Letnik 1914. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CLXXIV. — Izdan in razposlan 26. dne novembra 1914. Vsebina: (Št. 321 in 322.) 321. Cesarski ukaz o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev (četrti ukaz o odlogu). — 322. Ukaz vsega ministrstva o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev zoper dolžnike na Gališkem in v Bukovini. »31. Cesarski ukaz z dne 25. novembra 1914. 1. o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev (četrti ukaz o odlogu). Na podstavi § 14- državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 18G7. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako: Obseg odloga. § 1. (1) Pred 1. dnem avgusta 1914. 1. nastale zasebnopravne denarne terjatve, vštevši terjatve iz menic ali čekov, nadalje denarne terjatve iz zavarovalnih pogodb, ki so bile sklenjene pred tem dnevom, se odlagajo po naslednjih določilih. (2) Kolikor v §§ 2 do 5 ni določenega nič drugega in ne kraté v §§ 18 do 21 omenjenega sodniškega odloga, so razen zneskov, ki so bili izvzeti od odloga že s cesarskim ukazom z dne 27. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 2G1) v besedilu ministrstvenega ukaza z dne 13. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 280), izvzeti od odloga Še naslednji zneski in je plačati: a) 25 odstotkov terjatev, ki so postale plačne najkasneje 31. dne avgusta 1914. 1., pri menicah in čekih pa najmanj znesek 100 K, 14. dne decembra 1914. L, ako je terjatev postala plačna najkasneje 14. dne avgusta 1914. 1., tisti dan decembra 1914. L, ki s svojo številko ustreza dnevu plačnosti. ako je ter-* jatev postala plačna med 15. in 31. dnem avgusta 1914. I.; b) . 25 odstotkov terjatev, ki so postale plačne v septembru in oktobru 1914. L, pri menicah in čekih pa najmanj znesek 100 K, tisti dan januarja 1915. !.. ki s svojo številko ustreza dnevu plačnosti. (3) Delni znesek, ki ga je plačati, je preračunih po znesku terjatve 1. dne avgusta 1914. !. ali poznejšega dne njene plačnosti; hkratu z delnim zneskom je plačati do plačilnega dneva tekoče obresti cele neplačane terjatve in eventualne postranske pristojbine. )■ (4) Ostanek terjatev, ki so postale ali po- stanejo plačne do vštetega 30. dne novembra 1914. 1., nadalje terjatve, ki postanejo plačne v decembru 1914. 1. in v januarju 1915. 1., se za sedaj odlagajo do vštetega 31. dne januarja 1915. 1. 279 (Slovenlsoh.) Od odlogu docela izvzete terjatve. § 2. Od zakonitega odloga, določenega'v § 1. so docela izvzete: 1. terjatve iz službenih in mezdnih pogodb (§§ 1151 do 1163 o. d. z.); 2. terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb: 3. terjatve za prodane reči ali dobavljeno blago na podstavi pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. dnem avgusta 1914. L, ako se je izročitev ali dobava izvršila ali se izvrši šele po 31. dnevu julija 1914. L, razen ako jo je bilo opraviti pred 1. dnem avgusta 1914. 1.; 4. terjatve društvenih bolniških blagajnic t§ 60 zakona z dne 30. marca 1888. 1. [drž. zak. št. 33]) in nadomestnih zavodov (§§ 65 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.] in cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. [drž. zak. št. 138]) za plačilo prispevkov za bolniško in pokojninsko zavarovanje; 5. pravice do plačevanja obresti in letnin a) na podstavi terjatev, ki služijo za prednostno založbo zastavnih listov in fundiranih bančnih zadolžnic, b) na podstavi knjižno zagotovljenih terjatev hranilnic in skupnih sirotinskih blagajnic, . <•) na podstavi terjatev hranilnic proti občinam ali drugim javnim korporacijam, d) na podstavi drugih knjižno zagotovljenih terjatev ; 6. rentne terjatve in pravice do dajanja za preživljanje; 7. terjatve,, ki gredo družbi Rdečega križa, nadalje zakladu za podpiranje svojcev mobilizo-vaucev ali za drugo pripomaganje o priliki vojne neposrednje ali na podstavi nakazila (§ 1408 o. d. z.); 8. terjatve za plačevanje obresti in vračila glavnic iz državnih dolgov in po državi jamčenih dolžnosti; 9. terjatve za plačevanje obresti in za vrače-vanje glavnic iz zastavnih pisem, fundiranih bančnih zadolžnic in delnih zadolžnic; 10. terjatve iz zastavnih posojil zastavljalnic in obrtniških posojevalcev na zastave; toda v obratu zastavarske obrti se zastavljeni predmet ne sme prodati prej nego šest mescev po prvotno določenem času zapadlosti; I 1. terjatve kreditnih zadrug zoper osebe, ki so trajno nameščene v javni ali zasebni službi in kojih službeni prejemki se niso bistveno zmanjšali izza 1. dne avgusta 1914. 1.. za plačilo obresti in vračila glavnice iz posojil. Terjatve iz zavarovalnih pogodb. § 3. (1) Od zakonitega odloga so nadalje izvzete pravice : a) iz pogodb o zavarovanju življenja do odkupa ali dovolitve posojil do višine 500 K in do plačila zavarovalne vsote do višine 5000 K, b) iz zavarovalnih pogodb, ki so bile posebej sklenjene za primer smrti v vojni, do polne višine zavarovalne vsote, e) pri vseh drugih zavarovalnih strokah do višine 5000 K in. ako vsota odškodnine presega 5000 K, do 5000 K in 20 odstotkov tistega zneska odškodnine, ki presega 5000 K, nikakor pa ne do več nego skupaj 10.000 K. d) do plačevanja zavarovalnih premij do višine 100 K. (2) Pogodbene, za plačevanje premij določene dodatne rokove je vračunjati v dobo zakonitega odloga. (3) Pravnih škod. ki so v pogodbi spojene s tem, če se premija za zavarovanje življenja docela ali deloma ne plača, ne more uveljavljati zavarovalec od drugega leta zavarovanja počenši, dokler velja ta cesarski ukaz, razen ako je zava-rovatelj v 14 dneh po preteku pogodbenega, za plačilo premije določenega dodatnega roka izjavil, da ne nadaljuje zavarovanja. Ako zavarovatelj ni pravočasno podal lake izjave, je dolžen plačati premijo. (4) Določila tretjega odstavka se uporabljajo na premije, ki so postale plačne med 1. dnem avgusta 1914. 1. in pričetkom veljavnosti tega cesarskega ukaza, z izpremembo, da začne štirinajstdnevni rok teči z dnem, katerega dobi ta cesarski ukaz moč. Terjatve iz tekočega računa, blagajničnih listkov j in vložnik knjižic. § i- (1) Terjatve iz tekočega računa in iz vlog za blagajnične listke so odložene z omejitvijo, da se more v teku koledarskega mesca pri deželnih in delniških bankah zahtevati plačilo do višine 5 odstotkov 1. dne avgusta 1914. 1. obstoječe tei^atve, najmanj pa 400 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši raiffeisenovke (zakon z dne 1. junija 1889. 1. [drž. zak. št. 91]), plačilo do višine 2 odstotkov tiste terjatve, najmanj pa 200 K. in pri raiffeisenovkah plačilo do višine 50 K. Pravica do izplačila obresti, pripadajočih za drugo polletje 1914. ni odložena, toda uveljavljati se more šele po 31. dnevu decembra 1914. 1. (2) Plačilo višjih nego spredaj oznamenjenih zneskov se lahko zahteva iz terjatev iz tekočega računa in iz vlog za blagajnične listke: 1. Brez omejitve na določen znesek,. ako je vračilo a) kakor je potrjeno, potrebno za izpolnjevanje dolžnosti, naloženih upniku po § 1, odstavek 2 in 3. za izplačevanje plač in mezd v lastnem obratu upnika ali za plačilo najemnin ali zakupnin, ki jih dolguje upnik, ali obresti in letnin, ki so po g 2, št. 5, docela izvzete od odloga ; b) potrebno za plačevanje terjatev države ali davkov in javnih davščin, nadalje za vplačevanje na državna posojila s lem, da se preodkaže ali pošlje blagajnici, ki je poklicana prevzemati jih; c) ako ga terjajo dežele, okraji, občine, da izpolnjujejo svoje dolžnosti, vštevši obresto- • vanje in razdolžbo deželnih in komunalnih dolgov, nadalje ako ga terjajo banke in zavodi, ki so izdali zastavne liste ali druge zadolžnice, da izpolnjujejo svojo iz tega nastalo dolžnost obrestovanja in razdolžbe, končno javnopravne zavarovalnice, da izpolnjujejo svoje dolžnosti nasproti zavarovancem in njihovim svojcem, ali zasebne zavarovalnice, da, kakor je potrjeno, izpolnjujejo dolžnosti, naložene jim po § 2, št. 6, in g 3; d) ako ga terjajo sodišča iz novcev, ki so jih vložila; e) ako ga terjajo odvetniki ali notarji iz novcev, ki so jih vložili, da. kakor je potrjeno, slu-šajo sodne odredbe ali naročila ‘ ali da izpolnjujejo ne odložene dolžnosti svojih naročiteljev. II. V vsakem koledarskem mescu do višine 2Ü odstotkov 1. due avgusta 1914. 1. obstoječe terjatve iz tekočega računa ali iz vlog za blagajnične listke, kolikor je vračilo, kakor je potrjeno, neobhodno potrebno za vzdrževanje upnikovega obrata ; III. v času od 1. dne decembra 1914. 1. do 31. dne januarja 1915. I. do višine 25 odstotkov 1. dne 'avgusta 1914. 1. obstoječe terjatve iz tekočega računa ali iz vlog za blagajnične listke, kolikor se vračilo dokazno potrebuje, da se izpolni kreditnemu zavodu po tem cesarskem ukazu naložena dolžnost za vračila iz lekočega računa ali iz vlog za blagajnične listke ali na vložno knjižico. Da se izpolnjuje dolžnost, ki je naložena kreditnemu zavodu po št. 1. lit. b. se lahko terja povračilo s tem. da se preodkaže ali pošlje blagajnici, poklicani za prevzemanje, brez omejitve na določen znesek. (3) V drugem odstavku, št. 1, II in lil, ozna- menjeni zneski se lahko terjajo drug poleg drugega. V teku istega koledarskega mesca pa se morejo v prvem in drugem odstavku oznamenjeni zneski terjati drug poleg drugega samo do najvišjega zneska, ki ga je kreditni zavod dolžen izplačati ali na podstavi določil prvega ali drugega odstavka. (4) Zoper zahtevo, naj se terjatve iz lekočega računa preodkažejo na obstoječe račune ali na račune, ki se začno nanovo pri istem kreditnem zavodu, se ne more ugovarjati s tem. da velja odlog; toda izplačilo preodkazanih zneskov se ne more terjati, dokler traja odlog. § 5. (1) Terjatve iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred 1. dnem avgusta 1914. h, so odložene z omejitvijo, da se more od iste vloge v teku enega koledarskega mesca zahtevati pri deželnih in delniških bankah ter hranilnicah plačilo do višine 5 odstotkov 1. dne avgusta 1914. I. obstoječe imovine, najmanj pa 200 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši railTeisenovke, plačilo do višine 2 odstotkov one imovine, najmanj pa 100 K, in pri raiffeisenovkah plačilo do višine 50 K. Pravica do izplačila obresti, pripadajočih za drugo polletje 1914., ni odložena, toda uveljavljati se more šele po 31. dnevu decembra 1914. 1. (2) Ako je znašala vloga, ki se je vložila pred 1. dnem avgusta 1914. 1. pri deželni ali delniški banki ali pri hranilnici, 16. dne septembra 1914. 1. še več nego 2000 K. se lahko terja razen tega v času od 1. dne decembra 1914. 1. do '31. dne januarja 1915. 1. 20 odstotkov ostale vloge za plačilo terjatev države ali davkov in javnih davščin s tem, da se preodkaže ali pošlje blagajnici, kateri je poverjeno pobiranje, in nadaljnjih 20 odstotkov, kolikor se, kakor je potrjeno, zahtevajo nazaj, da se izpolnjujejo dolžnosti, ki so naložene upniku po § 1, odstavek 2 in 3. (3) Zneski za vplačevanje na posojila države tako, da se preodkažejo ali pošiljajo blagajnici, ki je poklicana za prevzemanje, ter zneski, ki so jih vložila sodišča, se lahko terjajo nazaj brez omejitve. § <;• Ako je kreditni zavod na podlagi tekočega računa, na vlogo za ltlagajnični listek ali na vložno knjižico plačal več, nego se je moglo vsakočasno terjati po §§ 3 in 4 cesarskega ukaza z dne 13. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 216) in po §§ 4 in 5 cesarskega ukaza z dne 27. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 261) in tega cesarskega ukaza, lahko vračuni presežek tudi v poznejšem koledarskem mescu, ako se znova zahteva plačilo. l'ravlco do povračila iz plačevanja terjatev s predpravicami. 8 7. Terjatve za povračilo za tretjo osebo plačanega dolga davkov ali javnih davščin so odloživc po določilih § 1, v konkurzu in v izvršilnem postopku pa uživajo predpravico plačane terjatve. Menice in čeki. 8 s- (1) Pri menicah, ki so bile izdane pred 1. dnem avgusta 1914. 1., veljajo za plačilne dneve za zneske, ki so po § 1, odstavek 2 in 3, izvzeti od odloga, lam oznamenjeni dnevi. (2) Gledč zneska, odloženega po S 1, odstavek 4, se odlaga plačilni dan za sedaj na 1. dan februarja 1915. 1. Temu primerno se preloži tudi rok za protestovanje. (3) Ako se deloma plača, je treba na menici zaznamovati, kdaj, kdo in koliko je plačal. Plačujočemu je dati pobotnico na prepisu menice. § 9- (1) Ako da regresni dolžnik na menico, ki je postala plačna pred 1. dnem avgusta 1914. L, delno plačilo (§ 1, odstavek 2 in 3). lahko zahteva razen zaznamka po § 8, odstavek 3, in pobotnice poverjen prepis protesta. Izročitev pov^-jenega prepisa je zabeležiti na protestu. Duplikat ali več nego en poverjen, prepis protesta za eno delno plačilo se ne sme izročiti. Podpis Avstrijsko-ogrske banke na prepisu protesta nadomešča njegovo poveritev. (2) Ako regresni dolžnik uveljavlja povračilo delnega plačila, ki ga je dal, proti prednikom ali akceptantu, je pri menicah, ki so postale plačne pred 1. dnem avgusta 1914. 1., predložili pobotnico in poverjeni prepis protesta, ako ga pa ni bilo treba, pobotnico in poverjen prepis menice. § 10. (1) Pri menicah, ki so bile izdane pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in so postale ali postanejo plačne po 31. dnevu julija 1914. L, je dognati. da se ni' dalo delno plačilo (S 1, odstavek 2 in 3) s protestom, in sicer tudi tedaj, ako bi ga sicer ne bilo treba. Prednike je obvestiti po členu 45 do 47 m. r. (2) Pri menicah, oznamenjenih v odstavku 1, se lahko nadomesti protest, ker se ni plačalo delno plačilo (g 1. odstavek 2 in 3): a) z izjavo akceptantuvo (trasatovo). izdajnika lastne menice ali domicilijalovo; b) z izjavo imetnika menice, ako se more nanj potegniti ček po § 1 zakona z dne 3. aprila 1906. 1. (drž. zak. št. 84). (3) Izjava se mora postaviti na menico ali z njo združen list (allonge) in podpisati jo mora tisti, ki poda izjavo. Obsegati mora dan prezen -lacije in pripomnjo, da se plačilo ni plačalo ali da se ni dobila oseba, kateri je bilo prezentovati. Ako se opravilni prostor, ali če ga ni. stanovanji' ne more poizvedeti, se ne uporablja predpis odstavka 2, lit. b. (4) Ako plača regresni dolžnik delno plačilo na menico, ki je bila izdana pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in je postala ali postane plačna po 31. dnevu julija 1914.-1.. lahko zahteva razen zaznamka po § 8, odstavek 3, in pobotnice izločitev protesta o ne plačanem delnem plačilu ali, ako se je protest nadomestil z eno v odstavku 2 oznamenjenih izjav, poverjen prepis menice. Poveriti se mora v roku, določenem za protestovanje. Izročitev menice je zaznamovati na menici. Več nego en prepis menice se ne sme izročiti. Podpis Avstrijsko-ogrske banke na prepisu menice nadomešča njegovo poveritev. (5) Ako regresni dolžnik uveljavlja povračilo delnega plačila, ki ga je dal, proti prednikom ali akceptanlu, je pri menicah, oznamenjenih v odstavku 1. predložiti pobotnico in protest ali protest nadomeslujočo izjavo (odstavek 2 do 4) o ne plačanem delnem plačilu. § 11. Določila §g 8 do 10 se primerno uporabljajo na čeke. Vpliv višje sile na menice in čeke. § 12. . Ako je pri menicah in čekih, brez razlike plačilnega kraja in dneva izdaje, prezentaciji ali protestovajiju na potu nepremagljiva ovira (višja sila), ki je nastala zaradi vojnih dogodkov, se odlaga plačilni čas, rok za prezentacijo v sprejem ali v plačilo in za protestovanje za toliko, kolikor je potrebno, da se izvrši meničnopravno dejanje, ko odpade ovira, najmanj pa dotlej, da poteče 10 delavnikov potem, ko je odpala ovira. V protestu je, kolikor mogoče, dognati oviro in njeno trajanje. Vračcvanje obresti In blagajniški Skonto. § 13. (1) Za čas, za katerega se vsled odloga (§§ 1, 3. 4, 5. 8 in 12) odlaga plačilo, je plačevati zakonite obresti ali višje obresti, ki gredö po pogodbi. (2) Ob preračunu zneska, ki ga je plačati iz odložene terjatve po preteku odloga, se v dvomu ne sme odbiti blagajniški skonto. Rokovi zastaranja in tožbcni rokovi. § 14.. Doba odloga se ne vračuui ob preračunu roka zastaranja in zakonitih rokov za vložbo tožbe. Odpoved in dogovorjene pravne škode. § 15. Z odpovedjo denarne terjatve, ki Iti bila zakonito odložena, če bi bila plačna, je ravnati tako, kakor da bi se bila izrekla 1. dne oktobra 1914. !.. ako se je odpoved izrekla med 1. dnem avgusta in 28. dnem septembra 1914. 1., in kakor da bi se bila izrekla 1. dne decembra 1914. h, ako se je izrekla med 29. dnem septembra 1914. 1. in dnem pred razglasitvijo tega cesarskega ukaza; toda od denarne terjatve, ki je tako poslala plačna, se morejo v času, za katerega se z odlogom odlaga plačilo plačnega zneska, terjati samo obresti, ki gredö po pogodbi. (2) Z odpovedjo, ki je bila izjavljena med dnevom razglasitve tega cesarskega ukaza in 31. dnem januarja 1915. h, denarne terjatve, ki bi bila zakonito odložena, če bi bila plačna, je ravnati tako. kakor da bi se bila izjavila 1. dne februarja 1915. 1. (3) Pravica odpovedati ali zahtevati, naj sc takoj vrnejo glavnični zneski, ki je po pogodbi podeljena upniku, ako bi se obresti, letnine ah obroki terjatev v § 1, odstavek 1, oznaraenjene vrste ne plačevali pravočasno, ali druge za ozna-menjeni primer dogovorjene pravne škode, iz-vzeinši dolžnost plačevati zamudne obresti, se ne morejo uveljavljati, ako je dolžnik zaostal samo z obrestimi, letninami ali obroki, ki so postali plačni ali postanejo plačni pred I. dnem februarja 1915. 1. Pobot. Š 16. Okolnost, da je terjatev odložena po določilih tega cesarskega ukaza, ni na potu pobotu z drugo terjatvijo. Primlnopraviii predpis!. § 17. (1) Sodni postopek o tožbah, s katerimi se zahteva plačilo terjatev, ki so po § 1, odstavek 2 in 3. deloma izvzele od .odloga, je nadaljevali uradoma brez ozira na stanje postopka. Nove tožbe, naj se plačajo take terjatve, so dopustne, četudi se z njimi zahteva plačilo polnega zneska terjatve. Zavračati pa je nove tožbe, ki merijo samo na plačilo odloženih zneskov terjatve. Na podlagi menic ali čekov, ki so bili izdani pred 1. dnem avgusta 1914. in so postali ali postanejo plačni po 31. dnevu julija 1914. 1., so tožbe dopustne le gledé zneska, po § 1, odstavek 2 in 3, izvzetega od odloga. (2) Obsodba na plačilo, za katero gre dolžniku ob času izreka sodbe še zakoniti odlog, je dopustna; toda rok za plačilo, všlevši pravdne stroške, je določiti tako. da se začne od zadnjega dneva zakonitega roka odloga. Ta dan je navesti koledarsko v sodbi z navedbo dneva plačnosti terjatve. Začetek s sodbo določenega roka za plačevanje zneskov terjatev, kojib zakoniti odlog se podaljšuje s tem cesarskim ukazom, vštevši pravdne stroške, se prelaga na dan, katerega je plačati po določilih tega cesarskega ukaza. Sodniški odlog. § 18. tl) Pravdno sodišče lahko na tožencev predlog, ako to opravičuje njegov gospodarski položaj iti ako upnik s tem ne trpi nerazmeme škode, gledé zneskov terjatev, ki so po § 1, odstavek 2 in 3, ali § 2, št. 5, lit. d, izvzeti od zakonitega odloga, določi v sodbi daljšo nego zakonu ustrezno plačilno dobo; ta doba pa ne sme presegati zakonite dobe odloga, veljajoče za ostanek terjatve in v primeru § 2, št. 5, lit. d, veljajoče za odložene terjatve z enakim dnetn plačnosti. Sodniški odlog, ki se je dovolil na najdaljšo, po predpisih, veljajočih ob času njihove dovolitve, dopustno dobo, velja za podaljšanega do vštetega 31. dne januarja 1915. 1.; sodišče pa lahko na upnikov predlog in zaslišavši dolžnika (§ 50 izv. r.), sklene skrajšanje roka. (2) Toženec mora dejanske trditve, na katere opira svoj predlog, narediti verojetne. (3) Sodišče sme dovolitev dobe narediti odvisno od dajatve varnosti. (4) Zoper dovolitev ali odreko sodniškega odloga ni pravnega pomočka. (5) Ta določila se ne uporabljajo na terjatve iz menic ali čekov. (1) Dolžnik lahko predlaga na okrajnem sodišču. v čigar okolišu ima upnik svoje stanova-liščc, pripoznavši upnikovo terjatev, naj se upnik pozove na razpravo o določitvi plačilnega roka za znesek dolga, ki je po § 1. odstavek 2 in 3, ali § 2. št. 5. lil. reodkažejo na obstoječe račune ali (Slovenisck. na račune, ki se začno nanovo pri istem kreditnem zavodu, se ne more ugovarjati s tem, da velja odlog; toda izplačilo preodkazanih zneskov se ne more terjati, dokler traja odlog. § 5- Terjatve iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred 1. dnem avgusta 1914. 1., so odložene z omejitvijo, da se more od iste vloge v teku enega koledarskega mesca zahtevati pri deželnih in delniških bankah ter hranilnicah plačilo do višine 200 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši raiffeisenovke, plačilo do višine 100 K, in pri raiffeisenovkah _plačilo do višine 50 K. § 6. Ako je kreditni zavod na podlagi tekočega računa, na vlogo za blagajnični listek ali na vložno knjižico plačal več, nego se je moglo vsakočasno terjati po §§ 3 in 4 cesarkega ukaza z dne 13. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 216) in po §§ 4 in 5 ukaza z dne 13. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št.- 279) in tega ukaza, lahko vračuni presežek tudi v poznejšem koledarskem mescu, ako se znova zahteva plačilo. Pravice do povračila iz. izplačevanja terjatev s predpravicami. § 7. Terjatve za povračilo za tretjo osebo plačanega dolga davkov ali javnih davščin so odložive po določilih § 1, v konkurzu in v izvršilnem postopku pa uživajo predpravice plačane terjatve. Vpliv višje sile na menice in čeke. 8 8. (1) Ako je pri menicah ali čekih, brez razlike plačilnega kraja in dneva izdaje, prezentaciji ali protestovanju na potu nepremagljiva ovira (višja sila), ki je nastala zaradi vojnih dogodkov, se odlaga plačilni čas, rok za prezen tacijo v sprejem ali v plačilo in za protestovanje za toliko, kolikor je potrebno, da se izvrši meničnopravno dejanje, ko odpade ovira, najmanj pa dotlej, da poteče 10 delavnikov potem, ko je odpala ovira. V protestu je, kolikor mogoče, dognati oviro in njeno trajanje. 280 (2) Za menice in čeke, brez razlike dneva izdaje, ki so plačni na Gališkem ali v Bukovini, nadalje za menice in čeke, ki so bili izdani po 31. dnevu julija 1914. 1. in so plačni na Gališkem ali v Bukovini ali kojih trasat, in pri lastnih menicah, kojih trasant stanuje v tem ozemlju (čl. 4, št. 8, in čl. 97 m. r.), se odlaga dan plačila in rok za prezentacijo v sprejem ali v plačilo za sedaj na 1. dan februarja 1915. 1. Temu primerno se prelaga tudi rok za pro-testovanje. Tračevanje obresti in blagajniški Skonto. § 9. (1) Za čas, za katerega se vsled odloga (§§ 1, 3, 4, 5 in 8) odlaga plačilo, je plačevati zakonite obresti ali višje obresti, ki gredo po pogodbi. (2) Ob preračunu zneska, ki ga je plačati iz odložene terjatve po preteku odloga, se v dvomu ne sme odbiti blagajniški Skonto. Rokovi zastaranja in tožbe« i r okovi. § 10. Doba odloga se ne vračuni ob preračunu roka zastaranja in zakonitih rokov za vložbo tožbe. Odpoved in dogovorjene pravne škode. § H- Z odpovedjo denarne terjatve, ki bi bila odložena, če bi bila plačna, je ravnati tako, kakor da bi se bila izrekla 1. dne oktobra 1914. 1., ako se je odpoved izrekla med 1. dnem avgusta in 28. dnem septembra 1914. L, in kakor da bi se bila izrekla 1. dne decembra 1914. 1., ako se je izrekla med 29. dnem septembra 1914. 1. in dnem pred razglasitvijo tega ukaza; toda od denarne terjatve, ki je tako postala plačna, se morejo v času, za katerega se z odlogom odlaga plačilo plačnega zneska, terjati samo obresti, ki gredô po pogodbi. (2) Z odpovedjo, ki je bila izjavljena med dnevom razglasitve tega ukaza in .11. dnem januarja 1915. 1., denarne terjatve, ki bi bila odložena, če bi bila plačna, je ravnati tako. kakor da bi si' bila izjavila 1. dne februarja 1915. I. (3) Pravica odpovedati ali zahtevati, naj se takoj vrnejo glavnični zneski, ki je po pogodbi podeljena upniku, ako bi se obresti, letnine ali obroki terjatev v § 1, odstavek 1, oznamenjenç vrste ne plačevali pravočasno, ali druge za ozna-menjeni primer dogovorjene pravne škode se ne morejo uveljavljati, ako je dolžnik zaostal samo z obrestimi, letninami ali obroki, ki so postali plačni ali postanejo plačni pred 1. dnem februarja 1915. 1/ Pobot. § 12. Okolnost, da je terjatev odložena po dolo-čilihc tega ukaza, ni na potu pobotu z drugo terjatvijo. Pravduopravni predpisi. § 13. (1) Sodnega postopka o tožbah, s katerimi se zahteva plačilo odloženih terjatev, ni nadaljevati dotlej, da poteče rok odloga, razen ako toženec predlaga nadaljevanje prekinjenega postopka. Ako se je pa že pred 1. dnem avgusta 1914. 1. vršil prvi narok v zmislu § 239 c. p. r. ali ustna sporna razprava, je nadaljevati sodni postopek in v razsodbi določiti rok za plačilo, vštevši pravdne stroške, tako, da se začne od zadnjega dneva roka odloga (§ 1). Ako se je ta dan navedel koledarsko, se preloži začetek roka plačila na dan, katerega je treba plačati po določilih tega ukaza. (2) Nove tožbe za plačilo odloženih terjatev je zavračati. Izvršilo. § H. (1) Izvršilnih dejanj, vštevši izvršilo za zavarovanje v prid odloženim terjatvam ni dovoljevati v roku odloga, že dovoljenih pa ni izvršiti. Tekočega izvršilnega postopka, izvzemši prisilno upravo in prisilno dajanje v zakup, ni nadaljevati. Že vročeni preodkazni sklepi ostanejo v moči. Z izvršilom poterjane zneske je razdeliti. (2) Izvršilna dejanja, ki so se opravila, preden se jo na izvršilnem sodišču izvedelo za cesarski ukaz z dne .13. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 216), ostanejo v moči. (3) Začasne odredbe v prid odloženim terjatvam se lahko dovolé in izvršč. Sodniški odlog. § 15. Osebam, oznamenjenim v § 1, odstavek 1, lahko poklicano sodišče po naslednjih določilih (§§ 1 (i do 18) dovoli odlog za dolžnosti vsake vrste in pravtako izreče, da pravne škode, ki so se dogovorile za primer ne pravočasne izpolnitve, izvzemši dolžnost plačati zamudne obresti, ne nastopijo ali se odpravijo. § 16. (1) Pravdno sodišče lahko na tožencev« predlog, ako to opravičuje njegov gospodarski položaj in ako upnik s tem ne trpi nerazmerne škode, gledé terjatev, ki so po §§ 2 do 5 izvzete od odloga, določi v sodbi daljšo nego zakonu ustrezno plačilno dobo; ta doba pa ne sme presegati dobe odloga, veljajoče za odložene terjatve z enakim dnem plačnosti. Sodniški odlog, ki se je dovolil na najdaljšo, po predpisih, veljajočih ob času njihove dovolitve, dopustno dobo, velja za podaljšanega do vštetega 31. dne januarja 1915. L; sodišče pa lahko na upnikov predlog in zaslišavši dolžnika (§56 izv. r.), sklene skrajšanje roka. (2) 'Joženec mora dejanske trditve, na katere opira svoj predlog, naredili verojetne. (3) Sodišče sme dovolitev dobe naredili odvisno od dajatve varnosti. (4) Zoper dovolitev ali odreko sodniškega odloga ni pravnega pomočka. o dolgu, v posebnem sklepu. Stroške razprave mora dolžnik povrniti upniku. (3) Določila § 16 se primerno uporabljajo. § 18. (1) Izvršilno sodišče lahko na predlog zavezanca s pogoji, oznamenjenimi v § 16, odstavek 1, odloži izvršilo v prid terjatvi, ki je po §§ 2 do 5 izvzeta od odloga, na dobo najdalje dveh mescev in zaukaže razveljavo že opravljenih izvršilnih činov tudi brez varnosti, zahtevane v § 43, odstavek 2, izvr. r. Taka odložitev je ^nedopustna, ako je pravdno sodišče že po §§16 ali 17 dovolilo plačilni rok. (2) Na dovolitev odložitve se primemo uporabljajo določila § 16, odstavek 2 do 4. (3) Po § 15 ukaza z dne 13. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 279) na dobo dveh mescev odloženo izvršilo se po istih pogojih na predlog zavezanca lahko odloži na najdalje še dva mesca. Pravica vzajemnosti. § 19. Ako morejo upniki, ki imajo v tuzemstvu svoje stanovaiišče (sedež), v drugi državi uveljavljati zasebnopravne terjatve samo v manjši izmeri ali z večjimi omejitvami, nego je določeno v tem ukazu, so terjatve upnikov, ki imajo svoje stanovaiišče (sedež) v tej državi, podvržene enakim omejitvam. § 20. § 17. (1) Dolžnik lahko predlaga na okrajnem sodišču, v čigar okolišu ima upnik svoje stanovaiišče, pripoznavši upnikovo terjatev, naj se upnik pozove na razpravo o določitvi plačilnega roka za dolg, ki je po §§ 2 do 5 izvzet od odloga. (2) Sodišče naj razsodi o plačilnem roku v pripoznalni sodbi, ki se izreče na upnikov predlog, ali, ako stranke prepusté sodišču določitev plačilnega roka v sodni poravnavi, sklenjeni Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Hkratu izgubita moč ukaza z dne 13. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 279) in Z/dne 19. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 318). Stiirgkh s. r. Hoclienburger s. r. Forster s. r. Trnka s. r. Zenker s. r. Georgi s. r. Heinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r. Morawski s. ' h