Novo mesto, 12. marca 1954 Štev. 10 Leto v. Lastniki In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesta — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. - Uredništvo tn uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 6I6-T-181. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani Dolenjsl« Tednik okrajev Črnomelj, Kočevj \0> Cena tO fllri l/J««* sto OD TEDNU DO TEON Dogodki v Siriji in Egiptu, ki so v našem prejšnjem pregledu zavzeli največ prostora, so se zdaj že nekoliko bolj razjasnili, hkrati pa vzbujajo še vedno toliko pozornosti, da se je vredno spet povrniti k njim. Gre namreč za tako važno spremembo, da utegnejo precej vplivati na nadaljnji razvoj arabskih držav. Že spočetka je btyo mogoče sklepati, da je nedavni državni udar v Siriji, zaradi katerega je moral odstopiti general Sišakli, plod tistih ljudi, ki že od nekdaj streme po veliki Siriji, to je z združitvijo ali vsaj z najtesnejšim zbližanjem z Irakom in Jordanijo. Vse pa kaže, da odstavljeni general Sišakli, ki je v zadnjih letih uspel z mnogimi naprednimi reformami, ne namerava zavreči svojih političnih ciljev. Tako bo najbrž Sirija, ki je v zadnjih letih doživela že več državnih udarov, še tudi v bodoče predmet bojev med republikanskimi stremljenji, kakršne je zastopal general Sišakli, in hašemitsko dinastijo, ki je zdaj na oblasti z namenom, da uresniči stari raonar-histični sen o združitvi več arabskih držav* Medtem ko se je za zdaj položaj v Damasku umiril, pa iz Kaira skoraj dnevno prihajajo vesti o novih spremembah v vrhovih oblasti, ki na zunaj sicer ne kažejo bistvenih preobratov, verjetno pa skrivajo v sebi nerešene spore med vodilnimi politiki in kdo ve kako prepletajočimi interesi od zunaj. V Kairu je na videz res vse pri starem, saj je Nagib spet predsednik vlade in revolucionarnega sveta, torej isto kar je že bil pred zadnjimi dogodki. Vprašali bi se torej, zakaj je bilo potrebno Nagiba najprej odstraniti, potem mu spet vrniti del funkcij, nazadnje pa vse, ki jih je že imel — pri vsem tem pa ni od vidnejših oblastnikov nihče odstranjen in tudi do drugih bistvenih reform ni prišlo. Iz raznih komentarjev bi bilo mogoče sklepati, da egiptovski državniki niso soglašali v raznih notranje- in zunanjepolitičnih ukrepih, o katerih je zadnje čase razpravljal revolucionarni svet. Zdaj pa sam polkovnik Naser, o katerem so sprva domnevali, da je glavni nasprotnik Nagiba, naenkrat izjavlja, da je od Nagiba prevzete funkcije spet vrnil prav Nagibu, ker so se »v revolucionarnem svetu ze-dinili in odvrnili nevarnost, ki je s strani imperializma in pripadnikov starega režima pretila Egiptu«. Na zunaj je torej res vse spet v najlepšem redu, vprašanje je le, koliko časa bo tako stanje trajalo, kaj bo prinesla s seboj otvoritev sudanskega parlamenta, ki so jo morali prejšnji teden zaradi krvavih neredov preložiti, kako se bodo razvijali anglo-egiptovski odnosi, Ce smo se topot zaradi zanimive problematike spet malo delj ustavili ob Siriji in Egiptu, s tem še ni Pečeno, da v prejšnjem tednu ni bilo tudi drugje še kakili posebnih mednarodnih dogodkov. Bili so in to tako v znatni meri, da jih lahko le bežno omenimo, posebno pa še zato, ker so marsikje šele načeli novo ali vsaj nedokončano poglavje. Fran-cosko-nemški odnosi kažejo nekaj več zbližanja po torkovem sestanku med zahodno-nemškim kanclerjem Ade-nauerjem In francoskim zunanjim ministrom Bidaultom, ki sta načela staro sporno točko o Posarju. Njun razgovor sicer še ni rodil dokončnega uspeha, vendar sodijo, da sta precej napredovala v skupnih glediščih o evropeizaciji tega ozemlja. Francoska skupščina si je precej belila glavo z indokitajskimi problemi; v rimskem parlamentu pa je ob razpravi o zaupnici Scelbovl vladi prišlo na dnevni red precej gospodarskih in socialnih vprašanj ter trenj med strankami, v zunanjepolitični razpravi pa do različnih stališč glede na evropsko obrambno skupnost. Nazadnje se za trenutek posvetimo še Ameriki, kjer se vse bolj razvnemajo strasti za in proti McCarthyju. Predsednik Eisenhovver je tega zloglasnega senatorja le bolj mimogrede grajal, zato pa so se toliko bolj žgoči očitki zvalili nanj zlasti iz nasprotne, demokratske stranke, katere vodja Stevenson je ob precejšnjem odobravanju ameriške Javnosti razkrinkaval diktatorske tendence McCarthyja ln njegovih somišljenikov. Z REDNE LETNE KONFERENCE ZKS NOVO MESTO Socializma in demokracije ni mogoče ložiti Komuniste ocenjujemo po njihovem udejstvo vonju v družbeno-političnem življenju V soboto 6. marca je bila v Novem mestu redna letna konferenca Zveze komunistov v novomeškem okraju, na kateri je zastopalo 150 delegatov 1611 članov ZK. Konference sta se udeležila člana CK ZKS Dušan Bole in Ada Krivic, predstavniki OK ZKS iz Črnomlja ln Krškega, zastopnik JLA, sekretarji obč. komitejev in številni predstavniki delovnih kolektivov ter ustanov. Poročilo okrajnega komiteja je podal sekretar Franc Pirkovič. Na konferenci je bil Izvoljen nov 17-članski OK ZKS, 3-članska revizijska komisija in 16 delegatov za III. kongres ZKS. Poročilo OK je konferenca v celoti sprejela, prav tako pa tudi vrsto sklepov za nadaljnje delo ZK v okraju. CK ZKJ in CK ZKS sta bili poslani s konference pozdravni pismi. V poročilu na okrajni konferenci ZK je bilo med problemi zlasti obravnavano delo komunistov po II. kongresu KPS, njihovo udejstvovanje v družbenih organizacijah in društvih, v organih ljudske oblasti in delavskega upravljanja. Partijski kader, ki je v letih informbjro-jevske gospodarske blokade moral izvršiti vrsto najtežjih nalog, si je pridobil mnogo izkušenj. Požrtvovalno delo komunistov je vidno zato v razvoju gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja v okraju. Lansko junijsko prisimo CK ZKJ komunistom Jugoslavije je opozorilo na razne slabosti pri uresničevanju sklepov VI. kongresa. Proučevanje pisma je v osnovnih organizacijah ZK v novomeškem okraju rodilo v glavnem pozitivne rezultate. Večina organizacij pa je pišimo smatrala bolj kot študijsko gradivo, premalo pa kot napotilo k pravilnemu pojmovanju, da damo vsej naši dejavnosti pečat komunističnega presojanja vseh družbenih pojavov. Prav zaradi tega, ker so na pismo marsikje zaradi prakticističnega dela pozabili, še obstajajo v delu organizacij ZK v okraju razne slabosti. Poročilo je poudarilo eno iz. med glavnih slabosti: niti organizacije ZK v celoti, niti posamezni komunisti niso idejni voditelji političnega življenja. Ideološka raven članstva je razmeroma nizka, marsikje pa je še vedno zasidran način komandiranja. Člani ZK imajo naročenih le malo časopisov, ne spremljajo dogodkov, razvoja gospodarstva in politike ter zato zaostajajo za časom. Medtem ko bi morali prav komunisti tolmačiti naše uredbe ln zakone v socialističnem duhu, pa se dogaja marsikje obratno: nasproti niki socializma razlagajo zakone po svoje, to je v škodo naše skupnosti. Številne organizacije kažejo slab političen refleksh posameznih pojavov ne ocenjujejo s po. iitičnega vidika in si ne postavljajo zaključkov za delo, ki bi ga morale opraviti. Marsikje še vedno čakajo na direktivo aH vsaj opozorilo na akcijo; stari načini dela še niso odmrli. Ko ponekod organizacije ln posamezni komunisti iščejo načine uspešnega ideološkega dela, pri tem pa so se poslužili že različnih oblik, dostikrat pozabljajo, da naj bo izhodišče ideološkega dela vsakokratno aktualno vprašanje, ki naj ga organizacija obdela, seveda v marksističnem duhu. Celotnemu družbenemu dogajanju morajo komunisti stalno slediti, sicer sami ne morejo biti nosilci napredne miselnosti med ljudski, mi množicami. Ideološko delo ni samo sebi namen, temveč pogoj za uspe&no delo komunistov pri dviganju socialistične zavest: delovnega ljudstva. " ODNOS KOMUNISTOV DO SZDL V OKRAJU JE NEPRAVILEN Komuniste ocenjujemo po njihovem udejstvovanju v družbeno-političnem življenju in delu v organizacijah in društvih. Za množičnost in razmah Socalistič-ne zveze delovnih ljudi v novomeškem okraju so komunisti doslej premalo naredili .Čeprav je to ugotovila že lanska konferenca ZK, se stanje med letom ni dosti zboljšalo. SZDL postaja vedno bolj množičen parlament, v katerem obravnavamo vsa vprašanja našega družbenega življenja. Navzlic temu pa je število članstva v 188 osnovnih organizacijah SZDL v okraju odločno prenizko. Izmed 42.292 volivcev je članov SZDL v okraju samo 16.944 ljudi ali 40 odstotkov. Vse preozko je poj. movanje, kdo je lahko in kdo ne more biti član SZDL. Lanski oktobrski dogodki in uspehi zadnjih volitev so najboljše merilo, da so množice ljudstva za socializem. Izven vrst SZDL stojijo v bistvu le redki posamezniki in zagrizeni nasprotniki socializma. Vprašanje razširitve članstva SZDL je ena glavnih nalog občinskih komitejev in komunistov v okraju; v vrstah odborov in članstva SZDL morajo biti prav komunisti najaktivnejši in idejno najdosled-nejši del SZDL. POMOČ IN DELO V OSTALIH ORGANIZACIJAH Pereč problem v novomeškem okraju je politična vzgoja žena. SZDL in komunisti v njej morajo nuditi ženam vso pomoč tako v organizaciji ženskih dru. štev kot v aktivizaciji v vrstah SZDL, zadružnih organizacijah, Rdečem križu, Društvu prijateljev mladine in povsod tam, kjer žena najlaže najde svoje področje dela. Mnoge organizacije ZK kažejo še vedno nepravilne odnose do mladine, ki ima v okraju v 102 osnovnih organizacijah 3835 članov. Ce hočemo, da bodo pridobitve naše revolucije nove generacije ohranjale in razvijale, moramo prav mladini posvečati največjo pozornost. Poseben problem v okraju so sirote — otroci padlih lzo\cev in aktivistov. Celotna skrb družbe za te otroke, ki jih je v okraju 1170, je še vedmo premajhna. V razpravljanju so delegati poudarili pomen izšolanja in zaposljevar-nja teh otrok. VLOGA KOMUNISTOV. V PODJETJIH Delavsko samoupravljanje se tudi v podjetjih novomeškega okraja krepko uveljavlja. Da pa bo vsestransko izpolnilo naloge, ki so pred kolektivi, bo treba še precej vztrajnega dela ZK ln sindikatov. V nekaterih podjetjih delavski sveti še vedno prepuščajo vse vodstvo direktorju in uslužbenskemu aparatu. (Nadaljevanje na 2. strani) Drobne novice iz Dele krajine Letošnja zima je prinesla Bell knajini mnogo uspehov v raznih tečajih. Prednjačili so Adlešiči, ki so imeli dva tekstilna tečaja, gospodarskega, šivilskega, tečaj za dietično kuhinjo, poleg tega pa je zatel delati številni tamburaški zbor. Tečaji so bili tudi po drugih krajih ln zanimivi bodo skupni podatki ob zaključku zimskega prosvetnega dela. Knjižni dar jt pripeljal Iz Ljubljane od Mladinske knjigarne v Nazorjevi ulici kum Račič ln sicer 282 raznih strokovnih knjig ln tudi drugih koristnih ter leposlovnih za šolske knjižice v Adlešičih, na Preloki, v Ziljah in za okrajno knjižico v Črnomlju. Poleg tega so dobile vse udeleženke tkalskih tečaijev knjigo Črtomira Zorca Nauk o vezavah, tkalske družine pa knjigo O lanu in konopljt. Naj se na tem mestu naj topleje zahvalimo Janezu Dolžanu, ravnatelju Mladinske knjigarne v Ljubljani, in prav tako celemu kolektivu za dragoceno darilo. Kadar »trebijo« knjigarne svoje zaloge, naj se spomnijo tudi našega podeželja, ki mu tako manjka knjig! Letos, 23. marca praznujejo Adlešiči ln ostale vasi te občine svoj prvi občinski praznik. Takrat s0 požgale in izropale ustaške in gestapovske roparske tolpe šest vasi ter pobile mnogo ljudi. Izrečena je tudi želja, da bi ob tej pfllliki skromno proslavili trideset letnico prvega gospo-, darskega tečaja v AdlešlČlh. Več Dolenjska žeja v lanskem letu Dolenjci smo veseli ljudje, imamo prijetne vinske gorice in si tudi radi privoščimo kak kozarček, kair še ni nič hudega. Toda ti kozarčki postajajo zadnji1 čase strašno veliki, mi pa se spreminjamo takorekoč v prave pijance. Tako nam povedo številke o lanski potrošnji alkohola v novomeškem okraju. Novomeški okraj ima 107 gostinskih podjetij — \ive.kavarni, dve restavraciji, tri bifeje, tri planinske postojanke, dvoje zdravilišč in 93 gostiln. V vseh VREME za čas od 12. do 21. marca 1954 V splošnem nekoliko nestalno vreme s pogostimi manjšimi kratkotrajnimi padavinami. — Vmes bodo jasni dnevi. Prihod, nji teden bo od srede dalje pričelo dolgotrajnejše deževje. teh obratih so lani iztočili 610 tisoč litrov vina, 106.410 litrov piva, 25.818 litrov žganja in 7407 litrov ostalih žganih pijač, skupaj 749.706 litrov. Ce bi ho teli vso to količino popitih pijač zliti v eno posodo, az nista škodovala setvi. Ce bo spomladansko vreme ugodno, lahko pričakujemo dobro letino. Lani smo iz naše države Izvozili nad dva tisoč ton morskih rib v skupni vrednosti milijon dolarjev (300 milijonov deviznih dinarjev). V enem letu se je Izvoz morskih rib povečal za 40 procentov. "> Zapadna Nemčija je doslej odposlala v Izrael 86.000 ton blaga na račun odškodnine zaradi Hitlerjevega prteganjanja Zidov. V smislu nemško-izrael-ske pogodbe bo do 31. marca letos izplačan 1. obrok odškodnine 400 mil., nemških mark. Znižanje cen konzervam Industrija konserv »Vojvodi na« v Suboticl je znižala cene svojim proizvodom. Znižanje znaša pri nekaterih proizvodih tudi do 50 procentov. Marellčnl kompot je znižan za 65, višnjev 60, slivov 50, džemi pa za 94 do 120 din pri kilogramu. Okrajni odbor ZB v Črnomlju je sklenil, da bo v bodoče posvečal mnogo več skrbi kot doslej otrokom padlih borcev in mladini, ki je v času NOB postala žrtev fašističnega terorja. Sprejet je bil na eni zadnjih sej tudi sklep o podelitvi štipendij vsem dijakom, ki naj se po končani šolski obveznosti vključijo v obrt ali ki bodo želeli nadaljevati štu: dij. Povprečna štipendija za vsakega dijaka oz. šolarja osnovne šole bo znašala najmanj 2500 din mesečno. Z ozirom na to plemenito skrb okrajnega odbora ZB za omenjeno mladino, so tudi prosvetni delavci Bele Krajine sklenili na zadnji uradni konferenci v Črnomlju, da bodo za učence, ki bodo prejemali štipendije, še posebej poskrbeli in bodo za njih ©rganizi- Logarskf tečaj v Dolenjskih Toplica; Kaj nam pomenijo gozdovi na Dolenjskem, kjer smo jih precej izčrpali, je bilo v našem tisku Že večkrat pojasnjeno. Da imajo upravljanju gozdov naši logarji odločino vlogo, je prav-tako znano. Velika večina logarjev pa doslej ni Imela potrebne strokovne izobrazbe. Z namenom, da bi jim vsaj nekoliko pomagali in jih pripravili na strokovne izpite, je novomeška sekcija Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije ob pomoči Gozdnega gospodarstva organizirala tritedenski tečaj za logarje v Dol. Toplicah. Na tečaj so poslali svoje logarje GG Brežice, KGP Kočevje, OLO Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Krško. 60 logarjev je z izrednim zanimanjem poslušalo strokovnjake novomeškega Gozdnega gospodarstva. Pohvaliti je treba izredno disciplino tečajnikov, ki so dosegli na Izpitih 5 odličnih, 20 prav dobrih, 26 dobrih in 6 zadostnih oten, dva pa tečaja nista opravila Zdaj je v teku drugi logarski tečaj, ki se je začel 15. februarja in bo zaključen 9. marca. Udeležuje se ga 62 logarjev iz dolenjskih okrajev. Novomeški gasilci rešili tekmovalni bazen na Loki V noči od 2. na 3. marca je Krka vsled velikega deževja in talečega se snega močno narasla. Visoko je preplavila bregove in grozila celo od^-plaviti kandijsko perišče. Najhuje je rasbesnela voda divjala pri kopališču na Loki, kjer je z divjo silo butala ob plavalne bazene, ki so pritrjeni z močnimi verigami. Z veliko silo je voda pritiskala ob tekmovalni plavalni bazen, zlomila nekaj bočnih tramov in grozila odplaviti ves plavalni bazen. Novomeški gasilci so prišli še pravočasno, da so razbesneli vodi po dolgem naporu in tveganju lastnih življenj ubranili, da bazen ni odplavila. S tem so preprečili veliko nesrečo, ki bi utegnila nastati, če bi razbesnelo va-lovje odtrgalo -in odplavilo močno, 7 metrov dolgo tra-movje bazena in ga treščilo ob leseni most pod Rogovim logom. Zato smo novomeškim gasilcem, ki so navzlic nevarnosti za lastna življenja tvegali in rešili bazen, dolžni javno zahvalo za nesebično pomoč. -r- rali posebne učne krožke, saj so prav ti otroci potrebni posebne duševne nege. Nekatere otroke so sicer redki brezvestni kmetje celo izrabljali, izkoriščajoč njih težki socialni položaj in so jih imeli za hlap-čiče in dekle, v šolo pa jih niso redno pošiljali. Tudi okrajni odbor SZDL v Črnomlju je dal pobudo za ustanovitev in bodoče delo okrajnega iniciativnega odbora za ustanavljanje Društev prijateljev mladine. Prvi sestanek tega odbora je vodila okrajni prosv. inšpektor, prof. Nada Gostičeva že 10. februarja, prisostvovali pa so mu nekateri ugledni prosvetni delavci in politični funkcionarji iz Črnomlja. Na tem sestanku so pretresli vzgojno problematiko za moralno ogroženo mladino in obravnavali nekaj kričečih primerov iz kriminala mladine. Na predlog tov. Barice Zug-ljeve iz Črnomlja bo v bodoče potrebno poskrbeti tudi za sodelovanje članov okraj, iniciativnega odbora pri sodnih razpravah, ki naj s svojim pedagoškim vplivanjem in vzgojnimi nasveti zaščitijo mladino pred obračunavanjem njihovih staršev v kazenskih zadevah, katera po redni pravni poti obravnava sodišče, žrtev teh sporov pa je pogosto le otrok. —c. Dolenjskim vinogradnikom Tiskarski škrat nam je v zadnji številki tednika v članku »Letošnji rez vinogradov« izpustil v predzadnjem odstavku važen stavek. Preberite zato odstavek še enkrat, kakor ga danes ohjavljamo. Piscu članka tov. ing. Hrčku se oproščamo zaradi neljube pomote, ki nikakor ni nastala po njegovi krivdi. Cel odstavek se pravilno glasi takole: V vinogradih, kjer imamo mladice več aH manj suhe ali pa celo oeesca črna in mehka zaradi zimske pozebe vsled ne-dozorelosti lesa, pa priporočamo, da napravimo čim več in daljših reznikov tudi na starem lesu, ker vemo iz- izkušenj, da je v izjemnih primerih tudi enoletni les na starem lesu rodoviten. V izjemnih primerih lahko celo šparon narežemo na starem lesu, seveda če je trs dovolj močan in mladica dovolj razvita. Vse kar ne bo Imelo nastavka, pa bomo naknadno odstranili. V kolikor pa je stanje trsa tako, da ne moremo narezati sploh niti reznikov, niti Šparanov, pa pustimo primerno število čepov ali »pijančkov« z dobro razvitimi 1—2 očesci, da si s tem vzgojimo potreben les za drugo leto. Kmefijsko-gozdarsko posestvo Kočevje bo letos potrebovalo 450 sezonskih koscev Za košnjo v letošnjem letu bo Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje potrebovalo okrfOor 450 koscev. 2e sedaj se pripravljajo posamezne skupine ko&oev ali njih predstavniki zlasti iz Prek. murja, ki s\ žele zagotoviti zaslužek in delo čez poletje. To pa je tudi v gospodarskem interesu posestva, da dobi pravočasno zadostno števil0 koscev, da bi ob zorenju trav košnja nemoteno potekala. Po dogovoru bodo oddane določene travniške povifcine za od-kos, sušenje in pospravilo sena. Podjetje bo koscem zagotovilo vprege za nemoten prevoz sena v senike, kjer bodo seno prevzemali. Prostore za bivanje in in pribor za kuhanje in prevoz hrane bodo nudile kmetijske uprave. Razen tega bo posestvo plačalo na vsakih 25 koncev po eno kuharico. Predvidoma se bo plačevalo po 2 din.za en kilogram pokošenega, suhega in spravljenega sena. Poleg tega pa plača podjetje tudi prevoz koscev od doma na delo. Zaradi različnih težav in vzrokov so na Kočevskem skoro vsako leto ostale večje ali manjše površine travnikov nepokoše- KDOR LJUBI SL0VENSKC KNJIGO, Sf VPIŠE V PREŠERNOVO DRU2B0 Na Primorskem bodo pridelovali rlž Poizkusi so pokazali, da je podnebje v coni B primertno, da bi lahko tam uspeval riž. S pripravami za setev riža so pričeli že lani, ko so Izkopali 14 km dolg prekop za namakanje riževih polj. Letos bodo rastle večje količine riža na površini 300 ha v dolini reke Mirne. ne. T0 je povzročalo velike izgube narodnemu gospodarstvu. V zadnjih letih je bilo teh slu. čajev neprimerno manj. Upajmo, da bo letos seno pravočasno pokošeno in pospravljeno, v kolikor ne bo vremenskih ne-prilik. Kosci okraja Kočevje naj si pri posameznih kmetijskih upravah zagotovijo košnjo, dokler ni oddana, Proslava Dneva žena v Novem mestu V soboto, 6. mairca zvečer je bila v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu proslava Dneva žena> Med navzočimi smo opazili tudi ljudskega poslanca Ado Krivic, sekretarja OK ZKS Franca Pirkoviča, člane OLO in LO MO Novo mesto, predstavnike političnih organizacij, ustanov, JLA in delovnih kolektivov. O 8. marcu in zgodovini boja žena za enakopravnost je govorila tov. Marija Udovič, trije pionirčki pa so z ljubko deklamacijo čestitali ženam. Okrajni pevski zbor prosvetnih delavcev je pod vodstvom prof. E. Ro-pasove nato ponovil svoj koncert, s katerim se nam je predstavil pred 14 dnevi. Tudi tokrat je navdušil številne poslušalce, ki so nagrajevali zbor in orkester z dolgimi aplavzi, kaJkršnih so deležne le redke prireditve v našem mestu. Krajše proslave in družabne večere za žene so priredili 8. marca tudi posamezni terenski odbori SZDL v mestu. i,.... ' VSAKEM ČASU Stran 1 DOLENJS KI CIST Sfev. Vi Z okrajne konference ZK v Novem mestu (Nadaljevanje » prve atrani) Drugje fpet so se sicer organi delavskega samoupravljanja uveljavili, a so se oddaljili od delavcev. Tako delovni kolektiv kot celota ni poučen o problemih podjetja in se delavci upravičeno počutijo zapostavljene. Za vzgojo delavstva je bilo doslej storjenega mnogo premalo. Pred vojno je >balo v okraju zaposlenih 1B0O delavcev in nameščencev, sedaj pa jih je 7600. Vso to množico je treba vzgajati v socialističnem duhu, jo dvigati v strokovni smeri ter ji pomagati, da bo vestno skrbela za ljudsko premoŽenje, dvigala storilnost in izboljševala kakovost dela. Nalogam delavskega razreda morajo organizacije ZK prav zato, ker so to pretežno mlajši, .i« vrst kmečkega življa izšli delavci, posvečati vso skrb, SOCIALIZMA IN DEMOKRACIJE NI MOGOČE LOČITI Konferenca je kritizirala malomaren odnos do ljudske pri. pravljenosti, sodelovati pri reševanju gospodarskih ln drugih nalogah, ki stoje pred občinami in okrajem. Zborov volivcev, ki so najprikladnejsa oblika za sodelovanje ljudstva g svojo oblastjo, je vse premalo. Veliko je primerov, da ljudski odbori ne uresničujejo sklepov zborov volivcev. Oblastveni organi marsikje pozabljajo, da so le izvrševalci ljudske volje. Sveti pri občinskih ljudskih odborih so še vse premalo samostojni; dogaja se vedno znova, da prepuščajo svoje delo ali predsedniku občine ali upravnemu aparatu odbora. Medtem ko je OLO izmed vseh organov ljudske oblasti v okraju prešel v največji meri na demokratične oblike dela, so na občinah mnoge šibkosti, ki ovirajo razvoj demokracije. Borba komunistov za pravilno delo ljudske oblasti, za razvoj kmetijstva, zadružništva, industrije itd. mora biti stalna; povsod naj bodo komunisti pobud, niki napredka in nadaljnjega dviga našega gospodarstva. Iz organizac. poročila je bilo razvidno, da je bilo leta 1948 v okraju 1057 članov, danes pa Kulturno delo v Podgorju Na Dolžu pod Gorjanci je aktiv ljudske mladine pripravil Anzengruberjevo veselo igro »Slaba vest«. Prvič so jo igrali 21. februarja. Dvorana Je bila napolnjena do zadnjega kotička in ljudje so bili nad igro resnično navdušeni. Pritegnila je snov sama, pa tudi igranje, saj so se igralci res potrudili. Nekateri so bili prvič na odru, bile so razne težave, tudi z jezikom, toda s prizadevnostjo in vztrajnostjo so se dobro ugladili. Posebej je treba pohvaliti nosilca obeh glavnih vlog: Nagodeta (Franc Saksida) in Liziko (Anica Rodič). Dolž sicer nima odra, toda Iznajdljivi mladinci so si znali pomagati. Naredili so provi-eorični oder v učilnici. Po igri je bila tudi prosta zabava. Lepo uspela prireditev priča, kako s| tudi naši Podgorci želijo kulturnega razvedrila. Toda pogoji za razvoj take igralske skupine so slabi. Želeti je, da bi se svet za kul turo in pr os veto pri OLO m a lo bolj pozanimal tudi za take igralske skupine na deželi in jim pomagal. Dolianski mladini iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo uspehov pri nadaljnem kulturno-prosvetnem delu. jih je 1611. Lani je bilo sprejetih 43 članov, izključenih pa 192. medtem ko so 4 lani umrli. Osnovne organizacije so se premalo posluževale popravnih mer, saj je bilo n. pr. v vseh zadnjih letih izrečenih manj kazni kakor samo lani izključenih članov. Konferenca je znova ugotovila, da jemljejo organizacije do kaznovanja delavcev in kmetov ostrejše mere kakor do nameščencev. V razpravljanju so delegati govorili največ o kult. prosvetnih in šolskih vprašanjih, o mladini, skrbi za partizanske otroke, o delu osnovnih organizacij ZK in podobno. Tov. Dušan Bole je opozoril med drugim na pomen in oblike ideološko-vzgojnega dela v vrstah Zveze komunistov, v katerem je bilo doslej v okraju premalo sistematičnosti, intenzivnosti in vztrajnosti. Razpravljanje ni ob. delalo vseh problemov, ki stoje pred komunisti novomeškega okraja; dopolnili so ga sklepi o bodočih nalogah. Moč Zveze komunistov ni samo v Številu njenih članov, temveč v prvi vrsti v vplivu komunistov na množice. Borba za dvig socialistične zavesti vseh delovnih ljudi v okraju bo zato tudi vnaprej ena izmed glavnih nalog, o katerih je razpravljala letna konferenca komunistov novomeškega okraja. đazpred sedi v v isca S KOLESOM GA JE PODRL Na en mesec zapora, pogojno za dobo enega leta in plačilo stroškov postopka, je bil obsojen pred novomeškim okrajnim sodiščem A. B. z Rakovnika pri Stranski vasi. S kolesom brez zavor je vozil proti kamnolomu na Pogancih, in zaradi velike hitrosti podrl posestnika Alojzija Stangla in ga laže poškodoval. Oškodovancu mora plačati tudi bolniško spričevalo, za višjo odškodnino pa se bo moral prizadeti obrniti na civilni oddelek sodišča. MED DREMANJEM V GOSTILNI MU JE ZMANJKAL DENAR Hudo smolo je imel voznik pTi »Trudbeniku« v Bršljinu Franc Vegel iz Krškega. Vegel je bil najboljši voznik pri podjetju in je precej zaslužil. 23. novembra lani je šel s kovačem P. v Kum-povo gostilno, kjer se mu je kmalu pridružil še upokojenec I. F, Kot pove oškodovanec in več prič, je ta upokojenec ves čas tiščal za Vegeletom in mu menda ponujal krmo. Kmalu sta sedla sama za neko stransko mizo in priče so videle, kako je F. plačeval zapitek z denar, jem voznika. Videle so tudi, da je imel v rokah njegovo denarnico, ko je ta spal za mizo ln prešteval njegov denar. Enkrat je med tem časom šel tudi domov in se takoj vrnil nazaj v gostilno. Ko se j« Vegele prebudil, je ugotovil, da mu je zmanjkal U denarnice skoraj ve«- denar, po njegovem zatrjevanju 32.000 din. Takoj je osumil L F., prav tako tudi v gostilni navzoči gostje, ki so takoj poklicali Ljudsko milico. 1. F. je nato postal naenkrat tako pijan, da se je sesedel na tla. Čeprav denarja pri osumljencu niso našli — zelo sumljiv je njegov odhod domov in takojšnji povratek v gostilno — je bil na podlagi dokazov izjav več prič, da drugi ni mogel vzeti denarja kot on, obsojen na 6 mesecev zapora. Ker dosedaj še ni bil kaznovan, mu je bila kazen odložena za dobo dveh let. Višina vzetega denarja ni bila pred kazenskim sodiščem" točno ugotovljena, zato bo o tem raz. pravljalo civilno sodišče. ALKOHOL GA JE SPREMENIL V URADNO OSEBO Šoferja A. P. doma iz okolice Trebnja, je baje tako bolel zob, da se je moral prav pošteno napiti žganja. Ko ga je imel že dobrega pol litra v želodcu, mu je na mah zrasla »uradna žilica«. V postajni restavraciji v Bršljinu je začel legitimirati goste, toda ti so ga hitro postavili pred vrata, kjer ga je prijela resnična uradna oseba in ga spravila v ambulanto, kjer take popadke ozdravijo. Okrajno sodišče v Novem mestu mu je za to samovoljnost prisodilo i 15 dni pogojnega zapora za dobo • enega leta in plačilo stroškov postopka ter 300 din povpreč-nine. Proslava praznika žena v Črnomlju Za leioJnfi praznik lana J« bila na predvečer 8. marca t Črnomlju akademija, poavecena naprednim ženam. Za t nedeljo, 7. marca dopoldne M> pionirčki in pionirke Crno-meljske osnovne šole obiskali matere padlih partizanov in vojne vdove na njihovih domovih ter jim i povabilom na akademijo, cvetjem io primernim nagovorom čestitali k njihovemu prazniku. Za organizacijo večerne akademije, ki je bila v Prosvetnem domu, pa »ta se ■ vzpledno prizadevnostjo zavzeli tov. Stariliova, mati narodnega heroja Janka Starine in tov. Barica Zugljeva, ki sta t odborom za proslavo izvedle tudi vse potrebne priprave za akademijo. Za uvod v proslavo fe črnomeljski orkester pod vodstvom gimn. ravnatelja tov. Andreja Petka zaigral himno, nakar «e je » svojem referatu tov. Pahuljo Štefka spominjala žrtev in dela, ki so ga v Času NOB in v času povodne izgradnje socializma prispevale belokraiij-ke napredne žene za lepšo in svetlejšo bodočno-sl sončne Bele krajine. Sledila je recitacija, zatem je ženski zbor pod vodstvom prof. Bartola občuteno zapel dve pesmi. Prikupni so bili pionirč-ki osnovne šole, člani pionirske igralske dnižiniee, ki so kljub temu, da so se na igrico pripravljali komaj štiri dni, zadovoljivo odigrali svoje vloge v enodejanki Lojzeta Zupanca »Materina vrnitev<. TovariSioi PrebiH-č in Skubic Marta sta zapeli pesem >Mamica moja<«, nasiopil pa je tudi mladinski pevski zbor črnomeijske gimnazije pod vodstvom direktorja A. Petka. Proslavo sta zaključila ženski zbor in orkester, pionirke 2. b razreda osnovne lole v Črnomlju pa so po zamisli učiteljice tov. Ande Skrbinškove ljubko zaplesale otroški ples na narodno melodijo. Tako so črnomeijske žene dostojno proslavile svoj praznik. 'Hale mieikautvo In nova zadružna mlekarna v Novem mestu (Nadaljevanje iz 9. štev.) SKRBETI MORAMO ZA KVALITETO MLEKA Toda samo moderna mlekarna in strokovni kadri v nji Se ne bodo mogli izboljšati kvalitete mleka na Dolenjskem. Živinorejci si sedaj že prav resno prizadevajo za dvig živinoreje in s tem tudi mlekarstva, le vedno pa vse premalo skrbijo za izboljšanje kvalitete mleka. Kvaliteta je pa o-snovni pogoj, da se bo mlekarstvo na Dolenjskem uveljavilo. Kvaliteta mleka in njegovih izdelkov pa ni odvisna le od krmil, pasme živine in podobno, temveč še prav posebno od ravnanja z mlekom, pa tudi s kravami. Važen pogoj je čistoča krave, hleva, kablic, potem tiste aLi tistega, ki molze, važna je dobro stelja in red, ki ga mora imeti živina pri krmljenju. Higiena hleva je sploh glavni pogoj, da je živina zdrava in donosna. Hlevi morajo biti svetli, primerno topli in zračni, suhi, prostorni in čisti. Krave naj bodo tudi veliko na prostem. Vse to so stvari, ki znatno vplivajo na količino in mastnost mleka. Ko ie mleko pomolzeno, mu moramo posvetiti vso skrb. Prvo ga pustimo, da se ohladi, potem pa ga shranimo na hladen, zračen in topel prostor. Posodo pokrijemo samo z rahlo tančico, da se _mleko zrači. Paziti je treba, da ni blizu mleka dišečih snovi (petrolej, benzin itd.), kajti mleko se nasrka vseh takih vonjav. Posode za molžo in shranjevanje mleka nikdar ne smemo uporabljati za kaj drugega, po vsaki uporabi pa jih moramo takoj temeljito umiti s toplo in mrzlo vodo, kajti mleko je glede čistoče silno natančno. Tako mlekarna kakor potrošnik pa hoče dobiti popolnoma naravno mleko, brez vode in raznih drugih potvorb, kakor se še večkrat rado zgodi. Naloga vsakega, ki zve za primer potvarjanja, zlasti pa kontrolnih organov zadružne mlekarne je, da take brezvestneže krepko kaznuje. POTREBUJEMO SODOBNE ZBIRALNICE ZA MLEKO Pogoj za napredek mlekarstva so nedvomno primerne zbiralnice in kadti-zbiralci. O kakšnih ustreznih in modernih zbiralnicah mleka na Dolenjskem še ne moremo vanajsti uri SADJARJI, ZDAJ PA ZARES! Obstoj našega sadjarstva je odvisen od dveh pogojev: 1. Rešiti 5e obstoječe rodno sadno drevje z ustreznimi ukrepi, m 2. novim nasadom pokloniti vso dolžno pozornost v negi in oskrbovanju od pravilne saditve naprej. Naše sadno drevje propada zaraai okužb po ameriškem ka-parju, ki ga upravičeno imenujemo »sovražnik št. 1« našega sadjarstva. Bo kapar nas, aH mi kaparja? — je odvisno od nas samih. Tega se danes tudi dolenjski sadjarji dobro zavedajo, kar nam dokazujejo izredno dobro obiskani sadjarski tečaji, ki smo jih imeli v letošnji zim. ski sezoni, tako n. pr. na Grmu, v Sentrupertu, v Skocjanu, na Dvoru itd., kakor tudi cela vrsta sadjarskih predavanj po vsej Dolenjski. Uspeli gospodinjski tečaji v Metliki in okolici Na pobudo Društva prijateljev ml'liine so sredi decembra preteklega leta začeli z delom gospodinjski tečaji v Metliki, Drašičih in na Boža-kovem. Trajali so dobra dva meseca in so bili zaključeni konec februarja. Vsi tečaji so uspeli, zlasti v Metliki (vodja tov. Romana Hanzel), kjer je tečajnikom predavalo 13 predavateljev in so dekleta razen pouka v praktičnem gospodinjstvu, kuhanju in konzerviranju poslušala še strokovna predavanja o vrednosti hrane, o splošnem kmetijstvu, živinoreji, perut-ninarstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu, o telesni higieni in nalezljivih boleznih, o negi dojenčka, vzgoji in lepem vedenju. Imele so tudi ročna dela, poleg tega pa so se seznanile še s folklornimi in družabnimi plesi. Za zaključek so dekleta pohabile svoje predavatelje in orgalnizatorje tečaja ter v praksi pokazale pridobljeno znanje. Lepa kuharska razstava je bila dokaz, da je delo in prizadevanje tov. Romane Hanzlove našlo plodna tla. Tečajnice pa so nastopile tudi z belokranjskimi in gorenjskimi folklornimi plesi, ki jih je z njimi naštudiral tov. Edo Gale. Slično sta uspela tudi gospodinjska tečaja v Drašičih (vodja tov. Nežka Petriceva) in Božakovem (vodja tov. Marija Nemamič). Medtem ko je bilo v Metliki med 30 tečajnicami tudi 5 Hrvatic z onkraj Kolpe, pa so gospodinjska tečaja v Drašičah in na Božaico-vem obiskovale poleg deklet tudi nekatere mlade žene, kar je vse hvale vredno. Društvu prijateljev mladine, ki je organiziralo te tečaje, gre posebna zahvala, saj sta marsikatero belokranjsko dekle in žene koristno izrabili zimske mesece in si pridobili za vsako gospodinjo prepo-trebnega znanja. r. Prepričan sem, da bomo uspeli rešiti, kar se rešiti še da. Razpolagamo z izredno učinkovitimi sredstvi za zatiranje ameriškega kaparja, kot n. pr. z Rume-sanom in Kreozanom za zimska škropljenja in Fosfernom in drugimi strupenimi sredstvi za letna škropljenja. Potrebna je samo dobra volja in kolektivna pripravljenost, da ne bomo več gledali križem rok, kako nam sadno drevje vrag jemlje. Pomagajmo si sami in zmaga bo naša! Vemo, da kaparja dokončno ne bomo zatrli —- kapar je tu in bo tudi ostal — rešili pa bomo sadno drevje in naše gospodarske koristi, da ne bo treba otrokom kupovati uvoženega sadja kot n. pr. pomaranče. Po. trebna bo seveda stalna borba, kot so je n. pr. vinogradniki že navajeni v zatiranju peronospore. Nekaj nas bo pa le naučil kapar! Vse premalo smo se zanimali za sadno drevje. Postavljali smo sadnemu drevesu velik, zahteve kot n. pr., da čim bolje rodi, da nam da čim lepše in čim bolj kakovostno sadje, da dozori, kadar si zmislimo in da vzdrži ne vem kako dolgo itd. Prinesli smo zato najrazličnejše sorte z vseh vetrov. Nismo pa pomislili, da ima tako sadno drevje tudi svoje zahteve v pogledu nege, oskrbovanja ln zaščite pred škodljivci in boleznimi. Tako sadno drevje zahte. va od nas seveda mnogo več kot pa kaka lesnika. Največkrat smo po stan navadi drevo posadili, potem pa čakali samo na rod. K temu prištejemo še težke posledice vojne, pomanjkanje zaščitnih sredstev ter slab stimulans v ceni, pa se nam m treba ču- I IMULGIT I0NČEN3E ULTRA 013E za rHlaukoAonc^ Ing. Anton Zore Kmetijstvo na Kočevskem Za povečanje pridelkov vseh njivskih kultur bo nujno upoštevati načela kAlobarjenja, odnosno plodoreda. Omeniti je še uporabo umetnih gnojil, ki so se pred vojno, pa tudi vse do lanskega leta prav malo, ali pa sploh nič uporabljala. Ker se je na raznih predavanjih in kmetijsiko-nadaljeval-nib teča-jih poudarjala korist umetnih gnojil, so gospodarstva letos dobro izkoristila ugodnosti nabave umetnih gnojil po znižanih cenah. Zadruge, ki so lani prodale po nekaj kilogramov umetnih gnojil, «o letos vnovčile kar 3 do 4 vagone, so pa tudi primeri, da je ena zadruga prodaja nad 10 vagonov gnojil. Res je, da so Hh nekateri napačno uporabljali ali celo preveč trosili, vendar so koristi že vidne. S cenami umetnih gnojil so proizvajalci zadovoljni in prosijo po svojih kmetijskih zadrugah, da bi se tudi v bodoče proda j a.! a gnojila po zmogljivih cen.ih, kar bo v korist celotne kmetijske proizvodnje. Sadjarstvo Preveč zapostavljena panoga kmetijstva je sadjarstvo. Od predvojnih 652 ha so se sadovnjaki skrčili na *H ha. Propadlo je veliko sadnega drevja ob poldan ih vaseh in hišah, pešalo pa je tudi v povojnih letih vse do 1950, ko se je pričelo spet saditi sadno drevje. Več zanimanja za gospodarstvo so vsekakor vzbudile kmetijske zadruge, ki so n. pr. lani »pomladi organizirale splošno čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Po izjavah samih sadjarjev ni bilo to delo še nikoli opravljeno tako uspešno Ln v tolikšnem obsegu. V splošnem je Kočevje premalo znano po sadjarstvu, ker je od obstoječega drevja preveč sadnih vrst in ker so bili sadovnjaki vseskozi zanemarjeni. Zato se sadje ni moglo pojaviti na trgu, niti dati večjih dohodkov. Imamo več predelov, kjer prav dobro uspevajo tudi boljše vrste sadja, posebno jabolk. To je vse področje ob Kolpi, od Osilnice do Fare in še naprej, predel Ribnica—Jfurjevica, Karlovica, Velike Lašče in Vel. Poljane ter Nemška loka. Na območju držav-nih posestev pa Stari log, Vrbovec, Stari breg, Onek, Rajhenau in Hrib pri Koprivniku. V teh krajih je možno povsod urediti strnjene nasade. V tem »nislu se je sadjarstvo v zadnjih letih tudi pričelo razvijati. Strnjeni nasadi so zasajeni v Karlovci, Loškem potoku, v Nemški loki in precej tudi na območju državnih posestev. To je šele začetek obnove, (Nadaljevanje ln konec) nimi sredstvi. Opravičeno pričakujemo podpore, da bi mogli ukreniti vsaj najnujnejše za ve čanje kmetijske proizvodnje. Za nujne ukrepe smatramo: t. Z zmernimi cenami gradbe pokazale so se pa takoj težave, nega materiala ali v drugi obliki Drevesca dobro rastejo, toda uni- omogočiti urejevanje gnojišč, grad čuje jih divji zajec, čeprav so za- njo gnojničnih" jam in silosov. varovana, in povzroča ogromno Škodo. Sadjarji se čudijo, kako je mogoče, da je zajec tudi v območju sadovnjakov zaščiten, ko pa napravi letno na tisoče škode. Čas bi bil že, da se tudi ta problem ocenjuje in rešuje po načelih 2. Zadovoljiva rešitev preskrbe z vodo. 3. Izsušitev zamočvirjenih zem ljišč v predelih: Zimarice — So-dražica — Ribnica — Dolenja vas — Kočevje, Velike Lašče — Kar- gospodarskega računa. S prevzgojo lovica — Rašica in pri Fari. V misli naših proizvajalcev, da po- celoti bi pridobili nad 500 ha trebuje tudi sadno drevje nekaj prvovrstnih travnikov, nege, in z načrtnim obnavljanjem | , Ra7me}itev ^dnih m pa? našega sadjarstva, bi v tej panog. ^ j[n ^ ^jj^ obstoje kmet,,«va gotovo dosegli odhene ^ £ pridobljenih pašnikov za uspehe m s tem znatno vplivali rednQ g za ves naraščaj rodov na dohodke. Prednost je tudi ta, da v vseh višjih predelih nimamo ameriškega kaparja. Ta se je raz-pasel v nižinskem pasu ob Kolpi, kjer je milejše podnebje in ker »o tam sadovnjaki razmeroma še najbolj zapuščeni. S posekom bolnih dreves in 2 uvedbo obveznega Škropljenja pa upamo, da ga bomo zatrli ali vsaj hitro omejili. Kaj storitit Tz vsega razberemo, da }e moi-no zboljšanje v vseh panogah kmetijstva: v živinoreji, sadjarstvu in poljedelstvu. Ker pa je gospodarstvo kočevskega okraja pretrpelo med vojno težke izgube, j« nemogoča hitra obnova z last- ne živine. 5. Uvedba stimulacije v primerni obliki za gospodarstva, ki bi zasadile določeno število sadnih drevesc v strnjenih nasadih. 6. Omejitev zaŠČite divjega zajca v sadjarskih predelih. 7. Stalna zagotovitev umetnih gnojil in kmetijskih strojev po zmogljivih cenah. 8. Izpopolnitev znanja o kme tijstvu z uvedbo predmetov iz kmetijstva v zadnjih 2 letih os novne šole ali otvoritev nižje kmetijske šole. Redno vzdrževanje zimskih kmetijsko-nadaljeval nih tečajev. dlti, da je v taki situaciji kapar rekel svojo besedo. Sicer pa je bilo o tem že mnogo napisanega in povedanega, potrebno je, da začnemo končno resno delati. Letos nas bo čas zelo lovil, zato nobenega odlašanja! Ker nas kapar že vse več ali manj zadene, pojdimo v borbo strnjeni in organizirano ter izvršimo vse potrebne ukrepe, o katerih smo se seznanili na tečajih m predavanih. Da v kratkem ponovim: 1. Odstranimo brez usmiljenja vse, kar ne spada v sadovnjak, to se pravi: izkrčimo vse napol suho, ostarelo in izčrpano ter premočno okuženo sadno drevje. Naj ne bo kaka še živa veja vzrok, da nam to drevo ostane gnezdo okužb in stalna nevarnost za tisto sadno drevje, ki hoče še živeti in ki nam še lahko da velike koristi. 2. Odstranimo vse suhe in pregoste veje ter dajmo drevesu zraka ln sonca. Odstranimo ma. hovino in lišaj. 3. Samo tako pripravljena drevesa poškropimo in to temeljito. 4. Ce obrezujemo, se ravnajmo po strokovnih pravilih, a nikar samo brezglavo ne »štucajmo«! Drugače je bolje, da pustimo drevesu naraven razvoj. 5. Izvršimo precepijevanJe in pomlajevanje, kjer je to na mestu. 6. Ne pozabimo, da hočemo črpati pod drevesom m na drevesu, zato če le mogoče drevju pognojimo. 7. Vsa dela morajo biti opravljena do brstenja. Samo na ta način bomo mi kaparja in ne kapar nas! Inž. Lojze Hrček govoriti. Zbiranje mleka je bilo sicer organizirano, toda največkrat v neprimernih prostorih, celo ob cestah, zato je kvaliteta mleka kajpak trpela. Zbiralci sami so bij i čestokrat nepoučeni, kako je treba pravilno ravnati z mlekom. Nova Zadružna mlekarna, ki bo kmalu dograjena, in bo njena zmogljivost do 20 tisoč litrov mleka, pa nas sili, da ukrenemo vse potrebno in uredimo vsem pogojem ustrezajoče zbiralnice, zbiralce pa poučimo o ravnanju z mlekom. Večje zbiralnice bodo, kot je predvideno, v večjih pridobival nih okoliščinah in potrošniških središčih (na pr. Šentjernej, Dol. Toplice, Trebnje, Dvor itd.). Tu bodo imeli tudi moderne naprave za hlajenje mleka in celo za delno predelavo. Enako važne bodo manjše zbiralnice v bližini prometnih žil, vendar odmaknjene cestnem prahu in nesnagi. Te bo tr»-ba zgraditi v najkrajšem času. Treba je tudi poskrbeti, da b>-do te zbiralnice solidno grajene in urejene, dobro tlakovane, z dobro kanalizacijo in postavljene blizu tekoče vode. Kajti zbiralnica mora imeti tekočo vodo, ki jo bodo ponekod lahko izkoristili tudi za ohlajevanje. Zbiralnica brez hladilnih naprav danes ne pomeni niČ. Zlasti je to važno za kraje, ki so močno oddaljeni od centralne mlekarne v Novem mestu. Zbiralnice bodo rudi v takem območju, kjer bomo lahko zbrali vsaj 200 do 400 litrov mleka dnevno. Kvaliteta mleka in kasnejših izdelkov v mlekarni je pa često odvisno od zbiralca. On lahko tudi neposredno vpliva na kmete, da bo dobival v svojo zbiralnico mleko, ki bo ustrezalo vsem zahtevam kvalitete. Cena kvalitetnemu mleku bo tudi najugodnejša! Zadružna mlekarna bo do obratovanja nove mlekarne skušala nuditi vso potrebno pomoč zbiralcem s krajšimi sektorskimi seminarji in podobno. (Konec prihodnjič) Sklepe okrajne mladinske konference uresničujejo Kmalu po okrajni mladinski konferenci se je novomeška mladina začela zbirati na sestanke po terenih, da bi preostale zimske dni izkoristila za čim plodne j še delo. Mladina četrtega terena si je tudi izvolila novo vodstvo. Na svojem zadnjem sestanku so sklenili, da bodo prirejali pestre družabne mladinske večere. Razdelili so si vloge za dve enodejanki, organizirali pletiljski tečaj in sklenili, da bodo prosili za predavanja različne gospodarske strokovnjake ter predstavnike političnih in družbenih organizacij. Želimo čimveč zanimivih predavanj iz vseh področij našega družbenega življenja. Prvo predavanje v tej mladinski organizaciji bo imel Peter Ivanetič, ki bo govoril o vtisih svojega potovanja na Dunaj. Aktiv je sicer še mlad, izmed 84 članov prihaja redno na sestanke le okrog 30 članov, toda ti so delovni in kakor vse kaže, bodo želi tudi uspehe. B. Občni zbori kmetijskih zadrug na Kočevskem Tudi na Kočevskem se kmetijske zadruge z vso skrbjo pripravljajo na letne občne zbore. Dela je dovolj; zaključiti je treba bilance in zadnje seje upravnih odborov so posvečene izključno občnim zborom. t Na splošno so kmetijske zadruge lani dobro gospodarile. Zrasli so številni zadružni objekti: Trgovski dom v Ribnici, zadružna stavba v Sodražici (v tem kraju so uredili tudi prostorne delavnice za predelovalno industrijo na nekdanji Grdinovi žagi), zadružni dom v Kompoljah ln velika mizarska delavnica v Loškem potoku. Delavnico so si zgradili tudi v Karlovici. V Jurjevici so cio kraja uredili zadružni dom, nakupili več strojev itd. Zadruge so posvetile vso skrb dvigu živinoreje, zlasti to velja za zadrugi v Velikih Laščah in Dobrempolju. Zrasli so novi drevesni nasadi, imenski službi je veljala vsa prizadevnosti. Zadruge so silno veliko storil" za zatiranje koloradskega hrošča in raznih sadnih škodljivcev. Lesna predelovalna industrija z domačo obrtjo je v polnem razmahu ln bo kmalu zamenjala surovo predelavo lesa v dokončne izdelke. Tuli v tem prizadevanju imajo zadruge glavne zasluge. Res bi lahko rekli marsikatero pikro na račun nekaterih lesnih odsekov pri zadrugah, ki so težile po prevelikih dobičkih. Toda sedaj se je ta stvar, spričo okrajnih sečnih dover lenj, že precej uredila. Proti koncu lanskega leta smo doživeli likvidacijo KDZ Nemška loka. Kljub dobrim pogojem je šla zadruga v likvidacijo po zaslugi svojega vodstva. Letos se pripravlja združitev KDZ v Karlovici in na Turjaku s tamkajšnjimi kmetijskimi zadrugami, kjer bosta delovali kot zadružni posestvi. Zadružniki naj na občnem zboru izvolijo v uprave svojih zadrug res take ljudi, ki so s svojim tlelom pokaeali, da so vredni zaupanja. Ne smejo pozabiti žena in prizadevanje mladih ljudi, ki bodo s podporo starejših lahko veliko storili za napredek in uspeh zadružništva na vasi. O. K. Iz Velike Loke nam pišejo Člani organizacij na Vel. Loki so ob priliki občnih zborov pregledali dosedanje delo in odkrili mnogo nepravilnosti. V nedeljo 14. februarja je bil občni zbor prostovoljnega gasilskega društva, ki je pokazal, da je duh članstva na trdni osnovi. Pred polno dvorano v zadružnem domu se je zbor pričel s kratkim kulturnim programom iz življenja gasilstva, učenke gospodinjske šole Mala Loka pa so zapele tri pesmi. Zbor je bil v resnici praznik gasilstva ln vsega prebivalstva. Sprejeli so vrsto sklepov, vsak član gasilcev, bo postal tudi član ~"DL. Zveza borcev noče biti zadnja. Na zboru je »prejela sklep, da postavi spomenik pndllm borcem ln žrtvam fašističnega terorja, ki naj bi bil odkrit za dan vstaje 22. julija. Organizacija bo letos posvetila vso Bkrb občinskemu prazniku. Kulturno umetniško društvo nas je presenetilo z uprizoritvijo »Zupanove Micke«, v kratkem pa bodo postavili na oder Flnžgarjevo »Našo kri«. Vse premalo pa smo govorili o našem zadružnem domu, ki je v celoti dograjen in v ponos vsej okolici. Ta je v resnici središče javnega in kulturnega življenja kraja. V njem se nahajajo pisarne občine, matični urad ln pošta, poleg prostorne dvorane pa Še stanovanja za uslužbence teh uradov. Le trgovski lokal kmetijske zadruge se ne da premakniti iz privatni* lokala, navzlic temu, da je že opremljen. Vzrok za to bo znan vsem članom (vrana vrani ne i/.kljuje oči). Za uspešno dograditev doma gre zahvala upravnemu odboru KZ iz leta 1952, saj Je KZ investirala v tem letu iz svojega čistega dobička 3 milijone 200 tisoč dinarjev, da je bil dom v glavnem dograjen. Upravni odbor v letu 1953 pa je po sklepu občnega zbora najel 1 milijon dinarjev kredita ter dom v celoti dogradil. Tudi kmetijska zadrug« bo na svojem občnem zboru gotovo sprejela razne sklepe in dala obračun svojega poslovanja. Najbolj pa nas zanima SZDL ia obračun njene nedelavnosti. Stev. 10 DOCtNISKI CIS1 Stran 8 &s& naših fcrajev Kako je v Gabrovki Ko se po ozki poti, ki te vodi med visokimi hribi, čez klance in doline končno pripelješ v Gabrovko, ti objame oko vinograde in zidanice, ki so posejane naokoli. Zdi se ti, da tu ni prostora za njive in nehote se vprašaš, kakšno je življenje teh ljudi. Sam si lahko odgovoriš na to vprašanje. Tu mora biti revščina. Kes je. Ljudje te le s težavo prebijajo iz dneva v dan, iz leta v leto. Domača gruda jim ne nudi vsega potrebnega in zato so primorani iskati zaslužka drugod. Vendar pa kljub pomanjkanju ln bedi Gabrovčani niso zagrenjeni. Želijo si življenja, veselega življenja, želijo si zabav, želijo izobrazbe. Zaradi tega je kulturno življenje v Gabrovki zelo razgibano. Tu prav pridno dela dramatska in pevska sekcija. Pod vodstvom režiserja Bernarda Franca in Tavčarja Marjana so odigrali v tej sezoni že Okence in Razvaline življenja. Obe igri sta bili prav dobro obiskani, kar dokazuje, da nimajo za igro veselja samo igralci, ampak tudi ostali prebivalci. Se dve igri bomo v kratkem gledali na našem odru; in sicer Cvrčka za pečjo in Trško goro. Iz Poljanske doline V Poljanski dolini se je letošnjo zimo lepo razmahnilo kul-turno-prosvetno delo, za kar se je treba zahvaliti učiteljstvu, pa tudi ostalim prosvetnim delavcem. Mladina po vaseh je vneto študirala razne igre, večer za večerom, ponekod samo ob luči petrolejke (v Radencih, n. pr.). Po vaseh občine Predgrad imajo pripravljenih kar pet iger, Čeprav nimajo nobene dvorane. V Starem trgu so najprej mislili, da bodo igrali v garaži avtobusa, kjer bi prostor še najbolj ustrezal. Garažo so jim prvotno obljubili, pozneje pa so organi avtobusnega prometa iz Kočevja obljubo preklicali, češ da je nevarno za požar. Tako bodo igralci sedaj nastopili v tesnem prostoru osnovne šole. Z igro bodo tudi gostovali, V nedeljo 14. februarja je bila v Starem trgu razširjena seja odbora Zveze borcev za občino Predgrad. Na seji so sklenili, da bodo 1. junija praznovali kot občinski praznik (obletnica napada na Stari trg) in postavili spomenik podlim borcem občine Predgrad. Sklep ZB, da se 1. junij praznuje kot občinski praznik, je na svoji seji potrdil tudi občinski ljudski odbor. Glede prostora, kje naj bi spomenik padlim borcem stal, ljudje veliko razpravljajo. Sta-rotržani so ogorčeni, ker ne bo spomenik v Starem trgu, ampak v Predgrađu. Veliko ljudi meni, naj bi stal spomenik sredi Starega trga. Pa še eno zanimivost iz naše doline: v trgovini KZ Stari trg prodajajo pšenični zdrob po 110 dinarjev kg, v trgovini splošnega trgovskega podjetja iz Črnomlja, ki stoji v neposredni bližini, pa po 55 dinarjev! Polovico ceneje. I. S. Kaj pa pevski zbori? Do lanske jeseni so nastopali ženski in pionirski zbor ter cicibani. V jeseni je bil pa ustanovljen tudi moški in mešani zbor. Vse zbore vodi Vilkar Anica. Na domaČem odru smo imeli en koncert. Ljudstvo je z navdušenjem pozdravilo moški zbor, saj si ga je že tako dolgo želelo. Za Prešernov teden smo imeli koncert na Čatežu. Sedaj se pa zopet vsi zbori pridno pripravljajo za koncert, ki bo v mesecu marcu. Vsem pevcem moram ob tej priliki izreči zahvalo in pohvalo za vso požrtvovalnost. Mislim tu predvsem na one pevke in pevce, ki so pri zboru že od vsega začetka. Iz 6—8 km oddaljene vasi prihajajo redno na vsako vajo. Ne strašita jih ne sneg ne mraz in poleti, ko so ves dan z motiko v vinogradu ali kje drugje pri težkem delu, prihitijo zvečer v Gabrovko na vaje. In prav zaradi tega naši zbori Žanjejo uspehe, kjer koli nastopijo. Tudi kmetijsko gospodarska šola in Sola za žensko kmečko mladino je prav dobro obiskana. Res je, da se najdejo ljudje, katerim se zdi nadaljno izobraževanje neumnost, toda ostalim obiskovalcem teh tečajev to ne jemlje veselja. Radi prihajajo k predavanjem in z zanimanjem sledijo predavateljem. Za konec tečaja bodo zaigrali 2upanovo Micko. Sedaj se pa vprašajmo, ali niso ljudje v tem kraju res razgibani? Vsakdo jim mora dati vse priznanje za njihovo kul-turno-prosvetno prizadevnost. Pepca Frančič Zimsko izobraževanje v Adlešičih Prebivalci občine Adlešiči so že proti koncu oktrobra začeli razmišljati, kako bi čim koristneje uporabili zimski čas za izobraževanje Na revni kraški zemlji slehernega zanima, kako bi se izboljšalo teško gospodarsko stanje z novimi oblikami dela. Ko je vodstvo šole na občinski seji omenilo zimske tečaje, so iz vseh vasi začeli prinašati sezname prijavljencev pa tudi predloge, kaj naj tečaji obravnavajo. V Adlešičih, središču občine, so organizirali splošno izobraževalni kmetijski tečaj. Predava nja o sadjarstvu, kmetijstvu, ovčjereji itd. je dopolnjeval pouk računstva, slovenščine, higiene, zgodovine in vzgoje-slovja. * Na prikrojevalnem tečaju so žene ln dekleta' pokazale, da znajo tudi preproste kmetice narediti marsikaj, kar družina potrebuje. V dveh mesecih so izdelale iz starih nerabnih oblek, pa tudi iz novega blaga, prav lepe obleke in perilo. Zaslugo, da je ta tečaj krojenja in šivanja tako odlično uspel, ima voditeljica tečaja Marija Cvit-kovič. Domača obrt se tudi lepo razvija. Tečajnice so si na dveh tkalskih tečajih v Adlešičih pridobile mnogo novega znanja za delo na boljših statvah. Vse resno delo je poživljala »Adlešička tamburica«, osnovana v začetku decembra pod vodstvom tovariša Ljubica. Prvi sicer skromni nastop so imeli prizadevni tamburaši na Silve-strovo, sedaj pa gostujejo s svo- Dolenja vas pri Ribnici Občinski ljudski odbor Dolenja vas ima v letu 1954 težke naloge. Na zadnji seji so razpravljali o gradnji novega šolskega poslopja v Dolenji vasi. Med okupacijo je bilo staro poslopje popolnoma uničeno. Razredi osnovne šole so v zelo neprimernih učilnicah in razdeljeni po hišah. Najslabše je stanje učilnice, ki se nahaja nad trgovinskim lokalom KZ ln nima niti stranišča. V sporazumu s prebivalstvom Je določen za postavitev nove osnovne šole prostor, ki vodi za Rakltnico ln je nekako center za vse okoliške vasi. Potrebna finančna sredstva je obljubil OLO Kočevje, prebivalci pa bodo pomagali s prostovoljnimi deli. Druga važna naloga pri komunalni dejavnosti je adaptacija stavbe železniškega postajališča v Lipovcu. Pereče vprašanje je tudi gradnja vodovoda. V načrtu je zgraditev dvorane za kulturne namene. V Dolenji vasi obstoja KUD Svoboda, v katero so vključeni mladinci in mladinke iz bližnjih vasi. Da imajo za kulturno življenje veliko zanimanje in si želijo te vrste razvedrila, je pokazal zadnji obisk prireditve, ko je društvo v počastitev 150-letnice prve ^bske vstaje izvajalo Nu-šičevo komedijo »Žalujoči ostali«. Tudi razna predavanja, ki jih prireja SZDL, so zelo dobro obiskana, saj je bilo na zadnjem predavanju o novi davčni politiki navzočih nad 200 ljudi. V nedelja 28. februarja je imela KZ Dolenja vas občni zbor, Gasilsko društvo ima pomembne tradicije, saj obstoja že 80 let. Ustanovil ga je pok. Nace Mrhar. Društvo Je zelo agilno. Na zadnjem občnem I. Z. Simultanke ing. M. Vidmarja V dneh od 4. do 7. marca J* tnedinarodnii mojster ing. Milan Vidmar gostoval po večjih krajih Dolenjske. Odigraj je pet simultank, od tega dve v Novem mestu, po eno pa t Kočevju, Črnomlju in Krškem. Skupim Število odigranih partij je 161, od katerih jih je 9 izgubil, ^5 pa remirirnl. To je vsekakor lep usoeh dolenjskih šahistov. V sredo je mojster igral t Kočevju z 29 igralci. Po večurni borbi je 24 partiij dobil, eno izgubil in 4 retniiziiral. Zmagal je Kalaibota, remi-sirali pa so: Koširjeva, Vcber, Senika r in Junc. V peteik je ing. Vidmar igral prvo simmltanko v Novem mestu z oficirja in vojaki garnririje JLA. Od 27 sodelujočih sta zmagata vojaka Marko Vulič in Spaso Kovačevski. Re-roi»i'rnli pa so: major Popovič, ka- Uspehi TREBANJSKIH SMUČARJEV TVD Partizan Trebnje je v nedeljo 21. februarja izvedlo drugi del društvenih smučarskih tekem. Tekmovali so v smuku, slalomu in Bkokih na pionirski skakalnici. Kakor pri teku, tako je tudi v teh disciplinah tekmovalo za trebanjske razme-rc izredno Število tekmovalcev. Na startu se Je pojavilo 52 tekmovalcev za alpsko kombinacijo ln 35 za skoke. Tekmovanje je uspelo in Je bilo dobro organizirano. Po končanih tekmah so bili v Soli objavljeni rezultati. Ob tej priliki je predsednik društva stane prijatelj podelil vsem prvo in drugoplasiranim tekmovalcem vseh kategorij knjižne ln praktične nagrade In jim v imenu društva čestital k. uspehu z ieljo, da sa tako množično odzovejo' tudi v telovadnico. Ob tej priliki se moramo zahvaliti Občinskemu ljudskemu odboru, Trgovskemu podjetju in Društvu prijateljev mladine za podarjene nagrade. Prva meata so zasedli: Smuk: mc*ka deca: Slak Milan 33,8. Pionirji: Rogelj Ivan 25,7. Mladinci; Kun«č Zdravko 23,5. Mladinci: Kunlič Zdravko 23.5. Članice: Repovi Martina lfl.OO. Clanl: Petrovi« Slavko 24,4. Slalom; pionirji: Florjančtč Alojz 23,3. Mladinci: Ktinstč Zdravko 4*.00. Mladinke; Germov-8eik Mlin 52,2. Članice: Repovi Martina 21.1. Clanl: Bukovec Janez 39,6. Plasman alpske kombinacije: pionirji- Slak Marjan 50,3. Mladinci: kunšlč Zdravko 1:04,5. Clanl- Petrovič Slavko 1:03.7. Skoki: pionlr.11: Flnrlančlč Alojz (10 5, 10,51. Mladinci: Zaleteli Anton (10, 11). Clanl- ******** Slavko <1J, m petana Milam Brksč in Franc Rok ter boroj Konjevič, Zaklan, Matonič in Stevanovič. Naslednji dam je mojster igral t Krškem z 29 igralci. Mojstra sta premagala Dušan Stupar in vojak Uskokovič, remi žira li pa so: učiteljica Albina Ridelj, Ivncič, Strle, Gunčar, PeteKmšck, Kačič in Lavri-ha. V nedeljo j« bila zadnja simultan-ka na turneji. V Domu JLA v Novem mertu je sodelovalo 33 Šahistov, ki to dosegli tudi najboljše uspehe. Zmagala sta Novomcšcana Skerij in BrkiČ. Remiziralo je 14 igralcev: Ravnaher in Uc iz Trebnjega, Jarc iz Mirne peči in Mirčevski, Sitar, Fink, Dežič. Petrovič. Oblak, Ličina, BekiČ, Otaševič, Radaikovič in Ogri-zovič iz Novega mesta. Vsekakor je to najboljši uspeh šahistov dosežen na turonji po Dolenjski. Zadnja si-multamka je trajala polnih 5 ur in pol. Tudi zanimanje za simubanko je bilo veliko, taj je ter igri prisostvovalo, okrog 100 gledalcev. -nt Kurenlovanje v Novem mestu... 1. in 2. marca je prizadevno Društvo prijateljev mladine poskrbelo za odlično pripravljeno . kurentovanje v vseh prostorih Doma JLA, ki se ga je udeležila množica cicibanč-kov, pionirjev, srednješolcev, in vajencev. Videli smo lepo število odličnih mask, izmed katerih so najboljše nagradili. Posebno je treba pozdraviti prisrčno tovarištvo med srednješolci in vajenci vseh strok, ki so po prireditvi izjavili, da U}:o lepe skupne zabave še niso imeli: Prijateljem mladine, ki so se tudi tokrat nesebično žrtvovali in organizirali odlično prireditev, naše priznanje in zahvala! Za odrasle je tokrat poskrbelo TVD Partizan s svojirrv uspelim kurentovanjem, ki je bilo v Domu JLA že 27. februarja 1954. / ... in na Kočevskem Pustov praznik so slavnostno proslavili tudi na Kočevskem. Maškarade vseh vrst, starosti in obrazov si videl po sleherni vasi. Posebno so uspeli pustovalci v Ribnici, kjer že od nekdaj slove burkači in zabavni ljudje. Povorka pustnih šem, pustni običaji, pokop kurenta itd., vse je bilo zvezano z velikimi ceremonijami in smehom številnih gledalcev, ki so tokrat prišli na račun. Pusta v Ribnici je filmala skupina Triglav filma iz Ljubljane. Seveda je pust poleg veselja prinesel tudi »mačka« in nekaj »lukenj« v denarnice. Dobro, da ga praznujemo le enkrat na leto... šahovska simultanka Ing. M. Vidmarja v Črnomlju V četrtek, 4. marca t. 1. je na povabilo šahovske sekcije pri Partizanu« Črnomelj ing. Milan Vidmar priredil v črnomeljskem klubu JLA šahovsko timultanko, ki je bila prva tovrstna prireditev t Beli krajini z mednarodnim mojstrom. Ing. Milan Vidmar je proti 45 nasprotnikom v štiri umi igri sijajno nadigral vse šahiste — amaterje, razen šetošojca črnomeijske gimnazije Zvonimira Novaka in vojaka JLA Sarenaca Miše, ki sta dobila igro z medna rodnim mojstrom. Romi z i rali so Mnlerič Tone, Kobler Ivan in vojak JLA Dejak Stevo. Siranltanka Ing. M. Vidmarja je pokazala, da se j« šahovska igra v le-tiih po osvoboditvi razveseljivo raz-vila in pridobila številne prijatelje, kar je v ostalem tudi zasluga šahov-ske sekcij« v Črnomlju. Nadvse rnz-veseljiva j« bila slika, ko so se z medna rodnim mojstrom pomerili dijaki, preprosti delavci t žuljevimi rokami in izobraženci. Za šahovskimi deskami so v tovariški slogi sedeli oficirji TLA črnomeljskega garnizona, vojak — borec poleg mujorja, študent zraven delaven, igro pa so ^spremljali številni kiibici. Marsikateri igralfc, ki }e gojil upaTiie vsaj za remi, pa si j« zrušil ugodno pozicijo zu igro, ker je nasedel sugestijam kiblcev. Šahovska »linullanka v Črnomlju je bila pomembne« kulturni dogodek za Belo krajino ln feleli je, da bi Šahovska sekcija v Črnomlju nadaljevala s svojim plodtura delom. Bo-