/jjocrf ittebug * Lake Brk Tatova it* nevarno 06-Mike Radoniča, ždezni-delavca, in sta skočila na J1"«' lokomotivo, ko «ta opa-prihajajo delavel od v*ih ■*»• ki *o jih privabili atrilL »<» lokomotivo i vaa pa-i 1 nista prišla, kar jo "*J j«rdov proč atala dru-■»»»motiva. Skočila «U ■ lo-in jo puatila, da je tre-J 1 "ilo v lokomotivo na v) nakii Rodoniča a J?1" ' tilnik« in deeai rami. "»njenega ao prepeljali t 1'n.videaea. PJ*« »ta okradla eedem de-'n "»irieal* $180. ^ iUOHOI FO7SBO0KL K. BMW- Colo. — 0S4etni Pedro ^ pol pinta lesnega ^T1* * > umri nekaj nr k*-CfT Njegova h* • »Ikofctfc da m ataše po iLV i« HoleU, Oči ga je W ker ni vedel, da je laeai H1*** "trup. PROSVETA GLASILO SLOVFNSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE raz- lika!« dm lastnina ilovknskk na kodne podporne jednote On« hUmt p« 4*ororu. Kokopfal se ae rrmUfr. a? vojni profiti vpormbijo za vojne troške in da vil siri podržavljenje na vse strani. Snuje se tudi močna delavska stranka z delavskim programom in ljudskimi zahtevami. Plačajte dohodninski davek in pomagajte poraziti nemško in habsburško avtokracijo. Ntro/diaa; ___1 m pil teta--------- 12.21 aa pol lata, 11.11 aa tri Z^injtn« drt*v« (icvaa ( hicago) la ln to« m tri ■«mc«; Ckfcaga la Caa»da »J M UtO. nttto $4.60 aa M«. •tik » lili i Mi "PROSVETA" 1» UwLI« Vrni, CMof*. -THE ENLufilTENME^ Orf— »f daily wpt Bund«y aad Holtdara Owrn* by tU H>wk w«tl—i a—m Ce plačate zerja kmalu minila ošabnost D« t um v okUp.j« ». K.'(AprU 30-—1S) »• pMMi, d. va« >• • U- poteki« ur«i>lM. Pi ...no, da M fM M U»u»l Ibt. / 'unovilu jo pravo- II i ZAKAJ MORATA BITI NEMČUA IN AVSTRO-OGRSKA PORAŽENI? , Nemčija je s svojim kajzerjem in svojimi kraljički in knezi še danes fevdalna država. Crnožolta monarhija je pa fevdna posest Habsburžanov. Nemčija in Avstrp-Ogrska nista moderni državi kot na pr. Združene drža Francija ali Velika Britanija, v kateri ima parlament n višjo in odločujočo moč v vseh državnih poslih, amp sta fevdalni državi, v katerih se vladajoči krogi trudij da fevdalizmu pripomorejo zopet do nekdanje veljave in moči. Fevdalizem jc imel največjo moč od šestega do osmega stoletja. Obstal je pred to dobo in danes je ohranjen v zaostalih državah. Dobo. v kateri je fevdalizem vlac| Oeoraujeno močj^.ijneniijemo mračnjaški srednji ve . rrTi7Z . ...... * rrv, enem flanju! vsa grozodejstv ko je4mel moč,, da jih n int Catt zA člttVeSfcvb ih' di jatra državo za privatno 1 lnih načelih držav* prfva, načelih tudi ljudje pri Nemogoče je n&tn W jih je^viiil t nOTOtoO fevrAuje^' iizaci jo,kajti fey r ta^ vladarja, ki jo. kmetijo.: Jn £♦ je po lastnina vladarja, so p6 na policija in avetire navzoče druge Iaaau teh junakot ns bom i- eieafvsL Govorili ao, da je vej prit pbln policije. Pozneje pa tako razočaranje. Bili ao le godci na pitala b Burdine, Pa. Ko je bil atrah razkrinkan, ae ja nabralo na naši veselici toliko ljudi, da ie dohodninski davek, bo kaj- DOPISI. Iaiinina vladarja. Vladar ji nedotakljiva oseba. On lahko >'«J Ll«]'^«^ Ittttari' M izvrši vse,kar hooo, Nje^va neumna dejanja so fVzVi&r» 1 modrost, in gorje podaaikd, ki se spodtfka nad bedastimi cini vladarja, kajti on imfc sodnike, policaje, žandarje, ječe; visHcre Itd., da laKkolaiznuje take "nes^odobnostr ' ^i^.frod^ |yzenskih zakonikih, ki so bili ! »prejeti na njegovo žele ji lepo zapisano, kako se postopa h podaniki, ki omalovažujejo vladarja, brijejo norce iz njega ali celo trdijo, da je izvršil nekaj neumnega. Po teh časih skominja kajzerja, Habsburžane, nemške kraljičke, kneze in junkerje. To je vzrok, zakaj So izzvali sedanjo vojno in vztrajajo v nji trdovratno. Ubiti hočejo demokracijo in pripomoči fevdalizmu do nekdanje veljave in moči. Te dni je sporočil brzojav, da sta imela kajzer in avstrijski Korle skupen sestanek, na katerem sta določila kar štiri nove kralje. To imenovanje dokazuje jasno kot beli dan, kaj je vojni cilj nemških in avstrijskih avtokr*-tov. Nove monarhije hočejo, da se utrdi še bolj fevdalizem na domačih tleh. Nemški in avstrijski avtokratje ne vprašajo ljudstva, kakšno vladno formo želi, ampak določijo jo sami in no vprašajo ljudstva, če mu je všeč. ■ Vojni cilj Združenih držav in njenih zaveznikov so tem ciljem nasprotni kot voda ognju. Združene države se bojujejo za pravičen in trajen mir in da po predsednikovih besedah vnak narod odloči o svoji^usodi. Vojni cilj Združenih držav in njenih zaveznikov je demokracija, kajzer ja in uvstrijskega Korla pa fevdalizem s naj brutalne jio avte* kracijo. To je vzrok, da morata1 biti Nemčija in Avstro-Ogrska poraženi, če nočemo, da se človeška družba zopet ne prične vračati nazaj v mračnjaški srednji vek, v katerem so vladarji višje cenili navadnega zajca kot človeka, kl ni nrišel na svet s konjskimi ostrogami. Z. White VaUejr, Pa. — Minila je dolgotrajna zima io nastopila je cvetoča pomlad; vae v naravi jc oživelo in vae v naravi ae ra» avojo obrambo, kot ao včssifc Izjavili kajzerjevi minietd, nego ker hoče. nadvladatl vea avet. K-dinolo klk fanatikali sanjač more trditi, da ae Nemčija bori, ker je v vojevanje prisiljena po nje nih sovražnicah. Stališče, ki ga zavzema sedaj avstrijski cesar Kari, je podobno konju, ki ga ima okruten vOznlk na vajetih jn ga vodi kamor ho-. če. Voznik avUtrijake države jc kajzer Viljem. V Berlinu godejo, na Dunaju pa plMejo; ljudatvo je sito vsega hudega in ai žel tSlM ki pdčitkfcrpi il ne mi* po-MMSti, kerij6'bi|Aietna sila pre velika ln etrojne puške preltevil ji na. Množice aatiiaoBgiK.ini tSpti-i nega ljudatva pričakuje** fomoč od zunaj. Kadar vidijo v liatih poročilo.je,evat*U*kfc,ftU »Sipštfc apiagi, jih.vaafsj ema- ittajo oevpfeodhegjj^.t bolj oddaljene- Toda, Wjub temu ne obwpsw. veda , previdnosti itsvpje torlje. Skupine narodov, ki ao prišle, \t držav, ki imajo te narode pod-jarmljane, ao «e org^iieftale, fl« pomagajo avojem narodom v nji-hovem boju za avobodo, ki jo bo-do dobtti a pomočjo držav, ki »o zapisale v avoj vojni program aamoodločevanje narodov. Vojno Ae ni konec in Nemci še niao v Par rlzu. Nemci ao evojemu ljudatvu obljubili mir že aa .to poletje, todo tudi enkrat prišli do apozna- malomarni in ae prav ni? ne bt nja, da ao bili v zmoti. k$r ao ei gamo za uatanosritev politične« predatavijali razmere v domovini ganizacij*,, Jaz namreč ne ver drugače, kot ao bile v resnici, mera, da mi ne potrebujemo * Vsem tistim, ki ae zavedajo da- jelietičnega kluba. Sem celo m« našnje borbe pa kličem: V vrate I nja, da nam bi mnogo ksriatil, Slovenskega lepubličanakegaJ «» dobro organiziramo te »vr združenja in naprej v boju za de-1 jemo delo v njem z vso akUrm mo ►'Setf V Kanadi se strokrovna organisacija med delavci prav dobro razvija. V zadnjem letu so strokovne organizacije pridobile nad 20 odstotkov na članstvu. Po štatistiki kanadskega delavskega departmenta je bilo v Kanadi koncem leta 1017 strokovno organiziranih 204,360 delavcev. Število organiziranih delavcev sc je pomnožilo za 44,223, število lokalnih organizacij pa za 182. Vseh lokalnih organizacij je 1,974. Strokovno organizirani delavci še vedno vstopajo, ainmilli mlinikU p— v armado kot prostovoljci in vstopilo jih je okoli 6000 nJmnj*h° jnr,aiovaiiov. Ljubljen-več kot v letu 1916. Odkar je izbruhnila svetovna vojna ski grad ln druge ječe se Mle pelin koncem leta 1M7 je vstopilo prostovoljno v kanadsko!ne političnih zloftneev. Kaj ao pe-armado 96,416 strokovno organiziranih delavcev. lHlčnl riagMIlep«mM|MN Kanadske strokovne delavske organizacije so apeli - ^ Tha ka rale na svojo vlado, da brani ljudstvo pred profltarji, da'takega, kar js bilo pmtkvstrij- nami vedno neksj ljudi« w silno ozkotirne mlall. Ko bi jih človek ne pomiloval valed njihovih amešnlh ta nlčevnlh argumentov ob enem, potem M jim letet pameti, ako biaakje aploh dobile. aZ nekatere ljudi je nl, pa šs jih učite in jim dopovedujete noč In dan. "Ja, kaj bode tekli naši re-jaki, bratje in prijatelji vat ari domovini, ko bedo tvedeli, ds sam podpiral vojno proti Avstriji, poval l»onde vojnega poaojila ki sodeloval v propagandi aa SRIt Smešno In ftaloatno je.te za oni-ga, ki prihaj#na dan s takim govoričenjem. Nič jim niao Isdala poročila, da je avstrijska vlada dals pobealil tiaoče naših rajskev [Imeli eo priliko čitati v lkitlb po- Nesreča za naa je ta, da je mld kler ne smagajo priataH dem okra tva. kracijo in osvobd^enje človeš- jo. Kateri ae atrinjate » to »de TT m" itfv zberite ae ekepaj kadarkoli »t ■'iBoritelj zn 'airobodo. i ; Hrt " t"Or.< .»b« i/ drago. Jaa eem pripravlj«o| dan Sa asatapek, kjer bi sc p« | d' f (niti za natapčnejše delovaje., ii' Kot ketn"Že W imeli politično organizaei dober za»lu- Pot«m Inenoiimeli tudi olajša prilike, toda Še delovanje ns atroHovnem p^j če bi dejavstvo «"*®** ^ ****** ^ —u- dftii tsdl kake strokovna organi^e pi^o te' en cent Aa a- kajti polje i aa te j» y Mobn| kordpenj de^^oteM ^ogi de-|kjer je precej induatrue, lavai poaabijo, da je jst4.Se ^ -j^J dsn, pa hočejp naprpvit*,^ v e . nem dnevV. To ae ne ^imis jM v Molline, nego v vaeh i^ustrij^J^^te^% v katerih je veistemu skordno d_e- P°P U ?fU ti lo. Vedno in povsod sem zaatopal na in med te je "Jurno teUJ stalttče, da ae akordno jj a kolesom domov. Na pt^rM Ml'precej iiihhlnc. štev. e eije. Demokracija pa zmaga popol šele takrat, ke se porazi Nemčija ta njena Črnoiolta aavez- Dne 5. maja amo Imeli tu ahod, ISŠ'katerem js govoril aodrug §. B. Kristan o pomenu Slovenakega republlčanskega združenja. I nta novill sme tudflokalno organiza cljo 1 aeveda, atvsV js IU bolj talko, ker so tuksjinji rojaki prebn ječi In vidijo atrshove pri belem dnevu. £s več, kot tete dni pre« shodom so vtdsB v duhu policij«, kl bo ne daa ckoda gnala priata «e SRZ.. člane sse. kluba štev. 116 ta vse tiste, kl «S bodo ndHeii shoda v joče. Ko ja naatopU E Kristan na klubovl aeji dns 4. tna-ja ta nam predaval o ebcijslizmu, je Mle navsočih komaj talil ljudi, klub pa šteje 40 članov Ali._ ------~ ^ ^ . seteSn ti Uke atrahotepnl. da -e du fred oamo nro: ker pe se jim je ns upajo pokazati V javnosti? Saj sdeTe dobro, če Is ksks desetlca vendar niamo .ni kak i hudodelci v«« zaaluH, ao se poalulmtt ~ la marrikterim Oglom pa ao atelejalk etreaSMh v%odov. aH ta op« rov sle. plesal! Se* ograjo, --iH^mL-^u... mogokoplh. rudotoplkdSSk pO padu, jeklarnah pe vahAdu ln «tu-ga težka ta nezdrava dsta črpkjo življenjske sile dslnvatvu Dobro, _ ____ pa recimo, da je tem« kriv kapi- ^ Aaa društva Hlbbhtf t si i aem; pri tem pa bodimo veaj----- toliko pošteni, ds prlanamo tudi našo krivdo, r Amertld ao ss de. h tfanlm godili alučsjl po raznih taduatri> "svojeVall ArsjlanjT* čaaa. VesSfoo nlnčaj. da je delo SNPJ Taki slešeM-i ^J^ » Joka VogriJ, ,dueyn«» ■II I km POOODBA ZA PO U L*, 17. maja. — P« informa- | ^ u avstrijskih virov ee Av pogaja * Nemčijo za kon Poljake. Pogodba ima trajati ^let in poroča, da bo cesar Karul jcjel pogej®- tf prejšnjih poročilih je bila genija pri volji prepustiti Av-I urili kontrolo Poljake, medtem ko L^e pridržala kontrolo nad Ku £g*ko. Estoiwko, Livonako in U L po najnovejšem paktu pa pife pod nadvlado Nemčije tudi JTrija s Poljako vred. Z Dunaja poročajo, da je v ogr-I ikem državnem zboru viharna de ^S ki ie ni končana. Grof Kn ( vodja liberalne atranke, jc odkril "resno politično xaio J K" na žkodo Ogrske. Amsterdam, 17. maja- — ''Voh he Zeitung' piše, da je po novi ►nemški alijanci , Avatrija ila del in parčela Nemčije. Dalje javljajo is Berlina, da sc | a^ška vlada pripravlja za pri [kino enako pogodbo z Bolgarsko ] ^ Turčijo. Holgarako tudi navija I ji ,da pošlje svoje čete na zapadno /o do Nsmeev v Rusiji na- Washington, 17. maja. — Muo-I p poročila iz raznih* virov doka i jo, da je vandalisem Nemčijo žeti zaslužene sadove v Ru-.posebno v Ukrajini. Danes so He sledeče vesti o položaju v Brezžična brzojavka se glasi, da i nemška vlada obljubila aovjetu, i nemške čete ne bodo več nada-sle pohoda v Rueijo. Ta brzo-ta je datirana 13. maja. Dva > potem so nemške čete prodrle rskrožje donskih kozakov, kjer se ijajo velike zaloge pšenice in noga. .. -fctovni department) je prejel lo ,ds niti pelbvioa pšlja :;v sjlna ni'lote? obsejaiiega.iKnt' ilo Žita zatteme, ao ga k mol)jo in1 Nemarni: ge 'ostalo tžioU ■•Opo <»r4»i»Hcf| iftrjl oM ifemštih virov: poročajo/ da (j Hja okupirala tiebastopol I modnega p roti nemškega* H Fkrs jlnk" Beri inifkt Iftr pMe, da-eo I#k*a|i*M< nemška vlada natančno pojaaiu kejanafa prodiranje njenih, ukra jtaatik ln flnakih 6* v ozemlje aovjeta." J LIoyd Oeorge je dobil Karlovo n London, 17. insja. ~ Pseifiat ao včeraj izzvali debato.v parla mentu, ko ao vprašali tajnika zu nanjih zadev Balfourja, zakaj bU predsednik Združenih držav obveščen o znanem pismu avsti\j skega oeaarja, ki je !aui ponujal mir. Balfour js odgovoril, da j< mlo pismo privatna atvar, ki je bi lo izročeno predsedniku Francije proti obljubi, da ga Bme Čitati ra sten francoskega miu»trakega predaednika samo še Lloyd George. Balfour je tudi dejal, da pismo ni nudilo najmanjše podla ge za mirovno pogajanje. Vse do-sclanje mirovue ponudbe in razpravo od strani centralnih držav nis6 imele druzega namena kakor napraviti razdor med zavezniki. Končno je rekel Balfour, da je Anglija vedno pripravljen* upo-atevati resno mirovno ponudbo so-vražnika. Bolgarsko-turžki spor. . .Paril, 17 maja — Vesti od vseh strani potrjujejo poročilo da sc Bolgari in Turki vedno bolj grdo gledajo Mladoturki vodijo v svojem časopisju ostro kampanjo proti Bolgarski in tožijo da so centralne drŽave preverile Turčijo v iorisfc Bolgarov. Na drugi strani je bolgarsko časopiaje naperilo sovražen ton napram Turčiji . ( Nemčija se še trudi da bl poravnala spor. Včeraj je odpotoval Žjj atrijski cesar Kari a avo jim zuna njim miniatrom Burijanom v So-fijo odkoder pojde v Carigrad ; namenom, da reši diference. Med tem pa akuša nemški poalanik \ Carigradu, grof Bernatorff, kateri jc bil prej v Ameriki, pomiriti Turke. Turčija se jezi zaradi te ga, ker je Bolgarska dpbKa velik teritorija na pačun RumunsRe. *ivt>1 i H riHHM i visuo ed militarističnih porazov e" smag. Mi jo gradimo na ljudsk pit jem pa imamo v«luu prtHj očmi idejo zedinjeuja nase domo-« vrne. To je naš program, pa če ao Ku- v Marniarosh-Sigetu, ali Nemci v Kijevu ali Parizu, ali pa Pran cozje v Berlinu. Naš program si ne menja po zmagah zaveznikov a 11 centralnih sil. Nsš program ne spreminja zuto, ker je neapre^ menljiv 1 AU je že kdaj bil na avetu na-rod, ki ae jc odrekel pravici do svobode ln sedlnjenjaf Ali ao m tej pravici odrekli Poljaki potem ko so bili že tretjič razdeljeni t A H Italijani po katastrofi 1. 184H Ali Krancozi, potoni ko ao Izgubil Alzacijo-Lorenof Ali morda Nem '*i, po Napoleonovem vhodu Berlin t (Dve vmti zaplenjene.) . . . Odločitev našega narodnega problema, kajti edino moč itašegu 'aatnega ljudstva ga bo rešila. To je našo trdno uverjenje in >0 tem gradimo in izvršujemo na-So ljudsko politiko. Razume se, da ne zapiramo oči pred zunanjimi dogodki. Zmaga praviee za samo. odločevanje in demokracije je zmaga tudi našega ljudatva; ob nem je to zmaga vaeh narodov, kl žele človeško družbo zgrajeno na podlagi in enakoati".. Obsedno strajs v Odesi'. ' ^ zadnjih vesteh o položaju v Rusiji vlada anarhije v Odesi. Poulični ini ivim 1'fcni *aradt<*omikei 'fcvezljc. ifRgJ^I,Mf1^ siJ^r1®** Hl vladali mirovna ** Nemčija, | na ako da "Ilrvatska Država" jo s tem povedala svstu, da so Jugoslovani v avojl borbi za rešitev izpod av-stro-ogrskega jarma ne zanašajo toliko na pomoč zunanjih ail, kot na svoje notranje narodne sile, Hi a ljudstva je faktor, ki šteje. N« rodi, ki ns'čutijo v sebi dovslj moči, da se vzdrže na površju, nego ae popolnoma zanašajo ns zunaujo pomoč, ao obsojeni umiranju. — Pravzaprav je takim narodom vse-eno, kaj se zgodi z njimi, kajti narod, ki se ne bori sam zu svoj obstanek, ae lahko prišteva k neciviliziranim narodom. "Hrvatska Država" pravi, da so Jugoslovani zahtevali pd A v. strije'veHkonnaHj takrat,, ko. m bils ifaske' armade' Šo < zmagovito; kot pa sedaj, ko jš Rmšjak^jaš-ko' poražena, i kar 'kmafcre > grafite "TagespoAt" poraz vsiftfovshskf idejniftfA vendar' viflmiO" gibanje delov litHugonlovpaiov iSetVijlAV innogoMvaJkaejšcmi študiju, Ho .tfar kragiko/jo Avatgiji.lghnol od fttisijei Is teffš .šle*ni» A tkorfnejša postiajai rmni dttttljsft jrt®nbto>( Rusi to potopili saksoaHnks; 'Ltfrfdott/ 17J maja.' ^ Adnrf^l^ mi Je'd6Hiia všst, da wm*l W UM«'enajst submarlrik ' 'V fiu-iketn vbodovjti, predno se jS hjiho-' mornarica umaknila pre^ nemško floto. Osem submarlnk je bilo angleškega izdelka, štiri pa a-meriške. Obrežne baterije v lian-gu so bile tudi uničene na povelje odbora ruakih pomorščakov in Nemci z belo finsko gardo niao dobili niti enega topa v sVoje roke. aa. Drugi list "Wslt am Morvn r P«, vi, dri' nemško' i l'j udfct v o teč prikrivati nezadovnljt vfclcd dogbdftbv (aa uvahodu i ♦strt' svojhn baharijata' tppl- »H stotnik Lukil, ki je prov-prišel is Rusije, je dejal v in-JVU, ds mu je znano is zane-virov, da so Rusi ohranili »o večino orožja In atreliva ruske armade. Po njegovem »ju je orožja ln streliva še to-v Rusiji, da lahko oborožijo agi mHjon mož. Dalje je reda narašča mršnje proti Nem-| splošno med vaem ljudstvom t tjl liukič je sinili pri ju-panskih polkih na Ruškem, [«> WIi organizirani is sifcskih« >ih in slovenekik ujetnikov. NHtolajevu eo Nsmei izzvali ,ve f»oje, ko so razpustili !o-u delavako-vojaški svet. Dalje 'ij<», da so Nemci s minami Pot v Asovako morje ekozi ienkale. > ' *t " ^švedskih virov javljajo, da v '•aaoplaju kroži apel sa u-"tev monarhije. Apel so »l> zaatopnlkl vaeh burfosz nr4nk in tudi mladoflncl, ki priporočajo, da se ošlvi pa finska zbondea In da ee «« Pridruži centralnim drla-'"a niladofincev In socis-Idelujejo za republiko. Iz poročajo, da aš riuke a finske meje. V lv> Ino ae še drfte, toda na J1' w se umaknili do Kron-. ^nira med Valkeaaaa-^ Petrogrado« js sapuščene. r.lTni '^Partment v Waahlng-> tudi prejel protestno noto iT« vlade, klgs je poalala v »PHU, zahtevajoča po- Sterilni kršenja brest ■ Pog^la ln privl razmerah js P^'jene mobi _______ faktorjem sa uresničenje nsšlh ns v «vrho, da zagotovi rodnih elljev. (Ena vrsta zapjenje-^neodvisnost nsrire re ns). 1* tfati nsrodl, VI ao «lmolj |aamo*ve«tnI, se mor*j<> ohraniti Baza jugoslovanskega gibanja. Borno, Iviea. — Pred nedavnim 5e bil v graški vaenemški 'Tages-post" priobčen članek, kjer je me^ drugim rečeno, ds znači mirovna pogodba med centralnimi zavezniki in Rusijo ter Itumunljo "poraz vseslovaneke IBeje." List "Hrvataka Država" odgovarja na ta Člansk sledeče: "4Tsgespost" se zelo moti, če misli, da je naš program odvisen od zmage ali poraza zaveznikov. Kot danea lahko navedemo to, da ao bile nftše deklaracije in pro-gram zmernejše takrat« ko ao bile ruske srmsde še zmagovite, medtem, ko nsše zahteve danes niso več Uko zmerhe za tiste, na katerih račun jih zahtevamo. Prevda-^ ren opezovalec lahko razvidi, da se je v našem narodu razvil logično v narodni radikalitem, neodvisen od zunanjih vplivov. To stanje so povarpčlll notranji in ne zunanji faktorji. Ce bl ml gradili naše cilje Izključno na zmsgo zaveznikov, potem bi nam ne bilo treba tega boja, kl gs vodimo dsnea, nego bi stali enostavno ns atgsni konflikta kot opasovalei In kot teki pričakovali rešitev našega vprašanja od zunanjih sil (Mnogo besed zsplenjenlk.) Ml ljudstvo glsvnlm sagovarjal predlogo, je rekel, da so distriktl poplavljeni s krčma, mi ,ki niao "suhi" po vojaški od redbi sa uravnavo prodaje opoj nih pijač. V TT.T3 NOVA NABORNA PRSDLOOA PREJETA V ZBORHIOI. Wa.shin^ton, D. 0. — Kongre sna zbornica je »prejela konferenčno poročilo o predlogi, kl določa, da ae morajo registrirati vai inladenlčl, ki so postull stari 21 let po 5. juniju. 8enat je že sprejel predipgo ln s<|ai jo predloži predsedniku v podpis. Predloga določa, da ae mladeniči, kl ae reglatrlrajo, uvrstijo med prve v razredih, kateremu kodo dodeljeni. Dijaki, ki aedaj kt udirajo bogoslovje ln medkdno, so izvzeti od vojaške aluftie. V zbornici js bils oposleljs le proti tej dološbi. Kongraenik Mc Kenaie ia Illinoisa je dejal, da je ta določba razredna, neameriška n* nasprotna načelu, da Imajo vsi Američani onake praviee. Kongresuik Kahn lz KallfornU je je om m Bs. tJPAAVNIftTVO V astsapiašsart s tajalštvsaa a V. », "Prosvsts" aa rabite laass aiešaiksv. sinil 4sa, ake šalita, ŠAks vaška atvar UtN sašSM. B.J. (ta 'šll|i jLm tetivna I' num^ Ai raateiW%iia ^tiež*a ^»'^^v^j«-V^ni peeplr, v o nevobetlit vi lenod-lialla bnrškegfc jarma. To ja /ar kraeljo dnlMJ r.uamciije-tjni dobr šola-za tiste-naše rojake 4 Aaner k«, ki-vprešuj^ot ?'Kaj bodo naši rojskl v domovini, ko zvodo, da amo delovali proti Avstriji" "Hrvatska Država" piše, da Jugoalovanl ne zapirajo oči pred zunanjimi dogodki in dostavlja: 'Zmaga pravice in demokracije je tudi zmaga našega ljudstva". To ae pravi, da jo program demokracije, za katerčga se bore tudi ameriški Slovenci v Slovenskem republikanskem združenju, njiliov program, kajti oni ao aa zgradbo svetovno družbe, kl bo slonela "a podlagi pravičnosti in enakosti. Kajzer Viljem in nemška utilitaristična kasta ns ssstops. tega pro grama in to vo tudi "Hrvataka Drl sva" iu ostalo jugoalovanako čssoplsjo v domovini. Kdo ga torej tastopa: Zastopajo ga Zedinjene države s oalalimt držaVaml, ki so ue Izrekle za mirovni program predsednika Wilaona. Tudi to ve rtl/e časopisje v domovini, sato pa dobro pazijo, i*t"ti» r 411«.I -X V mestu se (PveMo^>«olo. - 1lr šj. iCrum- ji'organlirtral klirt)| Iti M lajn« posn4n>l priiqlji - pdd i Imenom W dii' ^rčllče vsakega tUjea) kl 141 toik^olaaraijeh rj!M»«s vn.iesiu, če js leUštie spo- p. j, Kava, M. d., SSOS bt otoit ats^ vaa Dmuuvi badeti di stvav, m m mšsJs gL ta a », p. j. aaj ss poAUJajs aa sadsvi i john t11d1kba1, »«»-!• As. Uwašaks Ava, pmiTotBi olidi amaamraaa tomvama sfes «a ssšia prva «a muvrm trnu* m sa psšlljsjs ae aasUvi ANTON iiAaht, Bob 140, Oaaoaabsrg. Pa. Vtt DOPISI, raspievs, tteaM, kesssslla MA a« t'Xiss?sH" ss MU* 'Ava, OMssgSi Avs, Okkags, u istrsgi žavljanstvo Wun»terlmrtha. Sod-nik je ugodil predlogu svoznega pravdnika. Wurstonbartha je ssgovsrjttl Csrl Lentz. Izjavil je, da proti aodbl a))elira na višjo Inštnneo, ker je lahko vsled nje prizadetih na tisoče naturalUiranlh K ^ Nemegv. 'i i 11 •' ■ i DOUOLAS, \ WtOi MI h NAKLONJENO PQfTOFA- :/ i-ni ju l gs klelo. Hi HH ............RVYtf#JUo[t 'Po' ižja-vt'polikMje jolnaetal »pri uj.fje g;a kMi pronajd« topsobu« ^nora sprajelt delo ul! ttUrf^f« 5fc it. t-,'.I»Iht fere^š je^bMk zapletena tudl<*nef kn^žrtVa. ICrtmlU so zabHSnlll Sa- ^WMo>!: ' ftertf jč' biPktneNi ne mestu i*t je pttjt! ptlške. kl so v poli-oljskih krogih znani ^od Imenom "Moodlos," "Javk ths Bs*. bor," "The IUbblt" MEZDA EA FARMARSKE DE-LAVOE V KANSASU DOLO-CENA. Topeka, Kans. — Farmarji lz ŠMrtnajstlh okrsjsjeV ao določili mezdo sa poljske delavce oh Čaau žetve. Najnižja mezda zuaŠa 10 eentoV1 In nsjvišjs 60« ua uro, Ts predlog predloži sl>oru fsr-maraklh dolaveev, kl se vrši ks-aneje, da as taka določi »talna meada za farmarske delavce. — - Ameriške vesli. SEST OSOBNIH VLAKOV MANJ EA EURLINOTON- S KI ŽELEZNICI. Aurora, 111. — Po vladni odrcal-bl Im črtanih z dnem drugega ju nija šest sedmih viškov ns bur-llngtonskl želesuleL Tlaki, kl ImkIo črtani, ltuaj«» sle-deče številke: 10, 22, ftO, 61, 57 ln 58. Vlaka 19 in 22 vozita med C|i-esgom in Itoekfoedom, vlaki 90, 51, 57 In 5H i« m«l Chh agom ln 81. Psulom. SENAT SPREJEL PROHIBICI 00 ZA HAVAJSKO OTOČJE. NEMEC BOUEIL DEtAVLJAN-SKE PRAVICE PO M. LETIH. Hewark, V. J. — Prederiek W. Wprst«rbarth, poštar v Lekevla-wu, je bil pet in trideset Ist sme-rlškl državljan. Rodil se je v Nemčiji Pred pričami je Izjavil, da ne želi, ds bl Zdrušene države sma-gsle v tej vojni, ker ima sorodnika v vojni. Te dni ee jo vršila obravnava •pred zveznim sodnikom Melghtom ln svesnl pravdnlk Chsriee J. Lineh je predlagal, da es črta dr- ga za firiAlMjH 1 iibf uuh SLAE IEOOVOU f j m.; ..Douglai, Wyo, — h .U Flatta- Jm J«' h,Ml le B. <\ Re> moudom, dn so zagovarja radi ponarejanja. Planagnu je rekel, da je Htvrlll hudodelistvo, ker jc slišal, ds dodeho pošilja-Jo v armado, on jo pa komsj čakal, ds postane vojsk. Bodnik ga ni poslal v armado, ampak obsodil ga je ns deset lot ječe. "ČEDNO" KNJIOOVODSTVO ' Indianapolis, Ind - Državni račuiukj pregledniki so simročlll guvernerju (loodriehu, da ato m Sie0S.es sjth 4MmU as InA.rp, prvr vrsU Setsi#». Ak* «U d*l~r p«»4a>U^a« «sl, kt lsis>» Se prt prašaJ* š^lal«, m esMjeat, 4s ss o4sev»J* ti sgašsi priliki. tfsslavM« vsto plssi« ss< p. o. sos lesa rtrrsatnu»u pa. ____J| Washington, D. C. ^ Msnat je g??: HoTbo «roWs ol«tsnks otočje braz glaso« euja P« imenih Naša politika je formirana neod I Senator Hheppard U Tsaaaa, ki je C^AAAAAAAAA^AAAAMAAAAAMAAAAAAAAAAAA^AAAAAAAAAMAr j elektrika preoledsa Stari to aSalasi aSraval lk, • M UM pfafcss. Sdreei aspslss to Mtre vm ke> tossi, ptoše, UM—, sk uti ' SM^SSb. ■"I "■•■ri rtrnmS, krvsa kst—l , kak»» is4l 4#ags fcsUsal MUO. 0 - —» --■»•o » ■■■ • >nH«sm kaUr« pesrsssM v n«a Mtoas. 'rvrsMJs ssjMJto evvspi •ka, aa^rtlka •S •SsUMS šslev sv sts sS ravtta. MtaSe Km vet kfssptošaa. Tešaa pes- iUi pepsiBSMS Javiaa. Prt asel m Ura rt vsliks Msvtls Sto?« msv, Ossias <*• sš ajsimj šs A o rsšse, sk as- «*Hka mm* «4 te s« ss Vojaki l VaeuMe ' Prosveto sekaj ? vojsAd tabai r. MUH« nam aaaiov s ftscim rv ad šim prt- ZAJEDAVCI O Mri*™-*.*"1 pcartyajo »i"" ofcnJ pgffa* so »OVALI d a*