Zgodnja Katollšk cerkven lisi. Danica izhaja vsak petek na celi poli, iu velj& po poŠti sa celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za retert leta 1 gld. 30 kr. V tiskamici sprejemaua za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXX. V Ljubljani 7. grudna 1877. List 49. Vasi urautinskega reda, ali: Častitljiva 3Iarija Jezusovega včlovečenja. II. Iz ursulinskega samostana v Quebek-u v Ameriki je 21. oktobra 1877 uršulinskim samostanom v Evropi poslano naslednje pismo: Cantatate Domino canticum novum! Hvalite Gospodu novo pesem ! Vvod k prištevanju nase častite Matere Marije Gujard-ove, Jezusovega včlovečenja, med zveličane in m e^d svetnike. Častita Mati in ljubljene Sestre! Mesec kimovec mora dobiti imeniten prostor v letnikih sv. Uršule. Zdelo se Vam bo morebiti, da Vam naše veselje prepozno naznanjamo, toda čakati smo morale Rimskih sodnijskih (preiskovalnih) pisem, ki to veselje poterjujejo. Konečno, da odgovorimo z besedami monsign. Pasquet-a, našega odvetnika v Rimu, ,,konečno je naša velika vstanovnica od Cerkve izrečena za »Častitljivo" po velikem, svetem papežu Piju IX; in oziroma na poblaženje (prištetje med blažene) je vse vpeljano s takimi okolišioami, ki nam dajejo upati, da se bo tudi v prihodnje vse prav obnašalo. Smemo se v to veselje podati in obhajati ta srečni dogodek še enkrat, in to mora b:ti verhunec našega veselja". Naj povemo z zahvalo, da nase sestre v Niči po imele srečno misel ter so nam po daljnopisu naznanile, da se bo ta reč obravnavala 15. kiroovca; čast. o. Ri-chaudeau (r. Rišodč) pa je to naznanil evropejskim (samostanskim; občinam. O kako srečen dan za nas je bil 10. kimovca, ki nam je zjutraj ob 10 prinesel daljno-pisno naznanilo! Naznanile smo to tudi našim sestram v „Trois-Rivieriorih.») in j,ripnznava: ,,Razsvetljenje tvojih besedi raz-ja>uuie, m d-da tudi rriproste razumne. (Psalm 1-48, 1»' ) i'«.^a razsvetljenja, te niči prosi kristjan Očeta svetlobe, od kterega prihajajo vsi popolni darovi, kterim ni treba zboljšanja. „Pošlji mi svojo luč in svojo resnico, da me vodi in pripelje na tvojo sveto goro in v tvojo stanovanje." (Ps. 42, 3.) Ni je modrosti, kakor ta, ktero nam je Jezus Kristus prinesel iz naročja večnega Očeta in jo je v katoliški Cerkvi zapustil za vse ljudi, po vsib krajih in o vsih časih, ter jo vedno varuje. Zato gorjč svetu, vsak dan huji gorjč, dokler se posamezni in v skupnosti k Jezusovemu nauku, k Njegovi luči ne poverne! Lažnjiva, tej luči nasprotna olika že veliko raz-djanjc dela v nesrečo narodov, in ni vredna imena olike. Loti se vsega, napada vse, tudi naj svetejše, sv. vero. Veri podlago spodkopati, njeno božjo veljavo zatreti, njene skrivnosti in čudeže utajiti, vse sveto in vzvišeno poteptati, v ta namen se vedno peha, in na to žene, da bi ne ostalo druzega kt»kor zgolj umoverstvo (racijona-lizem), ali novo n«*včrstvo. To je tista vražja ošabnost, ki noče verovati, česar ne razumeva, ne razumeva pa pri vsem tem nič ne. Znd teptati uaj veči skrivnosti, ne vč skrivnosti, tudi naj drobnejš.'. proseno zernce narediti. Lažnjiva omika je storila svoje priveržeoce dvomljivce in nevčree. Napravila je po neprenehoma spre-minjavnih mnenjih in terditvah nesrečne zmešnjave in pogreznila toliko ljudi v černo noč pogubnih dvomov. Lažnjiva omika je mislila r-vet predrugačiti po razširjanji preobilnih pisari j. Človek se ustraši njih neizmčrnega števila in je ptisiljen z vsimi dobro mislečimi zdihniti nad neizrečeno nesrečo, ki se širi po za-nikarnih bukvah, dnevnikih in časnikih. Pošastne so neumnosti, brezbožnosti, ki jih trosijo, večidel zoper Boga in božje razodenje, pravi, živi satani, ki se nad Boga povzdigujejo. Med brezštevilnimi spisi so posebno mnogi kužljivi, ki menijo mladini napravIjati vedrilo in veselje, množč pa ošabnost, nepokoršiuo, razuzdanost in nevero. Krive načela, zlasti v obliki šegavosti, so strup, ki globoko sega, hitro in na tihem kuži, in se toliko ložej razširi, ker se trosi očitno in prosto, olepševan z vsimi zapeljivimi mikanji, losi in biiši. Strastno požirajo premnogi bravci to okuženo pijačo, te strupene gobe v tolikih spisih sedanjega časa. Neznanska spridenost se iz te mlakuže spravlja v družbo! Le cuJno je, da ljudje, ki se ponašajo z umom in včdo, z oliko in napredkom, si pa vender tako strahotno odgovornost nakladajo na vest! Gotovo ni treba globokega premislika, da človek to le zap >pade, ako hoče, namreč: „Moje notranje, moja vest me kaznuje za hude dela že tukaj; kaj bo storila še le neutajljiva večna pravica, kteri s; ne rourem iz rčk izviti, naj počnem, kar koli bodi! On, kteri jc meni Čutilo za dobro in za-iDcrzo do hudega tako globoko v serce vsadil in me je v takem boju med dobiim in hudim na poskušnjo djal; me bo brez vsaccga dvoma tudi na odgovor poklical za to, če 3em hudo razširjal, pravo in dobro pa čertil in zatiral!" Toda hudobija ne posluša ne razodetih naukov in ne svoje vesti, vse hudo olepšuje in tr< si. kar je ostudno iu pregrešno. Zato ti te včm boljšega sveta, kakor je ta-le: „Vari se satana in njegovih hlapcev, ki se ti bližajo v rokovicah!" Cerkev hi rednost* (Konce.) To je vednost cerkvena; a c rkev ni prepovedovala tudi vednosti posvetnih, ampak jih je vedno gojila in podpirala. Bog jc človeku v serce vsadil nagon izobraževati svoj um z raznimi vednostmi; če siedi temu nagonu iz pravega namena, gotovo se ne pregrehi. A kaj išče v vednosti? Vednost išče resnice, to je njen namen, od tod izvira njena veljava. Zato cerkev ne more zavirati vednosti, sej uči tudi ona reanico, se ve, resnico božjo, ki se tiče zveze med Bogom in človeštvom; vednost pa išče še ie resnice, ozira se pa bolj na razmere ljudi med seboj, na naravo; ona preiskuje vse prikazni v človeškem življenji, vse kar se godi v njem in okoli njega i premišljuje to, kar je, a ne pozabi onega, kar je bilo. Namen pa ji je povsod resnica. Lahko toraj skiepamo, kaj da zahteva cerkev od svojih udov v oziru na vednost. Ona ne zahteva, da se ne bi pečali z njo, ona zahteva le od nje, da je prava vednost, to je, da išče resnice. Gotovo pa je, kar ne sme tajiti nihče, da je to, kar uči ona, resnica božja, toraj nezmotljivo; vse pa, kar, bodi si v svojem bitstvu, bodi si v nasledkih, nasprotuje cerkvi in njenemu uku, nasprotuj* resnici božji in ker je resnica ie eni, mora ohi ijneouično. Znanost, ki uči neresnico, ne more biti prava vednost; take znanosti cerkev ne smč terpeti, mora jo zavreči, prepovedati svojim udom. Kakor sem poprej omenil, da ne sm-mo imenovati požertvovanje uma v slabem po menu, ako človek svoj um podverže veljavi božji, s tem, da veruje, kar ne zapopade, tako tudi ne moremo imenovati žertve uma. če kdo podverže svojo vednost sodbi cerkve s tem, da pripozn.i neresničnost in neveljavnost u''ov vednostnih, kteri so nasprotni sv. veri. (Je torej katoliški učenjak preiskavajoč skrivnosti vede in prodirajoč v njene globine naleti nazadnje na nasledek (rezultat) nasprotuj; č kakemu verskemu uku, ne bo nikakor dvomil, da mora biti napčen; da je bila toraj napčna ali podlaga, na ktero je zidal, ali pot, po kterem je napredoval, ali sklep, kterega je nazadnje storil; nikdar pa ne bo menil, da je zmota na strani cerkve, ker on je prepričan, da uk cerkveni je resnica, njegova vednost pa, kakor pridobitek omenjenega uma, podver-ženega zmotam in slabostim le obzirne resničnosti, toraj v primčri nasprotja napčna iu neresnična. To je tudi zahteva cerkve in to Gna mora zahtevati, ako hoče si varovati stališče, kakor edine, od Boga naravnost vsta-novlj-ne oznanovalke Božje resnice, ktero razvetljuje in vodi nezmotljivo sv. Duh. Da pri vsem tem ostane umu se nezmčrno polje, ap- znal bo vsakdo, kdor vč, da ima vsaka vednost, če že v svojem pojmu ne nasprotuje kerščanstvu, pravico ubjtanka in razvitka, da je vsaka vtemeljena v človeškem duhu in da mora biti toraj tudi mogoče dospeti v nji do resničnih rezultatov, ki se ravno zato, ker so resnični, morajo vjemati s c» rkvenim ukom. Nobene vednosti ne izključuje cerkev; nobene se ne ustraši, ampuk le ž*'!i da bi se njeni služabniki v vednosti čedalje bolj izobraževal«, tla bi s- vednosti čedalje bolj razvijale; kajti ona je prepričana, da se bodo vje-mali \ ridobitki vsake prave vede z njeno vero, pa ne sam vjemali, da jo bodo še celo podpirali in ji dajali tudi vso mogočo človeško gotovost. Zato dajo se vse vednosti nazadnje porabiti v dokaz resnice cer-ivenih ukov, da si ni to njihov glavni namen; to pa izl.aja od tod, ker je oboja r.snic;i, ona, ktero uči cerkev, iu ona, k ter«: išče um v vednosti, enega izvira, kajti oboja je iz B- ga. In zdaj, ko sem po svojem namenu natančneje pretre-al stavek o razmeri med cerkvijo in umom, skle-amo lahko, kaj da ima prav za prav v sebi oni rek, i terdi, da cerkev zahteva požertvovanje uma, je li resničen, ali neresničen. V n^kem pomenu je ta stavek opravičen: rek-1 sem namreč, da človek infra verjeti resnice, kterih ne zapopade, da sc nadalje mora odreči sera ter tje rezultatom vednosti, ktere si je morda pridobil z mnogim trudom , ktere je gojil z veliko ljubeznijo. Vse to res tirja neko požertvovanje uma ali da se izrazim bolje, ker um sam na sebi se le vda veljavno dokazani resnici, požertvovanje volje, da podverže lastno voljo volji božji, tirja toraj ponižnost. A v poi enu, kterega podtikajo temu stavku sovražniki svete vere, v slabem pomenu besede je vseskoz lažnjiv in obn kijiv, kakor da bi namreč eerkev tirjala od Človeštva, da so odreče rabi svo jega uma, da se odpove vsi vednosti, da veruje slepo, kar jo zoper njegov um. — Tako sem skazal pravi in napčni pomen izraba: žertev uma po izreku svetega očeta, ki opominjaje: „Vernite besedam njihov pomen". Vednost, ki pripoznava omejenost uma, ki se podverže volji božji, ta vednost je prava vednost, je vednost v katoliškem smislu. To je vednost, od ktere se nikdar ne smemo ločiti, ako nočemo zabresti v zmote. Ona imi v s*1 znake prave vednosti, ona oplemeniti in dviguje človeškega duha; daje mu gotov ost, da je prava vednost; po nji čl »..vek gioo ko spcinuvu Boga, m-be in vse okoii sebe; ona n- napihuje, ni n-r do iti-a, ne pripravlja človeka v obup; temuč ga blaži, v« di k kreposti in sreči. Nji nasproti je terderna (novošegna) vednost, izvirajoča iz uma, ki je zavergel vse m"je, naj ž- izii. j«jo od Boga ali od naravne omejenosti n«bega uma. Um ji je dokonč ni, edini gospodar: kar on reč', je veijavno in ne pripušča nobenega dvoma. Ta mi-el izrečena je v besedah nekega govornika pri Schelling a i sveč nu*t'i; djal je: „Glavna misel, ktera vlada v vseh modrosl v-skih sostavili od Kirtezija že, in ktera je posta1:* neustavljiva moč, je spoznanje, da je prosti um p v sod najvišja in gibna zahteva za vse, kar si hoče pri povzdigovali, da so ga nazadnje popolno pobožili; a reakcija ^na 'pro-tovanje) k ti skrajnosti morala je nastopiti, in tu li ni izostala, ^prišla je v podobi znižavanja med nagon živalske. Se drug nasledek te vednosti jc obup nad mogočnostjo vednosti, vsaj obup, da bi vednost mogla kaj pojasniti o čezr.aravnem, nazadnje obup nad v«em znanjem človeškim, p» polni ski pticizcm, sami dvomi in nevednost brez kaj gotovega To je toraj vednost keršanska, in to je vedno t neverna! Mi izvolili smo si pervo, prav, resnično, ft^ino; stopili emo v semenišče in s tem pokazali svoj na»- «*n, pridobivati si vednosti, ktere nas bodo pripravne storile delovati za čast Božjo in njegove svete cerkve. Par .ep namen in blagor onemu, ki se bo prizadeval ga vrvsni-čiti! Priložnost imamo dovoliti svoji zahtevi po rev.iei; porabimo jo! 1'oprimimo se posebno vuno-t. b«-:;« l »v skih, kolikor se uče v učilnici, pa sami jih tudi po:> »l-nujmo z lastno pridnostjo, kajti slab bognslov c, kter mu je dosti, da se prerijo skozi šole, ne pa, da bi si v resnici pridobil znanosti; porabimo v ta namen tudi ure, ktere doprinašamo zbrani v ti sobi, da bodo v re niei imele kori.it za naše izobraževanje v bogoslovjih vedah in v domačem jeziku, da bodo resnično rod.vit«- za bravce in poslušavce; ne pozabimo tudi onih vednosti, ktere sicer se ne pečajo naravnost z razodenjem, a so potrebne posebno dandanes duhovnu, da se sme šteti med izobražene in da more zavračati napade napčne vednosti, — toraj posebno modroslovskih, zgodovinskih, naravoslovskih, vsak po svoji zmožnosti in moči. Pred * vsem pa ne zsbimo tudi čednosti, ki ie le vednosti daje pravi svit; tu nsj nsm veljajo vedno besede sv. Bernarda: Scientia sine cbaritate inflat; cbaritas sine acientia aberrat; scientia cum charitste aedificat. Kr. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz LftllC, 2. grudna. Poslednjo pobinkoštno nedeljo bil je nsm sloveBen dan. Blagoslovili smo novo pri tu-kajšni farni cerkvi ravnokar isverseno delo, in bil je ob enem dan slovesne zahvale Bogu, pod čigar vodstvom se je med mnogimi nevarnostmi lepo, veselo in čisto brez vse nesreče veršilo ter dokončalo. Zagledas ■daj od daleč Lašiče, — to ti je res vse kaj drusega od poprej; -- dva veličastna zvonika naznanjati ti po-potujočemu, da tukaj ne stoji kaka uavadna cerkvica, ampak velika in krasna hiša Božja. Zidana je bila ta v resnici lepa in daleč hvaljena cerkev, ravno zdaj je tega 20 let; a imela je dosihmal še stari zvonik, zidan 1. 16'J'J (potem ko so bile takrat Lašiče s cerkvijo vred vse pogorele). Ta pritlikovec je bil zraven lepe nove cerkve zares pravi spotikljej, kakor ga je veljaven gospod ljubljanski imenoval; zadnje line pri zvonovih so bile že popolnoma pod cerkvenim stropom, ter se je zvonenje slišalo le od spredej, in delal je v resnici vso okolico nekako melanholično. Da bi se bil ta nizki zvonik povikšal, ni nikakor kazalo; to je menda spre-vidil že prejšnji tajmoster g. Brodnik, zato je bil dal novo cerkev zidati tako, da je bil ž njo vred že temelj zastavljen za zvonika dva. Priprave so se delale tudi za nju že nekaj let; in ko jo bil predlansko zimo vihar ataremu stolpu odnesel glavo, — zahtevale so okolišine, da smo se velicega in težavnega dela lotili lansko spomlad. Pa naleteli smo na skor nsj slabše leto v novejšem času. Menda je že Bog hotel imeti, da mu bode, kolikor težavnisi, toliko lepši in prijetnimi dar. Zidal je dobroznani veri: mojster Faleschini (stari). Tesarsko delo je izveršil jako umetno in čversto Jože Zupanec is Toplic, poleg Novega mesta. Strehe je tudi že lansko jesen postavil s kositarja H. Kom is Ljubljane. Vsi trije mojstri zaslužijo naj lepšo pohvalo in vsestransko priporočcnjc. Lansko zimo so stali tedaj skupaj trije stolpi, dva čversta novaka in srednji revež brez glave. Svetvalo se je od neke strani, da naj bi se še temu tudi glava naredila, in naj bi ostali vsi trije vštric; — pa ta misel ae j-* mogia iz vsacega stavbeniškega obzira kot tukaj popolnoma nepraktična zavreči. Pokopali smo tedaj starčeka ter mu odzvonili še zadnjo uro; vpisan je v merliških bukvah med bivšimi. In zdaj je na njegovem prejšnjem mestu k»j zali in obširni prostor, v cerkvi namreč, ktera je po tem takem v lepoti in dolgosti jako veliko pridobila. Zur.aj ga pa nadomestuje novo krasno sprednje lice cerkveno, izdrlaro nekako izvirno v cerkvi in zvonikoma primernem romansko doričnem zlogu. Fasada — sprednje iice — ima troje velike vrata, kterih srednjim je kronografiški napia: HIC lanVa CoeLI hlCqVe thronVa DIVae Maleetatls; t. j.: Tukaj so vrata nebeške (Marija) in tukaj je sedež Božjega veli-častva. V središči fasade je altarjem podobno nastavljena vdolbina (niša), (škoda res, da še prazna, ker je nam „špage zmanjkalo", da ne moremo tako kmalo še van)o postaviti kamnite štatve Marijine). Naj više na zgornjem atiku v sredi se vzdiguje primerno velik križ, ob kterega straneh morda sčasoma pridejo kamnite štatve štirih evangelistov; — zdaj so te le za silo še na-domestovane s šopki palmovih vej, ki so narejeni iz kositarja. Po sredi atika — ravno pod palmami — pa stoj č po vsi širjavi velike pozlačene čerke iz kovine, tako, da od daleč s polja lahko bereš: AVE MARIA. — Fotografija naše obnovljene cerkve se dobi tukaj in se vidi lahko tudi pri fotografu Pogorelcu v Ljubljani« Mislim, da vsakteri, ki sodi nepristransko, bo rad priterdil besedam ribniškega gosp. dekana v pridigi pri zgor omenjeni slovesnosti. Ni je kmalo enako lepe cerkve, nego je ta. Farani Laški so pa tudi vredni, da imajo lepo hišo Božjo. Delali in zidali so poslednjih 20 lčt veliko veliko, da maloktera fara toliko; — pa tudi zdaj zadnji dvč leti delali ao radi, veseli in neutrudno, pri vsem tem, da je bila lani letina ailno slaba in pomanjkanje splošno; delali so čversto, satanu ukljub, in ukljub duhu sedanjega časa, ki bi naj rajši, če mogoče, vse cerkve porušil v prah na veke. Bi>g naj blagodari obilno verle farane; in trudopolno, že pozabljeno — pa le obstoječe delo — naj bo vse v višo Božjo čast in ▼ Čast Marije, naše patrone! Ii Golice, 3. decembra. (God prevzv. knezo-nadškof a. Godovanje v Kanalu. Vojska za — sveče. Razstava.) Letos so naš prevzvišeni knezo-nadškof obhajali svoj SOletni god, 28. nov. 1797 so namreč zagladali v Ra-doljci luč sveta. Kakor vsako leto, se jim je tudi letos dan pred godom poklonila vsa mestna duhovščina na čelu z milgsp. proštom, ki je v im^nu vsih nazočih in duhovščine cele škofije čestital. Kaj posebnega je bilo viditi prečastitljivega sivega nadpastirja naj starejšega v množici duhovščine, pa tudi naj bolj krepkega in bistrega duha. Bog ohrani še mnogo let našega mil. nadpastirja v tako čversvem zdravju, kakor so zdaj! Za letošnji god nadškofov prinesel je naš ,,folium periodi-cum" prav primerno, v klasični latinščini in meri bo-stavljeno godovnico iz peresa obče Čislanega in učenega moža, ki pa noče, da se njegovo ime objavi. Ravno tako so tudi nektere dekanije, posebno iz slovenskega oddelka nadškofije, poslale pismo, v kterem prevzviše-nemu nadškofu k 801etnemu godu čestitajo. Ravno tisti dan se je obhajalo v Kanalu, 4 ure od Gorice, prav lepo godovanje. Tamošnji prečastiti gospod dekan Andrej Wolf je namreč praznoval svoj 611etni god. Eden zmed njegovih nekdanjih kaplanov je sprožil misel, naj bi se letos pri tej priliki zbrali vsi kaplani, ki so pod Wolfom služili, mu skupno v Kanalu čestitali in mu kak primeren spomin vdanosti in hvaležnosti izročili. Kakor je bila misel izrečena, bila je tudi odobrena. 29. nov. se je tedaj zbralo šest gospodov, nekdanjih in sedanjih kaplanov (drugi so bili zaderžani, 5 pa jih je že v večnosti) pri podružniku v Kanalu in od tod so šli v dekanovo stanovanje. Bivši njegov kaplan zdaj dekan Tominski, preč. g. Kragelj, je zbrane gospode prišlemu dekanu kanalskemu predstavil, na to je prečital bivši njegov kaplan F. Vidic, zdaj v Gorici, latinsko vtšilno pismo v imenu nazočih in ne nazočih kaplanov. Med tem pa so začeli pokati možnarji, iz zvonika je donelo priterkovanje, ljudstvo pa je radovedno popraševalo, kaj vse to pomeni, nihče namreč o tej slovesnosti nič vedil ni. Ob koucu čestitanja se je dekanu izročila krasna štola z napisom: ,,Ego sum pastor bonua", in umetno vezano vošilno pismo z njegovo verlo dobro zadeto podobo in podpisi vsih še živih kaplanov njegovih. Gospod dekan se je v slovenskem jeziku v znani svoji ponižnosti zahvalil za skazano mu čestitanje in je posebno povdarjal, če je kaj storil, da storil je s pomočjo svojih kaplanov k veči časti Božji, ne zasluži pa takega odlikovanja. Dr. in prof. bogoslovja Jožef Ga-brievčič (ki je iz Kanalske fare doma) je pri tej priliki sporočil pozdrav in vošilo prevzvišenega nadškofa, ter dekanu v svojem lastnem imenu čestital kot svojemu župniku, pridigarju pri novi maši in dobrotniku. Pri •kupnem obedu je bilo enajst gospodov. Perva napitnica je veljala dekanu Andreju, druga pa knezo-nadškofu Andreju, ktero so nasoči stoje poslušali. Ta slovesnost v Kanalu naj bo majben dokaz, kako dubovšina svoje dobre predpostavljene v hvaležnem spominu ima in jih nikdar ne pozabi. Bog pa naj ohrani prečast. gospoda dekana Kanalskega Andreja Wolfaše mnogo, mnogo 16t! Zdaj, ko vojska vso pozornost na-se obrača, se vojskujeta tudi dva — svečarja, pa le e naznanili v „Soči". Ljubljanski svečar O. D., ki je začel svoje sveče tudi po Goriškem prodajati, in tukajšni svečar A. B. Jaz bi želel, da naj bo izid te »vojske" ta, da bosta res oba Bvečarja take sveče delala in prodajala, kakoršne Cerkev predpisuje. *) Šolske sestre „Notre Dame" so napravile v novi dvorani mestne hiše razstavo tistih ročnih izdelkov, ki so kot dobitki namenjeni pri loteriji za zidanje nove kapele v domačem zavodu. Obiskovanje ni posebno, čeravno so izdelki prav lepi in nekteri tudi precej vredni. Tudi od sv. Očeta je lep srebern dar izpostavljen. Za sklep še kratko svarilo. Ako pride nek itali-jansk agent tudi k duhovšini kranjski ponujat neke podobe, naj sleherni pazi, da ne bo tudi tam kterega osleparil. Nft Dunaju je 28. listopada ondotna študentovska katoliška družba imela slovesen shod in veselico v dvorani „dunajske resurze", ktera je bila med drugim okin-čana tudi s podobami papeža Pija IX in pa cesarskih veličanstev. Med slavnimi povabljenimi gosti je bil tudi naš občnospoštovani grof Barbo. Predsednik društva je g. Ks. pl. Meyerhofer-Griinbuchel, stud. jur., kteri je pričujoče pozdravil in shod pričel. Vošilne telegrame so poslale mnoge družbe katoliških študentov od drugod, kakor: Vinfridia iz Bratislava, Frankonia iz Strassburga, Vinfridia iz Gbttinge, Germania iz Monastira, Tirolia iz Inomosta, Otonia iz Monakovega. Nato so nasledo-vali govori, pogovori, petje. S posebno pohvalo je bil sprejet govor predsednikov o nalogah in veliki koristnosti katoliških študentovskih družb. Povdarjal je tudi, kako je želeti, naj bi se enake društva po Avstrijskem vedno bolj razširjale. Popisoval je borbo sedanjega čana, in omenil, da boljši študenti se čedalje bolj zedinjajo v protipezo zoper škodljive prizadevanja nekih krogov. Navduševal je poslednjič svoje tovarše k stanovitnosti v bojevanju, ki so ga pričeli. — Govoril je med šumečo pohvalo tudi znani vodja katoliške rokodelske družbe na Dunaju, dr. Gruša, ter je častital svojim mladim tovaršem k vstanovljenju študentovske družbe. To je v resnici ena naj veselejših prikazen na Dunaju in znamnje, da se vera v vsih krogih zopet poživlja, ter se bližajo boljši časi. Slava dunajski študentovski katoliški družbi! Razgled po svetu. Kakošen je jok framasonov zarad pomanjkanja duhovnov? Ni prav redko v sedanjih čudnih časih, da objokuje stan katoliške Cerkve zarad pomanjkanja duhovnov kak liberalec, in mislil bi človek, kdo ve, ka-košno lepo, dobro serce imajo te tramasonske ali saj *) Sveče morajo biti iz čistega voska. Ljubljanski »Directorium" pravi: Lumina supra mensam Altaris vel eidem quomodocunque imininentia uon adhibeantur nisi cx cera pura. S. R. C. 19. Sept. 1843. Vr. po framasonsko pricverknjene dušice! Eden tacih je novolaški minister Marko Minghetti. Ta mož, kakor „Unita" piše, hoče, naj se deržava loči od Cerkve in med drugimi vsroki k temu je njemu tudi ta, češ, da je duhovstvo dandanašnji nevedno, da po semeniših se učijo le kake zmesi, katekizmi in stare robe male veljave. Nasledek tega, meni Minghetti, je zmanjševanje duhovskega osebstva, in to pomanjkanje minister imenuje »žalostno razdjanje". Za dve reči se joka Minghetti: ker je duhovnov malo, in češ, da so nevedni. Omenjeni časnik pa kaj osoljeno odgovarja „skerbnema Mioghettu", namreč: Pač res je žalostno, da cerkvena vojna je čedalje bolj redka, in če je še na svetu kje cvetje umnosti in predal učenosti, se to mora iskati le samo med poslanci laškega kraljestva; le ti poslanci, kakor je djal velik prijatelj Marko Minghetta, Kvintino Sella, so »možgani narodovi". Ne vemo pa, če kak raz-minister laškega kraljestva v resnici ima pravico tarnati zarad omenjenih dvčh dogodkov (pomanjkanje in nevednost duhovnov), če bi se ne utegnilo ne mara reči, da ministrov jok se jako enači krokodilovim solzam. (Ta zver se namreč joka, da bi prišel blizo na njen jok kak človek; in če pride, ga z dolgimi in ostrimi zobmi zgrabi, in požre.) Naši »miločutni liberalni prijatli" naštevajo vsroke, zakaj da duhovstva primanjkuje. Kako pa so njih solze res krokodilove, pojasnujejo dogodbe na Laškem. »Unita" pravi: Laško prekucevalstvo, v kterem je Marko Minghetti eden glavnih borivcev, je od začetka imelo namen: zmanjšati število duhovstva in ga zatreti. V Torinu je 1. 1848 nalaš bila na svitlo dana gerda knjižura, ki je učila, kako bi se naj priložniše dalo zmanjšati število duhovstva. Postavljeno je bilo za ta namen pravilo, ki ga je študirala vladna masonerija (frajmavrarji) Kavurjeva takrat, pozneje pa Minghettova. Da bi tedaj fra-masoni zmanjšali število duhovnov, so razganjali klo šterske družine in posedali samostaue, v kterih so se mladenči v velikem številu pripravljali na duhovski stan ; jemali so cerkvene posestva in primanjkovalo je torej zalog (titelnov), na ktere so bili poprej duhovni posve-čevani. Odvračevali so mladenče od duhovskega stanu z neprenehljivim psovanjem in zabavljanjem zoper duhovne po brezbožnih in liberalnih časnikih, po bogo-skrunskih govorih poslancev, in kakor bi to še ne bilo zadosti, so vsakemu kleriku na ramo vergli puško vlekši ga iz semenisa ter so ga zaperli v kasarno. Ker je pa vender še kak mladeneč ubežal preganjanju in se podal v duhovski stan, s* vergli bogoslovje iz vseučiliš, so uzeli katekizem iz šol, pr.morali mladino k obiskovanju šol ateistiakih (brezbožnih) in volterjauskih uČenikov. Da bi duhovstvo ne imelo od kod zajemati učenosti, so mu pobrali (v Rimu) bukve in prodajali so jih nekaj za škerniceljne, nekaj pa so jih nakopičili v veliko bu-kvarnico, imenovano po Viktor-Emauvelu. Oplenjeno tedaj posestva, zatirano po deržavnem zakladu (tiikal-stvu), zasmehovano, dan na dan neiiramuo zaničevano, ropano poslednjič celo svojih bukev, primorano sleči svojo obleko in obleči vojaško. to ti je italijansko duhovstvo s pomočjo Marko-Minghettovo, kteri zdaj neutolažljivo objokuje ,,žalostno razdjanje"! — Zdaj naj pa sodi vsak pošten Človek, če so kje kaki veči farizeji in hinavci pod solncem, kakor so frajmavrarji, laži-liberaSci in enaki preganjavci katoliške Cerkve? Rimsko. Diplomatom, ki so pri rimskem sedežu, je deržavni tajnik kardinal Simeoni poslal okrožnico, v kteri pojasnuje nove rope (spoghazioni) in oskrunovanja sv. Cerkve po delih njenih sovražnikov, kteri teptajo papeževo duhovsko oblast, potem ko so poteptali pravice njegovega časnega gospostva. Amerikansko. (Napredovanje katoličanstva in zani-karne deržuvne šole.) Katoliški in protestanški časniki iz Farveata naznanujejo veliko napredovanje katoliške vere v Nebraški vikariji. To se pripisuje gorečnosti apostoljskega namestnika O' Conor-ja (r. Okonorja). Zdaj so v Cmabi tri katoliške šole, vstav pod vodstvom re-dovniških sester in štiri cerkve. V Cieighton-u (r. Kreftn-u) je doveršen semenišči vstav. Oo. frančiškani zidajo velik samostsn v Kolumbus-u, 92 milj od Omahe, in v Draivvood u bodo zidaii novo cerkev. Katoličanov v tej vikariji je 14.000. Temu blagrenemu katoliškemu djanju pa ravno nasprotno de:ajo tako imen« vane derža^ne šole. Kako-Sen aa 1 rodijo ondotne rteržavne šole in odreja brez veie, kažejo tudi brsede Knnadeškfga ,.protektorja", ki ae bero v on lotr.em časniku .,N«vi svet", namreč: ,,Kakor naznanujejo letniški t adzorniki v Massahusse-tu, je čez polovico jetnikov rojenih v deželi. Ti nesrečni 8o bili v^i v deržavnih šolah. Eden časnikov v San-Francisko pravi, da te očitne šole niso nič druzega, kakor nezmerno sleparstvo m nekaka pošastnost. Katoličani, piše „Tribuna" v Tororf u, Li«»o ediui, ki vpijejo zoper odrejo brez Bogn; Angličani so ravno tistih misel, jaz bi za boljše spoznal odrejo v katoliških šolah." (Besede nekega jmtestanta.) Proteatanški škof Scott v Oregon-u pravi z Wel-lington om , da ,,ureja brez vere spreminja ljudi v satane, in število hudobij raste zlasti Tam, kjer so občinske (deržavne) šole bolj številne '. M' gli bi povedati še druzih obsojevanj deržavnib š 1 od protestanških veljav. Slava katoličanstva v amerikanskih deržavah. Izmed toliko svitlih biserov, ki se leskečejo v trojni kroni Papeža Neomadežane Device, je poaebno dragocen tudi tisti, ki vedno lepše izrašča iz dob ot, ktere so s \ Oče podelili katoliški Cerkvi amerikanskih deržav. Božja roka i.epretergano delavnost sv. Očeta lije milosti v te dežele, ki jih namaka pot toliko misijonarjev. Cisnik iz novega sveta popisuje katoliško gibanje vzedinif*nih deržavah tako-le: „Dandanes se nahaja ondi 123 aemeuišč s 613 profesorji in 5234 bog. siovskiiui učenci. Štirje protestantje, v novem Jorku spreobernjeni, so Htopili v družbo dobrega Pasfrja v tem me-?tu. V nekem drugem mestu zahtevata dva priletna protestauta v svoji nevarni bolezni dušno tolažbo in pomoč oci lastnih pastorjev, ktero jima pa leti naravnost odrečejo iz strahu, da bi od nju ne nalezli bolemi, ter je med svojo družino Le zatrosili; tedaj se b' lr:ika oberneta z erako prošnjo d«» katoliškega duhovua, ki ju z veaeljer. obiše, in tema starčkoma, ki sta ime'a svoje telesne oči že ua pol zaperte, oapre njune duši.e oči, ter ju sprejme v naročje katoliške vere. V novejšem času sto prestopila k katoliški crkvi dva proteitanška nadšk- ia iti 7 Škotov ravno tiste kri vover*. Sp« znavši, da je resnica le v rimski Cerkvis se velikodušno odpovedo \«'ikim službam, častem iu bo gatim dohodk« m, ki so jih vživaii, ločijo se od svojcev in pnjatlov, t'*r sklenejo živeti ko rev ni pr staki, ne menivši se zaničevanje in zamero »»d s'rani prote stanških krivovercev. — Da je s<» e spreobein io muogo prebrisanih mož in generalov; rued letimi ie b;vši prisežen in zaklet suvrazn k rimske Cerkve, judovski dohtar Brown-«on, ki bil glede učenosti in modrosti perva glava v Ameriki; in ta se je vver?til med junaške boritelje katoliškega Ča-*nikap. sva šla proti njemu; med tem je šel delavec čez pot ravno tain, kjer je stal moj sin s tovarišem. Dela.ec ga očitno ni vidil, zakaj bil j je, kakor bi bil šel skoz njuni trupii, ki ste se vidili previdljivi. Ko sem to zapazil, nisem noben trenutek več dvomil, da so bili duhovi. Gredoča proti Filipu sva vidila, kako se nama je prijazno n^suiehljal, potem pa zginil a svojim spremljevavcem. Gospod dr. Cox je bil močno ginjen. K » je užaljeni oče poizvedal z* čas kdaj se je bita prigodila grozovita nesreča, se jo pokazalo, da je bilo ravno tisto uro, ko se je bil BMip prikazal očetu in sestri. Nobeden ni dvomil, da bi ranjki ne bil zveličan. Kdo bi bil pa mladeneč v Černem oblačilu, ki se je bil g. \Veld-u s svojo ljubtznjivo prikaznijo tako priljubil, tega si nihče ni mogel misliti. Nektere tedne potem je bil g. Weld v bližnjem Stonyhurst u v Lancašire-u. Čakaje voza v sprejemni sobi zagleda nad pečjo podobo, ki je kazala mladenča v čemi dolgi obleki. Zavzčl se je, ko je zagledal ravno tako obličje, podobo, deržanje in obleko, kakor je bil spremljevavec njegovega sina; pod podobo je bilo za- pisano: „St. Stanislaus Kostka." Tega posebno imenitnega svetnika Jezusove družbe si je bil Filip pri sv. birmi izbral za svojega posebnega pomočnika. Ginjen ■e je vergel oče na kolena ter je v obilnih solzah Boga zahvalil za ta novi dokaz, da je njegov sin zveličan; kako bi bil namreč mogel biti v boljši družbi, kakor v družbi svojega sv. pomočnika, ki ga je iz nevarnost in skušnjav te solzne doline pripeljal v neskončno, večno blaženost! (Angleški časnik „The Tablet".) Zdaj mi pa pojasni, ljubi čitatelj, kako bi bilo pod milim nebom vse to mogoče, ako bi duša človeška se po smerti ne živela, kakor kvasijo neumni opičarji in drugi brezverci? Ta neutajljiva dogodba je pa le kapljica iz morja dokazov za nadaljno življenje človeške duše po smerti, kar uči sv. vera in kar so verovali vsi pametni ljudje od začetka sveta. Cvet in sati zveste molitve. Zahvale. Št. 1. Prosim, naznanite na moje stroške (Ni nobenih. Vr.) v zahvalo za dobrote in milosti, ki aem jih prejel po priprošnji N. lj. G. presv. Serca. 1. Bil je dobro pred 2 letoma moj brat na smertni postelji, pa ves zmešan in ne previden. V takem stsnu in v hudi dušni nevarnosti ga najdem. Obernem se k N. lj. G. s prošnjo in prosil sem tudi našega tadanjega gosp. kaplana, da so pri sv. maši molili zanj. In bila sva uslišana. Se tisti dan ob 1 popoldne se je povernil k zavednosti tako, da so ga gosp. duhoven previdili s ss. zakramenti, in se je, kakor upsm, dobro z Bogom spravil; —- drugi dan opoldne pa je umeri. — 2. Tudi jaz sem bil v velikih dušnih in telesnih stiskah, pa vselej sem se k Mariji N. lj. G. obernil s prošnjo, in sem toliko dosegel, da se je na boljše obernilo. S priserčno zahvalo sklenem tudi še daljno prošnjo, da bi bii popolnoma uslišan. Z Gorenjskega, 2. grudna. J. J. Št. 2. Naznanjam naj serčniši zahvalo naši ljubi Gospej presv. Serca, ker spoznam, da aem po Njeni priprošnji zadobila polajšanje v težavni bolezni v glavi. Upam pa, da mi bo moja ljuba Mati Marija še veči pomoč skazala, sej Ona nikogar ne pusti neuslišanega, če jo prosi. Tedai prosim vse bratovske ude naše ljube Gospč, prosite jo vi z menoj za me in tudi za moji dve sestrici, in še nekega žlahtnika našega, naj se nas Ona U9mili, in nam, ako je volja Božja, še sprosi ljubo zdravje. St. 3. Šolar za naglo pomoč v očesni bolezni naznanja serčno zahvalo. Cešena Marija! Prošnje. V zvesto bratovsko molitev so priporočeni: Mia deneč, vdan hudi jezi in drugim napakam, da bi se poboljšal. — Hudo bolna oseba. — Oeba v hudih pri težnostih v dušnih in telesnih zadevah. — Družin i v dušnih potrebah in velikih telesnih skerbeh in težavah se aerčno priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. presv. Serca, ako je volja Božja, da bi se mnoge reO-i in težave srečno in dobro izšle. — Knako mlndeneč, ki želi dobiti službo, da bi sebe in 3\*ojo mater mogel pr-živiti. Duhoven z duhovnijani in šolstvom vred za dušne in telesne potrebe. - Sestra s prserčnicn zaupanjem priporočuje svojega b ata, ki je v naj hujših zadregah a ženo in otroci vred, da bi ua bratovsko molitev ter na priprošnjo N. lj. G. dobil kako službo in bi biii vsi rešeni iz nadlog. Uslišanje se bo naznanilo. Eoako pri- poročuje tudi svojo bolno mater, ki že celo leto ne morejo iz postelje. — Skerben oče lepo priporoča svojega sinčka, pridnega študenta, da bi bil na Marijno priprošnjo rešen neke nadloge, ter bi mogel ložej avoje nauke nadaljevati. — Za prehudim pšenom že poldrugi mesec bolna, preserčno priporočena. Življenje dtirnajsterih pomočnikov v sili. IX. Sv. Ahacij, vojak in spriittvavec. (Konec.) Sedem dni po prihodu v Bizanee ukaže Bibijan Ahacija poklicati pred sodnji stol, in ae ailno čudi, ko ga vidi zdravega, lepo cvetečega, zalega junaka; toraj dolži vojake, da bo na potu ravnali premehko z njim; zlasti pa rohni nad Kasijem, jetničarjem ali jetniškim vratdrjem, da ni ratanko spolnoval njegovega povelja. Ahacij 8eže sodniku v besedo, reko*: „Moja moč, moji zdravi udje v tem boji so z nebes. Telesne lepote, nad ktero se čudiš, mi niso dule gostarije, dobra jed in pijača, kar ti napčno misliš; dal mi jo je Jezus Kristus, ki svoje s samo besedo ozdravlja." Na te besede zakriči sodnik v svoji jezi, rekoč: ,.Izbite mu zobe, naj si zapomni, da odgovarja le samo na to, kar ga codnik vpraša." Potem se serdito oberne k vratarju Kasiju, ter ga vpraša: ,, Kaj pa ti, nezvesti bresbožnik! odgovoriš?" Kasij mu ponižno odgovori: ,,Slavni sodnik! prisežem pri tvoji visokosti, da sem zvesto spolnoval tvoje povelja; vidiii pa smo može v svetli obleki skozi zaperte vrata k njemu hoditi, mu rane osdravljati in mu jed in pijačo dajati. Ko sem potem v ječo stopil, da bi bil može pogledal in posode z jedjo in pijačo zvernil, nisem vidil ne možakov, ne jedi in pijače, le samo Ahacija aem v kladi našel." Sodnik se same jeze peni, rekoč: „Ze vem, k j se ,e zgodilo. Ahacijevi prijatli so te z denarjem podkopili, da si jih v ječo spušal, zdaj pa si hočeš z lažmi pomagati in s> opravičiti: pa glej, prejel boš zasluženo kazrn." S>dmk ga ukaže r železnimi šibami po herbtu pretepa'!. Vratar neznan-ko vpije, zdihuje io milosti prosi. Ahacii ga irgovarja, ter pravi, da je človeku n'*mog< če angeljem zapreti pot v ječo. Sodnik žareči vanj, rekoč: , Ali oi zato tukaj pred sodbo, da s svojimi earami in hudičevimi umetnijami meni nasprotuješ in me zasmehuješ?' Potem ukaž' deseterim možem, da s šibami po herb'u in trebuhu pretepajo. Kristusov junak rdihtijf *n moli: , Moj Gospod Jezus Kristus, hiti mi nt pomoč!' Glas z n« bes te zasliši: ,,Ahacij, bodi atar.oviten in ntrčeri! km*lo boš prejel za vse svoje terpljenie nenvnljpo — večrto - plačilo." RnOeljne prepade ?trah in groza, ter se zgrudijo na v.eniljo: pa tudi soin k o t-rmi in se u»e->tra.ši. Nič več ga ne da mučiti, ukaž«* ga pa p«-1 juti k pn»k> tizulu (deželnemu oblastnik u» Flakcir.u, t*) ga on po svoji modrosti sudi in oba« tli. Fiakc-n je in I korensko ženo, t-< pa ga prosi, naj nikar tega '<«■-ršanstega sp< znovavca z grozovitimi mukami ne obklada temuč naj p. mi!« z njim ravna. Flakcin ga ukaž' 'ijali v zapor. Pet cm pot«-m, ko je b?l vso Babij-inovo -»pisano tožbo z* p-r te^a, cesarjevemu povelju ncpokornojra stotnika prebral, ga k sruerti z mečem obsodi. Ko Ahacij sklenjeno M-dbo zve. z neznanskim veseljem savp:;e, rekoč: , O J *zus Kristus, vodnik nv jega življenja, o d* hi in 11 prav veliko jezikov, s kterimi bi te rad neprenehoma hvalil, l-er 6i mene, ub- zega grešnika, k toliki časti in sreči poklical." S > eti junak, iz Bizanca na moriše pripeljan, poki«, kne in hvali Boga za neskončno dobroto, da je vreden spo-snan sa sveto keriansko vero kri preliti. Po kratki molitvi nagne glavo, in rabelj mu jo odseka 8. velikega travna leta 311. Pobožni možje prenesejo svetega merliča na tisti kraj, ki se je „Staurion" imenoval, in ga s častjo pokopljejo. Ko pa ns tem kraji ni bil varen pred sovražnimi neverniki, ga sopet izkopljejo, v svinčeno trugo položč in v morje potope. Pa glej, o čudo! truga po morji plava in poslednjič priplava na Laško v deželo Kalabrijo; prebivalci v Škili jo na suho potegnejo. Vse ljudstvo v Kalabriji je tega Kristusovega spričevavca visoko častilo. — Poduk. Ce je mladi vojak želel prav veliko je-sikov imeti, da bi s njimi hvalil Jezusa Kristusa, ki ga je vrednega spoznal, grozovite muke in silovito smert njemu v čast preterpeti: koliko bolj moramo mi majhno terpljenje, ki ga nam Bog pošilja, vsaj z voljo sprejemati, in mu s tem majhen dar darovati za svoje brezštevilne grehe. Molitev. O sveti Ahacij! ki si Jezusa Kristusa za vse dobrote in tudi sa terpljenje častil in hvalil; sprosi nam od njega hvaležno serce za vse prejete dobrote, zlasti pa posebno milost, da bomo smertne težave in britkosti voljno preterpeli. Po ravno tem Gospodu Jezusu Kristusu. Amen. Listek za raznoterosti. Slovence? odgovorni vrednik, g. Ferd. Pevec, je bil 3. t. m. pred porotniki, zatožen, da je kalil očitni mir s spisom v št. 78. Porotniki so ga enoglasno nekrivega izrekli. 81 uboinih Šolskih otrok bode v praznik neomade-žanega Spočetja ob 11 v čitalnični dvorani obdarovanih a čisto novo obleko in obutvo. Dobrodelne gospe in gospodičine pod vodstvom gospe Murnikove imajo v rokah to lepo djanje. — 4. t. m. je bila pokop«na gospa Alojzija Orlov a, ki je s hčerjo Lujizo in ranjkim dr. Orlom bila sprožila osnovo za obdarovanje ubožnih otrčk z obleko. Bog ji daj večni mir. Isterski deielni zbor se prične 27. t. m. Stadentovsko kuhinjo je društvo za podporo ubogih dijakov vstanovilo v Sisku. Za sedaj dobiva 20 dijakov brez plače po 2—3 jedi na dan. Drugim dijakom, ki niso prav ubožni, se daje ob»-d po S soldov na dan. Ondotni r- doljubi so močno navdušeni za to lepo napravo in žele s ča*om še vrč storiti, kakcr se bere v „P. N." G. Lav. Milinovič je daroval 15 gld. v prid dijakom. — Zares, prav blaga Laprava in zopet en po-moček, da bi mo-^io več ubožnih mladenčev priti do više omike. Goveja kuga se je prikazala v Serbiji in v Pan-čevem. Torej je prepovedano od oudod takraj prepe-ljevati rogaN) živino, geno, slamo itd. Ta jih je pa izplačal? Bravccm so znane dogodbe v Marping^nu. kjer ae je trem otiokom Marija prikazovala. Želodec liberalnih gospodov in gospodičkov pa tacih reči celo nc more prekuhati, zato zabavljajo in psujejo, da se ogenj kreše. Tako sta počela nedavno tudi dva protestanška pridigarska novaka (luteran-ska bogoslovca) v neki kerčmi na Oldenburškem. Gčdla, čebljala, ilobodrala sta o nekem „švindelnu" (slepariji) že toliko, da je bilo celč nekemu protestanškemu zdravniku ie preveč. Rekel je njima: „Vidva, gospoda, sta olikana, študirana moža. Ako sta vidva zmožna taki „švindel" na dan spraviti, kakor uni trije kmetiški otroci v Marpingen-u, da bo vsled tega na tisuče ljudi semkaj hodilo, kakor v Marpingen, vama obljubim, da bom vsako nedeljo prišel k vajnim pridigam, akoravno adaj nikoli ne grem v cerkev" (namreč, v luteranski tempelj). — Ta pa — ts, gospod doktor... Ne besedice več nista čehnila širokoustneža. Pogrebači Pija IX. Še žabe se naveličajo ragljati, nasprotniki papeževi pa se nikoli ne naveličajo ropotati, kako da je Pij IX že pri konci, da umira, ali celo, da je že umeri. Sv. Oče, v nogah slabi, so torej prav oso-ljeno rekli nekemu Francozu: „recite vsim, ki bodo po meni prašali: Papež nima več nog, glavo pa še ima". Pač res: papež nimajo nog, pač pa glavo; sovražniki Pijevi pa so že davno glavo zgubili; le dolge noge še imajo, ktere bi rade tekale papeža pokopat. — Časnika „11 Papato" zadnji zvezek, ki je prišel te dni iz Rima, piše: „Sv. Oče, kterih zdravje je prav dobro (,,la cui salute e ottima"), neprenehoma sprejemajo zaslišanja in s svojo očetovsko besedo razveseljujejo vernike, ki prihajajo jih počastit" (ne pa jih pokopavat, kakor pogrebači „brez glave"). — Tako tudi drugi pošteni časniki naznanujejo. Poslednje novice. Rusi, odkar so Plevno vtesnili, se ob jugu bližajo čedalje bolj Sofiji, ob zahodu pa Ruso-Rumuni tise proti Vidinu. Tudi v sredi med cesto v Sofijo in Donovo hite Rusi proti Serbiji. Torej je očitno, zakaj Serbi vstajajo. Lom-Palanka, ki so jo uzeli Turkom, je že daleč od Plevne ob Donovi, in ne daleč od Vidina. Če bo tako dalje šlo, si bodo kmali s Serbi roko podali. Černogorci so do zdaj v Albaniji uzeli 9 vterjenih krajev z 22 velikimi topovi, ter imajo v oblasti deželo od černogorske meje do reke Bojane in od Skaderskega jezera do morja. Samo grada Barskega še nimajo. Zbira se pa čedalje več turških vojnih bark ob albanskem obrežji. Zraven žuga vstaja v Epiru, Tesaliji in Albaniji, kakor pišejo. MMobrotni darovi. Za Kompoljske pogorelce v Dobrepoljski /ari: Iz Mokronoga po č. g. tajm. Mih. Vindišarju 11 gl. 10 kr. — Od sv. Katarine po č. g. fajm. S. Z. 2 gl. Za sv. Očeta: Č. g. J. Jerala 1 gl. sr. (in 1 gld. za kar je naj boli potrebno). — Neim. po g. L. Urb. 1 gl. Za afrikanski misijon: Iz Kolovrata po č. g. fajm. Ant. Zormanu 1 gl. 10 kr. — Od sv. Katarine po č. g. fajm. 4 gl. Za sv. Detinstvo: Iz Mokronoga no č. g. fajm. 40 kr. — Jan. Mencinger 1 gl. — Iz Vipave 50 kr. Za novo cerkev M. D. v Suši: Č. g. M. B. 2 gl. - G. E. P. 60 gl. Za sv. deželo: G. T. P. 1 gl. Za sirotišnice v Jeruzalemu, Betiehemu in Nazaretu : Is Vipave 1 gl. 50 kr. Pogovori z gg• dopisovalci, G. V. M.: Prav dobre in umne misli; reč sc mora dalje gnati in vresničiti, kar in kakor se bo dalo Domino adj'uvante. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Hlaiuikovl dediči v Ljubljani.