IZ CELJA IN ZALEDJA Na Starem gradu končana prva etapa obnovitvenih del Spomladi leta 1951 je Olepševalno in turistično društvo Celje začelo s prvimi obnovitvenimi deli na celjskem Starem gradu. Urejevalna dela so sprva počasi napredovala, ker je popravilo zidovja tirjalo izrednega napora. V treh letih je bilo obnovljeno glavno zidov je in iz­ vršeni številni odkopi, ki so bili nujni zaradi nekaterih nejasnosti v tlorisih starih objektov. Olepševalno društvo je vsa dela oipravljalo v lastni režiji in si pomagalo s priložnostnimi delavci, štu­ denti, člani društva in upokojenci. Spe­ cialno delo, ki je dobivalo vedno širši obseg, je zahtevalo strokovno usposob­ ljenih ljudi in je zato leta l^SS društvo organiziralo lastno gradbeno skupino, ki so jo vodili strokovnjaki. Leta 1954 so začeli obnavljati Fride­ rikov stolp, ki je že močno propadel, saj je bil načet že na vseh oglih. Obnav­ ljanje stolpa je zahtevalo izrednega na­ pora — in končno tudi junaštva. Do spomladi leta 1955 je bil stolp v celoti obnovljen. Vsa sredstva za obnovitve­ na dela (približno 3 milijone) je zbralo Olepševalno in turistično društvo samo, dotacijo Ljudskega odbora mesta Celja, ki je bila dana v ta namen, pa so v ce­ loti uporabili za ureditev.«.Kocenovega trga in Vodnega stolpa. Jeseni leta 1955 so začeli graditi re­ stavracijo v sredini gradu. Pred gradnjo je bilo potrebno sanirati še celotno zi­ dov je palasa. Gradnja se je vse lansko leto nadaljevala in bila zaključena v letošnji pomladi. Slavnostna otvoritev nove restavracije bo prihodnji teden, 1. maja. Novo restavracijo bi pravilneje ime- •dovali bufet, ker društvo prav za prav nima namena na Starem gradu ustvar­ jati gostilniškega, odnosno restavracij­ skega dobička, ampak hoče domačemu Jn tujemu gostu na tej kratki izletni točki nuditi le prijeten odpočitek, raz­ vedrilo in okrepčilo. Zato je tudi prvot­ no zamisel za večjo kuhinjo spremenilo in v tem prostoru raje uredilo manjšo dvorano. Tako ima danes »Restavracija Stari grad« malo dvorano (ki je po osniitkih tov. Kovača izredno okusno urejena), dva salona, manjšo kuhinjo, teraso in dva vrta. Terasa bo imela vrtne garniture pod sončniki in bo raz nje edinstven razgled na Celje in oko­ lico. Stroški za gradnjo restavracije, in­ stalacije lastnega vodovoda, novega električnega priključka ter popravilo in ureditev zidovja so znašali približno 11 milijonov dinarjev. Največ denarja je zbralo Olepševalno in turistično društvo samo, precej pa so prispevali še Občin­ ski ljudski odbor Celje, Elektro Celje ter komunalno podjetje Plinama-vodo- vod-razsvetljava. (SOO.OOO dinarjev pa so znašala sredstva, ki jih je društvo lani prejelo od Turistične zveze Slove­ nije kot dotacijo Zveznega izvršnega sveta.) Z dograditvijo grajske restavracije je celjsko Olepševalno in turistično dru­ štvo dokončalo obnovitveno delo I. eta­ pe. Te dni pa se bodo pristojni že pogo­ vorili o načrtih za drugo delovno obdob­ je. Kot smo zvedeli, nameravajo letos posvetiti prvenstveno skrib ureditvi ce­ ste ter ureditvi prostora za i)arkiranje. Poleg tega pa bodo zavarovali vse zi- dovje, ki bi naj ostalo, porušili pa bodo objekte, ki kazijo kulturno lice tega zgo­ dovinskega spomenika. V drugi etapi bodo izvršena tudi vsa vrtnarsko olepševalna dela — do leta 1965 pa upajo, da bo Celjski grad v ce­ loti urejen. Že dosedanja uspešna načrt­ na obnovitev' Starega gradu nam jamči, da bo ta izletniška točka v bodoče za Celjane kot za tujce najprivJačnejša. Pred kratkim so bila končana dela pri gradnji in ureditvi grajske resta­ vracije na celjskem Starem gradu. Celotna gradnja restavracije ter nabava opreme je zahtevala okoli 12 milijonov izdatkov. Lokacija grajske restavracije je idealna, zlasti pa je hvaležna ureditev njene terase, od koder je lep raz­ gled na mesto Celje in njeno okolico. Z grajsko restavracijo je Celje znova pridobilo na svoji turistični mikavnosti; njeni prostori so okusno urejeni in opremljeni, kar kaže tudi slika prvega gostinskega prostora. Dasiravno je re­ stavracija na Starem gradu že v minulih dnevih sprejela prve goste, ki so bili z njeno ureditvijo in postrežbo zadovoljni (restavracija bo iX)slovala p»od okri­ ljem domačega Olepševalnega in turističnega društva), pa bo slavnostna otvo­ ritev tega novega gostinskega in tudi turističnega prostora za praznik dela 1. maja. Zakaj zapostavljanje socialističnega sektorja frizerjev? V zadnji številki našega lista je prišlo v članku ^-Fantazija v pastelnih bar­ vah-« do neljube pomote. Med frizerski­ mi saloni, ki so sodelovali pri reviji, ni- cmo omenili socialističnega obrata — iesalnice -»Zora-« s fantazijo iz operete Vesela vdova. Žabji kralj in Plamen. Prav tako nismo omenili fantazijskih pričesk Samorasli encian (Kranj) in Harfa (Rogaška Slatina). Pomota je nastala, ker je dobil naš sodelavec pomanjkljive podatke. Prejeli smo tudi dopis Brivsko-frizer- ske sekcije Maribor, kjer med drugim piše: »Sama prireditev ni na strokov­ nem področju pokazala nobene razlike med privatnim in socialističnim sektor­ jem, ker so bile vse pričeske enako pri­ kupne. Zato bi bilo napačno, če bi de­ lali razliko med enim in drugim sek­ torjem ter favorizirali posameznike zla­ sti zaradi tega, ker je ne samo po naših, temveč tudi po ugotovitvah tovarišev iz Ljubljane in Zagreba, prireditev poka­ zala enako kvaliteto obeh sektorjev. TRGOVINA VARTEKS V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH Končno je tudi celjska trgovina zna­ ne konfekcijske tovarne Varteks, ki ob­ stoja že 30 let (prej pod imenom Ti var) in ima po vsej državi nad 150 svojih poslovalnic s konfekcijo, dobila nove. moderno opremljene poslovne prostore. Novi prostori so na vogalu Prešernove in Stanetove ulice (prej Putnik). Ker je to poslovalnica industrijskega pod­ jetja, katerega kolektiv šteje preko 4000 članov s sedežem v Varaždinu, je za­ laganje z blagom možno vedno v za­ dostnih količinah. Kolektiv se bo potrudil še z večjo požrtvovalnostjo in naklonjenostjo po- streči svoje odjemalce in jih popolnoma zadovoljiti. Z ozirom na obširnejši trgovski lokal bo podjetje upeljalo tudi svoje kroja- štvo in bo možna predelava ter popra­ vilo tam kupljene konfekcije. Obiščite nas v naših novih poslovnih prostorih, kjer boste solidno in stro­ kovno postreženi. Cene so pri nas ved­ no ugodne in najnižje. KAJ JE Z AVTOBUSNO ČAKALNICO V CELJU? Avtobusni promet iz dneva v dan ved­ no bolj narašča, potniki pa smo neneh­ no, pKJzimi in jeseni, izpostavljeni dežju, «negu, mrazu itd. iBilo bi pametno, da bi uredili čakalnico, kjer naj bi bila po možnosti še okrepčevalnica. Kaj takega bi si želel marsikateri potnik, ki mora ob vsakem vremenu čakati na prostem na odhod avtobusa. M. D. 'ZAKLJUČEN KUHARSKI TECAJ NA POLULAH Na pobudo Delavsko prosvetnega dru­ štva Svoboda v Zagradu so žene tam­ kajšnjega terena organizirale šestteden- ski kuharski tečaj, katerega je vodila tov. Štefka Bračičeva. Udeležile so se ga predvsem dekleta iz bližnje okolice. Tov. Bračičeva je pripravljala razno­ vrstna in enostavna jedila, ki pridejo v poštev za vsakdanjo prehrano, pa tudi za izredno priložnost. Za svoje požrtvovalno delo zasluži vse priznanje. IZ ŠENTJURJA POROČAJO... — da so te dni na ObLO izvolili nove občinske svete, v nekaterih primerih pa potrdili tudi starim odbornikom mandatno dobo. — da bo za popravilo osnovne šole na Ponikvi in Prevorju, za ureditev vodovoda v Šentjurju, za gradnjo mrtvašnice v Šentjurju in Dramljah ter za ureditev ceste za novo zazidalno področje najet kredit iz stanovanjskega sklada; — da bo na večer pred praznikom 1. maja v Šentjurju svečana akademija s pestrim sporedom; — da KZ Kalobje predvideva grad­ njo nove sodobne hmelj ske sušilnice, s trgovino in skladišči. Verjetno bo sušilnica do 15. julija gotova; — da namerava zadruga v bližnji bo­ dočnosti graditi tudi sodobno klavnico. KUHARSKA RAZSTAVA V BRASLOVCAH ki so jo minulo nedeljo priredile učenke obeh letnikov Kmetijsko-gospo- darske šole, je privabila mnogo doma­ činov in okoličanov. Posebno vesele so bile prirediteljice obiska šentjurske go­ spodinjske šole. Na goJenke te šole je napravila razstava zelo ugoden vtis, zato niso štedile s priznanjem in po­ hvalo. Učenke braslovške KGS so s svojo kulinarično razstavo pokazale visoko stopnjo gospodinskega znanja. Za tako lep uspeh so predvsem hvaležne svoji vzorni gospodinji in učiteljici Minki Matkovi. Na razstavi smo videli pravcate spe- cialitete slaščičarske in kuharske umet­ nosti. Na družabnem večeru, ki so se ga udeležili tudi starši učenk, so bili razprodani vsi lepi in mojstrsko izvr­ šeni izdelki, s čimer so bili pokriti stroški. NOVA HMELJSKA SUŠILNICA V BRASLOVCAH V bližini gasilskega doma v Bra- slovčah bodo to leto gradili novo hmelj- sko sušilnico, ki bo stala približno 16 milijonov din. Notri bo trgovina, en stanovanjski prostor in nekaj prosto­ rov za odkup poljskih pridelkov. Pro­ stori za sušenje hmelja bodo tako pro­ jektirani, da bodo obenem služili tudi za razne sestanke. Zamisel take hmeljske sušilnice je zelo pametna in ekonomična, saj se hmelj suši pravzaprav samo 2 tedna in so velike hmeljske sušilnice navad­ no 11 mesecev prazne. Josip Kotnik mM Tovariš Josip Kotnik, ki je dopolnil te dni 60 let življenja, je nastopil leta 1919 prvič službo kot mlad učitelj v Šo­ štanju. Od tod je bil premeščen v Prek­ murje, v prijazno vasico Boga j ino, nato pa v Mursko Soboto, kjer je preuredil tedanjo madžarsko v slovensko knjižni­ co. Poučeval je tudi v Laškem in v Petrovčah. Leta 1937 je začel poučevati na osnov­ ni in vajenski šoli v Celju, kjer pouču­ je kot upokojenec še danes. Pri svojem prosvetnem delu je poma­ gal vedno tam, kjer je bilo potrebno prijeti za kaj novega, težavnega in se ni nikoli ničemur ognil — ne delu pri pevskih zborih, ustanavljanju mladin­ skih knjižnic, delu v podružnici Slo­ venskega planinskega društva itd. Zadnja leta, letos mineva že sedmo, je tudi stalni dopisnik našega lista, kjer se je posebno uveljavil kot kronist pro­ svetne dejavnosti. Poleg tega sodeluje v Prosvetnem delavcu in drugih časopi­ sih, dela pa tudi pri Zavodu za pro­ učevanje šolstva LRS. V kratkem bo zbral statistično gradivo in osnove za gradnjo šol, že dalj časa pa se zavzema za gradnjo novih šol v celjski občini. Ob njegovem jubileju mu želijo vsi, posebno pa uredništvo našega lista, da bi z uspehom nadaljeval svoje delo še dolgo vrsto let. ENA IZ CELJSKIH MESNIC iPred dnevi sem stopil v mesinico v Stanetovi ulici 7, z namenom, da kupim kos povojenega mesa. Zaloga je kar ve­ lika in raznovrstna. Na stranski steni blizu stropa visi obvemi cenik (imeti moraš dobre oči, da ga opaziš), iz ka­ terega je bila razvidna cena zviti gnjati 390 din za kilogram. Ko vprašam pro­ dajalko za ceno, mi odgovori, da stane kilogram 420 din. Na mojo pripomibo, da kaže cenik nižjo ceno, se v zadregi obrne na tovariša, ki seka sveže meso. Ta tovariš pa po kratkem premišljanju odgovori, da tistih gnjati sedaj nimajo, dasiravno je viselo v mesnici najmanj 30 kosov. Do kupčije ni prišlo, ker bom »ajši počakal na »tište« gnjati. S. S. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI VZORNEGA DELAVCA SMO POKOPAH Preteklo soboto je Mozirje doživelo veličasten pogreb svojega priljubljene­ ga Občana Ziatinšek Jožeta, vzornega člana delovnega kolektiva Lesno-indu- strijskega podjetja Nazarje. Pri odgo­ vornem in zdravju škodljivem delu mu je nagla bolezen pred tremi meseci pre­ prečila delovni elan. V najlepši moški dobi je moral zapustiti svojo družino in kolektiv, katerega je tako ljubil. Poleg svoje težke službe je kot dober kulturnik neimiomo sodeloval pri godlbi Nazarje ter pri pevskem zboru Mozirje. Več si ogla va množica mu je izkazala zadnjo čast pri pogrebu. iDelavci LIP Nazarje so nadoknadili delovne ure v nočnem času, da so se lahko polnoštevil- no udeležili pogreba svojega priljublje­ nega sodelavca in prvega predsednika delavskega sveta. Nad 20 krasnih ven­ cev, ki so jih darovale množične orga­ nizacije, društva, delovni kolektivi in posamezniki je krasilo njegovo zadnje počivališče. Pred njegovo hišo, ki si j% je komaj pred kratkim dojgradil, so se poslovili od njega z godbo in žalostinko nazarški pevci, pred odprtim groibom pa so mnogi govorniki hvalili njegovo vestno delo in požrtvovalnost ter ga stavljali vsem za zgled. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Nedavni razglas o nagrajevanju za večje uspehe v kmetijstvu je vzbudil veliko zanimanje tudi med kmetovalci mozirske občine. Od 13 KZ v občini se je za tekmovanje doslej prijavilo že • KZ. Tekmovanje se bo v glavnem nana­ šalo na pridelovanje krompirja, ki v teh krajih dobro uspeva. V okviru vsa­ ke KZ bo tekmovala po ena skupina kmetovalcev na površini 8 hektarjev. Delovni kolektivi v mozirski občini se marljivo pripravljajo na praznovanje 1. maja — praznika dela. Po delovnih kolektivih so prevzele skrb za organi­ zacijo proslav sindikalne podružnice. Razen kulturnih prireditev bodo orga­ nizirali tudi več izletov v naravo. Sadjarji mozirske občine so p>osvetili v letošnjem letu posebno skrb zimske­ mu čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Sadjarji so očistili preko 82 ti­ soč sadnih dreves, ix)škropili nad 66 ti­ soč, pt^ekali pa preko 4 tisoč sadnih dreves. Pri škropljenju je sodelovalo kar 16 organiziranih škropilnih ekip. Porabili so preko 6 tisoč kilogramov raznih škropilnih sredstev. Iz Slov. Konjic in okolice v KONJIŠKI OBCINI BODO 1. MAi SVEČANO PROSLAVILI V Slov. Konjicah in okolici se že pri pravljajo na dostojno praznovanj« 1. maja. V konjiškem kulturnem domu bo na predvečer praznika slavnostna akademija, na kateri bodo razen doma­ čih sodelovali tudi gostje iz Maribora. V tovarni usnja KONUS bodo ob tej priliki podelili nekaterim delavcem i« uslužbencem spominske značke v obliki emblema tovarne. Pri konjiški kmetij­ ski zadrugi pa računajo, da bodo za prvi maj dali v uporabo svoje nove prosto­ re, ki so jih preuredili iz nekdanjega skladišča. V Zrečah bodo na praznik dela gasilci razvili svoj prapor, z njimi pa bodo praznovali še delavci iz tam­ kajšnje tovarne kovanega orodja. Por doime prireditve pripi^vljajo tudi v Vi­ tanju, Ločah in nekaterih drugih kra­ jih občine. PREMOG V OKOLICI ZREC IN SLOT. KONJIC V okolici Zreč in Slov. Konjic so V zadnjih tednih pričeli temeljito raziskO' vati ležišča premoga. V tem področju je bilo svoječasno že več rudnikov (Stra­ nice, Radana vas, Križevec), ki pa s« bili"^ pozneje opuščeni, med njimi zadnji v Stranicah leta 1946. Pred nekaj leti so nekaj malega izkopavali v Križev- cu, kar pa so zopet opustili. Premog v Stranicah ima zelo mnogo kalorij ter je zlasti primeren za kovače. Predvide­ vajo, da ga bodo lahko predelovali tudi v koks. Prva začetna dela so že v teku v Stranicah, v kratkem pa bodo s pri­ pravljalnimi deli pričeli še na nekaterih drugih mestih. L. V- VOLITVE HIŠNIH SVETOV V VITANJU IN LOCAH Pri zadnjih volitvah V nove hišne svc te na i)odročju konjiške občine, so v Vi­ tanju in v Ločah za vse hiše, ki spadajo pod stanovanjsko skupnost izvolili po en hišni svet. Vse kaže, da bo v taki obliki laže reševati vse probleme, po­ sebej pa še pri najemanju kreditov za pK)pravila in obnovo, kar pri manjših zgradbah skoraj ni mogoče. Podobne združitve so bile tudi v Konjicah in Zrečah, kjer pa imajo svoj svet le šc večje zgradbe. Pri hišnem svetu v Lo­ čah so postavili tudi F>osebno komisijo, ki bo skrbela za redno vzdrževanje stavb. LOŠKA OPEKARNA DOBI NOV STROJ ZA IZDELAVO OPEKE V opekami Loče pri Slov. Konjicah so pred nedavnim pričeli z montažo no­ vega stroja za izdelavo opeke. Imel bo zmogljivost okoli 28.000 kom. zidne opeke v osmih urah, dočim je sedanji stroj izdelal le kakih 15.000 kom. V istem časU. Poleg tega nameravajo montirati še posebne naprave za pove­ čanje proizvodnje ostalih vrst opeke, ki jo v tem podjetju izdelujejo. Pred­ videvajo, da bo novi stroj postavljen do srede tega meseca, v maju pa bodo že pričeli z redno proizvodnjo. DROBNE VESTI IZ KONJIC Te dni so v Slov. Konjicah prviS predvajali cinemaskopski film »Dolina maščevanja«. Pri otvoritveni predstavi v soboto zvečer je večje število gledal­ cev moralo stati, ker so bile vse vstop­ nice za sodišča razprodane. • Večina kmetijskih zadrug v konjiški občini je že zaključila letošnje občne zbore. Značilno za nove odbore je, da je v njih več mladine, posebno iz vrst mladih zadružnikom. Kozjansko želi boljšo avtobusno zvezo Kozjansko je bilo do leta 1929 do­ stopno samo z vprežno živino in pešho- jo od treh strani: preko Buč, Planine in Brestanice. Leta 1929 je bila dograjena •este Slivnica—Lesično. Istega leta je bila uvedena redna avtobusna proga Celje--Podsreda. Avtobus je vozil en­ krat dnevno, tako vozi še danes, ko je celota«; politično, gospodarsko in kul­ turno središče v Celju in je tako Koz­ jansko navezano izključno le na Celje. Iz Podsrede preko Preverja v Celje je 44 km. Ce se pelješ s tem avtobu­ som, slišiš upravičeno godrnjanje: »Za­ kaj smo Kozjanci tako zapostavljeni pred drugimi področji? Saj se že skoraj ne upamo podati na ipot, kajti nikoli ne vemo, če bomo morali stati na eni nogi, ali pa nas avtobus sploh ne 'bo vzel. Razen tega pa moramo čakati v Celju od jutra do večera, čeravno marsikdaj opravimo svoj posel v eni uri.« Zato prebivalci Kozjanskega predla­ gajo in prosijo avtobusno podjetje, da bi uvedlo še en avtobus Celje—Kozje in obratno. V Celje bd naj prispel iz Kozjega oto 9. uri, iz Celja pa bi od­ peljal ob 13.30 uri. Dosedanji avtobus pa naj bi vozil po dosedanjem voznem redu. Z uvedbo novega a\'tobusa bi kra­ ji od Šentjurja do Lesičnega dobili po­ što dn časopise še isti dan, medtem ko jo sedaj dobivajo šele naslednji dan. Pričakujemo, da bo avtobusno pod­ jetje ugodilo željam kozjanskega prebi­ valstva. NAZNANILO PRESELITVE VARTEKS trgovina s konfekcijo, Celje, Trg V. kongresa Itev 8 se bo preselil dne 29. aprila 1957 v nove poslovne prostore na Togalu Prešernove in Stanetove ulice (nasproti Ljudskega magazina). Oglejte si naše izložbe, kroja in cene! Prepričani smo, da boste postali naš stalni odjemalec. Sa priporoča kolektiv