Nh ročnimi ^^^ ^ M^^^HV*. ^ ^^^^^^^ ^^^^ Cek račun: Ljnb- ^^ m M ^^^^^^ I iaua •i«.. - n«- ^^^^ ^m ^^ m ^^^ m ^m ^ i0.u«» o prestolicah velesil Hitlerjevi zaupniki ter gotovo tudi vsled genijalne urnvnovešenosti francoske (»olitike, pa je nastopilo v decembru 1934 miroljubno razpoloženje, ki je omogočilo, da se je ljudsko irlasovunje vršilo na tako dostojanstven način in da je dalo tako jasen izraz ljudske volje v prilog Nemčije, pri tem pa do pičice spoštovalo predmise mirovnih pogodb, ki izhajajo iz tega plebiscita nedotaknjene. Bolesten razvoj posaarskega vprašanja mi mirovne pogodbe dalje pa do danes, razvoj, ki Ženeva, 17. jan. b. Ni še popolnoma gotovo, toda vsi znaki kažejo, da je bil v teku snočnjega sestanka dosežen sporazum za ureditev saarskega vprašanja. Gre predvsem za tri točke: 1. proglas nemške oblasti nad saarskim področjem, 2. določitev dneva za izročitev saarskega področja Nemčiji, ki bi se imela po informacijah izvršiti med 15. in 18. februarjem, 3. ureditev vseh upravnih, gospodarskih in finančnih vprašanj. Ta sporazum se je dosegel v pogajanjih med Zvezo narodov in Nemčijo ter deloma tudi med Parizom in Rimom. Prvi bodoči sestanek Sveta Zveze narodov bo ugotovil, če je Nemčija izpolnila vse pogoje, ki so se ji postavili. Na današnji seji Sveta Zveze narodov bi moral imeti francoski zunanji minister Laval kratek govor o francosko-nemških odnosih. Dan hudih napetosti Ženeva, 17. jan. c. Danes je bil najbolj kritičen dan tega zasedanja v Ženevi. Vse je pričakovalo, da se bo seja sveta vršila že dopoldne ob 10 in pol, kakor je bilo javljeno včeraj. Snoči je še izgledalo, da bo danes v»*s šlo v redu, posebno zato, ker je francoska delegacija izjavljala, da ne misli delati težav pri predaji Posaarja. Toda dopoldanska seja je bila odložena. Kmalu nato se je izvedelo, da so nastopile resne težave glede rešitve posaarskega problema. Pri pogajanjih med Nemčijo in tajništvom Zveze narodov so Nemci stavili pogoje glede razorožitve Posaarja. Sicer se ne ve za vsebino teh pogojev, vendar pa je bila ta vest dovolj, da je nastala okoli poldne velika napetost med Francijo in Nemčijo. Pogajanja z nemške strani vodi nemški generalni konzul v Ženevi Krape. Različnost nemškega in francoskega stališča obstoja v tem, da Nemčija smatra, da Posaarje ne spada pod iste določbe versajske mirovne pogodbe kakor Porenje, ki je bilo po vojni zasedeno od zavezniških čet. Svet Zveze narodov je prišel v velike težave, ker bi moral nenadoma zavzeti stališče in se tako postaviti v vlogo razlagatelja versajske mirovne pogodbe. Francoska delegacija popoldne izjavlja, da v tem oziru ne more čisto nič popustiti Nemčiji. Tajništvo Zveze narodov pa je kmalu nato izjavilo, da se vrši seja Sveta Zveze narodov danes ob petih popoldne. Takoj nato je Laval izjavij časnikarjem, da ne more več zavlačevati posaarskega problema in da hoče na vsak način na današnji seji izreči zadnjo besedo. Časnikarji so se takoj nato obrnili na tajništvo Zveze narodov, kjer jim je bilo izjavljeno, da hoče Zveza narodov danes končati z debato o Posaarju. Vsi problemi, ki še niso rešeni, naj se rešijo pri neposrednih pogajanjih med Nemčijo in Francijo. Svet Zveze narodov bo samo prevzel vlogo posrednika med Nemčijo in Francijo. Tak je položaj, ko se je svet Zveze narodov sestal k tajni seji ob petih popoldne. Takoj ]ki tajni seji bo javna seja, na kateri bo padla odločitev. Kljukasti pritisk v Alzaciji Pariš, 17. jan. b. Francoski listi opozarjajo, da se v Alzaciji in Loreni že čuti močna narodno-socialistična propaganda, pri čemer se opozarja na izjavo nemškega poslanika v Washingtonu dr. Luthera, ki je govoril o povratku Alzacije in Lorene, kakor tudi poljskega koridorja k Nemčiji. V narodno-socialističnih krogih se brez ovin- Pariz, 17. jan. TG. Tukajšnja lista »Oeuvre« in »Journal dee Debats« objavljata oba čudne izjave nemškega poslanika na Dunaju von Papema. v katerih ta zanimivi državnik pravi, »da je treba glede Avstrije imeti oči vedno odprte, saj je priključitev k Nemčiji (Anschluss) mogoč tudi od znotraj«. Von Papen je trdil tudi, »da se mora Avstr ja v najkrajšem času usmeriti v vclikonemškem smislu«. Oba lieta dodajata uredniške opoimbe, da je bržkone von Papen začasa plebiscita v Posaarju silno veliko govoril in da ni treba pripisati verodostojnosti vsemu, kar o njegovih govorih Ln izzvali itroži v javnem mnenju. Lista izražata željo, kov govori o plebiscitu v Gdansku in pa v poljskem koridorju. Na begu iz Posaarja Pariz, 17. jan. b. Listi se bavijo z vprašanjem saarske emigracije in poročajo z meje, da so se nekateri begunci že umaknili pred nacionalisti za francosko mejo. V pretekli noči je hotelo prekoračiti francosko mejo mnogo beguncev, od katerih je bilo nekaterim dovoljeno, da stopijo na francoska tla, oni pa, ki niso imeli v redu svojih dokumentov, so se morali vrniti nazaj. Kljub ostri kontroli na meji pa je vseeno 400 emigrantov zbežalo v Francijo brez vsakih dokumentov. Trenutno čaka 3000 emigrantov z urejenimi dokumenti in francoskim vizumom na dovoljenje, da smejo prekoračiti Sporazum: Ženeva, 17. jan. c. Seja Sveta zveze narodov, ki bi se morala začeti ob 5 popoldne, je bila od-godena na pol 6. Ob pol 6 se je začela tajna seja, ki bi ji morala slediti javna seja. Toda tajna seja se še ob 7 ni končala in tajništvo Zveze narodov je sporočilo časnikarjem, da se bo javna seja začela v poznih večernih urah ali pa ponoči. Vendar pa so delegati Francije ob 7 zvečer sprejeli časnikarje in jim izjavili, da je bil na tajni seji pravkar dosežen sporazum glede Posaarja. Vsa sporna vprašanja je Svet Zveze narodov prepustil Nemčiji in Franciji, da v dirokt-nih pogajanjih najdeta ugodno rešitev. Kmalu nato je nemški generalni konzul potrdil izjavo francoskih delegatov, da je resnična in da je nemška vlada v Berlinu že pristala na doseženi sporazum. Vsa vprašanja glede predaje in urad-ništva so sprejeta tako, kakor jih je izdelal Svet trojice. Vprašanje razorožitve Posaarja pa je popolnoma oddvojeno od sporazuma in je Nemčija že pristala na to, da se na Posaarje razširijo določitve versaillske mirovne pogodbe, ki veljajo za Porenje. O napetosti med Francijo in Nemčijo, ki je zelo grozila pogajanjem danes dopoldne, se do- Ziiricli, 17. jam. b. »Neue Zurcher Zeitung« priobčit je sledeče zanimive podatke o [josledicah, ki jih bo imela zmaga Nemčije v posaarskein plebiscitu v notranji in zunanji politiki narodnosocia-listične Nemčije: Dopisnik piše iz Bertina, da se je narodnoso-cialistična stranka takoj znašla in da je že razposlala na vse časopise navodila, kako je treba tolmačiti ziniagoslavnii izid plebiscita. Uradna razilaga, ki izvira od propagandnega ministra dr. Gobbelea, pravi, da tistih 90%, ki so glasovali za Nemčijo, ni izrazilo svojega zaupanja kratkomalo Nemčiji in nemški narodni skupnosti, marveč da so se izjavili za narodni socializem in za Hitlerjev režim. Pristaši posaarske samostojnosti (status quo), ki so jih do včeraj smatrali za separatiste, so po uradni razlagi tudi glasovali za nemštvo, toda zmagovita armada 90% jc izrekla še več, izjavila je svojo trdno željo, da hoče, da nad njo vlada Hitler. Propagandni minister je to geslo tudi izpovedal v javnem govoru pri sj>rejeniu zastopnikov nemške from-te iz Posaarja. Tako hoče narodnosoc.ialistična da naj von Papen čim hitreje popravi te govorice, ker bi sicer utegnile škodovati odnošajem med Nemčijo in Avstrijo. Dunaj. 17. jan. TG. Tukajšnji poluradni »Neuig-keitsvveltblatt« je na uvodnem mestu zelo nejevoljen z nekaterimi poročili o vtisu, ki ga je izid posaarskega plebiscita napravil v Avstriji, in o poročilih. ki so izšla v nemškem tisku. Tako jc nemški tisk vedel povedati o desetih tisočih, ki so proslavljali zmagoslavje po dunajskih ulicah, ali o oboroženih bataljonih, ki s« morali stražiti dunajsko vseučilišče, moramo reči. da so to lahkoiniš-Ijene laži, ki so povrhu se zlobne. mejo. VForbachu sta prekoračila mejo marksistična voditelja Maks Ilraun in Pfordt. Z njima pa je prispel tudi voditelj katoliških delavcev Hoffinann. Braun je hotel potovati naprej v Švico, toda iz Švice je dobil obvestilo, da mu oblasti ne bodo dovolile, dn prekorači mejo. Švicarska vlada je namreč sklenila, da ne bo sprejela nobenega marksista iz saarskega področja. Povabilo iz Moskve Kakor se čuje, so se komunisti iz saarskega področja odločili, da se odzovejo povabilu sovjetske vlade, naj se nastanejo v bližini Moskve, kjer se bo njihova kolonija imenovala »Rdeč« Posaarje«. Francoski listi pišejo, da najbrže število beguncev ne bo prekoračilo 10.000. Za Posaarje veljajo iste določbe kakor za vse ostalo Porenje znava predvsem sledeče: Nemška vlada najprej ni hotela sprejeti arbitraže Sveta Zveze narodov v vseh spornih vprašanjih, ki bi nastala med Nemčijo in Francijo glede Posaarja. Ko je bila ta težava nekoliko odstranjena, je nemška vlada nenadoma sporočila, da ne more sprejeti določil versaillske mirovne pogodbe glede razorožitve Po9narja. Predvsem ne more razrušiti utrdb in se noče obvezati, da ne bi gradila strateških cest in železnic. Vse te poskuse berlinske vlade je francoska vlada energično odbila in je Laval že pred začetkom seje Sveta Zveze narodov izjavil, da mora priti na tej seji do rešitve vsega posaarskega vprašanja. Po vsem tem se vidi, da je bilo nemško stališče v Ženevi zelo osamljeno in dn je Nemčija pristala na sporazum najbrž le zato, ker se v Svetu nikdo ni oglasil, ki bi podjnral nemške zahteve. Posaarje priključeno Nemčiji Ženeva, 17. jan. TG. Nocoj oh fl je svet Zveze narodov po doseženem sporazumu in na predlog posaarskega odbora treh slovesno objavil združitev Posaarja z nemško državo. stranka zmago v Posaarju razložiti kot osebno zmago Hitlerja samega in njegovega režima. Člamkar našteva tudi nekaj nujnih poslediic, ki bodo iz te zmage izvirale. Računati je treba sedaj na še večje osredotočenje oblasti v Hitlerjevih rokah s tem, da bodo sedaj odstranjeni še tisti redki nekoliko preveč samovoljni j>odvodje, ki se še ne morejo pomiriti. Vzpostavljena bo najstrožja disciplina v strankinem in državnem vodstvu. Nadalje je treba pričakovati tudi končnih odločitev v sporu s protestantsko cerkvijo, ki ga hočejo z enimi zamahom za vse čase končati. Prav tako pričakujejo tudi, da se bodo pogajanja med nemško vlado in med katoliško Cerkvijo silno poostrila in da bo nemška vlada izzvala položaj, ko se bo treba ali ukloniti ali prelomiti. Na področju zunanje politike ni izgleda, da se bo Nemčija v doglcvdnem času vrnila v Zvezo narodov. Po zmagi v Posaarju še manj, kot sicer. V tem pogledu je značilno, da je \4ada prekrstila sedanjo Stresema-nnovo ulico v Berlinu v Posaarsko ulico ter je na ta način izginila tudi v zunanjosti zadnja zveza med zunanjo politiko tretjega cesarstva in med prejšnjim razdobjem. Pri veseli časi piva ... Berlin. 17. ja.n. TG. Pogajanja za razpust oboroženih SS oddelkov ter za njihovo delno vključitev v redno vojsiko so uspešno končana. Redna vojska bo sprejela samio tri [»olke SS oddelkov, to j« 5000 mož, ki tvorijo e posebno Hitlerjevo telesno stražo skuj>aj 10.000 novih mož, ki vstopijo v redno vojsko. Vrhovno poveljstvo nad temi oddelki ohranii dosedanji vodja SS Himni ler, toda tudi on bo podrejen vrhovnemu poveljniku Reichswehra. Ostale SS Čete bodo razpuščeme. Sporazum, ki je prav za prav popolna zmaga Reichsvvehra nad SS, so praznovali na uradni slovesnosti, ki so se je udeležila najvišji poveljniki armade in SS in ki je nosila skromno ime »pri čašj piva« (Bi Schachtova zvezda Dunaj, 17. jan. b. V tukajšnjih polti ti gih smatrajo dr. Sohachta kot moža bod Nemčijii in poudarjajo, da je zaradi velik postal najbližji Hitlerju ter da bo zaradi imenovan za državnega j>odkamclerja. To nje pa ne bo samo navadna gesta na pap več pomeni imenovanje za dTŽavnesa poti v Nemčiji ne samo za namestnika kanci f več tudi za namestnika državnega preds Avstrija pozorna Dunaj, 17. jan. b. Iz Linza je je draso-een prispevek k francosko-ncmškemu zbližali ju, ki ga veliika večina Francozov od srca želi, da sc korak za korakom utrdi in da Evropi sodelovanje vseli narodov v medsebojnem miru.« To so lepe besede, ki lopo označujejo jx>-men tegn velikega dogodka. Jugoslavija se jih veseli temliolj, ker so bile izrečene po zmagi de.mokratičnegu načela o samoodločevanju narodov. ki je najbolj trdno jamstvo naše jugoslovanske skupnosti, drugič pa tudi vsled tega. ker vemo. da bo jiomiiritev med Nemčijo in Francijo imela najboljše |>oslcdicc tudi za našč fjodonavsko področje, kjer se bodo dozdaj nasprotujoče si sile strnile v skupno tvorno delo, od kateregn bo tudi naša država in naše ljud-i stvo ianclo korist. Poilte- Naval na cerkve? Črnogledno poročilo švicarskega lista o načrtih Nemčije Papenovi govori Po plebiscita: Nervoznost v Avstriji Iz notranje politike Težave okrog volitev dravskih senatorlev Belgrad, 17. jan. ni. Kakor sni® že včeraj poročali, se za včeraj sklicana seja predsedništva JNS ni mogla vršili zaradi lega, ker večina članov predsedništva te stranke ni prišla v Belgrad. Člani vodstva le stranke so bili sicer pravočasno odpotovali s svojih domov, zaradi velikih snežnih žametov so pa obtičali vlaki v snegu na odprtih progah, tako med ostalimi člani predsedništva JNS tudi dr. Kramer, glavni tajnik stranke, ki je prišel semkaj »z vsem svojim štabom«, to je z g. Adolfom Ribnikarjem in poslanci, ki so na ljubljanski banoviuski konferenci glasovali za njegovo listo. Vlak, s katerim so se vozili ti funkcionarji .1NS, je obtičal na progi blizu postaje Bu-tinci ter je bil zasnežen do okoli 10, dokler se delavcem ni posrečilo očistili proge. /.a včeraj napovedana seja predsedništva JNS je bila danes dopoldne. Seja je bila v ministrski sobi narodne skupščine. Predsedoval jc predsednik le stranke g. Nikola Uztinovlč. /.a sejo, na kateri je vodstvo JNS potrjevalo na posameznih banovinskih konferencah predlagane in sprejete kandidatne liste za dopolnilne senatorske volitve, je v poslanskih krogih vladalo prilično zanimanje. Glavna pozornost teh krogov jc bila usmerjena pač na kandidatno listo JNS za dravsko banovino ter je bilo vse radovedno, kakšno stališče ho v tem kočljivem vprašanju zavzelo vodstvu te stranke. Vsem je bilo znano, da je na ljubljanski banoviuski konferenci JNS propadel s svojo listo sam glavni tajnik te stranke dr. Kramer, medtem ko jo s svojo, tudi listo JNS, prodrl sedanji minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušič, ki je ic na ljubljanski konferenci pred glasovanjem čisto jasno izjavil, da sprejme kandidaturo samo na drugi listi (lista Marušič-Janžekovič-JCreb). Vodstvo JNS je na popoldanski seji po vrsti potrjevalo kandidatne lisle za posamezne banovine ter jih proglaševalo za liste te stranke. Ko je pa prišla na vrsto kandidatna lista za dravsko banovino, so' so pojavile velike težave, ker se je vodstvo JNS znašlo v neljubem položaju. Na eni strani je imelo listo, ki jc nedvomno na ljubljanski strankarski konferenci dobila večino in bila tako tudi sprejeta, na drugi strani pa listo, ki je na konferenci propadla in nn kateri se je nnhajal kot edon kandidatov glavni tajnik stranke dr. Kramer. Dvoboj Kramar-Marušič Proti pričakovanju poslancev, da bc vodstvo te stranke rešil« ta problem na ta način, da bo obe listi prav zaradi položaja, ki ga zavzema dr. Kra-jner v vodstvu stranke, pripustilo ter obe proglasilo za svoji in na ta način prepustilo odločitev o kandidatih volivcem samim, se jo vodstvo stranke na današnji seji postavilo na stališče, da bi bila za stranko najboljša rešitev toga vprašanja ta, da bi so proglasila za listo te stranke sam« prva listu, to jo lista, ki jo jo predložil dr. Kramer, odnosno njegovi ljudje. Proti taki rešitvi tega vprašanja se je Naša največja nesreča »Kmetski list« piše o snaši največji nesreči«. K C/1 številčno šibak narod, bi morali Slovenci gledati v prvi vrsti na to, da se ohranimo. Skupnost nad vse — tudi nad »sti-ankarijo«! A ti te skupnosti ne poznamo. Blodimo po svetu kakor razkropljena četa ovac brez pastirja in da nam ni preveč dolgčas, mečemo kamenje drug na drugega, navadno v imenu nekdanjega »stra.nkarstva«. — »Kmetski list« ne pove, kdo meče kamenje. To ni postransko vprašanje: Kdo meče kamenje? Škoda, da iKmotski list« pa odločno postavil minister za socialno politiku in narodno zdravje dr. Marušič in njegovi somišljeniki, ki »o izjavljali: »Druga listu je dobila na konferenci večin« in je sploh čudmi, kak« jo mogočo govoriti u kaki drugi listi, kakor sam« « listi, za katero se je izjavil minister dr. Mnrušič in ki je na konferenci dobila tudi večino (Marušlč-.Tanže- j kuvič-Jerob).« Minister dr. Marušič je danes d«p«l-dno zopet izjavil, da sprejme kandidaturo sam« na drugi listi. Somišljeniki g. ministra Marušiča so Vašemu dopisniku tuili naglašali, da je sploh čudno, kako m«re biti govora sedaj še o kaki drugi listi kakor « listi, za katero se je izjavil g. minister Marušič. Isti krogi so Vašemu dopisniku naglašali, da je j ljubljansko koiiforeneo ,TNS vodil sam dr. Kramer, tajniške posle pa banoviuski tajnik dr. Zaje. To se pravi: dr. Kramer je imel ves aparat v svojih rokah. Prod glasovanjem o kandidatnih listah je dr. Kramer čisto jasno izjavil: »Za katero listo sc izjavi večina, tisto boni« poslali dol!« Dr. Kramer je tedaj čist« gotovo mislil, da b« njegova lista dobila večino. Ko jc pa bil sporočen rezultat glasnva-nja, je dr. Kramer izjavil, da bo predložil vodstvu stranke ves elaborat o poteku banovinske konference v Ljubljani. Ker minister dr. Marušič dopoldne ni odstopil od svojega stališča, vndstvo JNS na dopoldanski konferenci to?a vprašanja ni moglo rešiti. Člani predsedništva JNS so se radi tega nu-sli ter izjavili časnikarjem, da konferenca še ni knnoala svojega dela ter da so bo nadaljevala popoldne, k« lin izdelan o njej tudi komunike. S hitrimi koraki... Ob 17 se seja vodstva JNS ni mogla vr&ita,. da bi rešila vprašanje kandidatno h list za, dravsko ba- I novino, ker tudi do te ure še ni prišlo do sporazuma. Minister dr. Marušič je namreč še vedno vztrajal na svoji izjavi, da sprejme kandidaturo -ia-mo na drugi listi. Dr. Kramer jo kmalu po petih odšel s hitrimi koraki iz skupščine ter je sam« na kratko izjavil nekomu časnikarju, da komunikeja šo ni. Kmalu zatom so se sestali v kabinetu pravosodnega ministra dr. Ko.iiea na konferenco dr. Kra- j mer, Pucclj, Ilija Mihajloviž in Kosta Timotijeviž ' ter pretresali t« vprašanje. Po krajšem času so se vsi navzoči podali v kabinet ministra za notranje zadeve Velimirja Popoviža. kjer so je konferenca nadaljevala. V času, ko Vam to poročam, o vprašanju kandidatnih list JNS v dravski banovini še ni prišlo do sporazuma. Še ena lista Belgrad, 17. jan. m. V večernih urah se je med j poslanci raznesla vest, da je v pogledu kandidat- i nih lisi JNS za dravsko banovino nastopila še nova ! težlknča, kor baje postavljata poslanca Urok in Lončar svojo kandidatno listo ja dopolnilne volitve senatorjev. v Francija posreduje med CSR in Poljsko ki se je odločila, da morda le sprejme vzhodni pakt naftnji .> Petit Parisien«, da je Poljska že sprejela predlog o pristopu k paktu o osrednji Evropi. Vzhodni pakt pa sanjo nima več tistih ovir, ki jih je svojčas odklanjala. Podobno piše tudi sOeuvre«. List pravi, da bo Poljska po vsej priliki pristopila k rimskim sporazumom in da ho podpisala tudi vzhodni pakt. 8e bodo ▼ njem odstranjene določbe o medsebojni pomoči. Parii, 17. jam. AA. Današnji Journal- poroča. da je Francija že prevzela posredovalno vlog« in da skuša zbližati Poljsko in Češkoslovaško. To posredovanje, pravi list dalje, jo p« rimskih spu-ra/,milili znatno olajšano. Zunanji minister Lavni je koristi toli sporazumov že pojasnil zunanjemu 'ministru Poljske Bocku. Laval jc pri tej priliki ugotovil, da Bork soglaša z njegovimi naairanji. 0 razgovoru med Lavalom in Beckom piše da- j Dr. Jožef Buday : Osnova slovaške narodne poliiike meo Kdo meče kamenje i ni na njega odgovoril! Kaj. ko bi se mi vmešali v to pravilo s skromno filozofsko pripombo, da meče kamenje pač tisti, ki ga lahko meče In da je velika človeška slaOnust pač ta, da ga tem v obilnejši mori siplje nad svojega bližnjega prav tedaj, ko ve, da se ta ne more braniti in da sam ne bo radi tega kaznovan. Pri,prosta filozofija slovenske politike v nedavni preteklosti. — ?Za nas ni bilo večje nesreče kakor poeetek »liberalstva« in »klerikalstva«, narod kot celota je trpel vsled te budalaste borbe neizmreno škodo.« Na drugem mestu zopet piše .Knietsiki list« o bedasti« borbi med liberatstvom in klenikalstvom za svetovne nazore! — Borba med strankami, ki jih je delil svetovni nazor, je bila v preteklosti res ostra. To radi priznamo. Res pa je tudi, da je boriba za oblast z namenom, da se v javnem življenju uresničijo določeni svetovni nazori na vsak način malce bolj idealna, kakor borba za oblast rudi oblasti. Boj za stolčke radi stolčkov — naša največja nesreča! ^ Zastopniki zagrebških bank fvi finančnem ministru. Danes so bili pri finančnem ministru gg. dr. Pliverič, dr. Kostrenčič, dr. Markovič, Filipan-čič, Etinger, Berkes in Herzog kot zastopniki zveze in združenja denarnih zavodov v Zagrebu, in so mu obrazložili svoje prošnje in želje, zlasti glede davčnih in taksnih vprašanj. Gospodje so izrekli svoje posebno zadovoljstvo, da je finančni minister gosp. Stojadinovič vsa njihova vprašanja že vzel v pretres, in imajo popolno zaupanje, da se bodo gospodarske razmere in položaj naših denarnih zavodov popravili. Naposled so omenjeni gospodje izjavili, da so gospodarsko-finančni program kraljevske vlade, izražen v njeni deklaraciji in Že izdani ukrepi finančnega ministra, zlasti pa koncentracija državnih in pol državnih denarnih ustanov pod direktivami finančnega ministra, naleteli pri zagrebških gospodarskih krogih na izredno prisrčen sprejem in odobravanje. Živo tudi v Sarajevu. Kandidacijski konferenci JNS v Sarajevu je predsedoval bivši ministrski predsedrik dr. Milan Srskič. Za kandidate so bili izbrani Atanasije Šola, Pavle Vujič in mag. phar. Ive Vranic, za namestnika Rade Pavlovič, Andrija Protič, Milenko Glišič, Med razpravo je nastal precej oster spor med raznimi skupinami. Prvotno je bil določen Za kandidata Franjo Markič, a končno se je moral umakniti Vraniču. Kandidat Pavle Vujič je gimnazijski ravnatelj " -okoju, bil je profesor _ - Banoviuski svet donavske banovine se -skrbel za hrano zame in za otroka. Ko smo se pripeljali v meelo Ashland, Wisconsin, so na6 nemu- kod prihajamo in kam smo namenjeni Ne vem, kdo jih je poslal na našo sled. Morda sprevodnik. Ti časnikarji niso bili slovenski, temveč angleški. Ker govorim angleščino — kot je rekel neki časnikar — zelo pravilno, toda počasi in v mehkem narečju Severne Kanade, so me hitro spoznali kot tujca z Daljnega severa. Tudi otroka sta se zelo razlikovala od drugih otrok po bličju in po obnašanju. Preden smo nadaljevali vožnjo proti jugu, 60 nas v Ashlandu povabili na večerjo k mestnemu županu. Potem smo se vozili vso noč. V Sheboygan smo dospeli ob štirih zjutraj. Ženska, ki mi je tolikokrat pisala in me vabila k sebi, mi je v pismih dopovedovala, da je vdova z enim otrokom. Pisala mi je, naj ji pošljem svoje otroke, da bo skrbela zanje. In kaj si ni -še vsega izmislil a! No, obiskal sem jo, da sjx>zinam, kakšna ženska 6e mi ponuja. Ko se.m stopil v hišo, ki je bila njena — tako mi je pisala — 6ein opazil kopico razuzdanih otrok, ki so vpili in razsajali po hiši. Vrata mi je odprla enooka ženska, ki je bila zelo upognjena in je govoril« v trdem notranjskem narečju. Bile eo prve besede, ki sem jih slišal po tolikih letih v slovenskem jeziiku, toda, žal, govoriti nisem mogel, Vprašal sem jo, kje je Marija K. Enooka Notranjka me je odvedla mimo otrok v d.ruso sobo, kjer je ležala v postelji debela ženska. Sivolasa, z odrezanimi lasmi (nn ameriški način), škilasta in bledega obraza. Bilo jo je skoraj samo mast. Opravičevala se mi je. da je bolna, in me vprašala, po kaj sem prišel. Odvrnil som ji, da pač zato, ker me je vabila. Nato je vstala, jaz pa sem prešteval otroke. Naštel eem jih dvanajst. Začel eem ugibati, !nn nsnu nip rvy-i«lrtht> i T n /I on al.a IVTV |>1U« 11IV ^VUVUU.11 uv V«»M bila videti kot brat im sestra: dekletce šestnajstih let in fant štirinajstih let, drugi pa eo bili vsake vrste. Opazil sem tudi nekega pritlikavca, ki se je kradoma izmuznil ven. Hotel jo je pobrisati, ne da bi ga jaz opazil. Toda, kar sem si ohranil, je dober pogled. V divjini sem se navadil, da 6em nehote opazil vsak migljaj in ga tudi znal tolmačiti. Zato mi tudi nii ušlo, da je ti6ti pritlikavec porinil moj kovčeg 6kozi vrata, ko je mislil, da ga ne opazujem. Ko se je prikazala debeluša, sem osupnil. Bila je precej visoke rasti in je preklinjala kot Ciči nad otroci, ki eo razsajali po kuhinji. Opazil sem, da se me zelo boji, zato eem pričel ugibati, zakaj. Vprašal 6em jo, ali nima mogoče kake sobe, ki bi mi jo dala v najem. Rekla je, da nima nobene postelje. Povedal sem ji, da sem živel toliko let v divjini, da sem skoraj pozabil, kaj je postelja in da sem prinesel svoje jelenove kože s seboj, na katerih spim boljše nego na postelji. Kajti, izvedeti 6em hotel, kakšna ženska je, proden napravim morda napačne korake. Začela mi je pripovedovati, da je Štajerka, na kar se mi je zdelo, da je zelo ponosna. Menila je, da eo samo Štajerci ljudje, na Kranjskem pa da smo sami osli. Toda, drftga sestra, moral sem jo pomilovati. Bila je v Ameriki že 25 let, a ni znala niti besedice angleški, jaz pa sem le s težavo govoril slovenski. Otroci eo pričeli odhajati in eo ostala le štirje. Priznala je, da ima štiri otroke: ona dva, ki sem ju že omenil, potem deklico desetih let in dečka petih let. Kot eem takoj spoznal, je bila žensika zelo surova in neotesana, puhloglava, sebična in ošabna. Govorila je stvari, kii jih ni prav nič razumela. Sklenil sem počakati, da zvem Se kaj več o njej, kdo je in kaj ie. (Dalje.) Liublimnshe vesti: Sneg ni dal zaslužka brezposelnim Ljubljana. IT. jan. Ko je pričel padati prvi sneg', ki je_letos tako iu tako zapadel zelo pozno, je oživelo pri marsikaterem brezposelnem upanje, da bo nemara dobil začasni zaslužek s kidanjem snega na ljubljanskih cestah in ulicah. Kes sta bila zadnje dni oblegana mestni soc. urad in cestno nadzorstvo od številnih prosilcev, ki so zatrjevali: »Saj ne maramo podpor, uko nam le daste dela pri kidanju snega!« Oba urada sta res že pripravila listo onih prosi loev, ki bodo sprejeti prvi, ako bi mestna občina potrebovala novih delavcev za kidanje snega. Toda snega je padlo le malo in še tega so vozila in pešci tako stlačili, da ni potrebo na kakšno obsežno kidanje. Zato je ostalo brezposelnim samo upanje na novi, debelejši srieg. V mestnem proračunu za leto 1984 je do- ločenih za odvažanje snega 4(19.00(1 Din. Od lega zneska bi odpadlo na brezposelne kakšnih 300.000 Din, seveda ako bi jili bilo treba res najeti. Z januarjem pa so bile uvedene proračunsko dvanajsti ne. Razbremenjen pa bi bil v prvi vrsti mestni socialni urad, ki mu ne bi bilo treba več izdajati velikih zneskov za podpore številnim brezposelnim, temveč bi bili ti ljudje zaposleni. Sicer delavci sedaj tudi snažijo nekatere glavne ceste, toda to niso brezposelni, temveč stalni mestni delavci, ki opravijo vse delo sami. Sneg je po mestnih ulicah, zlasti na uličnih prelazih tako stlačen, da ga .morajo delavci odstranjevati s krampi. Ko ga pripeljejo do Ljubljanice, izgleda skoraj kakor opeka. V sredini mesta je zaposlenih s čiščenjem ulic od snega kakšnih 60 do 70 mestnih delavcev, nekaj pa jih je zaposlenih s čiščenjem čast na robu mosta. 0 Rokodelski oder. Igralska družina v Rokodelskem domu nam je pripravila za nedeljo 20. t. m. novo presenečenje. Naštudirala je posebno učinkovito veseloigro >Konec stanovanjske krize«. Uprizorila jo bo v nedeljo ob polosmih zvečer. Režija je v spretnih rokah g. Janka Novaku. Igra vzbuja ves čas veselo razpoloženje in bo nedvomno zadovoljila vse občinstvo. Q 25-letniea vestnega dela. V torkovi številki smo poročali, da je naš veseli in dobri prijatelj Francelj Verbič obhajal 26-letnico, odkar je v službi pri tvrdbi J. C. Mayer. Posegel pa jo vmes hudobni tiskarski škrat in jc Franceljev pošteni priimek Verbič spremenil v Vekic. © Kino Kodeljevo predvaja drevi in jutri ob 8 dva sporeda: »Dobri vojak Svejk« in »Velika ljubezen mladega princa«. 0 Razburjenje v Šiški. Mestna občina je pred časom dala napraviti v Šiški ob glavnih cestah hodnike z robniki, sedaj pa zahteva od posestnikov parcel in hiš povračilo stroškov. Mod šišenskimi posestniki je nastalo zaradi tega veliko razburjenje in pravo gibanje proti tej obremenitvi. Posestniki so sklicali celo sestanek, na katerem bodo obravnavali to zahtevo mestne občine ter o sklopih, ki jih nameravajo izvesti, da mest-ia občina ne bi mogla izterjati teli zneskov. Gre pa skoraj pri vsakem za težke tisočake. Šiskarji trdijo, da mestna občinu ni upravičena za te zneske. O Nova svetlobna reklama. Znana mednarodna tvrdka Philips je dala zadnje čase instalirati na hotelu »Slon« veliko svetlobno reklamo za svo.ie radijske aparate. Ta reklama bi bila vidna daleč po Aleksandrovi c. in tivolski aveniji. Neke pomisleke pa ima proti te.i veliki svetlobni reklami mestni magistrat, češ, da bi svetlobna reklama kvarila neki razgled. Kaže pa. da bo ta pomislek ovržen in da se bo reklama v kratkem le razsvetlila. Tvrdka Philips sploh dela spretno reklamo za svoje izdelke, saj je pred kratkim vozil po mestu velik avto z mogočnim zvočnikom ter delal reklamo za to tvrd-ko. Zanimivo je, da v ljubljanski megli druga svetlobna reklama, namreč tvrdke ■Zlatorog milo« na Kresiji napravlja pogosto vtis. kakor da kje v mestu gori. ako kdo opazuje rdeči sij od daleč. Vendar so se Ljubljančani tej reklami že privadili in ne verujejo več šaljivcem, češ, požar je v mestu. V našem mestu se svetlobna reklama že zelo razvija in jo ima skoraj vsaka večja tvrdka, medtem, ko je bila še pred dvema letoma prav redek pojav. Veliko važnost na svetlobno reklnmo polaga tudi mestna plinarna. © Vloniiska tolpa v Ljubljani. Poročali smo, da je bila Izropana trgovina »Pri Zamorcu« na Sv. Petra ccsti. Zadnje ca.se se zopet množe tatvine in vlomi v ljubljanske trgovine. Te dni je n. pr. neznan vlomilec 257. popusta tVL od cerkvenih govorov «ir. ML ®i>eha dobi kdor kupi cclo zbirko do 15. lil 1915 Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana Din 406'— s popustom pa samo Din 349*50. n.NiCman, liubliana, Hopitarieva 2 pri vlomu v trgovino »Jugosport« odnesel več stvari v vrednosti okoli 61100 Din. Vse to kaže, da se je pojavila v Ljubljani nova vlomilska tolpa, ki krade precej na debelo. Policija je sicer na jesen preccj izčistila Ljubljano in pozuprla glavne tatove, zdj pa se, da so se vlomilci zopet vrgli na delo. Za novo vlomil, tolpo policija vneto poizveduje. Ljubljanska megla Ljubljana slovi daleč naokrog zaradi svo.ie megle. Glede megle se more meriti z Ljubljano menda samo še London, kjer imajo meglo še nekaj več kakor v Ljubljani, gosta pa tudi londonska megla ni tako kakor je ljubljanska. Pred leti so ljudje pripovedovali, da je nekdo sprožil misel, da bi ljubljansko meglo preganjali z možnarji ali celo s topovi. Takrat so se ljudje smejali — ljudje imajo že navado, da so vsaki novi misli smejejo. Dandanes pa so prišli nekateri ljudje v Ljubljani na misel, dn naše megle ni treba s topovi preganjati, pač pa bi bilo dobro pripeljati v Ljubljano nekaj takih topov, ki meglo delajo, da bo še bolj gosta, kakor je bila pred 40 ali 50 leti. Ko človek skozi meglo niti najmočnejših obločnic ni videl — ker jih ni hilo... Ta teden prožijo take topove za meglo kar dan na dan. Tujci, ki prihajajo te dni v Ljubljano v velikem številu, in to sami »ugledni« možje iz vseh krajev naše mile domovine, od same megle ne vedo, kani bi se dejali. Nekateri iščejo Kazino, pa so kar nenadoma znajdejo v »Glasbeni Matici«, drugi pa, ki iščejo »Glasbeno Matico«, sc znajdejo nepričakovano v Kazini. Vse te megle pa so krivi tisti čudni topovi, ki delajo vedno novo meglo, da še stari in izkušeni bojevniki ne poznajo več starih kano-nov, borci ne bojevnikov — skratka, vsepovsod sama megla... Čuvaj na ljubljanskem Gradu se pa smeje: ta dobro ve, kje pokajo topovi. In tudi gospod župan se' smojejo — to so tic! Mariborske vesli: Bolnišnica v jubilejnem letu V 50 letih od 15 na 554 postelj Maribor, 17. januarja. Mariborska bolnišnica je praznovala minulo leto tih, pa pomemben jubilej: 50 letnico, odkar je prešla iz občinske lasti v roke deželnega bolniškega zaklada ter je dobila pravico javnosti. V tej dobi je zavod iz skromnih početkov napredoval do sedanjega velikega obsega, da je danes po velikosti druga največja bolnišnica v Sloveniji, po zaledju pa še presega ljubljansko bolnišnico in bi jo najbrž ludi po številu bolnikov, če bi bilo za vse dovolj prostora in zdravniških priprav. Začetki mariborske bolnišnice so bili več kot skromni. Saj se je sprva nahajala v majhnem, temnem posloj>ju, ki je stalo poleg stolnice, kjer je sedaj velika palača glavne pošte. Potem se je bolnišnica preselila na desni breg Drave v hišo. kjer se nahaja sedaj bolnišnična uprava. Poslopje je bilo najprej nekak graščinski nuirof, potem f insi mariborskih cehov, kasneje je prešlo v last- i ništvo posestnika Prosenaka, od katerega ga je mestna občina skupno z zemljiščem kupila ter ga preosnovala v bolnišnico. Skraja jc bilo prostora le za 15 postelj, potem se je povečalo /. južnim prizidkom na 40 postelj. Ko se je leta 187K sjire-jel državni okvirni zakon o ustanovitvi bolniških fondov, je odkupil štajerski bolniški fond tudi mariborsko bolnišnico ler jo leta 1884 prevzel v svojo upravo. S tem je dobila bolnišnica pravico javnosti. Poleg poslopja je uprava dokupila še nekatere parcele, zgradil se je tudi severni trakt in se je kapaciteta povečala na 00 postelj. Bilo pa je takrat v bolnišnici še čisto primitivno iu domače. Tako je hibi operacijska dvorana združena z upravno pisarno, vse skupaj pa se je nahajalo v tesnem prostoru z okni na Tržaško cesto, ki služi sedaj za pisarniško sobo. Kadar je upravitelj uradoval, so odnesli operacijsko mizo iz sobe, ko so pa prišle operacije na vrsto, se je odstranil upravitelj s svojo pisalno mizo, [»rinesli so operacijsko mizo in kirurg je opravil svoje delo. Operacijsko mizo, ki je bila leseno, še sedaj hranijo v bolnišnici kot posebnost. Leta 1894 je deželna vlada najela posojilo, s katerim se je zgradil kirurgični paviljon, kuhinjsko poslopje, majhna izolirnica in pralnica ter mrtvašnica, v dveh etapah se 'je pozidal tudi interni paviljon ter je imela bolnišnica 150 postelj. Leta 1901 je prišel v bolnišnico za uradnika sedanji upravitelj g. S leg na r, ki je tedaj tudi sani slavil lani tih jubilej neprestanega 30 letnega dela v zavodu. Potem je v bolnišnici ostalo vse pri starem, dokler se zanjo ni zavzel oblastni odbor. — Doba oblastne samouprave bo v zgodovini bolnišnice zabeležena kot visoko aktivna. Oblastni odbor je kupil jroslopje in opremil porodniški oddelek na Vinarski cesti, zgradila se je nova izolirnica, ki je najmodernejša v državi, povečala se je kuhinja, nadogradilo III. nadstropje internega oddelka. Pred dvema letoma si je bolnišnica še zgradila najmodernejše gospodarsko poslopje, kjer ima vzorno ekonomijo, opremila si je lastno lekarno. V načrtih je še zgradba dveh paviljonov, enega za očesne, drugega za spolne in kožne bolezni ter oddelek za živčno bolne, • venerološkega ambula-torija, novega porodniško-ginekološkega oddelka, pralnice in končno novega upravnega poslopja. /J&nimiva je primerjava med bolnišnico pred 50 leti in lani v jubilejnem letu. Pred 50 leti je imela bolnišnica 15 postelj, lani je razpolagala s 564 posteljami; ima sedaj 5 oddlekov, 2 instituta, 1 odsek in centralno lekarno. Nameščenih je 35 stalnih uslužbencev, 61 usmiljenih sester, 55 pogodbenih uslužbencev, skupno 151 oseb. Od tega 24 zdravnikov, 12 uradnikov, 3 lekarnarji, 76 strežnikov in strežnic ter 37 drugih uslužben-Skupno se je zdravilo v bolnišnici lani 11.015 bolnikov, 5387 moških in 5628 žensk. Zapustilo je ! bolnišnico 10.620 oseb, od tega 57% ozdravljenih, i 35% zboljšanih, 4.2% neozdravljivih, umrli so pa 404 ali 3.8%. Poleg večjega števila manjših je bilo večjih operacij 4700. Največ bolnikov so imeli na kirurškem oddelku (3381), na internem 2357, na odseku za pljučne bolezni 249, na oddelku za nosne, očesne in vratne bolezni 1114, na infekcijskem oddelku 528, v porodniško-ginekološkem oddelku 1723. Število oskrbovanih in zdravljenih bolnikov se je lani povečalo za 7% napram 1.1933. Celokupni denarni promet bolnišnice je znašal lani 13,650.000 Din. Največ bolnikov je oskrbovala banovina (36%), bolniška blagajna 29%, občine 8%, država 15%, bolniki in svojci 11%, vojaška uprava pa 1%. □ Častna zbirka. Uslužbenci okrožnega in okrajnega sodišča, državnega pravdništva in jetnišniee v Mariboru so zbrali častno vsoto 10.450 Din za spomenik blagoookoj-nega viteškega kralja Aleksandra. Zbirko so pa izrecno namenili za spomenik v Mariboru. □ Še 50(1 ljudi za mesec dni oh delo? Mariborska tekstilna industrija se lotos pritožuje. Pravijo, da imajo tovarne jiolna skladišča zimskega blaga, ki ga radi poznega pričetka zimo niso mogle razprodati. Baje nameravata radi tega dve tovarni v Molju za mesec dni ukiniti obrat. Pri t;ern bi prišlo okoli 501) ljudi za mesec dni ob zaslužek. □ Orkestralni koncert Mestne godbe bo drevi ob 20 v veliki Unionski dvorani v prid mestne pomožne akcije. Spored koncerta: Državna himna; Jenko: Kosovo; Rimski-Korsakov: Na grob; Smetanov: Dalibor; Beethoven: 5. simfonija; NVagutu1; Rienzi. Kot solist nastopi pro f. Za mola Iz Zagreba, virtuoz na klavirju. — Vstopnina: sedeži od 6 do 20 Din, stojišča 3, za dijake 2 Din. □ Nova zanimivost mariborskega trga — prodajalci drv. Zima nam je prinesla na trgu novo posebnost, ki je poprej v Mariboru nismo poznali. Pojavili so sc na trgu ob tržnih dnevih prodajalci kuriva, ki prodajajo suha cepaua bukova drva in lesne kolobarje na drobno. So to okoličani s Pohorja in Kozjaka. V teh gorskih krajih je prodaja losa edini vir dohodkov, ki jc letos povsem izostal. Ljudje si ue vedo pomagati drugače, pa nasekajo voz drv in jih zapeljejo na trg v mesto, kjer jih potem prodajajo v malih količinah. Odjemalce imajo v najrevnejših plasteh, ki no zmorejo naenkrat izdatka za klaftjo ali več drv, pa si drva sproti vsak naročaj kupujejo na trgu. □ Napredni Radgpnčanl. V Gornji Radgoni nameravajo zgraditi javno kopališče ob Muri. Dne 31. t. m. se bo vršila v tamošnjem občinskem uradu licitacija za oddajo gradbenih del za kopališče, na katero opozarjamo ludi mariborske podjetnike. □ Če zmanjka podpore. Vse do včeraj so delili im Borzi delu izredne podpore. Včeraj pa je kusu naenkrat usahnila in samo še za brezposelne ženske se je našlo nekaj sredstev. To pa je povzročilo na drugi — moški — strani hudo kri. Vzrojila je cela čakalnica, ki je bila nabito polna brezposelnih, povečini »stalnih gostov«, kateri žive samo od podpor. Dokler je bilu še borza dela v starih prostorih, so napravili ob takih prilikah kar v uradnih prostorih protest. Sedaj pa je v čakalnici vedno pri rokah policijski stražnik in jim ni kazalo rovoltirati. Radi tega je odšlo kakih 50 ljudi v sprevodu na magistrat ter so hoteli pred župana. Sprejel jih je magistralni ravnatelj g. Rodošek, kateremu se je s težavo posrečilo pomiriti razburjene ljudi; odšli pa so šele potem, ko so dobili zagotovilo, da se bodo začele podpore čimprej zopet izplačevati. □ V oči poper, v grlo nož. Žrtev nenavadnega in surovega napada je postal Pepo Kam-pič, znani boksaški mojster SSK Maratona. V sredo zvečer ga je v Tomšičevem drevoredu napadel neznanec, ki jc čakal v zasedi, skrit za kostanjem. Ko je stopil Kanipič mamo, mu je vrgel v oči s soljo pomešan poper, nato pa je tako omamljenega z pripravljenim nožem sunil v grlo. Zadal mu jč globoko Ln nevarno rano, iz katere je močno krvavel. Kampjiča so reševalci prepeljali v bolnišnico. Celie _ & Tudi Celje naj se dostojno pripravi za evharistični kongres! V vsej jugoslovanski katoliški javnosti se vrše velike priprave za evharistični kongres, ki bo letos poleti v Ljubljani za vso državo. Tudi Celjani .no ramo gledati, da borno častno zastopani. Kot uvod v te velike dni naj bo predavanje o zgodovini evharističnih kongresov, ki ga bodo spremljale številne ekioptične slike in bo v ponedeljek, 21. januarja ob '20 v veliki dvorani Ljudske posojilnice. -2r Vsem članom Vinceucijeve konferenco naznanja odbor, da se v zimskem času vršijo redino tedenske seje kakor dosedaj, toda do preklica v pisarni »Slovenčeve« podružnice. Pritožbe radio-naročnikov. Od nekateirih radio-naročnikov smo čuli pritožbe, da se večkrat ponavljajo motnje pri sprejemanju radio-porooil. Prosimo merodajne kroge v imenu radio-naročnikov, da bi se ugotovilo, odkod te motnje prihajajo, in da bi se tenvu napravilo konec. & Poroke. V celjski opalijaki cerkvi so ee poročili g. Nabergoj Alfred, policijski stražnik, in gdčna Baje Marija, šivilja, oba iz Maribora; g. Potočnik Ivan, rudar, in gdčna Spes Cecilija, tovarniška delavka, oba iz Gaberja. Čestita mol -0" Trgovski obrati v letu 1934. Gibanje trgovskih obratov v letu 1934 je sledeče: nanovo prijavljenih je bilo 27, odjavljenih j>a 33. Skupno število vseh poslujočih obratov v mestu Celju je hilo dne 31. decembra 1934 286. Orl zaposlenega osebja je bilo ob koncu leta: trgovskih pomočnikov 180, pomočnic 100. vajencev 58, vajeni; 27, •Sr Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse svoje člane, da do 31. januarja vlože pridob-ninske jjrijave kakor tudi prijave za davek na poslovni promet, luksuzni davek in rentnino pri davčni upravi v Celju. ■©■ TK Skala. V včerajšnjem poročilu >Celistopiscev r. Bacdekcrjcm v roki. s eiceronom, torej v slogu starih realistov (Finžgar). Drugi so dojemali nove pakrujiine razpoloženjsko, v svetlobni menjavi iu poti čuvstvenimi vtiski, slikali lepe pejsaže in bc-gotinc" poteze ljudi v filmskem premikanju: to je impresionistični potopis, pomešan s subjektivnim komentiranjem ne toliko objektivne sredine kot samega sebe v njej (Kozak). Tretji so se čisto |K>topili v metafiziko nove zemlje, v nje duhovnost, v skup nove snovi iti novega duhu. V to novo prabistvo zeml je so hoteli |)ro-derli s svojo dušo, ki jc gledala z notranjim očesom in iskala v smisel, globlji od zunanje kretnje. Ta je pisala v zgoščenih primerah, dn je lahko zajela sintezo človeka i/, zemlje, notranjo realistično podobo (Kocbek). In zdaj prihajo Javornik, ki skuša zopet na svoj način prikazati »srečanja z neznanimi in opisati svoje poti«. Javornik ni hotel opisati svojo pot y motorjem nreko Italije, Riviere. Pariza in Nemčije v sklenjeni zaporednosti Ne! Javor- nik je zapisal novele na tujem ozadju in ob svoji osebi. On sani ni samo glodalec barv in luči. ampak tudi soigravec v drami, ki jo je zajel na poti. V zbirki srečamo Javornika — novelista. Svojo pot jc razdelil na štiri postojanke. na štiri novele, ki se gode v Jul. Krajini (Kokain), ob zgornjeitali jonskem jezeru (Gog), v Nemčiji (Beg pred jesenjo) in v Mar-scillu (Znamenje prerezanega vrutu). Vsaka ima drugačen vonj. drugačno tragiko kot odgovarja zemlji: italijanski Gog, egipčansko dete slovenske matere, je tij) iz Papinija in ga je moral najti samo v bližini D'Annunzia. Slovenska aiiarhislka Jana (Kokain) je pravi plod goriških povojnih razmer in spominja na našo mladost. Fritz je Nemec, ki je zraste I ob Hitlerju, fanatik ideje, oznaujevnvec današnje Nemčije. Pok v aren ost v Marseillu pa je simbol vse Evrope v smislu Kosovelove pesmi •-Evropa umira« in Spenglerju. Javornik je dober novelist, med najboljšimi meti mladimi: realno gleda na svet in odkriva v novi zemlji ljudi, nove duhovne probleme, nov etos in novo tragiko, kar dozdaj naši potopisi niso. Gleda muko evropskega človeka: svetel sij v življenju nekoga, ki jo truden od uživanja vseli mogočih slasti; tiho tragiko dekleta, ki so ga i namero j pahnile v anarhijo; fanatičen zanos človeku i pruske rase, ki verujejo v Fiihrcrja in živi le ■ v njem. To so liki. ki nam ostanejo v spominu ; prav tako kot I/.. Cankarjev Fritz ,s poti', j Sploh se je Javornik učil z uspehom pri Iz. j Cankarju, kar se vidi v slogu, v duhovitih tlo-i mislieah in epičnem realističnem opisovanju, i Njegova pokrajina ni subjektu istična impre-j sija, ni samo okvir, je pravo realistično ozadje, i jx»dano / moderno izrazno umetnostjo, ki ni i vselej točna (rad namreč uhaja v nedoločnost in lieonicjenost). Najboljši je Javornik tedaj, ; ko nas šele pripravlja na i>rav problem. Pro-i blem sam pn rad podaja kot pripovedovanje, I kar utruja in zavira dogajanje, Zato je Janina izpoved mogoče predolga, čeprav jo pričakujemo. Debata o hitlerjani.zmu je zanimiva, čeprav izgleda preveč dvoboj z besedami. Tako je tudi LIvod precej širok obeseden. kar je poleg mestoma trdega sloga in včasih slabega jezika. največja napaka te zbirke. Je feljtonsko kramljanje, ki pa je duhovito in zanimivo. Ta najnovejša Javornikova knjiga jc nov dokaz, tla ima mladi roti v sebi talente, ki se razvijajo. V Javorniikovenn delu pa pomeni, da je pisateljevo pravo polje novela, ne morda še roman: že tu besede duše malenkostni problem. V nizu naših |>otopiscev jxi ga moramo imenovati kot novega realista, ki išče v svetu novih obrazev in novih duhovnih trenj, nc tnorda novega izgleda zeml je, ki je povsod i enaka. Predhodnika ima samo v Izidorju Can-enaka. td. S češkega knjiievne#a trga Najzanimivejša knjiga v letu 1934 (v čehoslo-vaški republiki). Pod tem naslovom so prirejale »Lidove Noviny« vsako leto anketo med uglednimi praškimi kulturnimi delavci, politiki in znanstveniki. Letos so to anketo razširili preko Prage po celi republiki. Naj navedem 10 najzanimivejših knjig v 1. 1934 in nekaj osebnosti, ki so povedale svoje mnenje, kaj jih je v tem letu — kot literarnim gurmanom — najbolj ugajalo.— Najzanimivejša knjiga, ki je bila v anketi največkrat imenovana je roman Karla Čapka: Pove-tron (meteor), ki je dobil tudi letos državno nagrado. Potem slednjo: Vladimir Drnak: Hlavom proti zdi, Franz Werfel: Čtyricet dnu (češki prevod), Vladislav Vančura: Konec starych času, Jožef Pckar: Valdštejn; Karel Čapek: Obyčejny život; I"erdinand Peroutka: Budovani sta tu*, Jožef Mora: Dvč minuty licha, Pearl Buckova: Dobra zemč in V. Nezvak: Sbochem a šateček pesmi (tudi letos nagrajene) Kaj je čital minister Beneš in kaj mu je naj-bolj ugnjaio? Kmii i.udovig: Gespriiche mii masa ryk, H. Klotz: Von Weimar zum Chaos, Otokar Fischer: Poledne, Marie Majerova: Md vlast, Vac-lav Talih pa je študiral Hesiodovo Kozmologijo, Thomas Mann: Die Geschichton Jakobs in Joseph und seine Briider, Milošu Urbanu, mlademu slovaškemu pisatelju pa je najbolj ugajala domača produkcija pisatelja J. C. Hronskega: »Chlich«. Mogel bi še navesti mnogo znanih in odličnih imen bodisi literarnih ali političnih, ki so s tem majhnim seznamom posvetili in odkrili kot svoje notranjosti, ki jih ugodno ali neugodno osvetljuje. — Javnost je neprijetno — med anketniki pogrešala ime Masaryka — letošnje leto je bil hudo bolan — ki se je druga leta vedno odzval ln ki je s svojim vrednotenjem redno pokazal visoko kulturo in izredno literarno kritičnost. I. Z. Meško in cd Čehi Pod tem naslovom so češke Lidove noviny« (10. t. m.) prinesle kratko oceno treh novih študij o Ks. Mešku, in sicer o slovaški, Marka. I< s. Meško, Nitra 1034, ki jc sploh jirva knjižna monografija o Mešku, dalje o študiji J. Pata v j Československu-jihoslovenska revue (6. IV.) ler o ' O v n o v i obširni monografiji, ki je izšla luni za jiisateljevo 60 letnico v Mariboru. Ocena o tej zadnji, ki jo je napisal II. H (rabina) nas predvsem zanima in jo v glavnem navajam: -Oven zasleduje M. življenje in tlelo od postaje do postaje, toda škoda je, da veslnega življen.iepisca, ki, I tlelo res z ljubeznijo, ne spremlja ludi literarni zgodovinar in kritik, ki bi tlelo ludi |)reiskol in ocenil. Krasna izdana Ovnovu monografija, zrastla vsebolj iz občudovanja kol iz poglobljenjn, oči-vidno pisana s tendenco za jubilej, je postala radi te metode neplodno impresionistična, kjer stoji vseskozi mesto vrednotenja le paralraza. In tako bo 60 letni ue manj kot Cankar važni Meško moral še dalje čakati no svojega res pravega ocenjevalca. — Nasprotno pa dokazuj« Patova sludija, t kljub temu, da ima propagandni smoter, da ta i prosinvn še ne izkiiučuje vrednotenja —< iti. Mohorjeva družba zadnjih 10 let Če bi kdo hotel presojati škodo, ki smo I jo pretrpeli Slovenci s tem, da srno po mi; | rovnlh pogodbah, oz. po plebiscitu izgubili , tako velik del svoje zemlje, bi jo lahko mo- I trii z več vidikov. Mi sc hočemo ozreti da- I nes na to škodo s stališča — knjige: koliko I je s tem izgubil slovenski književni trg? Tozadevno seveda ni mogoče podati kake | točno statistike. Vendar si pa lahko nekoliko j predstavimo, koliko obširnejši bi bil trg za 1 slovensko knjigo, 6e malo pogledamo na ško- I do, ki jo jo pretrpela Mohorjeva družbo z izgubo Primorske m Koroške. Vzemimo kar za primer leto 1918, poslednje leto, ko so se Slovenci v teh pokrajinah nemoteno prijavljali za Mohorjevo družbo! Dasi je bilo takrat naše Primorje po veliki večini uničeno ali vsaj močno poškodovano po svetovni vojni in dasi se jc del prebivalstva med vojno iz teh pokrajin tudi trajno Izselil, vendar je štela Družba v goriški in tržaško - koprski škofiji še vedno 12.856 udov, v dekanijah Vipava, Trnovo, Posto.ina In Idrija pa 4611 udov, skupno torej 16 967. Pri tem niti ne vpoštevamo tistega dela Koroške, ki je prišel pod Italijo. In koliko je od teh okroglo 17.000 mohorjanov ostalo Družbi »zvestih«? Beri in piši: dva! V krški škofiji je bilo leta 1918 še 7226 mohorjanov, letos jih je 5063 manj. Izguba bi torej znašala 22.028 udov; čc oa te vsote odštejemo mohor.iane iz deka-nije Dravograd (62) in iz Mežiške doline (525), znaša izguba še vedno 21.441 udov. Ker je leta 1918 znašalo število mohorjanov 90 tisoč 512. je torej živela skoraj četrtina vseh udov (23.7%) na izgubljenem ozemlju. Pri tem srno seveda od izgube odšteli onih 2163 mohorjanov, ki jih ima — hvala Bogu — Družba še vedno na Koroškem, Konec svetovne vojne je težko prizadel Družbo tudi s tem, da smo izgubili Celovec, kjer je imela Družba svojo tiskarno, svoja poslopja, sploh vse lepo urejeno, kar je- potrebno za tako velik obrat. Dru/ba se je morala seliti z vsemi svojimi zalogami, prirediti si nov dom najprej v Prevaljah in nato i v Celju, kar je bilo združeno s silnimi teža- j vami iu ogromnimi stroški, tako da bodimo j kar zadovoljni, da Družba v tistih časih ni , še bolj opešala, nego je. . | Po vojni jo nekaj časa število mohorjanov nazadovalo tudi radi tega, ker smo ob tolikem številu novih vprašanj, pred katera smo bili postavljeni, nekoliko Izgubili kontinuiteto s preteklostjo in pozabili, da moramo posvetiti obilno pozornosti tudi naj-odličnejši vzgojiteljici širokih narodnih plasti. Mohorjevi družbi. Tako je prišlo, da je pred 10 leti (1925) štela Dtuižba samo še 88.(198 udov. Tega leta se je zučel v Družbi vesel pve-okvet iu skozi 6 let .ie Družba neprestano prav močno napredovala: vsega skupaj za 23.755 udov. Povprečno je torej narastlo število mohorjanov na leto za 4000 (največ leta 1926: za. 8096, najmanj naslednje leto: za 2148). Kar je bilo pri tem najbolj razveseljivo, je dejstvo, da tudi kriza, ki se je v vseh teh letih že močno oglašala, ni mogla zaustaviti naraščanja Družbe. Šele leta 1932 je začelo število mohorjanov padati, in sicer žal prav hitro: v treh letih je padlo za 18.214 (od 61.84S na 43.634), torej povprečno za 600 na leto. Število mohorjanov znaša letos še vedno 43.634, torej za dobrih 5000 več nego leta 1925, vendar ne smemo pozabiti višine, ki jo je zavzemala Družba še leta 1931; ko je štela 61.848 udov, in treba je storiti vse, da se nazadovanje ne samo zaustavi, ampak spremeni zopet v napredek. Da je to mogoče tudi v sedanjih težkih razmerah, kažejo premnoge župnije, ki v zadnjem letu ne samo da niso nazadovale, ampak so celo napredovale. Kdor se bo potrudil, ila bo primerjal število mohorjanov v letu 1933 s številom v letu 1934, bo videl prav presenetljive primere. V dekaniji Bra-slovče n. pr. jih je od osmero župnij 7jia: predovalo ali vsaj ostalo na dosedanji višini in samo ena župnija je malo nazadovala. Toda tudi ta župnija ima izredno visoko število mohorjanov in je po našem mnenju kakih 15% vseh župljanov vpisanih v Družbo, tako da spada župnija po odstotku mohorjanov med nnjoclličnejše v Sloveniji. V Jod širi krvne žile, manjša tlak krvi, redči in čisti kri, uravnava izmeno hormonov in krvi. RADENSKA vsebuje jod v najprimernejši količini. Jo I najboljše deluje v malih količinah in takšna primerna količina joda ->e nahaja prav v Radenski! Razen joda ma Radenska še Ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, žoič hormone in živce. — Zato je Rndenaka tako dobra, pitna in zdrava 1 dekaniji Konjice se je držalo na dosedanji višini ali napredovalo 9 župnij in malo nazadovali sta samo dve. V Mariboru je stolna župnija svoje impozanlno število 710 mohorjanov še povečala na 720 (največje število v Sloveniji!), frančiškani so pa v Mariboru porasli od 286 kar na 403, kar bo pač največji absolutni prirastek v Sloveniji. Relativno je pa napredek še večji pri Sv. Antonu v Slov. goricah, kjer se je število več nego podvojilo: od 78 je narastlo na 168! In dopis od Sv. Antona z dne 6. jan. pravi: »Pa bomo poskusili to število še dvigniti.« Lep napredek kaže župnija Laporje: od 80 na 126. Sploh najdemo to leto največ napredka (oz. najmanj padanja števila) v luvantinski škofiji. V ljubljanski škofiji tako silnih razlik v splošnem nimamo, imamo pa več primerov, da so župnije dosedanje visoko število obdržale ali ara celo povečale. Če n. pr. vidimo, da je Tržič s svojimi 425 mohorjani obdržal svojo izredno višino, moramo samo pred Tržičem sneti klobuk! Št .Vid nad Ljubljano je na isti višini kakor Tržič, pn ie število 429 celo zvišal na 438. Šmiliel pri Novem mestu je pridobil 18 novih naročnikov (zrastel je od 186 na 204). Loški potok 12 (od 134 na 146), Litiia 19 (od 209 nn 228). SMčnili primerov bi lahko našteli še več iz obeh škofij, a prepuščamo to rajši našim braveein, da pregledujejo številke sami. Hoteli smo jim samo obrniti pozornost nn te stvari. Ne sinemo pu zamolčatl, da je v krški škofiji narastlo šte-vilo mohorjanov v 29 župnijah, oziroma vsaj ostalo na dosedanji višini. Zaključujemo z željo, da bi v letu 1935 vsa.i ne nazadovala nobena župnija, ampak da bi po zadnjih treh »suhih lotili prišlo zopet šost in trikrat šest »tolstih«! Ne bilo bi prav, če bi pri tej priliki hvaležno ne ugotovili, da je slovensko ljudstvo tudi v teh težkih časih prispevalo 5827.25 Din kot slovenski kulturni dinar« za naše »o širnem svetu raztresene brate. Na vsakega inoliorjann pride povprečno 12 par, na 8 mohorjanov 1 dinar. Naši izseljene! so dobili skunuo 1068 knjig. Tudi lo je vesel jiojav, ki kaže, kako velika moč jo v skupnosti. Seveda se nam ob štev. 1068 šc vedno vriva v glavo svetopisemsko vprašanje: »Kaj je to med tolikimi?' a glavno .ie ptič lo, da smo s tem prepotrebnim delom začeli! Ko se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so v ta namen kaj prispevali, izražamo nado. da bo tudi v tem ozira »sladka dolžnost dajanja« dosegla še lejie, morebiti nepričakovano ugodne uspehe, ko bo ta stvar postala med našim narodom bolj znana in bo prišla v navado. Nevarna zlihavca pod ključem Celje. V sredo dopoldne sta prišla 17. jan. v Celje dva elea-antnu oblečena možakarja in se takoj podala v neko knjigarno, kjer sta hotela imeti na ogled nalivna peresa. Pokazali so jima naj prvo cenejše, ker pa s temi nista it ila zadovoljna, jima je produjalka prinesla 3 najdražja. Meti ogledovanjem pa je izginilo nalivno pero. vredno 200 Din, kateroje eden izmed omenjenih vtaknil v rokav. Ker pa ;e iskanje trajalo precej časa in se nepridiprav ni iiKicel izmuzniti, je začel brskati po cenejših nalivnih peresih, in ker prodajalka nI bila tako pozorna na to, .te ta nevidno Izpustil iz rokava ukradeno pero ter ga zamešal med ostale. Seveda, ko se je pero našlo, sta ob, ne da bi ka.i kupila,, odšla. Prodajalki se je takoj zazdela cela stvar sumljiva in jo je prijavila policiji, ki )>a je še istega dne oba možakarja izsledila v neki gostilni ter ju aretirala. Pri preiskavi so dogmi I i, da sta to brata, in sicer 24-letnj pekovski pomočnik Kari in 20-'etni krojaški pomočnik Franc C., oba brezposelna, doma iz Dobrega dola pri Laškem Pri sebi sta imela nov klobuk, vreden 200 Din, aktovko. Koledar Sv. Petra stol v R i tn u Petek, (8. januarja: Briška. Novi grobo«! t V Ljubljani je včeraj po hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Gustav Neben -fiilirer, nadupravitelj v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 143 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujoči ge. soprogi naše globoko so-žalje! , ■f V Ljubljani je umrla gdc. Antonija Vidma je r, predsednica društva tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Umrla je v starosti 69 let. Bila je odločna katoličanka in delavna organizatorica krščanskega strokovnega gibanja med tobačnim delavstvom. Pogreb zaslužne pokojnice bo y soboto ob 16 i z hiše žalosti v Hrenovi ul. 9. Pokojnici naj sveti večna luč! Osebne vesti — Novi šolski nadzorniki. Prosvetni minister je imenoval za šolske nadzornike dosedanjo vršilce dolžnosti nadzornikov in sicer za okraje: Brežice Franca Bernetiča, Dolnja Lendava Mateja Mi-kuža, Gornji grad Josipa Korbana, Kamnik ;\nto-na Ariglerja. Šmarje pri Jelšah Antona Finka, Ljubljana-okolicn zapadni del Antona Škulja, dalje so imenovani za šolske nadzornike: Učitelj Anion Radinja za okraj Crnomelj-Metlika, Ivan Horvat, učitelj v Ihanu za okraj Krško, učitelj v Murski Soboti Josip Velnar za okraj Murska Sobota, Ciril Vizjak, učitelj v Prečni za okraj Novo mesto, Rajko Gradnik, učitelj na Bledu, za okraj Radovljica. Ostale vesti — Natančnost nad vse! V ponedeljek 14. t. m. je bila v ljubljanski Kazini seja, kjer so vplivni gospodje določili kandidate za volitve v senat. Gospodje so določili dve kandidatni listi. Obe kandidatni listi je objavil tudi »Slovenec«: na prvi listi stoje po poročilu »Slovenca« dr. Marušlč, dr. Puc In g. JSazznatntta Uubliano 1 Danes ]e v filharmonični dvorani koncert Praškega kvarteta, ki ga vodi priumrij prof. Vilibald Svejda. Na koncert Se prav posebno opozarjamo in vr.; himo p. u. občinstvo. Predprodaja sedežev v knjigarni Glasbene Matico. Opozarjamo, du se koncert ne bo oddajat Po radiju. i TK Skala obvogčn vse prijitvljonce alpinistične Šote, da se vrši prvo predavanje v petek, 18. t. 111. ob 20 v učilnici ftole na Ledini. Predaval bo dr. Ifnjko Ložar o ideologiji alpinizma. Članstvo »Skale* se obenem vabi, da so leh predavanj udeležuje, za kojr nI po-trelm posebnih prijav. I Trnoimki oder vini zor i v nodoljo ua odru Zadružnega doma, Karunova 1-1, Albrechtovo mladinsko Ifro Sirota Jerica;. Začetek ob 15. 1 Kino Kodeljcvo. Drevi in jutri oh 20 dva sporeda: Dobri vojak S vejic in •Velika ljubezen mladega princa« (\V. Fritscli, P. lliirbiger).. t Izredno -a ni ni in večer bo v ponedeljek, 21. januarja ob 20 v Hubadovi dvorani. Tz ljubeznive naklonjenosti ho predaval ta večer stolni dekan In kanonilk dr. FrančlSek Kimovec o orglali sploh, razlagaj posamezne spremene nn orglnli In njihove zveze. Msgr. Si. Premrl, priznani orgelski virtuoz. pa bo na podlagi predavanja In v zvezi s posamezno razlago preludiral na orglali H sklepu bo zaigral tndi par zanimivih in znamenitih skladb orgelske literature. Ta večer bo v ponedeljek, 21. lannnrja ob 20 v Hubadovi dvorani. 1 Jugonlonaiisko-čeSkosloraSka lina r Ljubljani valil na predavanje dr. Vlndimlrja Murka, ki bo v sredo, •». januarja ob 2(1.1,'i v restavraciji Zvezda«, prilličie, desno. Naslov predavanja: Organizacija če. »koslnvnftkih denarnih zavodov In njihovo poslovanje T Kil/V. Vstop. pro.st. 1 Klub trnovskih akademikov (absolventov) je začel s predavanji o sodobnih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Prvo predavanje je imel g. dr. Stojan lia-jič o narodoosoclatlstičnem delovnem pravu in o Hitlerjevih socialnih roforniah. Prehodnjo sredo bo predaval g. Zdenko Knez n Rooseveltovih gospodarskih reformah. Predavanje bo v sredo, 23. januarja ob 20 na državni trgovski akademiji v Ljubljani iu je pristopno tudi širši javnosti, katero opozarjamo na ta predavanja. 1 Nočno slulbo imajo lekarne: mr. StiSuilk, Marijin trg 5; mr. Kurall, (JosiM>svet jc in mladostno svetost. — Hercegovski katoliki t,n siromake. / »žirom na hud m rtu, ki vlada v lleicegmim in na veliko revščino, so mosiarski katoliški Hrvati pričeli / veliko akcijo, da pomore j >> >w> jim revežem. \ Moisturju samem ie okoli (»0 družin, ki dobesedno gladtijejo, 'eni družinam bodo katoliki dujiili linini:. drv in drugih /iv-ljonjij.sk i h potrebščin, tako du sc bodo družine preživele lrez zimo. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenscbuti6) se uporablja naravna »Franz Joaelovn«^ voda /, velikim pridom pri vsakdanjem upiranju prebavnega kanala. Gledališki igravec - pisatelj knjige za premišljevanje Slovenci imamo mnogo resnično lepih starih in novih knjig za premišljevanje o življenju in trpljenju Je/.usti Kristusa, o Njegovem poslanstvu in nauku. Toda neizčrpen jo ta pvovzvišeni vir tolažbe in pobud. Gledališki igravec Edvard Gregor in je napisni knjigo, ki preseneča po nennvad-no globokem pojmovanju predmeta, po veščem izboru in smiselni sestavi Kristusovih izrekov ter prerokovanj stare zaveze, po oblikovanju v dramatični obdelavi pa predstavlja najnaravnejŠl način izražanja poklicnega igravea. Delo »V ČASU OBISKA-NJA«, ki ga je nedavno izdala v prikupni zunanji obliki »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani, nikakor ni namenjeno samo za Igranje na gledališkem odru, marveč je kot izliv verskega navdihujenja povsem svoj-stvona obuditev človečnosti Sinu božjega, da odpira slehernemu čitatelju neizčrpne možnosti pobožnega premišljevunja. In naš čas te naravnost sili k premišljevanju o Njem, ki nam edini inore. pomagati v naši revi. Gregorlnova pasijonska igra »V času obiskanja« je kakor nalašč za to, da nam približa živo in vsikdar veljavno evangelj-sko besedo. — Cena 26 Din. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA - Začetek ob 20 Petek, 18. januarja: Zaprto. OPERA - Začetek pb 20 Potuk, 18, januarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 18. januarja: Zaprto. Janžekovič, na drugi pa trije drugi kan-iliilatje. »Jutru« pa vrstni red imen kandidatov na listi Marušlč—Puc—Janžekovič ni bil všeč. Po »Jutin se glasi lista pravilno: Marušič—Janžekovič—Puc ... Ta »Jutrov« »popravek« nas spominja na Janezka in na Metko, ki sta šla zjutraj z mamo na trg Oče vpraša svoja miljenca pri obedu: »No, ka.i sta pa vidva prišla dopoldne?« — »Na trg sva šla z mamo,« se odrežeta oba. »Kaj ste pa kupili?« — »Jaz nisem nič kupil,« pravi Janezek, »samo mama je kupila.« — »Ka.i pa je kupila?« — Janezek: »Meso, kruh in dve zeljnati glavi.« — »Saj ni res,« vikne Metka, »mama je kupila dve zeljnati glavi, meso in kruh!« Očka so pa segli v žep, vzeli dva novca in so stisnili te novce Janezku v desnico, Metki pa enega v levico, ker sta bila oba tako natančna... Srečni ljudje, ki ostanejo celo življenje otročji! — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno do-brodejno vpliva na ob.olele organe Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. Radio Programi Radio Ljubljana t Petek, IU. januarja: 11 00 Šolska ura: Kako iščem« rudo (Josip Znbkar) ja.00 Slovenske narodno v iluetih na ploSiah 13.50 Poro.ilu 13.00 čas, Instrumentalne solistične točke lia ploš-ah 18 00 O verstvih (Franc Teivseglav) 18.20 Radijski orkester 18.10 Literarna ura: Zbrana dela pisatelja Franceta Bevka (prof. Frane Vodnik) 11100 Radijski orkester 10.20 Cas, jedilni list, program za soboto 19.30 Nacionalna nra: Sokolsku akcija za napredek našega čebelarstva 30 00 Klavirski koncert Stlriročno, gdč. Šaplja in Muha 20 45 Slovenske narodne z orkestrom, pojo: gdčmn Zupanova in gg. Ilanove« iu Jug 21.,'KI Cas, poročil« 21.50 Radijski orkester. Drugi programi t PETEK, 18. januarja: Belgrad: 2« 1)0 Zagreb — Zagreb: 20.00 Koncert na violončelu 20 80 Iz slo v nilskih operet — Dunaj: 17 25 Violinska glasba 111.25 Orkestralni koncert 20.30 Zipangu, igra o Krištofu Kolumbu 22.00 Plošče 22.50 Plošče 23 30 Orkestralni koneort — Budimpešta: 19 3(1 Prenos opero 22.30 Oignncrku glasba — Milan-Trst: 17 10 Lahka glasba 21.0" Simfonični koncert — Rlm-Bari: 17.10 Lahka glasba 30 45 Filmska dlva, opereta, \Veinbcrger — Praga: 19,10 Pelje a&.JS Ruske veseloigre 21.10 Orkestralni in violinski koncert 22.15 Plošče - Bratislava: 19.10 filnsba na flavti 19 43 Ivlavirs.ka glasba 20.05 Igra 20.40 Posmi 21 00 Plošče — Varšava: 19.00 Operne arije 20.15 Filharnumični koncert 22.40 Plošče 23 05 Plesna glasba — I'»o Nemčija: 20 15 Hrabro ženske, veseloigra — Berlin: 19.00 MandolinistJč ni koncert 2) 00 Orgelska glasba 21.15 Konoer' del Ma ksa Uegerja — Konigsberp: 19.10 Trio za violino, cel« In harfo 21.00 Moderni skladatelji — Hamburg: 19.00 Godba na pihala 21 OO Iz \Vagnerjevlh del — Bratislava: 21 00 ZgornjeSleski skladatelji - Lipsko: 19.10 Otroški zbor 31.00 Glasbene novosti — Kolu: 19 00 Plošče 21 00 Schumannov koncert — Frankfurt: 18.5tl Za bavna glasba 21.Otl Leharjov koncert — Stuttgart: 19.00 Godba na pihala 3100 Igra — Monakovo: 19.20 Sraniel 2100 Nova nemška zabavna glasba — Ziirich: 20 00 V vodnjaku, komična opera, Itlodek 21.0,1 Radijski or kester 32.410 Alhenbov .koncert, — Slrassburg: 18.00 Komorna glasba 21.30 Opera. Brez posebuega naznanila. Potrti v neizmerni žtilosti naznanjamo žalostno vest, rla je naš najboljši mož. oče, sin, brat, zet, svak, stric., gospod Maks Janič pekovski mojster, gostilničar in veleposestnik danes ob 17. po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb našega dragega pokojnika bo v soboto, dne 19. januarja ob 15 popoldne iz hiše žalosti na Babnem nu mestno pokopališče. kjer bo položen v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo brala v pneodeljek. dne 21. januarja ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Celje-Babno, dne IT. januarja 1935. Marija Janič, soproga; Vincenc, Marija. Maksimiljana, otročiči; Amalija Janič, mati; Oto Janič, brat — in ostalo sorodstvo. Kaj se dogaja na vzhodu ? Grozeča Kitajska Ko Evropa samo sebe duhovno, politično in nacijonalno mrcvari in tako skrbi, da za propad dozoreva, ec čedaljebolj vzbuja in dviga Azija, zavedajoč se svoje moči in veličine, in postaja nevarna vsej Evropi. Malo jih je, ki se tega resno zavedajo. Zato naj v premislek povzamemo nekaj ugotovitev, ki jih je zapisal misijonar frančiškanskega reda p. Bodefeld. Bil je 20 let na Kitajskem, nato dve leti profesor za misijonsko vedo v Ritmu, pa sc je zadnji čas zopet povrnil na Kitajsko. Kitajska se probuja. Svoje mlade ljudi pošilja v inozemstvo, pa ne v malem številu, Ha se seznanja z vedo in metodami v tujini, in da bo znala potem z istimi metodami tujimi pokazati hrbet. Vodja tega gibanja je neki Suin vin, mlad, plemenit človek, poln ljubezni do domovine. Ta mož kiliče Rusijo na pomoč, ki se seveda rada odziva in pošilja najboljše svoje agitatorje, na milijone dolarjev »na pomoč«. Sredstvo, udrihniea, ki si z njo delajo pot, je »na-cijonaliizem«. Komunistične celice rastejo na Kitajskem, kakor gobe po dežju. Neprestano se pojavljajo novi od'|>oslanci sovjetov. Pa tudi stotine kitajskih dijakov se. pripravlja v Moskvi za propagandno delo v domovini po načrtu in v smislu sovjetsikc garde. Načrt Rusije se izvaja neprikrito in brezobzirno: Tu se prirejajo obhodi v brezsrarmni obliki, tam sc širijo smešilni plakati, drugod sc sklicujejo shodi, protesti i. dr. Kitajska v plamenih, čiangtkajšek, ki spada med najrazboritejše Mladokitajce, je spoznal, kam utegne zarvesti Kitajsko boljševiška povodenj; sikušal je gnojno rano z operacijo odstraniti. Čez noč je zapodil ruske odposlance čez mejo, njihove kitajsike pomočnike pa je spravil s pota z obsodbo. Kri je tekla, sovjetsikc komunistične celice so bile prepovedane in odstranjene. Uradno je boljševizem izginil. Toda teh nevarnih bacilov sc je že bilo preveč za-lezlo med kitajsko prebivalstvo, osrednja vlada je |ki preslabotna in preveč v drugo smer zaposlena, da bi jih docela zatrla, šest provinc je bilo z boljševiškim duhom popolnoma zastrupljenih. V enem letu so v njiih rdeči pobili 136.000 ljudi, požgali en milijon hiš; dva milijona ljudi se je ipa umaknilo. Ni jih. Prav posebno pa sovražijo »rdeči« misijonarje in misajonstvo; kjer zavladajo »rdeči«, je misijonsko delo onemogočeno. Kakšna bo prihodnost? Ali se !>o na Kitajskem boljševizem udomačili' Skoro bi človek zanikal, saj je ta prikazen zapadna rastlina in ji manjka bitnih pogojev na Kitajskem. Iz vseh hornatij pa vstaja novo geslo: »Kitajska Kitajcem!« V kitajskem ljudstvu raste zavest, da ima kot nairod iste pravice kaikor drugi narodi. Označba »domovinska ljubezen« je bila poprej malo znana, sedaj jimi je srčna potreba. »Doli 7. imperializmom!« — to je druga udrihniea, ki jo vidliš natisnjeno vsepovsod in na vseh krajih po vaseh in po mestih; ni ga zidu, ne spomenika, ne stebra, kjer bi ne bil nalepljen ta rek. Prednost tujcev in tnijib gosipodurjev na Kitajslkem je šla po votli. Pa še ene važne točke, ki bo za bodočnost odločilno padla na tehtnico, ne sunemo pozabiti: Narodi na Zahodu vsled znanih zločimstev in umorov nerojenih otrok izumirajo, Japonska in Kitajska ima tdliiko naraščaja, da ilčeta prostora, kam 7, njim. Ali ne bo zločin Evrope usodno maščevan prej — kakor sodobniki mislijo!? —ž. Tahe sitnosti imaš ... Iz Amerike poročajo, da je hudo, če je človek po obrazu podoben Johnu Rokefeller-ju, ne da bi mu bil podoben tudi po bogastvu. V Chicagi živi William Rolle, ki je po obrazu in postavi prav tak, kakor stari Rocke-feller. Miljarder je sicer celih 23 let starejši ko Rolle. ki ho sedaj šele okrog 69 let star. Toda Reekefeller je vkljub svojim 9 križem vsaj toliko svež ko 70-letni Rolle. Rocke-feller si namreč s športom iu telovadbo daljša življenje. Rolle pa prebiva v skrkomnein stanovanju čikaške stanovanjske kasarne ler je vse svoje življenje hudo garal, da sedaj uživa skromno pokojnino. Rockefeller do lani sploh slutil ni, da ima v Čikagi kakega »dvojnika«. Tudi javnost ni poznala Rolleja. Le njegovi ožji znanci so se šalili ž njim, češ, da je drugi Rockefeller. Včasih je Rolle šel v kako gledališče ali kino. Ljudje, ki so ga videli in v njem takoj spo/.nali Rockefellerja, so se čudili, kako varčen je miljarder Rockefeller, ki kupuje le najcenejše sedeže. Končno je Rockefeller zaslovel kot najbolj varčen mož na svetu. Dne 20. julija lanskega leta pa se je Rolle zvečer vračal iz svojega kluba, kamor je zahajal. Na samem sta ga čakala dva zakrinkana moža, ga zgrabila in s silo potisnila v pripravljen avto. Preden je Rolle mogel zaklicati na pomoč, je avto že z neznansko naglico oddirjal. Roparja sta ga peljala kakih 35 km iz Čikage ter ga v samotni hišici zaprla v podstrešno sobo. Zastonj jima je Rolle zatrjeval, da on ni Rockefeller, ampak le upokojeni knjigovodja izvozne trgovske družbe. Ona dva sta bila trdno prepričana, da imata v rokah miljarderja Rockefellerja, kateri si je privoščil zabavo, da se je kot navaden Zemljan sprehajal med navadnimi ljudmi po vzgledu Haruna al Rašida. Zločinca sta Rockefellerjevi rodovini pisala po odkupnino za Rockefellerja, če ga hočejo še kedaj živega videti. Minilo je 8 dni, a Rockefellerjevi se za pismo niti zmenili niso, kar je oba roparja nekoliko zbegalo. Ampak udala se pa le še nista. Končno sta iz časopisov zvedela, da se stari Rockefeller na svoji ladji vozi daleč po južnih morjih. Sedaj sta oba roparja ubogega Rolleja zopet pobasaia v avto in ga odpeljala. Kake 3 km pred prvimi čikaškimi predmestnimi hišami sta Rolleja vrgla iz avtomobila in odbrzela. Rolle se je pobral in peš romal v mesto. Policija je roparje zaman iskala. Sedaj šele je stari Rockefeller zvedel za svojega »dvojnika«. Po svojem tajniku jc Rolleja prosil za njegovo fotografijo. Ko se je prepričal, da mu je Rolle res na las podoben, mu je poslal prijazno pisemce, zraven pa dragocen prstan za spomin. Kakih papirjev v obliki dolarskih bankovcev Rockefeller, žal, ni priložil. V najbolj razkošnih sobanah elegantnega hotela v Parizu se je nastanil imeniten gost v spremstvu dveh tajnikov in strežnice. Kmaln se je po hotelu razvedelo, da stari gospod ni nihče drugi kot petrolejski mag-nat stari John Rockefeller, ki je ineognito prišel v Pariz. Imenitni tujec je prišel nekoč celo v predvežje hotela, kjer je vzbudil splošno pozornost. Vsi so v njem takoj spoznali glasovltega petrolejskega magnata. Da bi se mož izognil zijalom, poslej ni več pri-Oajal iz svojih soban. Pač pa sta številne obiske sprejemala njegova tajnika. Mimogrede se je tudi razvedelo, tla je Rckefeller v Parizu pri draguljarjih nakupil veliko dragocenosti. 86 ur po svojem prihodu iz Amerike pa je sloveči gost s svojo strežnico in tajnikoma izginil iz hotela. Pri odhodu je pozabil pla- Tukaj so šteli posaarske glasove Če si preveč podoben miljarderju čati celo hotelski račun. Kmalu potem se je tudi razvedelo, da je Rockefeller nakupljene dragocenosti plačal s čeki, ki pa niso bili pristni. Pariška policija je sedaj 8 dni iskala sleparskega »Rockefellerja« po vseh pariških kotih in krajih. Končno so brezžično poklicali na pomoč ameriško policijo. V Čikagi je policija takoj vedela, pri čem je: Slepar je Rolle, ki je Rockefelierju tako podoben. Takoj so aretirali Rolleja, ki je zaman zatrjeval, da je nedolžen. Šele čez dva dni je siromak mogel policiji natančno dokazati, da še nikdar ni bil v Evtropi in da sploh še nikoli v življenju ni zapustil Amerike. Medtem je pariška policija prijela pravega sleparja. Sedaj vsa Amerika pričakuje, ali bo Rockefeller Rolleju zopet poslal kak spomin ček. Ogromen kip Srca Jezusovega nad Barcelono. Nad cerkvijo Srca Jezusovega na vrhu gore Tibidabo, ki stoji nad Barcelono, bodo te dni postaviti ogromen Odrešenikov kip. Kip bo 10 metrov visok. Naredil ga je kipar Federico Mares. Pri vlivanju so porabili 120,000 kg brona. Pogumna podlasica Prijatelj narave na Nemškem piše v nemških listih: Mrzlega zimskega jutra sem korakal proti mestu, po poti, po kateri ljudje zelo hodijo. Naenkrat je pred menoj preskočila pot podlasica, ki je držala miško v gobcu. Tik pod mojimi nogami je smuknila v luknjo vodnega kanala. Odprtina na mreži pa je bila le lolika, da je podlasica morala spustiti miš, da bi jo potem ritensko potegnila seboj v luknjo. V tem hipu sem s palico pobrskal miš kak meter stran od odprtine. Nalo sem jo pobral, da bi videl, ali še živi. Pa sem delal račun brez podlasice, ki mi ni hotela prepustili plena. Glasno cvileč je nenadno skočila vame do prsi, da sem ves prestrašen izpusti hniško. Nato je miško naglo pobrala ter jo zvlekla v luknjo. Ta pogum in odločnost male roparice sein moral občudovati. Lahko si torej mislite, koliko taka živaica naredi škode med inaio gozdno divjadjo, ie si upa planili celo v človeka — za svojim plenom. Pred seboj vidimo eno izmed mnogih dvoran v hiši Wartbuirg v Saairbriickenu, kjer je 300 uradnikov iz nevtralnih držav štelo glasove posaarskili glasovalcev. JVa Hudičev otok se je vrnil Pred francoskim vojaškim sodiščem je bil I. 1906 zaradi vohunstva na smrt obsojen francoski mornariški poročnik Benjamin Ullmo. Vendar je bil pomiloščen ter izgnan na Hudičev otok. Tu jc preživel že 26 let. Sredi lanskega leta je bil odpuščen v domovino, ker se je lepo obnašal. Te dni pa se je mož prostovoljno zopet vrnil na Hudičev otok, češ, da zaničuje sedanjo civilizacijo, ki v ničemur ni napredovala. Zato hoče zadnje dni svojega življenja preživeti rajši v prostovoljnem pregnanstvu na Hudičevem otoku kakor pa v plitvem ozračju modernega življenja. II11 inova pravda je pred četrt stoletja po svetu vzbujala splošno pozornost. Obdolžili so ga, da je kot francoski mornariški poročnik vohunil za Nemčijo. Pri sodni obravnavi je tudi priznal, da je nemškim agentom za 750.000 frankov ponujal skrivne francoske mornariške znake. K temu pa ga je zapeljala neka lahkoživka »Lepa Lizoina«, katera je potratila toliko denarja, da mu plača ni več zadoščala. Obsojen je bil, da bo do smrti izgnan na Hudičev otok. Celih 15 let je bil zaprt v »peklu« — samotni celici. Pozneje so miu kazen olajšali, da se je lahko gibal. Sedaj po 26 letih so ga čisto oprostili. Če se sedaj prostovolj.no vrača na Hudičev cvtrok, ni tem« toliko vzrok Ulhnova moralnost, am^ak je veliko bolj vzrok ta, ker mož nikjer ni dolbil dela, da bi se preživel. Na Hudičevem otroku pa upa dobiti vsakdanjega kruha dovolj. Film kvari mladino Pred nekaj tedni so časniki poročali, da so neznani roparji vdrli v neko banko in jo oropali. Pri tem so ubili tri ljudi. Policija je pozneje razbojnike, ki so mladi ljudje, prijela in ugotovila, da so se roparji med zločinom in potem v ječi obnašali, kakor to kažejo ameriški rokovnjaški filmi. Madjarska filmska cenzura je zato odredila, da madjarski kini poslej ne smejo več prinašati takih filmov. Roman za stare in mlade 15 Pikica in Tonček Nenadoma je veselo poskočila in pomahala z roko. »Tonček stoji na drugi strani,« je povedala. Takoj nato je 6pet klavrno povesila glavo, se priklanjala na vse strani in tožila, da se je mimoidočim od strahu in usmiljenja stiskalo srce. »Bog vam povrni,« se je zahvaljevala dobrotnikom. Glavnica je rastla. Deklica je vrgla denar v torbo. Padel je na kopico drugih, ki so že ležali v njej, in veselo zažvenketal. »In prav ves denar da6te zaročencu?« je vprašala ženo poleg sebe. »No, ta se vam lahko smeji v pest!« »Drži jezik za zobmi!« ji je ukazala žena. Kar je res, je res!« jo je zavrnila Pikica. »Za, kaj pa potem stojiva vsak večer tukajle in pačiva obraze?« »Nobene besede več!« je hudobno zarenčala žena. »Kupite vžigalice, dobri ljudje, kupite vžigalice!« je Pikica spet za javkala, kajti nova vrsta ljudi se je bližala. »Raje bi Tončku kaj dali. Med tednom 6koraj nič ne zasluži.« V tem hipu je zacvilila, kakor da ji je kdo stopil na prste. »Ojej, poglejte! Peter Kobentar prihaja. Ta grdun!« lonček je stal na drugi strani mostu, na oni strani, kjer hodi le malo ljudi. Molel je predse majhen odprt ročni kovčeg iin zaklical, če je šel kdo mimo: ♦Želite rjave ali črne zaponke za polčevlje? I11 tudi vžigalice človek zmerom potrebuje, prosim lepo!« Tonček ni imel trgovskega daru. Ni znal ljudem podjetno odkrivati svojega gorja in ji.ni omehčati srca s pretresljivimi klici, čeprav mu je bj| jok vedno bliže ko smeh. Obljubil je hišnemu gospodarju, da miti bo čez dva dni poravnal najemnino za stanovanje in tudi denar za gospodinjstvo mu je že ves pošel. Zjutraj je hotel kupiti kilo umetnega masla, da, celo četrt funta jetrne klobase je imel v načrtu. Pred njim je obstal gospod in mu osorno dejal: »V postelji bi moral biti takle mlad dečko v tej pozni uri, v postelji, pa ne tukaj!« Tončka je zabolelo. Povesil je glavo in zmedeno za jecljal: »Oh, saj beračim samo za zabavo in kratek čas!« Mož je čutil grenkobo osti v Tončkovih besedah iin sram ga je bilo. »No, no, je že dobro, že,« ga je dobrohotno potrepljal po rami. »Ne smeš biti tako hitro užaljen.« In mu je podaril kovanec. Kovanec za petdeset par! »Prav lepo 6e vam zahvalim!« ga je Tonček hvaležno pogledal in mu ponudil dva para zaponk. »Jaiz nosim samo čevlje na poteg,« jc odklonil gospod. Snel je klobuk in hitro odšel dalje. Tonček se je vzradostil. Pogledal je čez most k svoji prijateljici. Halo, ali ni tam Peter Kobentar? Da, to je on. Hitro je zaiprl kovčeg in stekel čez cesto. Peter Kobentar jc oblastno stal pred Pikico in gospodično Blaginjo, ter ju predrzno motril. Pikica mu je kazala jezik, gospodična Blaginja pa jc trepetala od razburjenja. Tonček se je Petru neslišno prikradel za hrbet in mu pri-ma/.al krepko brco v njegovo blagorodje. Faiut se je srdito okrenil, ko pa je zagledal Tončka pred seboj, se je spomnil ojioldnnskih klofut in se spustil v vztrajnostni tek. »Hvala Bogu, tega smo se iznebili!« sc je oddahnila Pikica in podala Tončku roko. »Pojdimo!« je dejala gospodična Blaginja. »Malo sc moramo okrepčati v avtomatičnem buffetu. Tudi Tončka povabim.« »Živijo!« je zaklicala Pikica. Zgrabila je Tončka za roko in stekla 7, njimi naprej. Gospodična Blaginja pa jo je poklicala nazaj in jo ošteln: »Ali si pozabila, da sem slepa in da me moraš voditi? Kaj si bodo mislili ljudje, če bom z naočniki drvela po mestu?« Pik ica jo je prijela za roko in jo vlekla za seboj, po mostu navzdol, vzdolž po Friderikovi »Koliko si zaslužil?« je spotoma vprašala Tončka, 'Pet in sedemdeset par,« je potrto odgovoril Tonček. »Neki gospod mi jc dal petdeset par, neka gospa pa pet in dvajset pnr. Če še teh dveh ne bi bilo. bi bil zdajle brez pare.« (Nadaljevanje sledi.) RIKARD SKUBEC. generalni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe, naznanja v svojem in v imenu svoje sestre Pavle, poročene Krainer, ter vseh ostalih sorodnikov, da nam je danes umrl naš ljubljeni oče, stari oče, praded, brat, tast, gospod nadučitelj v pokoju, častni občan občine Bfze!]sko v 80. letu starosti Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 19. januarja iz hiše žalosti v Kočevju št. 145. Ljubljana, Kočevje, Karlovac, 17.1. 1935. iptl Gospodarstvo Kje bo slovansko prvenstvo Ker ni na Bledu-snega, sc l»o vršil« na Pokljuki Lotošnje državno in atovansko smučarsko prvenstvo je — kakor znano — določeno v $a«u <*' 22. do 27. januarja na Bledu. Ker po vsej Gorenjski (v nižinah) in seveda tudi na Bledu ui snega, da bi se mogla določena tekmovanja izvesti, zato se je tudi JZSZ odločila, d« prenese vsa tekmovanja na Pokljuko, kjer so snežne prilike zelo ugodne. Vsekakor pa upajo prireditelji, da bo zapadel sneg vsaj toliko pravočasno, da se bo mogel zadnji in najvažnejSi del tekem, to- je od 25. do 27. januarja izvesti na Bledu. y .. Priprave za telune, ki bodo največje v letošnji sezoni, so v polnem teku, najavljeni eo ze tudi najboljši češki in poljski tekmovalci, tako, da bo občinstvo prišlo v polni meri na svoj račun, četudi bi se moralo vršiti vse tekmovanje na Pokljuki. Ker je Pokljuka laliko dostopna, zato ni nobenega dvoma, da občinstvo ne M obiskalo te krasne smučarske postojanke SmK Ljubljane, če bo treba. Občinstvo se vabi, da si ogleda letošnja državna in slovanska prvenstva, ki bodo obenem največja preizkušnja slovanskih sil, ki bodo nastopale prihodnje leto na IV. ziimski olimpijadi v Garmiseh-Par-tenkirchenu. Prvenstvene tekme GZSP preložene na 2. in 3. februar Prvenstvene tekme Gorenjske zimskosportne podzveze, določene za 19. in 20. januar v Lescah, se zaradi neugodnih snežnih razmer prelože na 2. in 3. februar z istim sporedom. Podrobnejša navo- j dila je dobiti pod današnjimi službenimi objavami GZSP. Drugi table fen*s-turn'r SK Reke V nedeljo, 20. januarja .sc vrši v sokolstem domu na Viču table-tenis SK Reke, na katerem bo zopet zbrana vsa ljubljanska elita tega športa. Prlčetek turnirja bo ob 0. Pravico du sodelovanja imajo vsi v JI TZ včlanjeni klubi in njih člani. Tekmuje se po pravilih ivezc. — Tekmovanje bo v naslednjih disciplinah: sin-glo gospodov v.a prehodni pokjd SK lieke (pokal brani K. Weisbacher, Ilirija); singlo dam za prehodno darilo SK Reke (darilo brani gdčria Dečinanova, Ilirija); sin-gle juniorjov; single članov Reke zn prehodno darilo, ki ga brani mladi Lazar: doubie gospodov; mixed dou-bl« in handicap single gospodov. Tekmovanje v mixed lioubhi se bo vršilo, če sc bo prijavilo najmanj šest parov, tekmovanje v handicap singlu pa pri najinima 16 prijavah. Zmagovalo! v posameznih disciplinah prejmejo diplome, oziroma prianauice. Prijava za vse discipline je, 10 Din. Prijave je poslati do petka, 18. januarja do 20 na naslov: Laik Teodor, Kožuh dolina, cesta IX Prijavnimi se plača pred pričet>kom tekmovanja. Žrebanje bo v soboto oli 20.15 v konziimu nn Viču. nasproti milm-ne. Vsak sodelujoči klub naj pošlje po em-ga zastopnika. Zahteve trgovstva Trgovci pri trg. in finančnemu ministru Centralno predstavništvo vseh zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije je na sestanku v Belgradu od 13. do 15. januarja 1935, razpravljalo o splošnem gospodarskem položaju v državi In sklenila, da tudi novi kraljevski vladi izroči resolucijo skopljanskega kongresa in sklepe svojih prejšmjih rednih sestankov, ko tudi spomenico, ki jo jc sklenilo na sedanjem sestanku. S tem ciljem je Centralno predstavništvo obiskalo predsednika vlade gosp. Bogoljuba Je vtiča, ministra za trgovipo in industrijo gosp. dr. Milana Vrbaniča in finančnega ministra gosp. dr. Milana Stojadinoviča ter jim izročilo svojo spomenico. Centralno predstavništvo konstatira, da je nova kraljevska vlada pokazala tudi v praksi, da ostane dosledna svoji deklaraciji, ki so izraz želj in pravičnih zahtev celotnega našega svobodnega gospodarstva ter jc prepričano, da se bodo krivice, neenakosti in nezakonitosti, ki so se dosedaj dogajale in ohranjevale v korist posameznih razredov in na škodo drugih izravnale jn odpravile te*' se spravili interesi posameznih gospodarskih skupin in stano v sklad s sploSnimi interesi celotne zajednice in narodnega gospodarstva. Prizadevanju vlade, da usmeri naše narodno gospodarstvo k pravilnemu razvoju v interesu našega naroda in države bo izkazalo Centralno predstavništvo vso svojo podporo. Iz spomenice posnemamo, da je predstavništvo proti splošnemu odpisu dolgov, ker smatra, da j« ta zahteva uničujoča za kredit, ki je temelj vseh gospodarskih poslov. Ta zahteva je v nasprotju / osnovnimi načeli pravne države ter podira ustavna načela o nedotakljivosti zasebne lastnine. LZS/'. Službeno. Seja upravnega odboru bo uo-eoj oh 20 \ kavarni Emoni. Prosimo poiuoatevUue udeležbe. Službeno G?SP. Prvenstveno tekmovanje GZSP. določeno za 19. iu 20. januar v Lescah, je zaradi neu godnih snežnih razmer preloženo na 2. in 3. februar z Sstim sporedom. — Vse tekme, določene zn 2. in 3. Te-bruar, naj klubi po možnosti, ako to pripuščajo snežne razmero v njihovem kraju, izvedejo 20. januarja, ako pa ne. bo 8'iO določil- zanje naknadne'termin«* — A«, tekmovalci GZSP, ki se bodo udeležili državnih, v.se-slovanskili in podzveznth prvenstvenih tekem, sc pozivajo, da ne pozabijo v znak žalosti za blago pokojuim viteškim krni,ioni Aleksandrom 1. Zotl.iuitc4.iem črnih flor-trakov. — V redno članstvo JZSZ je bil aprujot-SirK Jezersko, kakor je bilo ponovno sprejeto k pod-zvezi SK Begunje. — SmK Begunje se dovoli prirediti 10. februarja medklnbska tekma v teku. — Na predlog npravnega odbora se predlagajo JZSZ v črtanje slede'a a0A0l«ka društva, iu to z dne 1. novembrom 1984: Jesenice, Radovljica, Bled in Kranj. — Za prvenslvo MZSP v skokih, katero bo 20 januarja, jc določen Jakopič Albin. — Vse člane GZSP opozarjamo, da re državno in vseslovansko prvenstvo vrši od 22. do 27. januarja na Pokljuki. — Tajnik I.: Jože Cinkovic. Smučarski klub LJubljana. Drevi olj 18 30 obvez™ sestanek vseh tekmovalcev v klubovom lokalu. Zelo j važno. Slalom klub Si. Vsemu članstvu in prijateljem kluba sporočamo veselo vest, da ,ie prevy.nl g. minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Ma-ruSič pokroviteljstvo prireditve ob priliki slavnostne otvoritve naše koče na Gorjušab. Tedaj bomo »tvorili tudi klubovo skakalnico. Vršile se bodo tekme na 18 km iu v smuškili skokih. Torej 10. februarja v«i na Gor-jušcl Gospod minister bo osebno prisostvoval tekmam in otvoritvi. Podrobnejši program bo pravočasno objavljen. MotoskijSrinn. k'i ga v nedeljo, 20. januarja ob 14 prvič priredi moi.osekoi.ja 2SK Herinesa na Viču pri »Dolgem mostu*- pred Kušarjcvo gostilno, obeta bitii kaj zanimiva prireditev. Da bo živahno, nam obeta precejšnje število prijavljenih niotoc.iklistov in smučarjev, ki se bodo borili zu čim večjo dosego brzine in s tem tudi lepše nagrade, ki so razpisane zn prva mesta. S K Graf ika naznanja vsem članom, da ho občni zbor kluba v ponedeljek, 21. januarja ob 19 30 v društvenih prostorih palače -Grafika- na Ma«nrykovl cesti. katerega naj se udeleže vsi člani polnoštevilno. A S K Primorje. Lahkoatletska sekcija. Pouovuo sc opozarjajo vsi verificirani atleti, da se redni gimnn-stični treningi vrše v«ak torek in četrtek od 19 30 dalje v telovadnici učiteljišča na Reslje-vi cesti (vhod skozi žensko učiteljišče). Na razpolago so tudi tople prhe. Redno obiskovanje treningov v telovadnici je dolžnost slehernega labkoallela. Vodja treningov je g. Ivo Ker- V.REMBNSKO POROČILO JZSZ Pokljuka: —I, jasno, severovzhodnik, na 20 cm stare podlage 15 cm vršiča. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. Krvavec: _9, jasno, golu ve, veter sovor, na stari podlagi 5 cm pršiča. Smuka dobra. Prenočišča nn razpolago. 1'n.sti Ruvt nuil Jesenicami: —.10, v višini do 1000 m 10 cm pršiča brez podlage, v višini 1100 m na stari podlagi 2ti eni pršiča. Sneg mestoma spilian, vreme jasno, znpaduik. Smuka v višjih legali dobra. Uloke: —14, jasno, vzhodnik, 20 cm suhega snega brez podlage. Smuka dobra. Sodraiiea: —14, jasno, severovzhodnik, lOcni pr- ★ Pn koncentraciji državnih denarnih tiranov. Pod naslovom 'Vlada ttrtvarjn možnost za kontrolo lenaruega obtoka, racionalizacijo kredita in obnovo notranjega trga. piše g. N. D. v Politiki, z dne 17. januarja, da moralo s koncentracijo vseh državnih in privilegiranih denarnih ustanov izvršiti tri naloge. Prva je mobilizirati denarni obtok, ki je v zastoju radi ne ure i en I h kreditnih razmer. Druga je nalogu v racionalizaciji kredita in omogočanju' dela vsem gospodarskim enotam, ki v zasebnem denar«tvu že zdavnaj nimajo nobene oporo v finančnem pogledu. Člank;ir navaja, kar je zanimivo, kreditne potrebe dveh državnih podjetij: Ze-nk'e in 84pada. Tretja nafcgn je izvršitev koncentracije. Tu prihaja v pošte v financiram le trenotnih jTotreb z državnimi boni, katere bi tombnrdirale državne in poMržavne denarne ustanove. Članek končuje z ugotovitvijo, da gre dr,- Stojadinovič, novi finančni minister, v aktivno borbo za olajša-' nje go-*tioilar«kega in finančnega stanja v državi. Po tej koncentraciji se lahko pričakuje še cel niz drugih ukrepov v tem pogledu iii nadaljnje delo za urejevanje kreditnih odnošiijev in obtlovo no-tranlega tržišča, kapitala. Izplačilo terjatev v Grčiji in v Nemčiji. Narodna banka |e sklenila, da bo takoj izplačeval« terjatve v Nemčiji in v Grčiji, iji sicer po odbitju obresti. Obresti znnšro v kVflhgn z Nemčijo do rednpoa števila volaSila 3130 ')%, do 32(10 5.5%, do 3401 6, do 3039 6 5. do 41H3 7, do 4323 7.5, dO 4498 8% in do 4033 8.3%. Pri terjatvah v Grčiji bo Narodna banka odbila 12% obresti. Tako bodo nafii izvozniki ce-lirali svoje terjatve v Nemčiji Narodni banki, ki jim bo dala nn razpolago protivrednost za izvoženo blago. Obresti se računajo po datumu, ko uvozniki v Nemčiji ali Grčiji deponirajo od ti osne meftke pri svojih emisijskih bankah. S tem bodo naši izvozniki prišli do svojih terjatev, ki znašajo v nemškem kliringu nad 220 milij. Din, v Icli-ringn z Grčijo j>a okoli 00 milij. Din. Anketa o položaju na Seja delavstva ho v soboto, 19. in v nedeljo, 20. januarja v Belgradu. Sklicalo jo je oarodnje tajništvo Delavskih zboi-nde. Na dnevnem re.lu so tri vprašanja: 1. Stanje delavskih in nameščenskih plač ler zakon o minimalnih jilačah (referira Bogdan Krekič iz Belgrad«). 2. Nezaposlenost im oblike pomoči nezaposlenim pri nas (Jova Jakšič iz Sarajeva). 3. Davčna obremenitev delavstva in naiiHssčenstva (referira Filip UratnJk iz Ljubljane). Organizacija trgovine z alkoholnimi pijačami. V četrtek je bil v Ljubljani sestanek trgovcev z alkoholnimi pijačami iz vse Slovenije v Ljublani. Sestanku je predsedoval gosp. Viktor Meden. Na sestanku so razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih svoje stroke ter so sklenili ustanoviti enotno sekcijo, ki naj ščiti stanovske interese te stroke. Plc.nnje na ollmpijaitil Mnogi niti ne vedo, da se tekmuje nn olimpijadali tudi v plezanju. Ni to pleza-jje po gorah ali po drovoslli, temveč plezanje iot vrvi. Vrv je 8 m (lolgn ln meri v premeru 35 mm. 1'loznč se vseile oli vrvi na tla ter se jc oprime v višini največ rnosja metra, kar Je zaznamovano s posebnim aname-njem. Nato s« dviguje do vrha s pomočjo rok. Ne sme 1M1 od tat odriniti z nogami. Noge lahko drži poljubno. Ctis se meri. Pleza se trikrat. najhltraJD čas je veljaven. Plezalo se je že pri ulimpijadi lela 1S96 v Atenah. Tedaj .le bila vrv dolga 11 m. Zmagal je Grk Anrlrliinopulos. Od poznejših olimpljiid so znani samo nekateri rezultati. Tako Je nn 111. olimpijadi, ki ji' bila v St. I.ouisn, zmagal Američan Eyser. \'n pariški olimpijadi letu 1921 je odnesel zmago v lej športni panogi Celmslovak Soupcik. Na zndn.il olimpijadi v Los Angolosti (19.12) pa trije Američani: 1. Pass v 6.7 sck., 2. Oalbraith v 6.8 sek. 3. Concllj- v 7 snk. Trije nori rekordi v triki atletiki. Tri tekmovanju v dviganju uteži, ki sc je vršilo le dni nn Dunmiti, ao bili postavljeni trije novi svetovni rekordi. \ lahki kategoriji ie Rolierl Feln Izbollšnl do^edon.11 rekord v Obnleročnem teznem dvigu z dvigom 1113 kg. Nov rekord t-, „-_.svii ....ti .. ,.i.nt:.sunkom lor> "> kg r■.., j i rek oni je postavil Laehmau r euoročmin sunkom 92.5 kc. Borza Denar 17. januarja. Neizprernenjeni so ostali tečaji Berlina, Cu-riha in Pariza, narasli so le tečaji Londona, popustili so pa Amsterdam. Bruselj, Ne\vyork, Praga in Trst. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen: 8.10—8.20. Grški boni v Zagrebu 30.15—30.85, v Belgradu 30 denar. Angleški funt je narastel v Zagrebu na 222.95—224.55, v Belgradu pa na 223.30 blago. Španska pezeta v Za«rebu 3.45 blago, v Belgradu 5.50 blago. Ljubljana. Amsterdam 2309 63—3320.99, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 768.16—802.10, Curih 1105.83—1111.33. London 166.98—168.58, Newyork 3403.30—3431.56, Pariz 223.37—226.49, 1'raea 142.74 143.60, Trst 291.47—293.87. Promet na zagrebški borzi je bil 31.330 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.14, Newyork 310—375, Bruselj 72.175, Milan 26 40, Madrid 42.223, Amsterdam 208.823, Berlin 123.90, Dunaj 73.30 (57.40), Stockholm 78.10, Oslo 76.10, Kopenhagen 67.60, Praga 12.915, Varšava 58.25. Atene 2 90, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Helsing-fors fi.68, Buenos-Aires 0.765. Vrednostni papirji Tendenca je bilu zelo čvrst« in so tečaji skoraj vsi narasli, samo Blerovi posojili sta osiali v glavnem neizprernenjeni. Tudi promet je izredno narastel ter je znašal danes na belgrajski borzi: vojna škoda 1.300 kom., begi. obv. 100.000, 7% Bler. pos. 3000 dol. in 7% pos. DHB 10.000 dol. nadalje je narasla Priv. agr. banka, ki pa v Zagrebu ni beležila zaključkov. Ljubljana. 1% inv. pos. 72—74, ugrurji 43— 45, vojna škoda 359—362, begi. obv. 63—65, 8% Bler. pos. 70—72, 7% Bler. pos. 62—64, 7% pos. DHB 70—73. Zagreb. Dri. pnpirji: 7% inv. pos. 72—71.25, agrarji 43.75—45, vojna Škoda 360-360,30 (360). o 359—361, 3. 339—361 (360), 4. 360—361 (360. 362), 5. 337—362, 6., 7. 857 den., 6% begi. obv. as—64 (63, 64). 3. 63.30 bi., 8% Bler. pos. 70 den., 7% Bler. pos. 62.50—63.50 (63), 7% pos. DHB 70 —70.50 (70.30, 71). — Delnice: Narodna banka 4700 den., Priv. agr. banka 240—245, Našice 400 den.. Trboveljska 112-113 (1000 ti 182, 113). Belgrad. Dri. papirji: 7% inv. pos. 74—73, agrarji 44—45 (44.50), vojna škoda 860-361 (360. 357), 1. 380—301 (300), 'i. 36160-362.50 (362). 3, 361.50—363 (362), 6% begi. obv. 63.50—63.75 (64), 2. 63.50— 63.75 (63.50), 8% Bler. pos. 70 den., 7% Bler. pos. 62.50—64, 7% pos. DHB 73 bi. — Delnice: Nar. banka 4730 den., Priv, aar. banko 241—2« (242, 238).. Žitni trn Ljubljana (vse fratiko unkl. postaja, plačljivo proti duplikatu): Pšenica 79 kg 2% bč. 122.50— 123.50, oves bos. 89—94, koruza času prini. suha s kvalitetno garancijo bč. 66—68, ban. 62—64, moka (brez prometnega davka) 0 bč. in lian. 197.30—217.50, 2 182.50—197.50 3 162.50— 177.50, otrobi debeli bč. 100—105, bč. drobni 85 —90. Novi Sad. Pšenica bč.1. potiska 120—122.50, slav. 11»—121, sr. 118—120, ban. 116—120; moka bč. in ban. Og in Oug 187,50—210. 2 167.50 —190. »5< 147.50—170. (i: 130—142.50, 7-. 105 — 110, S 80—83. — Srein. in slav. ne notira — Tendenca mirna. — Proniui srednji. MALI OGLASI V malih oglatih velja »saka beseda Din i'—5 ienltovanjikt oglasi Din T—. Nalmanjil znesek ta mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petllno vrstica po Din 3'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilU znamko. Mesto gospodinje iščem. Sem družabna. — Grem tudi za natakarico. Ponudbe pod »Zmožna« St. 600 upravi »Slov.«, a (d) Denar Posojila na vložne kmižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov tri! 10 Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ptuju za 30.000 Din po 78% — prodam ali zamenjam za knjižico Spodoještajerske, Maribor. Ponudbe na F. Satler, Podlehnik št. 22. II Pohištvo i Elegantno spalnico izredno solidno izdelano, proda mizarstvo Berllč Rok, Celovška cesta 22. (J) ilužbodobe Trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom, mlajša moč - se takoj sprejme v manjšo trgovino na deželi. Ponudbe s sliko in zahtevki plače je poslati upravi »Slov.« pod značko »Pošten« 608. (b) Hlapca treznega in poštenega ter marljivega — išče veletrgovina na deželi za magazin. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trezen« št. 607. (b) A u« r. i n n PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev 2951 ll Neveste gospodinje - obrtniki ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko Florjančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske. (1) Smuške obleke dobre, modre in rjave, za dame in gospode po 345 Din - pri Preskeriu, Sv. Petra c. 14. Ajdov med zajamčen, večjo količino, razpošilja po povzetju po 10 Din za kg od 5—10 kg Kovačec Simon, Kukava, Juršinci pri Ptuju. (1) Vino in žganje (droženjko in tropinovec) na veliko in malo, z dostavo na dom, prodaja: Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Via ška ulica 75, telefon 41-58 Zapustila nas je dne 17. t. m., previdena s tolažili sv. vere, gospodična vmMAJER ANTONIJA predsednica Društva tobačnih upokojencev in upokojenk ▼ Ljubljani K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, 19. t. m. ob 16 iz hiše žalosti Hrenova ulica 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. januarja 1935. Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Naznanjam tužno vest, da je danes 17. t. m. ob 1 po težki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl moj dobri soprog Gustav Nebeniuhrer nadupravitelj v pokoju. Pogreb blagopokojnika bo v soboto 19. januarja 1935 ob pol treh popoldne iz hiše žalosti Tyrševa la (palača Kreditne banke). Ljubljana, dne 17. januarja 1935. Žalujoča soproga Antonija Nebenfiihrer. Kako je NESFAMETNA — ure in ure urejuje lase, nos pa se ji sveti Ona tako skrbi za svojo zunanjost ter ure in ure urejuje svoje lase, da bi bila pravilno počesana. Najdražje pudre kupuje, njen nos pa je vendar blesteč. Pri najmanjšem potenju zaradi plesanja ji je polt takoj pokvarjena. Puder oe ostane na licu in ie njena koža videti mastna. Ko bi le vedela, kakšna je razlika, če se pudru primeša malo smetanove penel Smetanova pena je sedaj zmešana z najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje). To povzroča, da se puder na lice pripoji in da ostane na njem vkljub vetru, dežju ali potenju pri plesu v toplih prostorih. Puder Tokalon odstranjuje tudi najmanjši blesk in mastni videz kože, pri tem pa kožo ne suši, kakor navadni pudri. Puder Tokalon olepšava Vašo kožo ter jo napravi mehko in baržunasto, pri tem pa ostane na licu ves dan. Objave Preklic Podpisani Rode Jerica in Marija iz Zagorice s tem preklicujeva in obžalujeva vse neutemeljene govorice glede dolga o Mariji Urbane iz Stranj. Rode Jerica in Marija, o širite »Slovenca«! k7TH RfftT ODDAJO: Lokal na prometnem kraju Sv. Petra ceste oddam 1. II. Dober promet s pleteninami, galanterijo in ma-nufakturo. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trgovina« št. 572. (n) Restavracija (menza) v Oficirskem domu v - jani se odda v najem. - Pogoji se dobe pri upravnem odboru Oficirskega doma v Ljubljani, ki sprejema ponudbe do 10. februarja 1935. Zahvala vsem, ki so izrazili sočutje od težki izgubi mojega soproga, gospoda Josipa Malika žel. inšpektorja v p. Posebno se zahvaljujem darovalcem cvetja ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 17. januarja 1935. Žalujoča soproga. Javna sodna dražba r konkurzu »»JUGOŠPORT« se nadaljuje od 15. jan. 1935 naprej dnevno od 9—12 in od pol 15 do 18. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi cesti štev. 34 v naslednjem vrstnem redu: GRAMOFONSKE PLOŠČE — velika izbira; ORJAŠKI GRAMOFONI na električni pogon z dinamičnim zvočnikom za koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne itd. in nekaj manjših gramofonov; ZVOČNIKI DINAMIČNI IN GRAMOFONSKI DELI; RADIO-APARATI IN RADOl POTREBŠČINE; TRGOVSKI INVENTAR, praktičen za vsako trgovino — se prodajajo tudi posamezni komadi. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče, brat, svak in stric, gospod Jakob Jarc posestnik po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v starosti 51 let, danes zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v petek 18. januarja ob 2 popoldne iz hiše žalosti Ižanska cesta 143 na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 16. janaurja 1935. Lucija Jarc, soproga, Jakob, Vlado, Danica in Cilka, otroci — in ostali sorodniki. V', '. \ ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi našega nepozabnega, predobrega očeta Frana Jegliča nadučitelja v pokoju kakor tudi vsem darovalcem cvetja ter vsem tistim, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, se tem potom najsrčneje zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo častiti duhovščini, g. dr. De Gleriu za vso njegovo skrbno pomoč, šolskemu upravitelju v Radovljici gospodu Baeblerju, ki nam je z nasveti in dejanji lajšal skrbi,,učiteljstvu za mnogobrojno udeležbo in petje, gasilskim četam Dovje, Mojstrana in Zasip, pevskima zboroma na Dovjem in v Zasipu, učiteljskima zboroma in mladini na Dovjem in v Gorjah, mladinskemu pevskemu zboru iz Gorij, društvu »Sokol« Mojstrana, kakor tudi občinskemu odboru Dovje. Srčna hvala vsem gg. govornikom za tolažilne besede. Zasip, dne 16. januarja 1935, Žalujoče hčerke. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega očeta, gospoda Adoifa Galteia za poklonjeno prelepo cvetje in za mnogoštevilno čaščeče spremstvo, se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Našo posebno zahvalo naj sprejme Slovensko lovsko društvo v Ljubljani in Gasilska četa v Zg. Šiški za udeležbo pri pogrebu. Svete maše zadušnice se bodo brale v soboto, dne 19. t. m. ob 7 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani, v ponedeljek, dne 21. t. m. ob pol 7 zjutraj v cerkvi v Dravljah. V Ljubljani, dne 17. januarja 1935. Žalujoči ostali SI M Tekma okrog sveta | »To ste storili meni na ljubo?« je vprašala 1 Ethel. Uprla je vanj svoje rjave oči, v katenih se j je zasvetilo kakor blisk tajne sreče. »Vi — ki vam | je vendar vsaka ura tako neizmerno dragocena? Hvala vam, Dick Gordon. Ravnali 6te skoz in skoz prijateljsko, radi tega sem vam dolžna priznati ; prevaro. Res je, tukaj nisem bila v nikakii osebni nevarnosti. Mož, ki me je poslal 6em kot jetnico, je medtem nedvomno spoznal, v kakšni grozni zmoti je ravnal. Tale moj stražar, ki je videla ka- i kor kakšen krvnik — kar je morda tudi res — I mi je pred nekaj urami povedal, da pride motorna barkesa, ki me je pozno sinoči pripeljala sem, jutri zvečer spet pome in me spravi v Peking nazaj, ker sem »napačni girl«. Govori samo pidžin-angleški (latovščina iz vseh mogočih jezikov, z angleškim jedrom, v kateri govorijo vsi prebivalci tamosnjega primorja; nemogoče je prevajati to latovščino na kakšen drug jezik) tn eem ga le s težavo razumela, pa je le šlo. Vsa zmota izvira odtod, ker ste onemu človeku v Pekingu dejali, da sem detektivka--—c »No, ali niste?« Je vprašal Gordon presenečen. Njena dekliška nagafivoet, ki je nikoli ni mogla za dolgo prikrivati, ee je spet pokazala. Pogledala je Gordona izzivalno postrani. »Ali se še spominjate tistega, kar sem vam pripovedovala v letalu na poti iz Londona v Berlin? Da si domišljate, kakor večinoma vsi moški, da |>oznate ženske, jaz po sem trdno prepričana, da bi vas mogla sleherna ženska pripraviti do tega. da bi gledali svet in stvari, kakor bi ee nji ljubilo« »Da. tako ste govorlM, jaz pa sem odgovoril, da bi se prav nič ne čudil, ako bi vam kaj takega uspelo.« »Well, uspelo mi je,« je veselo odvrnila. »Toda spravilo me je tudi v takšne škripce, v kakršnih sem. Povedala sem vam resnico, vi pa kljub vašemu poznanju žensk niste opazili, da je bila neresnica.« Gordon je bil nekoliko izinenaden. »Tega ne razumem,« je obotavljaje se odgovoril. »Kako bi neki mogli, ako sta si resnica in neresnica tako podobni, kakor v tem primeru? — Torej — jaz sem detektivka — samo ne v običajnem smislu. Zalezujeim dva zločinca, ki hočeta oropati uibog>o deklica «Zločinca» pa eta vi in Clark. Uboga deklica, ki jo hočeta oslepariti za lepo veotioo pet tisoč funtov, sem jaz, miss Ethel Hurst, kot časnikairka znana pod psevdonimom Billy Allan.« Gordon ee je udaril po čelu. »Vi? — Bdlly Allan!« je bilo vse, kar je mogel spraviti iz eebe. Nato pa se je moral nečesa domisliti, zakaj vzkliknil je: »Potem se vam pa sploh ni treba voziti v Peking nazaj. Morate v Yokohamo in 6e lahko peljete z menoj.« »Pozabljate, da tekmujem z vami.« »Ne, tega ne pozabljam. Toda časa, da drug drugega spet izgubiva, bova imela še več Iko preveč.« Spet se je vrnil v Etheline oči resnobni, glo-bokoumrti pogled, ki ga je bil Gordon že opeto-vano videl v njiih im ki ga je vsakikrat tako nenavadno dirnil. »Prav imate,« je dejala. »Ali ni čudno, kako malo časa potrebujejo kdaj ljudje, da drug drugega izgubijo?« »In koliko časa kdaj potrebujejo, da ee najdejo. Tem večji je torej razlog za to, da obdržimo, kar smo naposled našli. — Torej greste z menoj?« »Ako tvegate nevarnost jemati Billyja Allana s seboj, prav rada. In za vašo prijaznost vam bom tudi hvaležna. Veste, da je bila moja detektivska naloga preprečiti vama beg v London?« »Well--?« »Iz hvaležnosti vam ne bom delala prav nobenih zaprek več. Samo--« »Samo?« »Samo prehitela vas bom.« XVIII. VIHAR NA MORJU Bilo je v popoldanskih urah naslednjega dtae. Z mirno vztrajnostjo je orala »Victorija« v SOS-kurzu motne vode Huang Halja, Rumenega morja, Zgodaj zjutraj so v daljavi videli Port Artur, okrog poldneva so opluli zemaki jezik Vaj-haj-vaj, zdaj pa eo vozili j>roti Nagazaikiju. Za silo bi bila Ethel in Gordon tam zapustila ladjo ter odpotovala z železnico v Yokohamo. Hsi Fong Lin je bil ostal na otoku. Njegova jx)gajanja z morskim roparjem, ki je bil v tej zadevi pokoren višji sili, so potekla radii nenadne velike spremembe, ki je v stvari nastopila iin o kateri je bil prejel iiz Pekinga sporočilo, povsem gladko in brez težav. Radi tega se je bil odločal uporabiti za j>ovratek v Peking Ah Mag Čangovo bairkaso, ki je imela prispeti naslednji dan. Tam se je hotel tudi pobrigati za tisto malo prtljage, ki jo je bila Ethel pustila v hotelu. Njen račun je pred odhodom poravnal Gordon obenem s svojimi, ker ni mogel računati s tem, da bi se ji nudila kakšna druga priložnost za povralek v Peking, razen po ovinku skozi Japonsko na njegovem vlačilcu. Gordon je slonel ob ograji 111 opazoval krmarja, ki je na svojem mostičku pozorno gledal na obzorje, kot bu se bilo tam pojavilo nekaj posebnega, ko je stopila k njemu Ethel. Bila je videti sveža in cvetoča, ko je stala kraj njega in je muhasti, dasi ne nevarni veter z juga kuštral njene plave kodraste lase. »Vi ste pa zares imeniten dečko, da ste mislili na vse. Bila sem naravnost vsa prepadena, ko sem sii predstavljala, da bom morala tu kakega pol tedna ho-diiti okrog kakor strašilo, brez glavnika in pudra. Zdaj pa vidim, da ste mislili na vse. Kako je to mogoče, da ste skrbeli za vsako najmanjšo stvarco dn da niste ničesar, prav ničesar pozabili?« »To mi moja zasluga,« se je Gordon veselo branil. »V Tientsiuu sem šel v trgovino iin 6emi prodajalka raiztolmačil položaj, v kakršnem je neka mlada dama. Ker se sam v teh zadevah ne spoznani, sem jo naprosil, naj nri napravi zavoj 7 vsem, kar bi v takšnih okoliščinah potrebovala vsaka dama za nekaj dni, in naj mi pošlje zavoj do dvanajste ure na ladjo. Well, to se je tudi zgodilo in prisegam vam, da se zavoja niti dotafkniil nisem. Upam, da ste našli vse, kar vam ie potrebno.« »Samo šminka manjka,« je resnobno odvrnili« Ethel. Gordon se je ozrl v svojo lei»o sosedo, kateri so v očeh zaplesali škrati razposajenosti. »Ali je ni mogoče nadomestiti?« je vprašal. Etheli se je zdelo bolj pravilno, da na to vprašanje sploh ne odgovori, marveč je pokazala po morska gladini ter vzkliknila: »Tam-le [»glejte — jadTenical« Gordon je pogledal v naznačeno saner ter opazil v precejšnji daljavi jadrenioo 7. belimi, v vetru napetimi jadri, ki je morala že kot takn v?JbudM pozornost v teh vodah, kjer skoraj ni videti drugačnih kot rjava jadro. Ladja je plula v pravcv SWS. Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Cefc, Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Viktor Cenčič.