J CbtUfo, 1U.» pmdoljok, 30, aprila (April 30), im ŠTEV.-NUMaER 102, »rvm te» U M«ti#« 1i0s, act •! Qt«. 3, 1s1v. »tWM M 14. isti ' , slovenske: m, VETA odne podporne (JrsSsilkl la ageevailkl f— •tadi NIT ft. Lew«tal« it, • Offlse ef petttcaltea: NIT ss. UvašaU ar«. DELAVSTVO PftZl NA 1-VISOV BOJ ZA PBI-; SElOIftO OMEJITEV. Tajnik sahteva strogo, sU^nd^r U prsrfttao preizkušnjo, U bodi izvršena, proden ss izaeljeneo od-Opravi ns pot t Ameriko. ^ "i niLiVlKI TAJNIK JI PROTI . iOldeeJfoT HI. — Organizirano delavstvo se pripravlja ns aktivno kampanjo, da ae ie treba pripravljeno poetavi po. roba prizadevanju, kr ga je opažati med sastopniki jeklarske industrije in nekaterih drugih akupin, da bi bila vrata na Ellis Islandu odprta drugemu navalu cenenega delavstva is Evrope. \ |e Prepisi piama, ki gs je delavaki tajnik James J. Daviš pisal predsedniku Hardingu glede tega, kako miali o priseljeniški postavi, in .v katerem je ostit^ zkvrnil zagovornike odprte prieeljenižke politike, ao koncem zadnjega tedna dospeli v Chiesgo ter povzročili , veliko zammanje med delavskimi krogi. Delavski tajnik zahteva, naj bodo omejitve ie strožje in tesnejše. Vlada, naj bi preiskala tiste, ki bi radi prišli v to deželo, ,v njih domačih lukah, preden ae ukrcajo na ladje. Na ta načip bi ne mogli prihajati semkaj tisti, ki niso telesno, duševno ali moralno zdravi ljudje. Daviš predlaga nadalje/ .da .je etroga ž^ra aiške peeiskava f tfihne. 4« gracija bodi (zbirna ,v Območju sedanjih kvot.' Kp predejo novi priseljenci, nsj bodo pripuščeni v deželo, in ce pokažejo njih zapiski po preteku gotoyc dobe, da niso vredni ameriškega državljanstva, naj bi bili deportirani ali odgnani if dežele. t "Jaz predlagam, da odredimo strofco, sli vendar pa pravično zdravniško preiskavo, in sicer v meji številniških omejitev, ki jih določajo sedanje priseljeniške po-stsve," js dejal v tistem pkmu tajnik Daviš. .1' > "Red bi aridol, da bi bile te pre-tskave izvršene v inozemstvu, zakaj, potem bi ne bilo treba potro-»iti izseljencem avo jih prihrankov za vožnjo, da ao prepričajo, ali so sposobni za Združene drža-.ve, ali no. Tozadevni vladni oddelek ao sedsj pečs s tem, kako bi se del premestiti ves nsš zdrav-niški preiskovalni ptroj v tuje dežele v meji naših eedanjih priseljeniških postav. Po mojem mnenju ne more nič drugega tako u-trditi naše priseljeniške politike, kakor ravno takšen korak. . » "Ves obup in vsa žaloat na EI-llj Islandu isvira iz slučsjev, v _ (Dalje na 5. strani.) . . Vodja irskih repobUčanov zahteva N selitve kot prvi pogoj miru. ' Dublin, 28. epr. Kamon de Valera, prcdeednik irake republike — o katerem je bilo pred nekaj dnevi napačno poročeno. «1« je ujet — je vee rej objavil prok Iamaeijo, v kateri nasnanja, da ja* republikanska vlada pripravljena skleniti premirje z vlo-do Svobodne države in začeti po-orsjsnjo za mir, ako vlada sprejme temeljne pogoje, ki eo: nove Molitve, na katere ne sme bili najmanjšega pritiska od nobene etre-ni; svoboda govora, tiska in zborovanja nc sme biti ovirana od »ikogsrj novoizvoljeni poalanei morajo biti odvezani od prisege angleškemu kralju; republifanska armada obdrži orožje, dokler ne l* aklenjen mir; ljudstvo iau pravico delovati za republiko in l>opolno neodvisnost od Aaglije/ • Vlada Hvotfodne države je sooča vzsIs de Valrrove' pogoje v pre '^ea. Kakor c: čsje, bodo poboji Delavcem sveta v pozdrav. stranka, prihajajoča nenničona is ognjenega plavža in vesskča se svojega zmagovitega prerojenja in pomla-jonja, pozdravlja delavec Ame rike in vtstfa zveU na totoinji Prvi moj, prasnik Dela. • • Pozdravlja sovjetsko rspubliko Rusije, ki se hrabro bori sa do-sego svoboda,in vlade delavsksga razreda; pozdravlja prolotarce na Anglsšksm, v Nemčiji, Pranciji, Belgiji, Avstraliji, Južni Afriki, Indiji, Kanadi, Mehiki ia v vseh dragih deželah svsU. Socialistična stranka ni poi bila na hrabro sodrags, U so Šs vsdno priklenjeni v ječah kapitalizma vslsd zvsstobs svojemu de-lavsksmn rssredu in tudi njfen pošilja bratski posdrsv, obljnblja-joč jim ponovno, da no prsnsha s delovanjem v prid sjim, dokler n zadnjemu med njistf ns odpro vrata prostosti." — Eugeno V. Debs. JUGOSLAVIJA PRIZNALA NOVO TURČIJO. * - Relgradaka vlada sk^tnUs pogodbo s Angoro; balkansko ravno-je zdrobljeno. ZBIŽAMJE E BOLGARIJO. Carigrad, 28. apr. r- Nova Tur čija in Jugoslavija sta vpostavili diplomatsko stike, kakor Je bilo ■M meni, da is je Izjalovilo ravnovesje na Bklkanu proti'Turčiji, katerega so skušali organizirati zavezniki. Jugoslavija, jc s tem koeatom obrnila hrbet Angliji, FrsnOlji in obenem Grški, pribil žela pa ae je Bolgariji, ki jc tudi sklenila prijateljske stike s Turki. Turki fO bili na diplomatičnem delu na Balkanu ves čas, odkar se je razbila prva lozanska konfe renca. Namen tega dela js bil, odvzeti Grkom njihove balkanske, zaveznike. Izmet paša je na po-vrstku iz Lozane posetil Bulta-rešt in rezultat poacta je bil, da jo bil Dževad bej poslan kot turški poslanik v Rum unijo. Nato je Turčija potrkala v Bel-gradu. lzprva. je bclgradska vlada imela gluha ušesa, toda pod pri-tiskom^ mohamedanakega prebivalstva" v Bosni in Macedoniji, katero ims v skupščini 24 poslancev, je kralj Aleksander kmalu poslal delegacijo v Carigrad, katera ae jc v njegovem imenu poklonila novemu mohamedsnskemu kalifu in izrekla željo za pogsjsnja a kemaUeti. Notranje homatijs s Hrvati, Črnogorei in Macedonci, ki zahtevajo avtonomijo, so tudi pripomogle, da jc prišlo do sporszuma s Turki. late homatijc silijo Srbe, da se pomirijo tudi z Bolgari, ki eo zadnje časp jjostali precej agre-eivni nsprsm Grkom. ^ v ** "Raaija m dolguje alti ceitavvf pravi TraekiJ. Vojni komisar js dajal, da ssrjsvi . dolgovi no bodo plačani. Moskva. 28. apr. — "Rusiji ne dolguje nikomur njti cents in Ku siji ne dolguje niKee nič," je dejal Leon Trockij, vojni komissr, ko je govoril na zborovanju društva letalakih proetovoljcev v Moskvi. Trockij je tudi rekel, ds sta dve državi, ki sta oeamljeni Prve so Združene države smeriške in druge ZdrOž*ne držsve sov je tor. PTve so se izoliral« ssme, ko ko pobrale 40 odstotkov vsegs zlate na svetu, druge so pa bile odrešene o*l ostalege aveta vsled sov-rešiva kapitalističnih vlad. Rusi ja nima rlate. zato pa tudi nima nobenih obveznosti nenrios ksp»-islutičnim državam. ECEMNEPOPU »0.000 BALON SA II ENEM MESECU. Novi prohibični ravnatelj m telo čudi, kako to, da porabijo duhovni toliko takosvaaega sakrasisa-^ talnsga vina v Ohicagu. j PROHIBIČNI AGENTJE VB ko DO OBEŠALI SVOJIH KOJLA KOV NA SVON. Ohioago, HI — Dejstvo, da so čikažke cerkve popile 250,000 ga los vipa v mesecu msrcu, je razkril prohibični ravnatelj W. I) Moss v naznanilu, v katerem pravi, da bo strogo nsstopll za oise-jitev prodajanja opojnih pijač v verske svrhe. "Skoro neverjetno se zdi, da bi čikaške cerkve mogle popiti toliko vina v enem meacou," je dejal ravnatelj. "Prihodnji mesec mislim omejiti prodajanje zakramentalnih vin najmanj na polovico." Kampanja za omejitev prodajanja zakramentalnih vin bo eden izmed mnogih korakov, ki jih jni-sli novi ravnatelj podvzeti, da lo-dobra osuši dršavo Illinois. ' Novih suhaških izvedencevjbo samo osem ali deset, ne pa 200, kakor jc šla govorica po mestu le pred nedavnim, je povedal Ur. Moss, aU tisti pa bodo temeljiti delavci. \ * Nikar ne pričakujte kafcih sehsacijonalnih naznanil," je (lo-jal novi prohibični pogls^r. "Glavni ageut John E. Barlev bo '{nastavil nove Mslo čisto mi rs o, tres vsakrSnoffa $rupš In vrMčs. Mi stremimo za uspehi, nc pa ss senzacijami." ( Nov aistem za setnam kršitelje vprobibio i je bo uveden, je dejal gospod ravnatelj. Tleti, hi n pregrc&e v drugič, so podvrženi strogemu kaznovanju, io rsvss* telj jim bo tik sa petami.' Tako jiiq se bo mogoče uteči zasluženi kasni*" ' "Tako popolne aeznamke imamo, da ne bo mogel nobes tihotapec z žganjem odnesti peta. Brž ko aretiramo kakega človeka, ga natanko izpoznamo in nič več nam ne u\dc izpred oči," je zatrdil Moes. • Nemčija za ko»proaria< ni arir a Francijo. Osnova vlada jo poshrtmlla liste in sestavila novo mirovno ponudbo. Berlin, 28. spr. — Nemška vlads ee je sediniU za novo repars-cijako ponudbo, ki bo menda v nekaj dneh poalana Franciji in vsem drugim državam, ki so podpisale varsajleko pogodbo. Kot ee poroča, je vlada sklenile, do Nemčija plača dvajset miljsrd zlstih mark naenkrat v gotovini, ako dobi med ns rodno posojilo, preostanek odškodnine pa takrat, kadar mednarodna komisija ve-ščakov določi celokupno Vsoto na temelju preiekave koliko more Nemčija sploh plačati. Nemčija zastavi zs saednsrodso posojilo gotova indoatrije, železnica ia drugo narodno premoženje Nem* čija ee saveže, da ne be zseeta offnzivne vojne ra dobo tO let, ako oe tako zavežejo tudi druge države. Kreneija mora izprazniti Porok rje, kakor hitro ee doseže sporazum. Ponudba Je bile narejene ne pritisk socialistov, ki neprestano eahtevajo, da mora vlada začeti pogajanje s Francijo ali pa odstopit Garanti Je za posojilo in odškodnino v obliki isduetrij je tudi ideje soeielistov. Zopet strašijo i majni-sko "revolucijo". .5 Obiesjae "storijo", ki so krožile lani in predlanskim aadnje dsi aprila, da hočejo ameriški n}ečkarji uprizoriti "krvavo revolucijo" Prvega maja, na med-narodni delavaki prasnik, ao sc zopet pojavile v kapitalističnem taaopisju. Privatne detektivske tgenture, ki bi rade kaj zaelužilc,' ao sa temi veetmi. Namen teh lašnjivih poročil je, preprečiti delevske manifestscije na Prvi maj in nahujskati policijo, da pro-vocira izgrede. Posledico so Že opsžsjo. Dokaz je sledeča vest; PiUsburgh, Pa. — Mestna, o-kraina ia rvssaa policija js 27. aprila svošsr udrla v privatna uMM^mja te sborovalno prosto-rs dosdevnih članov revolucionarnih organisadj, ld so namera vsls prirediti voUko majnišks demonstracije. Tuoat snš js bilo aretiranih in saplesjena je bila velika mjLotina radikalnih tlako-▼in. ,; EVROPA JE POLNA OROŽJA IN MUNSJU-NA, PRAVI SENATOR. MICHIGANSKI DELAVCI ZA PREKLIC ODURNE POSTAVE. Mogočno gibanje organicirsnsga s delavstva sa odpravo proti-delavskega sakona. Lansing, Mieh. — (Federated Presa.) Velika delavsko dele-gacija, kakršne fa ni videla michi-ganaks |egi|l(jM-s, jc^a delu za naposled Jsssžsn odprsvo zskotis prortkrlmioislne* mu sisdiksllsmu. , Delegacija predstavlja osesk federativnih delavskih organiaa-cij in mnogo posameznih unij v drŽavi, Nastop delogseljs pred justičnlm odsekom nižje zbornici je pokfsgl, ds orgsnlzirsno delsv-stvo Michigsna smatra protisindl-kalietični zakon za pr^tidelavakl zakon, ki ugroža atrokovns unije. podlagi tega zakdns eo bili obtoženi W. Z. Foster, C. K. Ru-thenberg ln drugi unljlki delavci v okraju Berrien. Voditelji Michiganske državne delevske ( federacije, Dctroitake delavske svesc, svetov stsvbinskih unij Is Dctroits, orgsnisselis zidarjev in unije tiakarsklli delavcev ao na čelu delegacije. Opozicija v legislaturl je sku-preprečiti zaslišanje dol*|s-c i je, ka^ ee ji nI posrečilo, mogoče pa prepreči gloeovanje o odpravi omenjenega zakona. < "Mož, ki je epravU protiaindi-kaliatični zakon v zakonik države Michigan, je Henr? Lelend, vodja Zvese delodajalcev v Detroltu," je rekel AJbšrt Seether, predsednik Mfrhigsnske držsvne delavske federseije. "Uland je dobil (Diljs ns S. strani.) Aaiarlikiapazavalaepa-tagail z entento ¥ Lozani. Minnesotski nsodvisni senator je proti vsaki nsdsljni pomoči, ki bi jo ntsgnila ponuditi Amsriks Evropi, ' t ČIMBOLJ PREUČUJEMO PO-LOtAJ, TEMBOLJ UVCDEVA-KO EASRETNOST 'POKLIONIH POLITIKOV Minnoapolis, Minn. — Senstor Henrik Hhipstesd, ki je lesi pors-sil obe stsri atranki na volišču, js kooieem ssdnjege tedna osnačil Kvropo sa do sob oborožeasgs pretepsčs, ki ims polno glavo munšsjns. Zsstrantega nI stara Evropa vredns, ds bi vp^šts-vele Idrušsne d ris ve, dokler ne odloži svojih pištol, se vtt> tstresse ter gre ns dele. i Kenstor Shipstssd je isrskel te ' inenje ns predvečer dnevs, kose prične ksmpsnja sa ligo nsrodov in mednarodno sodišče ns*severo-zspsdu. v ' Prvi strel je oddsl zs to ksm-psnjo Clarke, Jri je bU poprej ulan zveznega nsjvišjegs sodiščs, koncem ssdnjegs tedus. tertske organizacije, duhovni, cerkvene družbe iu profesorji se mobillsl-rsjo za to kampanjo. Kakor pra* vijo, so jih nsjeli prietsM angls-škega evangelista loi^ls lUberts Ceclla. Kampanje bo sdruiževsls vprsšsnje medusrodnegs sodišču s ono lige nsro4oy, ds bo tajiš i po skd dosežen koneoi sjfj. Po mnenju aessiorjo BslpUli^ ds ps ne pojde U pdk^et dSlsč. Prsv lahko^ ae zgodi, da bo imel ravno nasprotne posledice slasti med. kmeti ns ssvsrosspsdu. "Ksdsr se otrok opeče, m izo-giblje ognja," Je dejsl senetor. "L. 101«. smo ionell a predeedsi* ke ksndidste, ki bi nsj nse bil varoval pred vojno. Namesto tega pe sae je ssvsdel vssjo. In ari M* dsj trpimo In bomo trpeli še auio-go let, ker smo se vmešell v evropske imperljsllstičns vojne. "Dokler m ti evropski osrodi ne pomire, mi nikskor ne gre v glavo, kako to, da bi naj jim mi pomagali ter dajali denar, ki ga morsjo plačati ameriški delsvel, kmetje in trgovei v obliki novih devkov. } * Kmetje na ssverosapadu ss as bodo dali potegniti tej propegen-di za Evropo. "Čimbolj preučujemo položaj, tembolj uvidevamo, kako sahrtot-nI eo poklicni politikarjt. "Stari čaei ee naglo umikajo. V ameriški politiki se naglo bližamo noremu dsevu, ko bo blu-fenjs, propagande in goljufije konec rtsvsslej." ' ' Senator Shipetead nsmrrava potovati v Kvropo to |Mietje, da se pouči o kooperativnem trgovo-nju is političnem poležeju sploh. Pregled večjih dne« vnih dogodkov« , Delsvstvo je na atrsži proti mečkasju s nsscljenižklm zskor nom. Splošna stavka mornarjev, pri* ataniščnih delavcev in šumarjev. Nsvsl na radikalne orgeuizaeije u preprečuje mejakih manife* staelj. Ollcaške cerkva« popile 230,000 gaion vina v epem mesecu. Sčsstor Shipetead poroča, da je Evropa polaa orožja lu "mun-žejna", I rrAEoomsov ▼sftsd Prvega su ja ia ksr tako dološojo S. M. P. J* "?resvrta" Poslsslk Orsw ss da odpraviti. Lsuaanae, W. epr. — Ameriško opazovalec na lozaneki koaferen H Joseph C. Grew je všsrsj Izjavil, da Združene držsve se saore jo pri poznal i odprave turških kapitulacij, ki eo bile v veljavi lete 1»14., dsei nimsje nič proti reviziji starih pogodb s Turčijo S tem se je Ameriko pridružilo ss voznikom. Po dolgi de bet i eo zavezniški delegstje včersj sklenili, ds se bodo prisneli popolnega odprav Ijenja kapitulacij. Isaset pešs zahteva v imen« Turčije, da sso raje biti kapttaJeeij« popolnoma odpravljene, kajti eedan ja nova sodišča v Tarči ji ae dovolj komp* teatas. da'lahko prfvičao ssdije tadi inezepet. A. P. U. te poslavlja od Rusije. Ameriško Ifmežna akcija js kos- čssa: Istos bo dobrs letiss. Moskva, 28. apr. — William S-lleskell, rsvnetelj Ameriške po možoe upreve v Kueiji, js dsses nssneuol. da js lakote premegene in A meri/sni zaključijo svojo po možno akcije, Utošsja letina kaže tako dobro kakor že dolgo let ae} gledovne prevines prtksjsjo po dveh letih bede v normslno stenje. , I ie skeli js posvel vee pomočnike, ki vrše pomošno ekeije v pro-virneb, ne j prtdejo v Moskvo ne skupul seslsaek, ds se pogovore, kej je storiti s preoetelom materi-jalom I prsvs ims ns roksh še toliko živil, da lahke naetfaje tri miljoBs oseb do meeees svgusts t. I. Jugoslavija vpostfttila diplomatsko stike i Turčijo, NeguMje je pod pritiskom socis* listov ssstsv(la novo ponudbo sa mir s Francijo. Ameriški opszovslee je potegnil i.isvesnlki v Usssi, Ameriška pomožna akoijs v Rusiji končsns. Rusija ns dolguje »iti centa, pravi Trockij. Vodja irskih ropubličaaov po* nujo mir. I. V. W. STAVKAJO IZPUSTITEV JETRIK0V. Worh»rs' 10,000 Nsrasrjsv aaštrsjkalo ? ▼ Msw Torku; stavka v ltkak ; hi žsmarskih Imnpsh sa' t vzhodu is sapads, , ZAHTEVAJO TUDI POVUBK flstl ^ork, N.' V. — (t «wrstei Prees.V Več ko SOJO) čisnov Marin,. Trsnaport Unioi, krajevsO unija šl. 810 I. W. W , se je odsvslo pozivu ns Krsjk v New Voiiu. Odborhiki tipfsjo, ds s« čist prsj pridruži stsvki HO,000 mornso*skllo dslsv* ee? os psrnikib, katerih pristan js v New Vorku, iu v pristaniščih. Parobrodne družbe ee prišsko* vale, ds mornarji pri Intsroatlo-nal Seamon'i Union, Fursethovs organizselja pri A. F. of h„ osts-osjo ns dolHf tods smotill so se. Vodstvo orgsnissrlje je sssns* nllo, ds čloni I. 8. U. zsatsvksjs !, msjs, sko dru|bs ns prisssjo $15 mezdnega povlšks ns mesec. Mornarsko .lel^vri, ki bo šlssi T. W. W„ zsh te vejo brsspogojso izpustitev vseh političnih jetnikov ls soporov, dvsjsst dolsrjev avl* oaemurnl delsvsik, 44 ur dsls v tednu iu 80 centov ns uro za šszuroo dslo, Psrobrodn« družbe nočejo še niš slišstl o zahtevah, niti sočejo honferireti s ssstopnihi organizacije. , Stsvks je splošns. V vseh pri* etsniščlh ns vzhodu, jugu Is ss-psdu Združenih držsv pešlvsjo' mnogi paroiiki in delo no pomolih. Portlend, Oreg, — Supsrski delsvel, člssi I. W., es sestsv. kali v vič ko ISOtik šumsrskih kempsh po Orsgonu, Washisfto-nu in Kelifornijl. • Delavci sshtevsjo izpustitev po* litlčpoh jetnikov, osemurnl delov* sik, odprsvo nedeljekegs dels, osiroms mesdo lo pol ss nujno se-deljsko delo, odprsvo cenzure zs pisma v kempsh is Čiste rjuhe v kompsnijskih prenočevslnleeh vssk ledes. Izgredi sa Dunaja. Dussj, 28. spr. A- Pet tisoč bres-poeelnib komunističnih delsvrev je včersj demonstnrslo pred sbor-sieo. Pelieljs je nspsdis demos strsote Is Joh po krst kern boju rssprtols. Medte« se komunistični poelssei v rborniel zshtevsll v oš jo državno podpore ze bres poeejnr • Ckieego ie okolice t V torek obtočne jše lo nerošiejočs tempere-ture. V zadnjih 24 urah najvišja temperature 81. aejniljs ps 44 Amerike je isdale 87« 000.000 sOoptaj Holnee izide ob 8:47, ss* is pometo skcijs v Rusijo 'Id« ob 7 48 m Hi i ^ SmL; j v . Jttti: J,. .. ' . PROS V "^tlasilo slovemmcl^ Lastnina •Lovim Sfi^Enri^V« ChkU, »».00 na U. UM m hih. >. $1.1* M tri miki; Chk«o i6.m m leto, f3.lt m pel lete, Sa * m»«e, fal to taes«s^^.OO. ^ w mš iuif #ž hi 9 ^h "PROSVETAM «THE ENUGHTENMENr Orj«. 0I tk, $UwmmU N«Uye| Sabsrription: OnlUd p^o f6 60f Dkm ♦ mUmrnmim «. pr. (Usv* Sl-SS) pilit ni^« _jI 1111 f U tam j« 1 U« d»990m »»Sekte ■iHillli. P« klM, 4« M VMM M ustavi ll.t. * __" • •Milil JiiS^ PRVI MAJMflC * V tem znamenju nik. Izvojevalo bo največjo zmago, ker bo premagalo glavnega krivca in povzročitelja neuspehov zadnjih let — pocepljenje delavstva. Zgradilo bo trdno podlago za na-daljno delo v svojem interesu, ki ga popelje do končne zmage in odprave vseh krivic, ki jih uživjt dandanes. Torej naprej po poti, Id vodi do uspehov I Proč s pota, ki ne more voditi drugam kot v pogibslj! SLIKE IZ NASELBIN. mJ loaljrn, Wack — Slike U rišldh proletsrskih naselbin ao selo enoetevne ia v»epovsod brez osirs za zemljepisno leg A Tako so drufs dragi podobne, da je skoro nemogoče povedsti ksj originalnega s peresom sli besedo, fi Jutri bo delavstvo križem sveta praznovalo svoj dan, svoj pravnik, ki si gs je delavstvo samo določilo kot dan manifestacije za svoje pravice. Letošnje praznovanje prvega majnika se bo razločevalo od praznovanja prejšnjih let Letos ne bo delav itvo samo manifestiralo za svoje pravice, ampak b& lahko tudi obhajalo zlomljenj« ofenzive splošne reakcije; ki je prešla v ofenzivo po sklenjenem miru v Versaillesu. Reakcija je izdelala dober načrt za ofenzivo, pp katerem se je imelo delavstvo najprvo pocepiti v stranke in strančice, da se ložje izvede splošen napad za poslabšanje delavskega življenjskega položaja. Pocepljenje delavstva se je v prvih letih po sklenjenem miru precej dobro obneslo in bati se je bilo, da razpade in se poruši vse, kar se je zgradilo po letu 1889, ko so delavski zastopniki na mednarodnem delavskem kongresu v Parizu sklenili, da se prvi majnik obhaja kot mednarodni delavski praznik, na katerega delavci po vsem svetu hkratu protestirajo proti obstoječim kriWcam in manifestirajo za svoje pravice. Propaganda za pocepljenje delavstva je imela v začetku uspeh, ker delavstvo ni še jasno spoznalo, da se je misel ^a pocepljenje delavstva rodila v možganih onih, ki imajo od pocepljenja delavstva največjo korist, ampak, je mislilo, da je pocepljenje delavstva le taktično vprašanje za delavstvo, ki se je rodilo, ker delavstvo išče najboljto bojno metodo sa izvedenje svojega programa in dosego avojih ciljev. Reakcija je videla v uspehih, ki jih je dosegla s po-cepljenjem delavstva, svojo popolno zmagaj vrgla je od sebe krinko in prešla v ofenzivo na celi Črti. Bila je napaka od strani reakcije, kajti prezgodnja ofenziva reak-dje na vsej črti je pričela delavcem odpirati oči, da so v pocepljenju delavstva videli tforaz za delavstvo. To spoznanj« je pričelo učinkovati, da so nekateri voditelji delavstva zopet pričeli klicati delavstvo na skupno fronto, da se skupno bojuje proti skupnemu Sovražniku. Pocepljevalna taktika ni samo v Ameriki napravila velike škode delavstvu', ampak je učinkovala v drugih deželah še veliko bolj uničujoče na delavski življenski položaj. Povsod je bilo delavstvo na umiku, kajti pocepljenje se ni izvršilo samo v delavskih političnih organizacijah, ampak pocepljevalci so ga zanesli celo v delavske strokovne in gospodarske organizacije, da se italijanskega delavstva še toliko bolj podrobi in končno popolnoma " uniči. Da niso bile delavske organizacije popolnoma uničene in zdrobljene, gre zasluga reakciji ali delavakim izkoriščevalcem, ki so pričeli z odprto ofenzivo na delavske mezde, oeemurni delavnik in delovne razmere v podjetjih. Dolžnopt delavstva je, da letos ne samo manifestira sa delavske pravice in protestira proti krivicam, radi katerih trpi, ampak povzdigniti mora svoj glas za združenje delavstva in enotno fronto, katero lahko izdelajo le zastopniki delavstva na pravem delavskem mednarodnem kongitou, katerega poeetijo delavski zastopniki vseh struj na podlagi principa, da se manjšina podvrže zaključkom vtčine. Za delavstvo more biti le taka taktika merodajna, ki jo prizna večina na mednarodnem delavskem kongresu. Vsaka druga taktika je škodljiva, ker pocepuje delavstvo v stranke in strančice (n ustvarja zmedenost med delavstvom, da amatra vprašanje taktike za bolj važno reč, kot pa delavski program in načelo. Pred izbruhom svetovne vojne se je po mednarodnih atključkih uravnavala taktika po razmerah v deželi In dokazano je, da so bili ti zaključki pametni, kajti moč delavstva je naraščala, njegove vrste niso bile pocepljene in k pridobljenim uspehom so se nagromadevali novi Vailjevanje taktike ene skupine vsemu delavstvu širom sveta, je bilo za delavstvo pogubonosno, ker je povzročilb tako veliko pocepljenje delavstva, da je poetalo za de^ lavstvo škodljivo. Delavstvo mora napraviti samo red v svoji hiši, da doseže večje uspehe. To pa lahko stori, ako jutri dvigne svoj glaa, da se mora delavstvo združiti v enotni fronti. Dokler ni delavstvo združeno, ne bodo dosti zalegli pro- dra4lvih »■ br*« UM proil obrtnim krivic«, in m.nif«Ucij. n de^l^ffi^.rfe brespomenfcno življenje krompirjevega 2nfka, to se pravi, da jo, spi ia dela, dokler za to obstoja pogoji, ksdsr pa teb pogojev ai vel, si pa preeeli ali dnievno popolnoma zabubi ter pogine. V javni okvir "Prosvete" hočem potisniti sliko iz Cls Bitima, Koeljrn, Wssh., ter deti priliko naiim prijateljem, da ssmi presodijo tukajšnje razmere ter jih primerjajo t onimi drngod. O-glejmo ai Bosljrn, Wash., najprvo. Naselbina eestoji iz vzeh Vrst narodnosti belepa plemens, med luterimi so menda /Hrvstje najštevilnejši. Ds bi pa mesto ne tr pelo preveč ns belopoltni barvi, so prsmogsrzki gospodje pred nekaj leti importirali od nekod i« Alebams psr sto črnokožcev, ki •o jih takrat rabili kot stsvkoka-se, pri čemnr ps msnfa nieo bili posebno uspešni* Ko so pozna je orgsnizirsni rpdarji vseeno zmagali s svojimi zahtevami, kot zaprto delavnieo in drugim, so se pa saiaorei, kar jih ni odšlo, pri-drušili delavski organizaciji in so tukaj stalno naselili. Z belopolt-niki živijo v dobrih odnošajih in pripeti ae eelo tn pa tam, da kaka mnlatka ali eelo prav temna začara belca vztopi z njim v zakon, proti Čemur državne f>ostavs ne nasprotujejo. Čul sem eelo o Slovencih, da ao zažigali ženito-ko kadilo temnim hčetkam ke. Italijani ao tudi zastopani v tam kraju prav v šaatnem številu, %Ji prave dela veke zavednosti med njimi kot v celoti ni opaaltf. Izvzeti so nekateri posameaniki, kateri še več let slutijo rudarjem pri tshtnici sa premog. Slišal sem tudi, da se mnogo izmed njih tu Živečih potomeiv ogreva za fašizem in "odrešenika" vseh zatiranih plebejcev — Musolinija. Kako se še glaai tizti krščanski rek t. . . Bog bodi miloztljiv n-bogizn na duhu t ' Pripomniti še moram, da je precej lokalne trgovine v rokah Italijanov, ki poeeboo radi speci-alizirajo z mehkimi pijačami, zmotkami "Toseeno" ter tudi eem in tam vodijo(nekak seznam zavoda za pomirjanje Šivcov. Dalje, ako zmem soditi po imenu, je tudi občinski, oz. župsnzki urad vo ena najbolj kulturnih in naprednih v Ameriki, eamo da M se tukajšnji Slovenci ne bali, da bodo v napredku drug drugega prešteli. ■MHlNHI Ker ravno opisujemo stsnjs po premogsrski naselbini, ne eme mo opustiti stsnja prebivalcev. Delo po rudnikih počiva od prve ga aprila. Delodajalci so hoteli znižati dnevno plače za $1.50, čihio lestvico še za eno leto, kakor je bilo sklenjeno po dogovori v Netv Torku, ko je bila skic-njene pogodbs s centralnimi dr žavami. Po večdnevnem pogajanju eo delodajalcf~predloŠili nekak kompromis ali ultimatum za katerega rudarji zlošno glazujejo dne 21. aprila. Ako radarji zprej mejo pogodbo s veČino, bo ista v veljavi za eno leto. Noya pogodba bo znižala plačo sa razna klazifi Sirena rudniška dela po $1.60 40 75c na dan. — pokolenja. že prej je bilo, da Imajo naši brstje Hrvatje prsdnozt po |tevi« lu. Vsak tako se glasi pomočilo javnega šolakega urada in Statistika njihovih porodov. Pretežna večina ismed njih je zeposlena pri težkem delu po rudnikih. Ne-ksterl Imsjo tudi meznico in drage trgovine, kakor tudi igrslnioe ns biljsrd. Po onih biljsrdnieah se nudi človeku prsv leps prilika, ds opasuje stsri in mlsdi nemisle-či živelj, ki prebije v smrsdljivem srčku vez svoj prosti *ss ter zapravi vee svoj densr. Msd največje čednosti naših bratov moramo prištevaU te, da ee nemoteno le-nijo. želimo jim dober tek. Potegnimo zliko Koslyna na stran In oglejmo ai allko Cle Murne, Waek. Socialna, plemeneka in trgovaka barva ta naaelbine (meata) je popolnome aličns oni Is Boeljraa, posebno še, ker sta mesteci vsaksebi komaj kske tri milje. Takozvani "baok ground" Je torej lati, pač pa prebiva v Cls Klumu vel Slovencev. Po pokUen eo menda vsi rudsrji; trgovine nihče ne vodi. Naši rojaki imajo ekoraj vsi svoje lastne domove, nekateri laetajejo tudi avtomobile, ki ee pe po kekovoeti raalikn-jejo od Tin Poni Liste pa do Pa-ekarda. V družabnem ozira ae ne more trditi, da vlada med rojaki »loga. alti nealoge. Vel ao evobedomi eleei, vsi pri naprednih podpor Finlejville, Pa. — že dolgo ni bil(r dopisa iz te naselbine, zato bom jaz malo opisal.kako je, Ba-di dela je za malo apo/nanje boljše kot je bilo, pa s tem le ni rečeno, da delamo jsl. Le neksj tskih rudnikov je, da obratujejo a polno paro, pa tam le ni kakih posebnosti za ljudi. Če bl obratovali vzi rovi, bl bilo v njih polovica manj ljudi. Človeka arcc za boli, ko mu prsddelavee v teh rovih odkaše prostor, kjer je 9d pet do zedem Čevljev "smetane7'. Dobi se seveda prostor, kjer ni nič "šleta", a takih prostorov je mslo, in Če so, so v njih ssmo iz-voljsni bozovi prilizhjencl. Tako predno Človek iičlztl šlet iz enega kota, je v resnici pijan dela. Govoril sem z rojakom, ki ml je rekel, da je imel prostor, v kzterem jc bilo za\16 kar šleta lz enega kota. Človek bi se zjokal. A če bi kaj rekel bosu rsdi slsbega pro štora, ga ta zavrne: "če ni za te, pg pusti, bo pa dragi tn delat" , Pa pustimo na mira to žalostno in neviitno "smetano". Sedaj spomladi se vse prebija is spanja, morebiti se prebndi tudi de-lavstvo. Čss bl Že bil, da bi se sa čeli zavedati in zpoznavatl krivico ter povzročitelje naše težavne poti, po kateri* hodimo, A vzlic slabim čazom ae pot gladi dan za dnem in npati je, da pride 5aa, ko ae bomo otreall tega kapital! stičnega aistema, v katerem se £snez nahajamo. Star pregovor pravi, da slošnozt je smofnost in želeti bi bilo, da bi se delavci ze dinili v eni fronti, v kateri bi la-hko skupno kljubovali proti kapitalističnim napadom. V letu 1924. bomo imeli delavci priliko pokaaati svojo smožnost v složnozti. Predsedniške volitve bodo in sdaj Še vsakdo lsbko vi di, kaj dobregs sns storiti za naz mr. Herding. Britke izkušnje i-mamo, kako ae je s nami poztopa-lo ob prvih letih vladanja aeda-nje adminiatracije. Zatorej pasi-mo, ksm bodo oddsli svoje glsso-ve in komu jih bomo daU. Previdni moramo biti, če ai hočemo izboljšati svoj pološaj. Kakor vidimo is vssti zadnjih časov, ao ss ssčeH "dnini pastirji" ksr sami med aeboj streljati ia moriti. No v tem osirn jim ne moremo krstiti svobods, ko si bo ssdnji ohlsdil pste, ee sna fcbolj-šati položaj. Čs bi dslavec umoril kakegs kutarja, bi ga gotova za-šili najmanj za 10 let,> bi na bi. lo še kaj hujšega, a v Michiganu bi radi katoliškega kaplana epoz-nali kar za blaznega, ka je uatre-IU katoliškega župnike, čeprav sam odločno trdi, da ja pri sdravl pameti. Komaj amo pričakali veaelo pomlad. Vee ae je veseli in kaše veselo razpoloženje ia tako je pomlad prineala tndi nam pečlar-jem vsaj eno veeelje; še ne drage-ga, si bomo vsaj kmsln lsbko pri solncu kuhsli. Dragega nam tudi ne kaše ia to je nekaj rasvssslji-vege, ker na ta način bomo vee Uho lahko poeaažili, ne eemo peč, s eno besedo vae bomo uredili, četudi pride ckekajaerjeva Her minije, dobro veas, da bo le nji dapadlo. mogoče eelo kateri ia-med pečlarjev, eedaj ko je utekla izmozganema ataremu aftneža. O napredka od nea ni ravno pe ribati, pe ko vidimo, da poročajo lz alovenakih naselbin o na- novo a delavstvo letos svoj praz- prikiopui k s. S. P. z. Lahko ponoani, da v tsko mah naselbin kot je Heekett in okoUcs, ima me kar dve podporni društvi. Tu ze torej sopet nudi prilika onin), ki le aa pripadajo k nobeni orga nizaoi ji ali jednoti. To je tndi edina pomoč sa nas delavce v času nesreče. H koncu dopisa posdrsvljam vse pečlarje in pečlarice ter vse litatelje "Prosvete". — . Frank Parn lahek TS — S tužnim srcem naznanjam vsem eo rodni kom, znancem in prijateljem ter rojakom Širom Amerike, da mi je neizprosna smrt ugrabila dragega in nikdar possbnega soproga Johna Samca. Umrl je dne 15. a prila ob 12:30. Pogreb ee je vršil Is hišg žalosti dne 17. aprila ob 12&0. fokopali amo ga v Salt Lake Citjrjn na katoliškem pokopališču na gori KalvarijL Pogreb j* bil civilen, kakor ja bila njegova želja. Pokojni John Samec zc jc rodil dne 19. februarja, 1876 v Konop-ljah, fara Dobropolje, po domaČe pri Lukcu. V stari domovini zapušča mater, očeta, tri brate in več bratrancev in'sestričen ter mene žaln' čo soprogo. Prsv leps> se zahvalim vzem, ki ste nd stali na strani aaČasa njegove bolezni in me tolažili v žalostnih urah, ker bolan je bil devet mesecev na vodenici, sa dO-lero nI bilo nikjer zdravil. Najprvo prisrčna hvala društvenim brstom in sestram za veliko ude ležbo pri pogrebu. Pokojni brat je spadal v društvo "Planina", št. 83 S. N. P. J., katere zvesti in marljivi'član je fcil pokojnik od ustanovitve pa do zadnjega vzdihljaja, tp je 15 let, zvezti tajnik društva pa 12 let. Društvo mn jc p/i redilo veličasten pogreb ter položilo krasen venec is svežih cvetlic na njegovo krsto. Pri odprtem grobu je solbrat N.jBa-lich orisal trnjevo pokojnikovo Življenje, kak« ae je ranjki ved no boril za bodočnost in napredek pri društvu. Kako je bil pokojnik salo priljubljen pri tukajšnjih rojakih, ja pokazala udeležba priJ pogrebu. Prihiteli ed znanci in prijatelji iz Salt Lake CHyja, da mn izkažejo zadnjo čazt. Prisrčna hva-la.mr. in mrs. Prijanovicfc sa krasen venec, tako mr. P. J. Sehultz ter brstu pokojnika. Dslje hvala Louisn Kolman za krasns venec, lepa hvala mr. Franku Kaščeku, Id ni bilo dneva, da bl na bil o biakal pokojnika na bolnilki postelji in nas tolažil v žalostnih u rak. Ker se ne morem zahvaliti vsakemu posebej, izreksm vsem zkn paj še enkrat prav prizrčno hvalo za tolalbo v žalostnih urah. Ti pa, dragi in nikdar pozabljeni zo-prog, počivaj v mira in lahka naj ti bo ameriška grada. Žalujoča soproga — Jennie rojena Preleznik. •V Sadna, Wls. — Prišel je k nsm socisllstični bojevnik Eugene V. D As, katerega predavanja se je udeležilo čes tisoč potdnšaleev. Dvorana jo bila polna in mnogo ljudi ja ostalo od suns> rsdi pre-malega prostora v dvorani. Ko je stopil govornik na oder, je sprejel od deset let starefca dečka krasen šopek rdečih svežih nagelnov v dar. S smehljajem na ustnih je stari bojevnik eprejejk cvetlice, pritisnil dsška k sebi m ga polju-biL Btl Je to ganljiv priaor in mnogim udeležencem je šlo do srca, da so ssblestele njih oči. Ljudje so v znak spoštovanja vstali z zedešev in ztoje pozdravljali nedolžnega mučenika in boritelja za judake pravice s mogočnim a-plavdiranjem, ki je trajalo več minut. I Jsasn jI bil govor ostarelega socialista, njegove besede eo sve-nele v resničnosti in prepričeval no. V svojem govoru jO neustrašen bojevnik s donečim glssom bičsl krivični sedanji red ter o-/nanjeval prihod* soeialisms, kateri pride tako gotovo, kot on stoji na govorniškem odra. Govoril je o preteklosti, o eušnjih in tlačenih, ki so bUi predhodniki sedanjih delavcev. Bekel je i "Naši etari očetje eo sassl lastovali orodje in sami pro-dnstrali. Tskrat ni bilo trempov. Toda to ai bila idealaa dobe, ksj-ti vss so morali produeirsti s ro-kami ia ni bilo šasa sa kaj dragega kot aasso sa delo. Iznajdbe ras vile tovarne, cvet je dobil stroje, da bo tako oevobojen de* Is vas in ne več enšenj. Tekrst pa mn tndi dobili kapitalista. "Delavstvo tvori /»gromnl del ljadstva. Delavci so produeenti in sonamprinetii plaše. Za niz« prodneira bo« B"tvq' k»terega pa ai ne m0ro prisvojiti zaS^s^^i prejet(4 plačo ne more dozeči. Debs je naglašal, Via kapitalni nočejo, da .bi delavei razumeli cislni boj, ssto delsvstvo delijo v dvs in več strank, kot jc bil,, t0 videti ▼ sadtijih letih. "Vzlic vsemu blsgostsnju ste lpa družabnega reda, iz katerega p4 ne more priti drugo kot eocialistu čni red. Pri tem pa je opominjal, da ee je treba pripravljati na so. ciallsem, da nas aoclalizem ne dobi nepripravljenih, kakor nag srečala nepripravljeno svetovna, vojna. Zaztonj sem opazoval, Je li kaj Slovencev v dvorani, pa* ni bilo videti nobenega. Bojaki, zdramit® se in stopite v vrsto boriteljev zs boljši delavski obstoj, — Joe Ba. m / Oanonsburg, Pa. — Redki sna jekla, ki ga Izdelav jo ▼ Združenih državah, potrebu-J je povprečno 40 funtov mangana. Ozarsko gorovje v Arkanaasu da« je» del tega mangana. V mirnem čaau pride ekoro ves mangsn, ki gs rabijo Združene države, iz Brazilija, Indije in Buzije. Ali mtd svetovno rojno, ko je bil skoro ves uvos ukinjen in ko so morale ladje jfrevažati vojake in vojne potrebščine v Evropo, jc bilo dobiti v raznih delih te dežel* vee manganovca, kakor ga pa je bi; o treba. » LISTNICA UBBDlfltTVA. Boaljn, Waah. — Raz uit Vaš^ ga dopiaa o družinskih razmerah' z dne 27. februarja, nismo pozneje prejeli nobenega dopiea u t izt. i Meriden, W. Va. — Obrnite se ne družbo, kjer ete etroj kupili z- 11 kjer je bU etroj izdeUn. Črk na neketerih pisalnih strojih ni mogočs premeni ti drugače kot da stroj pošljeta v tovarno. Če i-mate kaj zanimivega, kar potijo. — Pozdravi ^ -----f Man, DL — Uredništvo in n-prava "Prosvete" niata prejela nikakega členka o prizadevanja izplačilo zaplenjenega ta"' ja. — Pozdrav 1 ' I(J AA MLAVRTVO ZARLIDVJR DA UMOV M E* PEJSIUSC no OMRJITRV. (Nadaljevanje s prve atrani) katerih ni dovoljen vstop v to deželo priseljencem, ki ne zadoeto določbam naših priseljeniških postav. Ce doienemo te slačeje, ia preden zapuste detični isaeljenei evoje domače Inke, napravimo konec vsem eitnoetim, krilom in te iavam v tpkajinjih pristaniščih. "To snu tram jaa sa iahirao i-migraeijo. Dokler bodo Združene, države »prejemale tujce, bi jas rad videl, da bi ni^ dajal naž sistem najboljše ljudi, in da bi bil ljudem vstop v Ameriko lahek ln udoben. ' "Zaeno s tem bi rad videl, da bi naj~hil vsak priseljenec ob ovojem vstopa v to deželo vpisan, in po preteku nekolikih let bi jas preekrbel sa prešUtje veega tujega prebivalstva s pomočjb natu rslisaeijskegi urada. Vsak aasc-riški državljan ja vpisan. To pa sato, da vedo ofclaeti, ali ame voliti, sli ne. Gobovo ne bo ogovarjanja takšnemu vpisavahju inosemskih priseljenec v, sakaj, to bi jim pomagalo, da laže postanejo ameriški držsvljani. če M ae po preteku nekolikih let iakaaalo, da ai dotičai priseljenec sposoben sa ameriško državljanatvo, bi naj bil deportiran. "Jaz niaem za to, da bi komn vsiljevali državljanatvo. Priailno državljsnstvo je nemožno. "Po mojem mnenju poniža tak-šeh človek, ki pride ia tujine in poniža ameriško višino človečke inteligence s o sirom na teleano, umsko ali moralno življenje, tudi vsakega poštenega natursliairanega državljana. trde, da je sv. piamo čiato navadni pot v nrba raznih pieaaj in poročil o tek ia onik dohodkik. ae lahko sedaj i« tapneje oklenejo svojega prepričanja. Kajti raa-i kritje drja. Boekanana dokasuje, da so rasni faaatičai sagtvorniki rimske, židovske in vaek dragih cerkva delali s tistimi stariari spi-aki kakor svinja a mehom ter jih natvezili svetu za 'beeedo božjo', namesto da bi pravilno povedali, če bi rekli, da so enostavne pripovedke starega veka prepietli a 'čudeži' o mani, Rdečem morju, nadalje s sodnim dnem, krstom, peklom, vicemi in nebesi ter pod-tskaili vse te laži neskončno dobremu bogu*. N«w Tetfc, K. t. - Jug. od. F., ] 1Pred S leti ee je imtanovil , New Torka lep običaj, da so en krst aa leto, v spoaaladi, posveti ,n teden glasbi ia da se tekom t(>k aedaoh dal obrača večja po-ioraoat 299 Msdison Avenue, New York City. N'e zamudite te isredne prilike Wf _ . Jaka UadarvaoA peoisadaRk 40T W« Nar St-» SpHsifUM, IH>, tkHk Rmr, Nemčija. — (PL3e Louis P. Loohner, korespondent F. P.) | — Rasmere v Bueru in drugod / Westfalijl apooalnjajo človeka na poročila U okraja Logaaa v West Virgin i ji. Rasliks jo lo ta, da tukajiaji pobojnik i so fraaeo ski vojaki. Tukajinji župan, ki* jo bil ie trikrat aretiran, jc aakrivil neod pustijivi zločin a tem, da jo govoril a dvema Inosemskima poro Čevaleema .-o- Laurence Toddom od Federated Preaaa ia a asaaoj. Petnajst minut po razgovoru s nsma je bil sopet aretiraa, vržen v avtomobil ia iagaaa. Njegovo družina jc prejela ukaz, da v iti rih dneh spravi akupaj avoje stvari in sapuati Poruhrje. Mož, ki naju jc predstavil žu psnu, je predeednlk Delavske zvese v Bueru ln obenem tajnik krajevne rudarake organiaacije, občinski odbornik ia načelnik ob činske/a posredovalnega biroja. Kmalu po raagovoru a županom nas je mož aapustil, ker so ga dolžnosti klicala drugam. Ko smo ga sopet videli poaneje, nam je povedal, da ao ga Francozi iakali ravno tisti čaa, ko jc bil župaa prijet. Noš prijaUljvJe poskrbel, ds smo obiskali premogovnik v We-sterholtu. Videli smo tam četo francoskih kaanencev in noorga-nisi ranih poljskih ia italijanskih' deleveev, kfso aa ograjo io bodeče žice poskušali nakladati premog. Nemški rudarji grodo dnevno doli pod aemljo pogledat, da se nič ne poruši, toda promoga ne pošljejo no površje, ker nočejo delati J>od bajoneti. V Bueru vlada Uror. Meato je 93-odatotno delavsko in to je menda vsrok, da so Franeosi tako sirovi a prebivalci. Franooai so rekviriraU vsa delavsks prostore za zabave in zborovanja j okupirali ao štiri dvorane, ki so služils sa predavanja ia konesrU. Delavci so oropani iaobraabe in razve-drila. Francoski poveljnik je izdal naredbo, da morajo deUvake uai-je njega vprašati ss dovoljenje, kadar hočejo imeti kak ah»d ali sejo. Unije pa os nočejo pokoriti naredbl, iajavljajoč, da po usUvi nemške republika nisva nihče pravice prepovedati njihovih postavnih sborovanj. Toda Franco-ai vselej izženo delavee in aapro proetore, kadar se saidsjo k zbo-rovanju. V Bueru manjka mleka ln po-elediec so talke. Prej ja prišlo v mesto 4500 litrov mlska dnevno, zdaj pa samo 1Č00 litrov. Starci in bolniki morajo biti brea mleka, le stroei do pol leU sUrosti dobe dnevno pol litra aUska. DeUvei so mi pripovedovali C nebrojnih slučajih Utvias, ki jih izvršujejo vojaki. Rudsrji so tt-stavljeni na potu aa dslo in Francozi jim preiščejo žepe ter poberejo denar, žepne ure in * druge stvari | eelo amleo jim vaamejo, katero navadno vržejo v graben ob eestl. — v hišah ne smejo o-reti InČi po deseti uri svečer. Ako se sgodL da gospodar poaabl n-pihniti točno ob desetih, pri-de franeoska straža ia suas a puškinim kopitom v šipo v oknu. Težke čsae imajo poruhreki delavci pod režimom franeoskih bajonetov. ; t '^r Zdrušitvsni odbori ^^ « - > ~ »aa. saH, v»w« vi., wavwaaa, uwm> , VRHOVNI BNLAVNlKi Dr. P. J.Karm.SSU St. Clalr Avn CtevaU&š, O. ^MgOEOl^l^ Ksrsspeašsoaa a gl. iAihM. M ddajo v «Uvsmss essšs, PreimSailUe SV.".X SMT4&£H ClSšat V^bE^M?*'"' DENARNE * * TOslSt sfiJTf^ij!f'UfeS"'LsUnS *''Seveda je pričakovati naapro-to vanje. Rečeno mi je bilo, da ae s političnega vidika zs sedaj šo ne da upeljati tega načrta. Moj odgovor na to je, da moramo poeta* viti deželo pred vsak strankarski sli političen uspeh. "Zdi ee mi, da bi nsj biU priseljeniške postave v bodoče popolnoma ameriške. Izdelajo naj jih in uveljavijo Američanje Ameriki v kfcrist." KNJIGA ZA CELO < ŽIVLJENJE. »•.I . am^tm^e ■ ' Anglaško-slovanskl besednjak be. sU rabili esU livljsoje. Vsako a*> aaaaa anataško besedo kssti oeMmll osam —- w ' ^ ^ r besednjaku) ustvarili d boeU veUk besedni sskU4. Oaa beoedajak« je 19.00. NarellU pri DR. P. J. KERN, , ' «233 St CUlr Avo., Inrolto* m odponfil I zd^vljerub srbočtco rasnih kpšnili Mssnt* 4 Vpfd idj tt pri tlfi^i) Idp^hi VASVAVJAM ROJAKOM \ v državi Weot Vlrglnlji, da jih v kratkem obiščem s -pomladanski mi in letnimi novimi vsorel aa obleke. Rojaki is drugih naselbia ki so že kedaj naročil obUke od mtne, jni Uhko pišejo, ako žele sopet naroČiti novo obUko,* pišite po vsoroe. mero jaa vedno hranim od vseh odjessaieev. Zs obilno na ročbo ae vam priporočam veš rojak Anton Fortnna, krojač, 17 lron itrtat, Johnstown, Pa Adv.) mORIOAiriKI DRLAVOI ZA PRRKLIO AVTIBIirDEKA-LOmOra FOSTAVK. (Nadaljevanja s prve Strani.) l^Jtnea, ki jc atvar predložil v 'krnici. Dotični poslanec jo dane* sam proti temu zakonu in Pmvi, da jc pootava protiustavna ,n M ffe smU priti V zakonik. Ori-*">sina predložna. Kar on reče, to mora biti ln tega ae drži, ker je bilo njemu tako povedano, da je prav. Mož ve, kaj ae akriva v vsski besedi, ki jo je izrszil obls-čno in. nejasno. Žens je aprejels njegovo beaedo, pri tem ee je po-avstlls iakrs spoznanja v njeni duši, pregnsls meglenoet in žens js apoznsls besedo moŽs, ki izrs-Šs vlsdsrstvo nsd ženo. Celice Slemenitosti pazijo prsv dobro k besedo, ksters hoče vlsds Čes žensko voljo in telo, in če ce liee zspszijo, ds ts beaeds ni človeške nsrsve ter ni njim aorod-ns ter pomešsns e živinakim nagnjenjem, je tu revolucijjt v ženski duši. Žena se poetsvl proti možu, a mož opssf,|ds njegovs beaeds ni postsls krflj čes ženinegs duha, čutiti prične v svojem sreu jezo in kot jezen, prične dsjstl od aebe beeede, kstere morijo v ženinem duhu celice plemenitosti, kstere niso hotelo prevzeti za avojega vladarja prvo izgovorjene moževe besede. To je povsročilo voj-no v obeh telealh, ker plemenite eeliee nlaO izvolile jesnegs eodtti-ka za avojega vladarja, in še ne pride hitro nekaj na4 pomoč, ae ooata dve kraljevini pričeli top-eti. Kaj potom, če «e pride hitro pomošf Vil vemo kaj, aaj amo val poizkusili. Gotovo bo tu hud občutek (n trpljenje, bolezen ln ločitev ali pa smrt. To vae pride k nsm, ksr js v hiši ln v teleau ss vlsdsrjs jesen sodnik. To jo kakor pri vsski vls-di ns svetu. Kskoršns je vlsds, tsko je življenje ljudstva. In ks koršno je ljudetvo, tak jo vladar. Kakor oe sokonakl oaebl ljubite, tako je Življmije med njima. Lju-besen mlloat ln previea eo. najlepši vladarji v zakonu. Mož ln žena morata paziti na beeede, da bo vaaka beeeda prišla od ljube-snl, pokojs ln prsvlse ter uami-ljenjs. Tsko bodo besede gotovo doeegle to, kor želijo, Če je nogo vorjens oeebs miloarčna, če ps je polne divjih eelie, tedaj je prav težko tudi dobri beaedi doseči u epeh. Na beeede je tudi trobs ps siti, koliko osebs a njimi hoče od druge osebe, d s beeede ne IsraM jo preveč, čs je zshtsvs prevelike, (udi nejbolj plemeniti človek ne bo izpolnil v beaedsh iirsŽene požrešnoeti. Beaedo eo kskor kupčljski po slsnoi, zsto je trobs nsnje paziti, ds pridejo sdrsvs ln bogate kupčije in ds ns bodo umorjene v tuji deželi. Možje pesimo, ksjti duh žene umori vaško nečiato be aedo, katere pride od jese sli ne voščljlvoati sli od *negnenje, ki je nasprotno človeškemu šlvlje-nju. Ne rečem, de vaeks šens ve, ksko trebs umoriti besede, eli nejveč Šen je, ds ao uamilj«n« in dsjsjo bcMde naaaj. Takkn še-nam po domač« pravimo, da «o klepetulje. N« bojte ae tlatlh šen. ki rade klepetajo. Žene vedo, ka ko je treba napraviti e kosmati aebi, ds so dovolj močne in lshko premagajo jeao. Za odgnanje jese je torej najboljše, ds si privoščite eveži zrak, katerega dihsjte globoko in tsko ss boste pomirili, ds vas jeza ne bo prevladala. Ko boste v vsšem srcu občutili popolni pokoj, tedaj zsčnite v mislih govoriti in mislite ei, ds jc v vss šem areu vladar ljubezen. O jezi, strahu in vssj hudobiji si mislite, ds vss ne more prevlsdoveti m pomirili se boste. Ns ts nsčin se bo dobre strsn v vss okrepile in lshko ji bo prevlsdovsti alabo strsn, tsko, ds vas bo težko pri-prsviti v jezo sli prepir. Prepir brez jeze je eicer veliko vreden, toda ne, če je v jezi, ker v njem je primrMin hud strup, neveren zdravju. Sploh je potreba, ds hrotite strssti, jih uklepete v js-rem kakor nepohlevno živino. Ne dopuščajte strastem, ds bodo vs-ši mojstri, temveč o\>vlsdujte jih kot svoje služsbnike. — F. B. Opeharjeni ae spssra- tajeje. Kew Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Ko je nedsvno mnogo italijanskih priseljencev neirjorškegs East Side zgubilo vse evoje prihrsnke, poverjene v shrsmbo nekim goljufivim lsii-benkirjem, je' generalni poštar New poevaril tujerodce, nsj zsu-psjo ovoj densr bolj zanesljivim roksm. Ts poziv je imel brez-dvomno velik uepeh', ksjtl tekom meaeca marca ao poštno-hranilne vloge pri newyorškem poštnem ursdu poskočile za akorsj četrt miljons dolarjev. Ta priraatsk v Neur Torku je provsro^il, ds ae je drugfč tekom lanjin zo meeccev povečat znesek vplsčsnih čez dvignjene vloge v vaeh poštno-hrsnilnlh urs-dih akupsj. Dne 81. msres ao akupne vloge znsšsle $132,10.-000. Poleg New Torks izkszujejo postopoms največ prirsatka na poštno-hrsnilnih vlogsh Chicsgo; Boston; Roundup, Mont.; Union-town, Ps.; Rsd Lodge, Mont,; Pocstello, Idsho; Brooklyn, N. f., Orest Fslls, Montsns. • Zanimivo je, Če imajo nekatere majhna meata večje poštno-hranilne vloge ko\ veliko večja meata. Tako jo na pr. Unlontown, Pa., ki ne epada niti med 500 največjih ameriških mest, rsnžirs kot 18. meato, ksr ae ,tiče poštno-hrsnilnlh vlog, in je že prekor* čil Clevelsnd ln sedsj tudi Cin-cinsti. Rudarska mesta Red Lodge in Roundup v Montani tudi ranžireta nerszmerno viaoko med vlagatelji v poštno hranilnico. Janko Telban. Maikaradni večer... (Iz dnevnika.) Čarobno razsvetljena, v peatre barve odeta dvorano, vmea zeleni bršljan, is katrfrege gledajo papirnate cvetke, belff modre, rdeče. Pieani trakovi Irepečejo v zreku ter odbijajo reflekae po okinČa nih stenah. Božajoča melodija vslčks valovi po zraku, objema, blaži rszvems etrsati, kipi polns poezije, vlivs v ares ljubezen, vnems Ijuboaumja ,drvi akozi pro-sorns atekls v dsljsvo — v mrsč nem dom loksvo, izzlvsjoČe nsd glsvo bedne družine X • V strssti oči leekeujo, poatave v črnih krinksh šepečejo (boječ Josip Jurčič. , Lipe COatja.) Lipe asm Že ni mielil mnogo o tem. Imel je druge erčne akrbi, ki ao gs morile in ki ao gotovo mnogo pomogle, ds vas sdrsvils niso pregnsls biedoeti s njegovega lica. Bilo mu je ekoraj ns neko tolažbo, da je začel o avojem življenju obupavsti in tudi apre-gledal, da areča njegovega živijo-njs, kskrino ^ je mislil v ljubezni, ugssuje. " y Ona mu je bila pisžls kmslu po onem dnevu, ko jo je obiaksl, s ne našel doma. Piamo, katero je bil prineaol majhen dečak, je bilo uborno, kratko/Vprašale ga je, kako je z njegovim zdravjem, zakaj ne pride. Lipetu ee je zdel liat tako mrzel, tako vsskdsnji, ds takega še nikelj ni pissls 1 Kaka dva atavka proti koneu (ki eta bila čisto nedolžne), sts se mu videla naravnost razžaljiva, Takoj zvečer po prejetju eede in napiše odgovor. Dolg je bil. Ko ga prebira, da bi tu, pa tam vgozdil katero izpuščeno besedico' ali kako piko posadil na mesto, kamor gre, zapazi, da je Ust preoster, prepoln očitanja. Raztrga pismo. Drugo sestsvljsnje ims nsmen mirno ji rszlsgati, ksko se je izpremenils, itd. Ali nsposled vidi, ds so pač druge beeede in drugi etavki, a iste misli. NiČI Dobro je tsko, vdati se mora, opravičiti as mors. — Drugo jutro je bilo pismo odpoelsno. Njen odgovor je bil krotek. Rekla *je, da teh očitanj ni saelu-Žila, da se ji zde čudna ter ga prosila, naj vendfcr pride, da se razgovoritA. To Lipetu zopet ni bilo pogodi. Saj je morala vedeti, da ne more iti od doma, kadar o je torej, ds si pomagamo dno lenino klepetanje, bo rad ho- .^Oa v anežnikih noč ... j pismom, nsj bode svežo kcaec dušno ji telesno Nsše telo je ks dil ns lov. . . Polnoč. Urs duhov. Krinke pa- usj posiušs mster nsj bode sreč! kor zemlja, duša pa kakor nebo Tistim, ki so jeaarl bi priporo |'lojo»t . . Razočaranje, smeh, v L-t ler ntj M ^mfcja nad zemljo. V tam nebu a« val ple čel. naj takrat, ko bodo občutili, kotu nokdo ssihti, prevaral gs jef<|i nj!,ga ^ n no bodp •. . meniti občutki, vae kar dobro ds je jem ns hogah tn jih hoče bleak oči, .-.lata goljufivega kreaL^ ki sladko, to j« dobra človeška I prisilit I do isnuššania bessd. ki-! ko krinks j« podla — ntriBal Je puletnege jutra je ko. to je dobra človeška prisiliti do irpuščenjs besed, hi->o krinks je podle — »poznal je Birave sil b«f v verskem jesiku. i tro izaopejo vso eepo Is avojih življenje obraz . . . Človek in njogova narava ata | pr«, potegnejo v sebe čisti žrek . ■ to. Vssk človek je avet in do- in kit« as pisno Is hiše. Ns svež! AH ftstil po njegovi naravi. Tods ko ae f srak je treba ia globoko gs vdi- čttat ii***** r !k?p,!"j,;*,ralt «lwfi jtmmkoaBgtolko elovnloo". katsro.Oče In sit sta melčsle. ko je voz BUtofr* f*1- V ^ J« P««.lrjOBK « takim ravna- ja teiala ta Ima na prodaj Kajl |drdrsl proti trgu Lipe je poteg- prsvilno ptast in Nsrort ei Upe e svojim očetOm sedel ns vos, ds bi g4 odpeljsl Is ljubega . rojetveneM kraja, Is krsja prvih mladoatnih lepih eenj ar morebiti es vselej. ns ml!lj«a« dmgjh Barov, kf če-1 njem krepimo plemenite eeliee v km ». w. r. j. mil plašč čes okras, ko se je bliže! 'M- r ,} ' MCT FL-Tufl^ SfP— znani hišici. &e je bil čss izprego-voriti ž njo \*saj zadnjo besedo, $n pogled, in potem. . . . "Oče, ustavimo!" ssldiče Li- • "Ksj ti je?" vpraša stsrec petu je dušilo sapo; odgovoriti ni mogel I Tik mimo njenegs okna je drčal voz, ceste je malo vi-, sela, hlapec je pognel konje in «ros je ovil okoli ogls s hitrim dirjanjem. A tam sa okencem so se v tem hipu zmrsčile oči mlsde deklice. Msries je nems zdrsnila od okna na stol, srce ji je otrpnilo, nobene solze ni bilo v njeno ^ko ob pogrebu vsegs lepegs u-panja! 4 o • « v i Devet let pozneje je bila v mlinu na Rodovju velika akrb. Mlinar in mlinsrics sts sedela vsik ns eni vreči in mislila, kaj bo zdsj zsnsprej. Zunaj je bils noč in zims. Mlinska lmless in sita so ropotala tako neusmiljeno, ds sts ei morsls zakonska človeka gla-eno vpiti, da sta se razumela. Tako je ves pogovor 1>U prepiru enak, četudi ae oba etara že kmalu nista tsko dobro rszumels, kakor nocoj, ko ju jO družila ona ter ists skrb. Imels sta namreč mlin v najemu ss dober dobiček, odkar je bil umrl stari Rodovščak. Stari Rodovščak ps ni bil umrl doms, temveč tsm v nekem južnem mestu, dsleč, kjer se jo bil sin Lipe bogato oženil, Na svetovanje je bil šel, a ne vrnil ee*. In mladege gospoda tudi nI bilo več na Rodovje, nego ostirbnik bližnje erarne^ gražčine • jje oskrboval in najemnino pobiral od Rodovja. Za danea pa je bil mladi goapod črez dolgo česa zopet nspovedsn, da pride domov. Ali ostsne za'vedno sli ne, tegs g. oakrbnik ni b^l povedal in ta nc-gotovoat je mlinarja in mlinarico najbolj težila. Zakaj Če ostane v tem kraju, gotovo se po očetu zvrže in nsjeti mlin pojde zopst v prvo roko in ž njim dobiček. 10. • Ks Rodovju v mlinu utihne pogovor, ko ns dvorišču stari pes začne trgsti verigo in srdito lajati. Voz je bil tu, ki je pripeljal gospodsrja s tnjega. Mož in žena tečeta ven ksj s avetilnico. Pozdraviti ss je morsl, dasi ata želele, naj bi listal v daljni deželi. Goepod, kslerega jima je oakrbnik pokazal za gospodsrjs, in ksteremu ats ponižno hotels poljubiti roko, ni bil podobsB Lipe-tu, kskor sta ga poznala nekdaj. Postava js bila širša, obraz zarje-vel in porastel. Govoriti ni hotel Ž njima, ssmo nekstere stvsri je vprašsl, o katerih je odgovsrjal oskrbnik. Slsbs znsmenjs. Po večerji je bil oskrbnik od-šel. Novi goepoder na Rodovju mends ni mislil iti spst, zskaj videlo se je zdsj to zdaj ono'okno razsvetljeno. Lipe je imel dovolj misliti. V očetovo hišo, katero jc zapustil v mladosti, se je vrnil' zdsj mož. 0£e več ne gospoduje tu; sem je, izpremenjeno jo vse ter najbo'j on sam. Menil je nekdaj odhajajo, da se vrne skoraj ali nikoli. Vrnil se je na telesu zdrav, in na duhu? — Oh, ta se je tudi pre-drugečil. Izkušnje raznovratuc |o ga imele \ uku, življenje, kršno je, se mu je bilo razgrnil'« in vidtl je, da od njega ni dobi tega, česer je pričakoval in česa« si je želel. Imel je lepo imovino] lepo ženo. Ta je zdaj mrtva, in ■ njo mrtva njena duša. Pred oefL mu stopi spomin rajne lepe ženej v deljnem pokopane. Toda nobene solze mu ni bilo v oko, in in nje spomin je izpodrinila hi. tro povzeta druga misel Nsj r miru počiva ona, ki mu ja ovr I gla vero, ds v lepem teleau biva' leps duša, da lepa beseda kaže lepo srce. j Ssml Iz svojegs zskons ni Fi. lip Rodovščak imel nič otrok. Drugič zeniti so gs psč pridob. ljeni znanci silili. Toda on že ni upal ne ljudem niti sreči, zdaj jc bil tukaj. Čemu t Obdel«. vati zemljo, iz njo dobivati ter množit^ svoje imetje 1 Ubijeti te in truditi, veselje imeti nsd rast-jo ter nejevoljo nsd sušo in točo in živinsko kugol emuf Da ne-nekdaj, kadar se postsra, tuji ljudje, ljudje a asmo sebičnostjo v srcu stopijo pred njegovo po* ateljo, dnkaje poslednjega izdiha, da pobero, kar je pridobil, ol črevljev izpod poetelje do tolarja v onutrif _ ' • Kako lepo življenje in lep* srečo ai je bilo naalikalo mlado aree,, ko je še oče živel in je on odraatel, pohajal je okrog doma« pol neveden in nedolžen, poln u-pan ja in zadovoljaosti 1 Ali ni moglo biti drugače? Da. ... (Konec prihodnjič.) 14« N. Davkara eoeoeoooooee»ooa»o»oooooooo»o»»ooo»ooeoo»oonimo4 IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE trt ta lUrtvrataa. dvakrat, trikrat In Itlrlkrat uglaltn«. namlkr, kranjska la (kramaiUao, kakor t mil kovt.k. aa karmoalka. Imun tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kaoaaa aa n«a »a ivatavao anana tovarn« SZNSKNWERE-KRSirBOr a ita-£rokoca. v 4oUročil a4 SS Sa as taiav. pa .Irtrtlh aanck: Potamoana keaa p* ei-ae. laat kaa * kapa j aH raS pa SI-**- Stepala« orodja, d vajo vrata, pa 0<«a, •rpl aa klapatl pa Ta«. BERUAMO bra.ltal kamni. naJkSjftS vrata pa 4Sa. Tri t.h r.nak J« poltataa »a vltoU: a naročilom vra4 ja poalaU tudi Saaav vnapraj. Ra« kaa »pfalajta rojaka, ki aa jik la na rotili od aiaao. - ALOIS SKULJ, 323 Epailon Plače, Brooklyn, N. Y. oooiooeoai>iMootoeot»eeeo»oeooooteoa»oiooif 1100» ODHOD IN PRIHOD. rzcjjztistt aolldai paatralM la katara aoalola Sonar aa kartam lav - --------— o Ma« Vark. reaiUARJa OetlARJA.—T%rdka laasamBK a CESAR« Ima av«e» laotao • im^,,,) , ata ram kra ta la Je aala v ataaa danar|a. Mjoaa paSOJetva pfMaJa late* aa -----jroa vaako*a» aSMtka. {J "l'!.1" Um- paSUjata Seaae a ZAKRAJ5EK A ČEŠARK, 70 —tih Arm., New York, N. Y.