) Vsaka
davčna občina bo v svojem se!u volila
za sebe svoje odbornike, kolikor jih po
števiiu duS odpade na tisto selo. Tako
se bo sliša! v občini tudi glas \z zad-
njega sela, tudi iz najsiromašnejšega,
tako da ne bo mogoče nikogar več
izigravati. Tako izbran občinski odbor
bo voiil pravega načelnika, ki bo imel
po novih predpisih samo tako dolgo
oblast, kakor njegov občinski odbor in
nič dalje, kakor je bilo to doslej.
2. Zakon o samoupravi občin.
Spremernbe celega občinskega za-
kona ni mogoče tako lahko izvesti.
Treba bo mnogo deb, ker obstoji naSa
kraljevina iz mnogo pokrajln in ker bi
trebalo obenem reSiti tudi mnogo dm-
gin vprašanj, ki so s tern v zvezi.
Tako veliko in težko delo mora ča-
kati, da bode narod izvolil svoje po-
slance v državni zbor, ki bode moral
rešiti to vprašanjc tako, kakor želi na-
rod. Naša demokratska stranka za-
vzema v tern vpraSanju stališče, da
mora preiti vse v upravo občin, kar
zna in more rešiti ljudstvo samo. Naša
demokratska stranka bo zahtevala, da
^•sm.°i tak§ne   zadeve reSevati samo
SLrbOr' ki ga bodo Collie
davčne obč.ne po sploänl in tajni vo-
lilni pravici.
3. Jell naredba  o  premeščanju   ob-
čJnskih uradnlkov upravičena?
V tern odstavku govori ban dr.
Tomljenovič o upravičenosti naredbe,
glasorn katere sme občin«:ki odbor pre-
staviti občinskega uradnika, ki se je
v svojem uradovanju pregreSil zoper
koristi občanov. Ta naredba pa za nas
ne pride v pof;tev, ker v Sloveniji ne
poznamo takšnih občinskih uradnikov
kot so bili doslej pi i hrvaških občinah
in so bili skoro tako nepremakljivi,
kakor pri nas župniki, četudi so imeli
še take grehe na hrbtu. S to naredbo
pa hočejo Avgijev hlev, ki se je na
Hrvaškem napolnil z raznimi Ijudskimi
pijavkami, izčistiti.
4. Tudi nčitelfl so lahko voljenj.
Po tej naredbi morejo biti izvo-
ljeni v občinski odbor na deželi kakor
v mestih tudi iiCitelji. (Doslej ucitolji
na HrvaSkem niso imeli te pravice.)
PrejŠnji zakon in naredbe so volilno
pravico preozkosrčuo tolmačile. Med
tem pa so postali stalno nameSčeni
iiCitelji po zakonu z dne 23. junija 1919
državni uradniki in torej ne more biti
dvoma, da veljajo tudi za nje pri vo-
.litvah iste pravice, kakor za ostale
državne uradnike.
5. Kako je sprejel te naredbe narod ?
Ravno one dni, ko sem prejel na-
redbe o novih predpisih za občinske
volitve, je prišel k meni veliki odbor
knittov iz večjega mesta v Slavoniji,
da pospeši občinske volitve v nekem
kraju, kjer žive vevinoma Hrvati. Ko
sem jim rekel, da se bodo vršile vo-
litve že po novem zakcnu, so takoj
vprašali, če bodo ostali še razredi in
te se bode merila volilna pravica po
plačevanju davka. Ko sem jim razložil
nove predpise, je nastalo med njimi
hipoma veselje in vsi so enoglasno po-
zdravljall ta napredek. Tudi iz drugih
krajev dobivam. vesti o zadovoljstvu
naroda in to brez razlike od Srbov kot
od Hrvatov. Od nikoder pa nisem slišai,
da bi bilo ijudstvo proti takšnim novim
volitvam nasprotno; že od pomladi mi
prihajajo vesti, da se narod protivi
voiitvam po starcm zakonu, da, zgodil
se je.celo slučaj. da je ljudstvo pri vo-
litvah po starem zakonu vdrlo v ob-
člr.o in razgnalo odbor ter zahtevalo
volitve s splošnim glasovanjem.
Zato se naša vlada ne boji po-
sledic svojih naredb, ker je nien edini
cilj ta, da pomaga ljutJstvu, v prvi
vrsti kmetu. Kar ie samo na sebi dobro,
tega ne more nobeno sumničenje in
zmerjanje otemniti. Pričakujemo, da si
bo narod zapomni! one, kateri rogo-
vilijo proti splošni volilni pravici v
občinah. Naš narodni pregovor takSnim
ljudem pravilno pravi; Kdor seje veter,
ta bo žel vihar.
Ofartni volüni shod v Celju.
Izjava predsednika demokrat. stranke.
Z velikim zanimanjem sem čul iz
List več govornikov, da se je obrtna
organizacija celjska odločila pri občin-
skih volitvah iti z deinokratsko stranko
kot najmočnejšo. Govorniku, ki je sta-
vil vprašanje, kaj bode s kandidati in
kako se bode stranka pogodila z obrt-
niki za odborniška mesta, moram \z-
javiti, da se tu ni treba prav za prav
nič pogajati. Mi nismo nekaj med seboj
različnega, ampak smo eno. Mi sma-
tramo obrtnižtvo kot del celote. Gre
Vam toliko odbornikov, kolikor jih \z-
med vseh 32 odpade na šieviJo obrt-
nih volilcev. To je torej priprost račun.
Povejte, za koliko volivcev jamčite in
temu primerno število zastopnikov do-
bite. Moram reči, da Vaši organizaciji
vodstvo stranke toliko zaupa, da se ne
bomo mnogo vmešavali v določitev
imen. Vi zaupate stranki in se na njo
zanesete, kar je zä stranko zelo častno,
stranka pa zaupa Vam, da boste ji dali
v občinskem zastopu najboljše moči na
razpolago.
Povedati pa moram, kako si pred-
stavljamo sestavitev občinskega odbo-
ra še dalje. Če bodo skllcali enaic vo*
Mini shod celjski uradniki, ki imajo
veliko število volilstva, in hišni posest-
niki in trgovci, govorili bomo tudi ž
njimi, kakQr danes z Vami, da jim pri-
znamo ono žtevilo naši stranki zvestih
odbornikov, ki jih dobimo od njihovih
organizacij. Tako se seveda ne moremo
pogoditi, da bi mi organizacijam po-
sameznih stanov dali odbornike, one
pa svoje volilce stari celjski nemški
stranki pod novim imenom »Wirtschafts-
partei«. Ker vidim, da se sniejete, vidim,
da te enodr.pvne muhe, ki se je te dni
porodila, ne vzamete preresno, ker te
ljudi kot dobre gospodarje poznate po
njenih vojnih posojiüh mestne hranil-
nice in mesta. Sicer je prav, da je na-
stopila ta stranka, cienar Una in dobiia
bode tudi nekaj volilcev, mogoče tudi
nekaj odbornikov.
Da njena žrtev ne bode preobila,
je Va.^t skrb. Če se demokrati polno-
število udelez'te, je podanašnjem stanju
dvetretjinska večina v Celju gotova
stvar. In tak zastop bode tudi lahko
kaj napravil, bode ponos deŽele in
kraljestva. Kakor je stranka zadnje dni,
kljub temu, da deluje v prvi vrsti za
edinstveno in močno državo, izbojevala
našim krajem sijajno zmago glede va-
lute ter rešiia posestnike kron velike
izgube, tako bode tudi v občmskih
odborih čuvala naäe narodno premo-
ženje in ga množila v prid domačinom
in celoti. Ne smemo čakati zniiraj !e
na pomoč iz Ljubliane in Beograda in
od države. Kar država ima, ima cd
nas. Zato jo učvrstimo z močnimi in
zdravimi občinami in vsi bomo dobro
napredovali. Vaš dr.naSnji sklep, da v
celoti greste z demokracijo, bode lep
vzgled okolici, celi Sloveniji. Uspeh
današnjega volilnega shoda je popoln,
ker sporazumeli smo se popolnoma.
Giede obcinskih volitev.
V seji 13. tm. se je zopet bavilo
načelstvo Demokratske stranke s po-
stopanfem glede obcinskih volitev. —
Stranka je dolžna v vseh občinah brez
izjeme posvetiti vso pozomost tem vo-
litvam in glsdati, da v smislu progra-
ma stranke pridejo v odbore le osebe,
ki ne nasprotujejo temeljnim načelom
demokracije. Seveda se krajevnim or-
ganizacijam prepušča in naroča pri-
merno vplivati na sestavo kandidatnih
list in na udeležbo pri volitvah samih.
Ali nastopa stranka pri teh gospodar-
stvo občin zadevajočih volitvah v svo-
jem  imenu  ali pri skupnih gospodar-
EM. LILEK:
lugoslovanska poll"
tika celjsklh grofiov
(Dalje.)
s na Fndenka z Elizabeto Frankopanko,
ki je pnnesla svojemu soprogu za doto
Polovico otoka Krka, gradove Trsat,
öakar in Bribir v Vinodolu. Islega leta
je snubil Zigmund njegovo tretjo, naj-
JJilajžo hčer Barbaro; poroka je bila v
^rapmi, kronanje pa v Budimpešti. Od
vLh xa vidimo CG'iskega grofa pri
vseh važnejSih državnih poslih obstrani
<od iet!,ni111n?kega CeSaria Ž^m»nda
državni u ' na °grsk'h in hrvaških
v Kostnirf -?Iih; na   ceikvenem   zboru
Uta1,^04.14--!««-).
b°gata dedSči priDadla Je Hermanu II.
ro.skem, KransL rtenb"ržanov n^ Ko-
tcdaj se je zval » m 2taierskem; od
in ortenburgki«. Nf[,of. Celiski, zagorski
mu je obetalo boseti^w! pozneJe se
Ko ie izmiril bosenskeg\rki;alievstvo-
]h sina Tvrtka 1., z owskimJa,Tvrtka
Z'gmundom, izdal mu je TVr^ral'T
nj^gov svak, z dovoljenjem Z°rs3
hrvaškega kralia povelje, s katerim •"
f arova, vse bosensko kralijevst c Zl°u
TvrtKVnl Potomcem. Ali kö je
vrtko II. leta 1443 umrl brez potom!
cev, ni hotela bosenska vlästela pri-
znati Celjana Friderika za svojcga
kralja, ampak je izvolila domačina,
Stjepana TomaSa, prijatelja in zavez-
nika ogrskemu magnatu Iv. Munjadiju.
Herman II. je obrnll svoje oči tiidi
v Srbijo, o2enivši svojega vnuka Ulri-
ka s hčcrjo srbskega despota Jurja
Brankoviča. Mnogo mu je škodil pri
njegovih jugoslovanskih načrtih sin
Friderik II., ki se je sprl s svojo so-
progo in potem živel več let ločen od
nje, ker se ie zaljubil v lepo Veroniko.
Hrvatico iz plemenite rodbine Desini-
čev. Šele leta 1422 se je očetu in kne-
zom Frankapanom posrečilo, da so
zopet združili in odvedli v grad Kra-
pino. Ali že drugo jutro so naSli tili-
zabeto mrtvo v postelji. Dasi je ves
svet glasno govoril, da je Celjan svojo
soprogo lastnoročno z lovskim nožem
prebodel in usmrtil, vendar ga ni no-
bena oblast pozvala na odgovor; le
stričnik umorjene Elizabete, knez Ni-
kola, ban Mrvatske in Dalmacije, se je
vzdignil proti ubojici ter mu odhgal
vse gradove in vsa posestva, ki jih je
držal na Hrvaškem kot doto svoje
L;morjene soproge. Udarili so tudi dru-
gi hrvaški knezi na Friderika, tako da
je moral iz Hrvaškega pobegniti. Odi-
5el je v Budim, da išče zaklona pri
svoji sestri, kraljici Barbari.   Za   njim
je prižel tudi Ivan, prvorojenec kneza
Nikole, da pozove Celjana na dvoboj.
Ali kralj Žigmund je poslal obema na-
sprotnikoma ukaz, naj mirujeta na
njegovem dvoru, in jih potem poklical
pred sebe, da jih zasIiSi. Tu pred kra-
ljem je knez Ivan obdolžil Celjana. da
je svojo soprogo po izmirjenju zavratno
v postelji umoril; rekel je tudi, »da mu
želi pokazati, kako zna pošten knez
nesramnemu morilcu z roko dokazati,
čeravno mu ni dosti dober za časten
boj«. Kako se je ta prepir dovršil, nam
Zigmundov životopisec ne pove. Gotovo
je le, da je Friderik ostal zdrav in
syoboden in da se je povrnil v Slavo-
nijo, kjer je bil njegov oče zopet ban
(1423.—1434). Malo nato se je tajno
proti volji očetovi poročil z Veroniko,
katero je svet krivil, da je povzročila
umor kneginje Elizabete Grof Herman II.
se je zaradi tega hudo razsrdil nn svo-
jega sina ter ukazal, ga zapreti v gornji
celjski grad (v »Friedrichsturm«), Ve-
roniko pa v grad Ostrovec. Tu je bila
leta 1428 po zapovedi Hermanovi
usmrčena.* Šele zdaj se je jeza raz-
Jjučenega starca ohladila in tako je
i^pustil svojega sina iz ječe.
* Hrvaški knjižp.vnik Eugen Tomič je
ta zgodovinski dogodek obdelal v tragcdiji
»Veronika Desinička«, ki jo ie izdala Matica
hrvaSka l. 1904.
V zadnjih letih svojega življenja
je Herman II. še dočakal, da je ?jg-
mund povzdignil njega, sina Friderika
in vnuka Ulrika na cast ogrskih dr-
üavnih baronov in da je njemu, kraljici
Barbari in njegovemu zetu, palatinu
Nikoli Gosjanskemu, za čas svoje od-
sotnosti (1430.—1434.) poveril upravo
ogrskega in hrvaškega kraljevstva. Zdaj
se je Herman II. odločil, da se s celo
svojo rodbino maščuje knezu Nikoli
Frankapanu in vsemu njegovemu rodn
in da mu odvzame banovino hrvaško-
dalmatinsko. Ko so knezu Nikoli doSle
prve vesti o namerah Celjana, poslal
je svoje sinove v Zadar s prošnjo, naj
razloži Benetkam, svoji gospodarici, da
ne bo nikdar mira v Dalmaciji, če bi
prišla v roke celjskega kneza. On sam
se je podal v Rim k papežu, da ga
prosi za pomcč. Papež in rimski Fran-
kapani (de Frangepani) so ga lepo
sprejeli; papež mu je pri tej prüozno-
sti potrdil, da so hrvaški Frankapani
rimskega pokoljenja ter mu obenem
tudi podelil nov grb. Na to mu je tudi
cesar in kralj Žigmund iz obzira na
papeža potrdil celo hrvaško banovino.
Eno leto potem je umrl ban Nikola,
ostavivši 9 sinov (»Baniči«), koji so
prevzeli cčetovo ogromno državino.
Bansko cast sta dobi-la najstarejši in
tretji sin Stjepan II., ki je kralja  Žig-
Stran 2.                                                                                         »NOVA     D   Q   B   A«___________________________________stev. 8
skin skupinah, je stvar krajevnih or-
ganizacij. Izključeno je pa, pogajati se
brez soglasja z načelstvom stranke
bodisi s klerikalno ali nemško stranko
kot tako ali nastopati zoper katerokoli
slovensko tiapredno strujo proti kleri-
kalni stranki.
P0UTIČNE VESTi.
Dr. Trumbič glede Reke. Naš zu-
nanji minister dr. Trmnbič ie posetil
min. predsednika Nittiia v njegovem
privatnem slanovanju. Nitti je predložil
4 predloge glede rešitve jadranskega
vprašanja, v katerih se povsod zahteva
Reko za Italijo. Dr. Trumbič ie proti
temu odločno protestiral in izjavil, da
bi dopustil kot skrajno mejo znano
Wilsonovo črto do reke Raše in ob
enem zahteval, da italijanska vlada
zajamči jugoslovanskemu r.arodii, ki
se bo nahajal v njenem obrnočju, na-
rodno avtonomijo, kakor bo isto sto-
rila Jugoslavija z italijanskim življem.
Dr. Trumbič povdarja, da je tudi on
za nekako avtonomijo Reke, kakor jo
je ista vživala pod Ogrsko, vendar pod
jugoslovansko suvereniteto. Razgovori
se bodo še nadaljevali.
PaSič in Trumbič pred vrhovnlm
8V;tom. Vrhovni svet sestoječ iz Cle-
menceauja, Lloyd Qeorgea in Nittija
imel je 13. tm. celi dan posvetovanje,
h kateremu sta bila povabljena Pašič
in Trumbič.
Vladni komunike o valutnem
vprašanju je izdala vlada dne 15. tm.
V istem se razlaga podrobno rešitev
vprašanja, kakor je to bilo določeno
na zgodovinski torkovi seji ministr-
skega sveta.
Agrarna reforma na HrvaSkem
in v Vojvodinl. Lansko leto se je raz-
delilo po Hrvaškem in v Vojvodini
okrog 100.000 oralov zemlje iz vele-
posestev. Ostalo je še toliko zemljišča,
da se bo zmoglo razdeljevati še tudi
letos. Naredba o izvolitvi agrarnih od-
borov je že gotova. Volitve se bodo
vršile kmalu po občinskih volitvah.
Vse podeželsko prebivalslvo novoosvo-
bojenih krajev se razdeli v pet kate-
gorij in sicer:' veleposestnike, na one,
ki dajejo zemljišca v najem, rla take,
ki jih sami obdelujejo, na male kmete
in one, ki sploh nimajo zemljišča. Od-
bori se bodo volili po občinah in sicer
od vsakih 20 prebivalcev vsake kate-
gorije po en clan agrarnega odbora.
Naša stvar v Parizu se boijša.
Iz krogov naše pariške delegacije -se
doznava, da se delegati o poteku raz-
govorov izražajo zelo optimistično. O
dr. Trumbiču se pravi, da je dobil na
sestankih z antantnimi državniki, o
istih zelo povoljne utise, Lloyd George
in Clemenceau sta postala gluha za
italijanske zahteve ter podpirata našo
stvar, posebno prvi je zavze! za nas
prijazno stališče. Amerika se razprav
ne udeležuje, ker še mirovna pogodba
v Združenih dr.žavah ni ratificirana.
Italijanska vojaška mislja na
Dunaju razpuščena. Kakor poroča »Slo-
venec«, bo italijanska vojaška misija
na Dunaju razpuščena v kratkem. Na-
domestila jo bo   nova   medzavezniška
munda spremljal na njegovem poto-
vanju v Rim na cesarsko kronanje in
na koncil v Bazelu. V tern mestu je
kralj in cesar Žigmund potrdil Fran-
kapancem vsa njihova posedovanja in
bansko cast na HrvaSkem in v Dal-
maciji.
Tako se je za sedaj borba Celja-
nov za Hrvaško in Dalmacijo po inter-
venciji papeža in cesarja celo izjalovila.
Ko se je Žigmund v jeseni Ieta
1434 vrnil na Ogrsko, poklical je Her-
mana II. k sebi v Požun, bržkone za-
radi njegove prepirke s Frankapani.
Celjani gotovo niso bili zadovoljni z
držanjem kralje, ker so se zopet vrgli
na Frankapanski rod. Njim so se- se-
daj pridružili slavonski Talovci. Kralj
je moral sedaj poklicati Frankapane v
Požun, da jih v prisotnosti prelatov in
baronov zasliši in reši tožb, ki so se
vložile proti njim. Najprej se javi celj-
5ki grot Ulrik ter zahteva, da mu »Ba-
niči« vrnejo polovico Krka, potem
gradove Trsat, Bakar in Bribir, ki jih
je njihov oče Nikola pred desetimi leti
odvzel njegovemu očetu Frideriku. Na-
vzoči knezi so v to privolili. Nato je
kralj dal sestaviti povelje (listino), s
katerim je zagrebškemu kapitolu na-
ložil, da grofa Ulrika uvede v posest
teh mest (I. 1435).
(Dalje prih.)
nadzorstvena komisija, kateri bo na-
čeloval bivši italj. vojni minister Zup-
pelli.
\i jugoslov. dem. sfpsnhe
Seja volilnega odbora JDS za me-
sto Celje se vrši v pondeljek, 19. pro-
sinca ob 8. uri zveč.er v uredništvit." '•
VoHIno glbanje v Celju. Te dni
smo v C^lju doživeli po dolgili lelih
prvi voülni shod Priredilo ga jc tu-
kajšno marljivo delujočeObčeslovensko
obrtno društvo, ki je za četrtek dne
15. januarja sklicalo na sestanek celj-
ske obrtnike volilce. Shoda se jemde-
ležilo nad 70 obrtnikov. Vprašanje tak-
tike pri mestnih občinskih volitvah se
je vsestransko rasmotnvalo ter se je
po zelo živahni debati, katere so se
udeleževali ?;g. Rebek, Kolšek, Zontič,
B'zjak, A'tziebler in Založnik, zbor so-
glasno Izrekel za složen nastop vsega
celjskega obrtnlštva za kandldatno
Hsto demokratske stranke. Obrtništvo
kot jaka, složna skupina v najmočnejši
volilni stranki bo prišla do največje
veljave in bo stranka morala zahteve
takšne skupine upoštvati, jih bo kot
znana prijateljica obrtniškega stanu tudi
lada upoštevala. To je tudi naglašal
navzoči narodni poslanec in predsednik
JDS g. dr. Kukovcc, ki je po debati v
daljšem govoru, čegar bistveno vsebino
objavimo posebej, naslikal stati^ce de-
mokratske stranke glede občinskega
gospodarstva in z veseljem vzel na
znanje sklepe zbora zagotavljajoč, da
bo strar.ka drage volje uvaževala vse
utemeljene zahteve obrtništva.
BreŽlce. Danes v soboto, dne 17.
t. m. se vrši po dohodu večernega
vlaka v Narodnem domu zaupni se-
stanek somišijenikov JDS, na katere-
ga se tern potom vabijo vsi pristaši
iz mesta in okolice. •— Referiral bode
urednik Spindler o občinskih volitvah.
— Odbor Okr. org. JDS Celje.
Pazite na voillne irrenike. Po
novem občinskem volilnem redu bodo
imele volilno pravico tudi one ženske,
ki imajo samostojno gospodarsivo in
plačujejo davek. Z dežele pa nam po-
ročajo, da klerikalci, ki sö upajo rešiti
še samo s pomočjo nezavednih žensk,
vpisujejo v volilne imenike sploh vse
ženske, ki so soposestnice z možem.
Omožene soposestnice, katerih možie
imajo volilno pravico, pa ne smejo vo-
liti. Opozarjamo naše somišljenike, da
stalno pregledujejo volilne imenike in
tako prepreČijo klerikalne mahimacije.
Kjer pa bi gerenti ali župani vkljub
temu hoteli postransko postopati pri
sestavljenju volilnih imenikov, pred-
lagajte pri vladi nepristranske volilne
komisarje. Ako potrebujete kakih po-
jasnil, pišiti tajništvu JDS v Celje oz.
Maribor.
PTUJSKE NOVICE.
Vinski davek na Štajerskem In
vojnl dobički. »Nova Doba« je pri-
nesla v St. 6 poročilo, da jo deželna
doklada za vino, porabljeno za doma-
če potrebe, odpravljena. Za te nakla-
de so se izdali plačilni nalogi meseca
oktobra v Ljubljani. Novembra in de-
cembra so se po pošti pošiljali obda-
čencem. Predpisi so bili ravno tako
samovoljni, brez prave podlage, kakor
so bili v Ptuju izdani predpisi glede
osebne dohodnine za 1. 1918. Predpi-
sala se je n. pr. dvema sestrama, ki
posedujete skupaj mali vinograd, na-
klada, in sicer eni od 15 hi, drugi od
14 hi pridelanega vina, skupaj torej
od 29 hi vina, dasi se je pridelalo
komaj 16 hi vseza in se ga za doma-
če potrebe ni porabilo niti en hekto-
liter ! V drugem znanem slučaju se je
predpisala naklada kar od 30 hi, dasi
se faktično ni porabilo vina istega let-
nika niti cele tri hektolitre ! Pn nas
se mora vino prodati. da se dobi de-
nar za druge potrebSčine I Proti takim
neutemeljenim predpisom naklade se
je moral vsak obdačenec pritožiti. O
pritožbah je posobna komisija v Ptuju
koncem decembra vršila poizvedovanja
ter je zaslišavala stranke. To ne ka-
že, da bi vlada hotela od svoje na-
redbe odstopiti! Pravično pa bi bilo.
Ker. ako imamo enotno državo, naj
veljaio tudi povsod isti davki. Nam na
Štajerskem so lani tudi davčne obla-
sti predpisovale davek na vojne do-
bičke. Te dobrote smo bili menda zo-
pet samo Slovenci deležni, ker na Hr-
vatskem o tem davku ni bilo nič sli-
šati.    Nujno pa je,  da bi se ta davek
v celi državi čim preje predpisoval in
izterjaval, sicer bodo vojni dobičkarji
večinoma izginili ! Ta stvar je pač res
nujria !
MARISORSKE NÖvTCET
Maribor. V Cirilovi tiskarni je dr.
Korošec koncentriral celo zalogo pre-
pirljivih kaplančkov, ki se jim ne ljubi
opravljati dtihovniSke slnžbe na deželi,
in ti junaki hočejo sedaj zastrupljati
naše javno Življenje. Klerikalni časopisi
že doigo niso staii na tako nizki stop-
nji, kakor zadnje mesece. Težko je
najti v njih en stavek, ki bi bil pisan
v dostojni obliki; kakor pred vojno, tako
je tudi sedaj od uvodnika do zadnje no-
tice samo bevskanje in zlobno natolce-
vanje. Posebno-se ti praznoglavi mladiči
zaganjajo v vladnega komisarja dr. Pfei-
ferja, o katerem je danes v Mariboru med
resnimi krogi splošno mnenje, da je
mož popolnoma na svojem mestu, nje-
gova smer pravilna v korist mesta kot
države ter ravno tako naroJne stvari.
Na§ mariborski list ima popolnoma
prav, da otročje zmerjanje iz Cirilove
tiskarne, ki ga najnižji sloji ne sma-
trajo resnitn, ignorira. Prav pa ni, da
Ijudstvu ne odkrivajo napak in zane-
marjanja, ki ga zagre^ujejo klerikalni
voditelji. Če se »Straža« zgraža nad
slabim mestniin gospodarstvom radi
pokvarjenih trotoarjev, jo je pii tej
nežni skrbi za mestno gospodo vseka-
kor treba opozoriti, da podrega tudi
komisarja mariborskega okrajnega za-
stopa, klerikalnega ad*/okata dr. Lesko-
varja, ki že celo leto vodi okrajni za-
stop, pa ima na celem Spodnjem Šta-
jerskem najhujše zanemarjene ceste.
Cesti proti Slovenskim goricam, Sv.
Marjeta, Jarenina, Sv. Jakob, Sv. Jurii
in druge še niso bile niti enkrat
posute, kakor ne eeli vojni čas in
zato bo treba te ceste sedaj popol-
noma na novo zgraditi, kar bo stalo
ogrornno tisočakov, ker dr. Leskovar
raje hodi po shodih hujskat, kakor pa
da bi vrši! svoje dolžnosti. Niti cestar-
jev nima na teh cestah, tako da stojijo
že cela jezera, ker nihče ne odvaja vode,
na sredi cest so take lnknje, da se
lahko voz na vsem lepem zvrne. Cesta
med Sv. Jurjem in Marijo Snečno Že
čaka 6 let na zvezo, dr. Leskovar je
dobil pri nastopu že ob cesti naloženo
kamenje, pa se ni brigal za delavce,
da bi isto razložili. Seveda klerikalcem
je bolj na sreu mariborska nemška
gospoda, kakor pa kmečke težave!
Maiibor. (Kabinetno predavanje II.)
Maribor 13. prosinca 1920. Prvo kabi-
netno predavanje sijajno usptlo. Vsa
višja inteligenca napolnila veliko dvo-
rano do zadnjega kotička. Na drugem
kabinetnem predavanju bo govoril dr.
teol. in phil. Vseznal o zgodovinskem
ozadju remek-del : »Horibilikribifaks«
in »Datumdirititumtaridaks«. To pre-
davanje priredi propagandistični odsek
»Zveze narodov«. Temu sledi preda-
vanje Društva za varstvo živali o staro-
gr5ki literaturi itd. Navdušenje za ta
kabinetna predavanja raste.
Maribor. (Visoka učenost.) Pri-
morska politika je že od nekdaj hodila
čudna, nam dostikrat težko umljiva
potu. Pred kratkim so si naši begunci
ustanovili potrebni Narodni svet za za-
sedeno ozemlje, ki si je nadel silno
resne in važne naloge v prid ubogih
pregnancev. Ta Narodni svet ima tudi
organizijski odsek, katerega delokrog
smo si mislili vsekakor v področju
onih visokih ciljev, ki jih ima izvesti
ta Narodni svet. Naenkrat pa smo v
svoje veliko začudenje čitali, da prireja
ta organizacijski odsek predavanja,
(čemu ne izobraževalni odsek?), in sicer
pod visoko doncčim in tujim naslovom
»Kabinetna predavanja«. (Kaj pa je to?)
Še boli čudno pa ie, da smatra ta or-
ganicijski odsek narodnega sveta za
svojo nalogo, prirejati učena predavanja
o provensalskih trubadurjih, za višjo
inteligenco v času, ko imamo rešiti
toliko perečih resnih in aktuelnih živ-
Ijenskih vpra^anj. Ali gospodje res ne
poznajo a<tuelnej5ih snovi na kultur-
nem polju? Za vso mariborsko inteli-
genco pa je vsekakor značilno, da u-
vaja ta kabinetna predavanja klerikalni
urednik, duhovnik dr. Lenard. Videti je,
da imajo v Mariböru trubadurji v pred-
pustnem času zelo ugodna tla.
Poselme občlnske naklade v Ma-
riboru. Deželna vlada za Slovenijo je
z naredbo z dno 3. tm. dovolila mestu
Mfiribor pobiranje posebnih občinskih
naklad in sicer za hi mošta po 4 K,
za hi vina 12 K, za hi piva 3 K, ki se
u
konzumira v mestu ter po 1 0 vin. o
hektoliterske stopnje alkoholovine na-
vadnega žganja in 10 K od vsake stek-
lenice konsumiranega šampanjca.
CELISKE NOVICE.
»Snegulclca« v Celju. Dramatično
drustvo je po zaslugi gospe Vere Za-
ložnikove razveselilo dne 11. tm. naše
malčke z vprizoritvijo »Snegulčice«.
Srečni otro3ki obrazi so bili dokaz si-
jajno uspele predstave. Vioge so bile
zelo dobro razdeljene. Kakor že lani,
je tudi letos gospa Zaloznikova \zvr-
stno pogodila vlogo hudobne in zavidne
kraljice-mačehe. Gdč. Tončka Mirniko-
va je igrala s tako Ijnbkostjo in iskre-
nostjo, da si je na mah pridobila srea
malih gledalcev. NajlepSi prizor je bi!
pač njeno gospodinjstvo med Skratci,
katerim je bilo živo videti, da jim je
»Snegulčica« najveCji zaklad. Zelo ži-
vahni so bili nastopi Skratov. Tudi kra-
ljevič je svojo vlogo pogodil. Izvrstna
je bila misel, uprizoriti tudi nastop vll,
ki so radostno presenetile. Gospej Za-
ložnikovi gre najlepša zahvala za njen
trud in njeno piemenito delo, katero
posveča eni najvažnejših nalog v raz-
voju na5e mladine. Naša dečica pa upa,
da ji bo dana prilika, prav skoraj, zo-
pet videti tako lepo vprizoritev.
Dramatično druStvo v Cel|u. Red-
ni občni zbor se vrši v petek 16. ja-
nuarja ob osmih zveter v hotelu *pri
Kroni« z običajnim sporedom.
Tatvlna v vojašnlci Kralja Pe-
tra 1. V vojaSnici Kralja Petra I. bil je
v noči od 14. na 15. tm. iz pisane za
evidenco pri kr. 45. pukovski okrožni
komandi ukraden pisalni stroj znamka
„Sfocwer". Ziočinec bo skusil stroj pro-
dati, zato se pred nakupom tega stro-
ja svarl. Kdor bi o tatvini kaj zvedel,
naj to naznani zgornji komandi.
Vojaški koncert v Celju. V sre-
do, dne 14. tm. je priredila maribor-
ska vojaška godb'a pod vodstvom ka-
pelnika g. Herzog-a v veliki dvorani
hotela ..Union" koncert, ki je v vsakem
¦oziru sijajno uspel. Ne bomo se spu-
ščali podrobno v stokovno kritiko, saj j
nam je jamčilo žo ime kapelnika gosp.
Herzoga, da nam bo nudil koncert pr-
vovrsten umetniSki užitek. Slavo, ki si
jo je mariborska vpjaška godba v tem
kratkem času pridobila, zasluži v pol-
ni meri in ie zato žela tudi od celj-
skega občinstva, ki je veliko dvorano
čisto napolnilo, obilo priznanja. Bil je
to gotovo velik ku'turni dogodek za
Celje, ki po lepem začetku gotovo ne
bo ostal edin. — Na tem lepem veče-
ru pa so se tudi prvič sešli vsi Celja-
ni. Poleg Slovencev so se namreč v
častnem številu udeležili koncorta tudi
oni jugoslovanski državljani, ki so se
poprej zbirali v „Deutsches Haus". Če
se ne motimo, smemo tudi s te strani
sredin večer toplo pozdraviti, ker je
pokazal, da se z dobro voljo prav lah-
ko vsi jugoslovanski državljani vsede-
mo k eni mizi, če imamo dobro voljo
in se ne pustimo hujskati od subver-
zivnih elementov, ki se ne morejo
sprljazniti z danimi razmerami in torej
pač ne spadajo več v Celje. Naši, do-
slej nam tuji Celjani, so se na tem le-
pem koncertu obenem prepričali, kako
močno je naše kulturno življenje celo
na koncertnem polju. Upravičeno so
se divili lepoti slovanske muzike fn
tako smo vsi skupaj preživeli par le-
pih uric v duhu novega življema in se
razšli z veselim „Na svidenje I
Hotel Union noče več biti „Deu-
tsches Haus" in si je zato najel srb-
skega gostilničarja. Tudi zunaj nosi
srbski napis. Ne glede na to, kako se
bo zadeva glede tega poslopja končno
reSila, mislimo, da zahteva skromni
takt, ia se odstranijo nemški napisi v
dvorani in ne sprejemajo že pri vho-
du gostov ljudje, ki niti slovenski ne
znajo (blagajničarka pri vojaškem kon-
certu), ako prireditelji reflektirajo na
slovensko občinstvo.
Občeslov nsko obrtno društvo v
Celju sklicuje za obrtnike volilce vo-
lilni shod v gostilni g. Svetela v Ga
berju za prihodnjt torek dne 20. pro-
sinca zvečer ob 1/28. uri. Obrtniki iz
okolice, pridite polnoštevilno!
Plesna vaja za obrtniški pies v
soboto odpade. Pnhodnja vaja v ne-
deljo, dne 18. prosinca zvečer ob pol
8. uri.
Dfjaški kuhlnjl v Celju so daro-
vali od 1. oktobra do 31. decembra
1919 sledeči gosp., denarni zavodi, kor-
poracije  itd.:   g.  dr.   Josip  Karlovšek
;;       8                                                                                               »NOVADOBAx                                                       _____________________Str »n *•
odvetnik v Celju, iz poravnav v ka-
zenskih zadevah 20 + 30 -f 30 K ; g.
vet. Šribar v Št. Pavlu v Sav. dolin!
Čisti dobiček veselice 400 K ; g. Hinko
Klešnik, prof, v Celju, 10 K; g. dr. Ju-
ro HraŠovec, odvetnik v Ceiju, 30 K ;
g. dr. Gvido Sernec, odvetnik v Celju,
iz neke kazenske poravnave 50 K;
gg. prof. M.rtin Mastnak, Pave! Hole-
cek in Franc Mravljak, vsi v Celju, po
10 K ; g. Peter Majdič, veletržec v Ce-
lju, mesto venca umrli ge. Lvgusti Ja~
ničevi 100 K ; Posojilnica na Vranskem,
mesto venca umrlemu g. nadučitelju
MegiiČu 100 K ; g. Josip Kožuh, prof,
v Celju, 60 K; g Matej Suhač, prof, v
Celju, 10 K ; ga. prof. Marija KleSni-
kova 400 K; g. Ig. Založnik, uradnik
v Celju, 2birko vesele drtižbe pri Bra-
rsiboru 120 K; g. Anton Zlobec v Ce-
lju 10 K; g. Davbrin Boranif, profesor
v Celju 11 K ; okrajni zastop v Smar-
ju pri JdSah 60 K; ga. MikuS Ljudm.
v Ootovljah 20 K ; g. Anton Jošt, prof,
v. Oulju, 150 K; g. Janko LesniCar,
tajnik Zadr. zvoze v Celju, nabrai na
gostiji Plahuta 370 K; g. Davorin Be-
raniC, profesor v Celju, del čistega do-
bička na veselici pevskega društva
»O!jka'< 200 K hranilnica v Slovemgrad-
cu 200 K; okrajni zastop v Gornjem-
gradu 100 K; g. Musi Jožef, župnik v
Vitanju 100 K; Žagar Ivan, župnik v
Dobjem 10 K; g. Časl Franc, župnik
v Trbovljah 100 K; g. M'kulic Juri,
kaplan v Lučah 20 K; g. dr. Kunej
Ferdo, zdravnik v Sv. Petru pod üv.
gorami 50 K ; g Ogrizek Franc, žup-
nik v Dramljah 5 K; g. dr. Zdolsek
Jožef, odvetnik v Brežicah, mesto ven-
ca umrli gdč. Kopačevi 30 K ; pisania
odvetnika dr. Ogrizeka v Celju v dveh
kazenskih zadevah 64-}~4O K; g. Na-
tek Fi., poStni naükontrolor v Celju,
mesto venca umrlemu polkovnika Ran-
diu 20 K ; gosp. Stern Anton, zasebni
uradnik v Celju, mesto venca umrli
gdč. Kopačevl 50 K; g. Gartner Franc,
Župnik v Planini, dar Mohorjanov, 20 K.
SrČna hvala 1
Zahvala. Organ, vojnih invalidov,
podružtiica Celje, mi je nakazala 100 K
podpore po umrlem možu-invalidu, za
kar se najlepSe zahvaljujem. Plank
Marija, Lipa St. 1.
DNtVNE NGViCL
Pomlad prihaja v deželo. Mrazje
čisto odjenja! in se urnaknil na snežne
gore in planine, v dolinah pa sije prav
velikonočno solnce in kliče k življenju
spečo naravo. Po rebrih je ozelencla
trava, na vrbah leskečejo mačice in"
tudi zvončki že silijo na dan. Pota se
šu5e, kmetje orjejo in kmalu ne bomo
mogli verjeti, da smo še v zimi —
tem težje nam bo, ko se bo ona vrnila
s svojega hudomušriega sprehoda po
gorah.
Šolska poslopja za shode. Pred-
scdništvo deželne vlade je v principu
zopet dovolilo rabo Solskih sob za
politične shode. Krajni Šolski sveti so
bili pozvani, da poročajo, če so šolske
sobe glede trpežnosti in podobno spo-
sobne za večja zborovania in bodo na
to okrajni šolski sveti definitivno do-
ločili, katere Šolske sobe se smejo
uporabljati za shod. Piireditelji pa mo
rajo pred shodom položiti prl šolskem
vodstvu ptimerni znesek za čiščenje,
kurjavo in drugo ter še enkratni zne-
sek tega prispevka kot kavcijo za even-
tuelne poSkodbe. — Mi to odredbo
deželne vlade iskreno pozdravljamo,
ker je v interest» dostojnega volilnega
boja. Gotovo bo bližnji politični boj
oster in se je bati, da se ponavljajo
falostni ekscesi, po shodih v gostilnah,
ki so nam vsem v žalostnem spominu.
V solan pa bo zborovanje gotovo že
radi tega povsod dostojno, ker ne bo
pijancev in gostilniškega ropota. Kle-
rikalna vlada dr. Brejca je rabo šo! za
shode ravno radi tega propovedala, ker
je bilo potom šol marsikje omogočeno
zborovanje naprednim strankam, ki bi
sicer ne dobile lokala, klerikalci pa
nio%° povsod farovže in cerkve. Upa-
delalarvJ'tda ne bodo   §olska   vodstva
Novenil,02'111 n°benih zaprek.
In meačanskih f ,učlteI3stvo Ijudskih
jemkov po zakon» !?r se novih pre~
nemoreizpl^tTpre^23^1^1919
svete ne odobri seznam» mT'ster Pr°-
uCiteljic, ki naj se pre^eU» «1J°V '"
Place, je višjl Solski svet Jv Uun —
sporazumno z delegatom mlnistrsfva
financ nakazal vsem učiteljem znatne
predujme. Šolska vodstva imajo že
plačilne   pole z   nakazili   v   rolcah,   a
preduimov le vsled tehničnih težkoč ni
bilo mogoče izplačati. V prihodnjih
dneh bodo zadržki odpravljeni in po
zagotovilu delegacije ministrstva financ
pridejo predujrni za učitelje med izpla-
čili čekovnega urada prvi na vrsto.
Novi brzovlak baje dobimo v
kratkem na progi Ljubljana—Maribor.
Ustavlja! bo samo v Celju in Mariboru.
Skrajni čab je Že, da se prometne zve-
ze Spodnještajerske z Ljubljano čim-
prej zboljšajo.
Počasi bo šlo! Včeraj je pripeljal
zagrebSki osebni vlak popoldne točno
v Celje.
Novl diievnlk »Domovina«, ki iz-
haja pod vodstvom najboljšega jugo-
slovanskega žurnalista Milana Marja-
noviča dvakrat dnevno v Zagrebu
)zjutraj v latinlci, zvečer v cmüci), pri-
naša tudi stalno zanimiva poročila iz
Slovenije. List naši inteligenci, posebno
pa druStvom toplo priporočamo.
DenarnI ovltki. Vsled podraženja
papirja in tiskarskih proizvodov je mo-
rala poštna uprava podražiti ceno de-
narnih^ovitkov počenSi s 15. tm. od
16 na *30 vinarjev komad.
Dušcvna blokada, nad katero so
se tako jeziü klerikalci, ker ni bil do-
voljen uvoz avstiijskih časopisov, je
konc'.ina. »Slovenec« in komp. že torej
s polno paro zajema iz rimsko-dunaj-
ske sestrice »Reichspo.šte« in tako plo-
dovito bogati slovensko kulturo z žol-
Čern in strupom — drugega učinka ob
koncu te duševne blokade nismo o-
pazili.
NeniSko solo na Muti, na tej nai-
eksponiranejši točki naše severne meje,
zahtevajo   socijaini demokratje v svo-
jem nemškem  glasilu   »Volksstirnme«.
Mi konečno razumevamo želje in težnje
najnovejših soc. dem. pristašev po Sp.
Stajerskem, od uredništva   lista   iugo- I
slovanske socijaSne demokracije pa  bi j
vendar pričakovali, da takšnih   Sovini- j
stičnih dopisov ne sprejema.   Ali hoče
»Yülksstimme« nadaljevati propagaudo
»Schulvereina« ?1
»Siovens'ca niiitica« bo izdala za
1. 1919 svetovni roman »ldijot« ruske-
ga pisatelja Dostojevskega. Ro ran bo
obsegal 3ö pol in bo izšel v dveh de-
lih. Za I. 1920 bo izdala »Matica«
Mencingerjev roman »Abadon«, mono-
grafijo o PreSernovi "«Novi ptsariji« in
antologijo čeških pesnikov v sloven-
skem prevodu.
Tlskarska krlza v Zagrebu Med
črkostavci in tiskarnarji so se zopet
začela notjajanja radi zvišanja plač. Ako
se ne bo do danes doseglo sporazuma,
je pričakovati, da izbruhne ta dan ti-
skarska stavka.
TobaČne cene. »Giasom odloka
finančnega ministrstva z dne 1. prosinca
1920 št. 148315 ima biti uradni kurz
100 dinarjev 400 K ter se ima po tem
kurzu višiti prodaja tobačnih izdelkov.
Vsled te odredbe izpremenijo se kron-
ske cene, navedene v zadnjem cenov-
niku, ki ve!ja od 3. dec. 1919 dalje,
med tern, ko originalne cene, navedene
v dinarjih, ostanejo neizpremenjene.
Zvišane prodajne kronske cene stopijo
v veljavo z dne 15. januarja 1920 in
se imajo od tega dne dalje prodajati
tobačui izdelki po kurzu 1 dinar- 4
krone.«
OOPISS.
Zibi/.a. Ud krajnega šolskega sve-
ta v Zibiki, g. Jurij Pevec, nabral in
izročil mi je znesek 90 K za revne
učence tukajšnje sole. Za njegov trud
in požrtvovalnost se mu v imenu Sol.
mladine iskreno zahvaljujem. — Šolsko
vodstvo Zibika, dne 14. januarja 1920.
— N. Blazinšek, zač. voditelj.
Slov. Bistrica. Okrajno glavarstvo
bo koncentriralo odslej prodajo vseh
živil v tukajšnji svoji razdelilnici živil,
ki jo vodi g. Zorman. Minulo nedeljo
se je baje vršilo tozadevno neko zbo-
rovanje v župnišču (kako to?) in so
se tarn zbrani župani izrekli proti od-
daji živil trgovcem. K temu bi si do-
volili mi opozoriti okrajno glavarstvo,
da v našem mestu niso vsi trgovci ve-
rižniki in oderuhi.
Velka prl Marlji Snežnl. Doseda-
njemu gerentu g. Antonu Tomažiču, ki
so ga doslej držali klerikales, vlada ni
mogla radi njegovega protidržavnega
mišljenja zaupati občinskih poslov in
je radi tega imenovala mesto njega
novega gerenta g, Karla Šumandla, po-
sestnika v Velki. V sosvet pa je pokli-
can še Jožef Zver, trgovec v Velki. —
Prejšnja klerikalna vlada ni hotela od-
staviti svojega ljubljenca.
RAZNE VEST«.
Viharji v Atlantskem oceanu. O
božiču divjali so po atlantskem oceanu
stra5ni viharji. Mornarji ne pomnijo
40 let takih orkanov. Devet velikih
oceanskih parnikov je pristalo s pri-
bližno 10 tisoč potniki v Newjorku.
Ladje so bile popolnoma z ledom po-
krite. Vse so več ali manj poškodovane.
IzsuSenje bačkega in banatskega
močvirja. Ministrstvo za agrarno re-
formo je v sporazumu z ravnateljstvom
vodu podvzelo vse potrebne korake, da
dobijo vodne zadruge za izsušenje
močvirja v Bački in Banatu potrebno
ktrivo, nafto in oglje oz. premog. Za
ta materijal ie odobren kredit 9 milj.
kron.
ElektriČiiu železnlca Maribor—
Prekmurje. Vodja falske clektrarne je
izdelal načrt za zgtadbo električue že-
leznice, ki bi peljala iz Maribora do
Pesnice, od tarn en del do Luč, drugi
del pa preko Sv. Lenarta v Prekmurje.
Zgradba bi stala do šest milijonov   K.
Zadnja poroLila
Vrnitev prestolonaslednika.
Paris, 15. jan. Prestolonaslednik
regent Aleksander je včeraj odpotova!
v Beograd.
Jadransko vpraSanJe.
Berlin, 15, jan. »Abend« javljajz
Haaga, da je jadransko vprašanje sedaj
konečno rešeno in sicer na način, da
dobi Reko Italija, luka pride pod kon-
trolo Zveze narodov in se internaciio-
nalizira, zaledje dobi Jugoslavia. Dal-
matinsko obal, izvzc-mši Zadar in nekaj
otokov, ki pripadejo Italiji, dobi Jugo-
slavija.
Češki vojaški kontingent.
Praga, 15. Jan. Čehoslovaškavla-
da je odobrila novi vojaški kontingent
15(.OOO mož. Vojaška aktivna služba
traja 2 leti brez enoletnega prostovolj-
stva. Meseca februarja bodo odbrani
4 letniki.
Premogarska stavka.
Moravska Ostrova, 15. jan.
24-urna demonstracijska stavka |e po-
tekla brez hujših posledic. Neodgovorni
elementi so izzvali tekom dneva po-
samezne izgrede; strokovna organiza-
cija je pozvala delavce zopet na delo.
Ti so se takoj odzvali pozivu. Sicer
vlada zopet mir.
Stavka italijanskih telefonistov.
Nauen, 15 jan. Organizacija tel.
in brzojavnega osobja v Italiji preti z
stavko, ako se ji ne povišajo place za
najmanj 1000 lir.
NemŠka valuta zopet notira.
Nauen, 15. jan. Angleški ministr.
svet je ukinil vse gospodarske odredbe
proti Nemčiji, ki so veljale od izbruha
vojne. Danes zopet prvič notira nem-
ška valuta.
Trdujave v Przemyslu poruSene.
D u n a j, 15. jan. »Kor. Bureau« jav-
lja iz Lvova,   da so   porušene   zadnje
utrdbe przemyslske trdnjave.
Premoženjska oddaja v Avstrljl.
Dunaj, 15. jan. Kabinetni svet je
zaključil debato o oddaji premoženja
in sklenil predložiti zakonski načrt na-
rodni skupSčini.
Sladkor v Avstrljl
Dunaj, 15. jan. Minister za pre-
hrano izdal je noto, v kateri se naznanja,
da bo cena sladkorju dosegla 60—65
kron za kilogram.
Poziv!
PetrovČe. Podpisana zahtsva, da
vsak posamezni osebno javi, kar ve o
gospodu ekonomu Vinkotu Steiner, po-
sestniku v Petrovčah, ki je bil 6. dec.
1914 vjet v Srbiji in po izjavi avstrij-
skega rdečega križa umrl na legarju v
Zaječarju. Natančui sodnijski dokazi o
smrti so na razpolago vsakemu pri
gospej Steiner. Zatorej se opozarja
vsakega, ki razširja vesti, da omenjeni
še živi, da se bo proti njemu sodnijsko
postopalo. — Jožefa Stelner, posest-
nica v Petrovčah.                      98 2 - 1
Oprava jedilne sobe
&--------läpp se proda. anpi       =i
Kje, se izve v upravništvu Nove Dobe.
=    86    2-1                           ass
^^Jgi   i ¦—"¦   "¦"   '¦'¦¦'¦¦    11    ¦     ¦'¦   ¦'¦¦"      >fBHBRBnTrr- —J"'¦Jt_f^
flnton F. nrzenšBh
oblast. konces. posredovalnica za
nakup in prodajo his ter posestev
v Celju. H;alja Patra cesta it. ZZ,
I. nadstropje — ima na prodaj:
Gradove z več ali pa manj
zemljiščem, velika in mala
posestva, vile, hlše v Celju
In bllžinl z gostiln., mesar-
sko in trgovsko obrtjo.
Wi Žtaltna panuilba. M
/(W\S  Waducitelj srednjih let, tudi /l^\\
mw) el(onomski naobražen, vdovee ^y]
J/ A  z naI30' odraslimi oiroci, iščc j/1
(//W  tern potom znanja ozir. kore- WyV
I/Jf\  spondenc* z nadarjeno in pri- \/m\
(( f^l ja^no gospodično ali vdovo s I^?J
V^oa primcrnim prcmoženjom. Sta- v^ö*
g^A)\ rost naj bo okoli 30 let. Po- ^ytJ)
^V^y nudbe je nasloviti pod »Lepo \,y^J
sj/  in spoiazumno 2lvSjenje«  na  /\f
M?>           upravniStvo lista.   ^^^ (svCX
POZOrl 10 vozov dobrega gnoja se
zamenja za seno. Vpraša se v gostilni
Zöchüng, Gaberje St. 41.                90 l
\         Prldne In ianesl)lve        n
kolporterje    |
[              sprejme upravništvo              jj
A         „Nove Dobe"         (I
J                       v CeSJu.                       \\
:":" Stänovoniß""»
¦aiBBB     UlUllUVUIIIU   ¦¦¦¦¦¦
v Ljubljani
obstoječe iz 2 sob jn kuhinje
se odda, zamenja za tako ali
večje v Celju.                87
Dophi r, Bcricnr I LeshovSeii,
Celje.
Vx>tn &*,*•
izurjen v vseh svojih strokah, oženjen
z delavnimi otroci, išče službo. Dopise
sprejema : M3PCŠ   PreSern. ul. 7.      75
© Trgoyino ©
špecerijskega    ali    mešanega
blaj?a išče v najem
82       A. Gels,       2-1
(Q)   ialec prl Celju.   {Qj
IšČe se poštena, že priletna
siužhinja,
katera bi znala nekoliko kuhati ter
bi bila sploh vešča v gospodinstvu in
bi imela veselje Uo otrok. Naslov v
upravi lista.                                   83 2-1
Mi pisalni stroj
z nevidno pisavo. Na ogled je pri
Hranilnici in posojilnici.
Sv. furl) ob Taboru.
L. Vlavsak,        si 1
r4      Opomin!      ^
Član/ vseh obrtnih zadrug      %
•      v   Celju,   ki še n/so dokJade     1
L     za leto 1919 vplačal/, se stem    A
T    pozivljajo, da /ste radiletnega     l
[      sklepa   zanesljivo do 31. jan.      I
V    poravnajo, ker bi bile zadruge    A
f    drugače primorane', te ekseku-    1
I             tivnim potom iztirjati.           j
L        Celje, dne 13. jan. 1920.          77    A
\^m P^edstojništvo zadrug. ^^1
i^———^i
(js                 Išče se                 ^
POSlOVOdjO        89 I
mešane stroke. Vstop takoj.      l||
Ponudbe na naslov :              JJ
zadruga „Samopomoč" I
ra                 v ceijit.                 m
Stran4.                                                                                               »NOVA     D   O   B   A«                                                                                                    Stev. 8
Štev. 208/20»
Razglas.
Na podlagi dopisa prcdsedstva pover-
jeniStva za notrajnc zadeve v Liubljani z
dne 2. Jan. tl., 5t. 12569 pr. ex 1919 se sledoče
razglaša:
V številki 3 uradnega lista dezeine
vlade za Slovenijo, objavi poverjeniätvo na-
rcdbo ministra vojne mornarice ?. dne
10. sept. 1919, P. A.o. Br. 111122, glede noS-
nje vojaške uniforme.
Proti tistiin, . ki se zoper to narcdbo
po razglasitvi pregrešijo, se bo kar naj-
strožje po zakonu postopalo.
Posebno se bo tudi pazilo, da ne bodo
nosili siromašni ljudj.1, ki jim je radi po-
majnkanjc obleke in obuivi dovoljcnanoš-
nja vojaške uniforme, na njili našltkov,
zvezdic, vrvic ali drugih znakov za šarže,
orožje ali polkc. Vsi ti znaki se morajo
potrgati.
Mestui magistrat ceijski, 13. jan. 1920.
Za vladnega komisarja:
Dr. Poljanec I. r.
Javna di°ažba»
V   sredo   due   21. tin. ob  10. uri
zjutraj se bode prodalo na javni dražbi
5   konj   v stari vojaški bolnišnici na-
sproti hotela Skoberne (Mohr).
Komanda mesta Celja,  dne 16/1.1920.
iv flinoyrodno posestvo -*•
s   3   hišami   itd-  pri   Framu se proda.
«Franc TomSič
Sv. Jur.J ob fuž. lel.      92 1
Blagajna
100 kg. težka se ktipi.
Ponudbe   z   navedbo cene na naslov:
„Blapjna, 5-j. Panel pri Freb.11
{g/S\E=---------r 85 1               -3?5ft(5)
Krasno, vellko zrcalo za salon priprav-
no, moški kožuh, kosturnni plašč za
gledališče   in   druge   razne   stvari  so
za pro*3ctfti.
Celje, Cankarjeva ulica 7/11.
¦  — 97 1                                                      —
Maks        P
Zobuhošeis §
Itrojaški   moj&ter»   jg
v Celju         L3
r^   Cankarjeva   ulLca   B
C2 ?e priporoča za točno in so- $5*
^ lidno izvršitev oblek za go- ^
L2                     spode.         11   3    51
Dobri mizariihi pomočnihi
proti plačilu 4 K od lire se sprejmejo pri
Baumgartnapju  Velenie.
80 3-2
Sed3ar»ska in iape-
•ftarska   del & vnioa
Ml*                           245 104-84
Iißlflß Samostanska
UUlJUi  ulica štev. 16.
Run! CD hl&l aIi se Pa v naJem vzame
nUpI utj lllutl mala trgoyina z gostilno
ali brez iste v bližini železniške proge. Po-
nudbe na E. Šuster, Kaplja vas, Sv. Pavel
pri Preboldu.                                      55 4-4
Stole, žšmnice, razno pohištvo
in   tapetniske   izdelke   ima   v
TZls Marija Baumyaptnep
Gosposk»  ulica 25.
Naročila se izvršujejo točno in sotidno.
r^ Več Yinicarskih Win ^?s
z močnimi  delavci se sprejme
pod zeio ugodnimi pogoji.
4-2      Naslov pove uprava       79
„Ptujshega lisfa"
^R              v Ptuju.              ¦¦
Fran STRÜPI, Celje
@@   Zaloya stekla,  |(gf©
porcelana,  svetilk,  I
ogledal, okvirjev in
raznovrstnih sip.
Prevzeije Sle
RlarsKtli del
Hralja Pefra cesta
Jugoslovansko
inženirsko podjetje
«Iružba x <n>. 7..
tnženirska pisarna in stavbno podjetje
Ljubljana, Sadno ulica štev. Z.
Maribor. Qihtringhofova ulica št. 34.
Brzojavni naslovi;
JIP — Liubljana,         J1P — Maribor.
Oddelekl. Projekti,proračuni. Nasvetovanje
in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo.
Oddeiek II.   Vodne  gradbc; izraba vodnih
sil; poljedeljska melioracija.
Oddeiek HI.   Beton, 2clczobcton.   Zelezne
konstrukcije.
Oddeiek IV.  Žcleznice, ceste, predori, mo-
stovi.
Oddeiek   V.   Industrijska   in  gospodarska
poslopja.
Oddeiek VI. Komercijalno razpečevanje gra-
diva, orodja in industrijskili tvarin.
Vedno
na novo dobiva veletrgovina  Ster-
mecki v Celju v velikanskih inno-
2inah sukno, kamgarn in hlačevino za
možkc obleke, volno cefir, tnodrovino
in pisano   tkanino za žer.ske   obldke
Sifon, belo in in pisano piatno zape-
rilo in razno m&nufakturn ob[ago, ka-
tero prodaja zaradi ogromncganakupa
B po najnižjih cenali in ako šene verja-
¦ mete, poskusitc takoj,   samo z enim
H      nakupom, da se sami prepricate.
H Veleftpno»i?sa Sn razpošlljaBna
I        <R. StermeclU v Celju
B  ima   tudi   velikansko zalogo gotoyih
B  moSkih,  ženskih, deških   in otročjih
B oblek, bluz, kril, hlač, čevljev, perila,
B  denarnic, nogavic, robccv in natisoče
B  drugili prcdmetov, katerc tudi prodaja
B  po cudoyito nizkih cenah in na zahtevo
tt       pošlje vsakemu ilustrov. cenik.       j
%.     vzorcev sedaj še ne pošiljam.     A
^5.  v ce""» -3 _^
¦Ml F^fft^flBfl    Enkratnateden eno pest.
|V|mCT||| Ob pomanjkanju knne,
lllUllBIII. ko se uporahliaio nado-
l»NWimi mestilna sredstva za kr-
mila pa se primeša dvakrat na tcdcn. PraSek
Mastin, dietetično sredstvo za2ivino je dobil
najvišje kolajne na razstavah v Londor.u,
Parizu, Rimu in Dunaju. Tisoči gospodarjev
hvalijo Mastin, ko enkrat poizkusijo in ga
ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastin za-
dostuje za 6 mescev za 1 praSička ali vola.
Ako se Mastin pri vas v lekarnah in tigovinah
ne dobi, potem naročite po poSti, 5 zavojev
Mastina K 2050 poštnine prosto na dorn.
Mazilo zoper yarje (nastamazilo) uniči
pri ljudeh in živini garjc, lišaj, srbeCico,
kožne bolezni, izpuščaje. Ne smrdi, nema2e
perila. 1 lonček 8 K. Lekarna Trnköczy
v Ljubljani, Kranjsko, zraven rotovža.
Izdelo^a^jc vseh vrsf cevljev
od prippo&tflh do najfinejs&h
p» d^evnih oenah         45 150-5
Rud. Zonfič
Oelje  (blizu kolodvora)
Kocenova ulica  štev. 2.
LUHION
s katerim si lahko vsak napravi
V< / finega čistila (krome) za čevlje.
Dobi se v Specerijski trgovini ter
dežel. priddki na dobelo in drobno
Franc Kolenc
Cel|e9 Maroditl dom.
Kupim tudi vsako množino lane-
nega semena   po najvišii ceni.
213     52-48
Ivan Rovnihar \
Celje       !
kupujs po najvišjih           :
dnevneh cenahs
Baneno seme,
iu no            8wh? 9°be»
in vosek.
fS Sfavbeno in galan« m
m ierifsko Kleparstvo M
W*                Ant. Joisa uasl.                "^
Franjo Dolžan
I —-----Celje —-----!   !
} 26   Kralfa *Petra cesta 8         f
%             nauproil „Belefia vola'*         4   L       ;
HM   ffevtcma vsa v stroko spadajoia   mm
BW   dela,  IxvrAlfev  foena In aolldna.   SjS       '
Hotel pri MKroniM t
Izvrstna vina, vedno sveže pivo in vsak čas topla
in mrzla jedila. Sprejemajo se tudi abonememi. Na
razpolago so tudi konjski hlevi.
Za obilen obisk se priporoüa     . .   ,,    ,-        v
K64                                                  Adoif  Kovac.
Na debelo  in drobno!       ft^W?H   W«^       Na debelo in drobno I
VJUl4|lJ                375 52-40
Zaloga igrač, galanterijskega-, norimbergkega
I in modncga blaga tor kranjskih izdolkov. |
© Vßlika laloga najboljsiii strocnic in cig. papirja. <j
X Zaloga  papi.ja,  pisainih  in risalnih potrebščin  na debelo in drobno. K
i  7Lhh*rJ-   oglasnik   HfRf^BJÄlPß   Zags'eSi,   Jurjevska
Zavod za oglašcvanje. •+**^~«***+*r<^*,-**s^^~~~'*> Zavod za oglaševanje
fHočef B Qhdpzati svojo lepoto ?
Ho&eie imefl kakop bar*Lun m^hko kožot
EHoßefe solnčnih peg, mozoSjci^ Sn ogi*cev?
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno kožo obvarajoco
pomado! Občudovaiii bodete! Zavidani! 1 lonček 6 K, St. 111. niocnejSe
vrste 9 K, k temu Pellerjcvo najfinejše lilijno mlečno milo 15 K.
Hcčele inie*i Eepn, zdravo fas«?
Fellerjeva prava Elza Tannochine pomada za
rast las doseže bujne lase! ZapreČi pihaj pre-
rano osivenic. Zabrani plešo! 1 lonček 6 K St.
111. 9 K. - Mazilo z . bike 1 K 80 v in 2 K 50 v.
HSucijo Vas kurja ocesa 2
Fellerjev pravi t'uristovski obli2 učinkuje brez '
bolečin hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes ¦
ve^! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala
Skatljica 3 K 50 v,   velika  škatija 5 K 50 vin.
%iTili*<n o« lirkuO Feilerjevc Elza umivalne pastilje
LXilW V>8 KSIJ f (Kolonjske yode) 1 škatlja 5 K. -
Fellerjev usipalen praSek proti potcnju 1 škatlja 5 K. — Fel-
lerjev mentolni črtnilc zoper glavo - in zobobol 1 Škatljica
3 K 5iJ v. — Fellnrjev Elza Fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki
stckleniri, špcijalni 27 K. — NajboljSi parfum z najfinej-
šim dvihotn od 8 K naprej. Najfinejši Hoga-puder Dr. Kluger,
bei, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Fran-
covka v steklenicah po 6 K in 16 K. Omot in poštnina
1599 15—5              posebej, a najcencje.
Evgen V. Feuer Ijekarna, Stubica Donja, E!xa ts»g St^w. 356. (Hrvnisko.)
TCr^T»"^ irm    IB^V  Mt%«e^  <r7*  katerss trajno we«
-^CS^JLJL«^    mJKLMJm&M>   m    selje  povzroča ?
Somo Suttner-jsvo u a!
Nikelnasta, po vsaki ceni in presene-
čeni bodete! Tudi vcrižice, prstane,
uhane, zapestnice, stenske ure, za-
pestnice i urami in vsakovrstne po-
trebne reči kakor: škarje, nože, doze
za cigarete, nažigalnike, britvc, dc-
narnice, jedilno orodje, razna darila
za krste, imendane itd., kakor tudi
velika zaloga vsakovrstnih zlatih  in
srebrnih predmetov.
Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike
od
-,--------------------------H. Suttiiep, Ljubljana \\. 983
11600 25-3                      _______                        J       J
Zaloga tu- in hiozemskega   rag   WJt *******!%    VF^u^iA       1R3    ^^är^S^^m^   B0    Prešcrnova
manufakturnega  blaga.   03   JElLClIr"JI      W ^SEECf     SO    ^^©Äl©   öä    ulica št. 15.
HAT1!?!       1^  JE T   ®JT JC T^J    P^Poroča pravkar do§la fzborna vina. Dneva.o
JLJL^L^  JL JdJLj     JO JnL Jm SlLdnL A^S     konceri novodos'e kapeie. ZačeJeK ob 6. uri.